Primorski novink Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir TRST, nedelja 6. januarja 1963 Leto XIX. - St. 5 (5380) Zares bi bilo prav, ' ” * j t\ n e: ■e r a >t' n a* h e- t- 5 n- «Čl 1 il e* s U' ,T ■a U, K' ia le u- 2; ti, li- ih d- V a* ;a a* a* os al io je ie-a, roj rn si I ez 10 ki r. 5 s u- či- ri- '» S la yO” ’7. i* e e m Ir l- h ), ; e l- c u ir ti e > e- 5- i. 1- > U a a a 0-r-ti g e, 1- i- b- Lrt- na. dl se nam potrebno na M tem mestu našega dnev-M—À nika opozoriti slovensko javnost na naslednje ugotovitve in misli ,ki smo jih našli zapisane v najnovejši številki tržaške mesečne politične revije «Trieste» : «V Rimu je bilo od 20. novembra do 4. decembra IX. zasedanje mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora, ki je bil ustanovljen na podlagi člena 8 posebnega statuta, priloženega londonskemu memorandumu o soglasju. Kot je znano ima italijansko-jugoslovanski odbor nalogo pomagati obema vladama v Rimu in Beogradu pri zaščiti obeh narodnostnih skupin na eni strani na Tržaškem ozemlju in na drugi v bivši coni B. Odbor, ki je mednarodni organizem in ima svojo lastno osebnost, formulira mnenja in priporočila za obe vladi, ne more pa sprejemati sklepov glede Predmetov, ki jih obravnava, ker sta za take sklepe pristojni samo obe vladi. Nastaja vprašanje, kaj je odbor opravil v devetih zasedanjih, ki so si sledila v teh Zadnjih letih: tako vprašanje izhaja iz radovednosti, da bi se zvedelo, če so bili ukrepi pozitivni ali če ta organ kakorkoli lahko opravlja funkcijo, ki mu jo je dodelil posebni ztatut. Mi smo mnenja ,da je prvi Pozitivni rezultat že v dej-stVu, da določena vprašanja, ki glede manjšin obstajajo med Nadama v Rimu in Beogradu, Pristojni delegaciji lahko mir no obravnavata in da nato obe strani lahko na ta način toč-n0..*poznata zadevna stališča tudi v luči obeh različnih pravnih ureditev. Vsekakor se nam zdi, da je to bistveno: različnost dveh u-stav in dveh političnih sistemov. Jasno je, da je bil ob pod-Msu memoranduma namen zasititi z vrsto določb italijansko in jugoslovansko narodnostno skupino, ki sta ostali n Trstu in v bivši coni B. Za-r0di tega je ta inštrument imel in ima toliko veljave, kolikor Ostajajo tisti, katerim so te °iločbe namenjene.* Take ugotovitve in take misti smo v našem dnevniku po Podpisu londonskega memo-randuma, t. j. v zadfljih devetih letih že neštetokrat zapisali in prav zaradi tega sfoo bili ugodno presenečeni, ko smo jih sedaj našli napisane tudi v reviji, ki jo urejujejo tržaški prvaki krščanske demokracije, socialdemokratske stranke, liberalne stranke in republikanske stranke. Hkrati pa je znano, da se s temi ugotovitvami strinjajo tudi vodstva socialistične in komunistične stranke. In tega sledi, da ima negativen odnos do izvajanja posebnega statuta s pomočjo mešane komisije samo fašistična MSI. Ni dvoma, da gre za važno ugotovitev, ki jo morajo upoštevati seveda pred vsem v Rimu. če se bo to zgodilo, utegnemo v prihodnosti doživeti končno začetek sprejemanja prav tistih pozitivnih u-krepov, ki so v reviji omenjeni. Strinjamo se tudi z zaključkom članka v reviji «Trieste», ki se glasi: «Zaradi tega bi bilo dobro, da se ti sestanki mešanega odbora zdramatizirajo in da se pustijo strokovnjakom obeh strani širše možnosti, da izrazijo obema vladama svoja mnenja z namenom, da se zadovoljijo upravičene težnje obeh narodnostnih skupin v okviru dobrih odnosov, ki med obema državama obstajajo*. Ob tej želji prvakov vseli omenjenih strank pa nastaja logično vprašanje: Mar res te stranke, ki imajo v Trstu v rokah oblast že več kot eno desetletje in pol — da ne omenjamo njihove oblasti v vsej državi — ne morejo preprečiti dramatiziranja zasedanj mešanega odbora predvsem v tistem tisku, ki je tolikokrat dokazal, da je v večji ali manjši meri prav njihovo glasilo? In še: Ali ti prvaki res niso mogli preprečiti, da bi nekateri drugi prvaki — predvsem v liberalni stranki — ne bili med tistimi, ki so v preteklosti zasedanja mešanega odbora ved no najbolj dramatizirali v u pajmo, da bo odslej drugače Žal nam je le, da razglabljanja o koristnosti zasedanj mešanega odbora avtor članka v reviji «Trieste» ni nadaljeval v tistem smislu, v katerem je začel in šele nato prešel na zadeve, ki jih je obravnaval odbor na svojem zadnjem zaseda nju in za katere pravi, da so mu znane le toliko, koliKor jih je izvedel iz «indiskrecij v tisku». Zdi se nam, da iz te ugotovitve in one o radovednosti posredno sledi, da je tudi član- (Nadaljevanje na 2. strani) Za današnji Nedeljski Primorski dnevnik smo izbrali posnetek našega Maria Magajne iz prave domače tržaške oljarne, ki je v Mačkov-Ijah še ostala v vsej okolici našega mesta. Komaj do pred dvema letoma je bila podobna oljarna tudi v Dolini, a sedaj je ni več in mačkovi janska je ostala sama, ker tudi boljunska že dolgo ne deluje več. Vanjo vozijo svoj letni pridelek oljk poleg domačinov iz vsega Brega tudi kmetovalci iz zelo oddaljenih vasi, kot je na pr. Križ. — Na gornji sliki vidimo «prvo fazo», ko med dvema kamnoma oljke mastijo, nato pa jih — kot vidimo na spodnji sliki — vlagajo v ročno stiskalnico, iz katere teče pravo, pristno in — bodite brez skrbi! — zares nepokvarjeno olje, ki ga nrkateri uporabl jajo celo kot zdravilo. Tako domače olje je tudi izredno «močno» in zato ga nekateri mešajo s semenskim oljem, drugi ga uživajo kar takega, mnogi pa ga na domač način rafinirajo s pomočjo vrele Vode, ki olju odvzame — kot pravijo v Mačkovljah — tisti «močan okus in duh». Pripominjamo, da to domače olje navadno ni na prodaj posebno pa letos, ko je bil pridelek oljk zaradi suše precej pičel. (O pridelovanju olja v naših krajih poročamo obširno tudi na peti strani). Nova akcija za rešitev Čombeja Vojaško poveljstvo OZN v Ka-tangi je prejšnji teden nadaljevalo svojo akcijo proti Combejevim žandarjem in številnim plačancem, ki so bili začeli ofenzivo proti četam OZN. Combe je pobegnil v Rodezijo na posvetovanje s svojim zaščitnikom Welenskym in se je nato vrnil v Katango. Nastanil se je v Jadntvillu, a je pozneje pobegnil v Kolvezi, ko so čete OZN z naglim napredovanjem zasedle tudi to mesto. Combe je poznal svoje žandarje, naj rušijo mostove in naj začnejo izvajati politiko «požgane zemlje». V Ja-dotvillu so Combejevi žandarji pred umikom uničili številne naprave družbe «Union Minière». Cete OZN imajo sedaj pod svojo oblastjo štiri važna katanška središča: Elisabethville, Kip uši, Kumino in JadotvUle. Tajnik OZN je takoj potem, ko so čete OZN zavzele Elizabethville, postavil dva praktična ultimata Combeju: 1. Poveljnik Combejevih žandarjev naj takoj priseže osrednji kongoški vladi. 2. Predstavnik družbe «U-n ion Minière» naj tako j pride v Leopoldville na razgovore o razdelitvi dohodkov te družbe. Ureditev teh dveh zahtev sta v središču U Tantovega načrta, ki predvideva tudi sestavo ustave o federalni ureditvi Konga, v okviru katere bo tudi katanška pokrajina dobila nekatere samoupravne pristojnosti, toda pod nadzorstvom osrednjih oblasti, U Tant je vedno zagovarjal mirno ureditev kongoškega vprašanja, toda prisiljen je bil nastopiti s silo. ker je Combe začel ofenzivo proti silam OZN. Kakor vedno do sedaj, je Uidi to pot angleška vlada odločno nastopila v obrambo Combeja. Čeprav je bil Combe vojaško poražen, se na podlagi dosedanjih izkušenj naslanja na Veliko Britanijo in Belgijo. Na njihovo vztrajanje se je vrnil v Katango. Pa tudi ameriška vlada je objavila izjavo, s katero poziva Combeja, naj se vrne v Elisabethville in naj so. deluje z OZN in osrednjo kongo-Ško vlado. V svoji izjavi pravi ameriška vlada, da nikakor noče odrekati Combeju možnosti politične funkcije v katanški pokrajini. Sedaj so se ameriška, britanska in belgiiska vlada začele posvetovati, kako bi v najprimernej. ši obliki določile «skupno stališče», ki naj omogoči rešitev Combeja. Voditelji mogočne družbe «Union Minière» so sporočili, da so pripravljeni poslati svoje predstavnike v Leopoldville. Baje je tjakaj že prišel predstavnik iz Bruslja. Vendar pa ni pričakovati, da bodo razgovori gladko potekali. Družba bo vsekakor vodila svojo že vnaprej pripravljeno obstrukcijo. Kongoški vladi so predlagali, da bi dali samo petindvajset odstotkov od svojih ogromnih dobičkov Katangi, U Tanta čaka še zelo težavna naloga. Poslanstvo OZN in on sam sta pod močnim priti- RAZČIŠČEVANJE SPOROV V LEVEM CENTRU Važnost današnjega sestanka Moro-Nenni Novoletna voščila sindikalnih voditeljev Resolucija izvršnega odbora CGIL glede naraščanja draginje - Včerajšnji sestanek med Saragatom in Realejem - Nennijev članek o sovjetsko-kitajskem sporu «ČEPRAV SE NE LJUBIVA, SE MORAVA OBJEMATI, ZATO DA OHRANIVA MIR» (Hriiščov veleposlaniku ZDA v Moskvi) RIM, 5. — Včeraj ni imel med pripravami torkovega sestanka štirih tajnikov strank levega centra Nenni razgovorov samo s Saragatom in z Realejem, temveč tudi s Fanfanijem. V komentarjih teh razgovorov se trdi, da so vsi štirje ponovno izrazili svoje mnenje, da do krize nikakor ne sme priti in da se mora politika levega centra nadaljevati Ali je tudi Moro, politični tajnik krščanske demokracije, takega mnenja, se bo zvedelo jutri zvečer ali pojutrišnjem, potem ko se bo sestal tudi on z Nennijem. Moni namreč o-čitajo predvsem, da je brez slehernega važnega vzroka sprožil spor v zvezi z imenovanjem prvega predsednika ENEL. Neki fanfanijevski politični tednik trdi, da bo Morovo zadržanje glede te kandidature o-stalo v politični zgodovini kot «veliki misterij leta 1962». «Doslej nihče ne razume tajnika krščanske demokracije», piše časopis. «On je že od lanskega poletja vedel, da je odv. Di Cagno tak kandidat, glede katerega se ne bo mogoče sporazumeti. Poslanec Lombardi je po pesimističnem navdihu opozoril demokristjane: «Glede vsega se strinjamo, toda nikar nam ne predlagajte Di Cagna za predsednika». Socialisti so tedaj predložili za kandidate več imen, da jih ne bi demokristjani mogli obdolžiti, da so oni odgovorni za morebitni spor in razbitje koalicije. Med temi imeni so bila tudi demokristjanska. Socialisti so bili pripravljeni pristati celo, naj postane predsednik EN EL tak Einaudijev učenec, kakršen je bivši guverner Banca d’Italia, Menichella. Moru je bi- lo tedaj dobesedno onemogočeno, da predlaga ime, katero je predložil, in sicer ime enega samega kandidata med toliko, ki ne verujejo v nacionalizacijo. In vendar je Modo predlagal to edino ime in do sedaj trmasto pri njem tudi vztrajal, tako da se zdi, da hoče prav zaradi te kandidature povzročiti vladno krizo». Komentarji z levice pravijo glede vseh teh včerajšnjih, današnjih in jutrišnjih stikov, da poskušajo prvaki štirih strank vladne koalicije in večine, doseči kompromis. Saragat pa je za jutrišnjo številko svojega dnevnega glasila napisal članek, v katerem obravnava pristojnost tajnikov štirih strank glede vladnih odločitev, bodisi po vprašanju predsednika ENEL, bodisi glede deželne ureditve. Saragat celo trdi, da imajo prav tisti, ki dokazujejo, da so šli štirje tajniki v svojih- pogajanjih morda celo «preko tiste meje, ki jo dopuščajo koristi demokracije in ugleda vlade». Socialdemokratski voditelj trdi, da nikakor , ni koristna na primer živahna razprava okrog kandidata za ENEL, kajti tako vprašanje ima pravico reševati samo vlada. «Stranke večine* razen - PSI, imajo svoje delegacije v sedanji vladi», piše Saragat in nadaljuje: «Naj bo povsem jasno, da te delegacije ne predstavljajo svojih strank, temveč vso državo. Toda ta funkcija je tembolj učinkovita, čimbolj delegacija v vladi postane tolmač stališč svoje stranke, ne glede na to, da se mora potem strinjati, v duhu solidarnosti in skupne odgovornosti, glede skupnih sklepov. Edino to je pravilna pot, po kateri se lahko vpliva na sklepe vlade in da se ne nudi priložnost opoziciji za špekulacijo.. .» poudarja Saragat. Zato se mora po njegovem mnenju na sestanku štirih ali petih prvakov strank razpravljati o vprašanjih tako, da pri tem pokažejo voljo, da ne marajo jemati vladi odgovornost za njene odločitve, ker samo na ta način taki sestanki lahko koristijo demokraciji. «Naj vladni ljudje storijo svojo dolžnost», zaključuje svoj članek Saragat