AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 144
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 20TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Policija ubila tri gangeže, ki so hoteli odpeljati znanega gemblarja
Chicago, 18. junija. Morris Schecter, poznani gemblar v Chicagi,: je dobil zahtevo ocl treh banditov, da jim plača do gotovega dne $25,000 ali pa se bo znašel "v kleti." Schecter je zahtevo banditov skrivej sporočil policiji, ki je odredila vse potrebno. Schecter se je podal na
Župan Miller je zapovedal novo znižanje plač. Mnogo je odpuščenih
Ker mesto ni dobilo pričakovane svote davkov za svoje stroške, je župan Miller bil prisiljen odrediti, da se uradniške plače pcnovno znižajo, kjer je le mogoče, in da se opusti mnogo uradov in služb, ki niso neobhodno potrebne za mestno upravo. Direktor javne postrežbe, Kenne-
Težko je biti v šoli v vročih dnevih
dy, je že v soboto odpustil 45 pomožnih inženirjev iz službe, kar bo dalo $75,000 na leto manj I rtrcškov. župan Miller je pisal vsakemu direktorju mestne vlade, da morajo uravnati svoje stroške po tem, kolikor mesto v[ resnic dobi denarja, ne pa po tem, kar je pisano v proračunu. Nadalje je župan odredil, da se! ne sme naročevati novih potrebščin za razne urade, da se mora s slednjimi skrajno varčno po-1 stopati, in da mora biti drektor osebno odgovoi*en za nova naročila. Pričakuje se, da bo mestni proračun prikrajšan za najmanj en milijon dolarjev, ker ne prihaja dovolj denarja v davkih. Računa se, da bo mnogo demokratičnih simpatičarjev moralo zapustiti mestno delo. Mestni preračun za leto 1932 je znašal $17,007,720, in od tega, denarja se je nahajalo 1. junija teoretično le $9,444,868 v blagajni, in če bodo ljudje v drugi polovici leta teko slabo plačevali davke, kot so jih v prvi polovici, bo znesel deficit več kot milijon dolarjev.
Rev. Francis Ažbe umrl
Iz starega kralja prihaja brzojavno poročilo, da je včeraj 19. junija v škof j i Loki na Gorenjskem umrl ameriški slovenski duhovnik Rev. Francis Ažbe, svoječasni župnik fare sv. Petra v Steelton, Pa., kasneje župnik fare Matere Božje v Waukegan, 111., in bviši duhovni vodja K. S. K. J. Pokojnik se je začetkom maja podal v domovino vsled slabotnega zdravja in da še enkrat vidi svojo mater, živečo nekje blizu Škofje Loke, toda smrt mu je prekrižala njegov načrt. Pokoj ni Father Ažbe bo gotovo tudi Clevelandčanom še v dobrem spominu. Mudil se je tukaj lansko, poletje povodom srebrne maše Rev. Ponikvarja, pri ko j i priliki je imel slavnostno pridigo. Tako ga je dne 7. maja tudi obiskal na svojem potu v staro domovino. Bodi mu ohranjen blag spomin!
Hymie Martin
Hymie Martin, obdolžen umora councilmana Potterja in zadnji četrtek oproščen od porotnikov, je bil nemudoma po oprostitvi aretiran radi bančnega ropa v Indiani. Varščina je bila določena na $10,000, in Martin je varščino tudi postavil, pa je sodnik Day v petek se' izjavil, da varščina ni pravilna, in je odredil, da se Martin nemudoma zopet? aretira. Medtem se je posrečilo dobiti drugo varščino, in Martin bo danes, kakor hitro se banke odpro, položil v gotovini $10,000 varščine, da bo spuščen na svobodo, dokler governer White ne odloči, ali se ga izroči" državi Indiani ali ne.
Oropana za $200.00
Ko je prišla včeraj Mrs. Lei-ser, 10526 Hampden Ave., domov, je v hiši dobila roparja, ki jo je prisilil, da je povedala, kje ima denar. Ropar je pobegnil z $200.00. s
lo šele v soboto uradno odprto. Pri skakanju z deske v vodo, je nenadoma zginil s površja. Nje govo truplo so pozneje dobili. V jezeru v bližini 105. ceste je pa utonil 16 letni Elmer Lewis, ko je zašel v pregloboko vodo. Tisoče ljudi se je nahajalo včeraj v parkih ob jezeru radi silne vročine.
Ali bodo demokrati na predsedniški konvenciji za preklic prohibicije?
Chicago, 18. junija. Ali bodo demokrati na predsedniški konvenciji poslušali glas naroda in sprejeli v svojo platformo načrt, j da bodo delovali za odpravo prohibicije, ali bodo sledili napaki; republikancev in na način, ki ni- j česar ne pomeni, se ognili prohi-; biciji. kot so se republikanci? Od demokratov je več pričakovati tozadevno, kot od republikancev, ako so demokrati dosledni principom velikega Jeffersona. Ako se bodo zavedali demokrati, da je demokratski princip dejstvo, da države same odločujejo o pro-hibicijskem vprašanju, tedaj bodo obsodili prohibicijo. Načelo republikancev namreč je, da, se vsa vlada osredotoči v glavnem mestu, in se Zedinjene države centralistično vladajo. Načelo demokratske stranke je pa, da se da posameznim državam kolikor mogoče svobode, a skupna vlada v Washingtonu naj vodi le tuje-zemske zadeve, pošto in vojaštvo. Prerokuje se, da, bo demo kratska narodna konvencij a sprejela načrt, glasom katerega se daje vsaki posamezni državi pravica, da sama za sebe odločuje, ako želi imeti opojno pijačo v svojih mejah. Poleg tega pa je morala demokratska stranka izjaviti-se glede svetovne gospodarske krize, visokega tarifa in mednarodnih dolgov, kar vse je republikanska stranka spustila iz svojega programa.
Vodja gangežev v New Yorku ubit od toče strelov s strojnih pušk
New York, 19. junja. Chas. Van Wyck Higgins, vodja gangežev v New Yorku je danes doživel smrt vseh gangežev, ustreljen je bil po strojni puški. Umrl je danes popoldne ob 3:55, ko mu tudi transfuzija krvi ni mogla več pomagati. Do zadnjega se je branil povedati imena osmih svojih napadalcev, ki so prišli s strojnimi puškami nad njega. Ob času napada je bila s Hig-ginsem njegova žena, mati in sedem let stara hčerka, ki je v toči kregelj bila precej ranjena. Higgins se je branil iti z doma, končno ga je pa žena vseeno pregovorila, da je šel v Knights of Columbus dvorano, kjer je imela plesna šola, v katero je zahajala njegova hčerke, svojo veselico. Ko se je Higgins vračal iz dvorane z ženo, materjo in hčerjo proti svojemu razkošnemu avtomobilu, sta zapeljala dva druga avtomobila proti njemu. Nekdo ga je poklical: "Hey, Vannie!" in ko se je Higgins ozrl, so začele pokati strojne puke na ulici. Hčerka se je skrila pod: avtomobil, toda je eden napadalcev obrnil strojno puško tudi proti njej, in jo lahno zadel ,dočim sta žena in mati pobegnili nazaj v dvorano, a Higgins je v blazni naglici bežal po cesti naprej, napadalci v avtomobilu pa za njim, neprestano streljajoč. Dobil je strele ! v prsa, roke, noge, trebuh, do-ikler se ni zvrnil na cestni tlak,
Razpisane službe
28. in 29. junija se v prostorih State Civil Service Commission vršijo skušnje za 27 služb in uradov, ki so potrebni za državo Ohio. Sledeče službe so razpisane: zdravniki, zobozdravniki, ravnatelji zaporov, lovski pazniki, avditorji, registrarji, državni nadzorniki, strojepisci, bakteri-ologisti, patologisti in stenogra-finje.
Mr. Adamič doma
Pd srečno prestani operaciji se je vrnil iz St. Luke's bolnice domov Mr. John Adamič, 1085 E. 66th St. Nekaj tednov bo moral biti še pod zdravniško oskrbo. Lepo se zahvaljuje številnim prijateljem, ki so ga obiskali v bolnici in poslali cvetlice.
Predsednik univerze Butler klican, da ustanovi tretjo stranko
New York, 17. junija. Dr. Nicholas Butler, predsednik Co-umbia univerze, republikanec in velik nasprotnik prohibicije, je danes dobil poziv, da organizira liberalno stranko in kandidi • ra z# predsednika. Hamilton Burgoyne, predsednik organizacije, ki se bori za odpravo prohibicije, republikanec v politiki, je izjavil, da si je republikanska stranka podpisala smrtno obsodbo, ker se ni izjavila za odpravo 18. amendmenta. Burgoyne je predsednik takozvane "Blue Cockade" organizacije, katerega članstvo priseže ob vstopu, da nikdar ne bo volilo za kakega kandidata, ki ni odločen nasprotnik prohibicije. Dr. Butler se ni še izjavil, kaj bo naredil. Medtem pa prihajajo iz vse dežele poročila, da so tako suhi kot mokri nezadovoljni s plaformo republikanske stranke. Suhim je premokra, mokrim pa presu-ha, vsi pa vidijo, da republikanska stranka ni zavzela odločnega stališča v tem tako važnem problemu.
-o-
Davki na čeke
Od 21. junija naprej bo treba plačati 2 centa davka od vsakega bančnega čeka. Odjemalec pa tega davka ne bo direktno plačeval s tem, da pritisne znamko za dva centa na ček, ki ga je napisal, pač pa bo to delo vršila banka. Banka, kjer imate čekovni promet, vam bo koncem vsakega meseca računala po 2 centa od vsakega čeka in odračunala to vašega vložka. Koncem meseca mora vsaka banka plačati v zvezno blagajno dotično svoto.
Volivna stava
_ V New Yorku stavijo te dni 4 proti 1, da, se bo demokratska narodna konvencija izjavila proti prohibiciji.
Tajne obravnave med zastopniki narodov glede svetovne razorožitve
Lausanne, Švica, 18. junija Reparacij ska konferenca bo začela danes poslovati za zaprtimi vratmi, ko bo sklepala o važnih predlogih. V svojem otvoritvenem govoru je angleški mini-sterski predsednik Ramsay Mac-Donald izjavil, da če hočemo odpraviti svetovno depresijo in mi-zerijo s sveta, je absolutno potrebno sodelovanje od strani Amerike. Po kratki debati, ki je sledila otvoritvenemu govoru, so voditelji raznih narodov, ki so zastopani na konferenci, sklenili, da se zapro vrata, posvetovalnice, ko bo Franz Von Papen predložil zahteve nemške vlade z izjavo, da nemška republika absolutno ne more plačevati dolgov in reparacij. Kot se poroča iz dobro poučenih krogov sedanji nemški kancler ne bo tako neizprosen kot je bil njegov prednik Bruening. Nemški načrt se glasi, da Nemci ne bodo zahtevali kancliranje vojne odškodnine radi samih sebe, pač pu kot svoj doprinos k rešitvi svetovne krize. MacDonald se je prvi dan konference izjavil: "Prišel je čas za drzne predloge. Vlada Zed. držav nam je obljubila, da bo sodelovala, ko se gre za to, da se vrne prosperiteta. Mi pričakujemo tega sodelovanja."
