Posarr-ezna številka 30 vinarjev. tov. 14. V MIlan', v so-olo, dne 18 lanoarja I9i9. Leto XLVII. s Velja po pošti: sa oeio leto naprej za en mesec „ za Inozemstvo V Ljubljani na dom Za oeio leto napre].. K 58 ssa en meseo „ .. K V upravi prejeman mese&no,, a Sobotna Izdaja: Za oeio leto.....E 10 ia Inozemstvo. • . . „ 15 — __ _ Uredništvo je v Kopitarjevi nllol žtev. 6/IIL RoKoplal se ue vračajo; aetranklrana pisma no ne e= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50 =3 Eaostolpna petitviata i5a mui ilroiia in i mm visoka ali a|e prostor) ■a enkrat . . . . po 50 v sa dva- In večkrat . „ 45 ,, pri večjih naročilih primeren popust po do-ovom. Ob sobotah dvojni tarif. f---—- Poslano:----1 Enostolpua petitvrsta * I' Isbaja ?sa'i dan isvzemAi ponedeljek in dan po praznika ob 5. un zju raj. Cprnvništvo je v "\oo.iarjevt ulici 4t. B. — Račun poštne hranllnioe s»oirijaKaj, ko pa nihče ni podpisan na' tem papirju. Kdo vam bo dal? Tudi naše šole nam obdajo.« »Saj res. Lažejo nam. Doli bi strgal.« »Bodi pameten!« jc dejala žena in pogledala nanj. »Zaprejo te in povrhu tega ženejo še nas,« »Kaj?« je dejal mož in se spomnil, da so mu potlačili ozimino, prehladih živino v hlevu s puščanjem odprtih vrat, pokradli slamo in drva. »Ven jih vržem,« je grozil. »Kaj obljubujejo?! To naj puste na miru, kar imam! Denar so dejali v nič, posestvo so mi deli v nič, še za lastno mizo ne smem sesti. Čuda, da nas pu ste govoriti! Pretegnjencem pokažem!« Gledal je divje na Lahe in kadil pipo. Žena ga jc mirila, vojaki pa so sc za hip ozrli, dejali nekaj po laško in kvartali... Drugo jutro so bili plakati raztrgani. Vas jc gledala začudena: »I ahi so 'jih.« Pa so videli migljaj v očeh in so se tiho nasmejali. Nekateri so bili nevoljni. »Pustili bi.« »Naj šc drugače govorijo slovensko.« »Če pa kaj narc;'e.« »Kaj hočejo narediti? Domov naj čredo! Sicer pa to ni telefonska žica. K 'o te bo kaznoval, če ga je bilo sram podpisati se, ko je vedel, da je lagal. St) nismo otroci!« Razšli so se, vsak svojo pot in t'ho mislili: »Soj so prijazni, a nečemo jih, lo je; pa če nas poslujejo ... Naj nas ubijejo radi tega!« Pa ni dejal nihče ničesar. Konci raztrganega popirja so sc gibali v ve'ru, če niso odnesli paglavci Še tega ... Vas sc je tiho smejala, zvesta svoji obljubi, ki jo ie dala edinstveni svobedL času goriške zaupnike, da imenujejo svoje zastopnike. Po slučajnostih je zborovanje zaključil predsednik dr. Korošec s pozivom k složnemu in vztrajnemu delu za blagor domovine, nakar so zborovaici zapeli »Lepo našo domovino*. r? a 9 ia/ S L. J a (soriško. Vseslovenska Ljudska Stranka prepušča Slovenski Ljudski Stranki na Goriškem dva mandata v državnem zboru in štiri mandate v pokrajinskem zboru. Shod zaupnikov me je pooblastil, da skličem Goričane S. L. S. v svrho, da imenujejo te mandatarje. Vabim torej pristaše S. L. S. z Goriškega na posvetovanje v torek, dne 21. januarja ob 4. uri popoldne v posvetovalnico »Katoliškega tiskovnega društva« v Ljubljani, L nadstropje. — Josip Fon, bivši državni poslanec. Volitev zastopn*&ov V. L. S. ¥ Vsled sklepa zbora taupnikov V. L. S. z dne 16. t. m. v .Ljubljani vabi načelstvo stranke krajevne odbore in načel-stva kmečkih zvez na zborovanja, da iz-, volijo po enega odposlanca in- njegovega namestnika v Pokrajinsko v-če. , Zbero naj se Za glavarstvo: črnomeljsko v Črnomlju, v nedeljo, dne 26. januarja 1919; kamniško v Domžalah, v ponedeljek, dne 27. januarja 1919; kočevsko v Ribnico, v nedeljo, dne 26, januarja 1919; kranjsko v Kranj, v ponedeljek, dne 27. januarja 1919; krško v KrŠko, v sredo, dne 29. januarja 1919; litijsko v Šmartno pri Litiji, v ponedeljek, dne 27 .januarja 1919; ljubljanske okol. v Ljabijaai, v nedeljo, dne 26, januarja 1919; logaško na Blokah, v nedeljo, dnu 26. januarja 1919; novomeško v Kandiji, v ponedeljek, dne 27. januarja 1919; radovljiško v Radovljici, v ponedeljek, dne 27. januarjai 19i9. Zborovanje za Ljubljano se določi posebej. Prostor in uro za vsa zborovanja naznanimo pravočasno. Načelstvo poživlja vse kraje, občine in župnije, ki še niso ustanovile krajevnih odborov, da to takoj store, ker bi se sicer ne mogli udeležiti teh volitev. Pojasnila daje tajništvo Slovenske Ljudske Stranke v Ljubljani. Za načelstvo: Dr. Antoa KoroIec; načelnik. Hercegovski Hrvatfe Vseslovenska Ljudski Strank!. Med drugim je dospela o priliki zborovanja zaupnikov V. S. L. tudi naslednja brzojavka iz Mostara: Diveči sc velikemu 'dejstva neminljive zasluge V. S. L. za osvobojenje in uje-dinjesie Slovencev, Hrvatov iu Srbov, želimo ia pričakujemo, da ss ljudska stranka razširi ter raziegns delokrog svojsga blagotvornega dcia na vse jugoslovanske zemlje. Provmcijal Ira David Nevistič; fra Avguštin Matic, nadžupnikj gvardijan f.ra Dominik Mandič, predsednik hrvatskega katol. senijorata; fra Dane Zubac, urednik »Narodne Slcbcde«. Protestna Rda s^f-sdi de« •"ikov na KoroSkenv. Ljubljanski korespondenčni urad objavlja protestno noto, ki jo \ z Narodna vlada SHS v Ljubljani dne 16, januarja poslala državnemu uradu za vnanje stvari na Dunaju. Nota se glasi: Opiraje sc na svoje dne 24. dscemra 1518 državnemu uradu za zunanje stvari na Dunaju pc-slano protestno nato, se Narodna vlada SHS v Ljubljani vidi primorano, iznova dati niz po pričah potrjenih dogodkov, ki zadostno označujejo nač'n poročanja celovške deželne vlade .n pa počenjanje nemškega vojaštva na slovenskem ozemlju. Na prošnje celovške deželne vlade se je za božične praznike, in sicer za 25., 26. in 27. december do 6. ure zvečer sklenilo premirje. Celovšlia dežena vlada ie v nekem protestu trdila, da je to premirje naša vojaštvo prekršijo pri Št. Pavlu in pri Grabštajnu. i'o .je popolnoma neresnično. Stvarni poicžaj je namreč tale: Po pričah je potrjeno, da je v Grabštajr.u v noči od 25. in 26. decembra co gostilnah čez mero po,.''. - • oddelek nemške Volkswehr in tako raz.';-sijal ter lučal steklenice in ko-z-.r ce, d a ■> prvotni civilisti morali bežali. Prav U vojaki to potem zunaj vasi brezurrno streljanje iz pušek in ir. pr: tam obstreljevali oddelek {r,•... H-.V.^t polka št. 1 in oddelek l&Vik^ga bataljona st. 8, docim jc črt-t •■■ ■ i'- iz Strojnice streljal v smeri -/j d-.v-:, torej v f..ntri, kjer našega , ; /a r.i bilo. .icmški vojaki sami so du'. oriDovedovali. da bo se | bili ponoči medseboj obstreljevali. Naše i vojaštvo ni sprožilo niti strela. Ako celovška vlada kljub temu smelo trdi, da so pri Grabštajnu premirje prekršile naše čete, presega smelost take trditve celo vse tiste, kar se je U vlada doslej do zo-pernosti csmeljevala v potvarjanju in zavijanju dokazljivih dejstev. Sklenjeno premirje je nemško vojaško poveljništvo očividno izrabilo tudi za to, da je napravilo napad na naše posadke v Št. Pavlu. Bunilo, organizovalo in oborožilo je za premirje kmete po Labod-ski dolini ter-jih je dne 26. decembra poslalo nad Št. Pavel. Razume sc, da se je naše vojaštvo v svojo obrambo moralo odločiti za razorožitev teh kmetskih tolp. Tclpe so prosile milosti in ta se jim je dovolila, pod pogojeni, da nemudoma od-dado orožje, Ti kmetje pa so Oddali samo nekaj pušek, potem pa so cclšli in so sc naslednjega dne, torej še vedno za premirja, vrnili v še večjem številu. Napadli so naše v Etlenaorf zaradi razorožitve poslane vojake in sc nato po izgubah umaknili proti Labodu. Na labodskem mostu sta cstala poveljnik poročnik Viktor Kristan in reki Srb. Nemške toipe so ju ogrožale z dveh strani. Srb je skočil v vodo, da se reši, pa je v deročih dravskih valovih utonil; častnika pa so tolpe razorožile, mu grozile in z niim ravnale nad vse sramoteče. Opljuvali so ga tako, da v resnici niti krpa njegove uniforme ni bila čista. Obenem s kmeti so 27. decembra zjutraj, torej še za premirja, nemški vojaki i/. Volšperka »udarili na £t, Pave), in streljali iz tonov. Nemški vojaški oddelki so obkolili St. Pavel in zajeli jugoslovansko posadko. Častnika,, ki so ga smatrali za poveljnika, so slekli in ga na pol golega razkazovali po mestu ter ga pri tem obkladali s pljunki, psovkami in grožnjami. Nota naio opisuje, kako so Nemci grdo ravnali z jugoslovanskim komisarjem g. Zorkom v št. Pavlu. Tc dogodke smo fc opisali v Slovencu«. Nato pravi nota: Vse io se je zgodilo za premirja, ki ga tudi v Št. Pavlu niso kršili Jugoslovani, marveč edinole Nemci in sicer z uprav prevejano zavratnostjo. V nadalnjem opisuje nota zasledovanja slovenskega duhovništva v beljaškem okraju ter doživljaje jugoslovanskega oo-veljnika majorja Lavriča prigodam njegovega zajetja itd., kar smo svojčas že priobčili. Dodamo naj samo še dejstvo, da so Nemci v Labodu brez povoda kakor p^a pobili nekega Srba in truplo nekega padlega častnika oropali cblekej obutve in vsega drugega ter je brezstidno oskrunili. Poleni nadaljuje uola in sklepa: Pritožbe celovške deželne vlade glede in-ternirunje nemških hujskačev in ogledu-liov po slovenskem ozemlju označuje dejstvo, da sc, kar je izpričano, v Borovljah ob dohajanju nemškega vojaštva na naše vojake in na slovenske begunce streljali nemški civilisti. Neštcvilni so slučaji, ko so nemški vojaki našemu prebivalstvu grozili s pobojem. Da teh naših ljudi ne spravimo iznova v smrtno nevarnost, konkretnih podatkov o teh slučajih ne s*c . dotfcj, dokler so d etični kraji v nemških rokah. Narodna vlada ljubljanska najostreje protestira proti vsem tem dogodkom, preti vdiranju nemškega vojaštva v slovensko ozemlje koroške, kakor tudi proti fizični in moralni pomoči, ki je Dunaj in razne kronovine Nemškoavstrijffke republike v vojaškem oziru dajejo celovški deželni vladi, in so za vse, kar ce zlega stori slovenskemu prebivalstvu Koroške soo5 govorne. Bv&nimo naroČi mwB?m®l Škandalozno pijančovanje#in razgrajanje je — vsled protesta vseh ljubljanskih dnevnikov in vsled vladnih odredb —* zadnje dni nekoliko ponehalo. A s tem trenotnim in prisiljenim uspehom ss nikakor ne smerno zadovoljiti. Narod moramo moralno dvigniti! Vzgojiti ga moramo, da se ne bo bal samo stražnika in ječe, marveč da se bo znal sam brzdati in vladati. To je sedaj naša velika in lepa naloga, Načrt za lo naroclno vzgojo se bo napravil v nedeljo na jugoslovanskem Taboru Svete vojske (v veliki dvorani Limona). Slo-venci, Hrvatje, in Srbi si hočemo v lo plemenito svrho roke pedali. • Zborovanje se prične ob 9. uri dopoldne in se po opoldanskem odmoru