in dodaja: «Mi tajniki pa se o-mejimo opraviti svojo dolžnost in v tej razumni delitvi nalog bomo zvesto in koristno služili demokraciji». Glavni tajniki treh največjih italijanskih sindikatov CGIL, CI SL in UIL so nocoj po televiziji prebrali svoja tradicionalna novoletna voščila italijanskim delavcem. Agostino Novella, generalni tajnik CGIL, je v svojem voščilu omenil v prvi vrsti kovinarje,'ki se vedno vztrajajo v veliki* 1 2 3 in~ ostri borbi, ki'ima vse- državni in splošni pomen in ki uživa solidarnost vsega delovnega ljudstva. «CGIL želi vsem novo leto v miru in zahteva, da se opusti uporaba oborožene sile kot sredstva mednarodne politike ter da bi vsi narodi našli v prijateljstvu, bratstvu in mednarodni solidarnosti, ki prežemajo ljudske množice, tisto veliko moč, ki postane lahko odločilna, da se zajamči graditev miru in taka prihodnost, ki bo bolj plodna, v kateri bo več socialne pravičnosti, svobode in blaginje». Nato je Novella poudaril, da so italijanski delavci na poti socialnega napredka napravili s svojimi žrtvami in borbami ter s svojo enotnostjo mnogo korakov naprej. Tajnik CGIL je dodal, da je ostalo še mnogo nalog neizvršenih, kajti tako i-menovani «gospodarski čudež» je koristil samo privilegiranim razredom, ker so ostala nerešena gospodarska in socialna vprašanja, ki se neposredno tičejo delavskih množic. «Zelje, ki jih CGIL naslavlja na vse delavce v letu 1963», ie zaključil Novella, «so torej želje, da se še nadalje napreduje po poti do novih pridobitev, za dosego bolj človeških in bolj dostojnih delovnih pogojev, za pravičnejše plače, za stalnejšo zaposlitev in za resnično učinkovito izvajanje svoboščin ter sindikalnih in demokratičnih pravic na vseh delovnih mestih in na vseh stopnjah gospodarskega, socialnega in političnega življenja italijan- skega delavstva». Glavni tajnik demokristjanske-ga sindikata CISL poslanec Storti, pa je prav tako poudaril še nedosežen podpis nove delovne pogodbe za kovinarje. Nato je omenil začetek birokratične reforme, prve ukrepe za temeljito preobrazbo kmetijstva, imenovanje posebnega odbora za načrtovanje gospodarskega razvoja. Potem je dodal: «Ce k tem dogodkom, ki so za delavce zelo važni, dodamo še druge uspehe za zboljšanje sistema socialne varnosti, v prvi vrsti zvišanje pokojnin, potem lahko rečemo, da se je leto 1962 zaključilo kot pozitivno leto». Ob zaključku svojega govora je Storti poudaril, da se v imenu CISL «obvezuje podpirati vse tiste sile, ki jamčijo mir v svetu in v notranjosti države, ki jamčijo nadaljnjo krepitev svobode in demokracije, predvsem pa svobode človeške osebnosti, ki predstavljajo resnične osnovne veljavne postavke demokratičnega sindikata». Italo Viglianesi, generalni tajnik socialdemokratskega sindikata UIL, pa je poudaril, da je delavski razred v Italiji v lanskem letu dosegel važne sindikalne pridobitve: od industrije do kmetijstva, od javnih služb do trgovine in kredita. Nato je omenil borbo za znižanje delovnega urnika in za delovni tednik petih dni, pri čemer so bili storjeni precejšnji koraki naprej. Poudaril je nato izvajanje skom. Na eni strani prihaja pritisk od starih kolonialnih sil in od dela mednarodnega kapitala pod njihovo zastavo. Ta del se boji, da zgubi svoje stoletne privilegije v najbolj bogatem delu Afrike, zaradi pritiska drugega dela kapitala, ki prihaja iz ZDA. Prav od tu prihaja pritisk tudi na U Tanta in poslanstvo OZN. Naj-novejSi izraz tega pritiska je bil prav prihod ameriške vojaške delegacije v Kongo. Nekateri menijo, da je prihod te vojaške delegacije v Kongo v najtesnejši zvezi z uradnimi izjavami o pripravljenosti ZDA, da prispevajo k odstranitvi katanške secesije. Drugi pa so mnenja, da je U Tant pohitel z izvajanjem svojega načrta, da bi se izognil njegovemu kompromitiranju z novo nepoznano ameriško akcijo. Dejstvo pa je, da so Američani sedaj prisotni v Kongu in da so uspeli postaviti osrednjo vlado pod svoj vpliv. Ni izključeno, da bo prišlo do novega začasnega kompromisa med ZDA, Anglijo in Belgijo, ki bodo nato pritisnile na U Tanta, da zopet prekine izvajanja svojega načrta. Anglija in Belgija hočeta za vsako ceno rešiti Combeja, pa tudi ZDA je na tem, da Combeja pridobijo zase, ker jim bi vedno služil kot utež proti morebitnim novim tendencam po bolj neodvisni politiki v Kongu. atomica» General de Gaulle je odgovoril na Kennedyjevo ponudbo raketnih izstrelkov «Polaris». Odgovoril je tako, da pušča še vedno odprta vrata za nadaljnje razgovore. Odgovora sicer niso objavili, vendar je minister za informacije v francoski vladi na tiskovni konferenci izjavil, da gre za zelo zapleteno zadevo in da bodo potrebna zelo dolga francosko-ameriška posvetovanja. Predvsem pa je izjavil, da Francija nima sedaj primernih podmornic za prevažanje izstrelkov Polaris in tudi ne atomskih konic za te izstrelke. Predvsem pa je poudaril, da je Francija začela graditi lastno atomsko silo in da misli to nadaljevati. Tudi ameriški poslanik Bohlen je po razgovoru z de Gaullom izjavil, da ima vtis, da bodo razgovori zelo dolgi. V političnih krogih menijo, da bo de Gaulle nadaljeval napovedano politiko- za (Nadaljevanje na 2. strani) DANES (Nadaljevanje na 2. strani> Včeraj se je zgodilo nekaj novega v Peruju. Z izgovorom, da so «levičarski elementi, ki so jih finansirali iz Moskve ter pomagali iz Prage in Havane, nameravali izvesti kampanjo neredov, nasilij in gverilskih napadov, katerih končni namen je bil prevzeti oblast,» je vojaški odbor razglasil obsedno stanje v vsej državi, policija je vdrla v urade napredne stranke narodnoosvobodilne fronte, bivši kandidat za predsednika republike general Cesar Pendolo Kgusuoiza, ki predseduje temu gibanju, je bil aretiran skupno z drugimi voditelji; baje so aretirali okoli tristo ljudi tega gibanja in drugih naprednih gibanj. Policija je poleg tega izvedla preiskavo v vseh prostorih levičarskih organizacij po vsej državi, a v pokrajinah so vso oblast prevzele krajevne vojaške oblasti. Od polnoči dalje so prekinili vse telegrafske in telefonske zvese. Že več časa se v Peruju vrstijo stavke in protesti proti politiki vlade. V rudarskem centru Oroya je stavka zajela vse področje ter je prišlo do spopadov s policijo in vojsko a stavkajoči so zažgali več skladišč goriva. Do spopadov med vojsko in kmeti je prišlo tudi na področju Cusco, ker so kmetje zasedli veleposestniško zemljo in zahtevali agrarno reformo. Politiko sedanje vlade pa označuje poleg tega še dejstvo, da proračun za prihodnje leto izka-euje sedemnajstkrat toliko primanjkljaja kot proračun tekočega leta. Mnenje političnih krogov je, da hoče vi jaški odbor onemogočiti volilno kampanjo za predsedniške volitve, ki bi se morala začeti po 10. t. m. Ostale novice: 1. Indija je formalno pozvala Kitajsko, naj sprejme Nehrujev predlog, da se mejni spor predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu. 2. Ralph Bunche, podtajnik OZN, je prispel sinoči v Leopoldville in novinarjem izročil pismeno izjavo, v kateri je rečeno, da predvideva U Tantov načrt odstranitev cestnih blokov in katanških žandarjev iz Elizabethvilla in Ki-pusija ter zavzetje Jadotvilla ter da naloga OZN še ni končana, ker mora povsod v Katangi zagotoviti svobodo premika predstavnikov in čet OZN. V Leopold villa pa so se začeli razgovori med katanško banko, družbo «Union Minière» za Afriko z ene strani in ravnateljem kongoškega «valutnega sveta» z druge. Cete OZN niso po zasedbi Jadotvilla napredovale proti Kolveziju. Combeje-va vlada pa je sporočila, da bo nadaljevala politiko «požiganja dežele» in da je prišlo blizu nekega mesta do hudih spopadov. 3. Končno je izredno zanimiv» vest, ki je prišla včeraj iz Brazilije. kjer bo danes plebiscit, ali naj se Brazilija povrne k predsedniškemu režimu: V nekem majhnem brazilskem mestecu je župan, ki je govoril s tribune na glavnem trgu, izjavil, naj se tribuna in on takoj zrušita, če so resnične trditve ’ opozicije, da on krade občinski denar in da je nepoštenjak. Komaj je to izgovoril, se je tribuna z velikim truščem podrla. Čete OZN v Kongu ustavile napredovanje Podtajnik Ralph Bunche v Leopoldvillu Predstavnik družbe «Union Minière» je prišel na razgovor v Leopoldville - Tassov komentar LEOPOLD VILLE, 5. — Podtajnik OZN Ralph Bunche je prižel sinoči v Leopoldville. Ob prihodu Je odklonil vsak odgovor na Številna vprašanja časnikarjev. Izročil Jim Je samo pisano izjavo. V izjavi je rečeno, da je načrt, ki ga je 'OZN pripravila i, predvide oktobra, predvideval odstranitev cestnih blokov, eliminaoijo ka-tanških žandarjev na področjin Elisabethvilla in Kipušija ter napredovanje v Jadotville, da se tam ustoliči predstavništvo OZN. Ta načrt Je U Tant pripravil in odobril, potem ko se je Bunche vrnil z obiska v Leopoldvillu. Izjava pravi dalje, da naloga Združenih narodov ni še končana in da OZN ne more v celoti izpolniti svojega mandata v Ka-tangi, če se povsod ne zagotovi svoboda premikov predstavnikov in čet OZN tako na severu ka kor na jugu, vštevši Kolveziju, Sakanii in Dilolu. Glede svojega prihoda v Leopoldville je Bunche izjavil, da je prišel na zahtevo tajnika OZN v skladu z nalogo nadzorovanja, ki mu je poverjena. V Leopoldvillu se bo sestal z Gardinerjem in z vrhovnim poveljnikom čet OZN v Kongu. Z njima bo proučil nekatera vprašanja, ki se tičejo sedanje in poznejše vojaške in politične dejavnosti OZN v Kongu. Neki visoki častnik OZN je izjavil, da čete OZN niso napredovale proti Kolveziju. Dodal je, da »o čete OZN zasedle Jadotville iz dveh razlogov: 1. Ukazi iz New York» niso prišli pravočasno. 2. Vkorakanje čet OZN v mesto je zahtevalo prebivalstvo iz Jadotvil-la. Sicer pa so bile čete OZN izpostavljene strelom iz metalcev mm, ki so prihajali iz mesta. Poveljstvo OZN je objavilo fotografije in dokumente, ki kažejo uničene mostove. Poveljstvo je raztrosilo letake, s katerimi opozarja vsakogar, ki bi uničeval javno •li privatno lastnino in razne naprave, da bo strogo kaznovan na podlagi zakonov kongoške republike. Iz Leopoldvilla je prišlo v Eli-sabethville več tehnikov, ki imajo nalogo organizirati upravo osrednje vlade v tem mestu. V krogih OZN računajo, da je v Kolveziju okoli tisoč Combeje-vih vojakov in okoli sto belih pia-čan-ev. Vendar pa so mnenja, da bi bilo kljub temu dokaj lahko zasesti Kolvezi. Razen tega prihajajo novice, da Combejev zuna- •tiiiiiiiiitii»ti»iilii.liiilliaiMtii«iiit«iliiilillllli*nilall Zares bi bilo prav. (Nadaljevanje s 1. strani) kar našega mnenja, da bi moral odbor o svojem delu javnosti nekoliko več povedati kot doslej. Za obe prizadeti manjšini Je ta zahteva precejšnje važnosti. In če je bilo v Trstu doslej sklicevanje na nezaželene posledice morda upravičeno, se odslej na nekaj takega ne bi smeli izgovarjati, saj bi v nasprotnem primeru morale vse zgoraj omenjene stranke priznati, da Je fašistična MSI v Trstu tako močna, da je sposobna uveljavljati svojo voljo, za katero vemo, kam je pripeljala in kake sadove je rodila takrat, ko se je uveljavljala brez odpora. Končno moramo reči, da Je prav storil člankar v reviji «Trieste», ko se je spomnil tudi na Slovence v goriški in videmski pokrajini, pa čeprav le polemično in v zvezi s «pove-govanjem vprašanja dvojezičnosti z detelo». Nočemo se ponovno spuščati v obravnavanje te «strašne» dvojezičnosti, ki Je bila vzrok tistih ogabnih rasističnih demonstracij pred dvema letoma in ki jo je tudi tisti tisk, katerega omenja avtor članka v reviji, nekoč sam označil kot nekako drugovrstno dvojezičnost, ki pravzaprav s pravo dvojezičnostjo nima nobenega opravka. Omejiti se hočemo le na ugotovitev, da je točno tisto, kar Je zapisano v predzadnjem odstavku članka, in sicer: apoleg tega pripominjamo, da naia ustava obširno skrbi za zaščito jezika manjšine v sosednih pokrajinah, kjer se posebni statut ne izvaja.» Dodajamo le, da je doslej za tako zaščito, zlasti glede Slovencev v videmski pokrajini, u-stava skrbela na žalost zgolj in samo na papirju. 