LETO LIX
V Ljubljani, v četrtek 21. maja 1931
-^TEV. 113;
2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cena 1 Din
Ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7963, Zagreb ihr. 39.011, Praga-Dona j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, rasen pondeljka in dneva po praznika
Poštnina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 25 Diu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/Ill
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%, 2994 in 2050
Ženevski načrti
Vladna kriza v Avstriji?
Vsenemci hočejo prisiliti vlado, da odstopi - Avstrija mora varčevati
in ne razsipavati
Grof Coudenhove-Kalergi je pred nekaj dnevi razposlal svetovnemu tisku ognjevit razglas, v katerem opozarja narode na plamen, ki šviga na različnih krajih iz evropske stavbe, medtem ko odgovorne vlade mirno spe spanje pravičnega. Milijoni so lačni, brez zaslužka in obupavajo. Odgovorni državniki pa se premetavajo od konferenc na komisije in podkomisije in naposled se tudi najbolj plemeniti nameni razlijejo po brezplodnih in brezkončnih anketah.
Ako se ta kritika nanaša na sedanja posvetovanja Zveze narodov v Ženevi, ne velja v polni meri, ker so dokazi tu, da se države v resnici prizadevajo najti praktičen izhod iz brezupne zagate, kamor je Evropa zabredla. Zveza narodov je sprejela kar tri širokopotezne načrte za saniranje Evrope. Vsi so nekoliko politično pobarvani, vendar pa je treba s pohvalo priznati, da se danes prvič po napoleonskih vojnah pripoznava suvereniteta gospodarskih vprašanj nad političnimi in da se odkritosrčno naglaša potreba gospodarske skupnosti tudi tam, kjer bi politični interesi morebiti svetovali drugače. Ta veliki napredek se mora beležiti.
0 nemško-avstrijskem carinskem načrtu, ki naj bi v nadaljnjem razvoju pritegnil še Madjarsko in Romunijo, smo na tem mestu že mnogokrat izrekli mnenje, ki ga odkritosrčno smatramo za najboljše z našega jugoslovanskega državnega in po-krajinsko-slovenskega stališča. Zvezi se ne zoper-stavljamo in se ji tudi ne smemo, dokler jo dovoljuje naravno božje in tudi človeško pozitivno pravo. Toda vzeti se ji mora vsaka politična ostrina s primernimi učinkovitimi garancijami, ki bodo držale tudi, ko na Dunaju in v Berlinu ne bosta več sedeli vladi s tako čistimi nameni, kot sta jih opetovano označila dr. Schober in dr. Curtius. Garancije so teritorijalnegn in gospodarskega značaja: poprava mej. ki ho upoštevala narodne manjšine, in gospodarska organizucija slovanske vzhodne agrarne Evrope. Politična in kulturna zgodovina zadnjih stoletij je nakopičila toliko dragocenih izkušenj v tem pogledu, da je prav, če se enkrat iz njih učimo. Naše sodelovanje bo zatem postalo zelo enostavno, bo odkritosrčno brez zahrbtnih misli, ker bo temeljilo na medsebojnem spoštovanju, ki vedno izvira iz enakovrednosti in iz enakopravnosti.
Italijanski načrt, ki predvideva gospodarsko zvezo med Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko, je samo demagogična korektura nemškega programa in služi očividno bolj političnim kot pn gospodarskim ciljem, ker podčrtava baš to, kar smatramo v dunajskem protokolu od 17. marca za odveč, namreč politično os. Kako se naj drugače razlaga program, ki hoče s klinom razklati Evropo od Baltiškega zaliva do Sredozemskega morja? Iz našega stališča je nemoralen in ne more priti v diskusijo pri reševanju Evrope.
Tretji načrt prihaja iz Pariza, če govorimo o njegovih nedostatkih še prej, nego smo povedali njegovo vsebino, moramo reči, dn je njegova hiba v tem, ker je nastal zaradi nemško-avstrijske ofenzive. Torej predstavlja neke vrste izsiljen nadomestek, sestavljen v zadnjem hipu pod pritiskom razmer, torej brez tiste svežosti in originalnosti, ki bi jo brez dvoma imel, če bi ga bilo rodilo nesebično hrepenenje pomagati bednim evropskim narodom. Francoski načrt predpostavlja štiri velike potrebe: 1. najti tržišča za odvečne žitne zaloge vzhodne Evrope, 2 .najti tržišča za zapadne industrijske izdelke, 3. najti kredite za na denarju revne države, 4. odpomagati pred vsem Avstriji, da je gospodarske neprilike ne poženejo v pogubne avanture.
Načrt je širokopotezen, obsega v bistvu vse težave evropske krize, začuda pa najdemo v njem poizkus izločiti Avstrijo iz evropske gospodarske Skupnosti ter jo posaditi kot privillgirano dote na prsi matere Evrope. V podrobni izpeljavi predlogov francoskega načrta bi se pokazala sledeča slika: Vpeljale bi se preferenčne izredne carine, ki bi veljale paralelno tako za poljedelske pridelke vzhodnih agrarnih držav, kakor za industrijske izdelke privilegirane Avstrije. Evropske države naj bi pristale na eno in na drugo vsaj za dobo gospodarske krize, ne da bi smele zahtevati za svoje izvozno blago kakšne posebne ugodnosti od strani držav, kojih žito ali industrijske izdelke bi kupovale. Z drugimi besedami rečeno, poziva francoski načrt evropske države, da naj iz golega usmiljenja pokupijo vzhodne žitne zaloge in avstrijske industrijske izdelke, dn se naj pa prostovoljno odpovedo vsaki protiuslugi. Gospodarsko sodelovanje b: tako bilo enostransko in ne več pogodbeno obvezno za industrijo in poljedelstvo, kakor to predvideva sinajski načrt od lanskega leta, ki hoče ustvariti gospodarske skupine na načelu: kolikor ti meni, toliko jaz tobi!
Glede kreditov pravi francoski načrt, da so potrebni in da so tudi mogoči, toda kapital bi se začel pretakati šele s pomočjo kakšne mednarodne kreditne organizacije pod kontrolo Zveze narodov, ki naj bi sploh ustanovila poseben ločen odbor za posojila, ki bi pripravljal mednarodna posojila in kontroliral ponujene garancije.
Dr. M a r i n k o v i č je v svojem ženevskem govoru pravilno poudaril, da se v glavnem strinja ■/ idejami francoskega načrta, da pn ne soglaša z nckatorimi podrobnostmi. Očividno je naš zunanji minister imet pred očmi resnico, da sedanji položaj zahteva odločitev in ne kompromisov, da evropska kriza ne dovoljuje rnzneženjn Avstrije, ki je integralen del Evrope, in slednjič, dn je težišče vsega sedanjega problema razmerje med Francijo in med Nemčijo. To vprašanje se bo mornlo načeti pogumno in odkritosrčno od ene strani, kakor od druge. Prej in broz tega je vsak drug načrt neučinkovit, zato ker je nepopoln in ker mu manjka gospodarska in politična podlaga. Mi smo mnenja, dn morn napraviti prvi korak Nemčija in da ga na žalost v Ženevi še ni napravila. Čas beži hitro.
Dunaj, 20. maja. d. Politična napetost, ki je dosegla svoj višek v brzojavki, v kateri je zvezni kancler dr. Enders pozval svojega zunanjega ministra dr. Schobra, naj se takoj vrne na Dunaj, ker se naznanja vladna kriza, se do sedaj ni nič izboljšala. V parlamentarnih krogih s trdovrat-nostjo krožijo vesti, da so Vsenemci trdno odločeni glasovati proti vladnemu rarčnostneniu načrtu, kar bi imelo za posledico takojšen odstop sedanje vlade. Krščanski socialci so se pred vseni trudili najti nadomestila za puntajoče se Vsencince pri nemškem Landlmndii in pri lieimrerovskik poslancih, kar bi zadostovalo, da se obrani vladna večina tudi po odhodu vsenemštva. Toda v tem slučaju ni prav čisto nič gotovo, če bosta dr. Enders in dr. Schober še ostala na svojih mestih, ker bi krščanski socialci v novi vladi sedanjega zuuanjega ministra ne mogli več trpeli.
Po dunajskih listih se zrcali velika nervoz-nost avstrijskega javnega mnenja, ki se naravno boji vladne krize baš v trenutku, ko mora Avstrija pred ženevskim Svetom Zveze narodov hraniti svoje življenjske potrebe in skušati kljub vsem nasprotstvom prodreti z načrtom carinske zveze i. Nemčijo. »Reiclispost« odvrača vso odgovornost na Vsenemce, ki nočejo uvideti potrebe, da mora Avstrija, revna in bedna Avstrija, svoj proračun uravnovesiti edinole z znižanjem svojih izdatkov, nikakor pa nc s povečanjem svojih dohodkov. Po poročilih istega lista zahtevajo Vsenemci upeljavo državnega monopola na bencin in na vžigalice, kakor tudi davek na vse družine
Budimpešta. 20. maja. Nedavno se je po evropskem tisku razširila vest o neke vrste posebni gospodarski pogodbi med Madjarsko. Avstrijo in Itnlijo, ki naj bi slonela na nekakšnem kontingen-tiranju blaga za izvoz. V tukajšnjih gospodarskih krogih so zaenkrat znana glavna določila, na katerih bo slonela gospodarska pogodba meti Madjarsko in Avstrijo. Pogajanja med tema vladama naglo napredujejo in danes so že znana glavna določila. Pogodba ho res svojevrstna in temelji na sistemu kreditnih olajšav, ki jih vladi dovolita izvoznikom, da lahko prenesejo visoke carine pogodbenikov. Tako se n. pr. matljar-ka vlada obveže. da bo dovolila svojim izvoznikom poljedelskega blaga kredite po nizki obrestni meri. tla hodo lahko plačali visoke avstrijske carine na uvoz poljedelskih pridelkov; prav tako bo dajala avstrijska vlada po nizki ceni posojila svojim izvoznikom industrijskega blaga v Madjarsko. Državi bosta dovoljevali kredite po ir'c, kar pomeni veliko olajšavo, ako upoštevamo, dn je navadna obrestna mera v teh državah 11 ilo 13%. Olcde na to razliko bosta državi plačevali izvoznikom pravo premijo, ki bo predstavljala 9—11 odstotkov vrednosti blaga, določenega za izvoz.
Vendar pa sla vladi določili meje tem ugodnostim. in sicer se bo ta premija omejila le na določeno količino blaga, lo se pravi, državi bosta odmerili -kontingent blaga, ki bo deležen te
Trst, 20. maja. ž. V Pulj je prispel nov pre-fekt Italo Fosci. ki je prevzel dolžnost in takoj izdal cirkularje vsem uradom in fašističnim organizacijam. v katerih poziva vse državne urade in člane fašističnih organizacij ter narod, da delajo na razvijanju in utrjevanju fašistične Italije in propagirajo med narodom, ker je vsa Julijska krajina rimska in benečanska po svojih tradicijah in mentaliteti. Fosci je postavljen za prefekta po
Rim. 20. maja. ž. V senatu je zaključena diskusija o proračunu zrakoplovnega ministra. Pri tej priliki je zrakoplovni minister Balbo podal stanje italijanskega z^rakoplovstva in rekel, da je Italija prekosila nmoge bolj bogate narode in da to. kar je Italija napravila za razvoj zrakoplov-slva, morajo drugi šele izvesti. Vojna jc daleč, je rekel Balbo, in želim, da ne pride do iste. Ali želja za mir ne more skriti nevarnost vojne. Zalo mora biti italijansko zrakoplovstvo vedno pripravljeno na eventiielno^ti. Fašistična vlada je gledala na to, da svoje zrakoplovstvo povzdigne in spo-polni. Upam, da bo italijansko zrakoplovstvo izvršilo svojo dolžnost.
Rim, 20. maja, ž. Vsi fašistični listi prinašajo vesti o protestnih zborovanjih proti trianonskl in neuillski mirovni pogodbi, ki so sc vršila v Budimpešti in Sofiji. Fašistični listi pišejo, da je znnni italijanski publicist Cuchetti na protestnem sborovanju v Budimpešti imel govor, v katerem je poudarjal, da so mirovne pogodbe napravile v srednji Evropi tako zmedo, da se potreba po re-
broi otrok. Finančni minister dr. Jueh je voljan sprejeti slednji stavek, toda na noben način noče sprejeti predlog monopola. »Ncuo Freie Pressec pa poziva Vsenemce, naj v očigled velikih dogodkov v Ženevi vendar ne povzročijo vladne krize, ki bi imela katastrofalne | osledice la bodočnost Avstrije. Dr. Schober, tla je sicer sprejel brzojav za povratek na Dunaj, ampak, dn mu zelo važni državni posli ne dopuščajo zapustiti Žeuevo, dokler pogajanja glede carinske zveze niso končana. Ako bi se predčasno končala, potem bi se' morala sklicati bogve, kdaj nova konferenca, do katere bi morala Avstrija nositi brez upa zmage, vse breme svojega težkega položaja. V javnem mnenju se opaža splošno ogorčenje nad demagogijo Vsenem-cev in ni ga človeka, ki bi ne odobraval korake, ki jih je vlada podvzela. da prepove napovedane manifestacije dne 31. maja. katere hočejo uprizoriti Vsenemci obenem z nacionalisti po vsej državi.
Vaš dopisnik se je zglasil pri vplivnem uradniku finančnega ministrstva, ki mu je tolmačil razloge, iz katerih mora vlada na vsak način vztrajati pri svojem varčnostnem programu. Poglavitni razlogi zato so: 1. gospodarska kriza še lahko traja nekaj let. zato bi bilo nespametno, že bi po nepotrebnem razsipavali c denarjem. 2. Zadnje leto opažamo sistematično nazadovanje davčnih dohodkov. ki še lahko traja leta in leta. Vse kaže, da bo v tem pogledu prihodnje leto še slabše. 3. Davek se v Avstriji ne more reč povišati, ker je dosežena že davno dovoljena črta. Vsako povišanje davkov tekom zadnjih let je jasno dokazalo, da
kreditne olajšave. Kontingent madjarskega žita. ki naj se izvozi v Avstrijo, je baje določen ua 2.6 milijona stotov, kar odgovarja točno madjarskemu izvozu žit« v Avstrijo v letu 1020. Kontingent avstrijskih industrijskih izdelkov, določen zn izvoz na Madjarsko. pa presega povprečni izvoz i/. Avstrije v zadnjih letih, ker je Avstrija radi visokih madjarskih carin le malo svojega industrijskega blaga izvozila v Madjarsko; avstrijski kontingent še ni odmerjen, vendar se zdi, da bo znašal 150% |H)vprečnega izvoza na Madjarsko v I. 1925 -1930,
Državna proračun« ne bosta trpela, ker se bodo stroški zh kreditne olajšave krili z vplačanimi carinami, ki si jih bosta državi obdržali. Po preteku enega leta se bo izvršil medsebojen obračun (clearing) z namenom, da se doseže med obema državama polno izenačenje. Ako bi bila ena država preveč obtežen«, bi se v naslednjem letu izprr-menil kontingent njej v prid.
Ta sistem ima to prednost, da se z njim ne krši načelo največje ugodnosti; katji la ne gre za dovoljevanje preference, lemveč le za izkoriščanje trgovinsko-politično dovoljenih kreditnih olajšav. Druga prednost obstoji v tem. da jc razmeroma lahko skleniti slicne dogovore, nc dn bi se že obstoječi kršili. Kajti Avstrija bi n. pr. prnv lako /. Jugoslavijo sklenila takšen sporazum glede žila kakor z Madjari.
sestanku, ki ga je imel tajnik stranke Uiuratti s pokrajinskim tajnikom Julijske krajine. Jasno je, da bo Fosci razvil v Istri osebno akcijo, kakršno sta tržaški prefekt Porro in Avenanti razvila v Gorici.
Reka, 20. maja. ž. Po neki vesti iz Kima je prometni minister odobril novemu parobrodnemu društvu Carnaro . do uvede redno parniško linijo med Albanijo in Reko.
viziji teh pogodb sam« po sebi izkazuje. Pri tej priliki je opozoril, d« so izvrši revizij« na miren način, a manifesti v .Sofiji, ki so sc vršili ob priliki 11 letnice podpisa miroTne pogodbe v Ncuillu, liki 11 letnice podpisa mirovne pogodbe v Neuillvu, tem manifestom prisostvovali znani predstavniki bolgarskih političnih strank in nekateri službeni faktorji, med njimi tudi mctropolit Štefan. Protestni manifestaciji v Sofiji je prisostvoval tudi bivši madjarski minister Lukncs in je po mišljenju •»Giornale d'lta1ia< najbolj dokazano ozko delo med Madjarsko in Bolgarsko v akciji za revizijo mirovnih pogodb.
Radio v Angliji
London, 20. maja. AA. Po četrtem letnem poročilu angleške brezžične družbe je bilo do 31. decembra leta 1930. izdanih 3.411.610 dovoljenj za sprejemne radioaporate. V lej številki niso všteta brezplačna dovoljenja slepcem. Družba je prejela zn dovoljenja 1.045.000 funtov šterlingov. pošta in finančna uprava pa 635.000 funtov šterlingov.
s« davčni dohodki le imanjšali is enostavnega t razloga, ker ljudje nimajo denarja. 4. Kdini ishod jc torej za vsako pametno gospodarsko politiko uvesti strog varčnostni režim v driavno uprave, ki bo morala hočeš nočeš svoje izdatke mižati sa toliko, da bodo odgovarjali dosedanjim normalnim državnim dohodkom.
Ženeva, 20. maja. fr. V ženevskih krogih se mnogo komentira vest, da je kontrolna komisija pri Zvezi narodov, ki je imela nalog nadisirati avstrijske finance, našla škandalozne zglede nepotrebnega razsipavanja z denarjem v avstrijski drž. upravi. Dobro poučeni politiki so mnenja, da bodo ta nedobrodošla odkritja prisilila avstrijsko vlado, da kljub opoziciji Vsenemcev izvede varčnostni program, ki ga je izdelal finančni minister Jueh in ki je bil sprejet od ministrskega sveta brez vsakega dodatka. Prisotnost dr. Schobra v Ženevi bo brezdvoma mnogo koristila, da se položaj razjasni in dn se ugotovi, če je treba, da se pošlje nov komisar na Dunaj, ki bo nadzoroval uporabo pravkar dovoljenega posojilo.
Dunaj, 20. maja. tg. Notranjepolitična krita }e odgodena. Danes dopoldne je ivesni kancler dr. Ender sporočil v ministrskem svetu, da zunanjega ministra dr. Schobra ni mogoče pričakovati ii Ženeve pred soboto. Opozarjal je na to. da se Vele-ncmci branijo, sprejeti davčni načrt finančnega ministra dr. Jucha. Med tem hočejo posknsiti še druge načrte zn obdavčenje, predvsem pa sahte-vati od dežel in občin, da bodo varčevale.
Osebne vesli
Belgrad, 20. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljeni: za svetnika izseljeniiksga komisarijata v Zagrebu v 5. položajni skupini Stepan Herman, svetnik ministrstva sa socialno politiko in narodno zdravja, po poUabi službe; za višjega svetnika ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v 4, skupini dr. Fe -d o r Aranicki, Sel izseljenskega komisarijata v Zagrebu,
Iz zdravniške službe
Belgrad, 20. maja. AA. S sklepom ministra
r.a socialno politiko so postavljeni za sekundarnega zdravnika državne bolnišnice za duševne bolezni na Studencu pri Ljubljani dr. Stanislav žvo-k e I j , sekundarni zdravnik banovinske bolnišnice v Ljubljani v 1/9, za upravnega uradnika v državni bolnišnici za duSevne bolezni na Studencu v 8. «ku-pini Avgust V r i n k e 1 e , uradnik banovinik« bolnišnice v Ljubljani.
Srečna srečka
Belgrad, 20. maja. I. Danes je bilo poslednji
žrebanje državne loterije. Premijo 1.200.000 je do. bila srečka št. 68.450. Drugo premijo je dobila it
9.564.
Polovična vožnja na velesejem v Ljubljani
Ljubljana, 20. maja. AA. Razen 50% popust
na državnih železnicah ob obisku 11. ljubljanskegi velesejma, ki bo trajal od 30. maja do 8. junija v Ljubljani, imajo obiskovalci tudi enak popust na parnikih Jadranske in Dubrovačke plovidbe in družbe -.Boka«. Ti popusti na parnikih veljajo od 20. maja do 20. junija t. 1.
Razglas direkcije dri. železnic
Ljubljana, 20. maja. AA. Direkcija državnih
železnic v Ljubljani javlja, da se zaradi nepredvidenih prometnih zaprek vložitev mostne kon-strukcije in odstranitev mostnega provizorija pre-. ko Smartinske ceste vrši dne 27. t. m. in ne 22. t.-m. kakor je bilo priobčeno. Vsled tega bo prehod pod železniškim mostom zaprt za pešce in vozila dne 27. t. m. in ne 22. t. m. in sicer od 8 do 17.
Tobačni ekstrakt za poljske škodljivce
Belgrad, 20. maja. AA. Mnogi poljedelci in kmetijske ustanove še niso vedele, kako bi dobila tobačni ekstrakt za ugonabljanje poljskih škodljivcev. Tobačni ekstrakt je monopolski predmet in se dobi samo v tobačnih tovarnah v Ljubljani, Nišu in Sarajevu in v monopolskih skladiščih v Belgradu, Zagrebu, Novem Sadu, Skoplju in Dubrovniku. Dobi sc v dveh vrstah zabojev in sicer v posodah po 5 kg in v sodih po 200 kg netto. Stane 6 Din kg v posodi, v sodu pa 5 Din kg. Prodaja se samo v celih posodah in celih sodih, in sicer samo kmetom in kmetijskim ustanovam franko monopolsko skladišče ali tobačna tovarna. Ker je tobačni ekstrakt monopolski predmet, se pošilja samo tedaj, če je naročena količina plačana tc vnaprej.
