Posamezna številka 1 Din«
Poštnina pavialtrana*
Štev. 2.	V Ljubljani, v sredo 31. JanuarP'
Leto I.
Liceialn
a knHžniCa alW !'ankn-
NAROBNO RAM KALNI BNRVNIK
Izbala vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeijke. HeseCna narožnlna:
v Ljubljani Din 10*-, po pošti Din 12*-, Inozemstvo Din 20-,
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti•Ljubljana". Upravništvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44.
Osiasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15 ure. Pismenim vprašanjem na) se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem t?k. uradu št 13.238.
Dve ideji.
Temelj narodnemu radikalizmu sta dve ideji: ideja socijalne svobode in ideja politične svobode.
Ko se je Narodna radikalna stranka pridela razvijati v Srbiji, je vladala v tej deželi velika socijalna in gospodarska kriza. Narod se je nahajal na prehodu iz starega prirodnega gospodarstva v novo denarno gospodarstvo. Po-preje ni srbski kmet_ potreboval skoraj nobenega denarja. Vse svoje potrebščine je prideloval in izdeloval sam, davkov je plačeval malo in drugih potrebščin, ki bi jih bil moral kupovati za denar, ni imel veliko. V drugi polovici prejšnjega stoletja se je pa začel ta način prirodnega gospodarstva naglo iz-preminjati v denarno gospodarstva Država se je pričela razvijati, treba je bilo uvesti moderno upravo, sodnije in šolstvo. Torej je bilo treba naložiti večje davke. Prišle so nove potrebe, za katere je kmet potreboval denarja. Kmet ni bil pripravljen na ta nagli preobrat. Svojih pridelkov ni mogel lahko prodajati, denarja ni imel kje dobiti, pričel se je zadolževati pri raznih oderuhih. Pretila je opasnost, da kmečki stan propade popolnoma. To je bil sličen pojav, kakor se je vršil tudi med Slovenci v onih časih.
Obenem se je v Srbiji začel razvijati birokratičnf sistem in nastala je prva srbska politična stranka, takozvani liberalci. Mladi srbski dijaki so začeli zahajati na tuje šole, največ na Madžarsko in v Avstrijo. Vračali so se domov prepojeni z idejami, ki so takrat vladale v Avstriji, a to je bil takozvani gospodarski in politični liberalizem. Obenem so pričeli uvajati v Srbiji avstrijski birokratizem.
Take so bile razmere, ko se je pričela razvijati med Srbi radikalna 'Stranka.
Nastopila je predvsem, kot socijalno Xtbanje — kot boj kmeta za gospodar-obstanek in neodvisnost. Kmeta osvoboditi oderuhov, to je bil njen prvi namen. To je bilo mogoče doseči samo, ,Se.te preje odpravil birokratski vladni »istem, ki je postajal vedno ne-znosnejši, ter premagala liberalna stranim, ki Je ta sistem ustvarila in podpirala.
Proti birokratizmu Je postavila mlada radikalna stranka geslo »samouprav a«. Ljudstvo naj se upravlja samo, uradniki, v kolikor so potrebni, naj bodo samo upravni organi, v službi ljudstva. Kot sredstva zoper gospodarsko krizo je zahtevala stranka: Povečanje produkcije, zlasti produkcije zem-Ue, da se najdejo sredstva za vedno večje denarne potrebe. Povečanje izvoza, zmanjšanje uvoza na najmanjšo
mero, ureditev ljudskega kredita, ra. vijanje kmečkega in obrtniškega z< drnžništva.
Ta socijalni program je bil vzrok, c Je Narodna radikalna stranka pogna tako globoke korenine med narodo »w H Je ljudstvo naravnost fanatiči Udana
Ko Je Narodna radikalna strani Poslala v Srbiji zmagovita, je priče tudi takoj izvrševati svoj socijalni pr gram. Ljudstvu Je izvojevalo »sam1 upravo« in 3trla birokratičnl sistej Dredna Je pereče vprašanje ljudske? »edlta uredüa državne finance, razvi
S™2Sr°-D*501,3 s«
!t0< "lalokje
Stranka ni kriva, da ni v tem ozii storila še več in Izpeljala svojih načrt< do konca. Imela je namreč še eno dni? idejo, za katero se je morala boriti isti dobno. Razun za socijalno svobodo, < ie borila tudi za politično svc b o d o, a to ne samo Srbov, nego spk vseh južnih S'ovenov. Takrat, ko je pr čela nastopati Narodna radikalna strai je — ne glede na druge južne S!«
Vene___več kot polovica Srbov žive
tujimi, in to vseskozi sovražnir državami; Avstrija, Madžarska, Tu Sija. Znano je, kako težke boje je m? rala bojevati stranka, dokler ni dosegi njihovega osvoboienja in zedinjenja, takih razmerah ni mogla konsekventn razvijati svojega sodjalnega program: Po svetovni vojni je stranka razširil svoje delovanje tudi na vse novo osv< ootene kraje. Cisto naravno je bilo, C 1° « takozvanih prečanskih krajev pr J—j . Predni radikalni stranki na prej oni Srbi iz nekdaj avstro-ogrsk
Svečan sprejem ministra Zupaniča na Gorenjskem.
krajev, ki so bili narodno najbolj zavedni. Vlekla jih je predvsem politična in narodna Ideja. A to so bili predvsem inteligentnejši in premožnejši sloji. Proletarijat in nižje ljudstvo sploh, je bilo premalo zavedno ter veliko preveč pod vplivom tujega duha. Tako je v naši zedinjeni kraljevini radikalna stranka dobila zlasti iz prečanskih krajev mnogo elementov, ki niso imeli toliko smisla za socijalni program stranke. Vlekla jih je pred vsem njena politična in nacijo-nalna ideja.
Toda to je slučajnostno in posledica razmer ter se ne tiče bistva stranke. Narodno radikalna stranka sloni po svojem bistvu na dveh idejah: na socijalni in na nacijonalni. Ona hoče gospodarsko in politično svobodo naroda. Boj za politično neodvisnost in ujedinje-
nje je po veliki večini Izbojevan. Sedaj se mora vrniti in se vrača k notranjim vprašanjem ureditve države in ureditve socijalnih razmer.
Mi stojimo, smo stali in bomo stali na dveh temeljnih idejah: politične svobode in socijalne svobode. Politične svobode na zunaj in na znotraj, a notranjo politično svobodo nam zamore zagotoviti samo široka samouprava ljudstva. Hočemo pa tudi socijalno svobodo, neodvisnost od kapitala, možnost, da bo vsakdo v polni meri vžival plod svojega dela.
Težka in polna žrtev je bila doba bojev za politično neodvisnost in zedi-jenje naroda. Sedaj se moramo v polni meri posvetiti drugi temeljni ideji naše stranke — socijalni osvoboditvi našega ljudstva.
Kranjska gora, 30. Januarja. (Izv.) Danes je prispel semkaj minister dr. Niko Zupanič. Prebivalstvo je ministra nad vse svečano sprejelo. Trg je bil ves v zastavah Sprejema so se udeležili med drugimi tudi župani iz Kranjske gore, Rateč, Dovja, dalje župnik, predstojnik sodišča, šolska mladina in požarna bramba ter brezštevilno prebivalstvo. Na predlog župana Lavtižarja je bila poslana Nj. Veličanstvu kralju brzojavka sledeče vsebine: »S stočišča mej naše kraljevine. Italije in Avstrije Vam pošilja prebivalstvo Kranjske gore povodom poseta ministra Zupaniča izraze udanostU Tudi
ministrskemu predsedniku Pašiču je bil poslan brzojavni pozdrav. Pri povratku je povabil minister Zupanič v svoj voz župnika Aljaža. Med prisrčnimi ovacijami občinstva se je minister odpeljal proti Jesenicam.
Jesenice, 30. januarja. (Izv.) Danes je bil tukaj prirejen ministru dr. Zupaniču ob priliki njegovega poseta krasen sprejem. Minister je po vseh krajih, ki jih je obiskal, sprejemal deputacije, ki so mu obrazložile potrebe in želje prebivalstva. Poset ministra Je napravil tako na Jesenicah, kakor tudi v Kranjski gori izboren utis. Jutri obišče g. minister Radovljico in Kranj.
Dr. Beneš o položaju v Evropi.
Dogodki v Poruhrju in nemška odgovornost. — Nemirna Madžarska.
— Mir v Evropi ni ogrožen.
Praga, 30. januarja. (K) Na današnji sefi odbora poslanske zbornice za zunanje stvari je imel zunanji minister dr. Beneš obširen govor o zunanjem položaju. Najprej se je dotaknil dogodkov v Poruhrju in razvoja vprašanja vojne odškodnine ter mglašal, da socijalistične in tudi nekatere meščanske stranke v Nemčiji, nadalje oficijelni nemški, angleški, ameriški in nevtralni krogi in vse javno mnenje splošno priznava Franciji pravico, da se obnove opustošene pokrajine severne Francije popolnoma na stroške Nemčije. Cela vrsta mednarodnih upiivnih oseb in tudi nemški komunisti in socijalisti potrjujejo, da so nekatere nemške vlade Jn gotovi nemški krogi ve-dotna delali na finančni polom Nemč je, da bi znižali vojno odškodnino ali pa njeno plačevanje sploh onemogočili. Obžalovati je, da se ni našla nemška vlada, ki bi v vseh točkah izpolnila svoje obveznosti
Minister se je nato bavil z Madžarsko in omenil zadnje dogodke ob meji nadalje aretacije češkoslovaških državljanov na Madžarskem, legitimistične spletke in akcije raznih madžarskih organizacij. Izjavil je, da vlada ne more dopustiti, da bi se glede oboroževanja in vojaških ukrepov kaj storilo, kar bi bilo proti obveznostim mirovne pogodbe. Sicer sedaj ni povoda za kak resen
spopad, vendar je treba gledati na to, da Madžarska ne krši svojih obveznosti. Vse govorice o naši mobilizaciji so prazne izmišljotine in se namenoma in tendencijozno razširjajo. Ako bi se kaj podobnega zgodilo, kakor zadnji dogodki ob romunski meji, bo Češkoslovaška takoj energično nastopila v sporazumu z državami male antante in v soglasju z veliko a^-nto. Naša država je ponovno doka. \, da ima trdno voljo za poglobitev razmerja do Madžarske. Mi ne želimo drugega kot miru in pametno sodelovanje na temelju sklenjenih pogodb.
Dr. Beneš je nato prešel na lausann-sko mirovno konferenco, čije vtis je, da se vse stranke želijo izogniti spopadom. Turčija bi v slučaju konflikta prišla v resno navzkrižje z velesilami Ni verjetno, da bi Rusija vsled svojega položaja začela vojno. Češkoslovaška bo nadaljevala svojo politiko do ostalih držav in s svoje strani pripomogla do tega, da se ohrani mir v Evropi.
Po govoru dr. Beneša se je razvila živahna debata, v kateri je nemški socijalni demokrat Czech dejal, da izvajanja ministrova niso zadovoljiva in je predlagal, naj se vlada naprosi, da stopi v stik z Anglijo in Ameriko zaradi takojšnjega posredovanja v nemško-fran-coskem sporu.