2e mnogokrat smo namreč povedali, da ustava velja za vse manjšine enako in prav bi bilo, da se na podlagi njenih določb z vsemi manjšinami enako ravna. Doslej smo bili priča ne le različnega ravnanja s tremi manjšinami v državi, temveč tudi v okviru treh pokrajin, kjer živimo Slovenci. Saj vendar že u-stava sama uveljavlja predvsem načelo enakopravnosti, to je e-nakega ravnanja in je že sam «strah» pred enakim ravnanjem z vsemi Slovenci v Italiji tako rekoč protiustaven. Ne vemo sicer, ali imamo prav, če zapišemo, da slutimo v omenjenem stavku voljo uredništva revije «Trieste», da bi se tudi za s^ve^ce v sosednih pokrajinah končno vendarle poskrbelo tako, da bi se ta neenakopravnost začela odpravljati. Zares bi bili zadovoljni, če bi mogli v prihodnosti ugotoviti, da naše slutnje niso brez podlage. S. R. nji minister Munongo napreduje proti Elisabethvillu na čelu kolone, sestavljene iz tisoč vojakov in iz pol ducata oklepnih vozil. Kolona je odšla iz Mokamba blizu severnorodezijske meje. Poveljstvo OZN je poslalo izvidniška letala, da ugotovijo, ali je to res. V Bruslju je družba «Union Minière» sporočila, da je bila prisiljena ukiniti vso svojo dejavnost v Katangi in tudi v Kolveziju. V sporočilu, ki so ga objavili pretek, lo noč v Bruslju, pravi družba, da so naprave v Kolveziju zaprli, ker so bile uničene naprave električne napeljave. Sporočilo dodaja, da so naprave na področju Elisabethvilla zaprli 28. decembra, ko je tamkajšnje področje ostalo brez električne energije. V Jadotvillu pa je morala družba ukiniti obratovanje v četrtek, ko so Combejevi žandarji hudo poškodovali te naprave. Dalje pravi sporočilo, da bo rušenje železniških mostov, ki so ga začele Combejeve čete na svojem umiku, precej časa onemogočilo prevoze in popravila raznih naprav. V Leopoldvillu pa so se davi začeli razgovori med ravnateljem ka-tanške banke, glavnim ravnateljem družbe «Union Minière» za Afriko in ravnateljem kongoškega «valutnega sveta». Drugih podatkov o teh razgovorih ni. Iz Njase poročajo, da je afriški voditelj Hastings Banda zavrnil Combejevo zahtevo, naj bi mu pomagal. Hastings Banda je odgovoril včeraj na Combejevo pismo in pravi, da se ne strinja s Com-bejem in kot Afričan je v celoti naklonjen vzpostavitvi kongoške enotnosti. Časopis «Malavi News» označuje v svojem uvodniku Combeja za izdajalca in slamnatega moža rodezijskih in južnoafriških politikantov in industrijcev. V članku je dalje rečeno, da se je Combe obrnil na Bando samo zaradi tega, ker je uvidel, da je predsednik srednjeafriške federacije Welensky končan. «Edina primerna stvar za Combeja, izdajalca in kvislinga, dodaja list, je vrv, da se obesi.» Agencija Tass pravi v svojem današnjem sporočilu, da je potovanje Buncheja v Kongo sumlji- vo. Agencija pravi, da je Bunche «agent ameriškega državnega de- partmaja». Dalje je rečeno v sporočilu agencije, da pomeni to, kar se dogaja v Kongu, «novo porazdelitev bogastev Katange v korist ameriških monopolov», -r Ameriški državni rajnik Dean Rusk je po današnjem razgovoru s Kennedyjem izjavil, da je po njegovem mnenju možnost, da bo prišlo do nagle rešitve v Kongu. Dodal pa je, da je vse to odvisno od stališča, ki ga bo zavzel Combe. Vukmanovié v Maroku BEOGRAD, 5. — Predsednik cen. tralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič-Tempo je odpotoval danes z letalom v Maroko, kjer se bo na vabi lo vodstva Nacionalne zveze dela Maroka udeležil tretjega kongresa zveze, ki se je začel danes v Casa, blanci. Včeraj ga je v zvezi z odhodom v Maroko sprejel predsednik repu-blike maršal Tito. Ni izključeno, da je Tito ob tej priložnosti izro. čil Vukmanoviču osebno pismo za maroškega kralja Hasana. Adenauer ima 87 let BONN, 5. — Kancler Adenauer ima danes 87 let ln Je najstarejši predsednik vlade na svetu. Svoj rojstni dan praznuje že trinajstič kot predsednik vlade in verjetno oo to letos zadnjikrat, ker Je uradno napovedal, da se bo umaknil jeseni. Zjutraj Je Adenauer najprej sprejel predstavnike vojske, ki so mu prišli voščit. Prvikrat po sedmih letih mu ni v imenu vojske voščit njegov prijatelj Jožef Strauss. Pozneje je Adenauer sprejel številne politične osebnosti. V imenu vlade mu je voščil podkancler Er- hard. V svojem odgovoru je Adenauer izjavil, da bi bil zelo zadovoljen, če bi se vlada, ki ji predseduje, «čutila vedno mlada in če bi delovala kot taka». Dodal je, da se ne morejo nikoli izključiti presenečenja, posebno v takem nenormalnem času, kakor je današnji. Dodal je, da želi «leto brez kriz». Pripomnil je, da «demokratični parlamentarizem», ki je v veljavi v Nemčiji, potrebuje «svežega zraku, in če'bo to pomlajenje mogoči brez razdorov v deželi in brez izbruhov lave, ne bom imel jaz nič proti temu». Med številnimi osebnostmi, ki so mu prišle voščit, je bil tudi pred ft ...... sednfk evropskega skupnega tržišča Hallstein, ki je označil Adenauerja za «enega od očetov Evrope». V svojem odgovoru Je Adenauer izjavil, da «bo prišel čas, ko bodo morale evropske skupnosti obrniti svoj pogled proti Vzhodni Evropi». Dodal Je: «Vzhod, ki potrebuje toliko energije, se bo odprl kakor veliko področje dejavnosti. Združena Evropa bo postala za vzhodne države stvarnost, ki Jo bo treba upoštevati.» Adenauer je čestital tudi general de Gaulle .Med drugim pravi de Gaulle v svoji brzojavki, da je zelo zadovoljen, ker se bosta s kanclerjem kmalu sestala. (Nadaljevanje s 1. strani) lastno atomsko silo ne glede na nadaljevanje pogajanj z ZDA. V poučenih krogih zatrjujejo, da bi se Kennedy rad sestal z de Gaul-lom. Vendar pa je de Gaulle, ko je sprejel francoske časnikarje na dan Novega leta, izjavil, da za sedaj nima v načrtu nobenega potovanja v tujino. Ameriški predsednik Kennedy se te dni posvetuje s svojimi vojaškimi svetovalci glede vojaškega proračuna, ki ga bo v kratkem predložil kongresu. Gre za rekorden vojaški proračun, ki določa 52 milijard dolarjev izdatkov. V zvezi s tem poročajo ameriške agencije, da Kennedy »upa, da je v Sovjetski zvezi prevladalo mnenje, da 'se ZDA ne bodo obotavljale uporabiti najbolj sodobno orožje za zavarovanje svojih interesov». Zato je predlagana vsota vojaških izdatkov za prihodnje finančno leto dosegla rekordno višino. V Zahodni Nemčiji pa so si izmislili novo teorijo o miru. Neki general je objavil v neki ugledni reviji članek, v katerem razlaga svojo teorijo o «pai atomica». General trdi, da je nujno potrebno oborožiti z atomskim orožjem zahodnoevropske sile in torej tudi zahodnonemško vojsko. Pri tem pravi, da ne more biti vmesne alterna live med mirom in splošno atomsko vojno. Skratka, zavrača možnost prizadevanj, da bi preprečili razširitev morebitnih krajevnih spopadov. General je mnenja, da se mora Zahodna Evropa oborožiti z atomskim orožjem in da pri tem ne sme biti odvisna od ZDA Castrovo opozorilo ZDA Čombe govori na tiskovni konferenci iiiniiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiHniiiiiiiiHniiiiiniiiiiiiiliiiuiiiiiiimiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimim Predsednik kubanske vlade Fi-del Castro je ob četrti obletnici kubanske reoolucije v govoru po vojaški paradi obsodil stališče ZDA do Kube. Ugotovil je, da ZDA nočejo zajamčiti varnosti Kube, in poudaril, da si Kuba pridržuje pravico, da ostane oborožena. Castro je dejal, da si Kuba spri- čo nevarnosti, ki ji grozi od imperializma, pridržuje svobodo akcije in da ne bo privolila v inšpekcijo na svojem ozemlju, če ZDA ne bodo privolile v inšpekcijo na svojem ozemlju. Castro je ostro obsodil sprejem, katerega so priredili v ZDA kubanskim protirevolucionarjem. ki so se nedavno vrnili iz ujetništva na Kubi v ZDA, kakor tudi izjavo predsednika Kennedyja, po kateri se bo »njihova zastava vrnila na Kubo». Ce hoče ameriški predsednik financirati kubansko revolucijo — je rekel Castro, s čimer je aludiral na odškodnino, izplačano za invazijo na Kubo — lahko poskuša z novimi invazijami, s pogojem, da za vsak podoben poskus plača toliko kot za prejšnjega. Ameriški voditelji po poročilih ameriških tiskovnih agencij še vedno trdijo, da je kubansko vprašanje nevarno, ker so na otoku še vedno sovjetski vojaki in tehniki. ZDA nadaljujejo iz-vidniške polete nad Kubo, vendar pa v ameriški prestolnici izrecno zagotavljajo, da ne bodo podprli kakega novega poskusa invazije na Kubo, če s kubanske strani ne bo prišlo do kakega »napadalnega dejanja». Adenauer pojde v Pariz Razglašeno obsedno stanje v vsem Peruju Številne aretacije med naprednimi elementi Po vsej državi se vedno bolj širijo protestne demonstracije in stavke proti reakcionarnemu režimu - Kmetje še dalje zasedajo veleposestniško zemljo LIMA, 5. — Vojaški odbor v Peruju je razglasil danes obsedno stanje v vsej državi zaradi cele vrste stavk in demonstracij. Po- licija je vdrla v urade napredne «narodnoosvobodilne fronte». Bivši kandidat za predsednika republike general Cesar Pando nja in drugih naprednih gibanj. Uradno sporočilo trdi, da so «levičarski elementi, ki so jih finansirali iz Moskve ter jim pomagali iz Prage in Havane, nameravali izvesti kampanjo neredov, nasilij in gverilskih napadov, katerih končni namen je bil prevzeti oblast». Uradno sporočilo trdi dalje, da «nameravajo zarotniki povečati tajni dotok orožja v deželo» da njihov načrt predvideva «rope v bankah, študentovske demonstracije in nerede, z namenom, da nastane v vsej deželi velika napetost». Vlada dodaja, da «bi morale posebne rdeče brigade zasesti vojašnice, industrijske naprave za proizvodnjo električne energije, vodovode in komunikacijska sredstva kot uvod v uvedbo režima delavcev in kmetov». Policija je izvršila preiskavo v prostorih levičarskih organizacij po vsej državi. V pokrajinah so vso oblast prevzele krajevne vojaške oblasti. Od polnoči dalje so prekinili vse telegrafske in telefonske zveze. Vo. jaški odbor, ki mu predseduje general Ricardo Perez Godoy (ki je prevzel oblast lanskega julija s pomočjo državnega udara), trdi v svojem sporočilu tudi, da je bilo v načrtu, da bi dejavnost «zarotnikov» dosegla vrhunec med 15. in 20. januarjem s celo vrsto umorov vojaških voditeljev in drugih političnih osebnosti ter s celo vrsto napadov na industrijske objekte ter druga važna središča. Dalje trdijo, da bi uporniško gibanje prevzelo ime «Tupac Amaru», to je i-me voditelja zadnjega velikega u- ipbra Inkov, ki je bil leta 1783. V Peruju je v zadnjem času prišlo do številnih protestnih demonstracij in neredov proti reakcionarni politiki vlade. 18. decembra je prišlo do hudih neredov v rudarskem centru Oroya, kjer dela 15 tisoč delavcev v višini 4000 metrov pri kopanju in rafiniranju bakra in cinka. Delavci so zahtevali 20-odstotno zvišanje mezd. Lastnica rudnikov je mogočna družba «Cerro de Pa-co Corporation», ki ima tudi rudnike svinca. Iz Peruja iz. vozijo za 25 milijonov dolarjev bakra letno. Stavka je zajela vse področje. Pri spopadih s policijo so slavsajoči zažgali več skladišč goriva. Tem incidentom je sledila splošna stavna v Arequipi, zatem stav. ka študentov na univerzi v lei, na amazonskem področju se nadaljujejo spopadi med delavci in kmeti ter policijo in vojsko. Vojaški odbor je 22. decembra u-kinil ustavna jamstva v štirih pokrajinah, kjer je prišlo do najhujših neredov. Toda protesti in neredi niso prenehali. Zlasti so se nadaljevali spopadi med vojsko in kmeti na področju Cusco. 2e dolgo časa deluje v Peruju gibanje kmetov za zasedbo veleposestniške zemlje z zahtevo, naj se izvede a-1 Kakor je znano, se je grarna reforma. Sledili so protesti | 1961 politični položaj n ribičev, stavka zdravnikov, krva vi spopadi med delavci in policaji na plantažah sladkornega trsta. Delavci so zažgali več plantaž sladkornega trsta. Gospodarsko stanje v državi se naglo slabša. Proračun za prihodnje leto izkazuje 17-krat toliko primanjkljaja kakor proračun v tekočem letu. V Peruju bi se morala po 10. januarju začeti volilna kampanja za predsedniške volitve. Mnenje političnih krogov je, da hoče vojaški odbor s svojimi ukrepi onemogočiti to kampanjo, ker bi bila v korist naprednim gibanjem. Edini komentar k tem ukrepom so izjave, ki jih je podal časnikarjem voditelj socialno progresivnega gibanja Fuiz Eldridge: «Današnja diktatorska intervencija pomeni onemogočenje predsedn.