PRVO
CVETJE
Glasilo učencev slovenskega jezika in kulture
v oddelkih
FRANKFURT i n
OFFENBACH
Jubilejno 20.števil ko smo pripravili ob petindvajsetletnici delovanja oddelkov slovenskega jezika in kulture v deželi Hessen;	1974	-	1999!
številka 20 Junij 1999
Natisnili smo 150 izvodov!
Naslovna stran:	Nataša Obreht
Uredniški odbor:	učenci
Mentorica: Mira Turk Radikovič
NAMESTO UMOhk
11 %W Mtlu, (
Ju (\jw**	^rtwr^
^ f^wA tU^MA JVMr JA
-W\ rvoj^A (vtllJejr	t
Ja ^vkzror tt. X^n>vN\^AV\
16	^vA-U. JUixww<X
ivUU^ ^rtAVtjS, mgt.
V petindvajseti h letih dela in v dvajsetih številkah Prvega cvetja smo se neštetokrat srečali - pri pouku, v prostem času in na straneh tega glasila. Zaupali smo vam naše prve zapise, spomine, doživetja, želje; ustavili smo čas in postali kronika nekega časa, nekega lepega časa, ko smo radi rekli, da smo slovenski učenci!
Vsem, ki ste pomagali, da prvo cvetje ni ovenelo, se za dolgoletno sodelovanje zahvalj ujem, slovenski srenji v Frankfurtu in okolici pa želim uspešno delo z mladimi.
V imenu učencev
Mira Turk Radikovič. uči tel j ica
S ČESTITKAMI OB 25-LETN1C1 NAM SPOROČAJO:
Drage učenke, dragi učenci, spoštovani starši, spoštovani gostje'
V veliko zadovoljstvo nam je. da ste se zbrali na današnji prireditvi ob zaključku šolskega leta. Taka in podobna srečanja so za nas v Sloveniji, ki se ukvarjamo z ohranjanjem slovenščine med Slovenci po svetu, še posebej pomembna. Potrjujejo nam, da naša prizadevanj a niso zaman, čeprav se praznovanja ne moremo udeležiti, vemo, da bo uspelo, saj ga pripravljate iz ljubezni do našega jezika.
Melita Steiner,	MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO	Viljana Lukas,
svetovalka vlade	R Slovenije	vodja sl.za medn.sod.
Vaša aktivnost je odmevna in rezultati so vidni. Zato mi dovolite, da se Vam tokrat pisno zahvalim za vse, kar ste storili v teh 2S letih za ohranitev in razvoj slovenskega jezika med Slovenci v tem delu Nemčije. Želim Vam še veliko uspehov 1
Prof.dr. Anton Bebler, predsednik SIM
Prazničnemu vzdušju ob zaklj učku šolskega leta in praznovanj u 25~let-nice delovanja oddelkov slovenskega jezika se pridružujejo tudi naše želje za uspešno sodelovanje in na svidenje jeseni na Ptuju!
Sonja Purga j, ravnateljica OŠ Mladika
Z radostjo sem prebrala Vaše vabilo na sobotno prireditev, vendar sporočam, da v tem času ne morem priti v Frankfurt. Prisrčno pa pozdravljam vse učence in starše, s katerimi smo preživeli skupna leta. Vsakomur posebej želim veliko, veliko osebne sreče ter zadovoljstva in da bi se kmalu srečali v* Sloveniji!
Vaša Dragica Nunčič, učiteljica
Najprej se vam naj lepše zahval j ujemo za prisrčno vabilo_ in vam obenem čestitamo ob visokem jubileju. Lepo bi bilo, da bi se spet srečali in obudili prijetne spomine na naša leta v Frankurtu. Tudi po vaši zaslugi Maruša zdaj nima težav v šoli in je imela vedno odličen uspeh. Včasih se spomni na Frankfurt, vendar ji vsakodnevne obveznosti vzamejo veliko časa, saj jo zanima dosti stvari. Zdaj pa se že veseli počitnic. Tudi vi jih lepo preživite!
Družina Vračko iz Maribora
Drage učenke in učenci, dragi člani sveta staršev in vsi„ ki imate
radi slovensko besedo!
Iskreno vam čestitamo ob četrt stoletja trajajoči tradiciji ohranjanja slovenskih običajev, misli, umetnosti in kulture na tujem. Tudi za naslednja leta vam želimo veliko zagnanosti in dobre volje ter veliko, veliko veselih in slovensko obarvanih skupnih uric.Naj še dodamo: Katka in Gregor sta bila tudi letos uspešna y šoji in
se imata lepo v Sloveniji!
Družina Schiemann izpod Pohorja
Tudi tokrat bi bila rada z vami na prireditvi, vendar vam pošiljam čestitke iz Slovenije. Tu, v Ljubljani, zdaj opravljam štirinajstdnevno prakso in spoznavam življenje in delo ljudi. Zanimivo je!
Sandra Horvat, učenka 12. razreda
Petindvajset let veseljaf ponosa, zanosa - predvsem pa dela!
Delovanja oddelkov slovenskega jezika si ne moremo zamisliti brez staršev, zato je šolska obletnica tudi obletnica našega aktivnega dela, saj smo prav starši tisti, ki smo razširili redni pouk na številna druga področja in na prosti čas odraslih in otrok. Predvsem pa smo starši pripeljali in vodili otroke skoraj petnajst let v Willemerschule, zdaj pa že enajsto leto v Liebfrauenschule. Tudi Mathildenschule Offenbach in Mornevegschule Darmstadt sta dolga leta nudili streho našim skupinam.
Ob učencih so se zvrstile učiteljice Romana Vošnjak,Bonka Drenovec Dragica NunčiČ, zdaj pa Mira Turk RadikoviČ. Vsaka od njih je svojemu času in učencem zapustila slovensko popotnico, mi starši pa smo se ob rednem delu tudi zavedali, kakšno je poslanstvo takega pouka. Zato so bila ta srečanja vedno nekaj več kot le pouk, bila so srečanja s Slovenijo. Pri tem nam je več kot dvajset let trdno stala ob strani ptujska osnovna Šola Mladika, tukaj pa slovensko društvo Sava. Krmilo sveta staršev so vzeli v svoje roke številni posamezniki in opravljali delo predsednikov. Brez njih morda ne bi bilo današnjega praznika, zato je prav, da se jih spomnimo. To so
Že kratek pogled v kroniko našega dela mi nalaga prijetno nalogo, da danes ob skupnem prazniku toplo pozdravim vse goste in rojake, starše in učence, vse, ki cenite delovanje oddelkov slovenskega jezika po svetu, še posebej pa v Frankfurtu. Prijetno je srečati prve učence, zdaj že mamice in očete, prijetno je slišati, da ste uspešni na delovnem mestu, prijetno je zvedeti, da so učenci, ki so se vrnili v domovino, tudi tam uspešno nadaljevali šolanje in poklic. Prijetno je pokramljati z občutkom, da smo nekaj tega vedno skopo odmerjenega časa preživeli skupaj, v slovenski družbi. Zato vam še naprej želim dosti zadovoljstva in osebne sreče, v mislih in besedah pa vedno dovolj prostora za slovensko besedo.
In če se med uspehe tu in tam pomeša kanček grenkega pelina, naj nam to da moč za iskanje novih poti, za uspešnih novih petindvajset let, za novo tisočletje in za drugačno Evropo.
bili:
Ivan Žižek Majda žibert Marica Ojsteršek Jože Rutar Silva Regalbuto Marjana Kugelmeier
Milica Lueck
Tatjana Skrbeta
Zdenka Lenart
Lojze Škrinjar
Bogdan Kocjančič
pa tudi sama sem prevzela to
delo v prvih letih in zdaj spet
Antonija Obrehl, predsednica sveta staršev
Umskega dne, 5. februarja 197^, smo Slovenci iz Frankfurta in okolice zabeležili pomemben uspeh:prvič so skupaj sedli v šolske klopi slovenski učenci. Poučevala jih je učiteljica Romana \/oršic in število je do konca šolskega leta naraslo na triindvajset.
Zakaj pravim, da je bil to naš uspeh. Zato, ker smo rojaki in tudi člani takrat mladega društva Sava že zgodaj spoznali, da mladi rod na tujem ne sme ostati brez domače besede. Po medsebojnih znancih smo iskali prve učence in trud ni bil zaman. V tistem času so tudi hessenske šolske oblasti v skladu z mednarodnimi dogovori sprejele določila, kako bo organiziran pouk materinščine in kakšno vlogo bo imel v procesu izobraževanja otrok, predvsem pa, kako pomembno je odraščanje v jezikih obeh dežel.
V skladu s temi možnostmi smo tudi tukajšnji Slovenci sčasoma dobi li oddelke v Frankfurtu, Offenbachu, Darmstadtu in Lichu. V prvem desetletju smo zabeležili več kot sto učencev, potem pa se je število začelo počasi manjšati. Zakaj, bo kdo vprašal. Naravnega prirastka je bilo vedno manj, iz Slovenije niso prihajali novi delavci. Tisti, ki smo prvi prišli v te kraje, smo tu ostali in z nami naši otroci.
Danes med nami odrašča tretja generacija,otroke imajo že naši prvi učenci. Nekateri so našli pot k slovenskemu pouku, drugi se čakajo ali pa morda nimajo možnosti za redno prihajanje v mesto. Kajti zu nanje oddelke smo morali zapreti zaradi majhnega števila učencev.
Nečesa pa nam te številke ne morejo vzeti: široke in bogate obšolske dejavnosti v vseh teh letih. Le~ta se je odvijala v glavnem iz ven šolskih klopi, v prostem času učencev in vas staršev ter v sodelovanju z društvom Sava, več kot dvajset let pa tudi z osnovno šolo Mladika Ptuj ter 5 širšo Slovenijo.
Spomini in doživetja otrok pričajo, kaj vse smo napravili s skupni mi močmi. To nam skromno pričarajo tudi kronike, razstave in glasi la iz vseh teh let. Petindvajset let ni malo. Da so bila bogata in uspešna, lahko s ponosom povemo. In nečesa so nas ta leta naučila: kadar smo delali z roko v roki,smo bili tudi uspešni in zadovoljni vsi, otroci in odrasli.žal današnji čas ni naklonjen takim oblikam dela, saj prostega časa -ali pa volje- skoraj ni.
Zato vam s ponosom čestitam za bogatih petindvajset let opravljene ga dela. Kako uspešen pa bo naš danes in kakšen bo naš jutri, je v naših rokah. Na s težaj se nam odpirajo vrata v Evropo, ne zato, da bi naš jezik poniknil v družbi večjih, ampak zato, da bi s svojo drugačnostjo bogatil to pisano družino ter nam utrdil samozavest, ponos in občutek pripadnosti tisočletnemu narodu.
Tudi oddelki slovenskega jezika po svetu pomagajo ubirati to pot. čestitko zaokrožam z željo, da bi jih imeli povsod tam, kjer živimo Slovenci, tudi v Frankfurtu in tudi za nadaljne generacije. Saj celo pregovor pravi:ko otrok odrašča, mu daj korenine; ko odraste, mu daj krilat
,z *WMSA
Pred približno desetimi leti se je začelo moje potovanje skozi slovensko Šolo: najprej v mali šoli pri gospe Dragici Ntmcič, kasneje jn tudi pri dospe Miri Turfe Spominjam se; ko smo se učili pesmico" Metuljček cekinček" in vlekli Črto naupično dol. Tudi začetnih nastopov se spominjam/ posebno tistega, ko sem bila mala miška.
Potem pa je prišel čas, ko sem prišla v prvi razred. Mama mi je rekla, da me ne bodo vzeli, kor imam pre majhne roke. Zato sem jih vedno skrivala. Saj sem se res bala, da bi morala ostati doma. Še zdaj imam precej majhne roke, a v šolo sem kljub temu prišla.
pouk je postal od razreda do razreda težji. Želela sem, da bi se mamina napoved uresničila l Utrujena sem bila od učenja in domačih nalog, a zdaj sem vesela, da sem se v teh desetih letih potrudila in mi danes ni treba skrivati spričeval.
Imela sem srečo, da sem lahko ob nemškem pouku hodila tudi v slovensko šolo. Tako sem se vsaj nekaj naučila o Sloveniji, literaturi, pravopisu in Še o čem,
Nikoli mi ne bo žal, da sem nekaj uric več na teden presedela v šolskih klopeh, saj smo tako skupaj preživeli tudi mnogo zabavnih trenutkov.
Lep je bil ta slovenski čas!	?	o s
*•„ Mar
Frankfurt,
'700.	d»2	. &OuoL/l
otucl Xu^oJL .	ts>YiQsm
^>^0-	3. rr
PRIŠLA SEM V FEANKFUET
V ;taneE SO - /wvcurcxx, >1333	r^xKtawl^oJLa ta)li
tKjdLs^o, -am oUzMHa. Jioja /tuuLoLml
S^CL^CU /YYU ^5. /VULAttiLjla /TD^UT vUL XUWUT AVVCU^^ /TtUUT<xL
-nxx, /wva Ae cLoJl a>$aW ^ taitrLov^ jw\ zywjl a^muJL jyKcxr nr	,
TT-^ecUr >pAL jvvvvrM /Ck^uLjjoJL /uLFnvv^l^vA .Rfeta.-Ai Vvvvvcr jbi	avt .LW jUlo- ttslo- /wajrunmxr,
^haIa Jvvvur /oV jbLvrtJk ttAutarcu am rvrM J^vvvr 1/uU
T<JlLt ^utauAJ^VLL ,	^
CčvL mxjxj^ tava >|\a. vWm tui"jtax ar A/vWr >vrucr at LEriv^tiyuAW - ^AJiMAtxAAjLvv^L^ jjUrv^vv^iv‘ /wux -^voakjuv ■ cacLcu tavu XjX^/vu^. j>Lov /vvxibwxL hax -^oEtavtr ,^3<uv\ tao- >oa<aAm^>^x /ywh€ ^uvvut AM rvvUL ta>taiiLai /^rLE2Ln^Lu^jb<AtlJ^^ , vVta'7^/w\ cLoWa Aivrmjcr ok xaxArotaču xa. j^oL&Lvo-^ j*** JlaMur taLx nr taour ,LWs jxr /wa ^ca^AaIa ;cW Jbm* zvvzi \7jatadW j^taJU. jwwx/n A%a	joA^tavOUAmi
nmvu^tvvML _xm JlA. tatnv\ ^vr /vvvjumaa tava fAjotaJlA
JvOcIUa it -jvouku .Uta^VA. AAA ImIa A€A>;	^VTUt^vv
taltavat -hUM m, jtacx r\r a^Aa^cL , tatMJAA tavJcGMizMrm? /vuuvv^Lvy\£ avoa anjl rvcULo-	jpa /vvvartauJL ^	^
.^vk^cMh /Ma ^p/nnA J^tapula at nA^vm /wvoyyw\ j$<yytaci£A^ jjk /^crryAitcwA ^ j%w\ \x^ cLta>Ax tax< vn/hjptaJL^ '^ItAVVvJu aAA^/tvvvr .
Jaa_ Arj^Ertvvi^LvMA /ywa ^ VuSbcr rv>taE-^ Aje/vvUu'tar AWMJiyvu ^ cLcl ^vtoat /vlvc, aol >tr JJL 1/ta- /\A,
jyrrt>tam^ .^iCvncJLt ^Jk tat
A M I ■ r\ (\- -■
VwL^
/TtUMejv
MARTIN KRPAN	JE TUDI_ PPEMAGAL OMAVSA...
moj brcvV HoV-j dč\<\ v^)(x+vro , Zt dvcx mtS^O\ 6e v5«xk dixv) - 2.o^)	vnoroAo. ocx -V\V>o postuJaVl	, Hc^'c, fnov-
^co, je. 5^ 'oo\J mpeW	Mokj	, <o se. g’e 2tx<Eel pn -
proA/JS^, 5'flxy nu <> pi^‘<x4^-ictxv^i	ruxhediljn plaW\ * Tn*
cXytx" smo pK^sjjo.^ , naj nap sem o . I KAj t' dem 3e.m S<?
Spovnn’4<x , fdapiacgl^, s mo :_________
vHcxrAa 'H Krpom j ^ 'tud\ p Krnela,l "btekav,^
u,;k - #	^ *-.v.
^k. ^
o o
HojOk srnamiux J^, ^ la oaaduSejna, . Ibnosrio Smo oblile. plaVo, V . s 6. j e. ^.do ve5e.^l i*v% j ^ o id pano v o pomočjo	-
"Vovo bo^ pv5cx\ tiaVij ^ i
\<cxWvsa ICp^av^oiČ	"7„ rOiZ,
Tvom^rV
NEBESNO GLEDALKE
Uas^^paClv smo ti V-^r\<xv ^/ižJ^Usno gOj^ckaO-^ ča, Šemo
na? jt, +oUKxri^TaCk. ca.Qa.Q<x. ^ Ajx. v^iertam Gkloi? ^■=d praao £<^VxCLfc ^ 5am mi^£ !w Te^ pca ntd.	oii-
diO-r Q,n<a(l, ArvnpcvOa.,	Tr>nsQx	^om o Vela C. v A n.
voT Acl^Lc S It as no -AjA na ZOlAjI -Xuj^ , XJt^ ^cLn^. n*aQ_rn O^zC preaoac otanamiT^tm „ LU 's ej-n p.rtia.O, JU nnoum ( ml Vu. ^<ispX rO-O^Ca , cLcK^e-no (dc-Cjrc rYas4-Q^xxQ. e o«i.CLQaaoA ^n. rcvA. noS^^ p' G- o '{ca.^Us n i k "j g rab.
CjlurO^ ^iCaoteo r.
'VoariU^aH-
Ste. in ChK (V čtoumdiu &atL <r
m&fejC>TijDSTiP- pocAlnnlto s^nfn, £x£a oj žžouemnjL xm rmMjUoJt ijuuil n/ ot^momu	HunAzs Snn^Mr v^uM^ru .
Jfibym Ma pfHAJC feuvvi. JAogom nrruj^U^, ck>- nruMm fruynnA£^ic^; fcmr 6£ /i/ poai/vuvcaK Pixxlvm ar sc^0"- ^ 'ru 6>tfo -b^Bo biLdo, ecurrio /na c&ikk aem e£a . IbMa eemv pf^upM^bi- un &pcwxa^ clajx (tuhkBl ^čjotoa. jč nri2^uxk>ufyu	Wx>difix ar
r\y\\sui/ aa/m fmOjKna. Dsu	pnHjaxnaL; ru^ČiBo
BrCiAj l^Crt a/ fYWVL>c^r ■
(PouBl fvrux£o djnro^Ou^M fak tuBo^ ■ X£ako urro >p. bit fne^tk3 arpfiaAaM zm ocamo. To pcyywvu l da mama ertim nt oKxwda pfmi iaMti x/>i uučiMj ab utiMjtm o^	sparobuje, ludr.
prMvn^i so /vnou^o dlaHAgoani. V 7, rm^Mda i^up fasvcfa^ . lOuniaj:
px dMxrygx iujega jmM - Aa^ebaum Mi A>eMo buyx fcat ar /mojv -	avmOj) &wm m&mk mA Mom , barr ae nmi MU aaraSa
paamrjub) . .‘jfv/vcuo pcx iiBvvuio jim opbpcdm^Mr ■ Ota pMimaUr sla /yva bda /vbei^, a> /v^vnU^Ju boii jiK pO' /vu/mOvn . nr^Dpju ££ j2/vvBurod. fna	, TakiKb rmxyKxr) ibrL hoa £0
.vvv £00 rvn iur ebcbdi ar (daljUriCD 5C omiUca -.. ijocmid ^tx A^/fOjO bobour&D^ odto^o q£a- podoimeo^., Se, miBvcu) ee fnai nt-mMOdaic: da £o 'unfati f fMuro. tafcmt 5^ kacma pouk pet /mi/md cdo decVnuk ■ 7o ££, /yvw kzii mMo preMpd^ y A>bi &e spab • ■.
Tetiv tvvobAvr uvH se. /w\i (ylu ^aMo jm&o - ^edo aviitetvm; cUx 6<yvw Uj^peSUo fywicd^A>a£a SuWvup dcMOA 'im p(Mr£a ar bekkj^OJp^o gv^vnjoJ^o.
‘bumyr/ 7, oOJavaK Fr&nk^ati
f-VK •"

