Poštnina plačana v gotovini. Številke I Din —.... 1 Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana Štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih In po praznikih'. GLAS NARODA Naročnina na mesec j« 12 Din. Za tujino 20 Diru Uredništvo« Ljubljenj Nebotičnik, Gajeva ulica št l. Telefon 38-55, Rokopisov ne vračamo, Št. 34. Ljubljana, torek 11. iebruarja 1936 ^ Leto II, V zakonu se morata mož in že> na včasi sporeči; tako vsaj drug o drugem kaj izvesta. Goethe. Dnevna pratika Torek, 11. februarja 1936.. Ka» toličani: Lurška Mati Božja. Pra» voslavni: 29. januarja. Ignjatije. Dr. Kmet, Tyrševa 43; Trnko* czy, Mestni trg 4; Ustar. Selen* bumova 7. Vreme Napoved za danes: Oblačno vreme v vsej kraljevini z dežjem v obmorskih predelih. Snežilo in deževalo bo v večjem delu severne polovice države. Temperatura se bo dvignila v obmorskih krajih in na jugu države, drugod pa ostane brez znatnih sprememb. Sonce vzhaja ob 6.47, zahaja Pa ob 16.59. Dunajska vremenska napoved: Zjasnitev od vzhoda proli zapadu. Samo v hribih bo še snežilo. V dolinah po večini jasno, sončno vreme m hud mraz. Gledališče drama Začetek ob 20. uri ko rok, 11. februarja: zaprto (go štovanje v Celju: Kako žabo gatiš). O P K R A torek, 11. februarja: zaprto (ge* ncralka). Radio Ljubljana Torek, 11. februarja. Ob 11: Šolska ura, V kraljevstvu dolenj* «koga Kuma, Vojko Jagodič, 12: Razni pevski zbori, plošče, 12.45: Vremc, poročila, 13: čas, poročila, *3-15: Odlomki iz zvočnih fil* 'n o v, plošče, 14: vreme, borza, 18: Lebarjeva opereta, Rad. orkester, ‘8.40: Filozofija zadružnega go* sPodarstva, dr. France Veber, 19: Poročila, 19.30: Narodna ura: Prof. d,- Stanojo Stanojevič iz °ograda predava o kralju Dra* Kofinu, 20: Prenos iz opere v Za* ^r°bu, med odmorom glasbeno Podavanje Vilka Ukmarja in Poročila. Borza p, v Ljubljana 10. februarja. 1 nnšnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 29.67 17.60 7.36 14.27 217.52 42.85 2.89 1.81 kliringu 9.38 14.30 257.00 Nesrečnih je 37 na sto — Za koga se Italijani prav za prav bijejo? — 300 bomb za 5 kokoši — Tuje dete se je vrnilo v Ljubljano —V „Heleni44 vse zdravo — Zadušnica za živo hčer Pr@L Breznik — kraljev učitelj Prvi slovenski profesor, ki bo učil na našem dvoru Profesor dr. P- V, Breznik je prestavljen iz Ljubljane na gimnazijo v Beogradu. Obenem je pa, imenovan da bo poučeval kralja Petra II. v nemščini. Ljubljana, 10. febr- Le težko ga je bilo dobiti te dni! Ves je v ognju dela, načrtov ter velikih misli. Zdi se mi, da je iz zadnjega studijskega potovanja pred leti prinesel iz Amerike tudi ameriški tempo. In ameriško delavnost! Čudno se mu je zdelo, kaj naj bi novinar pri njemu? Po dol" gem iskanju, telefoniranju ter tekanju ga na jden med mladino na III. državni v Vegovi. — Vam bo kaj dolgčas gospod profesor po tem živžavu v šoli, tam boste imeli samo enega visokega učenca! — Prav nič! V dvajsetih letih se pa že tudi naveliča človek vsega tega, Rad bi se posvetil znanstvenemu delu! Sicer sem bil silno rad med mladino. Ves čas nisem imel niti enega konflikta z mojimi učenci, ki so me res imeli radi! — Kako je pa gospod profesor pravzaprav prišlo do tega imenovanju ? S tem je tudi ves slovenski narod odlikovan, ker ste prvi pro- fesor Slovenec, ki bo učil našega mladega kralja! — Veste to je pa tako! Vsa vzgoja našega kralja bo res vsestranska ! Na dvoru pravijo, da naj kralja vzgajajo Slovenci, Hrvati in Srbi! In tako je tudi prav! — Sicer ste pa, g- profesor, dosti tudi znanstveno delali med Srbi v Beogradu? — Tako je! Imel sem več radio predavanj v Beogradu. Moje knjige med njimi tudi. »V senci nebotičnikov« so prevedene v srbščino! Več znanstvenih raaprav o dialektu in slično, so že izšle v Beogradu oziroma še bodo. Tako, da nisem tujec tam doli! Mladi kralj začenja letos svoje tretje učno leto. V tem letu se začne z nemščino! — Kako ga boste pa učili? Priprost človek ima večkrat v tem prav čudne pojme? — Kot enemu samemu učencu se mu lahko podn je snov v strnjeni obliki, odpade vse izpraševanje! Zato bo tudi učna doba znatno krajša! Sicer sem pa na dvoru že star znanac! In tudi v Beogradu sem že služboval poldrugo leto. — Kdaj se vrnete ? Norvežan Birger Rund, ki je zrna-gal v smuku v Ga.Pa. Drugo in tretje mesto sta zasedla Nemca Pfniir in Lantschner — Se sploh ne nameravam vrniti! Preselim se z vsem v Beograd! Tedaj so pa naju obkolili učenci! Kar v veži so ga ujeli, kratek nagovor, šopeh nageljčkov in iskrene besede! Vse prav nič naprej dogovorjenega, le izraz hvaležnega študentovskega srca, kar je bolj redko! Kadar pa je, je pa res od srca! Še postavili so g. profesorja na dvorišče, obkolili ga od vseb strani in ga začeli fotografirati! Le s težavo sem jim ga odtrgal- Kdo bo sestavil novo vlado v Grčiji Atene, 10. febr. V sredo bo konferenca, na katero bodo prišli voditelji vseh strank. Ta konferenca se bo vršila po želji kralja Jurija II., Iti bo ob tej priliki skušal na kak način doseči sporazum med nasprotnimi si strankami. Radi nesporazuma je bila sestava vlade široke koalicije preložena- Kot mandator ji za sestavo nove vlade široke koalicije pridejo v poštev sedanji ministrski predsednik De-merdzis in bivši ministrski pred* sodnik Milalopopulds. Slika kaže bivšega španskega prestolonaslednika asturškega princa, najstarejšega sina pregnanega španskega kralja Alfonza, ki se mu je zastrupila kri. Operirati ga niso smeli, ker boluje princ za hemofilijo, ki je njegovi rodbini dedna bolezen. Princ je visel nekaj dni med življenjem in smrtjo, po najnovejših poročilih pa mu gre na boljo in sc ni več bati za njegovo življenje. Na sliki ga vidite z ženo, ki je neka kubanska milijonarka, zaradi katere se je princ odpovedal vsem svojini prestolonasledniškim pravicam Nadaljne najsiovejše vesti na strani 7* Beseda dneva AH more slepec voditi slepca? rAli ne padeta oba v jamo? Uče> nec ni nad učiteljem; popoln bo pa vsak, kdor je kakor njegov učitelj. Kaj pa vidiš pezder v oče* su svojega brata, bruna pa, ki je v tvojem očesu, ne čutiš? Ali k a* ko moreš reči svojemu bratu: »Brate, pusti, da ti izderem pe* zder iz očesa,« in glej v tvojem očesu je bruno. Hinavec, izvleci najprej bruno iz svojega očesa, in potem glej, da izdereš pezder iz očesa svojega brata. Vse kar hočete, da vam ljudje store, jim tudi vi storite. To je namreč postava in preroki! (Luk. 6, 39 — 42; Mat. 7, 6—12.) Razgovora s čitatelji Naši ljudje Ljubljana, 10. februarja Prijatelji na deželi: Z veseljem opazujete — kakor pišete, — napredek našega lista in čedalje večje zanimanje zanj med preprostim ljudstvom. In pristavljate, da je prav tako, da smo v naših razgovorih s čitate* lji tako odkritorčni in da ničesar ne prikrivamo. Prijatelji, mi se smatramo z vsemi naročniki in čitatelji kot ena družina,kjer si morajo vsi medseboj zaupati in drug