Kako je Hoover sprejel po-nudeno mu predsedniško nominacijo
Washington, 18. junija. Sprejemni govor predsednika Hoover-ja za zopetno nominacijo od strani republikanske stranke se glasi : Republikanska stranka, mi je sporočila, da sem zopet kandidat za predsedniški urad. Globoko sem hvaležen za najvišjo čast, katero more stranka komu podeliti. Nominacija znači, da se strinjate z menoj in da uživam vaše zaupanje. Deloval bom kot sem že, da pobijam posledice svetovne nevihte, ki je opustoši-la našo deželo in prinesla trpljenje, kil je brez primere v zgodovini. Ta nevihta je še vedno okoli nas. Načrti, katere ste naredili, s potrpežljivostjo in pogumom se bo vrnilo zaupanje in zaposlenost. Ako bo ameriški narod ponovno izročil meni veliko zaupanje odgovornega urada, tedaj jim zagotavljam polno me-
a napadalci so odpeljali naprej. Na lice mesta so dospeli detektivi. Prvo povelje policije se je glasilo : Pripeljite Salvatora Spi-tale in Irving Blitza! Slednja dva sta bila prijatelja Higginsa, in sta znana zlasti, ko ju je Lindbergh najel, da iščeta ban-tlite, ki so odpeljali Lindbergh otroka. Higgins je imel najhitrejšo jahto za tihotaplenje z žganjem, več zrakoplovov in celo vrsto avtomobilov. Naredil je milijone s tihotapstvom v žganju.
•-o-
Pozor, farmarji!
V sredo večer, 22. junija, ob 8. uri zvečer bo kazal Mr. A. Gr-dina iz Clevelanda najnovejše premikajoče slike na prostorih Frank Beretiča, Dock Road, Madison, Ohio. Primerno gledališče se bo naredilo na prostem s sedeži in vsem potrebnim. To bo prvič, da se bo tudi številnim slovenskim farmarjem v ondot-ni okolici nudila prilika videti slike iz domovine, pa tudi druge slike. In nobene vstopnine ni za to. Vsi slovenski farmarji so prijazno vabljeni, da pridejo s svojimi družinami, pa tudi drugi iz okolice in Clevelanda so vabljeni!
Novi državljani
Pri zadnjem zaslišanj una zvezni sodni j i za pridobitev državljanstva, so postali ameriški državljani sledeči naši ljudje Therese Gridel, John Zavrl, D. Jurich, Ilija Jajcinovič, Jakob Cimerman, Rose Miklavčič, John Hren, skupaj 7 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 70, danes 7, skupaj 77 novih državljanov v letošnjem letu. Vsem iskrene čestitke!
ro moje požrtvovalnosti za predsedniški urad." In podpredsedniški kandidat Curtis, je poslal v zahvalo za nominacijo sledečo brzojavko: "Popolnoma pi-epri-čan sem, da je rekord republikanske stranke v sedanji upravi tak, da zagotavlja zopetno izvolitev vsega republikanskega ti-keta."
-o-
Zakaj ni davkov
V Cleveland je dospel pred par tedni glavni eksaminator davčnega oddelka države Ohio s 25 pomočniki, ki so začeli gledati po davčnih knjigah in pronašli, da najmanj 30,000 Clevelandčanov ni spolnilo davčnih pol za, osebno lastnino. V soboto je bilo že pozvanih prvih 1,000 davkoplačevalcev na sodni j o, da povedo, zakaj so davku podvržene stvari zamolčali. Poklicanih bo nadalje še vseh ostalih 29,000.
* En sam bandit je oropal banko v Winnipegu za $5,000.00.
Suhači študirajo
Voditelji suhačev v Clevelan-du so sklicali pretekli petek večer zborovanje svojih pristašev, da doženejo, kaj pomeni republikanska platformai glede prohibicije. Zaključiti pa niso mogli ničesar.
Cene naravnega plina
župan Miller je pisal East Ohio Gas Co. pismo, v katerem zahteva, da kompanija nemudoma odredi za Cleveland iste cene za naravni plin, kot jih je ponudila. predmestju Shaker Heights.
Poroka
Poročil se je dobro poznani rojak Frank Košir z Mary Pe-ternel. Iskrene čestitke!
Mestna kopališča
Vsa mestna kopališča v parkih in drugod so bila uradno otvorjena preteklo soboto.
V bolnico
V Lakeside bolnico se je moral podati rojak Frank Zadnik, 9522 Plymouth Ave., Garfield Heights, zastopnik Acme Dry Cleaning, želimo mu, da bi sko-ro okreval.
Umetalni ogenj
Mestna vlada je izjavila, da ne bo letos na dan 4. julija nobenega umetalnega ognja ali spuščanje raket, kajti mestne finance ne-dovoljujejo take zabave.
Doma iz bolnice
Včeraj se je vrnila iz bolnice Mrs. Matilda Kastelic, 383 E. 152nd St., in jo prijateljice lahko obiščejo na domu.
* Angelo Sbardelotto, ki je hotel Mussolinija z bombo ubiti, je bil v soboto ustreljen.
določeni dan v svoj gemblarski < urad, dočim se je policija skrila 1 v sosednji sobi. Popoldne so pri- 1 šli v urad štirje banditi, ki so ! zahtevali $25,000. Schecter jim 1 je dal $1,000 v bankovcih, kar so ( banditi vzeli, in ko je Schecter 1 izjavil, da nima več, so potegnili revolverje in mu zapovedali, da gre z njimi. Zgrabili so ga in ga vlekli proti vratom. Schecterju : se je pa medtem posrečilo priti- ! sniti na gumb skrivnega zvonca, in policija je udrla v sobo. Ro- : parji so enkrat sprožili, toda top pot je bila policija hitrejša. Od-11 dala je več strelov na bandite, in , trije so padli mrtvi na tla, do-1 čim je četrti pobegnil. Imena banditov so Sam Katz, Frank j Rogers in Harold Partner. Katza so dobili ležati z revolverjem v j roki in šopom bankovcev v drugi roki. Policija je omenjene tri bandite prijela zadnji teden, ker so bili na sumu, toda dokazati j jim niso mogli nič, in predno so | jih izpustili, jim je rekel policij ski poročnik Birmingham: "Fantje, če boste tako delali, boste kmalu v mrtvašnici." Danes že ležijo tam!
Zvišana poštnina
Vodja pošte v Clevelandu nam naznanja, da se vpelje zvišana poštnina na pisma 6. julija, 1932, in bo zvišana poštnina v veljavi do 1. julija, 1934. Pisma, ki so doslej rabila 2 centa znamko, morajo biti od 6. julija naprej opremljena z znamko za tri cen-j te za vsako unčo. Ako ne bo 3 jcentne znamke na pismu, se pismo vrne pošiljatelju, da dopla-j ca, če se ve za naslov, ako ne, te-I daj bo moral plačati prejemnik I pisma. Cena za razglednice in poštne dopisnice ostane — en j cent. Zviša se tudi pristojbina za zrakoplovno pošto in sicer od 5 centov na 8 centov za prvo j unčo, potem pa 13 centov za vsako nadaljno unčo.
Dva utonila
V Woodland Hills plavališču je utonil včeraj popoldne 22 letni William Riant, Kopališče je bi-
-v-;
Listnica uredništva
Mož in žena. Vaša soproga ima prav. Na pravilno nareje-!i no solato gre v primeri več olja kot jesiha. Jesih, kot kislina, ' kolikorf toliko škoduje želodcu,! j dočim je olje bolj blagodejnega vpliva. — V strahu. Vas ne morejo deportirati, ker ste že predpisano dobo tu. — A.L. Kdor; se hoče poročiti, mora dobiti najprvo državno licenco.
Mestni stadion
Dohodki novega mestnega stadiona v letošnjem letu so znašali $5?7.00. Stadion je veljal $3,-1000,000 davkoplačevalce. Dohodki mestnega avditorija pa znašajo letos že $139,570, in je; pri tem čistega dobička za mesto j $14,000.00. Dohodki stadiona se bodo zvišali, ko se začnejo base-; bali igre.
Delavec za delavca
Brezposelnim u s luiž bencem Pennsylvania železnice v Clevelandu pomagajo njih sodelavci, j ki še vedno delajo. Od svoje plače si utrgajo gotovo svoto in od raznih prireditev pride toliko de- j I narja, da podpirajo 140 družini . mesečno.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20TH, 1932
/ "AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVKN1AN DAJXT NIW8PAPMR Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Sa Ameriko In Kanado na leto 98.00 Za Cleveland, po polti, celo leto «7.00 ea Ameriko in Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta »3.00 Za Cleveland po ramalalclh: celo leto $5.50; pol leta <3.00; četrt leta 11.76 Za Bvropo celo leto $7.00, pol leta 13.50. Posamezna Itevllka I cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pofilljatve naslovite: Amerlika Domovina, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0038
JAMES DEBBVXO and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 144, Mon., June 20th, 1932
Kaj je vojaški bonus
Kongresman Vinson iz Kentucky je pa zopet govoril za izplačilo vojaškega bonusa. Vinson je bil sledečega mišljenja: "Vzrok, da veterani zahtevajo izplačilo bonusa sedaj je, ker so prepričani, da je takojšno izplačilo za najboljšo korist naše dežele. Kongresmani, ki zagovarjajo izplačilo bonusa, delajo to v najboljšem prepričanju, da v teh dnevih ni boljšega orožja proti brezposelnosti kot izplačilo bonusa veteranom. Kongresman iz New Yorka, Mr. Fish, se je izjavil, da prinese izplačilo bonusa pogin in katastrofo deželi! Prijatelji, povem vam, da pogin in katastrofa pride nad nas, ako ne ukrenemo česa, kar prinese takojšno pomoč strada-jočim.
"Jaz sem prepričan, ako se vojaški bonus razdeli med bivše vojake v vse kraje in mesta Zedinjenih držav takoj, tako da pride na slehernega prebivalca, starega ali mladega, $18.00, tedaj bi dobili, ameriški državljani nemudoma ne samo priliko, da bi začeli kupovati življenske potrebščine, pač pa bi dobili tudi priliko, da plačajo svojim groceristom, me* sarjem, pekom, čevljarjem in drugim trgovcem. Tako bi prišel denar v kroženje in trgovina bi se poživila. Izdaja voja škega bonusa bi stabilizirala ekonomski položaj dežele.
"Povem vam, da čustva bivših naših vojakov so taka, da so pripravljeni storiti, kar je najboljšega za našo deželo, in zagotovim vas, da izplačilo bonusa v teh težavnih dnevih je najboljši način, da pomagamo ne samo bivšim vojakom, pač pa tudi vsem ljudem, s katerimi pridejo veterani v doti ko. Ekspertni finančniki dežele so mnenja, da ni samo priporočljivo, pač pa tudi bistveno, da pride denar med ljudi po vsej deželi. To bi najprej odpravilo depresijo."
Mr. Vinsonu je odgovoril kongresman Cox, ki je dejal: "Tragična stran vse te afere je dejstvo, da so bivšim voja kom natvezli, da jim je vlada dolžna denar in da vlada ne bo plačala nikdar. To veterani verujejo. Napaka je naša Besede, ki so bile spregovorjene v tej zbornici, so napolnile srce veterana s sovraštvom do onega, za kar je šel svoje dni in žrtvoval svoje življenje.
"Danes imamo lakoto in pomanjkanje vsepovsod, toda ali bivši vojaki kaj bolj trpijo kot ostali brezposelni? Okoli 750,000 bivših vojakov danes dobiva redno in stalno mese čno podporo. Nad pol milijona bivših vojakov se nahaja v zveznih službah in služijo lepe denarje, ostali so pa zdravi in nekateri brez dela. In zakaj ravno tem izročiti dvatiSoč Štiristo milijonov dolarjev, a pri tem prizreti šest milijonov stradajočih, brezposelnih Amerikancev, ki niso vojni veterani ?