Za posest iraškega petroleja
London. 20. maja. AA. Po dvomesečnih pogajanjih je bil 24. marca v Bagdadu podpisan sporazum med iraško vlado in iraško petrolejsko družbo. Tn dogovor je v |>onedeljek formalno ratificiral iraški parlament. Sporazum je rešil spor glede petrolejske napeljave. Iraška vlada je zahtevala, naj zgradijo napeljavo do Haife ob Sredozemskem morju. Francosko skupina v družbi se j je temu uprla in predlagal«, naj se konča nape-i Ijava v Tripollsu v libanonski republiki, ki je pod i francoskim kolonijalnim mandatom. Po sedanjem sporazumu bo petrolejskn napeljava izpeljana od Kirkuka do Haife in do Tripolisa. Napeljava se bo j odcepila pri mestu Haditha. Obe napeljavi morata I biti zgrajeni do leta 1936.
Avstrijsko-madjarska pogodba
pomeni docela carinsko unijo med obema državama
Nova preganjanja v Primorju?
Novi puljski prelekt napoveduje še ostrejsi kurz — Primorje
je „rimskou po mentaliteti
Dol z mirovnimi pogodbami"
Italija sodeluje v madjarskem koncertu
Med Lamami v Tibetu
>Gioruale della Domeniea objavlja v eni zadnjih številk razgovor s članom italijanske akademije iu znanim orientalistoni, prof. G. Tuccijem, ki je kljub svoji mladosti star je je šele 37 let — pel let potoval po Tibetu in Nepalu. Na svojem potovanju se je predvsem zanimal za budistične samostane. T i samostani so zgrajeni na 3000 do 4000 metrov visokih gorah. Potovanja se je udeležila ludi njegova žena, ki je prestala vse napore težkega potovanja. Precej pota sta prehodila peš, ker se' .udi mali tibetanski konji niso mogli preliti skozi ozke gorske soteske. Profesor Tneei pripoveduje nekako takole:
Samostansko življenje v Tibetu se nikakor ne more primerjati z življenjem v katoliških samostanih civiliziranega sveta. Skoraj bolj bi odgovarjal položaj teh samostanov socialnemu položaju samostanov v srednjem veku. Pokrajina je silno razsežna in suha. Prebivalstva je malo. Poljedelstvo je čisto preprosto. Le Iu pa tam je videti male nasade sjadja, ki izgledajo kakor oaze v puščavi. V tej revščini so samostani nekaka središča za državno organizacijo, ki se šele komaj razvija. Poleg samostana so prenočišča za obiskovalce in mestoma tudi ženski samostani. Profesor Tucci pa je pri svojih obiskih raje spal v 3vojem šotoru, ker ni preveč zaupal čistoči in gostoljubju teh samostanov. Poleti žive ti verski služabniki, ki so večinoma poročeni in tvorijo precejšen del prebivalstva, skupno s svojimi podložniki. Z njihovo pomočjo obdelujejo mala polja in jili tudi uče raznih del, ki so se jih sami pozimi naučili v samostanu.
Menihi so razdeljeni v dva razreda, v sekto rdečih in rumenih. Razlikujejo se med seboj po odgovarjajoči barvi čepic. Rumeni nosijo dolge lase, povezane v čope, ne pijejo eijana:, ki je tam običajna pijača, narejena iz sladja, ne opravljajo nobenih poljskih del. Samostan zapustijo le, če se umaknejo v kake
i pečine, v katere se dajo včasih ludi zazidati, i Tako žive včasih več let samo od darov ver-: nikov. Rumeni se ne smejo poročiti. Rdeči pa lahko žive, kakor hočejo. Krijejo si lase in brado in so skoraj vsi poročeni. Svojim ženam in služabništvu dado večkrat okusiti palico.
Vsak menih ima v samostanu svojo lastno hišico. Njihov predstojnik, veliki lama, ki vlada nad menihi in okoliškim prebivalstvom, ima najlepšo in se imenuje hiša bogov . Ce umre v dolini kaka žena, zapusti veliki lama svoj brlog in se polasti vsega nakita pokoj-niee, češ. da bi drugače ta ne imela miru v onostranstvu. Veliki lama je tudi predsednik pri sodnih razpravah in diktira kazni, udarce, ječo ali smrt z zastrupljenjem. Je nekak knez iu obenem po njihovo utelešenje božanstva. Vsak samostan ima svojega velikega lamo, ki je navadno precej izobražen in ga smatrajo za svetega. Zgo<" se lahko tudi, da kakega velikega lamo p rok lam i rajo za Rudo. Vendar večini izmed njih to nikakor ni pogodu. Kot Buda bi takoj po smrti odšel v nirvano (budistični raj), kot navadni veliki lame pa imajo po smrti upanje na novo utelešenje. Ce umre veliki lama, gredo vsi menihi v dolino in iščejo otroka, ki ga po nekem skrivnostnem znamenju spoznajo za novo utelešenje umrlega lame. Izbranega otroka vzgaja kak višji menih, ki ga tudi tako dolgo, dokler ne dorasle, nadomešča v njegovem dostojanstvu velikega lame.
V samostanih so posebno zanimive slike na stenah, ki izhajajo i/, X. do XVI. stoletja. Profesor Tucci je naletel tudi na slike bogov, izdelane v les, srebro ali pozlačen bron. Te slike so okrašene z malimi zastavicami. Sapa, ki giblje zastavice, je po njihovem mnenju molitev prebivalstva, Ui prosi božanstvo za varstvo in blagoslov. Svetišča igrajo v teh samostanih silno majhno vlogo. Služijo le za molitve vernikov in sodne razprave.
Novo poletno rezidenco poljskega državnega predsednika so zgradili v goroviu Jablonki v vzhod-nji Zgornji Šleziji. Zgradba je v nolranjosti najmodernejše opremljena
Moč krokodilovih čeljusti
Čudovite stvari pripovedujejo o strašni moči krokiKlilovih ugrizov. Znano je, da krokodil z enim samim ugrizom lahko odtrga človeku lakel. zakar je treba že izredne moči čeljustnih mišic. Pred kratkim so moč krokodilovih čeljusti znanstveno zmerili v pariškem živalskem muzeju. Francoski generalni guverner v Tokingn je poslal v Pariz 10 precej velikih eksemplarjev indijskega krokodila. Poskuse so delali z največjim izmed teh krokodilov, ki je bil dolg 2.42 m in ;ežak 58 kg. Moč. njegovih čeljusti so merili s silomerom. Privezali so ga na mizo, vendar tako, da je mogel pregibati gornjo čeljust. Spodnjo čeljust, s katero krokodil ne more žpibati, so tudi privezali na mizo. Zgornjo čeljust pa so z vrvjo privezali na obroč, ki je bil pritrjen na stropu. Od tu so napeljali vrv do naprave za merjenje sil. Ko je bilo vse natanko urejeno, so žival razdražili z električnimi udarci- Krokodil je pritegnil zgornjo čeljust k spodnji. Na napravi za merjenje sil je pokazal kazalec 700 kg. Pri tem poskusu je bila privezana vrv ua konec krokodilovega gobca in na ta način ni prišla do izraza polna moč čeljustne mišice. Ce bi pa privezali vrv bližje lobanji, torej čisto blizu prijemališča čeljustne mišice, so izračunali učenjaki, da bi krokodil potegnil petkrat večjo težo. Iz teh
poskusov se da razbrati silna moč krokodilovega ugriza. Ce ugrizne krokodil s sprednjimi zobmi, kjer nima svoje pi.lne moči, je sila njegovega ugriza enaka pritisku skoro -100 atmosfer, kar jasno govori o nevarnosti krokodilovih zob.
Eno leto v ječi kitajskih banditov
Nanking.
Dne '28. aprila je preteklo leto, ko sta bila ujeta 2 patra jezuita Avito in Hidalgo iz našega apostol, v i kari jata.
Pogajanja, ki jili je vodil M. Herrera S. J.z roparji, da bi dosegel osvoboditev teh dveh ubogih jetnikov, v nadomestilo z drugim patrom in bolniškim strežnikom, so se morala ustaviti, zaradi zelo težke bolezni, ki je zadela p. Herrera.
Pisma, ki smo jih dobili od p. Avita in p. Hidalgo so v resnici genljiva in govore o takem pogumu in prenašanju bolečin dolge' sužnosti. Prav v teh dneh je prišlo poročilo o položaju nekega patra, ki je sličen zgodbi iz prvih stoletij krščanstva. Pater Avito je prejel iz Španije pismo od svojega očeta v katerem se bere tako stavek: »Ostanita pogumna, moj sin in Vi p. Hidalgo, da si zaslužita mučeniške palme. — A. Fides.

H krvavim volitvam v Egiptu
Sidky paša, egiptovski ministrski predsednik. Nahas paša, voditelj opozicionalne stranke Wafd.
Koliko je katoličanov na Kitajskem
Na ciliu avtomobilske dirke Targa—Florio, ki se je letos vršila na 584 km dolgi okrožni progi
Madonie na Siciliji, ie prvi llatiian Nuvolari.
Peking.
Apostolska delegacija je izdala statistiko katoliške cerkve sestavljeno po podatkih posameznih misijonov, ki se nanašajo na čas od 1. julija 1929, do 30. junija. 1930.
Kakor je znano, je bilo to leto na Kitajskem leto nesreč za vse vrste kat. misijonov. Državljanska vojska, roparstvo in lakota so povzročile mnogo smrtnih nesreč, številne izselitve v mnoge provincije in velike razkro-pitve. Ni se zato čuditi, da so morali mnogi misijoni zaznamovati zmanjšanje katoličanov. Čudili se je celo, da se je število katoličanov po celem Kitajskem povečalo za 17.773. V resnici je bilo ua polovici leta 1929. 2,472.619 katoličanov; leto pozneje, to je 30. junija je znašalo število 2,490.392.
K tej pomnožitvi so pripomogla spreobrnjenja odraslih, ki so znašala tekom leta 50.109, kar kaže, da se je, neglede na izjemne časovne težkoče, apostolsko delo nadaljevalo nepretrgoma in da je rodilo obilen sad, obil-
Siedovi iz bronaste dobe
V Zellerndorfu na Nižje Avstrijskem so že pred leti odkrili prazgodovinska selišča. Pred nekaj tedni so pa začeli sistematično in strokovnjaško izkopavati, medtem ko so posamezni nepoklicani prej le plenili po najdiščih.
Izkopali so številne stanovanjske votline, ognjišča, jame za odpadke, grobove itd. Na podlagi najdenih izkopanin sodijo, da ta davna selišča spadajo v zgodnjo bronasto dobo. Ugotovljeno je ludi, da selišča niso bila združena v večjo vas, ampak da je vsako gospodarstvo bilo krajevno ločeno od drugih ter je obdelovalo zemljo okrog svojega naselja, imelo svoje naprave in celo vsako svoje pokopališče. Povsod so našli blizu vsakega posameznega naselja po eno družinsko pokopališče, nikjer pa ne skupnega.
Zelo pa je presenetilo strokovnjake, ko v ohranjenih grobovih nikjer niso našli celih okostnjakov, ampak le dele okostij. V enem grobu je bilo 5 posod in kupček 14 kosti. V drugem grobu je bila le lobanja ter 20 kosti. Samo v enem grobu so našli ves okostnjak v čepeči legi, toda kosti so bile zdrobljene nasilno, manjkala pa je tudi desna roka in noga. Ker se to gotovo ni zgodilo v kaki poznejši dobi, je jasno, da so v zgodnji bronasti dobi tako namenoma pokopavali, da v noben grob ni prišel ves mrlič skupaj. To je bilo doslej že znano iz te dobe, a nikjer niso naleteli na toliko takih slučajev.
Zakaj so mrliče pokopavali razkosane, ni še jasno. Eni trde, da so po svoji tedanji veri imeli strah pred živini mrličem«, da bi mrlič oživel in se vračal strašit. Zato so ga pred pogrebom razkosali. Drugi so mnenja, da je bilo to del bogočastja.
Rimske artičoke
V prehrani Rima — kakor ostale Italije — igrajo makaroni in artičoke glavno ulogo. Od božiča do binkoštt ne manjkajo artičoke na nobeni mira. Poraba je ogromna: lani so v Riniti od januarja do srede maja použili 20,580.528 a rt i čok! Zaradi svoje nežnosti in okusnosti slove ravno rimske artičoke, ki jih pridelujejo v okolici. Kakor se Rim vedno bolj širi, tako se umika pridelovanje artičok sedaj že v albanske gore in ob vznožje Le-prinskih in Ausonskih gora. Tu, med Pont i n-skimi močvirji in omenjenim pogorji pridelujejo pretežni del artičok za preskrbo rimskega mesta. Na ozemlju, ki meri približno 1100 hektarov se peča s pridelovanjem te okusne zelenjave do 3000 srednjih in malih posestnikov. Artičoka zahteva skrbno obdelavo zemlje in obilo gnojenja Rastlino je trebil stalno nadzorovati, ker je le ob čisto določenem času uporabna za hrano. Letos pridelovalci artičok z letino niso zadovoljni, ker so se zaradi obilega dežja zelo razmnožili polži, ki so po nasadih napravili veliko škode. Kljub temu so tudi letos vse železniške postaje na progi Rim — Neapelj pozo-rišče živahnega vrvenja. Sem vozijo na vozeh in tovorijo z osli ogromne množine artičok, ki jih uradniki rimske mestne uprave in tržnih prevzemajo, štejejo in sortirajo. Potem spravijo artičoke v vrečo in jih v celili vagonih odpravljajo v Rim, pa tudi v druga mesla. Pridelovalec dobi za svoje blago plačilo v obliki čeka. Letno vržejo artičoke kme-lom v rimski okolici okroglo tri milijone lir.
A
Ali mi more kdo za pregovor: ,Ni vse zlato, kar se sveti', dati kak primer?
Da. gospod učitelj: vaše — hlače.«
nejši kakor v preteklem letu. ko je bilo le 47.637 spreobrnjenj.
Tudi število misijonarjev se je, malo povečal«. Misijonarjev tujcev, katerih je bilo 2.011. jih je sedaj 2.092. Njih število se je povečalo za 81. Domačih duhovnikov katerih je bilo 1.371, je 1.446. Število se je povečalo za 75.
Nič manj ni tolažljiva vesl. da se je število gojencev, ki se pripravljajo za vstop v duhovništvo, povečalo. V resnici se je pomnožilo število gojencev, ki se pripravljajo za semenišče, od 1.462 na 1463; za malo semenišče od 2.465 na 2.745, za veliko semenišče od 838 na 921. Skupno se je povečalo število za 364. Od teh gojencev velikega in malega semenišča pripada 242 gojencev katoliškim družinam ali zavodom.
Gotovo bi bile naše statistike sijajnejše, če bi vladal mir. Kljub temu nas pa vendar vzpodbujajo pri nadaljevanju našega trdega dela. — (A. Fides).
Joh n Stuart Mili. Danes pred 125 leti se je rodil najpomembnejši angleški filozof devetnajstega stoletja John Stuart Mili. Pripadal je nekaj časa angleškemu parlamentu kot poslanec libeialne stranke. Umrl je leta 1873 v Avignonu.
Razkrinkani zdravnik
Dr. Haus, strokovnjak za tuberkulozo v Ivanovo-Voznesensku, središču sovjetskih predilnic, je pregledal dekletce z izkrivljeno hrbtenico in njenemu očetu povedal, da ne bo mogoče kmalu ozdraviti zanemarjene bolezni. Na svojo nesrečo je pripomnil, da bo morda pomagala vis medicatrix naturae sama. Oče, ključavničar, predsednik komunističnega krožka in absolvent brezverske univerze«, je takoj razumel, da pomeni zdravilna naravna moč« samo Boga v zakrinkani obliki. Smatral je te besede za osebno žalitev in zdravnika ovadil radi verske propagande. Dr. Haus je bil prestavljen iz Ivanova-Voznesenska v oddaljen kraj v Turkestanu. V zmagovalnem poročilu o govoru njegovega nasprotnika v tovarni stoji dobesedno:
Če mi kdo prinese kolo v popravilo, sc ne zanašam na . čudežne moči«, temveč gs razložim in poplaknem v petroleju, da bi videl, kaj je pokvarjeno? Tako naj tudi stori zdravnik z bolnikom, ue da bi delal za pope ...
'Osumljeni sle, du ste ukradli zlato uro. ker pa manjka dokazov, sle oproščeni.« — »Ali uro lahko obdržim?«
*
Žena: Zakaj hodiš talko pozno domov? Ura je že čez polnoč!
Mož: »Ali bi bila manj, če bi ostal doma?«
Ljubljana
Ljubljana, 20. maja.
Sedaj nam je /nuna uradna ugotovitev štetja prebivalstva v Ljubljani:
Ljubljana ima 59.768 prebivalcev. Ob te.j priliki moremo ta rezultat primerjati z drugimi rezultati ljudskih štetij v Ljubljani. Ljudsko štetje dne 3t. decembra 185? jc izkazalo v Ljubljani 20.747 prebivalcev. Dne 31. decembra 1869 jc imela Ljubljana 22.595 prebivalcev in jc od prejšnjega ljudskega štetja narasti* za 8.9%. Dne 3i. decembra 1880 je imela 26.284 prebivalcev, prirastek pa je že narastel na 16.3%. Dne 31. decembra 1890 je imela Ljubljana 30.505 prebivalcev, prirastek ie znašal 12.2%. L. 1892. sc jc Ljubljani priključil Podturen, 1. 18%. pa Vod mat severno od Ljubljanice in zahodno od dolenjske proge. S tem je Ljubljana narastla na ji.663 prebivalcev, skupni prirastek v primeri z rezultatom od 1. 1880. pa znaša 20.8%. L. 1900. dne 51. decembru, jc štela-tako povečana Ljubljana že 36.547 prebivalcev, prirastek pa je znašal 15.4%. L. 1910. jc Ljubljana štela 41.727 prebivalcev, prirastek je znašal 14.1%. I. 1914. se jc Ljubljani priključila Spodnja šiška, za kar je Ljubljana narastla nu 46.630 prebival-
Ivan Cevne - 50 lešnik
Ljubljana, 20. maja.
Staroznana je gostilna pri Možini v Kravji dolini, kakor so nekdaj nazivali sedanjo Vidovdan-sko cesto. Možinovo gostilno že 20 let uspešno vodi zvesti naročnik »Slovenca-^ g. Ivan Čeme, ki jo te dni praznoval svojo 50 letnico. Njegova gospa Kani slovi po svoji kuhinjski umetnosti iu pa po svoji izredni radodarnosti do siromakov, saj vsak dan prehrani več revežev.
Bog živi jubilanta in njegovo gospo!
Smrtna nesreča v gozdu
Črnuče, 18. maja.
Pretekli petek 15. maja popoldne jc Janez Mali, železniški premikač v pokoju, naložil s sosedovimi v gozdu voz stelje. Ko je bil voz naložen, so gu hoteli še povezati. Mali je klečal na vozu, omahnil in padel z voza lako nesrečno, dn si jc zlomil tilnik in takoj umrl. S ponesrečenim očetom je bila tudi petletnn hčerka. Jokala je poleg mrtvega očeta, božala ga in vpraševala:
»Ata, ali ste res umrli? Saj še niste nikoli.«
Zndnjo nedeljo so gasilci svojemu dolgoletnemu tovarišu priredili lep pogreb. Mali je bil doma iz neveljske župnije pri Kamniku. Izpolnil je 51 let. Počivaj v miru!
Nesreče na deželi
Ljubljana, 20. maja.
Ljubljanska bolnišnica je danes sprejela sest ponesrečencev z dežele.
Prvi ponesrečenec je 35 letni strojnik Alojzij Gatej iz Most v občini Breznica nn Gorenjskem. Tega je že v nedeljo povozil v Breznici avto. Gatej je dobil hude poškodbe, v bolnišnico pa je prišel šele danes.
00 letni posestnik Ivan Mrak s Plešivca pri Brezovici je snoči skočil z voza tako nerodno, da si je zlomil desno nogo.
V	Preddvoru pri Kranju je krava pobodla petletnega Francka Merkuto, sinčka posestnika. Malček jo dobil znatno poškodbo na bradi.
Jože Tomažič, 55 letni posestnik iz Zatičja v občini Šmarje pri Ljubljani, je v gozdu pripravljal les. Pri tem je padel in ga je hlod povaljal ter mu zlomil levo nogo.
V	tovarni >Jugotnnin« v Sevnici ob Savi se je včeraj pripetila resna nezgoda. 31 letni sodnr Anton Juhan je delal v tovarni. Pri delu ga je zgrabil stroj in mu odtrgal tri prste nn levi roki.
Prav resna nesreča se je pripetila snoči na Rakeku. 9 letni sinček svetilničarja državne železnice Anion Urbas je obiskal sosedove. Tam jc našel tudi star revolver, ki pa je bil na nesrečo nabasan. Deček se je pričel igrati z revolverjem, ki se je naenkrat sprožil. Strel je zadel dečka v trebuh. Bil je prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno.
Čudna žepna tatvina
Litija, 19. maja.