š ih vo. litev v letu 1963», Nocoj so sporočili, da je bil en delavec ubit med spopadi, do katerih je prišlo med policijo in delavci, ki so bili zasedli tovarno obutve Bata. Pri nezem drugem spopadu blizu iste tovar. ne pa so bile ubite tri osebe. avgusta nenadoma zaostril, in sicer nekaj mesecev potem, ko je novi predsednik republike Quadros prevzel oblast in je začel izvajati številne ukrepe za ozdravljenje brazilskega gospodarstva. Reakcionarni krogi so s pomočjo vojske tedaj prisilili Quadrosa, da je odstopil. Po dolgih pogajanjih je predsedniško mesto prevzel sedanji predsednik Goulart, ki je bil tedaj izvoljen za podpredsednika. Sprejeti pa je moral spremembo predsedniškega režima v parlamentarni režim. , Naj se zruši... Danes plebiscit v Braziliji RIO LE JANEIRO, 5. — Brazilski t sk piše o primeru, ki se je nedavno dogodil v majhnem mestu Chachoeira de Itapemirin v državi Rio de Janeiro. Zupan tega kraja Raimundo Andrade je v okviru volilne kampanje govoril volivcem s tribune, ki so jo bili nekoliko poprej zgradili na glavnem trgu. Izjavil je: «Opozicija trai, da sem nepoštenjak, da sem prot zakonito dvigal denar iz ob-čins..e blagajne. To je laž. Ce je vse, kar pravijo, res, naj se ta tribuna zruši in jaz z njo.» Zupan ni niti še končal govoriti, ko se je tribuna porušila z velikim hru- V Parizu so objavili, da se bo zahodnonemški kancler, ki je imel včeraj 87 let, mudil v spremstvu več ministrov v Parizu 21. in 22. januarja. Med obiskom se bo raz-ogvarjal z de Gaullom kakor tudi s člani francoske vlade. Uradno javljajo, da bodo govorili predvsem o francosko-nemškem sodelovanju. Dejstvo, da bo Adenauer prispel v Pariz z več člani zahodno-nemške vlade, pojasnjujejo pouče. ni pariški krogi s kanclerjevo željo, da bi, preden se umakne z oblasti, predvidoma letošnjo jesen, dosegel čim več ciljev na področju francosko-nemškega sodelovanja, o katerih se je bil načelno sporazumel z de Gaullom med obiskom francoskega predsednika v Zahodni Nemčiji lansko jesen Prav tako ugotavljajo, da so se ti načrti uresničevali počasneje, kot pa sta želela oba državnika. V Parizu poudarjajo v tej zvezi, da se v francoski spomenici, ki vsebuje predloge o sodelovanju na političnem, vojaškem, kulturnem in ekonomskem torišču in ki so jo poslali Bonnu neposredno po de Gaullovem obisku, še vedno pletejo uvodne razprave. V razgovorih o tem sodelovanju je poka. zala Zahodna Nemčija manj pripravljenosti kakor Francija na to. da bi prevzela obveznost o rednih sestankih šefov držav ali predsednikov vlad in ministrov, na razgovorih zunanjih ministrov Schrb-derja in Co uva de Murvilla sredi decembra pa je izrazila tudi nekatere druge pomisleke. Pričakujejo, da bo Adenauer na razgovorih z de Gaullom dokončno formuliral zahodnonemška »tališča in da bodo objavili prve podrobnosti o načinu in obsegu sodelovanja obeh držav, ki že zdaj vzbuja precej nezaupanja med njunimi evropskimi partnerji, ki menijo, da je evropska gospodarska in bodoča politična skupnost dovolj široko torišče za intenzivno sodelovanje vseh včlanjenih držav. Priprave na konferenco v Karačiju Stevali in ocenjevali po važnosti, najvažnejše dogodke leta 1962, ki so najbolj pretresli javno mnenje. Na vrhu lestvice je za ameriške novinarje kubanska kriza. Seveda med političnimi dogodki, Kriza, ki je privedla svet na rob atomske vojne, vsekakor zasluzi to mesto. Toda športni novinarji niso bili tega mnenja. Za njih je bil najbolj senzacionalen dogodek leta dogodek, ki je najbolj razburil množice: padec velikega šampiona težke kategorije Fionda Pattersona, ki ga je premagal Sonny L iston, mnogo mlajši o« Pattersona in tudi manj izkušen. Tako ni bilo mogoče uskladiti mnenj o najvažnejših dogodkih leta, kajti nekdo je dajal prednost političnim, drugi športnim, treti* znanstvenim in četrti humorističnim. Nastalo je torej več lestvic. Med najzanimivejšimi je vsekakor lestvica desetih najvažnejših znanstvenih dosežkov leta. Na Čelu seznama je srečanje dveh sovjetskih kozmonavtov Nikolajeva in Popoviča 12. avgusta v vesolju. Na drugem mestu v klasifikaciji je poraz ene najstarejših bolezni, ki je okuževala človeški rod — malarije. Poraz je povzročila «Cl-501», medicinska snecia-liteta, ki je mnogo uspešnejša oi kinina. To je nedvomno zelo namembno. če pomislimo na milijone in milijone ljudi, za katere j* malarija še vedno velik problem. Tretje in četrto mesto pa si snet delita dva dogodka iz vesolja, številko tri so dodelili izstrelitvi «Telstara», telekomunikacijskega vesoljskega satelita. Na č-trte m mestu sta vzporedno ameriški i** sovjetski poskus: ameriški z raketo «Mariner-2», ki se je približala Veneri, in sovjetski z vesoljsko! sondo «Mars-1». ki ie poletela na dolgo pot proti Marsu. Najbolj dramatičen dogodek let* 1962 pa je povezan z medicino’., rojstvo deformiranih otrok, kate-j r ih matere so uživale uspavalno sredstvo talidomid. Ta dogodek so s" ameriški novinarji uvrstili na peto mesto. Znanstveniki so pri n-vrstitvi tega dogodka na peto mesto poleg njegovih negativni strani, preplaha in strahu, ki ga j* povzročil med javnim mneniern, upoštevali tudi njegovo pozitivno stran, ki je v tem, da je spodbudil zdravstvene ohlasU k učinkovitejšemu nadzorstvu medicins' i1* specialitet, ki so v prodaji. Tali-domidu sledi odkritje na področju fizike: odkrit ie dveh tipov neutrinov v atomskem jedru. No sedmem mestu je znanstveno vojaški dogodek : obroč radioaktivnih iglic okrog Zemlje. Na osmem mestu je dogod”’* izključno vojaškega značaja, dogodek, ki je privedel svet na rob vojne,- fotografski posnetki s Kube. ki so jih napravili iz ameriških izvidniških letal. Povečavo teh fotografij je namreč odkril o p obstoj raketnih oporišč na Kubi. s S pomočjo tega sistema fotografiranja so Združene države lahko tudi potem nadzorovale demonti-ranje raketnih ramp in odstranjevanj raket. Serija raziskav morskega dn 0 je na devetem mestu. Na zadnjem mestu pa so razna odkritja, ki noi bi izboljšala človeško življenje', ugotavljanje vremena s pomočjo satelitov. ZADNJE ŠPORTNE VESTI Olimpija je uspela RIO DE JANEIRO, 5. — Jutri bo v Braziliji plebiscit, na kate- 1 pom. Na srečo se je govornik sa-rem bodo volivci odločali, ali mo nekoliko opraskal. Nekateri naj se Brazilija povrne k pred-1 trdijo, da je biia njegova ponov-.u n. 1 na izvo itev kompromitirana. annui.........himimiiiiiii................................................................ Nehru predlaga Kitajcem naj se mejni spor predloži razsodišču v Haagu NOVI DELHI, 5. — Indija je formalno pozvala Kitajsko, naj sprejme Nehrujev predlog, da se medsebojni spor zaradi meje predloži v rešitev mednarodnemu razsodišču v Haagu. Ta poziv vsebuje nota, ki jo je indijska vlada poslala včeraj kitajski vladi in ki so jo objavili danes. Indijska vlada je objavila danes tudi noto kitajske vlade od 31. de. cembra. V tej noti pravi kitajska vlada, da «Indijci lahko zavlačujejo, toda ne morejo namenoma iti mimo zločinske odgovornosti, ki so si jo prevzeli, ko so odklonili mirna pogajanja». Zatem pa kitajska vlada trdi, da je vedno pripravljena rešiti spor s pogajanji in poziva indijsko vlado, naj «nudi dokaz iskrenosti in sprejme pogajanja, s tem da pozitivno odgovori na razumne predloge kitajske vlade». Indijska vlada pravi v svojem odgovoru, da pade vsa odgovornost za začetek bojev na meji na kitajsko vlado. Nota omenja tudi pismo, ki ga je Nehru poslal L januarja Cuenlaju in s katerim ga je opozoril na njegovo izjavo v indijskem parlamentu, da bi bilo pametno predložiti zadevo mednarodnemu razsodišču. «Upa se, je rečeno v indijski noti, da bo kitajska vlada pozitiv- no odgovorila na predloge indijskega ministrskega predsednika.» Nehru je v pismu od 1. januarja ponovil željo Indije, da pride do mirne rešitve spora, in je ìzrexel pripravljenost novih razgovorov glede tega, «takoj potem ko bo zbrisan zadnji kitajski napad». Predsednica cejlonske vlade gospa Bandaranajke in indonezijski zunanji minister Subandrio sta danes zapustila Peking. Gospa Bandaranajke je izročila časnikarjem pisano izjavo, ki pravi med drugim: «Lahko se iskreno reče, da zapuščamo Kitajsko zadovoljni. Hvaležni smo kitajski vladi zaradi razumevanja, ki ga je pokazala glede smotrov in zaključkov konference v Colombu. Odhajamo z upanjem, da bo moč kitajsko-in-dijski spor rešiti.» Gospa Bandaranajke bo prispela 10. januarja v Novi Delhi. Z njo potuje tudi indonezijski zunanji minister Bubandrio, ki je izjavil, sedniškemu režimu ali ne. ........................................................................................... Razčiščevanje sporov v levem centru (Nadaljevanje s 1. strani) trošnje izboljšali tudi socialni po-o ji, ki omogočajo nadaljnji napre- med KP ZSSR in KP Kitajske za da je stališče kitajskih voditeljev ili «omogočilo izpolnitev naših nalog kot udeležencev konference v Colombu». Cuenlaj, ki je pozdravil goste, je izjavil, da bo Kitajska zavzela «pozitivno stališče in stališče sodelovanja do vseh naporov prijateljskih držav Azije in Afrike za začetek neposrednih pogajanj med Kitajsko m Indijo in za spravo med obema deželama«. člena 39 ustave, ki določa sestavo toliko pričakovanega sindikalnega zakona z jamstvom popolne avtonomije in demokracije v sindikatu, ker je izvajanje tega ustavnega člena tako dozorelo, da dokončna izvedba ne more biti več odložena. Za novo leto pa je Viglianesi dejal, da se bodo v njem še bolj okrepile široke sindikalne pravice, nadaljevala se bo borba za še bolj široke sindikalne pravice, za večje jamstvo dostojnega življenja tistih, ki delajo in tudi tistih, ki ne morejo več delati. Predvsem pa bo novo leto — leto borbe, da vse tisto, kar se zasluži ne bo odvzeto z nenehnim naraščanjem življenjskih stroškov. Svojo novoletno poslanico je Viglianesi zaključil z željo, da bi politika gospodarskega načrtovanja zajamčila odstranitev deželnih in socialnih razlik in prispevala tudi k splošnemu izboljšanju življenjske ravni delavstva, Tudi tajnik fašističnega sindikata CISNAL, prof. Landi, je prebral po televiziji svojo poslanico. Končno je svojo novoletno poslanico prebral po televiziji še minister za delo Bertinelli, ki je de. jal med drugim, da je njegovo.ministrstvo v desetih mesecih predložilo parlamentu važne zakonske načrte, in sicer; zakon o prepove, di delovnih pogodb z določenim rokom, tako da je zajamčena stalnost službe; zakon o prepovedi odpuščanja žensk zaradi poroke; zakon o povišanju pokojnin socialnega skrbstva predvsem obrtnikom in kmetom; zakon o zboljšanju pogojev za tiste, ki so se na delu ponesrečili. Končno je poudaril, da so se spričo dviga produkcije in po- tek. nava tokrat važnost polemike ned KP ZSSR in KP Kitajsl-------- svetovno delavsko gibanje. Izvršni odbor CGIL, ki je zase. I ‘e™ ki_t^s^L,k„?Tl"‘ dal prejšnji četrtek in petek ter ‘ “ ‘~ razpravljal o ukrepih proti naraščanju draginje in o izvajanju zakona za nacionalizacijo električne industrije, je objavil danes glede prvega vprašanja sprejeto resolucijo, v kateri se predlagajo naslednji ukrepi: 1. Ustanovitev medobčinskih tržišč za produkcijo, ki naj jih vodijo konzorciji kmetijskih proizvajalcev in krajevnih ustanov s sodelovanjem predstavnikov potrošnikov po sindikatu. 2. Razširitev pristojnosti občin tako z vidika akcije do splošnih tr. žišč, kakor tudi v zvezi z možnostjo, da se ustanovijo novi organizmi tržišča za neposredno osarbo veiikili mest. 3. Zadružnemu gibanju naj se s pomočjo ugodnejše kreditne politike omogoči, da bo med drugim lahko učinkovito nastopalo proti špekulaciji, tako na področju odnosov proizvpdnja-potrošnja, kakor tudi na področju distribucije, ter da se omogoči preprečevanje skakanja cen in nadzorovanje ponarejanja živil in prevare. 4. Nekateri uvozni kontingenti živeža naj se dodelijo zadrugam in krajevnim ustanovam, da bi se na ta način preprečila špekulacija posredovalcev. 5. Dejanska revizija davčne politike v tesni povezavi z demokra. tičnim načrtovanjem. 