ofncvnl k.
Z57/ -^tT0
^ bi/ -tako \tf dan. jB//a r</?7 ^c-rv/ 0^/7 xr soli .'Tja. me. Je.
'	O-l Ol O Svjjlrn x Žogo . 'TcTje naj novejši mode/ (eteČJZjjCl
//tfCcde,$CL 'frtaLefl Smo- odlchzč/, se/n si sč. hJfro naročilo, pa računal -ruku. nekaj ga. jesti in. piti. Ičo smer pris/i Ar fc/a, se nabije, že. predsba-vi'( ro^of JučiMj, Vsak. zzč-mcc y‘e y>?e/ svc^‘ račun.a/rule . h/opisa.fi smo-prvi spis, ko san ja. monaJa. odda.}; j sem kar prihSnifa. na. hpka in. tč jt imel robo?- uičifeJj moj sp/& at svojem ročlmclIruku. kb me prišel moj a-ftL spet iskat; me je presenetit z £imx/co. Ufupil nu je hrj^indrohxPcT jg hij-jt e Z/arsiL, je vefeno- in ima. na_ pfatvi anteno , da. (ja. fahkor najdem s svojim /skoJcem" j/Cb smo spet prifti tdomo-r t nas je čakaj a mama. ^efa sem bv/x vese -/a., saj je njsem videla, nekaj cLni. jjjaoUij i teden je bi/a napjuni. 'Teja sem se že navadUia , saj je po- poklicu, stevardesa.
^jrakof zdaj pa. končam t ker Cjrem spet t at stroj er kabino-.
/
*