druge* mu pomagati. Verujte nam, da si pritrgujemo od ust, da moremo nuditi našim malim ljudem dnev* nik za tako nizko ceno. Nimate slutnje, kako strašno težke dni imamo za seboj, kakšen križev pot je bil za nas mesec december, ko se je morala izvr* šiti sprememba lista, ko je šlo za njegov biti ali ne biti, ko se je list mukoma prerival skoz tri tiskarne in smo se morali na vse strani boriti z neštetimi težavami in zaprekami, samo da spravimo list naprej in mu obvarujemo sa* mostojnost; ko smo morali izku* siti toliko sovražnosti, intrig in zlobe; ko smo imeli toliko na* sprotnikov, a tako malo prijate* Ijev in ko smo izkusili nestanovit* nost tistih, na katere smo se za* našali. To so bili hudi dnovi sil* nega napora in težkih skrbi, ki so nam temeljito pobelili glavo. A hvala Bogu, vse to je sre* čno prestano. Šlo je z božjo po* močjo, v katero vedno zaupamo, In s pomočjo dobrih prijateljev, ki so nam ostali zvesti in požrt* vovalni. In danes nam daje spod* bude in poguma zavest, da smo predrli med ljudstvo, in da ima* mo za -seboj malega človeka z Žuljavo roko in poštenim srcem, ki ne obrača plašča po političnem vetru, ki je četudi reven, vsaj ne* odvisen, in ki nam ostane zvest, pa naj piha ta ali ona sapa. Zdravstvujte, vsi naši prijate* w_________________________ ,*GIas“ je poceni „GIas“ stane 12 Din, Za koga sc Italijani pravzaprav bijejo ? Pravo ozadje abesinskega spora Silno zaniimivo je poročilo, ki Ka podaja ameriški novinar Robert Spencer o današnjem dejanskum položaju v Abcsinliji. On piše: Nepoznana kolonija Ker so Italijani onemogočili nepristransko poročevan-je iz Asmare ven. sem se napotil za sledovi tistih srneja.bčih se tretjih, ki bodo vojno z A bes in; po dobili. Pri tem sem dospel v kraj, o katerem še sam pred štirimi tedni nisem še ničesar vedid. Gre za britansko enklavo ob reki Abbai, ki ;o je Addis Abeba leta 1904. s posredovanjem Sira Johna Clarka, danes veleposlanika v Parizu, odstopila Ang'it'i. To ozemlje obsega 1000 kvadratnih kilometrov in leži sredi Ftiopife, 200 kilometrov oddeljeno od meje. Glavno mesto je pristanišče Gam-bella, do kamor lad e skoz ssdem mesecev v letu 'ahko vo '--"n c'o. kler e namreč reka dovolj glob ka Garnbdla je naselbina brez v..a-ke mikavnosti. Njene palme kar iz-gin,aj)o med samimi skladišči, ben-ainskimi pristavami in drugimi s pločevino kritimi shrambami, ilovnatimi kočami, vilami z rdeče opeke in upravnimi postopa. Na teh poslopjih pa vihra zastava angleškega imperija. Čudna ta kolonija, ki je nihče ne pozna. In pri tem je njen naj višji uradnik direktno podrejen zunanjemu uradu v Londonu, ne morda, kakor bi človek mislil, an-glo- egiptovski vladi. Mrgoli inženirjev Seveda ima to svoje tehtne vzroke: tukaj mrgoli evropskih in ameriških inženirjev. Kaj nameravajo. kaj počenjajo, po čegavem nalogu delajo? V zadnjem letu sc je prelilo več črnila o jezeru Tsana kot pa je v njem vode- Angleži nameravajo zvezati to jezero naravnost z reko Abbai, ki jo mi imenujemo Modri Nil, Nameravajo zgraditi kanal, ki bo tok Modrega Nila skra šal za tisoč kilometrov. Istočasno bo znatno zbolišal oskrbovane z vodo za Fgipt in Sudan. Namakal bo ogromne bombažne plantaže, ki Mh zdaj Angleži nasajajo v Sudanu. Zanimivo je. da so tam del obdelane, zemlje oddali nemštom zakuprfkom! Največji kanal na svetu Da zgradi ta kanal, je London po-trelmval obsežnih koncesij na jezeru Tsana. Od leta 1920. se je pogajal o tem z abesinsko vlado, ne da bi doslej kaj dosegel- Troha je vedeti, da je nameravana vodna ce«ta za Abcsince velik problem, ker štirideset odstotkov rodovitne zemlje v osrednji Etopiji napaja sedanja srtuga reke Abbai. Sele pred nekaj tedni je prišlo končno do sporazuma med negušom in angleško vlado« po katerem dobi Anglija zaželjene koncesije. London je pomiril negu-ša, da gradnia kanala ne bo ogra-žala življenjske žile njegovih kmetov- Mirno tega je London Laval-Hoarovemu načrtu, ko ie bil izročen v Addis Abcbi priključil dostavek. ki vsebuje »oselbne predloge« Anglije. Ti predlogi, ki jih držijo v strogi tajni, so zagotovili negušu velike koristi'! Zgraditev kanala zaliteva nasip, ki bo stal 50 milijonov angleških funtov. Bo to največja naprava te vrste in bo prekosila celo sloveči »Bulderdamm« ob rekli Colorado v Kaliforniji, ki je ponos Rooseveltovega režima. Lahko si torej predstavljamo, da so razni narodi zahtevali soudeležbo na teh ogromnih gradbenih d:lih. Nemci sprejeti z revolverji Prvi je prišel Mussolini. Da) je razglasiti, da mirovna pogajanja ne morejo prej započeti, dokler ni rešeno vprašanje jezera Tsana- Zahteval je naročila na visok odstotek dobav in dela pri gradnji Angleži so seveda to italijansko zahtevo gladko odbili Kmalu za teni so nastopili Nemci. Odločni kakor so, so kratkomalo odposlali več inženier.ev na 1'ce mesta. Gospodje pa so biti od svojih angto-ameriš.kih kolegov sprejeti na luna- Ga*Pa, 10. febr. Olimp iške tekme za alpsko kombinacijo v smuku in slalomu so končane. Kljub vsej smoli, ki je spremljala naše tekmovalce, je naša reprezentanca dosegla mu ravnost odličen rezultat, za kate* rega nas zavidajo neštete države in narodi, ki so zaostali. Po zasl m gi odličnega Pračka, ki se je med 70 tekmovalci plasiral na 15 me* sto, je zasedla naša država v med* narodni areni v alpski kombimu ciji 7. mesto. Za prvo mesto pa se je bila huda borba med Nemci to Norvežani, zlasti ker je v smu* ku zasedel L mesto »veliki« Nor* vežan Birger Rund, Končno pa so prvo mesto v alpskem smuku in slalomu odnesli Nemci s svo* jim odličnim Pfiirerjem. V tej smučarski disciplini so se naši tekmovalci plasirali takole: 15. mesto Ciril Praček, 25. France Čop in 33. mesto Emil Žnidar. štafetni tek 4*10 km Danes se je pričel štafetni tek na 4 krat 10 km, za katerega v la* da veliko zanimanje, ker je težko reči, kdo bo odnesel prvo mesto. Za naše barve tekmujejo Knap, Smolej, Jakopič A. in Klančnik. Pri tekmovanju so imeli Jugoslo* vani startno številko 6. Kot prvi je startni Knap, ki je prvih 10 km vozil v odličnem času. Drugih dc* set km vozi Jakopič. Proga za štafetni tek je v odličnem stanju. Zapadel je nov sneg, pršič, tako da so tekmovalci kar najboljše razpoloženi. Na prvih 10 km sta vaden način, — s strel; iz revolverjev. Pa so morati, nič opravivši, spet izginiti- Sledila so pogajanja v Londonu. Rezultat je bil, da so tndjjuto naročil za kanadska dda dobile nemške Krme. Istočasno so dobili Nemci tudi že omeaene koncesije za bombažna plantaže. Nemški inženirji so se povrnili v Afriko, ne da bi bili topclt pozdravljeni s kroglami. Zdaj že vršijo zemljemerska dela tam ob jezeru Tsana. Veliki hlebec se reže Po vsem teni se mora človek nehote vprašati za koga se Italijani pravzaprav tu doli še trumoma pustijo postreli'ati? Že tedne se borijo z Abesinoi za vedno ista oporišča. Men, ki naj ga prinese negotova končna zmaga, pa si med tem delijo med seboj druge sile 'sveta- Dežele, na katere nihče nj mislil, so v trenutku pri tem, da si od velikega hlebca Etiopije vsaka odreže svoj kos. V Gambelli se shajajo vsi udeleženci te čudne tekme. Po glavni ulici se sprehajajo mladi tehniki in trgovci vseh narodnosti, Samo Italijanov manjka. Zato pa je tu četa angleških vojakov s strojnicam: in puškami. Garnbella leži: v sredini negušo-. vega cesarstva, ki si ga hoče Duce za vsako ceno osvojiti. se z najboljšim časom odrezala Norvežan Haagen in slavni Finec Nurmela, ki sta ostale tekmovalce pustila ualeč za seboj. Ob zaključku tista smo preje'! zaključno poročilo o štafetnem teku. Uspeh naših tekmovalcev je nadikrll vsa pričakovanja. Jugoslavija sc je plasira!