Oni dan je litijski dobričina dimnikarski mojster na železnici prejel približno 4000 Din za ometanje po železniških poslopjih za četrt leta. Pn jc povabil nekaj tovarišev nn nvto-taks. ki jc družbo prepeljal na Vače. Ko so se vračali doniov, so sc šc /glasili v restavraciji na pošti, kjer je Franci naročil nekaj litrov vina. Ko |m je hotel zapitek plačati in jc segel v žep i*> denar, jc preplašen opazil, d« mu jc listnica iz žepa nekam izginila.
Preiskali so avlo. listnice ni bilo. Tatvino so takoj naznanili litijskim orožnikom, ki so zadevo preiskali, toda brez uspeha. Hudomuš-neži trde, dn jc listnica z denarjem vendarle prišla v prave rake...
v teku tričetrt stoletja
Številke nekdaj in danes
cev ali v primeri z 1. 1900 za 27.3%. Dne 31. januarja 1921 je znašalo prebivalstvo Ljubljane 53.298 prebivalcev in je znašal prirastek 14.3%. 31. marca 1931 pa je znašalo prebivalstvo Ljubljane 59.768 iu jc narnstlo za 10.8% Pred leti je bilo Ljubljani priključeno Brinje in pokopališče, kar pri računavanjti odstotka ni vpoštevano, dn pa lo malenkostno korekturo navzdol. Vidimo, da Ljubljana absolutno šc vedno raste. Ic da relativni prirastek pada v odstotkih. Približno rečeno, bi se reklo, dn naraste Ljubljana vsakih K) let za približno 5000 do 6000 prebivalcev. K temu prirastku prispeva predvsem dotok / dežele, ker Ljubljana sama z. lastnim prirastkom na rojstvih, kakor znano, nc narašča, kvečjemu bi izumirala. Dotok prebivalstva z dežele \ mesto samo pa je malenkosten iu bojazen zaradi tega neutemeljena. Žalostno jc Ic, da padu odstotek prirastka, ker se stalno enaki dotok prebivalstva pri večjem mestu čimdaljc manj pozna.
Na račun počasnejšega naraščanja mesto pa hitreje rastejo predmestja in okolica. Dejanska predmestja Ljubljane, to so Vič. Moste Zgornja šiška. so imela I. 1900 skupno 5674 prebivalcev. Sedaj ima Vič 6948 prebivalcev, Moste 7279 in Zgornja šiška približno MKKt.
Skupno torej 17.227 prcbivalccv. V zadnjih štiridesetih letih so ta tri predmestja narastla zu 183.8%, medtem, ko je Ljubljana sama narasti« le za 63.5% V tn račun pa so mestu vštete v dobro vse inkorporacije, > Spodnjo Šiško vred. Skoraj enako hitro, kakor predmestje. rastejo tudi okoliške občine, ki tvorijo / mestom delovno celoto. To so Jcž.ica, št. Vi«i, čr-nuče. Rudnik in LWica Muriju v Polju.	i
Vidimo pred seboj jasen razvoj Ljubljane: Ljubljana se počasi razvija v osrednje mesto, nekakšno city. ki narašča le zelo počasi in sc ho to naraščanje nekoč tudi ustavilo, dalje v pas predmestij, ki narašča zelo hitro in mora biti ta pas nekoč tudi upravno združen z mestom, čeprav je to dejansko v drugih ozirih že danes. Dalje pn raste okoli Ljubljane venec bodočih malih mest, kakor št. Vid. Ježiea-črnuče, Devica Marija v Polju. Ako bo šel razvoj v tej smeri dalje, IkkIo tc velike naselbine nekoč tvorile tesno združena predmestja z Ljubljano in — morda bodo nekoč tudi sestavni del Ljubljane. Ljubljana pa bo j tedaj — sicer jc to šc muziku bodočnosti — resnično velemesto.
je milo elegantnih dam.
Savni hov dom na Storžiču
Kranj, 19. maja.
Kranjska podružnica Slovenskega planinskega društva uainerava postaviti na Storžiču svojo pluninsko jKistojanko in jo v trajen spomin imenovati po svojem prczaslužucm dolgoletnem načelniku in častnem članu, prerano umrlem gospodu Šuvniku, »šavuikov dom na Storžiču«.
Podružnica je momentuno v posesti malega gradbenega fonda, ki od daleč ne zado stujc (Kitrebi.
Da bi se želja SPD čimhitreje izpolnila in da bi mogla podružnica pričeti z zgradbo doma Zc letos, si usojaino prav lepo prositi posamezne ljubitelje SWžiča in naših planin sploh, kakor tudi vse zveste planinske t<»vririše pokojnega gospoda Šavnika ter razne denarne zavode in ostalo javnost zu tostvarno denarno pomoč, koji prispevki naj sc blagovolijo pošiljati na podružnični odbor SPD v Kranju.
Zadnji drog daljnovoda na Črnučah
Črnuče, 20. maja.
Danes ob pol 3 so začeli s postavljanjem zadnjega železnega droga za daljnovod Velenje -Čr-nuče. Steber so postavili v pol ure in je visok 18 metrov ter težak 3000 kg. Je to zadnji zaključni steber skoraj 70 km dolgega voda iz Velenja, ki bo prenašal napetost 70 kilovoltov. Tu se bo visoka napetost 70.000 voltov transformirala v transformatorski postaji na prostem, za katero grade že sedaj v bližini zadnjega stebra obsežno upravno in tehnično poslopje. Gradbena dela je prevzela tvrdka Matko Curk. Sedaj bodo začeli postavljati drogove za stranske vode za napetost 20.000 voltov. Dvojni tak vod bo šel od transformatorske postaje v Črnučah do Trzina, kjer se bo razcepil. Čez 14 dni bodo prispeli veliki viseči izolatorji zn daljnovod Velenje—Črnuče, nakar bodo takoj začeli z montažo izolatorjev in z napenjanjem žice. Ker se bo delo vršilo ločeno v skupinah, upajo, da bodo lahko, če bo ves materijal vedno pri rokah, obesili izolatorje in napeli žice v dolžini 2 km na dan.
Produkcija opie	»Pleši šandorl«
Vzpenjava na Šmarno goro
Ljubljana, 20. maja.
Na jutrišnji občinski seji sc bo razpravljalo tudi o vzpenjači na Šmarno goro in o prošnji Pripravljalnega odbora za zgradbo vzpenjače na Šmarno goro, da prevzame mestna občina ljubljanska garancijo za 5 in pol milijonsko posojilo, ki bi bilo potrebno za zgradbo te vzpenjače. Odbor, čigar predsednik je A. Tršan, je naslovil prošnjo na okrajno glavarstvo v Ljubljani. Prošnji so priloženi načrti in proračun, ki ga je izdelal ing. Rudolf Frank. Kakor rečeno, bi znašali stroški graditve vzpenjače na Šmarno goro, ki bi se na svoji progi dvignila na relativno višino 350 metrov, pet in pol milijona Din. Projektirana je začetna postaja ob vznožju Šmarne gore blizu glavne ceste v Tacnu. Druga postaja bi bila na vrhu Šmarne gore, približno 20 metrov proč od cerkvice v višini 667 metrov nad morjem.
Vloga projektantov obdeluje tudi rentabil-nostni račun vzpenjače in kaže podjetje za povsem sigurno in rentabilno. Računa pri tem na 120.000 potnikov na leto in predvideva letni čisti dobiček v iznosu 579.000 Din, iz česar sledi, da bi podjetje lahko izplačevalo 10% dividendo od investirane glavnice. Prav verjetno je, da bi vzpenjača imela toliko potnikov, če bi bila prvič naraven podaljšek do Tacna zgrajenega tramvaja iz Ljubljane in bi vozila tudi po takih cenah ko tramvaj. Na žalost pa predvideva isti rentabilitetni račun za bazo voznino po vzpenjači za retour vozovnico s 24 Din, pri čemer bi stala karta za vožnjo na Šmarno goro 16 Din, za vožnjo navzdol pa 8 Din. Če pomislimo, kako obilno frekvenco ima Šmarna gora vsako leto, je ocenjeno število obiskovalcev upravičeno. Vendar pa lahko resno dvomimo, če bo deseti del prijateljev Šmarne gore hotel plačati tako drago voznino. Tujci zaenkrat sami vzpenjače s svojim obiskom ne bodo mogli vzdrževati in bo ta navezana v prvi vrsti na obisk Ljubljančanov. Če pomislimo, da obiskuje zlasti spomladi Šmarno goro veliko ljubljanskih družin, nastane vprašanje, če bodo družinski očetje pripravljeni žrtvovati cel stotak samo zato, da bi prišli na vrh Šmarne gore, namesto da bi šli peš, kot so šli že mogoče toliko in tolikokrat. Večina jih bo računala: Za ta denar se lahko na vrhu Šmarne gore dobro najemo in tudi za žejo bo ostalo še nekaj.
Sicer priznavamo, da projekt vzpenjače na Šmarno goro ni neizvedljiv in da bi v narodnogospodarskem pogledu v teku let prinesel gotovo silnih koristi. To omenja že tudi vloga sama, ki predvideva nastanek cele kolonije vil ob vznožju in po-oočju Šmarne gore in pušča možnost, da nastanejo v bližini sanatoriji in hoteli. Vendar se nam zdi, da vse te koristi, ki bi sicer sledile iz vzpenjače, ne bi nudile zadostne garancijo za verjetno rentabilnost podjetja. Nadalje naj omenimo, da eksistira že več starejših načrtov za zgradbo vzpenjače na Šmarno goro, ki pa so milijon do poldrug milijon cenejši ko sedanji. Vsi ti pomisleki se seveda še niso dotaknili glavnega vprašanja, nam-
reč, kaj bodo dejali k temu načrtu vsi ljubitelji narave, ki bodo protestirali proti takemu skaze-nju Šmarne gore. Je sicer res, da sc bodo laki pomisleki morali enkrat umakniti tujskopromet-nim načrtom naše ožje domovine, ki bo lahko podobno kakor Švica v veliki meri živela od tujskega prometa. Saj imajo tam tudi vzpenjače in najbrže tudi ljubitelje narave, vendar so jih narodnogospodarski interesi privedli do lega, da so na račun lepote pokrajine zgradili že toliko vzpenjač.
Če bi sc že gradila vzpenjača, bi bilo bolj umestno, da se na novo pretehtajo načrti, ali naj se gradi vzpenjača na kako res važno točko na Gorenjskem, tako recimo na Kredarico, kar je svojčas vzbudilo že ogromno prahu, ali pa na Veliko Planino. Ta dva projekta bi imela vsekakor drugačno ozadje in bi najbrže z veseljem pomagali vsi prizadeti faktorji, tako okoliške občine, banovina in tudi ljubljanska občina kot center tujskega prometa v Sloveniji. Omenjeni dve vzpenjači bi pomenili za razvoj našega zimskega športa silen korak naprej, ker bi bile z njimi odpravljene vse težave, ki jih mora prestati športnik še danes,
Nenadna smrt 12 letnega dečka
Ljubljana, 20. maja.
Danes okoli 5 popoldne se je pripetila na Studencu pri Ljubljani nenavadna smrtna nesreča. Ponesrečil se je 12 letni Ludovik Ko k al j, sin delavke v papirnici. Mati se je odpeljala g kolesom od doma, sin pa je stekel za njo po cesti. Skoraj jo je dohitel, ko se je spotaknil, padel in obležal. Mati je skočila s kolesa in pogledala, kaj jc sinu. Ta pa je obležal nepremičen. Mati je sina prenesla do bližnje gostilne pri Grumu, kjer jc deček v nekaj minutah izdihnil. Na nosu so sc mu pojavile neke pene, kar bi pa govorilo, da je deček umrl za kapjo. Niso pa izključene kake druge notranje poškodbe, vendar pa na dečku ni bilo videti nobenega znaka kakega krvavljenja. Poklican je bil zdravnik dr. Vidmar, ki pa je mogel ugotoviti le smrt. Obenem so bili poklicani ludi ljubljanski reševalci, vendar pa reševalci niso mogli sprejeti trupla, ki je bilo nato na željo matere prineseno na dom.
če hoče doseči idealna snežišča za smuko v tako velikih višinah naših planin. Brez dvoma bi ti dv« vzpenjači izborno služili tujskemu prometu kakor tudi razvoju turistike poleti in bi bile brez dvoma primernejše ko pa vzpenjača na Šmarno gqfO, ki bi bila sicer mnogo cenejia, a z ozirom na razmere brez dvoma pravi luksuz, do katerega nismo upravičeni.
Guslar in zoo v Ljubljani
Ljubljana, 20. maju.
Ta teden jc dobila Ljubljana znamenite obiske. Posetil jo jc srbski invalid-slepec i/, svetovne vojske in guslar, ki v spremstvu tovariša že dalj časa gostuje po ljubljanskih ulicah. Njegov spremljevalec nikakor ui. kakor mislijo, njegov sin. temveč le znance, ki
(■uslar s spremljevalcem
ga vodi kot slepca okrog |io Jugoslaviji na njegovem velikem romanju. Pravi, da zna nešteto srbskih narodnih pesmi. Vzbudil je splos-ni interes Ljubljančanov, ki mu prav radi darujejo malo drobižu. Pustil se je pruv rad jpetrogra-firati« in sc celo priporočil za eno »petrogrn-fijo«, da bo imel kot spomin na Ljubljano.
Drugi gostje, ki so napravili včeraj pravcato rabuko po Ljubljani, pu so Bošnjaki, ki so pripeljali s seboj prave žive medvede na verigi. Marko pleše in snlutira toko gibčno, da dcln čast svojim učiteljem. Ljubljanski krutkohlnčniki ga občudujejo in spremljajo na njegovem pohodu po mestu. Nc boje se gn pa prav nič, saj je privezan, čez gobec pa ima močan železen nagobčnik. Hud strah pn prestanejo vedno konji, kadar ga srečajo na cesti Navadno voznik konja mimo medveda niti
spraviti ne more. Z medvedom pa je prišla še pisana družina velikih in malin opic, ki cv-i-lijo in preobračajo kozolce na veliko veselje mladeži. Z ro(x>tnjočim bobničem na čelu koraka pestra družina okrog in prosi dinarje. Sicer je res, da jih vsak rad pogleda, dinar dn pa Ic malokdo. Mogoče zato, ker smo »afen« v Ljubljani že navajeni.
Sploh pa je ta potujoči zoo večji kakor bi kdo mislil. Imajo enega velikega medveda in enega manjšega, ki i*u oba plešetu ter st« zelo spodobna in nadarjena. Zelo vesela jc izmučena in sestradana žival, če ji kdo da košček kruha. In tako medveda vsnk s svojo partijo zabavata in izobražujeta Ljubljančane.
Nemčija osamljena
Informacije našega dopisnika
Pariz. _'(). maju. A tis prvih debat sveta Društva narodov nu tukajšnjo javnost jo tu, da se je pokazala nek« solidarnost vseh evropskih držav, kar se tiče Nemčije in njenih nn-cfov. Ne <ln lii se bila od katerokoli strani pojavila proti Nemčiji k.ikšnn animoznost, se c vendar i'/, vseli govorov evropskih državnikov jasno i u lilo. du v uuertii avstro-nemškega ./gliv ereinu' vsi vidijo politično nevarnost, ki ••• skriva za gospodarskim videzom. Tu nevarno-;! je. da lii Nemčija Avstrijo enostavno ab-vorhirnla. česar pu, kakor se da jasno razbrati i/ žene vskih debat, nobena država v Kvropi ni voljna dopustiti, ozir, n »belin ne želi. V tem oziru --i laliko reče. da je v Ženevi zmagalo francosko stališče, ki smutra politični mir iu gospodifrsRti konsolidacijo Fvrope /a mogočo le;: če se Nemčija ukloni dejstvom, opusti vsako misel nn ujHistavitev svojega prejšnjegu položaja. ki je ogrožal po svojem imperializmu vse nenemske narode, in če se odkrito in resno odloči za kooperacijo z. /npadnimi velesilami.
Dokaz za pravilnost francoske teze jc bil po mnenju pariškega liska predvsem govor italijanskega zunanjega ministra Grandija. ki je .mogoče proti svoji lastni volji, ki Italiji zadnje čase diktira taktične poteze, naperjene proli Franciji, z instinktivnim čustvom dal izrazu živijulijskemu interesu Italije, ki bi delala proti lastnemu obstoju in lastni varnosti, če bi resno hotela pospeševati uačrt .Zollvereina', ki ni ničesar drugega kakor predhodni korak k političnemu Anschlussu. Sicer sc je Grandi izražal zelo previdno, vendar pu je dni Nemčiji in Avstriji zadosti jasno razumeti, da nc smeta dosedanjega rezervironega stališču Italije glede carinske -zveze tolmačiti kot pristanek k nemškim načrtom. Grandi je jnsno rekel, du ni mogoče odobriti gospodarskih arungemen-tov, ki ne bi bili v; skladu z internacionalnim jiolitičnim in gospodarskim položajem in s političnimi obvezami, oziroma, kateri bi imeli kakšno ozadje in kakšne namene, ki bi mogli motiti mednarodni mir. S tem seveda ni rečeno,-tla bi Italija bila proti kakšni kompromisni rešitvi ali pa, ila ue bi zasledovala kakšnih drugih političnih namenov, na vsak način pa se jc Grandi izjavil proti vsaki rešitvi, ki bi pomenila absorbcijo Avstrije od strani Gcr-manljc. Tako ne tolmačijo Grandijevega govora samo •••Potit Parisien . Figuro . Journal des Dcbatst itd. ampak tudi oficiozni 1'cmpst.
. Podobno sodijo tudi v Londonu. Tu so I posebno zadovoljni s tem. da se italijanska politika sklada z angleško in da se v tem oziru "v zadnjem času opazuje čedalje večja vzporednost med angleško in Italijansko diplomacijo. Dočim so Nemci mislili, da Ivo g. Briand. v. Ženevi stal pred enotno fronto Nemčije, Av-Strije iu Italije, jflj.. so se v svoje nemalo začudenje morali prepričati. <da Italija nikakor no misli ustvarjati dveh sovražnih blokov v Ktropi. n n i*|fflfl?" iT fiv"s(f \"f jti b nsfelfff)' "flivtago-nizmu do Francijo čuti z njo solidarno v obrambi evropskega miru in mirne rešitve obstoječih težkih problemov. \ngleSki listi opozarjajo v tej zvezi tudi ua to. da jc poročevalec za avijatiko v italijanskem parlamentu pri debati o proračunu /a vojno zrakoplovitvo, senator Anconu. ubiral jako miroljubne strune. Optimizem angleških krogov je tako velik, da se jo raznesel včeraj gla*. du je francoska vlada poslala v London in v Rim novo noto glede brodovnegu sporazuma, vendar sc jc tn vesf izkazala kot neresnična.
Ta vest pa tudi sama na sebi ni bila verjetna, ne zato. kor bi Francija ne bila pripravljena lia dalekosczcn arangcincnt z Italijo, ampak zato. ker francoska vlada- v sedanjem trenutku ni v položa ju, du bi storila take odločilne korake. Trelia je namreč vedeti, da jc dcmfsija g. Bri.uitla nepreklicna in da bo dcli-nitivno odstopil najbrže že koncem tegu tednu, dočim bo celokupna vlada dcmisijouirulu 13. junija. Jasno jc. da v takem po loža ju niso mogoče velike zunanjepolitične akcije, dokler sc ne razjasni, kdo bo vodil v bodoče francosko zunanjo politiko in kakšna bo v bodoče njena orientueija.
Ameriška diplomucija pa položaja nc gleda v tako rožnuti luči. NcwyorSki listi pravijo, da se v Ženevi ui dosegel noben pravi rezultat in du go tudi ni upati. Kakor niso prinesle rešitve gospodarske krize konference v Bruslju, Genovi in Rimu. tako tudi v Ženevi najbrž še no bodo našli ključa <k> rešitve sedanjega kritičnega gospodarskega položaja svet«. Kriza šibo rešila, pravijo v Ncvvvorku. ko sc bodo evropske države odkrito in dejansko odločile zn najobsežnejšo redukcijo svojih armad, oziroma brodovja. I.c znatna redukcija vojnih bremen more pomagati nn noge gospodarstvu. Zn ugodno znamenje sc pa smatra, dn je Svet Društvu nu rodov izbral za predsednika mednarodne razorožitvene konference, ki se ima vršiti prihodnje leto. angleškega zunanjega ministra llendcrsoua, kur s(» je zgodilo na predlog Italije. Tudi to smatrajo za dober znak.
Nikakor pu ni dobro znamenje, da sta Nemčija in Avstrija tako trdovratni, dn hočeta kljub nasprotnemu sklepu Ženeve svoja pogajanja o .Žrtlvereinu* nadaljevati. Razume se tildi. du so ženevski sklepi ojučili v Nemčiji radikalne kiičuče desnega tabora.
Davek na potovanje v inozemstvo v Nemčiji
Miinchen, 20. maja. AA. Prometno društva so sklenila predložili viadi zakonski načrt o obdavčitvi potovanj v inozemstvo. Za vsako potovanje in za vsako osebo naj bi davek znašal TiO mark. S tem ukrepi.iu naj bi oblast omejila potovanja v inozemstvo in pospešila napredek nemških kopa-li'č in letovišč. Po naziranju teh društev potrošijo Nemci s potovanji v Inozemstvu 80 do 1<*) milijonov mark več. kakor Inozemci v Nemčiji. Bavarska vlada še ni zavzela svojega stališča k temu predlogu, vendar jc večina nemških prometnih društev proti tem predlogom.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno. Deloma deževno. Nekoliko hladneje.
m
Ženeva zaMjučuie
Prvi slovanski govor v Ženevi - Nemški napad odbit - Kaj bo sedaj?