nadaljuje ob 3. uri popoldne. V programu se je izvršilo nekoliko sprememb in jc seda; razpored govorov sledeči: Prvi: Da bomo narod poštenjakov! Učitelj Engelbert Gangl: Vzgoja naroda. Prof. J. Vesenjak: O temeljih narodne vzgoje. Učiteljica go:,pa Marica Koželj: Vzgoja mladine k treznosti. Jeron;m To-mac, kapucin z Reke: Hrvatska .Svela vojska«. Dr. Drago Perovsč, vseučiliiki profesor v Zagrebu: »Društvo ap,:.:ncir ta*, med Hrvati. Srbski častnik Mi'' Živančevič: Alkoholizem i uživanje živo ta! Dr. Gregorij Žerjav, podpredsednik na- rodne vlade: Alkoholizem in zakonodaja v Jugoslaviji. Dr. Alojzij Zalokar: Treznost in nravnost — pogoj zdravja narodnega naraščaja. Gaspa Ivanka Klemenčič: Nravnost in žena. Albin Prepeluh, poverjenik narodne vlade: Mir med nami! Župnik in pisatelj Franc S. Finžgar: Sklepni govor. Vabimo in poživljamo na tabor rodoljube vseh slojev in vseh strank brez razlike. Vabimo predvsem razumništvo, ki je dolžno ljudstvu kazali pot, naj pokaže, da razume, v čem je • pravi narodni napredek. Vabimo zlasti učiteljstvo, kateremu v roke dan jc naraščaj našega naroda, da ga vzgoji v »narod poštenjakov«. — Vabimo delavstvo vseh vrst, ker le trezno delavstvo si bo znalo izvojevati in varovati svoje pravice. — Vabimo vse razumne ljudi z dežele, da bodo potem v svojih krajih širili naše osrečujoče ideje. —. Vabimo in poživljamo zlasti vsa naša društva," ki imajo poklic in nalogo širiti med ljudstvom pravo prosveto, naj pošljejo na tabor svoje zastopnike! Pridite v velikem številu, kakor zahteva resnoba časa iri resnoba našega stremljenja! Gre se za to, da položimo zdrav in krepak temelj srečnemu življenju v Jugoslaviji, V poifca* Nameraval sem že odgovoriti na dopis, ki g.i j.-, pod gorenjim naslovom prinesla 7. t. ni. Jugoslavija , pa seru odlašal- in odlašal, ker sem bil mnenja, da zanimajo danes našo javnost mnogo važnejše reči, kot je ta zadeva, zlasti še, ker je popolnoma brez potrebe osebno pobarvana. ;-SIov. Narod- duc 15. januarja t. i. pa je prinesel naravnost izpod Plu-lovega peresa članek, ki me sili, da povem javnosti stvari, ki spadajo najprej v sodno dvorano, in 2tie potem pred širše občinstvo. Na razne napade, netočna in namenoma lažnjiva poročila nc bom odgovarjal, kolikor ni to neobhodno potrebno, pribijem lc predvsem nekatera dejstva, ki jih lahko potrdijo vsi slovenski častniki bivSega 97. pešpolka. Res je, da je Plut prevzel ob prevratu polkov.no vodstvo ter spravil polk v Tiraspol ob rumunski meji. Ravnotako res pa. je, da je govoril iu obetal moštvu in častnikom, da je za prehod preko Rumunije že vse pripravljeno. Sklicevanje r.a g. nadporočnika Mateka velja samo za tiste, Id ne mislijo, kaj čilajo. Ravno zalo ker je omenjeni gospod pošten in nista bila i Plutom v istem kraju, se bo pač branil vzeti odgovornost na obljube, ki jih j'.-. Plut delal, pač pa lahko potrdi, da za prehod ni bilo spioh nič pripravljeno. Toda to so malenkosti, ki imajo pomen le,toliko, da je iz takih in podobnih popolnoma izmišljenih obljub, s katerimi je Plut kljub vsemu svarjenju moštvo in tudi častnike skozi pet tednov neprestano varal, zrasčlo tisio nezaupanje moštva %arproli častnikom, čigar posledicc smo pozneje težko nosili. To neza-upaaie je tudi krivo dogodkov ob prihodu polka v domovino, krivo je zlasti tudi lega, da fc večina ljudi raikropiia po deželi, mesto da bi stopili v službo, ko bš jih domovina res rabi'a. Če ri Plut lasti zaslugo, da jc v kritičnih dnevih obdržal polk skupaj, kar bi so tudi komu drugemu posrečilo, naj prevzame odgovornost tudi za to, da je vzel moštvu sleherno trohico vere v poštenost velike večine častnikov. Trditev, da smo Pluta zaprli, da ne bi več mogel poika '»prodajati' ententi, pa ne odtfovaria resnici. Zaprli smo ga, k2r ie prikril veliko svo)o Dclkovega denarja. Ko smo začeli preiskavo, je trdil, da ga nima nič, ko pa mu je začelo tesno prihajati, jc vrnil polku 28.500 rubljev, dešim je ostala prib-ižao enako velika svoia, torej ekoro 60.090 K, še nepokrita. Zato prosim tu javno tistega gospoda, ki ima shraajecs zapisnika o tt-j zadevi, da tih, kol je bito dogovorjeno, takoj predloži veja- ške""u poveljstvu v Mariboru, da bo ono mollo storiti pogrebne korake. Uverjea sem tudi, da bodo tudi oni gospodje častniki, katerim jc Plutova F.fera c.obro znana, stori'i na-r-rar-i njemu, ki hoče igrati vlogo nerodnega i:m;r?:3, svojo čustuisko dolšnost. Če kdo kot civilist potleveri par slo kron. izgubi za celo življenje vso čast in svoi naslov. Ali naj bo pri častnikih drugače? In vrh vsega ša pri človeku, ki hoče igrati v javnem življenju vplivno vlogo. Želel sem, da bi se ta zadeva nainrp.j obravnavala pred sodnijo ter bi jav-nost izvede'a šele končni rezultat, toda po Plulo^em članku je postalo v interesu vseh čo-JrJVov 97. pešpelka nujno, da se stvar la-koi o1ajavi. S tem ie — itnam — vsaj zame, kar se tiče javnosti, ta a?ora korčanu. Na l=ži in zaviiar.ia, kakrlvio io ono- da smo izročili s-o-ie oro:"je sovražniku, ne bora od^ovarial. Plutu varnemu gotovo ni neznano, da ie bilo ^va tedna prc; več nn^ti, da bi se vrnfj z oroT'-m. THa k'i"b temu, da n~m je rrhckl afaSe r> .Ti^sv vradno od!cč"o odsvetoval s*er.iti ':ier' olHbof'1 v ter fe ^overil rr-^štvn t',",•' ne^^oUrovnlh Živ-koarie, je slavoMennesl vlekla Pluta v Odeso, merda z°to, da bi bil ob vrnitvi polka pod nWr>vim Poveljstvom v »TIpionrivivt kleti, o katerem je tako rad govorit, t »m s'av-nostneiši. Dr. A. Gosar. Slovensko šolstvo v CSorid zatrto* Komaj so se Italijani Ie malo udomačili v naših krajih in že pričenjajo z njim lastno metodo zatirati vsak pojav Slovenstva. Avstrijske oblasti goriškim Slovencem ^e od nekdaj niso bile naklonjene. Velike politične boie so morali izvojevati goriški Slovenci, aa so dosegli lastne šole. Mag;strat jim ni hotel pripoznati niti ene slo\enskc ljudske šole, šele po tr-m boju se je slednjič udal 'n otvoril, nc -.»•edini mesta, peč pa na ouriieriji Pod- turnom v stari vojašnici, ki ni v nobenem oziru odgovarjala šolskim namenom, ljudsko šolo, Naši otroci so se raditega branili pohajati v to šolo. Ker država ni hotela, so si iz lastnih sredstev zgradili v Gorici lastna šolska poslopja, kakor Šolski dom, Gregorčičev dom. Mali dom, Novi dom in Ciril-Me-todovo šojo. Otvorili so v teh moderno zgrajenih prostorih svoje zasebne učne zavode, katerim je šele po hudih bojih avstrijska vlada pripoznala pravico javnosti. V zadnjih bojih je vlada premestila tudi moško učiteljišče iz Kopra v Gorico in otvoriJa humanistično gimnazijo. V kompenzacijo pa je Italijanom otvorila realno gimnazijo. V vse te šole t. j. v ljudske šole v Šolskem in Gregorčičevem domu, v Ciril-Metodovo šolo na Blančah, na učiteljišče moško in žensko, na gimnazijo iii realko ter obrtno šolo v Novem domu je pohajalo nad tisoče slovenskih otrok. Ko so Italijani zasedli Gorico, so takoj nastanili po vseh slovenskih šolah vojaštvo. Iz šol so odnesli vso opremo, celo klopi, ki so jih v zadnjem Času šole dobilo iz Kranjskega in iz Kromeflža na Češkem. Ker so slovenski otroci v Gorici sedaj brez pouka, se je dne 7. januarja podala deputacija šolskih ravnateljev k pre-fektu Gottardiju. Le-ta je obljubil slovenske ljudske šole, ko bodo barake za vojaščino pripravljene. Glede slovenske gimnazije v Gorici ni hotel ničesar čuti, pač pa je dcputaeiji obljubil, da se bode Slovencem na Goriškem godilo v tem pogledu tako, kakor se godi beneškim Slovencem, Tako tedaj — Slovencem rta Gori. šksm ce bode godiio tako kot beneškim Slovencem — to se pravi: 40.000 beneških Slovencev je pustila laška vlada brez slovenskega pouka in razume se, da bode ravno tako 170.000 goriških Slovencev pustila brez slovenskega pouka, Slovenci in Slovenke! Bil je čas, ko so naščuvali brata na brata, ko so kovali za nas verige, težke in močne, da bi nam vkovali v nje dušo in f telo. Pomagali smo jim pri tem, predobra slovenska srca so sa odzvala radevolje sleheuneinu klicu.— sovražnikov in naša radodarnest ni poznala, meje! Danes pa yas kličemo, ki smo kri Vaše krvi, vsi ene duše, enakih' misli in želja! Navdušenje v kipečih srcih in radost na licu, hite nam junaki rešit Korotan. Ni jim žal lepega ndadega življenja, ko jih zove domovine' klic. Skrb za naše junake nam bodi prva, najsvetejša. Naredilo ženstvo bo v prihodnjih dneh pobiralo od hiše do hiše rabljivo perilo za nje. Slovenke in Slovenci! Ne prosimo Vas, saj Vas tudi ne bi bilo treba prositi pomoči sinu, bratu Vašemu, Rodbinska dolžnost naša je to, ki se jo zaveda vsakdo. Odprimo srca, odprimo skrinje hi omare! Fobirale bomo od sobote dalje sleherni dan od 9. do pol 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne in ga oddamo v pisarno r,Dobrodelnost« na Poljanski cesti. se skSra Jugoslovan v Položaj jugoslovanskih ujetnikov v Italiji, zlasti v trdnjavi Nococle pri Ve-roni, je naravnost obupen. Barak v gorenji Italiji niti rie poznajo. Naši ujetniki spe v šatorih, postavljenih v prv-i vrsti po njivah okoli trdnjave. Odejo ima Vsak rriož saniu eno, slamo malo. Tako je dobila 8. jugoslovanska stotnija samo dve bali, tako da jo imel vsak mož en kilogram slame. Vsaka stotnija obstoji iz dveh oddelkov po 50 mož. V dveh mesecih smo samo trikrat izpremenili šatore in malo peščico gnilo slame nismo mogli vlačiti s saboj. Dne 24. novembra m. 1. je snežilo vso noč. Snega je bilo približno 20 cm. Seveda mraz zahteval nekaj žrtev. 24. decembra je deževalo vso uoe in ves dan. Opolnoči so me hodili ljudje prosit, naj jim pomagam, da ne poginejo v vodi. Prosili smo italijanske stražnike, naj nas izpuste s premočenega sveta. Odgovor smo prejeli s palico po hrbtu. Ljudje so se za silo pokrili a mokrimi pia"Šči, odejami in šatori, in tako dremali ob trdnjavskem obzfdju. -Voda jo stala po 20 cm visoko. 