P csamezna Številka 30 vinarjev.
Šiev. 285.
V Lliiljol, v sredo, die n. decembra is«.
Leto EVI.
m Valja po polti t sa
ca Mil lato uprt) .. ft 60- -n (1 BMM „ ,,a iM u ■•nAiHi oelolotao . „ »5--B Mtalolaotanutvo. H M —
f L|nbIJ<tni aa dom
b aau lato aaprej.. t 48 ■— n aa naaaa	.. K
f »riti milili •men „ s si
ea Sobotna izdala: sa
te oa.a lato.....K 10'—
uBaačljo oeloletno. „ 12'— * »stale laoiaivetT«. _ IS —

i InasraUi Bns*tolpn» »atitvrau (M na Ilroka ia 3 aua ussk« čil aja
prodor) u tami	. »a »0»
a Iva- te večkrat . „ <a „ pri taijin <nnič,ittt prtmaraa popurt 'loflovera.
0» »ubo^h d volni tarU
Er^—^ Panl.KtOl ?E39Snfc £koatolpn» pafitrrtta K V Ubaja »»«« inutil >»■ ialla la pruatta. «b k. ari pjp. ftataa tatu priloga va*«l raj
MT 0radaltt7o ;» v Kopitarjevi allol itev. B/m. Ba-coplai aa aa vračajo; aatrKiklrau plima is aa « sprejemajo. — tireOalftkaga telefona Stat. 60. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravmtttra (a v Kopitarjevi alioi »L S. - ka-roa >**t»e hraaltoloa avatrijaka »t 14.797 «t:u« f8J>n. boaa.-kare.it. 7563.—Gptavntži.a* teletati It.
Nocoj ob pol dveh ponoči je izdihnil svojo dušo največji zastopnik slovenske moderne pisatelj in pesnik Iv. Cankar. Izdal nam je še svoje »Podobe iz sanj«, kate re je založila »Nova založba«, labudjo pesem svoje mehke duše, čudovite slike te strašne svetovne vojne. Govoril je veliko o svojih bogatih načrtih, toda nesrečen padec ga jc vrgel na posteljo, pridružila se je še pljučnica, kateri je podlegel. In nocoj je izdihnil svojo blago in plemenito dušo, umrl takrat, ko so padle verige raz domovino, ko je bila združena Jugoslavija, katero je on tako globoko ljubil.
Rojen je bil Ivan Cankar na Vrhniki dne 10. majnika 1876. Njegov oče je bil reven krojač. Revščina in pomanjkanje sta bila v hiši. Mati mu je zgodaj umrla. Vso svojo prvo mladost polno bridkosti in trpljenja, a tudi polno svetlih momentov nam je Ivan Cankar tako umetniško naslikal v svojih številnih spisih. Študiral je na ljubljanski realki. V revščini, pomanjkanju in mrazu je iskal v stari ljubljanski cukrarni z našimi prvimi umetniškimi silami Aleksandrovom-Murnom, Kettejem in Župančičem poezije »rožo čudo-tvorno«, iskal nam »lepe Vide«, ki nam je tako obogatila slovensko književnost. Skico iz tega življenja cukrarne nam je v spomin Aleksandrova - Murna začrtal v »Lepi Vidi«, apologiji naše slovenske umetnosti.
Že v peti realki nam je podal svoje prve književne proizvode, ki so vzbudili splošno pozornost. Svoje prvence je obelodanil v »Vrtcu« in pa v podlistkih »Slovenca«, katere je pisal za prelata Andr. Kalana. Krek mu je bil učitelj, kot je Ivan Cankar večkrat z zanosom povdarjal. Pokazal mu je nova pota, seznanil ga z bogato rusko književnostjo. Svojega učitelja dr, Kreka se je spomnil Ivan Cankar v krasnem nekrologu, katerega je prinesel po »Napreju« tudi »Slovenec«.
Veliko je pisal. Kar črpal nam je iz svoje bogate zakladnice. Ustvaril nam je slovenski slog, kot ga ni še nihče poznal pred njim. Študiral je na Dunaju v vedni revščini in pomanjkanju. Spoznal je tu bedo in trpljenje dunajskega proletarijata, v prvi vrsti bedo češkega delavstva na Dunaju. Vse neskončno trpljenje v materi-jalnem in moralnem oziru temnic in bez-nic delavskih središč, kot so Favoriten, Ottakring, Hernals, Florisdorf, je zapisano v njegovih delih.
Vrnil se je v domovino. Ni je bil ne vesel, ne žalosten. A vkljub temu jo je tako globoko ljubil, kot mogoče komaj kdo drugi. Pomanjkanje in trpljenje mu je zadalo smrtno kal, katero je dolgo vrsto let nosil v sebi. A kljub temu je pisal in ustvarjal. Prebival je dolgo let na čudovito lepem Rožniku, zadnje čase pa v šem-peterskem"okraju v Škofji ulici. Ko je izbruhnila vojna, je bil Cankar med prvimi, katerega je avstrijsko - pruski sistem dal aretirati in internirati na ljubljanskem Gradu. Toda ko je bil prost, so ga vtaknili v vojaško suknjo, kljub temu, da ni bil zdrav. In tu je zrl v barakah, podprtih s križastimi tramovi, še v drugih barvah kot na Gradu vso neskončno bolest zasužnjene slovenske domovine. Bil je su-perarbitriran in se vrnil v Ljubljano. Zadnje čase pred smrtjo si je iskal zdravja na Bledu, odkoder 'se je vrnil umret v Ljubljano. Ob njegovi smrtni postelji mu je stal zvesto ob strani njegov brat msgr. Kari Cankar, kanonik vrhbosenskega kapitlja in sedaj urednik sarajevske »Jugoslavije«.
Ivan Cankar je umrl kot katoličan. Šel je v boljše življenje potolažen s tolažili svete vere.
Pred smrtjo ga je obiskal njegov pri-latelj pisatelj France S. F i n ž g a r, ki ga je izpovedal. In z bratom msgr. Karlom Cankarjem sta večkrat skupno obudila kesanje. Ivan Cankar je bil po svojem prepričanju socialni demokrat, in sicer •ajh iz najmlajše struje; kandidiral je tudi
pri volitvah na socialnodemokratičnem programu, toda svojega verskega prepričanja ni kljub posameznim zmotam v njegovih delih — posebno prve dobe — zatajil nikoli.
Cankar nam je zelo obogatil slovensko književnost. Težak in bridek je ta udarec za slovensko književnost in za vso slovensko domovino. Vse kar je napisal, je bilo čudovito lepo pisano. Bil je glasnik slovenskega modernega naturalizma, naš Dostojevski, toda zadnje čase svojega pisateljevanja je zapustil pot naturalizma in negacije in stopil na pot idealizma trpeče domovine. Iz vseh njegovih umetnin odseva globoka ljubezen do te čudovito lepe slovenske domovine, katero je njegova mehka, nežna pesniška duša tako vroče ljubila.
Mirno spavaj Ti poet bridkosti in ljubezni do domovine, Ti veliki genij, klicar naše narodne, politične in socialne svobode. Mirno spavaj pri Bogu, nad zvezdami!
Tvoja smrt je težak udarec za nas! Toda v svojih nesmrtnih delih boš večno živci!
Slovansko bogoslužje.
n.
Nemško nasilje in nemške spletke so uničile slovansko bogoslužje na Moravskem in v Panoniji, kjer se je bilo uvedlo z dovoljenjem papeža Hadrijana II. (869) in Ivana VIII. (880). Izgnani učenci sv. Cirila in Metoda so to bogoslužje širili med južnimi Slovani (Hrvati, Srbi in Bolgari) in pozneje med Rusi. Ker je bilo slovansko bogoslužje dovoljeno tudi za Panonijo, so ga bili gotovo deležni tudi Slovenci.
Slovansko bogosdužje se je ohranilo v dveh oblikah. V hrvatskem Primorju, na Krku in v Dalmaciji se je ohranilo slovansko bogoslužje rimskega obreda z glagol-skimi črkami; to je glagolica ali glagolsko bogoslužje. Pri Srbih, pri grško-katoliških Hrvatih (unijati), Bolgarih, Rusih in Ukrajincih se jc ohranilo slovansko bogoslužje grškega (vzhodnega) obreda s cirilico. Verjetno jc, da sta že sv. Ciril in Metod priredila slovanske bogoslužne knjige po rimskem obredu. Vzhodno in zapadno (rimsko) slovansko bogoslužje je torej enako častitljivo.
Med Hrvati se je slovansko bogoslužje uvedlo brez posebnega papeževega dovoljenja, a dobilo je značaj zakonitega običaja. Hrvatski glagolaši so glagolsko bogoslužje prinesli tudi med Slovence, vendar se med Slovenci ni znatno razširilo.
Hrvatje in Čehi (Moravani) se vedno sklicujejo na stare pravice svojega slovanskega bogoslužja in zahtevajo, da se zopet uvede kot stari privilegij hrvatskih in čeških (moravskih) katoličanov. Prepričani so, da se slovansko bogoslužje ni odpravilo iz verskih razlogov, ampak vsled tujega nasilja in tujih spletk. Prepričani so torej, da bi se z uvedbo slovanskega bogoslužja poravnale stare krivice in bi se s tem koristilo veri.
Verska korist slovanskega bogoslužja je zlasti očividna z ozirom na pravoslavne Slovane. Pravoslavni Slovani cenijo slovansko bogoslužje kot svoj najdragocenejši verski in kulturni zaklad. Katoliško Cerkev dolžijo, da je krivična nasproti slovanskim katoličanom, ker ni zadosti branila slovanskega bogoslužja. Pravoslavni se bojijo zbližanja in zedinjenja z Rimom, ker se bojijo za svoje bogoslužje. Katoliška Cerkev bi te predsodke in to antipatijo zelo omilila, ako bi praktično pokazala, da ni nasprotna katoliškemu slovanskemu bogoslužju. Leon XIII. je izjavil, da bi zapadnim Slovanom rad dovolil slovansko bogoslužje, ako bi bilo to res v korist cerkvenemu zedinjenju.
Doslej je državna sila zabranjevala dovoljenje slovanskega bogoslužja. Poslej te ovire nc bo več. Iz rimskega stališča pri sklepanju konkordata s Srbijo (1914) in Črnogoro (1886) upravičeno sklepamo, da bo rimska stolica dovolila slovansko bogoslužje tudi katoliškim Jugoslovanom n
Čehom. Če se Je slovansko bogoslužje dovolilo latinskim katoličanom v Srbiji in Črnigori, se bo gotovo dovolilo tudi slovenskim, hrvatskim in češkim (moravskim) katoličanom. Vprašanje je, v kaki obliki in v kakem obredu. Tudi to vprašanje se dS rešiti z veliko verjetnostjo,
Jugoslavija.
Narodni praznik.
j Gtedo cerkvenega praznovanja jc Kn. ŠU. j ordlnariat sledeče ukrenil:
Ono 1. decembru 1918 se jo v Belgradu alovosno proglasilo ujedinjenje vsoh Jugoslovanov. Ta dogodek jo zares zgodovinski, jo začetek novega našoga narodnega življenju. Drngo nam je, da je sedanja vrhovna oblast sklenila, naj bo dan 1. decembra vsakega leta narodni praznik, ki naj so proslavlja tudi cerkveno.
Zadnja želja vrhovne vlade me je posebno razveselila. S toni je naša Jugoslavija postavljena službeno pod varstvo Vsemogočnega, brez katerega ni pravega uspeha in resničnega napredka.
Iz tega razloga določim za zmeraj to-Ic: dan 1. decembra ali v nedeljo po tam dnevu naj bo v naši škofiji praznik prve vrste; zvoni naj se z vsemi zvonovi, sv. maša naj bo slovesna, peta, po sv. maši naj se izpostavi sveto Režnje Telo, zapoje »Te Deum« in podeli blagoslov ritu romano. V pridigi naj so obrazloži razlog za ta praznik in njegova imenitnost. K alovesnosti naj se povabijo oblastva in uradi, občinski in šolski zastopniki.
T.atos se praznuje ta praznik dne 15. de-deeembra.