osma.
Moja "šolska zgodbica" se je začela v mali šoli. Takrat je bila učitejica gospa Dragica Nuncič. Nato je prišla gospa Mira lurk. le sobote ne bom pozabila, ker smo prvič gledali risanko z diaprojektorjem. Bila je zgodbica o zlatem jabolku.
Prišla sem v nemško šolo in tudi k slovenskemu pouku sem začela prihajati. Spomnim se prvega dne v nemški šoli, ko sem prestrašeno vprašala: "Moram zdaj vsak dan v šolo?" Kmalu se je izkazalo, da ne gre
drugače.	-	.
Pri tovarišici Miri smo se učili vse od A do Z. zgodovino, zemjepis, slovnico, pesmi, o pesnikih in pisateljih, v slovenska literaturi, o praznikih in praznovanjih ter šegah in navadah. V časih sem si celo kaj zapomnila! Tudi teste smo pisali. Takrat smo v časih vsi po vrsti malo
"zboleli".	^
Ampak v nemški šoli je postajalo vedno težje in dostikrat mi je bil
slovenski pouk odveč. Ko sem končala osnovno šolo, sem rekla mami. Jaz znam pisati, brati in računati. V šolo mi ni več treba, zdaj grem v pokoj!" A danes vem, da bo treba delati še precej uric, preden bom lahko rekla: "Chao Pajo, jaz grem na Havaje".
V šolo sem začela hoditi, ko sem bila stara sedem let. Letos bom dopolnila sedemnajst in moram reci, da mi ni žal za nobeno urico, ki sem jo doživela pri slovenskem pouku. Naučila sem se nekaj o svoji domovini in če se bom vrnila domov (in upam, da se bom) je prav, da vem čimveč o Sloveniji 1
Nataša Obreht 10. raz., Frankfurt
Ž)duCL V naAOX)U
Od- poojacUjjk^ 1.5.TO db &veck ^,5,^ e^nbtkx vedi v komu-
VJeok/ Arxfn tirno IJul \n/n.Avc^bo- ^jlrlt	i>y\£U KaaAl ua n.cv>ex6^/^
kaio stlo ImeU v&ak <Wl viekoj dAu^., *a utijD ^ kAuk bn
VprvEdl^j* ^0.5. W bmo ^ u ^ujalčk O/Pn	timynfWuU
viri/nnjcai-i k/uJa In, flok v škoHo xa molb0 J-idor n-L	4o^.B mai^
cju je bti-io \i/A' enUvno aU Sur.
VI zlualeki vH ^mo W1x1l uao pcl,Ko emo eii nd^^nnj^ifej ^ v ^0, ye ve^AU b, jedJU ok e^rciU. Ob ciuek enaobe <M>1l pneA	, UbdeljU^ fi.avvv je KapiijL kcv^vicke- xix sioAE-- ffA &j^L
p;>_ -LAjl 50uwu jedli. Hab ka^vieje je pjfi&el ^ uaWk. Fbedbmm je, Ovvfiv^CL. s-Lcdaou, pcbav pcx 9^x0 ££- |aa^vBJ(pi> Ov^k. Ibt smD be pve-dob) jco^bpL oAj3Vxu-^ aoa/vv- je- yjvy\o^jh^lrj oxsa. xa djuge xluoL. tio aAavvv- je, dokaj duxl Usb, kaknk 50 bik ra*Ub^ o skaobv. dbko je,	kk vYxcknx. k 5
ik slmko.Oi^kbb cdgovore,, Hgi e>biLp(M, kb k>ny
use jorciuLtno.
V/ Acvvv em.o st. pei-jk x oevdolpusov^. Xk uebp |aiswu^ AobiL’
"Po večenju 5ax> ^.cbb -BIm- n Appob d3 .
fo je UL Lep cWa , c^roaj savn bk feikrvtak adcb^i
ua SvZijcLi cbwxacVk,
lckx-HaVu Vkibr z 5 - f axre/i-
fra/rktbd
y|234^<=^	^^50
m
OU, ta Aota."!
htnn dr ^pu tUj.\o
kouucij -CcckcLUJ ffocituiUL t oiu Ofrt"? ir
-A ->>£/, tn CAXA	AJ~K U^.U.1	cLo-V-'^1 l-J-‘ • bo-te* t^u.1
■/	v ,
<iL t-AO- T1 UUL
i^re spoc-cjubi
tucLu^t Vri teoCue ^	ireii teo oloJU)^’■
p&t Ao ,	IA-€,UX5U vkO ,
Tjr	<Li-ax- c^^t-C-5 C>lxO xX^'	^
Žjl^Uj	_£tf>0 vrKUU-£, ^pa ^dULOAD 7T	U^«-^
bcvrc>.6<i , Ae^r u.cmo	obu.ciAr^jaj^ ^c?	L^/
SproATC*. /OO-ČCs . ~čxx^~£>	U>.4 IV-bLOL t/eAA , L>Jv-^cA 'tj^U-cLK..
iBtTMT) Se^č- / ^. r,
ftOUA^Ust-t
Ja2 sem 5vanjo-.	^o,r» 5em	Le^
Hojinn v prvi razmei' 'Tud' moj o- maiDu-je KpJ;U V Slovensko JkU.
j Ke nj o- 5oheuren
0 s cosbs	sejrr\ se ^(ZroA^
'S. C^Q<XOO Greife m e CVq_ dLcuTi	^Cj Q^0- O
p,oS-/©6ji , ScM™no coj	^cLra-o\-&x S^-mn
p\2 . ^Br& ro> je c\o£?c^c.OlSf -^er T>enn ^rf^. "SOJTO*	2cLp<B. SOjnn se poeAJcK6
rr^cxQ-c> Crc^je * Ho^eO serv^ pj-7 uen 1 GDnnpcA ir>xxjrr><x je- oe tia. Scx. t c)cx noCj 03-kcbjnemo po>s-fe<2j7. /U<xsQe<ir>je„ jtx4ro je v^cLrvscx_ ^ pek r-eS^Q.cx_ f ncx^ os^aoer^ dUsmocL e Av^-poJjfe se en^roJ: doVvoe"\7 4<xJfe, dlo^gCckse-o ckow> ^ 4o Qn	^r^-
oeii . Sq_Q. -sarvt o ^oQc>. rT^Aer^ on7 je OrT ^(x 4qv. Qh>e> ^ PqJ2^ ( 4,cx
LxC ^'Ve Q ^o< o ^vo^^O- t de grero
„ ^TDoOO^C mnT\ je „ T3 o rY"xx m CejeO- o ^os4e2j o, r^\x -sperN 4^4 o p>rQjŽnj"i <Apjn -. eLoO^oo^s I
<^Dcxr^2.0 ^.v&xxj)<5Sl , G* <xx^ecK
OatnOM, ^e^a^jžiuc-^ 3.
					4							
			r~									
						15				s		
			6				7		g-			
	?					B	io	iT				
					■R							
ti						S						
												
						sesr^v/LA; S,					MCI	
V0DORRVMO'
1 fMj Kuafe 3* p<mmv> s^dAvo-4, PERUrullVAp-buj
fc# (kbeAmA upp/afta. žu Rax£x£mi /ktilfirA ^0* a/x>tiu i2, fK^miSi ^	pex^DO'
JA, /AocOJD'njy
kJftVPiGUO:
4 ^hAKno- mfrio ££oowiač
3.	A^ci^b dum>
4.	nqjytxWjGe e^oiMM^o ^
5.	ce^fca
P* nnflBeMio Mo-R-	fiuMpjm
M. pDGpioaiS
A5, bftSm UnA
?lreJjyvXs z>tAvv	fijMK
p{^ ^ j/w^L j^v iL/ivty<r . TjjmJU/ ^a/
*	F
yu^ /ry^^Jbv ,	cfo/ Y^4^d^y inp/,
J/eAefV cLw /atv/v ui^uZavO fM^cLcJt/ w Pi^uk
t^L/ j^y - P <7	fu^->
l^dpdrj^j , V^v /Ttr <^y Un4v ^^uk/ .
vWt^z	3, ?u^4^
k£fY^ %-^Civvz^/ , ^reAra&cv /tiEm,
/ak>t- krd^-:	^Č, ^m^v,	lc>-c€j^ (
ro^cL^a^ 'Bczls i^v Vmc^iA/. ^o^u^JLcl. n^€/^.
nrurunocu.
Tajk
tfa^nas
CizerL^ ^.r.
U
at
fti/ z. r
cirent
S/3/T^ Božica,. Hodim (T cbru^ i &(L . ^Ao~ ^0/ S6^i r^L	i^cu /tou,/?a/cCc^
^	° št r i c/n, i c o.
B <7%tC£u JttiWWty-Vt'
^ (kpcr
j	s&rri £oaolluu. <o£uu ^>cm cUr>et &db - ft^Lcict o^ar)
I ir O^ooe^u^D-.Tajn cmcun AuJl &cm^x GZj^cxwjx .^o-ia ^ (ruuL ž, J/?ncL, JTinjo^že, ^cua srur &Jjy* 2X-JXuLt ^Jjrcr
[icr mJaJkcr	bcrbedicL uno. ZuAl J&^cuk -ž-o
tafljjclka. 6dcr rux 5^ flfia- un ZrC /žery, fia rZlU ČLucU.
i b=urL» n—- 6- ^	Judi
OVuol url tcvUK-| '&sifbcr ^jl na	i
5cL6kux ScW^i V. nxy.j O^kdktdh
ur ^
^ W c?
-PoČoVtc^
•P&ZLvru /itm. &i^a. ir ^^rrv&riijL u l<x)M7it.T<uri -marr /ifCunJiaJč en Anančcrčl, %jjtX n-O. ro-fiaiux Mn<y	/S4oJrr mann^ /wna- d&df>ak
w hx>Mh -jojittlc-cdk. ^ iSJ&rv-t/ujl ji SkSjt Jef®
oumaZna %2yc^l 3. r
nXl^6trpAA^	(LomJ
V y^y^rv>JLdv pjcr^A^rd^Al^j Asvr^cr X& (Lcr^^
\rTr%£C' pyM Viu^U" V UL/i^4-thj ^TruT iyyrv€^ -i^^oAvr. A OJ 4^<YoAar yAw pjTi/JjOJ &<Akrr mrv
&i>4^ay, Tridrr^jojjti a/t Ajmm ^AnJuij^ i, V
fA^lJlsrrj 'v^^J^rJčJrJj/ J^/rrUT^ Xj Tj^L^ojAArj^irru^
rrjO&rA cArrtiJi doAnf o^jAcrij^rr^ \rlsY^Jkfr 4oAet BoA&r 'BcAjl ^jl Cyrxnujl^ ckIji^B^olS j-jA1AA^oAjy\J/JO~. llrrYxoJL<JJ
s^oAh/. AVl£xi/ksw ( -^JTr^CT 'Prt^aA' (^irCrrooL^t ^
^Y\OjyYUP y~jif~tpr\/fyOXArxAciJ Op^lAy\^r' > P 0~
flon^j6cuyiJ(Wrv oUJAj yiiXXn^rVj^yJt£<r~ PeJ^njuB^', pcr A^cLu |rvO/ ^AAAjjUb ajixAojr-&y, UJp^Arrjjj £^&U B ^JX/A-Ajyi^Ur\JJi~rjAj ^\XyCjJPh-UJ- |qJ^UZ' ryjsy-u£	^jO-CJbArU^^u oUxrrv,
\PojT~xrJsrv fi wy J h' n
(P'pU?r$Wz$v
Mo^ domaČ-N	Vade
J0cx Vade pvtAed xz	aQ? zoocks^b r^mx tn.x-
xz Uovav^s, ddokui.
Da VadoR >ae. mRax> Ludu voPaxa(?žce <xx Vxo<xx .Vbzmvo
vaca^. xxx U2.\ ccroc^ to NtxBx\er^ tx\ vx^a tosna -. ugaxKošev, 'b^srcSBov ko %NCxQt.VVo.Na t5Vi&x ^ N\S<®a	xs\ \£i Zckvt
V X<WX7e^< V L^M^Xvx. \ckcrt	^ ''OsGa X2^0^XX<XX, ^
N^2 ^3vB<X<ŽdxZX>0 z ooz^o^a.
Da Nodc&d to	X5, c^ecen^Na	Xudu TjžOaDc^S
o o to \ rx L \ o o. Ni* \ o Oto-ti .	»	i vc> .-O fX>
Rvitoa VoAeNNC V AdeAG \\es*>cocNO 'ma^odo (<VD oGa^cec^^ xxx )d^Go<fcbzC>^^	vrod^rcvE..
Udlcrcnd^c	od Noe 'ne ■roRaD.N co^cAxvsn <^(5nva Geo^"
OxaW&o ‘DxedxiČb, <BGDvec& (GECroV DedaOiS. 'snD<oe )oe.
.eoD- _____9 A,__rxA____^Do- _ ___o . . to \P
Ve^o ^ ^r<Axxoa^ VN^cInD. ^xk>^iAoL^ Uo^a Uatt, ^-r.
VeivLcu njoi, \r S
^xjcx>	pynrti^/TuJl6 ■A&nv bilxx \r SL
X^. p/rvt ciavTu ATrvcr iMxmjxxlu ywrL.£. f^Ao^ A&rmj r
m^meooe/ X£l&m.£t roL^J^ pSoA^. g)Tcui,jxcL"v^€ ~^e
noA/rnzi vv£ AOrrnA/MvL X/ cL^/P^-ri,, cM/H^l pvT(>^€lvi6^Z<MX DaTyt vn/OuTHA. pAvAjO^vtoj- PC^Lm' AfrnAT "Vtc ir
c^A-kjCAr, PvrLč vruvmA cLxl/x r La^^tloct r "^O-VLt-c /VTtvo- lrmfilX, Ai^Aij (irrfjJrvi jp^/LcKr, vzn, LiS6oA6,
V A,y_.VL^ ArmAT A/hus^A*^, A^gAIl, ^nA/rrl; Atr
p„/r<vLt AfAtxyr(X YYUx^mJX, aAtU^ in ^UAol, 'JuAU p_^o^cnfWr-
AoJjC -VrnA' TaAJjPat pzrvkL, pyiK>^<xyf^^pca. Cbt^<^ A/X^Ti.AAi_pxL AVA, p./yr4v€, Tuuolt rv^/ru	LLLp^.Tcr n/vc
^y€ DcvrpL pyr^ApixvLx p/ro vn^e/ru/ Siu^zpA^, ArtA Cj^oA-nzr LruL, \zvLLa	eo^m, ^v^Atlc AH^i Ad x ^r(x4t'
rvyo-. B ^y5 "LoL ia	1L Ao- LlL Aajii ^urA^AmiJu'*
iLx/rm£zrv ^BrCo j *1.rtx/7vre^(
(/'p^Arii^oJ-h
0 0
kimona 6.
Ko\Q-
^	^)u&eoJCVv	..,
cck.	m^COL^ V3DCf\^mX>dCX	^X\CXsXOV$3?X<X\
CA^lcS^fv. toJc5^ c^s^pp e£rr\ iy^ ^lr\ <^£RfiAA<x eRTtv C$$XQj^^ tl CvvSO VV\ ^Vi?C) <^<l£^o£ll ^Cl S£lCx^^ *bo.'. ^£0-ČCL 3 vycA\Qr\Q_ '^xix^vt£\
'amlxy, -2j(V\0 ee,
'cdj: to^ko. to yr<\^ ^cSfi^eSl 3‘\^ šema. sL^£5:	3
*OAO yq ^Sc^OMto	0(X5M^t^d^n.31510 ^
is^co vd3sRk5 cvto^^i cdotoi 3 cUx5e.'\q_ ^<\'<mnSLQ 5fcem^ v^tMc	sckcdvlcL lr\ ^r^ncl 553 ros 'dSL ^
v3qs^ix;tosr	rvcxs kSLimol ^oojcLOI a£i ^x
mr aocxvv v\cx Od£fc> to^rr\c vilv ^ k^^oloOo^, :ž£xrrCXq\	v^toOl cteO^c^, Ce^o v€x kmetom ^rro
^x„ e5^ is^mA j ttoss. toslx. -mj^ n tiSo. vjctvoSa^. ^ ^cKRckciro 3qs3: oocfrk cmx ^dkm,^x>cj ffdc^c^^ vO ^ 5^53: cO^ObpIh, ncxti^ ^ toWv03^.Tk!< ^rcx>^ ^S£KO nošpl-.. CX^OC3^:	v
Bk<^$žXto^ 3cto xr cxxqO_	^Qpi:Q^X
Crtirva 'innSLc- ^euc.
A/- DbrT-h +
fp- m?.
/ioj pr<3zn;k
Sem S)d)nijeiL .'Ao. /^o	\/*§.
te J in Živim v/ /‘rdrtA /vrč(s . Pred Ar^lAfa
S e r>n
Al/ p ti A it
Afo/ AoAer /c? £>i / J"dz / c.
P*1	• z/tZ —y
■Z)d)rAo iz s/o ven :J e. Po Airt*->i /n> jd<z> rtocfSi
Smo S P/ Z /'7o>Zz>-7/' josči'	Tet m Sr>7C>
jprd* z f?&v d//,',	e e//Z	o	-f • cd f jS) Jsy e in
Podi d tu j o so j-no o se f>čJ-</t • Pozno
Z v£c et S/mo d/t jOotdtsi cJomotst St t/ij / det n jme> j <?	^‘	^ d to z ieto >?q'
/ečat/iPce ,	7<d tm Jnno os6*t/ ^cp Ac>e Pe/
^ re - P ^ te c čt	n^js/ So t o cPni P i e>e/^? o čovot/*
v' tj"1/^» m ij O .
Mete/ si Lom smotrn ni/ zveV Aim<?& .
P iPov/c'
S. d, f Tt-ct m A desrč