"Kdo bo dobil vojaški bonus? Bogatini ravno tako kot revni, oni, ki ima vsega dosti kot oni, ki ima vsega preveč! Ako plačamo dvatisoč štiristo milijonov dolarjev veteranom danes, tedaj ga ni tako siromašnega berača v Zedinjenih državah, ki ne bil radi tega izplačila prizadet direktno ali indi-rektno. Le pojdite in naredite postavo za izplačilo bonusa, napolnite žepe bivših vojakov z novim tiskanip denarjem, iztisnite iz bogatega kot revnega davkoplačevalca, kar morete iztisniti!
"Ko bo šel tak veteran domov s polnim žepom denarja, iztisnjenega iz tiskarskih strojev in od davkoplačevalcev, ki že danes h rope j o pod strašnimi davki, in ko pride v domače mesto ter bo korakal po samotni, zapuščeni ulici, bo videl med marsikaterimi vratmi do kosti sestradano mater, katerega strganega in zamazanega krila se obupno prijemajo nedolžne ročice, suhe kot trska in prosijo jesti matere, ki je sama lačna na smrt! Tedaj se bo tak veteran spomnil, da je on začasno dobil nabasan žep, a pri tem je deset drugih sirot moralo stradati, da se je on parkrat do sitega najedel!
"Gospodje kongresmani, kaj se bojite, zakaj vam tre-peče srce, da se bojite glasovati proti bonusu!? To so časi strašne preskusnje vsega naroda, in kdo bo* zapustil vrste borcev ob času, ko se ves narod nahaja v največji potrebi?
"V tej uri narodnega pomanjkanja bi morali držati vsi skupaj za skupni narodni blagor! Kdo se drzne trditi, da ima prednost pred svojim bližnjim? Kakšno pravico ima vojni veteran samega sebe nasititi, svojega bližnjega pa pustiti v jarku lakote? Mi vsi smo danes na isti barki sredi razburkanega morja. Varnosti si želimo, toda vsak mora zaporedoma pr-ijeti za vesla in pomagati! Upor je veleizdaja, in veleizdaja pomeni smrt! Dajte, gospod predsednik te zbornice, kličite imena kongresmanov, da glasujejo! Napovedana ura je prišla! Nevihta je tu in glejmo, kdo jo bo preživel!"
Euclid, O.-—Na j prvo bi rad sporočil javnosti glede delavskih razmer. Tukaj v Euclidu je več novih tovaren. Zakaj so jih postavili? Morda zato, da se nam sline cede po delu. Pa še to malo, ki jih dela, so izve-Čine iz Chicaga prišli, posamezno ali z družinami. Malo lažje je sedaj oddati stanovanje, zato se pa tudi nekaterim krivica
godi, ker morajo iz stanovanja, ker chicaške družine plačajo več za rent. Do sedaj so delali delavci v Multigraph Co. po več ur overtime, sedaj pa tejga ne pustijo več. To pomeni, da bodo morali dobiti v#č ljudi na delo. Plače v novi tovarni so šle za deset odstotkov doli, kar, seve, mnogim ni prav. Marsikateri bo pobral šila in kopita,
pa bo šel, od koder je prišel. Počasi se še vse lahko na bolje obrne in še prosili nas bodo na delo, ker tako velike tovarne bodo rabile mnogo ljudi. Sedaj jih niti ena tretina ne dela, kolikor bi jih, tovarna potrebovala normalnih časih. Kako pa kaj drugače? Semenj se je prav dobro obnesel. Čestitam našemu županu Louis Starmanu. Sedaj vsaj mleka ne bomo stradali, če bo obljube držal. Čestitke naši Miss Ljubljani, Mary Jančar. Ona je dekle, ki se veliko žrtvuje, ne samo na društvenem polju, pač pa tudi pri cerkvi. Zbrala je mlada dekleta in fante naše fare in jih je izučila, da imamo dober pevski zbor, ki vsako nedeljo lepo prepeva.
Šola za letos je končana. Naše šolske sestre so tako lepo otroke naučile, da smo imeli res pravi užitek 12. junija. Saj je bila pa tudi dvorana natlačeno polna.
Ker so zares tako slabe delavske razmere, da je večina ljudi že dolgo brtez dela, so mnogi tudi svoje domove izgubili, ker sd davki tako veliki. Tudi naša župnija je prizadeta. Že se je bilo bati, da bo šola za prihodnje leto zaprta, zato smo imeli sestanek, da se nekaj ukrene. In res, rajši kot da se šola zapre, je bil vsak pripravljen še nekaj žrtvovati. Ker prihaja vsako leto več otrok v šolo, bo prostora komaj za otroke, ako se vse štiri sobe rabijo, v vsaki sobi po dva razreda. Sestre so dosedaj stano vale v šolski Sobi. Ako hočemo pa s šolo nadaljevati, bo treba stanovanje za šolske sestre. Akoravno so slabi časi, bi se pa morda lahko nekaj ljudi dobilo, ki bi bili pripravljeni delati. Saj nekateri že za kratek čas delo v roke vzamejo. Nekaj bi se naprosilo, nekaj naredilo, nekaj pa v denarju prispevalo, pa bi imeli še za naprej šolo, sestre pa stanovanje, katerega so potrebne.
Če pomislimo na težkoče, ki so bile z ustanovitvijo šole in tudi fara nima pomena, ako ni farne šole, zato se bomo fara-ni potrudili, da ne izgubimo tega, kar imamo. Kaj lepo je bilo za videti pri prvem sv. obhajilu, ne samo šolske otroke, am pak tudi osem parov mladeni-čev in mladenk, ki so prvikrat pristopili k mizi Gospodovi. Ako so dobi sedaj mladina, ki je zrasla brez vsega, glejmo, da se za naprej ne zgodi kaj ta kega. ^
Tudi je mnogim znano, da je dolga več kot preveč. Takoj v začetku prihoda Rev. Bombača, ko smo zvedeli, koliko je dolga, smo rekli, da bo treba tukaj zares skupno prijeti, ne glede na dobičkonosnost, ne na čast in ne na strankarstvo. Kot faran naj vsak stori svojo dolžnost. Lahko rečemo, da nimamo takega duhovnika, bi bila naša cerkevc že zaprta. Vsak pripo-zna, da on dela preveč. Torej ne dajmo, da bi se uničil, ker mi ga ne rabimo samo za danes, ^mpak še za jutri. Poglejte, koliko se on briga za našo mladino. V tem je naša bodočnost, mi smo pa že kar smo.
Ako bodo prišli naši možje in žene na vrata potrkat, koliko boš prispeval, da se ohrani naša župnijska šola, prosim te, pojdi do skrajnosti. Stori tako, kot je nek navzoč na seji, ki je rekel: "Pa kadil ne bom toliko." Ako ne gre zlahka, si moramo pa pritrgati. Ko bo Bog videl našo dobro voljo, nam bo pomagal in nas blagoslovil. Kadar gre za skupno last, takrat vsi na delo, da bo dober uspeh imelo. Pozdravljam vse čitate-lje tega lista in farane sv. Kristine.	Faran.
Euclid, O.—Po Četrti obletnici proslave naše bele Ljubljane, vemo, da.se javnosti zdi nekam sumljivo, da se nič ne oglasimo po proslavi. Dasi je za poročilo pozno, a nikdar prepozno, ker vzelo je več dni, da smo zopet vjeli sapo po toliki zaposlenosti,
šumu in skakanju sem in tam.
Opisal bom nekoliko potek naše proslave. V nedeljo, 5. junija,, ob devetih dopoldne so se zbrali avtomobili na vrtu Slovenskega društvenega doma in se začeli pripravljati za parado, ji' Avtomobilov je bilo precejšnje število, vsi lepo dekorirani. Pri tem so se odlikovali naši pogreb-niki, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in sicer: Anton Grdina dve, August Sve-tek eno, Frank Svetek eno, Josip žele eno, Frank Zakrajšek eno; dalje F. Razinger eno in Ed. Ko-vačič eno. Louis Starman in Zadružna zveza so dali truke. Bilo je še veliko drugih, pa mi ni mogoče vseh našteti.
Ob enajstih se je začela parada pomikati pod vodstvom našega maršala Frank Svetka proti Collinwoodu. Parado je spremljal Anton Grdina s Svojim aparatom za snemanje filmov, tako da je vso to ceremonijo spravil na mal trak, katerega bodo Slovenci videli od časa do časa.
Iz Collinwooda se je pomikal sprevod nazaj v našo Ljubljano, na vrt Slovenskega društvenega doma. Ob treh popoldne se je pričel program. Nastopilo je več govornikov in pevskih društev Govorili so: Charles Ely, župan, Mr. Fox, councilman in g. Ivan Zorman, naš pesnik in nepre-kosljivi govornik iz Clevelanda. Nadajje so nastopila pevska dru štva: Odsek dramskega društva Adrija in pevsko društvo Soča, pod vodstvom Mr. Frank Vau tarja. Nastopilo je tudi pevsko društvo Jadran iz Collinwooda pod vodstvom Mr. Ivanusha. Vse je bilo lepo, samo nekoliko manj hrupa in šuma bi bilo želeti Od strani občinstva pri takih prilikah.
Kaj pa naša lokalna lista Ameriška Domovina in Enako pravnost? Tudi ta dva sta se odlikovala in napravila dobro reklamo za nas na prvi strani. ,
Klub Ljubljana, ta se je pa še posebno odlikoval in deloval ; nami pri tej proslavi in nam ze lo povišal številke pri dohodkih, dasi ta klub ni član našega Doma.
Gospodinjski odsek Slovenske ga društvenega doma, ta je imel tudi polne roke dela, da je vse pripravil za postrežbo številnih gostov in tudi vse v denar spravil.
Podružnica Slovenske Ženske Zveze je tudi delovala z nami. za katero je pa menda teta F Rupert v Ljubljani napravila večino dela. Seveda- so pomaga le tudi druge, ali teta je imela veliko opraviti z glasovnicami in srečkami pri oddaji in sprejemu.
Članstvo naših društev se je tudi potrudilo in nam Šlo na roke pri delu in pripravljanju. S tem ste pokazali simpatije do direktorjev Slovenskega društvenega doma in upamo, da nam boste šli tudi v bodoče na roke.
Kaj pa naš dobro poznani V. Badalich? Pri njem smo pa že drugo leto dobili smreke in letos še za posebno malo odškodnino. Te smreke smo bili postavili na vrtu Doma.
Kandidatinje za Miss Ljubljano So se' tudi dobro odlikovale, toda prvenstvo v letošnji kampanji je odnesla Mary Jančar, ki je bila na prvem mestu, zatorej je bila odlikovana in potrjena za "Miss Ljubljano." Na. drugem mestu je bila Emma Misich, na tretjem pa Frances Debenjak.
Naši kandidatje za župana tudi niso držali rok križem, ampak vodili so kampanjo prav živo in se borili za prvenstvo. Na prvem mestu je bil Louis Starman, na drugem Rozi Zdešar, na tretjem pa Steve Trebeč ml. Tako je bil po zaključku kampanje proglašen po Mr. Plevniku Louis Starman izvoljenim županom. Čestitamo!
