..PRIMORSKI DNEVNIK ^ Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 33 (9035) TRST, torek, 11. februarja 1975 «.iiViuita&a DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» vcu ^ Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRIHODNJI TEDEN BODO NA VRSTI NIŽJE SREDNJE ŠOLE Visoka udeležba staršev in učiteljev na prvih volitvah na osnovnih šolah Komentarji ministra za m m šolstvo in predstavni-kov političnih strank Vseh^itai"' Včerajšnje volitve na državn £'lanSklh osnovr|ih šolah in litev vrtcih za izvo- Svetov šnlci^udrazrednih svetov in v nailln ° k'h oko,išev 50 potekle »osti zT** '?.du'. v vrdušju zavzema jn zboljšanje šolskega siste-nalog nevesti resnosti novih nalaoàm ,,h. Pooblaščeni odloki Vsem L’ st8,'*e,,1^ docentom in Problemi' |6 ukvarjaio’ * šolskimi fianišo \ - ponekod so nastale vseni zareadiVe "" Voli.SČ!h' pred' določb L. neJasnosti nekaterih Vsebkako°b'aJ£en'h odlokov-»topa i, r- 16 Prvi Podatek, ki Pa '2 včerajšnjih v In n*„,Jak° s,aršev, kot učiteljev »topa . 1 tJrvl poaatek, ki iz-•deležh^ ^cpraj*niib volitev, visoka to neučn ak° staraev, kot učiteljev samem 51.3 °sebia na volitvah. O težko ž»Z'dl!j Y0,itev Pa i® seveda c®no Se1.1 dati kakršnokoli o-" ' 1 'ste niso biie sestav- saj razliku?f; Strapkarski osnovi ter se da bo te°*l,0d- *0le do ao,e' tako k' bi ,met' globalno sliko, Tud1,amala vs° državo, deležbi "l1- P°datki o volilni u-ocenah -80 dokon^nj; po prvih krog 70 volitev udeležilo o- 80 ostotkov0^^ staršev’ okr°g °dstotkov nA? -lte Jev ln prav toliko 2atiimivost nCne§a osebia- NaJ kot «h zabeležnfdem° odstotke' ki kra.iinah i,- v Posameznih po-starše. ’ 1 pa zadevajo samo ,,"""1ii^nto 88 odstotkov, Alessandria ,,,,I,I"»„||»„||||||1|(||||(||||I||1|(|I|| Dokaz zrelosti Prva in? Sčenih šohkihreS^evan^a P^bla-l^i državi * odlokov je dala po Povprečna l°zveseljive rezultate, staršev L 7°-odsh - ev na volitvah 70-odstotna udeležba ”e svete in v medrazred- sev (didaktirZ;Svete šolskih okoli-osnovne šolo ■ ravnatBljstev) za Cakovania < 7 ' Prese9la vsa pri-V,Planje' Ji p“ Pomeni, da je {Miji zeh privatizacije šole v Sl vazurneii JJČ0 in da 80 star' V111 nudi It koksna priložnost se Sole soodinšJ- pri demokratizaciji P°,Ved°. knČJ10, 0?ir°ma da vsaj «d, nie pričah,ra- ^0l° 9ledai°’ kaj § si želijo ]ei°’ skratka kakšno i&h Po so izidi te7rt in Gor!l pri ms na Tvža-fu je v Vo,,Jke-m- Udeležba star-Hv, na P ÌC{U Presesla 90 od- ,,e,? Pvibližniieka,terih 80lah se ie °tlnih uvrnn' .stoodstotni udeležbi Pes iP pravKencev. SJstanki starti’ da 80 pri nas 20 ? vta nedelhhJ V pnpravljalni fa-Jiatnem zanirnn V°lltve P°tekali ob da je JriianJU lr}- prav loko je Jiu '2ra?a žp J J naših ljudi prišla no - bst- Pri JÌri sestavlianju enot-SnCel°- mi ie Prevladovalo ZČ in J sJd° v medrazrednih Čdstavniki S°lsklh okolišev Pplitični ,So. v rnriČ.®, naibolj zavzeti, ~ da so poobla-so tudi sicer I# H m Med nedeljskimi volitvami na slovenski osnovni šoli v Ul. Donadoni v Trstu AMERIŠKI ZUNANJI MINISTER RO ŽE DESETIC POSKUSIL USKLADITI STALIŠČA ARADCEV IN IZRAELA Kissinger spet na Bližnjem vzhodu v ozračju nezaupanja in napetosti ZDA vztrajajo na strategiji «malih korakov» ■ Izraelski delen umik s Sinaja v zameno za «politične koncesije» Kaira ? ■ Tudi v Te! Avivu začenjajo upoštevati možnost obnovitve ženevske konlerence TEL AVIV, 10. - Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je odpotoval danes popoldne v Tel Aviv in s tem začel svojo deseto posredovalno misijo na Bližnjem vzhodu. V prihodnjih dneh bo a-meriški .zunanji minister obiskal še Kairo, Damask, Jordanijo in Sau-dovo Arabijo, nakar se bo v Ženevi sestal s svojim sovjetskim kolegom Gromikom. Ob prihodu na tel-avivsko, letališče, kjer ga je sprejel izraelski zunanji minister Alon, je Kissinger izrazil zadovoljstvo zaradi včerajšnjega sklepa izraelske vlade, da podpre njegovo politiko . «malih korakov», pri tem pa dodal, da ameriška vlada ni vezana na neko posebno politiko in da je pripravljena proučiti tudi «druga sredstva in druge kraje». Pri tem je očitno mislil na možnost obnovitve ženevske mirovne konference, za katero se zavzema predvsem Sovjetska zveza in ki pomeni sedaj edino alternativo Kissin-gerjevi strategiji «malih korakov». «Prišel sem razpravljat med pri- jatelje. — je še dejal šef ameriške diplomacije ob prihodu v Tel A-viv — v vzdušju sodelovanja, ki označuje naše odnose, ali je mogoče doseči nove napredke na poti k miru.» Kissingerjevi nameni so znani: pripraviti Izrael na ozemeljske koncesije na Sinaju v zameno za nekatere pohtične koncesije s strani Egipta, kot na primer prenehanje vojnega stanja med obema državama in ponovno odprtje Sueškega prekopa, po katerem bi smele pluti tudi izraelske ladje. Kot je znano, Izraelci ponujajo od 30 do 50 km širok pas na Sinaju, ki pa ne zajema niti strateško važnih prelazov Mitla in Gidi, niti ne petrolejskih vrelcev v Abu Rudei-su. Gre za dokaj skope ponudbe, ki so jih Egipčani že zavrnili. Če ne bo Kissingerju uspelo, da iztrži kaj več od telavivske vlade, bo nova Kissingerjeva misija obsojena na neuspeh. V tem primeru — kot pravijo v Washingtonu — se bo Kissinger dokončno odrekel posredovanju, s čimer bo postala ženev- To?lČ naapVČJ Staršev’ * - kiSka vprašan}!!110 0Predelitev za n 80 v m?n n a nojbolj zavzeti Čaloblje JJavah Pokazali, da «S odl°koT£lk°™se' p°ol r? resnici nudijo odloki, tu- li DeMvo l Prevali, o slovenskih ^e- volilna udelež- P°vprečju g/1 8tarsev presegla v 2„.°e na itaiUr. °, Povprečja ude- dilerne le nisoko^, šolah’ doka-ril (ln Pri tim Zrelost naših Iju-istva, da 0 ”e. smemo prezreti 0s^ovnih ^ri v°lttvah v sve- Z°Jni siovZčČČ ljudi- šl lZ na prePričlHv nn3"0 2“ d°' . ljudje sianoli, način, da na- kot nhl6 Š0^e ne P°jmU-vo-lena z ohvJbvezn°st, ki je uza- ČJa j° PoimČ solanjem, tem-tča slofitZČ10 k0t ustanovo, S lnteresomnt:!:esom inasti, iPnostì nase narodnostno *Pn°sti. ležbelahko - S: dPen! lud v’da ta udeležba po- fe3T?ki interes tolikšen •> s°le’ za za zboljšanje na- naVotr.ebani danJfi° uglajenost sh, sPlošno .danasnjega življenja franti še LTč uorodnostne aJfu gotovo PH0SKbe3’ Potem je to T?Čni ZJ?ber znak, da’ Po- 'bodnji l!kl n“ Papirju, jih-’naslednUfnnedelji bosta ua \srednni ln laz!: volitve na niž- ČU D • - rih°dnji dve uasled starših je, da stn d}]0 zrelost, ’ oli ’ ikra piloti, m nue zadovoljujejo fZ^PokaZlJj s? jo slovenski Zlže večk!nJllml° nedelio- če nas mlpudTr[umJnpraV tak0 še'eu- mben korr’ da 30 vendarle po-drtratizaciji šJhhPOti k večjl de- i"«®-: ^reč tudf fapnosti. Poslej bo kah-ečji merfhnTčČ v mn°-š»ksno šolo Zrn ■ d°flei odvisno. m rueri hn 0 ,meli ir v kolik- šol*ki Tm!tt.?dlokov in v celotni , - kolik- ljanjama rn~,Ča.sola. dejansko štrukturi. j. k. 69, Ancona 85, Arezzo 80, Ascoli Piceno 75, Asti 88, Belluno 80, Bergamo 80, Bologna 87, Brescia 80, Brindisi 65, Cagliari 31, Caltanisetta 75, Campobasso 75, Caserta 65, Catania 55, Catanzaro 65, Como 81, Cosenza 53, Cremona 80, Cuneo 90, Ernia 68, Ferrara 87, Firence 83, Foggia 67, Forli 86, Fresinone 85, Genova 74, Gorica 85, Grosseto 85, Imperia 74, Isemia 74, L’Aquila 76, La Spezia 80, Latina 78, Livorno 83, Lucca 80, Macerata 80, Mantova 80, Massa 83, Matera 75, Mesina 60, Milan 83, Modena 83, Neapelj 57, Novara 80, Nuoro 65, Padova 88, Palermo 50, Parma 83, Perugia 84, Pesaro 80, Pescara 78, Pisa 84, Pistoia 85, Pordenon 80, Potenza 66, Ragusa 73, Ravenna 84, Reggio Calabria 50, Reggio Emilia 91, Rieti 85, Rim 76, Rovigo 87, Salerno 70, Sassari 53,%Savona 85, Sondrio 88, Teramo 85, Temi 87, Turin 70, Trapani 70, Trident 83, Treviso 90, Trst 70, Viden 85, Benetke 83, Vercelli 75, Verona 80, Vicenza 82 in Viterbo 77. Minister za šolstvo Franco Maria Malfatti je izrazil zadovoljstvo zaradi poteka volitev in zaradi izredno visoke udeležbe, tudi v primerjavi s podobnimi izkušnjami v tujini. Družine so se z udeležbo na volitvah v polni meri odzvale na poziv k aktivnemu in odgovornemu sodelovanju, šolniki so potrdili veliko zrelost in visoko poklicno zavest, isto pa velja tudi za neučno osebje. Minister se je zahvalil vsem, ki so se udeležili volitev in so omogočili njihov nemoten potek ter poudaril, da mora sedaj italijanska šola, ki je v delikatni fazi prenovitve, delovati v miru z dragocenim prispevkom družin, pa tudi obvarovana pred vsakršnimi pojavi nasilja in groženj. Tudi predstavniki političnih strank so pozitivno ocenili potek nedeljskih volitev. Načelnik šolske komisije KPI posl. Chiarante je dejal, da so volitve z visoko udeležbo demantirale skrbi o brezbrižnosti in neangažiranosti staršev ter so celo presegle najbolj optimistična predvidevanja, s čimer so potrdile voljo ljudskih množic in državljanov, da posežejo v življenje šole za njeno reformo. Chiarante je tudi ugotovil, da prvi rezultati kažejo na jasno uveljavitev enotnih, demokratičnih in protifašističnih list in njihovih programov za obnovitev šole. Voditelj sekcije za šolstvo PSI posl. Codignola je ugotovil, da morajo biti z rezultati udeležbe na prvih nedeljskih volitvah zadovoljni vsi, ki pripisujejo veliko važnost tovrstnim novim oblikam neposredne demokracije. Ko morajo državljani opraviti nedvoumne izbire — je dodal — odgovarjajo z običajnim čutom odgovornosti: tako se je zgodilo za republiko, tako za razporoko in tako se sedaj dogaja tudi za šolo. Vsedržavni voditelj šolskega urada KD posl. Cervone pa je dejal, da je visoka udeležba na volitvah pokazala, da so državljani razumeli, da demokracija pomeni predvsem participacijo. Pokazala se je tudi zrelost družbe in njena sposobnost, da samoupravlja šolo. Pozitivno je ocenil nedeljske volitve tudi predstavnik PSDI prof. Nota-rangelo, ki je poudaril, da je treba sedaj dobro upravljati šolo, ker bo to dalo mladini izobrazbo, ki jim bo omogočila polno uveljavitev ne samo v okviru nacionalne skupnosti, ampak tudi v mednarodni skupnosti. Predstavnik PRI prof. Gatto pa je dejal, da je treba sedaj skrbeti, da ne bi razočarali vseh tistih, ki se sedaj nribližuieio šob z zaupanjem. Treba je tudi preprečiti, da bi se v novih šolskih organih pojavila ista ozkost, na katero nas ie privabilo vsedržavno nolitično življenje. Treba ie. da se ustvarilo zavezništva na osnovi programov za konkretno nrerv-vjtev so'e, ne na na osnovi strankarske usmeritve. ......................................................................................................................................................innmnii ODMEVI NA IZID ZASEDANJA VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Fanfani zaostruje polemiko z levimi strujami v stranki Ponavlja trditve o «črnem in rdečem nasilju» - Sporočilo leve struje KD «base» - Taviani: prevratništvo je samo fašistično V palači Chigi sestanek o povišanju pokojnin RIM, 10. — V palači Chigi je bil nocoj medministrski sestanek o gospodarskih in finančnih vprašanjih, ki mu je predsedoval predsednik vlade Moro. Sestanka so se udeležili podpredsednik vlade La Malfa, proračunski minister Andreotti, zakladni minister Colombo in minister za delo To-ros. Proučili so sedanji gospodarski in finančni položaj v državi v zvezi s prihodnjimi pogajanji, ki bodo na ministrstvu za delo glede povišanja minimalnih pokojnin. Glede teh je minister za delo Toros izjavil, da bo v prihodnjih dneh povabil na sestanek predstavnike sindikalnih organizacij. Datum sestanka bodo določili potem, ko bodo izvedenci ministrstva za delo in sindikalne federacije predložili ministru in sindikatom izsledke svojega proučevanja. Ameriški zunanji minister Kissinger je spet na Bližnjem vzhodu, da bi skušal posredovati v sporu med Arabci in Izraelom. Njegov namen je zgladiti pot delnemu sporazumu med Kairom in Tel Avivom, po katerem naj bi se Izraelci delno umaknili s Sinaja v zameno za «politične koncesije» egiptovske vlade. Perspektive za tovrsten sporazum pa so za sedaj dokaj omejene, tako da so celo v Izraelu začeli resno misliti na možnost obnovitve ženevske konference, ki naj bi bila v iskanju mirne rešitve bližnjevzhodne krize bolj učinkovita kot pa Kissingerjeva diplomacija «malih korakov». Starši, učitelji in’ pomožno o-sebje osnovnih šol in otroških vrtcev so v nedeljo prvič volili svoje predstavnike v nove zborne organe. Na volišča je stopilo tudi nad 2.000 slovenskih staršev, 166 učiteljev in 43 predstavnikov pomožnega osebja in izvolilo poleg predstavnikov v med razredne svete tudi 65 predstavnikov v pet slovenskih svetov šolskih okolišev. Ob vsem tem je najbolj razveseljivo dejstvo, da se je teh prvih volitev udeležilo nad 90 odstotkov slovenskih vo-liln h up-avičencev. Na vsedržavni ravni je bil odstotek udeležbe nekoliko nižji saj se je volitev udeležilo približno 70 odstotkov staršev in 80 odstotkov učiteljev in neučnega osebja. RIM, 10. — Tednik «Settimanale» bo objavil v prihodnji številki intervju tajnika krščanske demokracije Fanfanija. V njem Fanfani polemizira z vsemi, ki so pisali, da je bil na zasedanju vsedržavnega sveta KD poražen in da mu je večina dala «pogojno» zaupanje. Glede bodoče politike vodstva krščanske demokracije pa pravi, da bo uspeh ali neuspeh stranke na prihodnjih volitvah odvisen: 1. če bo vlada znala z uspehom nastopiti proti kriminalcem in proti prevratniškim mrežam ter zavreti inflacijo in recesijo; 2. če bo KD znala pridobiti zaupanje, jasno govoriti in dosledno delati; 3. če se bodo volivci zavedali, da KD ne more delati čudežev v sedanjem težkem položaju in da jo je treba okrepiti, če se hoče preprečiti, da pride do «političnih premikov z nepredvidljivimi posledicami za italijansko demokracijo». Fanifani nadalje obširno govori o svojih predlogih za okrepitev policijskih sil in «reda v državi». V tej zvezi pa ponovno poudarja svoje stališče, ki ga je zavzel v svojem poročilu na zasedanju državnega sveta o tako imenovanih «nasprotujočih si ekstremizmih». V tej zvezi tajnik KD poudarja, dà znajo dobro razločevati črno od rdečega, «če pa trdimo, da se v političnem zločinstvu ti dve barvi mešata, delamo to, ker nočemo podpreti prikrite igre skrajne desnice, ki se dela, da vidi samo rdeče, kakor tudi igre skrajne levice, ki se dela, da vidi samo čmo.» Fanfani nadalje pravi, da je velika večina njegove stranke proti zgo-Movinskemu kompromisu s komunisti in ostro napada demokristjane, ki se zavzemajo za sodelovanje s KPI. Z istimi vprašanji, toda v popolnoma drugačnem pomenu, se ukvarja tudi sporočilo demokristjanske levice «base», ki ugotavlja, da predstavlja razprava, ki se je razvila na zasedanju vsedržavnega sveta KD, osnovo za obnovitev političnega dialoga. Ne glede na spore o formalni podpori tajništvu stranke, poudarja sporočilo, je vsedržavni svet KD zavrnil nekatera stališča, ki bi lahko stranko vpletla v strategijo, ki bi neizbežno pripeljala do predčasnega razpusta parlamenta. Zato struja «base» poudarja, da se v KD sedaj pripravljajo na volilno kampanjo v prepričanju, da pride lahko tudi do sprememb na vrhu stranke, gotovo pa do izboljšanja pogojev za itabjansko demokracijo. Isto prepričanje se zdi, da prevladuje tudi v notranjosti KPI, kjer glavni tajnik noče opustiti «zgodovinskega kompromisa», ga sedaj še bolj poudarja in ga razlaga vsej stranki in vsem silam, ki stojijo na levi krščanske demokracije. To kar dela danes Berlinguer «je strategija demokratičnega razvoja». Najboljši odgovor na Fanfanijevo gledanje na «nasprotujoče si ekstremizme daje bivši notranji minister Taviani v članku, ki ga je napisal za genovski «Corriere del pomeriggio». V njem pravi, da je fašistična nevarnost resnična in dodaja: «Kratkovidni in površni komentatorji izvajajo psihološko linčanje tistega, ki ie preteklo poletje dejal, da ne obstajajo nasprotujoči si ekstremizmi. Danes vsi, ali skoraj vsi, priznavajo to stališče». Nato' Taviani ugotavlja. da je bilo do sedaj ugotovljeno, da so prevratniški načrti samo fašističnega izvora. Spadaccia osvobojen i Tajnik KD Fanfani FIRENCE, 10. — Boj za zakonito ureditev splava je rodil prvi uspeh. Tajnik radikalne stranke Gianfranco Spadaccia, ki so ga aretirali 13. januarja v okviru hajke policijskih in sodnih oblasti proti radikalcem, ki so si prevzeli odgovornost za dogodke v nezakoniti . kliniki v Firencah, je bil osvobojen. Danes popoldne je v spremstvu svojega odvetnika zapustil zapor v Firencah. Nalog o osvoboditvi je podpisal preiskovalni sodnik Sprtmolla. Gb 15.30 so Spa-daccio sprejeli in pozflftvHi-nekateri strankini prijatelji, ki so namenoma prišli iz Rima. V kratkem pogovoru, ki ga je imel Spadaccia z urednikom tiskovne agencije ANSA, je povedal, da bo imel jutri dopoldne v Rimu tiskovno konferenco in da zato danes ne mere dajati izjav. Jasno pa naj bo vsem, je dejal Spadaccia, da se bo boj za uzakonjenje splava nadaljeval, prav tako se bo nadaljeval boj za osvoboditev še ostalih oseb, ki so jih aretirali v zvezi z znamenito florentinsko kliniko. Preiskovalni sodnik Spremol-la je danes spustil na začasno svobodo tudi ameriško državljanko Neith Nevelson Ri-cheti iz New Yorka, ki stanuje v Firencah in ki je bila zaprta pod obtožbo sodelovanja pri povzročitvi splava. ska konferenca edino razpoložljivo sredstvo za iskanje mirne rešitve na Bližnjem vzhodu. V tem pogledu je značilno, da se tudi v samem Izraelu — kjer so doslej odločno nasprotovali ženevski konferenci — vedno pogosteje slišijo glasovi, po katerih bi sklicanje takega mednarodnega zasedanja ne pomenilo pretirane nevarnosti za Izrael, ampak bi nasprotno utegnilo nuditi koristne e-lemente za rešitev bližnjevzhodne krize. To je stališče izraelskega obrambnega ministra Peresa, ki pa ga je podprl tudi bivši zunanji minister Aba Eban. Slednji je namreč izrazil prepričanje, da se konferenci v Ženevi tako in tako ne bo mogoče izogniti, tudi ko bi Kis-singerjevo posredovanje bilo u-spešno, v kar pa Eban ne verjame. Po Ebanovem mnenju bi poleg tega umik s Sinaja pomenil že sedaj igrati važen adut, ki bi ga bilo bolje prihraniti prav za ženevsko konferenco. Bivši zunanji minister trdi tudi, da se Izrael ne sme bati sovjetske prisotnosti v Ženevi, saj je za rešitev krize tako in tako treba delati račune tudi s Sovjetsko zvezo. Prav tako ni po Ebanovem mnenju utemeljen strah pred morebitno prisotnostjo predstavnikov Organizacije za o-svoboditev Palestine, češ da je za določitev morebitnih novih udeležencev konference potrebno soglasje vseh delegacij, torej tudi ameriške in izraelske. Končno Eban zavrača trditev, po kateri bi neuspeh konference avtomatsko privedel do nove vojne. Nasprotno bi po njegovem mnenju laže dosegli konstruktiven kompromis, potem ko bi ženevska konferenca zašla v slepo ulico. Širjenje tovrstnih stališč v Izraelu je vsekakor tudi odraz vedno večjega skepticizma do Kissinger-jevega posredovanja. V tem pogledu so zgovorni rezultati ankete, ki jo je objavil .