Ženeva, 2(1. maju. Ig. Na današnji tajni
seji Svet« Zveze narodov so določili Ženevo kot sedež razorožitvene konlcreucc iu sicer kljub tem«, d« je španski zunanji minister Le-rroiiN ponovno povabil konfercnco v Barcelono. Problem razorožitve je jgrul glavno .vlogo tudi potem v javni seji. Dr. Curtius jc najprej poročal o gospodarskem odboru in o konferenci za menično pravo. Nato jc poročal španski zunanji minister Leriou\ o pripravah za konferenco za kontrolo oboroževalne industrije in o stanju pripravljalnih del zu rhzorožilveno konferenco. Lerroux je najprej pozdravil Svet Zveze narodov v imenu začasne španske vlade, naglasil interes nove republike za Društvo narodov in končal z besedami: Španija je z vami! Odgovoril mu je dr. Curtius kot predsednik / besedami: Mi smo z vami! V sledeči debati je označil Henderson nemški predlog, da ima biti oboroževanje odkrito, za ideal, ki iniu sumo to napako, du predlaga Nemčija tudi vprašalno polo, s katero bi rada ponovno otvorila razpravo o mnogih že rešenih vprašanjih. Dr. Curtius je odgovoril, ila na drug način ni mogoče dobiti podatkov, ki bi bili res pregledni. Briand in večina ostalih delegatov jc soglašala s llen-dcrsoiiom, dočim sta stavila pridržke sumo japonski zastopnik iu Grandi. V os I nI eni pa je prišlo danes tudi do jezikovne demonstracije, ko jc poljski zunanji minister v Svetu. Društva narodov prvič govoril v poljskem jeziku. Sklepanje se je odgodilo do petka.
Zakaj je Italija glasovala s Franci?o
Rim. '20. maja. Iu. Vtis. ki ga je napravilo italijansko stališče v vprašanju nemško-uvstrijske-ga carinskega dogovora v inozemstvu, iu zmagoslavni zaključki v francoskih listih so dali povod, da so ženevski dopisniki nekaterih italijanskih listov hoteli pojasniti svetu italijansko slalšče. Tako Tribuna energično zanika, da bi za fašistično vlado radi soglašanja italijanskega in francoskega stališča v tem vprašanju prišlo brodovno vprašanje v ozadje, češ da pričakuje llim sedaj za plačilo ugodne rešitve brodovnega vprašanja iz Pariza. Italija v obravnavanju neinško-avstrijskegu načrta izhaja čisto iz drugih vidikov kakor Francija. brodovno vprašanje pa ostane z Italijo načelnega pomena in se ne more zlorabljati za nobeno kupčijo.
Mala antanla nezadovoljna
Pariz, '20. maja. tg. Briand bo imel v Ženevi še razgovore z dr. Curtiusom, Grandijem. in Litvi-novim, preden se bo v petek popoldne vrnil v Pariz, tako da bo njegova demisija koncem tedna postala resnica. Med tem pa se pripravlja v parlamentu še zaključna igra k Briandovi dcuiisiji.
Socialisti in radikali so vložili interpelacijo radi posledic Briundove demisije glede bodoče fraucu ske iuuanje politike. Razprava o interpelaciji bo že 28. maja. »Pitit Parisien« obžaluje danes vsakega politika, ki bo sledil Uriitndu, da mu ue bo lahko spraviti Briuudu v pozubljcnjc. ^Kclio de Pariš« pa kritizira pomanjkanje sodelovanja med Francijo in Malo antanto. Veliki Briandov proti-iničrt ui našel soglusju. niti v Češkoslovaški niti v Jugoslaviji in Romunija je ie v Ženevi zopet začela se pogajati za obnovo gospodarskih pogajanj z Nemčijo. Ni sc čuditi, da išče mala aulanta naslonu drugod, če iz Pariza nc bo dobila podpore.
Romunija proti frnnc, načrtu
Bukarešt, '20. maja. tg. Miscarea , lisi .lurija Bratiana, piše o izjavah Titulesca v Ženevi, da je Titulescu gladko in brez pridržka pristal na Bri-
piidov načrt. Tltulesku uganja s tem svojo politiko, ne da bi koga vprašal ali zahteval Instrukctj i/. Bukarešta. Cu.ie se, tla ho Jorgovu vlada rudi Bri-audovegu načrta zahtevala nekatera pojasnila in k načrtu stilnemu slavila nekatere svoje pripombe. Titulescu sc smatra v romunski zunanji politiki zn največjo avtoriteto. On ne išče inslrukcij iz Bukarešta. temveč jih sam daje Bukarešta. Vprašanje je. kako se ho .lorga - tem zadovoljil.
Budimpešta, 20. maja. tg. Danes in jutri je v Budimpešti otvorjeno peto zasedanje odbora za evropsko sodelovanje. Bivši matljarski trgovinski minister Szcrenv jc poudaril, tlu ho mogoče probleme. ki so ua dnevnem redu, rešiti le tedaj, fe hi Francija ili Nemčija skupno prevzeli vodstvo ua gospodarskem polju. Romunski delegat se je pridružil nittdjarski izjavi.
Ustanovitev medn. agrarne banke
Ženeva, '20. maja. tg. Na seji evropske komisije se je danes popoldne razpravljalo o načrtu ustanovitve mednarodne agrarne kreditne banke, posebno za hipotekami- kredite. FranCois Poncet je pojasnil podrobnosti načrta bančnih statutov in poročal o posameznih fazah pogajanj kakor tudi o konvenciji, ki jo potrebna za ustanovitev agrarne banke. Od nove banke si ne obetajo samo pomoči za važno stroke kmetijstva, temveč ludi indirektne poživitve prodajnih ozemelj za industrijske države. Uvaževale so se težkoče, ki izhajajo posebno v vzhodnih državah radi hipotekami- zakonodaje, vendar upajo, da bo ustanovitev te banke mnogo pripomogla k reformi hipotekurne zakonodaje v teh državah. Tevfik Ruždi boj in Litvinov sta izrazila svoje začudenje o leni, da se države, ki niso članice Društva narodov, ne bodo pritegnile k agrani kreditni banki v isti iileri kakor države članice. Tevfik Ruždi bej je govoril posebno o stiski Turčije, ki nujno potrebuje tak agrarni kreditni sistem. Po daljši debati, katere so se med drugimi udeležili Briand, dr. Curtius. dr. Beneš, Motta in predsednik rimskega poljedelskega instituta do Miclielis, je komisija na predlog Ponceta sklonila soglasno, da bo sedež banke v Ženevi.
Švicarski delegat je v imenu švicarski; vlade dol potrebne izjave za sprejem ustanovnih pogojev, ki se predvidevajo v konvenciji. Konvencija in načrt bančnega statuta se bosta izročila Svetu Zveze narodov, komisija pa je izrazila mulo, da bodo po odobritvi v Svetu Zveze narodov zastopniki vlad lahko podpisali konvencijo morila že na eni prihodnjih sej evropske komisije. Po poročilu ko-| misije je bistveni namen nove banke la, du bo i olajšala bremena kmetijske produkcije, v raiuih I državah, tla se bodo zmanjšali obratni stroški, ki sedaj požirajo velik tlel dobička, iu tlu se b«> zvi-
šala, kiipaa moč kmeta. Dalje sr čuje, tla ho nova banka morala skrbeti za to. tla se v notranji upravi prepreči netiiiicsliia kritika in da neopazno pospešuje povečanje poljedelske produkcijo. Iz govorov v debati je šo omeniti, da Litvinov nc veruje v resnično pomoč in tla je stavil predlog, po katerem naj se dovoli kredit z,a one poljedelske proizvode, ki so določeni zu izvoz. Le s tem se bo poljedelska produkcija poživilu. Pridržal si je tudi pravico, vložili specialne predloge o kreditni organizaciji.
Delegati Poljske, Romunije, lugoslavjje, (.!r-č i je. Bolgarske, Češkoslovaške, Madjaruke ler 1'rancije so izjavili, da so takoj pripravljeni podpisati konvencijo. Briand je izjavil v imenu francoske vlade, da je pripravljen na korist Ženevi; odreči se zahtevi, tla bi imela banka svoj sedež, v Parizu. Dalje je izjavil Briand, da ima gotove pomisleke proti turškemu predlogu, da bi se pritegnile ludi države nečlanice, vendar li pomisleki niso nepremagljivi. Predsednik mednarodnega kmetijskega instituta v Rimu de Miclielis in švicarski zvezni svetnik Motta slu se izjavita za turški predlog. Ko je izjavil Henderson, da jo pripravljen k podpisu z gotovimi pridržki, belgijski zunanji minister pa brez pridržkov, je oddal slično izjavo tudi dr. Curtius, pri čemer je izrekel upanje, da bo mednarodna banka ludi res prinesla kiuctij.stvu olajšanje i« da bo banka ohranila značaj vsecvrop-kc banke, to je, da bodo pristopite h konvenciji ludi v*c države, katerih kupitali so važni. Dr. Curtius jc zahteval zagotovilo, da bodo razen Francije, Italije in Belgije ratificirale konvencijo tudi Švica, Ho-landija in Švedska. Stičen pridržek jo stavil dr. Curtius indireklno-tudi glede Anglije. Končno jo izjavil tudi holandgki zastopnik, da je njegova vla-1 da pripravljena, podpisati konvencijo.
Organizacija svetovnega trga
London, 20. maja. tg. Mednarodna žitna konferenca je danes prvič v plenumu razpravljala o predlogu za organizacijo žitnega svetovnega trga. Poljski delegat je predložil načrt, da so ustanovi centralni odbor, ki bi imel svoj sedež v Londonu. Ta centralni odbor bi imel določali letne množine žita. s katerimi sinejo posamezne eksportne države razpolagali po lastni volji s pridržkom, tla v enem mesecu izvoz ne sme presegati petine vse letne množine. Temu centralnemu odboru se da na razpolago množina 20 milijonov kvarterjev kol rezerva. da bo mogel množine po določenem ključu zvišali, če bo nenadoma povpraševanje poslalo veliko. Zvišanje količine pn se sine dovoliti le po sklepu večine. Kksporl članic jc vezan na izvozna
Kje bo razorožitvenn konferenca
Ženeva, 20. maju. Ko so v Svetu Društvu narodov predlagali za predsednika splošne razorožitvene konference angleškega zunanjega, ministra Ilenilorsoild, je Ileinler-on izjavil, tla London nc pride v poštev kot kraj kon le renče, ker se bo prav takrat, ko nuj bi zasedala ruz-orožitvenu konferencu, vršil v Londonu- vsoin-dijski kongres. Sodijo, du bo za konferenco o razorožitvi določen'uženevu.
Po petletki - nova petletka
Moskva, '20. maja. AA. Vrhovni svet ljudskih komisarjev je imenoval odbor, ki bo do 15. avgusta sestavil v glavnih črtali osnutek za nov petletni industrijski načrt, ki bo stopil v votjavo, kakor hitro bo izvedena sedanja, pjatiljetka.
Iz Španije
Rim. 20. maju. AA. Po poročilu listov -t.i španski minister za zunanje zadeve l.crrou\ in Litvinov sklenila pogodbo o medsebojnem priznanji) njunih v Ipd-
Madrid, 20. maja. \.\. Vlada je zaprla univerzo \ Valladolidti, ker so dijaki zahtevali, nu j jim profesorji izroee potrebna zrelostna spričevala brez izpitov. Difu'kl pravijo, du so s pripravami za revolucijo porabili to-fko času. du niso mogli obisk,»vati predavanj.
Z vsega sveta
Rim. '20. maja. A A. Ilali.ianski uradni list prinaša ratifikacijo francosko-italijnnske trgovinske pogodbe.
London. 21). maja. tg. \ l.islinni sla biki davi ol> 3.30 dva močnejša potresna sunku- ki sta povzročila paniko. Potres pa ni napravil nobene škode.
Pariz. '2D. maja. AA. Poročajo iz Stockholnia, da je glasom poročil tamkajšnjih listov prišlo snoči do velikih spopadov med delavci in policijo. Ranjenih je bilo 12 orožnikov in HO maiiifesluntov. Policija -je prijela l osebe, med njimi 2 znana bolj-ševiška agitatorja. Aretirala je ludi dve ženski, med katerima je ena šef sovjetskega borbenega oddelku.
dovoljenja. Kvote, ki se ne izrabijo v šestih mesecih, se lahko odkažejo drugim državam.
Praga« 20. maja. tg. V ministrskem svetu je bil vložen danes zakonski predlog za ustanovitev žitnega uvoznega monopola, katerega bi se udeleževale država, velike nakupne družbe, trgovine iu mlini. Zakonski načrt bodo nujno predložili parlamentu iu je mišljen kot del sestave bodočega pre-tereučnega sistema. Žitni bionopolski uvozni uradi bodo imeli nalogo, da se stabilizira cena žita iu moke. To bo aparat, ki bo na razpolago pri uvedbi preferenčnega sistema. Družba bo razpolagala s približno 10 milijoni Kč. Zakon ima stopiti v veljavo še prod novo žetvijo.
Sprememba v SUZOR-jtt
Zagreb. 20. maja. ž. Generalni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. dr. Milan Glnncr je vpokojen. Na njegovo mesto je imenovali ','. dr. Avguštin Ai';cHn.
Trg. pogodba s CSR
Praga, 20. maja. tg. Na podlagi dogovora med Češkoslovaško in Jugoslavijo bo trgovinska pogodba med obema državama stopila v veljavo že 1. junija.
Pogreb Viktorja Dyha
Praga. '20. maja. tg. Češkoslovaški pesnik in senator Viktor Dyk je bil danes iz Panlhconn narodnega muzeja pokopan na pokopališču. Med drugimi venci je položilo venec na grob tudi jugoslovansko poslaništvo .
Drobne iz domovine
Belgrad. 20. maja. AA. Z odobritvijo kmetijskega ministrstva priredi zveza ruskih oficirjev v kraljevini Jugosloviji dobrodelno loterijo, ki bo 15. juniju in 15. decembra I. I. Dohodki loterije so namenjeni za podporo članom zveze.
Belgrad, '20. maja. AA. Te dni krene čez Budimpešto na Poljsko skupina šest študentov bcl-grujske kmetijske in gozdarske fakultete s svojimi profesorji trn čelu. Ta poučna ekskurzija bo trajala 11 dni. Študenti si ogledajo Varšavo, Poznanj. lldan.sk in druga večja mesta.
Zagreb, 20. maja. z. Zagrebški nemški dnevnik Morgenblatt , ki jc bil do sedaj last Privred-nc štnmpe v Zagrebu, je kupila lugosla venska štampa, ki je že prej bila lastnica tega dnevnika.
Split. 20. maja AA. Te dni zaseda tu mednarodna komisija za železniške tarife. Navzočih je 25 delegatov raznih držav.
Belgrad, 20. maja. A A. Na današnji seji upravnega odbora belgrajske borze je bilo sklenjeno, da podpiše borzu pol milijona dinarjev mednarodnega 7% stabilizacijskega posojila.
Belgrad, 20, maja. A A. Državna hipotekama banka sporoča, da je tudi Bosanska industrijska in trgovska banka z vsemi podružnicami pooblaJflemi sprejemali podpisovanje 7"» stabilizacijskega posojila. Banka jo samo po pomoti bila Izpuščena iz seznamu v začetku objave. To so s tem popravlja.
Obletnica italijanske vome napovedi
Dunaj, 20. maju. Ig. »Neuigkeits - VVcltblatt« poroča iz Trsta, da je bila v št. Petru na Kra«u preteklo nedeljo prva italijanska maša s pridigi) vojaškega kliraln Silvestrija. Na obletnico vojne napovedi Italiji- 21, maja so odredili fašisti zopet italijansko službo božjo, šolski inšpektor je naročil m iteljem. iln morajo skrbeti za lo, du sc bodo slovenski otroci ilo tega dne naučili italijanskih pesnit, katere hotlo morali prti pri sv. masi. Otroci hotlo morali priti k maši v črnih srajcah. List dostavlja, da gre očividno /u poskus, uvrsti v slovenskih cerkvah Italijanski jezik i« otroke odtegnili vplivu domačega župnika.
Wegeneria našli mrlvega
Berlin. 20. maja. AA. V notranjosti Greuland-ske IN!) kili od obali so našli truplo dolgo časa pogrešanega nemškega raziskovalca prof. \Vegeuerjn. Pokojnik je omagal s svojim spremljevalcem nn pol poli ko je skušal doseči morsko obal. Truplo jc bilo popolnoma oblečeno iu ovito z vrečami. Ker ne kaže nlkakih znakov trpljenja, smatrajo, da je veliki raziskovalec zmrznil v spanju. Pred nekaj dnevi je rešilna ekspedicija našla NVegem-rjcve snežne čevlje. Po dolsem iskanju so našli 171 km od obale Wegenerjev šotor. Nadaljnjih 11 km so zadeli na sledi njegovih sani in našli kraj kjer so počivali njegovi psi. Pri truplu NVegcnerja niso našli nobenih znanstvenih zapiskov. Vzel jih je najbrž s seboj njegov spremljevalec. Truplo so svečano pokopali v ledeni grobnici i« označili mesto s tem. da so zasadili Nansenove sani pokoiictl v ledene plošče. Drugi del ckspedicije, v katerem sta bila tir. Rob in dr. Peters, je po naporni poli preko ledene visoke planote dosegla morsko obalo, dočim je dr. VVcgener s svojimi tremi evropskimi tovariši nadaljeval pot naravnost v notranjost dežele. Ta del ckspedicije jo prodrl proti severovzhodu iu lam preziinil. Tovariši dr. VVegenerja so zbrali dragocen znanstven materijah ki so ga prenesli v izhodišče v bližini Scoresbvja.
Petrolej iz premoga
London. 20. maja. AA. Na današnji seji lordske zbornice je znameniti učenjak Lord Rutherford poročal o poskusili produkcije petroleja iz premoga. Dejal jo, da je naravni petrolej z« enkrat prepoteni, da bi neslo producirati petrolej iz premogu. Ker je zadeva za bodočnost velike važnosti, je govornik pozval vlado, naj podpira znanstvene poskuse pridobivanja petroleja iz premoga.
Starinske „vodne" orgle
Budimpešta. '20. maja. z. Tukaj so našli slare rimske vodne orgle, lakozvane hidrauli. l a instrument je igral v rimskem hraniti veliko vlogo, vendar do sedaj niso našli uiti enega primera. Znanost pozna ta instrument le iz opisa. Precej ohranjena je tudi plošča, ki )e najdena na instrumentu in iz katere sc vidi, da jo jc poklonil neki sodnik mestu Auuinatm, ki je bilo na mestu, kjer se sedaj nahaja del mesta Budimpešte. I o mesto je zgradil 200 let pred Kri.-.tii- om šeplilius Sevcrus, a pozneje so ga uničili Ilttuj.
Dnevna kronika
Koledar
Četrtek. 21. tnajii: Feliks (Srečko) Kautal. »poznavalce.
Osebne vesli
Za konzula turške republike v Skoplju je
imenovan Ali-Riza-bej. Naša vlada je novemu konzulu že izdala eksekvatur.
Izpit so napravili med drugimi za aktivnega zdravniškega pomočnika IV. razr. bolničarski naredniki Marcel Žitnik, Benjamin Cuček in Rudolf Kljukec; za aktivnega veterinarskega pomočnika IV. razr. veterinarski narednik Boris Drtnovec; za čin rezervnega inženjersko - tehničnega podporočnika kaplari - dijaki Stanko Starec, Anton Mihajzel in Davor Švalba; za čin rezervnega sanitetnega podporočnika kaplari - dijaki dr. Miroslav Miiler, dr. Oskar Cičin in dr. Jene Vajs; za voj. pisarja IV. razr. aktivni peli. narednik-vodnik Josip Šikič; za čin rezervnega lekarniškega podporočnika kaplara-dijaka Aleksander Torbica in Alfred Eibl; za čin rezervnega sodnega podporočnika kaplari-dijaki lanez Ažman, Ivan Odič, Boris Premrov, David Friderik. Miroslav Trtanj, Viktor Vajthofer in Ant. Zupančič; za rezervnega nižjega voj. uradnika IV. razr. inženjersko tehnične stroke kaplar i -dijaki Slavko Srejič, Branko Vlah, Franc Rak, Ferdinand Živec in Josip Manestar in za rezervnega nižjega voj. uradnika IV. razr. sodne stroke kaplari-dtjaki Etnirik Vajš, Bogomir Oril in Ivan Stajcer.
Prevedeni so v tehnični stroki mornarice prejšnji tehnični poslovodje IV. razr. v III. kategorijo 2. skupino civilnih uradnikov Bogoljub Brežic, Blaž Ujčič, Franjo Rak, Janko Stahan m Romeo Davi.
V naše državbanstvo jc sprejet tlenrik Bartl, abiturient iz Ljubljane.
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro tTcljna-:, Ljubljana, Mestni trg št. 25/1.