25. decembra smo dobili sest motik in šest lopat iu izkopali majhne prekope, da se je voda nekoliko odtekla.; po šotorih smo natrosili suhe prsti. Menaža je bila ob lepem vremenu med četrto in šesto uro zve"er. Dostikrat pa zaradi slabih drv ni bilo mogoče kuhati in stotnija je morala čakati do drugega duc, ali pa pojesti popolno* ma sirovo. Včasih so si naši vojaki pomagali s tem, da so ponoči splezali skozi žično ograjo do bližnjih njiv in si nakradli zeljnatih štoržev ter jih jedli sirove. Ako bi jih bil opazil stražnik, bi jih ustrelil. Kruha dobivajo štirje možje po en hleb, dočim dobiva vsak italijanski vojak sam zase po en hleb. Naši ujetniki so vsled takega velikega trpljenja strahovom podobni. Italijani so jim pobrali ves denar in tudi britve, perilo in čevlje. Reveži so raztrgani, neobriti, zamazani in ušivi. Ker sva midva s prijateljem znaia dobro italijanski, se nama je posrečilo za drag denar dobiti italijansko vojaško obleko in ponarejene dokumente in sva dne 31. decembra ob treh zjutraj zapustila Verono. Preden sva pobegnila, sva potolažila prijatelje, da jim po magava, kolikor bo mogoče. Prosili so naju, naj poveva, dn naj naša vlada v Belgradu posreduje z italijansko vlado vsaj zaradi hrane in stanovanja, ako glede drugega ni mogoče. Prosijo, naj bi se jih usmilili in jih oteli, da ne umrjejo vsled prezebanja in lakoto. Dne 5. januarja sva dospela na Vrhniko in se oddahnila pri srb?kih bratih. Sedai pa prosiva Še enkrat, joo-maernjte našun tr>1n'kom kar najhitreje, in kličeva: »5ivc!a in srečna bodi Jugoslavija?« Narednik Mak so Dovžan, Dovje, Gorenjsko (117. pehotni polk). Narednik Josip Moravec, (117. pehotni polk), iz Idrije. Wilson posredovateli med Jugoslovani in ItaMfani. Curih, 17. jan. (Lj, k. u.) Čeboslovaški tiskovni urad poroča: Govori se, da bo predsednik Wi'son osebno poizkušal rešiti jugoslovansko-italijanski spor. Frpncozi in Američani v Črnigori. Kotor, 17. jan. (Lj. k. u. 1 Jugoslovanski čiskovni urad poroča: V nedeljo je dospela v Cetirje francoski ča*a, ki so io svečano sprejeli. To je prva četa velikih zaveznikov na Cctiriu. Pričakujejo tu^i ameri-kanske čete, M se ji prioravlja slovesen sprejem. Zaradi poizkusa Italijanov, da bi prišli na Cctmje, ie rirod energično protestiral in sporoči! Ttilijanom, da jim r.eče pripustiti pribr^a. Narod zahteva m;od-ločneje, da Italijani nemudoma zapuste vso našo zemlio. V Kotor je dospel?* brana za narod in amerikanska sanitetska komisija za Črno *oro, . > Francozi in Ani":'"?".« v ju^os'ovacskem Pnmorju, Curih, 17. jan. (Lj, k. u.) Brezžično so poroča iz Reke: Hrvatsko prebivalstvo je spre je1 o frarcos'"e čete na niih pobodu proti Reki z vePko navdušenostjo. V Kar-lovcu je Hrvat nagovoril francoske vojake in nrt>s'avl'al junaške č'ne frarcoskega na^ roda, n:erfcvo civilizacijo in velike zasluge, ki so si F«ncoTi stekli rn vsem svetu. Curih, 17. »an. ft j. k. u.) Prezfčro poročajo: Anieri! "r~1ra o'-'opr:ča, križark'1 in tfrrnedni re^ec so križ^rile po jugoslovanskih vc-ab in se zarHra'e v splitski Inki. Po ^^^na križarba »LiaveVs« je tudi cln^a v Snl!t, r*>tovorjena z zalogami živil, z bencinom !n drugimi stvrmi, določenimi za amerikansko mornarico. Mirovna teonf arsncR. Konferenca fintentinih voditeljev. Pariz, IG. jan. (Lj. k. u.) Agence Ha-vas poroča: Uradno so javlja: Predsednik Zedinjenih držav in ministrski predsedniki ter ministri za zunanje zadeve asociiranih in zavezniških sil so se posvetovali danes dopoldne z japonskima poslanikoma v Londonu in Parizu. Posvetovanja so trajala dve uri. Posvetovali so se o vprašanju odnoša-jev med konferenco in Časopisjem; sklenili so, da pozovejo za popoldne zastopnike zavezniških listov, da se pogovorijo o metodah poročanja. N;ito so so bavili s položajem v Rusiji in so sklonili, da si sporočo vlade informacijo, ki so jim poslednji čas došle, da 'ih skupno premotre. Prihodnja skupščina bo v petek dopoldne. Socialistična konferenca. Poriz. 16. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. uVad poroča: Ilenderaon jo v pogovoru z zastopnikom lista »Humanite« izjavil, da se bo internacionalna sociali-t na konferenca pričela 27. januarja. 1 'iderson odide danes s IIuysmansorn v liern.' Clemencau o mirovni konferenci. Pariz, 16. jan, (Lj. k. u.) Dunajski ko-rcipondenčni urad poroča: V zbornici je pi prečitanju interpelacije zedinjenih so-c'a listov o delu mirovne konference in o zunanji politiki izvajal ministrski predsednik nastopno: Dela mirovne konference sc vrštio v duhu prisrčnetfa soorazuma in po- polne sprave držav. Vlada ne misli spremeniti svoje politike proti Rusiji. Clemencau je nato govoril o demobilizaciji in je izjavil, da bodo 31. marca odpuščeni vsa domobranska rezerva, vsa domobranska vojska ter dva razreda rezervne vojske. Končno je Clemincuu izjavil: Ako hočemo ustvariti zvezo narodov, ne zadostuje, da pismeno določimo njena načeia. Vojno hočemo končati s popolnim sporazumom kulturnih narodov, da more triumfirati visoki ideal boljšega človeštva, (Burno odobravanje.) Ministrski predsednik je končal s prošnjo, da se odgode interpelacije Renau-dela, Cauchira in Lafonta. Interpelanti so umaknili svoje interpelacije, nakar je bila seja -aključena, Sazonov v Farizu, Farbs, 10. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Sazonov je dospel danes semkaj. K temu pripominja »Temps«: S prihodom Sazonova stopa vprašanje zastopstva Rusije na mirovni konferenci zopet v ospredje. Tudi Bratianu je dospel v Pariz. Hemtfis. » DoRCdki v Berlina. Berlin, 17. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Trupla Bože Luksetnbur-gov$.še niso našli. Štab gardne kavale-rijske divizije je uvedel včeraj poizvedbe, ki p;i niso imele nobenega uspeha. Domneva, da so špartakovci skrili truplo, se ne potrjuje. . Kassel, 16. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V govoru, ki ga je imel tukaj narodni poverjenik Scheide-mann, je sporočil, da je vlada sklenila, sklicati narodno skupščino za 6. febr. Bsrlin, 17. jan. (Lj. k. u. )Dun. kor. urad poroča: Pri berlinskem magistratu so do včeraj naznanili terjatve odškodnine v znesku 6 milijonov mark, za Škodo povzročeno pri zadnjih špar-takovskih nemirih. Obdavčenje kapitalistov v NomčlJ!. Terlin, 16. jan. (Lj. k. u. — Brezžično.) Kot prvi korak v izvedeni u svojega davčnega programa jo državna vlada objavila dva zakonska načrta. Prvi odreja zopetno izredno oddajo premoženja, kakor lota 1918. in sicer za Ic-lo 1910. Drugi, važne ji zakoniki načrt predvideva oddnjo vsega tekom vojno nastalega prirastka na premoženju. Ta vojni premoženjski prirastek se bo zelo strogo obdačil. Obdn-čenje bo progresivno. Prirastek na premoženju nnd 500.000 mark so mora vos oddati. Najvišji prirastek na premoženju, ki ostane po obda-čenju, "ne sine presegati vsote 199.000 mark. porotfia. ZiiT»ar7no-u1rrai!i)ska republika. SianisJava, 17. jan. (Lj. k. u.) Čeho-s!ov. tisk. urad poroča: Zapadno-ukra-jinska narodna republika je poslala ogrski vladi noto, kjer ji naznanja, da bodo njene čete zasedle one dole Ogrske, kjer stanuje več kot 50 odstotkov Ukrajincev. Te dele bodo zasedle ukrajinske čete na izrečno željo prebivalstva ter z namenom, da nabrani zasedbo teh zemelj po drugih narodih. Nota izraža upanje, da bo ogrska vlada vzlic temu nadaljevala prijateljstvo z zapadno ukrajinsko republiko. Sfer;ral danes dve uri s oro-fp^orjem Coolidgem o položaju na Slovaškem. Ministrska kriza v Italiji. Lulano, 17. lan. (Lj. k. y.l če^o-lr.va-ški tiskovni urad roroča: M!"i''rski predsednik je moral v^c' pr-e it«H'an-'re ministrske krize nenadoma odpotovati v Rim. Nova vlada v Italiji. « Chiasso, 17. januarja. (Lj. kor. ur.) Če-hoslov. tisk. urad poroča: Novo italijansko ministrstvo je sestavljeno tako-le: Orlando predsednik in notranje, Villa podpred-sednik in pravosodje, Sonoino zunanje zadeve, Springher zaklad, Meda finance, Be-nomi javna dela, Girardini civilno in vojaško skrbstvo, Del Bono mornarica, Zup-pelli poljedelstvo, Fera pošta, Berenini nauk, De Vito transporti. Vojni minister šc ni imenovan; kandidata sta Giardino in Bcdario, Politllna novica. -r Francoski časnikarji v Ljubljani. V Ljubljani se zopet mudita dva francoska časnikarja iz uredništva pariškega lista »Temps«, ki sta prišla k nam po informacije o naših narodnih zadevah. Časnikarja je sprejel tudi ministrski podpredsednik dr. Korošec, ki jitna je obširno pojasni] naše napeto razmerje'do Italije. Po-vdrrjal je zastopnikoma francoskega časopisja, da so naši ljudje na Primorskem brezpravni, ker ni nobene instance, na katero bi se mogli pritožiti. Italijani lahko delajo kar hečejo, ker sc jim ni treba zaradi njih protizakonitega ravnanja nikjer zagovarjali. Dr. Korošec je izrazil mnenje, da bi ententa morala poskrbeti za instanco, na katero bi se zatirano ljudstvo moglo obrniti s svojimi pritožbami in ki bi imela voljo in moč, da dotirne slučaje objektivno preišče. -j- Slovenci n?. mirovni konferenci. V Ljubljano sta sinoč« prispela dr. S 1 a v i e in dr. K o v a č i č iz Maribora, ki odideta z os?alo delegacijo na mirovno konferenco. Dr. Kovačič je strokovniak za državno mejo na Štajerskem, dr. Slavič pa kot nrekmurski Slovenec izvedenec za mejo v Prpkmurju. Delegata ?ta se pred odhodom v Belgrad posvetovala z dr. Korošcem, narednn vlado in dr. Žerjavom. - Protestna nota Iiubljanske Narodne v'adc remškoavstrijskemu zunanjemu uradu na Dunaju o dogodkih na Koroškem je bila'obenem nosilna jugoslovanski esred-rii vladi v Belgradu ter oolkovniku Milanu Pribičeviču s prošn;o, da jo izreči ent^nt-nim velesilam. Istočasno jo je prejela Narodna vlada v Zagrebu, -j- Kaj se še danes grašMm Nemcem sanja! Nikdar se ti ljudje niso odlikovali po posebni politični razboritosti in niti najhujši sovražnik meščanskemu nemštvu r,e more očitati, da bi bili s svojimi političnimi talenti kedaj koga presenetili. Če nas jc take vrste Nemec kedaj presenetil, nas je presenetil s svojo zahrbtnostjo, fri-volnost.jo, brutalnostjo, nasiljem in glupost-jo. En zgled take presenetljive nemške glupostt beremo v znanem vscneinškem »Grazer TagMatiu« dne 16. t. m., ki piše: »Zagrebški zastopnik lista -Osterr. Volks-zeitung« objavlja razgovor, ki ga jc imel z »nekim novim jugoslovanskim ministrom«, ki je tudi v avstrijski poslanski zbornici med Jugoslovani igral veliko vlogo. Minister je izjavil: Mi smo trdno odločeni, da pridemo z Nemško Avstrijo do kolikor mogoče . prijateljskih odnošajev, Stremiti norarro za tem, da bomo mogli svoje poljsko pridelke oddajati Nemški Avstriji. Ma drugi strani smo navezani na uvoz industrijskih izdelkov iz Nemške Avstrije in Nemčije, kajti ttvoz iz ententnih dežel bi bil predrag. Glede mejnih vprašanj med jugoslovansko državo in Nemško Avstrijo se bo lahko dosegel sporazum. Pripravljeni smo odpovedati se Mariboru ?n Celovca ter njunima okolicama. Nasprotno se na ne sme zahtevati od nas, da bi Kočevje dali Nemški Avstriji. Če se bo