« na 6. mesto. V mednarodni areni tako impozantnega uspeha še nikoli nismo dosega. Naši fantje so bin danes prava senzno ja v Ga-Pa, kajti nihče ni pričakovan da bomo zasedli tako odilično mesto, saij smo v tej disciplini v mednarodni areni dosegali doslej 10 i i celo 12 mesto. Zadnjo četrtiii*> štafetnega teka je vozil n :s 'jub-tjemec Smolej, ki je tokrat v zadnjem hipu pustil za seboj kar tri druge tekmovalce In prinesel Jugoslaviji s presenetljivo zmago. Prvo mesto so zasedli Norvežani, drugo Fina* tretje Švedi, četrto Cehoslovaki, peto Nemci in šesto Jugoslovani. Za nami is e deset narodov, „Vintgar44 pogorel Bled, 10. februarja. Preteki- teden je na Bledu pogorela znana restavracija »Vintgar«. Zavalijo hudega vetra je tujo gašenje zelo otežkočeno in |C obstojal!a nevarnost celo za sosednja po-slopla. Restavracija |C skoro popolnoma pogorela. Škodo čemijo na 150.000 Dri. Kake |e ogenj nastal trenutno še J} ugotovljeno. Splošno pa sodiP’ (b^rrezapož^ „Glas44 povsod Jugoslavija na 7. mestu v alpski kombinaciji po zaslugi Cirila Pračka Kosanjca zaslišujejo Košare je zaprt v mariborskih sodinijskSh za-porih jm ga še vedno zaslišujejo. Sodišče obenem zbira dokazni materijal, ki ga bo ogromno, kajti Košanjc, ki je Ml 6trah in trepet (posestnikov, ima ^a vesti okolj 30 večjih in manj-®h vlomov in poskus uboja so-darskega pomočnika Sadeka, M “a ie nevarno obstrelil Razpra-Va l>o šefe v nekaj mesecih. Maribor Kaj bo danes Narodno gledališče: ob 20. url »Trafika«. Red C. Union kino; Veseloigra »Na zadnji postaji«. (irajski kino: »Crne rože«. Naj večji Ufa—film. Koncert: ob 20. uri v dvorani čadr. gospodarske banke Icon-cert d razdan skega godalnega kvarteta. Poročilo s Pohorja: Snega obilo, tudi pršič. Temperatura *8, smuka idealima. M— Šahovski turnir. Stanje -iiv-i-n Maribora Po II. kolu naslednje: Bien 2, ^oitič 2, dr. Upaj 1 (1). Šuster i, ‘crgler 1, Lešnik pdl (1). Ster-'dša pol. Mešiček 0 (1). Lx>bkov 0 d), Stupan 0 (1), Dobrtia 0. m—Volitve obratnih zaupnikov končane, v Mariboru in okolici so volitve obratnih zaupnikov končane. Skupno so dobili: mark-^’titi KX) zaupnikov, nacionalisti kršč. socialisti pa samo 6 za-dPnikov. 'P— 11.271 voHIcev ima Maribor. Volilni imeniki so že ureiie-in priipravlficni za občinske Voltve, kj jih Mariborčani uestrp-,lr) prilčakujiego. Pravijo, da bo-lhlt> takole v maju voBi. m— 3 ieta za požig. Mali kazenski senat je obsodil viničar-kega sina Franca Frasa iz Smo-uioev v Slov. goricah na tri le-a strogega zapora, ker je za-Poslopje posestnika Matev-^ Paluca in s tem napravil za 'voli 60 tisoč dinarjev škode, •vazen je sprejet'. p M- Ob »ogo. 20-!etni Ferdo ocnik iz Prihove fe pred dne-y' Padel in si zlomil levo nogo, -Pravil se . je v mariborski bol-|1!vniei. Nepričakovano so nasto-*l, komplikacije in nesrečnemu •ladeniču so morali odirčzati '»ko nad kolenom. J11 Popravljamo. Nagagivi ti-j^arski škrat je v naše poročilo ..Predstavi »Kariere kance lis ta Winzii$ :' “‘Žiga« vnesel pomoto, ki so zil,Cen^ ^‘ltai'lCi najbrže sami opa-^V naslovni vlogi ni nastopil 'Ham Kovič, temveč Milan Ko-le^"’ lla.. Ual,išča, sedaj član beograjske Vi,,1!6’ Kostoval v kratkem kot v »Veselem kmetiču«. t)0. Sezona »Špeharjev«. V so-viki,,/6 bilo na mairiborskem ži-Svtinin.01 :TKU na Prodaj 42 vozov Pcfe.ip6, 11,1 slanine, kj so jo pri-so h i bni'bt']e — »Špeharji«. Ker Vse ' C Cene zmc,nrwa. so prodali Navdušeno so klicali: Heil Praček! V Heleni vse zdravo Drugo pismo našega poročevalca iz Ga - Pa Garmisch, 8. febr. Včeraj dopoldne so se začele tekme v smuku in so naši fantje prvič nastopili. Hell Praček Nestrpno smo v drugi tretjini proge čakali Heima, ki je imel št-10. Ni ga brk), imel je smolo, padel in se zapletel v vrvi, kar mu je vzelo 3 minute. Odstopil je. Praček je odlično vozil in izmed 70 vozačev zavzel 15. mesto. Mimo nas je švigni! ko blisk. »Heil Praček«. so mu klicali Neme; in ',riigi, ko so videli, da v dobri formi vozi n-iz strmino. Anglež — pod most Poleg mosta, kjer sem stal, ie bilo precej opasno, kar je skusil neki Anglež, ki je izgini v ostri vožn i — pod most. Za njim je vozil že naslednji, tako je tra'alo dokaj časa. da so ponesrečenega vozača odpeljali na saneh v dolino. Reševalna služba odlično funk-ciionira. čeravno gre vse brez vc-čiih nesreč. Naši fantje so zelo zadovoljni z uspehom Pračka, Heim bo pa imel jutri pritiloo„da pooravi pri slalomu. Mazanje V »Heleni« je vse zdravo in dobre volje. Danes so odšli slalomaši na trening, pravtako skakalci na oficijelni trening. Fante sem dobil ravno pri mazanju, ko so se sončili (vreme .ie namreč odlično), drugi pa so odšli na obvezen zdravniški pregled. Gnidovec in Kunste! sta odšla po »višiih« opravkih, tako so dejali fantje. Kuisma pa naših fantov ne izpusti iz vid'ka, kot skrbni oče je za njimi. Mazanje in štimun-go, ki jo je Jakopič »predstavna!« na naslonjaču, sem seveda ovekovečil z Lerco. Prav za prav je bil danes prvi dan ko se je moglo tako fotografirati. Krasna sončna luč omogoča fotografiranje buli na'hi-tre'ših prizorov. Ponoldne sem sl ogledal boke v med Angleži in Japonci. Edinstveni prizori. Triki Japoncev Japonci sn bili tepen' čeravno so dobro igrali in se posluževal« vseh še ne videnih trikov. Enega Japcn- Mairibor, 9. februarja Pred dnevi so imeli pri mojem sosedu potom. Sicer ni to nič nenavadnega. kje ga pa ni? Med diskretnimfi stenami ostane prikritega marsikaj, posebno ona poglavja o prežalostni zakonski disharmoinijii, id se pojavlja proti zadnjemu v mesecu. Ampak tokrat je bdo nekaj hujšega: sinček Toni je prinesel iz šole dva »cveika«, hčerka Nada pa, ki bi moralk biti bratcu za vzgled — pa kar tri. . . Cveki, fajSe ... Ce so se časi appemaitli v mar-čom, rodbinska doiuaiča vzgoja je ostala ista. »Cvek«, »fajta«* * ca so odnesli iz ledu, z glavo je prišel v dotiko z barijero. Več kot tekmovalcev je seveda spremljevalcev. Okrog 100 jih je bilo, največ fotoreporterjev. Iti so seveda posneli vse prizore. Tudi filmali so. Po ulicali so se zjutraj iz zvočnikov razlegali propagandni govori, naj Nemci pohite k