Omeniti moram tudi naše trgovce, kateri so darovali razno blago za to prireditev: Terškan, Tomšič, Slovenska zadruga, Pin-tar bratje, Tekavčič, Vesel, A. Gerl, R. Zdešar, Ferlin, Krall, Starman, Linnert Co., Zakrajšek, Keušek, Zalokar.
Kmalu bi bil pozabil L. ,Zde-šarja, ki je paradiral z avtomo-
bilom najstarejšega modela, kar jih je bilo v paradi. Pa se je tudi postavil!
Ako je slučajno kako ime izpuščeno, prosim, da naj oprosti, ker bilo je vsega toliko, da bi bi-o potreba več časnikarskih poročevalcev, ako bi hoteli vse natanko opisati in omeniti podrobnosti.
Vsakdo pa, ki je kaj dobrega storil za to prireditev, pa naj bo
to ali ono, naj ima zavest, da je storil dobro delo na društvenem in narodnem polju. Zatorej vsem skupaj hvala v imenu direktori-ja Slovenskega društvenega doma v Euclidu in vsem onim, ki ste posetili našo slavnost ob tej priliki.
Za, S. D. Dom:
Frank Žagar, predsednik.
Mathew Debevec, tajnik.
Kot je znano, priredi naš Rifle klub na 4. julija veliko tekmo z Rainbow Hunting klubom in St. Clair Rifle klubom. Po tekmi se pa vrši velikanski piknik za naše prijatelje iz vse države Ohio. Če pa pride kdo nalašč iz stare kontre na ta naš piknik, mu bomo plačali vožnjo na oba kraja in par kočevskih sendvičev dobi povrhu. Vse to se bo vršilo na 4. julija popoldan na Močilnikarjevi farmi, ki jo je sobrat France Močilnikar na nas prepisal za tisti dan in do pondeljka dopoldan.
Ogromne priprave se vršijo za ta piknik. Kupili smo že vola (celega), katerega sedaj Maks Leonardi redi tam na vrtni gredi, da bo p r a t a bolj žmahtna. Maks je rekel, da bo zadnje dni vola krmil tudi s krompirjem, da bomo imeli lahko kar pečenko s krompirjem. Priporočam mu, naj mu da po dvakrat na dan tudi nekaj solate, da bo pri pečenki in krompirčku tudi solata. Če bi mu dal mesto vode ohajčana, pa bi človek dobil z enim kosom pečenke kar vso rihto.
Kdo bo pa vola položil na oltar domovine? Nihče drugi ne, kot Jože Janževič, ki so ga poslali sem v Ameriko že kot iz-učenega mesarja in nalašč pri-pravpravnega za take prilike. Da pa ne bo kake, pomote, naj kar takoj povem, da bomo dali našim gostom samo pečenko, edino pečenko, kar je pa drugih volovskih pritiklin, je pa društvena, oziroma klubova last. Iz kože bomo napravili klubovo bandero, da bomo lahko rekli: Svoji k svojim, rogove bo rabil naš predsednik, da bo nanje pi-skal, kadar bo klical cenjene Člane k seji, rep bo imel pa naš blagajnik mesto metle, kadar bo hotel posnažiti strelišče. Ta ko bo ta vol storil svojo dolžnost v vseh ozirih, na tem in na onem svetu.
Ko bo na 4. julija udarila Maksova vekarca dve, bo prvič zagrmelo na strelišču. Takrat se prične tekma. Po naporni tekmi, se bomo zatekli malo na zaj, kjer nam bodo ponujali dobrote "tega sveta. Depresije ne bo takrat na Močilnikarjevi farmi, zato se bo lahko vsak kar najboljše zabaval. V veseli družbi se bomo s žalostjo spominjali naših ljubih sobratov, Toneta Baraga in Toneta To-mažiča, ki bosta ravno takrat prepevala slavo dolenjskemu cvičku tam v Grahovem pri Cerknici, Se reče, če ne bosta do takrat že nazaj. Jaz sem jima namreč prisodil, da bosta prišla do Ljubljane, tam imela pri Figovcu dobro kosilo s pripombami, popoldne bosta šla pa že nazaj proti Ameriki.
Po strelski tekmi, bo lahko vsak poskusil svojo srečo in zmožnost s puško. Torej kolikor vas je od 17., 97. in drugih regimentov, pokažite se no, da bomo videli, kaj znate.
Tako bo grmelo na 4. julija na Močilnikar j evih farmah, da se bo še ranjkemu Washingto-nu dobro zdelo, ker bo mislil, da pucamo njemu na čast.
Na 8. in 15. junija smo pa tako streljali:
Dolenc S.................18 18
Sepic ........................18 17
Dolenc J. 1_______________18 17
Baraga _____T_____________18 —
Mandel ___________________23 —
Marn ____________________21 13
Janževič ________________19 —
Mlakar ___________________24 —
Jazbec _____________________18 —
Prah ____________________19 17
Tomažič __________________16 —
Leonardi _________________19 —
Klaus__________1_____________11 —
Lousin______________________21 14
Bruss _____________________23 —
Rošel ________________________— 13
-o-
V AEROPLANU PREKO AFRIŠKE PUSTINJE
Zračni promet med Londonom in Južno Afriko se vrši se daj redno, čeravno bo treba v tem oziru še marsikaj izpopolniti, pa se vendar z gotovostjo trdi, da bo zračni promet čez afriške pustinje mnogo pripomogel k spoznavanju temne afriške celine. Vsi naseljenci ki bivajo severno od Sambesija in južno od Khartuma, niso več prisiljeni čakati po ves mesec na poštni prevoz, ker dobijo se daj vesti iz domovine redno vsakih deset dni. Tudi jim ni potreba porabiti po mesec ali dva, ako hočejo potovati v Evropo, kamor pridejo sedaj lah ko v desetih dneh.
Zračno postajališče je usta novi j eno v Tanganjika okraju, od koder je rabil poprej v deževnem času poštni sel cele tr tedne, da je prišel do prve naselbine. To razdaljo preleti se daj aeroplan v par urah.
"Potovanje čez Afriko a aeroplanu je najzanimivejše," piše Victor Cazalet v nekem londonskem listu. "V teku sedmih dni potovanja, se lahko vidi vsake vrste vreme, temperaturo in pokrajine. Od egiptovskih piramid pa do močvirja v južnem Sudanu, razdalja preko 3,000 kilometrov, gre zračna pot ob reki Nilu. V teku 48 ur se znajde potnik iz modernega življenja in mestnega vrvenja v Kairu, med naj primitivne j ši mi rodovi domačinov, ki so menda še edini na svetu, ki se absolutno branijo sprejeti v mo do obleke. V Uganda proti Južni Afriki pelja zračna pot čez visoko gorovje, kjer se mora potnik dobro zaviti v suknjo ako noče zmrzovati.
Potem vidi potnik pod seboj nepregledne ravnine samega gozda, in kaj tukaj vidi človeško oko, je skoro nepopisno: velike črede slonov, zeber, antilop, in ako aeroplan leti dovolj nizko, se vidi tudi mogočnega leva. Ob bregovih rek in močvirij se pa solnčijo skupine povodnjih konj in krokodilov. Na zrakoplovnih pristaniščih, kjer pristanejo aeroplani čez noč, pa je potniška družba preskrbela ža udobna prenočišča potnikov z dobro hrano. Tako je sedaj odprta pot v temne skrivnosti Afrike, kamor do sedaj še ni mogla prodreti noga modernega človeka.
Ce verjamete al' pa ne.
GUMASTI PREDMET
Gumasti predmeti postanejo sčasoma trdi. Ako se jih hoče napraviti voljne in uporabne, jih je treba deti v dovolj veliko posodo v mrzlo vodo in jih kuhati od ehe do dveh ur in potem pustiti, da se polagoma ohlade. Gumasti predmeti sploh jako hitro otrde in postanejo krhki, ako se jih drži v premrzlih prostorih.
Nikjer ni bolj energičnega Dlagajnika kot je blagajnik Euclid Rifle kluba. Da tako povdar-jam "energičnega," hočem s tem reči to, da on nikdar ne stori tega, kar veleva mu stan, niti tega, kar je storiti dolžan, ampak stori samo to, česar se ravno ogniti ne more. In ker je tako energičen, ga tudi naše članstvo _ na vso moč obrajta in ga spoštuje od čevljev do klobuka.
To naj služi za uvod, da boste .vedeli, o kom se bo sedaj le bra lo. Naš blagajnik ima lepo trgovino, pridno družino in lepo barvo na obrazu, kar pomeni, da se mu ravno ne godi krivica na tem svetu. Rad je vesel (posebno če ni doma), in ima imeniten kontra bas. Kljub vsemu temu, pa ga je zadnjič enkrat zapeljalo, kot mi je pripovedoval Ho-fartov Lojze, da je šel kopat šac. Le pomislite: v Ameriki pa šac kopat, kjer nimamo križpotov, ne blagoslovljenih leskovih šib in nimamo zvonikov, iz katerih bi bila ura polnoči, ko začne goreti šac.
Pa naj bo že kakor hoče, vseeno so ga šli kopat nekam za Thompson, kjer baje rastejo ša-ci kot gobe po dežju. Prijatelj je namreč povedal našemu gori omenjenemu blagajniku, da ve za šac in če bo tiho, ga bosta dvignila, pa ne v uri strahov, kot je predpisano v paragrafih, ampak kar dopoldne, ko se vse bolj vidi, kam se zasadi lopata in kramp.
"Samo to ti povem," mu je zabičaval prijatelj, "da ne boš med kopanjem stegnil jezika. Ko bova enkrat imela v rokah tisto škrinjo zlata, pa rjuj kolikor hočeš, magari če se pretrgaš."
Da bo, je svečano obljubil naš France in tako se nekega lepega dopoldne odpel jata na neko farmo blizu Thompsona. Naš junak, ki je močne postave, dobi v roke kramp, njegov prijatelj da bo pa sekundiral z lopato in od-metal zemlje, kolikor jo bo nakopal naš rojak.
že začetek ni bil, po mojem mnenju, pravi, ker se nista prekrižala, ampak sta kar pljunila v roke in zasadila poljedelsko orodje v zemljo. Vsak si lahko misli, da sta delala za žive in mrtve, ker sta upala in bila skoro trdno prepričana, da bosta v dobri tiri tako bogata, da bo Rockefeller proti njima prava reva. Kopljeta in kopljeta, poteč se znoja, ki ga sproti z rokavom brišeta. Skopljeta jamo dva čevlja globoko, tri čevlje pet čevljev, a o šacu ni nobenega sledu. Solnce je pripekalo iz same na-gajivosti in pošiljalo svoje pekoče žarke našima junakoma v hrbet, da sta bila kmalu vsa premočena..
Ampak odnehata pa ne! Saj se nič ne ve, če se ne bo zdajle zasvetilo iz zemlje in bo zadel kramp ob železno škrinjo! Našega blagajnika, ki ni vajen dela na prostem, je pričelo strašno žejati. Rad bi bil to svojo nadlogo razodel svojemu prijatelju, pa kako naj reče, če pa ne sme govoriti. Zato debelo požre suho silno in koplje naprej. Ampak .vsake stvari je enkrat konec in tako je bilo tudi konec potrpljenja' našega blagajnika, ki ni mogel silne žeje več prenašati, pa preneha s kopanjem, se nasloni na kramp in reče naglas in razločno: .
"Harduš, sem jaz žejen!"