Namesto pridigo naj se letos pri službi božji prečita vornemu ljudstvu adresa Narodnega veča ln odgovor NJega Visokosti regenta Aleksandra.
Rog daj naši novi, lepi državi obilnega blagoslova, da bi na verskem temelju zgrajena bila Njemu v čast ln nam vsem v časno in večno korist.
V Ljubljani, dno T. decembra 1918.
t Anton Bonaventura L r., knezoškof.
Reorganizacija Jugoslovanske vojske.
Srbska vojaška misija v Zagrebu.
Zagreb, 10. decembra. Na podlagi dogovora med Narodnim večem v Zagrebu, vlado in vrhovnim poveljstvom Srbiie, je prišla v Zagreb srbska vojna misija, ki bo iavršila preosnovo dosedanje stare vojske na našem narodnem ozemlju, osvobojenem od Avstro - Ogrske, to je v državi SHS. Preosnova se namerava izvršiti na ta način, da se bo stara vojska odpustila domov, namesto nje pa se bo ustanovila nova, mlada, narodna armada s pomočjo jugoslovanskih legij, ki bodo prišle iz Srbije in tvorile kadre novim polkom. Novi polki bodo dobili nove številke in svoja nova narodna imena po krajih jn mestih, kjer se bodo formirali. Ti novi polki se bodo združili z dosedanjo srbsko armado v eno edinstveno vojsko naše edinstvene nove države SHS. Šef misije je polkovnik Milan Pribičevič. Misija je že pričela z delom. Misiji so prideljeni tudi dosedanji delegati srbskega vrhovnega poveljstva pri Narodnem veču.
Velika firnogorska narodna skupščina prestolonasledniku Aleksandru.
Belgrad, 10. dec. (Lj. k. u.) Iz Podgorice v črnigori je dospela nastopna brzojavka: Vrhovnemu poveljniku srbske vojske, prestolonasledniku Aleksandru, Belgrad. Velika Narodna skupščina v Črnigori, izvoljena po svobodni narodni volji in zbrana v Podgorici, pozdravlja hrabro srbsko vojsko in njenega vrhovnega poveljnika v imenu našega osvobojenega naroda, ki je prelival skozi veko kri za jugoslovanske idenle in katere je sedaj hrabra srbska vojska s pomočjo kulturnega zapada izvojevala za naš f.roimeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predsednik Savo Perovič.
Politična situacija v Srbiji nejasna.
Belgrad. 10. decembra. V Srbiji je današnja politična situacija precej nejasna. Struktur strankarskih grupacii se Še ne more zapaziti, gotovo pa je, da se je predvojna politična situacija precej spremenila. Stari radikalci imajo na vsak način najmočnejie pozicije. Srbska socialna demokracija se je te dni organizirala v edinstveno jugoslovansko socialno demokratsko stranko.
Pred imenovanjem skupne vlade.
Bel|{rad, 10. decembra. Skupna vlada bo čim preje imenovana, ker je to življenjski interes celokupne jugoslovanske države. Vodilna mesta bodo zasedli sposobni ljudje, ki bodo mogli s svojim delom garantirati razvoj naše mlade držpve
Srbski uiiuistii na potu domov.
Sarajevo, 10. decembra. Danes so došli lz • Gruža v Sarajevo mnogi odlični gosti, me<l njimi minister za promet Velislav Vulovič, minister notranjih zadev Kriškovič, minister Jankovič ter bivši ministri Raškovič, Pavlo-vič. Stanič in Stojanovič. Z njimi je došlo iS poslancev srbsko narodno skupščine. Zvečer pridu minister Ljuba Davidovič in član Jugoslovanskega odbora Dušan Vasiljevič.
Pozdravi Karadjordjevičem.
Belgrad, 10. decembra. Regentu Aleksandru in kralju Petru I. so došli brzojavni pozdravi iz Stare Basove, Vukovarja, Stare Ciradiške, Drvara, Turnašice, Metkoviča in Siska.
Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Hrvatsko ln Slavonijo.
Zagreb, 10. decembra. (LJ. k. u.) V Zagrebu so je osnovalo poštno in brzojavno ravnateljstvo za Hrvatsko in Slavonijo.
Dr. Červar v Zagrebu. *
Zagreb, 10. decembra. Danes je došel ia Rima v Zagreb dr. červar.
Slovenska veselica v Borovljah.
Borovije, 9. decembra. Slovenska Čitalnica na Trati pri Borovljah je priredila 7. t. in. zvečer dobrodošlico našemu vojaštvu. Povabljeni so bili vsi častniki in deputacija moštva, kakor tudi srbski podporočnik Kumpe-relič in nekaj srbskih vojakov. Čitalniška dvorana jo bila premajhna za vso množico, ki je hotela prisostvovati tej slavnosti. Zbralo se jc okoli 100 ljudi iz vso boroveljske okolico. Sviral jo tamburaški zbor. Ob prihodu jiovelj-nika majorja Lavriča pl. Zaplas so zadoneli živio-klici in moški zbor jo zapel »Lepa naša domovina«. Ljudstvo jc bilo jako ginjeno in se jo veselilo, da smo po tolikih letih zopet enkrat obhajati narodni praznik. Največjo zaslugo za prireditev imata gospod Poschinger in njogova hčerka. Gospod Poschinger jo v imenu koroških Slovencev pozdravil naše vojake; nato se mu jc zahvalil major Lavrič. Po burno odohravanem govoru dr. Mišiča se je razvila živahna prosta zabava.
Spopad med Američani in Italijani na Reki.
Bakar, 10, decembra. Na Reki so Italijani pričeli na najnesramnejši način odstranjevati vse znake Jugoslovanstva. Iz prostorov društva »La Fiume giovine« je prišla tolpa Italijanov, vmes so bili tudi italijanski vojaki, Ln drla po ulicah. Trgala je Jugoslovanom znake in proti njim brutalno nastopala. Ko je tolpa došla pred kavarno »Badaj«, je zahtevala odstranitev jugoslovanskih zastav. V bran so se po* stavili francoski in ameriški častniki. Neki ameriški vojak je bil od nekega Italijana s samokresom ranjen v vrat, ko je branil neko gospodično, kateri so hoteli iztrgati jugoslovanski znak. Pred šolo, kjer so nastanjeni ameriški vojaki, je prišlo do več spopadov, ker so ameriški vojaki zgrabili za orožje, da branijo Hrvate. Da ni posredoval neki častnik, bi gotovo prišlo do prelivanja krvi.
Boj med Italijani, Francozi in Angleži na RekL
Reka, 10. decembra. Včeraj popoldne Je prišlo na Reki do pretepa med dvema angleškima vojakoma in petimi italijanskimi vojaki. Ta boj so sprva opazovali francoski vojaki, ki so pritekli Angležem na pomoč. Tu jo bil tudi nuki italijanski stotnik s karabini-erji, ki so hoteli nastopiti, ali ga jo neki angleški vojak tako udaril po čeljustih, da jo nezavedof? padel na tla. Oddelek angleških vojakov, ki so jo vračal z vežbališča, jo napravil konec temu spopadu tako, da je arettta! in razorožil italijansko vojake in jili izročil francoski vojaški oblasti.
Italijanska nasilstva na Reki.
Reka, 10. (Lj. k. u.) Italijani so začeli po Reki snemati jugoslovanske napise in jugoslovanska znamenja. Laško nasilje se pod zaščito italijanske okupacijske oblasti vedno bolj širi. Na ulicah že ni več varno govoriti hrvatski ali slovenski. V noči na nedeljo so Lahi napadli skupino hrvatskih dam, ki so se vračale s prijateljskega večera v Čitalnici. Šele energični intervenciji nekega angleškega ia nekega ameriškega častnika se je posrečilo, Lahe odpoditi.
Veliki Lošinj. 10. (Lj. k. u.) Zaradi priprav za slovesen sprejem.francoske ladje, Id jc imela pristati na otoku," so italijanske okupacijske oblasti internirale še zadnje ostanlae hrvatske inteligence v Velikem Lošinju. Italijani so zahtevali, naj se s Hrvatskega dom^ sname napis. Šole družbe Cirila in Metoda rO zaprte, ker so vse učne moči interniran«.
Nasilstva Italijanov na Velikem LottnJ«.
Veliki Lošinj, 10. dec. (I.j. k. u.) Itatijort
so prepovedali tudi v tukajšnji župni cerlgi hrvatsko bogoslužje, hrvatsko pridige to Hrvatske molitve ter zahtevali, da ae mo*ejo tr
J!tt vsi cerkveni obredi v italijanskem )»tltr.i.
Prepovedali so nadalje slovansko znake in iz-obešauje hrvatskih zastav. Internirali so skoraj vso vpliv nejše prebivalce, češ da so hoteli svečano pozdraviti francosko torpedov ko, ki so jo pričakovali v Lošinju. Internirance su odvedli v Pulj. Italijansko oblasti so zaprle tudi Čitalnico ter Ciril-Metodovo Solo in otroški vrtec -v Velikem Lošinju.
Prepovedana staroslovenska služba božja.
Zagreb, 10. (Lj. k. u.) Po poročilih iz zasedenih krajev so Italijani prepovedali v vseh župnijah, kjer je uvedena slovanska liturgija, rabo slovanskega jezika. Prepovedali so tudi hrvatsko pridigo. Duhovnike silijo, naj se pri cerkvenih obredih poslužujejo italijanskega jezika.
Hrvatske šole v Puliu zaprte.
Zagreb, 10. (Lj. k. u.) Listi poročajo iz Pulja, da jc Irdnjavski poveljnik podadmiral Cagni zapovedal zapreti vse za vojne ustanovljene šole. Na ta način je sedaj zaprtih 12 hrvatskih šol, ki so jih bili Hrvatje s trudom priborili od bivše avstro-ogrske vlade.
Italijani zasedli Skradin.
Skradin, 10. decembra. 500 italijanskih vojakov se je izkrcalo v Skradinu. General okupacijskih čet je izjavil meščanom, ki so protestirali proti aretaciji nekega someščana, da ne priznava Narodnega Veča in drugih administrativnih oblasti. Odbor Narodnega Veča in občina so poslali pismen protest proti oku-\ paeiji vladama v Splitu in Belgradu.
Američani v Rogoznici.
Split, 10. decembra. Sinoči ob 7. uri je priplula v Rogoznico ameriška torpedovka št. 127. Na obrežju se je zbralo mnogo ljudstva. Ko so Američani vrgli vrvi. da bi pristali, jo ljudstvo trikrat zaporedoma pometalo vrvi v morje, ker je mislilo, da so Italijani. Med tem je ljudstvo pričelo klicati: Živela Jugoslavija! Z ljudstvom vred so pričeli isto klicati tudi Američani. Ljudstvo jih je spoznalo in jim priredilo velike manifestacije. Poveljnik ameriške torpedovke je izjavil, da se ni treba vznemirjati zaradi italijanske okupacije, ker bo o tem razpravljala mirovna konferenca. Vsi Američani z \Vilsonom vred so odločno na strani Jugoslovanov. Jutri odpluje torpedovka v Split.
Ameriške iu angleške ladje v dalmatinskih vodah.
Split, 10. (Lj. k. u.j V dalmatinskih vodah križari že nekaj dni sem več ameriških in angleških ladij. Povsod, kjer pristanejo, jih domače prebivalstvo pozdravlja z radostjo in z navdušenjem. Ameriški in angleški častniki kažejo veliko zanimanje za narodnostne in gospodarske razmere v Dalmaciji. Italijani skušajo v zasedenih krajih preprečiti vsak kontakt med hrvatskim prebivalstvom in posadkami angleških in ameriških ladij. Vsakemu, ki bi se hotel udeležiti slovesnega sprejema ameriških in angleških ladij, grozijo z internacijo in drugimi kaznimi.
Italijani v Idriji.
Iz Idrije se nam poroča: Italijani so popisali vse vplivne osebe in jim povedali, cla jih smatrajo za talce. Popisali so uradnike, duhovnike. Italijani so zaprli realko, češ, da so realci trgali njihove bahaške plakate. Internirali so Lahi do 400 mož med 18. in 40. letom v mestu Idrija. Živil Italijani ne dajo nobenih in so strogo prepovedali nositi trobojnice. Kar tiče obnašanja italijanskih vojakov, so obnašajo dostojno in pripovedujejo Idrij-cem, da bi se radi uprli in odšli domov, če bi se ne bali karabinierjev.