6. Skliče naj se vsedržavna kon. ferenca za distribucijo, ki naj bo podobna agrarni konferenci, ki jo je leta 1961 sklical Nacionalni odbor za gospodarstvo in delo; taka konferenca naj bi obravnavala za. stareli ustroj distribucije in določila nov tip odnosa med produkcijo, distribucijo in potrošnjo. Pietro Nenni je za jutrišnjo šte. vilko «Avanti» napisal svoj tedenski članek, v katerem obrav- nisti ne pristajajo na parlamentarno demokratično pot v socializem. In čeprav je tako stališče prav gotovo zgrešeno, vsiljuje italijanskim komunistom zelo težavno polemiko, v kateri so teze skrajnežev za Kitajce zelo ugodne in v katerih najdejo stari italijanski komunisti svojo govorico iz leta 1919-20, ker gre za razloge, zaradi katerih je prišlo leta 1921 do razkola. Nenni poudarja nato, da bodo morali sedanji «revizionisti* priznati, da so zares revizionisti in sprejeti bodo morali v celoti posledice revizionizma, ki ga sedaj hkrati zanikajo in izvajajo. Po Nennijevem mnenju bi na ta način tudi vprašanje ponovne združitve socialističnega gibanja dobilo močno spodbudo, če bi komunisti revidirali svoja stališča. Nenni zaključuje svoj članek takole: «Ce se pristane na perspektivo demokratične in celo parlamentarne poti v socializem, če se smatra, da sta se priroda vojne in stališče imperializma do vojne spremenila, če se pristane na zu-nanje in notranje, mednarodne in nacionalne posledice miroljubni. koeksistence, potem izgubi velik del svojega pomena razkol, do katerega je prišlo pred 40 leti, če je ta pomen kdaj koli imel; tedaj se lahko gleda z drugim o-česom in meri z drugačnim zgodovinskim metrom prihodnost socialističnega in delavskega gibanja in njegove politične enotnosti na platformi, ki bi bila primerna njegovim koristim in njegovim namenom, ki so hkrati de mokratični in socialistični. Pri tem pa je treba plačati visoko ceno, ki velja za vse: ceno žrtvovanja slehernega pa čeprav upravičenega ponosa za vzpostavitev logičnega odnosa posledic do predpostavk in narobe». V decembru letos bo v Karačiju konferenca azijskih in afriških držav o gospodarskem sodelovanju. Dejansko bo ta konferenca predstavnikov 50 držav Azije in Afrike pomenila tudi njihovo pripravo na svetovno konferenco o trgovini in razvoju, ker bodo v Karačiju razpravljali tudi o problemih mednarodne blagovne izmenjave, o nizkih cenah surovin in kmetijskih pridelkov, o posledicah politike zaprtih tržišč ter omejenega sodelovanja industrijskih dr. žav z razvijajočimi se državami in drugih problemih. To bo četrta konferenca azijskih in afriških držav, posvečena gospodarskim problemom. Generalni tajnik azijsko-afriške organizacije za gospodarsko sodelovanje Mohamed Rifat je v Kairu po obisku v Pakistanu izjavil, da bo ta konferenca prispevala k razširitvi sodelovanja med azijskimi in afriškimi državami. Po njegovem mnenju bodo na konferenci posvetili glavno pozornost problemom mednarodne blagovne izmenjave, ker odpade na azijske in afriške države samo o-krog 15 odst. svetovne trgovine, in sicer v glavnem trgovine s surovinami in kmetijskimi pridelki. Afriške države so v načelu dosegle soglasje, da ustanove skupni trg, da bi tako zboljšale medsebojno blagovno izmenjavo in zaščitile svoje koristi pred ofenzivo zaprtih tržišč, predvsem Evropske gospodarske skupnosti. Posamezne azijske države so prav tako iskale možnost za regionalno združevanje, da bi zagotovile stabilnejši gospodarski razvoj. Pričakujejo, da bodo afriške države na konferenci v Adis Abebi spomladi tega leta konkretizirale zamisel o ustanovitvi skupnega tržišča. Težave azijskih in afriških držav pri izpolnjevanju programa gospodarskega razvoja, ki nastajajo predvsem spričo čedalje težjega položaja teh držav v mednarodni trgovini in pomanjkanja sredstev, narekujejo nujne akcije, da bi pospešili gospodarski razvoj teh dveh celin. Zato bodo na konferenci v Karačiju razpravljali razen o vlogi Azije in Afrike v svetovnih gospodarskih gibanjih tudi o povečanju produktivnosti v nacionalnih gospodarstvih teh držav, o tehnični pomoči šolanju strokovnega kadra, zboljšanju medsebojnega gospodarskega sode. lovanja in o tem, kako hitreje ustvariti industrijsko bazo. Na tej konferenci se bo zbrala večina novih neodvisnih držav in položila temelj širšega gospodarskega sodelovanja obeh celin. LJUBLJANA, 5. — Z rezultatom. 72:71 (36:30) za goste se je dane* na Gospodarskem razstavišču 1 Ljubljani končala tekma med jugT slovanskim prvakom Olimpijo tet Maccabijem, prvakom Izraela. Kij ut porazu se je Olimpija kvalificiral* za naslednje kolo, ker je v prvi tek mi v Tel Avivu zmagala s 14 toč kam! prednosti. V II. kolu tekmo vanja za evropski košarkarski po kal bo njen nasprotnik francoski; prvak Bagnolet iz Pariza. Zmaja Poljakinj PESARO, 5. - Poljska žensk* košarkarska reprezentanca je dane* zvečer v športni palači v Pesarti premagala italijansko reprezentah' co z 52:46 (28:28). * * * VARESE, 5. — Ignis - Prealpi RO bur et Fides 100:80 (48:44). BeO grad - Bruxelles 65:48 (28:18). Uspeh Joštov v Bohinju BOHINJ, 5. — Na smučarskih » renih okrog Bohinjskega jezera e* je pričelo danes mednarodno tek movanje smučarjev-tekačev, katere ga se udeležuje 80 tekmovalcev 1* Avstrije, Poljske, Italije in Jugosl» vije. Vreme Je bilo zelo slabo, ’ trenutkih Je celo deževalo in sn» žilo. V konkurenci moškin na 15 kllč metrov je zmagal Poljak Jožef Gu< misjaga s časom 53’52”, drugo rttC sto je zasedel Guido Del Lama* (Italija) 54’33”, tretje Anton Kogie< (Avstrija) 54’51”. Jugoslovanski tek movalci so zasedli sledeča mesta 12. Kordelj (57’22’’), 13. Lakot* (57’28”), 14. Seljak (58’02”). V teku mladincev na 7,5 kilorn» tra so jugoslovanski tekmoval® Pavel Kobilica (58'26”), Karp»( (29’38”) ln Krajčan (29'33”) zavž» U prva tri mesta. Italijanski ml» dinec Pierino Vuerich Je zased® sedmo mesto z 31*25”. V konkurenci članic na 5 kilom» trov je zmagala Avstrijka Heideru*1 z 21’56”, druga je bila Grilc-BelčeV* (Jug.) z 26T7”. Najvažnejši dojodki leta Ameriški novinarji so se ob koncu Uta zabavali $ tem, da so na- Glijoric v Hastingsu prvi s Kotovom HASTINGS, 5. — Na tradiclon»1' nem božičnem turnirju v Hasting»** Je Jugoslovanski šahovski prv»* Gligorič zasedel prvo mesto, ld g* deli s Kotovom. Oba sta nabral* 6,5 točke. Tretji Je Smislov ■ " četrti pa Jugoslovan Marovlč « tf' 'kdMfi' fiUUttA «Draga Sandra, vedno sem veroval v pravičnost. In če boš tole pismo kdaj prejela, potem bo moja vera v pravičnost upravičena. Tega pisma namreč ne boš prejela neposredno, temveč po majhnem ovinku.... Tako ne boš mogla preprečiti, da bi tudi drugi izvedeli za tvojo majhno skrivnost, skrivnost, kako si me uspešno spra-vila na drugi svet. Priznati moram, da si od vsega začetka vse zvito pripra-, vila. Mesto tajnice, to je bilo vse, za kar si me prosila. Toda že tedaj si gotovo skovala načrt, kako boš dosegla nekaj več od tega, da bi meni tipkar la rokopise. Bila si moja tajnica — in Pri tem bi morala ostati. Ti pa si bila dovolj prebrisana, da si mene, starega osla, ujela V svoje mreže. Slep sem bil, ko sem si domišljal, da se tako ljubko bitje, kakršno si bila, poroči iz ljubezni z možem, ki je trikrat starejši od nje. Ljubezen me je zaslepila. O-Pazil sem sicer, da si se obdala z gručo mladih moških. Z M vsemi tistimi polizanci, ki so ti v. Hollywoodu dvorili! Na «■ Primer pisarček, ki se ti je vsi-ljeval, ko sva bila na kongresi su književnikov. Ali tisti ko- medij ant z osladnimi kodri, ki to si je domišljal, da bo napravil kariero filmske zvezde. Lahko bi jih naštel še precej, toda nimam dovolj časa. Prepričevala si me, da čutiš do vseh teh priliznjencev le Prijateljstvo. In jaz sem ti verjel. Ker sem ti hotel verjeti. Morda bi moral tedaj prebiti manj časa za pisalno mizo in bolj odpreti oči. Toda bal šem se resnice, kajti za-«'<1 Vedal sem se, da bi me nje-1°' no spoznanje bolelo. Tedaj "jj sem bil že bolan — tega se gori. tovo še Spominjaš, e« Tudi pred boleznijo sem za-i!? Piral oči pred resnico. Stisnil % sem zobe in dalje garal. Tako 0 šem dokončal svoj scenarij, ti- fazen tega pa sem napisal še je- en roman. Toda to je bilo pre-ni več zame in dobil sem srčni un bapad. -.is - ■ o) Spominjam se še prav dobro, & kako si se topila od bolečine in sočutja, ko so me prepeljati v bolnišnico. Treba ti je pri--* znati, Sandra, da si bila vedno f dobra igralka. Tako si tudi znala imenitno skriti svoje razočaranje, ko si izvedela, da še ne bom umrl. Ko sem prišel iz bolnišnice in ko so zdravniki rekli, da potrebujem samo nekaj tednov, temeljitega miru na osamije- 1 dem, mirnem kraju, sem kmalu okreval. Tedaj si nenadoma za nekaj ?ni izginila. Bil sem vznemirjen, ti pa si mi zatrjevala, da dloraš poiskati osamljen kraj, w kjer bom lahko popolnoma o-po- kreval, kakšno hišo v gozdu skl ali ob morju. Dobro se še spominjam, kako si bila vesela, ko si se vrnila. «iNašla sem pravo,» si mi Zatrjevala. O tem zdaj ne dvomim — dašla si pravo! Prvi pogled na kraj, kjer naj eòi- ki si zopet popolnoma opomogel, mi je to potrdil: živeti v kišim ob globokem morskem fjp. Zalivu, pred menoj morje, za ,eo dienoj pa visoke pečine — to Sem si želel, ko sem bil še fdajhen deček in nisem še ničesar vedel o pisanju knjig in ? ženskah, ki ubijajo svoje mo-— kakor. Ti, Sandra! Ko sem prišel v zaliv, sem “ii prepričan, da bom počasi š°Pet okreval, kakor so mi Zdravniki svetovali. Tu sem dhko ležal in prisluškoval ne-skončni pesmi valov. Lahko setn se sončil in se s sprehodi — prvi so bili kratki, potetti pa vedno daljši — počasi °krepil. * \ Predvsem pa sem užival mir. *mt Kič me ni vznemirjalo v tem Samotnem zalivu ob pacifiški S 0bau. tek Bila je zame uganka, kako st»: «i lahko tako naglo našla ta :o« °samljeni kraj. že nekaj dni Pa vem: nisem hotel ostati m« Sam doma, kadar si se odpe-al<' Kala v mesto nakupoval. Med-P» tenj ko si ti nabavijala živila, ni» rfm se P°8°varjal s sosedom. ' ^d njega šem izvedel zgodbo dajinega prednika: Mladi mož Se je izselil iz hiše, ko je nje-®°Va žena utonila. Pozneje je °dšei v Hollywood in postal Statist. Tedaj sem vedel: To Is bil eden od tistih mladih Jd°ž, ki si jih srečavala na za-avah. On ti' je tudi dal ta dasvet. Bil sem začuden, kako si prbela za moje počutje. Le ,edko si me pustila samega, ^adar si šla plavat in se sprehajat in raziskovat najino zar - E. BUTNER - ji sprehodi ure in ure. Toda nisem se vznemirjal. Vedel sem : visoke pečine obdajajo najino plažo varneje kot najvišji plot. Nihče ni mogel priti na plažo, ne da bi moral iti mimo najine hišice, ki je v soteski zapirala dohod k morju kot zamašek steklenico. Z morja pa se ni mogel noben čoln približati, ne da bi ga videl iz najine hišice. Bil sem pomirjen: prekinila si vse stike s svojimi mladimi možmi — vsaj v tistem trenutku. Bil sem še vedno preslaboten, da bi te lahko spremljal na Tvojih dolgih sprehodih. Ko pa si prišla domov, si mi pripovedovala o vsem, kar si odkrila. Največ si mi pripovedovala o «nebotični skali», kar kor si jo imenovala — o neki ostri čeri, ki se je dvigala iz morja in ki je jaz nisem mogel videti, ker je ležala za ovinkom. Dejala si mi, da se nikjer ni mogoče tako imenitno potapljati kot prav pri tej «nebotični skali». Vedno, kadar si mi govorila, da me boš kmalu odvedla k skali, da bom tudi jaz lahko občudoval njeno lepoto, sem čutil v Tvojem glasu zadoščenje in skrito zmagoslavje. Slednjič sem bil dovolj krepak, da sem bil sposoben za daljši izlet. Pripravila si obložene kruhke in skuhala kavo za termovko. Jaz sem vzel svinčnik in pisalni blok, da bi delal na osnutku svoje nove knjige. Zgodaj zjutraj sva krenila. V hladni senci sva hodila ob ozkem rtu, za katerim je stala «nebotična skala». Slednjič sem jo videl — in bil sem razočaran. Celo ko sva razprostrla odejo po plaži in legla, nisem videl na tej skali nič posebnega. Bila je pač osamljena siva skala, ki je molela nad zelenomodrim morjem. Ni se mi zdela grša od vseh drugih čeri, ampak tudi ne lepša. Nekaj moram seveda priznati: če bi jaz znal plavati, potem bi morda prej razumel - Tvoje-. navdušenje nad to skalo. Ko sem razumel, je bilo ž,e prepozno. Medtem ko si ti plavala ven k skali, sem vstal in umaknil odejo pred naraščajočimi valovi. In nenadoma sem opazil, kako ozka je postala plaža. Gledal sem v strmo skalovje nad seboj in sem se prestrašil: plima, ki je prihajala, bo prav gotovo prekrila plažo najmanj tri metre visoko. Bil sem izgubljen. Plavati nisem znal. Skalnata stena za menoj je bila prestrna, da bi se lahko rešil s plezanjem po njej. Niti