Ameriška Domovi ima /!’!%/& HI— HO IW1E AM€MCAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 21, 1963 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€fl STE V. LXI — VOL. LXI Profikifajski izgredi v Sukernovi Indoneziji V predelih zaihodrfe Jave so razbili domačini več sto kitajskih trgovin in domov. Vlada je omejila pravico zborovanj. DJAKARTA, Indonez. — Predsednik republike Sukamo je omejil pravico političnih zborovanjn, ko so se protikitaj-ski izgredi ponovili v raznih predelih Jave, posebno v mestu Bogor. V glavnem mestu so ki tajski trgovci zabili izložbena okna svojih trgovin z deskami v strahu pred napadi nanje in ropanji. Opazovalci trdijo, da je Sukamo izdal ukrepe o omejitvi zborovanj, da bi se zavaroval pred opozicij oi, ki bi mogla sedanje protikitajske izgrede izkoristiti tudi proti njegovi vladi. Saj je Sukamo' komaj pred dvemi tedni čaetil predsednika kitajske republike kot častnega državnega gosta. Preke 500 kitajskih trgovin in domov požganih Izgredi so bili posebno burni v Bandungu, Tegalu in v Bogo-ru. V preteklem tednu je bilo v njih osem mrtvih. Policija je konec tedna nadzirala Bogor z močnimi patrolami in oklepnimi vozovi, okoli 50 ljudi so zaprli. V večini mest na Javi so raztegnili policijsko ur od mraka do zore, ko je razljučena množica razbila osem novih ki tajskih trgovin v Bogofu. Izgredi so se začeli še predno je predsednik rdeče Kitajske zapustil Indonezijo. Od tedaj pa od konca preteklega tedna je bilo požganih in uničenih na drug način preko 525 kitajskih trgovin in domov, največ v predelih zahodne! Jave. Kitajci so bili do nedavnega lastniki skom vseh trgovin ne samo v mestih, ampak tudi v podeželju. Indonezija jih je skušala iziniti iz tega posla že pred nekaj leti. Kitajska vlada v Peipingu ja protestirala in Sukamo je delno popustil. To Popuščanje i z g 1 e d a ljudskim množicam ni bilo po volji in so Sedaj nastopile proti Kitajcem Game. B Ho oislšis Iraiilijo BELGRAD, SFRJ. — Po izja-zastopnika zunanjega mi-mstrstva Draga Kunca je Josip -tiroz; Tito sprejel ponovno po-vabilo p r e d s ednika Brazilije ^oularta za uradni obisk v tej poželi v prihodnjem septembru. Unc je dodal, da namerava r°z ok tej priložnosti obiskati udi druge države Latinske A-Ur&rike ki so ga povabile na-«b'i3k. , Boleg Brazilije so ga povabi-je doslej še Bolivija, ičile in Me-u!ka. Rad bi šel Broz seveda ^lldi na Kubo, če ne bi Castro eriim očesom gledal prelveč rc!ti Peipingu in če se Broz ne ^ bal; ka foi mu to v Wash’ing-Uu le ne zamerili prehudo. Po .utorih vesteh se Broz zelo padeva tudi za povabilo v viih ki so že dolgo cilj njego- popotnlh želja. | Vremenski ""''"'-•La Mm prerok I pravi: Oblačno in milo. — Naj višja emperatura 68. Isfronavf 0. Oooper si je ioko ogfsfeS zemeljsko površino WASHINGTON, D.C. — A. stronavt Cooper pripoveduje o svojem poletu mnogo podrob nosti, ki so sila zanimive. Tako je na primer povedal, da je z višine 110 milj čisto dobro videl vse podrobnosti kraja, kjer živi s »svojo družino. Hiše same pa ni videl, ker je skrita v drevju. Videl pa je, kako se jia kadil dim iz posameznih koč v Tibetu. K O' je letel ponoči nad Južno Afriko, je dobro razločil posamezne vasi, ki imajo cestno razsvetljavo. Ujel je seveda tudi vse svetlobne signale, ki so mu jih dajali s kontrolnih postaj na zemlji. Če postavimo to poročilo na vojaško plat, lahko trdimo, da bodo astronavti lahko fotografirali vsak kurnik za železno in bambusovo zaveso. To bi naravno zelo olajšalo pogajanja o kontroli preskušanja atomskega orožja, če bi bila Moskva inte-resirana na njej. S prehrano v gondoli menda ni bilo vse v redu. Astronavt je namreč zgubil tekom poleta 7 funtov na teži. NASA je sedaj pod pritiskom strokovnjakov, da bi tvegala še nov polet, toda pod drugimi pogoji. Ne bi več naprej določila število obletov; gondola naj bi krožila okoli Zemlje, dokler bi zdržal astronavt, pa tudi gondola, in dokler bi zadostovalo gorivo. NASA bo. v kratkem povedala, ali bo nadaljevala s programom Mercury ali ne. Predsednik De Gaulle uradno obiskal Grčijo Bil je p o v s o d navdušeno ime orgamzaeljs hsčsjo prenesti boj za šolske iiilegraoijo tudi na sever WASHINGTON, D.C. — Organizacije, ki branijo interese sprejet, toda Grčija po za- j črnih državljanov, so pod vod-gotovilih njene vlade ne j stvom N.A.A.C.P. sklenile, da bo. spremenila svoje zima- bodo začele boj za šolsko integracijo tudi na javnih šolah v •severnih državah. Tam segregacija načelno n^ obstoja več, pa jo skoraj povsod praktično izvajaj C', kar deloma omogoču-je stanovanjska stiska. Na severu je tako imenovana nje politike. PARIZ, Fr. — De Gaulle ni vnet za politična potovanja. Zmeraj ga mora nekaj posebnega spraviti na pot. šel je sedaj v Grčijo, da ne bi zaostal za Kennedyjem, ki namerava obi-1 skati Italijo, Nemčijo, in Irsko. Za cilj svoje prve poti si je izbral Grčijo. Grčijo vežejo tradicijonalne prijateljske veze s Parizom; francoskega kapitala je v Grčiji investiranega skoraj toliko kot ameriškega. Končno jih veže tudi zunanja politika. Kot De Gaulle ne verjamejo tudi v Grčiji, da bi šla Amerika in Anglija na pomoč Evropi, ako bi jo Rusija napadla. Posebno De Gaulle ne more pozabiti, kako je po njegovem prepričanju Anglija zakrivila francoski poraz, v 1. 1940, ker ni hotela poslati v boj svojega vojnega letalstva in ga držala v rezervi za svojo lastno varnost. V tem spominu je vir generalovega nezaupanja do anglosaksonskega sveta. Kar misli general, mislijo mnogi evrepski politiki. Vse to pa premalo vpoštevajo ameriški diplomatje, ko zdihujejo, kako nedosledna je evropska politika. De Gaulle:je v svojih izjavah Po pisanju “Pravde” izgle-da, da je Kremelj postavil kitajsko 'deče krivoverstvo nad kitovega. v Grčiji kar naravnost povedal, | MOSKVA, ZSSR. — “Prav- ! “simbolična” integracija že dosti napredovala, toda črnici ni so s tem zadovoljni, hočejo, da simoblično integracijo zamenja, recimo, “cdslotna?> integracija. Črnih dijakov naj bo na vsaki šoli toliko odstotkov, . kolikor znaša odstotek črnega prebivalstva. Ideja sama po sebi je že zelo stara in se nekateri šolski okoliši že dolgo vrsto let mučijo, da bi jo presadili v prakso, toda zmeraj pride nekaj narobe. U-pajmo, da bodo črne organizaci je vse to vpoštevale in predlagale tako vrsto šolske integracije, ki bo res Izvedljiva in ne bo razburjala nikogar. Kiiajska kriva "vera" nevarnejša od Tilove da ne verjame, da bi London in Washington v vsakem slučaju branila Evropo tudi z atom' jUkim orožjem. Ravno zato mora Ameriški helikopter nad j Sev. Korejo sestreljen SEOUL, Kor. — Zastopniki'Franicija imeti SV0Je lastno a' Koreje v komisiji za nadziranje tomsko orOŽje in 'biti neodvisna premirja so zavrnili ameriško Cd P^^nih potez angleške in zahtevo po vrnitvi helikopterja! amer^ke v^a^e' š^ške poli-in dveh ameriških častnikov, ki tike Vse to ni Plenilo nič no-sta “morala zasilno pristati” v Sev. Koreji kako miljo od cesar- Amenske in angleške vmesnega pasu. diplomate so potolažili z izjavo, Zastopnik Sev. Koreje .gen. Chang je priznal, da so komunistične čete ameriški helikopter sestrelile, pa ni hotel dati nobene informacije ne o tem ali ga bodo. vrnili in ne o usodi o-beh ameriških častnikov. Prav da se grška zunanja politika radi generalovega obiska ne bo prav nič spremenila. Nov rekord v prodaji avtomobilov? DETROIT, Midi. — Vodniki tako j* zavrnil ponovni sesta- avtomc,baske industrije pSa-nek komisije, ki ua, bi razprav- *** da v jetoš_ Ijala o tem vprašanju. Ostareli žive težko WASHINGTON,, D.C. — Po uradnih podatkih zvezne vlade je v Združenih državah blizu njem maju prodaja novih avtomobilov nov rekord. Nekateri računajo celo, da bo tudi celo leto. postavilo nov rekord, nad onim 1. 1955. Doslej je bilo največ avtomobilov prodanih lani v oktobru 18 milijonov nad 65 let starih ljudi, njihov povprečni letni — 728,700, upajo, da jih bodo dohodek znaša komaj $1,055. 'prodali v maju celo 750,000. Moški so na boljšem. Oni imajo povprečno $1,315 rednih letnih dohodkov, ženske pa le $960. Največ zavisi od uspeha General Motors; prodajalci te korporacije so prodali v zadnjih mec Polovico vseh zakonskih pa-1 secih povprečno 55 od vsakih rov starih nad 65 let ima letno sto novih avtomobilov. skupno izpod $2,530 rednih do- j ------o------ hodkov, polovico pa iznad te | — Prvo elektrarno je zgradil vsote. , i Edison 1. 