Nemška Avslrija pokazala v tej smeri popustljivo, se bomo brezpogojno zavzeli za to, da se na pro;?i Trbiž-Naberjet odpre oro^t d''. skuhal kak judovski Sinek v Zagrebu, Niti v g'avcj ram ne mide, da bi zavračali šmokn, ki trdi, da hnnio keda? vnl:ni prepustit« M-ribor in C"'ovec z okolico Ncmeem. Pr'bijet»o ta izliv vsenemških možgan le v dokaz, da jc s takimi ljudmi pametna beseda neino-. goča! -j- sknpnij d-5ava ni prizrtina. Riječ S'TS pri"aša len č'anek, v katerem razpravl'a o tem, da naša država SHS še ni priznana. To jc težka stvar. Srbijo nriznajo za zaveznico, a državo SHS smatrajo za nekaj drugega, niena delegacija se bo do!oči'h šele naknadno. Tudi Črna gora bo na konfcronci zastopana kot sa-inostoina država. Za vse to sc moramo zahvaliti Italiii. Vsi znaki kažejo na lo, da zunaj Italije ni vzroka za to, d.a mi nismo priznani, a Italija jc bila žc koj spočetka zoner naše ujedinjcnfe in je tudi danes. Ona hoče, da ima na konferenci proti nam proste roke, kot da smo del premagane Avstro-Ogrske. To izigravanje naj ji prav pride, ker bi proti jcdinsU-eni državi, ki je prijateljska z Anglijo, Ameriko in Francijo ne mog'a uprizarjati talce ' politike. Da* ie Črna gora iztrgana iz Ju- goslavije, je tudi samo račun laške politike in rodbinska zveza med dinastijama ne igra vloge. Italija bo branila Nikita radi lastnih interesov in da nas oslabi. To so težkoče sedanjih dni, ki jih bomo prestali dobro, to upanje in ta vera je v na» vseh. -f Čcško-sIovaSki pooblaščenec v LJubljani. Sinoči se je pripeljal češko-slo-vaški pooblaščenec v Zagrebu dr. Š i -m e k. Zastopnik češke republike bo v Ljubljani konferiral z ministrskim podpredsednikom dr, Korošcem. -f Težek problem. Pariški »Matina navaja tri vidike, ki so prišli ie čase na površje in ki so hoteli biti podlaga svetovnemu miru. Pivo je bilo narodnostno načelo, ki popolnoma odgovarja jugoslovanskim zahtevam in tudi pravici. Nato je prišlo načelo narodne sigurnosti. To načelo nam je nevarno le deloma, ker se strategič-ne meje krijejo z oinografičnimi (No povsodi. Kakor kdo razume namreč. Italijani lahko rčeejo, da je slava najlepša stralegična meja.) Najbolj nevarno nam je pa tretje načelo izpolnitev obljub, ki jih je dala ententa Rumuniji in Italiji na račun jugoslovanskega naroda. bi izpolnili te obljube, bi bila to težka krivica za nas, rosno ogrožanje možnosti našega raz-vitka, po drugi strani pa bi bil trajen mir nemogoč, podana bi bila živa možnost novih vojska. Naše zahteve so jasne in pravične z ozirom na statistične podatke in z ozirom na naše in en-tentine gospodarsko interese. Te pogodbe se morajo revidirati. Tudi nekateri pametni državniki v sporazumu zahtevajo to. Sporazumu se ne moremo podvreči, o stvari, ki je naša, se ne moremo pogajati. To je silno težek problem, ki ga more rešiti le polom te italijanske politike. — Začetek pogajanj je silno važen za razvoj našega naroda. Tu se odloča vsa njegova usoda za bodoče. Naša diplomacija mora dokazati nevarnost bodoče vojne in podati jasno in odločno vse arguemnte, ki govore za nas. Uvcrjeni smo, da želi ententa t. ir v Evropi, pa bo tudi na mirovni konferenci vodila politiko, ki bo vodila k miru. -(- Proč od Nemške Avstrije! Medtem ko zagamana nemškutarija na Koroškem in Štajerskem kot divji petelin poje zaljubljeno pesem o Nemški Avstriji' ter spietkarijo ter hujskajo proti Jugoslaviji, so pa na Nižje Avstrijskem, kjer to Avstrijo boljše poznajo, drugega mnenja. Nemški državni svet je prepovedal županu Dunajskega Novega mesta prodajati na Ogrsko industrijske izdelke, za katere je mesto in okolica z Ogrskega dobivalo živila. Župan pa je dunajskemu drž. svetu odgovoril, da se takoj pridruži Ogrski mesto in okolica, če Avstrija prepove zamenjavo industrijskih izdelkov za ogrska živila. — Da želodec je mogočen faktor in tam gori dobro vedo, da bo Nem-4š-ka Avstrija domovina stradanja. Naša obmejna nemškutarija pa jc .šc presita I • -\- Razporoka v Nemški Avstriji. V četrtkovi seji pravnega odseka nemške narodne skupščine so sprejeli predlog za razporoko. Razporoka stopi v veljavo, če sta zakonska že dve leti živela ločeno ali če se je en zakonec v inozemstvu poročil. Predlogo priporoča kot poročevalec — jud Neumann, — S tem se je v Nemški Avstriji vnel kulturni boj. Ravno sedaj se tam vrše tudi silno burne volitve za kon- . stituanto, Je li nemško ljudstvo že tako razkristjanjeno, da bo to judovsko brco molče preneslo? Odgovor bodo dale volitve. Seveda •— vojnohajskaška po!it;ka ;;Reich"pošte« poštenim krščanskim elementom stališča ni olajšala. -f- Nemiri v Franciji? »Figuro« piše, da so v Franciji skrivna gibanju, ki merijo na to, da bi;vrgla Clemenceaua, ki da je zastopnik nasilnega miru. Soci-jalisti, ki hočejo z Nemčijo pravičen mir, pripravljajo vstajo, da so bodo postavili morebitnim krivičnim sklepom mirovne konference po robu. — To jo bržkone želja Nemcev, ki pa še danes ne priznajo drugim narodom vse, kar jim gre. Jo pa gotovo, da bi bil slučaj krivičnega'miru olie v ogenj boljševizma tudi v entenlinih državah. Sicer pa naj naši Nemci po dogodkih na Koroškem o nasilnem miru — molče! -f Prusija razbita. Nemška vlada pripravlja nov ustanovni načrt, ki bo stare Prusijo popolnoma razkosal ter na me-stu nje ustanovil celo vrsto državic. Berlin postane samostojna državica. To jc; sicer prav; toda brez nepotrebno. Prusija je razbita že samoposebi, ker poljski koridor do morja jc raztrgan tako, da bo vsaka zveza nfcd vzhodno in zapadno Prusijo nemogoča. Tako jc maščevanje zgodovine! -f Prebrana — dJrloreaUrnn po« tireba. »Daily Chroniclec izraža popolno simpatijo poliliki sporazuma, ki je postal v Nemio in Avstro-Oprsko živeža ,in pra\ nc želijo ,da bi obe državi bledili Rusiji v boljšcvižko brez-clno. &3eUai teato?*« zsMev.- Odbcr Knetske Zveze za kamniški politični okraj je v svoji seji dne 14. januarja 1919 napravil sklepe na Narodno vlado SHS v Ljubljani: 1. Narodni vladi naj sc odpošlie vloga s pozivom, katera n.-j pri klasifikaciji konj, vprege in voz ne gleda na to, da kolikor mogoče veliko izkupi za to blago pri kmetih, pač pa naj pazno gleda na tozadevne mešetarje, četudi kmete, ki to izkoriščajo in delajo zasebne dobičke. Pri kmetovalcih naj se pa ccuc primerno izenačijo in ne dvigajo. 2. Narodna vlada se naproša, da sc blago za vporabo v kmetijskem obrata, to je mali motorji do 6 konjskih sil, bcncin-motorji do 6 konjskih sil, slamorcznice, brzoparilniki itd., odproda !e neposredno kmetovalcem ali njihovim zadrugam, ne pa trgovcem, da bi tako za kmetovalce podraževali, ker kmet jc bil že tal;o v tej vojni najbolj oškodovan. 3. Narodna vlada naj takoj ukrene in naj vse stori,"da se čimpreje vpelje sladkor, petrolej in sol. na čemer ljudstvo zelo trpi pomanjkanje in dela ljudi nezadovoljne. . 4. Narodna vlada naj takoj ukrene, cla sc cene vsemu blagu, kar kmet kupuje,-primerno znižajo. Kmet že prrda "se ceneje, podpore so odpadle, cene pri trgovcih se pa nič ne znižajo. Ljudstvo je v tem oziru popolnoma nezadovoljno. Kalitovelše. Slovansi' bomo zastopani na mirovni konferenci Belgrad, 17. jan. (Lj. k. u.) Ljublj. korespondenčni urad je dobil vest iz Pariza, da je bivši ministrski predsednik Pasič sporočil francoskemu ministru za zunanje stvari Pichonu, da bodo zastopali Jugoslavijo - na mirovni konferenci Pasič, dr. Trumbič in Ves-nič. Jugoslovanski dopisni urad v Belgradu je pooblaščen, da Iq vest odločno dementira, ker je zastopnike na mirovno konferenco določil ministrski svet in sicer Nikola Pasiča, dr. Trumbiča in dr. Ivana Žolgerja. NAŠI ZASTOPNIKI NA POTI V PAP.1Z. Zagreb, 17. januarja. (Lj. kor. urad.) V Zagreb so dospeli sinoči s posebnim vlakom iz Belgrada finančni minister dr. Andra Gavrilovič in član naše mirovne delegacije dr. Žolger s tajniki. Z njimi je cicšcl tudi ataše francoskega poslanika v Belgradu. Vsi ti gospodje nadaljujejo svojo pot v Pariz. Z njimi so dospeli tudi železniški minister Vulovič ter oddelr.a načelnika dr. Uroševič in Vukovie. Vsi ostanejo reka j časa v Zagrebu, ko pa tukaj opravijo svoie dele, odpotujejo v Ljubljano. Semkaj jc nadalje dospel tudi admiral Metod Koch. DALMATINSKO JUGOSLOVANSKO UČ1TSIJSTVO WILSONU. Split, 17. januarja. (Lj. kor. ur.) Nad 600 dalmatinskih učiteljev jo poslalo predsedniku vVilsonu brzojavko, v kateri pozdravljajo kot predstavite!.;'! 99 odstotkov vsega dalmatinskega učiteljstva predstavnika svetovne demokracije ter izražajo, da so trdno uverjeni, da bo jugoslovanska Dalmacija v smislu skoro brezizjemno vsega prebivalstva priznana od entente Jugoslaviji in da ne bo pogažena na kongresu, na katerem bodo zastopniki velike zapad-ne demokracije uravnavali temelje medsebojnih razmer. LASKA PROPAGANDA PROTI JUGOSLOVANOM. Reka, 17. januarja. (Lj. kor. ur.) Italijani iz Trsta, Istre, Primorja in Dalmacije so uvedli v tujini veliko publicistično propagando, naj'odpošlje Italija v Pariz kot • delegate na mirovno konferencq večje šte-viio Itasijanov iz bivše Avstrije, da ustvarijo na ta način protiutež proti imenovanju jugoslovanskih delegatov dr. Ribara in dr. Smodlaka za mirovno konferenco. PROPAGANDA V ITALIJI ZOPER IMPERIALIZEM. Budimpešta, 17. januarja. (Lj. kor. u.) »Iz Est« poroča iz Chhsso: V Italiji se neprestano širi propaganda na korist Wil-sonoviH načel in za zmanjšanje italijanskih aspiracij. O teh vp:a6anjih je imel bivši minister Bissolati predavanje v italijanskem gleda::\ju Scala. Vršila pa so se tudi velika narodna zborovanja v Florenci, kjer je govoril znani Gugliclmo Ferrero, in v Turinu, kjer je govoril reformistični socialist Caneppa, Oba sta predavala v istem s.mslu kaifor Bissolati v Milanu. Italijani morajo opustiti svojo imperialistično politiko, ker se bodo siser zapletli v vojno Z Jugoslavijo. AMERIŠKI ČASNIKARJI V ZADRU. Split, 17. januarja. (Lj. k. u.) V Zadcr to došli pred kratkim trije ameriški časnikarji, ki so sc podrobno informirali o po- ložaju v mestu in okolici. Obiskali so tudi hrvaško čitalnico. AMERIŠKA MISIJA PRI POGAJANJIH V GRADCU. , Gradec, 17. jan. (Lj, k, u.) Dunajski-ko-respondenčni urad poroča: Davi sta dospela semkaj polkovnik Shcrman Miles in poročnik King, člana ameriške komisije, ki ima nalogo, ugotoviti jezikovne in gospodarske razmere prepornih mejnih ozemelj na Koroškem in na Štajerskem..Gospoda sta prišla k deželnemu glavarju c'r. vor. Kaami, Deželni