pobegniti nisem mogel več, zakaj plaža na obeh straneh zaliva je bila že pod vodo. Bil sem odrezan od hišice. Kljub temu mi je uspelo, da sem premagal paniko v sebi. Da bi klical na pomoč, tega nisem niti poskusil. Vedel sem, da je brez koristi. Razen Tebe ni bilo daleč naokoli žive duše. Ti pa si zdavnaj nehala plavati in se potapljati. Zdaj si sedela zunaj na «nebotični skali». Jasno sem opazil Tvoje obrise na svetlem nebu. Zdaj vem: čakala si. Čakala si, da bo plima prekrila plažo. Čakala si, da utonem. In prav dobro si se zavedala, kaj bo sledilo: ko bo prišla oseka, boš plavala nazaj na kopno, šla boš na policijo in boš sporočila, da sem izginil. Kako se je to zgodilo in kje se je to zgodilo, to boš obdržala zase. Ne, ne kličem na pomoč. Pišem. Minilo bo morda nekaj dni, nato bodo nekje na obali našli moje truplo. Plima ga bo naplavila. Truplo ne bo imelo nobenega znaka, da si me Ti u-bila. Tako nate ne bo padel noben sum, nasprotno, vsi bodo sočustvovali z ubogo mlado vdovo. In potem boš lahko živela, kakor ti bo všeč. Obdajala te bo gruča občudovalcev, saj boš rešena svojega ljubosumnega starega moža. Denarja imaš dovolj. S tantiemami mojih knjig in novega scenarija lahko dobro živiš. Razen tega dobiš še zavarovalnino za menoj, ki ti bo izplačana v dvojnem znesku — kajti jaz sem izgubil življenje ob nesreči. Na vse si mislila. Izbrala si pravi kraj, na katerem Ti mo- (Nadaljevanje na 5. strani) POMENEK PRI PESNIKU Ob novi zbirki Lojzeta Krakarja («Cvet pelina» - Cankarjeva založba) Z novoletnih voščilnic. (Narodna in študijska knjižnica. Narisala Tončka Kolerič.) PISANJE, KI DALEČ PRESEGA GOLO INFORMATIVNOST Po desetletjih se je povrnil k svoji prvi ljubezni - poeziji (Božidar Borko: Na razpotjih časa - Eseji in feljtoni - Založba Obzorja Maribor 1962) Na več ko 450 straneh je izbral Božidar Borko iz svojega obsežnega, skoraj polstoletnega dela lepo vrsto svojih esejev, meditacij, pesmi v prozi, miselnih utrinkov in feljtonov in jih ob uredništvu dr Bratka Krefta, ki je knjigi tudi napisal temperamentno uvodno besedo, strnil v lepo zaokroženo celoto. Ce izvzamemo drobni zvežčič «Knjige, naše prijateljice», je to prva .samostojna knjiga tega filozofsko ubranega erudita, ki stoji že skoraj petdeset lfet v naši kulturi na vidnem mestu in ki se zdaj že bliža svojemu sedemdesetemu ■. letu. ‘Kolikor obžalujemo, ila je mogel ta osebno vse preskromni avtor šele zdaj, na jesen svojega življenja, izdati svojo prvo knjigo, pa mora-: mo vendarle priznati, da so prav eseji, meditacije, lirična proza in 'utrinki prav iz zadnjih let med najbolj žlahtnimi, kar , najdemo v tej zajetni, pestri in bogati knjigi. ìyied .obema vojnama je bil Božidar Borko dolgoletni ured-. nik kulturne rubrike «Jutra», a objavljal je tudi'v‘«Zvonu» in drugih naprednih revijah m njegovi' šifri, B. sta bili znani slehernemu, ki. je bil kakor koli v stikih z našo kulturo. Borko je bil izrazit «mož peresa», eden. od naših najbolj razgledanih mož v evropski, v svetovni kulturi m zlasti literaturi. Ni ga bilo pomembnejšega pojava na področju svetovne kulture in predvsem literature, kateremu ne bi bil posvetil svoje pozornosti in pretehtane besede. Se s prav posebno ljubeznijo je spremljal slovstveno dogajanje slovanskih narodov in med temi spet najbolj Cehov in Slovakov. Lahko trdim, da smo bili Slovenci ne pozneje pa pri Cankarjevi založbi, kjer je bil s svojo veliko razgledanostjo in iniciativnostjo e-den od stebrov pri programiranju raznih knjižnih zbirk in pri izboru avtorjev in del. Pri tem pa je nenehno objavljal študije, eseje in članke bodisi v našem dnevnem časopisju, bodisi v revijalnem tisku, zlasti v «Knjigi», ki so jo izdajala naša založniška podjetja. Borkova knjiga «Na razpotjih časa» je žlahten prerez skozi njegovo skoraj petdesetletno književno delovanje. Urednik dr. Bratko Kreft je je dal smiselno in lepo ubrano podpbo. Začenja s Prologom (Lirične variacije na stare teme), preide k Slovenskim profilom, nadaljuje z o-srednjim delom, ki so Pesniki,, pisatelji, knjige, nato sledijo Daljave, problemi, perspektive, za tem Utrinki ter zaključuje z Epilogom. V kratki oceni je nemogoče vsaj približno izčrpati te tako raznolike in zanimive vsebine. Ce se ustavimo pri osrednjem delu, knjige, pri Pesnikih, pisateljih, knjigah, utegnemo dobiti še najprej prerez Borkovega mnd^ostičahskega zanimanja. Tu naletiš na eseje in članke o Danteju in Leopardiju, o Byro-nu in Whitmanu, o Goetheju, Zweigu in Thomasu Mannu, pa o Verhaerenu, Rimbaudu in Baudelaireju, o Cehih Josefu Hori, Vilčmu Zavadi, o Saldi in Neumannu, o ' Karlu Capku. Iz jugoslovanskih literatur piše Bor ko o Vladimiru' Nazorju, o Ti-nu Ujeviču, Gustavu Krklecu, o Domjaniču in Nušiču. Pa spet o Borisu Pasternaku, o Balzacu in Stendhalu, o Romainu Rol-landu in Andrču Mauroisu, o Italu Svevu itd. itd. Borkovo pisanje ò svetovnih in Z novoletnih voščilnic. samo med vojnama, ampak tudi po osvoboditvi kar najbolje seznanjeni s književno ustvarjalnostjo Cehov, Slovakov, Srbov, Hrvatov, Bolgarov in drugih slovanskih narodov prav po zaslugi neutrudljivega Božidarja Borka. A med vojnama menda ni izšla pri nas nobena nova knjiga (poezija, proza, slovstvena zgodovina itd.), ki je Božidar Borko ne bi bil zapazil in ocenil. Posebno pozornost je posvečal, zlasti še romanskim kulturam, pa tudi anglosaški in nemški. Po osvoboditvi je bil B. Borko književni urednik najprej pri Slovenskem knjižnem zavodu, (Marij Pregelj: Staro in Novo leto.) domačih avtorjih daleč presega golo informativnost. Pri vsem nagnjenju k objektivnemu prikazovanju avtorjev in njihovih del seva skozi Borkovo obravnavanje neka značilna osebna nota, neka posebna zavzetost, neko intimno, včasih komaj nakazano sodoživljanje, ki daje njegovemu pisanju svojevrstno privlačnost'. Takoj čutiš, kateri pesniki, kateri pisci so Borku bližji in najbližji. Iz Kreftove uvodne besede posnemamo, da je začel mladi Borko kot pesnik in sicer kot pesnik v hrvatskem jeziku, ko je študiral v Varaždinu in Zagrebu. Toda prav kmalu je za- in»'1 igSj> ■VB" : P ral* » { \ . 1 v V'v v ' r' ( \ v-.’ \u \\ \ v , f \ / , v: ■ LY’'''' is. ; vV^V\>'>' Ir^sm «u» Z novoletnih voščilnic. (Kmečki glas. Miha M»l££.yB' pustil hrvaški Parnas, da se posveti v ožji domovini novinarski tlaki kulturnega urednika. Toda če je bila skozi to tlako njegova aktivna pesniška žilica skozi desetletja potisnjena v ozadje, mu je od nje vendarle ostala njegova primarna pesniška občutljivost in vživljivost, čeprav za dela drugih. Toda ko mu je bilo po desetletjih spet omogočeno, da se povrne k svoji prvi ljubezni, k poeziji, je stopil vanjo kot človeško in filozofsko dozorel mož. Prav njegove «Lirične variacije na stare teme» in njegovi miselni U-trinki nazorno prikazujejo Borkovo osnovno razpoloženjsko noto, ki je neka žlahtna otožnost, neka svojevrstna melanholija ob minljivosti vsega lepega, neka zrela, skepsa in — modrost. Ce skozi te kratke pesnitve v prozi pogledamo zdaj tudi na nje gove druge eseje, potopise in meditacije o kulturnih proble mih, bomo tudi v njih zasledil drobce tega njegovega osnovne ga razpoloženjskega tkiva, k daje, tako vsaj jaz občutim, vse mu Borkovemu delu neko po sebno in svojevrstno mikavnost Ce ni Borko v svojih formula cijah posebno oster, pa je za to globoko čuteč in globoko doživljajoč in sodoživljajoč. Borko ni razgledan samo v svetovni in domači literaturi in kulturi. Njegovi ljubljenci so tudi filozofi (zlasti Pascal) in misleci. 2ivo spremlja tudi razvoj znanosti in tehnike, zlasti naravoslovja in medicine. Prevaja znanstvene in leposlovne knjige. Usedline vsega tega študija in razmišljanja najdemo tudi v njegovi pričujoči knjigi, ki je eno od najlepših daril, ki smo jih prejeli ob letošnjem Novem letu. VLADIMIR BARTOL dobili zdaj v slovenskem prevodu, ne bo njegovo najboljše delo. Je pa tak kakor je zanimiv za vrednotenje sodobnè sovjetske književnosti, -posebej pa še tiste literature, ki črpa svoje motive iz zadnje vojne. Ce se spomnimo sovjetskih romanov, ki smo jih po osvoboditvi prevajali v slovenščino, pomeni roman Ba-klanova ogromen korak naprej. V tem delu namreč ni več tistega brezosebnega heroizma, papirnatih ljudi, lažnega zanosa, ne fraz o Stalinu in podobno, kar so bralci s težavo prebavljali. V tem romanu nastopajo namreč pravi ljudje s svojimi problemi in težavami, ljudje ki sovražijo vojno, ljudje, ki bi radi živeli, se veselili, uživali življenje, ki pa vendar vedo, da je treba najprej izgnati sovražnike iz domovine. Vojna vsakdanjosti, drobne skrbi vojakov in oficirjev na fronti, skratka človek v vojni, to je.tisto o čemer govori roman ( Nadaljevanje na 5. strani) Lojze Krakar je po daljšem premoru izdal pri Cankarjevi založbi novo pesniško zbirko «Cvet pelina». Izredno okusn ) opremljena knjiga (opremo je zasnoval Karel Hrovatin) prinaša izbor Krakarjeve pesniške žetve zadnjih trinajstih let. Zbirka vsebuje 43 pesmi, razvrščenih v petero ciklov, ki jim naslove dajejo prve pesmi vsakega cikla. Po notranjem občutku razvrščene pesmi uvaja cikel Auschwitz z lagerskimi pesmimi. To je Krakarjev star problem, h kateremu se znova in znova vrača, ker so taborišča, ki jih je preživel, zapustila pesniku pregloboko sled v njegovi duševnosti. Pesmi naslednjega cikla so malo grenke, malo zajedljive. Potem slede malo jasnejše pesmi in na koncu čista ljubezenska lirika. Tako je zbirka uglašena kot barvna lestvica, od najtemnejših tonov preko jasnejših do najbolj svetlih. V novo Krakarjevo pesniško zbirko uvrščene pesmi so bile že objavljene. Po raznih revijah in časnikih jih ,ie pesnik objavil zlasti v zadnjem času, odkar se je začel spet pogosteje oglašati v javnosti. Vendar pa bo šele sedanja zaključena zbirka dala slovenskim bralcem pravo podobo Krakarjeve umetnosti in njegove neizumetničene, človeško tople in iskrene lirike. Kaj * sodi pesnik o svoji zbirki, o poeziji in pesniškem ustvarjanju? Obiskal sem Lojzeta Krakarja v njegovi uredniški sobi Cankarjeve založbe, kjer ima na skrbi knjižne zbirke Svetovnega romana. Tak kot običajno, preprost, nasmejan in vedno pripravljen ustreči, mi je sedel nasproti za okroglo mizico in počasi iznašal svoje ideje in poglede na poezijo. Lep čas sva se pogovarjala. In ker je njegova umetnost in seveda najnovejša pesniška zbirka nujno odraz njegovih idej in misli, naj jih nekaj obnovim. Kljub času, ki je vse prej kot naklonjen poeziji in kljub temu, da nekateri trdijo, da poezija ni potrebna, je vendar ohranila zvest krog bralcev in ljubiteljev. Poezija ni bila nikoli množična kot nogomet, ker je to stvar intimnih trenutkov in tudi ožjega kroga1‘ljudi. Toda čim večji je na človeku pritisk že-ul^žk ' Sttf^bèf8h‘a ter skièbi atomskega časa, tembolj ljudje iščejo izhoda iz zagate. In eden od otočkov miru kamor se zatekajo je tudi poezija. Tudi moderna poezija? Takole je pesnikovo ose.bno prepričanje o .njej. V sedanjem kaotičnem času je tudi v umetniških smereh nekaj 'kaotičnega. Na zahodu in tudi vzhodu se pojavljajo tako v literaturi kot v slikarstvu in glasbi neka nova gesla. Ljudje prisegajo na novo, iščejo nov izraz, ki bi ustrezal sodobnemu človeku. To je pač sodobna umetnost: iskanje nečesa novega, primernejšega sodobnemu času. In to kar velja za vso umetnost, velja tudi za poezijo. Toda prav pod krinko modernega se je danes v slovensko in jugoslovansko poezijo naleglo mnogo šar-latanskega. Več kot kdajkoli prej. Ker je pač danes pri stilu, v katerem pišejo modemi pesniki, težko ugotoviti ali gre za resničnega pesnika ali za gra-fomana. In človek je potem pogosto v zadregi ali gre za umetnost ali za navadno prevaro. «Seveda» — pravi Krakar — «tudi sam sem za vse lepo in tudi novo. Toda morda sem malce staromoden, tako da moje ideje ne zvene v stilu «najsodobnejših» poetov. Sem za vse lepo in moderno tudi v poeziji, vendar sem pristaš t. i. komunikativne poezije». Kakšna naj bo torej poezija? Tudi poezija mora kot vsako človeško delo imeti neki smisel. In če naj ga ima v sodobnem svetu, ki je itak podrl že veliko mostov med pesnikom in bralcem, potem naj bo pesem razen avtorju razumljiva še komu drugemu. K temu so vedno težili vsi