tekmi v ženskem slalomu. Prvič nemška zastava Kakor znano, je Nemka Cranz v smuku padla in zavzela šele 0 mesto, zato so z zanimanjem pričakovali današnje vožme. kjer je Cranz-ova zmagala in prvič je zaplapolala na olimpijskem drogu nemška zastava. Nemci so torej danes zelo zadovoljni. Pero }e šik Garmisch- Partcnkirchen je čudovito slikovit zaradi pestrih noš in »noš« ženskega svota iz vsega svata. Ob priliki bom za naše dame opisal kako :e treba biti oblečen za olimpijado, da bodo videle, da se od pravih maškar prav nič ne razlikujejo vse odlične zastopnice, ki so tukaj. Na vsak način rdeče dolge hlače, ali pa vsaj »droivicr-tel«. pa zelen s viter, pisan klobuk, po možnosti čim mairšl in pero! Tako, pol metra visoko! To je šik in v stilu mode, ki vlada. Čez seveda krzno do tal. Pa pravo, sicer ne velia. Na obrazu — maže in tako dalje. V »Presse-amtu« >e dan in noč vrvenje.. Stroji ropočejo in so vsem na razpolago, prav tako papir. Zasedeno telefonske prilike Poročevalci iz Liubl.ane se pritožujejo, ker so »telefonske prilike« vedno zasedene. Cene so »skočile« v znamenju konjunkture. Sicer pa oni. ki so prišli sem niso vajeni štednje — razen nas Kratrccv, ki imamo razmeroma slabo valuto- - V j fotografiranju bo danes naibrre dosežen z moje strani rekord. 252 posnetkov je napravila La:ca in 7 krat po 160 m je šlo Perutzovega Perpantica. No, pa še jutri n^kaj, mogoče kni razveseljivega iz slaloma — Če kaj vmes ne pride. »pinč«* in kako še vse imenuje;;« nezadostne uspehe v šol, razburka vso familijo in pojavigo se temni ob'tiki, jz katerih navadno trešči v uh ege ga »imcjitclja« i*)gu-bomosnega cveka. Mi, ki smo šolj že odrasli, smo bili v tem oziru še na slabšem. Štirikrat na (leto smo nalili domov »cajgni-se« iin MSKiij trikrat jo bila katastrofa — običajno marogasta zadnjica. Sedaj se kah takega prim »culi samo oh semestru in mn 'koncu šolskega leta, kar po-memja vsekakor napredek. Sicer pa vse to mimogrede. Tolažba ■Pri sosedovih so tiOreg Imeli kar dva kandidata Cvekov. MI« slim, da je balo na svečnico, ko j® izbruhnilo. Sosed je vzel v roke Tonija, njegova žena pa Nado. A kaj bi paposoval tužine trenutke obeh nesrečnih žrtev, ko je povsod isto! Toni je tulil« Nada cvtilila, potem sta se sprla še stara dva. Na koncu se je vihat polegel in na obzorju je vstalo sonce u,panda, da bo db koncu boltfše. Letskovka je izsilila grenke solze prisiljenega kesanja', obljub in neomajnih sklepov. Popoldne se je Nada že prik stnm.nia k nam. Eh, take mate katastirofioe se pozabi kaj kmalu! Nada bodi v »četrto« in ima že smisel ter razumevanje za marsikaj. Tudi svojega kavalirja Ima. . . »Eh, naši nič ne razumejo«« hiti pripovedovati-. »Mislijo, da sva s Tonijem edina, ki sva padla. Pomislite 37 procentov jih je v Mariboru padlo. . .« Ne vem, zakaj se Nadi zdi tako važnih teli 37 procentov. Najbrže zanadli tolažbe, da (mata s Tonijem precej kolegov v Cvekih. Na piki ga ima|o »Nje ti je spodletelo?« io vprašam. Nada mšteva: »Franoošlč'ina’ risan je in matematika« im takoj najde za vsa cpravlčito. »Pormsliile, v franco-ščni smo imeCii v pol leta kar štiri profesorje im pri vsakem smo dobivali samo cvekc. V risanju sem padla, ker nisem imela risalnega orodja, pri matematiki pa je profesor tako zanič, da ga ne morem razumeti. Pove nam rtič, vse bi morali že zna,ti in vedeti. . .« »Pa Toni?« »Om ima srn a'o. Profesorji ga imajo na ipilki- ker je fusbalist!« O, Nada se razume na križe in težave šote. Res škoda, da njen očka nima smisla za take stvari im da je dopoldne morala prestajati pokoro, kSjub vsem tem, vsaj za njo, tetotnun opravičilom. In še pravi: »Če padeva na koncu kita« bo konec šolanja. Očka je že rekel, da bo dal Tonija za čevljarja, mene pa za šiviljo«. No, to lie men tla že precej obrabljen čien domače vzgoje: na-mrkavamja, ki se le redko uresničijo. Ko ipa vem, da so očetje in matere predobri, da bi svojim otrokom ne privoščili in preskrbeli lope bodočnosti, če tudi mora biti vmes mnogo trenja in bridikos'Ji. v, . ■ Tuni bi bil rad inženjer, Nada pa profesorica. Upajmo, da bosta oba postana, kar želiita« če tudi bo vmes še mnogo cvekov, padcev, lieskovke in solz. Saj bo vse to kar tako, mimogrede. . .—ob— Oče nadebudnemu sinkotu: Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem si že osnoval lastno trgovino! Sinko: Mogoče, toda tedaj še niso imeli kontrolnih blagajn. * — Koliko velja obleka? — Tisoč dinarjev. — če pa plačam na obroke? _ - Dvatisoč dinarjev, polovico je treba takoj plačati. * — Natakar, povem vam, da se ie med tem zrezkom temeliT.to izpol-trla božja beseda: s kitami In O* lami sem te prepletel 1 Ralko Kos. 37% nesrečnih Pesem leskovke, obljube, trdni sklepi Slike iz sodne dvorane V znamenju karambolov Ljiubljana, 10. fehr. Sobotne razprave na sodišču so 6e vršile v znamenju karambolov-Menda je sodišče nalašč zbiralo vse- prometne grešnike, tako je kar dišalo po bencinu! Debata je bila o razbitih hladilnikih, ukrivljenih blatnikih, razbitih šipah, poškodovanih kolenih ter prerezanih obrazih. Ves naš promet še z daleka ni veleiprcmet, in menda haš zato nismo vajeni na najosnovnejšo varnost v premetu. Za ISO stopinj Najprvo so obravnavali vsaki karambol avtobusa ter malega osebnega avtomobila na silno nevarni prometni točki na križišču Tavčarjeve ter Miklošičeve ceste. Udarec je bil tedaj tako silen, da sta se avtobus ter osebni avto kar zasukala za 180 stopinj, kar je bilo spredaj, je bilo nato zadaj! Ker so se priče nekako križale v svojih izjavah, je bilo samo mogoče dokazati neka j krivde avtobusu, so tega obsodili na 500 Din pogojno- Drugi je bil na vrsti tramvaj ter ITlet.na kolesarka- Na križišču Stritarjeve ter tromostovja sta trčila skupaj, tramvaj se ni umaknil, pač pa se je moralo dekle, ki se je kar slepo pripeljalo proti tramvaju. Sodnik uvidi krivdo kolesarke, zato jo obsodi na 100 Din pogojno. Tretji karambol je bil na Ježici. Kolesar se je pripeljal iz privatnega dvorišča na cesto, a avto po cesti proti Ježici, pa sta bila na mah skupaj! Razbito kolo, razbita šipa, poškodbe na obeh straneh! Krivda na kolesarju, ker ne sme zavoziti kar na slepo srečo na glavno cesto, a avto ni dolžan hupati pri vsakem dvorišču! Ker je pa bil šofer tako galanten, da je že preje poravnal vso škodo, je bilo delo lahko, zato zopet 100 Din pogojno, katere pa mora plačati — kolesar! Razbita kolena Četrti karambol! Dva avtomobila sta si skočila v lase na oglu Masarykove ter Tyrševe ceste! Eden avtotaksi, drugi last Okrožnega urada. Bila je zgodnja jutranja ura, obtožnica očita pijanost, kar pa priče na obeh straneh za-nikavajo! Zato pijanost ne igra več važne vloge! Preje pa še sodnik ugotavlja, ker ni bilo resnih poškodb, da ima nekdo vedno srečo! Vsa nesreča je odlomljena peta nežnega damskega čevljička, razbita kolena, poškodovan nos, a precej razbita avtomobila. Sodnik zopet pripomni: Pri takileh ka- rambolih nekdo gotovo zasluži! Skupno je bilo potrebno popravila za 15.000 Din. Ker pa še ni bilo vseh prič zaslišanih, sodnik preloži razpravo za drugič! In tako so se vrstile razprave v znamenju trčenj še kar naprej! Vedno znova, pa vedno isto! Ljudje so ali slepi, ali zamišljeni, ali razmišljanj, ali pa še celo zaljubljeni! Brez prisotnosti duha hodijo in se vozijo po cestah! Marsikdo izmed njih stopi drugič, tretjič pred sodnika, nesreča ga ne iz-pametuje, dokler ne pride do resnega karambola, kjer plača svojo neprevidnost z lastnim življenjem. ■BRHnflRBHHHBBHMBOBnna Med peto In sedmo se prične vrvenje na glavni pošti Ljubljana. 