^aaretz», eden najbolj uglednih izraelskih dnevnikov, in po katerih je zaupanje v Kis-singerjevo diplomacijo med Izraelci zelo omejeno. Po rezultatih ankete je več kot 40 odstotkov anketiranih «nezadovoljnih» zaradi stališča ameriškega državnega sekretarja, 25 odstotkov je «zadovoljnih s pridržkom», 8 odstotkov pa nima jasnega stališča. List dodaja, da je podobna anketa, ki je bila izvedena junija lani, za časa podpisa sporazuma s Sirijo, pokazala, da je tedaj kar 63,8 odst. Izraelcev podpiralo Kissingerjevo strategijo. NOVI DELHI, 10. - Tu se je pričelo redno zasedanje indijsko-jugo-slovanskega mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje. Jugoslovansko delegacijo vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša, ki se bo med o-biskom v Indiji sešel in pogovarjal tudi z Indirò Gandi. IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllltll|||||||||llll||||||||||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|„,|„,I„|||„|„||||m|||||||||||||||||||M|||||||||||||||||||||||||||||| GLAVNI TAJNIK OZN WALDHEIM NA OBISKU V RIMU Pogovori z Morom in Rumorjem RIM, 10. — Glavni tajnik združenih narodov Waldheim je prispel danes dopoldne z Dunaja v Rim, kjer bo ostal dva dni na uradnem obisku. Na letališču Ciampino ga je sprejel zunanji minister Rumor. Kmalu po prihodu sta imela Waldheim in Rumor prve pogovore, ki so trajali dve uri. Razpravljala sta o mednarodnem položaju in posvetila največjo pozornost Indoki-ni, južni Afriki, Bližnjemu vzhodu in Cipru. Waldheim je seznanil italijanskega zunanjega ministra o položaju v združenih narodih, zlasti sedaj, ko se je število članic povečalo in imajo države v razvoju večino. Dalj časa sta posvetila tudi vprašanju Bližnjega vzhoda, kamor je prav danes prispel ameriški zunanji minister Kissinger. Ugotovila sta, da je nadaljevanje ženevske konference o Bližnjem vzhodu edini poskus, da se prepreči nova vojna. Zatem se je Waldheim srečal s predsednikom vlade Morom in nadaljeval pogovore o svetovnih vpra- šanjih ter o vlogi Italije v mednarodni organizaciji. Tajnik 0234 in predsednik vlade sta ponovno obšla vprašanja, ki jih je Waldheim načel z Rumorjem in se zadržala predvsem pri krizi na Bližnjem vzhodu in na Cipru. Glavnega tajnika OZN je nocoj sprejel predsednik republike Leone in se z njim zadržal v daljšem pogovoru. (Na sliki: Waldheim s predsednikom italijanske vlade Morom pred uradnimi pogovori.) , OZADJE POLITIKE «MALIH KORAKOV» Vnovič se je ameriški zunanji minister podal na Bližnji vzhod. Njegovi obiski so bili že tako pogosti, da sedanji niti več ne zbuja take pozornosti, kaj šele upanja, kot je bil primer, denimo, z obiskom pred letom dni. če je zavito v temo vprašanje, kaj utegne Kissinger iztržiti iz pogajanj to pot — ali se mu bo posrečilo pripraviti Izrael na nov delen umik s Sinaja in v zameno dobiti egiptovsko izjavo o prenehanju vojnega stanja z Izraelom — pa je več kot očitno, da gre za nadaljevanje ameriške politike, ki naj bi imela za cilj doseči mir «korak za korakom», gre torej za nadaljevanje politike malih korakov. S tem si skušajo ZDA zagotoviti vlogo edinega neposrednega urejevalca krize na Bližnjem vzhodu in se izogniti ženevski konferenci, ki jo tako vneto zagovarja Sovjetska zveza. Vendar ni v tem bistvo. Bistvo je v očitni in trdni odločenosti ZDA, da s politiko tako imenovanih «majhnih korakov» pridobijo na času. Skoraj bi rekli, da ne gre dosti vere trditvi o dejanskem namenu Kissingerja — uresničiti geslo: malo vrnjenega ozemlja za malo miru. Pač pa vse kaže, da gre za geslo : malo vrnjenega arabskega ozemlja za malo časa. Pridobiti čas, zavlačevati z rešitvijo, to bi kazalo, da je osrednji interes za ZDA. Zakaj? Sam Kissinger je nedavno tega odkril svetu, kako z;a njegovo vlado ni v vsej krizi bistveno vprašanje izraelsko -arabski spor. Bistveno vpraša-mje je slej ko prej. čigava bo nafta na Bližnjem vzhodu, kdo bo držal roko nad tem predragocenim naravnim bogastvom Bližnjega vzhoda. Odkar je nafta postala orožje, odkar se je njena cena tako visoko dvignila, odkar je postalo očitno, kako je industrijsko razviti zahodni svet življenjsko odvisen od arabskih virov nafte, od tedaj se vsa ameriška politika do Bližnjega vzhoda ravna po čisto drugih ciljih. Nafta je tisti edini zorni kot, ki se pod njim u-ravnavajo vse ameriške akcije in pobude na Bližnjem vzhodu. Za ZDA je mogoč samo tak izid, samo taka rešitev, ki bi utrdila, ne pa morda oslabila ameriške interese na naftnih območjih Bližnjega vzhoda. ZDA nimajo dveh Kissin-gerjev, tistega, ki hodi pomirjat na Bližnji vzhod in tistega, ki grozi z orožjem arabskim državam, če bi odtegnile nafto in tako zadrgnile zanko okoli vratu industrijskega sveta. Kissinger je en sam in isti v obeh vlogah. Vse, kar ukrepajo ZDA na političnem in gospodarskem področju, od grožnje z orožjem naftnim državam do zakona, ki odvzema sleherno podporo deželam, ki bi se skušale lotiti podržavljanja družb, kjer je udeležen ameriški kapital, do pritiskov na zahodno Evropo, da se podvrže ameriškemu vodstvu v nastopu proti proizvajalkam nafte, ima en sam cilj : zavarovati in zagotoviti za ZDA in zahodno Evropo vire energije z Bližnjega vzhoda, s® pravi nafto. Za nafto tudi v vojno, to je bistvo svarila ministra Kissingerja. Tudi vse tisto, kar počenja v vlogi pomirjevalca in pobudnika sprave med Arabci in Izraelci služi temu cilju. Zato je ustrezna politika malih korakov, politika zavlačevanja. Ta naj bi trajala, če bo le mogoče, vsaj nekaj let, vsaj tja do leta 1985. Do takrat menijo, da bodo ZDA sposobne izrabiti nove tehnološke možnosti za pridobivanje virov energije. Tedaj bi šele odpadla odvisnost zahodnega kapitalističnega sveta od naftnih virov z Bližnjega vzhoda. Do tedaj pa: «noli me tangere», ne dotikajte se naših interesov, ki jih imamo na naftnem območju Bližnjega vzhoda. DRAGO KOŠMRLJ NA NEDELJSKIH VOLITVAH NA OSNOVNIH ŠOLAH Več kot 90 odstotkov staršev je volilo svoje predstavnike v nove šolske svete S/ovenski starši, učitelji in pomožno osebje so izvolili skupno 65 predstavnikov v svete šolskih okolišev Prvi krog volitev v nove šolske zborne organe je mimo. V nedeljo so bile namreč na vrsti osnovne šole in otroški vrtci, ki so na Tržaškem porazdeljene v 26 didaktičnih ravnateljstev, od katerih je pet slovenskih. Če se omejimo samo na naše slovenske šole, imamo torej od nedelje poleg medrazrednih svetov pet novih svetov šolskih okolišev. Kot je znano, sestavlja posamezne svete po šest predstavnikov staršev in učiteljev ter en predstavnik pomožnega osebja, kar pomeni, da smo v nedeljo izvolili skupno 65 ljudi, ki bodo v prihodnjih treh letih delno krojili usodo naših slovenskih osnovnih šol. Žal, samo delno, saj je znano, da so pooblaščeni odloki, ki sicer uvajajo demokratizacijo v italijanski šolski sistem, precej pomanjkljivi predvsem pri določanju manevrskega prostora novih izvoljenih svetov v okviru didaktičnih ravnateljstev, da ne omenjamo dejstva, da niso predvideli v sestavah teh svetov tudi drugih družbenih dejavnikov. V šolah je bilo že v nedeljskih zgodnjih jutranjih urah vse živahno. Volilne sedeže so odprli ob 8. uri in marsikateri volivec je raje izpolnil svojo dolžnost že ob prvih jutranjih urah, kot je bilo vsem že sicer priporočeno na številnih pripravljalnih sestankih, ki so jih v dneh pred volitvami priredila združenja staršev v posameznih krajih. Ravno zaradi teh pripravljalnih sestankov, ki so se jih starši, tako matere kot očetje, res množično udeleževali, ni bilo ob samih volitvah posebnih problemov, ki se običajno pojavljajo za volivce novince, člani volilnega sedeža (vsako volišče je imelo tri skrutinatorje) so vsakemu volivcu izročili dve različno obarvani glasovnici, in sicer eno za medrazredni svet in drugo za svet šolskega okoliša, na katero je bilo treba poleg številke liste napisati tudi eno ali največ dve imeni kandidatov, če je biio treba, so volivcu še enkrat obrazložili, kako je treba voliti in tako je potem potekalo do večera. Volišča so namreč zaprli ob 20. uri. vendar so marsikje dejansko zaključili volitve že mnogo prej, ker se je velika večina staršev, učiteljev in pomožnega osebja predstavila na voliščih že v dopoldanskih urah. če pa kdo ni mogel izpolniti svoje vo- lilne dolžnosti iz enega ali drugega i Volilni izid ni prinesel nobenega razloga že v nedeljo, mu je bila | posebnega presenečenja, ker so bile dana možnost, da je volil včeraj j vse liste enotno sestavljene in zato dopoldne. Skratka, vr,:tve so pote- ; tudi ni bilo razlogov za preseneče-kale v najlepšem redu in tudi poz- nja. Tako starši kot učitelji in po- Izletnikom v Grčijo Prosimo vse izletnike, ki so se vpisali za izlet Primorskega dnevnika v Grčijo, da vplačajo drugi obrok za izlet na upravi našega dnevnika v petek, 14. t. m. od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30 v soboto, 15. t.m. od 8.30 do 12.30 Kdor še ni dal vseh osebnih podatkov, naj prinese s seboj osebni potni list ali osebno izkaznico. nejše pregledovanje volilnih izidov ni povzročalo posebnih preglavic. Glede samega izida volitev pa moramo poudariti, da so slovenski volivci tudi tokrat pokazali največjo resnost ter obenem dokazali, da jim je usoda slovenske šole globoko pri srcu. O tem priča v prvi vrsti sama udeležba na volitvah. Odstotek volilnih upravičencev, ki so tudi volili, je zelo visok in občutno višji od tistega, ki so ga dosegle italijanske šole. Fo še neuradnih podatkih je na slovenskih šolah volilo v medraz-redne svete skupno 1.654 staršev od 1.816 upravičencev, kar pomeni 91,07 odstotka (ta podatek je, žal, pomanjkljiv, ker v njem niso vštete šole openskega didaktičnega ravnateljstva). V svete šolskih okolišev pa je skupno volilo 2.074 staršev od 2.281 volilnih upravinčencev, kar pomeni 90,9 odstotka. V te svete so volili tudi učitelji in pomožno osebje. Skupno je volilo 166 učiteljev, medtem ko je bilo volilnih upravičencev 179, kar pomeni 92,7 odstotka. Za pomožno osebje pa je volilo 43 od 47 upravičencev (91,4 odstotka). Zanimivo je, da je bila udeležba na šolskih voliščih zgornje okolice nekoliko boljša kot v mestu in predmestjih. Medtem ko so na šolah vseh treh didaktičnih ravnateljstev na podeželju (Dolina, Opčine in Nabrežina) občutno presegli 90-od-stotno udeležbo na volitvah, niso v mestnih šolah dosegli tega odstotka. V dolinskem didaktičnem ravnateljstvu je v svet šolskega o-koliša volilo 409 staršev (434 upravičencev), to je 94,23 odstotka, 41 učiteljev od skupnih 43 (95,34%) in 14 od skupnih 15 predstavnikov pomožnega osebja. V šolah nabre-žinskega didaktičnega ravnateljstva je volilo skupno 429 oziroma 93,66% staršev (458 upravičencev), 40 od 48 učiteljev (83,33%) in 10 od skupnih 13 predstavnikov pomožnega osebja. Opensko didaktično ravnateljstvo je zabeležilo 91,03-odstotno udeležbo staršev (volilo je 654 staršev od skupno 718 upravičencev), 97,5-odstotno udeležbo učiteljev (od 40 upravičencev ni volil samo eden) in 100-odstotno udeležbo predstavnikov pomožnega osebja (8 volivcev). Kot rečeno, je bila v mestu udeležba na volitvah nekoliko nižja. V okviru šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva, ,ki obsega, slovenske osnovne šole pri Sv. Jakobu, v Ul. Donadoni, v Ul. sv. Frančiška, pri Sv. Ani in v Škednju, je volilo skupno 268 staršev, bilo pa je 310 upravičencev (86.4%), nadalje je volilo 24 učiteljev (100%) in 6 predstavnikov neučnega osebja (100%). V okviru svetoivanskega in rojanskega didaktičnega ravnateljstva (šole v Barkovljah, Rojanu, pri Sv. Ivanu in na Katinàri) je volilo 314 staršev (86,98% - 361 upravičencev), 22 od 24 učiteljev in vseh 5 predstavnikov pomožnega osebja. možno osebje so oddali glasove na tiste kandidate, ki jih najbolj poznajo in ki naj bi predstavljali njihovo šolo v svetu šolskega o-koliša. Ob tem lahko le z zadovoljstvom ugotavljamo, da je dejansko zastopana velika večina naših osnovnih šol. • Občinski anagrafski orad bo danes odprt od 9. ure do 11.30. Tudi v Dolini je večina staršev volila že dopoldne niiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiif . VZROKE JE TREBA ISKATI V GORNJEM TOKU PONIKALNICE Zaradi onesnažene Timave močno skrčena dobava vode ACEGAT poziva potrošnike, naj štedijo z vodo v korist prebivalcev višjih predelov mesta V obširnih mestnih in delno tudi predmestnih predelih je včeraj zgodaj zjutraj zmanjkala voda. To stanje se je zvečer nekoliko izboljšalo, saj drastičnega skrčenja dobav vode ne gre pripisati tehničnim okvaram, temveč dejstvu, da je bila včeraj voda v Timavi preveč umazana in bi njena obdelava terjala preveliko dela in časa za pičle rezultate. Vse kaže, da so umazane odplake v gornjem toku Timave krive, če je ACE GAT bil prisiljen skrčiti dobavo od običajnih 250 tisoč kubičnih metrov na skoraj polovico. To so dosegli delno s trojnim filtriranjem vode, za manjši del pa z intenzivnejšim črpanjem čiste vode iz izvira Sardoč, ki pa nikakor ne zadošča za celotno tržaško prebivalstvo, ker je zadnje čase nekoliko usahnil zaradi redkih padavin. Upravo ACEGAT je, s tem v zvezi, pokrajinski zdravnik dr. Fabiani pozval, naj iz higienskih razlogov omeji dobavo vode industrijskim obratom, obenem pa pozval prebivalstvo, naj štedi z vodo, da je bo dovolj za vse. Razumljivo je namreč, da ustvarjanje vodnih rezerv iz bojazni, da je bo zmanjkalo, dejansko ta proces samo pospešuje in še to na škodo prebivalcev gornjih predelov mesta, kamor voda, zaradi nizkega pritiska, ne pride. . Pri «vodni upravi» ACEGAT upajo, j da jim bo uspelo neugodje v kratkem ublažiti, pripominjajo pa, da gre za «sezonsko» onesnaženje vode Timave, ki pa je tembolj občutno, ker so rezervni izviri čiste vode tokrat sorazmerno revnejši. ger, Kersnik, Tavčar in drugi) bo brala prof. L. Sancinova, ker bodo člani SSG zaradi gostovanj odsotni iz Trsta. Predavatelja bo predstavil podpredsednik NŠK profesor F. Škerlj. To predavanje bo zelo zanimivo in poučno zlasti za našo šolsko mladino in njihove vzgojitelje. Vabljeni! Vstop prost. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V petek, 14. t.m., bo ob 17. uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo: razprava o prizadevanjih za spremembo pooblaščenih odlokov, o samostojnosti slovenske šole in z njo nujno povezanim samostojnim slovenskim šolskim okrajem ter o proglasitvi stavke šolskega osebja in protestne demonstracije v Rimu za dosego sprememb pooblaščenih odlokov v korist slovenske šole ter ustavnih popravkov v korist vse slovenske narodne skupnosti. Tajništvo priporoča članom glavnega odbora, nadzornega odbora in razsodišča, da se seje točno in gotovo udeležijo. SESTAVA NOVIH SVETOV ŠOLSKIH OKOLIŠEV Dolinsko didaktično ravnateljstvo V svet šolskega okoliša so bili izvoljeni za predstavnike staršev Peter Glavina (Domjo), Marino Peče-nik (Boljunec), Boža Petaros roj. Zahar (Boršt), Celestin Canziam (Dolina), Tamara Caharija por. Cu-pin (Žavlje) in Just Žerjal (Dolina). Za učitelje: Boris Žafran (Domjo), Ljuba Smotlak (Boljunec), Albin Grmek (Dolina), Severina Pernarčič por. Vecchiet (Boršt), Anamarije Regent por. Roncelj (Žavlje), Natalija Sirk por. Tul (Mačkolje). Za pomožno osebje je bil izvoljen Marino Ota (Ricmanje). Nabrežinsko didaktično ravnateljstvo Predstavniki staršev: Gabriela Antoni (šempolaj), Evgen Pahor (Devin). Marija Kante (Zgonik), Marija Terčon (Sesljan), Roza Marija Pertot (Nabrežina) in Mileva Franceschini (Salež). Izvoljeni predstavniki učiteljev: Ivan Kretič (Devin), Lidija Caharija (Zgonik), E-milija Pahor (Šempolaj), Stanislava Čuk (šempolaj), Ana Bertocchi (Mavhinje) in Daniela Zonta (Šti-van). Za pomožno osebje je bil izvoljen Guglielmo Granduzzi. Opensko didaktično ravnateljstvo Izvoljeni predstavniki staršev: Renata Kralj por. Collerig (Trebče), Egidij Martelanc (Opčine), Josip Žagar (Bazovica), Zorka Kapun roj. Sterni (Križ), Ludvik Starc (Prosek), Egon Škrk (Repentabor). Izvoljeni predstavniki učiteljev: Ivanka Hrovatin (Opčine), Branislav Lupine (Opčine), Eda Lippert por. Prešel (Gropada), Aleksandra Gulli por. Gori (Trebče), Marko Paulin (Prosek), Felicita Černi por. Artač (Repentabor). Za pomožno osebje je bil izvoljen Silvester Ozbič. Šentjakobsko didaktično ravnateljstvo Izvoljeni predstavniki staršev: Bruno Zobec (Skedenj), Ivan Sluga (Sv. Ana), Jožko Gerdol (Ul. Donadoni), Helena Race (Ul. Donadoni), Nadja Benedetič (Sv. Jakob), Glauko Turk (Sv. Jakob). Izvoljeni predstavniki učiteljev: Dušan Jakomin (Skedenj), Josip Šuligoj (Sv. Jakob), Ondina Paoletti (Skedenj), Silva Kodrič (Sv. Ana), Marija Co- retti (Ul. Donadoni), Pavla Kobal (Ul. sv. Frančiška). Za pomožno osebje je bil izvoljen Marcel Petkovšek (tajnik ravnateljstva). Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan-Rojan Izvoljeni predstavniki staršev: Vida Košuta por. Jagodic (Rojan), Franc Mljač (Sv. Ivan), Jože Gruden (Rojan), Rinald Ciacchi (Sv. Ivan), Darij Gregori (Katmara), Sonja Polojaz por. Lokar (Barkov-Ije). Izvoljeni predstavniki učiteljev: Stanislav Zorko (Rojan), Vera Pertot por. Poljšak (Rojan), Justina Jurkič por. Petkovšek (Katinara), Stanislava Žerjal por. Luiza (Sv. Ivan), Ana Sancin por. Furlan (Sv. Ivan) in Nada Martelanc (Barkov-Ije). Za pomožno osebje je bila izvoljena Stanislava Repinc (Sv. Ivan). Današnja popoldanska služba lekarn Lekarne bodo danes popoldne zaprte kakor vse ostale trgovine. Odprte bodo od 16. do 19.30 le sledeče: INAM — Al Cedro, Trg Oberdan 2; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4; Godina Patung, Trg sv. Jakoba 1; Rosset-ti-Emili, Ul. Combi 19 in All’Annunr ziata, Trg Valmaura 11. Dnevna od 13. do 16. ure ter nočna služba lekarn pa ostane nespremenjena. TRETJE PREDAVANJE O SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI Jutri v Kult. domu o prozi XIX. stoletja Predaval bo univ. prof. dr. M. Kmecl Jutri, v sredo, 12. t.m., ob 18.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma tretje predavanje cikla o slovenski književnosti v priredbi Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Predaval bo univ. prof. dr. Matjaž Kmecl o slovenski pripovedni prozi XIX. stoletja. Odlomke iz poglavitnih del tedanjih slovenskih pisateljev (Mencin- Srečanje z izvajalci opere «Parsifal» «'shitri, "i> sredo, 12. f.mlr ob 19. uri, bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 na pobudo tržaškega združenja prijateljev operne glasbe srečanje z izvajalci Wagnerjeve opere «Parsi f ah, ki je na repertoarju gledališča Verdi. Razgovora s tržaškim občinstvom se bodo udeležili dirigent Georges Sebastian in pevci Herbert Becker, Rudolf Holtenau, George Fourie, Franc Mazura in Trije jugoslovanski filmi v kinoforumu «Campi Elisi» Z zadovoljstvom sprejemamo, da se je italijanski filmski klub, Ki-noforum «Čampi Elisi-», odločil, da prikaže lastnim članom tri jugoslovanske filme, ki jih je lani v Škednju predvajala Slovenska prosvetna zveza. Jutri, 12. t.m., bo krožek v lastni dvorani predvajal film Puriše Djordjeviča «Jutro» (L’alba di un giorno), Zadnja pot Rosande Pračkove V nedeljo popoldne so na pokopališču v Izoli položili k zadnjemu počitku znano tržaško antifašistično borko Rosando Štoko Prečkovo, ki je pretekli petek podlegla srčni bolezni. Koliko človek v življenju velja, posredno pove tudi njegovo zadnje slovo. Že dolgo pred pogrebom se je zvrstila ob njenih parah cela množica ljudi, njenih znancev, domačinov iz Izole, pa tudi veliko prijateljev in soborcev iz Kopra ter neverjetno veliko Tržačanov še posebej škedenjcev, ki so se prišli poslovit od Rosande in Zdrave, kot se je kot borka-ilegalka imenovala. Žalni sprevod, ki se je razpotegnil od mrliške veže do njenega groba, so spremljale žalne koračnice, ki jih je igrala domača godba na pihala, ob odprtem grobu pa ji je zapel dve žalostinki domači mešani pevski zbor. Od pokojnice so se poslovili v imenu bivših borcev Ivan Škerjanc, v imenu žena Mirna Čotarjeva, v imenu bivših tržaških Ursula Schroder-Feinen, kakor tudi aktivistov pa je pokojnici prinesel zborovodja Gaetano Riccitelli. Vstop zadnji hvaležni pozdrav Franc prost. 1 Udovič. iiiuiiiHiimuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiimii SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE SKUPNOSTI Velik narodnostni pomen kraške gorske skupnosti Zadovoljstvo po sestanku z jugoslovanskim generalnim konzulom Renkom V petek, 7. t.m., se je sestal razširjeni izvršni odbor Slovenske skupnosti v sestavi Harej, Legiša, Lokar, Mljač, Tul, Terčon pod predsedstvom tajnika stranke Dolharja Na dnevnem redu je bilo več perečih vprašanj: urbanistični in last- NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK V nedeljo med volitvami na Opčinah niški problem v zvezi z graditvijo avtoporta v repentabrski občini ter širša politika stranke do takšnih in podobnih iniciativ javnega in gospodarskega značaja, pri katerih pa Slovenci plačujemo najvišjo ceno, vprašanja v zvezi s sestavo no vega občinskega odbora v tržaški občini, stališče, ki naj ga stranka zavzame do novega deželnega programa ter nova porazdelitev pokrajinskega področja v zvezi z bližajočimi se pokrajinskimi volitvami. Odbor je tudi potrdil nekatera i-menovanja stranke v krajevne u-stanove, razpravljal o najnovejšem političnem razvoju med goriškimi Slovenci ter z zadovoljstvom vzel na znanje, da se je delegacija stranke sestala na vljudnostnem o-bisku z novim jugoslovanskim konzulatom v Trstu, Ivanom Renkom, ki je sprejel vabilo, da v kratkem obišče strankine prostore. V zvezi z ustanovitvijo gorskih skupnosti je izvršni odbor podal sledeče politično oceno: Nova Kraška gorska skupnost se širi na e-najst občin v naši deželi od Sovodenj pri Gorici pa do Doline ter se razteza preko precejšnjega ozemlja, ki je v glavnem naseljeno s Slovenci. Ta ustanova ima velika polnomočja v zvezi z upravljanjem javnih zadev, ki so posebne važnosti za tukaj živeči slovenski živelj. Izvršni odbor Slovenske skupnosti s posebnim zadbvoljstvom poudarja, da ima v novem telesu Idealne samouprave, Slovenska skupnost 9 od 49 predstavnikov, Slovenci iz različnih političnih formacij pa absolutno večino, vsled česar z gotovostjo pričakujemo, da bo Kraška gorska skupnost sprejela vse tiste ukrepe, ki so primarne važnosti za nadaljnji narodnostni obstoj ter gospodarski in družbeni napredek Slovencev, predvsem kar se tiče dvojezičnosti na opisanem ozemlju. Amaterski oder Prosek Kon-tovel iskreno čestita Stanetu Raztresena ob prejemu Prešernove nagrade. Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu priredi v sodelovanju s Krožkom za družbene in politične vede «Finko Tomažič» v Trstu posebno predstavo igre za pouk Bertolta Brechta IZJEMA IN PRAVILO z diskusijo o avtorju in njegovem delu. Predstava bo v četrtek, 13. februarja ob 20. uri v dvorani p.d. «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadstropje. Uvod v diskusijo bosta imela režiser Mario Uršič in režiser predstave Sergej Verč. VERDI Danes, 11. t. m., ob 19. uri druga predstava Wagnerjeve opere «Parsifal» za red C—A. Dirigira Georges Sebastian, Režija Werner Kelch. Nastopajo isti izvajavci kot na premierski predstavi. ROSSETTI Danes, v torek, ob 20.30: Arthur Miller «Lov na čarovnice» (Il crogiuolo). Režija Sandro Bolchi, scena Sergio D'Osmo. Predstave do 16. t.m. Prodaja vstopnic v Pasaži Pretti, tel. 36-372 - 38-547. AVDITORIJ Danes ob 20.30 za ciklus «Gledališče danes»: Shakespeare «Vihar». Uprizarja igralska skupina «La Log-getta». Rezervacije vstopnic v Pasaži Pretti, tel. 36-372 — 38-547. Slovenska prosvetna zveza Slovenska prosveta prirejatav-nedeljo; 16;-februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu . : osrednjo Prešernovo proslavo Sodelujejo: Komorni orkester iz Ljubljane, dirigent Anton Nanut, solista Ivan Sancin (bas) in Ruda Kosi (harfa), recitator Stane Raztresen, član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Kandidati za zavodski svet nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda vabijo vse starše na sestanek, ki bo v petek, 14. t.m. v šolskih prostorih ob 17. uri. Kandidati bodo seznanili starše s programom kandidatne liste. Nato boste starši izbrali po 4 predstavnike posameznih razredov za razredne svete ter 2 predstavnika za disciplinski svet. Sestanek je važen, udeležite se ga vsi. Krožek za družbene in politične vede «FINKO TOMAŽIČ» v Trstu prireja v sodelovanju s SLOVENSKIM AMATERSKIM GLEDALIŠČEM predstavo igre za pouk-enodejanke BERTOLTA BRECHTA IZJEMA IN PRAVILO z diskusijo o avtorju in njegovem delu. Uvod v diskusijo bosta imela režiser MARIO URŠIČ in režiser predstave SERGEJ VERČ. Večer bo v četrtek, 13. februarja, ob 20. uri v dvorani PD «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. Vljudno vabimo k udeležbi. Odbor priredi SZ «BOR» PUSTNI PLES danes, 11. februarja, od 21. do 4. ure zjutraj na stadionu «1. maj». Igra ansambel «TOTEM» Rezervacija miz danes, od 14. do 21. ure na tel, številki 51377. Kino La Cappella Underground 19.00 in 21.00 «Hellzapoppin». Režija H. C. Potter. Ole Olsen in Mischa Auer. Ariston 16.00—22.00 «Vemisciat». Barvni film. Nazionale 14.30 «Dai papà... sei una forza». Bob Grane, Barbara Rush. Walt Disneyev film v barvah. Excelsior 16.00 «Corruzione al palazzo di giustizia». Franco Nero. Grattacielo 15.00 «Una prostituta al servizio del pubblico ed in regola con la legge dello stato». Giancarlo Giannini in Giovanna Ralli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «L’organizzazione ringrazia, firmato il Santo». Roger Moore. Barvni film. Eden 15.00 «Il gatto e il topo». Kirk Douglas in Jean Seberg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 15.00 «Emanuelle». Barvni film, v katerem igrata Silvia Kristel in Marika Green. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «Ceravamo tanto amati». Nino Manfredi in Vittorio Gass-man. Barrai film. Capitol 15.00 «Finché c’è guerra c’è speranza», barrai film. Igra Alberto Sordi. Cristallo 15.30 «Agente 007 l’uomo dalla pistola d’oro». Roger Moore. Barrai film. Impero 16.00 «La poliziotta». Barrai film. Igra M. Melato. Filodrammatico 16.00 «La cameriera». Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «La sbandata». Barvni film, igrata Domenico Modugno in Luciana Paluzzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Inno di battaglia». Rock Hudson, Martha Hyer. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Permette signora che ami vostra figlia?» Ugo Tognazzi, Bemardette Lafont in F. Fabrizi. Abbazia 16.00 «Provaci ancora Sam». Woody Alien. Barrai film. Astra 16.00 «Ne onore, ne gloria». Anthony Quinn in Alain Delon. Radio 16.00 «Lucky Luciano». Gian Maria Volontà. Barvni film. Mignon 14.30 «Spruzza, sparisci e spara». Barvni Disneyev film. Razna obvestila SPDT - smučarski odsek vabi na «Drugi smučarski . večer», ki bo v petek, 14. t. m., ob 20.30. Predaval bo Rasto Furlan, trener ekipe SPDT, o temi Tekmovalna tehnika. Predavanje bodo. . spremljali diapozitivii Vèéraj-danes Danes, TOREK, 11. februarja PUST, RADO Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.25 — Dolžina dneva 10.11 — Luna vzide ob 6.54 in zatone ob 18.01 Jutri, SREDA, 12. februarja PEPELNICA, DAMIJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.4 stopinje, najnižja 2,8, ob 19. uri 7.5 stopinje, zračni pritisk 1022,6 mb, j Cattedrale Male miške, cvetke, piske, kavalirje, mušketirje, zlatolaske, lepe maske vabimo na nevsakdanje prav veselo pustovanje! OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Danes. 11. februarja ob 15.30 v prostorih PD Slavko Škamperle na Stadionu 1. maj Slovenski klub priredi danes, 11. t. m. z začetkom ob 20.30 PUSTNI VEČER Za člane in prijatelje kluba jota. za vse pa SILVIJ KOBAL in ADRIJAN R STJA kot Giovanin in Pepo. Vabljeni! Maškare zaželene! Prosveta Aljoša Žerjal zadovolji vsakokrat svoje Škedenjce z uspelimi fiW1, Zato pridite tudi v četrtek, 13. t. W-. ob 20.30 v prostore prosvetnega društva «Ivan Grbec», kjer bo Aljoša prikazal svoje najnovejše stvaritve. Prispevki Namesto cvetja na grob Rosande-Zdrave Praček in strica Ivana Mezgeca daruje Franc Brus 5.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Rosande Štoka - Praček daruje Rosanda Godina. 2.000 lir za PD Ivan Grbec. Po pogrebu Stojana Žerjala iz ljunca darujejo pogrebni pevci 20.0W lir za PD Prešeren. V spomin Slavka Nardina daruj® prof. Deško z družino 5.000 lir 28 Slovensko dobrodelno društvo. Ker nama ni bilo mogoče udeležuj se pogrebov pok. znanca in P1^*" telja Ferdinanda Ferjančiča, pok- P®-lovnega tovariša Lovreta Maverja ter pok. Rosande Praček roj. Štoka daru-jeva Zora in Anton Berginc v njih°v' spomin 10.000 lir za PD Ivan Grbec v Škednju. Prizadetim družinam na‘ jino občuteno sožalje. Namesto cvetja na grob Marii® Štoka darujejo prijatelji kulturni prireditev 18.000 lir za vzdrževanj* spomenika na Kontovelu. V isti na men darujejo Andrej Starc 5.000 m-Štefanija in Kikardo Štoka 5.000 te Vida Mennucci 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Stali ^mlji ali točneje na svoji o-fia2ov Veliko smeha so poželi tudi zPesioCl z ogromno kokljo, ki je Ija r as?® jato- Koklja predstav-stran' J®.ka italijanske večinske ki (Jr’ jajca pa glavne probleme, vìren - 653-'0 italijansko družbo. Iz-Pišča ® zabaven je bil tudi voz od rnem cev- "Ta slovenski kraj na šaha KvP-f®u rnesta je bil novinec temu . skem pustu, a se je kljub igra.,„12vrstno izkazal s svojo za- srDaan° cosmico». bìlg9^' množica za trenutek poza-težav a la. piker prikaz vsakdanjih vilu ’ seJe zvečer v velikem šteje Y Kulturni dom, kjer oživpi 1 s .Privoljenjem «austerity» treh n ?ovinarski ples. Ob zvokih -strov’ ki so igrali doma-ličini v0cne'. in zlasti ob izdatni kosi o verK,!!1-4’ ki ie kot na vsaki pristno Se ijy-,;1 zabavi teklo v potokih, so zho v . ai hitro ogreli in rajali po-^arsikrin0’- al? cel° zS°daj v jutro, svita in° -10 ie Potegnil do prvega z mačif se nato vesel, pa čeprav 'kljskin?111 na Srbi, odpravil k ne- C® opravilom. ka rala3-®1-6 všteti predvsem otroš-Janja in obisk v Miljah, kjer in ne, so se Tržačani letos zgrnili v malo obmorsko mestece v rekordnem številu, kakršnega se tudi najbolj optimistični prireditelji niso nadejali. Zato je šla tudi vsa njihova železna organizacija pod večer po gobe, ko so ljudje začeli odhajati. Marsikdo — in med temi naš kronist — je moral preko meje v Čamporah in nato čez Škofije domov, da se ne bi zastrupljal z izpuščenimi plini pod tesnim milj-skim predorom. Prepolne roke dela so poleg mestnih redarjev imeli včeraj gostilničarji, ki so že pred dobrim tednom oddali vsa razpoložljiva mesta. In marsikdo je sedel za pogrnjeno mizo že ob 11. uri, le da se ne bi odpovedal kosilu v pustno razpoloženih Miljah. Z razliko od Kraškega pusta, ki vsako leto, pa čeprav v pikri obliki, opozarja na najbolj perečo problematiko, so se miljski pustni delavci odločili za bolj ležeren prikaz, katerega osnovne značilnosti sta koreografska usklajenost in izpopolnjenost vozov. V tem so veliko posnemali znane pustne «umetnike» iz Viareggia, čeprav so iz objektivnih razlogov (premajhna denarna sredstva, zlasti pa tesne miljske ulice) pri tem veliko bolj omejeni. Tokrat se miljski predpustni vrvež le za las ni zaključil s tragedijo. Skupini Brivido se je v soboto popoldne med zaključnim delom vnel voz in ognjeni zublji so kot bi trenil pogoltnili orjaškega zajca, prekritega z vato in drugimi vnetljivimi snovmi. Še na srečo, se ni nihče huje opekel. Člani ene najbolj znanih miljskih pustnih skupin pa kljub nesreči niso vrgli puške v koruzo in so ob pomoči ostalih tekmovalcev v eni noči obnovili svojo lutko z gibljivimi ustmi, očmi in ušesi. V tem je prišla do izraza solidarnost in zdrav tekmovalni čut vseh pustnih delavcev: vsi se radi potegujejo za zmago, vendar pa ne na račun tovarišev, ki jih je doletela nesreča. Miljsko pustno praznovanje je letos preseglo vse dosedanje rekorde. Poleg nenadejanega števila gledalcev, se je letos udeležilo sprevoda alegoričnih voz rekordno število šem (našteli so jih okrog 1.500), ki so pele, plesale in zbijale šale ob in na tehnično dovršenih vozovih, pravih biserih ljudske ' umetnosti/ Vsi brez izjeme so bili letos mehanizirani in okrašeni z gibljivimi orjaškimi lutkami. Končno zmago je devetčlanska žirija* prisbàila 'škubirii ’ «Óhgia», ki se je letos predstavila z vozom «Arca di Noè 75». Na drugo - mesto se je uvrstila skupina «Lampo» s svojimi Vikingi, tretja pa je bila «Brivido» z «Igrami in igračami vseh časov». Tekmovalci, z izjemo zmagovalcev seveda, niso soglašali š sklepom žirije in marsikdo se je zaklinjal, da prihodnje leto ne bo več tratil toliko časa zastonj. Pa jim ne gre verjeti: čez nekaj mesecev se jih bo spet lotila ustvarjalna žilica in se bodo posvetili delu in ustvarjanju prav s tako vnemo kot letos. Nedeljski pustni sprevod so posneli na trak snemalci koprske barvne televizije, ki je posvetila dogedku nekajminutno oddajo, poleg krajevnih časopisov pa je tradicionalnemu prazniku odmeril precej prostora tudi krajevni radijski dnevnik. Žal tudi tekrat ni bilo ekipe italijanske televizije, ki se je prošnjam in zah-tevam organizacijskega odbora Milj-skega pusta vedno izmikala z izgovorom. da mora pač valorizirati prireditev v Viareggiu. Vlog tako na osrednjem ravnateljstvu v Rimu kot na krajevno ravnateljstvo v Trstu ni manjkalo, a doslej je bilo vse zaman. Kaže, da odgovorni televizijski funkcionarji tako za Miljski kot za Kraški pust nimajo posluha, čeprav gre za prireditvi, ki. tako po množici gledalcev kot po prikazu nimata tekmecev v deželi in morda Celo ne v državi, če izvzamemo Viareggio. Izredno veselo je bilo v nedeljo popoldne v Kulturnem domu, kjer so se pod spretno režijo članov Stalnega slovenskega gledališča naši malčki, vsi brez izjeme okusno našemljeni, sprostili in se tudi ob zvokih prijetnih melodij zavrteli v veliko veselje mamic in očetov, ki so jih morali večkrat «nasititi in napojiti». Rajali so tudi v prostorih Prosvetnega društva «I. Gruden» v Nabrežini, medtem ko bo tudi danes dovolj rajanja za vse. Zabave bodo v prostorih svetoivanskega prosvetnega društva «Škamperle» in tudi v Križu, kjer p.d. Vesna pripravlja popoldne rajanje za otroke, zvečer pa za starejše. Končno bo pustni večer tudi v Slovenskem klubu. Pust se torej poslavlja: danes bo posebno živo v Skednju, kjer bo po ulicah obilo smeha, v gostilnah pa dovolj domače hrane in domače kapljice. Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi danes, 11. februarja, ob 15. uri, v krožku športnega društva «Primorje» OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. NA NEDELJSKIH VOLITVAH V OKOLIŠKE ŠOLSKE SVETE l množično prisolnostio na volitili so Siniši pokazali Ho zanimanie za Šolska vprašanja V doherdobskem okolišu je volilo kar 97 odstotkov staršev, v gori-škem pa 84,24 - Ob 11.30 so vsi starši na Vrhu že opravili svojo dolžnost - Manjši odstotki volivcev na italijanskih šolah PD VESNA - KRIŽ prireja danes, v torek, 11. t. m., v Ljudskem domu v Križu ob 15.30 PUSTNO RAJANJE in zvečer od 20.30 do 4. ure zjutraj PUSTNI PLES Igral bo ansambel Kras Rezervacije miz v Ljudskem domu Nedeljskih volitev v razne šolske svete se je udeležilo zelo veliko staršev in učiteljev. Tako eni kot drugi so pravilno razumeli pomen teh volitev, ki pomenijo nekaj novega v našem šolskem življenju in so se zato nove pravice, ki jim jo daje zakon, polnoštevilno po-služili. Brez dvoma so se za problem najbolj zavzeli slovenski starši, ki so množično šli na volišča. Ponekod so volili vsi, drugod pa so manjkali le nekateri posamezniki. To je dokaz, da so naši starši pravilno doumeli pomen teh volitev in so množično šli na volišča tako kot so množično prihajali na predvolilne sestanke. To kljub temu, da so bile v slovenskih šolah predlagane enotne liste in ni bilo torej treba bojevati se za vsak glas med kandidati nasprotujočih si list. Nimamo podatkov za vse volilne okoliše (ti sovpadajo z območji didaktičnih ravnateljstev) na Goriškem, vendarle pa lahko mimo trdimo, da so zabeležili najvišji odstotek volivcev v doberdobskem okolišu za slovenske šole (sem spadajo vse slovenske šole v sovodenjski in doberdobski občini) in sicer kar 97 odstotkov. Od skupnih 349 volivcev se je na šolah javilo kar 338. To je rekord. Večina volivcev je skoro povsod prišla na volišča v popoldanskih urah. Na šoli v Doberdobu je namreč ob 14. uri volila le tretjina staršev, podobno je bilo tudi drugod. Izjema je Vrh, kjer je vseh 26 starsev volilo že do OJ PREDPUST, TI ČAS PRESNETI,.. 10.000 ljudi je v Šempetru prisostvovalo pustni prireditvi Sprevod alegoričnih voz in pustnih mask . Drugo nagrado je prejela skupina z Opčin za «Hobotnico» Topla in sončna nedelja je v Šempeter pritegnila nad 10.000 ljudi, ki so prišli iz raznih krajev Primorske in zamejstva, da si ogledajo tradicionalno pustno prireditev. Že ob 13. uri so se pričele stekati kolone osebnih avtomobilov iz vseh koncev in smeri, da so bile tako ob 15. uri vse ulice,-pločniki-in parkirni prostori dobesedno zatrpani. Množica ljudi je vztrajno in nestrpno čakala na Trgu Ivana Roba, koder naj bi bil mimohod pustnega sprevoda. Množica je bila tokrat opeharjena, kajti čakali so zaman. Zborno mesto skupin in posameznih mask je bilo na obvozni cesti pri Moto-remontu, nato so prispeli do Bratuževe ulice po gostem špalirju radovednežev do trgovskega centra, kjer je bil mimohod in ocenjevanje. Pustnih «firbeov» jè bilo letos več kot lani, mask pa precej manj. Predstavilo se je 17 skupin, 24 podskupin in posameznikov. Posamezne skupine ter posamezniki so prišli celo iz Maribora in zamejci z Opčin,' pri Trstu, Krasa, spodnje Vipavske in drugih vasi. Komisija je imela dokaj težavno nalogo, da je pravično ocenila skupine in posamezne maske in nagrade pošteno razdelOa. Domiselnost posameznih skupin, kakor poedinih mask je bila zares dobro izvedena. Prvo nagrado v znesku 2.500 dinarjev je dobila skupina «Sodobno kraško kmetijstvo», ki je pozivalo kmete, da naj se vrnejo na kmetijo in pričnejo ponovno proizvajati, kmetijske artikle, drugo nagrado je prejela skupina z Opčin za «Hobotnico», ki jo je vodil Viktor Sosič z Opčin. Za pripravo alegoričnega voza je porabil ogromno časa, poleg tega pa 120 kg raznega papirja, več kg žice, lepila in drugega materiala. Dodelili so mu nagrado v znesku 1.500 dinarjev, tretjo nagrado v znesku 1.000 dinarjev, so dodelili skupini «TOST» iz Bilj, četrto mariborskim muzikantom in peto Mlinu na veter iz Vrtojbe. Med posameznimi maskami se je domiselno najbolje predstavila mala deklica iz Nove Gorice za «metuljčka», ki je dobila nagrado v višini 500 dinarjev, druga je bila «ciganka» (to je bila «Noetova barka» v Miljah: prva nagrada dijakinja slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici Nadja Grusovin), ki je dobila 300 dinarjev, tretje mesto je zasedla maska «direktor brez glave», četrto pa «pivec piva» z Opčin pri Trstu, nato še «Jndijanka», Pustna prireditev je bila naperjena v nagel porast cen, nizkih delovnih plač, naftne krize ter domačih problemov, mi ,oTshó,l i . .iberna ■ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in Komisija za doraščajočo mla-no pri SKGZ priredita danes, 11. februarja, ob 15. uri v PROSVETNI DVORANI V GORICI OTROŠKO MAŠKARADO Na sporedu so šaljive tekme, ples, srečolov in predvajanje filma Stanila in Ollia, Vabljeni vsi otroci! PROSVETNO DRUŠTVO «DANICA» Z VRHA priredi danes, 11. t.m., ob 21. uri v prostorih sedeža pri črncih PUSTNI PLES v Športno društvo «Sovodnje» priredi danes, 11. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu PUSTNI PLES Mize lahko rezervirate pri odbornikih ali na sedežu društva. Za veselo razpoloženje bo poskrbel domači ansambel «The Lovers» 5D «Juventina» v štandrežu priredi danes, 11. februarja 1975, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 PUSTNO RAJANJE Igral bo doberdobski ansambel «Kraški odmevi». Vabljeni! Prosveta Prosvetno društvo «Briški grič» v števerjanu priredi v petek, 14. februarja, ob 20. uri na sedežu na Valerišču PREŠERNOVO PROSLAVO. Na sporedu bodo govor, recitacije gojencev Dijaškega doma in nastop okteta «Jelovica» iz škofje Loke. 11.30, nakar so volišče zaprli in ob ima sedež v Ulici Cappuccini, so 13. uri že zaključili s preštevanjem i bili izvoljeni naslednji starši: Ser- glasov in z drugimi formalnostmi, j gio Lutman, Silvia Luterotti roj. Manjši odstotek pa so zabeležili Wahrensening, Giuseppe Sardelli, v goriškem okolišu za slovenske Fehce Munafò, Daniele Jug, Aldo šole in sicer 84,24 odstotka. Od Pierattom, Marino Da Ros, Giorgio skupnih 457 volilnih upravičencev Učitelji, ki so bili izvoljeni ••i. • __i:i_ oor xt_ .