Povratek kraljice Marije.
Beograd, 30. januarja. (Z) Kraljica ’ Marija je včeraj odpotovala iz Bukarešte. Pričakujejo, da danes popoldne dospe v Beograd.
Razgnan Radičev shod.
Vinkovci, 30. januarja, (Z) V nedeljo je bil tukaj velik shod Radičeve stranke, ki je klaverno končal. Na zborovanju sta govorila Predavec in Basa-riček, ki sta ljuto napadala vlado in poživljala prisotne, naj vstopijo v Radičevo stranko. Navzoči nacijonalisti, ki so blK v precejšnjem številu, so ponovno prekinili govornika in zahtevali, naj se odstranita. Ko se to ni zgodilo, so nacijonalisti s silo razgnali shod.
Upornost reških fašistov.
Reka, 30. januarja. (Z) Italijanska vlada je sklenila razpustiti vse faši-stovske organizacije po vsej Italiji. — Včeraj je bil ta sklep italijanske vlade uzveden tudi na Reki Pri tej priliki je prišlo do velikih manifestacij raznih priseljencev iz kraljestva. Nastopilo je več govornikov, ki so kritizirali ta sklep Musolinijeve vlade in naglašali, da ostanejo reški fašisti za vsak slučaj navzlic prepovedi še nadalje pripravljeni.
Mariborska občinska seja,
marmor, januarja, ui L m. se je vršila seja mariborske^ činskega sveta, na kateri so bili $j razni novi davki za kritje izdatke r** Proračuna mestne občine. K Je buo to glasovanj'e po občinskerr nepravilno in je neveljavno, je b , s°boto ponovno sklican:
sreta* da glasuje o Seja se pa vsled nesklepčnosti ni ’ Zato le župan sklical za sredo 31. novo sejo občinskega sveta ki krepke opozicije proti sedanjemu mu v jmestni občini obeta ostati i miva,
Ukrep! za izboljšanje naše valute.
Beograd, 30. januarja. (Z) Generalni inspektorat finančnega ministrstva računa z vso gotovostjo, da se bo dinar z dovoljenjem izvo:	koruze izboljšal
Od predvidene količine 30.000 vagonov bo prišlo v našo državo inozemskih deviz v vrednosti 900 milijonov dinarjev. Izvozna carina za to koruzo bo znašala 120 milijonov dinarjev. Dovoljen je tudi izvoz gotove množine tobaka, kar bo imelo za posledico, da dobimo za 100 milijonov dinarjev tujih deviz. — 120 milijonov dinarjev se bo porabilo za izenačenje plač državnih rradnikov.
Iz psfttngga žM enjo,
Ljnlljanska drama. Sardou in Moreau: Madame sans Gene. Letošnja ponovitev te glasovite francoske komedije, ki zahteva elegantnih, gibkih komparzerjev in je polna lahke duhovitosti in blestečih nastopov, je žal utonila v revščini. Ga. Nablockaja in g. Putjata nista zmogla vsega, če pa je splošen utis žalosten, so napori posameznikov samo pokašljevanje k ponesrečenemu dovtipu... Nastopi skupin se Pri nas dosledno ne posrečijo. Na epizodna mesta se postavi diletante (kar je krivo), a ensembl v širšem pomenu potrebuje obrušenostl In te ni. Kostumi geste in nastopi teh »plemičev« itd. so z veliko kretnjo odgrnili naše zakulisno uboštvo. Ga. Nablockaja poživlja, zanima. Prehodi njenih afektov so sicer nekam ostri, njeno opravičljivo neznanje jezika povzroča mnogokdaj utis neresničnosti toda njena Katarina je bila dražestna in je dominirala z neko zavedno premočjo čez nedvorjansko okolico. Opasno vlogo Napoleona je g. Putjata izdelal s Preiskušeno rutino in s svojim vedno dobrim okusom. Je človek teatra. Fouchč Kralja dostojen In samosvoj. Ostali —? Ali naj čakamo na nadaljne predstave? — Želeti Je, da se «Jonovitve iz preteklih, sezon — kar Je
Gospodarska bitka v Poruhrju.
Poostreno obsedno stanje. — Francozi prepovedali Izvoz premoga v Nemčijo. — Nemška politika. — Angleški premog za Nemčijo. — Poln«
carejeva Izjava.
Berlin, 30. Januarja. (K) General Degout je izdal novo naredbo, v kateri proglaša nad novozasedenem ozemljem poostreno obsedno stanje. V vsakem slučaju sabotaže pri pošti, brzojavu ali železnici naj se nastopa z orožjem. Prepovedana so zborovama brez odobrenja oblastev, ravno tako t li vsi listi, brošure in letaki ki utegnejo škodovati zasedbenim oblastvom.
Bruselj, 30. januarja. (K) Kakor javlja »Independance Beige«, predvidevajo nasilni ukrepi za Poruhrje izrabljanje državnih premogovnikov ter brezpogojno in popolno prepoved izvažanja tudi najmanjše množine poruhrskega premoga v nezasedne dele Nemčije.
Berlin, 30. januarja. (K) Na včerajšnji seji državnega zbora se je začela razprava o proračunu za leto 1923. Državni minister za notranje posle je izjavil, da vlada ne misli zvišati državne brambe nad proračunski stalež. Politura državne vlade napram francosko-bel-
gijski invaziji se opira na njene pravic®, vendar pa vlada odklanja vsako uporabo sile.
London, 30. januarja. (K) Neprestano prihajajo iz Nemčije naročila za premog. Cenijo, da znašajo ta naročila za prihodnje 3 ali 4 mesece skupaj približno 300.000 ton. »Daily Telegraph« trdi navzlic raznim demantijem, da je Stinnes v Angliji nakupil že en milijon ton premoga.
Pariz, 30. januarja. (K) Ministrski predsednik Poincare je izjavil ameriškim novinarjem, da je Francija še nadalje pripravljena, sprejeti vsak pameten predlog Nemčije za prijateljsko rešitev vprašanja vojnih odškodnin. Poincare je ugotovil da se je pomen zasedbe Poruhrja zmanjšal v primeri s stališčem sovjetov v vprašanju Memla in verjetnega poloma lausannske mirovne konference, ki v resnici pomenja-ta nevarnost za svetovni mir,
Grško-turški kontlikt.
London, 30. januarja. (K) Zaradi zadržanja turške delegacije v Lausanni glede mosulskega vprašanja smatra angleško vojaško oblastvo za umestno, da iz previdnosti pošlje ojačenja v okolico Mosula. Sklenili so tudi poslati en bataljon pehote in več letal v pokrajino med Širgatom in Mosulom.
Pariz, 30. januarja. (K) »Matin« poroča iz Lausanne, da demantirata turška in ruska delegacija formalno vest, da se je med Turčijo in Rusijo sklenila vojaška konvencija. Turška delegacija zanika tudi da bi bil Ferid bej odpoklican.
Budimpešta, 30. januarja. (K) »Pester Lloyd« poroča, da sta se romunski zunanji minister Duca in ruski komisar za zunanje stvari Cičerin sporazumela v Lausanni v vprašanju Besarabije in morskih ožin.
Romunija zahteva vojno odškodnino.
Bukarešta, 30. januarja. (K) Re-paracijska komisija je pri določevanju deleža Romunije pri plačevanju dolgov bivše avstro-ogrske monarhije pozabila navesti delež Romunije na vojnih odškodninah. ki jih imajo plačati prejšnji sovražniki. Romunska vlada je sedaj poslala reparacijski komisiji odločen protest, v katerem izjavlja, da ji ni mogoče strinjati se s pariškimi sklepi Romunija ne bo plačala ničesar bivšim sovražnikom, dokler ne dobi svojih odškodnin. Po določitvi kreditnega salda bo Romunija začela plačevati dolgove, ki jih je prevzela z aneksijo novih pokrajin. V uradnih krogih zatrjujejo, da bo enak protest poslan vsem nasledstvenim državam.
prišlo nekako v navado — ne bagateliziralo. — Ponovitev naS pomeni napredek, pri katerem ne pride v poštev posameznik, temveč celota. Naj se ne pusti stvari na oder, v katerih blesti dvoje, troje zvezd, da se tembolj pošastno občuti strahotna tema neba. — Solo-nastopov drama ne pozna. Najmanj pa v naših razmerah.	—i.
Ljubljanska opera.
V sinočnji predstavi »Sevilskega brivca« je pel vlogo Figara g. Balaban. Poživil je večer v temperamentno igro, je izredno simpatičen oderski pojav in ima distingviran nastop ter močan, pol-nodoneč in obsežen g’as. Ga. Lovšetova se je publiki vsled prelilajenosti opravičila. Pela in Igrala pa je v najlepšem razpoloženju in ji gre vsa čast za njeno samokritično tenkočutnost in obzirnost napram publiki, katera je našo odlično pevko pri odprti sceni živahno aklami-raia. Isto priznanje je žel g. Balaban v prvem dejanju. Pel je v ruskem jeziku, a njegova doživljena igra je markantno ilustrirala tekst. Betteto je bil kot vedno v vsem svojem diskretnem sijaju, Zupan (Barto’o) je izredno vporab-jiv karakterni basist z neprisiljenim humorjem. G. Kovač se v živahnem tempu opere ni popolnoma našel in je želeti mnogo več nešablonske soigre, jas-
nejše vokalizacije in moči. Morda pa vloga grofa Almavive le ni zanj?
V celoti je bil lep večer: čutil se j® napredek in poživljenje.	—u—
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V	Ljubljani:
Drama: Vojičak. Red D.
Opera: Nižava. Red E.
Kino Tivoli: Atlantide, II. del
K'no Ideal: Glas vesti.
Kino Matica: Ponižani in razžaljeni
V	Mariboru:
Narodno gledišče: Traviata. Red A.
V Celju:
Razstava portretov in pokrajinskih slik ruskega slikarja BalmaČna v čitalnici Narodnega doma. Razstava Je odprta do 31. t. m. vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16.
Konzulat! v Ljubljani.
Češkoslovaški gen. konzulat, Breg štev. 8, I. nadstr.
Francoski konzulat, Krekov trg I.
Avstrijski konzulat, Turjaški trg št 4, II. nadstr.
Italijanska delegacija. Zrinjskega Costa štev. 3, 1. nadstr.
Nočna lekarniška služba r Ljubljani
Tekoči teden: lekarna SuSpjJr pa Marijinem trgu.
*
jDr. Cazar Markovič, minister pravosodja.
Radikalci v Sloveniji.
RacBkalna stranka je po ujedinjenju našega naroda s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev razširila svoj delokrog na vso državo. Najmanj uspehov V tej politični smeri pa so imeli radikalci pri bratih Slovencih. Uzrok obstoji na vsak način v tem, ker se je radikalna stranka napačno imenovala srbska radikalna stranka.