10. febr. Zjutraj ob petih se začne vrvenje. V oddelku za pismonoši« je kakor v dozi za sardine. Človek se čudi, kako s-e more Ribati in sukati v tej tesnobi toliko ljudi. Polne mize so pisem, celo pod mize jih morah skladati. In še h h sproti donašajo spodaj iz nabiralnikov polne košare- Zdi se mi. da 'sem prišel v začarano deželo. Vse giblje, vse dela, a pisma se pomikajo dalje, iz tok v roke. vedno dalje, vedno dalje. Se malo. pa bodo dremavi Ljubljančanje lahko čitah', kai jim pišejo znanci in prijatelji, pa tudi neznanci in neprijatelji. Vendar tu ni časa za premišljevanje in liriko. Čas beži In treba je hiteti. Pisma so včasih čudovita, to se pravi — naslovi. Zgodi 6e, da ril na naslovu označene ulite- No, to i> sicer primeroma fnajhna napaka. Kdor dobi kai ta- kega v roke, zakliče ime — in ljudje kljub delu prisluhnejo In pobrskajo po svojem spominu. V t.j ali oni ulici je nemara ime le znano. In se res navadno kdo oglasi iznad svoje kopice, pa je težava že urejena: Poljanska cesta,- Mestni trg, Galjevica. kamorkoli. In mravljiinje delo gre spet nemoteno dalje. Šuma in vpitja niti nihče ne sliši. To spada »k stvari« kakor smrad in prah, ki ga je prostor poln- Bržkone vsi ti ljud e niti ne vedo več, kaj je zrak. Ne vedo in ne sme:o vedeti, sicer bi obupali v tem smradu. In vendar ne obupajo. Samo naprej in naprej! Pisma se kopičim, včasih je naslov pravi rebus. In uganka beži od ust do ust. Cesto je vendar m mogoče razrešiti. Potem roma pismo na policijo- Cc še tem modrost odpove, roma nazaj k odpošil-jatelju ati na ogenj, Ves svet z napetostjo pričakuje obsodbe zločincev, ki so umorili našega kralja Aleksandra. Pospišil, Rajič in Kralj so bili te dni zopet zaslišani v Aix-en-Provencc. Po štiridnevnem zasliševanju teroristov je javnost, kakor tudi sodniki, dobila jasno sliko in dokaze, da je zločinska organizacija, ki je stregla kralju po življenju, delovala v inozemstvu. Sodišče bo izreklo obsodbo najbrže v sredo če ni mogoče niti odpošiljate!ja ugotoviti. Poštaii predal št. ? Vse to gledam, občudujem in oprezujem- proti vratom, kako bi se čim prej in kar naibolj natdhoma izmuznil venkaj. Malo zraka, čeprav samo ljubljanskega, človeku vendar dobro de ... Že na hodniku človeku odleže- In sedaj? No, sedai pa še na zadnjo postajo v pritličje, kjer vlaga.o pisma v poštne predate. 400 predalov je. In poleg tega je tu oddelek za sprejemanje in oddajanje priporočenih pisem ter vrsta poštnih predalov za »zastonjkarje«, to se pravi razne urade, ki ne plačujejo za predal nobene pristo.bine. Osem deklet se giblje v tem prostoru. Nemara je katera gospa, nai mi nc zameri, č« n sem dovolj natanko pogledal. Videl sem prav za prav samo roke, ki avtomatično segajo zdaj sem, zdaj tja. In predali se polnijo, polnijo- Na tleh stoji košara, polna pisem, ki se jih nihče .ne dotakne. Kaj jc neki z njimi? Ali so nemara pozabiti nanie? Kaj še! To je le pošta za OUZD. Seveda, predalov, kamor bi bito mogoče stlačiti celo košaro pisem, na tem oddelku ni. Zato počakam kar v košari, da pride uslužbenec ponje. Kaj pa ti listki? To je obvestilo naročnikom poštnih predalov, da Imajo priporočena pisma. Teh namreč ne dcva-mo v predale. 7. Vstknm pride stranka k oknu. potrdi po predpisih prejem in prejme pasmo- Torei ste močno previdni. Je treba tako. Lahko b! nastale pomote. — In sploh: Pošta ie pošta. Poštno ležeče Vsa čast. Velika vrata se odpirajo in stranke že prihajajo. Zdaj je čas, da grem- Koliko pa znaša najemnina za predal? — Po 20 Din mesečno, a za tri mesece je treba vselej plačati v na o rej. Torej tudi v tem oziru previdnost. Danes je nemara č stn umestna, si mislim, ko odhajam. Nervozen gospod že stoji pred Oglašuj v „Glasu*4 okencem in vprašuje, če je kaj »poste restante« za njega. Da, saj res, poleg vsega drugega je tukaj tudi oddelek za poštno ležeče. Gospodek se ljubko smehlja. Torej ni pričakoval zaman- Zdaj pa kar domov! Nočem biti indiskretan, ko sem že zdavnaj preživel čas pričakovanja takih tajen in skrivnosti... Elektrifikacija Poljčan in okolice Poljčane, 10. febr. V četrtek 6. t. m. se je vršil v Poljčanah dobro obiskani sest a« nek vseh interesantov za elektrb fikacijo Poljčan in okolice. Inže* njer Elektrarne Fale je obširno razložil vsem navzočim način 'n pogoje, kako se bi izvedla ta elek* trifikacija. Nameravajo preskrbe# ti z električno nergijo vse kraje ki leže ob trasi Konjice—Žice— Loče—Poljčane—Makole do P tu* ja. Pozdravljamo namero Elektrar* ne Fale, da se je končno odločila elektrificirati te podeželske kraje in se zavedamo, da brez izdatne gmotne podpore s strani te druž* be ne bi bilo mogoče občinam uresničiti že dolgoletne želje p<* električni luči. Pričakovati je tudi, da bo im c* la ta elektrifikacija najugodnejši upliv za razvitek gospodarstva in industrije v teh krajih. Razen v Poljčanah, so se vršili te dni taki informativni sestanki še v vseh večjih krajih doline, k* so bili vsi prav dobro obiskani-Interesenti so pokazali za akcijo družbe veliko zanimanje ter jc pričakovati, da bo uspela. „Glas44 je zanimiv — »Delo proti tuberkulozi« menuje glasilo Proti tuberkulozne zveze v Ljubljani, Čopova cesta 1 Prinaša članke o boju proti jeti* ki na vsem svetu, zlasti za glede toga boja v Sloveniji Glasilo je važno za vse zdravnike, občine, šole, gostilne, kavarne in obrti, ki naj si ga natoče. Na leto stane samo 10 Din. Paberki kolporterja O morali, astrologiji ter glasu sploh Ljubljana, februarja Vsa Ljubljana je polna raznih novic. Ko zamrje zadnji škandal ter se razgubi po vseh predmestjih do zad-njih hiš že tam zunaj na polju, že zraste sredi mesta nov, v bistvu star, toda le z novimi okraski! In ljudje Be zopet na novo zgražajo, nanovo pohujšujejo ter na novo obsojajo. VravzapraV pa*ni ničesar novega na svetu! Xo, in v dobi hlastanja po pikante-rijah ima vsaj uboga kolporterska Para upanje, da Proda več časopisov, hot v dobi zglednih čednosti. Če smo trdnostni, tega ne obešamo radi na veliki zvon, ie če se zgodi nezaslišan Post ter sploh nasilje nad našimi plemenitimi čuvstvi, tedaj zavre v nas! Zadnjič je tako vrelo v nas, pohujšuje je prišlo v dolino šentflorjan-sko iu prali smo se! Na cesti smo si konkurirali kolporterji, narod, oziroma po prejšnjem pleme, je želel znati Podrobnosti! Kdo bi ljudem v tem Postregel; če ne časopisje! »Vaš »Glas« sc je pa kar na široko r,-V/'pieal o Bevcu!