• -• n : i „ • OlialHfvrr* Alcra/iomi AlHa TTocinln jih je volilo 385. Največje število odsotnih je treba zabeležili v sloven- so: Gualtiero Algadeni, Alda Fastolo roj. Vidoz, Lionello Trombini, Mario ski osnovni šoli v Ulici Croce, kjer Corbatto, Luigi Zanetti, Antonio je od 138 volilni upravičencev prišlo na volišča le 100 staršev. Treba pa je vedeti, da hodijo v to šolo tudi nekateri otroci iz raznih zavodov, katerih starši ne bivajo v Gorici in niso zaradi tega prišli volit. Tudi v tem okolišu je treba omeniti starše iz Štmavra, ki so vsi volili (vseh je osem) do 12. ure, tako da so člani volilnega sedeža lahko predčasno zaključili volilne operacije. Stoodstotno ;.o volili tudi starši v šolah v Škrljevem in na Ple-šivem. Nekaj podrobnejših podatkov. Kot smo že omenili je v doberdobskem volilnem okolišu od skupno 349 volilnih upravičencev za okoliški šolski svet volilo 338 ljudi. Nekaj glasovnic je bilo neveljavnih, veljavnih pa jih je bilo 316. Od 21 učiteljev jih je volilo 20, veljavnih glasovnih pa je bilo 19. Od šestih članov neučečega osebja v šolah sta vohla samo dva. Na posameznih šolah je bila udeležba sledeča: Doberdob: vpisanih 125, volilo 120; Jamlje (tu so volili Mattioli, Marina Zotti roj. Comelli Adriana Spongia roj. Zucco. V drugem goriškem okolišu, ki ima didaktično ravnateljstvo v LH. Codelli, so bili izvoljeni naslednji starši: Nicolò Fattuzza, Armando ] vodja arheološkega oddelka Gonške- \ MEDNARODNI ARHEOLOŠKI REVIJI Znanstvena publikacija o tolminski nekropoli Študijo napisal Drago Svoljšak Pravkar je izšel 18. zvezek med-, je hkrati označevalo njihovo lego. narodnih arheoloških izdaj z latin-\ Pri nekaterih grobovih je nekaj krož. skim naslovom Inventaria arheolo- j no postavljenih kamnov tvorilo skro-gica, ki spada pod okrilje medna- j mno grobno arhitekturo, rodnega združenja za predzgodovinske in prazgodovinske znanosti. Ta zvezek (13 listov risb z dokumentacijo in ena stran uvoda) je v celoti posvečen izkopaninam tolminske nekropole žganih grobov iz starejše železne dobe, izdali pa so ga Slovensko arheološko društvo, Arheološko društvo Jugoslavije in Goriški muzej. Te izdaje urejata M. Gara-šanin in J. Kastelic. Publikacija je pisana v francoščini po že uveljavljenem sistemu dokumentacije in je namenjena predvsem znanstvenemu svetu, zato je tudi naslov francoski in sicer TOLMIN, la nécropole de Vdge du fer ancien. Avtor je Drago Svoljšak, Obit, Umberto Martigana, Marino Martinelli, Assunto Garozzo, Emilio Brumai, Eda Sellan - Sartori. Giovanni Foccia. Učitelji, ki bodo v o-koliškem šolskem svetu pa so Lucia Tavano roj. Medeot, Maria Luisa Ciani por. Scopettina, Alessandra Cergna por. Benet, Emilia Gullin, I.udìa Beltram, Laura Covassi por. Milocco. V tretjem šolskem okolišu, ki ima sedež v Ul. Žara (tu so tudi italijanske šole v Podgori in pri pevm-skem mostu) bodo v okoliškem šolskem svetu starše zastopali Umberto Perini. Sergio Remoli, Remigio Bregant, Aurelio Russian, Elso Milocco, Celso Blasov, Gianfranco Stocchi in Rino Rupil, učitelje pa Mario Brancati, Rosita Bortussi, Giuseppe Marzilli, Claudia Bella, Giorgio Dellago, Concetta Ballaben, schinis. POVSOD POUDARJEN POMEN PREŠERNOVE MISLI tudi starši iz Dola): vpisanih 63,1 Bruno Orzan in Oleverza France-volilo 61; Sovodnje: vpisanih 82, volilo 80; Rupa: vpisanih 51, volilo 50; Vrh: vpisanih 26, volilo 26. Izvoljeni so bili naslednji starši: Edica Lutman por. Hmeljak, Leda Cumini por. Jarc, Ladislav Devetak, Darij Leghissa, Jožica Rutar por. Peric, Ivan Gorgič. Izvoljeni so bili naslednji učitelji: Rudolf Devetak. Zorka Saksida por. Graziani. Radovan Kodrič, Anica Vižintin vd. Pahor, Lidija Petejan por. Vižin, Lidija Koškin por. Vižintin. Za pomožno osebje je bila izvoljena Ema Šturm por. Vižintin. V goriškem okolišu pa je bila udeležba na volitvah kot sledi. Od 457 volilnih upravičencev med starši jih je prišlo na volišča 385. 333 glasovnic je bilo veljavnih. Od 32 učiteljev jih je prišlo na volišča 31, le 22 glasovnic je bilo veljavnih. Članov neučečega osebja je v tem okolišu 10, volilo jih je 9, veljavnih glasov pa je 7. Prinašamo podatke o volilnih upravičencih in o volivcih v šolah tega okoliša. Gorica, Ul. Croce: vpisanih 138, volilo 100; Gorica, Vi. Randaccio, vpisanih 74, volilo 63; Štandrež: vpisanih 93, volilo 84; Podgora: vpisanih 36, volilo 34; Pevma: vpisanih 45, vohlo 41; Štmaver, vpisanih 8, volilo 8; šte-verjan, vpisanih 57, volilo 49; Ple-šivo: vpisanih 4, vohlo 4; škrljevo: vpisana 2, vohla 2. Izvoljeni so bili naslednji starši: Marko Waltritsch, Karlo Nanut. Do lores Lenardič por. Mermolja, Irena Vetrih por. Bertoiini, Marjan Ter-pin in Bernard Antonič. V okoliškem svetu bodo naslednji učitelji: Ivan Bolčina, Adrijana Dornik, Tatjana Bednarik, Stanislava Čermelj por. Rustja, Mladen Uršič in Pierina Černič por. Brešan. Za neučeče osebje je bil izvoljen Valentin Devetak. Včeraj zjutraj so predsedniki posameznih vohšč izročili didaktičnim ravnateljem zapisnike o volitvah. Včeraj popoldne pa so se sestale volilne komisije, da bi pregledale rezultate na vseh šolah. Včeraj ni> smi uspeh dobiti podatkov o rezultatih volitev v medrazredne svete. Posredovali jih bomo v naslednjih dneh. Manjša je bilo udeležba staršev na italijanskih ljudskih šolah. Ponekod je število volivcev preseglo 80 odstotkov, marsikje pa je bila u-deležba pod tem povprečjem. Na italijanskih šolah so bile predstavljene različne hste, nekatere politično obarvane, druge pa so bile izraz posamezne šole. V nekaterih okoliših so tako starši lahko izbirah kar med šestimi listami. V prvem goriškem okolišu, ki ga muzeja v Novi Gorici, ki je v letih 1965-1970 vodil izkopavanja pod Kozlovim robom v Tolminu. Tedaj so odkopali oziroma raziskali 460 grobov; publikacija predstavlja krajši, a najznačilnejši izbor. Vse risbe so delo A. Sirkove iz Goriškega muzeja in T. Krasovskyja iz Mestnega muzeja v Ljubljani. V uvodu arheolog Svoljšak predstavlja tolminsko nekropolo, ki je značilna po tem, da so umrle upe-peljevali in nato zagrebali njihov pepel ter ostanke ožganih kosti v grobne jame brez žar. Pri žganju mrličev so na grmado skupaj z njimi dali tudi kovinske predmete; vse, kar je od grmade ostalo, so položili v jamo, na vse pa so še postavili vrč s hrano, verujoč, da jo bodo pokojni tudi na oni strani še potrebovali. S kamnitimi neobdelanimi ploščami so nato | glas». pokrivali in zavarovali grobove, kar Tolminska nekropola predstavlja najstarejšo fazo svetolucijske (mostarska) skupine in je zanimiv primer najstarejšega obdobja tako imenovanega halštata, kar pomeni, da spada v čas okrog leta 700 pred našim štetjem. Publikacija upošteva tudi vse doslej znano gradivo o tolminski nekropoli, je pa prva sistematska in obenem zaključena znanstvena predstavitev tega znamenitega arheološkega najdišča. T. P. Prešernova proslava v Čedadu Društvo beneških godcev «Vigion Karlič» v Čedadu je v nedeljo, 9. februarja, dopoldne priredilo v svojih prostorih svečano proslavo v čast in spomin največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Poslušalce, goste, izvajalce in predstavnike javnega življenja obel; strani državne meje je ob otvoritvi proslave pozdravil predsednik društva Lucijan Lavrenčič. Kratkemu življenjepisu največjega lirika slovenske zemlje je sledila recitacija Prešernovih pesmi, nato so se zvrstili pred mikrofonom nastopi beneških ljudskih godcev in pevcev. Kulturni spored letošnje, odlično uspele Prešernove proslave, v Društvu beneških godcev v Čedadu je zaključil nastop novega beneškega pevskega zbora «Nediže Anton Birtič Številne Prešernove proslave na Goriškem Mariborčani v Dijaškem domu in Doberdobu Na Vrhu so nastopili domači dijaki in zbor «Domačih fantov» • Govor člana tajništva SPZ D. Nanuta Zbor «Domačih fantov», ki je nastopil na Vrhu Po vseh goriških prosvetnih društvih te dni proslavljajo dan slovenske kulture. Po uspelih Prešernovih proslavah na Oslavju in v Colu je v petek zvečer prosvetno društvo «Danica» z Vrha priredilo proslavo na sedežu pri črncih. Za to priložnost je bila dvorana društva do zadnjega kotička natrpana ljudi, ki so se odzvali vabilu vaških prosvetarjev. Podpredsednik društva Marcelino Devetak je v začetku pozdravil prisotne in naglasil nekaj misli o pomenu slovenskega praznika. Spored se je pričel z nastopom domačega zbora «Vaški fantje», ki je pod vodstvom Marijana Vižintina zapel pesem «Tiha luna». Član tajništva Slovenske prosvetne zveze Danilo Nanut je govoril o aktualnosti Prešernove misli danes. Posebno za nas zamejce, je dejal, veljajo načela našega največjega pesnika in borca za slovenske pravice. Vrbovški dijaki so nato recitirali IZKORISTIL) SO ODSOTNOST DOMflCIHOV V soboto in nedeljo v mestu več tatvin: 5 milijonov lir plena Njihov cilj so bili v glavnem zlati in srebrni predmeti Več milijonov lir plena so sad številnih tatvin, ki so jih neznanci izvršili v soboto in nedeljo zvečer v mestu. Tatovi so v vseh svojih podvigih izkoristili odsotnost domačinov. V soboto zvečer so se neznanci vtihotapili v dve enostanovanjski vili v Ul. Petrogalli, ki sta last 38-letnega avtoprevoznika Marka Škorjanca (Ul. Petrogalli 10) ter 46-letnega Giovannija Busatte (št. 13). Iz prvega stanovanja so odnesli zlatnine in drugih dragocenih predmetov za pol milijona lir. Iz Bu-sattove hiše, kjer niso našli dragocenih predmetov, so odnesli veliko rjuh, brisač in podobnega blaga. Tudi tu je škode za pol milijona lir. Obe tatvini sta bili izvršeni okoli 21. ure. Sosedje so ta čas namreč videli dva mladeniča, ki sta bežala s kovčki v rokah. V nedeljo zvečer pa so v Gorici zabeležili štiri tatvine. Iz stanovanj so tatovi odnesli za 4 milijone lir blaga. V Ulici V. Veneto št. 18 so neznanci prišli v stanovanje skozi okno kopalnice. in v odsotnosti gospodarja, 36-letnega Franca Sacaia, odnesli več zlatih in srebrnih predmetov za 600.000 lir. Okoli 19. ure so neznanci (kaže, da gre za eno in isto skupino) v stanovanju 46-letnega Albina Torellija v Ulici Faiti 49 odnesli nekaj dragocenih predmetov. Največji plen pa so našli v stanovanju Carla Soranzia v Ul. Puccini 39, kjer so iz skrinje odnesli zlatnine za 2 milijona in pol lir vrednosti. Vedno v večernih urah so se tatovi vtihotapili v stanovanje Giuseppa Grabissa v Ul. Garzarolli 124, kjer so vzeli 500.000 lir v gotovini ter zlatnine za 200.000 lir. nekaj Prešernovih pesmi: Nerina Devetak «Vrbo», Žarko Gril «Memento mori», Marino Devetak «Kam?», Doriana Devetak «Nezakonska mati», Valter Devetak pa je spored zaključil s «Prvo ljubeznijo». Prešernovo proslavo na Vrhu je sklenil zbor «Vaških fantov», ki je zapel «Ob večerni uri» in «Zdravljico». V soboto so v Gorici in Doberdobu nastopili dijaki osemletke «Slava Klavora» iz Maribora, ki so se predstavili z recitacijami, petjem in plesi. V popoldanskih urah so nastopili v Dijaškem domu «Simon Gregorčič», kjer so se odzvali vabilu Slovenskega mladinskega centra, ki je pripravil proslavo dneva slovenske kulture. Spored je predvideval recitacije domskih gojencev ter nastop gostov iz Maribora. Na odru se je najprej predstavila skupina goriških gojencev (Eva Orzan, Emanuela in Mavricij Černič, Aleksandra Maraž in Dolores Bensa), Id so recitirali nekaj priložnostnih pesmi. Višješolka Dolores Bensa se je v svojem govoru dotaknila pomena Prešernovega dne. Mariborčani so se številnemu občinstvu predstavili najprej z recitacijami in petjem. V drugem delu njihovega sporeda so zaplesali venček gorenjskih in štajerskih plesov. Ob koncu popoldanskega sporeda v Dijaškem domu se je ravnatelj Edmund Košuta zahvalil gostom za njihov nastop ter jim obljubil, da jih bodo letos obiskali v Mariboru. Povedal je še, da je to prva večja prireditev, s katero se občinstvu predstavlja Slovenski mladinski center, ki je nastal pred kratkim na pobudo domske skupnosti in Mladinskega krožka. Dijaki iz Maribora so v soboto zvečer z istim programom nastopili na Prešernovi proslavi, ki jo je v Doberdobu pripravilo prosvetno društvo «Jezero». Pred nastopom je predsednik društva Karel Ferletič povedal nekaj priložnostnih besed. Ob dobrodošlici, ki jo je izrekel Mariborčanom, je rekel, da so taka srečanja še kako potrebna za našo narodnostno skupnost, ki jo od matične domovine ločuje le meja. Dijaki in profesorji, ki so jih spremljali, so v nedeljo obiskali Doberdob in okolico. Najprej so se pred vaškim spomenikom NOB oddolžili spominu žrtev načifašistične-ga terorja. Ob spremstvu domačih odbornikov so si nato ogledali Do- berdobsko jezero ter Doberdobsko planoto. Z avtobusom so se odpeljali v Tržič, kjer so si ogledali pristanišče in druge tamkajšnje zanimivosti. KLUB «SIMON GREGORČIČ» v GORICI priredi v četrtek, 13. februarja, ob 20.30 na sedežu na Korzu Verdi 13 predavanje časnikarja Jožeta Korena iz Trsta o POHODU 30. DIVIZIJE v Beneško Slovenijo februarja 1944 Predavanje spada v vrsto proslav ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Vabljeni! PD «Oton Župančič in ŠD «Juventina» iz Štandreža prirejata v četrtek, 13. t.m., ob 20.30 na sedežu v okviru 30. obletnice osvoboditve predavanje o prevratniški ČRNI MREŽI Govoril bo novinar STOJAN SPETIČ iz Trsta Kino Gorica VERDI 16.00-22.00 «Robin Hood». Barvna risanka. CORSO 17.00—22.00 «Squadra volante». T. Miliams in G. Moschin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.45—22.00 «Il saprofita», V. Monconi in A. Cleave. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00—22.00 «I maschioni». D. Pilon in R. Blauin. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18 letom. CENTRALE 16.30—2i.JO «-vmng-yu», Tl violento del karaté». Wang-yu. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. I rzic AZZURRO Zaprto. LXCELSIOR 15.00—22.00 «L’uomo senza memoria». Barvni film. PRINCIPE 15.00—22.00 «I tre moschettieri». Barvni film. l\ora Gorica SOČA «Kako to povedati svoji hčerki», ameriški barvni fiim _ 0b ig. in 20.00. SVOBODA «El Cid», ameriški barvni film — ob 17.00 in 20.00. DESKLE «Vlomilec», francoski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponori je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Carducci 38, tel. 22-68. LEKARNA v TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, UL Romana, tel. 40-497. Ob 10. obletnici smrti očeta daruje Vida Rojc 4.000 lir Dijaškemu domu. Na beograjskem «Festu 75», na katerem vrtijo najboljše filme vse svetovne proizvodnje, je v programu tudi ameriški film «The Sting», ki je, kot znano, dobil kar se dem Oskarjev. Na sliki glavna junaka tega filma ZELO DRAG SNOBIZEM DUNEDIN (Florida), 10. — Kadar ljudje že ne vedo več kam z denarjem, se izgubljajo tudi v svojevrstnem snobizmu, za katerega bi ne mogli najti primernega imena. V ZDA, pa tudi drugod po svetu, petičneži tekmujejo v tem, kako bi bili kar se da originalni. Tu so danes tekmovali med seboj, kdo bo sedel za volan avtomobila tega ali onega bivšega državnika ali zgodovinsko pomembnega človeka. Neki trgovski predstavnik iz Wisconsina je bil pripravljen odšteti 141.000 dolarjev, približno 95 milijonov lir, da je prišel do črnega mercedesa, v katerem se je nekoč prevažal Adolf Hitler. Nemški diktator je to vozilo uporabljal le na paradah in je bilo do sedanje licitacije last neke družbe iz St. Louisa, ki ga je lani kupila za 167.000 dolarjev oziroma za 118 milijonov lir. Vozilo je iz leta 1941. Avtomobil znamke lincoln od 1936, ki se je v njem nekoč vozil ameriški predsednik Franklin Roo-sewelt, pa je dosegel le skromno vsoto 47.500 dolarjev oziroma 32 milijonov lir. Rolls royce iz 1910, v katerem se je v tedanji dobi prevažal po Angliji Edvard VIII, pa ni bil prodan. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI | Prva knjiga zbirke «Igodovina v slikah» Kdor zasleduje slovenski knjižni trg, ve, da je Državna založba Slovenije pretekla leta izdajala posebno knjižno zbirko Umetnost v slikah. Ta zbirka, prirejena po o-riginalni nemški izdaji, je tudi pri nas doživela velik uspeh. Ista založba Eolie Verlag v Baden Badnu je izdala še drugo podobno knjižno zbirko z naslovom ZGODOVINA V SLIKAH. Državna založba se je odločila, da tudi to zbirko izda v slovenščini. In prav zdaj smo dobili prvo knjigo te zbirke, ki naj bi predvsem v slikah posredovala bralcu vso svetovno zgodovino. Ta zgodovina naj bi se seveda precej razlikovala od drugih zgodovinskih prikazov. Ker na potek zgodovine učinkujejo ne le politični dogodki, vojne in spopadi, temveč tudi duhovni dosežki človeštva, naj bi knjige vsebovale prikaz vseh niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiinuiniiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiinTmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrnimTiminimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii FURLANSKI «MARTIN KRPAN» PRIMERJA Kakšno univerzo si žele Furlani Zgodovina univerze je zelo stara, še iz dobe nastanka praške univerze - Danes Furlanom ni potrebna katera koli, pač pa furlanska univerza V zadnji številki furlanskega glasila «Friuli d’oggi» št. 280 je furlanski publicist (udeležil se je tečajev slovenščine, ki jih vsako leto prireja filozofska fakulteta v Ljubljani) priobčil dolg članek, kakšen pomen bi imela za furlanski narod ustanovitev furlanske univerze v Furlaniji. Vse kaže, da je s pridom obiskoval tečaj slovenščine, saj se je podpisal s pomembnim psevdonimom «martin krpan», kar izpričuje, da ga je navdušil Levstikov junak Martin Krpan in da se hoče po njegovem zgledu bojevati z Brdavsi v italijanskem kulturnem svetu, ki ne dajo, da bi Furlani prišli do svoje, furlanske univerze. Furlanski «martin krpan» se v začetku svojega članka zamisli v zgodovinsko razmišljanje, kako so sicer «Furlani le malo let po u-stanovitvi znamenite češke univerze v Pragi 1. 