Pravimo napačno zato, ker so v Srbiji, kjer je radikalna stranka nastala, se razvila in prodrla v ves narod, bile vse stranke — torej tudi radikalna — srbske. Ta pridevek jim torej ni bil potreben. Dalje je treba naglašati, da je službeno ime radikalne stranke: Narodna radikalna stranka, brez najmanjše plemenske označbe. Po ujedinjenju se je temu nazivu še dodalo pojasnilo, da je stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zelja in težnja radikalne stranke, da se razširi tudi v Sloveniji, je popolnoma v duhu nacljonalne politike naše stranke. Kadarkoli se je postavljal program naših nacijonalnih zahtev, so rai-dikalci vedno zahtevali integralno ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. In ravno g. Nikola Pašić, ki ga vedno označujejo kot nekakega eks-kluzivističnega Srbina, je šel v januarju 1914 sam v Petrograd, da prepriča ruskega carja poleg drugega tudi o
tem, da so Slovenci en narod s Srbo-Krvati in da je potrebno, da se z nami zedinijo. Skrb za Slovence in Hrvate je narekovala g. Pašiču, da posreduje v Petrogradu, da se zaščitijo naše dežele pred krivičnimi italijanskimi pretenzijami. Mi radikalci nismo nikdar priznali londonskega dogovora iz L 1915 in ravno radi tega dogovora se ni hotel Pa-šič ves čas evropske vojne pogajati z Italijani Dokler je g. Pašič vodii tako politiko, je Jugoslovenski odbor spomladi 1918 prešel v sklepanje paktov z Italijani, ne da bi se bil predhodno za-sigural, da odstopi Italija od onega, kar je dobila za našim hrbtom od antante in seveda na naš račun.
Jaz osebno imam iz Ženeve najlepše spomine na svoje sodelavce Slovence. List »La Serbie« je odločno branil slovenske pokrajine in moji izvrstni sodelavci gg. Vošnjak, Niko Zupanič, Fa-bijančič, Krulej in drugi morejo pričati, s kakšno narodno zavestjo in s kakšnim razpoloženjem se je delalo na skupni stvari. Če bi širši slovenski krogi bolje poznali radilealce — o tem sem prepričan — bi naša Narodna radikalna stranka radi solidnosti svojih nazorov in radi svoje trezne politike pognala globoke in močne korenine v Sloveniji
Sklepi
Državne radikalne konference L 1920 o programu stranke.
/.
Mesca januarja leta 1881. se je osnovala Narodna radikalna stranka NRS v Srbiji kot politična parlamentarna skupina in je sestavila svoj politični program, »da bi njeno delovanje in njena smer bili pod kontrolo naroda in javnega mišljenja« — kakor se je takrat izjavila.
Takrat je Narodna radikalna stranka postavila kot cilj državne ureditve Srbije: v notranjosti blagostanje, a na zunaj nezavisnost irt osvoboditev in zedinjenje ostalih delov Srbstva.
Naša stranka takrat še ni mogla izraziti celotnega našega narodnega problema, a to niti radi notranjih in drugih razmer Srbije, niti radi tega, ker je bil potreben sporazum z onimi deli našega naroda, ki so hrvaškega in slovenskega imena, in ki so se nahajali v svoji celoti v bivši avstro-ogrski monarhiji, in je radi posebnih razmer njihovega političnega življenja bilo občevanje z njimi otežkočeno, ker so mnogi Hrvati na podlagi takratnih razmer imeli mnenje, da se mora najprej zediniti naš narod vseh treh imen, ki je živel pod Avstro-Ogrsko, v olevirju same avstro-ogrske monarhije.
Tekom časa in iz razvoja svojega delovanja Je medtem Narodna radikalna stranka pripravljala podlago, a to politično in kulturno, da prične reševati celokupno narodno vprašanje, a ko je prišel čas, se je postavila v prvo vrsto in odprto razvila zastavo osvoboditve in zedinjenja celokupnega našega naroda leta 1903. v popolnem sporazumu s krono.
Danes, po izvršenem osvobojenju in Zedinjenju našega naroda, v prvih dneh
življenja zedinjene in osvobojene domovine, ko se mora postaviti temelj našemu novemu državnemu poslopju, misli Narodna radikalna stranka, da mora izvršiti, če tudi samo začasno, ker se ne more sniti glavni zbor stranke, neki pregled nad svojim programom, da vidi in preudari, kaj se mora vsied izpremenje-nih razmer in vsied razvoja stranke same, v programu izpremeniti ali dopolniti, z ozirom na naloge, ki stoje pred našo mlado državo in jo čakajo v prvih letih življenja.
Pred vsem mora Narodna radikalna stranka kraljevine Srbije postati tudi formalno, kar je že doslej, bila faktično: Narodna radikalna stranka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v katero ima svobodni vstop, vedno pozdravljen z »dobro došel«, vsak brat Srb, Hrvat in Slovenec, kakor tudi vsak drugi brat Slovan, pa tudi vsak drug lojalni državljan naše države, naj bo’ katerekoli narodnosti ali vere, samo ako iskreno sprejme in hoče zvesto služiti načelom in idejam, ki jih je sprejela stranka v svoj program in za katerih uresničenjem stremi.
Svoja načela in program je Narodna radikalna stranka, v kolikor se je tikalo Srbije, v mnogem oziru uresničila z dolgotrajnim delom, izpolnjenim z veliko borbo, zlasti s tem, da je izdelala ustavo leta 1888. ter jo uvedla v življenje leta 1889.—1892., a potem leta 1903. in dalje. Z istim duhom je začela reševati vprašanje našega narodnega zedinjenja in ureditve našega skupnega življenja v zedinjeni kraljevini. Radikalna stranka je politiko zedinjenja vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev objavila že novembra leta 1914. v Nišu, in potem
Fran Zupan:
UmetnišM posOjon in Ijcbljonslio mestna silna.
Pisanje o Jakopičevem umetniškem paviljonu je pravzaprav že stara pesem, a oni, ki bi jo morali znati že zdav-no na pamet, je še niso čuli.
Umetniški paviljon pod Tivolijem, last g. slikarja R. Jakopiča, je v skrajno slabem stanju. Sam ga ne more več vzdrževati, še manj popravljati, a stoji na svetu občine ljubljanske. Na zadnji odborovi seji »Udruženja jugosloven-skih oblikujočih umetnikov« se je obširneje razpravljalo o tem in se je poslala posebna uloga mestni občini
Skrb za obstoj in razvoj slovenske upodabljajoče umetnosti nalaga udruženju dolžnost, da se zavzame pri mestni občini za Jakopičev predlog v nujno ugodno rešitev.
Ne moremo sl več misliti Ljubljane brez razstavišča, kjer se vrše redne umetnostne razstave, ki so važna potreba za umetnike, kakor tudi za javnost. Za umetnike je vitalnega pomena, da imajo priliko od časa do časa stopiti s svojimi proizvodi pred občinstvo, da se ta seznani z umetniškim stremljenjem vsakega posameznika. Neprecenljive važnosti so razstavni prostori, posebno zdaj, ko tvorimo s Srbi in Hrvati skupno državo, ko je potreba, da se seznanimo tudi z njihovo umetnostjo in umetnostjo drugih narodov.
Tako bi moglo nastati ravno v Ljub-ifegl živahno umetnike» življenje, kar
bi bilo tudi mestni občini kot taki v veliko korist. Umetniško življenje povzročeno in podpirano po umetnostnih razstavah, je silno vzgojevalno za ves narod. In zdaj, ko smo samostojni, je naša najsvetejša umetniška dolžnost, povišati našo duševno kulturo z vsemi razpoložljivimi sredstvi in delati na razvoju z vsemi svojimi močmi. Zato se ne sme prenehati z umetnostnimi razstavami v Ljubljani.
Mojster R. Jakopič si je naložil težko kulturno delo, katero je izvrševal štirinajst let s premagovanjem največjih zaprek, ki so ' a spravile v tak položaj, da je nje a gmotna moč pri kraju in je ogro .ena njegova eksistenca. Od njega samega se toraj v sedanjih težkih razmerah ne more več zahtevati, da nadaljuje započeto delo. Zato naj bi ljubljanska mestna občina odkupila njegov umetniški paviljon pod takimi pogoji, da ne bo njegov življen-ski obstoj še hujše ogroežn, kot je sedaj.
Mestna občina mu je prepustila v maju 1. 1908 zemljišče pod Turnom v svrho zgradbe umetniškega paviljona, pod županovanjem sedanjega g. min. Hribarja, ki ima neprecenljive zasluge za našo upodabljajočo umetnost. Meseca maja 1909 je otvoril g. Jakopič svoj paviljon s prvo slov. umetnostno razstavo. Pod težkimi pogoji, ki so se z izbruhom vojne začeli slabšati od leta do leta, je priredil tekom teh let š t i r i-indvajset umetnostnih razstav. Take priredbe stanejo mnogo denarja in mnogo časa in razume se, da pri obstoječih razmerah poedinec, če ne
mesca julija leta 1917. |e to Izjavo manifestirala na Krfu.
Načela, katera so navedena v krfsM deklaraciji, so njena načela, ki se jih drži tudi sedaj. Ta načela je samo treba uvesti v življenje, da se' dalje razvijajo, in Narodna radikalna stranka naše kraljevine bo težila za tem z vso svojo moralno in umstveno močjo. Kar mislimo, da treba tukaj posebno navesti, so njene sledeče točke:
1.	Država Srbov, Hrvatov in Slovencev mora biti svobodna, neodvisna kraljevina z enotnim ozemljem in enotnim državljanstvom. Biti mora ustavna, demokratska in parlamentarna monarhija pod dinastijo Karadžorževičev, ki je dokazala, da se s svojimi idejami in čustvi ne deli od naroda in da narodno svobodo in voljo stavi nad vse.
2.	Država se bo imenovala: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. A vladar: kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev.
3.	Imela bo enotni državni grb, enotno državno zastavo, skupno krono. Ti državni emblemi morajo biti sestavleni od naših dosedanjih posebnih emblemov.
Državno celokupnost bo predstavljal državni grb in državna zastava.
Državna zastava, kot simbol edin-stva, se bo izobešala na vseh uradih kraljevine.
4.	Posebne zastave: srbska, hrvaška In slovenska, so ravnopravne in se morejo izobešati in svobodno rabiti pri vseh prilikah.
Tudi posebni grbi se morejo ravno-tako svobodno rabiti pri vsaki priliki.
5.	Vsa narodna imena: Srbi, Hrvati in Slovenci so popolnoma ravnopravna po celem ozemlju kraljevine, in vsakdo jih more svobodno rabiti pri vsaki priliki javnega življenja in pri vseh oblastih.
6.	Obe pisavi, cirilica in latinica, sta ravnotako ravnopravni in vsakdo ju more svobodno rabiti po celem ozemlju kraljevine. Vse državne in samoupravne oblasti so dolžne in imajo pravo, da rabijo eno ali drugo pisavo, pri čemur se je treba ravnati po željah prebivalstva.
7.	Vse priznane veroizpovedi morejo razvijati svoje delovanje svobodno in javno. Pravoslavna, rimsko-katoliška in mohamedanska veroizpoved, ki so po številu pripadnikov med našim narodom močnejše, bodo enake in ravnopravne pred državo.