glavar dr. v.Kaan •je gospoda poučil o težkočah, nastalih vsled zasedbe spodnje- in srednještajer-skih ozemelj po Jugoslovanih, Izrazil jc nado, da bo preiskava jezikovnih razmer popolnoma objektivna in nepristranska, krr sfa oba gospoda ljubeznivo obljubila. Deželni glavar ju jc potem spremil v grad, kjer sta prisostvovala pogajanjem med odposlanstvom koroške deželne vlade in jugoslovanske vlade SHS. NEMŠKA AVSTRIJA SE OPRAVIČUJE. Suuaj, 17. jan. (Li. k. u.) Dun, kor. urad poroča: Državni urad za zunanje stvari je dunajskim misijam nevtralnih dežel poslal cirkularno neto s prošnjo, naj jo oddajo z Avstro-Ogrsko vojujočini se ciijcm. V noti se nadrobno razjasnjujejo nemško-avstrijski konflikti z jugoslovansko viado. Nota pouaarja, da je nemško-avstrijsko viado vsikdar vodilo stremljenje, dotlej, ko sporne meje uredi rek mirovne konference, izbegavati vsak spopad s tem', cla se točno drži demerkacij-ske črte. Trditev jugoslovanske vlade, da jc Nemška Avstrija v gotovih delih Koroške z brutalno silo napadala slovensko prebivalstvo, je pov.";e.in kriva. Odpor jugoslovanske viado jc' doslej onemogočal pogajanja. Zasedba čisto nemških mest in vasi jc naposled prebivalstvo prizadetih krajin tako razjarila, da se kijub pomirjevalni .vi poizkusom nemško - avstrijske vlade izbruh ljudske nevolje ni dal preprečiti. Nemško - avstrijska vlada je ponovno potem švicarske in švedske vlade eateati slavila predlog, naj bi se sporno ozemlje novtralizovalo in naj bi zlasti Celovec in Beljak 7.asrdle britske ali ameriške čete. Pa doslej ni mogla doseči nič drugega, razun odgovor, da se njen predlog v resno uvaževanje sporoči ententni konferenci v Parizu. Razvidno je, da se je nemško-avstrijeka vlada vsekdar prizadevala, doseči mirno rešitev tega vprašanja, in da p:;vcdcm pogajanj zaradi prevoza živil, storjen« obdoižitve prav tako nasprotujejo resnici, kakor so ostala očitanja in trošenja, ki jih zeper nemško-av-strljsko vlado razširja jugoslovanska vlada. Hkrati' s to cirkularno noto je neinške-avstrijski državni urad za vnanjc stvari Narodni vladi v Ljubljani in v Zagrebu poslal protestno noto, v kateri ugovarja zoper zajetbo radgonskega podžupana dr. Kamnikerja kot talca in izraža nado, da bedo velikovški in .radgonski talci kmalu na svobodi. Razentega je nemško -r strijska vlada naprosili dunajskega jugoslovanrkcga poslanika, naj bi pri svoji viadi posredoval v prilog mariborskemu cvangeljškemu pastorju dr. Mabnertu, da gr. izpuste iz zapora, v katerem' jc žc od 29. decembra in iz katerega ga ne puste, češ ker sc jo bati, da bi zopet začel nastopati, kakor je nastopal prej. NOVA POLJSKA VLADA, Varšava, 17. jan. (Lj. k. u.) Snoči jc demisijoniral kabineti Ignacij P a d e -rowsKi je imenovan za min. predsednika. , Varšava, 17. januarja, (Lj. kor. ur.) Novi kabinet je sestavljen tako-le: Predsedstvo in zunanje stvari Facierevvski, notranje Stanislav Wojciechowski, pravosodja Leon Supinski, trgovina Iloncia, žclez-nicc Stanislav Janicki, socialno skrbstvo Ivanov/ski, pošta in brzojav Linde, bogočastje Przesnicki, javna dela Prachnik, vodja prometnega ministrstva Eberhardt, finance Engliseh, prehrana Minkiev/icz, javno zdravstvo Janiszevvski, vojne zadeve polkovnik Wroczinski. Naučni minister bo imenovan kasneje. Varšava, 17, januarja. (Lj, kor. urad.) Čchoslov. tisk, urad poroča: Vlada je da nes objavila svoj program, ki obsega med drugim: Izvedba volitev v zakonodajni deželni zbor, ki se sestane dne 9. februarja, obramba ogrožene domovine, takojšnja pomoč potrebnim prebivalcem dežele, obnova opustošenih ookraiin, racionalna fi-nancialna politika z zunanjimi in notranjimi posojili, pravično obdavčenje, vzdrževanje miru in reda v državi. Da se vse to doseže, jc nujno potrebno, da se uravna razmerje do zmagoslavnih ententnih držav, in siccr na podlagi svečane izjave, da je poljska republika zaveznik entente, ITALIJANSKE MEJE. Inotnost, 17. jan. (Lj. k. u.) Dim. kor. »raci poroča, da je šef generalnega štaba italijanskega vrhovnega vojnega povelj-ništva izdal razglas, da bo z vojaškim zaporom do 5 let kaznovan, kdor brez izrecnega dovoljenja višietfa po&ejjojštva ali pristojnega armadnega poveljnlštva prekorači ali pa vsaj poizkusi prekoračiti v pogojih za premirje določeno črto. MILIJON DOLARJEV ZA EVROPO. Washington, i 7. jan. (Lj. k. u.) Rcu-terjev urad poroča: Finančni odsek senatu se je izjavil za to, da naj se dovoli znesek enega milijona dolarjev za manjšanje lakote po Evropi. LJENIN V BARCELONI. Madrid, 16. jan. (Lj. k. u.) Agence Ha-vas javlja, cla poročajo lijti, da se med Rusi, ki so se nedavno izkrcali v Barceloni, nahaja tudi Ljcnin. Koliko je na tej vesti resnice, se cJos!cj ni moglo dognati. Srbsko gledališče v Novem Sadu. Novi Sad, 17. januarja. (Lj. ker. urad.) Dne 26. t. m, bo na slovesen način otvor-jeno srbsko narodno gledališče v Novem Sadu. novice. — Nihče naj ca pozabi- da izide v kratkem »V c s t n i k k r š č. - s o c. zve-z c--. Prinašal bo važne članke v kulturnem pogledu, sleherni g.i bo rabil in mu bo dragocena knjiga. Naročile tak j! — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Ljudski doni. Naročnina 15 K na leto. — Z-nkroJul nabavni prisgcvfei afc-ttvaici in uptfkcjeniza državni?":.?. uslais-bencem. Narodna vlad m je. sklenila v seji dne 15. januarja 1919, da so aktiv-, nim in upokojenim državnim uslu/-bcncem izplača v februarju enkratni nabavni prispevek v dosedanji višini. . — Zvišanje drajinjske doklade za aktivna >n upokojene državne uslužbenec. Narodna vlada je slkenila v svoji 47. seji z dne 17. januarja t. 1., predlagali finančnemu ministrstvu v Belgradu, da cc zviša vsem aktivnim ir upoftojenim državnim uslužbencem za mesece januar, februar in marec 1919 dosedanja clrr.ginjska do-klada za 50 % (petdeset odstotkov). Po naročilu skupnega finančnega ministra dr, Ninčiča ne sme Narodna vlada dovoliti nikakih novih' izdatkov brez dovoljenja finančnega ministrstva v Belgradu. — Z višaš j c adjuta za praktikante ia avskultantc,. Narodna vlada je sklenila, predlagati skupni vladi v Belgradu, cla sa zviša pričenši s 1. januarjem 1919 prakii-kantom skupine ,A (§ 52. službene prag-matike z dne 25. januarja 1914, drž. zak. št. 15) adjutura na letnih 21GQ K in 24C0 K, praktikantem skupine B na letnih 1660 K in 1300 K, ostalim praktikan-tom na letnih 1200 K in 15C0 K. Pravnim praktikantom in avskultadtom ce po predlogu Narodne vlade zviša adjutum na letnih 2100 K in 2400 K. — žigosanje bankovccv je pu-^ijSaao, kakor smo poročali, do 2. februarja, — Davek r-.a vojr.a doMlike. Izvleček iz plačilnih nalogov o davku na vojne dobičke za leto 1916. v političnem okraju Kamnik je na vpogled pri davčnem okrajnem oblastvu v Kamniku. — IS5e fcejjaiTEka rodbina, obsto-I foča iz dveh do štirih članov, ki jo va-I jena obdelovanja vinogradov na zelo dobro posestvo, pjd zelo ugodnimi pogoji. Rodbina jo lahko tudi invalidska. Natančnejša pojasnila daje »Posredovalni uuad za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. — Oblačilna poslovalnica za Slovenijo s sedežem v Ljubljani naznanja beguncem na deželi, da dobe izkaznice za obleko pri svojih presojevalnicah za izdelovanje izkaznic, Za slučaj, da. pridejo v Ljubljano, se naj zglasujejo po izkaznice v sledečem redu: Begunci, ki spadajo pod okrožje glavarstva v Kdtevju od 20. do 7.5. januarja, v Litiji, od 27, do 51. jan., v Krškem od 3. do 8. febr., v Novem mestu cd 10. do 15, febr. 1919. Begunci drugih okrajnih glavarstev pa cd 17. do 22. februarja. — »Zadružna centrala« obvešča, cla se radi izrednih razmer ne more vršiti občni zbor iste dne 20, januarja t, 1, Vršil se bode enkrat pozneje, o čemer "bodemo svoje-časno v »Kmetovalcu« obvestili. — Sprejemanje častnikov v skupno vojsko kraljevihe SHS. Poveljstvo II. vojnega okrožja javlja: Gospod vojni minister kraljevine SHS je odredil, da. se bodo vsi aktivni in neaktivni častniki, vojaški duhovniki, zdravniki, računovodje itd., vojaški uradniki ter vsi dotični aspiranti bivše avstro-ogr-ske armade, kateri žele vstopili v voj sko kraljevino SI-IS, zamogli sprejeti v to z isto šarŽoj katero so imeli v bivši avstro-ogrski vojski. Aspiranti se sprejemajo kot podporočniki, a kapetani, ki so bili v tej šarži več kot dve leti, se sprejmejo kot kapetani I. razreda. Vsak lak častnik itd. naj vloži prošnjo v dveh izvodih. Izdajo se za to določeni formularji z navodilom na vsa poveljstva. Te tiskovine naj se natančno in lastnoročno po obrazcih izpolnijo. Vsi podatki morajo biti dokumentirani (krstni list, domovnica, poročni list, " sunčevaJa, pojeUft, dekreti). K slučaju. da kdo nima dokumentov za podatke, naj te lastnoročno napisano podatke potrdila pri stacijskem ali policijskem poveljstvu dva častnika ali dva ugledna meščana, ki jamčita s svojim podpisom za resničnost podatkov dotične-ga častnika. Š tu d j."ki oziroma policijski poveljnik mora potrditi s svojim podpisom in službenim (okroglim) pečatom istinitost podpisov prič. Vse to prošnje (za vsako osebo v dveii izvodih) naj se do oO. januarja 1919 skupno predložijo poveljstvu II. vojnega okrožja (pors. oddelek). Neaktivni častniki itd., ki se n e nahajajo več v vojaški službi, so tem potom poživljajo, da takoj izpolnijo, gori imenovane prošnjo pri štacijskih poveljstvih v Ljubljani, Mariboru, Celju ali Ptuju, pri vojaškem poverjeniku SHS na Dunaju ali pri dopolnilnih poveljstvih Celje, Maribor r.li Ljubljana. Te prošnje morajo biti predložene najkasneje do 5J5. februarja 1919. Opominja se, cla preti vsem častnikom itd., katerih prošnji po bo-dela točno izpolnjeni in pravočasno predloženi, nevarno-t, da se kot častniki itd. ne-bodo sprejeli v skupno vojsko SHS. S tem seveda ne bodo isti nikakor odvezam vojaških dolžnosti v naši državi. — Poveljstvo II. vojnega okrožja, pnup. res. št.. 520, povelje št. 11, /, dne IG. jfnuorja 1919. —Duhovni uiad garnizijske bolnice v Ljubljani presi župne urade II. okrožja (slovenski del države SHS), da blagovolijo semkaj javiti, če se nahaja v njihovih maticah kdo od sledečih legionarjev ali pa tudi pripadnikov drugih čet, ki so padli v boju na Koroškem dne 9. januarja 1919 in so bili pokopani pri Sv, Križu v Ljubljani dne 13. t. m.; - Janez Kosilo!; -- ? Boštjan; — Ciril Škvarca; -— ? Kocmur; — Fran Oblak; — Dušan Kožu.1. — Za koroško b«""'n:!ce, tovariše duhovnike in druge, se opravi