Obrt h h -to. rta.
prašnik
'S<2jm '3>xrV^v \-£ 'V roVrrvu^N v HursWv
^o\ooV\ . V co,4-r-kk | ^3. rpo^ov jscno i/W€.<?q “sve-l-o loi rmo . Q.o S€.€jo ^<2-po , cu^npak -Vrcx^cx€jO ^e. cioQ_cp m ti\Qcx	nc^pe^<x
oc{ pn	vct_r^c\ , VzolV^o Vdo .	G7635/OO
morxx^rx predlorcx.\-\ poselrouv , aumpojk mistik; Aa Je UQ-o AoWo . I^okm smo šO^v v' Avorcuno . Tcxro srno se HcJeAOi »n ncRpi' Hej o£e Je veousxV\	snenna£ s W<xmeno
a£i pa pos^jVaS^ dcx V=onn mne^a s pom \ n na la. Acxn . fJafo smo ^3>xnje^ Sardeo , fnOj<x pr^jaVe^Ji ec^ 'HcirC.en ,	nn^a^
\^r<x& CQ.oveW ,	. Kas00^ sem
s prjx\e^' c o ven vn speV smo se . OK dese-ViK pa smo sti domov. Mojgv prjjaVe£^\cxx Je po\ejno se prespala pr\ vr\exvx.	1)o^o svet se pogovarjanj .
To te WT 4.ep prasnvV m Q.aV\Vo Vd\ ^a \mexa vs<aV dan x
Tar^a 2Taveo , 5. razred
r^roOiViJurV
HANI^fiA oBltHi -<6.r.
50 Oi Jun tu ueL‘i ko ., -
l^afccr rm	prvpoctick^^e-, ^	Q'<^c v
n^i Jhc L" Oh o i fcu h i f i lici i 0 hnO ■< ve v no 2 i c .
(J solo' bo StocIi pvs t eLehbvičviea^x tcha
ni b'jJc> v GG po g sod j CGbls. nibc bile	i ranG)
teOm ka n< 0,i4a tcxha rcvzciba. bcAcr danes.,-.
L douncL&ru^m čo^^u. Lmo^me oLrocv guc.^:
Šo Gsbx-	a„c b c b u 5 g , at' to m ob 111	le	sho rcx^
po (jsahu VuG>, pvcvc tnto teteco z«^, ratm G L e b t n c n i g,Vvo^ y rac u_ n od tm ro ,. > * Tc- Von t ho- bc r-p tetic vcavitia. Cg bi Ge Sedav v v m di a Osh čgs; he oem, Ucx&,c bi Oi Og . Tec^a Gi ne morem zormst/tu
Ce Ge b-c VeSbn. bcx Ge naprej tabo tulrC' vaaoi^cla ho t do	, bo e op^et og- ce z SC Le C e^c.
ar fccmat < z i rc-tno y c	nc bo crb bnjt cj,
vKoer/Ct sc bode ubili jjjcbo iTicann b m ba j mn^estC' de k\c ca l~x- rabot, esc loo na fjamb.
AU pa bo noxacncx bcAaeacbVv o Se cemCt La Teaa si ne de L,-n ( ba.\ p nas e vet ba Čbo .6: p j
ti,
masna.
<Ln, Ir zt	tA cL*n*>., mo
flOMhzA/ i dfr W&*txsy) ps>nipfi£ix/o 'icbr.
JfzJL^a c£nz -tfuri male-	un rw^zm
CM)-.	te/n ic JJJUl on & ^Lmxa^k lt
<hrwjoJ mJLro^ , ^4
L,ne^Ck	, '^Atr £jJjo 'bJorovČ tW&sr) jiv^*&yc£a
ipvt,. (Por- J^/crijaJSo tem 44 ^eAr tVvU|WlA . J^r ^ l>1^c^x4 d&m&o-i ttsn te- 3^trtn*x^4i , 4 Mtrrtvfn tS.
Jfaam&A ^L rxujtLwzw-^	cLtrv^,
1^.	-fco-^ci
Sjbuma -4^ ^ /^ Mula. on UAtJJcK it mp^r so4c^ ;
iScsn&ti{\ lkyoJL& , S. n
HoJjCk r^aViACvp._ Hav^ojno.
<*
VAo^cx nec-ativiCk Vo^aro- ^ 'dno. -t:^. apnVa, -^ACsxc\. e\'-o	.^»o. \)^'\	^ro^oovo^c.
jf^mo .^U. n me^o V. ^at_ogva.^c , TCxclx "Vjorlo ^ .svečko -^v^o o£sU^^£tody ko ^>vno nos pvvpraN\Vt^^e. <rx>kx VAav^cxno, ^ ro= ko vkdo-rtkx po ^>Xs?cxn\ torku Ve\ omo ocl „_orro= kdU \ n obrn\\\ "torto ro ckruop otmn. Žvot&r omo	si-bvatl dovo ."TucU rnOj(X.
vneirna 'x'ccxx vo_ptn\ doiri \otega dre .2hAo je ti\\o to- bolj vooeVo, VAa5d Hrnjkra pe kobaco\a po tleh vjQ^ pa oern jo 9_on V ta .
oe. recv ooorra. \n pa^oo. VrdoO jp dotie. voljo . Vs\ jo \rroono zjo\o radt „
ŠTEfl BDSMJAk
>rxnJL ROj^LTLu^
5^ cUUeiu- v	AUH. S4a^ wa-
Iti. %clcU 6>v uam. pevedUilL-, feaM.VT- ^ fcmi rm^aUK-
Q	^	V :
tMcu^Xdaj x>ao^iU, ajl ^ola-, do^erv ^o-ca^ omm-cl
jlcM- . Teda. nulda-e hztncr uwcv/ ^ ^aoevta. : raa^Lriu .^ManjC- Jdtr |2^kn, Urx, t&LMLhk, dčX rrvv.	!la>vLcr 2:caujaal^ ■ ^-u-T naerCL ^ourr^M^,
rr^ajn, , ^, ^Q>ru>eri-,	, j^a^er^ , u^dmž^ar,
^^erv , raj^L^^LrOL^^-., radacda^i. , d^ia»^-., sf^U^ edL^eC-eru, rrurd^-erv juv	.
J\ daf^aa \<xM^ ^ nasvia	n^r ■' ne u
dUs^ , jj-	, i>"	t na |2addrum>v ^v ne
na cesb:.	xru po2j\.adeT
J/ola ,2^de rux z^jarueh lt 7>t^v^u>ker
dl-e^arue. ddo Ln- Uffilaa CestrLL^, /10. r.	^ >1 ■ n
£
KlZZ- -U^n. Yezrc4v<xy. WcrrUm. droc^i,
frX4-unn,. sV&JUl. "ULvm, c^z^cJzO^rLcK/:
\/^trorui^ \-Kx#\>	D 64*^^
J~ *
/Va ‘žrfojo domovino ‘hlav&Mjo sem z€lo ponosna. Zate me pa jzz.i, da toliko Ljudi n£ ve, k/e /e ta de.zd.cx. /R£S> jz, da Je majkna Ln no la da eteeavtii, a na &vcču so se ma^se oj a^e. Ce omenjajo d'J5o JugosiaV/jo, vsi poznajo samo Hlvašno, Sebjo, 'Easno m Makedonijo, na Slovenijo pa ‘z>£ /)£ Spo/nrujo.	^
Če ene kdo vpraša ,ali -sem /e luCjoe,(avi,Z.,/ecem: i,kte, i"z do ven je /" t/ekdteei samo sečejo, a/a ,e zfo isto. fd kako bi moalo biti isto, če \e pa ‘Slovenija že osem let samostojna d/za val vectiodi me tudi vplača, ce sta slovenski in h/Saški jezik isti jezik. Saj' 60 /es neke besede enake, ampak
mi imamo se dvojino, ki je H//at nimajo in tudi nihče d/uc) ne. blovena pjno že vec/no imeZi"eami' s/oj jezik, dekater, ljudje tudi mi d jo, da je zdaj nCva/no iti V ‘človenjo, ke/ je vojna na kosovu. čopLoh nimajo pojma, da j'e Sta/enja oddaljena najmanj 5DD km. tVajboLj me pa jez/, Č£ ime kdo hoče d/ažiti m reče, da sem ttovakinja.
~e nekdo Vpkasa, kaj je pasebneoa v Slovenji, mu lahko velii<ot€ja naštejem : v Slovenji je naj-večja podzemna jama/5/rope, jmamo eno naji/eciih J skakalnic in najeta/jso vinsko t/to, imame štiri /az-Ličnz na/a.Vne enote na poV/čnt 20-256 km2 /n fudi' mo/je, imamo V$ na/a/nih zdravilišč in se veliko več...
do, jaz upam, da bodo ljudje kmalu opažih, da je Slovenija zelo,zelo Lepa m miroljubna.
Vem, da m\ene ne bo nikdar s/am reči, da sem ččlo-venka,kevto vedno S ponosom! povemi Vanja Gančer
VO.r. - off
n?i>Hatt-cr ^ ci^ -
VeEilp^rcdz sen^ opctz^cL., da, veEil^cr soic£cejz ir^ pr[p£e£jev sp&A ne, ve^e ^£j* SČcm^jcl.
V6£itp^nx6 Jr	s ££bxx^o\
f^r j(n| poverr^) da, ^ren^ 170. pocrtr^£- v ££o^r^£r; r^e- 'vcasi^ tLudi* vpm^ap- -- n K^aj ra strr&i Z Nb. ^o£&£U^x ja Jv 'vofp. *u SpEdh. r^e vedr^cK ogrp- o ^£cven^\ ie zdnvrvij Vpnvnjrp.!
za^frruvcsb' r^e po z-najcr. /apiC^v fh.
Ibstojr^cu jarr^v sfccv edj^i pczj^am -to3y.
/N^ouben" ce£o ^rs^JrjOUv je Upev v Avsbnjl Se rrpj ujTrve^ J- *jLdx$Z ny'sB^>da, S&veruo, r^irr^a. rrprJv.lK ^err| gv -bx>pj ^x^rcuAv 1 žob^ pcv "buudU pnpoa^arn te^erodv cr ^čcveruu.
'Sko born svop- cUz£&x pedsbrv^v ec&eesnvl
>e
v
MartirpL. $ujchr > 9.mzre4
ŠOLA MLADIKA SE PREDSTAVI
Osnovna šola Mladika je najstarejša Šola na Ptuju.
V	tein šolskem letu je na šoli v 26 oddelkih 598 učencev. Poučuje jih 34 učiteljev, pri strokovnem delu pa jim pomagajo še dve svetovalki, knjižničar in računalničar. Vseh zaposlenih nas je 53.
V	mesecu marcu se je končala obnova mansarde. Dobili smo 11 novih prostorov in pouk prvič izvajamo v eni izmeni.
šola ima 30 učilnic, knjižnico, manjšo telovadnico in igralnico. Pouk športne vzgoje izvajamo tudi v športni dvorani Mladika. Nerešen problem ostaja še šolska kuhinja z jedilnico, katere prostori so v neprimerni kleti. Pohvalimo pa se lahko z veliko površino zelenic in igrišč.
Ena od številnih dejavnosti šole je tudi organizacija in izvedba šolskih tekmovanj v znanju.
Vsako leto organiziramo tekmovanja v znanju iz matematike, fizike, kemije logike, slovenskega jezika, angleškega in nemškega jezika, zgodovine, knjižničarstva, tehnične vzgoje, računalništva in znanja o prometu ter vesele šole, šolskih tekmovanj se je udeležilo 505 učencev, regijskih 81 učencev in državnih 21 učencev (slovenski jezik, angleški jezik,nemški jezik, zgodovina, matematika, fizika, računalništvo in mladi tehniki)
Šolsko leto 1998/99 je na področju športnih tekmovanj izjemno uspešno. Učenci so- tekmovali v nogometu, košarki, odbojki, rokometu, v krosu in atletiki.
V	okviru šolskih tekmovanj je*sodeloval o 147 učencev, v krosu pa vsu učenci šole. Področni h tekmovanj se je udeležilo 187 učencev, državnih pa 50. Učenci so osvajali prva mesta na vseh stopnjah tekmovanj. tako v kolektivnih igrah kot v individualni h športih.
Pohvalimo se lahko tudi z uspešno organizacijo in izvedbo polfinalnega turnirja državnega prvenstva v malem nogometu in četrtfinalnega državnega tekmovanja v rokometu za dekleta.
8ih smo proglašeni za najuspešnejše šolsko športno društvo v ptujski obči ni.
Šola zelo uspešno sodeluje z okoljem in posebej ponosni smo. da lahko sodelujemo s Slovenskim kulturnim prosvetnim društvom Sava in z oddelki slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu.
čestitamo vam ob prazniku!
Sonja Pur gaj, ravnateljica - 1.r.
DRAGI PTUJČANI, LEPO JE IMETI PRIJATELJE NA TAKI ŠOLI.
NA SVIDENJE JESENI!
Naših deset let „.„
Zda j sem v desetem razredu, a se še soomnim, kako sem prvič prišel k slovenskemu pouku, To je bilo leta 1989, Z mamo sva vstopila v isto učilnico, kjer smo še sedaj.Tam je že čakala učiteljica Mira. Ko se je pogovarjala z mamo,sem si jaz radovedno ogledoval prostor in sošolce. Takrat si nisem mislil, da se bom tu deset let učil in pisal naloge, bral za oceno, se igral in pel razne pesmice. Vsako leto se je skupina malo spremenila. Včasih sem bil naj mlajši, oa spet med starejšimi, čez dve leti se mi ie pridružila tudi sestra Barbara in še 2daj sva skupaj v torkovi skupini. Tako sem spoznal Veliko otrok, s katerimi se še danes dobro raz urnem in srečujem na proslavah.
Tisti dve urici pouka sta minili kot bi mignil; malo zgodovine, pa zemljepisa in slovnice, pa branje ali test, pa j e bilo. čas je še posebno hitro minil, kadar smo se smejali in hihitali, ali bili malo poredni.Pa saj ne moreš dve uri sedeti in se učiti kot študent, ka]ne.
Kadar smo se pripravljali za proslavo, se že nismo vsega naučili doma in smo vadili skupaj v šoli - posebno zadnjo uro. Skoraj na vseh prireditvah sem nastopal, in mi danes ni žal. Včasih mi ie pa bilo odveč. In domače naloge tudi. Kdo pa bo mislil nanje, če j e popoldan in je zunaj vroče, vroče. In se 1 e zgodilo, da je ta ali oni ' pozabil zvezek doma", Včasih nas je odrešil "Hitze-Frei".cel o zaradi mraza smo šli enkrat domov, ker so popravljali centralno kurjavožal so to težavo kmalu popravil i i
Tako je iz leta v leto le nekaj ostalo v naši h glavah. To vidim, kadar sem v Sloveniji ali kadar gledam slovenski program. Pa tudi pri nas doma govorimo slovensko - tako se prepletata šola in dom. Naj večjega problema pa kljub vsemu nismo mogli rešiti niti vsi sku paj. To je POMANJKANJE ČASA J Kdaj? Toliko stvari bi Še rad počel -a kdaj, prosim vas. Ko pa ima dan samo 24 ur,
čez tri leta bom naredil maturo.Upam, da bom potem sprejet na šolo za oblikovanje v Pforzheimu. A do takrat bo minilo še kar nekaj ča s a in mislim, da se- bom. še kdaj pokapal na proslavah. Ne da bi nastopal, ampak da bi srečal stare prijatelje iz slovenskih šolskih klopi! Pozdravljeni!
Matej Toni
SREČNA SEM...
Srečna sem, kadar sem zdrava,
ko imam rojstni dan, ko grem v naravo,
ko se imamo v družini radi in se razumemo...
Vesela sem, ko pridejo prijateljice,	X
ko dobimo obisk, ko sije sonce,	f
ko slišim prijazne besede,	^
ko se ne prepiram z bratom, ko gremo v toplice ali na morje...
Žalostna sem, kadar mi kdo reče	l
kaj neprijaznega, ko dežuje, kadar ne smem k prijateljici.
K ari n a Vidovič. 2,b
CMJlMj
PIKA
Pika je majhna, kot si ti. da opazim, ko te ni.
In ko se to resnično zgodi, takrat ves svet narobe stoji.
Lep stavek sem napisala, le kako bi ga končala?
Končno sem ugotovila, da bom piko naredila!
Nekaj pik sem v spisu pozabila, in glej čudo - petice nisem dobila!
Ali res sem toliko zagrešila,
če pa sem samo dvajset pikic pozabila?
Toda. mi se piki več ne damo. sedaj jo že vsi radi imamo.
Le tu in tam, a ne vsak dan, se slučajno nam zgodi, da nam še kakšna pika ubeži.
Učiteljica naša nam govori, da črka i ni i, če pike ni.
Zato zagotovo drži.
da nam velikokrat manjka še pika na i.
4.A SE PREDSTAVI
Katjo čarovnik spremeni v luno.
Bruno je velik Runo.
Sandra rada se uči,
Don pa jo jezi.
Špela vedno je vesela,
Toni pa sedi brez dela.
Rosana riše hiše.
Gregor pa po steni piše.
Blanka kuha juho.
Denis lovi muho.
Patricia je dobre volje.
Stanko pa po njivi orje.
Mateja postane debela,
Rene pa se ji norca dela,
Nina seje izgubila.
Jerneju žoga je počila.
Sandra igra 3x3,
Bojan ji drži pesti,
Miha ji pomaga računati.
Aleš pa nagajivo se smeji.
Nina Kampi in, 4,a
Maja Samastur, 4.a