Nemška A vstrija.
Zapiisega brambovcev na Dunaju odgodena. Dunaj, 10. decembra. Danes določeno za-
| prisego brambovcev so odgodili, ker se o be-| sedilu prisege niso zedinili.
Premestitev nemške poštne direkcije iz Ustij na Dunaj.
Praga, 10. decembra. Nemško poštno rav-nateljstvo se je premestilo iz Ustij na Dunaj. Francozi ne gredo preko Inomosia na Dunaj. Inomost, 10. (Lj. k. u.) Na tukajšnjih me-| rodajnih mestih ni ničesar znanega o prevozu I francoskih čet, ki naj bi šle preko Inomosta na Dunaj. Preko Inomosta ni šel danes noben vojaški transport in dosedaj tudi ni nobeden prijavljen.
Nadvojvoda Franc Karel Salvator preminul.
Dunaj, 10. decembru, (Lj. k. u.) Nadvojvodu Franc Karel Salvator jo v svojem 2(i. letu preminul za špansko boleznijo v Wall-soe. Rajnik je bil od početkn vojne do konec oktobra na fronti.
Vrhovni poveljnik ententnih čet za zasedbo Nemčije.
Bruselj, 10. decembra, l.j. k u.i „Agence Ilavns« poroča: Brauftelj Narnura general Michel je imenovan vrhovnim poveljnikom cel. določenih za zasedbo Nemčije.
Za izročitev Viljema II. j Baden, 10. decembra. Badenska vlada je i ^le"J.ia zahtevati, da naj izroči Nizozemska NemČin Viljema II., bivšega prestolonaslednika, Ludendorffa in Falkenhayna.
Ruska st vjetska republika in Nemčija.
Berlin, 10. decembra. (Lj. k. u.) »Vossischc Zag.« javlja, da so zastopnikom ruske sovjetske republike, k: so se hoteli udeležiti een-Iralnegi shoda nemških delavskih in vojaških svetov dne 1(1. decembra, prepovedali prihod. K temu pripominja »Morgenpost«: Ta sklep se po današnjih razmerah razume sam po sobi. Pt overjeni smo, da bi večina državnega kongresa delavskih in vojaških svetov, ki bo fino Ki. t. m., odobravala jiostopnnje vlado.
e
Sz Cesi&s.
Dr. Masaryk o položaju. Praga, 10. decembra. Dr. Masarvk se bo ripeljal v Prago 16. ali 17. t. m. Dr. Masarvk o izdal poslanico češko-slovaškemu ljudstvu, v kateri bo izjavil, da se morajo urediti meje s sosedi in da se mora delati na to, da se obnovi močna Rusija. Državna oblika države Čehov in Slovakov ostane republikanska.
Čehoslovaki zasedli Marijine Vari in Nikulov.
Praga, 10. decembra. Čehoslovaške čete so zasedle Marijine vari.
Praga, 10. decembra. (Lj. k. u. Kakor poroto »Bohemia«, je prišlo v nedeljo približno 500 čehoslovaških vojakov s 16 častniki, neka j strojnicami in dvema topovoma v Marijanske Lažne in so zasedli kolodvor. Oddelek kak iti 130 mož jo odkorakal v notranje mesto, zasede! bivše'vojaške lope in razorožil tam nastanjeno nemško vojaško stražo. Ob 11. uri dopoldne je prišel v nemško hišo k županu poveljnik češke jiosadke in izjavil, da je vojaško zasedel mesto in okraj Marijanske Lažne. Župan i e proti temu protestiral.
Dunaj, 10. decembra. Čehoslovaki so zasedli Nikulov na Moravskem. Nemci so odposlali proti njim artiljerijo, ki se je pa ustavila v Misterbachu, ker so medtem že Čehoslovaki Nikulov zasedli.
Karlovi Vari, 9. decembra. (Lj. k. u., KB.) Med čehoslovaškim poveljnikom v Bečovu so se vršila pogajanja, po katerih se za sedaj ne bodo zasedli Karlovi Vari. Čehoslovaške čete so odkorakale iz Bečova, južno od Ma-rijanskih Lažen v Plzenj.	•
Vojaški sveti v češko-slovaški republiki prepovedani.
Praga, 10. decembra. Vlada je prepovedala vojaške svete.
Češki Nemci.
Liberce, 9. decembra. (Lj. k. u.) Včeraj je bil v telovadnici nemški shod, k: se ga je udoležilo nad 600 oseb. Zborovalci so sklenili, poslati predsedniku Wilsonu brzojavko, ki vsebujo znano zahteve čeških Nemcev. Slovesno so zaobljubili, da na vsak način vztrajajo na samostojnosti in neodvisnosti nemške-' ga dela Češke. Nadalje se je sklenilo, poslati dva delegata zborovanja kot voljena zastopnika v Versailles, da tam v imenu čeških Nemcev protestirata proti češkim nasilstvom. Dr. I.odgman je izvajal med drugim: Čehe poznamo kot zaveznike zmagovalcev. Toda vsaka moč ima svojo meje in tudi ono moč se bo morala omejiti, ki je danes na krmilu. Kar hočejo naši nasprotniki v deželi, to je: Hočejo staro Avstrijo. Taka politika ne more imeti uspeha. Oni. ki danes nočejo uvidevati,, da ima tudi nemški narod v K.vropi pravico do samoodločbo, kopljejo prihodnjemu miru grob. Čohoslovaški državi kličemo danes »Učite se iz lastno zgodovine! Pomislite, d« militarizma, proti kateremu ste Sli v boj, n« smete opustiti dokler smo mi pri vok! Prostovoljno se nikoli ne bomo pokorili češkemu j biču K. (Burno pritrjevanje.)
Mažari.
Kritičen položaj mažarske republikanske vlade.
Budimpešta, 10. decembra. Zbor državnih tajnikov Karolyjeve stranke jc imel danes sejo, na kateri se je razpravljalo o tem, da sedanja republikanska vlada ne upošteva meščanskih slojev v oni meri, kot bi bilo potrebno. Vlada se da vplivati od radikalnih struj in ne računa s pravim razpoloženjem naroda.
Mažarski listi poročajo o sporu med Ka-rolyjem in vojnim ministrom Bartlio, ki je ostro kritiziral delovanje Karolyja. — »Pesti Naplo-; poroča, da obstojajo med člani vlade nesoglasja ie izza trancoske note. Večina sc je protivila, da bi se sovražnikom prostovoljno prepustila ena sama ped zemlje. Bivši vojni minister Linder je odstopil, ker s svojim glasom ni hotel motiti ravnotežja.
Budimpešta, 10. decembra. Med posameznimi frakcijami, ki tvorijo vlado, je prišlo do očitnih sporov. Socialistični člani kabineta ostro nastopajo proti članom Karoly-ieve skupine, li so pa zopet nezadovoljni s samim Karoiyjem, ki da preveč popušča socialnim demokratom. — »Magyar Orszag« priznava, da je država v težkem političnem položaju. Pričakovati je važnih dogodkov.
Položaj v Banatu.
Budimpešta, 10. decembra. (Lj. k. u.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Po v som Banatu jo razmerje mod rumunskim in srbskim prebivalstvom jako nap'oto, ker so srbske čete v Banatu odvedle v Beigrad več rumunskih vodij, ki so se navzlic prepovedi udeležili shoda v Stolnem Belgradu (Stuhlvvoissenburg). Tam so jih internirali.
Nemčija.
Berlin, 9. decembra. (Lj. k. u.) VVolffov urad poroča: Nemška vlada je sovražnim državam poslala diplomatičnim potom nastopno noto: Maršal Foch je 6. t. m. sporočil komisiji za premirje sklep, da je promet z živili in sploh ves promet pokrajin na izpraznjenem lovom bregu Rena z nevtralnim pasom in sploh 7. ostalimi deli Nemčije popolnoma ustavljen, kor so glasom pogodbo za premirje nadaljuje blokada. Nefnška vlada mora odločno/protestirati j)roti temu ukrepu, ker ta enostranski sklep odločno nasprotuje jasnim določilom pogodbo za premirje.
Kulturni boj v Nemčiji.
Hamburg, 10. decembra. V šolah so odpravili pouk v krščanskem nauku in verske vaje.
Nova kriza v Berlinu.
Berlin, 10. decembra. V nemški vladi je nastala nova kriza. Liebknechtova skupina namreč zahteva, da naj razorožijo gardne polke, ki so vladi zvesti. Vlada je to odklonila. V ministrstvu je naslad razdor. Scheidemann namerava s svojimi pristaši izstopiti iz vlade.
Bavarska za popolno demokracija
Monakovo, 9. decembra, (Lj. k. u.) V današnji popoldanski seji bavarskega deželnega delavskega sveta je jirodsednik ministrski predsednik Eisner otvoril razpravo z nagovorom, v katerem jo mod drugim izvajal, da se no boji, da bi so povrnili k starim razmeram, čeprav ni mogoče odstraniti učinkov revolucijo. Priti moramo, je izjavil Eisner, do popolno demokracije; radi tega se bojujem proti neodvisnim v Berlinu. Sedaj so žo razkrinkali neodvisne 'kot središče protirevolucionarnili stremljenj. Stojimo pred svetovno revolucijo. Da pride kmalu narodna skupščina, jo zelo dobro.
Aretirani veleindustrifci.
Berlin, 10. (Lj. k. u.) Včeraj v Mtihlheimu
aretirane veleindustrijce so odvedli v Berlin/ Pridržali jih bodo v zaporu, dokler preiskava ne bo toliko dozorela, da se da pregledati baje veleizdajalsko delovanje, katerega so osumljeni. Prusko državno ministrstvo je, odredilo pospeševanje postopanja.
Nemci vrnejo umetnine.
Berlin, 10. (Lj. k. u.) Kakor je Wolffov urad izvedel s pristojne strani, se povrnejo francoski in belgijski vladi umetnine, ki predstavljajo vrednost več miljard in ki so jih nemške čete pri svojem vkorakanju našle v zasedenem ozemlju. Že v jeseni 1914 so začeli ob navzočnosti francoskih in belgijskih strokovnjakov spravljati umetnine v posebna skladišča. Na ta način je nemška organizacija rešila
te umotvore.
»
Ententa zasede Berlin.
Ženeva, 10. decembra. Ententino časopisje poroča, da zasede ententa Berlin. Mesto ostane zasedeno, dokler se ne podpiše mirovna pogodba.
Angleži v Kolinu.
Kolin, 10. (Lj. k. u.) Tu se nahajajo sedaj 19, in 29. angleška divizija in ena konjeniška divizija, vsega skupaj 30.000 mož. Krajevni čas se ravna po zapadnoevropskem času, t. j. eno uro nazaj.
6ete entente v Achenu.
Achen, 10. decembra. (Lj. k. u.) »Agonce Havas poroča: Ena francoska divizija in več ameriških čet jo dospelo včeraj v mesto.
Angleži v Hamburga.
Hamburg, 10. decembra. (Lj. k, u.) Danes to dos|i^l« semkaj angleška ogledovalna komisija.
Hazna poročiSa.
Wilson o mirovnih pogajanjih.
Berlin, 10. decembra. (I.j. k. u.) Po »I.o-kalanzoigeriu« je takoj po prihodu predsednika Wilsona v Pariz pričakovati rešitve vprašanja, ali naj ententa odpošlje svoje čete v Berlin in okolico, da vrše službo vojaško policijo. >,Now I le raki c meni, da ho ta zasedba trajala do podpisa mirovno pogodbe. Predsednik Wilson je na potovanju izjavil francoskemu poslaniku v Washingtonu. da so bo v Parizu trudil, svoje postopanje spraviti v sklad z znanimi I i točkami. Dne 15. januar ja 1919 se jirično posvetovanja o preliminarnem miru ob navzočnosti nemških zastopnikov.
Wilson se ne udeleži osebno mirovnih pogajanj.