Na podlagi teh načel se bo zakonodajalec trudil, da obvaruje in ohrani verski mir, ki odgovarja duhu preteklosti celokupnega našega naroda.
8.	Vsi državljani na celem ozemlju so enaki in ravnopravni pred državo in pred postavo.
9.	Volivna pravica za volitev narodnih poslancev za narodno predstavništvo, kakor tudi volivna pravica za občine in za druge upravne edinice, bo enaka in splošna ter se bo vršila z neposrednim in tajnim glasovanjem po občinah.
10.	Ustava, ki jo bo po sklenjenem mira izdelala ustavotvorna skupščina, izvoljena na podlagi splošne in enake, neposredne in tajne volivne pravice, bo podlaga vsemu državnemu življenju, izvir in temelj vsake oblasti in pravice in po nji se bo urejevalo celokupno državno življenje.
Ustava bo dala narodu tudi možnost, da razvije svoje posebne energije v samoupravnih edinicah, urejenih po prirodnih, socijalnih in gospodarskih razmerah.
laga z znatnim premoženjem, ne more dolgo vzdrževati takega kulturnega pvdjetja, ne da bi se gmotno uničil. Delal je dosedaj tako, da se je čez glavo zadolžil in prišel do skrajno kritičnega življenskega obstoja.
In sedaj je g. R. Jakopič prisiljen prenehati s prirejevanjem umetnostnih razstav. Kot sem že omenil, je to velik udarec za višji razvoj širšega naroda, ako ne pride hitra pomoč. Zato ne bo mestna občina, oziroma občinski svet brez razlike strank odklonila tega nakupa. Ona ga bi potem popravljenega, oziroma predelanega, zopet izročila namenu, ki mu je služil do sedaj.
Na ta način bi se mogle nadaljevati umetnostne -razstave in bi bila odvzeta nesreča, ki preti naši umetnosti
Po vojnem času je opustila občina vsako skrb za našo umetnost. Vsa večja kulturna centra imajo svoja reprezentativna razstavišča, ki jih občine podpirajo, vzdržujejo same ali s pomočjo vlade. Vzgled naj bo Zagreb, Celovec, Dunaj, Praga, Venezia in nešteta nemška mesta.
Paviljon je stal v mirnem času okoli 35.000 K. Ima pet večjih prostorov z vhodno verando in stoji na lepem in prikladnem prostoru. Izplačalo bi se ga na zadnji strani povečati vsaj za tri prostore, da bi odgovarjal sedanjim razmeram.
Priporočam vsem onim, M Jim je pri srcu kulturni razvoj našega naroda, prredlog Udruženja jugoslov. upodabljajočih umetnikov, o nakupu umetniškega paviljona in poživitvi napredujočega umetniškega življenja.
Ustava se mora sprejeti v celoti v ustavotvorni skupščini s številčno kvalificirano večino.
Ustava, kakor tndi drage postave, ki jih bo izdelala ustavotvorna skupščina, stopajo v življenje, kadar jih kralj sankcijonira.
Prvo oživotvorenje vseh načel, ki so izražena v kriški deklaraciji, mora biti v temeljnem zakonu naše države, v ustavi, ki jo je treba izdelati kar najhitreje, v interesu naše mlade kraljevine, kakor tudi z gledišča naše notranje ureditve in konsolidacije, kakor tudi v interesu njenega mednarodnega položaja in avtoritete in v interesu njenega zdravega gospodarskega napredka.
Mi vsi smo se zedinili na Krfu, da imamo eno edinstveno državo. Tega se držimo tudi sedaj, ker smatramo, da je to potreba našega notranjega zdravega in pravilnega napredka, zlasti pa z ozirom na dosedanjo razdeljenost našega naroda na deset upravnih in političnih edinic, in še bolj morebiti da je to potrebno za našo mednarodno varnost in za naš mednarodni ugled z ozirom na zemljepisne in sosedske razmere, v katerih se nahaja naša kraljevina.
Ker pa izgleda, da se pri nas izraz in pojm ene, edinstvene države, po raznih krajih in od posameznih političnih oseb in strank, različno razumeva, mislimo, da je potrebno, da ga bližje označimo.
Pod izrazom: ena, edinstvena država, razumemo državo z enim parlamentom, kateremu je odgovorna državna vlada in ki ima obenem s krono nedeljivo zakonodajno oblast za celo državo. Kot daljšo karakteristiko ene edinstvene države smatra radikalna stranka samoupravno načelo izvedeno po celi državi in društveno ureditev s široko krajevno upravo, ali kakor mi navadno rečemo samoupravo, to je s polnim sodelovanjem naroda pri upravi, v občini in oblasti, s tem da je za velikost oblasti merodajno isto načelo samouprave, to je oblast mora biti tako velika, da zamore to načelo priti do popolnega svojega izraza z ene strani, a z druge strani, da s svojo veličino in kompetenco ne spravlja v nevarnost edinstva države.
Radikalna stranka je že leta 1881'. uvidela načelno važnost samoupravnih edinic, da se more v resnici izvršiti načelo samouprave, ter je že tedaj v drugem oddelku svojega programa izjavila: »občine in srezi se morajo urediti po načelu samouprave, a srezi morajo biti zadosti veliki, da bodo finansijsko zadosti močni, da kar najuspešneje vrše gospodarske, prosvetne in zdrav-stveno policijske naloge.«
To načelo je Radikalna stranka tudi izvršila z ustavo od leta 1888., ko je osnovala samoupravne občine, sreze in okraje in to s takim uspehom, da so tudi drage politične stranke v Srbiji, ki so v tem oziru izpočetka bile protivne, to zadevo sprejele in vzele v svoje programe.
Z ozirom na dosedanje politične izkušnje in na stanje te zadeve v teoriji in v dejanju, se Narodna radikalna stranka noče izraziti o vprašanju, ali naj bo narodno predstavništvo sestavljeno iz enega ali iz dveh domov.
Na podlagi političnih izkušenj in razvoja same stranke bi morale odpasti iz programa točke: 4. in 5. v I. oddelku. Dandanes ni več potreba za Veliko narodno skupščino, ker je narod že sam popolnoma zagotovil demokratski sestav narodnega predstavništva, njegovo redno in pravilno sklicevanje in delovanje vsakega leta, reden in pravilen poziv na narod, in ker je ustvaril podlago za svobodno javno mnenje in za svobodno zborovanje in združevanje. Velika narodna skupščina je odslužila svojo službo in bila koristna v onih časih, ko je obstojala in dokler narodu ni izvojevala in dala sedanje svobodoumne ustave od leta 1888.
Narodna radikalna stranka je bila z razvojem našega političnega življenja in pod pritiskom razmer prisiljena, da sprejme v novo ustavo od leta 1888. državni svet, toda izpremenila in prilagodila ga je novi svobodoumni državni ureditvi tako, da je postal koristna, svobodoumna državna naprava, ki ima nalogo, čuvati samoupravo naroda, poleg narodnega predstavništva.
(Dalje sledi)
Politične
NAŠA KRALJEVINA.
-== Potovanja ministrskega predsednika v Južno Srbijo. Ministrski predsednik g. Nikola Pašič odpotuje jutri v Skoplje, kjer bo 3. februarja t l prisostvoval konferenci Narodne radikalne stranke za Južno Srbijo. Istočasno odpotuje v spremstvu g. Pasica tudi g. Ljuba Jovanovič.
= Gibanje bosanskih socialistov. Bosanski socijalisti bodo postavili svoje liste v sarajevskem, banjaluškem in tuz-lanskem okrožju. Za nosilca liste v sarä-jevskem in travniškem okrožju je določen Sreten Jakšič, urednik »Glasa Slobode«. V tuzianskem okrožju kandidira Dušan Glumac, ravnatelj zavoda za zavarovanje delavcev. V banjaluškem okrožju bi imel kandidirati g. Vitomir Korač, toda do definitivnega sklepa še ni prišlo.
— Makedonski emigranti proti »Jugoslovenski Matici«. Sofijski list »Avtonomna Makedonija«, glasilo makedonske federativne emigrantske organizacije v Bolgarski, poroča o ustanovitvi podružnice Jugoslovenske Matice v Bito-Iju, ki je med drugim prevzela skrb za 300.000 naših neodrešenih bratov na Grškem. List piše, da je Jugoslovenska Matica nepostavna organizacija pod okriljem državne zaščite.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
= Reforma civilnega in kazenskega zakona- Iz Prage poročajo, da bo poseben odbor, izvoljen iz članov parlamen-
Tekoči
Kratkovidnost in kratke noge.
Kadar je človek v nevarnosti za življenje in ko mu preti uničenje obstoja, napne vse svoje sile, da reši, kar je še mogoče rešiti. Tako se godi tudi v političnem in zlasti v strankarskem življenju. Kakor hitro se pojavi na obzorju resna nevarnost za stranko, ki obstoja le na skrajno nezanesljivi podlagi svojih oportunistično razpoloženih volil-cev, ali na nepoučenosti široke mase, se oprime dotična stranka vsake še tako šibke bilke in skuša po nji splezati na površje. S kakšnim uspehom, to je seveda posebno vprašanje. To tudi ni zlobnost, temveč dostikrat le kratkovidnost in preveliko zaupanje v svoje oslabele moči. Zlobnost pa je, ako posamezni voditelji, ki so sicer dobro poučeni o vsem, očitajo svojim nasprotnikom izmišljene namene v svrho intri-gantstva, ker računajo z nepoučenostjo onih, ki jim mešajo štrene.
Takšna zlobnost naših nasprotnikov je n. pr. očitanje velesrbstva Narodni radikalni stranki, ki jo tendencijozno in lažnjivo imenujejo srbsko stranko, do-čim prav dobro vedo, da je to laž. V zadnjem času se	celo M fite
novosti.
ta in senata, izdelal enotne predloge za važne zakonske osnove civilnega in kazenskega zakona. Odborovi predlogi pridejo pred obe zbornici v razpravo, vendar se ne bo smelo spremeniti nič bistvenega.
POLJSKA.
= Jnstitikaciia morilca Nlewla domskega. Iz Varšave poročajo, da je predsednik republike potrdil smrtno obsodbo nad morilcem Niewiadomskem, ki je umoril zunanjega ministra Narutowicza-Justifikacija se je izvršila 29. t m.
BOLGARSKA.