1882. ¥ Kongu šfrajkajo učitelji LEOPOLDVILLE, Kongo. — kot pri nas člani Kennedyjeve- Kako obupne morajo biti razmere v Kongu, priča sedanji štrajk učnih moči na javnih šolah. Vseh učiteljev je v Kongu okoli 40,000, nad 35,000 jih pa štrajka. Ne dobivajo namreč plače, ne morda samo nekaj mesecev, ampak celo po 9-24. Tako nesrečni so učitelji v provincah. Prosvetni minister Colin trdi, da so plače redno nakazane pokrajinskim upravam, da pa jih tam uradniki čisto navadno pokradejo-. Zato imajo seveda kongoški ministri take dohodke ga kabineta. Plač ne dobivajo redno tudi policaji in orožniki, zato je osebna varnost padla na nič. Niti pot iz prestolice na letališče ni več varna, pred nekaj dnevi so roparji ubili nekega Nizozemca, ko se je peljal na letališče, nekaj dni preje pa kar dva Belgijca. V Leopoldville govorijo javno, da sega oblast centralne vla- da”, glavno glasilo Komunistične partije Sovjetske! zveze, je prinesla poročilo o zborovanju centralnega komiteta francoske Komunistične partije. Ta se je sestal k razpravi po vrnitvi vodnikov francoskega komunizma z obiska v Moskvi. V poročilu je rečeno: Dogma tizem in sektariani-zem, ki ne moreta videti novih oblik borbe, sta postala glavna nevarnost v mednarodnem komunističnem gibanju. Doslej so običajno postavljali na prvo mesto krivoverstev v komunističnem svetu Titov revizionizem. Prav posebno ostro je bil ta obsojen na zborovanju vodnikov komunističnih partij v Moskvi jeseni 1960. Od tedaj -se je marsikaj spreimenilo. Tito se je pobotal s Hruščevim, tega obiskal v Sovjetski zvezi in ga povabil na obisk v Jugoslavijo. Tito je pretekli teden v velikem govoru pred Centralnim komitetom Zveze komunistov Jugoslavije ostro obsodil Kitajsko komunistično partijo zaradi njene b o j a ž e- Ijnosti, njenega dogmatizma in sektarianistva, odklanjanja mirnega sožitja in trditev, da je mogoče pripomoči komunizmu do zmage in oblasti samo z revolucijami in vojno. -----o----- Kennedy bo le obiskal papeža prihodnji mesec WASHINGTON, D.C.—Predsednik Kennedy se je p0. vesteh iz Bele hiše končno odločil tekom svojega obiska v Italiji prihodnji mesec obiskati tudi sv očeta Janeza XXIII. Prvotno se je nameraval temu izogniti in je hotel svoj obisk v Italiji o-mejiti na Milan. Sedaj se -je premislil. J Vzrok naj bi bil p0 napol u-radnih vesteh slabo papeževo zdravje. Drugi opozarjajo na odmev prvotnega načrta Ken-nedyjevega obiska v Italiji Za Kennedy jev obisk v Vatiika ZVEZNO VRHOVNO SODiSČE PREPOVEDALO ARETACIJO ČRNIH V BELIH LOKALIH Boj za integracijo je dosegel včeraj velik uspeh, ko je Vrhovno jzvezno sodišče prepovedalo krajevnim in državnim oblastem prijeti one črnce, ki pridejo mirno sedet v “samo bele” lokale. Gospodarju lokala je ostala še vedno pravica, da pokliče policijo pognat njemu neljube goste iz njegove lastnine. WASHINGTON, D.C. — Segregaciji v južnem delu ruše dežele je bil zadan včeraj nov, hud udarec, ko je vrhovno zvezno sodišče odločilo, da krajevne in državne izvršne oblasti nimajo pravice na lastno roko poseči vmes, če se črnci podajo “sedet” v restavracije, okrepčevalnice in druge javne prostore, ki so določeni le za belo prebivalstvo. To morejo dejansko storiti le, če črnci začno delati nemire ali drugače kršiti zakon ali če jih k temu pozove lastnik lokala. Sodišče je odločilo tako v sedmih slučajih aretacij v letu I960 tekom demonstracij proti segregaciji javnih lokalov v Alabami, Louisiani, N. Caroiini, S. Čarobni, Georgiji in Marylandu. j--• --- :=; Tekom omenjenih demonstra-‘ 7 JI * cij leta 1960 so črnci hodili v j JZjGLCITIJG USSZZ javne prostore, največ v restavracije in okrepčevalnice velikih ISTANBUL, Tur. Danes zgo- Iz Clevelanda in okolice de samo do roba prestolice; od nu se niso izjavili samo katol' " tam naprej vlada anarhija, ki so'čani, ampak tudi prenekateri je v Kongu že navajeni. [vodniki protestantov. trgovskih hiš, se tam usedli m naročili kako malenkost. Lastniki teh prostorov so prepovedali osobju nepovabljenim črnim gostom postreči. Ti seveda niso marali ven, dokler ne bi bili postreženi. S tem so dejansko zasedli vse prostore in onemogočili redno poslovanje. Policija je prijela tekom te vrste demonstracij v raznih državah na jugu okoli 3,000 demonstrantov, ki so bili kasneje obsojeni na manjše globe ali na kratek zapor. Od celotnega števila obsojenih se jih je 44 pritožilo na zvezna sodišča ter gnalo vso reč do vrhovnega sodišča, ki je sedaj odločilo v njihov prid. Devet članov Vrhovnega sodišča je soglasno odločilo, da oblasti nimajo pravice na lastno roko nastopiti proti črncem v javnih prostorih, dokler ti ne motijo javnega miru in reda. V vprašanju pravice lastnikov takih prostorov se je sodnik John M. Harlan izjavil za ohranitev njihovih pravic v večji meri in bolj jasno, kot je to storjeno v odločitvi sodišča, med tem ko je sodnik ‘ W. O. Douglas šel v obratno smer, trdeč, da ne vidi nobene ustavne pravice braniti vodenje nekega javnega prostora na temelju segregacije, ko je ta sama v nasprotju z ustavo dežele. Nov letalski rekord W ashington-Moskva WASHINGTON, D.C.—Predsednikovo jet letalo B-707 je poneslo v soboto ameriško A-tomsko komisijo na obisk v Sovjetsko zvezo. Za pot od tu do Moskve je potrebovalo osem in pol ur. daj zjutraj je skušala skupina nasprotnikov sedanje vlade pod vodstvom bivšega polkovnika Talata Aydemirja vreči smrtj sedanjo vlado. Njen poskus je podprl del vojaštva v Istanbulu in v Ankari, kjer se je upornikom pridružila vojna akademija. Vladi zveste čete so upor naglo strle. V boju je bilo sedem vojakov mrtvih, okoli 20 pa ranjenih. Predsednik republike gen. Gursel je objavil, da vlada povsod zopet red. Seja— Klub upokojencev v New-burghu ima jutri ob dveh popoldne sejo v SND na Stanley Ave. na Maple Heights. Pozdrav iz Floride— G. Frank Kožar, ki je imel dolgo let gasolinsko postajo v Clevelandu, pošilja svojim prijateljem pozdrave iz Ft. Lauderdale, Fla., posebno g. Nacetu Hrenu, Spehovim, H. Lobetu in uredništvu AD. Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Roso Hrovat na 30. dan njene smrti. Jutri ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Lunder ob 32. obletnici smrti. V četrtek ob devetih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Andrewa Kotnik ob 16. obletnici smrti. V četrtek ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Amigoni na 30. dan njegove Dopolnile— V včerajšnjem poročilu o ‘Slovenskem dnevu’ za kongres. M. A. Feighana je pomotoma izpadel del o invokaciji in govoru msgr. L. Baznika, župnika pri Sv. Vidu, in o pripombah drž. poslanca A. Novaka. Prireditve se je udeležila cela vrsta uglednih slovenskih rojakov iz vsega Cle-ŽENEVA, Švica. — Konferenca [ velanda. Bila je dejansko ena Splošnega sporazuma o med- najbolj uspelih te vrste, kar jih narodni trgovini (GATT) bo danes zaključena brez kakega uspeha. Združene države niso voljne sprejeti kompromisnega predloga med njihovim stališčem in stališčem držav Skuj)-nega trga. Sedanja konferenca je bila dejansko le pripravljalnega značaja za konferenco v prihodnjem letu. WASHINGTON, D. C. — Danes opoldne se bo astronavt Gordon Cooper v slovesnem sprevodu v spremstvu podpredsednika ZDA Johnsona peljal po Pennsylvania Ave. na Kapi tol, kjer bo govoril pred obema zbornicama Kongresa. Jutri se bo Cooper v New Yorku v je slovenski Cleveland v zadnjih letih doživel. Iz bolnišnice— Mrs, Mary Velikonja. Chester-land, Ohio, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave, prav posebno msgr. L. Bazniku za obiske. Romanje v Frank— V nedeljo, 26. maja, 'bo farno romanje fare Marije Vnebovzete v Collinwoodu v Frank, Ohio. Avtobusi bodo odpeljali izpred farne šole ob desetih dopoldne, vrnili pa se bodo ob osmih zvečer. Cena za sedež v busu je $3 za odrasle, $2 za otroke. Vozni listki so naprodaj do petka. Za slavnostni paradi peljal skozi j informacije kličite Franka Žm-Broadway. * darja PO 1-6362, Johna Obata IV 1-6129 ali Arta Ebermana KE 1-7184. OTTAWA., Can. — Danes prihajajo sem zastopniki NATO držav na spomladanski posvet, ki se uradno začne jutri. Konec štrajka pri Fordu— Sodišče je ukazalo krajevni skupini avtomobilskega delavstva v Chicagu, da se mora vr-— Banff je prvi narodni park I niti na delo, ker je njen štrajk v Kanadi. Ustanovljen je bil nezakonit. Ta štrajk je povzrc- 1. 1885 in meri sedaj 2,564 kv. milj. Stari New York izumira NEW YORK, N.Y. — New je navada, ki izvira še iz pre-York ima nešteto zanimivosti teklega stoletja, in znamenitosti, ki ne spadajo Fotografiranje otrok na po-ravno v visoko kulturo, pa so nijih je postalo pred desetletji vendarle značilne za to veleme- pravi poklic za priložnostne fo-sto, vsaj za tistega, ki hoče do- toigrafe. Začeli so pa že davno biti pregled o njujorškem dnev- izumirati. Na poslu je ostal le nem življenju. Kdor je bil v še fotograf Rosen, ki so ga po-New Yorku, je gotovo obiskal znali vsi otroci, ki so se zaba-Gentralni pank, tam pa tudi ni vali z jahanjem. Zadnjih par spregledal prostora, kjer čaka desetletij je Rosen imel pravi cela vrsta konjičkov (ponijev) monopol. Sedaj j© star 67 let in na otroke, ki za mal denar ja- b0, opustil fotografiranje. Z i čil odpustitev 2,400 delavcev v Fordovi tovarni Walton Hills pri Clevelandu in omejil delo v Fordovi tovarni pri Lorainu, O., na štiri ure dnevno. Upajo, da bo v nekaj dneh obrat v obeh tovarnah zopet normalen. Pero |z zvitkom papirja Kajikrat se nam zdi, da nekaterih izumov skorajda ni več mogoče i z p o p o 1 nj evati, neki francoski izumitelj pa je vsaj v zvezi z nalivnimi peresi ovrgel to trditev. V ohišje peresa je vdelal zvitek papirja. Če nanese, da bi si moral hi-hajo po odrejenih potih. Saj za njim bo zginila iz njujorskega jtro kaj zapisati, pa nima prpir-njujorško mladino pomeni cen- mestnega življenja osebnost, ki ja pri roki, odpre podolžno režo tralni park predvsem ponije in so jo poznali ne samo navadni na polnilnem peresu in potegne pa živalski vrt v minijaturi. turisti, ampak tudi visoki poli-'iz nje košček papirja. Zvitek je Kdor jaha na poniju, se mora tiki m kronane glave, žal nima'dolg pol metra in širok šest dati ovekovečiti v fotografiji, to nobenega naslednika več. centimetrov. MiEmšm B&momm -M 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t ga Zedinjene države: |14.00 na leto; 58.00 za pol leta; 54.60 za 8 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav: 516.00 na leto; 59.00 za pol leta; 56.