"O, ti neroda, nerodna, kaj si pa sedaj napravil!" zavpije njegov prijatelj. Na, pa je šel šac po gobe! Kaj ti nisem rekel, da nei smeš stegniti jezika? še malo bi bil počakal, pa bi bil s tru-kom peljal cekine domov, tako boš pa eno figo!"
"Kaj so meni mar cekini, en kvort ohajčana mi prinesi, ti pašam šac Spravi, če ga hočeš. Jaz že ne bom več kopal in iskal šace po Ameriki!"
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
J. D.
DOPISI

AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20TH, .1932
1932 JUNE 1932						
Sd	Mo	Tu	We	Th| Fr		Sa
i— S			1	Try		4
	6	7	8	9	[10	11
1 1	P 20 27	14 21 28	15 22 29	16 23 30	BUS 24 25 3H	
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JUNIJ
26.—Fara sv. Lovrenca, letni piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
26.—Društvo Mir, št. 142 S. N. P. J., priredi piknik na Pin-tarjevih prostorih.
26.—Dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 S. D. Z. ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
26.—Clevelandski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Eu-clidu.
26.—Piknik Slovenske delavske dvoirane na Silko farmi.
JULIJ
3.—Piknik S. P. društva Soča na Močilnikarjevi farmi.
3,—Slovenska Ženska Zveza, št. 47, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
3.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ, piknik ga Hartmanovi farmi na Ridge Rd.
3.—Oltarno	društvo fare sv. Kristine, piknik na Goriškovih farmah v Noble, O.
4.—Euclid	Rifle klub, piknik na Močilnikarjevi farmi.
10. — Collinwoodski Sokol priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu.
10__Društvo sv. Jožefa št.
169 KSKJ, piknik na Močilnikarjevi farmi.
10.—Slovenska šola Slovenskega Doma, piknik na Frank Kauškovi farmi.
10.—Piknik Slovenske šole Slovenskega Doma na Holmes Ave. se vrši na Frank Kavškovi farmi. To je prvi piknik te šole.
17.—Slovenska Mladinska šola S. N. Doma priredi velik piknik na Močilnikarjevi farmi.
24.—Društvo Tabor, SNPJ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24. — Klub collinwoodskih groceristov in mesarjev, piknik na Močilnikarjevi farmi.
31.—Društvo Naš Dom, SDZ, piknik na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
24.—Praznovanje	godu fare sv. Kristine, v zvezi s farnim žegnanjem, skozi teden. Vrši se na Bliss Rd.
31—Piknik delničarjev Slovenskega Doma na Holmes Ave. na prostorih Frank Močil-nikarja.
31.—Slovenska Zadružna Zveza, piknik na Goriškovi farmi v Noble, O.
AVGUST
7.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na špelkotovih farmah.
7.—Društvo Presv. Rešnjega Telesa, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
7.—Slov. soc. klub št. 27, piknik na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo sv. Vincenca Pavlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
14.—Piknik družbe S. N. Doma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd.
21.—Društvo Napredni Sosedje, SNPJ, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
21.—Piknik samostojne Zarje na Močilnikarjevi farmi.
SEPTEMBER
25.—Velika	prireditev 'Ameriške Domovine' v S. N. Domu za brezposelne.
OKTOBER
10.—Društvo Na Jutrovem praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
NOVEMBER
23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
GLAVNI STAN CAPONIJEVE BANDE V VELIKEM HOTELU
Bilo je že blizu polnoči neke temne in mrzle noči, leta 1926, ko je stopilo v vestibul Lexington hotela, ki se nahaja v osrčju mesta Chicaga, deset krepkih mož. . Eden izmed njih stopi h klerku in mu reče:
"Saj poznate Caponija, ne? Well, on se je odločil, da bo stanoval tukaj in vsi njegovi pomočniki. Stanovanje bomo najeli kar sedajle."
Klerk je poznal Caponija in njegovo bando, pa ni rekel ničesar, samo tujsko knjigo jim je dal v podpis. Tako je postal ta hotel bivališče velike' raketirske bande, kjer so se delali načrti za največje rope in umore po vsej deželi. In ta banda je ostala v tem hotelu toliko časa, dokler ni bil njih boss Capone obsojen v zapor, ker ni plačal davkov.
Najprej so si ti raketirji najeli deset sob,-toda predno je poteklo šest mesecev so že imeli v najemu vse tretje in vse četrto nadstropje tega elegantnega hotela. Gangeži so šteli več kot 100 oseb, ki so bili pripravljeni izpolniti vsak migljaj in željo svojega poglavarja Caponeja.
Ves dan so biji pred hotelom na razpolago elegantni avtomobili, da so odpeljali v trenutku, kamor je velel "big fella."
Capone sam je imel stanovanje treh sob, od koder je imel razgled na Michigan avenijo in pa na 22. cesto, da je vedno lahko videl, kaj se godi na cesti. Poleg njega je imelo stanovanje šest Caponijevih osebnih stražnikov, ki so bili v službi po osem ur in sicer po dva skupaj. Pred njegovo čakalnico je stala straža čez dan, pred spalnico pa ponoči.
Pisalna miza, ki se je nahajala v tem stanovanju, je bila im-portirana iz Italije. Dal je zanjo $3,000 in je vzelo šest me-
tam bival. Njegovo ime je vedno podpisal Jack McGurn, ki je bil zaposlen pri Caponejevih strojnih puškah.
Za vso to raketirsko bando je dal Capone postaviti lastno kuhinjo, katero so oskrbovali-' njegovi lastni kuharji. Gangeži so se pač bali, da jih ne bi kdo zastrupil. V njegovem prejšnjem stanovanju v Cicero se je namreč nekoč poskusilo, da bi se ga zastrupilo. Ko je ravno nesel v usta zalogo špageti j ev, se ga je opomnilo, da je v špagetih strihnin. Podkupiti se je dal namreč njegov kuhar, ki je obljubil, da bo za $250 primešal strup v Ca-ponejevo hrano. Toda kuhar je izgubil borajžo in je sam povedal bossu, da je jed zastrupljena. Capone je rekel kuharju, da zasluži smrt, toda se je usmilil njegove velike družine. Rek^l mu je, naj se izgubi iz mesta in se ne sme ustaviti prej, da bo oddaljen 500 milj od Chicaga. Kuhar se je odpeljal s prvim vlakom iz mesta.
In ta Caponejeva trdnjava je ostala celih šest let, dokler ni bil poslan Capone za omrežje, ne radi številnih umorov, ampak ker ni plačal Stricu Samu dohodninskega davka. Ker v tej deželi se marsikaj spregleda, samo davkov ne.
-o-
Bivši španski kralj rad potuje
Skoro nemogoče mu je, da bi potoval inkognito, ker ima obraz in postavo, ki je vsakemu poznana. V Fontainebleau stanuje v hotelu Savoy in če ni na potovanju, igra golf. Jako redko se ga pa vidi v razposajenem življenju Pariza. Gotovine ima še nekako pet milijonov dolarjev in če bo "pazil" na cente, mu ne bo treba biti lačen.
Kronanje ciganskega kralja
secev, da so mu jo napravili. Da je dobil šest stolov, ki so bili vsaj nekoliko v soglasju z mizo, je prehodil Capone vso Chicago, predno jih je dobil. Na njegovi mizi je stal pozlačen pe-resnik, dar nekega mestnega sodnika, kot se je govorilo. V mizi je bil predal, ki se je odpiral na električen gumb in kjer je bila vedno pri rokah dobro z oljem namazana avtomatična pištola.
V	sobi so bile tri velike omare knjig, najslavnejših svetovnih pisateljev. Capone ni nikdar prijel kako knjigo v roke, toda jih je imel, da bi bolj imponiral ljudem. Po stenah so visele slike v lepih okvirjih: Lincolna, Roo-sevelta, Jack Dempseya.
V	rjjegovi spalnici pa se je nahajala zaloga najfinejših likerjev, s katerimi je postregel svojim gostom.
Čakalnica je bila obenem pisarna in njegov glavni stan. Tukaj je imel Capone sestanke z vsemi sloji v mestu, od največjih politikov, da najumazanejših potepuhov. Ti so ga natančno informirali o vseh dogodkih na raketirskem polju in tako je zvedel vse, kar je hotel vedeti, ne da bi mu bilo treba stopiti iz hotela. Iz te sobe so se dirigirali, kakor trdi policija, najpredrznej-ši umori v Chicagu. Način umora konkurenčnega raketirja je bil vedno zarisan po Frank Nit-tiju, ki sedi sedaj v ječi radi neplačanih davkov.
Akoravno si je bil izbral Capone Lexington hotel za svoje bivališče in svoj glavni stan, kjer se j d nahajal nepretrgoma celih šest let, se ni nikdar podpisal v hotelski knjigi za tujce. Ko se je vršila obravnava proti Caponeju, so prinesli na sodnijo tudi to knjigo, a Caponejevega podpisa ni bilo nikjer, torej mu niso mogli dokazati, da je res
Brez potnega lista brez dela, brez domovine, potuje bivši španski kralj Alfonz XIII. po Evropi. Uživa življenje privatnika, toda s to razliko, da smejo privatniki neovirano preko državnih mej, bivši kralj ima pa večkrat sitnosti pri obmejnih oblastih. Alfonz je najveseljši izmed vseh kraljev in cesarjev, ki žive v pregnanstvu. V najboljši volji zapusti v avtomobilu zjutraj hotel v Fontainbleau, toda nikdar se ne more reči, ali bo zapeljal avtomobil na igrišče golfa, ali pa se bo ustavil v Carigradu ali kje drugje. Bivši kralj j ako rad potuje, čeprav nima nikakega potnega lista, nobene vize in nobene "delavske" knjižice.
Na nemški meji pa je imel nekoč, kljub njegovemu kraljevskemu naslovu, sitnosti. Navadno velja kar njegov obraz za potni' list. Kar enostavno pove obmejnim uradnikom: "Jaz sem Alfonz iz španske," in malokdaj se pripeti, da bi mu uradniki zabranili prehod čez mejo. Toda Nemci so se nekoč izkazali kot j ako negalantne in so mu kljub temu, da se je skliceval na svojo kraljevsko osebo, zabranili prehod. Alfonzu pa se je mudilo, zato je uradnike kratkomalo nahrulil: "Ali veste, da imam jaz naslov admirala nemške mornarice? Ali veste,'da sem general nemške konjenice in polkovnik v huzarskem polku ? Stopite v pozor!" In uradniki so udarili sku-kaj s petami in mu salutirali. Od tega. časa ni imel Alfonz nobenih sitnosti več pri prehodu čez nemško mejo. In če bi mu v kaki drugi državi zabranili prehod, bi se Alfonz najbrže na isti način izmazal in se sklicaval na visoke naslove, ki so mu bili podeljeni v armadi dotične države.
Alfonz ima namreč še vedno sledeče častne naslove: admiral švedske mornarice, polkovnik nekega angleškega konjenjiške-ga polka, nadvojvoda avstrijski, vojvoda Milanski, vojvoda Bra-bantski itd.
Alfonz se je izjavil, da so se izkazali pri vsem njegovem potovanju francoski orožniki še kot najvljudneji. Odkar je moral v taki naglici zapustiti svoj prestol, je prišel celo že do gornjega Nila v Egiptu. Najraje potuje kot navaden turist, in se v družbi neprisiljeno kreta. Napram damam je vedno kavalir. Ko je nekoč igral na parniku! "Champollion" karte, je dobil tri franke in 50 centimov, česar se je grozno veselil in. je vsakemu kazal svoj dobiček.