1348 dobili svojo furlansko univerzo pod furlanskim patriarhatom v Čedadu, a so jim jo kmalu ukinili, medtem ko je češka univerza postala ena najstarejših in najznamenitejših univerz v Evropi. Češka univerza je pomenila Čehom vse v boju za obrambo lastne narodne istovetnosti in samostojnosti. Prav tak razvoj se je obetal furlanski univerzi v furlanski samostojni državi, v furlanskem patriarhatu, ki mu je bil sedež takrat Čedad. Univerzitetna u-stanova v Čedadu bi postala stičišče, ki bi oplajalo in bogatilo kulture raznih narodov». «Toda vojske, ki so si postavile za cilj zasesti ozemlje furlanskega patriarhata, kar je bilo strateško važno v osvojevalnih načrtih tujih sil, in poznejša benečanska okupacija, so zadušile čedadsko univerzo že kmalu po njeni ustanovitvi». «To se je zgodilo na samem pragu preporoda, ob njegovem nastopu. In prav takrat se začne propad Furlanije. Iz neodvisne furlanske države jo tuje sile spremenijo v bedno obmejno krajino. Furlanija je postala nesrečna militaristična kolonija, podvržena interesom oligarhične republike. Vrhu vsega so novi gospodarji začeli vlivati po kapljicah strup sovraštva med furlansko ljudstvo proti sosedom na severu in vzhodu». Propadel je patriarhat, toži furlanski «Krpan». Propadel je furlanski parlament, propadla avtonomija, propadli so enakopravni odnosi z drugimi narodi in propadla je komaj porojena furlanska univerza. Po tem nenavadnem naključju se začenja proces nenehnega razpadanja in poniževanja furlanske zemlje. Češka univerza v Pragi pa je medtem cvetela in je tuje sile^ niso mogle uničiti, ker je češko ljudstvo z Janom Husom kot en mož stopilo v obrambo lastne samostojnosti in identitete. še neprimerno bolj poučen za Furlane pa se furlanskemu «Krpanu» zdi primer ljubljanske univerze, ki je bila «Slovencem nenadomestljiv inštrument, da so se mogli humanistično razviti». Po njegovem je prav ljubljanska univerza taka, kot bi jo želeli imeti Furlani in ne razni tipi italijanskih univerz. Kot primer neustrezne univerze za furlanske razmere jemlje tržaško univerzo, ki je polna puste enoličnosti v svojih strukturah, toge naravnanosti in v poučevalnem duhu, ki je značilen za italijanske univerze, saj tržaška univerza, spričo svoje razne navlake, pušča vnemar krajevne probleme, ne skrbi za deželno kulturo i« sramotno zanemarja manjšinske skupnosti. Vse to početje kaže na očitno kršenje 5. člena ustave. Še vedno je videti, da pri njej veljajo načela, ki so pred desetletji botrovala njeni ustanovitvi kot prednji straži italijanstva na vzhodnih mejah. Šele v najnovejšem času je opazno, da so se na tržaški univerzi tega otresli. Povsem drugačna pa je ocena «martina krpana» o ljubljanski univerzi, ki je predvsem slovenska u-niverza in so jo Slovenci ustanovili v korist svoje narodne skupnosti, ki le za malenkost gre čez poldrugi milijon ljudi. in. prav zato ima ta univerza takšno strukturo, da ustreza socialni, kulturni in gospodarski stvarnosti Slovenije. Nikoli ni dopuščala praznega besedičenja o lažnih problemih in si nikoli nj prizadevala, da bi širila neko višjo kulturo nad drugimi narodi, saj je ona sama dala pobudo za razne akcije, da bi proslavljala ljudsko kulturo sosednih narodov v živahni izmenjavi kulturnih vrednot v odkritem sožitju. Če se je Slovencem posrečilo dokončno rešiti svojo etnično istovetnost, nadaljuje svojo primerjavo furlanski «martin krpan», in to, ! da so jih sprejeli kot enakopravne J v svoj zbor evropski narodi, se imajo Slovenci zahvaliti predvsem svoji pogumni kulturni zavesti in zavzetosti ter svoji univerzi. V Slovencih je tako globoko zakoreninjeno prepričanje, da si mora ' sleherni narod sam priboriti svojo kulturo, da so to pokazali tudi v prevodu znane osvobodilne internacionalne himne z besedami «osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok». Mi, Furlani, — meni furlanski «martin krpan» — moramo posvojiti to slovensko geslo in se hkrati zavedati, da bomo dosegli to, kar nam pritiče, ne po dobroti drugih ljudi, marveč le ( v organiziranem boju z vsemi sredstvi, ki nam jih daje demokratična ureditev. Videnška pokrajina je večnarod-nostna, saj živijo v njej Furlani, Slovenci, Italijani in Nemci, vse krajevne oblasti pa se obnašajo kot da ni tu druge narodnosti kot italijanske. Celo cerkvene oblasti so zadnja leta sprevidele, da je treba v tej po-krajini učiti Kristusov nauk v več jezikih... EVROPSKI ASTRONOMI ZA PROUČEVANJE JUŽNEGA NEBA Visoko v Andih bodo naniestili «veliko oko Mogočni teleskop bodo najprej kolavdirali v Franciji, nato ga bodo prenesli na neki plato, 600 km od čilskega glavnega mesta » Neki strokovnjak je prav pred dnevi ugotavljal, da je zvezdoznan-stvo v povojnem času, torej v zadnjih tridesetih letih zabeležilo večji napredek kot prej v tisočletjih. In vendar je zvezdoznanstvo stara zelo stara veda, ki so jo visoko cenili in praktično upoštevali že v starem Egiptu; celo stari Asirci so že prodrli v vesolje. Toda vtem ko je bilo nekdanje zvezdoznanstvo omejen) na opazovanje s prostim očesom in utemeljeno le na velikanskem poznavanju matematike v najširšem pomenu besede, nadaljuje sodobni znanstvenik svoje prodiranje v globine vesolja z nadvse modernimi pripomočki, mogočnimi teleskopi. Dva trenutno največja tovrstna teleskopa sta sovjetski in ameriški. Evropa pa si pripravlja sedaj svoje «veliko «ko». Evropski astronomi že 22 let pripravljajo svoj veliki teleskop. Doslej, do pred nekaj leti, so o tem le razmišljali, sedaj pa se njihove «sanje» špbeminjajo v resničnost. V Čilu bodo postavili velikanski teleskop, ki bo zajel tiste nebesne širine, ki so iz Evrope nedostopne. Gre za tako imenovano južno nebesno hemisfero. Najprej bodo novi teleskop sestavili v Franciji, da bi preverili svoje račune in načrte. Nato ga bodo po «kolavdaciji» spet razstavili na kose in ga prepeljali preko Atlantika, celo na drugo stran južnoameriške celine. Ves teleskop bo tehtal okoli tisoč ton, tako da bo zasedel praktično manjšo tovorno ladjo, saj moramo računati, da bo tudi embalaža veliko tehtala, saj gre za zelo delikatne stroje, ki zahtevajo veliko previdnost. Ko bodo vse to pripeljali v Santiago, Domačija v Beneški Sloveniji bodo kos za kosom odpremili na 600 kilometrov dolgo pot v Andsko pogorje. Nekaj časa bo tovor šel po cestah, nato po gorskih poteh, dokler ne bodo vsega skupaj pripeljali na 2400 metrov visoko planoto, kjer bodo v prihodnjem letu postavili astronomski observatorij, ali kot je nekdo rekel «hram najstarejše hkrati pa vedno mlade vede — astronomije». Astronomski observatorij v čilskih Andih bo nosil naslov ESO (European Southern Observatory — evropska južna zvezdama). Gradijo ga skupno Zahodna Nemčija, Francija, Danska, Nizozemska in Švica. Gradnja bo stala veliko, okoli 40 milijard lir. Čeprav sodelujejo strokovnjaki iz omenjenih šestih dežel s sredstvi istih dežel, bo vendarle na razpolago tudi astronomom drugih dežel. Skoraj vsi deli.tega, objekta so že nared. Izdelovali pa so jih zelo dolgo. Leča meri v premeru 3,6 metra in je torej za poldrugi meter manjša od leče na ameriškem Mounth Palomaru, ki meri v premeru 5 metrov. Izdelovali so jo o-sem let. Lečo so izlili iz kvarcne-ga stekla, nato so jo brusili in gladili in na njo nanesli sloj aluminija, ki je debel le desettiso-činko milimetra. Leča je težka 11 ton in čeprav je hudo občutljiva, so jo kar trikrat prepeljali iz A-merike v Evropo in iz Evrope v A-meriko, kajti ameriška obdelava ni bila popolna. V leči je bilo več zračnih mehurčkov. Strokovnjaki so se zadovoljili šele tedaj, ko so ugotovili, da ameriški tehniki niso nikjer prekoračili 5 dessettiso-čink milimetra od idealne oblike. Jekleni skelet tako imenovanega «tubusa», to se pravi dolge cevi tehta 200 ton. Na koncu te velike cevi leži zrcalo na 18 zračnih blazinah pod pritiskom in je pritisk v teh blazinah odvisen od nagiba teleskopa. Da bi delovalo kot je potrebno, «pazi» poseben «procesni računski stroj», ki ves čas «bdi» nad pritiskom zraka v omenjenih zračnih blazinah. Astronomi so namreč zelo natančni v svojih računih, zato pa tudi v svojih zahtevah. Zahtevajo preciznost, ki je že na meji sedanjih tehničnih možnosti. Poleg omenjenega računskega stroja je še drugi kom-piuter, ki «skrbi» za upravljanje, za vodenje celotne konstrukcije in vseh strojev, ki so v to vpreženi. Ta računski stroj nadzira delovanje motorjev za premikanje, izračunava morebitne tako imenovane elast— ; deformacije teleskopa v času opazovanja oziroma v času spremljanja nekega nebesnega objekta v času več ur. Pri tem moramo vedeti, da se Zemlja, da se torej položaj opa-zovališča premika, hkrati pa se premika tudi nebo. Ta računski stroj mora upoštevati obojno vrtenje in torej relativno premikanje in sproti «kompenzirati» razlike in premike. Astronom na primer želi premakniti teleskop za delček sekunde. Toda kako boš premaknil stotine ton težko kon- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitriHiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirnifiTtiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiifiitiitiiiiiiiiitifiitnfiiiiH REŠITEV KRIŽANKE VODORAVNO: 1. kap, 3. tisoč, 7. skleda, 13. ol, 14. Kiril, 15. soliden, 16. MIRAMAR, 18. sonata, 19. amen, 20. veleti, 21. P. N., 22. Ives, 23. bežati, 24. boa, 25. Hren, 26. lasati, 27. ples, 28. Ran, 29. polena, 30. krat, 31. A. K., 32. Dalila, 33. brat, 35. lamine, 36. protoni, 38. eremiti, 40. fanti, 41. ar, 42. Rivera, 42. Genoa, 44. sto. NAVPIČNO: L koma, 2. Ali, 3. Times, 4. Iran, 5. sir, 6. ol, 7. soneti, 8. klati, 9. liti, 10. Eda, 11. D. E., 12. ananas, 14. kamen, 15. solata, 17. raven, 18. Sežana, 20. veseli, 21. poet, 22. Irak, 23. balini, 24. blato, 25. hraber, 26. Lolita, 27. Prati, 29. Pamir, 30. krota, 32. dame, 33. Brno, 34. biro, 35. Lev, 36. Pan, 37. Nat, 39. RI, 40. Fe. Horoskop strukcijo. In to prav za tisto neznatno mero, kolikor je v danem trenutku astronomu potrebna. Kaže, de so stroji tako popolni, da bo vse delovalo v najboljšem redu. Sicer je res, da so doslej napravili konkretne račune za vsak posamezni del teleskopa, kako bo vse delovalo, ko bo teleskop sestavljen, je druga stvar. V Franciji ga bodo preizkusili v St. Chamondu, kjer ga bodo sestavili. Astronomi račuanjo, da bo «kolavdacija» gladko tekla. Rekli smo, da so evropski astronomi «sanjali» o svojem teleskopu več kot dvajset let. Toda dvanajst let je že, kar so ga začeli konkretno pripravljati. Dolga so bila namreč pogajanja, ker ni bilo prave koordinacije za pripravo. Posamezne načrtovalne skupine so gledale vsaka zase, počasi in v trenutkih celo brez skupnega načrta. Leta 1970 pa je vodstvo prevzela v roke ustanova CERN, to se pravi evropski center za jedrska raziskovanja. In to česar astronomi leta in leta niso mogli doseči, so pri ustanovi CERN o-pravili v šestih mesecih. Pri tem se je ponovno izkazalo, kako u-činkovita je smotrna ekipna zavzetost. Observatorij ESO bo po velikosti drugi observatorij na južni pol obli. Največji observatorij je angleško - avstralski observatorij v Siding Springu 400 kilometrov od Sydneya. Ta teleskop je začel delovati pred nekaj meseci. Južno nebo je slabše poznano od severnega, kjer je več teleskopov, večjih in manjših. Vesolje pa je prav gotovo zanimivo tudi o-pazovano s teh zornih točk. še več, severno nebo opazuje človek že tisočletja, ker se je omika razvila v glavnem v naseljenih področjih severne poloble. Južni predeli pa so ostali «zanemarjeni» in sedaj se bo začelo bolj pospešno odkrivanje tega dela neba. Baje bo ta del še veliko bolj zanimiv ker je vesolje «bolj prazno» in so posamezni objekti bolj «na čistini». Južno nebo je sicer «odkril» že Magellan, ki je sebi v čast imenoval tudi ozvezdja tako imenovanega Magellanovega oblaka in dal svoje ime še drugim ozvezdjem, saj izhajajo iz njegove dobe imena zvezd kot so «šestilo», «jadro», «krma» in podobno, toda poznejše zvezdoznanstvo je temu nekaj dodalo, nekaj pa tudi odvzelo, sedaj pa se bo z avstralskim in evropskim teleskopom na Andih začelo bolj sistematično prodiranje v širine in globine južnega neba. področij, ki so povezana z razvojem človeštva: njegove politične usode, njegove razširjenosti na zemlji, napredka v tehniki in znanosti pa tudi umetniškega in miselnega tolmačenja sveta v upodabljajoči umetnosti, književnosti, glasbi in filozofiji. Razen tega se ta prikaz zgodovine v slikah ne omejuje na Evropo, temveč skuša prikazati celoten svet in vse rase v vsej večtisočletni zgodovini. Knjige zgodovine v slikah so napisali pred vsem zahodnonemški znanstveniki. Izdaja umetnosti v slikah, ki jo je izdala ista založba, tako nemška kot naša, pa je zadostno jamstvo za znanstveno neoporečnost prikaza zgodovine, za sodoben prijem in skrbno likovno opremo. Razen tega pa sta za slovensko izdajo prevzela posebno skrb Branko Božič in Tomaž Weber, ki bosta celotno izdajo prilagodila našemu vrednotenju zgodovine. V skladu s celotnim vsebinskim konceptom bo izdaja upoštevala vse bistveno prelomne dogodke naše in sploh jugoslovanske nacionalne zgodovine. Zato bodo nekatera obdobja posebej za to izdajo dopolnjena s prikazom domačih avtorjev. Skladno s celotnim konceptom izdaje, da naj bralcu zgodovino tolmačijo predvsem sliki in da je za razvoj človeka bistveno soodločilen razvoj duhovnega sveta, znanosti, kulture in u-metnosti, vsebuje vsaka knjiga te zbirke, ki jih bo sicer skupaj o-semnajst, tri dele. V prvem delu je zgodovinski pregled obdobja, ki ga knjiga obravnava, v drugem delu je kronološki potek dogodkov in dejstev, v tretjem delu pa so pojasnila in dopolnila s stvarnim in imenskim kazalom. Prvo knjigo Zgodovine v slikah, ki smo jo zdaj dobili tudi v slovenščini, je pripravila vrsta avtorjev, slovensko izdajo pa Branko Božič in Tomaž Weber, medtem ko je delo prevedla iz nemščine Helena Menasè. Prva knjika je posvečena prazgodovini in obravnava čas do nekako 2500 let pred našim štetjem. Gre torej za prikaz prazgodovine. V zgodovinskem pregledu je prikazan razvoj človeka in njegov dvig iz živalskega sveta z nastankom prvih visokih kultur. V drugem delu, kronološkem pregledu, pa je prikazana zgodovina človeštva po vseh znanih obdobjih od predkambrija do mezolitika in neolitika do razvoja starih visokih kultur Krete, Egipta in drugih dežel. Tretji del razlaga stvari in pojme, obravnavane v prvih dveh delih, vsebuje, pa tudi stvarno in imensko kazalo. Zbirka nosi naslov Zgodovina v slikah, vendar pa je vsaj v prvi knjigi tekst vendarle, primarnega pomena. Najbrž bi bilo res težko ali nemogoče predvsem in izključno s sikami prikazati razvoj sveta in človeštva v njegovem prvem obdobju. Res pa je. da je slikovno gradivo vseeno bogato, skrbno izbrano in da so to predvsem barvne reprodukcije. Toda tekstni del je v tej knjigi le na prvem mestu. Je pa seveda napisan jasno, razumljivo in pregledno in dopolnjen je z mnogimi razpredelnicami in pregledi. Sicer pa je na podlagi ene same knjige težko soditi o celotni zbirki, zlasti še, ker naj bi ta obsegala tako veliko število knjig in zajela celotno zgodovino človeštva do današnjih dni. Sl. Ru. Prejeli smo DIALOGI, št. 12. Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Izdaja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru, zalaga Založba Obzorja. LITERARNE VAJE, št. 3, letnik XXVI. Mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Izdaja Konzorcij Literarnih vaj. Odgovorni urednik prof. Martin Jevnikar. CHINA PICTORIAL— štev. 12, leto 1974. Izdaja Guozi Shudian za Kitajsko ljudsko republiko. Revija izhaja mesečno v kitajščini ter še v 15 različnih jezikih. ESSO RIVISTA — 26. letnik, štev. za december. 12.30 12.55 13.30 14.10 17.00 17.15 17.45 18.15 18.45 20.00 20.40 21.45 22.45 18.15 18.25 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.10 8.10, 17.25 17.40 17.55 18.20 18.30 18.50 19.30 20.05 21.10 22.10 19.55 20.15 20.30 21.20 22.10 TOREK, 11. FEBRUARJA 1975 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Poljudna znanost: Nacionalizem v Evropi Črno - belo DNEVNIK in Danes v parlamentu Tečaj nemškega jezika DNEVNIK Program za najmlajše: Profesor Glott Program za mladino: Kdo je na vrsti? Aktualna tema Poljudna znanost: OBISK MUZEJEV Šesto nadaljevanje ciklusa z gornjim naslovom bo vodilo tv-gledalce v dva nekoč zasebna muzeja, ki sta nato prešla v last občin. Gre za slovito milansko zbirko Poldi - Pezzoli ter za florentinski muzej Stibbert. Muzej Poldi - Pezzoli je tipična zbirka bogatega Milančana, ki je ob svoji smrti izročil vse svoje bogastvo ustanovi, ki nosi po njem ime. Gre za bogato zbirko slik, skulptur, starega orožja, pa tudi ur, keramike in podobnih vrednih predmetov. Muzej Stibbert v Firencah pa obsega verjetno največjo zbirko orožja, kar jih je kdajkoli neki zasebnik mogel zbrati DNEVNIK FANTAZIJA NA LEDU Peggy Fleming na obisku v Sovjetski zvezi DIAGNOZA DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Poskusna oddaja za gluhoneme Nove abecede Športni dnevnik Odkrivanje izvirov Nila Ob 20. uri DNEVNIK RE IN SOGNO Re in sogno — Kralj v snu — je Lorenzo Cannelli priredil po neki zgodbi neznanega avtorja. Glavna vloga v zgodbi je Stenterello, ki je pozneje postala toskanska maska. Toskanci so si jo prisvojili zato, ker da Stenterello vsebuje v karikatural-ni obliki vrsto lastnosti, ki si jih lastijo ali ki jih Toskanci priznavajo. Za sedanjo prireditev je delo priredil Alfredo Bianchini, režijo pa je prevzel Mario Ferrerò, ki je povabil k sodelovanju vrsto italijanskih znanih odrskih umetnikov Glasbeni program Pink Floid JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.35, 11.05, 14.10, 15.35, 16.05 TV šola: Slovnica, Valčki, Korenina in list, Ruščina, Človek gradi — človek uničuje. Znanost in znanstveniki, Glasbeni pouk, Iz svetovne književnosti Smučate s Karlom Schranzem O. Preusler: MALA ČAROVNICA Prvi del otroške oddaje Malo čarovnico igra Veronika Drolc. Tisti, ki Veronike Drol-čeve še ne poznajo, jo bodo spoznali danes, ko se bo tudi marsikateri malček spremenil v kako masko. Tudi deklica Maja se spremeni v malo čarovnico. Ker pa bo čarala samo dobro, velike čarovnice ne bodo z njo zadovoljne. «Zakaj bi ne čarala dobro, tako da jo zagodem slabim, tako je bolj zabavno», pravi mala čarovnica svojemu zvestemu spremljevalcu, krokarju Abraksasu. Vanj se je za to priložnost moral spremeniti Majin prijatelj slikar, ki ga v tej vlogi igra Polde Ribič Risanka NIKOGAR NI DOMA, otroški film Avtomobil skozi kamero Ne prezrite: Negovana mestna podoba: Škofja Loka DNEVNIK KARNEVALSKA FESTA, posnetek iz Cavcata K. Mikszath: «črno mesto», nadaljevanka DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Otroški kotiček DNEVNIK «Mračni Jude», dramatiziran roman Serijski film «Tommy» Dokumejdarna oddaja «Italjcus» TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 19.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Glasbila; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.45 Jazz; 19.10 Dialektalni pesniki v Trstu; 19.30 Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Veliki pustni ples. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 20.30 Poročila: 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Operni zbori in baleti; 9.00 Plošče; 10.00 Z nami je; 10.15 Orglar Andre Benazzi; 10.45 Glasba in nasvet; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 14.15 Plošče; 14.40 Pismo iz Bologne; 14.50 Mini juke box; 15.10 Polke in valčki; 16.45 Pianistka Ivanka Lipoglav-šek; 17.00 Program za mladino; 18.00 Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL; 20.00 Naši pevci; 21.20 Jazz; 21.50 Poje Suzy Quattro; 22.35 Današnji ritmi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Izbran spored; 12.10 četrti program; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Donizettijevo življenje; 15.10 Program za mladi- no; 17.05 Operna in komorna glasba; 19.30 Koncert; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 T. Arsovski: Ne poslušaj angelov (rad. drama). II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19 30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10 00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9-05 Radijska šola: En dan primorske ribiške družine; 9.30 Vokalni ansambli; 10.15 Promenadni koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam..*; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Prof. dr. Ludvik Ravnik: Krvavitev ledvic; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje!; 18.35 Lahke note; 19.40 Ansambel Boruta Lesjaka; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 Gerrv Jones; Dobrodošlica; 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Skladatelji o domovini; 23.05 A. Daudet: Beaucair-ska pošta; 23.15 Popevke. .......................................................................................................................................................................................tlllllllllIll!llllmllllllll!lll[lltlllllll!llllllllfllllllll>llU!II■l",ll,,l ZA OCETOIVS PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER OVEN (od 21.3. do 20.4.) S svojim popuščanjem ne boste prišli nikamor. Motnje v vaši stalni družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Naprtili vam bodo veliko odgovornost. Ne boste je zmogli. Zanimivo sre- DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) V svoje dvomljive poslovne zadeve ne vmešavajte domačih. Sporček v družini, ki se bo razblinil. RAK (od 22.6. do 22.7.) Vaše naloge postajajo vedno težje. Nekdo vam bo dal zelo dobre nasvete. LEV (od 23.7. do 22.8.) V službi ali v poslovnem življenju nekaj ne bo prav. Tudi v družabnem življenju se bo začelo krhati. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Z dobro voljo boste potegnili za seboj tudi one. ki nimajo volje do dela. Ljubosumnost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.), Z osebami, ki jih le površno poznate, ne sklepajte pogodb. Posebno ne, ko gre za večje finančne transakcije. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Majhen nesporazum zaradi neke tehnične napake. Srečne ure v družbi z ljubljeno osebo. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Naložili vam bodo nalogo, ki bi jo mogli le s težavo opraviti. V ljubezni prijetna novost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V družbi vaših poslovnih tovarišev napetost. Nekdo se zanima za vas. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nameravate na pot. Bodite previdni, ker gre za poslovno potovanje. Doživeli boste čustveno presenečenje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Če ste pogrešili, bodite pogumni in priznajte. Potrpežljivost v družini. Po plesu se je pričela večerja. Indijanski kuharji so razdelili med ljudi vel.ke kose pečenke, točaji so pa nudili od ust do ust posode z neko opojno pijačo, pripravljeno iz rastlinskih sokov. Bojan in Zoran sta kot častna gosta sedela poleg poglavarja. Pred njimi je čepel na tleh Kuni in vneto obiral kosti. Take gostije ni še nikoli doživel in bil je neznansko zadovoljen. Šele pozno ponoči se je gostija nehala. Ulihnilo je bobnenje, piskanje in prepevanje. Tudi ognji so počasi dogoreli. Poglavar je dečkoma še odkazal prazno kočo, v kateri sta prenočila, in se tudi odpravil k počitku. Nastala je popolna tišina, katero so kdaj pa kdaj motili samo glasovi divjih zveri in živali iz vročega pragozda, ki se je širil okoli in okoli selišča. Zjutraj sta se Bojan in Zoran poslovila od poglavarja, ki ju je oskrbel z živili za p°' potovanje, in od ostalih prebivalcev samot' nega selišča. Lepo sta se zahvalila za gostoljubnost in obljubila, da se bosta spet oglasila, če ju bo pot nazaj iz pragozdov vodila P° isti reki. težje je bilo slovo Kuniju, zakaj med indijanskimi otroki si je bij pridobil nešteto dobrih prijateljev. SPORT SPORT SPORT NOGOMET PO NEDELJSKEM KOLU D LIGE Triestina vedno bliže prvemu mestu Dobro tudi Ponziana in Pro Gorizia Obe tržaški moštvi sta zmagali na tujem (Triestina na nevtralnem igrišču) - Goričani ob zmago v zadnji minuti ^riestina — Pordenone 2:1 (1:1) TRIESTINA: lanza, Lucchetta, Za-Pr11' Fontana II, De Luca, Foresti, eneri, Marcato, Dri, Tosetto (55. Garofalo), Oggian, 12 Fontana L 13 Riva. PORDENONE: Borgobello (55. min. a Pieve), Patat, Catto, Zampa, Spagnola, Giannoni, Mantellato, proietto, Scian (55. min. Giaco-“s)- Tarlao, Mossini. strelci: v 3. min. Tarlao, v 34. nin. De Luca, v 87. min. Veneri iz •‘-i-ttietrovke. Sodnik: Castelli iz Milana. Koti: 6:0. Gledalcev: 3500. si je v Torviscosi tik trn i k°nceni z dvomljivo enajstme-°Vko Zagotovila oho torki Vspka-kor «rdeč sono predvsem v prvem delu, ko Se znašli že po osmih minutah Prerl m -V ^as*;nl mreži- Tarlao se je L^^tavil sam pred kazenskim pro-je,r°m in čakal tovariša za predlo- 0i.K’ sai je imel pred seboj še vso rambo Triestine, nenadoma pa se v,- Premislil in z močnim diagonal-m strelom presenetil lanzo. 0i.*;.eni zadetku so se Tržačani din- • ^ ndločm odgovorili. Na sre-n«.1. prisca sta Fontana II in Ve-s pomočjo Marcata in Zanina , ~y zagotovila obe točki. Vseka-j.e treba priznati, da, čeprav ,. peci» niso navdušili, so zaigrali so- nori »ganiziraia igro in ustvarila več JJPorabnih akcij za Drija in Oggia-y al nista izpolnila pričakovanj, ckrat je napadalcem priskočil na t ?oc .tudi Tosetto, vendar je bilo O °a čakati na gol do 34. minute. da,®lan je z leve strani igrišča po-sj .v. sredino, kjer sta se . . . glej r Pap znašla v napadu prosti Fo-bi i u,n <6 Luci, ki ni imel težkoč Je presenetil požrtvovalnega Bor- gobella. V nadaljevanju so vsi čakali množični napad Triestine, vendar so i-meli pobudo gostje, ki so si z Man-tellatom in Tarlaom zapravili dve izredni priliki. Srečanje gre proti koncu, vse zgleda, da se bodo morali Tržačani zadovoljiti z remijem, Dvajseto kolo nogometnega prvenstva «D» lige je bilo precej revno z zadetki. V devetih tekmah je padlo le deset golov. Nedeljski zavrtljaj ni bil u-spešen za ekipe zgornjega dela lestvice, kjer je prišlo do nekaterih sprememb. Vodeči Treviso je moral spet prepustiti točko, tokrat ekipi Sampietrese-ja, vendar ta delni spodrsljaj Trevisa ni izkoristil drugouvrščeni Audace, ki je bil doma prisiljen na bel izid. Na tretje mesto se je povzpela po zmagi nad Pordenonom ekipa Triestine, medtem ko je Ponziana po zmagi v Montebelluni dohitela na četrtem mestu Legnago in Adriese, ki ni šla preko remija v Coneglianu. Po 13 nedeljah je vendar u-spelo priti ekipi Dola do tretje prvenstvene zmage na račun Lignana in sicer s pomočjo e-najstmetrovke. Pro Gorizia pa je v Caorlu 10 minut pred koncem zgrešila enajstmetrovko in se minuto pred koncem pustila dohiteti. Enajstmetrovko je za-streljal tudi Gaiotti (Portogrua-ro) in s tem je zmaga šla Ro-vigu, ki nadaljuje s pozitivno serijo. Ekipa Bassana (prihodnji nasprotnik Triestine) si je v zadnjih minutah zapravila zmago nad Tienejem, ki ostaja še vedno na repu lestvice. košarka V A - 2 LIGI Končno obe točki za Lloyd Patriarca pregazila goste Tržačani so nadkrilili goste iz Brindisija Li°Vd Adriatico — indisi 97:77 (54:36) si Bubnich 13, Forza 4, Bas- 8i Meneghel 12, lacuzzo 2, Millo 13 n00*58 29, Cepar 10, Pozzecco ÈpBfandmayr. Corhii, I: Williams 31, Anteimi 1, 12 p Galderari 4, De Stradis Eliar, Utjgnano 2, Mazzolta 9, Ari-PRncw Fcntassuglia 6. diSi ig MFTT Lloyd 19:24; Brin- tico° P^yidevanjih je Lloyd Adria-vanèff- r^e nast°Pil brez poškodo-lq _aa. Ghittoline ter brez Oeserja, n° izkìt, tr,ener vianello ba.ie dokonč-soko iz g P^.^agal šibko ekipo Libertasa segei lnd!sija. Lloyd je v tekmi do-višjp aiuišjo zmago in obenem naj-Venstvn "ll0 točk v letošnjem pr-zasluei 'T . aga J6 Prišla bodisi po notno irzačanov samih, ki so tre-ker „ V Plamir' S' Anna Giarhl10, ' Portuale Stock n '//'mor* libertasC0SlalunBa strelca . gatec’ 13 Kelemenič. h'P- in Ron Cuccari (P) v 21. min. •»in. p.p^ nes (P) avtogol v 28. Vesnami’ 15°- Koti-' 11:6 za Vesno. Ptočno ekjo,, ^luženo remizirala z d^gem Hpi,, ■ ortuale in bi lahko v vì» so naswf6 tudi zmaSala- «Pia-Vratih popolni' le da je v oeja, nastjjf0 ,Poškodovanega Ten-? je miadi K°šuta, ki pa 1,0136 \0dlično izkazal. Naj- Va!a °bramhlat, 7 kriéki ekipi delo-g°čila nevajm’ kl 36 povsem onemo' Prvi polčas 6--napadalce g05!017- nia enakoVKriJ6,.36 začel v zname- ?.u-, «Plavi» so V Pnotinapa- 1 in remiziral86 .kmaIu zopet zbra-avtogola. ’ cePrav po zaslugi 0dviiadlaUper^jvdelu igre se je igra ?.. kriškiP^^,Ir.na ^^im igrišča, bIlžji golu w8101 80 bili vsekakor B- Tence kot domačini. Bortolotti, ^ m Gaharija so za las zgrešili gol in tako omogočili Por-tualeju, da je (tudi z nekoliko sre-če) odnesel točko. SANDOR Medla igra Edera — Zarja 1:1 (0:0) EDERA: Medin, Denich, Mongar-dini, Cicivizzo, Pintus, Tintarelli, Gardoz, Rossetti, Venier, Gardoz, Vouk. ZARJA: Favento, S. Križmančič, D Marc, Samese, R. Marc, Metlika, Riosa, Bon, Žagar, Ražem, Grahonja, Grgič. STRELCI: v 30. min. d.p. Cicivizzo iz 11-metrovke, v 35. min. Grahonja. V dokaj poprečnem srečanju sta se Edera in Zarja razšli pri re miju. Obe enajsterici sta pokazali medlo igro, ki se je odvijala ve činoma na sredini igrišča in brez večjih presenečenj. «Rdeči» so pe novno potrdili, da niso še v formi, posebno na sredini igrišča ter v napadu, kjer je bil požrtvovalni Grahonja vse preveč osamljen. Nekateri ključni igralci so že dolgo izven forme in to občuti vsa ekipa, ki bi morala vsekakor predvajati boljšo in hitrejšo igro. O poteku tékme ni kaj povedati. Gledalce sta nekoliko oživela le dva zadetka. Prvi so prišli v vodstvo domačini. Ti so izkoristili 11-metrovko, ki jo je povzročil R. Marc, ko je igral z roko. Bazovci pa so pet minut kasneje remizirali z lepim zadetkom Grahonje, ki je presenetil vratarja Edere. Aleksander Ražem Še vedno predzadnji Campanelle — Juventina 1:0 CAMPANELLE: Puzzer, Riba- rich, Ceglar, Del Piano, De Riz, Sain, Raguso, Castellano, Messi, Bellanova, Brandolin. JUVENTINA: Bonato, Tabaj, Cu-lot, Mikluš, Brescia, Nanut, Gomi-šček, Tavčar, Ferletič, Montico in Uras. SODNIK: Muizzo. STRELEC: v 29. min. d.p. Castellano. Juventina je, čeprav z minimalnim rezultatom, klonila v Trstu proti ekipi Campanell, ki zaseda sredino lestvice, štandrežci so po tem porazu še vedno na predzadnjem mestu na lestvici, skupno z Duinom, ki je prav tako zgubil doma z zadnjim na. lestvici, Giariz-zolami (3:2). Pot do rešitve postaja za «belo- msjrn I # :.._____. rdeče» od nedelje do nedelje bolj trnova. Juventina bo morala že od prihodnje tekme z Edero izbojevati obe točki. Samo remi bi bil premalo. O nedeljski tekmi moramo povedati, da je Juventina igrala predvsem na remi. štandreška ekipa bi v tem tudi uspela, če bi Castellano ne premagal vratarja, ko je manjkalo le četrt ure do konca tekme. HOKEJ NA LEDU CORTINA, 10. — Pogodbo za dvoletno nastopanje pri italijanskem hokejskem klubu Alleghe sta podpisala danes Jugoslovana Rudi Hiti in vratar1 državne reprezentance Knez. Za Alleghe je doslej že igral znani slovenski igralec Tišler. NOGOMET NA TURNIRJU V VIAREGGIU Napoli prvak VIAREGGIO, 10. — Napoli je osvojil prvo mesto na 27. mednarodnem mladinskem pustnem turnirju v Viareggiu. V finalni tekmi je premagal Lazio z 2:1 (0:1). V tekmi za 3. mesto je Ujpest odpravil Kickers s 4:1 (2:1). Sklicani Igralci za «under 23» RIM, 10. — Vodstvo italijanske nogometne zveze je sklicalo naslednjih 16 igralcev za državno reprezentanco «under 23»: Galloni (Milan), Casarsa (Fiorentina), Paolo Conti (Roma), D’Amico (Lazio), Danova (Cesena), Garritane (Ternana), Gentile (Juventus), Ghedin (Lazio), Fabrizio Go-rin (L. Vicenza), Oraziani (Torino), Guerini (Fiorentina), Mozzini (Torino), Orlandi (Cesena), Pecci (Bologna), Felice Pulici (Lazio), Scirea (Juventus). SNEŽNE RAZMERE NAMIZNI TENIS Jugoslovani drugi na svetu KALKUTA, 10. — Na svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Kalkuti ni Jugoslavija v ekipnem tekmovanju še nikoli doslej dosegla tako visoke uvrstitve, kot ji je to uspelo letos z moško in žensko ekipo. Med moškimi je namreč zasedla sijajno 2. mesto, med ženskami pa zelo dobro 7. mesto. V moškem delu tekmovanja je v velikem finalu Kitajska odpravila Jugoslavijo s 5:3, v malem pa Švedska ČSSR s 5:4. V velikem finalu sta pred 12.000 gledalci točke za Jugoslavijo priborila Šurbek (2) in Stipančič. Končni vrsti red: 1. LR Kitajska, 2. Jugoslavija, 3. Švedska. 4. ČSSR, 5. Madžarska, 6. Japonska. 7. SZ in 8. NDR. V ženskem ekipnem tekmovanju je v velikem finalu Kitajska premagala J. Korejo s 3:2. z enakim izidom pa je v malem finalu Japonska odpravila Madžarsko. V boju za 7. mesto je Jugoslavija premagala ČSSR s 3:1. Končni vrstni red: 1. LR Kitajska, 2. J. Koreja, 3. Japonska, 4. Madžarska, 5. Anglija, 6. SZ, 7. Jugoslavija, 8. ČSSR. ATLETIKA Svetovni rekord v ženski krogli PRAGA, 10. — Na nekem mednarodnem atletskem tekmovanju v Jabloncu v ČSSR je Čehoslovakinja Helena Fibingerova postavila nov svetovni rekord v metu krogle z znamko 20,47 m. Njen prejšnji SR je bil za 9 cm slabši. ODBOJKA V ŽENSKI C LIGI Pomemben uspeh borovk v boju za vrh lestvice Goriški Dom slavil prvo zmago v 1. MD tasa popustile, Tržačanke so s svojo igro nadaljevale in si priborile še eno pomembno zmago. Kljub razliki v točkah je bila tekma izredno borbena in zanimiva. Borovke igrajo iz tekme v tekmo bolj samozavestno in gledajo na prihodnji dve tekmi z večjim zaupanjem vase. Vendar jih čaka potem še povratno kolo in ker so si vse ekipe (z izjemo Mogliana) enakovredne, je vsako predvidevanje tvegano. Šoda Breg — M. Valdagno 2:3 (15:12, 14:16, 8:15 15:7, 11:15) BREG: Klabian, M. m D. Kofol, Lovrečič, Pavletič, Meneghetti, Sancin, Olenik, Trenta, Križmančič MARZOTTO : Piacentini, Tonizzo, Castello, Zorzi, Piccoli, Perette, Rossi, Lora, Rosato, Crosada V preteklem kolu ženske C lige si je Breg že drugič v letošnjem prvenstvu zapravil izredno priložnost za zmago. Marzotto, ki je v soboto _ gostoval v Dolini, je sicer lani z Borom nastopal v višji ligi in iz nje izpadel ter zaseda trenutno prvo mesto na lestvici. Kljub temu pa te ekipa nikakor ni nepremagljiva. Igralke se sicer ne odlikujejo, s posebnim napadom ali blokom, so pa izredno borbene in aiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiunrfiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiimiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin V NARAŠČAJNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Remi Uniona in Primorca na tujem Križani doma odpravili S. Giovanni Med mladinci je Vesna predala tekmo z Edero brez borbe Bor — Libertas PN 3:1 (-11, 3, 6, 4) BOR: Pernarčič, Bolčina, Božič, Kuferzin, Jazbar, Furlanič, Kralj, Glavina, Jevnikar, Rauber. LIBERTAS: Moro, Pinotti, Mo-schino, Micheletto, Sartor, G. Sar-tor, Pagura, Toschetto, Tonon in Martini. V sobotni tekmi so borovke pripravile presenečenje, saj so premagale ekipo, ki računa na visoko uvrstitev v prvenstvu C lige. «Plave» so tudi tokrat zaigrale sproščeno in zanesljivo. Ekipi se pozna, da se je vrnila Loredana Kralj, čeprav ta zaradi dolgega premora ni mogla igrati tako dobro kot običajno. Libertas je močna ekipa, ki igra hitro odbojko, vendar ni v sobotni tekmi pokazal vsega kar zna. V prvem setu je bila igra zelo izenačena. Borovke so pokazale dobro obrambo in tudi napad je bil uspešen. Pri 11. točki pa se je «plavim» zataknilo. V drugem nizu so pa borovke povedle že od začetka z 9:0. To je igralke Pordenona tako zmedlo, da sploh niso gradile igre in zbrale so le tri točke. V nadaljevanju sta ekipi zaigrali bolj enakovredno. Dosti je bilo menjav servisa, vendar so bile «plave» le bolj učinkovite. V zadnjem setu pa so igralke Liber- Domio — Union 0:0 UNION: G. Caldo, Turk, Brossi, Stelle, G. čepar, Benčič. M. Čepar, Sassi, A. Caldo, Lizzi, Krevatin. 13 Vidmar. V nedeljo so naraščajniki Uniona remizirali proti ekipi Domja. I-gra je bila vseskozi lepa. le bur-ja je ovirala akcije na obeh straneh. Igra je bila v obeh polčasih TRBIŽ 0 cm hitra in akcije na obeh straneh so MATAJUR 25 cm bile lepe in večkrat so spravljale VIŠARJE 55 cm v težave oba vratarja, toda nobeno NEVEJSKO SEDLO 40 cm od moštev ni utegnilo priti v vod- KOČA GILBERTI 135 cm stvo. Vsekakor lahko rečemo, da SEDLO PRAMOLO 50-60 cm je delitev točk točen rezultat te ravascletto 0 cm tekme. PIANOAVALLO 40-80 cm Mauro KANIN 60-310 cm Breg — Primorec 1:1 (0:0) ČRNI VRH 0 cm KRANJSKA GORA 0 cm BREG: Mauri, Kuret M., Grizo- KOMNA 50 cm nič, Novello, Peroša, Krmec, Kuret VOGEL 75 cm D.. Ferluga, Klun, Prašel (Lovre- KRVAVEC 10-25 cm čič). ZELENICA 10-35 cm PRIMOREC: Grgič, Cibic, Milko- POHORJE 10 cm vič A., Kralj L, Rismondo, Kralj VELIKA PLANINA 5-10 cm M, Bak, Kralj E., Malalan, Milko- 1. ženska odbojkarska divizija : Bor — Torriana (Gradišče) ........... V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE Enajsterici Primorca in Sovodenj zmagovalki obeh domačih derbijev V ostalih srečanjih samo ena točka za naša moštva Ob zvokih godbe Gaja — Pimorec 1:3 (1:2) GAJA: Kante, E. Grgič, Sosič, Vrše, Križmančič, Rismondo, B. Grgič, Gabrielli (Brce), Kalc, Čuk, 12 Naturai. PRIMOREC: V. Kralj, Husu, Sluga, Sosič, Manzutto, Križmančič, P. Kralj, Čuk, B. Kralj, Možina, M. Kralj, 12 Maglica, 13 Poppa-toco, 14 Kovačevič. STRELCI: v 1. min. p.p. Pavel Kralj, v 4. min. Mauro Kralj, v 27. min. Gabrielli, v 34. min. d.p. Mauro Kralj. KOTI: 7:4 za Gajo. GLEDALCEV: okoli 400. OPOMBA: v 17. min. d.p. izključen Sosič (Gaja). Tekla je prva minuta igre in spretni Pavel Kralj je z glavo presenetil vratarja Kanteja, toda samo dve minuti pozneje je Mauro Kralj podvojil. S tem silovitim začetkom sta zagotovila Primorcu pomembno zmago nad Gajo in tako se je tudi pričel drugi vzhodno-kraški derbi med Gajo in Primorcem, ki je privabil na padriško igrišče lepo število gledalcev. O tekmi sami lahko povemo, da je bila živčna v obeh taborih (kot vsak derbi sploh) in napeta a kljub vsemu temu še kar korektna. Torej zmagali so Trebenci. Čeprav so se pretežni del igre branili, so dokazali, da njihova visoka uvrstitev ni naključna, saj igrajo čvrst, moderen nogomet. Po izrednem agonizmu in igri sami bi sicer moral biti remi pravičnejši, kajti «zeleno-rumeni» so tokrat odigrali eno svojih najborbenejših tekem prvenstva, toda njihovi strelci so le enkrat zatresli mrežo. Moramo pa še dodati, da so domačini zaigrali v najbolj ugodnejših minutah brez izključenega Sosiča in poškodovanega Čuka, ki je bil do takrat skupno z Rismondom eden najboljših na igrišču, pri Primorcu pa sta vsekakor junaka tekme bila P. in M. Kralj. Za konec tekme je za živahno in obenem tudi pustno razpoloženje poskrbel vesel pustni orkester (z Gropade, ki je igral ob igrišču vesele polke. Darko Grgič Tekma vredna pozabe Sovodnje — Mladost 1:0 (0:0) SOVODNJE: G. Marson, Pozzovivo, Kovic, Gruden, Ferfolja, Pete-jan, S. Florenin, Sambo, Tomšič (Zavadlav), B. Marson, P. Florenin. MLADOST: Boscarol, M. Gergo-let, F. Ferfolja, L. Gergolet, Gelli-ni, Dužman, K. Ferfolja, E. Ferfolja, Ž. Grilj, Francaros, Visintin. Strelec za Sovodnje: P. Florenin v 29. min. d. p. Slovenski derbi med goriškima predstavnikoma v 3. amaterski ligi se je zaključil z zmago domače e-najsterice. Zmaga je pripadla So-vodenjcem, ne zaradi prikazane i-gre, ampak predvsem zaradi odličnega posega napadalca P. Floreni-na, ki je v izrednem skoku z glavo ukanil doberborskega vratarja. Obe ekipi sta tekmo preveč «občutili» in sta tako psihično obremenjeni igrali nervozno in neorganizirano. V prvem polčasu so domačini pretežno napadali, vendar je bila njihova igra medla in nepovezana. Doberdobci so z veliko lahkoto zadržali sovodenj-ske napade in so se le redko'to pojavili pred vrati G. Marsona. Tudi v drugem polčasu je tekma obdržala podobno lice, neorganizirana i-gra med posameznimi vrstami in o-sredotočena predvsem na sredini i-grišča. Le posamezni prodori nekaterih igralcev so občasno oživeli i-gro, ki je v ostalem bila slabša kot običajno. Tako so tudi Sovodenjci povedli in zmagali, ko je Florenin izrabil predložek veznega igralca Marsona. Vsekakor mora sobotna tekma pre- iti čimprej v pozabo in ekipi morata v bodoče zaigrati kot v resnici znata, da bosta želi ponovne uspehe. Oj, ti pust presneti... Olimpija — Pellcana 1:2 (1:1) OLIMPIJA: Kante (v d.p. Furlan), Race, Paoletti, Pertot, Del Bene, Bukavec, Štoka, Blažina, Longo (Rebula), Milič, Verginella. PELICANA: Spinetti, Russdan, Orfano, Parodi, Giombetti, Donnone, Coloni, Messina, Guidolin, Bo-nelli, Carletti. STRELCI: v 6. min. p.p. Guidolin, v 47. min. Paoletti, v 7. min. d.p. Coloni. Zaslužen poraz ekipe iz Gabrovca, ki je tokrat odigrala eno svojih najslabših tekem prvenstva. O-čitno je pustno vzdušje vplivalo na igralce, da niso uspeli zaigrati tako kot zmorejo. Precej negotovosti je bilo v obrambi, tudi sredina in napad nista delovala. Igra je bila z izjemo redkih trenutkov pod poprečjem. Primanjkovalo je domiselnih akcij in strelov pa vrata. Mlado moštvo Pelicane je izkoristilo slab dan domačinov in je s požrtvovalno igro zasluženo odneslo obe točki. Gostje so povedli že v 6. min. s strelom Guidoiina, katerega je Kante opazil prepozno. Olimpija je uspela izenačiti v 47. min., ko je Paoletti preusmeril v mrežo predložek s kota. V drugem polčasu je v vratih Olimpije Furlan zamenjal nerazpoloženega Kanteja. Menjava pa ni prinesla sreče domačim, saj so gostje že v 7. min. povedli. Na podajo Bukavca je Furlanu nedolžna žoga ušla iz rok in prisebni Coloni jo je spravil v mrežo. Igralci Olimpije so krivi, da kljub terenski premoči večji del tekme niso uspeli doseči pozitivnega re- zultata. Njihove akcije so bile brez vsake prodornosti in nenevarne. O. G. Odločitev minuto pred koncem CGS — Breg 1:0 (0:0) CGS: Colonna A., Biecher, Koren, Colonna F., Angelini, Cespa, Brand-mayr, De Calò A., Lisjak, De Calò R., Dagnelut; 12 Brandmayr M. BREG: Babuder, Rodella, Čuk, Sovič, Mondo, Sancin, Gasperutti, Mar-kežič, Krmec, Petaros, Strnad; 13 Samec. Sodnik: Toffoli. Strelec: v 89. minuti De Calò R. Pripombe: v drugem polčasu je sodnik slabo sodil in so se igralci vznemirili ter je Toffoli izključil Brežana Sancina ter Lisjaka in Da-gneluta zaradi grobe igre. Srečanje med CGS in Bregom je bilo zelo zanimivo, saj sta obe e-najsterici v zadnjih kolih razočarali. Brežani so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, saj je med drugimi manjkal njihov najboljši strelec Bržan. Razumljivo je torej, da je bila prva vrsta «plavih» nekoliko v težavah, tako da je redkokdaj resno zagrozila Colonnovim vratom. Vsekakor sta si bili ekipi bolj ali manj enakovredni, čeprav je CGS predvajal lepšo igro. Izid so domačini zapečatili v svoj prid le minuto pred koncem srečanja s De Calo-jem, po prostem strelu v Bregovero kazenskem prostoru. Jolo Union — Esperia SA neod. Tekme med Unionom in Esperio SA od Sv. Alojzija, ki bi morala biti v nedeljo na stadionu «1. maj», niso odigrali zaradi izredno slabega igrišča. Sodnik ni dovolil igralcem, da bi se predstavili na nogometnem polju, ker je bilo po igrišču preveč kamenja, ki je štrlelo iz tel. Mauro vič W„ Stojkovič. STRELCA: v d.p. Bak (P) in Lo vrenčič (B) iz 11-metrovke. SODNIK: Casciani. Breg in Primorec sta se spoprijela na dolinskem četverokotniku. Tekma je bila dopadljiva in v prvem polčasu precej enakovredna. Po odmoru so Brežani pokazali nekaj več od Primorca, predvsem v napadu; v 35. minuti je povedel Primorec z lepim strelom Baka. Prejeti gol je «plave» spodbudil, tako da so potisnili nasprotbiica na njdgbvo polovico igrišča. Bregovi napadalci so si tako ustvarjali več ugodnih priložnosti za gftl,. pred.vsem, ^ Ferlugo in Klunom. Bili pa so zelo netočni pri streljanju na vrata, Med posamezniki naj omenimo dober nastop Maura Kralja in Rismon-da za Primorec, za Breg pa Dina Kureta in Grizoniča. Jolo Vesna — S. Giovanni 3:0 VESNA: Bubnich, Kovačič, Zucca, Degrassi, Sedmak, Eva, Potleca, Košuta, Biagi, Pipan Guštin. 