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto SUBSCRIPTION RATES j Pni ted States: 514.00 per year; 58.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; 516.00 per year; 59.00 for 6 months; 55-00 for 3 months. Friday edition 54.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 100 Tues., May 21, 1963 stavljajo menda vrednost $30-40 bilijonov. Velik del zalog zboljšanje stanja, ki ga je sam obstoji iz zastarelega orožja. Ali ni odveč, da se tako zala- videl, pri upravi taborišča in' gamo z orožjem, ki zastari že po par letih? Ali ne bi bilo Pri predstavniku visokega fco-prav, da bi imeli manj orožja, zato pa več tovarn, ki bi lah- misarja za begunce. Toda stvari! ko vsak trenutek začele producirati sodobno orožje kar na se niso niti za las spremenile j debelo ? Afera Penkovskega bo torej imela svoj vpliv tudi na našo debato o politiki oboroževanja in o naših odnosih do komunizma. Na to Moskva gotovo ni mislila, ko je sklenila, da vprizori proces. Pa je prav tako. Prišel je čas, ko nam verjetno res ni treba, da bi naročali istočasno zastarelo in moderno orožje, samo da bi zadovoljili tiste, ki so zaljubljeni v staro orožje, in tiste, ki mislijo samo na moderno. K sodobnim svetovnim problemom i čsidne razmere ¥ begunskem Saborišeis v &emššji ali izboljšale. Vse življenje z1 pretekli teden lep uspeh v ve-Ijudmi vred je postajalo iz dne- sol ju, fco je Gordon Cooper va v dan bolj podobno razni e- pred očmi vsega sveta poletel ram v jami razbojnikov. Nisem na pot okoli Zemlje, to skoraj si mogel misliti, da bi Nemci,! 23-krat obkrožil in se po 34 ki so taborišče upravljali z a-'urah, 20 minutah in 31 sefcun-meriškimi dolarji, mogli biti za ^dah kljub odpovedi avtomatič-vse, kar se je godilo, tako brez- nih povratnih naprav srečno Združene države so dosegle škem se veseli svojih uspehov v brižni, ker sem. si vedno predstavljal ta narod kot narod reda, strogosti in ostrih nastopov. Pisec omenjenega članka se pritožuje nad “strogo vojaškim režimom”. Po mojem mišljenju je za ljudi takega kova, kot sem jih delno opisal ter kakršni pri-|bajajo iz današnjih prilik v do- vrnil na Zemljo. Rusi so dosegli v tem pogledu večje uspehe. Lani v avgustu je eden od njihovih a s t r o n a vtov obkrožil Zemljo celo 64-krat, toda vse je bilo izvedeno brez; prisotnosti živela in Nazaj v konfederacijo? Ustavno stanje naše dežele, kot ga imamo danes, se ni rodilo na plesiščih. Več rodov je sodelovalo na sedanji federalni organizaciji naše dežele s 50 državami. Ni šlo vse gladko, toda moramo biti zadovoljni z doseženimi uspehi. Sedanja ustava nam namreč varuje narodni in verski mir, nas varuje pred gospodarskimi in socijalnimi potresi, nam jamči za vse človeške in politične pravice, ki jih daje svobodna demokracija. Vendar s tem stanjem niso vsi zadovoljni. Pred kratkim smo na primer na splošno opisali brezarsko gibanje (Birch Society), ki bi rado na marsikaterem področju pošteno obrezalo našo politično svobodo. Danes moramo opozoriti na drugo gibanje, ki ima pa nevarnejše cilje. Hoče spremeniti našo ustavo v tem smislu, da bi države postale še bolj neodvisne od federalne uprave in šarile po mili volji z našo svobodo brez vsake kontrole po federalni oblasti. Gibanje si je privzelo ime: Odbor za dvojno suverenost. Naslov pove namen gibanja. Suverenost naše dežele, ki jo danes predstavlja in zastopa federalna administracija s predsednikom, Kongresom in vrhovnim federalnim sodiščem na čelu, naj bi deloma prešla nazaj na posamezne države, vrnili bi se torej v dobo, ko so posamezne države vsaka sama zase lahko odločale o usodi cele dežele. Gibanje si je postavilo zaenkrat tri cilje v spremembi federalne ustave: Treba je omejiti pristojnost federalnega vrhovnega sodišča. Nekaj njegovih sedanjih pravic naj bi prevzelo “Unijsko sodišče”, ki bi ga tvorilo 50 predsednikov najvišjih državnih sodišč. Tak predlog so že sprejele štiri države. Drugi predlog zahteva, naj se federalnemu vrhovnemu sodišču odvzame pravica, da bi končno odločevalo o mejah volivnih okrajev za kongresnike. Za ta predlog se je izjavilo že 11 držav. Po tretjem predlogu bi lahko tri četrtine vseh 50 držav spreminjalo federalno ustavo brez sodelovanja Kongresa. Za ta predlog so že tri države. Vsi trije predlogi pridejo v kratkem času pred Ohajsko legislature. V naši državi jih zagovarjajo zastopniki farmarjev in velepodjetij. Vidi se, da so na teh predlogih najbolj zainteresirane tiste države, ki so v rokah raznih konservativnih in reak-cijonarnih političnih krogov, ki jih imamo žal še nekaj v naših obeh velikih strankah, posebno na jugu dežele. Imajo denar in politično moč, zato niso tako nedolžne njihove namere, kot bi človek mislil. Tako misli verjetno tudi sam predsednik Kennedy, ki je na svoji zadnji tiskovni konferenci opozoril na to gibanje. Zaenkrat gibanje še ne pomeni dosti, je pa znak, da se konservativne sile zbirajo in organizirajo. Vsekakor je treba paziti nanje, da ne bodo sprožile ustavnega boja, ki naši deželi ni prav nič potreben. ________ ____o„_______________ svetovne javnosti. Ta jie -bila prestali vsled poneverb m tat- ^ opisal ter kakršni pri- obveščena šele, ko je bil uspeh vin pri podjetjih v domovini. |hajajo iz daaašnjih prilik v do- zagotovljen. Begunska taborišča isjo^ se Pre-, mo,vi;ni, le potreben nek red in j Tekma za prodiranje v veso- nekaj strogosti. Bistvo, |lje in njegovo raziskavo je v svobode 'in demokracije odlnem teku. Rusiia ima še ni v izživljanju sproščenih člo- . , .veških nagonov, temveč v spo- v lagerju,sprejemajo vse, kar pride z ozi-GtCvanju nejke.ga znosnega reda in zakonitosti. S tema dvema pa ne služijo več name- V| Toronto, Ont. — Ko sem čitaljnu, za katerega so bila osnova-, jdeaj v A..D. članek o razmerah be- na. Zato obstoja za sedaj le še 1 grmskih taborišč v Evropi, sem j lager v Nemčiji, kjer še varno onov se spomnil življenja v lagerju^ sprejemajo vse, kar pride z 02i- štovanju^nelkega Zirndorf pri Nuerenbergu V za- ram na veliko- potrebo delovne! • pa-dni Nemčiji, kjer sem preži-Tile in tako je ugodeno na obe|je bll(J to naže “0:baestv0” na. vel 6 mesecev pred letom dni. j strani. Zlasti je to ugodno za] Očividci so mi povedali, da je prihajajoče iz domovine, ki mi-billa ta precej velika, dvonad-1 slijo ostati v tej novi -deželi. Tu stropna stavba, ki jo je Hitler najdejo poleg vseh prostosti zidal za; šolo svoje policije letajbilno možnost zaposlitve in bla-1936, pred enim letom,, ko so gostanja, s čemur je “ekonem-prišli vanjo prvi begunci izjskim beguncem” v celoti zado-Walke pri Nuerenbergu, še kar iščemo. v redu. Rad potrdim g. Ježovni- Ni jih bilo malo, ki so — on ku, da “so ravnali z begunci pb ali ona — doma pustili ločenega človeško in, jih sprejemali, kot druga, v taborišču pa kaj kma- Vohunski proces Penkovsky v Moskvi To je bil po slučaju z našim izvidniškim letalom U-2 prvi po precej dolgem presledku. Proces sam se je odvijal po običajnem postopku. Bil je deloma javen, deloma tajen, oba obtoženca sta priznala svojo krivdo, odmerjene kazni odgovarjajo obtožbam, komunistična propaganda je proces izrabila kot zmeraj. Ni varčevala s pretiravanji. Vendar pa je imel proces nekaj zanimivosti. Obtoženca sta bila samo dva, Rus Penkovsky in Anglež Wynne.-Počemu so vtaknili Angleža v proces, ni jasno, obtožnica sama trdi, da je igral zelo podrejeno vlogo. Ni pa bila postavljena pred sodišče cela vrsta ruskih državljanov, ki so vede ali nevede sodelovali s Penkovskim, rekom procesa niso tudi bila objavljena imena tujih diplomatov, razen nekaterih, ki so bili v zvezi s Penkovskim. Moskva je imela očitno namen, da ne prenapne s procesom že itak napete odnose s. tujino. Kar je bilo zanimivo, je odkrito priznanje, da je bilo vohunsko delo Penkovskega res vzorno, ako smemo rabiti ta izraz. V primeroma kratkem času si je pridobil zaupanje med odličnimi komunisti, ki so imeli dostop do glavnih „ __ tajen ruske oboroževalne politike. Nad 5000 dokumentov !Znanci iz preteklosti so ga hoteli v “mari-ci” linčati. Čez par meseciev se je zopet pojavil in za Božič obiskal svojo “preljubo M. Č., ki je po- ziedo dvoumnem -obnašanju v taborišču in neznanih zaslug ah, oziroma delovanju pod Titom prejela — političen azil! Bilo je tudi opažati, kalko so se zlasti neki z juga hvalili s potrdili -o prestanem zaporu v Jugoslaviji in z njimi v rokah pri je Penkovsky fotografiral in jih dal tujini na razpolago. Tikali so se vseh mogočih predmetov, od raket do odnosov med Moskvo in Peipingom. Penkovsky je bil torej vohun, ki se je lahko kosal z ruskim špijonom Abelom, ki je deloval v naši deželi, Najbrže ga je še celo prekosil. Vsa ta dejstva so bila ugotovoljena na procesu. Doka-, zujejo samo, da zna tudi naša CIA dobro organizirati Vo-■Protirežimskem hunsko službo. Ako ima med svojimi sotrudniki le par ' Penkovskih v Moskvi, potem ve o ruskih tajnah veliko več, kot se nam sanja. Nekaj mora že biti resnice na tem. O teh stvareh vedo namreč vsaj nekaj tudi tisti krogi, ki ne sedijo v CIA, pa vendar lahko tam zvedo marsikaj.’ V teh krogih so se zadnje čase pojavile trditve, da je naša narodna obramba prenasičena z orožjem. Zaloge orožja pred- se spodobi”, prav tako p-a je res, ;lu začeli v “dvoje” potom divje ljubezni, ki pa je pogosto prehajala v ikreg in pretep. Je pač bila popolna svoboda. Vsako dnevno in nočno uro; si mogel prihajati in odhajati v sicer o-grajen prostor in mimo vratarja, trezen ali pijan, -brez kontrole- v lager. Tako je bilo mogoče, da je nekdo pripeljal domačinko — Nemko — za “čez noč”! Preveč in neprimerno bi bilo pisati o vsem, kar se je godilo-, zato samo dve cvetki! Iz Švice je prišla iz skrbnih rok tete-nune 19-Jetna Bosanka. Čedna in 600 marlk je imela. Kmalu jo je dobil v , oblast Bel-grajčan, ki je bil doma “vse mogoče”, le resno1, pridno- delal ni najbrž nikoli. Po nekaj dneh je že sledila “poroka” in skupno zakonsko- življenje, vse kar v Skupni sobi za 14 ljudi. Denar je že v “medenih tednih” zginil. Prikazali so se “r>ožički“ in dekle brez; dvoma že dolgo obžaluje izgubljeni denar in ljubezen. E-nlkrat na mesec je le policija in uprava naredila nočno kontrolo po sobah. Zgodilo se je, da je Vida prav na- -tako noč prišla v drugo — moško — Gobo k Jožetu, tudi za “čez noč”. Ob prižgani luči so lahko zapazili na postelji v kotu “kup nesreče”, pobrali so jima začasne izkaznice, pa jih drugi dan brez posledic tudi v redu vrnili. Higijena je- bila tudi pod ničlo. Soba ni bila pometena večkrat po 3 do 4 dni. Za hodnike, pralnice in stranišča so redno listo- kar podajali iz sobe v sobo. Umivalniki so bili od hrane zamašeni in vodo smo često gazili do členkov. Smeti in ostanki so ležali ■ vsepovsod. Soba, kjer sem bil, ni 'bila nikdar ribana, ker se “kolektiv” -ni mogel zediniti. Kdo mi bo verjel, da sem imel rjuho -ped seboj od 8. avgusta do 23. decembra, -ker jih praktično- niso- izmenjavali ali- pa samo po posredovanju in na skrivaj. Obupno je bilo zunaj okrog stavbe. Odpadke so v glavnem metali kar skozi okna, tudi pivske in druge steklenice. Tatvine, odnosno vlomi v zaklenjene omare in kovčke, iso bili na dnevnem re-du. Ako si dal perilo sušit na sonce, si moral stati -ob njem ali pa je izginilo. Skupne pralnice nismo imeli, bolj točno, bila je privilegij le za nekatere, a največkrat pa je bilo v njej kaj j eno. Na vse te in še druge neve-šč-n-osti je bil opozorjen in obenem naprošen za pomoč in po- da je uprava tabo-rišča izgubila glavo in je mesto nje tu vladala “masa”. Od približno 400 oseb je bilo z malo izjemo največ Jugoslovanov iz vseh delov države-, približno- ena tretjina od teh Slovencev, največ iz okolice Maribora. Od že omenjenih Jugoslovanov je prihajalo dve tretjini teh čez mejo na vse mogoče načine in z zelo različnimi nameni, tretjo tretjino pa so pred stavljali talki, ki so po krajšem ali daljšem bivanju v Nemčiji, Franciji. Švici ali drugod," morali skozi to taborišče radi -ureditve -dokumentov. Tako- je ta p’sana družba- izglodala za normalnega človeka zelo žalostno v vseh ozirih. Prav tedaj postavljena lična cerkvica pred samim taboriščem je pričala, da je za miselnost teh beguncev nepotrebna. Politično so se stalno opažale hude “razpoke” im iz teh so nastajali poboji v samem taborišču 'in zunaj, v Zirndorfu in Nuerenbergu, o katerih so nemški listi pogosto pisali. Višek je bil pokol j med hrvatskimi ustaši in Srbi v dneh 5. do 6. januarja 1962, ko je moral priti iz Monalkovaga p osebno močan oddelek policije, da je z bajoneti na puškah in celo s strojnico cel teden miril razgrete duhove. Celo noč pred njihovim pri-hcdcim je bilo hrušča in vpitja ter -krvi, da se je stavba tresla. Domača policija, ki -smo ji bili samo če-z cesto sosedje, ni ukrenila ničesar, da bi mirni ljudje lahko spali. Treba -bi bilo samo vse vidne organizatorje spraviti na “hladno’" In bil bi mir pri hJsi! Treba bi bilo vsaj tisto tretjino Jugoslovanov, ki so hitre- pokazali kaj so in kaj hočejo, po najkrajši poti poslati tja, odkoder so prišli. Veliko zanimanja je vzbujal rojak iz Žir-ov, Malks X., mnogim Štajercem dobro znan iz zaporov v Mariboru, kjer je kot OZNOvec pretepal “mejaše” in druge zapornike. Končno ga je zalotila policija s slikami ameriških vojaških objektov in ga je s štirimi kolegi odpeljala. ravnost skregano. Pri vsem prizadevanju mi je j opis zelo narastel, rad pa hi še °" kar nadaljeval in vstavil to-le: Še -danes mi je žal, da nisem, ko sem bil vprašan na emigracijskem uradu v Montrealu ob vrnitvi v Kanado, o prilikah in upravljanju taborišča, povedal nekaj tega, kar tukaj navajam in kar kot posledica neznosnih razmer šei danes čutim na svojih živcih. Da je vse to točno, bi moglo potrditi še pet, zdaj v Torontu živečih Slovencev in dodati iz svojih spominov še kaj več. Jaz sem star in pozabljiv. Jakob- Kranjc ------o------ Maj mgMMm pri §¥» WMii -Cleveland, O. — Si želite iz po-polniti znanje v angleščini? Čeprav ste morda že obiskovali začetne tečaje v angleščini ali ste se že- seznanili z angleščino drugim potom, vam, desetteden skl poletni tečaj ob večerih lah' ko izpopolni- vaš besedni zaklae in izgovorjavo. Tečaj, katerega, nudi uprava za odraslo izobrazbo Cleveland skih ljudskih šol, bo vo-dila slo-vensko-angfleško. govoreča učite' Ijiea. Pristojbina za tečaj, kateri se bo vršil dvakrat tedensko v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu, je $3. Če želite nadaljna pojasnila ali če nameravate uporabiti to ugodno priliko, kličite pred 25 majem Župnijski urad pri Sv. Vidu EN 1-2624 ali pa po peti: uri popoldne Breda Osenar EX 1-6964 Breda Osenar —------o- Hranljivi sneg Sovjetski znanstvenik Boris Rodimov, ki dela v Sibiriji, je poskusi ugotovil, da se ži vali, ki pijejo vodo iz stajane-ga snega, razvijajo in rastejo razmeroma hitreje kot njihove vrstnice, ki si gasijo žejo ‘ navadno” vodo. Po njegovem mnenju bi bilo dobro, če bi spravljali sneg v velike posode, da bi bilo treba preprečiti čezmerno izhlapevanje. V stajanem snegu seveda ni hranilnih snovi, vendar kaže, da takšna voda pospešuje preosnovo hrane v organizmih teh živali. Njegove domneve bodo obveljale šele, ko bodo zaključili vrsto skusov. po- Za vsako reč je vzrok Anica se je vozila v mešanem vlaku, ki se je silno počasi pomikal. Videla je, da imajo po-kvar- kretničarji jako umazane rdeče zastavice, s katerimi so dajali znamenja strojevodji. Pri njej je sedel mali bratec in to mu je takole pojasnila: Vidiš Mihec tiste zastavice, pdlmem teku. Rusija ima vedno nekaj prednosti v pogledu potisne sile Bvo-jih, raket, sicer pa so ji Združene države tilk za petami, na nekaterih področjih pa že pred njo. Ko bo raketa Saturn, ki jo zdaj preskušajo-, prišla, v rabo, bo imela Amerika raketo s potisno- silo večjo- od vsega, kar je doslej v tem -pogledu pokazala Rusija. Usp-eh preteklega tedna je dokazal, da je človek sposoben ostati dalj časa v vesolju brez posebne škode za svoje zdravje in delovno- sposobnost. Ta ugotovitev jiei bila, potrebna, predno je bilo- mogoče računati na u-spešen polet na Luno, kamor bi radi prišli tako Amerikanci kot Rusi še pred koncem tega desetletja. Tekma k temu cilju ječe vedno- odprta, in nihče ne more reči za gotovo, ali bo na Luno prvi stopil Rus ali Ameri-kanec. * Pred konferenco GATT v Ženevi, kjer so začeli v četrtek razpravljati o trgovini v svobodnem svetu, so- se Angleži sporazumeli s članicami “Zuna-nj-ih, isedem” za odpravo medsebojnih carin v prihodnjih nekaj letih. To naj -bi bilo nekako začasno nadomestilo za zavrnitev sprejema v Skupni trg, v katerega so želele v različni obliki vse članice skupine “Zunanjih-sedem”, Anglija, Švica, Avstrija, Norveška, Švedska, Danska in Portugalska, ki v načelu zagovarjajo svobodnejšo trgovino in širšo -povezavo kot evropski -Skupni trg. Konference v Ženevi se udeležujejo zastopniki 72 držav. Glavno besedo imajo seveda gospodarsko nap r e dnejše industrijske -države; ki zagovarjajo svobodnejšo' trgovino. Gospodarsko manj razvite države skušajo doseči čim ugodnejše pogoje za prodajo- surovin, polizdelkov in, drugega svojega blaga. Pri tem, -bi si rade zagotovile še neposredno gospodarsko pomoč gospodarsko razvitih držav. To je bilo posebno očitno na posvetu trgovinskih ‘ministrov britsfce S-kupnosti narodov v Londonu