slovesna služba božja na Antonovo clne 17, jan. t. 1. pii Sv. Križu nad črnečami. — Odbcr obSke Mssia rin Ljubljani jc v svoji fxi: z dne 5. prosir.ca i >19 soglasno skic.iil po,1cliti prevzvišene uu knezo-škofu cir. A, L', Jc Ijču v • itak pcuv-vnja in v zaliv iio za njegov neustrašeni nastop za koristi ljudstva :n zedinjerje našega ac.tcda častno občarstvo. — - ? D-cbiove. Urnrl te dne 16. ianu-arja n;; kratki mučni bolezni gospod Jakob MarV«\ p os.c s I c i k r.a Koniarcji it. 2 Po-koin' jv bil 'brat cbčerpošlovane ?'a prev g. duhovnega svcl-.iil-.a in 'profeseria v pok. dr, lesina Marinko, sedaj bivgjočcga v Preski. Bi1 je skrben gospodar in vzor dobrega, krščanskega moža ter očeta. Radi svejega blagega značaja jc bil obče priljubljen. Vse ga jc spoštova'o.: Kruta morilka - šparska«, kafrra je ve toliko družinam uf?rebi a očeta, ie^tudi temu prebla-gemu možu pretrgala nit življenje, — Bog tolaži velc-spoštovar.o ro. bino, katero je zadela bridka usoda,- — Dr«ua !opov5"3r?a se je zjjo^iia d.ae 10. gruc-na 1918 na glavhi cesti v Šiški. Med 6. in 7. uro zvečer je neljal Rus Iv. Mašins s parom konj, niridh belcev, iz mesta. V sredi Šiške ga vstavi nek štabni r.irednik, visoka uor.tave, podolgovatega obraza, v dolgem plašču in še dru-> narednik, majhen, širokih prs in črnih malih brk. Zahtevala sta takoj s strcfjhn glasom legitimacijo od voznika. Ko jo ta pokaže, izjavita, da ni veljavna, vržeta Rusa z voza, se vsedeta na voz ter od dirja ta proti Št. Vidu. Rus teče clo svojega poveljstva, javi tam zadevo, vzame nato konja rjavca z gigom (dvokoleenim vozič-koih) ter cHrja za njima proti št. Vidu. Onkraj £t. Vida ju dohiti. A ko ga sooz-nata, nameri štabni narednik nanj s puško, narednik pa skoči z voza ter mu nastavi bajonet na prsi, ter zahteva, da takoj stopi iz vqza, Rus, ki je bil brez orožja, se je udal, n^kar jc narednik skočil na voz. V diru sia oba logova pognala proti Gorenjski. — Kdor zamore podati o navedenem slučaju kako pojasnilo, naj sc oglasi pri Vojaškem sodišču SHS v Ljubljani, Poljanska cesu. 13, lil. nadstr., št. 36, Zlasti se prosi, da sc ravnolam pismeno ali ustmeno naznani . bivališče Rusa Ivana Mašina. — Bs^tmci na Kočevskem so v jako žalostnem položaju. Ne samo, da so morali ob vojski zapustiti solnčno Goriške in se potikati po nemških krajih, daleč od domovine, ne samo, da jih je vlada nemške Avstrije povečini odtirala v Jugoslavijo, koder pa spet ne morejo domov, ampak morajo še sedaj trpeti bridko pomanjkanje. Marsikatera kočevska občina se sploh ne briga zanje, ker so pač Slovenci. Mnogi trdosrčni, denarja lakomni ljudje pa zahtevajo za živila strahovite, več kot oderuške cene, dočim nimajo živil, kadar pride rekvizicija. Pred vsem poživljamo pristojne oblasti kar najresneje in najnujneje, da strogo zapovedo občinam, naj sc glede preskrbe bcgunccv obračajo na Žitni zavod naravnost ter potem tam dobljena živila res tudi beguncem razdele, ne samo Kočevarjem. Take občinske oziroma gospodarske odbore pa, kateri ne store svoje. č.Lp.v c š k e dolžnosti ali pri katerih samo eden gospodari, kakor se mu zljubi, naj oblast kratkomalo razpusti, nadomesti in tudi kaznuje. Tu treba največje strogosti pa ne prizanesljivosti, Ali ni še dosti Slovencev pomrlo v tej grozni vojski? — In ti ljudje hočejo avtonomijo, kakor ču-jemo dan na dan iz njih bahaških ust? Čujemo pa tudi grožnje: Le počakajte, windische Hunde, vam bomo že pokazali, Ie še par tednovl ImSlovenci tu ter v okolici molče, niti ne protestirajo ne! — Zaenkrat si bomo pa sami pomagali na ta način, da bomo imena vseh kočevarskih oderuhov ter krivičnih občinskih predstojnikov objavili v Ustih, Mi smo v skrajni sili, pa smemo seči tudi po skrajnih sredstvih! — Eden v imenu trpečih beguncev nt. Kočevskem. — Poziv na naše industrijalce! Dobili smo: V bivši Avstriji smo bili industrijalci na slovenskem ozemlju avstrijske državno zveze industrijalcev. Za nas ta zveza več ae obstoja; padli so politični okovi. Osamosvojiti se hočemo tudi v ovspodarskem pogledu, V varstvo in pospeševanje skupnih interesov naše industrije osnujmo v naši Jugoslaviji zvezo industrijalcev in sicer na slovenske mk :žŽ cevinsicerzaslovenskoozem-lje države SHS. Pripravljalnemu odboru je došlo že odlično število prijav slovenskih industrijalcev za vstop k zvezi, ki se v najkrajšem času osnuje, — V imenu pripravljalnega odbora, ki si je nadel nalogo organizirati tako zvezo, po:iv'.iam podpisani tem potom vse naše industrijalce, da mi blagovolijo brez odloga sporočiti «vojo izjavo; je-li pristopijo k nameravani trgatuzaciji: Zvezi industrijalcev na sio-enskem ozemlju države SHS. Dan in kraj istanovnega cbčnega zbora, ki se vrši v jubljani, se posebej naznani. — Predsed-rtk pripravljalnega odbora: Vinko Majdič, ■clcinduMrijaloc, Kranj. — Odvetniki in odvetniški kandidatje, ti tačas prebivajo in poslujejo v okolišu »krožnih sodišč v Celju in Maribru ter ikrajnega sodišča v Radgoni, morajo gla-lom naredbe poverjeništva za pravosodje >d 19. dec, 1918, št. 212, najkasneje do 23. :, m, izposlovati svoj vpis v imenik odvet-likov, oziroma odvetniških kandidatov 3ri odvetniški zbornici v Ljubljani, ser bi :ieer poslej ne imeli pravice, izvrševati jdvetništvo in zastopati stranke pri sodiščih in drugih oblastvih na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani, —Sekcija železniškega ministrstva za Slovenijo, Po naročilu ministra za železnice v Belgradu se osnuje v Ljubljani za prehodno'dobo sekcija železniškega ministrstva za slovensko ozemlje. Ta urad bo imel sledeče oddelke: 1. pravni, 2. administrativni, 3, komercijelni, 4. tehnični in 5, prometni oddelek. — Reflektantje državne in južne železnic« naj se priglase pismeno ali brzojavno poverjeništvu z i promA do 22. t. m. in obenem navedejo oddelek, kamor želijo biti dodeljeni, Siste-miziranje mest si ministrstvo pridržuje. Pričakovati je, da se v bližnji bodočnosti preseli ta sekcija iz Ljubljane v Belgrad, — Ustanovitev delavskega posredovalnega urada v Sirnišču pri Ptuju. V begunskem taborišču v Strnišču pri Ptuju se je ustanovil delavski posredovalni urad. Kmctovalci, industrijski in obrtni podjetniki, ki iščejo delavcev, naj to prijavijo predstojništvu taboriščne uprave v Sirnišču pri Ptuju. V teh prijavah naj se označi: 1. število delavcev, ki jih želi delodajalec dobiti, 2. kategorija delavcev, 3. spol, 4. dnina (z ločeno označbo plačila, ki bi eventualno obstojalo v denarju, .stanovanju, hrani itd.), 5. ali zamore delodajalec dati stanovanje tudi delojemajčevi družini (v kateri je Cesto več delazmožnlh članov obojega spola), 6. doba, v kateri bi se naj delojemalci rabili — Velika nesreča na morju. Rim, 17. jan. (Lj. k. u.) »Giornale d' Kaliti« poroča iz Palonna: Francoski purnik v/.Choroic, ki jo plul od Mar sil je v 'Pire j iu ki jo imel na krovu 650 potnikov, večinoma Grkov, Srbov in Rusov, je zadel li. jan. opoldne v prihodu k mesin-skemu prelivu na mino in se je po strašni eksploziji pogreznil v. štirih minutah. Angleški purnik »Cagheston« je mogel odpluti na mesto nesreče. Rešil jo približno 150 potnikov. Ob dveh zjutraj se mu je posrečilo, obvestiti sicili-jansko obmorsko stražo, ki je poslala ttlkoj pomoč. Ob osmih zjutraj so priplulo »Cagliestou« in italijanske ladje v mesinsko luko. Italijanski Rdeči križ jo pomagalT^onesrečencem. Baje je 50U žrtev. U lj ;>Oderuštvo in dltbrofa«, ki je že preteklo nedcijo privabila občinstvo v Ljudski dom, se ponovi v nedeljo 19. t. m. ob 6. uri zvečer. Vabimo ponovno k po-setu te ljudske predstave, v kateri nastopajo značaji, katere srečamo tudi v našem sedanjem Življenju. Vstopnice se dobe v predprodafa v »Jugoslov. knjigarni« in v konzumnem društvu na Zaloški cesti št. 15, Na razpolago je tudi Še nekaj rezerviranih sedežev. lj Sestanek za služkinje se vrši jutri, v nedeljo ob petih popoldne v društvenih prostorih ^Krekove prosvete« v Alojzije-višču. Pričakuie sc velike udeležbe. lj Liptavski pir se prodaja v vojni prodajalni v Gosposki ulici. S. &..S. s. * Naša društva naj ne pozabijo, da izide v drugi polovici februarja -bj^ \m0i]0 ojojtZA ur oq odbor. " Slivnica pri Maribora. V nedeljo, dne 12. januarja smo imeli občni zbor Bralnega društva; popoldne se ie pa obnovila Mladeniška Zveza in Orel, * Makolc. Odkar je nastopil tukajšnjo službo nov kaplan, č. g, Marko Kranjc, sa je pri nas začelo novo življenje v vsakem oziru, vOreh: se je zopet vzdramil, Katoliško izobraževalno društvo je nanovo oživelo, Dekliška Marijina družba sc je ustanovila in šteje danes 2e okoli 200 članic, i Bogoljuba« je naročenih nad 80 iztisov in »Glasnika Najsv. Srce tudi blizu 40 iz-tisov. Slava! Bog živi ia blagoslovij * Sv. Peter na Medvedjem Se!u. Mla-deniška /rveza je priredila v nedelio, dne 12. jan., lepo Vodnikovo slavnost. Domači župnik jc orisal pomen prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, mladeniči pa so, večinoma zpčetniki, prav dobro predstavi'ali igro Sanje«. Igra se v nedeljo, dne 19, t, m,, ponovi. Prosveta. !©vanska umetoosS v Parizu. / Poročila v raznih listih o tej prireditvi jc treba spopolnili. V Parizu se pripravlja velika mednarodna representativna razstava umetnosti, katero del bode zavzemala umetnost jugoslovanska. Pokroviteljstvo razstave jc prevzel prczicient francoske repulikc Poincare. Slovenska dala, katera so bila izbrana umetniški komisiji, je d !a Narodna vlada prepJjlli v Zagreb,- Od tam sa prepeljejo' skupno s srbskimi in hrvaškimi umetninami v Dubrovnik, kjer sprejme ekspedicijo po svoji misiji francoska vlada, ter jo prepelje z vojno ladjo v Mar-seilic in dalje v Pariš. V tem, za naš narod odločilnem času, jo v središču pqlitičnih dogodkov predstavitev naše umetniške kulturo emtnenlne-ga pomena in upajmo, da nc brez uspeha. siji, ki se bode vršila najbrže po občnem rl-vnrn nrurinnst in sc jih bo tedaj v prvi zboru, prednost iu vrsti upoštevalo. Predstavi telji o »-rs 7.0- jugosiovanske valne m glasbene umetnosti v Pariza, Predpriprave za umetniško razstavo, ki se i.