= Sfambolljskl o bolgarski politiki Min. predsednik Stambolijski je imel 26. t. m. v sobranju ekspoze o zunanjepolitični situaciji. Naglašal je predvsem, da se je zunanjepolitični položaj Bolgarske v teku zadnjih treh let znatno zboljšal, čeravno je treba še marsikaj rešiti. Glede reparacij je Bolgarska storila več kot druge premagane države. Zavrnil je sumničenja, da obstojajo odno-šaji med Bolgarsko in sovjetsko Rusijo na eni in Bolgarsko in Angoro na drugi strani. Nadalje je izrazil čut zadovoljstva s svojim obiskom v Beogradu in Bukarešti, kjer je obljubil, da bo vodil miroljubno politiko, tako, da je vsaka možnost napada na Bolgarsko izključena, kajti tudi z Grčijo obstoje dobri od-nošaji. Dotaknil se je še lozanske konference, ki se peča z načrtom izhoda na Egejsko morje, o katerem bo razpravljala bolgarska vlada.
računi.
savo beograjske »Tribune« in trdijo v pozi slovenskih čuvarjev, da so zahteve redkih ekstremistov okoli omenjenega lista istovetne s programom NRS. Oni dobro vedo, da je ta list neodvisno glasilo, ki napada celo voditelje NRS, ki nimajo nobenega stika z njim. Seveda gotovim gospodom, ki so se še nedavno greli na radikalnem solncu, ker M drugače že davno zmrznili, Je dobrodošlo vse, kar jim more služiti za rešilno bilko v smrtnem strahu. Dragi zopet mislijo, da vrši NRS politiko po receptu g. dr.-Korošca, ki hoče imeti zase Veliko Slovenijo brez Srbov in v katero bi milostno sprejel onih par klerikalcev na Hrvatskem, ki so z njim ene misli v sovraštvu do Srbov. Eni in drogi so po svoje prepričani o politični itt-feriornosti svojih volil cev, ker bi ji® sicer ne vlivali v glave laži, s katero upajo doseči uspehe na škodo naše notranje konsolidacije, od katere ni odvisen samo naš zunanjepolitični ugled, ampak tudi blagostanje v državi. Eni in drugi pozabljajo, da so računi brez krčmarja pogosto napačni, predvsem P® pozabljajo, da je naš pregovor o kratkih nogah še vedno resničen,
»JUTRANJE NOVOST!.«
*6rafl~E
v Itev.t.
W.- n ...
Dnevne
— Kralj Aleksander protektor elitnega akademskega plesa v Zagrebu. Kralj Aleksander je sprejel protektorat akademskega elitnega plesa, ki se bo vršil 6. februarja v Zagrebu. Zastopal ga bo najbrže princ Pavle.
— Ljubljanski župan — komunist? Kakor poroča »Slov. Narod«, je priobčila moskovska »Pravda« brzojavko iz Sofije, ki se glasi v slovenskem prevodu: »Pri nedavnih občinskih volitvah v Ljubljani je bil za mestnega župana izvoljen komunist Perič. Splošni rezultati volitev so bili sledeči: komunisti so dobili s krščansko-socijalističnimi delavci 3952 glasov in 35 mandatov, demokratska stranka 2100 glasov (res 1822), nedemokratska stranka 1900 (Jugosloven-*ka zajednica je dobila v resnici 2917 glasov in socijalni demokratje 300, vsega skupaj 1 mandat. Krščansko-socijali-stična delavska stranka v Jugoslaviji Predstavlja v razliki od drugih strank, ki nosijo enaka imena, revolucijonarno proletarsko stranko, ki se bori prot! belemu terorju, proti militarizmu in za priznanje sovjetske vlade. Uspeh pri volitvah je tem večje važnosti, ker ta lugosiovenska stranka deluje popolnoma nelegalno.« — Iz te brzojavke bi se moglo sklepati, da so gotove politične Skupine v naši neposredni bližini v tajnih zvezah z boljševiško vlado v Moskvi in da prejemajo od tam navodila *a širjenje protidržavne in protinarod-ne agitacije.
— Svetosavske nagrade na ljubljanski univerzi so prejeli: Na filozofski fakulteti Franjo Žgeč, Mirko Rupel, Ivan Sosič, V. Dolivo-Dobrovolsky in Roman Savnik, na juridični: Igor Rosina in Viktor Korošec, na tehniški: Drag. Fatur in Pavel Verbič, na bogoslovni: Stanko Aljančič, Jož. Rott, M. Miklavčič in AL Strupi Medicinska fakulteta ni tekmovala.
— Opozorilo. Opozarjamo vsa dru-5tva, odbore etc., da naj prilože vsem objavam predpisano pristojbino (za besedo 5 para, pri plesnih in podobnih Prireditvah 15 para), ker jih sicer ne moremo priobčevati.
— Aretacija vsenemškega agenta. Češkoslovaške oblasti so na kolodvoru v Znojmu aretirale tajnika vsenemške zveze Hoyerja. Osumljenec je bil preje potovalni učitelj »Siidmarke« in se je nahajal na potu v Berlin. Osumljen Je propagande proti češkoslovaški republiki.
. — Polovično vožnjo na železnicah le dovolilo prometno ministrstvo vsem članom Udruženja inženjerjev in arhitektov, ki žele sodelovati na letošnji skupščini inženjerjev dne 4. februarja t- L Udeležniki morajo plačati ob nastopu vožnje celo karto, ki pa velja turn za povratek.
— Pisma za Rusijo in iz Rusije. Mi-strstvo za pošto in brzojav je odre^
! °\ da se pisma za Rusijo ne cenzu-!rajo več, poštnopismene pošiljke iz Rusije pa se dostavljajo neovirano naslovnikom v naši kraljevini
— Natečaj za docenta. Na be ski medicinski fakulteti je raz; mesto docenta za eksperimentalr tologijo. Rok za vlaganje prošenj do 15. marca.
. burila. Minister dr. Niko a . dnrovaj Gasilskemu druš “ — -
n a	VestL Mestno
1Č:	6 .J3 teden odprto v
četrtek m soboto, v petek ostam Praznika zaprto. Parna kopelj je z ške v sredo in soboto, za ženske četrtek. — Za trgovce in o n i k e. Mestni magistrat opozarja, glasom določil cestnih prometnih msov naprava izveskov, izbi omaric,^ senčnikov in portalov p

S
Prihodnji mesec se vrši strokov *a prirezovanje gornjih delov in čevljarske mojstre in pomočnil mve sprejema Slov. obrtno < ^teksandrova cesta 22. — Ozi j®a v izložbah. Pred sodil ke moralo zagovarjati več trj bah 11180 ozna&b c®11 V svojih
ie vra?rtev	Uu® l m. se
Proti večeru Ignac Šubl v vi-od nekega posestnika v Skala, na svoj, približno e i£i Ü Jf6 °ddaljeni dom. Med potom dače °	pri tem so mu zdrknile
ih k «i ? , Ker so bile mokre, mu a nj ek,e n?ki mimoidoči domačin ter Qeče	ž nirm, toda zastonj.
iva drvari enlh Sta ga našla P°zneie JrujrQ i, . a JU ^ osorno zavrnil. —
ta ]icu mesta!^	zmrznjenega
■arskem^Ifo8 tovarna stekla na Mad-
novosti.
— Nova knjiga za slepce. Uprava »Doma slepih« v Zemunu je izdala novo knjigo »Vojničke šale«, tiskano v abecedi za slepce. Slepci jo lahko dobe brezplačno pri omenjeni upravi.
— Lepo vreme v zadnjih dneh je privabilo mnogo kolesarjev na bele ceste. Kot nerazdružna prikazen pa so se pokazali obenem z kolesarji tudi ljubitelji tujih koles. Tako je dne 21. t. m. nek tak ljubitelj ukradel posestniku Gostinčarju iz Beričevega izpred neke hiše v Vidmu črno pleskano, 8000 kron vredno »Es-ka«-kolo ter odjahal z njim neznanokam.
— Najden denar. V bližini Medvod je našel posestnik Cernilc iz Naklega pri Kranju približno 4000 kron. Istega dne je našel železniški čuvaj Bernik skoro na ravno istem mestu še 10 bankovcev po 10 Din.
— Zatekel pes. K posestniku Antonu Kavki na Kravjem brdu pri Domžalah se je pred približno petimi tedni zatekel srednjevelik, svetlorjav pes z malo liso na čelu. Pes je star približno eno leto in je bil brez ovratnice.
— S perilom sta se preskrbela dva neznana možakarja pri perici Babšek v Stepanji vasi pri Ljubljani. Izposodila sta si kar brez njenega dovoljenja več srajc, spodnjih hlač, robcev in en namizni prt, nato pa sta odjadrala proti Ljubljani.
— Zagrebška policija proti navijal-cem cen. Ker so trgovci vsled padanja dinarja zelo zvišali cene vsemu blagu, jih zagrebška policijska direkcija opozarja, da bo postopala proti vsakomur, ki bi neupravičeno podraževal blago, nakupljeno še po prejšnjih ugodnih cenah, po zakonu o navijanju cen ter bo vsak slučaj najohčutneje kaznovan.
— Drzen beg iz zagrebških policijskih zaporov. V noči od sobote na nedeljo sta poskušala dva znana zagrebška vlomilca pobegniti iz svoje celice v drugem nadstropju policijskih zaporov. Prepilila sta rešetko na oknu in eden, Kurjan se je spustil po njej iz drugega nastropja na dvorišče, odprl s kosom železa vrata in odšel v vežo, kjer pa je bil zopet aretiran. Drugi je pobegnil na streho in po njej na streho sosednje hiše, vendar ni mogel na cesto, ter so zjutraj tudi njega zopet spravili na varno.
— Dobiček od agrarne reforme je hotel imeti neki Čulun Damjan blizu Novega Sada. Dobil je od agrarne reforme zemljišče, ki je je pa takoj prodal za 2000 dinarjev. Novosadsko sodišče ga je obsodilo radi goljufije na 3 mesece ječe.
— Stodoiarski bankovec je napravi Josip Koffler v Novem Sadu na ta na čin, da je pripisal endolarskemu ban kovcu dve ničli. Ker je ta »sto«-dolar ski bankovec potem prodal, je bil obso' jen na 2 leti ječe.
— Laži-inženjer. Pri ravnateljstvi za zgradbo železnic v Beogradu je bi skozi dve leti uslužben kot inženjer Mi lorad Ojordjevič iz Novega Sada. Zapo slen je bil deloma kot njen inženjer, de^ loma kot član strokovnih komisij. Nikomur od daleč ni padlo na um dvomit o tem, da bi Ojordjevič ne bil pravi inženjer, še manj o tem, da bi sploh ne bil na fakulteti, koje diploma mu je služila kot dokument. Naenkrat pa je moi zaželel boljše mesto. Nastavljen je bil \ ministrstvu za javne zgradbe, kjer je sicer dobival večjo plačo, ampak tudi zanj nevarno strokovno delo. Začetko ma je delo zavlačeval, pozneje pa je z izgovorom, da je bolan izostajal od službe. Končno je vendar moral sesti k risalni mizi Ali kmalu se je polastil njegovih kolegov sum o pristnosti njegove diplome, vsled česar je predstojništvo uvedlo preiskavo. Obrnilo se je tudi na dotično fakulteto, ki pa na žalost sleparja ni mogla priznati dotične diplome. Ojordjevič je bil takoj odpuščen iz službe in predan sodišču.
— Pretep pri pogrebu. V pondeljek 29. t m. se je vršil v Beogradu pogreb neke žene. Njeni sorodniki so zahtevali od popa, da vodi pogreb po Knez Mi-hajlovi ulici, česar pa pop ni hotel storiti. Vsled tega je med popom in razburjenimi »žalujočimi ostalimi« nastal prepir in nato pretep, v katerem je preostala žlahta popa pretepla. Le z velikim trudom se mu je posrečilo* da je končno ušel.