MOJE IGRAČE GOVORIJO
Nekega \ ečera, ko sem bila v sobi in brala knjigo, sem zaslišala glas. Pogledala sem naokoli in zagledala igrače, kako se premikajo in govorijo. Začele so govoriti o časih, ko še ni bilo igrač. Otroci se niso imeli s čim igrati in, ker jim je bil dolgčas, so včasih kar jokali. Starši so jih komaj potolažili. Oče neke deklice pa je rezal iz lesa nek pripomoček. Ponesrečilo se mu je in že ga je hotel zabrisati vstran, ko je v koščku lesa zagledal obliko glave. Obstal je in pet sekund premišljeval. Ugotovil je, da bi to lahko razveselilo njegovo hčer. les je še malo oblikoval, ga nato skril in pokazal samo ženi, kajti deklica bo imela jutri rojstni dan. Ko je žena videla, da bi to lahko razveselilo njuno hčer. je bila zelo vesela. Predlagala je, da bi takšno igračo naredili tudi drugi starši za svoje otroke, da ne bi več toliko jokali. Oba sta bila za to. Naslednje jutro sta deklici dala igračo. Bila je zelo vesela. Cel dan se je z. njo igrala in jo imela pri sebi. Starši drugih otrok so se zbrali in opisala sta jim igračo. Tako joče vedno manj otrok in vedno več je veselih. Moje igrače so tako zaključile zgodbo.
Anja Prelog, 4,c
VČASIH SE PONESREČI
Bilo je že zdavnaj tega. ko sem brala knjigo; pa me naenkrat prime sladkorna mrzlica. Stečem v kuhinjo pogledat \ hladilnik, toda ničesar. Se \ omarico za kekse in čokolade pogledam... Ničesar! Ostali sta mi le dve možnosti: oropati slaščičarno ali si kaj kupiti. V moji denarnici je bil le tri leta star žvečilni gumi in izkaznica za kolesarski izpit, ki jo iščem že pol leta. V trenutku sem se že pogovarjal z mamo. kako preprečiti to katastrofo. Mami, ki pa je bila v službi, mi je trikrat povedala kako in kaj. saj sem se odločil narediti palačinke.
Že pri jajcih je šlo vse narobe, toda tudi to sem rešil. Moko sem moral trikrat dodajati, pri mleku pa ni šlo nič bolje. Ko sem z mešalnikom mešal, sem na novo pobelil kuhinjo z moko. Pri nalivanju olja v ponev, sem bil spel neroden in polil nekaj olja po štedilniku. Tako se je kadilo, da so sosedje mislili, da je izbruhnil požar. "Pesta sem imel za dvanajst palačink, toda naredil sem le dve. Dve sem spekel, štiri sem prehitro dal na krožnik, saj so bile še surove. Mamica je prišla domov, zagledala kuhinjo in ni vedela, ali naj se smeji ali me okrega. Pogledala me je in rekla smeje: «No, nisi mogel potrpeti, zdaj pa boš moral vse lepo pospraviti.!«
No, jaz veliki kuhar katastrof, se poslavljam z nasvetom: »Vedno imejte nekaj denarja v denarnici! Nikoli ne veš, kdaj ti bo potreben!«
Ervin Kanlič. 5.a
f-fanckoVo /<ft/o i/\ njčjoScu zcpclha
'Pri stafi momi v Sksenijl z&n V£ckrtxt ocjbedosala staro moško kolo. 'Zarjavelo
j£ m stoji v kotu aa/azt. rfoja man^a
kh/ jz por&fata lote. žaodbo :
5fKic Franček je Leta VS66 zjaczL (teloh V toForni pohištva v P>rezicoh. 'takrat U bil star Šestnajst Ut. Ho prro plačo si je kupil no/o /co/o. 2>/Zo i£ rdečk barre. H nj/im S£ /£. VoZfZ m o/^Zo. 2>/Z je -tako rešet, kot da bi 3/ danes kupil nos a\/to. Pd ab Šest Let se je Vozil vsak dan z njim v tovarno m 0/0wo/.
/Vkkepa dne pa se je nizaoT ate'moj stari ate, ^ponesrečil 5 iroktojem. dekajcosa ni mooel delab in zato je moral Franček prevzeh delo doma no kmetiji, idm še danes kmetuje in aospodaF. zato se ni veš velikoKrat tožil s kolesom.leta tcftS sije kupt rabljen majhen avlo. kasneje se je pokvarilo dedovo stoto kolo in od lakvat je FranckoVo kolo postalo kisno kolo. ^
Jaz pa $£ pc clobfo spomrirr)) kako sz je stafi ate Vsako' nedelja peUai 5 -tem kolesom V cefkeV. ko mi je blo deset Let' sem se -tudi jaz z njim Vozila po dsoVsČu ik ok/oa Idise. £)alec pa se nisem spustila, ke/so mi domači tvanili} saj sem zavivala kar z nogo.
tOares pa ta jekleni konjiček samega V kotu in nas Spominia na staVe čase.	' J
^anja Cancor, 10. V. oda. sZo/ fizika m kutufe
Offenbach
^yu&L 4/a ^050
%dja 2o50 farm ,liil Jm l^yn ž& nto/n
qJjCp . /U(rvat;U^7) Ixrm Jjr\ lxr)Ti J/mrv&i- DtMlO'
cWa^. jHjo^ cr()rm> am OmJUlk focLo nOjvr^
cr^Wlcr tiurkA	iWi ^ruxž
irol^j yavrrnju clzvru/y . (J|uvm1
r"&ron/ b.wxymJ -3tu^J4uA
dan
pcmtovScl cLcud prp^ uo^o c^o	htm^bi
ctocx£x. Ibi '\e -tookL. £^<a^	b sestro (n phgale<^m/txx
(MciHm vn v^c5kxJ^p na plato. o 1q tiilo Saper. lo^aOl ■smo pC2topi|a9i cim^da<A.c^a„ ;o pin^oAl do vnv^^-to ^mc:- p<S.Cv Vž. anckp^	p^Aos^ca Vn \cx^ šU na sprohcd.
Sircmli ecn	...
nxxn yQ„ 'oi 'ccur ^nUaaie^.	anj §Ci clamou.^a tn so rre^
oafcaU vnnnrip .^cu^xx^^mo c^edoJd.	ca& s^nn
pc^l^nmCia ra axa„ n^ncno 'din	d^dV).Cd-dda
na^pyd dciefca, 'cndmim ^ ddinn^o ^OoAo^ Vn andra mn cobxU v 4e. -smr ■se. raracpc dnrnonviA ^ da. c^omo 'rcx'^f?" cmd p33te„ Sentadm,. dwrd.vVv smo ee,pod cOnr (nie.pn&ic. ^duiod ^po^ad lo rnavdl -^mo od, ^ncicfo £te& \o <ncxrm oiaia <dsrm[ oom, d H	ta vpog^. do-ro smo ^QOlx In
^mnaAl touo ^tjp.4d^ . do ^ut<a p. dlo ^loahno. ^ ndot^acra o osedd orno, Sd. patS d^nu.	so nos	rtced,
Vido Ono ^ pcdcdG lO^dtppocrtG > da, se. dodmo <\a pad -kdp notna \c>. to o^ota ^ tidvo. pa p. to ^edafla toloditip, Uo. smo dto. iaduCL 3=ioJ^ omo pd^odn to mol o djderdro. 'Omoncj smo an cdpototo spot:.
ko \e dinbd.o ^sp dan.	po ^ dvl 'cm^ed; pejodi
9jžvfisxm.l
tLnd\rcv ^axdc .^tovant-tod
M Ob^.hA <o-mb-
oglašamo se spet iz Frankfurta; tokrat bi vam radi povedali nekaj več o obisku slovenskega pesnika g. Borisa A. Novaka pri nas. Slovensko društvo Sava Frankfurt, in svet staršev zadnje čase večkrat poskrbita, da pridejo med nas znani umetniki iz Slovenije. Letos smo tako spomladi spoznali igralca Poldeta Bibiča, poleti pisatelja in predsednika Bralne značke Slovenije g. Toneta Partljiča, zdaj v decembru pa pesnika Borisa A.Novaka.
Učenci bi se težko odločili, kateri od teh mož jim je bil naj boli všeč. 0 vseh treh se radi pogovarjajo, vsak od njih jim j e pustil nakaj lepega in trajnega. 0 zadnjem obisku so povedali takole:
Lia Saki Bučar,7,razred: Prebrala sem že več otroških pesmi Borisa A. Novaka, zato šeni mislila, da je še mlajši . Zdaj sem ga prvič videla od blizu. Všeč so mi bile tiste pesmi,pri katerih smo morali malo misliti„ Nato smo obračali besede, govorili glasno in tiho, pa tudi pel i smo. Ha list za bralno značko mi j e napisal posvetilo*. Naj te s knjigo v široki svet
radovedni vodijo koraki, Lia Saki; Boris A.Novakii
Darko žilavec,6.raz red: Boris A.Novak nam je povedal, zakaj ima v imenu tisti A, Ali vi veste? če boste prišli v Frankfurt, vam bom povedal!
Nataša Obreht. 10.razred: že nekaj tednov smo vedeli, da nas bo obiskal Boris ATNovak. mislila sem si; To bo pa gotovo dolgočasnoi A potem smo bili presenečeni, kako se pesnik pogovarjal z nami. Še starši so sodelovali, odgovarjali, peli. obračali besede in iskali rime. Meni so všeč vesel e pesmi. Tele vrstice sem si zapomnila;
Noga igra nogomet,	Noga riše sled,
roka igra rokomet,	roka boža cvet,
1u1e k igra vodomet.	lulek zaliva svet.
Kristjan Peras, 6. razred: V soboto sem bil prvič na taki prireditvi, da sem srečal znanega pesnika. Bilo je zelo zanimivo. Najbolj všeč mi j e bila pesmica BI a bi a. ko sem pogledal nazaj v dvorano,sem vi' del, da so tudi odrasli peli. To j e bilo smešno in veselo!
Katarina Kocjančič, 7.razred: Zdaj bi se kar vsak dan igrala z besedami, to j e res zanimivo„Včasih tudi sama napišem kakšno pesmico Ali veste, katere dobrote se skrivajo v obrnjenih besedah: ekničalap in ketivaz inčlobaj? Mmm, palačinke in jabolčni zavitek^ seveda. Pozdravlja vas Ani ra tak čionaj cok.
Barbara Toni. 8.razred: Pred obiskom Borisa A.Novaka sem mislila, da bo prišel starejši, silno resen gospod. Ampak zgodilo se je čisto drugače. V dvorani smo se smejali, peli. ugibali in poslušali. To je bila prava vesela šola. Najbolj všeč mi je bila pesmica Policaj je palica;!. Naj prej jo je zapel pesnik sam, potem oa smo se j o naučili še mi. Nikoli prej nisem pomislila, da se z besedami lahko tako igramo. Super!
Ida Maki Bučar, 5.razred: Doma imamo knjigo Oblike srca, zato sem nekaj pesmi Borisa A.Novaka že poznala.Zelo rada jih berem, ker so drugačne od drugih. Pri podpisu se je pesnik zmotil,zato je takole pripisal: Opravičujem se za napaki, Lia Saki in 1da Maki. Tudi v mapi S knjigo v svet imam njegov avtogram. Pa od Nika Grafenauerja in Toneta Partljiča tudi; Zato moja mapa ni navadna mapa!
T
PRVO S
CVETJE
(f
n
■ 1 : • ■ * ■-'
Za vas smo pregledali dosedanjih devetnajst številk Prvega cvetja in izbrali pesniške poskuse učencev slov. jezika in kulture;
tudi tako so znali izraziti svoje misli, svoje skrbi, svoja drobna veselja .., preberite jih še vi J
mk' m r Mmii
C	V5i
,rv--.= ^ •#-
MM.
cJkrM '• i ^- ^ liji®