pred'njihovim odhodom, na konferenco v Ženevo. Istočasno kot države svobodnega sveta v Ženevi so se države komunističnega, bloka posvetovale o medsebojni trgovini in drugih gospodarskih vprašanjih v Varšavi. Gospodarska vprašanja so predstavljala tudi del sporeda razgovorov afriških držav v glavnem mestu Aibesinije Adis Abebi. Navzoči- so bili pri otvoritvi zastopniki 32 držav z vsega kontinenta. Glavno vprašanje teh posvetov naj bi bila priprava na -povezavo- afriških držav v skupnost, ki naj bi nastopala enotno proti vsemu ostalemu svetu. V tem pogledu seveda ni bilo veliko doseženega. Afrika je politično še veliko premalo- zrela, da !bi mogla naglo doseči tak cilj. občinskih volitvah in pričakuje tudi zmago pri parlamentarnih volitvah, ki bodo- najkasneje do prihodnje jeseni, zelo verjetno pa že letošnjo-. Pri parlamentarnih volitvah na Nizozemskem -so se krščanski demokrati odrezali boljše od socialistov in -bodo nemara sestavili novo vlado v sodelovanju z dosedanjimi strankami. * Z a h o d nonemški parlament (Bundestag) je sprejel franco-siko-nemško pogodbo o prijateljstvu in sodelovanju, ki sta jo- sklenila in, podpisala v januarju letos v Parizu De Gaulle in Adenauer. Pričakujejo-, da bo- isto storil slkoro tudi svet dežela, kot imenujejo v Zahodni Nemčiji zgornjo zbornico. Pogodba bo veljala šele, ko jo bo odobrila tudi francoska narodna skupščina. Adenauer in De Gaulle bi jo brez dvoma' izvajala v duhu in, -črki, Aden-auerjev naslednik Erhard pa se jo bo nemara držal bolj v črki kot v duhu, s čimer utegne izgubiti dober del svojega pomena. * Med te-m ko je bil egiptovski Naser na obisku -pri Titu v Jugoslaviji, kamor se je popeljal kar naravnost iz Alžirije, so v Siriji in Iraku -sestavili nove vlade p r i s t a š i socialistične Baath strank©, ne da bi vanje sprejeli Naserjeve zastopnike. Združena arabska republika, katere ustanovitev eo- sklenili in podpisali pretdkli mesec v Kairu zastopniki E-gipta, Sirije in Iraka, se je s te-m odmaknila v bodočnost. To je pomirilo Izrael, za katerega bi utegnila postati arabska- združitev smrtno nevarna. Naser svojega, cilja ne bo o-pustil, skušal bo priti do njega po -drugi poti. To je pokazal jasno- v Je-menu. Dogovoril se je z Združenimi državami in, nato še z. Združenimi narodi, da bo umaknil svoje čete iz Jemena, kamor jih je poslal v oporo republikanski vladi, če bo Saudr sika Arabija prenehala podpirati -odstavljenega kralja Al Sadarja, ki sc skuša vrniti na prestol svojih očetov. Dogovor je bil sprejet in potrjen ter je Naser res umaknil nekaj tisoč svojih vojakov, da so to- lahko- videli -opazovalci ZN, ki so prišli pogledat položaj. Čez nekaj dni je poslal namesto odpoklicanih v Jemen nove vojaške enote. Talko- ima sedaj tam zopet preko 25,000 vojakov, ki dejansko predstavljajo glavno oporo republikanskega režima,. Indija in Pakistan sta preteklo sredo -dognala, da se ne moreta sporazumeti o tem, kateremu naj pripade Kašmir, in nadaljne razgovore o tem prekinila. * Komunisti-čne vojaške enote sio- zopet za-čelei pritiskati na nevtralistične oddelke gen. Konga Lerv Laosu. Ta je svoje oddelke opremil z ameriškim o-rožjem, ker za rusko, ki so ga imeli doslej, ni imel več streliva. Menda se je dogovoril tudi z desničarji gen. Nosavana,' da mu bodo v slučaju novega komunističnega napada -pomagali. Nevarnost državljanske vojne ni torej nič manjša, kot je bila sredi preteklega meseca. ❖ j Haitski, diktator Duvalier še ; vedno- vlada v Pcrt-au-Prinee, čeprav so njegovi nasprotniki trdili, da ga bodo do srede maja prav za gotovo pognali z oblasti. V Argentini g-o imeli kratko vladno krizo, ki pa ni prinesla nobeme- bistvene spremembe. * Peiping in Moskva sta, imenovala delegaciji, ki se bosta sestali v Moskvi 5. julija in po- sredovanje, slovenski izseljeni ški -duhovnik. Napravil je dolgo i kako umazane ©o. To mora biti |socialisti), upravi prizadevali in, iskali po- pot, posredovali, razložil in pro-Tako, da se ne bi vlak litičen azil, leta zapora pa so'sil ob spremstvu beguncev za šil.” V Italiji sestavljajo novo vlado na temelju izida parlamentarnih volitev koncem april. Sestavil jo bo- krščanski demo- skusili rešiti medsebojni krat, če bo- to- Fanfani, oče “od- 1 prtja na levo” (sodelovanja s je pa seve drugo pop la-! vprašanj e. i Delavska stranka spor. Peiping ne kaže dosti volje k popuščanju, prav tako ne Moskva, čeprav se- zavedata oba, da njun prepir stvari svetovne-Angle-'ga komunizma dosti škoduje. SMlEIiES BOMO VMS, KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Iz istega debla smo Marsikdo se 'bo nasmehnil oib gornjem naslovu. Če bi bili res *2 istega debla, bi bolj držali Bkupaj in bi bilo več sloge med ftami. Kar pogle j mo okrog sebe. Kako malo nas je na sobotnih veselicalh in na prireditvah ob ^'deljsikih popoldnevih. Pri de-lu čez dan smo kakor utopljeni v morju ljudstev. Če pa nas slučajno nekaj skupaj služi vsakdanj i kruh, se že grizemo, W nekateri igrajo vloge basov, 'Kugi pa so navadni delavci. V glavnem smo vsi prišli v to de-ždo praznih rok. Danes pa nekateri že razkazujejo svoj lu "®Us, drugi pa skrivajo svojo skromnost. Zviška gledanja na-^dol in. črne zavisti od spodaj Navzgor ne imanjka. Ohiskujejo samo še tisti, ki jih družijo i'&zi sorodstvo ali vezi materi-jalnih koristi. Kje so po vsem tem še sledovi, da smo iz istega debla? In. vendar smo! Oni dan se je bliskovito raz ■ksla med nami vest, da je bil Vzet iz naše srede in presajen, v ^Ijše in lepše življenje mladi raož in oče Lojze Jereb. Vdova h otroci-sirote, vsi so se nam zasmilili v dno srca. Pohiteli > k njegovemu zadnjemu, po tališču in se z rožnim vencem ^slavijali od njega. Za zadnje sl|0vo smo napolnili cerkev in v množici pospremili k zad-^mu počitku. Pokazali smo, da smo iz istega debla. Pokojni Lojze je bil naš; začutili smo, da se je eden naših poslovil, pa popustili vse “tafco> nujne” opravke, poizaJbili na vse in smo prišli poslovit. Kot da bi mu °teli naročiti: “Pa še nam pro-l°r pripravi.” Kakor od pokoj-Lojzeta, tako simo se po-s Sijali od Franceta, Staneta, ^eza.. sloivesov ^ začutimo, da smo eno. Na človeške vsakdainjosti poza-, Pko. Vsi molimo za tistega, ki ,Qdšel in vsi sočustvuj emio z V trenutkih takih vsej svoji notranjo- a|gimi, ki jih je zapustil. Mar rej nismo- iz enega debla?! Kmalu bodo g. župnik oznanili n ^Mlan d naše vsakoletno romanje v jj.Kand, na grobove mučencev. ^ n-e homo tehtali: “Bi šli, ne .^l sli?” Kar odpravili se bomo s naše- male bomo- vzeli s Hjj Nekaj nas vleče, česar ne j,r hoteli zamuditi. Je to kraj ^^Pojen z mučeniško krvjo, ki približa onostranstvo? Smo sti K°tomci mučencev. Vse pu-za, seboj, vse si odpusti-Pclk:I^a kot velika družina ,Ve^amo pred postajami kri-Sa- pota na božjepotnem ^ Kdo bi v teh trenutkih de(]®e|) reči, da nismo iz p a’ sl0v av kraa-lu se bo na koščku cesiGrLSLe zemlje vila dolga pro-Slavj,a- Sam Gospod bo blago-bGt^ Jad dolge vrste. Zopet se s6 °, s5šb prav isti ljudje, ki 0l|a Kasa do časa rodi novega ponosa, da smo sinovi Slovenije. Tudi slovenski dnevi so nam dokaz, da smo iz enega debla. Da, iz enega debla smo. Skorja je sicer razpokana in so jo tu pa tam. načeli zajedale!. Toda les pod to skorjo je zdrav in trden in se imenuje slovenstvo-. Temu slovenstvu pa ohranja zdravje k r š č a nska miselnost. Slovenstvo prepojeno s krščanstvom nas je nekoč vabilo na tabore po Sloveniji. Pozneje nas je ista sila gnala na okope proti tuji rdeči učenosti in nas je končno pripeljala, v novi svet, kjer se zopet zbiramo na slovenskih dnevih, pri procesijah, na romanjih in pri pogrebih. Že iz. davnih let srečujemo vedno iste obraze; isti poganjki iste veje, iz istega debla. > RŽ Čestitke novemu doktorju Kdo1 izmed Slovencev v Torontu ne pozna prijaznega ing. Staneta Baha. Po- vsem mestu ima raztresene prijatelje in znance. Gotovo bodo veseli, ko bodo zvedeli, da je pred kratkim. postal doktor. University of Western. Ontario v Londonu mu je podelila t. zv. “Ph.D.”, naroča jim dve stvari: 1. naj svojo vnemo pri svetnem delovanju, povečajo; 2. naj se pri svojem, delovanju držijo načel in navodil, ki jim jih daje Cerkev. Ta navodila in načela pa so zbrana v okrožnici “Mati in učiteljica”. Ta okrožnica nam je sedaj na razpolago tudi v slovenskem, jeziku. Prav te dni je prispelo prvih 50 izvodov in so na prodaj v -Slovenski pisarni na 618 Manning Ave. Cena izvodu $1. Okrožnica je pisana v lepi in lahko razumljivi slovenščini, da jo- bo vsakdo- lahko s pridom prebiral. Nauk, ki ga okrožnica prinaša, nam je danes tako potreben, da- me, bi bilo treba delati prav nobene reklame. Komur je količkaj na tem, da bi tudi- v svojem poklicu in pri delu v javnosti veljal za praktičnega katoličana, ta bo sam -od sebe segel po- okrožnici, ki mu jie- sedaj dosegljiva v lastnem jeziku. Por. iz glavnega mesta in križem po deželi Prestolni govor o-b odprtju 26. parlamenta pretekli teden je nakazal, da se hoče nova liberalna vlada predsednika L. Pearsona zavzeti za gospodarsko- rast Kanade in posvetiti