umetniki, kajti u-metnost je vendar izpoved. Zato tudi današnja literatura ne sme podreti vseh mostov med tistim:, ki jo pišejo in tistimi, ki jo berejo. Lojze Krakar je še mlad. Je tudi moderen pesnik in vendar, kot sam pravi, malo «staromoden», ker pač piše ali skuša Dišati tako, da bi ga bralci razumeli. Zato je nekako samosvoja osebnost med slovenskimi pesniki. Kako je torej z njegovo opredelitvijo med slovenskimi pesniki? Krakar se ni hotel vključevati v nobeno literarno skupino. Ene odmrejo, druge se spremene v kliko. Je sicer za družabnost, za to, da se ljudje združujejo. Toda kot se pesnik rodi in umre sam, tako mora tudi sam ustvarjati, brez gesel in fraz. Ce hoče napisati pesem, mora odvreči vse globokoumne misli, ki jih je sli4 šal v diskusijah in na sestankih in sam napisati pesem. Na koncu sva spregovorila nekaj besed še o pesniškem poklicu, če pesnikovo delo sploh smemo tako imenovati. Pesniški poklic je med vsemi umetniškimi' poklici najbolj svoboden. Pesnika nihče ne sili, da piše, nihče da objavlja. Poezijo piše in objavlja na lastno odgovornost. Pesnik razen koščka papirja, svinčnika in glave tudi ničesar drugega ne rabi. Niti ne pisalnega stroja kot pisatelj. Toda zato pa je to, kar pesnik za verze dobi, bolj nagrada za pridnost kot pa plačilo za delo. Samo primer. Povprečna igralka, k' je igrala v povprečnem slovenskem iabavnem filmu je li' trinajst snemalnih dni dobila toliko kot pesnik za svoj'o najnovejšo zbirko, ki jo je pisal — slučajno spet —- trinajst let. Toda kaj bi. Noben pesnik ne piš» pesmi zaradi denarja. Ce bi po tem meril svoje delo, potem bi bil v današnjem svetu in življenju nepotreben. Vsak pesnik pa ima svoje delo rad in ga ne bi zamenjal z drugim. In kaj sodi Krakar o svoji zbirki? V vsaki zbirki so lahko boljše in slabše pesmi, pa tudi povprečne. Vse ne more- biti najboljše, pri še tako kritičnem tehtanju. Toda če je nekaj pesmi dobrih, potem knjiga opraviči svoj izid. «To pa velja na splošno in ne samo za mojo zbirko» je pripomnil pesnik. : «Sicer pa bodo bralci sami iztekli Svoje mnenje». Tako je. Bralci sami, ljubitelji poezije, bodo o novi pesniški zbirki Lojzeta Krakarja izrekli svoje mnenje. Te pesnikove besede jim bodo samo v orientacijo. Toda mislim, da bo vsak, ki ima rad poezijo našel v Krakarjevi knjigi marsikaj resnično lepega. SLAVKO RUPEL Sebno plažo. Včasih so seveda trajali tvo- Scena, ki jo je Nino Perizi napravil za dramo «Vera V er k» v uprizoritvi tržaškega Stalnega gledališča. Avtor dela je Fulvio Tomizza. Gregorij Baklanov: Seženj zemlje Roman «Seženj zemlje» je delo sodobnega ruskega pisatelja Baklanova, ki mu v Sovjetski zvezi obetajo veliko bodočnost. Kot zvemo iz beležke o pisatelju, je Baklanov med tistimi književniki mlajše sovjetske generacije, ki so vojno preživeli v strelskih jarkih, potem pa so se na mah uveljavili, ko je po Stalinovi smrti tudi v književnosti nastopila odjuga. In ker se ne straši odkrivati v svojih delih resnice o sodobni sovjetski stvarnosti, vlada med bralci veliko zanimanje za njegova dela, kritiki pa mu napovedujejo slavno prihodnost. Morda sicer njegov roman «Seženj zemlje», ki smo ga v izdaji založbe Obzorja Z novoletnih voščilnic. (Primorski tisk.) Humoreske Smiljana Rozmana V skromni opremi in na slabem papirju je Državna založba Slovenije izdala pod naslovom «Na tekočem traku» zbirko humoresk Smiljana Rozmana. Ta, že četrta knjiga mladega pisatelja, prinaša osemnajst krajših proznih spisov, humoresk, zajetih predvsem iz sodobnega časa in daje tako slovenskim bralcem nekaj vedrega branja, ki ga kljub vsemu v sodobni slovenski književnosti močno pogrešamo. Smiljana Rozmana, čeprav je mlad pisatelj, slovenski bralci poznajo in ga zato vsekakor ni treba posebej predstavljati. Zlasti njegova zadnja knjiga, novelistič-na zbirka «Mesto», je vsakomur, ki jo je prebral, morala ostati v živem spominu. Ta zbirka novel, uglašenih na skupno temo mariborskega življenja v komaj minuli preteklosti, je zaradi originalnega, pronicljivega in satiričnega obravnavanja snovi. nedvomno odlično delo in je doživela tudi zunanje priznanje, saj je pisatelj za to knjigo dobil Prežihovo nagrado. Zal pa tega ne moremo v celoti trditi za najnovejšo Rozmanovo knjigo, zbirko humoresk, ki je pravkar izšla. Ce je bil pri Rozmanu v dosedanjih delih (v romanu «Obala» in novelah «Mesto») neki lahkotni način obravnavanja snovi, ironija in satirični odnos, bistvo njegovega pisanja, pa je v zbirki «Na tekočem traku» ironije manj. Zato pa je več humorja, ki mu na koncu ne manjka tudi moralnega nauka. Res je sicer, da se je pisatelj v tej kiniigi poslužil modeme oblike, da realni zgodbi dodaja tudi irealno, vendar pa so posamezne, zgodbe vsebinsko nekam skromne, čeprav pisatelju duhovitosti tudi v. tej knjigi ni mogoče odre> ati. Pozitivno je vse, akor tudi dejstvo, da pisatelj obravnava sodobne motive in da so problemi sodobne cjvilizac: e tisti, ob katere se pisateljev hu- -mor najbolj spotika. Kljub vsemu temu pa Rozmanove humoreske le zaostajajo za dosedanjimi drugimi Rozmanovimi deli, njor-da manj humorističnimi, zato pa bolj družbeno kritičnimi in satiričnimi. Sicer pa kaže ta knjiga, da pisatelj še tipa in išče, zato smemo od samosvojega pisatelja, z zanimivim življenjepisom, pri. čakovati tudi še zanimivih in simpatičnih del v prozi. Pa čeDrav humorističnih ali sat ričnih al pa resnejših, takih s kritično analizo sodobne družbe. « ZJ^AUŠEdM) jou kaj . A Wko'Tkot sva sé òomenilaI Razbojnik Jk vstopi/ ItfWStàEdjSEpWd!?? '■ J|JJU'fJ-’J-’1 ’ ’J>'rir "r - "r" .’ JJF% / crr tyj .iauu ?AZ GA 2VA*fM VEA/.T/ PA G4 LPOČAKA? ,ZA VRATI... STB VI JOHN HEAD> ^OCr JO03A HE A DA 9 r ......... J^zcooiLor ) ^ V REDU/ ^ SAMO hitro! hit RO MORAVA, v KONČAT! / «S DA, JAZ j / DA / V SOSEDNJEM \ VAGONU JE! PRECEJ -, RUDO JE RAN JEN...y HM ! NASEDEL Ml JE/ UPAM OA BO ČARU DOBRO UDARIL HEJ f POHITITE* KJE JE JOE ? ' POJDITE Z .A MENOJ......JU rTAKSO,WAM DA GA MIMA L~*»44Q John Wead /c nasedel zvijači. W/Č hudega s/ytttČ sz je pr ib/Hat ' kf vratomt za katerimi je ča/cgf Car// NE BO OBVEZNEGA ZAVAROVANJA Avtomobilsko zavarovanje bo še vedno na sedanji stopnji. Nov zakonski osnutek, po katerem naj bi zavarovanje postalo obvezno za vse lastnike avtomobilskih vozil, ne bo odobren v teku sedanje zakonodajne skupščine in bo zato propadel. Sele novi parlament, ki ga bodo izvolili na prihodnjih volitvah, bo lahko vzel spet v pretres ta problem. Osnutek o obveznem zavarovanju kljub podpori dveh močnih strank kot sta KD in PSDI ni imel veliko sreče. Leto za letom je romal iz ene komisije do druge, doživel veliko preobrazbo a ni nikdar dospel do poslanske zbornice, ker je vedno naletel na celo vrsto ovir. Glavni kamen spotike pa je predstavljal tisti člen zakona, kjer je bilo govora o zavarovalnih nagradah. Demokristjan De Cocci je bil mnenja, da bi morale določevati tarife le zavarovalne družbe. Komunist Vacchetta je branil ■tezo, naj bi luksuzna vozila plačevala znatno višje premije in tako razbremenila pristojbino 'ljudskih vozil. . Socialist Anderlini je predla-- gai naj bi vse družbe ustanovile poseben konzorcij, ki naj bi nato določal tarife in praktično ■vodil zavarovalne posle. Stališča so bila torej dokaj različna, zato bo imel tudi novi parlament s tem zakonom še mnogo posla ter je praktično nemogoče, da bi se njegova obravnava zaključila pred koncem 1963. leta. ŠPORTNI AVTOMOBILIZEM Ko boste čitali te vrstice se bosta morda Graham Hill in Jim Clark merila v zadnji letošnji dirki veljavni za naslov svetovnega prvaka. Jim Clark bo še enkrat napenjal svoje sile, da zaključi kot zmagovalec dirko za veliko nagrado Južnoafriške r ‘s unije, ker mu bo le pod tem pogojem uspelo zasesti prvo mesto na lestvici najboljših avtomobilskih pilotov formule ena. Oba voznika »ta postala dirkača bolj po naključju. Graham Hill je neki dan či-tal v časopisu o avtomobilski šoli, kjer se je lahko Vsakdo, ki si je to želel, za ceno enega funta usedel za volan dirkalnega vozila. Ko je le petkrat prevozil progo si je že izbral nov življenj- ski cilj; postati avtomobilski dirkač. Leta 1959 Jim Clark ni nameraval priključiti se mojstrom volana. Njegov življenjski ideal je bil povsem drugačen. Sele leto na to, je prvič imel priliko upravljati enosedežno vozilo in tudi zanj ni bilo več drugih poti. Zdaj se 23-letni Clark in starejši Hill ostro bojujeta za najvišjo čast, čeprav sta v zasebnem življenju dobra prijatelja. Hill ima veliko več upov do končnega uspeha, Clark pa znatno vež bojnega duha in v tej zadnji dirki ne bo odnehal. FORD MOTOR COMPANY (nadaljevanje) Razsežnost ameriške avtomobilske industrije je tako izven normalnih meja, da si mi Evropejci kaj težko predstavljamo,-da Ford Motor C, ki zavzema drugo mesto med ameriškimi proizvajalci avtomobilov, zmore kljub vsej raznolikosti svoje produkcije le toliko vozil kot sama Chevrolet (ki pripada družbi General Motor). Vendar če se mora zadovoljiti z drugim mestom glede številčne produkcije, Ford Motor Company s svojima dvema oddelkoma: Ford Divisio (kateri spadajo znamke Ford in Thun-derbird) ter Lincoln-Merpury Di-vision ki združuje znamke Co-met, Meteor, Monterey in Lincoln, brez dvoma prednjači v proizvodnji cenejših vozil. Leta 1901 je Fordovi družbi u-spelo zgraditi vozila Lincoln, Mercury, Monterey in Ford Galassie, ki so zahtevala prav malo nege. Le vsakih 18.000 kilometrov je bilo treba mazati ležaje. Letos je skoro uspela v nameri, da ne bi bilo niti to več potrebno. Ford Mercury in Lincoln zahtevata mazanje le po vsakih 50.000 km, zameno olja vsakih 7.000, posebno tekočino radiatorja pa vsaki dve leti. Thunderbird pa je že skoro vozilo prihodnosti. - Interval za mazanje je narastel na kar 160 tisoč kilometrov, torej praktično zadošča življenjski dobi vozila. Družba skuša čimbolj poenostaviti vse mehanske sisteme, ki pridejo v poštev pri gradnji avtomobilov in na samih vozilih, s tem so stroški proizvodnje nižji in krog kupcev širši. Letošnja produkcija ni slonela na povsem novih vozilih, ampak je skušala izboljšati že znane modele. Geslo družbe je bilo: Graditi moramo solidna, dolgotrajna in udobna vozila, tako da človek, ki se v njih vozi pozabi, da imajo motor. Trenutno proizvaja naslednje modele družba Ford; cena letna taksa Falcon 2.650.000 106.000 Fairlane 3.000.000 184.720 Galaxie 3.400.000 220.440 Thunderbird 5.000.000 293.870 Comet 2.750.000 106.130 Meteor 3.140.000 184.720 Monterey 3.460.000 328 660 Lincoln 7.200.000 363.435 Vsak model pa ima celo vrsto variant, n. pr. Falcon štiri, Fair-lane 6, Galaxie pa kar 13, da o drugih sploh ne govorimo. V zgornji razpredelnici smo navedli poleg kupnih cen tudi takse, ki jih tovrstna vozila plačujejo v Italiji, to smo storili samo zato, da si ustvarimo vsaj bežno sliko zmogljivosti njih motorjev. I4 3 ? Razvoj avtomobilizma od leta 1938 do 1961 od zgoraj navzdol (na desni strani) ZDA, Francija, Anglija, Nemčija, Italija, Japonska 1 1 Koliko voščil in želja izrazijo ljudje v mesecu decembru drug drugemu! Ustno, a tudi pismeno. Pismenih morda še več. Na tone razglednic gre po pošti po vsem svetu. A na njih so izrazi voščil in želja za srečo, zdravje, zadovoljstvo in vobce za vse, kar je dobrega in prijetnega. Kdo bi mogel presoditi, koliko je v teh voščilih iskrenosti in resnične zaskrbljenosti za vse, kar je bilo zaželeno! Mnogo teh voščil je bolj zaradi navade, ki se je tudi moderni človek ne more, ali tudi noče, otresti. Ali pa voščila po časopisju! Kdo si upa trditi, da želi «vsega dobrega» n. pr. kak mesar, tovarnar likerjev, izdelovalec olja, in še drugi, svojim odjemalcem? In vendar zatrjuje to v svojem voščilu, ki ga je dal objaviti v časopisu. Vse to je navada, globoko v nas vseh vkoreninjena. A najbrž le malokdo pomisli na to, da je ta navada zelo stara in izhaja še iz časov, ko je pračlovek prinašal svojemu božanstvu razne darove, da bi si pridobil njegovo naklonjenost in si izprosil od njega srečo in zdravje, da bi mu pomagal odvrniti pogubne zle sile ter pospeševati rodovitnost in rast. 1 Dandanes se razne šege in obredi, ki so bili nekoč zelo ukoreninjeni, močno opuščajo. Posebno med mestnim prebivalstvom, ki