zt',

Ji
■S
'Jmrnifm

T; crPsr^
C5 —
, -n
^3 w ^ ^
LJU&EZEN
«
5X
tlocžA^ ^ur v>vwwvn dr&lAUcjA. )AouMtL AT-mAlt.jZ 0x^ cM&ZrtTUL irO' i<r\W /YtnyvCvCMO-) i~7/\%
w^yr^yui jfcuvduL /v\JL.	n
jvw >jAx>1x)l ,
VSrv ff^KrAcK (V 7Wt>Wwv	^
1 c
KVV5U0 T^fnevvc,,
Slovenski otroci v Frankfurtu in okolici smo v zadnjem času spo znali kar nekaj znanih umetnikov in ustvarjalcev iz domovine^ Prišli so med nas in nom vedno pustili košček sebe - v svojih pripovedih, v svojih delih, v svojih sporočilih: lepa je naša besedai
Tokrat, ob našem prazniku, prihaja med nas slovenski pesnik Ione Pavček, Rodil se je 29,septembra 192S v dolenjski vasici šentju rij pri Novem mestu. Tako ga je že od mladih nog spremljala mehka, pojoča dolenjska govorica,
študiral je pravo in kasneje služboval na radiu in televiziji, bil je novinar, pa direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani in nazadnje glavni urednik Cankarjeve založbe.
Za svoje pesniško in prevajalsko delo je dobil številne nagrade, med njimi tudi Prešernovo nagrado za pesniško zbirko Dediščina.
Pesmi je začel objavljati pri sedemnajstih letih.Doslej je izdal več kot trideset pesniških zbirk poezije, pa tudi nekaj proze in razmišljanj v knjigi Čas duše, čas telesa, Tone Pavček velja za klasika otroške poezije, zato njegove pesmi pozna vsak otrok; nekaj je celo uglasbenih.
Iz umetnikove delavnice
Za odrasle:	Pesmi štirih (Menart, Kovič, Zlobec, Pavček - 1953)
Sanje živijo dalje (1958)
Ujeti ocean (1964)	Poganske hvalnice (1976)
Zapisi (1972)	Dediščina (1984)
tekanje sveta (1973)	Temna zarja (1996)
Za mladino:	Trije bratje in zlata ptica (1956)
Maček na dopustu (1957)
Juri-Muri v Afriki (1958)
Polž pred nebotičnikom (1960) Sončece v žepu (1960)
Velesenzacija (1961)
Vrtiljak (1965)
Kaj je naj lepše (1969)
Strašni lovec Sumbum (1969) čenčarija (1975)
Domače živali (1976)
Mokedaj (1976)
Prave (in neprave) pesmi (1986) Besede za sladkosnede (1991)
Majhen dober dan (1992)
Majniče (fulaste pesmi) - 1996 in druge , „ .
)
S-fc
D O °
Z
bveny
W XoAcU	tvDim Zf<W,
fiw wl 12. titBeS&L jem., nctoZ re pckbton, ^	i2
rrozmczL VDoJcu
nxe pvve.	^ 'tefeOz,
%(^	v de&hc^ -zčJkvL , ^ _
Woj ooNtie^ Ajb	/%.H	I
'km rn^ mamca ukk jd pvvd ^feven^k-e vck^.
IttcaL0 na kye/n >&pc!),
5febCčfcb vs^,
gl -hk^j1 zem ii^a, rnecL k^czj
V^afeovnK/r ^ pono^c^m vada povsvri,
^ja gfevenjjk nakz, p*u/c ^ domy
^aoloY mcNcm,
<jovn<wpoRck^ , v ravoc^. deik^f
cafc
na, k^ock ^vcz &l<z. vojehc^ pveiS mejfe-