« ugotavlja drobna damica! Drugi časopisi o tem niso toliko Poročali, hitro uskoči drugi nežni »vet. »Veste, dragi gospodični, to pa zato ne, ker so prej toliko vedeli povedati — enkrat jim pa mora zmanjkati. Kdor prej govori, pozneje naj molči! »To je pa res!« mi pritrdi nežni cvet. h jaz? Kar podvomil sem, če ni 0'ta tistih. . . Ampak je tudi takoj "temeljila: »Veste, vse ženske smo naenkrat Postale ničvredne! Čim so zvedeli o kateri, da si zdravi zobe. je bila že sumljiva — Ljubljana je postala po Pisanju zagrebških, beograjskih in tu-! ’ zunanjih listov ena sama Sodoma m Gomora. Tu je šlo za dobro imo ■iubljane. Fejst ste se postavili žabjo! Dragi moji, če ni to meni laskalo, sc kot kolporter štejem vsaj ta sedemindvajseti zn glavnim uredni-om. potem sploh ne bi moglo niko-jj!Ur laskati. Da ste obe kupili »Glas«, 1 menda potrebno omenjati, j. Zdaj pa naletim na možakarja. ,ajte sem vaš »Glas«, in ga je res ””P'l in tudi plačal, bi rad videl, kaj e 7*a danes napovedali. Zadnjič ste "povedali kar naprej potresno gu-'z zvezd glede plače! »No, »Glas naroda« ali vam kaj dobro gre gostilna?« me piči precej postaven politikus! »Hvala, dobro! Sicer Imamo velikanske križe z gostil Eni bi radi pili slovenska vina, dočim drugim bolj diši srbska kapljica! Naš cviček je prekisel, srbska vina Imajo več sladkorja v sebi ter so sploh bolj opojna. S hrvaškimi je pa itak križ! Hrvaških vin ni dobro Piti, pravijo, da po njih glava boli: baje so precej žve- plana! Hrvati sploh radi žveplajo! »Imen imate pa res dosti, ste glas, ste gla...« Stojte, gospod, vam gam pomagam. Mi gre bolj gladko, veste, nas v upravi učijo, da znamo boljše povedati: glas, glaž, klas, kvas, špas, pas, vas , mraz; več pa ne vem! Vsa ime: na imajo odlične Prednosti! Najprvo smo bili glas, nato pa glaž, sedaj čaka karikaturiste še klas, da nas ovekovečijo poznim rodovom v spomin! Tako sem jih naštel sijajno, da je takoj utihnil, a tudi kupil »Glas in Glaž«. In jaz junaško naprej! Zares, kolporter biti je težaven stan! Ampak zanimiv! Pik. Bavarska dekleta v "slikovitih nošah pozdravljajo Adolfa Hitlerja, ko vstopa v Olimpijsko hišo ob otvoritvi olimpiade 1936 v Ga-Pa Tuje dete se je vrnilo v sramežljivo Ljubljano po dolgih ovinkih Ljubljana, 10. febr. Sramežljiva Ljubljana ima novo senzacijo. »Tuje dete«, ta sijajna moderna ruska drama, ki je nedavno povzročila, da je v Ljubljani v potokih tekla — »tin* ta«, ki je bilo pred časom — pre« povedano, za — Ljubljano, seve« da. Ljubljana namreč mora ostati »dolga vas«. Med tem je »Tuje dete« zma« govito šlo menda po vseh svetov« nih odrih — tudi po Jugoslaviji, seveda. In so se le ljudje zganili in povedali, kako in kaj. Pa so se končno zganili tudi drugi in so nemara zardeli. Tako je končno rdeči svinčnik propo* vedi izginil s »Tujega deteta« in ga bomo sedaj sipet videli v Ljub« Ijani. Maribor dalmatinca Maribor, 10.' februarja Naš štajerski Meran se lahko ponaša z zanimivo posebnostjo. Po vsej državi in še čez meje je znan kot središče prelepih vino« gradnih štajerskih krajev, kjer zadnja leta, ko je slaba vinska kupčija, bridko životari vinograd« nik, viničar, kmet in delavec. Maribor kot nekako prirodno središče vinske kupčije je zain« teresiran na čim več jem izvozu vina, in vendar lahko poročamo, da je uvoz vina v Maribor vsako leto večji. Za lansko leto, pravi statistično poročilo Irošarinske: ga urada, da je znašal uvoz daU matinskega vina v Maribor 4.54 tisoč litrov, banatskega 488.000 litrov, kar znaša skupno 942.000 litrov. Celotna potrošnja vina pa je lansko leto znašala v Mariboru 1,300.000 litrov. Težko je objektivno oceniti ta pojav, vendar pa se na splošno lahko reče, da je to nezdrav po« j a v, ki bržčas v gospodarskem oziru dela štajerskim vinorodnim krajem precej škode. O tem po« javu poročajo tudi drugi časopisi, nekateri pravijo, da se dalmatin« sko in banaško vino uporablja za mešanje z domačim vinom Če je to prav, je tudi veliko vprašanje. Avtomobil pelje po cesti, šofer neprestano hupa- Kakšna razlika je v teni trenutku med kokošjo, kravo in žensko? Kokoš plane nepremišljeno iz ene strani ceste na drugo, čeprav b:i bila na prejšnji Stranj čisto varna pred avtom. Krava se ustavi sredi ceste, malomarno se ozne nazaj, a vendarle se ne umakne avtomobilu. In ženska? Ona združuje v tem trenotku obe lastnosti krave in kokoši! (Po angleškem izvirniku!) Smuški stadion v Ga-Pa med svečano prisego tekmovalcev. Predstavniki vseh narodov, ki se bore letos na olimpiadi, so se s svojimi zastavami zbrali okoli odra, na katerem je nemški prvak Bogner najprej govoril prisego. Našo trobojnico je ob tej Svečani priliki nosil Senčar. Morda se vam posreči, da ga najdete med drugimi na sliki v sredini stadiona MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 38 Drugi deL Jim se je plašno ozrl v vrata. »Vidiš, kakšen strahopetec si!« se mu je rogala Eliza. »No, le po-mfiiri se, saj ga sploh ni doma. Saj vendar veš, da ga ni v h.ši!« Da bi prikril svoj srarah, je Jim iia,pd'jal pogovor na druge stvari. »Torej zdaj praviš, bo treba počakati, dokler teror ne pripelje novih zakladov?« »Da — zaenkrat nama ne kaže nič drugega.« Jim je vstal. »Tak zdaj pa moram iti, Eliza. Na ogljairsfci ladjfi me pričakujejo moji tovariši. Vse sem storili, da si jih pridobim — storil sem po tvojih nasvetih. In bom še, Eli-zica moča«. Rad bi jo M objel, a se mu je fozviHa. »Kadar bo tisto opravljeno, Jim, potlej boš moj. A strahopetcev ne maram«. Im porinila ga je skozi vrata. Eliza je imela Jima popolnoma v rokah. Na dnu morja Jack je dovolil, da se sme tudi Bessie udeležiti vožnje na »Terorju«. Z zanimanjem si je zdaj ogledovaEa veliko podmor.nerr ki se je lahno pozibavala v pristanišču. Edvard je spremil Bessie v veliko, razkošmo opremljieno kajuto h kapetanu Jacku. »No, ali sc kaj bojite, gospodična?« je prijazno pozdravil Jack. »O, nič se ne bojim tam, kjer ste vi- gospodi, in pa moj Edvard«, je odgovorila ljubeznivo, kakor je samo ona znala. Jack sc je nasmehnil in odšel, da izda potrebna povelja. Edvard je posadil Bessie na stol ob steni im čez nekaj časa, ko je »Teror« že plul v moriju, pritisnjil na neki gumb. Stena se je nekoliko razmaknila, skozi lino« zavarovano z debelim steklom, je Bessie videla v morje. Močna električna luč je razsvetljevala bližjo okolico. Medtem ko je orna radovedno zrla skozi okno Im z začudenjem opazovala razne morske pošasti, sta se tudi Jack in Edvard sklanjala nad zemljevidi in ves čas beležila Tenorjevo pot. Po dvourni nenavadno hitri vožnji je Jack vzkliku i!: »Na cilju smo!