-ia vršiti pod vodstvom slikarja Me-škoviča za časa mirovne konference v Parizu, so že končane. Poleg Meštroviča nadzorujeta izbiro slik za starejše mojstre prof. Bela Csikos, za mlajše slikarje krog »pomladanskega salona« pa g. prof. T. Krizman. Slovenske umetnine je nabral slikar K. Jakopič in jih poslal vs Zagreb, kjer jih pripravljajo za transport na Francosko. Tudi .priprave odbora za naše koncerte v Parizu'so končane, Kolikor je cio-. puščal kratek čas, ki ga imamo šc do pariških dogodkov, so je sestavil velik glasbeni program. Napravili se bodo sledeči koncerti: Dva shnfanična k<\icerta (eden morda s sodelovanjem zborov). — Koncert jugoslovanskih virtuczov s sodelovanjem orkestra in enega čiregeiila iz Pariza; solista Balokovič in Jcvanovič. — Dva koncertu Maje de Strozzi s spreni-ijevanjera na klavirja g. Pečica. — Dva koncerta zborne giaz.be, pel bo glasbeni klub »Lisinski« v Zagrebu (80 pevcev). — Konc.ort kamorne giazbc, sodeluje en hr* vatski kvartet in kvintet. Pri vseh koncertih se bodo proizvajale samo jugoslovanske skladbe. pr I2 gledališke pisarne. Danes, v soboto, se uprizori J. Vojnovičeva drama -Smrt majke Jugovičcv« izven abonementa. Predstava sc prične cb pol 8, zvečer, — V nedeljo, 19, t. :n., popoldne 00 pol 3, burka Charleyeva tcta-< izven abonementa, — Zvečer ob pol 8. Snctancr > i^rc.laua nevesta:, za abonement >B«. — V ponedeljek, 20. i. m., ob pol 8. uri zvečer Vojnovičeva drama »Smrt niajke Jugovičcv<- za abonement — V torek, 21. t. m., Čaj-kovskčga opera :>Oniegin- ob pol S. zvečer za abonement :>A«. V naslovni vlogi Vojnovičeve drame v Smrt majko Jugovi-čevc nastopi g. Zofija Boršlnik-Zvonarjeva kot gost. . usetaikl v 8tai Dva podčastnika bivšega c. in kr. pešp. sia uoezatu iz uieuuštva v Veroni in prines.a t seznam 6. jujso$»o vanske ototiiiia v Veroni. v, ', pomir.enie soroUnikov ta asspani objavljamo, ujeti io: LCiiiša Ainon, Cerovijc; Antonič ,'Ui-tou, i .-um.;. ; Junec Avgust, 11 bi; uermelt Jo iti, AObnjajJlava; viorjan Mihael, UoiiMe-«.,l£0\ič Joii.. Jsesnan; Lcji.ša Ivan, Mavlui|c; i',-iar..s Jc c . v •••rtopu; iNejnec hrane, verioj-02; z.goaik Aleja, v olijacfrafca', Gcauaek Viat-, vvnva; ..■«:; . Uareti Uornnerg.; Jurka Vin-c uiic, kopriva; Ui:.»uar Ivan, Uaoriis; ivove.ja Ouštav, veliki uoi; Voik Anton, i.ujc; Lenar•v don i^eter, SempOiaj, Jtfrimorskoj biicrk Jpw, frapret,* hrira.; Uabrovec Ivan, Naorežiua, jMiUoliii l.iu,, Os..., i'»ini.; h.rc /ivtjust, Crni-vrh, ivracjsko; • Ddkič ^ožcl, ivastav, P.-im.j Ber«jine Jožef; Ladra, Prina.; volorič Ivan, Svi-nc, rrim.i t-csko^ic Aloiz, Črni vrh t Kranjsko} Ostrovfikar Alojz, Kobiljajjlava; Kogoj Vcicnt-, FoaU-avno; Priniič hrane, St. i'eicr; /.oran l7ra-ic, rrvač.r.t-: Ccvcick .'s. l eč; Abram Ivan, Rucijcj Valentinčič Ivan, Carica; Stan-tič Jožef, Sveto; •'•ioderc hrane, Podpora; Mužič herdiuand, Mecaca; Uu:-:i; Ivan, .Ivo« raens- Lemert hrane, Sturije; Čermelj jSiakr, JJor.iberii Suiič .Jci:', i'rvac..v.; Laščau hr., Podtruvao; Toinar,in Andrej, Koe'n;; .Vuga jo- i^iorsko; ržeač Frane, Jože.! Vo^eisko; h.ccie jevo; Mar. \ ermac Mirko, KruSovljc; Cici£oj A mrei, očinclcc; Ukmar Jožef, Ko- iuc.1; Palik Roman. Dobravlje; KI Devin; rahot .M ■i rt O, Devin; Bc!on7.E iK^ivan, ua G juro, Rudinu, iiosne; .-"rivrožič Janez-,• Rcčlcn ob i'-; Zorman Jotef, Hražče; Žerjal Alojzij, Plisko- vica; Vodic Mil- an, Pazm; SerjJolj kudolf, Mi-slifie; Sulatel Janez, Dobrava; Ozebek Matej, šentviška gora; Cepkii Jožef, Šmartno o. JJr-, Štej.;.1 ar iS Janez, t-.ia.ija gor;:.; Totnažič Jakob, Zagorje; Re-,iikar Frar.c, i.-:-; "ouier; Mar-kcctj Liuiovik. Jereniee: R. ičl Franc, Povir; rfkočir Frane, L;vek; B.i;e Pavel, Coi; Drago-zc.i Jakob. Dragozet; Sircelj Anton, Knežakr Merziak al, Ronki; Ciian Jožef, B ije; i ivala Ivan, Trnovo; Fioan Viktor, Sveto; C; r Jane/., Vcprinac; Macan Anton, Sv, Vinčenat; Pavlic T .:re, Jesenice: bcij Filip, Velimiro« vac; Ludjek Ladisfev, Martinac; ilutaia Jati., DobliSe; J .nkovič Jožef, Bedenj; Buriič Joi., Srbočiči: Juna Albin, Hotič; Rozina (?) hr., Sava; Zelič Jernej, Loka_: 1'ajer Jožef, St. Jošt;: Mrak Jožef, Jagcrš.če; ZabukovSek Jo2„ Po-« i:!kvc: Roje Frane, Retl*; Pasič, Skucani-Va« "!cuf, Bosna; Aiijavič Mi|p, Samac, Bosna; Xoi nanj,' Stanko,»Bosna: Rišlč Filip, Trešnjcviea; Novakovi č Mihael, l^iižka Mala, Bosna; Ma-lešcvič Simon, Slr.ižice, Bosna; Sancin Dani< ie!, Boljunee; Juričič Anton, U^a; Progelj K., Rtnče; Zupane Kari. Vodice; Kandolf Seba« stijan, ČrcSr.je, Koroško. Subskripcija novih dclcio L;iiblj3n;f-e kreditne bsake. Uspeh dno 31. decembra 1918 zaključene subskripcije novih delnic Ljubljanske kreditne banke v znesku pet miljcnov kron je nad vse pričakovanje ugoden, ker so zlasti novi delničarji prijavili mnogo višje število delnic, nego jih jo bilo za nedelničarje rezerviranih. — Z ozirom na okolnost, da man;!c;«jo še prijave goriških delničarjev, se bo vršila reparticija delnic za nedelničarje proti koncu tekočega meseca, prt čemur sc bodo manjše prijave upoštevale polnoštevilno, dočim bo treba prijave na večje število dclnic primerno reetringirati. Ti zadnjcimenovani subskribenti bedo imeli pri prihodnji emi- ... .. „ ** Kdo vc k*r? Kdo izmed vračajočih ce vojakov iz Ukrajine bi vedel sporočiti, kaj je s praporščakom Jankom Kamenšek iz Gorice, 97. pešp., vojna pošia št., 106?, se prosi, da to sporoči na naslov: Josipina Knm,e;ir.ek, Stoprce, pošta Rogatec, štajersko. Našla se io srednja vsota denarja pred Turkcm na Dunajski ccsli, D .bi se na Du-najski ceati št. 17, I, n..dstr., desno. Nal'a ss jc manjša vsoti denarja. Dobi se v Dobrodelni pisarni, Poljanska ccsij št, 4. — Ckrct! SG5*K ss Ts zgn* Ho dne, 'J. t. m. v riijuvi usnjati listnici od bku gojne južnega kolodvora do vlaka ali v kupeju do Medvod. Notri so bile važne listine z naslovom posestniku. Najdite!; so prosi, da najdeno proti dobri nagn> di vrne. Zgubila se je včeraj dop. v našem upravnlšlvu rujava listnica z večjo vsote denarja. Pošten najditelj je naorošen, naj jo odda .proti dobri nagradi v našem upravnlšlvu. ------ --------»——------— Chesterlon, Cctrls'-. To je angleški prevod Otona Zupančiča, Prevod jcizbo-ren in poln čuvstvi.nega snajanfn z avtorjevo št;*i. '.i! o. Avtor pobija v svciem delu anarhijo i;?, brezredje; dejanje je silno zanimivo in rapcio. Plca'elj se večkrat povspne do neverjetne štilislične cbrano-sti in pelje bralca zr.-:?,govito do končne misli, kjer sc zrcalijo«in oojasnijo posamezni odiomlti. Knjiga stane broš. 3 K, vezana ^ 3 K 50 vin. in se dobi v . Jugoslovanski knjigarni.« v Ljubljani, Drnflanl želi službe delavodja ali pori U1 !U3I| lirja pri gradbi gozdnih že-leznic, cest ali betonskih del. Pisma je nasloviti: A. 0. 8082. PoStno ležci'e Novo meSkO 416 (3 H ifllOtftna • Berlitz-metoda, poučuje Il .yiCJb!jia, neka AmcriLanka. Cenj ponudbe pod Amerucanka 33 j. 500 kron nagrade ss^-ias% opremljeno stanovanje 3 sob. Naslov pri upravniStvu »Slovenca« pod st. 410. CevijarsKl pomočnik Ljubljani na Martinovi cesti Štev. 8 ilmerikanski hormoni) ?„j f ^ ccrkev primeren se oroda. Poiavc se od 10. do 3. popoldne na Hlmskl c 9. 112- nh pkji dobro ohranjena, za srednje ve-Ull uHU likega močneg i gospoda se oroda pri Biial, Novi Vodmat na Kiincu fitev. 188, pošta Moste url LfnblJanL (maier) za voejo posestvo na Goreniskera so sprejme takoj. Vešo mora biti vseh domačih rlel tako pri 21vmi, kakor na polju. 2ena mora prevzeti gospodinjstvo za sluasinfiad Prednost ima družina z ver-delavnimi močmi. Ponudbo a navodbe starosti in številom družinskih članov pod Šifro ,.Takoj St. 414« ua upravništvo lista. Za nol;o graščinsko goipodarvtvo blizu Ftuia sa sprairac katoliška, trezna strogo moralna GOSPODINJA • oskrbnCca katera jo zmožna govoriti kak slovanski iezik in nemščino. Starost 30 do 40 lot. Znati mora nekaj kuhali ter biti izvežbana v prašičjo- in kurjereji. Ponudbe pod oGos^odiuJa 2Sa< na Kl{e](l) St. IU na St; . > iz tiaiiitiej.Scvro, bo'KS in lak usaia z usniatinil podplati se dobe po dnevnih cen>ilt. trpežni zimski Iz fine tclc-tlnc z gumijastimi pcdpl ti po K 85 — za nio k-.', K 75 — aa renske v zalogi LJUBLJANA, BREG. jugoslovansko, forvat ke, bosansko Ua kor tudi vt>jr:c ia vujno-poStuo z :aniko kupu'o v »sa'-.' mnofcint'po n::jvli'j'h cenah A. Wci»£, irpovtnu 1 -. irskih anaiuk na Ifunajn, -1- Drazbejil ok^IC. V sredo dne 22. t. m. ob lt. uv' dop. irodalo se bo v belgijski vo aSnic notom Jicii cije 7 vinskih sodov Kupec mora plačiili tudi kolek poltstvlci 111 Bospator; urad M;ce t /ac m y Pri vet:|i Kra's6ini na Sp.štajerskem bi so potreboval: t. 1/praSan.'apretdn Jtovač za po: ■ iec, .le.vru kolodvor. nri ju:, no 1' tf f\ *r-. '-»j hm ii^u V - V W W a T! '1 q B 4 SJ ISl : --SS S (I u - 1. -.j; ii s a ki 1"0 za v. DGU »UV. pu 1000 zav. po za obla":;; ia. K 50 -, >\ ■ >'— 100 iMVOjCV, K KO— ..a leo -av^juv. Prost i jjoitulna ia tnoje zaloge. Kocke za juho najfinejši (6 vlrt) K 00- za 10C0 Itom. '•rugovr-tne ju v) it 28-— za iOC-O koui, »Vlipo« lajfir.e, i pralni pr.-;Sel;, priliiani veliko di ;iega mila. 1 žubc.j zav. K 90'-—. V.,c fr<*:if;o I r„.; 1. '•1 c •• J?-! 1:iroo doMei tre/i .-a, s<: priporoča s :.p.> tovaiijc,,« Budolf Cot.č, Vi-haika. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, <5» Mast Slanino *........ Suha šunke...... Salame (Braunšv.) . la kavin nadomestek nezavit....... Iu kavin nadomestek v 1 kg po K 28 — kg po IC 23 — kg i>o Ii 24-— kg po K 20 — kg po K 5-50 kg po K 6-50 naplačila, osta- Denar naprej ali 50% nek po povzetju. Zavojnino tačunain K 9-—, a poštnino K 4"20. Kupci, .ki osebno dojdejo, morejo slobodno iz mesta kakor tudi preko moje Hrvatske vsako količino seboj vzeti. J. G1GOVIC, tvo^uica suhomesnate robe In masti, Nova Gradiska, Slavonija. Razglas. DDe 26. t. m., v nedeljo ob 2. uri popoldan, se bo prodajalo potom Savne prostovoljne dražoe na licu mesta poleg pivovarne in orožniške postaje na Vrhniki, posestvo obstoječe iz velike močno zidane^tavbe, katera jc zelo primerna za urRlitov kakršnekoli trgovine, gostilne, večje obrti ali podjetja. Zadaj poslopja prostorno dvorišče in krasen sadni vrt; ob vrtu teče Ljubljanica. Vodovod v hiši; tudi električna razsvetljava bodo na razpolago. Poleg tega parcela 4 njivo posejane s pšenico v meri ca 4000 m3. Cenjeno jo v hkupnem K 70.000, proda pa se tudi njive na željo kupcev posebej. Resni kunci se vljudno vabijo na lice mesta. S t. VS-pr. Pri knjigovodstvu oddelka za kmetijstvo ie namestiti sledeče računske uradnike: • e) 2 rutiinsSa otiolialn l i! n raireda, b) 2 „ asisisnla SI. C n. razreda, i;) l „ prek toaiiia. Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, dosedanjem službovanju iu o dovršeni srednji šoli z zrelostnim izpri-Cevalom, naj se v lože do 31. januarja 1919 pri Narodni vladi S11S oddelki: za kmetijstvo v Ljubljani. V Ljubljani, dne 16. januarja 1911). Prcdscdii štvo oddelka za kmetijstvo Narouno vlade SHS. Prelat Kalan, s. r. iJ>' V r & H 7. jako finim rezilom, žo ' brušena kar za ia-bo. Cene so nahajajo natančno po sliki Zahtevajte ve.liki cenik z več nego 1000 slikami, brezplačno. — :--E LUKA, Maribor št. 75. — Za polovično veno! SO predmetov samo 25 kron. Za izvoz namenjene, vsled pretr-ganega prometu zaostale velike zaloge blaga, so oddajo za polovično cono. Spodai navedenih f>0 predmetov stano samo 25 kron: 1 britev iz solinškega jekla, 1 žepni nož z dveuia reziloma, 1 škarje, zložljive, 1 užigalnik, gori brez bencina, 1 denarnica iz imit. usnja, 1 cevka za smodko iz morske pene-nadomestek, 1 vratna verižica, pozlačena z obe-kom, l par uhanov s kamni, 1 broža moderne oblike, 1 prstan, pozlačen ali aluminij, 1 igla za kravato iz siniila, 1 par- gumbov za manšete, duble, 12 kosov dobrih trnkov za čevlje, 10 kosov pravih močnih varovalcev za podplate, 10 1 jedilni servis za dvanajst oseb, 1 servis iz stokla za šest osob, 1 šesteroglata miza z marmornato ploščo, 1 potovalni kožuh, 2 plašča za deklice, 2 puški, 2 mizi, I viseča svatiljkn z rogovjem srne, 2 stenski svctiljki, 1 posoda za-kavo za šost oseb, 1 par visokih moških škornjev, 2 mali mizi, 1 španska stena, 1 slika s pozlačenim okvirjem, ve6 okvirjev za podobo, 1 mizica in 2 stolčka za otroke, f svilena bluza, kuhinjska posoda. Ogleda su na Franca Joiicia cc sti št. 5, I. $csna žen ih^r ponudba. Obrtnik (vdovec) so'želi takoj poročiti z gospodično ali z vdovo brez otrok v starosti čez 30 let. Zeli se nekaj premoženja (po'« i Sivo imam). Pisma, ako mogoče s slikr>, pod šifro S. P. P. 421 na -upravniStvo „Siovenca". odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha. ne maže. Poskusni lonček -1 K veliki lonček 6 K. porcija za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: lekarna pri zlatem jelenu, Ljubliaoa, Marijin tr» Pazite ua varslveno znamko »Skaboform«! Za neko nrofovsko graščinsko posestvo blizu Ptuja bo iseo oskrbnik "m: ki govori kak slovanski jezik in nemščino. No pod 35 leti, izurjen v polj-kosov pisalniških predmotov. Po-jei ih in vinogradniških dolih, katolik, "moralen, trezen, brez otrok Ponudbe pod »Ouktbn k 2taa na '»Jenreicbovo anončno pisarno v jGradcu. 370 1 šilja proti povzetju razuošMjalnica Jakob h tkiig, Dunaj 111-236, LCiv/en-gasse 37a. ' 1107 lllUjGUlUi UCili vlilbk. Naznanjam p. n. občinstvu, da sem otvoril -vSp.Siškii Celovška cesta delavnico za moške in ženske obleke. Izdelovalci moških in ženski ) oblek so prvovrstne delavna moči pod nadzorstvom Izbornoga krojitelja, kateri je bil uža po vseh večjih mestih na Francoskem in v P.elgiji z uspehom zaposlen. Možno mi bodo \slrd tcf;a najizbranejše naročnike za zmerno cene v polno zadovoljstvo postreči in prevzamem vso garancijo za strogo po meri napravljena dela. Upam, da me bodo slavno občinstvo pri mojem mladem pričetku najizdutneje z naročili podpiralo, ili so bilježim z velespoštovanjam, udani PsveH. Jemc, krojaški mojster. Št, 635. Jas ® isadalU« denarla) sasfre« iizvara w UnbllaaL Vsi.d uki^a ministra za financc v Belgradu podaljša se rok *a žigosanji bankovcev (popirnatega denarju) avslro-ogrskega izvora do vMetega 2. dne ie-bruarja 1919. Sporazumno s predsedstvom SHS finančnega deželnega ravnateljstva naznanja, oziroma odreja zatorej mestni magistrat sledeče: Vsak nvstro-ograki bankovec, ki do vStetega 2. dne februarja 1919 ne bo ožigosan, izgubi vsako vrednost. Žigosanie bankovcev sc nadaljuje za vse v Ljubljani stanujoče posestnike popirnatega dcnrrja od torke, dce 21. januarja do všteta nedelje dne 2. februarja 1919. Popirnati denar se bo žigosal zgofaj omenjene dni izlm8i petka 24, in petka 31. januarja 1919, ki sta na razpolago za krušne komisije, samo že pri osmih komisijah, in sicer le od 9. ure zjutraj do 1. ure popt^dne. Te komisije so: Za I. okraj: komisija v Mestnem, domu, mala dvorana (načelnik Ludovik Dermelj). Za 11. okraj; komisija na magistratu, občinska dvorana (načelnik Jernej Boltar). Za lil. okraj: komisija krušni lokal v Cerkveni. ulici Jtev. 21 (načelnik Simon Punčuh). Za IV. in V, okraj: komisija v Narodnem domu, mala dvorana (načelnik Arnošt BczcnSck). Za VI. okraj, komisija v Rokodelskem domu, Komenskega ulica St. 12 (načelnik .dr. Franc Detela). , Za VU. okraj: komisija ltruSci lokal v gostilni Petra Štepica v Sp. Šifikl (načelnik Ivan Petrič). Za VIII. okraji komisija v Jubilejski ubožnid, Japljeva ulica Hev. 2, je- dilnica (načelnik Ivan I.okar). 7.3. IX. okraj: komisija v krušnem lokalu pri Marenčetu, Dolenjska cesta 20 (načelnik Anion Likozar). Poleg - lega imajo pravico bankovce žigosati tudi še sledeči zavodi in blagajne: 1 1. Mestna hranilnica ljubljanska; 2. Kranjska hranilnica; ' 3. Hranilnica kmečkih občin; 4. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice; 5. Ljudska posojilnica; 6. Filijalka avstro-ogrske banke; 7. Kreditni zavod za trgovino in obrt: S. Jadranska banka; 9. Ljubljanska kreditna banka; 10. Kranjska deželna banka; 11. SpIoSna prometna banka; 12. Češka industrijalna banka; 13. ilirska banka; 14. Kranjska deželna blagajna; 15. Mestna občinska blagajna. Predpisi o načinu žigosanja ostanejo neizpremenjent. Ves popirnati denar, ki nc bo do vštetega 2. dne februar}« 1919 do 1, ure popoldne ožigosan (Jtcmpljan), izgubi vs3ko vrednost In ga nobena javni blagajna v Jugoslaviji cc bo t^cc sprejemala ali zamenjavala. magistreit BksbljanskiL dne 16. januarja 1919, 424 Pozor* I Pozor? I Došlo je Ci A' eii Vsak, kdor rad poceni kupi 13 trpežne konstrukcije v raznih izpeljavah. Vsak, ki potrebuje sla aoicznico, naj si jo pride ktfpit takoj, i:er je povpraševanje za njimi zelo veliko. V zalogi so tudi vsakovrstni drugi oiroji. °',K naj se oglasi takoj i Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. 275 Franc r zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Martinova ccsla 6v. tPčtra cesia 21—23. m ili Sili RHiiBBaiiii s m eisjii m* gja^iii^M^ii Šelcsibnrgova ulica 7, I. nadstropje, j i od 1.1, ni. prešla v slovenske roke ter priporoča siav. občinstvu svojo zaiogo: pisalnih, razmnoževalnih in računskih strojev, barvnih-trakov vseli vrsi, ogljenega papirja kakor vseh drugih pisarniških potrebščin. — — i................... Popravilo pisalnih st.rojev. tiiiuimimtnmiiii lzobr; ena gospodična s poklicem, e 22. letu, sc želi .v.svrho ženitve seznaniti v. go .podom primerno starosti, ki ima veselje in sposobnost soustva-ritl srečno bodoč.iost pod svojim jugoslovanskim krovom. Prednost itnaio obrtno izobraženi. Ozira so samo na resne ponuja « sliko, ki naj se pošljejo na uj.ravo „Stovenca" pod-. Od Soča do Vardaj-ja, i2U. Zesitna pasifta. 29 letni mladenič, gospodarsko in tr-govsko naobražen, mirnega, resnega značaja, s premoženjer% IC 50.000 se želi seznaniti z gospodično, oziroma tudi z miado vdovo, ki bi imela boljšo posestvo z že vpeliuno gostilno ali trgovino na prometnem kraju Naslov in opis, sodu j brez slike, so prosi na upravo tega liuta ped šifro: .Mirna bodočnos.". Tajnost zajamčena. 400 naj tukoj noročl po povzetju, dokler je Sc kaj ?uloge, našo karbidno svet.iko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emo-li-rane svetiiKe znaša K 30'50. — Karbid vedno v. zalogi pri K. fia-Er»eir: šrt a Ku,, Ljubljana, Dunajska cosla St. 12. :-------- SE5?K Popolnitl jo zSuiShanšh snest za ^revizorne atreZnik« molkega spola v* «ie£c. ni b(a:ni«S 9»a Studencu. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja brez druiine, hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, SO K v drugem lelu. Po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu se bo kompetentnemu oblastvu predlagalo, da se strežniki stalno namestijo s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znaša 1200 K; od 6. leta naprej imajo definitivni strežniki pravico do 8 v pokojnino vštevših triletnic po 150 K, tako, da bi znašala polna pokojnina po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 K; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za časa provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved 14 dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložili dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje iolako spričevalo, ter spričevalo o nravnosti, kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 25. februarja 1919. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne oprava v Ljubljani, dne 16. januarja 1919. 402 S Bla a m G :nes. staro, proda. I:: t o tam so odda [118 »m K BOB n obujajoča se v mestu. - Polzvo sa v lo varni strojev G T6au «s v Ljubljnu:. Iz.daia konzorcij »Slovenca«, Vsem bivšim odjemalcem, kakor tudi ostalim naročnikom: maHnove, cl-tronove in oranžne esence, ekstraktov itd. se tem potom vljudno naznanja, da je podplseno podjetje zopet zaCelo obratovati, ter se bodo vse razpoložljive surovine deloma takoj obdelale tako, da bode razpošiljanje okrog srede svečana omogočeno. Isto velja tudi glede tnaffhovega sladkornega soka za pokalice i;i naravni malinov sirup v kolikor je razpoložljiv. Naročila se 2e sedaj sprejemajo Blago se bode oddajalo izključno na lekarne, sodavičarje In abstinenfna podjetja ter so vsi prekupčevalci izključeni 1 Se priporoča SS*C£SCSS SPafSSiR destilacija ekstraktnih snovi in izdelovanje sadnih sokov v Ljubljani, Slomškova ulica štev. 27. rc^istrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem domu Mikloiičeva - brez odbitka rentne- 6, zu frančiškansko cerkvijo, 31» fia davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik ao- jj d j) plačuje zavod sam poldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po ** za svoje vložnike, tako, da dobe lc-ti od vsakih 100 kron čistih 3 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poitne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zaditiinikoin posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Mcnlce se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znai&io nad en milijon kron. Stanje hranilnih Tlog {• bilo kuoccrn leta 1918 nad 40 milijonov kron. Udgovoiui uredniki Josip Goslinčar v Ljubljani. Iduaaki posoiUulsa stoji t, o J uepoirednlin državnim nadzorstvom. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.