Znatne stolne priiimhB
Upokojencem
* pokojuinrkimi prejemki po zakonu u civilnih uradnikih /. dne 31. julija 192:!.,
Zakon o uradnikih z dne 31. marcu 1981. S 272.. prvi odstavek, določa, da so dolžni državni uslužbenci, ki jih jc zatekel la zakon kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih r dne 31. julija 192'1 plačevati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo (lorej od 1. aprila 1931) v uradniški pokojninski sklad. Osnova za vplačevanje so oni prejemki, ki so bili osnova zu odmero osebne pokojnine, a kol čas vplačevanja se jim šteje ves oni ča* do dne upokojitve, ki se jim je bil priznal z. izvršeno rešitvijo za osebno pokojnino. Zu čas od upokojitve do dne. ko stopi ta zakon v veljavo, sinejo taki državni uslužbenci naknadno vplačati prispevku v uradniški pokojninski sklad, v katerem primeru se jim ta čas šteje za odmero rodbinske pokojnine.
()>nova za odmero pokojnine pa je bila osnovna in pulu/ajua plača in stanarina. torej znaša prispevek v pokojninski sklad oyb od teh aktivnih prejemkov, nc pu 5% od priznane pokojnine.
Po § 144. sc pobirajo prispevki za pokojninski sklad po službeni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov iu jih morajo računodajuiki poslali v dvajsetih dneh potem, ko so se prejemki izjdučali, Državni hipotekami banki, drugače pa plačati od njih po preteku tega roka 6', obresti v korist »k lada.
Vsled lega se bodo vsem lem upokojencem odtegnili prispevki za pokojninski sklad za mesece april, maj in junij 1931 naenkrat od pokojninskih prejemkov za junij 1931, v bodoče sc bodo pa odtegovali redno mesečno.
Za naknadna vplačilH prispevkov v uradniški pokojninski sklad za ras ml upokojitve do dne. ko stopi ta zakon v veljavo, bo |ui predpisal natančnejše odredbe minister za finance s posebno uredbo, o kateri bodo upokojenci obveščeni pravočasno.
Finančna direkcija, odsek za računovodstvo: Palernosler. s. r.
Dr. Mira Fink
spccijalislka za ženske bolezni in porodništvo, rad potovanja v inozemstvo neordiniraod21.do31. maja
Osfale vesli
— Na S lisa k (Trsat) odpeljeta n.i binkošt-ro soboto dva irosebna vlaka; iz I juhljanc — glavni kolodvor oh 8.22 zjutraj, iz Maribor i — glavni kolodvor pa ob 6.27. Oba vl.ik.i pobirata udeleženec nn vseh postajah do Metlike ozir. Dobove. Povratek* že v ponedeljek, da je udeležba vsakomur omogočena. Polovični vožnji velja od 20. do 28. t. in. in sicer n.i vseli progah. Preklnjenje vožnje pri vožnji »ju in pri povratku dovoljeno. Izkaznice in vozni red so prejeli že vsi prijavljeni. Kdor se ?e ni odločil, naj ne okleva več, ker je zda| že skrajni čas zn prijavo. Informacije daje brezplačno Brezalkoholna produkcija v Ljubljani. Kolodvorska ulica 3 (nasproti mestnega kopališča).
— Obrlnošolski odbori. Trgovinski minister jc predpisal na podlagi zakona o obrtnih šolah, da pridejo v obrtne šolske odbore v vsakem kraju tile člani: načelnik ali predsednik občine, v kateri jc šola, upravnik šole, štirje obrtniki, ki jih imenujejo pomočniška društva ali pa krajevna obrtuiška društva, v krajih, kjer jc mešana šola, obrtno-trgov-ska, pa dva zastopnika trgovcev, ki ju določijo krajevne trgovske organizacije, in šolski zdravnik. Banovinski obrtniški odbor sestavljajo ban ali ujc-gov namestnik, ki ga ban imenuje, šef šolskega oddelka banske uprave, predsednik obrtniškega odbora, dva člana, ki ju imenuje obrtniška zbornica, upravniki obrtnih sol. v onih banovinah, kjer so mešane obrtniško-trgovske šole, pa tudi po en zastopnik trgovine in industrije. Člani banovinskega obrtniškega odbora, ki ne pridejo v odbor po položaju, ostanejo člani tri leta in so lahko ponovno izvoljeni.
Pojasnilo. Društva učiteljev glasbe smo dobili nu vprašanje v torkovi številki našega lista sledečo izjavo: Prof. Adamič je bil sprva nekaj časa naš član. u je žc v februarju 1026. I. iz <!ru$tva izstopil in ni od tedaj več član. Društvo se z načinom njegove polemike ne inore strinjati in jo z obžalovanjem odklanja.
Slnlho na poŠti. Prometno ministrstvo, uprava pošle, in brzojava, razpisuje za 7 uradniških pripravnikov z diplomo pravni« iu 4 urad-
niških pripravnikov z diplomo tehnične fakultete, elektrotehnični oddelek ter za 90 moških in 10 ženskih pripravnikov s polno srednjo šolo. Prvenstveno pravico imajo kandidati, ki so že v poštni službi ua nižjih položajih. Prošnje je treba vložili do 15. julija. Kandidati morajo izpolnjevati pogoie, navedene v S 3 zakona o uradnikih za sprejem* v državno službo.
—	Iz Bohinja. V zadnjem času so je tu ustanovila, družba Triglav-avto . ki bo vzdrževala na progi Bohinjska Bistrica do Zlaloroga osebni promet, in sicer z enim modernim avtomobilom znamke Saurer . Voz. je zelo okusno opremljen in ima 24 sedežev ter (i stojišč. Vozil bo o binkoitnih praznikih. Z rednim prometom bo pa začela dražba 1. junija t. 1.
—	Usmiljenim srcem se odda 18 mesecev star deček za svojega. Otrok je zdrav in krepak. Natančneje informacije da državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju.
—	Štirje otroci utonili pri kopanju. Iz Novega Sada poročajo: V nedeljo popoldne se je pri vasi Gospodnjinci v nekem napol močvirju pripetila težka nesreča. V bližini vode, ki ie globoka poldrugi meter, je nogometno igrišče, na katerem se jc vršila v nedeljo popoldne nogometna tekma. Tekmo je gledalo mnogo odraslih in tudi precej otrok. Otroci so se igrali okrog vode in so tudi kopali. Okrog štirih popoldne so otroci dvignili silen krik, ker se je 9 letni Trivun Popič začel potapljati. Takoj so priskočili na pomoč, odrasli, toda bilo je že prepozuo. — Čez nekaj časa, ko so se otroci že oblekli, so pa opazili, da leži na tleh obleka še treh otrok, ki jih ui bilo nikjer vid-ti. Začeli so iskati po vodi iu kmalu potegnili iz nje še tri utopljene otroke. Eden izmed njih jo kazal še nekaj znakov življenja, vendar je tudi ta kmalu izdihnil. Strašna nesreča jo povzročila v vsej okolici veliko žalost. Obupni so bili prizori, ko so starši zagledali svoje mrtve otroki-.
—	Kopal je v svoji kleti iu si izkopal grob. Kmet Miha Razumi& iz Bralauovcev v bližini Kar-lovca je te. dni kopal v kleti svojega poslopja. Pri tem je naletel na velik kamen, ki ga je oviral pri njegovem delu. Čeprav mu je brat prigovarjal, naj pusti kamen pri miru, ker bi so utegnila pripetiti nesreča, je vendar začet izpodkopuvati kamen. Naenkrat pa se jo kamen sprožil in padel Razumiču na prsni koš, katerega mu je lako zmečkal, da je bil v nekaj trenutkih mrtev.
—	Otliscjada treh malih Zagrebčunk. Iz, Zagreba poročajo: Pretekli četrtek so iz vzhodnega predmestja Zagreba Izginile tri deklice, stare 11, 13 in 11 lel. Vsa poizvedovanja za njimi so ostala brezuspešna. Tedaj se je javil sin neke sosede, ki je povedal, da je deklico odvedla njegova sestra Zora, ki je stara Iti let. Kekel je. da jih je videl na kolodvoru. Zora je tajila, toda njen brat je vztrajal pri svoji trditvi. Naposled so predvčerajšnjim popoldne šli starši izginulih deklic na policijo, kjer je deček ponovil svojo trditev. Medtem pa, ko se je razgovarjal z njimi službujoči uradnik, sta privedla v sobo dva detektiva vse tri deklice. Povedale so, da so vzele doma nekaj denarja in se z vlakom odpeljalo v Maribor, kjer so prenočile, iu nato prekoručile mejo. Našli t>o jih avstrijski obmejni stražniki in jih izročili naši straži.
Okrožnico pupeža Leona XIII. Kerum novarum je izdala pod naslovom
Osnovna načela krščanskega soclallKma
s komentarjem g. p. dr. A. Tominec O F. M.
Delavska založba r. z. z o. z. t Ljubljani, Delavska zbornica.
Zvijačni najemnik. V Temešvaru se je !<• dni pripetila tale zanimiva zgodbica: V hiši Josipa Novaka sta se lepega dne pojavila sodni eksc-kutor iu policijski stražnik in napovedala ileloža-cijo v stanovanju Simona Suttteria. Nosači so takoj začeli nosili na cesto opravo. Sočutno so gledali mimoidoči usmiljenja vreden prizor. Toda zelo so bili presenečeni, ko so zvedeli, da je Sattler sam zahtevni deložacijo. Ta čudna zahteva je imela sledečo predzgodovino: Lastnik hiše jc vložil proti Sattlerju deložacijsko tožbo, ker mu ni poravnal zaostale najemnine, ['red sodiščem so se dogovorili, da Sattler do 1. maja izprazni stanovanje in poravna najemnino. Ko je hotel Sattler 1. maja izprazniti stanovanje, mu jc lastnik hiše In za-branil, ker mu ni plačal zaostale najemnine. Zaman se je Sattler skliceval na dogovor pred sodiščem in ko vse skupaj ni nič pomagalo, jc Sel k svojemu odvetniku, in ta je pri okrožnem sodišču vložil vlogo, po kateri Sattler sani zahteva delu žarijo. Sodišče je tej zahtevi pač ugodilo in tako je bil Sattler deložirau, lastnik hiše pa lepo speljan na led.
—	Bolne žene dosežejo z rabo naravne Franz-Josel: grcnčicc neovirano, lagodno i/
praznjenje črev, kur večkrat izredno d liro ilejilo vpliva nn obolele organe. Pisatelji klasičnih ličnih knjig za ženske bolezni pišejo, da -o potrjeni ugodni učinki Fron/.-Josel vode tudi potoni njihovih raziskovanj, Frunz-Jo.sef grcnčica se dobiva v vseli lekarnuh. drogcrijnh i in špecerijskih trgovinah.
—	Županovo Pcrmetovn jama bo za bin-koštue praznike električno razsvetljena. Vrši sc velika veselica v senčnatem gozdu. Izstopna liostaja Grosuplje. Vabljeni vsi!
—	Bluzo, v krasni izbiri in solidni ioni. bterk nasl. Karnicuik, Stari trg 18.
—	Loterija Jadranske Straže. 15. maja je začela Jadranska Straža z razpečavanjeni svojih srečk za glavno žrebanje 8. septembra, za katero jo pripravljenih že 830 dobitkov v vrednosti 35.000 Din. Nj. Vel. kralj je blagovolil odobriti, da sc v imenu Nj. kr. Vis. prestolonaslednika Petra, vzvišenega pokrovitelja Jadranske Straže, pokloni kol glavni dobitek zlata ura. S tem poklonom jc zelo počaščena ta rodoljubna loterija. Srečke se nabavljajo pri administraciji odseka Jadransko Straže. Belgrad, Kosmajskn 9. — Izvršni odbor Split.
Kočevje
Sv, misijon se bo vršil v Kočevju od 30. mr.ja do 6. junija. Obenem se bo osnovala tudi katoliška akcija, za katero vlada veliko zanimanje.
Tri leta pokore bo delal K. T., ki je v noči na 31. decembra vlomil * našo mestno župno cerkev. Obenem izgubi za pot let državljanske pravice, Obračun z njim ima tudi šc vojaška oblast.
Pobegnit je iz Kočevja uslužbenec neke tukajšnje tvrdke. Na razne zvite načine je izvabil precejšnje vsote denarja od ljudi in povrhu še ogoljufal svojega gospodariš. Končno je v pisarni pobral svoje listine in izginil. Mislimo, ila fiotovo ne bo prišel preveč daleč.
Iz raznih kraje v
Dol pri Hrastniku. Umrl je pri Sv. Jitriu g- 1 Matevž šunta, posestnik v TJ. letu starosti. Bolehal 1 je vec let na srcu. Bil je nad sedem let občinski odbornik, načelnik kraj. šolskega odbora v lurju, cerkveni ključar, odbornik Kmečko-delavske hranilnice in posojilnice, znan daleč naokrog kot umen živinorejec, /a njim žalujejo vsi, /lasti pa žena s tremi nepreskrbljenimi otroci. Počivaj v miru dragi Matevž tam na prijaznem griču sv. Jurija poleg svojih staršev.
Slovenca Bistrica. Pretekli ponedeljek so napravili mariborski tiogoslovci majniški izlet k Sv. Prem kraljem ua Pohorje. Proti večeru so se vrnili skozi Slovensko lii trico in se z. večernim vlakom odpeljali nazaj v Maribor. — Filmsko predavanje o pospeševanju kmetijstva so bo vršilo -4. in 2.). maja v tukajšnjem mestnem kinu. Pre-I davni bo g. Kafol iz. Ljubljane. — Rodni občni zbor I podružnice Kmetijske družbe bo 31. maja ob pol I 10 v hotelu ■»Beograd . - Razstava obrtne nadaljevalne šole je bila te dni zaključena. Razstavljeni so bili risarski izdelki ta) vajencev in vajenk.
Konjice. Preteklo nedeljo se je vršil v Katol drustv. domu prosvetno-športni tečaj. Od vodstva fantovskih krožkov v Mariboru sta prišla predavat dr. Valoveč Franc iu ložei Leskova r. Udeležba jc bila zadovoljiva.
Slovenjgradec. Zobozdravnik dr. Jože Picej ordinira od 20. maja naprej v hiši dr. Cerneta v Slovenigradcu ua trgu št. 20.
Vojnik pri Celju. Preteklo nedeljo je umrl g. Ivan Samec, posestnik iu bivši odbornik očine trg Vojnik. — Iz Skoplja je prišla žalostna vest, da je v tamkašnji vojaški bolnišnici umrl vojak-novinec Krištof Rošer. lo. aprila je z drugimi vred odšel k vojakom. Bil jc dodeljen h konjenici. Dne 10. maja ga je udaril konj po glavi s tako silo, da je ubogi mladenič podlegel. Pokojni Krištof je bil član .Marijine družbe, sodeloval je tudi pri 'fantovskem odseku K. P. D., zlasli seje udejstvoval na odru. Naj počiva v miru. Žalujočim naše iskreno sožalje. — Preteklo nedeljo se je v črešnjicah ustanovila podružnica Kmetijske družbe. Ob tej priliki je predaval ravnatelj g. inž. Lah.
Rečica ob Savinji. Te dni so pričeli podirati Jezernikovo hišo. Na istem mestu bo postavil gosp. major Jezernik novo lepo stavbo, ludi levževo poslopje so pričeli podirati. \.i istem mestu si zgradi Kmetsko društvo svoje skladišče. Pred par dnevi je bil upokojen višji vojni uradnik IV. r. ekonomske stroke Anton Jezernik. Gospod major je tukajšnji domačin in se jc preselil semkaj. Simpatičnemu gospodu majorju želimo v njegovem domačem kraju vse najboljše.
TVCRNBCA CIKOftIJE
Okusna in zdrava je
__H0HMSHA HAVA
Zanimiv nogometni
program za Binhošli
\odilna klubu .sta zopet napravila sporazum in priredita za praznike zanimivo nogometno tekmo. Prvikrat l><> nastopil v Ljubljani v prijateljski tekmi prv.ik Osjeka Slav ija, ki je lansko leto presenetilo v preiltekmah zu državno prvenstvo. Sedaj po novem tekmovalnem redu po ligah pripada Slavij,i tret ji skupini. \ lej skupim tekmujejo tu.li suhotiški klubi, ki ne zaostajajo za belgr.ijsLmi in zagrebškimi, pa čeprav štejejo tudi k provinci — itogomctui namreč: \ lej skupini jc slav ija, čeprav jo malo igrala, na vodstvu, lako ila bodo te tekme o praznikih zanimiva primerjava moči -odelu-jočili v raznih skupinah lig.
Zagrebška borza v letu 1930
Zagrebška borza jc izdala svoje poslovno poročilo za preteklo telo, iz. katerega posnemamo, da je znašalo število članov na koncu lota 1030. 608 v primeri s ti 1«> na kontu Ha 1929. Zanimivo je, da io število članov iz. Zagreba padlo od 317 do 307, število inozemskih članov pa je narastlo od 132 na 140. Izdanih jo bilo lani manjše število zasebnih članskih in nnmcščensklh izkaznic i kakor v letu 1829.
Iz podatkov o poslovanju razsodišča jo raz-tidno, da ie sicer število tožb narastlo, toda vred- | «ost terjatev je padla od 28.1 na 23.0 milijonov dinarjev.
Skupui proiljci borze jt-zu.i-.-al 8561.3 (3497.2) milijonov Din. Največ prometa je bilo v devizah: 3113.9 (3131.9) mil i ionov, valutah '.'.3 (4.1) milijonov, blagu 80.1 (09.5), efektih 335.0 (301.8) mili-
jonov. Efektni promet pa se je razdelil sledeče', državni papirji dinarski 230.1 (230.1). dolarski 81.0, založnice in zadoliuitv 8.350 (1.95 milj.) Din, delnice denarnih zavodov 13.0 (13.7). delnice industrijskih in drugih delniških druži) 10.05 (9.8) milijonov Diu.
Računski zaključek borze za leto 1930. kaže. da so dohodki padli od 3.7 na 3.5 milj. Diu. V glavnem je pripisovati zmanjšanje dohodkov zmanjšanju borznih doklad itd. Mod izdatki jo vso: i t milj. Din za odplačilo posojila, ki >o je laki zmanjšalo na 5.5 milj. Diu. Čisla imovina lwr/ znaša 20.5 milj. Din. dolgovi 5.0 milj., najva/. nejSa aktivna postavka pa «a nepremičnine v zn -sku 25 milj. Din. imovina pokojninskega fond. nameščencev sc je |.-ovoraln 2.25 na 2.1 milj. Diu.
XI. ljubljanski velesejtm se bo vrši! od Ml nia ja do 8. junija. Z velessjinsko legitimacijo je dovoljen 50?i popust ua železnici. Naj nikdo ue zamudi ogledati si tc velike prireditve, ki predeva v c dosedanje. Rekordno število domačih iu inozemskih tovarn razstavi najrazličnejše blago, /lasti opozarjamo na oddelke tekstilnega blaga, usnja, papirja, pohištva, strojev, kovin, poljedelskih strojev, moderne higiene, kuncev iu umetniške razstave, l egitimacije se dobr pn Putniku . denarnih zavodih, trgovskih organizacijah, železniških postajnih blagajnah itd. iu direktno od vele^eiinskega urada. Stanejo po tO Din. Organizacije in. i tanove, katere bi /elelc prcv/cti prodajo kjjiti nacij, sc naprošajo. da >e obrnejo na urad veleseima. Legitimacije opravičujejo do polovične vožnje na železnici in parobrodih.
Industrijske obligacije. D. d. dotničc tvorni-ce tkanja iu predenja v Dugi Ri i predlagajo občnemu zboru sklepanje o zaključil v i dolgoročnega posojila z izdajo obveznic do zneska H) milij. Din. Bilanca izkazuje z;i 1930 pri glavnici ">0.25 milij. 15 (11.5) milij. upnikov in 2.4 (2.4) milij. čisteči dobička. — Kakor pišejo zagrebški listi, prevzamejo vso emisijo: Praštediona, Jugobank i iu neka dunajska skupina. Javne subskripcijc ne bo. Emisija je bila zaključena že pred letom dni. — Kolikor jc nam znano, je to druga iud. dražba v državi, ki je izdala svoje obligacije: prva je bila: Rudnik Kostolac, Djordjc Vajlert; 8',; obligacije za 14.0 milij. Din.
Aga-Rusc, združene jugoslovanske tvornice acetilena in oksigena, imaio občni zbor 10. maja ob pol 16 v Mariboru (pal. Zadr. gosp. banke).
Keramična industrija, Zagreb, je lani znižala svojo glavnico od 1.4 ua 0.S4 milij. Din s nre-kolkovanjem delnic od 500 na 300 Din nom. Bilanca za 1930 izkazuje samo 36.561 Din izgube v primeri s 0.564 milij. za 1920 (s prenosi vred). Podjetje ima obrate v Pctrovčah in Nemškem dolu pri Celju. Občni zbor bo v Zagrebu 29. maja ob 'v 12.
Isis. d. d. za promet drog in kemikalij Zagreb, ki ima podružnico tudi v Ljubljani, izkazuje 73 pret. leto 0.477 (0.365) milij. čistega dobička ua glavnico 3 milij. Dividcnda 1<'20 6«. Občni zbor 29. maja ob 16 v lugobanki.
Cinkarna v Gabcrju pri Celju izkazuje za leto 1030. zmanjšanje upnikov od 115 na S milij. Za leto 1929 je bila izkazana izguba v znesku 0769 Din, dočim je za leto 1030. izkazanih 05.131 Din čistega dobička. Občni zbor bo 30. maja ob 11 (volitve).	. , ..
fentjanski premogovnik And. Jakil, d. d., tvr-melj, izkazuje v pret. letu zmanjšanje donosa od 11.6 na 9.3 milij. iu so upniki narasli od b... na to milij., kar se je deloma porabilo zn nove nivesticnc; dolžniki so se zvišali od 5.8 na 7 milu. Cisti dobiček znaša 43.526 Din (1929 140.790 Din).