— Živega Človeka je skuhal neki bolniški strežaj v Parizu. Zdravnik je oamreč odredil nekemu pacijentu toplo kopel. Omenjeni strežaj je nesel bolnika v kopalnico, ga položil v banjo, ki se je zapirala z pokrovom iz cinka, le'za glavo je bila napravljena odprtina. Nato je odprl vrelo vodo, pozabil pa je na mrzlo, ter se je odstranil. Ko se je čez dvajset minut vrnil je bil pacijent mrtev. Policija je strežnika aretirala in izročila sodišču, ki ga je obtožilo uboja. .. A^I>0r..r1adl dunajskega krematorija. Avstrijska vlada je vložila pri ustavnem sodnem dvoru tožbo proti dunajskemu županu kot deželnemu glavarju, ker kljub ponovnim ukazom, prepovedati obratovanje dunajskega kre~ jBgtqrüa. tega ni hotel storiti.
Novosti iz Primorske.
— Fašistovska nasilstva. Fašisti v Nabrežini bi se radi polastili tamkajšnje slovenske Ljudske knjižnice ter so v ta namen prisilili knjižnični odbor, da je sprejel v svojo sredo tudi štiri fašiste. Na zadnjem občnem zboru pa je prisilil vodja nabrežinskili fašistov, ki je zahteval da se mora izvoliti od njega predloženi fašistovski odbor. Izjavil je, da ostane knjižnica še naprej, da pa bo fašistovska, nakar je zaključil občni zbor.
— V Gorici se je poročil bančni uradnik g. Rudolf Furlan z gdč. Sonjo Černe.
— Nesreča z granato. Kmet Rogelja iz Temnice je pri poljskem delu zadel na veliko granato, ki se je razletela z groznim pokom ter vrgla kmeta daleč proč, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v goriško bolnico.
Sokolski vestnik.
— Sokol I. ima svoj redni občni zbor na svečnico 2. febr. v kazinski dvorani ob pol 9. uri zvečer.
— Sokol v Celju. Na občnem zboru celjskega Sokolskega društva je bil izvoljen za starosto dr. Milko Hrašovec, za podstarosto dr. Leopold Vičar in za načelnika Al. Jerin.
— Blejski Sokol priredi 3. febr. v »Zdraviliškem domu« maškarado. Svira lastni godalni orkester.
Iz draštap žiDljBnia.
— Delovanje »Gosposvetskega Zvona«. Minuli teden se je vršil na ljubljanskem magistratu občni zbor »Gosposvetskega Zvona«, ki ga je otvoril predsednik dr. Oblak. Predsednik je kratko omenil zgodovino društva in z zadovoljstvom konstatiral, da je narodna zavest koroških Slovencev močno ukoreninjena v koroški narodni duši. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je društvo delavno in da se zaveda svoje vzvišene naloge. Društvo je posvetilo največjo pažnjo koroški mladini, za katero je dosedaj nabralo okoli 1200 slovenskih knjig v Ljubljani. Knjige so poslali tudi iz Maribora, Celja in Kranja-V Mariboru se ustanovi v kratkem društvena podružnica. Društvo ima okoli 1000 članov, kar je za tako važno društvo zelo majhno število in kar priča, da se v splošnem ne zavedamo svojih dolžnosti do neodrešenih bratov. Društvo je imelo v minulem letu 149.814.85 K dohodkov in 141.884.24 K izdatkov. Društveno premoženje z inventarjem znaša 12-190.59 K, V odbor so bili izvoljeni: nadučitelj Jeki, dr. Arnejc, dr. Potočnik, gospa Debeljakova, Ante Beg, dr. Rožman, nadrevident Deutsch, Ant. Brand-ner, dr. Oblak, Manica Komanova, J. Likozar, Lavrenčič st in Milko Kovač. Za preglednika inž. Mohor in davčni nadupravitelj Žvan. Odbor se še ni kon-stituirai. Ugotoviti moramo, da je bil občni zbor zelo slabo obiskan in da to ni ravno najlepša lastnost Ljubljančanov.
— Kolo jugoslovanskih sester ima v četrtek 1. febr. ob 16. uri redno odbo-rovo sejo.
— Ples Zvezo godbenikov za Slovenijo se vrši 4. februarja zvečer ob 8. uri v vseh prostorih hotela Union. — Operni orkester. — V restavraciji posebna salonska kapela. Pred plesom Dvorakov Carneval in Slovanski plesi (dirigent A- Balatka). Plesni aranžerji gg. Vlček in Černe: tango, shimmy, one-step, two-step in seveda valčki, beseda, četvorka itd. Vstopnina 10 Din za osebo, 25 Din za družino (3 osebe)-
— Maškarada »Lukežev semenj«. Dne 1. februarja bo v dvorani Kazine prisrčna domača in demokratična prireditev, dostopna vsakemu in vsem. — Agilni veselični odsek Je storil vse, da nudi posetnikom te maškarade najlepše utise letošnjega predpusta. Dekoracije so malodane končane in so tudi v tem oziru Šentjakobčani dokazali, da so kos tudi taki nalogi Vstopnice za maske se dobe v šentjakobski knjižnici še v sredo 31. januarja zvečer, vstopnice za člane društva, odsekov in njih rodbine pa do četrtka do 7. ure zvečer. Omenjamo, da je število vstopnic omejeno, da ne bo potem kake zamere.
Drobtine.
* Zanimiv pojav navideznega življenja. Pred par dnevi Je umrla v Milanu 56 let stara šivilja Marija Lottesini. — Zdravnik je konstatiral smrt, rekoč, da je nastopila vsled Paralize. Položena je bila na mrtvaški oder in drugega dne bi se moral vršiti pogreb- Prišli so že pogrebci in tudi voz je že stal pred hišo pripravljen, da pokojnico odpelje na pokopališče. Tedaj pa se je bliskoma razširila vest, da Marija še živi Ko jo je prišel namreč kropit neki sorodnik in jo je zadnjič poljubil je začutil, da je truplo posebno na hrbtu še gorko, Položili so jo v posteljo in poklicah mestnega zdravnika. Poskusil je na vse načine, da bi našel^ sledove življenja v njej, pa se mu na žalost sorodnikov ni posrečilo. Vendar pa je bil pogreb preložen na prihodnji dan, ker je bil zdi-av-oik mnenja, da sg frnefo do tedai ohladi
Gospodarstvo.
NAZADOVANJE PRIDELOVANJA
PŠENICE V VZHODNI EVROPI.
Jugoslovanski oddelek F. L. I- S. v New yorku priobčuje zanimiv članek nekega ameriškega strokovnjaka za poljedelstvo, ki ga je poslalo ameriško poljedelsko ministrstvo v Evropo, da prouči tukajšnje poljedelske razmere. To poročilo pravi da so se razmere poljedelcev v Evropi med vojno in pa v povojnem času zelo izpremenile. Znano je, kako je životaril pred vojno kmet v vzhodnoevropskih agrikulturnih deželah. Da se je mogel skromno preživeti je prodal večji in boljši del svojega pridelka, njegova hrana je bila težka in enolična. Kljub temu so se vedno čule pritožbe, da požro davki vse dohodke.
Po vojni pa so se razmere izpremenile- Kmet je potom agrarne reforme dobil toliko zemlje, da je njemu in družini obstoj zasiguran. Obenem je temeljito izpremenil svojo hrano. Dočim je poljedelec v vseh podonavskih deželah pred vojno večino pridelane pšenice prodal in se sam zadovoljil s črnim kruhom, jo sedaj porabi veliko za preživljanje svoje družine, ker mu ni več take sile za denar. Sicer so pa v tem delu Evrope sedaj posejani mnogo manjši kompleksi s pšenico, kot pred vojno. Mesto pšenice se prideluje sedaj v veliko večji meri krma, repa in koruza, deloma tudi ječmen in oves, kar je razlagati z veliko težnjo po razmahu živinoreje.
Pred vojno so mnoge podonavske države izravnavale svojo trgovinsko bilanco z izvozom pšenice zlasti v zapadno Evropo, kjer je ta pšenica močno konkurirala z ameriško. Vsled zmanjšanja pridelovanja tega najvažnejšega krušnega žita in vsled zelo stopnjevanega domačega konzuma je postalo to po vojni nemogoče. Radi tega se bodo morale vse vzhodnoevropske države temu prilagoditi, ako bodo hotele urediti svoje razdrapano gospodarstvo.
Najbolje napredujeta v tem prilago-denju novim razmeram — končuje poročilo — Češkoslovaška in Bolgarija, kraljevina SHS je tik za njima. Madžarska, Rumunija in Avstrija pa so bolj počasne v spoznavanju novih razmer. Poročevalec je uverjen, da so prejšnje razsežne površine, kjer se je pridelovala pšenica, stvar minulosti. Mogoče se bo pridelovanje pšenice v vzhodni Evropi zopet nekoliko opomoglo, vendar bo vedno zaostajalo za predvojno produkcijo,
m.
>< Vprašanje solunskega pristanišča. Grška vlada je sestavila komisijo, ki naj izdela načrt za konvencijo z našo kraljevino glede našega pristanišča v Solunu. Po predhodnem sporazumu med našim poslanikom in grškim ministrom zunanjih zadev naj tvorijo bazo zahteve naše vlade. Težkoča tega načrta obstoji v tem, kako odstopiti del pristanišča, ne da bi se obenem tangirala suverenost grške države, ali mednarodno pravo in praksa ima več načinov, da se temu bolj teoretičnemu problemu izogne. Načrt bo baje izdelan v kratkem.
X Zvišanje našega voznega parka. Po podatkih ministrstva saobračaja je dobila naša država na račun reparacij skoraj ves lanskega leta v Nemčiji naročeni vozni park. Dosedaj smo dobili od naročenih 4000 zaprtih vagonov 3985, od 5000 odprtih vagonov 4983, od 900 sanitetnih voz 428, od 200 cistern 150, od naročenih 400 lokomotiv 331, od 30 lokomotiv za ozkotirne proge 20. Edino potniške vagone dobimo morda šele meseca maja. Poleg tega smo dobili tudi dve kompletni delavnici za popravo vagonov in lokomotiv. Vsekakor razveseljiv napredek na polju našega narodnega gospodarstva.
X Državna borza dela. Dela iščejo: elektromonterji, železostrugarji, strojni ključavničarji, čevljarji pomožni delavci za tkalnico, peki, mlinarji, mesarji, pleskarji, strojniki, kurjači, šoferji, boln. strežnik, boin: strežnica, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci rudarji, oblikovalci, strojni kovači, mizarji, bolniški strežnik, zvonolivarji, sodarji, sodavičar, šteparica, služkinje, kuharice, vajenci vajenke itd.
X Brezrtselnost v Italiji Koncem novembra L 1. je narastlo število brezposelnih v Italiji za 33.227 na 354.238 oseb. Največja brezposelnost je vladala med poljedelskimi delavci od katerih jih je bilo 99.303.