-Si-v-tLj	-
do. lmc 2A.Cke boC^h" jrtbuk tu. iau pridejo so^ze v oč<, , SiMejevu &-e v v&c-k vuoZKtk Fou^k
VuUuiaiM , ti/oUccsvu ...
Svuejt
iu tAC
u< &e bkkn"
)
o Z k4<kko
j i* kov s vM.ek
? Sk<cj-^j'
^ tep (U iz sra\
Cc\lUo UUkSUMt* kp^'D;
so pozabi c* ; hAto s« skteje
K£,bak/)‘
Kebotko
tik sc Tj^Vo posvuekvijejo — svkejtvM £-c } iiau pos^v^scikA Svoj su>ek.y
b^bo pnkeyc< iz koeM£ :	1^ brbok^^c
J K V kkA Sk4eku,
Vidi vu prtd Sikbo
ku sev^ jtU. srec'<k£p<. po f00^;
bi s-e uuiso skkcjojk^ t^dkrvecT So u^ztA* pir<kieM ob^az (<k kČadk* oai fu zaprk VusFvu‘gi }
U' so sbi uuuvo cvekcLgcv	sp-kti^b^u bozje^
iu vviso opcti^di. kj e^ovik btkfv^
ka. h zcxvovajci^<" Kj’€jove 0P°j tk-vsb ...
Vewt j da iMe ob poge^jdu ko. to bVdi zgra-btC stnxlt_,
5-l"rak pred Fo to^vtobu.0 prcvzluko.
Ok Zak ; da ia«z sVrcxk kte bi okrokAi^/
da bi se. razkgct^ vs< Cjid€k.-e uu*h ^ b( u.ksvvj c<j<^<3 src?,
zak
sc	SkAejevu.	fcrishiAA


sma/MA-
mc 'mL vll

JLul sptiMt,!
2jL AnJsC 'TUL	^ <%t Ja/VK'-
'lijT JIZAAMMJT jflAnt*rL^ f 'Y)li JsrCt/L* ,
jur rmlr^tr Jj1mai/i.( />tul /^thntrri. UL ^ru, u&t*
/lWYlt. JLjAJL /lih/IMrt '
Tnedf
ApArumtL sJ/iast-aČ ^
ILr^a. /y^yu^ jnJ^puLi
sJlaJrfr WU ^ft. iyarf&lwX.,
'JLr/jj /yyu ^rc ^TUclL , juirtT' jLr^ juPK^ah.
jLirrtMt- i/niAAT ^inlmrL
Vvo^o. pawxXccx
ZAvvVrcu^ c^c>	VD^kcMOsm3 cXcx c^am o scAo.
'TVocSgt) 32_ -z>ckxcixm ^vOžs^d	'coVo.
,4
rWA^rO Ve,ČJEm VxGk ^TC3jffNV)	^CE^Oj^Oj)
vi^x srecmrN	Moop,
■a^aC^ VnocvVo	šoVl temcL,
Vn mo<rrcx (3otncx ^x\^xo>3\ ^o\va \cxy5cl .
V3xro ^rrs 'coe^Vcv rvo^d^o. ’}
2dicxx^	vx£s^5 ckx tx>m oed^Vcv.
Vcs^w\ vxxno ^cx\) tor xrxo^QSjcrx ^xks\ tOp3qv^ 05kok\
>Ca^\>pq_ 3 -B'
oh*' <5m & ts/aMjsu /motcdcr £m' moa £m'M ScobsvvL j Q t^CK/Ylčr jO/MgU. kojHCcf C&l&Tn. ,

'y
fiurt /nca>cr t )fh$ACčr * y ^^nn isriti'. *secU ^fotvyia) / k* <scuy>t ’ mvtga <5	.
(Jcolw'A, -^6'yic</'M J ckcvsuA	y
Osm^aM. / ct St ^otrt-fMcU ^ 'tuoU' došt )*Z'7lci,
^«f »Z	t^OTnj cŽCtAjOA ?
61 er jcvnj t	;
cUujz^-« ^/rti-AidS.

oia <jja Jčcrmctj Meidosr yj ^	(Ji^Cjč. /
mcUo^cr /tia^o/se kast iKcLj'$v^ji ,
C (C^hdftf a\ 01 Če%_Jt(T (Atil /ter
'aol£.
- -	___-•-	______ fht^viA
/Q&j ' /O/mer cj/^ £dex> /z&?ny' 5^x>$l/koJa r t/eclncr čjc*- £*. ^er-	' f
da cuAhr&u^cL -^u. oZa/mud-L ,
cJ/04
On	Sjaio4i /yu zSk^O^.
cdm^A <5c£a - io. jo^/nda rrcc -/>[ČV7^ yZ	cduto,
(f f/tdjA v-fd* , c<5^ *zacl<y'j SetU'	J S^cd/nci obdo. ,
%ad Cr /n&Cjčr/ftudtt. jficrtžuSO.
/Cn /3Č /udi' cr /z£pty>u 'ca '^cvJeush.,
^ obdttc^a d^L%/rtba /zt&tr £tJ&3 ^odsicnh/a .
^ ^ji ^s/Hobncr ud:/a Uk {nad /uoU' Jj Jufosrtr	.
/rCrd^ Jc/s/cl /t /o^<' ^UjoLl/i ti t/K je - UjcOjMcr - Ju hicLj ’ &Cj£cbfr's£i'!
<04. Jd' C/od> fraJzuudtM'^'f
Smer- te (s+dštACi 1 sAu^ ^ierz/ii
H^a /i-tvzre^
/Ma, A,4u^vV)m -ltCv/a z C^vrčMZ ajvivkmm' cLg^a. obb „
/vrtdr AC obr^vKr	/trt >vK
Kc4r /h£ iAtfZjrJX* 'DčltlijA^c-	f ^JtjthoA jut. ^trtJLhrt irwXt,
0^<L AAnasta^ /rcUc4* Ac/^a. ah	Jup(r	.
xma^ur Jkosrthrt.	rfto- /(maU	qXj-l .
^ tr	TVrfUffc r-J_ jhjjr, /ts /TU. /feiir Jtudr,
[CroVt^K or ^vnrv faitrpA	ir ivtcA^caJl /r^ /yticSv\.
(^rČ^TT v- otrU^A irtl^.'	^h. TL	ntiA pJVtrt ,
jfolcur&r- y\c /riA /ruL7»vvz>u /6^v» oOtCnir Apvrtr*- i frbnH^vJtr pux t(au>^ /j/Nvi	/rcrd^L TZzfu. -
TautL LtGAUK y /xyyrt%U- tfUMK
As*^ /rvCVyy\ /rv^A/^C^- x/L L>£a$s$^Osal psr\sr\o/&-.
Ort, A4 Sd^nr jtiAs *wnAsn^r r Zb sp/rfrjMT ^ v-U pSZsnJvrM',
\>Um ^ v^acCa >>v hla A<>6r /rfatfl. cb£a_.
Uct^L^tCA /rv^XoiL V<AC^*- , CX in^vŽ UA&rUL ^rUT^T <^4x ,
— TTjO^L^ /p\j/i£*r\ j\c pilT^J^X/\rt^&-	/TQ/zrhtA Irfo jitxcjfakrfj^!
y£/+.vl^ O.tr-I*^ ^	C^GtLo.i^-
Sarrčh-k HrTttfšf 0sOyC&‘<A'ts ^ ^ ^	^^JVUT^U^O^ i^fcvlAV
PdUrf
Mo- CLU-to loU^/vv. pc3£>^OJ|r\
CVC ^ &gJZ\ yWX (Xg K ,
le ^p- ^
^cx A^kdo V-L^ui^l ^ lx oopkoL. 1 ^<XTL avl \>£u^. .
A\JL i^Cs
^SAatlju^ <£, ^l£X /S01_(X, (*cSLvj^C. 7,
Ao^e^L 1.
^ Wv£ ^JL^A^UUa. Z
Y VU	oi;	^
^ ^ ^A^dC-^Avv j /\a^aCii£ gh^Ža.	X
Aas_ Meu^.
^ Wi£- Aco^Vo^e^. c_ve^.
avUdWx" <^oV_ oUl.^Ck, -Ua ock. ^C3 ^xdU .
TvJU, ^eO- A-cjTjl aml. \^g>Wv pc^^AOL&c^. ^ Vto Vidci dUrUO^ X
■6c5k^

^ Ujz^ Uv^V% c | t^i a<0_ . ^/V<xi^.VpcvrV
„ ^Aov). Y-2XWx
tu- Vj_^lV-V^
Naj lepši čas v letu
Božični čas prelep je Čas, ker vsi se veselijo.
V kuhinji je cela vas, peciva že dišijo.
Božični čas veselje čas, ker pesmice zvenijo.
V beli dan se sliši glas, zvonovi že zvonijo.
Božični Čas je beli Čas, ker snežec nam zakrije vse travnike in cela vas pod snežinkami se skrije.
S
Božični čas je slavja čas, ker skupaj vsi slavimo. Občudujemo ta jelkin kras in vsi okrog nje sedimo.
Sandra Horvat Frankfurt, IG.r
o	JuLka &
O	o o O
J el ha se vpraša:	Q o Trtšel je hoiič
'lam hom cdšLa h	„ t>e/c» je Kse ,
O
o
O
,	.	,	o -
Joii. sem sc majhna, hotn kje dama ^	q
O o	°
k do me Ido nesel Q
danes v sve^ ^
1/omu IdnasiLa	^	°
hi-Š/CO dom 'V
o	°
je/^4 hndc-hv joLfi se,
O
O
O
o ' o
Tnsla j c deldica 't ccekam doipt	O
vid'La je jelko in % njo odšla .
O
JfcLktcoi maihnoi &	Tb ZreA kralje)/
O
gvello ion
O
v kolu bo sla La
ICC
O
hiš'co na hribu	^ jasanez krogi,^	^
s SvcUobo krasi. O > ponosno kazala < ^ CD
O o ^ ° o o
A prisW bo dan,	ppj
O °	l^0 bo morala	^
O
O
o
Uo to morala proc v mi sl/A no hska beži eno noo.
O -	°
O
o
o
o
o
o
O O
o
NhtoŠo mllcniieLa ObfizH.
O ^r., ’RtW*A-
o
o

im uix^e<y>-o-
iMA&C&k
(2^	GecleA^j^tclfr	f
AclcIootcl^o- cykfo^ hči*. (^leAn
5)(M/V\<X LvvvO \J-oL\JX	(yVV\ iX£<yb,C>- ,
y^< ^0- jb(ytt. 0^6iVM.<x ^(XcMi!>> ,
HoJLoU M 'Ztifr Aey. ,
^ flL<> /rtf^ oU^u .
ftusO /)C JUaas^oUaK ji iHlAVM.
o- (J /VvdVfOCj^- 0WUA ZLCLdjiA- .
U^OrLa^BhM^SL /G.i-cl)^, 'fcekva., K rfzust, cBavvrv-abiAJc:
4u UuM/ /t-etoL /tnr&j^A cUčtO- •
'fb&bC /hx*nvojkčvr	^
AtUtUT' aiCL /M-	fo^VTlsi/ Ac^crL*.
Jicuf r^al^kM^t ac /octtoAH, /
/>t /pst&ci 'VLgtSrvi,	psO^tMAl
jo- 'je MjiMJun^ n>cUAi ^Ur ,
4U 4vozJt Ana	ApM^titL	^
©
®
©