, Washington, 9. (Lj. k. u.) Reuterjev urad | poroča: S parnika »George \Vashington< je dospela brezžična brzojavka, da predsednik Wilson ne bo osebno prisostvoval mirovni konferenci; pač pa bo v stiku z vodilnimi osebami aliirancev in bo pripravljen, rešiti predložena mu vprašanja.
Lloyd George o mirovnih pogajanjih.
London, 9. (Lj. k. u.) Reuter poroča: Na ženskem zborovanju v Londonu se je Lloyd George izjavil o vprašanju mirovnih pogojev nastopno: Doseči moramo tak mir, ki bo onemogočil prihodnje vojne, ali jih vsaj otežkočil. Doseči moramo pravičen mir. Pogoji ne smejo biti lahki, ker bi drugače ne bili pravični; kajti lahki pogoji bi utegnili voditi do nove vojne. Tu ne gre za maščevanje, temveč za pravičnost; maščevalni mir ne bi bil pravičen. Ne smemo imeti nobenega novega alzaškega-lorenskega vprašanja, in to enostavno zaradi tega, ker bi le ponovili na ta način napake Nemčije. Mir mora biti strogo pravičen. Za grozote vojne odgovorni činitelji se morajo pozvati na odgovor; to je tem potrebnejše, čim višje stališče zavzemajo, ker bi brez njih ne prišlo do vojne. Naša obsodba mora biti taka, da bodo kralji, cesarji in prestolonasledniki vedeli za večne čase, da kazen ne bo izostala, ako bodo skušali naprtiti svetu enaka grozodejstva. — Lloyd George je nadaljeval: Ves nemški narod se mora pozvati na odgovor. Če naj vlada na svetu mir, potem ne sme biti v Evropi nobenih velikih armad. Jaz sem pristaš zveze narodov, ker je sredstvo, ki bo otežko-čilo vojne napovedi. — Na vprašanje, če bodo Nemci iz Angleške izgnani, je Lloyd George odgovoril: Zagotoviti morem vprašalko, da bo- : do tudi možje pazili na to. Ponovno sem re- j kel, da se je po mojem mnenju zlorabljala go- 1 stoljubnost tega mesta in da se jim za to ne sme nuditi ponovne prilike.
Anglija.
Newyork, 8. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča: Bivši predsednik Tnfl se je fra predavanju zavzel za zvezo narodov, pripomnil pa je, da je mir Anglije odvisen od prihoda in odhoda njenih ladij. Upravičeno je torej, cla Anglija toliko časa vzdržuje močno mornarico, dokler nima zagotovila, da bo zveza narodov ščitila njene interese.
London, 9. decembra. (Lj. k. u.) Reuterjev urad javlja: V nekem glasgovvskem listu izvaja Churchill pod naslovom »Angleška nadvlada na morju«; Nobena druga država na svetu ni v takem položaju kot Anglija. Naša varnost prod napadom, svoboda, vsakdanji kruh, vsak ukrep, ki ima namen vzdrževati eksistenco svobodnega naroda, naša državna enotnost, vse to sloni od ure do ure na naši obrambi na morju. Toda izjaviti moramo javno, da zveza narodov nam no rhore nudit! nadomestila za angleško nadvlato na morju.
Italija in ententa.
Ženeva, 10. novembra. »Corriere deila sera« z dne 6. t. m. napada angleško in francosko časopisje, ker ne podpira italijanskih imperialističnih pretenzij na vzhodnem obrežju Jadrana. _ List protestira proti temu, ker se spor Italijanov z Jugoslovani smatra za evropski problem in ker se ne daje Italijanom prednosti pred pravicami Jugoslovanov. Spominja članek angleškega lista »New Europe« z dne 28. novembra, ki piše z omalovaževanjem o Italiji, njeni vladi in londonskem paktu, Nadalje pravi »Corriere della sera«, da smo nekulturni in da se na nas ni treba ozirati, ampak mora vsak prijatelj entente odobravati nastop Italijanov proti Jugoslovanom.
Poincare v Strassburgu.
Strassburg, 9. decembra. (Lj. k. u., KB.) Agence Havas poroča: Danes dopoldne je dospe! semkaj predsednik Poincare s Clemen-ceaujem, Dubestom in Desclianelom. Sprejeli so ga maršali, ministri, poveljniki zavezniških armad ter občinski svet. Pozdravil ga je župan in mu izročil mestne ključe. Poincare je odgovoril, da bo Francija čuvala ključe Strass-burga in ne bo dopustila, da bi jih kdo zopet vzel. Poincare je obiskal mestni dom, katedralo in tudi cerkve drugih veroizpovedanj. Sprejem predsednika je bil povod burnim ova-cijam.
Politične novice.
+ Pogajanja v Ljubljani. Predvčerajšnjim začeta konferenca zastopnikov Nemško-avstrijske republike in koroške ter štajerske deželne vlade let zastopnikov Narodne vlade SHS v Lji.Hiam se je včeraj nadaljevala. Potem ko sc se bila razpravljala razna tekoča vprašanja, je predsednik razpravam, poverjenik 3'a trjjoviro in veleobrt dr. Karel Triller
| zborovaheni j.aznanil nastopni sklep Narod-: ne vlade MiS v Ljubljani: »V teritorijaiiuii I vprašanjih ie začasna, ne prejudicirajoča rešitev, ,:i bi zadovoljila oba dela, nemogoča. Zato na; se ta vprašanja odstavijo z razprave in naj se pogajanja omeje izključno le na prome-tno-tehniška in gospodarska vprašanja.Nl'o daljšem cosvtlovaniu nemških udeležnikov je v njihovem imenu odgovoril generalni konzul Aleksander von Gunther od nemško-a/slrij-skega državnega urada za zunanje stvari: Zastopniki Nemško-avstrijske republike in dež. vhd za Stajci.sko in Koroško si dovoljujejo v otigled naznanjenemu jim sklepu Narodne vlade SI iS pripomniti, da se je nadaljevanje pogajanj o terilorijalnih vprašanjih moglo odkloniti pač lc vsled ne povsem pravilnega pojmovanja namenov, ki so doslej vodili Nemce. Nemški zastopniki se zavedajo, da se o terilorijalnih vprašanjih ne more odločati pri teh pogajanjih, marveč edinole na bodoči mirovni konferenci. Nemško-avstrijski zastopniki so le izšli iz nazlranja, da bi bilo za ozemlje, kjer je začasna uieditev uprave potrebna v interesu gospodarskih in prometno-tehniških razmer, treba, L' ureditev izvesti potom dogovorov, ker se jim vidi, da bi s tem bila ustvarjena neobhodno potrebna podlaga za uspešno ureditev gospodarskih in prometnih vprašanj med obema državama. Iz želje Narodne vlade SMS, naj bi se posvetovanja nadaljevala brez ureditve teh upravnih vprašanj, posnemamo, da je Narodna vlada SMS naziranja, da se morejo gospodarska in prometna vprašanja rešiti potoni dogovorov, ne da bi se rešila odprta upravna vprašanja. Zato prosimo, naj nam Narodna vlada SJlS naznani spored nadaljnjih razprav na podstavi, ki si jo je začrtala.« Nato se je konferenca odgodila. Pogajanja se nadaljujejo danes. Na dnevnem redu današnjih razprav sta vprašanji, kako naj se vzdrži promet, ter kaj naj se izmenja in kako naj se izmena vrši.
+ Socialna demokracija. V nedeljo dne 1. dec. so imeli socialni demokrati shod \ Šmartnem pri Litiji. Govoril je socialist Čo-bal. Koj, ko jo začel, je nastalo veliko vpitje. Ljudstvo jo kričalo: »Tiho bodi! Lažoš!« Na- . zadnjo jo Čobal moral iti.
t V Cerkljah pri Kranju so jo vršil v nedeljo 8. decembra dobro obiskan shod S. L. S.
-f- Molitev za konec vojske prepovedana.
Vrhovno poveljstvo bivše avstrijske vojske se ni ustrašilo nobenih sredstev, da bi preprečilo mod vojaštvom razpoloženje za mir. Prepovedalo je celo molitev za konec vojske. Pri rokah imamo rezervatno povelje 5. armadnega poveljstva z dno 22, julija 1916. št. 47.983, ki so glasi: »Pripetilo so je, da je neki vojak z bojišča poslal svojcem, najhržo v svrho razšir-jevanja, molitev za konec vojske. Ker jo sestava in razširjevanjo takih molitev bila v začetku vojsko najstrožjo prepovedana, naj so pri vseh četah, poveljstvih in zavodih uvedejo pozvrdovanja, če so kje nahajajo take molitve. Moštvo naj so pozove, da mora take molitve, če jih ima ali če jih dobi od zasebnikov, takoj izročiti predstojnikom. To molitve se morajo odvzeti ter pošiljatelji ter sestavljavci poizvedel i.Če so civilne osebe, naj so naznanijo pristojnim političnim oblastem, da jih kaznujejo, če so i>o vojaki, naj so disciplinarnim potom kaznuje,jc. Nadalje noj se moštvo pouči, da Mori neizpolnitev toga ukaza progrošok proti disciplini in redu po 8 268 c voj. kaz. zak. in bo imela za jTosledico strožjo kazen.«
Dnevne novice.
—	t Dr. Rudolf Palčič. Benjamin slovenskih poštnih konceptnih uradnikov je v najlepši dobi 29 let nenadoma odšel tja, odkoder ni vrnitve. Bil je iz one mlajše generacije akademično naobraženih ljudi, ki po dokončanih študijah ni iskala dobičkanosnih poklicev, ampak je smatrala v narodnem interesu za svojo dolžnost, da zasede mesta v tistih upravnih strokah, ki so bila izključna ali malodane izključna domena inorodcev. Vstopil je v konceptno službo pri poštnem ravnateljstvu v Trstu in bil dodeljen v obratni oddelek, to je v ono upravno panogo, ki je radi preobremenitve osobja in izredno naporne službe bila v Trstu na glasu grtibokopa uradništva. Od te dobe naprej smo ga pobližje spoznali. Radi njegovega odkritega in blagega značaja smo ga vsi vzljubili, bil nam je mil in drag tovariš. Bil je vesten in izbore« uradnik v svoji stroki in so mu njegove odlične zmožnosti neomejeno priznavali kolegi in predstojniki. Njegovo rojstno mesto Ljubljana, kamor je radevolje in z veseljem pohitel v službovanje pri novoustanovljenem poštnem ravnateljstvu, mu je po treh tednih tukajšnjega bivanja dala le hladen grob. Pre-obilo delo in preveliki napori med vojno niso bili najmanj vzrok, da ni imel dovolj odporne sile proti razsajajoči influenci in pljučnici. Naše itak redke vrste so izgubile enega najboljših, njegova draga soproga in nežni sinček pa najljubeznivejšega moža in očeta. Svojemu ljubemu tovarišu veden spomin, cenjeni rodbini pa najodkritosrčnejše sožalje.
Tržaški tovariši,
—	Dr. Anton Gosar, doslej častnik 97. pešpolka, naj se takoj javi dr. Francetu J e ž - u v Ljubljani,
—- Sestanek katoliško-narodnih starešin, akademikov in abiturientov so vrši v ponedeljek dno 16. decembra pojjoldno ob 2. uri v tajništvu S. L. S., Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Predmet razgovora: Dijaška organizacija. K polnoštevilni udeležbi vabi predsedstvo Slovenske dijaške zvezo.
—	Slovansko bogoslužje vzhodnega obreda je lepo pojasnjeno v »Apostolskem mo-litveniku«, ki obsega najlepše molitve vzhod; nega bogoslužja. Dobiva se v Kat. bukvami in v prodajalni K. T. D.
—	Narodna himna »Lepa naša domovina«, prirejena za mešan zbor z novo kitico Silvina Sardena izide v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani še ta teden. Prva kitica »Lepa naša domovina« itd. ostane nespremenjena, druga kitica Silvina Sardenka, ki vsebuje molitev za domovino, ie pa nova. V tej novi prireditvi se bo pesem lahko pela tudi v cerkvi po slovesni službi božji.