Borza
Dne 20. maja 1931. Denar
Ljubljana. (V oklepajih zakljuaii to .'ji.) Amsterdam 2274 2280, Berlin 13.51.50 1354.31), Budimpešta 9S9.37- 992.37, Curih 10"3.80 1096.80, Dunaj 790.98—799.98, London 276 1" 27o.90, Nevvvork 56.00 56.80. P.ri. 221.2' 223.24, Praga 107.93 -108.73. Ir.st 290.28-298.28.
Zagreb Amsterdam 2280 228o, Dunaj 7«(n,»;. -799.98, Berlin 1351.">0 1354 50, Bruselj 788.25 702.25, Budimpešta 080.01 092.01, London 27>.«s -276.79, Milan 290.32 208.32, Nevvvork 5<..<i<> 56.80. Pariz 221.24—223.14, Praga 167.03 108.71, Curih 1095.30 bi.
Skupni promet brc/ kompenzacij jc znašal 4.65 milij. Din
Curih. Belgrad n.mo. Pariz 20.2025. London 25.23375, Nevvvork 518.55, Bruselj 72.17. Milan 27.1525, Madrid 51.75, Amsterdam 208.375. Berlin 123.54, Dunaj 72.90, Stockholm I3«>.05. Oslo '38.0 Kopeuhagen 138.90, Solija 3.7575. Praga 15 307 Varšava 58.15, Budimpešta 90.4(>, Atene 0.7225, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.09, llclsinglors 13.00
Vrednostni papirji
Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 h!.. !':„ Bler po-33 bi., Celjska 150 den , Ljublj. kred. 120 den.. Praštediona 930 den., Kred. zavod 169 170, Vevče 120 den., Stavbna 40 den.. Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 87.50 88. agrarji 51 den., vojna škoda ar. 420 421 (421.50, 421, 420, 422), kasa 4'20—122 (421.50). o. 420 421.50 (421), 12. 421 den., 8% Bler. pos. 92 03, 7% Bler. pos. 82.50-S3, 1% pos. Dr/, hip. banke 83.50—81.75, 6'V, begi. obv. 0" 60.50, Srečke Rdeč. i križa 40 den. Bančne delnice. Hrvatska 50 -60. Ka-tolička 33—35. Poljo 52- 53 (52). Kreditna 192 -194, Union 170-174. Jugo 73-7-1 (73), Lj. kred. ' 120 den., Medjunarodna 07 den.. Narodna 7750 — 7850. Praštediona 945 950 (045). I t no 110 den. Srbska 188—190. Zemeljska I.' 140. Industrijske dehiicc. Nar. šum. 25 den., Guttmann 131 131 : (132), Slaveks 25—30 (25), Slavonija 200-235 ( 200). Danica 70—72.50 (70), Drava 235—230 (235). Še-čeran.i Osjck 230-285, Osj. Ijev. 215 den.. Brod. vag. 64 den., Union 70 den.. Vevče 120 -122 (120). Isis 50 den.. Ragusea 330—340, Oceania 100 hi , Jadr. plov. 480 den.. Trboveljska 275 -279 ( 276).
Belgrad. Narodna banka 7809 b!.. 7 o invest. pos. 88—S9, agrarji 51.25—52, vojna škoda 418— i 420.50. uit. julij 419—420, 7% Bler. pos. 82.25 ! 82.625, 1% pos. Drž. hip. banke 83.50 84, 6"« begi ; obv. 66.50.
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 1% Bler. pos. 81.25—31.625, Nevvyork: S".. Bler. pos. 00—91, 7",; Bler. pos. 81—81.75. 7"., I pos. Drž. hip. banke 82.50—83.
Dunaj. Podon.-savska-jadranska 90. Wieuer Bankvercin 15.20, Escompteges. 151.10, Zivno 83.5, i Aussiger Chemische 122. Alpine 15.70, trboveljska 34.40, Kranj. ind. 44.25, Pima Murnnv 10.85.
Žilni fr?
Novi Sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad 7S-79 200—202.50. bač. okol. Indjija 78 kg 190 l')5, koruza bač., sr. ladja Donava. Sava 100 10S. Vse ostalo nei/premetijeno. Tendenca neizpremenjena Promet: 11 vagonov pšenice, 5 vagonov moke, lo vagonov koruze. 5 vagonov otrobov.
Budimpešta. Tendenca stalna, za rž čvrsta. Promet miren. Pšenica maj 15.29—15.35, zaključek 15.34-15.35, junij 15.10-15.18, zaklj. 15.16-15.17, r/ maj 15—15.30, zaklj. 1510-15.20, koruza maj 13 06. zaklj. 13.95—13.96, julij 13.96—14.01, zaklj. 13.08-14, avgust 14.10-14.11, zaklj. 14.12-14.18, tranzit maj 11.26, zaklj. 11.20 11.30, tranzit iulij 11.30, zaklj. U.25-1L30.
Ljubljana
Tramvajski promet in pogrebi
Ljubljana. 20. inaja.
Nekatere tradicionelne navade in nekateri ob-zlri postajajo v Ljubljani prave prometne ovire. Promet pa se v Ljubljani cimdalje bolj stopnjuje, saj bomo dobili v kratkem poleg dosedanjih dveh tramvajskih prog še tretjo. Sodobne potrebe pa zahtevajo, da je promet čimbolj ekspeditiven. /.ato je treba izločiti marsikatero prometno oviro.
Prav navaden slučaj v Ljubljani je, da zavre nn primer mrtvaški pogrebni sprevod za dolgo časa ves promet na gotovih ulicah. Tramvajski voz se mora ustaviti in mora čakati, da gre mrtvaški sprevod, včasih tudi obsegajoč 2000 oseb, mimo. Potom more šele nadaljevati vožnjo. Ljubljanske tramvajske proge pa so enotirne. To se pravi, da tramvaj, ki obstane pred mrtvaškim sprevodom najmanj j—10 minut, ne more nadaljevati vožnje, poleg tega pa mora nanj čakati na izogibališču tudi drugi voz. Čc pa stojita dva voza na progi, je s tem ohromel sploh ves tramvajski promet po mestu. To povzroča mnoge neprijetne ]K>sledice.
Zaradi tega je pričela Splošna maloželezniškn družba mislili na to, kako bi odstranila te zamude in se je obrnila s svojimi predlogi na upravo policije. Novi upravnik policije g. Vekoslav K e r š e v a n je lakoj spoznal važnost te zadeve in je povabil k sebi ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda g. dupljo, da bi se ta stvar uredila. G. šaplja je bil takoj pripravljen, da bi se In zadeva uredila. V sporazumu z vsemi čini-telji je izdelala policijska uprava sedaj nova navodila za slučaje, kjer bi mogel mrtvaški sprevod ovirati tramvajski promet. Ta navodila so taka, da v nobenem oziru ne kršijo pijetete, ki jo je občinstvo dolžno do pokojnikov. Stražnik, ki bo spremljal žalni sprevod, bo na nieslih, kjer bo moral tramvaj nadaljevati vožnjo, dal z roko zuak in se bo mrtvaški sprevod pretrgal, da bo mogel tramvaj voziti skozi. To bo trajalo kvečjemu, dve tri sekunde, reditelj pogreba pu bo morul paziti, da bo šel prvi del sprevoda nekoliko počasneje, da ga bo mogel drugi del dohiteti iu se bo sprevod mogel zopet strniti v celoto. Vse pa se bo izvršilo z največjim taktom. Priporočamo občinstvu, naj važnost in dobrohotnost lo odredbe razume!
Kaj bo danes
Drnma: \VZ«. Red B,
Opera: ()j ta prešinentnini ljube/en.« Red I .
Tehnika: Predavanje Vkad. kluba geodetov: Zeisove tovarne v Jeni.« Prednva iug. Lco Novak. Ob osmih zvečer.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec. Kongresni (rg 12; mr. Ustar, Sv. Petru cesta 78 in mr. lločevur, Celovška c. 34 Ljubljano 7).
1e
0 Razstava o napredku naše države. Od 30.
inaja do 8. junija t. I. se bo vršila v Jakopičevem paviljonu razstava Centralnega presbiroja pred-sedništva ministrskega sveta o napredku naše države od 1010 do 1020. Razstavo, ki je doma in v inozemstvu, zlasti v Ženevi, Pragi, Brnu, Bratislavi, Poznanju, Varšavi, Budimpešti i. t. d. izzvala velik uspeh, bo otvoril ban dravske banovine gospod dr. Drago Marušič. O podrobnostih bomo še poročali.
G Zadnja javna produkcija gojencev državnega konscrvrttoriju v Ljubljani, ki se je
vršila minuli petek, je jasno pokazala, kako intenzivno in s kakim uspehom se goji glasba nu ljubljanskem konservatoriiu. Minuli petek je nastopil komorni kvartet, K.itcremu so vsi kritiki priznali, da je že danes prav izvrstno vigran in dn je njegovo izvajanje nu jako visoki umetniški stopnji. Prireditev, ki je imela sicer nuslov javne produkcije, bi prav luliko in / vso pravico imenovali koncert. Opozarjamo, d.i ho 11. produkcijo, na kateri v bo izvajalo celo vrsto klavirskih skladb in samospevov ler klavirski trio odličnega češkega komponista Vitczsluva Novaka jutri v petek, ilne 22. t. m.
Za birmo
kupile io tedaj
ure, zlatnino in 8rebrnino Liubliansi Prešernova 1
Oglejte si izložbe
9. Čuden
Kulturni obzornik
NABOŽNO SLOVSTVO.
Dr Mihael Opeka: Knjiga postave, II. zvezek.
(Cena: liroš. 22 Din, polplatno 32 Din, eleg. 42 Din. po posti 1.50 več.) Potem ko nam je dr. M. Opeka v L zvezku -Knjige postave razložil prvo tri božje zapovedi, ki urejajo naše neposredno razmerje do Boga. nam v li. zvezku, ki je pravkar zagledal svttlo, riše dolžnosti, ki jih imaino po Četrti in peti zapovedi do bližnjega in do sebe. Kakor vse Opekove knjige, tudi t« nI samo za pridigarja, čeprav je tvnrina obdelana v obliki govorov, ampak predstavlja dragoceno berilo za vsakega, kdor išče svojemu življenju pravilne orientacije. Rekel bi celo, da je tn zvezek po aktualnosti problema prednjači vsem drugim zaradi posebnih socialnih razmer, v katerih danes živimo: obdelana pa je prevažnn tema z isto toploto, resnostjo In krepkostjo, kakor vsa ostala dela priznanega avtorja. Gotovo nihče v našem duhovno vzgojnem slovstvu ni tako lapidnrno, jasno in prepričujoče poudaril pomena avtoritete kakor dr. Opeka v teh govorih o dolžnostih olrok do staršev in staršev do otrok. Glavno zlo modernega družinskega življenja: uespošlovanje staršev od strani otrok na eni in slab zgled ter zanemarjanje dolžnosti, ki jih imajo starši do otrok v telesnem oziru, na drugi strani, je naslikano in ožigosano ■i. vso silo. Avtor pa izčrpuo cd vseh strani osvetljuje ludi vprašanje odnosa posla do gospodarja in dolžnosti gospodarja do posla ter nam v tem oziru podaja nespremenljive smernice krščanstva za socialno življenje. Pri razlagi pele zapovedi pa ji? avtor našel uajkrepkejše argumente zoper moderno zlo pokončnvanjn započelego materinstva. Vse govor«> prevevn globok socialen Čut in jih odlikuje točno poznanje sodobnih razmer kakor ludi dogmaticno jasnost nazora. I/, njih bo posamezen brnlee lahko poživljal svojo dušo, dušni pastir obogatil svoje znanje, vzgojitelj našel primernega loka globokim ranam moderne dušev-nosti.	—e—
v Filluirmonični dvora ui. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. Ravnotaui tudi spored. Začetek javne produkcije je ob 20. Vubinio k obilni udeležbi.
Dekoradle in tapete
za razstavno koje na velcsejmu oskrbi hitro in ceneno
atelje sIKIS«, Ljubljana. Gregorčičeva U.
0 Tihotapec na Rožniku. Okoli Ljubljane je
zgrajen visok, duši neviden zid. Tu zid je mestna ulitnina, ki obdavčuje uvoz prav vseli stvari, ki jih človek potrebuje ali ne potrebuje, v mesto. Izvzet je menda samo zrak, vodu, pravijo, že ne več. Ta zid pa je dovoljeno prekoračili lu pri mitnici, če imaš kakšno blago pri sebi. Če prekoračiš mestno mejo z blagom drugje, joj tobil Pogoj je seveda, da le dobe, drugače se ti ne more pripetiti nič hudega. Tam v šiški je majhen trgovec, ki prav rad skače čez ta zid in se rad izogiba mitnic. V Kranju — tam namreč ni nevidnega zidu — je kupil približno 25 kg k noto v, bucik, kravat iu podobnih reči, ki se jim učeno pravi galanterija. Mestne oblasti so sicer sumile, da trgovčič rad prezre na-redbe o užitni ni, dobile ga pa Se niso pri tem. Zadnjič so ga pa le. Trgovčič je nameraval preskočiti mestni užituinski zid skrivaj v mraku iu na Rožniku. Ampak tam sta gn srečala dva policijska stražnika, ki sla spoznala, kakšno hudodelstvo namerava trgovčič. Moža sta prijela in ga odgnala na milnico na Celovški cesti. Dohodarstveni urad je mnenja, da moža sicer nc bo treba obesiti, pač pa mu je odvzel blago in še plačati bo moral mož lepe novce za globo. Tako je, če te dobe! Pravijo, da se je zadnje čase razvila okoli in okoli mesta prava tihotapska romantika. Samo Jurčiča in De-tele ni več, da bi to romantiko popisala.
0 Splašeni konji v diru skozi mesto. Ako bi se to, kar sc je pripetilo hlapcu Jakobu Lazarju od Device Marije v Polju, pripetilo ob drugi uri in ne tedaj, ko se je res, bi dogodek povzročil nojbrže kakšno strašno nesrečo. Tako pa je dogodek minul, ne da bi povzročil kaj hudega, le, da jo Lazarja spravil v pošten strah. Pripeljal je s konji v Moste v ponedeljek okoli ti zjutraj. Ustavil se je jired gostilno pri »Sedmici«. Tam pa so se konji naenkrat splašili in zdirjnli proti mestu. V divjetu diru je mogla komaj še skočiti z voza neka ženska, ki se je pripeljala z Lazarjem .Žensku si je malo jiokvarila uogo pri skoku. Konji so predirjali vso Zaloško cesto, vso Sv. Petra cesto, Marijin trg, Wolfovo ulico in Kongresni trg. Dirjali bi nemara še naprej in kdo ve, morda še sedaj, če jih ne bi ustavil na Kongresnem trgu neki mlinar. Čez dobre pol ure je prihitel za konji preplašeni hlapet', ki je konje prevzel. Zgodilo pa ?e ni nikomur nič hudega, ker je vsa Ljubljana tedaj še čvrsto spala.
O Dumsko perilo v najlepši izbiri, dobite pri šierk nusl. Karaičnik, Stari trg 18.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesla 12
Kostanjevica na Krki
Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla g. Juli-jana Ivaniševič, soproga tukajšnjega okrajnega zdravnika. Pokojna je bila blagega in mirnega značaja ter plemenita mati svoji družini in dobrot-nica do revežev in bolnikov. Naj ji sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožaije!
To in ono. Ker nas Kostanje vičanc tarejo mnogolike skrbi, smo postali bolj tihi. Večne gospodarske nevšečnosti more veselje drugače tako razigranega Dolenjca. Vse kleti so šc polne vina in kupcev od nikoder nil Samo na zaostalih obrestih izkazuje ob letnem zaključku naša neumorna Hranilnica in posojilnica 27.GOO Din, vsega jc, samo denarja pač nc! Iz te stiske nam more edino pomoči oživotvorjena zamisel zadružništva, ki mora tudi pri nas pognati najgloblje korenine. Vinarska zadruga si baš ustva-ja zdrave temelje za plo-dovito delo, ko si gradi in preureja prepotrebne, vsem zahtevam ustregajoče kleti. Že letos bo pričela z delovanjem, za kar se je sestavil smiselni načrt, ki bo, enkrat uveljavljen, kar imenitno posegel v gospodarski razvoj vse naše okolice in olajšal velika bremena našega ljudstva. — Mlekarska zadruga prične zopet poslovati. Pri zadnjem izrednem občnem zboru potrjene smernice gosp. župnika Goloba bodo gotovo rodile najobil-nejši uspeh, ker jih narekuje izkustvo in ljubezen, po zadružni poti izvojevati splošne koristi. — Društvo za tujski promet si je vzelo za 20 let v najem ves otolek med Krko in Studeno, ki ga bo preuredilo v mikavno pokrajinsko točko. Ob Krki je društvo zasadilo mlade vrbe ter postavilo tudi pred cerkev sv. Miklavža dve okusni drevesci. — Tudi v prosveti vseskozi napredujemo. V pretekli zimski sezoni je naša vrla mladina uprizorila šest predstav, ki so vse izpričale trud in požrtvovalnost bodočega rodu, ki bo gotovo sposoben, prav krepko poseči v javno življenje. V tem delu vodi z vso skrbno pažnjo našo mladino agilni gosp. kaplan Janez Hafner. Tudi gostovanje smo žc imeli: Na Vnebohod Gospodov so na našem odru priredili orehovški proSvetniki pod vodstvom gosp. kaplana Kovačiča zelo uspelo igro: ^Hrepenenje po materi«, ki je žela vse priznanje. Pa tudi tu pa lam imamo kakšno predavanje. V nedeljo nas je s tem osvežil v dvorani gosp. L. Bučarja gosp. Jakob Ercigoj. Tema njegovega predavanja je bila: Vido-vič: Ljudske zahlode. — Naše skrbi nam tudi od časa do časa preganja veseli zvoki mestne godbe, ki kaj krepko udarja na svoje instrumente. Njen kapelnik gosp. Leopold Košak si z vso vnemo prizadeva večati dober sloves naših godbenikov. — Pred lanskim smo sprožili plemenito misel, da se dostojno oddolžimo našim padlim soobčanom z lepim spomenikom. Sedaj, ko biva začasno pri nas domačin akad. kipar, gosp. Josip Gorjup, sc bi nemara dala prav ugodno rešiti lepa misel, poznim -rodovom v spomin, padlim v neminljivo spoštovanje. Lotimo se dela! — Velcvažno napravo bodo naše marljive gospodinje prav posebej pozdravile: pri župnišču se ob Krki namerava postaviti lepo perišče. Vse uvidevne Kostanjevičane prosimo naj-izdatnejše pomoči in podpore za stvor, ki je vsem v korist. Doslej so naše uboge perice morale tudi ob slabem vremenu prati na prostem. Dajmo vsi brez izjeme, kolikor pač moremo, da olajšamo našim vzornim gospodinjam trdo delo. Načrt in točen proračun je že izdelan in nabralo se jc tudi že približno 2000 Din. Cela naprava bo stala okrog 6000 do 7000 Din. — Ljubiteljem naše prekrasne naravo pa naznanjamo, da se bo kapelica pri Mir-čevem kriiu na Opatovi gori preuredila in popravila ter nanovo postala vabljiva točka. Ob blagoslovitvi se bo priredil poseben izlet. O tem prihodnjič še kaj več! —• Naša tako lepo prenovljena
Maribor
□	Sveta birma v stolnici. K že objavljenemu poročamo: Ko bo blrmovanjc končano, predvidoma bo to kmalu po 11, se bo dalo znamenje z velikim zvonom. Vsi birmanci se zberejo tedaj zopet v cerkvi, da se opravijo zanje sklepne molitve in du prejmejo škofovski blagoslov. Starši in bolri se opozarjajo, da pripeljejo .birniance in birmanke pravočasno, to je točno ob 10, k sv. birmi. Tihe sv. maše se bodo služile na binkoštuo nedeljo pri stranskem oltarju ob 10 in 11.
□	Seja občinskega sveta bo v petek 29. t. m. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva, vprašanja in jircdlogi ter poročilo posameznih odsekov.
□	Prvo arkado no frančiškanskem pokopališču je kupila gospa Marija Krenner, hišna posest-nica v Melju.
□	V razvunjski občinski odbor je na izpraznjeno mesto imenovan Mirko Rot ml. iz Zgornjega Radvnnja.
Donski kozaki pridejo v Maribor v soboto, dne 23. t. ni. in bodo koncertiroli v veliki unionski dvorani. Kozaki žanjejo lepe uspehe vsepovsod, kamor pridejo. Zadnjič jc bila unionska dvorana natlačeno polna; ker so cene zmerne, bodo Mariborčani gotovo ludi topot napolnili dvorano.
□	Biukošti. Oglasi za predbinkoštuo in bin-koštno številko našega lista se lahko oddajo do najpozneje v petek popoldne v naši upravi na Koroški cesti 1 in v naši podružnici na Aleksandrovi cesti G. Trgovce opozarjamo, da izide binkoštna številka v izredno povečani nakladi.
□	Šahovska simultankn. V četrtek 28. t. ni. odigra svetovni velemojster Rudolf Spielmann si-multanko, katero priredi dijaški šahovski klub na državni klasični gimnaziji v Mariboru. Prijave sprejema Bogdan Pušenjak vsak dan od 12—14 v Miklošičevi ulici 2-11. Prijavnina znaša 80 Din.
□	SSK Maraton. Drevi ob 20 seja upravnega odbora. Vsi!