13 Slatič, S. GIOVANNI: Colino, Debeli, Boz, Bemich, Bossi, Sadar, Francini, Grege. Kaučič, Cociancich, Coronica. 13 Mian. SODNIK: Zangrande (TS). STRELCI: Košuta in Biagi (2). Kriška Vesna je zanesljivo prema sala vodeči S. Giovanni, a tudi tokrat ni povsem zadovoljila s prikazano igro. Čeprav je tekmo neko liko ovirala burja, je bila igra obeb ekip (predvsem v p.p.) počasna in nepovezana, šele v drugem delu i-gre so se Križani nekoliko razigrali in spravili cesto v težave obrambo gostov. Prvi zadetek je dal krilec Košuta, nato je spretni Biagi (po večkratnih poskusih) dvakrat premagal nasprotnega vratarja. Tudi gostje so skušali priti nekajkrat do zadetka, a solidna obramba (s Sedmakom na čelu) je bila vedno na mestu. Primorje — Lib. Rocol B 0:1 PRIMORJE: Bresciani, Bezin, Claudio, Verša, Trobec, Persi, Lan-za, Guštin, Albi, Čok, Schilleo, 13 Terčič. LIB. ROCOL B: Mollo, Gabas, Pianella, Fornasaro, Ruta, Raker, Cociani, Cocolo, Klobas, Doronzo, Peca, 12 Longhi. STRELEC: v 55. min. Doronzo iz enajstmetrovke. Naraščajniki Primorja so nezasluženo prepustili na domačem i-grišču nasprotnikom obe točki. Po prikazani igri bi neodločen rezultat nedvomno zadovoljil obe enajsterici, ki sta si bili povsem enakovredni. V prvem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in vratarja nista bila preveč zaposlena. V nadaljevanju so domačini skušali prodreti v obrambo Tržačanov, a do večjih priložnosti ni prišlo. Obratno, so bili gostje zelo nevarni v protinapadu. Vse je kazalo, da se bo tekma zaključila neodločeno, ko je sodnik pet minut pred koncem dosodil dvomljivo 11-metrovko v korist gostov, ki jo je Doronzo neubranljivo izvedel. O-stalo je premalo časa, da bi se lahko domačini zbrali in vsaj remizirali, tako da je rezultat ostal nespremenjen do končnega žvižga. H. V. ZAČETNIKI Cremcaffè — Breg 1:1 (0:0) CREMCAFFÈ: Costagliola, Smalla, Persi, Gardosi, Bertocchi, Rossetti, D'Aliesio, De Yacovo, Furlan, Nonis, Favaie, 13. Visintin. BREG: Smotiak L, Smotlak S., Mahnič, Klabjan, Ražem, Viola, Scheriani, Zonta, Grizonič, Pavletič, Savron. SODNIK: Furlani. STRELCA: Favaie in Grizonič (B) iz 11-metrovke. Najmlajši Brežani so se v tekmi s Cremcaffejem, ki sodi med najboljše ekipe te skupine zelo dobro izkazali. Odigrali so verjetno najlepšo tekmo prvenstva. Cremcaffejevi boljši «tehniki» so se «plavim» zoperstavili z izredno zagrizenostjo in odločnostjo v obrambi, kjer sta izstopala Klabjan in Ražem. Vse se je odločilo šele po odmoru, ko so 'domačini prvi pofvedli s Favalejem. Vge- je "kazalor da bodo naši zastopniki zapustili poraženi igrišče, ko ijim jp sodnik, (zaradi roke v kazenskem prostoru) dosodil 11-mstrov-ko. Grizonič je s pike hladnokrvno streljal in priboril ekipi točko ter veliko zadoščenja. Jolo MLADINCI V malem iinalu mladinskega prvenstva je Edera premagala Vesno s 2:0 in to brez borbe, katji Križani se zaradi bolezni večjega števila i-gralcev niso predstavili na igrišču. SANDOR OBVKSTILA SPDT — smučarski odsek vabi na 2. smučarski večer. Predaval bo Basto Furlan, trener ekipe SPDT, o temi TEKMOVANJE. Predavanje bo v petek, 14. februarja, pb 20.30 v Ul. Geppa 9. * * * SPDT obvešča, da ima na razpolago izkaznice FISI za tekočo sezono za vse starostne kategorije lu stanejo 3.000 lir. V Ul. Geppa 9 lahko dostavite denar, rojstne in ostale podatke. • • • Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce odbojke, da so redni treningi v telovadnici ITI, Ulica Puccini, vsak ponedeljek ter četrtek, in sicer od 18.30 do 20.30. • * * Združenje obvešča, da je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko prosijo za projekcijo. Za vse informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 8. do 14. ure, tel. 31119. Dragocena (Nadaljevanje s 5. strani) rovci točni v prostih metih. Iskreno pa moramo pohvaliti Fulvija Dovgana, ki je s svojimi meti na koš in tudi pri odbitkih pokazal, da je najboljši. Cancia Inter 1904 — Bor «B» 113:12 (56:4) BOR: F-a se ni 6, Andlovič, Jančar 4, štavar, Husu, Zobec, Olenik, Zu-balič 2. INTER 1904: Caforio 22, Furlani 14, Fornasaro 4, Bussani 2, Battain 24, Carone 12, Colognatti 21, Fonda 14. Sodnik: Cozzolino iz Trsta. Prosti ir:'.;: Bor 0:2, Inter 1904 1:8. V prvem kolu prvenstva dečkov je Borova druga peterka doživela na tujem visok poraz proti favoritu te skupine Interju 1904. Nedeljska tekma se je praktično odločila že v uvodnih minutah. Inter je namreč trdno prevzel vajeti igre v svoje roke in zaman je bila požrtvovalnost «plavih», ki so gostom le redkokdaj prišli do živega. V opravičilo našim igralcem lahko rečemo, da so se začeli ukvarjati s košarko le pred kratkim in da je bil za marsikaterega to prvi prvenstveni nastop. edko se borijo vse do zadnjega sodnikovega žvižga, čeprav je stanje morda že brezupno. Breg v tej tekmi ni zadovoljil. Od časa do časa so igralke sicer dobro zaigrale, vse prepogosto so si pa dovoljevale velike «odmore», ker jih je na koncu tudi stalo zmago. Ekipa je pokazala vse premalo zagrizenosti in volje do zmage, borbenost pa je prišla na dan po navadi prepozno, ko so nasprotnice skorajda že osvojile set. Ekipi torej manjka predvsem samozavesti in zaupanja v svoje moči, kar pa lahko odpravimo samo z vestnimi treningi, predvsem pa z dosti igre, saj sestavljajo večino ekipe mlade igralke, katerim izkušnje še manjkajo. V prvem setu je imel Breg stalno rahlo premoč, ki jo je obdržal do konca. Tudi v drugem delu so naše i-gralke zelo dobro začele. Vodile so s 13:3 in celo s 14:4, ko je vse kazalo, da ne bodo imele s svojim nasprotnikom nobenih težav. Toda pri tem rezultatu se je nerazumljivo zateiknilo. Marzotto je prevzel pobudo in nizal točko za točko, medtem ko Bregu ni in ni uspelo zaključiti seta v svojo korist. V tretjem setu je bil stalno v vodstvu Marzotto, v četrtem pa Breg. V odločilnem setu je prevzel pobudo ponovno Marzotto. ki je vse do stanja 14:5 vodil. Tedaj so po večkratnih menjavah servisa Bre-žanke osvojile še nekaj točk, kar pa je bilo za zmago le premalo. Po tem kolu se začenja za Breg dokaj neugoden razpored tekem. Brežanke ne bodo igrale pred domačim občinstvom več kot mesec dni, saj jih čakajo kar tri zahtevna in težka gostovanja: na tujem bodo namreč igrale z libertasom iz Pordenona, z ekipo iz Mogliana Venete in z Bolzanom. V teh treh gostovanjih bo treba res dati vse od sebe, da bo Breg na končni lestvici zasedel lahko tisto mesto, ki mu pripada. INKA. MOŠKA C LIGA Dall'Acqua Treviso — Kras 3:0 (16:14; 15:2; 15:5) KRAS: B. in L. Milič, L. in S. Budin, Živec, Drasič, Marušič, škrK, Vesnaver in Žerjal. Šesterka Krasa je po predvidevanjih zaključila prvi del moške odbojkarske C lige z gladkim porazom, ki ga je našim zastopnikom zadala v Trevisu ekipa tamkajšnjih gasilcev, druga na lestvici. Po tem šestem zaporednem neuspehu so «belo-rdeči» ostali na predzadnjem mestu lestvice, kar predstavlja a larmni znak, saj nazadujeta v nižjo ligo dve moštvi. V povratnem delu prvenstva si bo treba torej pridno zavihati rokave in z donos nejšo igro bistveno popraviti sedanji kritični položaj. Sedaj se bo v razmahu enega meseca praktično odločila usoda Krasa: po sobotnem počitku se bodo krasovci spoprijeli s tremi slabšimi nasprotniki in če ne bodo pravočasno prišli v formo ter slavili vsaj dve zmagi nad direktnima tekmecema, bo njihova usoda skorajda zapečatena. Vse ni še izgubljeno, vendar pa bo treba zaigrati bolj odločno in samozavestno. V Trevisu bi v prvem setu Kras skoraj pripravil odličnim domačinom neprijetni presenečenje: gostje iz zgoniške občine so zaigrali zelo dobro in «držali v šahu» razigrane domačine Vendar se je še enkrat izkazalo, da krasovci v tem obdobju res nimajo sreče in so morali kloniti s tesnim izidom 16:14. Izgubljena priložnost je potrla Krasove odbojkarje, ki so v drugem in tretjem setu zelo popustili in Dall’Acqua je brez velikega naprezanja pc spravij celotni izkupiček. -bs- 1. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Libertas 3:2 (6:15, 15:6, 15:3, 9:15, 15:6) DOM: Klanjšček D., Nanut L., Komel L, Prinčič J., Devetak L, Mužič F., Černič L. LIBERTAS (Turjak): Clementin, Ferfoglia, Perco, Trentin, Virgolin, Muset, Portelli, Baldo in Bergamasco. SODNIK: Martelossi Franco. Po štirih zaporednih porazih je goriški Dom končno osvojil svoj prvi par točk in to na račun Liber-tasa iz Turjaka. Tekma ni bila lepa, saj sta obe ekipi pokazali poprečno igro. Domovci bi lahko to srečanje o-svojili s čistim 3:0, toda zaigrali so pod svojimi zmožnostmi. V prvem setu je Dom pričel z zmedeno igro. Komaj v drugem setu so se naši fantje zavedali, da morajo prepričljivo igrati, če hočejo zmagati. Tako so tudi zaigrali dva zaporedna seta in Libertas v drugem in tretjem setu ni zmogel zbrati preko 6, oz. 3 točk. Po stanju 2:1 za «belo-rdeče» so ti ponovno popustili, kar je Libertas takoj izkoristil in vzel vajeti igre v svoje roke ter zmagal set. V petem, odločilnem setu pa so domovci ponovno dobro zaigrali in osvojili končno zmago. V domovskih vrstah sta tokrat dobro zaigrala veterana F. Mužič in I. Devetak, ki sta se izkazala v napadu, kot tudi v obrambi. V prihodnjem kolu, v soboto, 15. t.m., bo Dom gostoval v Vidnu, kjer se bo spoprijel s PAV Despar. Tudi ta tekma bo zelo važna za obe ekipi, saj se obe nahajata na zadnjih mestih lestvice. 1. K. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrSH 8 ^• februarja 1975 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglas1» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokraimo se naročalo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska H ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Socialisti in komunisti pred pomembnimi sklepi Predvčerajšnjim se je zaldjučila organizacijska konferenca PSI. Nekaj dni prej je zasedal vsedržavni svet krščanske demokracije. Razni drugi politični voditelji so podali več izjav v zvezi s temi dogodki ter še bolje osvetlili bistvene poteze sedanjega političnega položaja v Italiji. Začnimo predvsem pri tem pregledu italijanskega tiska s socialistično organizacijsko konferenco. Ne more se reči, da je bila ta konferenca samo organizacijskega pomena, saj je v določenem trenutku, posebno zaradi Mancinijevega posega prerasla v politično debato, kjer sta se strategija in taktika prepletali. V tej zvezi demokristjanski «II Popolo» piše v sifoji nedeljski izdaji: «Ko so se nekateri delegati vprašali, če se lahko PSI še vedno smatra za razredno stranko in če je treba v pritrdilnem primeru usmeriti njene pobude proti srednjim slojem, se je postavil stvarni problem za stranko, ki je v loku 25 let izgubila pri svojem članstvu okoli polovico delavskega razreda ter zabeležila početverje-nje uradniških krogov.» «Iz te konference je razvidno, da so vozli v PSI bolj kot organizacijski politični in da imajo svoje korenine v nezadostni strateški obdelavi problemov s strani PSI do drugih političnih sil, začenši s krščansko demokracijo.» Demokristjansko glasilo obtožuje seveda socialiste, da je bila KD glavna žrtev vseh polemik, obtožb in celo zasmehovanja (med drugim «Il Popolo» trdi, da je bila delegacija KD zapostavljena na konferenci). Vendar pa demokristjansko glasilo poudarja pomembno vlogo socialista Mancinija kateremu, pravi, da pripada zasluga, da je spravil vprašanje bodočih pobud stranke izven organizacijskih shem ter je pritegnil pozornost italijanskih socialistov na sedanje politične odnose, češ «da ne obstajajo bližnjice, da bi prišli do ciljev, ki jih je težko doseči, temveč da je treba delovati na ravni resnosti.» Demokristjansko glasilo tako komentira Mancinijev nastop: «V resnici je bila za Mancinija konferenca v Firencah priložnost, da je predočil socialistični bazi, da se je prelom do katerega je prišlo na genovskem kongresu praktično že zacelil in da je prišlo na ravni politične pobude do stične akcije z De Martinom. In prav ta je najbolj pomemben dogodek konference, vsaj na politični ravni. Odmik od lombardijevcev je postal očiten v trenutku, ko je nastopil Mancini, ki je jasno in nedvoumno poudaril dve točki: da se ne sme «sramotiti» desetletje levega centra in da to desetletje ne pomeni nikakor poloma vsakršne politične linije demokratičnega razvoja: dejal je še, da pot alternativ ni niti najkrajša in niti najlažja za uresničenje socializma.» Mancini — pravi demokristjansko glasilo — je bil torej uravnovešen. Vendar pa je gromko in polemično nastopal glede «plazečega golizma» in državnih vrhovih, ki ne delujejo, ali pa zavirajo proces demokratizacije v državi, podvladju, krivdo za katerega je odvrgel na KD. Milanski dnevnik «IZ Corriere della Sera» pravi v današnji številki v članku z naslovom: «PSI se bo težko povrnil na vlado, če se krščanska demokracija ne bo spremenila», da so bili socialisti precej razočarani zaradi rezultatov vsedržavnega sveta demokristjanov. «Upoštevajoč — pravi list — da se večinska stranka uporno brani, da bi spremenila svojo okvirno politiko, možnost njihovega povratka (se pravi socialistov) na levosredinsko sodelovanje, postaja vedno težje. To je drugi odgovor, ki ga je v štirih dneh dal Francesco De Martino Fanfaniju.» O težkih odnosih s KD — pravi «IZ Corriere della Sera» — je socialistični tajnik govoril že prejšnji četrtek na televiziji: in danes, ko je spregovoril, kot je v navadi pri zaključku del organizacijske konference njegove stranke, se je moral spet spoprijeti s to obvezno temo. To je storil pred politično zelo zavzeto javnostjo svoje stranka ter je bil morda njegov govor prav zaradi tega še trši v primerjavi s četrtkovim govorom. List poudarja nadalje, da je socialistični tajnik poudaril, da ne obstajajo danes možnosti, da bi se socialisti vrnili na vlado, pač pa se je zavzel za linijo, ki jo je določil centralni komite, se pravi za podporo vladi, toda ne za direktno sodelovanje PSI v njej. List poudarja nadalje, da je socialistični tajnik dejal, da ni prišlo do sedaj do stanja, ki bi napotilo socialiste na morebiten povratek v vlado; še več, to stanje se je poslabšalo. Krivdo je treba pripisati predvsem Fanfaniju, ki je v vsedržavnem svetu KD odbil socialistično zahtevo o globokih spremembah v smernicah in metodah vladne politike. Milanski T-t ne komentira praktično stališč socialistične organi-, zacijske konference, pač pa navaja številne odstavke iz raznih poročil in govorov, ki se mu zdijo zelo pomembni. Tako na primer pravi, da socialisti niso zahtevali od demokristjanov nekega preferenčnega odnosa do PSI, temveč, da gre za zgodovinski razvoj, ki bi moral prej ali slej pripeljati KD na določena stališča PSI. Tu pa se naš današnji komentar širi, ker je treba upoštevati tudi številne druge komponente tega razgovora med strankami, ki gredo od levice do centra. Obstaja določena stična točka med stališči PSI in KPI. Ta stična točka je nekako v mnenju obeh strank, da se ne sme izsiljevati nekaj, kar je pravzaprav v samem globljem smislu sedanjega stanja in nadaljnjih dogajanj. Italijanski časopisi nasplošno ne posvečajo večje pozornosti, vsaj kar se tiče komentarjev socialistični konferenci, pač pa gledajo na vsa ta dogajanja s stališča splošnih političnih razmer v Italiji in tu pride predvsem do izraza vprašanje, kako razne stranke dojemajo komunistično tezo o «zgodovinskem kompromisu». Demokristjansko stališče do zgodovinskega kompromisa je, kot znano, odločno: do kompromisa ne more priti. Komunisti v svojem glasilu «L’Unità», kjer obširno poročajo o socialistični organizacijski konferenci, pa posvečajo posebno pozornost Ber-linguerjevim izjavam delavcem rimske tovarne «Autovox». To izjavo je treba navesti, ker je Berlinguer poudaril, da pri vprašanju «zgodovinskega kompromisa» ne gre toliko za predlog, temveč za linijo, oziroma strategijo KPI, torej za daljši zgodovinski proces. In prav tu je tista stična točka, ki smo jo omenili zgoraj, med socialisti in komunisti. O tej stični točki govori na primer dnevnik «Il Giorno» v svoji včerajšnji številki pod naslovom «PSDI polemičen z levico KD». V tem primeru ne gre za dogodek na vsedržavni ravni, temveč le za odnose na deželni ravni med socialdemokrati, demokristjani, socialisti in komunisti v Benetkah. List piše dobesedno: «Socialdemokrati odgovarjajo polemično dokumentu, ki ga je sprejela beneška KD v podporo pobude svojega župana in ki je stremela za tem, da se zajamči demokratična uprava mesta, in operativnost ukrepov, ki jih predvideva posebni zakon. Tajnik PSDI smatra, da gre v tem primeru za ”ne Fanfaniju in za da Berlinguer ju”. 