—	Nov dnevnik v Osjeku. Skupina tukajšnjih trgovcev in veleobrtnikov začne z novim letom izdajati nov dnevnik pod imenom »Zora«.
—	Ustanovitev poštnega sveta. Dne 25.
novembra 1918 v Ljubljani pravomočno izvoljeni pripravljalni odbor poštnega sveta vseh kategorij poštnih uslužbencev sklicuje na dnu 14. grudna 1918 ob 3. uri popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani občno zborovanje v svrho ustanovitve definitivnega oziroma po-
trditev provizoričnega poštnega vetu defini-tivniin. Vabijo še vsi uslužbenci vseh katego-rij poštnih uslužbencev vsega slovenskega ozemlja v območju Narodne vlade S1IS v Ljubljani.
—	Stenski koledar za pisarne, s primernim prostorom za beležke, je tudi letos založila Katoliška tiskarna. Cena 2 K za komad.
- Reorganizacija slovenskega gasilstva.
V nedeljo dne 15. decembra 1918 se zbero zastopniki vsega slovenskega gasilstva v Ljubljani (vabljeni po imenu), da se posvetujejo o združitvi vsega slovenskega gasilstva v eno celoto, v »Jugoslovansko gasilsko zvezo — Ljubljano«. Nova zveza bo združevala. Kranjsko, Šp. štajersko, Goriško Istro in Koroško.
—	Sodna imenovanja. Prejeli smo: »V ■Napreiu« z dne 6. decembra neki Justus graja Narodno vlado, ker zaseda sodna mesta brez razpisa. Dopisniku v bistvu pritrjujemo. Sicer moramo oporekati njegovemu mnenju, da se sedaj v pravosodstvu nastavljajo sami klečeplazi, vendar pa ne moremo tajiti možnosti, da tako postopanje Narodne vlade možem dvomljive narodne preteklosti in grdim štrebarjem gladi stezo do vplivnih mest v pravosodstvu. Ta praksa Narodne vlade, ki je res ozlovoljila sodnike, se ne strinja z demokratskimi načeli nove države in nasprotuje zakonu z dne 3. majnika leta 1853., št. 81 d. z. in z dne 27. novembra leta 1896., št. 217 d. z., kateri izrecno veleva, da se morajo vse sodne službe, razven najvišjih, redno razpisati. Demokratskim načelom odgovarja tudi dopisnikova zahteva, naj pri imenovanjih sodnikov pridejo do besede stanovski tovariši, kateri kandidate bolje poznajo nego gospodje pri Narodni vladi. Zato gospodu poverjeniku, ki ima brez dvoma najboljšo voljo, tuai mi svetujemo, da spremeni dosedanjo prakso pri oddajanju sodnih mest.«'
- Begunci — pozor! Poverjeništvo za finance in socialno skrbstvo je odredilo, da se državna begunska podpora izplačuje odslej le tistim, katerim občinski in župni urad njih bivališča potrdita na plačilni poli, du jih je še šteti za begunce, to je, da si še niso ustanovili novega stalnega domovališča. da so nadalje v potrebi in nepreskrbljeni, zlasti da so brez trajne službe, bodisi javne, bodisi zasebno, in brez službenih prejemkov ali pokojnine. Glej uradni list XVIII.; št. 173.
—	Uradni list »Narodne vlade« SHS v Ljubljani. — Izšli sta 19. in 20. številka.
—	Poziv odlikovancem. Prejeli smo: Mlada naša Jugoslavija potrebuje zlata. Prav bi bilo, da bi se tega spomnili vsi oni naši vojaki, ki so od bivše avstrijske države prejeli kaka zlata ali srebrna odlikovanja. Vsa ta so postala brezpomembna. Predlagamo, da se odstopijo »Narodni vladi v Ljubljani« kot dar in temelj njeni bodoči valuti.
—	Staritrg pri Ložu. Španska bolezen po ložki dolini hudo razsaja. Medtem, ko je bilo zdravstveno stanje poprej povoljno, j'b je v novembru umrlo 35. Pa še ne bo konca. — Italijane imamo prav blizu; na Javorniku celo v eni naši hiši. Pravijo, da so jako bojazljivi. Sicer pa živimo prav normalno, hvala Bogu, in upamo, da tako tudi ostane.
—	Služba delovodje državnih trtnic v Brki inu in Novem mestu se odda s 1. marcem leta 1919. Pogoji: telesno zdravje, osebna ne->porekl jivost in primerna strokovna izobrazba. Prošnje je vložiti pri SHS vinarskem nadzorstvu za Kranjsko v Novem mestu najpozneje do 10. januarja 1919. Dosedanji službeni prejemki so znašali letnih 1300 K s lOOodslot-no draginjsko doklado in se bodo po dogovoru na novo uredili.
^ — Najdena je bila manjša vsota denarja na Mestnem trgu. Dobi se v tržnem uradu, mestni magistrat.
—	Komu od nekdanjih romunskih ujetnikov je kaj znano od Jež Frančiška, ki jc bil ujet še leta 1917. na Romunskem, in sicer: »Tibore de prisoniere Sipote 50 Komp. Nr. 8358. Doma je bil iz Grgarja pri Gorici. Poroča naj se njegovi ženi Mariji Jež, Trbovlje II., št. 14. — Služil je pri 97 avstr. polku.
UubUanske novice.
Na naslov mestne uprave. 1
Mestno gospodarstvo je bilo že večkrat kritizirano, a vedno brez uspeha. Odkar sta se pa posvetila g. župan in podžupan delu pri Narodni vladi, je opažati še večjo mizerijo. Gotovo ie, da čakajo mesto Ljubljano kot pre-stolico Slovenije še velike naloge. Mesto se mora razširiti le proti severni strani. Radi-tega je urediti vprašanje železnice in kolodvora. Ravno na tem delu je med vojno nastalo vse polno zveznih prog, tako da je danes, predno se vse to ne reši, nemogoče misliti na razširjenje. Pomanjkanje stanovanj je že danes občutno. Treba bode več javnih zgradb in naprav. Razširiti omrežje cestne železnice, urediti kanalizacijo, končati regulacijo Ljubljanice itd. Zdi se mi preobsežno naštevati vse to, ker g. župan tudi gotovo to ve. Čudno pa je, da mestni stavbeni urad še nima nikakih direktiv o tem. Mestni stavbeni nadsvetnik ing. Prelovšek, ki je baje zelo nadarjen in mlad mož, se še vedno peča z ba-rantijo konj. Ali mora biti za tak posel res akademično izobražen mož? Mestni prevozniki imajo sedaj dovolj konj, in naj bi se vožnje oddale, kjer bodo ceneje. Gospodje pri stavbnem uradu pa naj bi se posvetili stvarem, ki spadajo v njih posel. Gotovo bi potem izginile sedanje razmere. Blato po ulicah bi se dalo prav hitro odstraniti, če se prepove voziti po gotovih ulicah s težkimi avtomobili. Najame naj se proti boljši plači kakor jo imajo danes, dovolj delavcev.
Čas pa je že tudi, na kar posebno opozorimo g. župana, ki je obenem poverjenik v vladi, na reorganizacijo občinskega sveta, kakor so to storila že razna druga mesta. Čas je danes popolnoma drug kakor pred sedmimi ieti, ko so bile zadnje volitve. Občinski svet je treba osvežiti duhu in času primerno, in tako se bode osvežilo tudi delovanje o upo-stavitvi slovenske prestolice.
Ij Slovenske kstol. akad. starešine vabi podpisani na sestanek, ki se bo vršil v četrtek, dne 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Rožcah »Uniona«. — Bogumil Remec.
lj Jubilej. G. Franjo Mulaček, poslovodja tvrdke J. C. Mayer, praznuje jutri 40 letnico svojega službovanja pri tvrdki.
lj Mestni dekliški licej proslavi zgodovinski dogodek ujedinjenju SHS svečano dne 11. dccembra ob 9. uri v uršulinski cerkvi, na kar se opozore učenke liceja in ticejske ljudske šole.
Ij Laščina v tečaju, ki ga je priredilo Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani se poučuje v pondeljek in četrtek oa 7. do
3. ure zvečer v Slov. trgovski šoli poleg knji-
garne Kleinmayer & Bamberg. Prosimo, da se oni, ki so se vpisali, pouka udeležijo. Kdor pa ne misli pouka obiskovati, naj to društvu sporoči, da se morejo vpisati novi člani. Odbor.
lj Rojstni letnik 10U1 stopi s 1. januarjem letu 1910 v vojaško razvidnost. Po razglasu mestnega magistrata ljubljanskega se je vsem leta 1901 v Ljubljani rojenim in vsem onim izven Ljubljane rojenim pa v Ljubljano pristojnim mladeničem omenjenega letnika do 15. decembru 1918 zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Mludenieev. ki niso v Ljubljani rojeni in ne v Ljubljano pristojni ne zadene dolžnost zglasitve. Pripominja se, da gre v tem slučaju le za vojaško razvidnost.
I j Društvo inženirjev v Ljubljani si je izvolilo na svojem občnem zboru dne 8. decembra t. 1. sledeči odbor: predsednik inž. Vinko Strgar, podpredsednik inž. Ignacij Šegu, tajnik inž. Junko Mačkovšek, tajnikov namestnik inž. Fran Rueh, blagajnik inž, Vladimir pl. Šuklje, blagajnikov namestnik inž. Pavel Ko-bler, knjižničar inž. Jan Marek, knjižničarjev namestnik inž. Rado Lah. — Ker se danes vsi stanovi organizujejo, da združeno zastopajo svoje koristi, in ker je inženerski stan zadobil zdaj, ko ga čaka povsod ogromno dela, posebno važnost, je dolžnost vsakega jnženerja, da pristopi društvu. Društvo bo tudi poklicano pri ustroju nove države zastopati koristi inžener-jev. Zastopano je sedaj v komisiji za državno upravo in v komisiji za vseučilišče. Odbor vabi vse inženerje (akademike), da priglase svoj pristop z dopisnico na »Društvo inženerjev v Ljubljani«.
lj Smuški šport. Vsi prijatelji smuškega športa se vabijo na sestanek, ki bode v petek, dne 13. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Zlatorog«.
lj Zanemarjena Ljubljana. Ljubljana je skrajno zamazana, bolj kot zadnja vas. Taka nesnaga, kakor je sedaj v Ljubljani, je sramota za mesto. Res je v vojnem času veliko ovir in težkoč, ampak nekaj se pa vendar lahko stori, če sc kdo za to briga. Če so imeli v mirnih časih posestniki hiš nalog snažiti trotoar pri svojih hišah, zakuj pa letos ni nobeden spravil snega s trotoarjev, da so se nabrale take kupice, da se je komaj hodilo po njem. Saj imajo stražniki na to paziti, du vsaka hiša izpolni svojo dolžnost. Na tujca napravi mesto v sedanjem stanju zelo slab vtis. Ceste polne blata, ravno tako tlak, hiše ob cestah vse oškropljene od voz. tramvajski vozovi so tako umazani kot v nobenem mestu na svetu. Asfalt po cestah in tlakih je izrabljen, povsod so luknje in jame in po njih se nabira vodo. Vse je v lužah kot v najbolj zakotni vasi. V kavarnah so sedeži tako oguljeni in špehasti, vse je tako obrabljeno, da je zadnji čas, da se kai popravi. Kavarnarji so v vojnem času toliko več zaslužili, da bi se v tem že lahko kaj storilo. Včasih so snažili ceste snega kaznjenci iz prisilne delavnice, in mislim, da bi bilo to tudi sedaj mogoče. Ceste naj bi se, vsaj tiste, ki so tlakovane, sprale z vodo iz vodovoda, seveda čez dan, da ne bi voda zmrznila. To bi sc lahko z razmeroma malimi močmi napravilo. Na vsak način je treba v tem oziru kaj ukreniti. Če kdo danes trdi, du je Ljubljana bela, se mu mora žalibog vsuk smejati. V Ljubljani je zn enkrat bela samo megla. S. A.