X Rusko-madžarska trgovinska pogajanja. V Berlinu se vrše sporazumno z madžarsko vlado pogajanja med ruskim opravnikom in madžarskimi interesenti glede obnovitve in oživitve madžarsko-ruskega trgovinskega prometa. Vendar ne more po izjavi madžarskega ministrskega predsednika madžarska vlada prevzeti nobenih kreditnih garancij za dobave v Rusijo ter se bodo morali taki posli vršiti potom privatnih sindikatov. Madžarska bo dobavljala Rusiji stroje, iz nje pa bo uvažala surovo,olj e,, usnie. lan in azbest.
X Povišanje cen premoga v Nemčiji. Državni premogovni svet je sklenil povišanje premogovnih cen, ki znaša: za Westfalsko 20.240 mark brez davka na premog, za Saško 22.459, Dolnja Šlezija 19.226, srednjenemški rjavi premog 4.706, briketi 12.304, renski rjavi premog 3.937, briketi 13.960 mark.
X Nemška naročila angleškega premoga. Vsled zasedbe Poruhrja je nemška industrija prisiljena, da naroča premog v Angliji. Dosedaj je naročila Nemčija preko 70.000 ton premoga v Angliji ki bo prispel tekom februarja in marca v Hamburg in Bremen. Cene niso znane; kupec je baje nemški veleindustrij alec Hugo Stinnes.
X Gospodarska kriza v Češkoslovaški. V mesecu decembru prešlega leta je prišlo v Češkoslovaški 63 podjetij v konkurz. Od teh jih odpade 44 na Češko, 17 na Moravsko in 1 na Slovaško. V istem mesecu je bilo prijavljenih 505 slučajev izravnalnega postopanja, od katerih odpade na Češko 222, na Moravsko in Šlezijo 130, na Slovaško 119 in na Karpatsko Rusijo 34. Pasiva so znašala pri konkurzih 16.5 milijonov, pri slučajih izravnalnega postopanja pa 295 milijonov češkoslovaških kron.
X Tečaj ruskega rublja. V Moskvi je stal na borzi dne 3. januarja t L 1 L Sterling 142 milijonov rubljev, v prostem prometu pa celo 200 milijonov rubljev. Dolar je stal 32 do 44 milijonov rubljev, fruncoski frank 5,400.000 do
6.700.000,	italijanska lira 1,120.000 rubljev.
X Steczkowsky o poljskih financah.
Bivši finančni minister poljske republike, Steczkowsky, je izjavil novinarjem, da je stabilizacija valute glavni predpogoj za zbolišanje finančnega stanja države. Steczkowsky je proti nagli deflaciji in se v današnji dobi ne more sprijazniti z uredbo nove valute v obliki poljskega zlatnika. Po njegovem mnenju bi se moral najprej osnovati sanacijski fond, in sicer v višini ki je potrebna za kritje deficita državnega proračuna za 1. 1923. V ta fond naj bi se stekal davek na imovino; poleg tega bi se vzdrževal iz konfiskacije tujih valut in deviz, nadalje z zunanjim posojilom ter s prodajo nekaterih državnih nepremičnin.
X Izvoz železniških pragov. Finan-čno-ekonomski odbor ministrskega sveta je na predlog prometnega ministra dovolil izvoz vseh vrst hrastovih železniških pragov pod pogojem, da odstop! vsak izvozničar državi 3% pragov v naravi od one količine, ki jo želi izvoziti na ime izvozne carine.
X Iznašanje mark iz Nemčije. Nemška vlada je odredila, da sme vsak potnik nesti preko meje 200.000 mark, Ta odločba velja od 1. januarja t I.
X Ukinjenje trg. in obrtniške zbornice v Vel Bečkereku. Z ozirom na razne vesti, da je odrejeno ukinjenje trgovske in obrtniške zbornice v Velikem Bečkereku, obveščajo zagrebški listi, da so te vesti neresnične in brez vsake stvarne podlage.
X Število brezposelnih na Poljskem znaša po najnovejših časopisnih vesteh
75.000.
X Avstrijska zlata pariteta znaša od 29. januarja do 4. februarja 14.500 avstrijskih kron.
X Stabiliziranje francoskega franka. Francoska vlada je v dogovoru z francosko banko in z neko veliko finančno grupo podvzela potrebne mere, da se prepreči nadaljnje padanje franka.
Borzna poročila.
Zagreb, 30. januarja. Devize. Dunaj 0.151—0.154, Berlin 0.25—0.30, Budimpešta 4.10—4.20, Italija 515—525, London 510—512, New York 107 do
108.50,	Pariz 680—690, Praga 315—320, Švica 2075—2125. Valute. Ameriški dolarji 105—108, avstrijske krone 0.145 do 0.15, češkoslovaške krone 310—315, italijanske lire 510—513.
Beograd, 30. januarja. Devize. Bukarešta 43—44, Berlin 0.25-0.27, Pariz 660—680, Praga 305—310, Ženeva 2030—2090, Milan 510—525. New York 106—108. Valute. Ameriški dolarji 0— 108, francoski franki 0—660, romunski leji 44-45.
C u r i h, 30. januarja. Berlin 0.0125, New York 536,25, London 24.82, Pariz
32.50,	Milan 25.40, Praga 15.40, Budimpešta 0.2025, Beograd 4.60, Bukarešta 2-10, Sofija 3.30, Varšava 0.01625, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0074.
Berlin, 30. januarja. Dunaj 55.11], Budimpešta 1456, Milan 185-555, Praga 114.213, Pariz 242.891, London 182.043.75, New York 39.650.62, Curih 7384)5(1 Beograd 23.915.
Praga, 30. januarja. Dunaj 4-4725, Berlin 6.75, Rim 164.75, avstr, krone 4.55, italijanske lire 165.25, Budimpešta 129.875, Pariz 211.75, London 161.25, New York 34.55, Beograd 30-75.
Glavni urednik: Ivan Podržal Odgovorni urednik: Miha Gaberšek*
t-ast »Zvezde tiskflpie« 1- I inhljattl.
(Emil Oaborlaa:
Akš štev. ‘SIS.
Roman.
Prvo poglavje.
V	torek, dne 2S. februarja 186... je stalo v vseh večernikih med »Raznimi dnevnimi vestmi«:
»Vest, da je bila izvršena pri uglednem bankirju glavnega mesta g. Andreju Fauvelu velika tatvina, je provzročila danes zjutraj v Rue de la Provence in okolici veliko razburjenje. Z nenavadno drznostjo in spretnostjo se je posrečilo zločincem vdreti v pisarniške prostore, vlomiti v blagajno, ki je veljala za popolnoma varno pred vlomi, ter odnesti veliko vsoto 350.000 frankov v bankovcih. Policija je bila takoj obveščena ter se je lotila dela nemudoma z vso svojo znano vnemo in že imela uspeh. Zatrjuje se, da je bil nastav-Uenec, g. P. B. aretiran. Upati je, da roka pravice kmalu zgrabi njegove sokrivce.«
Cele štiri dni so se bavili v Parizu samo s to tatvino. Ko pa so se nato dogodili novi resni dogodki, ko si je v cirkusu zlomil neki akrobat nogo in ko je nastopila neka znana gospodična prvič na nekem malem gledališču, so nad temi dogodki pozabili na tatvino.
Listi pa so bili to pot, morda celo namenoma slabo ali pa vsaj netočno podučeni. Res je zmanjkala pri gospodu Andreju Fauvelu vsota 359.0CO frankov, toda ne na način, kakor je bilo opisano. Tudi je bil neki nastavljenec za enkrat aretiran, dokazati pa mu ni bilo mogoče ničesar in ga ni bilo mogoče obtožiti, in tako je ostala ta velika tatvina nepojasnjena.
V	naslednjem hočem podati dejstva, kakor jih opisuje s skrbno natančnostjo protokol o preiskavi.
Drugo poglavje.
Zavod Andrčja Fauvela je ena največjih bank V Parizu. Številno osobje, ki je tam zaposleno, skoraj ne zaostaja za kakim ministrstvom, s katerimi se kosa v ugledu.
V	pritličju leže poslovni prostori Njih okna so tako gosto zamrežena z železjem, da se zdi kakor da bi pred njimi morala utihniti celo vsaka izkušnjava. Široka steklena vrata se odpirajo v velikansko dvorano, v kateri stoje od jutra do večera štirje sluge. Na desno so prostori za občinstvo s hodnikom do line glavne blagajne. Uradni prostori za korespondente, knjige dolžnikov in splošno knjigovodstvo so na levi strani
V	ozadju vidiš majhno dvorišče s steklenimi vrati; tudi tu so pisarne, kamor gre sedem do osem lin za stranke. Ob navadnih dneh teh lin ne uporabljajo, ob gotovih zapadnih rokih pa so ne-obhodno potrebne.
Soba gospoda Andrčja Fauvela je v prvem nadstropju, neposredno tik njegovega lepega stanovanja; z uradnimi prostori Je zvezana s temnimi ozkimi in strmimi stopnicami, ki gredo v sobo prvega blagajnika. Ta soba, v hiši imenovana »blagajna«, je varna pred vsakim vlomom, — dä, celo pred pravim obleganjem: vsa je v oklopih, kakor kaka vojna ladja.
Debele plošče iz cinka so pritrjene na vrata ia stene in močna železna mreža zapira dimnik.
Tu stoji z velikanskimi klukaml v zid pritrjena blagajna za denar; ta velikanska omara pač lahko razburi fantazijo ubogega človeka, ki z lahkoto prenaša vse svoje premoženje v svoji denarnici
Blagajna, mojstrsko delo firme Becquet, je visoka tri metre in široka poldrag meter. Vsa je iz kovanega jekla s trojno steno in ima za slučaj požara še posebne predale.
Blagajno odpira droben ključ, s katerim samim pa se blagajna še dolgo ne da odpreti Tajnost močne umetne ključavnice tiči v treh pregibljivih jeklenih gumbih, ki imajo vrezane vse črke alfabeta. Ključa ni mogoče vtakniti prej v ključavnico, predno črke niso postavljene v onem razporedu, kakor so bile postavljene, ko se je blagajna zaprla. Pri gospodu Fauvelu so namreč zaklepali blagajno, kakor tudi drugod, na posebno besedo, ki so jo od časa do časa izpreminjali. To besedo pozna samo šef hiše in blagajnik. Vsak izmed obeh ima po en ključ.
Človek bi mislil, da sme posestnik take blagajne spati na obeh ušesih, pa naj ima tudi de» mante brunšviškega vojvode. Zdi se, da obstoja le ena možnost nevarnosti, da namreč pozabi besedo, ki odpira železna vrata.
Torej: Dne 28. februarja zjutraj so prišli na-stavljenci, kakor navadno, v urad.
Ob pol desetih, ko je bil vsak pri svojem delu, Je vstopil neki moški, srednje star, močno ogorel, s kretnjami vojaka in v žalni obleki v komptoir tik blagajne, kjer je delalo pet ali šest nastavljencev.
Hotel je govoriti s prvim blagajnikom.
Odgovorili so mu, da blagajnik še ni prišel in da se blagajna sploh odpre šele ob desetih, kakor je zapisano na veliki tabli v veži.