« Bessie, ki je še vedno radovedno gfledala skozi okno, je opazila’ da se zdaj Teror potaplja čedalje globlje. Ladja se je rahlo stresla, obstala je na morskem dnu. , Edvard je povede/] Bessie na drugo strnili in tam zopet odprl mo, zavarovano z debelim steklom. M'ocnj žarometi so zdaj razsvetljevali vso okolico. Morsko dno, ki ga je zdai za-gfedalla v vseij njegovi čudoviti pestnosffl, raznovrstne ribe- ki $h je bila privabila luč. in ki so nnno švigaile sem in tja, vse to jo ie tako prevzelo, da je onemela od samega strmenja. Se bolj pa je bEa presenečena’ ko ie zagledala vciBko ladjo, ki le k žala postrani im imela v dmu ogromno luknjo. A njeno začudenje je doseglo višek, ko je zdaj zagledala čudne postave, ki so prihajale s Terorja in se počasi pomikale proti potopljeni ladji, kjer so ena za drugo skozi luknjo v dnu iz-gin.iaile v njeno notranjost. Bila je to posadka »Terorja« — Jackov j pomagači — v potapljaški opremi. Radovedno je čakala Bessie, kdaj se bodo zo-pet pojavili, čez dobre pol ure se je vrnilo nekaj mož noseč precej velik zaboj, katerega so blizu »Terorja« pofiožiOi na tla, potem pa zopet izginili v tropu la*. Medtem ko so zaboj za zabojem prinašali iz ladje, so jih ostali odpirali m z njih odnašali medim e pfatneme vrečice. »Kaj pa je v teh vrečicah?« je radovedno vprašala Edvarda, kfi ki je stal poleg nje im pozorno opazoval delo potapljačev. »To so vrečice z denarjem, ki ga je vozila ladja iz Amerike v London. Saj sem ti pravil o tem. Zdaj razMajo še Magajno v ladji, v kateri so pomiki shranili svoj nakit iu dragocenosti«. Ddlo je počasi napredovalo, ker so se morali potapljači večkrat vrniti v podmornico in sc tam odpočiti, tako da je bila ura že tri zjutraj, ko so bSli gotovi. Nato se jc »Teror« spet dvignil hi odplul nazaj v svoj pristan. Ko so se vrnili, je Bessie odšla k počitku, dočim je Edvard še nadzoroval spravljanje denarja v zakladnico. Piri tem je z zanimanjem opazoval može s »Terorjeve« posadke, Id jih je zdaj prvič imel priliko gledati pri njihovem delu. Bili so to ljudje v starosti od 35—45 let. Na obrazih se je vsem poz malo, da imajo za seboj trdo življenje, in da so marsikaj iz-kusilii. Njihove kretnje so bile umerjenem in odOlčne in na prvi pogled si lahko sipozal, da ne bi 3'z, mih ne z lepa ne z grda izvabil kakšne skrivnosti. Svoje delo so opravljali točno in vestno in takoj izpolniJi vsako povelje z vojaško disciplino. Dolgo je trajalo, da je bilo vse končano, možje so se vrniti na podmornico, Edvard pa se je podal v svojo sobo. Pri tem sta se srečala z krmarjem Tomom, ki je prilezel iz podmornice ves zajnazan. S strojnikom sta namreč nekaj popravljala pri strojih. »No, Tom, ste imeli dosti dela?. gotovo ste pošteno utruje- I ni!« »Sem, pa nič zato. Sem vesel, da se sedaj nekoliko več vozimo naokoli, vsaj ni tako dolgčas. . .« Edvard je opazil, da bi bil Tom rad še nekaj povedal, a mu ni hotela beseda prav z jezika. Pa mu je malo pomagal: »Ce Imate kako željo, Tom, in vam lahko storim kako uslugo, — povejte mi, prav rad sem vam na razpolago«. »Ah, dragi prijatelj, če ml me boste zameril, bi vas res poprosil za nekaj«, je obotavljajoč se odgovoiril Tom. »Kar na dan z besedo, Tom! Menda ne bo nič nemogočega?« To je, da bj rad namesto vas jaz prihodnjo nedelo počakal na gospodično Mollly in jo pripeljal sem«, je povedal Tom s tako bridkim obrazom, kot bi prosi! za milost, naj ga ne obesijo, naj ga ne obesijo. Edvard se je moral ma glas zasmejati. »Ah, to vas tako skrbi, Tom? No, tu vam pa od srca rad ustre-žern! Tomu je zažarel obraz in stiskal je Edvardovo roko z naravnost Kinljivo hvaležnostjo. Prijatelja sta si voščila lahko noč in odšla vsak v svojo sobo. Vrata se pa niso še dobro zaprla za njima, ko so se na nasprotni strani tiho odprla druga vrata — in na mostovžu se je pojavila Eliza, ki je prišla tudi od nekod. »Le tako naprej« je zadovoljno mrmrala predse. »Zberite čim več — tem več bova imela z Jimom. Zdaj vsaj vem, kje je zakladnica . . « In po prstih je smuknila v svojo sobo. Iz domačih gajev Alojzij Peterlin-Iiatog: Nedelja Nedelja tvoja pred menoj vesela razpeta je ko v soncu biser mre* ža: Mihalovec in kigonci in Loč in , Sela in Mostec, Gaberje, pa dva Ob« reža. In ženske rute rumene kot teje, ko v cerkvi tiha vdanost srca greje. A na večer, ko zarja se poslavlja, harmonika ljubezni pot priprav tja. Alojzij Peterlin se jc rodil 12. dec. 1872, v Kamniku. Študiral je v Ljubljani in Gorici. Bil je tu« di član tedanje Zadruge, dija« škega leposlovnega društva, iz katerega je izšla poznejša sloven« ska modema. Svoje pesmi je ob« javljal v Ljubljanskem Zvonu in drugod. Po vojni jc izdal zbirko pesmi z naslovom »Pot za goro« 1. 1929. Razen pesmi piše tudi odrska dela in je bila v soboto 8. februarja premiera njegove tridejanke »Prelom« v Kamniku. A. Peterlin živi kot profesor v Kamniku. Astrološka napoved * v II. iebnnr Dan je neugoden za promet, zlasti za motorna vozila, avtomobile in letala. Slišali bomo senzacionalno vest. V vsakdanjem življenju kaže.o danes razburjenja, prepiri in sovražnosti. Nervozni ljudje, zlasti v juniju in septembru rojeni, se danes ne bodo počutili dobro- In bo tudi neprijeten opravek ž njimi. Filmski Operater, ki je pritrdil svoj aparat na sani, s katerimi se podi za tekmovalci v hockeyju n» ledu v Ga-Pa $00 bomb Poročevalec »United Pressa« poroča iz Addis Abebe: Še pred pričetkom vojaških operacij na obeh frontah je strašilo tukajšnja kroge vprašanje, kako bodo letala in tanki vplivali na moralo abe-* sinskih čet, ki na ta moderna bojna sredstva še niso bile pripravljene« Dosedanje izkušnje v tem pogledu pa so odgovorne abesinske kroge navdale z največjim optimizmom. Vsi so zdaj soglasno mnenja, da ne predstavi :ajo niti letala niti tanki za abesinske vojake nobenega strašila več. Vojaški krogi priznavajo sicer, da je bil vtis prvih bombardiranj iz letal in obstreljevani iz tankov za abesinskega vojaka porazen. Tedaj so celo sami Abeslnci močno dvomili, če bo njih armada več ko dva meseca vzdržala strašni tehnični priitisk italijanskih čet. Tako se izve, da 50 n'J)r- broti koncu preteklega leta živci abesinskih vojakov zaradi neprestanega obstreljevanji iz tankov in letal zares že tako močno popustili, da je obstojala ne varnost prave katastrofe. Čete dedžasmača Abc-rra, sinu rasa De-ste, so zaradi bombardiranja dezertirale v masah. Deciiniran# ostanki armade so bili priključeni drugemu vojaškemu oddelku. Nevarnost take splošne demoralizacije pa .ie sedaj po splošnem mnenju popolnoma izključena. Abesinski vojak se je tako tanku kakor letalu že povsem privadil in ga obstreljevanje iz teh modernih bojnih priprav ne spravi več IZ ravnotežja. Uspeh; letal in tankov pa so tudi sicer že tako minimalni, da ima Italija ž njimi večje izguba kakor pa dejanske uspehe. Pri bombardiranju Dessrja so n. pr-zmetala italijanska letala toliko bomb. da ie njih vrednost presegala 500.000 dolarjev, usj>eh pa j» bil ta, da so pobili samo okoli 50 civilistov in razdejali nekaj skromnih abesinskih hiš, ki so jih domačini že v nekaj dneh spet pO"* stavili. Bambardiranje Dagaburja Pa je billo za Italijane še mam uspešno. Zmetali so nad mesto nad 300 bomb. ubili pa so samo enega civilista in - pet kokoši1..