prav posebno pozornost odpravi brezposelnosti, ki obsega še vedno okoli 7 odstotkov celotne delovne sile v deželi. Vlada je nakazala, da bo sprejela atomsko orožje iz Združenih držav za kanadske ofoorožieme sile v o- kviru NATO in v o-kviru o- Predsednik: Vlade Pearson je brambe s e v e r n o-ameriškega izjavil, da bo njegova vlada kontinenta. Napovedala je -usta- vztrajala, na dosedanjih cenah novi tov novega oddelka za in- za povratna potovanja z letali dustrijo in gospodarskega sve- j iz Kanade v Evropo. Z-družene ta, ki naj bi izdelal načrt za države so prvotno- tudi zavzele Obrambno ministrstvo je ob javilo, -da bodo- povišane plače pripadnikom oboroženih sil za nazaj s 1. oktobrom lanskega leta. V ta namen je bilo odobrenih 25 milijonov dolarjev. • Kanada ho dobavila Indiji 16 Caribou prevoznih letal, ki jih namerava ta rabiti za oskrbo vojaštva na vzhodnem -delu svoje meje s Kitajsko. Midland — božja pot odprta Sezona romanja na grobove kanadskih mučencev v Midland se je začela. Cerkev je -bila letos prvič odprta v nedeljo, 19. maja. Od sedaj dalje bodo v njej sv. maše vsako nedeljo od 7. ure zjutraj do opoldne vsako uro. Letos napoveduje direk-p-o naše “doktorat” iz naravo-! tor -svetišča Rev. J. F. McCaf-slovne filozofije. Za dosego svo-' frey povečano število romarjev jega doktorata se je posvetil iz sosednjih Združenih držav. študiju “industrial micro biology”. Ko- -se veselimo njegovega u-speha, mu iskreno čestitamo te-r mu želimo- še nadaijnih uspehov pri njegovem znanstvenem -delu. Dr. ing. Stane Bab nam, je vsem svetal zgled. Dosegel je naj višji naslov v znanosti poleg svoje redne služ-3 e, poleg skrbi za družino in poleg svojega dela med rojaki. Por. S kakšno vnemo delamo? “Nihče naj zaradi teh, kratkih opozoril ne misli, da naši sinovi, zlasti laiki, modro ravnajo, če zmanjšajo svoje krščansko sodelovanje- pri svetnih zadevah. Nasprotno poudarjamo, da morajo v tem smislu delovati z vedno večjo vnemo.” Tako naroča in opozarja papež Janez XXIII. Najvišji pastir ne- odvrača katoliških laikov od svetnih ustanov, ne -od politike, ne od njim lastnih -organizacij. Nasprotno, Napovedanih je tudi že- veliko narodnostnih skupin, ki bodo imela svoja romanja. Romarska sezona bo letos za en teden daljša kot običajno. Svetišče bodo zaprli, na kanadski zahvalni dan, 13. oktobra. Por. Preklic bodečo rast, nova kronska korporacija pa naj bi usmerjala privatna prihranke v nove industrije. Posebni, -sklad naj bi pomagal atlantskim področjem do gospodarskega razvoja in jih rešil iz sedanjega zastoja. Opozicija je kot običajno- našla v vladnem -programu, komaj kaj novega. Vodja konservativcev Diefenbaker je dejal, da je “prestolni1 govor” razočaral, da v njem dejansko ni nič novega, vodnik nove demokratske stranke T.-C. Douglas je pripomnil, da se “je tresla gora in rodila — miš”. Posebno je opozoril na pomanjkanje načrta za splošno narodno zavarovanje proti bo-le-zni. tako stališče, pa so nato na angleški: protest popustile. Tako stane sedaj pot iz Kanade v Evropo in nazaj 5% manj kot -pot iz Združenih držav. Kvibeški nacionalisti že nekaj časa izvajajo razna nasilja in sabotaže v podporo svoje zahteve po ločitvi pokrajine Quebec od angleške Kanade. Pretekli teden so položili menda vrsto- bomb v poštne nabiralnike v Montrealu. Pri odstranjevanju, teh bomb je bil smrtno nevarno ranjen vojaški strokovnjak nar. Walter R. Leja. * V -New Brunswicku so imeli 22. aprila pokrajinske volitve, pa še sedaj nimajo njihovega točnega izida zaradi tolikih zahtev p-o- ponovnem štetju. Vlada Bezenška, ki je v zagrebškem Jugoslovanskem stenografu oib javljal hrvatsko in slovensko stenografijo, so ,se že v letu 1876-77 -osnovali na gimnazijah v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu prvi stenografski venčki, v katerih iso se dijalki sami učili slovenske stenografije. Slovenci pa so utemeljili 'in širili -stenografijo tudi na, Hr-vatsikem in Bolgarskem. Štirje -slovenski profesorji (Ivan Vin kovic, Fran Magdič, Anton Bezenšek, Mijo Vamberger) so odločujoče vplivali na razvoj hrvatske stenografije. Magdičev sistem ©e tamkaj še danes poučuje, Bezenškov pa, na Bolgarskem; -njegov sistem, je še vedno uradna: bolgarska stenografija. Ravnatelj Fran Novak pa je dal leta 1900 za pol stoletja slovensko stenografijo, ki jo je kritika -ocenila kot takrat najboljšo, -slovansko stenografijo. Bolj ko se je uveljavljal poklic stenodafctilografa, bolj so se množile zahteve po reformi slovenske stenografije. Tej važni nalogi- se je posvetil prof. Rudolf Rakuša. Reforma je bila leta 1946 brez večjih pretresov sprejeta in uveljavljena. — Bi cikel je bil uveden v Združenih državah v prvi polovici preteklega stoletja iz Evrope. Social Credit Party preživlja D notranje težave. Njeno, krilo v Je sklicala pokrajinsko za ko no- pe kraji ni Quebec je izšlo iz volitev precej oslabljeno, pa tudi notranje razdeljeno. En del se je že takoj po- volitvah odločil za sodelovanje z liberalci, pa nato svojo ponudbo- na pritisk I vodnikov stranke umaknil, dru gi pa je bil menda voljan po- V neki- gostilni- so imeli hlapca, ki je bil zelo surov. Neki go-st pripomni nekoč: “Ta člo-i^fS1 konservativcem in pre- vefc je surov 'kakor naš župan.” Za to besedo je zvedel župan in je zahteval od gosta, da trdi- P°, . tev prekliče. Gost je to- prekli,-'Za °r^a cal takole: prečiti sestavo liberalne vlade, tretji pa je zastopal neodvisno Bivšega narodnega organi-stranke F. Quelleta so j vrgli iz stranke, namestnik: nje- “Ta hlapec ni naš župan.” tako suro-v koti Hud očitek Sodnik: “Čudno se mi zdi, s-te ukradli blago, niste se dotaknili blagajne, -ki je odprta in polna denarja.” Tat: nega parlamentarnega vodstva dr. G. Marcoiux pa je odstopil in izjavil, da bi nastopal v parlamentu kot neodvisen pristaš stranke. V preteklem mesecu je bilo pa ' po uradnih podatkih v Kanadi bila 462,000 Ib- r e z p o s einih, 87,000 manj kot v marcu. Tedaj je bilo “Gospod- sodnik, prosim ^8.4 odstotke celotne delovne šivaš, ne očitajte mi še vi tega, j le v Kanadi brez -redne zapo-ko me je že žena zavoljo tega slitve. V aprilu je odstotek pa-dovolj zmerjala.” [del na 7. i i §ti-ou_ ^Ol enega h srečujemo bo* p0§re!bci ali kot romarji. To L b-6: Kva-j :mo Peli' in molili, -polni &QtueJn Pro,šnja. Tudi na tem ba ° vsakdanjost premaga-^jep0^11^61181 in odpuščena. Str-ktajf Vrste, ki jim bo- Gospod iz „ eval> bodo pričale, da -smo debla. Sv0j 0'k 'eni priliki SG Pravo Li-stvo. ogotere so težave in ne- pokažemo Takrat, ko na slovenskem dne- do <,| 0'SK, ki vsako leto vodijo Prib] 0-Ven!S^e®a Kneva. Ko- pa se OpraJ> nam vsi drugi- stoteri P^Prl * kar padejo iz rok. Vsi ^Se]- erno *iri §a pripravimo v Vsi v*n zadovoljstvo tisočev. Parad^^1110’ Tre za čisto bi, dg11? . VSB3lovensko stvar in Priba j kd° stal -ob strani in hloljujb •na ^ari 2 drobnimi sa-Pridg- ^kni pomisleki. Rojaki V6hsk° daLnih krajev, slo-V Sej,9 zavest ponovno zaživi. 1 doživljamo n-ovo moč, 'ki dajo -za 28. maj, ne da bi čakala na ponovnd štetja, ker nujno potrebuje -odobritev finančnih sredstev za redno poslovanje uprave. VARNOST TUDI pasu preko križišča v V RIMU VAŽNA - Šolarke gredo pod nadzorom po varnostnem cerkev sv. Petra v Rimu. Stoletnica slovenske stenografije Ni znano, kdo- je prvi rabil slovensko stenografijo, dognano pa je, da je leta 1863 — torej pred sto leti — s-tenografiral slovenske govore v kranjskem deželnem, zboru v Ljubljani sodni nadsvetnik Ivan Kapretz, ki je isto- leto tudi ustanovil prvo s i o- v e nsko stenografsko društvo- v Ljubljani. Svoje predavanje “O prilagoditvi Ga-belsbergovega sistema slovenskemu jeziku” je dal natisniti v posebni brošuri. Zanimivo je tudi, da je prav pred sto leti izšel v Pragi Tes-n-opis česky, ki ga je po skrbni pripravi izdalo I. praško stenografsko -društvo-. Ta sistem je spremenil pomen sedmim, Ga-belsbergerjevim znako-m in te spremembe1 veljajo še v današnji slovenski stenografiji. Kapretzova stenografija nam ni ohranjena in zato ne vemo, ali je že poznal češki tesnopis ali pa mogoče prenos Gabels-Derge-rjevega sistema na hrvat-ski jezik, ki ga je takrat pripravljal Slovenec Fran Magdič Zagrebu, Objavil pa šele leto pozneje (1864). Najbrž pa je Kapretz steno,gr afiral govore po lastni priredbi nemške ste-negrafije-, saj je bil za to nedvomno sposoben, ker je izdal Ljubljani že 1. 1849, v letu Gabsisbergerjeve smrti, enega prvih nemških stenografskih učbenikov. Najbolj so seveda priganjale Kapretza realne razmere v deželnem zboru: slovenska beseda je zahtevala, da pride neokrnjena v zapisnik, kar je rodilo prvi ,slovenski stenogram. Za Ivanam Kapretzom so u-poraibili slovensko stenografijo uspeh-om še drugi stenografi-pra-kitiki, Ivan Tan.