□	Sredin trg. Kmetje so pripeljali dva voza krompirja in čebule, razen tega tri z leseno in lončeno robo naložene vozove. Cene perutnini kvišku. Prodajali so: kozliči 70—125 Din; letošnji krompir 8—10 Din; grah v stročju 10 Din; kislo zelje 4.50 Din; kisla repa 2 Din; čebula 4—0 Din; črešnje 20-32 Din; jabolka 12-10 Din.
Celje
.<? Mestni avtobus razglaša, da bo za Binko-šti na željo izletnikov vozil avtohus iz Celja v Log. Dolino z odhodom ob 16.15 iz Celja in 5.45 iz Log. doline. V slučaju potrebe in zadostnih prijav pa bo vozil izredno tudi oba praznika zjutraj v Log. Dolino in zvečer iz Log. Doline. Tozadevne prijave sprejema pisarna Mestnega avtobusa.
& Tombola Gasilnega društva v Gaberju. Kakor nas obvešča Gasilno društvo v Gaberju se vrši v nedeljo, dne 5. julija velika gasilska tombola s silno lepimi dobitki v korist omenjenega društva. Z ozirom na humanitarni značaj prireditve, se ostala društva naprošajo, da ne priredijo ta dan nikakšnih drugih prireditev.
-£>' Razglas mestnega magistrata. Mestna občina celjska bo oddala potom javne ustne dražbe košnjo travnikov: 1. Poleg mestnega pokopališča. 2. Pod cerkvijo sv. Jožefa. 3. Pri Seidlovem studencu dne 1. julija 1931 na kraju samem in sicer ad 1. ob 8 zjutraj, ad 2. ob 10 dopoldne in ad 3. ob 11 dopoldne. Izdraženo košnjo mora izdražitelj plačati takoj na licu mesta. Košnja se pod dnevno ceno ne bo oddajala in jc končnovcljavna šele, čira jo potrdi mestna občinska uprava. — Mestni načelnik: Dr. Goričan.
•O' Umrl je v celjski javni bolnišnici delavec Cene Alojzij iz okolice Št. Jurija, dne 19. t. m. v 50. letu starosti.
4-tuktna
motorna kolesa
350 ccm Din li-TaO'—
Dvoletna garuucija. Prodaja na 12 obrokov.
ZASTOP: 11. KENDA _li.ltiBL.IiXA, MESTNI TRO 17
Ptui
Prošnja mestnemu načelslvu. Pri zadnji vožnji z mestnim avtobusom k blagoslovitvi mostu pri Zg. Dupleku sc je pokazalo, da oglasna deska na mestnih vratih za razglas podobnih voženj ni najugodnejše mesto za obveščenje občinstva. Morda bi bila udeležba večja, če bi občinstvo za to vožnjo vedelo. Vedelo pa bi sigurno bolj, če bi bila tista oglasna deska nabita pri kavarni »Evropa« na drugi strani ceste. Zasigurana zadostna udeležba bi podpirala rentabilnost podjetja, občinstvo bi pa bilo tudi bolj zadovoljno. — Razume se pri tem, da naj glavna oglasna deska ostane na svojem mestu.
Škodljivci sadnega drevja. Sadno drevje jc lepo odevetelo. Oploditev je dobra. K sreči ni preveč opaziti cvctožera; dočim jc lani uničil do 80% cvetnega popja, njegova škoda letos doseže lc 20%. Nasprotno so pa letos nastopili v zelo veliki množini drugi škodljivci, ki jim bo lakoj treba napovedati neusmiljeni boj. Z vsemi sredstvi je treba nastopiti proti številnemu malemu zimskemu pcdicu ali zmrzlikarju. Na hruškah in jablanah je opaziti rdečega in sivega sukača ali > cigararja-i, ki zvije liste v pravo cigaro in tako vešče in umetno, da gu človekova roka nc doseže. Pokončati jc treba Irtnega zvijavca in glogovega belina, Nabolj-še sredstvo proti tem sovražnikom je apneni arze-niat ali nosprazen, kar pa jc prilifno drago in se tudi težko dobi. Mogoče bi to dobavljala Kmetijska družba v Ljubljani v zadostni množini in po zmerni ceni. Zatiranje od kraja je zelo priporočljivo in bi bilo letos skoro zapovedano za vse sadjarje na Dravskem polju, čc hočejo od jesenske sadjarske razstave v Ptuiu kaj uspeha in — dobička zase.
S paše sc je vračala živina posestnika Čučka Franca iz Biša. Sam jc stal pri hlevskih vratih in poganjal živino v hlev. V tem jc priletel domači pes, Z lajanjem sc jc zagnal proti teletu. Tele, precej močno, je zdivjalo, pritisnilo gospodarja k vratom. Posicdice so zelo težke poškodbe v kolkih in vratu; Čuček se bo moral zdraviti dalje časa.
farna cerkev je postala iznova ljubljenka vseh fa-ranov. Na novo sla sc preuredila oba stranska oltarja in na svečah so sc žc pred mesecem dni montirali izredno uspešni in štedljivi klobučki Likar«, kateri brezhibno funkcionirajo, Tako pač v danih razmerah delamo in se trudimo, upajoč na blagodejen uspeli, ki sledi vsakemu resnemu prizadevanju, ako se vrši v pravi ljubezni in trdnem zaupanju na Onega, ki so mu znane vse naše brige in ki tudi nas ne bo pozabil, čc prav se vršijo mali potresni sunki do sedaj brez beleženja scismografa.
□	Mariborski motociklisti se udeleže za binkoštuo praznike izleta v Gleichenberg in Gradec, izlet organizira avstrijski Touring Club. Odhod iz Maribora na binkoštno nedeljo po prihodu moto-ciklistov i/. Koroške, Ljubljane, Zagreba, Novega mesta, Celja iu Ptuju.
□	Pivička... Zaskominalo ga je menda po pivički. Vlomil jo v barako in odnesel piva iu drugih zelnikih dobrot za 1000 Din vrednosti. Taji pa vse. Navzlic vsemu so Franclnn T. izročili sodišču. Doma je iz Št. Ilja.
□	Na trg Svobode so pripeljali včeraj šest voz sena, štiri otuve in dva slanic. Čakali so. Ne bi dočakali tehtanja, ko bi ne prišel nekdo In opozoril niožance, cla je seneni trg sedaj ob Klavniški ulici. Prvi, ki niso vedeli; zadnji prav golovo ne.
□	Poskusno oranje s liolderjevim traktorjem se vrši v soboto, dne 23. t. m. ob 15 na tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Zanimnnci!
□	Kapu generalska, obleka — berašku. Prometnik mestnega avtobusnega podjetja! Mariborčani še prenesejo kontrast, drugače tujci. Velja: usmilite se ubogega prometnika!
P Nesreča. Pri nabiranju suhljadi v gozdu je padlo težko deblo na glavo 44 letni Jožefi ltoš iz Bohove. Zadobila je težke poškodbe na glavi in po vsem telesu ter so jo morali prepeljati v splošno bolnišnico.
□	Brat zaklal brata. V prenapoju pijačo spočeto strašno dejanje. V avgustovi noči lanskega leta je prišel 28 letni Ivan Čizmašija iz Gornje Bistrice v Slovenski Krajini vinjen domov. Prišlo je do prerekanja z bratom Ladislavom. Ko je slednji svojega vinjenega bralo hotel miriti, je Ivan segel po nožu ter z dvakratnim sunkom v hrbet končal bratu življenje. Včeraj se jc Ivan zaradi bratomora moral zagovarjali pred tukajšnjim malim senatom. Obtoženec je bil obsojen na eno leto in šest mesecev robije ter triletno izgubo častnih pravic.
□	Nezgoda dečka pri igri. 13 letni Karol Čander in 10 letni Rudolf Kos slu se na Vojašniškem trgu skupaj igrala. Čander se je pri tem spotaknil in padel. Stri si je desno nogo. Ponesrečenega dečka so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico.
□ Za birmo ure, zlatnina! Znižane cene! -Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8.
Trbovtie
V pomoč siromašni rudarski deci je_ Šolska kuhinja, v kateri dobi nad osemdeset šolarjev vsak opoldne kosilo, llrann v tej kuhinji je jako okusna in dobra. Otroci dobe vsak veliko porcijo, če pa ima kateri premalo, se zateče h kuhinjski materi in dobi še eno. Prav v sedanji rudarski krizi, ko delavci ne zaslužijo dovolj zu preživljanje svojih otrok, je ta ustanovo prav na mostu, potrebna pa je seveda podpore. V imenu bednih otrok se vodstvo kuhinje obroča nu premožnejše sloje, da z darovi podprejo ustanovo. Kdor hitro da, dvakrat da.
Naša občina razmišlja že nekaj let o nabavi cestnega škropilnika. Kakor izgleda, gu letos šo ne bomo imeli. Gramoz, s katerim se posipajo naše cesle, povzroča sedaj jako veliko prahu. Nujno potrebno bi bilo, da se vendar enkrat nabavi škropilnik.
Murska Sobota
Sadjarska predavanja. Okrajni kmetijski referent gosp. Lipovec je imel v nedeljo dve sadjarski predavanji in praktične vaje v škropljenju sadnega drevja. Prvo predavanje je bilo na Tišini, drugo pa v Serdici. Obe sta bili dobro obiskani.
Delavski — iu Trgovski dom. Močno se. dela na to, da Sobola dobi v bližnji bodočnosti Delavski — in Trgovski dom. Stavbišča so žc za oba domova kupljena.
Smrt dr. Ivanoczyjcvega blapca. V Soboti je zatisnil oči k smrtnemu spanju v visoki starosti nad 80 let mož, ki jc bil hlapec pri velikem narodne mvoditelju dr. Ivanoczyju, župniku na Tišini. Starec jc rad govoril o svojem dobrem gospodarju.
Litija
Napredek na-ili kmetov. Lutušujo spomlad so pričeli stavili kozolec v dvojnike kar štirje posestniki na litijskem polju, in sicer M«hko*ec. Andrej, Simončič Franc, Volk Frunc in Tič Pavel. Grade razni tesarski mojstri iz okolice.
Oljčni zbor podružnice Kmetijske družbe sije vršil preteklo nedeljo v društveni dvorani v Smartnem. Bil jo zelo številno obiskan. Na občnem zboru je imel daljši referat o delovanju podružnice g. benelicijst Franc Pleša. Nalo je bil z vzklikom izvoljen nov odbor z g. beneficijatom Plešo nn čelu.
Prvoobhajanci. Doslej so lilijski otroci prejemali prvo sveto obhajilo vedno v farni cerkvi v Hmarlueni, kar je bilo zn naše majhne otroke malo preoddaljeno. Zalo je luni g. katehet Vinko Lovšin uvedel nov red, du prejemajo odslej prvoobhajanci sv. obhajilo v litijski podružnični cerkvi. Letos so lo slavlje posebno proslavili, k prvemu sv. obhajilu je pristopilo 56 otrok, poleg tega je bila obhajano še litijska šolska mladež Po sv. obhajilu so prisostvovali materinskemu dnevu, na katerem je v krasno zasnovanem govoru proslavljala mater učiteljica ga. Vera Zidur-I i rej. Seva, deklamovalo je izvrstno |>;ir otrok. Igral je šolski tamburaški odsek, katerega je prav dobro nastudirnl marljivi učitelj g. Maks Pirnik. Po tej proslavi so se prvoobhajanci zbrali v 6. razredu litijsko šole, kjer so jim matere priredile okusen zajtrk. Popoldne po so prvoobhajanci napravili pešizlet j)od vodstvom celotnega učiteljskega zbora in v družbi svojih mater preko Šmartno na prijazno vas Brezje, kjer jih je prav gostoljubno jKjgoslil podžupan g. Leopold IlostuiK. Na mehki Irali okoli cerkvice so sc polom igrali ot roci v solncnem dnevu.
Vrhnika
\rhuiku gre v vedno slabše čase. Tovarne jMjvečini stoje, prometa jc pu tudi zelo malo. Edina njena rešitev bi bila. če bi se dvignil tujski promet. Toda olepševalno društvo, ki bi bilo za lo koinpetentno, ne stori prav ničesar. Pozno se, du ni več Grudna med nami. — Kaj vse bi lahko naredilo in moralo narediti olepševalno društvo. Ni klopi nc. pri sv. Trojici, ue v Močil-niku razen pri obeh točilnicah. Markirati bi bilo I roba krasno izletniško pot preko Kureua no Planino in Zoplano. na Ljubljanski vrh in v Stari malin, k zmaju. Posuli bi se dola pot skozi Mo-cilnlk, napravilo bi se lahko kopališče. -- Preteklo nedeljo jo imela Kmetska zvezo občni zbor, no kolereni sta govorila g. Sušnlk, minister n. r,
g- dr. M i lovec. Obenem jo bil tudi izvoljen pripravljalni odbor.
Poizvedovanj*
Najdeno: Ročna torbica, srebrna imitacija ' robcem in molkom. Nahaja se pri Dohršku Streliška 29-111.
Odjemalcem l2ven Zagreba s
mmmamaammaB^mamBamm
Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vriticeT50Din.Najmanjii znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic 5e računajo višje.Zaoqla->e . j'troqo t^ovskega in reklamneqa značaja vsaka vntica 2Di'rt. mm
Maimanjši Ziic»«kl00in.Pristojbina z.a iifro EDin.Vjakoglaj treba plačati pri naročilu.Na pismena v|ard>ar,ja odgovarjamo le, čejcprilo,':ena rnamka.Cck. račun LiubljanalO.ŠM'-'-
Šofcr
abstinent, s francoskim 1:1 jugoslovan. izpitom, želi službo. — Naslov: Anton Krhlikar, Vače pri Litiji.
Absolvcntinia
trgovske šole. s polletno prakso, zmožna slovenščine, nemščine in srbohrvaščine, išče primerno službo. Ponudbe z navedbo pogojev pod > Takoj na podružnico »Slovenca v Celju.
Blagajničarka
j 7, letnimi spričevali, ka-1 tera je že bila zaposlena v kavarnah in barih, se i takoj sprejme. - Ponudbe na upravo »SI.« Maribor.
Blagajmčarko
i dobro verzirano. samo-
! slojno slovensko in nemško korespondentko, sla-tajšo, sprejmem takoj ev. 15. junija. Reflektiram le ! na prvovrstne moči s la. I referencami. Ponudbe s ločno navedbo doseda-1 njih služb in z zahtevo plače na UDravo Slov.« i pod zn »Blagajničarka« St. 5716.
Zastopnike
in zastopnice za obisk privatnih strank išče neko dunajsko založništvo za razpečavanje nekega prvo vrstnega prikrojevalnsga učnega predmela za sa-mopouk. Visoki dohodki so zagotovljeni. Ponudbe nasloviti na E. Pečnil , Celje, Glavni trg 15.
Odda sc
Sprejmem fanta
14 do 18 let za poljska dela. Nastop takoj. Naslov v upravi pod 5749.
Šiviljo
za na dom iščem. Ponudbe z navedbo družin, pri katerih šiva, pod značko »Šivilja« na upravo SI. .
Okrajne zastopnike
za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za pen-zionirane orožnike, učitelje itd. Ponudbe na: Union zavaroval, družba i Liubliana, Miklošičeva c. št. 7/111.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta št. 31, ne daleč od kolodvorov.
Čauiernikova šoferska šola ! Ljubljana, Dunajska c. 36
IJugo-avto). Prva oblast, koncesijonirana Prosnivti i št. 16 zastonj. Pišite ponj!
podpritlično stanovanje, obstoječe iz. ene sobe in kuhinje, v sredini mesta, , gospodični ali gospej proti temu, da bi dajala lekcije v francoskem in nemškem jeziku. Naslov sc poizve v upravi .'Slovenca pod št. 5684.
Stanovanje
obstoječe iz predsobe, 3 sob, sobe za služkinjo, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin, sc odda za mesec avgust v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti štev. 7. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami od 8 do 13.
Službo stalnega šoferia
razpisuje Prost, gasilno in reševalno društvo v KRANJU. — Pogoji: izprašan mehanik ključavničar ali strugar, trezen, zanesljiv in samski. Saino pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na podlagi dokazil naj pošljejo reflektanti v 10. dneli po razpisu
Nov mlin in žaga
naprodaj blizu Novega mesta. Ponudbe na naslov: Brala Udovič, stroj, mizarstvo, Novo mesto.
Gostilno
dobro idočo, v predmestju Kranja, oddam takoj v najem za več let. Iztoči se letno 140 hI vina, mno- j go piva in žganja. Resne l ponudbe pod zn. Dobro idoča gostilna v Kranju j št. 5764 na upravo.
Čitajte in širite »Slovenca«!
Kupim hišo
po možnosti novo ali vsaj " dobrem stanju, z malo zemljiščem v Celiu, Šoštanju, Velenju, Slovenj-gradcu ali v Savinjski dolini, blizu železnice. Če je že gostilna ali trgovina ali vsaj za isto primerno, tem ljubše Ponudbe z opisom na upravništvo pod značko Pošten kupec« št. 5528.
Vs
e
govori o njem
© ®

mgmmmmsmszap:
Dve parceli
po 700 tu - prodani po ugodili ceni. Vrt popolnoma urejen. Izve se Černe-tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7.
Lepo posestvo
8 oralov, arodirano, pol orala vinograda, gozda, drugo njive in velik sadonosnik, s stanovanjsko hišo in gospodarskimi ooslooji v Vodolah 15 pri Sv. Petru — Maribor — se proda.
Pisalno mizo
iz trdega lesa, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo pod »Pisalnik«.
Srečke, delnice, obligacijo
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Vsakovrstoo
zlato

po naivišiih cenah ČERNE, luvelir. Liubliana Wolfova ulica 5t. 3.
»r«
Pianino
malo rabljen, toda v dobrem stanju, kupim. Naslov pod št. 5721.
Črn pianino
'kratek klavir, ceno oro-dam oz. posodim na dem. •Zima, NVolfova ulica 10,
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din
kg. čisto belo gosje po 130 Din k g in čisti puh po 250 Din kj Razpošiljam po poštnem povzetju L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistil, niča pena
Tovorni avto
enotonski v dobrem stanju, prodamo radi nabave večjega po zelo nizki ceni. Ogled pri Lcvantc*, Kolodvorska 30.
Jahalno sedlo
naprodaj za 300 Dia. Florjanska ulica 29.
Prvi Opelov avto, ki se je pravkar pojavil v
Jugoslaviji, je začetek nove dobe v avtoma-; ,»f •
bilistiki. . .
OPEL
Komaj je prišel novi Opei na trg, jc že predmet vseli pogovorov- In po pravici! Novi avto združuje v sebi najboljša načela ameriške in evropske avtomobilske tehnike. Preizkusili so ga na slovečetn preizkuševalncm terenu družbe General Motors v Detroitu, kjer je zmogel take težkoče, kakršnih avtomobilist na svojih vsakdanjih vožnjah nikoli ne doživi. Avto ima močan šestcilindrski motor in stane manj kakor marsikateri štiricilin-drski voz. Popolnoma nova karoserija zbuja vtis prefinjenega razkošja in udobslva, Osiejtc si novi Opel še da. nesl
OPELOV! avtomobili in BLITZEVI tovorni avtomobili
PROIZVOD DRUŽBE GENERAL MOTORS Dobavitelji v Ljubljani: GENERAL AUTO OSKAR S C H M I T T
Čebelarji, pozor!
Prevoz čebel prevzame s poldrugtonskim in triton-skim autoinobilom po ugodni ceni ><Brzopro-met«, auloprevozništvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182.
Turisti! Izletniki! Pozor!
Sv. Lovrenc na Pohorju penzijon Biittner, nizke cene, mednarodna kuhinja, stalni avtobusni promet od žel. postaje v trg in nazaj.
Za selitve
in prevoze kakršnegakoli blaga v Ljubljani ali na deželi, jc najpripravnejši velik tovorni aulo, katerega lahko dobite z izurjenim osobjem, po nizki tarifi pri -Brzopromet«, auloprevozništvo, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2182.
Specijelni entel oblek
Vezenje zaves, perila in monogramov mehanično, umetno in ročno. Tambu-riranje namiznih prtov, kuhinjskih garnitur, pred-tiskanje, entlanje perila. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. -Breda« žepni robci komori 2 Din.
Samo kdor v miru izbira - dobro kupi!
Ako morate iz trgovine do trgovine, ilu pregledate blago, so bosto v naglici odločili morda za nekaj, radi česar se boste pozneje kosali.
Zato Izbirajte blaco doma.
Tu imate čas, da pregledalo u precenilo vzorec kos za kosom; nihče Nas ue bo prigovarjal za nekaj, kar ne bi ugajalo Vašemu okusu.
Zahtevajte zato našo kolekcijo svile, pralne svile in tkanine.
in v par dneh jo bosi" imeli doma, soveda brezplačno kakor tudi brezobvezno.
Potem sedite in izberite ono, kar najbolj odgovarja Vašemu stnsu ln Vašemu okusu.
Ker nabavljamo mi blago naravnost iz tovarne iu ga prodajamo direktno Vam, odpadejo razne provizije; Vi kupite torej boljšo kvaliteto za manj denarja.
Največja trgovska in odpremun tvrdka;
^j&jer/ČMIer
Zagteb. '
Ako še nimate našega glavnega kataloga, zahtevajte ga. Čez nekaj dni ga boste hnell v rokah brezplačno.
Lsnene troniM
Id drusu krulila onrii najcenej Veletrgovina *tta 10 moke.