« NAJNOVEJŠA POROČILA Novi abesinski uspehi na severu in jugu Addis-Abeb.o. 10. febr. Agencija »Radio« poroča z južnega bojišča: Slabi uspehi na severni in na južni fronti zelo slabo vplivajo na moralo italijanske vojske. Opaža se, da borbeno navdušenje vedno bolj pojema, posebno po zadnji izgubi, ko je dedžasmač liajene s 15.000 vojaki napadel transport vojnega materijala med Dolom in Negellijem. General Graziani je takoj, ko je sprejel vest o tem napadu. poslal motorizirane oddelke na pomoč, da preženejo sovražnika, len dar, ko so prispeli na kraj napada, ni bilo o Abcsincih nikakega sledu. Na povelje svojega vodje so se umaknili proti severu, kjer se v gorovju nahaja glavna sila rasa Deste. Vest o novi zmagi je med abesinskimi vojaki vzbudila veliko veselje, posebno pa so se veselili Plena. Abesinske čete, ki so nedavno prodrle v sektor Negelli, trenotno še drže svoje postojanke. Ker je zveza med italijanskimi četami pri Negelliju in onimi četami, ki se bojujejo med Webi Gestro in Webi Sebelijem pretrgana, je general Graziani sklenil, da potisne abesinske oddelke pri Negelliju proti severu in zopet vzpostavi zvezo. Abesinske eete so na napad popolnoma pripravljene in je pričakovati velike ofenzive v sektorju Negelli. Dopisnik poroča iz glavnega stana rasa I>este, da se vrše v glavnem štabu posvetovanja, dali se naj pošlje pred Negelli nove čete, da zadrže italijansko prodiranje, a istočasno eccije »Radio« poroča iz Abbi ■kadija, da vojska rasa A jela še Vedno napieduje. Velike borbe se s črnimi srajcami, ki se pola-umikajo proti Aksumu. Po-8 redne vojske (okoli 20000 ima. ras Ajelu na razpolago konjenico z okoti 10.000 jez-J60’’ ki napadajo hitro. S to ko-tenico ras Ajelu dosegel že ve-n. 0 uspehov, saj je z njo na skraj-krilu v obliki loka prodrl d° same£a Aksuma- Sred-eJeenu delu poveljuje ras Innu, ki 25 000 možmi tudi vztraj* Prodira, Mora se boriti z veliki-težkočami. Tako imajo Italija-postojanke no bližnjih po-^ J,:h in dominirajo nad vso doli-v°ir S^oro do reke Takaze. Ker bo ^ pitkem priskočil ras Buruj ra. da Clru na P°mo^' se pričakuje, y *1° Italijani prisiljeni zapusti-ke sv°je močno utrjene postojan-Voi }y)^hno- ker nimajo mnogo 'Mov. Xe postojanke so glavne zapreke za prosto prodiranje, ker morajo abesinske čete prodirati od spodaj navzgor, kar je zelo težko spričo hudega ognja iz strojnic. Dopisnik iz Desija pa poroča, da se boji v sektorju Maka le nadaljujejo v severozapadni smeri, kjer n.'besinske čete pode sovražnika, Italijanskim četam pri Abbi Addiju preti resna nevarnost, da jim vpadejo abesinske čete v hrbet. Ozemlje severno od Makale je sedaj zasedeno v dolžini 25 km, a čete še prodirajo. Italijanski letalci bombardirajo ves sektor Makale in skušajo vse važnejše postojanke popolnoma uničiti. Uspehi bombardiranja so neznatni. Umik Italijanov se vrši v velikem neredu in v celi črti Vse žrtve, ki so jih dali Italijani od Adue do Amba Aladže, so bile zastonj. Dopisnik poroča iz Hararja, da je bil danes odposlan velik transport municije in orožja četam rasa Nnsibn. S transportom je odšlo tudi 1500 novih vojakov- Badoglio se ni Izkazal Desie. 10- febr. V vojaških krogih smatrajo odpoklic maršala Ba. doglia kot neovržen dokaz italijanskega poraza na severni fronti. Radi tega so mnenja, da bodo operacije na severu s strani Italije zaostale, kar naj bi abesinske čete izkoristile in zasedle vse ozemlje do črte Adigmt — Adua — Aksum. V trenutku, ko bi maršal Badoglio odpotoval v Rim in bi bila na bojišču nepripravljenostt za boj, bi bilo Abesincem lahko zavzeti vsa svoja mesta in celo vreči Italijane preko meje. Maršal Ba-doglio je s svojim porazom doživel svoj polom, saj je slabše deloval kot njegov prednik general De Bono Kar je De Bono pridobil, to je Badoglio v zelo kratkem času izgubil. Politični krogi okoli cesarja so mnenja, da se je Mussolini temeljito uračunal, ko je predal poveljstvo nad vojsko v vzhodni Afriki maršalu Badogliu- Isti krogi so mnenja, da ni več daleč čas, ko bo deležen iste časti kot Badoglio tudi general Graziani, ki je s svojimi, posebno zadnjimi neuspehi, postal skoro nemogoč. Dosedaj je bilo mobiliziranih v Aibesiniji okoli 550.000 vojakov, od katerih odpade na severno fronto 200.000, na. južno fronto pri Dolu 200 000 in na fronto pri Gerio-gubiju okoli 150.000 vojakov. Abesinski cesar ima mi razpolago za skrajno silo še okoli 500.000 vojakov, ki še niso mobilizirani. Še 25 km od Adue Addis-Abeba- 10. febr. Na se-■rcni . v so abesinske če- te rasa Kase pri Aguli razdelite svoje moči. lin dd je udaril proti Hauzienu, drugi pa je v teku današnjega dne zasedel kraj De-ra. Iz Aksuma in Adue pošiljajo Italijani svoj vojni materijal preko mejne reke Marefo. Preko Adi Kate gre material, ki so ga v pravem času uVa.knSi rz Mak a'e ter ga začasno shranili v Adigra-tu. Ker pa je Adrgrat po popolnem polomu italijanske venske v resni nevarnosti se material odpošlje proti Asmairf. Zadnji ranjenci, ki so biči ranjeni pri spopadu na prelazu Agaga so odšli Najužncijšem bojišču je eskadra lijamiski'h letal preletela pokrajino Boran. Sklonio- Arusi iti nato ob reki Webi Sebe!j do kraja Rawa, od tam preko Makače do izliva v Ganače Dorin do Doe, kjer je pu-staa na dolskem aerodromu. An-gteško-Abesinska leja je _ stal z vojaškimi predstavnik* Francije. SiiiaiBSiKiEB mmmm 'm:M 1 ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih bili deležni ob smrti našega dobrega soproga, očka, sina in svaka, gospoda Iiažetijerja Alojzija Pikla izrekamo vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo vojski za častno spremstvo: predsedniku Jugoslovanskega udruženja rudarskih in topilnlških inženjerjev, gospodu univ. prof. inž. Gostiši in zastopstvom vseh strokovnih organizacij, pravtako pa tudi vsem uradom, predvsem rudarskemu glavarju gospodu inž. Močniku, še posebno pa Trboveljski premo-pokopni družbi z gospodom generalnim ravnateljem Rikardom Skubecom, gospodom ravnateljem in vsemu u radništvu in delavstvu TPD za toliko izkazano sočutje in poklonjeno cvetje. Najtoplejša zahvala tudi Ekspozituri TPD v Zagrebu za ves trud in cvetje in pa pevskemu zboru »Ljubljana« za tolažljive žalostinke, enako pa tudi vsemu prebivalstvu, ki kakorkoli sočustvuje z nami. LJUBLJANA, 9. februarja 1936. ŽALUJOČA VDOVA, SINČEK IN MATI. -A..;/ •"r'■ ‘ : u.,' Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc Jezeršek, ___________________ Vsi v Ljubljani«