Zdelo se je, da je odgovor tujca zelo ozlovoljil in spravil iz ravnotežja.
»Mislil sem, da najdem koga, na katerega se lahko obrnem, ker sem se včeraj dogovoril z gospodom Fauvelom,« je rekel z malomarnim, skoraj nevljudnim glasom. »Jaz sem grof Louis de Cla-meran, posestnik plavžev v Oloranu; prišel sem, da dvignem 300.000 frankov, ki jih je moj brat zaupal banki, in čegar dedič sem jaz. Zelo se čudim, da ni bil dan noben ukaz...«
Zdelo se je, da bančnih uradnikov niso ganili niti naslov plemenitega posestnika plavžev, niti njegovi razlogi.
»Blagajnika še ni,« so mu odgovorili »ml pa ne moremo storiti ničesar.«
»Potem me peljite h gospodu Fauvelu!«
Ta zahteva je provzročila gotovo neodločnost; končno pa je pripomnil neki mlad uradnik z imenom Cavaillon, ki je delal pri oknu: »Gospod Fauvel ob tej uri ni nikdar doma.«
»Pa pridem še enkrat,« je rekel gospod de Clameran. Odšel je, kakor je bil prišel, še pozdravil ni, niti se ni dotaknil roba svojega klobuka.
»Prav malo vljuden človek,« je rekel mali Cavaillon; »seveda ima tudi smolo. Komaj Je odšel pa že prihaja Prosper.«
Prosper Bertomy, prvi blagajnik hiše Andrč Fauvel, je bil lep, velik mož, kakih tridese1' let star, plavolas in modrook ter oblečen z največio skrbnostjo po najnovejši modi Ničesar bi mu ne
bito oponašati, da se ni trudil nastopati po angleškem vzorcu pretirano hladno in leseno, in da ni gotova ošabnost, ki je bila brati na njegovem obrazu, kazila izraza njegovega sicer prijaznega obraza.
»Tako!« je vzkliknil Cavaillon. »Nekdo je žfl vprašal za Vas!«
»Kdo? Neki posestnik, plavžar, ne?«
»Da.«
»Že pride še enkrat. Ker sem vedel, da pridem danes pozno, sem preskrbel že včeraj vse potrebno.«
Medtem ko je Prosper govoril, je odprl svojo sobo, vstopil in vrata zaklenil za seboj.
»Tako je prav!« je rekel mladi uradnik; »naš blagajnik se ne da ugnati v kozji rog. Kolikokrat se je že sprl s principalom, ker je prihajal vedno prepozno, pa kaj ga briga! Končno ima popolnoma prav. Saj doseže od principala vse, kar le hoče. Nič čudnega, da ne prihaja prej, ker tako preživlja vse noči Ali ste opazili kako bled kakor stena je danes zopet?«
»Najbrže je zopet igral, kakor oni mesec. Couturier mi je povedal, da je en sam večer izgubil 1500 frankov.«
»Zato pa nič manj vestno ne izpolnjuje svojih dolžnosti« je prekinil Cavaillon. »Če bi bili vi na njegovem mestu.. .*
Naenkrat je prenehal. Vrata k blagajni so se odprla in blagajnik je vstopil omahujoč.
»Okraden,« je jecljal »okradli so me!«
Njegov izraz, njegov hripavi glas, trepet celega telesa je izražal tako strašen strah, da so vsi uslužbenci naenkrat poskočili s sedežev ter pohiteli k njemu.
Komaj da je §e mogel stati, tako strašno mu je bilo pri srcu; morali so mu prinesti stol. Njegovi kolegi so se postavili okrog njega in so hoteli zvedeti kaj natančnejšega.
»Okraden,« so klicali, »kje, kako, kdo?«
Polagoma se je Prosper zavedal.
»Vse so vzeli kar sem imel v blagajni,« je odgovoril
»Vse?«
»Da. Tri zavitke po stotisoč frankov v bankovcih in en zavitek s petdeset tisoč franki. Vsi zavitki so bili zaviti v polo papirja in zvezani«
Kakor strela se je razširila vest o vlomu v banko in z vseh strani so pridrveli radovedneži Prostori so bili natlačeno polni.
»Kako,« je rekel mladi Cavaillon Prosperju, »ali so blagajno s silo odprli?«
»Ne, blagajna je nepoškodovana!«
»No, torej?«
»Torej? Dejstvo je, da sem imel včeraj zvečer 350.000 frankov in da jih danes ne najdem več.«
Vsi so molčali; samo nekega starega bančnega uradnika se ni bila polastila splošna zmedenost.
»Ne izgubite vendar glave, gospod Bertomy.« je prigovarjal; »pomislite vendar, naš šef je najbrže razpolaga! s papirji«
Nesrečni blagajnik se Je naenkrat Vzravnal; oprijel se je te misli
»Gotovo«, je vzkliknil, »prav imate, — šef!«
Potem je premislil in rekel zopet ves potrt:
»Ne, ni mogoče; pet let, odkar sem pri blagajni, je gospod Fauvel ni nikdar odpri brez mene. Onih parkrat, ko je hotel dvigniti kako vsoto, je rajši počakal name ali pa me je dal poklicati. V moji nenavzočnosti pa se blagajne ni dotaknil.«
»Vse eno.« je pripomnil Cavaillon, »predno obupamo, ga moramo obvestiti.«
Že je bil pohitel služabnik v sobo gospoda Andreja Fauvela v prvo nadstropje ter mu sporočil, kaj se je zgodilo.
V tem trenutku, ko je Cavaillon predlagal, da ga naj pokličejo, je vstopil.
Andre Fauvel je bil srednje velik mož kakih petdesetih let. Lasje so mu začele že siveti; bil je precej debel In hrbet mu je bil nekoliko vpognjen, kakor pri vseh ljudeh, ki mnogo sedž delajo. Pri hoji se je zibal z zgornjim životom. Iz njegovih živahnih oči je govorila odkritosrčnost.
Z nobenim svojim dejanjem ni prišel nikdar navzkriž z izrazom blagohotnosti ki je stal v njegovih potezah. Bil je doma iz okolice Aixa in če ja bil vznemirjen, je pri govorjenju zopet zapadel nekoliko v provansalsko narečje, ki je posebno čudovito učinkovalo v njegovem duhovitem razgovoru.
Očividno ga le močno potrla vest, ki mu |o je bil prinesel sluga. Sicer navadno sveži izraz ja izginil z njegovega lica. Bil je silno bled.
»Kaj pravite?« je vprašal nastavijence, ki so se pred njim spoštljivo umaknili »kaj se je zgodilo?«
Nevarna kriza rodi pogosto nenavadne sile. Tako je bilo pri blagajniku, ko je zaslišal glas gospoda Fauvela; odločilni trenutek, pred katerim se je bal. je bil tu. Vstal je in stopil pred šefa.
»Gospod Fauvel, ker sem imel to jutro izplačil o katerem veste, sem poslal včeraj zvečer v banko po 350.000 frankov...«
»Zakaj včeraj, gospod Bertomy?« ga je prekinil bankir. »AH Vam nisem že tisočkrat ukazal da počakate do dneva?«
»Vem, v tem sem se zagrešil; toda nesreča se je zgodila. Včeraj zvečer sem denar zaklenil, danes je izginil, in vendar vrata niso bila vlomljena.«
»Saj ste znoreli,« je zaklical Fauvel, »Vam se sanja!«
Teh par besed je uničilo vsako upanje; ravno strašni njegov položaj pa je dal Prosperju zopet do gotove meje mimo kri; ni bila to gotovost premišljenega sklepa, marveč ona topa brezbrižnost, ki sledi nepričakovanim katastrofam.
Komaj nekoliko zmedenosti je bilo poznati ko je odgovoril:
»Žal, nisem ne znorel, niti se mi ne sanja, resnico govorim.«
Ta mirnost v takem trenutku je Fauvela popolnoma razburila. Prijel je Prosperja za roko in ga močno stresel.
»Govorite!« je končal »govorite! Kdo bi bil odpri blagajno?«
»Tega ne vem.«
»Samo VI in jaz poznava besedo; samo VI ta jaz imava ključ.«
To je bila že obtožba; vsaj razumeti je bilo tako.
(Dalje prihodnjič.)
er
ts
GL
: Za leto 1923 :
Hi
v dveh lično izdelanih oblikah 12X7 in 6X4 cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovi-nah s papirjem, n Koledarra sta lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. Naroči naj se jih direktno pri
Zvezni tiskarni in knjigarni v Ljubljani,
Woifova ulica št 1.
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah lično In točno
Zvezna tiskarna in knjigarna
s Ljuljani, Rolfcva ulica L
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
a o
-t ■:	'iv '-'V. >:#*
B
n
o
Izšli so sledeči zvezki:
Stev.1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava „ 8. Vrag in Katra.
Izdala in založila
jn Mama in Wpa“
v Ljubljani, Woifova ul. 1. oN. Vsak zvezek stane
■ □
a
o
B
B
B
a
B
m
a
a
B
B
a
B
9
❖
3 Din.
v
pi$ma, račun«, kuuert«, uizitk«
in d$c za trgeuino in cbrt potrebne ti^I^cuine izurjuje lične in poceni
Zuezna tisama in knjigarna
u Ljubljani, lL?elfcua ulica 1.
Najceoejše in najhva'ežnejže darilo našim malim ja:
JY[cj zuerinjalt
knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5*—.
Moji ljubčki
živalske slike sa naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8*—.
FV[ladi 5liltar
10 tiskanih predlog za po* barvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvniki Din 3*—.
V
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Din S*—»
Vse se dobi v
• •
m
pii .lita ul.
raz
Pie upa
„Manjih
Novosti",
Ljubljana, fflarijln fm it.B.
ing. Dulde
in drug
Ljubljana
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
«ffiHBBBBaBBHaBBBaseSSSaSBSBMrEnssaBB« »•aBBBBBBBESBflBBB BBBBBBBB BBOBB BBBBBBBB B B
g
B B
■
B
n
B ■
■
Za leto 1923	Za leto 1923
BELEŽNI KOLEDAR
v dveh oblikah: v mapi na mizi ležeč In odprt na mizi stoječ.
a Cena v mapi Din 20.—, stoječa oblika Din IS1—. a	Dobi s» °
f „Zvezni tiskarni in knjigarni“ Ljubljana
Woifova ulica štev. 1.
I
a
a
I
B
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBOBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBBBBBB IBBHBBBBHBBBBBBBBBBBBB
;V • •. «*&***<■ * K'	1
Čevlji tovaren
Peter Kozina 81 Ko.
so najboljši in najsolidnejši. Zahtevajte jih povsod I
I
Glavna zaloga na debelo in drobno
Ljubljana
Breg 20 ter Aleksandrova cesta 1.
i©
ü ünmM JÜTBilföE HOBöSTI“
bodo dosegli n a i v e č i e uspehe. Upeljali bomo tudi takozvane
:: MALE OGLASE :s
po kol kor mogoče najnižji ceni, da jih bode vsakdo lahko naročil.
Udaja ta tlaka »Zvena tiskarna ta knjigarna« v Ljubljani