Včasih potuje pod imenom Alfonz, včasih je vojvoda Tolidski.
V vsakem ciganskem taborišču po vsem svetu vlada danes živahno gibanje. Danes se bo volil in kronal novi ciganski kralj in za to nadvse tajno obdržava-no priliko so se zbrali cigani v češkem mestu Brnu. Kralj, ki je poglavar vseh ciganov, nima po vsem svetu enake moči. V posameznih državah ima ciganski kralj še posebne svoje podkralje.
Cigani po svetu nikdar ne zvedo, kdo je njih kralj, šele po njegovi smrti to razglasijo in mu prirede veličasten pogreb. Zadnji ciganski kralj je bil neki Sli-witz, ki je ne dolgo tega umrl na Poljskem, šele po njegovi smrti se je zvedelo, da je bil ta cigan, ki je sicer živel j ako skromno življenje, kralj vseh ciganov in priredili so mu najveličastnejši pogreb.
O volitvi in kronanju ciganskega kralja je bilo vselej vsie zavito v temno skrivnost, vendar se je pa posrečilo Izaku Swanu iz Anglije dobiti več podrobnosti o volitvi ciganskega kralja in je to priobčil v nekem Londonskem tedniku. Kot poroča Swan, volijo poglavarji posameznih ciganskih rodbin enejjra svojih članov za kraljevskega kandidata. Ko se kandidatje zedinijo na enem kandidatu, se ta vsede na lesen prestol, ki je okrašen z najlepšimi preprogami. Ker nimajo cigani nobenih duhovnikov ali kakih drugih podobnih dostojanstvenikov, se pooblasti kakega starega cigana, ki je vsaj 100 let star, da položi novemu kralju na glavo zlato krono, ki je bila izdelana še v 15. stoletju. Potem nastopi ciganski pevski zbor, ki oapoje več svečanostnih pesmi v ciganskem jeziku. Potem pa nastopi ciganska godba, več sto mož po številu, ki v divji melodiji izražajo svoje veselje, da so dobili novega kralja.
Toda s krono na glavi novi kralj še ni potrjen za pravomo-čnega vladarja vseh ciganov Priseči mora, da bo ostal zvest starim ciganskim tradicijam in da bo branil svoj rod proti vsa-kojakim sovražnikom, šele po> tem mu ovijejo okrog vratu "sveto verigo" in s tem, da podana novemu kralju vsa oblast in pravica. Med temi svečanostnimi obredi morajo ostati ženske in otroci v šotorih. Šele, ko so vse ceremonije končane, pridejo ven, na čelu jim nova kraljica, žena izvoljenega kralja. Kraljica nosi obleko, na kateri se blišče zlati in srebrni novci starega kOva.
Pod vodstvom kraljice se ženske poklonijo kralju. Potem se pa prične ob veseli godbi ples in splošno rajanje. Kaka stara ženska, ki posebno slovi radi zmožnosti prerokovanja, napove kralju prihodnjost. Vražarica poklekne pred njim in razpoloži pred seboj 72 kart, iz katerih kralju prerokuje bodočnost, ki je navadno vedno srečna, š pripombo, da bo imel veliko sovražnikov. Kralj nato vzame zlat vrč, napolnjen z vinom in ga poda vražarici. Ta vino pokusi in da vrč dalje, da pije iz njega vsa zbrana družba. Komur se samo kapljica polije, ga zadene strašna nesreča.
Vso noč se potem pleše, poje, igra, gosti v ciganskem taborišču. Drugi dan se pa raznese med ciganske rodove vest, da je bil izvoljen novi kralj. Ta novica se raznese potem med ciganskimi rodovi po vSemJ'svetu,'dasi ime novega kralja ne zvedo drugi, kot le tisti, ki so bili navzoči pri kronanju in so pod strašno prisego zavezani, da do njegove smrti ne bodo izdali njegovega imena.
Bob se je obotavljal, čemu naj tu ponavlja? Ali res kaže temu hladnemu trgovcu, ki ga tako ozlovoljeno gleda, vse pojasnjevati. "Dovolj bo, gospod Madden, če vam povem, da se je moj oče branil poslati bisere semkaj, ker bi utegnila biti nastavljena kaka past."
"Vaš oče je norec!" je togot-no treščil velikan.
Bob Eden je planil pokonci, ves rdeč v obraz. "Dobro — če želite, da se kupčija razbije. .
"TOda ne, ne! Prosim, oprostite, nisem tako mislil! Sedite nazaj! Moja nejevolja je pa menda vendarle dovolj upravičena. Vaš oče vas je tedaj poslal, da presodite razmere?"
"Res je! Občutil je nekaj, kakor da se vam je kaj pripetilo."
"Meni se nič ne pripeti, če sam nočem. Toda sedaj ste tu ter se lahko prepričate, da je1 vse v redu. Kaj torej msilite ukreniti?"
Jutri zjutraj bom očeta tele-fonično prosil, naj bisere takoj pošlje, če dovolite, da dotlej ostanem tukaj."
"Odlašati —- vedno odlašati! čimprej se moram vrniti na vzhod. Hotel sem se jutri zjutraj odpeljati v Pasadeno, tam spraviti bisere ter potem potovati v New York."
"A tako? — Potem pa niste v resnici nameravali Holleyu dovoliti razgovor?"
Maddenove obrvi So se naježi-le. "In če ne dovolim? To vendar ni važno, kajne?" Nenadno je vstal. "Seveda, če biserov nimate s seboj, ni mogoče pomagati. Vi seveda lahko ostanete tu. Toda jutri zjutraj boste na vse zgodaj poklicali svojega očeta. Povejte mu, da ne trpim odlašanja."
Dobro! In če vam je prav, bi sedaj 'rad — po napornem dnevu. . ."
Madden je stopil k vratom in pritisnil na gumb. Vstopil je Charlie Chan.
"Ah Kim," je velel gospodar, "spravi našega gosta v tujsko sobo na koncu levega krila!"
"Plav doblo, gospod!" Kitajec je s strežajgko uslužnostjo po grabil Edenovo torbico. Govoril je nekako latovščino, kakršno govore kitajski strežaji, ki črko r vedno izgovarjajo za 1
"Lahko noč!" je pokimal Madden. "če kaj želite, povejte stre-ža,ju! Je sicer na novo prišel, pa bo že opravil. V svojo sobo pri dete lahko skozi pati j. Upam; da boste dobro spali!"
Za nerodno drsajočim Azijcem je prekoračil Bob notranje dvo rišče. Na nebu so belo in hladno migljale puščavske zvezde. Veter je bil ostrejši ko prej. V njegovi sobi je bilo — hvala Bogu dovolj kuriva v kaminu. Bob se je sklonil, da bi zažgal. "Ponižni sluga prosi odpuščenja!' je zamrmral Chan. "To delo je
zijal. "Zakaj pa? Kaj paste našli?" Nič!"
No, in potem. . ." Oprostite! Morda veste, da smo Kitajci nežni in občutljivi ljudje. Ne morem povedati v določnih besedah, kaj tukaj ni prav. Toda globoko v srcu . . ."
"Nejasne slutnje naju ne smejo voditi. Prišla sva, da Mad-denu izročiva biserni niz proti potrdilu. Madden je tu — stvar je smešno preprosta. Jaz vsaj menim, da ni nobenega vzroka, zakaj bi mu ne izročila njegove lastnine. Morda bo še najbolje, če takoj greste k njemu ter mu poveste, da, bi ga čez dvajset minut rad obiskal v njegovi spalnici. Vi počakajte pred vrati,'da vas pokličem. Potem se iznebi-va svojega opravila."
"Prosim, ne, ne! To bi bilo čisto narobe. . ."
"Zakaj? Ali mi morete to utemeljiti?"
"Z besedami ne. Besede so pretežke. Toda . .
"če ne, se bom ravnal po lastnem preudarku. Sam prevzamem vso odgovornost. Sedaj pa rajši pojdite. . ."
Nejevoljen/ je odšel preoblečeni kriminalni uradnik. Bob si je prižgal cigareto ter sedel h kaminu. Kakor megleni zastor je nočna tišina pokrila hišo, puščavo, ves svet. Eden je naporno razmišljal. Kaj neki je Charlie Chan prav za prav hotel povedati? Sama gola neumnost! Kitajci radi naj nedolžne j šo stvar dramatsko napihnejo in se sami obnašajo kakor igralci na odru. Vsekakor še Chan tuka j v svoji novi vlogi dobro počuti in bi rad še igral, vohunil in si kar si bodi domišljal. Američan mu pri tem ne more delati druščine.
Mladi mož je pogledal na uro. Pred desetimi minutami ga je zapustil Charlie; čez deset minut pojde tedaj k Maddenu ter za vedno da iz rok bisere. Vstal je ter začel hoditi po sobi. S svojega okna je videl motno sivo puščavo pred črno steno daljnih gora. Veliki Bog, je to. zapuščena. . .
Strašen krik je pretrgal nočno tišino, da je obstal kakor uko-pan. Drug krik . . . Nato pa se je začul nenavadno pridušen glas: "Pomagajte! Morilec!" Zopet krilc. "Pomagajte! Proč s
moje!"
Bob Se je ozrl v zaprta vrata. "Kako pa ste to napravili? V Barstowu ste mi kar izginili izpred oči."
"Živo sem premišljeval to zadevo in sklenil, da ne kaže čakati vlaka. V tovornem avtu nekega svojega rojaka sem se odpeljal iz Barstowa. Zdelo se mi je bolje za dne priti na, rancho. Podnevi ni videti tako mračna. Sedaj sem Ah Kim, kuhar. Sreča, da sem v mladih dtleh bil kuhinjski mojster."
"Prebrisan človek ste!" se je smejal Bob.
"Vse svoje življenje sem se trudil, da bi se naučil lepo govoriti. Sedaj moram vse lepe besede požreti, da ne začno sumiti. To za,me ni vesel položaj!" ,! "No, saj ne bo dolgo trpelo. Vidim, da je vše v redu!"
Charlie Chan je skomizgnil. "Če smem povedati svoje skromno mnenje, ni vse tako, kakor bi rad."
Mladi mož je od začudenja za-
samokresom! Pomagajte! Pomagajte !"
Bob je stekel v patij. Istočasno sta od druge strani pritekla Thorn in Charlie Chan. Madden — kje je Madden? Zopet je napačno sumil. Milijonar je prišel iz sobe in stopil k njim
Zopet je zadonel krik. In sedaj je zagledal Bob nekaj korakov pred Seboj tistega, od katerega. so prihajali kriki, neznatno, sivo papigo, katera je kakor nora vreščala na svojem drogu.
"Prekleta žival!" je jezno za-sikal Madden. "Obžalujem, gospod Eden, da sem pozabil pripovedovati- vam o njem. To je Tony, nekdaj na ladji — z divje razburkano preteklostjo, kakor si morete pač sami misliti."
Ptič je mežikaje reSno motril može. "Vedno po vrrrrsti!" je grkal.
Madden se je zasmejal. "Tole je prav gotovo ujel od kakega tdča.ja v baru 1"
"Vedno po vrrrrsti, gospoda moja!"
"Že dobro, Tony!" ga je tolažil Madden. "Ne maramo cOck-taila, ti pa miruj! Upam, da se niste brez potrebe razburjali, gospod Eden. Bržčas je bil v krčmi, kjer je bil Tony prej doma, kdaj kdo ubit. Thorn, odnesite ga na skedenj ter ga zakrijte!"