lj Iz občinstva. Razmere, ki vladajo da- I nes pri električni železnici ljubljanski, pre- j segajo že vse meje. Občinstvo, ki bi si rado 1 olajšalo potovanje po neznosnih cestah z vož- ' njo po železnici, se nikakor ne more poslu- j ževati te udobnosti. Vozovi so čisto prenapolnjeni, od sprevodnikov pa se vedno ponavljajo tisti osorni klici: Le naprej, le not. V najslabšem stanju pa je promet na dolenjsko stran. Tu čakaš po cele četrt ure, tudi pol ure, da dobiš kako zvezo. Discipline ni, revizorje je malokeaaj videti. V nedeljo zvečer je stal voz, ki vozi na dolenjski kolodvor, ' četrt ure pred rotovžem. Sprevodnica je izjavila, da čaka zamene in da je lačna, da ne ■ more celi dan brez hrane voziti. To je bridka : resnica. Kdo je kriv teh razmer, vsled katerih tudi osobje tako trpi? G. župana so že večkrat interpelirali, da naj preskrbi, da se vozi proti dolenjskemu kolodvoru v presledkih sedmih minut. Vedno izgovor, da železnica nima osobja in da bode uredil. Sedaj ta izgovor menda ne drži več. Ali mesto res nima več nikake ingerence do električne železnice? Sicer je pa že skrajni čas, da mesto prevzame železnico in da se ta izpopolni in uredi tako, kot se to za našo prestolico spodobi, kajti sedanja mizerija je menda že celemu svetu znana.
lj Oblačilna poslovalnica za Slovenijo s sedežem v Ljubljani (oddelek za sodni okraj Ljubljana, Šolski drevored štev. 2) naznanja, da se te dni prične z izdajanjem izkaznic A ; za ljudsko blago. Stranke, ki so se že prigla- ■ sile, naj se ne zglašajo ponovno, ampak se jim i bodo rešene prošnje dostavljale na dom ozi- ! roma se jih bode obvestilo, kdaj naj pridejo j po izkaznico. Begunci, bivajoči v Ljubljani in j ki so se priglasili na mestnem magistratu, do- ! be izkaznice tudi pri imenovanem oddelku in sicer v sledečem redu: Črka A, B (do BH dne
11.	decembra; črka B (od BI dalje) in C dne
12.	decembra; črke Č, D, E dne 13. decembra; črke F, G, H dne 17. decembra; črke I, J, K (do Kl) dne 20. decembra; črka K (od Kl do konca) dne 21. decembra; črke L, M (do Moj dne 27. decembra; črke M (od Mo do konca) in N dne 28. decembra t. 1. Nadaljnja razpre-delba se objavi pravočasno v listih. Blago, ki
a bo treba plačati po primernih_ cenah, se
obi drugi dan po prejemu izkaznice v trgovini Jesih & Ciuha, Stari trg. Begunci, ki so se zglasili pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, dobe nakaznice pri tem glavarstvu, blago pa pri navedeni trgovini.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja. da pride v četrtek 12. t. m. 1 briljantni prstan in 1 briljantna zapestnica večje vrednosti na dražbo, na kar se p. n. občinstvo posebno opozarja.
Vestnik S. K. S. Z.
' šeutpetersko prosvetno draštvo. V četrtek dne 12. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih predavanje. Predava preč. g. župnik Finžgar. Po predavanju sestanek somišljenikov Slov. Ljudske Stranke.
Zveza Orlov ima v četrtek dne 12. t. m. skupno se,jo z Zvezinim vaditeljskim zborom točno ob 7. uri zvečer v svoji pisarni (Kat, tiskarna, III. nadstropje).
• Šentjakobski »Orel« v Ljubljani vljudno naznanja vsem krščanskim staršem šentjakobske in trnovske župnije, da prične prihodnji teden 7. redno telovadbo ljudskošolske-naraščaja. Starši, ako Vam je na tem leže-
če, du si ohrunite zdruvo in nepokvarjeno mladino, vpišite takoj svoje dečke v naraščaj. Vpisovalo se bo v nedeljo, to je 13. t. ni. v šentjakobskem prosvetnem društvu v Sv. riorijana ulici št. 15, I. nadstropje, od pol 11. do 12. ure opoldne.
Prosveta.
pr Deseti brat. V nedeljo zvečer je praznovala »umetnost« svoje orgije. Uprizorili so Govekarjevega" »Desetega brata«. Pa »kobila« ostane še vedno »kobila«, četudi je pet let počivala. »Deseti brat« je na prerojenem liurod-nem gledališču tudi še vedno kulturen ne-bodigutroba. Sicer je pa stvar posebnega okusa, da intendant uprizarja svoje lastne igro. Nučičevn bolezen ni nikuko opravičilo, ker v osmih dneh bi se dulo naučiti vendarle kaj drugega. Če imamo »šmiro«, no potem le naprej po »Nemški ne znajo« in po »Desetem bratu«; ako imamo pa res kulturen zavod, potem pa naj bo enkrat za vselej konec razmeram, ki docela opravičujejo Cankarjevo »Krpanovo kobilo«. Te vrste niso animozne, pač pa izražajo javno mnenje vseh tistih, ki |im je procvit slovenske dramo več, kakor samo beseda. — Če ni personala, pa igrajte igre. ki i-najo samo kakih ti oseb, ne lotite se brez igralcev velikih nalog. — Sinoči se še tisti igrulci, ki so svoje dni briljirali. niso mogli i/, tega mizernega ansamblu prikopati na vrh. Danilov Dolef je bil slab; Povhe se je trudil, u ni opravil ničesar; Bratinov Martin Spak nas je navdajal s strahom, mesto da bi bil simpatičen; Pečkov Piškav je bil piškav, itd., itd., itd. Res dobri so bili Saričeva, Zeleznik, Gregorin in Rasberger. Pavze vsled štrajka oderskega personala prekomerne, so trajule do 21 minut. Tempo V. dejanja in prizora v gostilni je bil tako dolgočasen in mučen, da smo sc uprav oddahnili, ko je pal zastor. Občinstvo je bilo ozlovoljeno. Življenje na odru je umrlo, zato se je silni dolgčas preselil izza kulis v parter in tam niti »nedeljske publike« ni ogrel. Skratka, prav slaba diletantska predstava s krepkim sodelovanjem vseh faktorjev.	A. R.
pr Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol 8. uri opera »Prodana nevesta« za abo-nement «C». Vlogo Marinke poje Jana Rihter-jeva. — V četrtek zvečer ob pol 8. uri ljudska igra »Deseti brat« za »A« abonement. — V petek zvečer ob pol 8. uri prvič v sezoni izvirna otroška igra »Pogumni Tonček«, napisal N: Špiear. Predstava se vrši izven abonernenta. — V soboto v proslavo narodnega praznika opera »Prodana nevesta« izven abonernenta. Pred predstavo svira orkester srbsko kraljevsko himno. — Za drugi teden se pripravlja Ivan Cankarjev igrokaz »Kralj na Betajnovi«, kjer bo gostoval Ignacij Borštnik.
Narodna vlada.
Iz 29. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 6. decembra 1918.
Zastopnik čehoslovaške republike Julij H u s a poroča, da poleti dne 8. decembra ob 8 uri zjutraj prvi letalec iz Ljubljane v Prago. Tako je ustanovljena začasna zračna pošta med Ljubljano in Prago.
Narodna vlada ukazuje, da je 1. december vsakega leta narodni praznik v proslavo zedinjenja naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Letos se ta praznik praznuje zaradi prometnih ovir 14. in 15. decembra. Podrobnosti glede proslave so že objavili listi. Narodna vlada naroča tudi, naj se adresa Narodne vlade na prestolonaslednika in prestolonaslednikov odgovor z dne 1. decembra 1918 razširi potom lepakov po vsem območju Nar. vlade SHS v Ljubljani.
Dne 9. decembra se prično v Ljubljani razgovori z zastopniki Nemške Avstrije. Razprav se bodo udeleževali poverjeniki (odnosno njih namestniki, v katerih resort spadajo zadeve, ki se želijo o njih Nemci dogovoriti. K sejam se povabita komisar Narodne vlade za Koroško Smodej in zastopnik čehoslovaške republike H u s a. Vsebina dogovora pride nato v razpravo in sklepanje v plenarni seji z Nar. vlado.
Narodna vlada je razpravljala obširno o političnem in vojaškem položaju na Koroškem, zlasti v Celovcu. Zadeva bo tvorila predmet razgovora z zastopniki Nemške Avstrije.
Na visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju se je sporočilo jugoslovanskim dijakom, da morajo zavod zapustiti s 4. januarjem 1919. Tudi z drugih visokih šol v Nemški Avstriji prihajajo slična poročila. Zadeva se bo istotako rešila potom dogovora z zastopniki Nemške Avstrije.
Poverjeništvo za soc. skrb je izdelalo načrt naredbe o pravici občin, poseči v slučaju velike potrebe po stanovanjih. Načrt se z malimi izpremembami odobri.
Po izrecnem pooblastilu celokupne vlade izda poverjeništvo za socialno skrb naredbe, da se mora izprazniti na Bledu gotovo število stanovanj za železniške uslužbence. Izvršitev se poveri postajenačelništvu v Ljubljani, glavni kolodvor.
Hitri konec vojne je povzročil pomanjkanje dela v nekaterih obratih, ki so izdelovali vojno blago. V Tržiču so sc izdelovale papirnate in celulozne tkanine. Ker ljudstvo takega blaga ne mara kupovati, zamore tvrdka nadaljevati obrat le v slučaju, če se država zaveže, da poskrbi za razpečavanje izdelkov; to bi se dalo izvesti na ta način, da država ne dovoli, izdelovati v prehodnji dobi podlogo pri obleki iz drugega blaga kakor iz popirnatega. Narodna vlada ne prevzame ni-kakega jamstva za razpečavanje popirnatega blaga; brezposelni delavci dobe podpore.
Žebljarji v Kropi so delali doslej za vojaške dobave. Naroči se jim, naj izdelujejo žeblje za železnice in drugo blago za zaloge, da ne nastane brezposelnost. Če se izkaže, da se blago ni moglo prodati po cenah, ki bi krile nabavne stroške, plača diferenco država.
Vojaški obrati se bodo po možnosti razpustili in javna dela, katera so vršili doslej, se bodo oddajala domačim obrtnikom. Poverjeništvo za javna dela bo skušalo dobiti obrtnike, ki bi prevzeli izdelavo in napravljanje protez invalidom, nakar bi se opustila delavnica za proteze na obrtni šoli v Ljubljani.
Nekatere tvrdke so nakupile po naročilu avstro - ogrske vojaške uprave več živil in drugega blaga, deloma po visokih cenah, ki jim je sedaj ostalo vsled nenadnega konca vojske, in prosijo za izvozno dovoljenje nekaterih živil. Da se prepreči pomanjkanje živil, ki bi utegnilo nastati vsled morebitnih prometnih težkoč, se zaenkrat izvoz ne dovoli.
Odstavi se stavbni^ nadsvetnik pri agrarnih operacijah Hugo K o n i g. Deieini vete-
rinarski referent vladni svetnik Iv. Munda se na lastno prošnjo vpokoji. Ravnatelj deželnega mesta za klavno živino Avgust Bukovi c se določi za začasnega vodjo upravnega urada pri poverjeništvu za kmetijstvo. Inšpekcijska komisarja I. razreda inženirja Ant. Sivic in Andr. Odlasek se imenujeta za višja gozdarska komisarja.
o Industrijskim obratom. Industrijski obrati, ki so po veliki večini last nemškega kapitala, so iineli pod prejšnjim režimom in imajo po veliki veČini tudi še. danes nastav-ljeno le nemško urudništvo. Le težko telesno delo je izročeno močnim in pridnim slovenskim rokam. Danes imamo na razpolago rano go slovenske inteligence, ki je zmožna in pripravljena prevzeti v industriji uradniška in poduradniška (dela) mesta. Ravnateljstva pit se še danes niso prilagodila novim razmeram in so še vedno mnenja, da je boljši kruh v novi državi SHS še vedno samo zu Nemce in druge tujerodce in odklanjajo naše prosilce za uradniška in poduradniška mesta z moti vacijo, da brez dovoljenja centralnega vod stvu svojih obratov ne smejo nastavljati Slovanov. Podpisuno poverjeništvo svetuje torej industrijskim obratom, do sprejemajo v uradniške in poduradniške službe pred vsein za to sposobne domačine Slovence. Vsako neutemeljeno odklonitev naših prosilcev se bo zašle dovalo z represalijumi napram dotičnemu obratu. Ravnateljstva industrijskih obratov pa si naj preskrbe — čc je to potrebno — od svojega centralnega vodstva splošna pooblastila za sprejemanje domačih slovenskih uradnikov in poduradnikov, ker se nu izgovor pomanjkanja takega pooblastila ne bo oziralo.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Darov vsled silnega pomanjkanja prostora nikukoi ne moremo objavljati.