A. VOLK, LJUBL.IANA
lte*l levo ceslo H
Žično mrežo za ograje
slavbno okovje, mizarsko orodje, la Rcmscheidskc žage, kupite najugodneje pri Jeklo«, Ljubljana, Stari trg. Telefon 28- 45.
»Javor«
lesna industrija v Logatcu
ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
Gospodje, dame, hoteli
Kličite telefon št. 28-45. Wallel Express, Ljubljana Stari trg 19/L, ki pošlje po garderobo šc do bin-Uoštnih praznikov, da jo hitro zlika, kemično očisti in pošije. Likanje 18 Din. Stranke osebno na likanje lahko počakajo.
Izletnikom
in letoviščarjem, ki prihajajo na Bled in okolico, se priporoča hotel Hom pri Vintgarju, p. Gorje pri Bledu. Je na lepem kraju poleg postajališča Pod-hom. Razpolaga s 16 spalnimi sobami, po sobah mrzla in topla voda, kopalnica. dobra postrežba, cene nizke. Se priporoča Jakob Slivnik.
Zuatiiu z n i ž a a c n ne
gojserjem In sploh vsem čevljem, kakor tudi popravilu
Zalotar, Meslni trg io
	Naročajte
	SLOVENCA-
	najcenejši slovenski dnevnik
Radio
Programi Kadio-Ljnbljana t
Četrtek, 21. ma(a; 12.15 Plošče (domača glasba, serenade). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Plošče. — 18.30 Drago Ulafa:
Gimnastičnc vaje. — 19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Reya: Vremenoslovjc. — 20 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka -- 20.30 Epizode iz Jezusovega življenja, zbrane od Yvcte Guilbert, poje gospa Cirila Škerlj-Medvedova. — 21.15 Violina solo, igra g. Ilonerlein. — 22 Slovenske narodne s harmoniko, pojeta gg. Mirko Jelačin iu Drago Žagar. Harmoniko igra g. Stanko. — 22.30 Cns, dnevne vesti.
Petek, 22. maja: 12.1") Plošče (operne arije; ouverture) — 12.45 Dneve vesti — 13.ihi Cus, plo. Šče, borza — 18.00 Salonski kvintet — l».00 Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra (Nemška zveza ljudskih odrov) — 10.3« Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 20.00 Gospodinjska ura — 20.80 Prenos iz. glasbene Matico; Javna produkcija gojencev konsevatorija — 21.30 Operne arije |>oje g. (ioslič, solist Ijnljan. opere — 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved.
Dmgi programi i
Petek. 22. maj«.
Belgrad; 12.13 Hadio orkester — 17.30 Narodne z duilo — 18.00 Popoldanski koncert 20.0(1 Vokalni koncert — 20.30 Klavirski koaerrt
—	21.10 Ruski pevski zbor — 22.20 VioJtaki koncert. Zagreb: 12.30 Ploščo — 20.30 Peegt.nl
—	22.40 Lahka večerna glasba, — Budupest: 12.05 Orkestralni koncert —.17.25 Koralni končni — 18.80 Koncert ciganskega orkestra — 10.40 Ken-cerl orkestra; nato ciganska glasba. l»H»a.i: 15.20 Popoldanski koncert — 20.10 Vesel ven i- — 20.50 Komorna glasba. — Milan. Torino: 10.O5 Pestra glasba — 21.00 Pester' koncerl. Prajrn: 21.00 Koncert radio orkestra — 22.20 Sodobna glasba. — Langenberg: 20,00 Večerna gla lia 20.30 Zalamejsld sodnik . igra. Rim: 20.55 Simfonični koncert.. Herlhi: 19.20 Zabavna gl.
—	21.15 Orkestralni koncert.. — Katovire: 20.00 Glasben razgovor — 20.15 Siiufon. koncerl Kilhar-mnnije. — Toulouse: 20.15 Vokalni l;on it — 21.00 Kouceri — 22.10 Dunajski orke-l i. — Stiittgart: 21.30 Koli. Filharmon. — 22.40 -lag. r.
—	London: 20.00 Komorno glasa ,— 22.35' Plesna glasba.
Drž. razredna loterija
Poročilo iz kolekfure Anf. (»ole/..
Maribor ;: Aleksandrova cesta štev. 42.
Dne 19. inaja 1931 so bili izžrebani naslednji dobitki (za ev. tiskovne pomote se ne odgovarja);
2000 Din srečke št 1219 12790 29521 325i7 58884 58958 60522 60710 65200 67249 71551 821% 83912 35271 46672 52824 62207 72550 72730 79264
Novo žrebanje 22. kola se bo vršilo dne 20. junija 193!.
ročni izdelek, moderen kroj, dobro blago, kupite najceneje pri konfekcijski industriji
OSIP IVANČIČ
Ljubljano, Dunajska c. 7
Moške obleke..........od Din 2211-	naprej
Otroško oblekce od 3 do 10 let .	„	„ 100 —	„
Mornarske oblekce od o (lo 10 let	.,	., 170'—	„
Trenchcoats volneni.........., <50 —
Moške hlače............„ 15 —	„
Oclejte si blago, izdelavo in cene!
Geslo: Majhen dobiček, velik promet.
t
■2-« S®
»J »-«»- -a<
X	O!
IsŠsŠg
333.1 »g
M flj -H CH
So
S-NigšS « N S • ^
tfffffla
r >c
' M
.3 . S? . c5 o e4 1 ~
jimO -n .O a I n 1 O o>
S, ° -
■'o
M v« N > (M-g M 01 ..
5S " S . > J?
—	Qj P»J „ 0»
| g S > .3 S S > - .o g
N c 03 o ■
N .5 , o m -o I
i
r.o'=s s
s cq a 33
s O
***
c;1—. — >■ oi
So g
c t.	^
•m _ . » <d
S ra >
""8<§ I
Earl Derr Biggers:
Kitajčeva papiga
t>5

Pavla Wendell ju je pričakovala v »prejemnici filmske tvrdke, pri kateri je bila nastavljena. Pojdita z menoj! Najprvo bomo zajtrkovali, potem vama razkažem filmsko mesto!
Z začudenjem si je Charlie Chan ogledoval dolgo cesto, na obeh straneh obrobljeno s pročelji kulis. »Moja starejša hči bi se gotovo tako rada sedajle tod sprehajala z menoj. Mnogo ji bom imel pripovedovati doma.«
Z bleščeče solnčne svetlobe so stopili v ogromno poslopje, ki je bilo kakor kaka veletrgovina, in v filmsko delavnico, ki je bila opremljena kakor elegantna restavracija. Na mizah so stale svetilke, ki so jim rdeči senčniki zastirali luč. In pri vhodu je imenitno oblečen natakar vihal svoj nos. Na znamenje so privreli statisti ter zasedli prostor.
Chan je vse to navdušeno opazoval. Toda Bob, ki ni imel niti trohice lepe čednosti, ki se imenuje potrpežljivost, je postajal nemiren. Vse je prav in lepo!« je godrnjal. »Toda sedaj k stvari, prosim! Kaj je novega o Eddiju Bostonu?«
»Njegov naslov imam,« je odvrnila Pavla. »Ampak dvomim, da bi ga sedajle mogli dobiti.«
Nedaleč je prihajal mimo starec, ki je Bob v njem takoj spoznal patrijarha z Maddenove farme. Halo, Pop!« je zaklicala deklica. »Ali veste, kje tiči Eddie Boston?«
»Ah, gospod Eden, kako se vam kaj godi? je hreščal starček. »Hočete li obiskati Eddija Bostona?
Slabo ste naleteli, ker Eddic je že na potu v San Francisko. Vsaj rekel mi je, da pojde tja, ko sva snoči govorila.«
>Kaj pa bo tam počel?«
»Zdi se mi, da je kar čez noč dobil denar!«
Res?« Bohove obrvi so se zožile.
Srečal sem ga na cesti, ko smo se vrnili iz puščave. Prišel je z vlakom. Pa sem ga vprašal, čemu je to storil. ,Sem imel nujne opravke", je odgovoril. ,Jutri pojdem v Frisko. Snemanje je sedaj končano, pa bi rad malo poskrbel za svoje zdravje!' Pravil mi je, da že od devetnajstega leta ni bil več na zahodni obali, pa ga zato strašno vleče v ondotne znane kraje.«
Aha! Iskrena hvala, gospod!« Bob je odhajal s Pavlo k vratom. Zopet razočaranje, Charlie! Ali sploh kedaj prideva do cilja? Za enkrat nama je tiček vsekakor ušel.<
Madden mu je seveda dal denar za pot, da izgine odtod. Ni li rekel Boston, da mu je o Delaneye-vem koncu vse znano? Kako bi bil vse lo izvedel? Ali je morda v sredo zvečer bil v puščavi? Stopili so na cesto. Midva morava dalje. Kedaj se vrnete, milostna gospodična?«
. Popoldne. Prejela sem nov rokopis — tokrat potrebujem mesto strahov.«
Mesto strahov?«
»Da, zapuščeno rudarsko naselbino. Zato moram obiskati jamo v Petticoatu. To je v gorovju okrog pet in dvajset kilometrov daleč od Eldorada. Pred desetimi leti je imela naselbina še blizu tri tisoč prebivalcev, danes pa ni več žive duše tam. Le razvaline, kakor v Pompejih. Ali si je ne bi hoteli ogledati? Je zelo romantično!«;
Velja! Torej na svidenje v vaši ljubljeni puščavi!«
Najela sta si avto v Los Angeles. Bob je nagovoril svojega tovariša. »Ali nikdar ne izgubite poguma, Charlie?«
Nikdar, dokler je le količkaj opravka. Tmava še tisto gospodično Fitzgerald. četudi je ptica-pevka, pa menda vendarle ni odletela!«
»Rajši vi govorite z njo ...«
»Ne, sedaj ne pojdem z vami. Bi vas le oviral. To damo morate sami obiskati. Potrudite se in izvedite, kaj ve o Delaneyu.«
Bob je torej ob vhodu na oder gledališča Mason stisnil vratarju v roke en dolar, zato pa je smel pogledati tablico z naslovi igralcev. Izvedel je, da stanuje Norma Fitzgerald v hotelu Wynnwood.
Videti ste izkušen v takih raziskovanjih,« sc je nasmehnil Chan.
Bob so je zasmejal. »Smo pač možje, ki poznamo svet.«
Kitajec si je poiskal klopico na Pershing Square, njegov spremljevalec pa je odhitel v hotel Winnwood. Poslal je gor svojo posetnico ter je moral v skromnem salončku precej dolgo čakati, preden je prišla igralka. Bila je najmanj trideset let stara, najbrž celo več, toda njene oči so bile mlade in živahne.
Gospod Eden? je vprašala in koketno dvignila trepalnice. Me zelo veseli, da vas vidim! Toda ne razumem, kaj bi vas utegnilo napotiti k meni.«
»Najprvo bi vam rad povedal, da sem bil čisto zamaknjen v vaše petje v radiju. Vaš sopran je kar čaroben!«
Čarodej v Vatikanu
Rusija brez huhmi
Vodja Gospodarskega sveta Kujbišev je izjavil v seji moskovskega sveta, da bodo počeni! z letom 1938. prepovedane vse zasebne kuhinje po Sovjetskih mestih in večjih naselbinah. Vse prebivalstvo bo jedlo samo po javnih menzah. Vse nove hiše se bodo gradile brez kuhinj. Oni državljani in državljanke, ki bodo hoteli živeti od kuhinjske umetnosti, bodo zaposleni v državni službi. Najmanjša nienza bo oddajala do '200—300 obedov dnevno.
Ladjedelniška razstava v Kietu. V Kielu je bila te dni otvorjena ladjedelriiška, pristaniška in prometna razstava. Poleg najnovejših tehniških pridobitev so razstavljene predvsem varnostno naprave, razni modeli ladij itd. Leva slika nam kaže moderno opremo potapljača, desna pa pogled na razstavo
modelov jadrnic.
Otok mučeni kov
Devet km daleč od Hocheforta na Francoskem ob ustju reke Charente leži neoblju-den, z borovjem poraščen otočič Madame. Zdaj je naprodaj. Država bo obdržala saino najvišji vrh z razvalinami nekdanje srednjeveške trdnjave. Še pred 50 leti so notri stanovali vojaški kaznjenci- Zdaj je poslopje prazno, in biva notri samo en čuvaj. Ob času lova na tunine mu dela družbo več ribičev, ki prenočijo v njegovi čolnarni na obali. Zato se dviga ol> jugozapadnem koncu otoka veliko razpelo, kjer se zbirajo vsako leto jeseni šte-
Umrl v rokah kitajskih roparjev
Brzojavno poročilo iz Šanghaja potrjuje vest, da je o. Kornelij Tierney umrl po 4 mesečnem jetništvu. Bil je irski misijonar iz družbe sv. Kolumbana v apostolskem vikarijat,, Hanyang v provinci Kiangsi. Zdi se, da je o. Tierney padel v roke posebno krutemu krdelu roparjev. Takoj potem, ko je bil ugrabljen, so začele prihajati gorostasne novice o zločinskem ravnanju z ubogo žrtvijo. Nemogoče je bilo pridobiti mu prostost kljub vsem naporom misijonarjev. Tudi britanska vlada je pri-
vilni romarji. Med revolucijo so bili ob otoku zasidrane barke s stotinami ujetih duhovnikov, ki so umirali na legarjn ali tudi bili obešeni, ker niso boleli zatajiti vere. Rablji so pometali njih ostanke v morje, a tok jih je pozneje vedno vrgel na skalovje Madaine. Po revoluciji so ljudje svečano pokopali kosti mučenikov in nad njimi zgradili kapelico. Visok kanienit križ na kraju, kjer je vrglo morje na obalo ostanke umorjenih in onemoglih, je zdaj postal priljubljena božja pot.
tisnila na kitajsko vlado, dn bi rešila življenje ujetemu misijonarju. Neki mandarin je plačal t ta namen 2000 dolarjev, pa roparji so zahtevali 40.000. V zadnjem hipu so izdale kitajske oblasti naredbo, da se plača ves znesek, kar jc pu bilo očividno že prepozno. O. Tieruey je bil že mrtev. — Od 1. 1923 do danes je bilo v Kini ubitih 29 misijonarjev.
>v
Teta: >No Janezek, ali si kaj vesel, ko imaš sestrico?«
Janezek: >Ne, rajši bi imel bratca.«
Teta: Ampak, Janezek, to se ne bo dalo sedaj zamenjati.«:
Janezek: »Seveda se ne bo dalo, ko pa se-Rtrico že tri tedne rabimo.«
Posebne vrste avtomobilska nesreča st je pripetila v Magdeburgu. Tovorni avtomobil z dvema prikolicama je pri vožnji čez dolgi most zavozil čez ograjo in padel v Labo. šoferju se je posrečilo, da se je pravočasno rešil.
Cigana so nekje obsodili na smrt. Kakor je bila tam navada, so tudi njega vprašali, kak način smrti si hoče izbrati.
•Oh, gospod sodnik, je dejal cigan, če že smem izbirati — najrajši umrein od starosti.«
Lokomotiva padla na prometno cesto. V Kssenu je nad železniškim podvozom iztirila ranžirna loko motiva, prelomila železno ograjo in padla na cesto. Strojevodja in kurjač sta bila takoj mrtva, neki deček je bil pa od sopare tako opečen, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Svetovno znani čarodej Robert Hudini, ki je zdaj bogat mož v pokoju v Londonu, je objavil prvi del svojih pestrih spominov. Popisuje med drugim predstavo, ki jo je 1. 1927. o priliki nastopa v Rimu priredil na željo sv. očeta tudi v Vatikanu. V mali sobi z nepokrito preprosto mizico na sredi so bili razen papeža navzoči samo štirje kardinali in dva gardna častnika. Hudini, ki je od kraja razkazoval svojo kvartaško umetnost, je kmalu videl, da ne more ogreti odličnih gledalcev in mora storiti kaj izrednega.
- Monsignori, je nagovoril navzoče, potrebujem za svoj naslednji eksperiment lepo uro. Kdo mi jo bo posodil za nekoliko kratkih minut?« Več navzočih je ponudilo svoje ure. Hudini je pretehtal, a ena mu je bila pretežka, druga prevelika itd. Zal,« je sklenil, -bom moral izpustiti svojo najboljšo točko, ker nimam pripravne ure. Papež se je nasmehnil in rekel: Eden od nas vam še ni ponudil svoje ure. Kardinal Morini,« je dodal, 'poskusite še vi vašo srečo. Kardinal je bil v zadregi: >Saj bi rad ustregel,* je odgovoril, »a imam edinstveno zgodovinsko uro in je ne bi rad zaupal čarodeju. Tudi jaz sem istega mnenja,« je pritrdil Hudini, ker tudi jaz cenim starine. Ali mi ne bi dovolili, eminenca, samo pogledati vašo uro?
Kardinal niu je ustregel in privlekel uro iz žepa, ne da bi odpel verižice. Ura je res bila visoka umetnina iz XVI. stoletja, okrašena z rubini, diamanti in grbom slavne plemiške družine Aldobrandinijev. >Čudno naključje,« je zaklical Hudini, ta ura ima kakor nalašč pripravno obliko. A prav inuite, če mi jo nočete zaupati. Tudi jaz bi tako storil, če bi bil na vašem mestu. A vsi navzoči so pričeli kardinala rotiti, naj posodi uro. Morini je pogledal sv. očeta, in ko mu je ta z nasmehom prikimal, je težko vzdihnil in nerad odpel verižico. Tisočkrat vas prosim,■< je rekel čarodeju, ^da boste na njo pazili!« >Le liodite brez skrbi, je odgovoril čarodej, saj sem že rekel, eminenca, da bi smatral za zločin najmanjšo poškodbo tega dragulja .. .< Prevzel je uro, a tako nerodno, da mu je padla iz rok in z ropotom treščila na tla. Nastala je splošna zmeda.
Kakor kuhan rak rdeč je Hudini pobral po tleh žalostne ostanke in jecljaje prosil opro-šeenja. Vsi so bili tiho. Kardinalu Moriniju so se prikazal« solze. Predstava je torej končana, je nazadnje vzdihnil papež. >Signor Hudini nas zdaj ne bo mogel potolažiti.« Seveda,« je pripomnil kardinal Morini, >sploh
!—
t
l
smo bili prelahkoverui. Čarodeji imajo uspeh samo takrat, če jim pomaga kdo izmed občinstva, in tu nima nobenega pomagača.« ^Tudi tu ga imam, eminenca,« je odvrnil Hudini, »in videli boste, da vam bom takoj vrnil vašo dragoceno uro nepoškodovano.« Hitro je zmetal kose razdrobljene ure v cilinder, zaklical magične besede in naznanil: »Ura je že dobra. Je v žepu one osebe, ki mi pomaga.«
Navzoči so pričeli gledati drug drugega in se celo obrnili na strežaja ob vhodu v sobo. 0, imel sem boljšega pomagača/ je rekel Hudini, saj je ura v žepu Njegove Svetosti.« Papež se je nezaupno nasmehnil, vtaknil roko v žep svojega pasa in odtod res privlekel nepoškodovano Aldobrandijevo uro ... Zdaj je nastalo splošno veselje, in je moral Hudini na željo sv. očeta pojasniti svojo umetnost. Ve- : del je seveda vnaprej o zgodovinski Morini-jevi uri, ki je naslikana menda v vsaki zgodovini renesančne umetnosti. Naročil je lorej pravočasno približno slični posnetek in izkoristil splošno zmedo, da je v papežev žep podtaknil pravo nepoškodovano uro, ki so jo vsi navzoči smatrali za uničeno.
Prevarjen nacionalistični Ust
Angriff , berlinsko glasilo nemških nacionalistov. je doživel veliko neprijetnost. Lisi je zelo napadal sramotni Remarqueov roman Im Westen nichts Neues- in pozval svoje somišljenike, naj se oglasijo z vojnimi prispevki v drugem slogu.
Neki Scheinpflug je nato uredništvu poslal črtico Noč na fronti-, ki je slikala prve vojne vtise mladega vojaka. Uredništvo je natisnilo črtico in jo pohvalilo, češ, da ne nasprotuje kruti, a za nemško vztrajnost častni resnici, dočim je osramotil Remarque vso nemško vojsko.
A poznani Scheinpflug je nekoliko dni pozneje poslal uredništvu izvod Remarqueo-vega romana, kjer so bili podčrtani posamezni stavki iz različnih poglavij. Ti stavki so tvorili vsebino Noči na fronti-, ki je vsa posneta iz romana. Na ta način je bil Angriff : osmešen. Kritiki vprašujejo, ali je kdaj uredništvo prečitalo obsovraženo Remarqueovo knjigo?
Konec Stradivarijevih gosli pod avtom
Bratislava, 18. maja.
Profesor glasbe Gabrijel P a u I i n y se : je danes dopoldne peljal s kolesom domov. Na ! kolesu je imel pritrjeno skalijo z vijolino. Med i potjo mu je privozil nasproti osebni avlo, ki i se je zaletel vanj in ga podrl ua tla. Ženska, : ki je sedela v avtomobilu, se za to ni zmenila, ampak je pognala avto z vso hitrostjo naprej. Profesor je ostal nepoškodovan in takoj sedel zopet na kolo. Toda. ko je doma odprl violinsko škatljo, je v svoje veliko in žalostno presenečenje opazil, da so gosli razbite. Bile so to prave St rad i vari je ve gosli, vredne okrog 300 tisoč dinarjev. Za profesorja pomeni ta nesreča nenadomestljivo izgubo.