šek. Ivan Štempihar, dr. Josip Ribič in Ljudevit Tomšič. O dr. Ribiču trde, da je kot dvajsetletni mladenič že stenografiral 178 besed na minuto, kar bil bilo za takratne čase skoraj neverjetna hitrost. Na pobudo agilnega Antona CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo CLEVELAND, O. MALI OGLASI Šoferja išče starejši par, da bi ju vozil ob nedeljah na obiske prijateljev na deželo. Kličite HE 1'6897- (104) Hiša naprodaj V Euclidu Lastnik prodaja Colonial hišo s 3 spalnicami na 265 E. 218 St. Kličite RE 1-3867. (21,24 maj) 2ULICH INSURANCE AGENCY ,18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Perica in čistilka Ženska za pranje perila in čiščenje, ki zna dobro likati, dobi zaposlitev v South Euclidu za 3 do 4 dni na teden. Kličite EV 1-3131. (104) MALI OGLASI Dvodruzinska hiša naprodaj 5 in 5 sob, dva nova plinska furneza, aluminijaste strani. Kličite 361-6591. (104) PRODAJTE ALI KUPITE DOM preko nas. WILLIAM MANAK IV 1-1559 ali IV 1-6900 EAST SHORE REALTY 780 E. 185 St. Sobe v najem Štiri sobe z kopalnico oddamo ljudem srednje starosti, z garažo ali brez, blizu E. 185 St. IV 1-1695. V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA BRATA Anthony Malečkar ki je umrl 21. maja 1960. leta. Minila so že leta tri, odkar Te več med nami ni. A svež spomin na Tebe je, kot bil je v prvi čas! Enkrat naša vsa družina, zopet bode združena, tam, kjer je večna domovina, kjer jada ni in ne solza! Žalujoči: j—- AUGUST in FRANK — brata MARY por. -SAMSA — sestra Cleveland, 21. maja 1963. SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan he 1-0965 TQNY KRIST AV NIK PAINTING & DECORATTIVfl UT 1-4234 Mulully Funeral Mom ZRACEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 V BLAG SPOMIN OB SEDMI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE Thomas Postotnik Bog ga je poklical k 21. maja 1956. sebi Leto za letom se OB SEDEMNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA DRAGA MATI Mary Postotnik Bog jo je poklical k sebi 5. januarja 1946. večnost izliva težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Vaju pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot lučka gori. Zdaj v zborih nebeških prepevajta slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vama vsak čas. Kjer Stvarnik je Vaj’no neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas. S pomočjo Tvoje milosti raj bosta vredna uživati blaženost večne luči! žalujoči: sin DANIEL J. hčerki MARY in DOROTHY snaha MOLLIE, ZETA in OTROCI. Cleveland, 21. maja 1963. V,?W; HENRY BORDEAUX i SRCE IN KRI W ROMAN S Takale posestevca, drugo ob drugem, so nekoč vsa skupaj zagotavljala družini stalnost na lastni zemlji.” Take in podobne kritike naših običajev so mi bile dobro znane. Imel sem že toliko tožb ob delitvah, da vem, kako zelo utemeljene so. A vendar rad poslušam, če jih spet poudari kak izkušen človek. “Mihael, si že izbral hišo zase?” Fant je otipaval debeli zid, ki se je še ustavljal, čeprav so ga ljudje nehvaležno zapustili. “Na Mollardu”, je spet pripovedoval opat Sauvere, “sta ostala samo dva zakonca, njuni otroci pa so se preselili v Pariz. Mož CHICAGO, ILL. HELP WANTED WANT $2,500 to expand and create jobs for handicapped. Over $9,000 inventory security. Good return, or would consider handicapped person as working partner. LA 5-7589. (100) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER Small family. 5% Day a week. Top wages. Stay or Go. Pleasant home on Lake Shore Dr. References. Call MO 4-3025. (101) BABY SITTER — Reliable girl to care for three children. Working mother. Stay in. Own room. Call 358-6865 after 4:30 P. M. (100) BOAT-TRAILER FOR SALE 14 FT. RUNABOUT AND TRAILER FOR SALE. Private owner. Priced for quick sale $450.00. Phone 638-0787. (100) DOGS FOR SALE TINY TOY FOX TERRIER, 3 lbs., Purple ribbon bred. $125 or anything of equal value. Phone 278-0564. (100} je bil pijanec, žena pa sveta ženska. Ko je na smrt zbolel, je ona takoj spoznala nevarnost in me poklicala. Ležal je v postelji ves zverižen in se posmehoval: ‘Ali ni škoda, gospod župnik, da moram ravno letos oditi, ko je vino v dolini tako dobro in poceni?’ Delil sem mu zakramente, on pa je blizu izpazil steklenico in začel piti. iMiislil sem, da so morda zdravila, bilo pa je belo vino. Umrl je s steklenico na ustih. Ne dolgo nato je prišla vrsta na ženo. CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE BY OWNER 4950 N. - 3500 W. 13 Apartment yellow brick bldg. 6-5‘s and 7-4‘s. Very good condition. Most apts. have cabinet kitchens and tile. Annual income $16,000, — total price $89,500. Good mtge. Nr. churches, schools, shopping and transportation. BR 4-8447 / (IOC) PALATINE — YOU’LL LIKE THIS COZY 2 bedrm. house. Lot 90’xl43’. Large enclosed porch. Every room newly decorated. Attach, gar., new furnace, nice resident area. Garden in. Full price $15,900. FLanders 9-0825. (101) FOX RIVER GROVE 6% RM. HOUSE. 3 Bedrms. 2 Enclosed porches. Full bsrht. 2 car gar. Nr. Beach and shopping By owner ' $16,000. Phone MErcury 9-7225. (101) PARK RIDGE — Most modern income property. By owner. See this 4 yr. old. 3% Rm. 5 apt. deluxe bldg. All on ground level. Permanent tenants. Air-condition gas htd. Television outlets. 220 V wiring. Ample parking. Tel. 825-4756. (100) La Grange Highlands, By Owner. 7 Room house, 4 Bedrms. 6 closets. Jalousie porch. Attached gar. Dribe-Iway. Large lot. $19,500. Phone FL 4-5177. (102,. BY OWNER — $9,000. FOX LAKE AREA. 2 Bedrm. stucco home, bath, dishwash., garbage disposal, storms, screens, fireplace. Lot 100x100. All walls plastered. Water rights. Low taxes. Call JU 7-5371. (100) Opravila je spoved in obhajilo. Bilo je meseca avgusta, ko so muhe na deželi posebno nadležne. Prišel sem zvečer iz Bonne-vala in jo vprašal: ‘No, Peron-ne, vas morda še kaj vznemirja?’ Mirno mi je odgovorila: ‘Gospod župnik, samo muhe.’ Po njeni smrti je vas utihnila. 'Kakor vidite, je tudi vas umrla.” Ugovarjal sem mu: “Pa lahko spet oživi. Tele skale so še dobre.” “Ne, gospod odvetnik, le nikar ne mislite. Da bi mogli obvarovati vsaj ljudi po niže ležečih vaseh, po Bonnevalu, Bes-sansu, Lanslevillardu, — čeprav jim ne grozi tolikšna nevarnost kakor vasem tolikih drugih dolin!” “Zakaj ne tolikšna nevarnost?” “No, pač zato, ker so ohranili vero svojih očetov. Drugega razloga ni in ga boste zastonj iskali. Beg z dežele je le stroga posledica verskega propada. Občevanje z dušami odpira nam duhovnikom prostrane razglede po družabnem življenju. Zato zdaj jasno vidimo: vzporedno z razvojem brezboštva napredujeta še dve čustvi, ki bosta bili družino in zemljo, to se pravi, hrb- CHICAGO, ILL. HELP WANTED — FEMALE EXPERIENCED TYPIST In Hospital Admission office. West Side. Salary open. Call Mr. Ozmon 722-3113. U02) BUSINESS OPPORTUNITY TASTEE — FREEZ AND SANDWICH SHOP. Thickly pop. area. Well established, profit maker. By owner. 268-5264 9 a.m. to 12 noon. (104) RESTAURANT FOR SALE By owner. Seats 60. Air conditioned. Good location — Beverly Woods area. Call between 3 and 6 p.m. VI 9-5376. (102; PIZZERIA — MUST SELL. Illness. Established 10 years. Make offer. EV 4-7412 or SP 4-3230. (102) REAL ESTATE FOR SALE GLENVIEW — BY OWNER Brick 3 bdrm. 2 baths, Lge. gar. Full bsmt. S & S. Convenient location. Excellent condition. $21,500. PH. 724-0150. (102) CARPENTERSVILLE — 3 Bdrm. bi-level, bsmt. Alum. Storms, gas heat. 50 minutes to Loop by N. Western R. R. Nr. Tollway, shopping plaza, schools, churches. $104 per mo. pays principal interest, taxes and insurance. 4 xk % loan. Only $14,900. See at 460 Tulsa. By owner. Tel. 426-3901. (102) BY OWNER — Belmont & Central Vic. DeLuxe Octagon brick bung. 4 bedrms. htd. knotty pine porch, 220 wiring, 1% baths, oil ht. 50x120 ft. side dr. 2 car gar. Expand. Rec. rm. W/W crptg. Possible inc. property. Low 30’s, MU 5-5703. (102) BY OWNER — 5600 SOUTH — 6500 WEST. — 7 Rm. English brk 3 bedrms. Fully air cond. Pan. rec. rm. Semi-fin. bsmt. Stainless steel 5 & S. fiberglass awnings, Cyclone fence. 2 car gar. Nr. church, school, shopping & transp. $24,000. Call 586-7916. (102) BY OWNER — 3 yr. old brick 2 flat. SVz rms. ea. fin. rec. rm. in. bsmt. Alu. S. & S. Cyclone fence. 2 car gar. Low taxes. Queen of Universe Parish. LU 2-6141 after 6 PM. (104'. WILMETTE — BY OWNER. 2 Bedroom. Brick ranch, with 1 car garage, tile kitchen, Family room. Living and dining comb. Well landscaped. Low taxes. $20,500 or best offer. ALpine 1-7645. (102) IMMEDIATE POSSESSION — BUFFALO GROVE, ILL. Open Sunday 1 PM to 6. 3 Bedrm. Ranch, patio, cabinet kit., spacious utility rm. 1 % car gar. Cor. lot. landscpd. 