Aprovizacija.
a Špeh za VI. okraj. Stranke VI. okraj i prejnifjo špeh na zelena nakazila za krompir v četr'.ek, dne 12. t. m. na Poljanski cesti št 15. Določen je ta-le red: od 8. do 9. ure Stev 1 do 200. od 9. do 10. ure štev. 201 do 400, od 10. do 11 ure štev. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. ure štev. G01 do 800, od 3. do 4. ure Stev. 801 do 101X1, od 4. do 5. ure štev. 1001 do konci Stranka dobi za vsako osebo 30 dkg špeha. kilogram stane 30 kron.
a Sveče za obrtnike. Mestnn aprovizacija ljubljanska bo oddajala sveče zu obrtnike. \ četrtek, dne 12. t. m. pri Muhleisnu na Du-liujski cesti. Delile se bodo na petrolejske. izkaznice, zaznamovane s črko »C« po nasled njem redu: Obrtniki I. okraja od 8. do pol 9. uro dopoldne, II. okruj od pol 9. do 9. ure. III. okraj ocl 9 do pol 10. ure. IV. okraj od pol 10. do 10. ure, V. okraj od 10: do ool 11. ure, VI okraj od pol 11. do 11. ure, Vil. okraj od 2. do ool [). ure popoldne, VIII. okraj cd pol 3. do 3. ure in IX. okraj od 3. do pol 4. tire Stranka dobi 1 zavitek sveč, ki-stane 2 kroni.
a Iilslo zelje za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 12. t. ni. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Oddajalo se bo na zelena nakazila za krompir po naslednjem redu: Od 2. do 3. ure št. 1 do 400, od 3. do 4. ure štev. 401 clo 800, od 4. do 5. ure štev. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg zelja, kilogram stane 1 K 50 vin.
a Kislo zelje za VII. okraj. Stranke VII okraju prejmejo kislo zelje na zelena nakazilu zu krompir \ petek dne 13. t. ni. pr! Jakopiču na Mirju. Določen je tu-le red: od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 300, od 9. do 10. ure štev. 301 do 000, od 10. do 11. ure štev. 001 do koncu. Si ran k a dobi zn vsuko osebo 2 kg kislega zelju, kilogram stane 1 K 50 vin.
a Kislo zelje za VIII. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja prejmejo kislo zelje na zelena nakazila za krompir v petek, dne 13. t. rn. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: VIII. okraj od 2. do 3. ure popoldne, l.\ okraj od 3. do l. ure popoldne. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja, kilogram stane 2 kroni.
a Drva se razdeljujejo odslej pri mestnem magistratu izključno le vsak torek in petek dopoldne.
a Mast se nakazuje pri mestnem magistratu odslej vsako sredo in soboto dopoldne. Cena za kilogrram 40 kron.
a Liptavski sir se dobi v prosti razprodaji v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Kilo-Cena za kilogram 40 K.
a Kisle kumarce se dobijo v prosti razprodaji v vojni prodajalni v Gosposki ulici.
Zgubila se je v soboto v Št. Vidu od gostilne »pri slepem Janezu« do Št. Vidške cerkve rujava denarnica z večjo vsoto denarja. Ker je zgubiteljica revna oseba, se prosi pošteni najditelj, da jo odda proti nagradi v naše upravništvo.
Zgubila sc je denarnica z večjo vsoto denarja in z listkom od fotografije, od trg. g. Navotnik do Sodnijskc ulice. Pošten najditelj naj odda proti nagradi v Kolodvorski ulici št. 35, trgovina Saunig.
t
V	svojem imenu ter v imenu bratov, sestra in sorodnikov sporočam v globoki žalosti, da je gospod
Ivan Cankar
slovenski pisatelj
danes 11. decembra zjutraj ob 1 i/4 uri, po daljši bolezni, ki jo je do zadnjega časa prenašal vdano in potrpežljivo, zatisnil za vedno svoje trudne oči. Okrepčan s tolažili svete vere se je preselil v večnost uživat Pesnico, Lepoto in Dobroto, ki ji je skušal služiti s svojimi deli.
Priporočam ga v molitve in v lep spomin.
Pogreb bo v petek 13. dec. ob treh popoldne iz deželne bolnišnice.
V	Ljubljani 11. dec. 1918.
Msgr. Kari Cankar.
ClamnoDinira ?e ™b,Jena. dobro ohran-JldlllUi Dilllud, jena. sa kupi. Prijazno ponudbe na rran Meden, Begunje pri Cerknici.
se sprejme za trgovino z vinom in žganjem na debelo Andrlja Golublč, Zagreb. Pismene ponudbo na naslov: Zagreb, Jurišlčeva ulica 10.
Vanhill z°l'et v vsaki množini na 11 d I UIU razpolago v trgovini z železni-no Breznik & Frltsch v LJubljani, Sv. Petra cesta fit. 17.
Krojaške pomočnice in učenkasozre];
trajno delo pri Mmkl Karo, krojačica za dame, Sv. Petra cesta Številka 58.
Dnl/laz deželo se takoj sprejmo pri llullld boljši hiši blizu Ljubljane. Hlače 70 kron mesečno. Ponudbe na upravništvo ,.Slovenca" pod številko 48B0.
pnimpn zu suaženje pisarne se ta IuaIIIuU koj sprejme. Plača po dogovoru. Več se izve v pisarni Hranilnice kmečkih občin v Ljubi,anl, Dunajska cesta 38.
Volil/ inral ozir- več lokalov» prlprav-lullll IU dl nih za detajlno trgovino z železuino išče v sredini mesta tvrdka Breznik & Fritsch, trgovina z žeteznino v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17.
pipn samostojna, z dobrimi spri-llud, čevali, ki opravlja tudi druga hišna (lični zna nekaj šivati, dela, ali llldlifl, se sprejmo. Plača in oskrba dobra. Ponudbe jiod A. K na upravništvo „Slovenca".
po nizkih cenah na debelo: ....... karamele, kolumbia, mentol, malisenci itd. pri G. Darbo, Ljubljana, Mestni trg št. 13.
Omara za obisku, ^^t*^.
Ponudbe na upravo „Slo venca" pod 4930.
trgovske šole išče primernega mesta v kaki pisarni; gre tudi Izvan Ljubljane. Cenjene ponudbe pod »Takoj« na upravo .Slovenca".
!
se kupijo ali zamenjajo z drugim špecerijskim blagom ali usnjem. Ponudbe na upravništvo BSlovenca" pod šifro »Lepa jabolka«.
Lovske puške naprodaj v ŠelenburgovI
ulici 6 v LJubljani.
Hira 7 upfnm ln nJlvamt ie naprodaj, lilija b II lUIII Interesentje izvedo naslov prodajalca pri upravi .Slovenca" pod Stev. 4994, ako znamka za odgovor.
Meblovano sobo. HS^ &
bančni uraunik. Ponudbe na naslov: Poštni predal 26, LJubljana.
t obenem vrtnar, se išče za mesec
______A, januar. Poleg hrane in stanovanja
plača po dogovoru. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod St. 4966._
7 nnačinl/nu lopih- p° 7 tednov starih
I PldjIuMJl, se proda. Več se poizve v gostilni št. 8. na Lavercl pri Ljubljani.
Obrat za žapie drv
vu ter se nahaja v Rožni ulici 41, II. nadstr. desno. A. Drame.
Drnrla fp. svinja in (S mladičev po se-
11 UUd JU . dem tednov starih. — Več pri: Fanl Blrtlč, Laverca pri Ljubljani.
fn||j 7 sodov po 1500 litrov se proda, ulllll. Ponudbe na) se pošiljajo na upravo ..Slovenca" pod št. 4970.
z vrtom v sredini mesta se proda.
____Več se izve pri upravi „Slovenca"
pod štev. 4960.
Delovodja za pilarno,
bi elektro-motorja in drugih sem spa-dajočih strojev, se fšfie. Z delom se lahko prične takoj. Osebno se je zglasiti na Sv. Martina cesti štev. 8, Ljubljana.
išče stanovanje s
hrano. Pranje perila oskrbi-sama. Deloma plača tudi z živili. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo ..Slovenca" pod »Točnost.«
Sanke n otroke. del) se kupijo. Goriany
Rupercvrh, p. Novo mesto.
dobro ohranjeno, se ceno luiiiiv n«iv, proda s staro pnevmatiko, Zgornji Siškl 68.
pridna in poštena gospodična, zmožna perfektno slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, z večletno prakso Išče primerne službe v kaki pisarni kot pisarniška moč, evont. tudi kot tipka-rica. Cenjene ponudbe pod »Pisarna« na upravo .Slovenca".
„ staro, od 5(5 t naprej, na prodaj ..»lj, po ugodnih cenah. Dostavlja se tudi na dom. J. Jelenič, LJubljana, Stara pot 1.
s kuhinjo išče mirna
_______________stranka brez otrok za
takoj. Dopisi so prosijo na upravništvo „Slovenca" pod šifro »J. V. 5«.
dobro ohranjeno in brez-
...........U, hibno delujoče, se proda.
Več pove: L Rozman, Florijanska ulica št. 24. Ljubljana.
črn ali rujav, se kupi, C, Ponudbe pod šifro 1000 na upravo ..Slovenca".
Jos. Petel,nc, »liana ftvvp^aogTs?.
valnlb strojev in njih posameznih delov, igel in olja, ter druzega galanterijskega in modnega blaga, se priporoča slavn. občinstvu. Istotam se proda: steklo za izložbene omare (belgijsko steklo), kompletno z valjčnimi za-stoil, mere: 135X184, 03X184. 59X184. iu ena rabljena 90)<102. Kupi se: na-tionalna registrirna blagajna, novejši model.	4713
^linlfiltii Pridni- pošteni, kuhanla in UllUliilljl, kmetijstva vajeni, te iščeta za boljšo hišo v prijetnem, zdravem kraju na Gorenjskem. Ponudbe s pojasnili sprejema uprava lista pod 4937.
HianOP m|ad, pošten, vesten, samec, ki llldjluu, je služil pri artiljeriji ali ka-valeriji se išče. Tudi se sprejme vrtnar v sadjereji in vrtnarstvu popolnoma izurjen. Pismene ali ustmene ponudbe s spričevali sprejema tvrdka Urbane, LJubljana.
Mlinar, 26 let star, želi spoznati gospodično ali mlado vdovo, ki ima mlin kot last ali v najem. Ozira se samo na resne ponudbe, katere naj .se blagovoli poslati na upravništvo tega lista pod šifro Mladi mlinar 4982.
se sprejme za razpošiljanje časopisa v tiskarni Ig. pl. Klelnmayr & Fed. Bamberg.
perfekten za večjo tovarno usnja na Štajerskem se išče." Ponudbe naj se pošiljajo na poštni predal 73 Ljubljana.
Rumunski
ea stare pravde 6, II. nadstr. d. 4-0 pop.