'Preti trdi, da gre za namero, da se ohrani pri življenju zavezništvo s komunisti. Socialdemokrat Cariglia pa pravi, da je pri beneškem dogodku opaziti nasprotovanje raznih tokov KD, da bi sprejeli Fanfanijevo poročilo na vsedržavnem svetu stranke». List «II Giorno» pravi, da socialdemokratski predstavniki smatrajo beneški primer kot alarmni signal za vse kar se dogaja danes v Italiji. Po tem kratkem opisu reakcij glede «zgodovinskega kompromisa» ki ga predlagajo komunisti (v resnici je že Berlinguer rekel, da ne gre za nekakšen taktičen poseg, temveč za tehtno premišljeno obravnavanje italijanskega položaja z vidika zgodovinskega procesa), naj še omenimo, kar piše včeraj turinski list «Stampa sera» glede socialističnega stališča do današnjih dogodkov. Ko govori o De Martinovem zaključnem govoru na socialistični organizacijski konferenci, list pravi da je socialistični tajnik govoril o drugem vozlu sedanjega političnega stanja, se pravi o socialistični alternativi. «Perspektivno ima namera, da bi se zamenjala demokristjanska hegemonija z blokom ljudskih sil določeno u-praviččnost in vrednost, toda manjkajo politični pogoji, da bi jo uresničili. Spričo tega gre za alternativo — poudarja list — navajajoč besede socialističnega tajnika — ki bi izgubila boj, ker je ne bi vodili socialisti. Na vsak način turinski list poudarja, da ima socialistična alternativa perspektivo zgodovinske hipoteze in da ni kratkoročna. Socialisti, vsaj tako se zdi, so se odločili samo za zunanjo podporo vlade: neskladna pa je socialistična navzočnost v izvršnih organih skupaj z demokristjani, ki sedaj vedno bolj poudarjajo zmerno politiko. V svojem poročilu turinski list poudarja tudi De Martinov odgovor Fanfaniju glede vprašanja o-brambe demokratičnega reda v državi. Pri tem je izredno pomembno, da ne gre istovetiti fašističnega terorizma z vsemi dru gimi oblikami nasilja, ki jih je treba sicer obsoditi, toda nimajo istega pomena in niso ravno tako nevarne. Glede «zgodovinskega kompromisa», to je z vprašanjem, ki je zelo tesn opovezano tudi z rezultati socialistične organizacijske konference, milanski list «Corriere della Sera» piše v svojem članku «Dissensi sul compormes-so storico», da Fanfara sedaj preučuje razne primere (baje jih je okoli 30) kjer je prišlo do sodelovanja med demokristjani in komunisti. List pa poudarja «da volilno vzdušje, ki je že značilno za vso politično pozornico (čez štiri mesece se bo glasovalo za nove unravne svete dežel, pokrajin in občin) sili stranke, da se še bolj razlikujeio». V tej zvezi po-udaria tudi, da se je nekaj take va zgodilo na socialističnem srečaniu v Firencah, kjer je nrišel do iz raza dvoboj v oddaljenosti med Fanfaniiem in De Martinom. PO TRIDNEVNEM ZATIŠJU SE JE SPET OGLASILO OROŽJE V ERITREJI OBNOVITEV SPOPADOV MED UPORNIKI IN ETIOPSKO VOJSKO Eritrejsko osvobodilno gibanje zavrnilo posredovanje sudanskega predsednika Nimejrija - Odložen odhod italijanskih beguncev iz Adis Abebe ADIS ABEBA, 10. — Po tridnevnem zatišju so se ponovno vneli siloviti boji med eritrejskimd gverilci in etiopskimi četami. Spopad je v teku v severnem delu Asmare, v neposredni bližini daljnovoda, ki povezuje električno centralo, ki so jo gverilci uničili, s središčem eritrejskega glavnega mesta. Gverilci se poslužujejo predvsem minometov in bazuk, medtem ko etiopski vojaki odgovarjajo z mitraljezi. Nekaj po 18. uri so se vojaki osrednje vlade skušali umakniti proti središču mesta, kaže pa, da so jih eritrejski gverilci popolnoma obkolili. Bitka se je še bolj razvnela proti večeru, ko so se spopadi začeli tudi pri vojašnici druge etiopske divizije, pri poveljstvu mornarice in v bližini nekdanjega ameriškega oporišča za telekomunikacije. Poročajo, da so v bitki posegli tudi štirje lovski bombniki. Etiopski časopisi in radio v zadnjih 24 urah ne govorijo o notranjih vprašanjih, temveč posvečajo največ pozornosti skorajšnjemu sestanku sveta Organizacije afriške enotnosti. Zdra- vila, ki jih je priskrbel Mednarodni rdeči križ, so še vedno blokirana v Adis Abebi. Le eno letalo je utegnilo odleteti v nedeljo do Asmare. Poskus posredovanja sudanskega predsednika Nimejrija je propadel, še preden se je pravzaprav začel. Glasnik eritrejskega osvobodilnega gibanja je zavrnil poziv sudanskega predsednika za prekinitev ognja. Eritrejski uporniki zatrjujejo, da bodo privolili v premirje samo ko bo Etiopija dodelila Eritreji neodvisnost. W. Woldemarian, predsednik eritrejskega odposlanstva v Kairu je v teku tiskovne konference dejal, da eritrej-ski uporniki ne morejo kar tako privoliti v premirje. Obenem je napovedal, da se bo bitka še zaostrila. Nato je obravnaval vprašanje človeških izgub v prvih treh dneh bojev pri Asmari. Po njegovih izjavah je zgubilo življenje tri tisoč civilistov, 70 eritrejskih gverilcev in 200 etiopskih vojakov. Poleg tega je etiopska vojska praktično do tal uničila sedem eritrejskih vasi. Sudanski predsednik Nimejri je da- nes po radiu obrazložil svoj predlog za rešitev eritrejskega vprašanja. Zahteva takojšnjo prekinitev ognja z obeh strani, splošno amnestijo ter začetek pogajanj. Nimejri je dejal, da je položaj v Eritreji izredno resen, saj je etiopska vojska uničila vrsto eritrejskih vasi. če se bo vojna nadaljevala, je dejal, bo to pomenilo polom ne samo za Eritrejo, temveč za vso Etiopijo. Opolnoči bi moralo odleteti iz Adis Abebe v Italijo prvo letalo s skupino Italijanov, ki so zbežali iz Asmare. Polet so iz še nepojasnjenih razlogov odložili. Po vesteh iz italijanskih diplomatskih krogov v Adis Abebi, naj bi prva skupina odpotovala v Italijo jutri. V Adis Abebi so trenutno štiri potniška letala italijanskega letalstva, ki bodo morala pripeljati italijanske begunce v domovino. Na Krdi strmoglavilo nemško letalo Zahodnonemški konzulat v Ženevi je bil tarča atentata, ki je razdejal pritličje in zaradi katerega so popokala številna okna liiuiilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimillliiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuii FO NOVEM SPORAZUMU Z AfifiLIŠKO VLADO IRA za premirje protestanti napadajo Ubit katoliški pometač - Dilema angleške vlade BELFAST, 10. — Davi je skupina oboroženih mož ubila v neki ulici v Belfastu 19-letnega mladeniča za katerega domnevajo, da je bil mestni pometač in da je bil po veroizpovedi katohčan. Oblasti še niso sporočile imena in priimka ubitega. Gre za prvi resnejši incident po proglasitvi premirja za nedoločeno razdobje, ki ga je sprejela ulstrska, oziroma irska, organizacija IRA. Ta dogodek meče precejšnjo senco na zadovoljstvo in veselje, ki je prevzelo severnoirsko prebivalstvo, potem ko je prišlo do proglasitve premirja za nedoločeno razdobje. Kot je znano, je IRA pristala na začasno premirje 22. decembra lanskega leta, in sicer v zvezi z božičnimi in novoletnimi prazniki. Premirje je nehalo veljati 16. januarja, ko je spet prišlo do napadov in atentatov severnoirske «katoliške organizacije, čeprav v manjši meri. Sporočilo, da je IRA podpisala ponoven sporazum za premirje čeprav za nedoločeno razdobje, je brez dvoma zelo pozitivno vplivalo na ulstrsko prebivalstvo, ki že od leta 1969 živi v skrajno težkih razmerah zaradi vsakdanje gverile. V tistih treh tednih od 22. decembra do 16. januarja je življenje v Ulstru postalo precej normalno, saj so bile trgovine in javni lokali odprti, lahko se je hodilo po ulicah v skoraj popolnoma normalnih varnostnih razmerah, sploh so se ljudje nekoliko odahnili. Potem je prišlo spet do ponovnih napadov in sedaj do ponovnega premirja. Ali lx> to premirje obveljalo? Angleški časopisi pišejo obširno, da novo premirje pomeni pravzaprav kapitulacijo organizacije IRA, ker so se baje ljudje navadili na mimo življenje ob božičnih in novoletnih praznikih in sedaj ne nameravajo več podpirati organizacije gverilcev. Nadalje pravijo, da gre za ta uspeh zasluga ministru za Ulster Merlynu Reesu, katerega je pohvalil tudi angleški ministrski predsednik Harold Wilson. Gre za človeka, je dejal Wilson, ki je «državnik z veliko politično domišljijo», kar naj bi mu pomagalo pri tem, da je dosegel premirje, čeprav je mnogo obljubljal, zelo malo pa popustil. Reakcije angleških uradnih krogov pa so precej bolj zadržane. Člani angleške vlade in druge politične osebnosti so dale vedeti, da je treba počakati na nadaljnji razvoj dogodkov, ker je sedaj še prezgodaj, da bi se presojalo o tem kaj se bo zgodilo v Ulstru, Edina gotova in neizpodbitna točka je: IRA je obljubila premirje. To premirje pa bo obveljalo verjetno le, če ga bodo spoštovale tudi protestantske politične skupine. Današnji dogodek, se pravi uboj mladega 19-letnega katoličana prinaša spet v ospredje problem odnosov med orf«.zacijo IRA in ulstrskim protestanti. Na dvostranskih dogovorih sta se IRA in angleška vlada sporazumeli o premirju, toda obstaja nevarnost, da bodo protestantski skrajneži ponovno nastopili z vso ostrino. Ta nevarnost je stvarna. saj so protestantske skupine, kot na primer UDA in druge, že v prc/eklosti dokazale, da so trdno odločene, da izzovejo tudi angleške obisti, samo da bi preprečile katoliškemu delu prebivalstva, da se dokoplje do svojih pravic. Zato so slavospevi, ki jih angleško časopisje poje Reesu precej tvegani ter je treba pričakovati, da bo prišlo, kljub popuščanju organizacije IRA, do ponovnih spopadov v Severni Irski. Vse to pa se bo prav gotovo nadaljevalo, vse dokler bo Anglija popuščala pred izsiljevanjem protestantske večine v Ulstru. Odloženi pogovori Klerides-Denktaš NIKOZIJA, 10. — Glasnik Združenih narodov na Cipru je sporočil, da so odložili srečanje med Kleridesom in Denktašem, ki bi se morala srečati danes zjutraj, da bi proučila nekatere predloge za rešitev ciprske krize. Klerides bi moral obrazložiti svojemu turškemu sogovorniku predloge predsednika Makariosa, Denktaš pa bi moral zastopati turško stališče. Kaže, da bodo turški predlogi pripravljeni konec tedna. Denktaš bo baje pred-laeal ustanovitev federativne republike z osrednjo vlado, ki pa bi imela zelo omeiene pristojnosti. Oba pogajalca se bosta, kot kaže, sestala v petek ali prihodnji ponedeljek. Prispprnjlo trn DIJAŠKI! 11,UMI ATENE, 10. — Prve reševalne skupine so prišle do razbitin za-hodnonemškega letala, ki je v nedeljo popoldne strmoglavilo na Kreti. 35 zahodnonemških vojakov in pet članov posadke je pri nesreči zgubilo življenje. V nedeljo popoldne je nad otokom divjalo strašno neurje, zaradi česar ni deloval radar vojaškega oporišča v Sudi, kamor je letalo bilo namenjeno. Radijski stik med letalom i nopori-ščem se je prekinil nekaj minut pred pristankom. V Portorožu osrednja obalna Prešernova proslava (Od našega dopisnika) PORTOROŽ, 10. — V nedeljo je bila v Portorožu osrednja obalna proslava slovenskega kulturnega praznika, ki sta jo organizirali občinska konferenca socialistične zveze in obalna kulturna skuponst. Najprej so v piranski galeriji odprli razstavo slikarskih del Valentina Amana s Koroškega in Klavdija Palčiča iz Trsta. Zatem je bila v portoroškem avditoriju slavnostna a-kademija, ki se je je udeležilo veliko število ljubiteljev Prešerna in slovenake kulture, med njimi tudi ugledni predstavniki kulturnega in družbeno-političnega življenja. Z odlomki iz svojih del so se predstavili književniki Miroslav Košuta in Josip Tavčar iz Trsta, nadalje Janko Mesner in Florijan Lupus ter Korošec Bogomil Fatur. V programu so sodelovali tudi mladinski pevski zbor koprske gimnazije, dijakinje osnovne šole iz Pirana in plesalka Jasna Knez iz Ljubljane. Slavnostni govornik je bil književnik Ciril Zlobec, ki je govoril o položaju kulture pri nas ter še posebej poudaril pomen enotnega slovenskega kulturnega prostora. L. O. UGRABITELJA STA GROZILA, DA CA BOSTA USTRELILA Policija v dramatičnih okoliščinah osvobodila mladega Paola Testorija Od družine sta zahtevala 5 milijard Ur odkupnine - Množica bi ju kmalu linčalo COMO, 10. — Policija in karabinjerji so danes opoldne po dramatičnem zapletu osvobodili 20-letnega Paola Astrua Testorija iz Milana, ki so ga ugrabili 4. febr. pred hišo njegovega dekleta. Ugrabitelja, Pasquale Gazzilli in Luigi Bellicoro, sta držala fanta v stanovanju, ki ga je Gazzilli pred časom najel v kraju Casatenovo pri Como. Nekaj po 6. uri so karabinjerji iz Monze pod vodstvom majorja Talarica, potrkali na vrata stanovanja, iz katerega je nekdo zakričal, naj gredo ven iz poslopja, sicer bodo mladega Testorija ustrelili. Istočasno je bilo slišati glas mladeniča, ki je rotil karabinjerje, naj za božjo voljo o-didejo, ker ima samokres naperjen v glavo. Karabinjerjem ni torej preostalo drugega, kot da se umaknejo. Začelo se je dolgotrajno pogajanje, med katerim sta ugrabitelja najprej zahtevala, naj pride iz Milana fantov stric, potem pa sta hotela govoriti z odvetnikom Toppet-tijem, ki pa ga ni bilo mogoče izslediti, ker je bil na službenem potovanju. Poriopie so medtem popolnoma obkolili, tako da je bilo iz njega nemogoče zbežati. Iz Milana so medtem prispeli generalni pravdnik Paulesu, državni pravdnik Micale, njegov namestnik Pomarici ter sodnik iz Lecca Tornasoli. Ugrabitelja sta tudi zah- tevala, naj ju pustijo oditi skupaj s talcem, nakar karabinjerji in policija niso pristali. Nato sta Gazzilli in Bellicoro zahtevala, naj se vsa pogajanja prekinejo do 13. ure, ko naj bi se spet nadaljevala. Nekaj pred to uro pa sta zlikovna popustila in osvobodila Paola Testorija. Zadeva pa s tem še ni bila rešena, ker se je medtem pred poslopjem zbrala množica kakih tri tisoč oseb, ki bi ugrabitelja skoraj linčala, tako da so predstavniki javne varnosti bili prisiljeni obdržati ju v poslopju, v pričakovanju okrepitev iz Milana. Razjarjena množica je skoraj prevrnila avto, v katerem sta bila Bellicoro in Gazzilli. Mladi Astrua Testori je povedal, da je Bellicori skušal opoldne narediti samomor, saj si je skušal prerezati žile na zapestju. Njegovo zdravstveno stanje vsekakor ni zaskrbljujoče, trdijo karabinjerji. Ugrabitelja sta zahtevala prekinitev pogajanj do 13. ure, da bi omogočila svojim pajdašem, ki bi ju morali zamenjati na straži, da zbežijo. Družina Testori, oče je lastnik nekega tekstilnega obrata, je povedala, da so ugrabitelji zahtevali 5 milijard lir odkupnine. Ker pa so ugotovili, da ne premorejo tolikšne vsote, so se začela pogaja- nja za manjšo odkupnino, ki so bila še v teku. Paolo Astrua Testori je v d°M dobrem zdravstvenem stanju, kljub pomirjevalnim sredstvom, ki jih Je moral jemati vsakih 5 ur. Na obrazu so še vidne podplutbe, ki j*" je zadobil ob ugrabitvi, ko se j® skušal svojim ugrabiteljem postaviti po robu. Fant še ni dal nobenih izjav, ker je pod močnim vtisom zadnjih dogodkov. Pasquale Gazzilli, ki je najel stanovanje od Gianfranca Perega, 1® star 33 let in se je rodil v Canosi di Puglia pri Bariju. Imel je opravka s pravico, FOGGIA. 10. — Neznana zlikovca sta v središču mesta napadla ku' rirja «Banco di Roma», ter mu trtrala torbo, v kateri je bilo r* milijonov lir. Do ropa je pri™0 danes zjutraj, ko je 27-letni Giw sence Savino stoni] iz bančne-9 zavoda ter se hotel odneDati z tom. Preden mu ie usrelo začrejj vrata, mu je ronar hotel iztrgati torbo. Ker jo ie Savino trdn° držal, ga ie udaril z železno cev’0 ter mu roko noškndnval. Takoi za tem ie skočil na težko moinr0° kolo. ki ga je vozi) niesov raide™ ter zrinil neznano kam. Vse se 1® odvijalo tako biPo, da mimo’doN niso moril nriskočiti na pomoč. VNI DOKONČNO UREJEN POLOŽAJ V OBČINSKEM ODBORU! Župan je včeraj podelil pooblastila novim tržaškim občinskim odbornikom Za četrtek napovedane spremembe v pokrajinskem odboru Občinski svet se bo sestal šele v torek, 18. februarja Včeraj opoldne se je prvič sestal na petkovi seji prenovljeni odbor tržaške občine. Na včerajšnji seji je župan Spaccini razdelil med odbornike pooblastila. Tržaški občinski svet bo ta teden prekinil z delom tudi zaradi želje liberalcev, ki imajo vsedržavno zasedanje stranke, tako da bo občinski svet pričel z rednim delom šele v torek, 18. februarja, ko bodo na dnevnem redu resolucije, ki so jih predložile stranke še med proračunsko debato in med katerimi je tudi resolucija o uporabi slovenskega jezika v občinskem svetu. Pokrajinski svet pa se bo predvidoma sestal v četrtek, 13. februarja, in bo zamenjal odbornika PSDI Lo vera, ki je, ker je vmešan v škandal ENCO, odstopil iz odbora, kjer ga bo nadomestil Bego. Petkova seja tržaškega občinskega sveta je zaradi izključitve kar dveh desničarskih predstavnikov KD (Pe-corarija in Orlanda) sprožila precej živahne polemike znotraj večinske stranke. Orlando in Pecorari sta se namreč pritožila na osrednje vodstvo stranke, ter se pri tem sklicevala tudi na stališče Fanfa-nijeve struje. Krajevni predstavniki struje «nuove cronache», pa so jima podporo odvzeli, ker je bil Orlando izvoljen v občinski odbor kot predstavnik Fanfanijencev in je kasneje prestopil v strujo Rumor - Piccoli. Izvolitev tržaškega občinskega od- bora je bila zaključena v petek nekaj čez polnoči, ker so bila potrebna kar štiri glasovanja, čeprav je leva sredina razpolagala z vnaprej določeno trdno večino. Občutilo pa se je nezadovoljstvo med nekaterimi demokristjani, tako da je bilo značilno, da sta bila odsotna Pecorari in Orlando stalno pa so se pojavljali tudi trije prosti strelci. Levi center je namreč na papirju razpolagal s tridesetimi glasovi (vsega skupaj jih ima 33. toda odsotni so bili trije demokristjani), večina odbornikov je bila izvoljena s 27 glasovi, nekateri pa so prejeli zelo visoko število glasov (Faragu-na 31, Sai pa celo 35), ker so zanje glasovali tudi misovci. _ Do prvega glasovanja je prišlo v čudnem ozračju, saj je bila dvorana na pol prazna, predstavniki leve sredine pa sploh niso govorili. Župan je vprašal, kdo želi spregovoriti, sledila je tišina in nato je napovedal glasovanje. Tedaj pa se je izkazalo, da manjka večja skupina svetovalcev, ki je v pričakovanju dolge debate odšla na večerjo in glasovanje je bilo povrh tako zmedeno, da ni bil nihče izvoljen, saj so bili glasovi razpršeni, mnogi svetovalci pa so povsem napačno glasovali. Pri drugem glasovanju so bili za odbornike izvoljeni (v oklepaju število prejetih glasov): Giuricin (29), Ahate (27), Benni (28), De Luca (28), Dolhar (27), Faraguna (31), Hreščak (27), Lonzar (27) in Vascot-to (27). Nista bila izvoljena Lanza (PSDI) in Gargano (PRI), ki sta prejela po 26 glasov. Komunisti so glasovali za svoje svetovalce, ki so prejeli točno po 11 glasov (dva svetovalca KPI sta bila odsotna), liberalci so strnjeno oddali bele glasovnice, misovci pa so glasovali za svoje in oddali 5 glasov za Faragu-no in 5 za Orlanda. Pri tretjem glasovanju sta prejela Lanza in Gargano potrebnih 27 glasov, saj je glasovalo 52 svetovalcev. četrto glasovanje ni bilo več zanimivo in so na njem prejeli Bartoli 31, Cesare in SAI 35 glasov. Tajnik tržaške federacije KPI Rossetti je ob zaključku petkove seje izjavil, da je zelo čudno, da ni po koncu delikatne politične krize spregovoril noben predstavnik večine in razložil, kakšen je pomen novega sporazuma o odboru. To potrjuje, da še vedno obstajajo različna stališča in notranja nasprotja, ki so še zlasti prišla do izraza med glasovanjem. Seja občinskega sveta je potekala v kaotičnem ozračju, zaradi česar se lahko vprašamo, kako bo novi odbor vodil politiko, ki naj reši težka vprašanja Trsta, če ni sposoben v redu voditi niti seje občinskega sveta Rossetti zaključuje, da je to stvar zaupanja in da se še ostreje zastavlja vprašanje političnega vodstva, ki mora upoštevati ljudska predstavništva. NA POBUDO POSL. FORTUNE IN ODV. DE LUCE Pontrelli prijavljen višjim sodnim oblastem Ostre kritike na račun tržaškega sodstva in vzdušja «zaščite», ki jo uživajo fašisti Sodna preiskava o pokolu treh karabinjerjev v Petovljah, proces in oprostitev goriških obtožencev za isti pokol so le osnova, na kateri gradita odvetnika poslanec Loris For- tuna in odv. De Luca prijavo proti tržaškemu državnemu pravdniku dr. Pontrelliju, skupno 68 tipkanih strani, poslanih kasacijskemu sodišču in v vednost predsedniku republike in višjemu sodnemu svetu v Rimu. Fortuna in De Luca obtožujeta Pon. trellija, kot piše na 5. strani pone-deljski milanski «Ij, Giorno», samovoljne zlorabe oblasti v zvezi s preiskavo, ki jo je uvedel proti odvetnikoma Battellu in Bernotu, branilcema goriških, pozneje oproščenih obtožencev za petoveljski pokol, toda v svoji prijavi ne skrivata zaskrbljenosti zaradi vzdušja, ki vlada na tržaškem sodišču in pri tem omenjata «stike sodnika Gina Franza s Fredo» ter ideološko reakcionarna stališča dveh drugih tržaških sodnikov — Romana in Simoneja. Fortuna in De Luca, v bistvu, zahtevata, naj kasacijsko sodišče sprejme zavrnitev dr. Pontrellija (glede tega odvetnika pripominjata, da je zahteval v Turinu smrtne obsodbe za partizane) v okviru preiskav proti odvetnikoma Bernotu in Battellu. Slednja dva sta namreč «kriva», ker v dneh vročega procesa zaradi peto-veljskega pokola nista, sporazumno z ravnateljema, poučevala v šoli nekaj ur. Pontrelli naj bi izjavil, da je sprožil postopek ne iz ustrahovalnih namenov. pač pa na osnovi anonimnega pisma. Odvetnika ugotavljata, da je «pismo» prišlo pozneje, ko je postopek že uradno stekel. Fortuna in De Luca, končno, omenjata strpnost tržaških sodnikov do fašističnih zločincev in ugotavljata^ da gre dejansko za «zaščito in JaI?_ stva pred kaznijo za fašistične a tiviste». Zato, menita, ni Trst s sv0-jim sodiščem primeren kraj za raf_ plet kazenskega postopka proti vetnikoma, ki sta zgolj opravljala sv°' jo dolžnost. Nesreča dveh potnikov v avtobusu proge 9 V avtobusu, ki vozi na progi 9, sta se včeraj predpoldne P°0 srečila dva potnika, 73-letni upo kojenec Giovanni Volpe iz Ul- j’ lilei 13 ter 53-letna Maria P10 vd. Bernardon. Da bi se trčenju je šofer avtobusa, 49-let Antonio Pentassuglia iz Ul- CrisP 18, nenadoma zavrl. Omenjena P0" nika sta pri tem izgubila ravn® težje_ ter padla. Oba sta se moran zateči v bolnišnico. Medtem k° Bernardonovo, ki se je lažje P° tolkla po glavi, kmalu odpustili-Volpeja sprejeli na ortopedskem o delku zaradi verjetnega zloma d® ne rame. Požar v strehi poslopja v gradnji V industrijskem področju j® * * * * v~ raj popoldne okrog 15. ure izbruh' silovit požar. Plameni so namr zajeli strešno prevleko iz neke P* stične mase v poslopju podjetja F gomar. Poslopje šele gradijo ih do v njem uredili skladišča za. «t tejnerje. Gasilci iz glavne trza postaje, ki so nemudoma prih' f na kraj požara, so plamene srečo kmalu ukrotili. Vzroki P0-, še niso znani, škodo pa ocenjuj -na pol milijona lir.