črt, glasom katerega dobijo zvezni uslužbenci tri tedne počitnic, ne da bi bili plačani ob tem času. Tozadevno glasovanje se bo vršilo prihodnji teden, nakar bo kongres najbrž zaključil svoje poslovanje.
21 ognjegascev v bolnici radi ognja
Erie, Penna., 18. junija. Ogenj je nastal v trgovini M. Reicha, v osrčju mesta, in se je tako hitro razširil, da je večinoma poslopje zgorelo, predno je bila požarna bramba organizirana. Tudi tri sosednje trgovine so začele goreti. škode je $200,000. Pri podiranju zidov je bilo ranjenih 21 ognjegascev, da so jih morali prepeljati v bolnico. Smith opominja demokrate, da so točni New York, 18. junija. Bivši governer Smith svetuje demokratski konvenciji, naj si osvoji kolikor mogoče kratko toda jasno platformo, naj nikar stranka sama sebe preveč ne hvali, naj ne išče napak pri drugih, naj prizna tudi svoje pogreške in naj prinese pred narod načrt za boljšo bodočnost. V teh zaporih Hoover gotovo ni priljubljen Detroit, Michigan, 18. junija. Jetniki v tukajšnih okrajnih zaporih gotovo ne ugaja sedanji predsednik Hoover. Ko se je neki Joseph Campiera, ki je zaprt tam, ker je prišel nepostavnim potom v Ameriko, izjavil, da ga veseli ,ker je Hoover ponovno no-miniran, so ostali jetniki padli po njem in ga do nezavesti pretepli.
Ameriški otroci na sokol-ski prireditvi
Praga, 18. junija. Sem je dospela ameriška delegacija obstoječa, z 780 otrok z njih direktorji vred. Udeležili se bodo ogromne sokolske prireditve, kjer bo sodelovalo kakih 250,000 telovadcev. Na kolodvoru so bili Amerikanci sijajno sprejeti.
Škofov tajnik obsojen v Zagrebu
Belgrad, Jugoslavija, 18. junija. Dr. Jurič, tajnik nadškofa v Zagrebu, je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je razširjal literaturo, ki je nasprotovala koristim in interesom jugosloyan-ske vlade.
Je opijanil ribe, da bi jih lahko lovil
Cincinnati, Ohio, 18. junija. Leo Feinstein iz tega mesta jc bil obtožen, da je vrgel v pbtok opojno pijačo, da bi bile ribe pijane in bi se laglje lovile. Obsojen je bil v denarno globo $50.
Siromak, ki je zapustil $100,000 premoženja
Auckland, Nova Zelandija, 17. junija. Neki siromak v tem mestu, ki je živel od javne podpore, je te dni umrl in zapustil svojim sorodnikom $100,000.
Oboroženi jetniki
Ko so pretekli petek pregledali 60 kaznencev v mestnih zaporih v Warrensville, so našli pri slehernemu to ali ono orožje, ki je bilo seveda zaplenjeno.
Banket, socialistov
Prihodnjo sredo imajo socialisti banket v Y. M. C. A. poslopju. šlo se bo za kampanjo za kandidata Norman Thomasa.
MALI OGLIST"
V najem se da
dvoje stanovanj, eno šest sob, drugo pet sob. Kopališče in vse ugodnosti. Stanovanja so na 1148 E. 71st St. Vpraša se na 6700 Schaeffer Ave. (144}
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEVESTI
Predsednik Hoover je za počitnice
Washington, 18. junija. Predsednik Hoover je včeraj kongresu zopet poslal nujno prošnjo in zahtevo, da kongres nikar flfe zniža plač zveznim uslužbencem, pač pa naj sprejme njegov na-
Soba
opremljena ali neopremljena se odda, za enega ali dva fanta. Na razpolago je tudi kuhinja. Prost vhod. Vpraša se na 6513 Edna Ave.	(144)
Permanentno uravnan je las
Mi vam spletemo, marceliramo in uredimo laše. Prvovrstno delo po najbolj zmernih cfenah.
Amelia Kovaeh
1107 Addison Rd. HEnderson 4181. (Mon.x)
EARL DERR BXGGERS:
KITA JCEVA PAPIGA
i
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20TH. 1932
daj tega ne bo mogel storiti! Anzelgruberja je vrgel "rilec" v sredo erarskega prahu. Niti si ne upa prečitati pisanja do konca, ker se boji, da je na drugi strani še kak "rilec." Saj je že dovolj "rilec" na prvi strani, kjer sicer ni natančno, vendar pa dovolj jasno povedano, kateri živalski skupini, naj se An-zelgruber prišteva. Ko le ne bi sledila odpustitev iz službe, oni modri list! Sicer je bil Anzelgruber gotov, da se pač za tako uradno neumnost spodobi takojšna odpustitev. Ako ga ne bodo odslovili, potem bo to resnično milost božja. In izgubljeno je napredovanje; straž-mojster ne bo postal nikdar več, ako se ne bo zgodil čudež. Kake gradove si ni Anzelgruber zidal, odkar so ga opozorili na tajna znamenja beračev in po-stopačev! Mislil je, da bo zapiral težke zločince. Vsa dežela mu bo hvaležna, mu dajala priznanja, ga častila. Napredoval bo v službi — a sedaj "žegen'" proti kugi! Kuga nad kugo!
Anzelgruber ni mogel niti kleti. Le ustne so gibale, a preko njih ni mogla tešilna kletev. Kar uničujoče je vplivalo nanj spoznanje, da se je strašno bla-miral. Ako bodo izvedeli to neumnost, se ne bodo smejali samo kmetje, pač pa celo krave! Kako bi pa utegnil to prepreči-
"Sakaj ste ne takoj djali, da je šegen soper kugo?"
"Saj me niste vprašali! Zahtevali ste prepis službeno, celo zelo službeno, a jaz sem vam ga dal. Kaj ste pa mislili, kaj vsebuje knjižica."
"Oh, Herr Pfarrer! Gvišno sem bil neumen. Sem mislil, da šaganca cahen, kakor naredijo Jumpi na hišo."
(Dalje prihodnjič)
ti? Ako bo molčal gospod župnik, potem vsekakor ne bo nihče izvedel. Uradni spis bo pa zažgal. Ampak predvsem je treba k župniku. Najhujšega se mora lotiti najprej, da bo lahko vsaj mirno spal.
Anzelgruber si je nadel uniformo, opasal si sablo, vtaknil si v žep prokleti "žegen" zoper kugo in — marš! "Rilec" pa je pozabil na mizi.
Pa ni mogel stopati krepko, kakor navadno. Le nekako pri-vlekelse je pred župnišče, kjer je pozvonil tako ponižno, kakor bi vlekel za mrliški zvonček, ki zvoni obešencem na zadnji poti. Kuharica je odprla in zavpila: "Ježeš! Še zopet žandar!"
Niti sledu službenosti! Kakor zdrobljen je zajecal Anzelgruber, dali so prečastiti doma. In baš tedaj je stopil iz jedilnice župnik. Prikrit smehljaj mu je 'šinil preko lic, ko je ugledal postajevodjo in njegovo zadrego. "O, gospod postajevodja! Zelo mi je drago! Vsekakor mi vračate knjižico "z žegnom zoper kugo," kajne?"
Anzelgruber se je tresel in zajecal: "Gospod šupnik vedo!"
Sedaj pa se je župnik zasmejal na glas: "Seveda, da sem vedel! Verjeli mi boste, da znamo duhovniki latinski in da bo-|mo tudi znali prestaviti "žegen'* j zcper kugo."
A. ACHLEITNER
Za "Ameriško Domovino" priredil M. C.
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877
PRIPOROČILO
KADAR SE SELITE, POKLIČITE
ANTON SEDMAK
1139 Norwood Rd.
HEnderson 1920 Dobra postrežba po zmerni ceni
ODVETNIK
Zvečer:
15621 Waterloo Rd, E«nmore 1694
...
Aug. Koliander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
—da je dobilo Filipinsko otočje sv o j e ime po španskem kralju Filipu II.
HyVIS
M<5RjR OIL.
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
—DA SE IZDELUJEJO CIGARE OGROMNE VELIKOSTI NA FILIPINIH IN DA JIH TUDI ŽENSKE "VLEČEJO"
—DA SO ŠKATLJE ZA CI GARE DELANE IZ FILIPINSKE CEDROVINE
Copyright, 1982, by Central Press Association, In«,'
Model A (tudi model B), Mayta,?, najboljši pralni) stroj, z velikim, četverovo-1 Klatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag: roller iz-žcmalccm vode. ZNIŽAN
MANDEL HARDWARE
THE OLD HOME TOWN
By STANLEY
Registered ti. S. Patent Office
HE SAYS HE WAS JN CHICAGO AT THE CONVENTION
'THE DAVN BRAGGED-) SAW ^ HIM IN HOOTSTOWN TAKIM ")T. IN OVER. THE RADIO', y—
' i Dont s pose THe radio at
"the CEAJTRAl- j Hotel, was ( loud enough ) i FOR. HIM'. J
THAT CONVENTION BAD<*E LOOKS M\£HTY OLD-'CALiSE IT
keads "hooray FOR HAJ^ISON*-
15704 Waterloo Rd,
KEnmore 1282
THATS HOOTSTOWM MUD ON HIS SHOES:
ONLY	A rf^A
One Way $6.50 round trip" between CLEVELAND and BUFFALO Autos, any size, carried for only »3.75
($4-75 July 1st to Sept. 14th inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas ? More restful... cheapcr... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving at 9:00 P.M., May 15 th to November 1st.
CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only «3.00 011© way; $5.00 Rd. Trip, Any car only «>3.75.
THE CLEVELAND AM) BUFFALO TRANSIT COMPANY
Ask your Local Tourist or Ticket	... ^	_ _. „ „,
Agent for new C & B Lint Polder,	yO^	East 9th Street Pier
including Free Auto Mat and	j/fjjJjjCJ^^	Cleveland, Ohio details cm our All Expense Trips.
THAT WJNDY AUCTIONEER RETURNED HOME TODAY AFTER A VOEEKS ABSENCE
© 1932 Lee W. Stanley Central Pre«
02000053020001010123532353235348532353484853532323484853010201
4
Gospodična s pošte
Ko sta začela po kakih dveh urah voziti v klanec in je pustil hlapec konje v korak, ga je Ivan vprašal o podrobnostih, a posebno, če je bila starka že previde-na s Svetotajstvi.
Jakob pa je prikimal in dejal: "Seveda, kaplan je bil že pri njej. Zato je velika dekla menila, da zdaj lahko pokličemo zdravnika."
Zategnjeno je dejal zdravnik: "Tako, zato!"
"Veste, gospod doktor, treba tudi radi dobrega glasu. Sorodniki bi gotovo zamerili, ko ne bi klicali zdravnika. Ljudje bi takoj zmerjali in nam predbaci-vali."
"Tako, tako," je menil Ivan. "Vse samo zaradi ljudi! Za bolnico pa ste se le malo pobrigala?"
"Mar ni že dovolj lepo, da sem se odpeljal na svet večer v Jezersko vas. Saj mi je bilo prenočevanje tu doli dovolj zoperno, pa ni šlo drugače. Na, sedaj bomo pa kmalu gori. "Nemudoma ie potegnil za vajeti in ustavil konje. "Krucenal! Sedaj pa sem poglavitno stvar pozabil!"
"Kaj pa ste pozabil?"