Pisalni stroj in blagajna ^tnS
na Trgovsko zadrugo v Kam- iippnlro nlku. Istotam se sprejme tudi UUulMd
I g« se kupi: smrekov m bukov v hlo-LtJJ dih. — Cenjeno ponudbe na Ivan Bahovec, asi. Duplica pošla Kamnik.
se išče za večjo tovarno vpo-gnjeuega pohištva. Prednost imajo taki, ki so v tej stroki že več let služili kot delovodje. Ponudbe pod »Delovodja« 4986 na upravo lega lista
trgovskega tečaja, vešča
_______________ slovenskega in nemškega
jezika v govoru in lepi jiisavi, slovenske in nemške stenografije, strojepisja in vseh drugih pisarniških del išče primerne službe. Nastop takoj ali s 1. Jan. Ponudbe na upravo ,.S!ov." pod „Absolventlnja".
sprejmo v službo Za-__________ družna zveza v LJubljani. Ponudbe z navedbo strokovnega znanja, plačilnih zahtevkov ter s kratkim opisom dosedanjega službovanja naj se pošljejo do 25. decembra 1.1.
Popolnoma belo platno
morete dobiti z vporabo naSeaa Izbornega luga PRAŠEK ZK PLRTNO. Velik, prihranek ln malo truda pri pranju. 1 zavoj ISO gramov K 1-—, 450 gramov K 2-BO. Najmanj se more naročiti IO zavojev 1 Pri naročilu 5 kg popusti Raipolllja se po povzetju. Prodajalci dobe popust.
zavod z. izvoz M. jflnker SfSSft
POZOR TRGOVCI!
Nudim
P sirkove metle
(domače delo), sirkove krtače, konjske žimnate krtače, brezove metle, tržaške blčevnlke, papirnato špago in razno-vrstne 9NF~ vrvarske izdelke.
Točna postrežba, cene nizke. 4723
Ivan l Adamič, vrvarna v

SLATINA
v Zgornjih Žerjavcih pri Sv. Lenartu v Slov. goricah imenovana „Svetotro-jiška slatina" s posestvom okoli 16 oralov njiv, travnikov in gozda z novo zidano hišo, gospodarskim poslopjem in slatinsko napravo je naprodaj.
Lastnik je tudi pripravljen sprejeti dva ali tri družabnike v podjetje.
Pojasnila daje Fran štuplca, notar prt Sv. Lenartu v Slov. goricah.
Zenitna ponudba.
7nhntrphro vseh vrst kupuj« po najvišji
LUUUII uUutS cent in v vsaki množini tvrdka MIHAEL OMAHEN, Vlšnjngora.
par sto litrov, za kuho . ima naprodaj tvrdka ERGER v Kamniku.
Denatur. špirita.
ANTON STERGI
Enooadstrojino hišo SSS,'
VeC se izve pri lastniku LJUD. MERHAR, Dolenja vas pri Ribntcl.
najs0udnej5a in najcenejša postrežba! električni OBRAT. direktni' uvoz probkovine Iz španije in portugalske. zahtevajte vzorce*
t
ova
Tomo Zupan, Nj. Sv. tajni koinoruik, in Katarina Zupau-
ova tužniin srcem naznaniava, da je najina ljuba sestra, gospica
Aonezo Zupan
učiteljica na šentjakopski ženski osmerorazrednici v Ljubljani —
ponedeljek, 9. t. m. ob 8. zjutraj, previdena s sv. zakramenti za vmirajoče, 66 let stara, v Bogu zaspala.
Pogreb se vrSI iz Gorupove ulice St. 4 v rodbinsko grobnico kod sv. Krištofa sredo, 11. t. m., ob 3£h popoludne.
Drago pokojnico priporočava njenim Številnim kolegi-njam, njenim mnogim učenkam, sorodnikom, prijateljem in znancem v molitev i n v blag spomin).
Naj v miru počiva!
Ljubljana, 10. deoembra 19:8.
Klavirje, harmonije
in vse Mene iulninle
prodaja in izposoja
Hlfonz Breznih,
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
zečel je zopet rodno ordinirati od 10—12 ure dop. in od 2—4 ure pop. - Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. — Ljubljana, Stari trg št. 30. 4935
ZA KROJAČE!
Krojni vzorci za moSka oblatila
v naravni velikosti se dobijo pri
A. Kune, Ljubljana,
Gosposka ulica 7,
I. nadstropje.
Lesene podplate
coklje
izdeluje ln dobavlja vsako množino tovarna SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova nUca i. 4732
naroČite ozorce!
Kroma aa fevlje "VO
prve vrste, črna in rumena v velikih s teki. lončkih, 1 tucat 45 K. V kovinastih škatlah št, 3 (125), le črna. 1 tucat 35 K. — Pošilja po povzetju Izvozno podjetje M. Jilnker v Zagrebu št. 39, Petrinjska ul. 3./I1L Prosi se, da se z naročnino obenem dopošlje polovica zneska.
sprejema ▼ popravilo in tudi nove na nove oblike prenaredi FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STOBU, poita Domžale pri Ljubljani. • Cene primerno nizke, točna postrežba,	3715
ZA BOŽIČ IN NOVO LETO
:-:	priporoča	:-:
A. BERTHOLD,
fotografski umetni zavod
LJUBLJANA, SODNA ULICA 13.
St. 1206/Pr.
Razpis.
Prispevajte za sklad S. L. S.
ZAHVALA.
Povodom pretresljive izgube nadvse ljubljeno hčerke oz. sestrice
Francke
izrekamo vsem darovalcem cvetja In vsem, ki so našo ljubljenko spremili k zadnjemu počitku, tem jiotom najprisrčnejšo zahvalo.
Bog: plačaj č. šentpeterski duhovščini, č. g dr. Valjavcu in g. dr. J. Adlešiču za tola-žllno obiske, dekliški Marijini kongregaeijt za ginljivo petje, kakor tudi vsem. ki so rajnici stregli v bolezni in nam nn katerikoli način lajšali težki udarec.
Ljubljana, 10. dec. 1918.
Žalujoča rodbina
Repnik.
Kupuiem X sobo gobe! Prodajam: kremo za čevlie lllrT^f"
Cele doze po K28'—, tuc, mast za čevlje, čevlje z lesenimi in usnatimi podplati, sirkove inžimuate krtače, toaletno milo, kolomaz, tržne torbice, leseno in porcelanaste pipe, pralni prašek itd. po najnižjih cenah. Izvrstno lansko vino. borovničar, slivovko, tropinjevec, čajni rum, kavni in čajni nadomestek že sladkan. M RANT, Kranj.
Javna dražba
pohištva iu različnih diuz h predmetov. Med temi: planino, salonska kredenca In garnitura, lovska puška, kolo, clate ure, fotograflčnl iu drugI aparati, sdk« blago za oblake Ud.
Pričetek 12. t. m. ob 9. url dopoldne v Ljubljani, 6apova cesta štev. io na dvorišču I. nadstropje, vhod tudi iz Kolodvorske ulice št. 18.
@©®©©6)©®©6)6)®®
Kupujem zmedene io rezane ženske lase
it
1
Srbečico, lišatje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček 4 K, veliki lonček 6 K, porcija za rodhino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico; Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg Pazile na varstveno znamko »Skaboform«!
Tovarna strojev in žele-znine A. NAGEL v Kamniku
prevzema
popravila strojev
vseh vrst in poljedelskih stroiev v naj. skrbnejSo in naglo I vršitev.
Prva zavarovalnica za vojaščino,
===== zavarovalna družba za življenje ln otroke '
naznanja svojim članom, da materialna varnost zavoda vsled nastalega državnega preobrata nikakor ni prizudeta.
Premije in druge varnostne rezerve so, kakor poprej, naložene v pu-pilarnovarnih vrednostnih papirjih in v prvovrstnih hipotekah na obrestu-joče so hiše.
Onim Članom, ki so sklenili, pri našem zavodu zgolj vojnoslužbono zavarovanje, naznanjamo, da ne glede na to, kako vrste vojne naprave bodo vpeljane v posameznih državah, no more in ne smo utrpeti noben član našega zavoda niti najmanjše financijelne škode, če bo redno plačeval premije.
Naše glavno zastopstvo se nahaja v Ljubljani, Cesta na Rudollovo železnico št. 7, IL nadstropje.
P. n. občinstvu v mestu in na deželi uljudno priporočamo svojo
izbrano zalogo najfinejših čevljev
za dame in gospode.	4978
Strogo solidno in trpežno blago. Vse oblike in barve. Najelegant-I Rl AQ nejša izvršba. Cene zmerne. Postrežba točna. I. DllHO, LJubljana, MikloilCeva cesta 16 (v bližini Itolela IIN ON In sodne palače).
Hrvatska zemaljska banka d* d. v Ositeku,
RAZGLAS.
Na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu je popolniti službo
strokovnega učitelja za vinarstvo in sadjarstvo
s prejemki VU. plačilnega razreda, veljavnega za deželne uradnike, to je z letno plačo 2200 K, aktivitetno doklado v letnem znesku 672 K ter s pravico do napredovanja po določilih deželno-zborskega sklepa z dne 10. januarja 1909, Prosilci za to službo morajo dokazati, da so dovršiti kako srednjo vinarsko in sadjarsko šolo ter da so si pridobili spričevalo učne usposobljenosti za vinarsko in sadjarsko stroko. Dotične prošnjo, ki jih je opremiti tudi 7. dokazili o starosti, o dosedanjem praktičnem delovanju, o državljanstvu SHS ter o znanju slovenskega ali srbohrvaškega jezika, naj se predlože do 5. Januarja 1919 podpisani komisiji.
Komisija za začasno vodstvo In likvidacijo deželne uprave.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1918.
Načelnik: Dr. Triller 1. r.
Izvanredni občni zbor z dne 10. decembra i 1. sklenil je na podlagi dovoljenja narodne vlade zvišati
delniško glavnico od dvajset na petdeset milijonov kron
ter od tega emitirati za sedaj K 10,000.000
v 50.000 komadih novih dolnic po K 200«— nominalno vrednosti.
Sprovedba je poverjena ravnateljstvu.
Vsled tega sklepa nudijo se imenovane delnice, ki participirajo na dobičku poslovnega leta od 1. januarja 1919, posestnikom starih delnic, po sledečih pogojih:
1.)	Na podlagi vsakih dveh starih delnic se zamore podpisati ena nova delnica.
2.)	Emisijski kurz teh delnic je določen na K 360-—.
3.)	Opcijska pravica se ima izvršiti od 11. do inkl. 31. decem. bra 1918 ter se ima obenem predložiti stare delnice brez kupon-skih pol subskripcijskim mestom v svrho zabeležbe, da je opcijska pravica izvršena Pravica izvršitve opcije se konča z 31. decembrom t. 1. Eventuelno neoptirane delnice se prodajo iz proste roke. Nova emisija je zajamčena po enem sindikatu.
4.)	Kot subskripcljska, odnosno plačilna mesta (ungirajo: Hrvatska zemaljska banka d. d. Osljek in njene podružnice v Zagrebu, Subotld, Cirkvenid, v Novem; — Zivnoslenska banka Praga; — 2lvnostensk& banka, podružnica Dunaj; — Zemaljska industrljatna banka d.d. Budimpešta; — Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana; — Banka I Stedionica za Primorje, d. d. SuSak; — Ljubljanska Kreditna banka, podružnica Sarajevo.
" 5.) Plačilo vse protivrednosti novih delnic sledi istodobno z izvršen-jem opcijske pravice. Od dneva plačila do 31. decembra odobrijo se 3'(i°/0-ne obresti od emisijskega kurza. 6.) Za plačilo se izdajo interimni listi, katere se glasom poznejše
objave zamenja s primernim številom delnic. Za podpisovanje potrebne listine se dobivajo brezplačno pri blagajnah gori navedenih subskripcijskih mest.
Naročajte
pri proizvajalcu J. GIGOVI6, Nova Grndlška, Slavonija. Pošilja nad B kg. Denar naprej ali ">0»/0 naplačila.
V Osijeku, dne 11. decembra 1918.
Ravnateljstvo.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zuonov
£iubljana, Sunajska c. 17, £jubljatta.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbo, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljsko pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življente, oziroma doživetje in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebo za deželno nižjeavstrlj-sko zavarovalnico od katere Ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad ln udnlne, ki so znašale 1. 1910 K 906.828-91, so poskočile koncem 1.1917 na 1,081.838-54.
Tedaj, člmvečje zonimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo raste! zaklad.
Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverJen!itvo v Celju in na Proseku, kakor tudi po vseh larah nnstavljen.' po-verjenlkL Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.