2 Blks. to Schools. Low taxes. Call oiwner. LE 7-0188. (103) tenico naroda! In ti čustvi sta dolgčas in sebičnost.” “Da je sebičnost taka, gospod župnik, že razumem. Toda dolgčas?” “Je največja nevarnost za deželo. Imaš samo težko delo, a kje je zabava? Mesto nudi razsvet-Ijavto, gostilne, kinematografe. Kaj pa naj delamo pri nas vse dolge zimske mesece, ko se že ob štirih znoči? Cerkev edina je spoznala to nevarnost in jo skušala zmanjšati. Ustavljala sc ji je s svojimi slovesnostmi, s svojimi prazniki, s skupnimi molitvami, s predvajanjem misterijev. V Lanslevillardu so imeli gledališke dvorane, in tu je vso zimo vsa župnija sodelovala, ko so pripravljali potrebno obleko, slikali kulise, se učili vlog, se učili pesmi. In še to je zasluga Cerkve, da je gojila smisel za notranje življenje in ga znala utrditi po središčih podeželja. Pravkar ste sami videli, kako sem blagoslavljal hiše in gore. Vse take stvari dajejo trdemu kmečkemu življenju novo lepoto.” “Joj, gospod župnik, kako lepo bi se vi razumeli z enim mojih naj ljubših učiteljev, s Fu-stelom de Coulanges! Napisal je knjigo “Mesto starih” in v nji pokazal, kako so Grki in Rimljani spoštovali hišo, v nji postavljali oltarje larom kot zaščitnikom domačega ognjišča, polja pa obljubljali z nimfami po studencih in drevesih. Tako je tudi Cerkev rešila poezijo zemlje, ker blagoslavlja zidovje hiš, delo na polju, pokoj dneva in pokoj srca.” Mihael se ni udeleževal najinega pogovora, a ko smo se odpravljali iz zapuščenega Mollar-da in hoteli nazaj proti Ecotu, je opata Sauvera potegnil za rokav: “Gospod župnik, ali bi hoteli blagosloviti še tole hišo?” Nekoliko zučuden je služabnik božji vprašal: “Zakaj naj jo blagoslavljam? Saj ni nikogar v nji.” “Morda pa kmalu kdo bo, nič se ne ve.” Fant se je nasmehnil. Ne spominjam se, da bi že kdaj videl njegov smehljaj. Zdel se je kakor pomlajen. Prisodil bi mu kvečjemu dvajset let. Dvajset let in pred njim vse nade in ljubezen. Duhovnik se je vdal njegovi muhi in prazno hišo blagoslovil. Tudi on je slutil, kaj se pripravlja, in se je zveselil. Ko je po kratkem obredu spet postal človek kakor drugi, je še pripomnil: “Hiša je last Franceta Ferley, ki ima hišo tudi v Bonnevalu m zdaj tam biva. Mihael Gallice, dobili jo boste za kos kruha. In kdaj bo poroka?” To pot je Mihael pogledal proč, a vendar ne tako naglo, da bi mogel skriti rdečico. XIV. Skrivnost Mihaela Gallice Otroci se zjutraj še niso zbudili, ko sva z Mihaelom Gallice navsezgodaj odpotovala v Cere-sole Reale v Italiji čez prelaz Carro, katerega je Mihael tolikokrat prehodil pred zločinom in po njem. Toda Štefan Beard in najstarejši otrok Tomaž — reči sem hotel, njegov naj starejši sin — sta naju spremila kos poti do zapuščene vasi Mol-lard, ki bo morda nekoč spet oživela. Kakor se v življenju marsikaj nenadnega zgodi, je fant nenadno vzljubil brata svoje matere, gotovo zato, ker je bil mlad in svež, taki sorodniki pa mladini ugajajo. Le z veliko težavo sva se ga otresla; na vsak način je hotel z nama preko gora. Štefan pa je svaku resno rekel: “Torej drži. Ko se vrneš, se pri nas naseliš.” “Ne, v hiši na Ecotu ne. Tvoja je. Mogoče pa v kaki drugi.” “V kaki drugi?” “Da, blizu tvoje.” HELP WANTED MALE WE NEED MACHINISTS If you are a Machinist who meets our requirements and can move to our beautiful country, we want to talk with you. Jeneral Machinists with established ability to setup and check work, operating to very close tolerances, are invited, particularly if you are well qualified on milling machines (including Hydrotels and contour work) and/or on Bullard VTL’s. Slecurity clearance and Company pre-employment medical are required. Selected applicant can expect moving allowances for family and household goods. Fringe benefits are attractive. Mail complete resume in confidence to: THE MARQUARDT CORPORATION 1000 WEST 33rd STREET, OGDEN, UTAH “Kakor hočeš.” Ostala sva torej sama in se vzpenjala ob Arcu, ki blizu tod izvira, preden sva dospela na sedlo. - Mihael je hodil spredaj po stezi, ki se je vedno bolj izgubljala. Spregovorila ves čas nisva. Brez dvoma je znova preživljal preteklost, ko . je stopal po nekdanjih sledeh, ali pa je morda sanjaril. Vzpon je bil dolg in proti koncu tudi naporen. A vendar sva prišla že onstran sedla, preden sva se lotila brašna. Kosila sva na drugi strani ledenika na italijanskem pobočju, kopajočem se v soncu. A v takihle višinah je sonce vedno dobrodošlo. Steklenica belega vina iz Pontmafreya, ki nama jo je dal na pot Štefan Beard, je pomagala zamočiti kruh, gnjat in sir. Preden sva pot nadaljevala, sem si nabasal pipo. Mihael pa,je pogledal po soncu: .“Pozno bova prišla v Ceresc-le, gospod odvetnik. S tega sedla je treba za sestop skoraj pet ur. Ledenik ima namreč razpo- “Najprej bo treba pozvedeti, če sta onidve sploh še tam”, je zamrmral. “Kje drugje pa naj bi bili, Mihael. Sicer se pa v vasi vsi ljudje med seboj poznajo.” Samo na svojo božjo pot je mislil. In čez hip je zopet rekel: “Pokazal vam bom njuno hišo. Visoko stoji, skoraj ob stezi. Jutri pa jima boste nesli denar. In povedali, kako in kaj.” “Prav, a kaj bo s teboj, Mihael? Ju nočeš obiskati?” “Ni potrebno.” Čemu pa je potem vzel s seboj mene? Mati in sestra rajnika najbrž ne bi radi videli morilca. A čemu je potemtakem sploh prišel semkaj? Le zato, da bi meni kazal pot? Pa hiša na Mollardu? Si je nameraval postaviti ognjišče samo zase? Zdelo se mi je, da sem zasačil skrito misel in sem se takoj hotel prepričati. “Slišiš, Mihael, nisi mi še vsega povedal! Če naj z njima govorim, moram vedeti vse. Pred sodbo v koči na Lovitelu, ko si tress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 6 p.m. to 8 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik. Odborniki za otvoritev seje: John Šuštar, Frank Meserko, Frank Majer, Joseph Može, Louis Intihar; reditelj: Jakob Subel. Nadzorni odbor: Anton. Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich. Zastopnika za Klub društev SND: Joseph Babnik, John Tavčar. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2. do 5. ure popoldne. Woodmen Circle ke. Zato sem vzel s seboj vrv.” “Prav, saj se nama ne mudi. Kmalu si bova navezala vrv. Do noči bova pa v Ceresole že prišla. Gostišče Bellagaxda bo najbrž odprto do prvega oktobra. Veš, fant, moje noge niso več take ko tvoje.” Res je bil iz šole Chauvertov in je plezal kakor gams. Moja ravnodušnost pa ga je menda begala. “Bova že videla”, sem spet rekel, da ga pomirim, “saj ni, da bi morala obisk napraviti še nocoj.” mi zaupal svojo zadevb, sva ostala pri pošastnem predlogu, ki ti ga je stavil Miho Missa zvečer pred svojo smrtjo.” “Da”, je prikimal fant. In obrnil je glavo proč, kakor da se še po desetih letih sramuje besed, ki jih je slišal iz Milliovih ust in jih je zato zaprl za vedno. Nikomur, ne meni ne komu drugemu ne bi ponovil žalitve, ki mi jo je tedaj razodel samo zaradi prevelike jeze nad črno spletko, kakršno je zasnoval Mi-lio in je morda prav njen strup navdihnil umor. ............. • • ♦ — • • * • • * * IMENIK RAZNIH DRUŠTEV Slovenska moška zveza PODRHŽNTCA ŠT. 3 SMZ Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon IV 1-5658; zapisnikar Martin Valetich. — Nadzorniki: Martin Valetich, Frank Dremel in John Majerle; zastopnik za Slovenski Dom na Holmes Avenue: Martin Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo- v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Sever, 1802? Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. UT 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Louis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Math Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecih marec, junij, september in december v SND na St. Clatr Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D. PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, pod-preds. Anton Arko, taj. in blag. F. Drobnick, 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor: Frank Jarc, za- stopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St. Katoliški borŠtnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja Msgr. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar David J. Telban, pojborštnar Ebner J. Kuhar, bivši borštnar Fred Sternisa, finančni tajnik Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT 1-1031; blag. Rudolph V. Germ, tajnik-zapisnikar Maximilian Germ. 1033 Yellowstone Rd., nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste in Joseph Saver, sprevoditelja Alois Erste in Louis C. Erste, boln. nadzornik Alois Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Vratarja: Albert J. Koporc in Frank F. Žnidaršič. Zdravniki: Dr. James Seliškar in Dr. Anthony F. Spech. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. CATHOLIC ORDER OF FORESTERS ST. MARY’S COURT 1640 Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik. Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 8:00 P.M. in St. Mary’s Church Hall. In case of sickness contact John Spiiar, 715 E. 159 St, MU 1-2119. Ameriška bratska zveza DR- SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 27 ABZ Predsednik Frank Hace, podpredsednik Joseph Čoš, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-3324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina, nadzorniki Peter Delič. Lillian Železnik in Aug. Pintarich. Zastop. za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Matt Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob <9. uri dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33605 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:00 do 8:00 zvečer. Zapadna slovanska zveza J DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ Prp(1sp