"Pri peku bi bil moral vendar naročiti kruh za pogrebščino.
"Pa saj Mejačka še živi. Vendar je sedaj še malo prezgodaj, naročati že kruh za pogrebšči-no."
"Da kmetica še živi, ni gotovo! Ne verjamem, da bi! Zato je dvakrat narobe, da sem na kruh pozabil."
"Nu, to boš še lahko popravil, saj me boš itak moral nazaj peljati."
"Jaz? Da vas bom nazaj peljal, če je kmetica že umrla? Nak, pa ste špasen! Prav smejati se moi-am!"
Ivan si je prepovedal tako p smejanje in dejal: "Vendar ne d misliš, da bom trapil to dolgo pot d po tem snegu k nogam ?!"	ž
"Pač ne bo drugače, mislim, j ako je kmetica umrla! Bigot!" r Doktor Gričar je bil ozlov- \< ljen. Izgled na trudapolno hojo j ga ni baš veselil. In sedaj si je v želel, da bi kmetica vsaj toliko časa bila še pri življenju, da bi c ga peljali s sanmi domov.	r
Konečno je hlapec ustavil pred r . Mejačevino. V izbi so bili zbra- r ni sorodniki, v kolikor so mogli c vsled visokega snega priti, in / služinčad. Molili so molitve za i mrtve, ter si pogosto namakali I usta z žganjico. Sorodniki so se s tudi pogovarjali o razdelitvi za- c puščine in pohištva. Za umira- 1 jočo se ni nihče zbrigal. Ko je s Ivan vprašal po bolnici, mu naj- j prej ni nihče odgovoril. Postati l je moral šele grob, da se je odlo- i čila neka dekla ter mu pokazala do bolničinih vrat. Tu pa se je 1 takoj obrnila in šla nazaj v izbo. < Bolnica je ležala v sobi, ki je ; smrdela plesnobe in zagate. , Obraz je imela obrnjen proti ste- < ni ter pričakovala smrti. Ko so i se odprla vrata, je obrnila neko- ] Hko glavo ter vstopivšega neza- j upno pogledala.. Z umirajočim i glasom je dejala:	i
"Saj jaz nisem hotela! Ne ] računajte mnogo, ker tu gori ] smo ubogi."	i
Ivan je predvsem odprl okno i ter pustil v sobo svežega gorske- i ga zraka.
"Ježeš!" je dahnila kmetica s i tresočim glasom ter skušala potegniti pernico do vratu, da se je ne dotakne svež zrak.	i
"Le nikar se ne bojte! Predvsem je treba svežega zraku! Pa tudi moramo moža s koso pregnati skozi okno!"
Začudeno je bolnica pogledala zdravnika, ki je tako odločno nastopal. Ivan ji je nato poravnal vzglavje, obenem pa povprašal, kako se počuti itd. Kjmalu nato ji je pripravil iz
kroglic, ki jih je prinesel s seboj, zdravilo. Bolnica se ga je sicer v začetku branila, vendar ga je pa konečno voljno izpila. Kmalu se je počutila bolje, groz-nica je popuščala. Z veselim zadoščenjem jo je doktor Gričar opazoval in konečno, da jo pomiri, dejal: "Mislim, da bom moral priti še parkrat! Imejte upanje!"
"Nak, nak," je šepetala bolnica. "Nikar. To bi samo stroške povečalo."
Ivan pa je zaprl sedaj okno in dejal: "Nikar ne govorite takih. neumnosti! Ako Bog da, vas bom izvlekel! Jutri naj pride hlapec zopet pome. Prinesel bom še drugih zdravil. Z vaši-, mi ljudmi tam zunaj bom že jaz govoril. Pa z bogom !"
Bolnica pa je strmela v zdravnika in prosila: "Ne, ne! Saj se ne izplača več! Pustite me, da umrjem v miru! Vsak dan so stroški večji, a med tem pa služinčad lenari!"
Ivan pa pozna svoje rojake, zato se tudi ne zmeni za te besede. šel je v izbo, v kateri je že močno dišalo po žganju. Rdečih obrazov so sedeli žalujoči za mizo in okoli peči. žganjica jih je že imela v svoji oblasti. Jeziki so se jim pri molitvi zapletali. Z ukazujočo grobostjo in odločnostjo je Ivan zaukazal, naj gredo sorodniki sedaj domov. Kmetica, vsaj še par tednov ne bo umrla!. Da je vrgel cel se-nen voz viper med nje, ne bi bil mogel doseči učinka, ki so ga imele te besede. Začeli so jam-rati, zmerjati in kleti zdravni-
■	ka, ki pogreb samo zavlačuje in pom nožu je stroške. In nekdo je
■	naravnost v obraz dejal Ivanu, da bi bil že lahko storil kaj bolj
pametnega. Kmetica se je vendar že pripravila na smrt, a se- g daj bo ves trud in vse molitve j ža mrtve zaman. Ivan pa je de- x jal temu, naj drži jezik za zob- g mi. Taka grobost je imela ta- ] koj blagodejen učinek. V izbi ^ je nastal mir. Nihče se ni upal ( več govoriti.	j
Ivan je sedaj poklical veliko deklo ter ji dal navodila, kako , mora z bolnico ravnati. Pri bol- 2 niči mora biti noč in dan strež- j niča itd. "Prihajal bom vsak j dan. In Bog naj se te usmili, ,ako boš nemarna! Saj imaš že itak samo ti kmetico na vesti. In ako se zgodi le najmanjša stvarca, te naznanim sodni j i radi umora! Da me razumeš! Tako, sedaj pa povej hlapcu, naj zapreže, Kedaj naj pride zopet pome, povem že njemu. In pošlji domov te pijance ter skrbi za bolnico. Pa le hitro, sedaj!"
Tako urnih nog ni še bila velika dekla nikdar v življenju! Grožnja, da jo naznani sodniji, je delala kar čudeže. Hlapec Jakob si ni upal ziniti besedice, čeravno so mu bili s "prevažanjem dohtarja" skvarjeni vsi prazniki. Ročno je zapregel in že sta brzela po hribu navzdol in proti Jezerski vasi. Jakob je imel tak rešpekt pred zdravnikom, da si ni upal vso dolgo-vožnjo nažgati pipe, da ne bi se gospod doktor pritožil nad smrdečim tobakom, šele ko sta prišla do zdravnikovega doma, se je upal Jakob vprašati, kedaj naj zopet pride po zdravnika.
"Jutri zjutraj ob osmi uri."
"Tako da bom moral prenočiti zopet v vasi?"
"Da."
Jakob je sicer pobesil glavo, vendar pa si ni upal črhniti besedice, ker ga je dekla opozorila, da je zdravnik dejal, da bo vse spravil pred "kriminal," ker so zagrešili kmetično smrt. Tako se je odpeljal h "Korlu" ter spravil tam konje. Sam pa je sedel v pivnici k peči ter ostal
tam vse do teme, ko je odšel v j svisli.
Drugo jutro si je Ivan pri- : pravil vse potrebno, a točno ob ] osmih je bil Jakob že s konji < na mestu. To pot pa je pekovka ' prijela samega hlapca radi kruha za pogrebščino. Jakob pa jo : je zavrnil z besedami: "Ah, kaj kruh za pogrebščino! Doktor vendar ne pusti kmetice umre- , ti!"
"Tako, doktor!" je dejala pekovka špičasto ter odšla, prisegajoč maščevanje.
Velika dekla je pričakovala zdravnika že pri vratih ter ponižno javila, da je storila vse, kakor je prejšnji dan naročil.
"Nu, videli bomo," je menil doktor Gričar.
"Prav res, gospod doktor! Celo cmoke s slanino sem kmetici skuhala, vendar pa jih ni hotela jesti."
"Potem je kmetica bolj pametna, kakor si ti, tele!"
Dekla je stopila z zdravnikom v osnaženo, prezračeno sobo k bolnici, že na prvi pogled je Ivan ugotovil, da je kmetica kaj čisto umita, da ima na sebi sveže perilo in da ima celo zidano ruto okoli vratu.
"Mar ste na stara leta postala glzdava, mamica?" se je pošalil zdravnik.
Mesto bolnice je odgovorila i dekla: "To pa ni, gospod dok-. tor! Ampak vedno govori o smrti. Ker pa je tako nadlež-, no mrliča oblačiti, sem ji že se-. daj oblekla mrliško obleko." > Ivan je obstrmel. Kmetica pa je dejala, naj bi jo pustil da i umre, sicer bodo sorodniki mi-i slili, da jim noče ničesar zapu-
-	stiti. In tudi bi bili stroški pre-
-	veliki, ko bi morali še enkrat i klicati kaplana. Radi stroškov i naj bi tudi doktor ne prihajal . več.
Sedaj pa je Ivan bolnico na-hrulil: "Saj sploh ne veste še, če bom jaz kaj zahteval! Klicali ste me, a jaz moram izvršiti svoja dolžnost, ako vam je prav ali pa ne!"
Tedaj pa je bolnica blaženo zašepetala: "Nu, da, če ne bo stalo nič, pa le pridi kolikorkrat le hočeš, gospod doktor!"
In res se je Ivanu posrečilo spraviti kmetico zopet na noge. Nameraval je že itak odreči se vsakemu plačilu. Na svoje začudenje pa mu je poslala kmeti-la za Veliko noč lepo prekajeno gnjat obenem pa tudi zagotovilo, da je vendar zopet vesela, ko še živi.
O rešitvi Mejačke se je govorilo po vsem'okraju. In tako so začeli klicati Ivana v vseh resnih slučajih. Baš za Veliko noč pa ga je presenetil pek in nje-
ALI VESTE?.....J. Scott
gov hišni gospodar s tem, da m d 1 je odpovedal stanovanje. Na zdravnikovo vprašanje o vzrokih odpovedi, se je pek odrezal, da ne bo imel pod streho človeka, ki njegovi trgovini škodi. Pekovska dvojica ni mogla pozabiti, da je izgubila vsled Ivana naročilo za mrtvaške hlebce. Zadeva pa je bila Ivanu neprijetna, ker ni bilo v Jezerski vasi drugega praznega stanovanja. žrtvovati je moral prekajeno gnjat, da je vsaj dosegel odložitev selitvenega roka. Obenem pa je doktor Gričar sklenil, da se bo pač ob priliki v bodoče spomnil peka in mrliških hlebcev.
TRINAJSTO POGLAVJE
Nekega dne je prispelo na žandarmerijsko postajo z okrajnega glavarstva debelo pismo. S strahom je našel Anzelgruber v pismu knjižico, ki mu jo je zaupal župnik. Najhujše An-zelgruberjeve slutnje so se spremenile v dejstvo, ker pismo je vsebdvalo tak "rilec," kakršen še ni bil — vsaj po Anzelgru-berjevem mnenju — podeljen nikomur, odkar je pripadla koroška grofija avstrijski kroni, Kar prebledel je, ko je čital, da ni nadpis drugega nego "žegen" proti kugi sedemnajstega stoletja. Noge so mu odpovedale, možnost mišljenja ga je zapustila. Strašno zadeti Anzelgruber je moral sesti. In stokal je, da bi se kamnu smilil, "žegen" proti kugi! A on revež je mislil, da je to kako zločinsko sporočilo! Kaka strašna zmota! A kar je bilo še bridkejše: župniku mora vrniti knjižico ter se osebno pri njem opravičiti! Se-
JOSEPH J. OGRIN
401 Engineers Bldg. Mala 4121
*26°°
SffAWmfdk