AhCL^acU,
facjter f6p(jfrljjp£0L AuiL	psep&djL,
/OoU fa^ou AtMjAVjpteL Ate.
Ml <5^ ja£A - jvhxa? /ftuL
VuL^t^udu ) ^'T*
JO flHAd; fs IhlčAMUd/,
ki/ A^ad/ JjJw /JhAobuL.
i&dno' wnas fwina/ u/^tcu Ws vo£> dodro^ti kri/ jsiokjvjdku*
Ifj&ti/ dcunM) ujcunrw~ voj /O' ^ubj^pjuLv govorimo'. ž^m^uAa' Ahw v^Aj^/>znoMy Ul/ Arno' ATojj p&bmicrf' fio^louti!
Uxmco j. - 'b.raz/.
/JvujuHias Ponedeljek
MAMA, OPROSTI V
*	o
Mama ; saj vcnn y c/a /c Jczj Cč liCij hudega 77 rečem,
SOj vem ,dale skrd y Če samCL sem doma j Soj vem / da /s mofr j Če prtdem Ud Oj prCjooeno m da id/m le e besedo y U/ v jesj m/ z jez/ČUn. nehote zdrsi«
Hamd , 20.7-0 mt oprosh / ker mm/ hudo je- J če s>em 'te razjed/a / m/ srce telUd jc. .
Da»,Ji/ct Ohrekf j 9 r Tra^kfurt
VUo
mina XJUečer na ^osVml Hs.xi m raWlo zas^u,
?iuWaA se uk sladlliSA Soun^ x.ll>uAi.
Še na^po^- z^oJt^ouna u jtukm^ei Mr\, noejUDCuoa lUJfVo^a Ae uk. KopoArnc^. Oolasi. škduin iih. p-ikOit, pnpjccuu' še juca^v,
JlOuuic® sViuna , m^m pa jeac. :
irnuAi
O
'DolTLL^JI
(VVt<xm<2, yVH
cjC^/^fU/rri j
tea/ntfvrn /cromcurni,
OC<r /tflremv&e&r) nrrvAUm-nw, rrucuyw.
^	nrm..
v
C^e/nj^tvc^
jHjQr\CL
vTTUMrva
mw
^Ccucbcisr Arvrvc/ AUz OTL SfuO^rrJUud J*€
Yn£ Trusja. JTn^rruCL >TLcZ<x tJsua/l ■
J^JlbxjTdUL Ts^v^Co/
(jL ryr\ZH^d-IVTVv jLyvv\XHr
_	Ayvv ruuri£/yvv /^r<-XVwXx
Ž^jU>c1a- v^vOuV,v\X)U nr\JLTX>t<vCyYVC>-
(jL
vvvovnrrLO.
J^LOcLl M 0yyraj^^|?!/M3Lt
v	0	‘
-w\ r-CA^L^vvn. ^yujr^A y
u-cnjejL xvr\ p^y-cUJ-L ! v t
. V"
-^vvvuLj o
aa
- , \ ^$


f?"
J3cvtirvv^<ixi>fc
/rrza/ma
^cui	nmojvru	,
Ofi/TT) /maoTU ŽvlC/ g£<' , rrm/mcA p/U/ruxnoA^ syK&w
J/n U^dU d/ru .
Ecvr«. u1 /ma/mo. /nc^iocv
^u>c zm /virC^At
J^vrW AuAa^1 /latcr njhZLnofm m :
in ctilai	/ry ?
I^/f^uWiXZ
^ToJirCJ p&/yttrv
Y-
Lf-ruuru? mčuruT'
ra^cM' i
pj^ayyruA/ n^n/ i& ■*fU}intcuL. Y-XjJi*r ^sAr-cr nxxA y(rUjAy uro roojrv 7/^-rk/ nujorzcLu.
KjC ui/ Acrte/ i^AAKrnrr, trrA	mAfyc- -^o -v^u^ncr
A
urrwJrr\0'
fbcr ->e/ ^ rnMurnM/T (x%ftxy?7VT,
/
Pesem so pomagali sestaviti učenci tretjega in četrtega razreda;
iiekec dtella	Horvat Sandra
Greflin Simona
3arišič-3evc datalija
Bohor! Gregor
Škrinjar liojca
Bosnar Robert io c j and ic. -L.auer iiare j
3ricl Robert
Rožic igor
Rrceg j-vana
<ma/ma
/VUTva crmrrm,
iuilmruairm.	dLtvn,
fitVKX U
vrx
Atovmx
<
TrvcvrVr tux
jvzti.
Jimu Mm.,
" Tele ™ta\
i/ma/m x^r ^
TOjCm^ JfUjJva A/H Jp/0TfVT<lAH
jjr\ La^Ia ni
Hodit dti/n nrru^ ir
vi r^4, v
če, rru Thn/rrva ha/m (kWm nzvd n^oUtr cMh vcf^-
'5q/wcI/t(1 ‘^TTvdlt %!VvJk|u^
Roimav
Ojsteršek
mamz /
rZZČ&ruZ&C/tM ISiS&ZZVZTZZZ.. 'Zžsimc&TPp 77Z#^
TTi&ma,
■/?] JirTnz/zrtfcŽaž^
žvngtm TZ&lS.
-surz^a^e/,.
Danijel Brki je, 2.raz, D amin tadt
TISOČ IN PRVA PESEM MAMI ...
Mama da vse
bratu, sestri in meni.
Da bi vsi trije bolje živeli kot ona sama!
Odpira nam vrata v svet, vrata, njej trdno zapahnjena. Iz dneva v dan dela za nas.
Dostikrat se sprašujem, kako to zmore.
Mislim,
da je njen največji strah, da bi mi srečni ne bili.
Za našo srečo živi.
Zdi se mi, ne, želim si,
da bi sama živela v nas treh kot spomin še dolga leta potem, ko ne bomo več skupaj, želim si,
da bi uživala vsaj v naši sreči, če je bila le-ta njej hudo omejena!
Robert Sinur Offenbach
'Mama,saj vem, da te uzaCim. če sem nesramna; da te SoCi, če Hudo ti storim in dobro vem, kdaj ti nagajam in včasifi grdo govorim.
kp vidim, kcdp srce te 6oCi mi res je za [za vse besede, enkrat sem jifi re[[a ti
'Ko čutim, mama, [ako me ljubts.
dem, grenke so vse te Sesede, k] jifi nepremisCjeno rečem tu veš, da tega nisem Hotela, da v mojem, srcu žeto Sod
Zato ne zameri, čeprav Sod, da včasifi drugače misdm kpt ti (Pa saj me razumeš-ker moja [juSa mama si!
Matasa OSrefk 9. n, 'Frankfurt
Juvrrva
Jur ^£/ orfniAOTh/
Šil TriasmM. svrriJt-Mia, TuoJkr, -hisr TZtiž zmr TCuoLdl Arr/vx.
J LoymXcxi VKria-i
tcl/Lcl Ajl jurna/m, is&jfco- i vuAxnnc(sr
Tlcl 'V^&oČl otu. ycZčv)iv.
cFlazztižzLa
3.
TtVZ.
/A/Lv^tv
tvuvmci/
j\A/r\<v kVKM^vcv yrvMvi/ /o^r-G.l UsuJka/, -Z mazrvcr- •^. v^w Mv trvC- irvuia/ Kruv.
Pmz ]Wu^lr
['■'Io,ia pesem
Rad jo imam.
Poštena je,
sina in hčerko ima
in že enega vnuka.
Kuha nam jesti,
polaga pri domačih nalogah,
očisti hišo,
gre delat,
skrbi za družino,
me pelje k zdravniku,
me včasih okrega,
me včasih poboža,
nikdar ne počiva,
nikdar ni sama.
Kdo je to?
Seveda - HOJA mama!
Stefan Žižek
Frankfurt
(JKo^ol /w\o/mcc

fcoyyLiccts moicl-
7
JZ ČCLftnCf OzJ^CrUCLr t Z>ZZ^hi/yKX A/n, vv^C^ct
$i&xicu s&Jls ZrvUAts '(zn, oto(/i<r AuJu^Lj njtncc ž^iUstoutijfoku ji pzAmAAci juAn.
znojcL /namct
Z)*L ■^CiCjcfiAa MCj/fct £l /y\(Xyy\ci y ZmAž/xT J/y^ A. />mxncr/
Acu CXlAcriaj>tcr Z'Yh- ZtCl AzcmCLZir.
zAl&ltVLI CCL.	JI	J
/l/Aoicor- nt JA/ICIJ n/ cAsAtict J /udi kul ^uAcc JC fcl/r AuuAd-cc / nt J/m Ms no&CKJtac^ oinkci
/
UKJLa Juccn-
5od.o.
U' s>q(Lo	dajn,
Xc- ^os rado, dnam, "Vcxrin ior\ AnO -^c. ulc_\vtoO / vj od1^0	XoOl^no .
Ct /**. pr\cLo_n Xn u-	,
tv H^o,Q- rut £rO aa ^.O^x ,
'ž.
■at<zi i~ij S. s t f" si n dl
d. mo 1	fz>oGd tz n d og ,
A~> <do^dssi^ddj
& jun M z>
Jfa m<yMu
&onpJltumh. (3om /rioJlmia, mlaiiJijMjmi imoSa., l Dct/jtoe -% (mŽM^aicn..
ul 6om Aftskbda.,
&a 5cJu
’ /
'	-	J
HURA ZA PTUJ! HURA ZA PTUJ!
HLJFZZ* ZPi PTUJ
Učenci slovenskega jezika in kulture iz Frankfurta in Offenbacha se že pridno pripravljamo na enotedenski jesenski izlet
Odkrijte Ptuj!
NA PTUJ IN PO SLOVENIJI
Tole že vemo;
Odhod: v soboto, 2.oktobra 1999 (polet z letalom Adria Airuays). bivanje pri prijateljskih družinah na Ptuju, obisk pri pouku v osnovni šoli Mladika, ogled najstarejšega slovenskega mesta - Ptuj danes, večdnevni avtobusni izlet po Sloveniji: alpski svet.
srečanje z bivšimi sošolci, ki zdaj živijo v Sloveniji, kopanje v Ptujskih top-licah,
trgatev in kostanj iz prve roke - okolica Ptuja,
povratek v soboto, 9.oktobra 1999 v Frankfurt ali pa učenci ostanejo še teden dni pri sorodnikih v Sloveniji!
V tednih pred izletom bomo pri pouku skrbno obdelali in spoznali kraje, skozi katere bomo potgvali ~ tako bomo že vnaprej vedeli, kaj si bomo ogledali ob našem kratkem, a poučnem bivanju doma.
Dragi učenci,	_
vsakomur od vas so odprta ta vrata - prijavite se v soli, naj kas neje do 31.avgusta in se pridružite veseli družbi vrstnikov.
k raški svet, primorski svet