se pravzaprav tudi nekdaj ni zavedalo ne izvora ne pomena običajev, ki so se jih spominjali in jih izvajali, Le še po vaseh, kjer je človek navezan na zemljo in je bil od nekdaj njegov obstanek odvisen od pridelka, kot pri njegovih davnih prednikih, so razne obrede opravljali ob raznih priložnostih, a posebno ob decembrskih praznikih. Njih glavni namen je čarodejen, človek se je želel z njimi ubraniti vsega zlega, odvrniti od sebe in svojih ter od svojega imetja vse nevarnosti v prihodnlem letu, doseči obilen pridelek na svojem polju in rodovitnost nri živini, zagotoviti si največjo možno srečo in še izvedeti za usodo, ki je bo deležen v bližnji bodočnosti on in vsi, ki so kakor koli povezani z njim in njegovim imetjem. ZAKAJ 25. DECEMBER Tudi datum, 25. december, ni bil določen po naključju. Tudi ta dan, ali bolje, čas okoli tega datuma, ima svoj izvor v davni dobi, ko je naš pradavni prednik častil razne naravne pojave kot svoja božanstva. Vsi vemo, da je 22. decembra dan najkrajši in se «obrne Sonce». To je čas, ko se začenja vsa priroda obnavljati, ko se bo začelo novo življenje pri rastlinah in živalih. V vseh verah najsta-rejših narodov, Perzijcev, Fe-ničanov, Asircev in drugih na Vzhodu, so v tem času slavili nastop novega leta. Takrat so prirejali velike, včasih tudi bučne svečanosti, s številnimi obredi. Njih astrologi, ki so bili tudi čarodeji, so z opazovanjem zvezd v tem času določili dan za svečanosti. Naravni pojav prenavljanja prirode in «rojstva» Sonca so ovili v bajko o boginji — materi, ki je rodila dečka — Sonce. V Egiptu je še ohranjeno besedilo slavospevov, ki so jih peli na praznik Izide, žene in sestre boga Ozirisa, deviške matere boga Ora, ki se je rodil 25. decembra. A Macrobio piše, da so Rimljani praznovali osmi dan pred januarskimi kalendami, to je 25. decembra, rojstvo boga Sonca, ki so ga nazivali «Sol invictus» in ki so ga poznali in častili tudi Perzijci pod imenom Mitra. V prvi dobi so slavili rojstvo Jezusovo zelo različno. A nele navadni verniki, celo duhovniki in cerkveni očetje niso bili soglasni ne glede datuma ne kraja njegovega rojstva. Izvečine pa so obdržali poganske proslave ob zimskem solsticiju, to je konec decembra, ob zimskem preobratu. Klemen Aleksandrinec, krščanski filozof, ki je živel ob koncu II. stoletja, je priznal, da so nekateri poznavalci mnenja, da je bil Jezus rojen 30. maja, a da drugi zopet menijo, da je njegov rojstni dar tum 10. januar. Nekateri pa so trdili, da je edino pravi Jezusov rojstni dan 6. januar. In ta datum je tudi v prvih stoletjih obveljal. Kljub temu pa ni bilo med verniki enotnosti pri proslavljanju. Bodisi začetek novega leta kot tudi Kristusovo rojstvo, so tako različno praznovali, da je bila prava zmešnjava. A krščanska cerkev tudi ni mogla zatreti raznih poganskih navad in obredov, ko so ljudje, čeprav so že sprejeli krščansko vero, še dalje častili prejšnje bogove in duhove. Krščanska cerkev je tem novim kristjanom popuščala, ni jim prepovedovala, kolikor se jt le da’o, starih narodnih običajev. A znameniti papež Gregor Veliki je proti koncu VI. stoletja naročil, naj se poganski prazniki spreminjajo v krščanske, in tudi nekatere obrede naj bi prilagodili prejšnjim, da bi se spreobrnjenci laže privajali nove (krščanske) vere. In tako je postal zimski s' icij božič, a tudi nekaterim obredom ob tem praznovanju se pozna, da je njih poreklo v pradavnih, nekr-ščanskih časih. BADN1K ALI BADNJEK Ponekod na Slovenskem so poznali besedo «badmk» in je pomenila bednji večer (vigilia), ko so ljudje bedeli celo noč in pričakovali nastopa praznika. V Beli krajini še dandanes pravijo božičnemu večeru badnjek. Prav tako Srbi. Vendar pa rečejo Srbi tudi glavnji, ki jo položijo na ogenj ha božični večer, bad-njak. Pri nas so tudi imeli navado devati na ogenj na ta večer velik čok, ki je tlel vso noč. Na Goriškem imenujejo to glavnjo božič, v Istri čok ali glava, na Krasu pa tudi božič ali panj. Seveda je bilo takle čok lahko postaviti na ogenj v tistih časih, ko so imeli po vseh domovih odprta ognjišča. Ko so bila polena dobro razžarjena, je bilo kar prijetno sedeti okoli ognja in se pogovarjati. Najraje so si pripovedovali pravljice, da so otroci poslušali skoro brez diha. Vmes pa so trli orehe ali lešnike in pekli kostanj. In domače vino Je tudi moralo biti. Valvazor pa piše, da so ponekod v Istri pri večerji ponujali tlečemu panju ali badnjeku vsake jedi po žlico ali košček. Na Krasu, po Vipavskem in na Goriškem pa so čok «božič» oblivali z vinom. Tudi Bolgari, Nemci, Angleži in Francozi devajo čok na Hiše : ogenj na božični večer. Na Skandinavskem in tudi v Nemčiji so nekdaj v tem času na hribih kurili kresove. Očitno ima ta navada svoj izvor v poganski dobi, ko so ljudje, ne samo pri nas, temveč povsod po svetu, z zažiganjem kresov praznovali praznik rojstva Sonca. Dandanes, pri modernih štedilnikih, in morda celo na elektriko ali plin, je obred s kurjenjem čoka, badnjeka, panja ali božiča, npmogoč. In zato so tudi prav redki, ki vedo, da je nekoč bila taka navada. BOŽIČNO DREVO O božiču imajo tudi po mestih še dandanes navadp postaviti smreko, večjo ali manjšo. Po zmogljivosti denarnice in prostora. In nanjo obesijo na dan pred praznikom razne okraske, pritrdijo lučke ali svečke in sladkarije ter sadje. Svečanost praznika poveča čim bolj pisano in bleščeče božično drevo. A pod samo jelko položijo družinski člani drug drugemu darila. Zavita v pisan papir in zvezana s srebrno ali zlato vrvico. Navada z okraševanjem božične jelke pa ni bila v naših krajih znana od vsega začetka. K nam je prišla iz severne Evrope. Menda je bila neka nemška vojvodinja, ki je leta 1611 okrasila v Briegu prvo božično smreko. Goethe pa je priznal, da je bil zanj nepozaben vtis, ki ga je nanj napravila božična jelka, bogato okrašena in razkošno osvetljena, ko jo je prvič v svojem življenju videl v Leipzigu leta 1765. šele potem, ko je tudi vojvodinja Orleanska velela postaviti v Parizu podobno smreko, se je ta navada polagoma udomačila tudi v južnih deželah. A med severnimi narodi je bila, zlasti med Angleži, okrašena božična jelka od davna v čislih. Dickens je takole podal sliko božičnega drevesa v svojem domu. «Drevesce pritrjeno na sredo Uroke močne deske, je toliko visoko, da stoji le nekoliko nad glavicami otrok, ter se blešči od številnih majhnih svečic in mnogih svetlečih okraskov. Med njimi sta dve prelepi lutki z rožnatimi lički, se zdita kot da se skrivata med zelenimi vejicami. Potem so na drevesu ure, prave ure, ali skoro kot prave, ker se dajo naviti in tečejo. In možički razigrani in veseli, bolj - mikavni kot bi bili pravi, kajti njih glavice, so polne najboljših slaščic. Tam visijo tudi majhni čeveljčki, vrtavke, umetna jabolka, hruške in orehi, a v vsakem od njih je ,presenečenje'. Pri nas so vedno krasili drevesa s pisanimi steklenimi kroglami, srebrnimi nitmi — angelskimi laski, a majhni plamenčki so razigrano poplesavli in se lesketali v njih...> DIM, VODA, ROPOT Morda je še kje v navadi, da preganjajo zle duhove, čarovnice, hudobne uroke in zle čare s kajenjem, kropljenjem z blagoslovljeno vodo in s streljanjem. Po navadi oprar vi ta obred hišni gospodar, in sicer na večer pred božičnim dnem, pred Novim letom in pred tremi kralji. Že naši davni predniki, stari Slovani, so se na ta način zavarovali pred temi hudobnimi silami. Zažigali so brinjeve veje in je pomagalo. No, njih potomci so uporabljali v ta namen še učinkovitejša sredstva: blagoslovljen les in blagoslovljeno vodo. Z obojim obhodi gospodar vse prostore svoje domačije. Ponekod ob takih priložnostih tudi streljajo. Sicer pa poznajo ta «obred» tudi po me- stih. In še v obilni meri. Kadar pa ni pri roki strelne priprave, pomaga tudi kaj drugega, vse, kar povzroča ropot. Cim hujši je ropot, tembolj je učinkovit, čarovnica, ki bi morda nameravala k tisti hiši, si bo po takem ropotu ali streljanju, dobro premislila. Rajši 1o bo ucvrla čim dlje od tam. VEDEŽEVANJE Kdor hoče vedeti, kakšno bo vreme v prihodnjem letu, (Nadaljevanje na S. strani) VODORAVNO: 1. geometrijski lik, 5. tiran, 7. mesto na Češkem, 8. kratica za ljudski odbor, 10. izmeček ognjenika, 11. proga, trak; jermen. 12. žensko ime, 13. upanje; žensko ime, 14. znak za silicij, 15. zvezda repatica, 16. vrsta živega bitja, 18. izdelan iz zlata, 19. nasprotno od napolnim, 26. država v Aziji, 27. začetnici slovenskega pisatelja (Testament), 28. industrijska rastlina, 29. veznik, 30. kratica za avtonomna pokrajina, 31. zveza, združenje, 32. vrsta metle, 34. palica, v katero so vrezovali znake za dolgove. NAVPIČNO; 1. domača žival, 2. glavno mesto sovjetske republike Letonske, 3. osebni zaimek, 4. kratica za glavni odbor, 5. majhen tram, 6. nasprotno od hrapav, 7. vrsta zabave, 9. bodeča rastlina, 11. razum, 13. nerabljena, 15. debela palica, drog, 17. kratica za Ljubljanski zvon, 20. letni čas, 21. vrsta zastave, 22. vodna žival, 23. AK, 24. črnogorski pesnik (Gorski vijenac), 25. ribje jajčece, 29. kilogram, 31. kralj živali, 33. kratica za mestni odbor. ■ ■■ ■ M Veljaven od 6. do 12. januarja OVEN (od 21. 3. do f tv\ 20. 4> Ugodne fi- [ \ nančne perspektive l Jr***^y ) povezane z nekoliko \ J drzno pobudo. Vide- —S li boste neko drago osebo. Zanimiv večer. Prijetno družinsko okolje. BIK (od 21. 4. do ,20. 5.) Negativni \ vplivi pri senttmen-I talnih odnosih. Varujte se prenaglje-— nih odločitev. Fi-nančno-gospodarski položaj se bo izboljšal DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Pri srčnih stvareh nič posebno novega, vendar bo teden v celoti prijeten. Pri delu se je treba nekoliko bolj potruditi in uspeh ne bo izostal. ^----^ RAK (od 21. 6. do / f 22- ?•) Ne pustite I Ctitìk.'i A se vplivati od ose-l J be, ki bi rada u- \ 'J stvarila zdraho, če ' ne boste takoj u-krepali, lahko neki dober posel spodleti. Opreznost glede nasprotnikov. ---s. Lev (od 23. 7. do / \ 22. 8.) Nič ne bo s ( ) sestankom. Ne pod- t j pisujte pogodb za V y dolge roke. Nujne -------- stvari j e treba urediti člmprej in ne puščajte za Jutri, to kar lahko storite danes. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pozor na srčne tegobe: srce bo krepkeje zabilo, ne da bi sl to pričakovali. Na delu teden miren, brez pomembnejših novosti. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Po vsej verjetnosti ste I pred odločilnim sentimentalnim dogod- kom in se bo treba odločiti. Neki vaš načrt se bo uresničil, vendar ne povsem brez truda. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Teden bo nekoliko razburkan in boste morali urediti različne stvari. Prijetne vesti glede neke zadeve, ki je dokaj zapletena. y------ KOZOROG (od 22. f i\ 12. do 20. 1.) Na [ A ! sentimentalnem pod-l ) ročju ne bo preveč \ 'y sreče in se razni na-------črti ne bodo uresničili. Na delu pa vse izredno u-godno in so vam zvezde naklonjene. ^\ ŠK< &)t mo: ŠKORPIJON (od 23. do 21. 11.) Izkoristite prosti čas, da uredite prijeten dom. Zelo dobre možnosti za umetniške dejavnosti. Prejeli boste ugodne vesti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Temni oblaki na srčnem obzorju se bodo umaknili prijetnemu razpoloženju in objemu z drago osebo. Finančne zadeve se bodo pričele ugodno reševati. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Včasih je treba naglo ukrepati, da ne izbeži ugodna priložnost. Treba bo urediti neko materialno stvar, kar se vam bo posrečilo. Maksove dogodivščine » IW. oT o l. X- L 5. d o- e- K. n. Politično in sindikalno zatišje se je iz božičnega tedna zavleklo tudi v novoletni, tako da nimamo tudi tokrat kaj poročat’ o tem. T>» »-••!-- -o {Xru. žinskega «obdarovalnega vala» za božič smo prešli sedaj v javno dobrodelnost z dr- žavotvorne «befane», ki deli zavoje otrokom uslužbencev krajevnih ustanov, policistov, fi-nancarjev itd., kar kaže, da se globlje zakoreninjeni običaji ne dajo iztrebiti ter da diši pri nas »befana» še vedno le bolj po birokraciji. Kot vsako leto pa je bil novoletni čas čas obračunov. Predvsem so ugotovili, da trgovinski pristaniški promet skozi Javna skladišča nazaduje, saj je znašal v primeri z letom 1961 kar 158.000 ton manj. Celotni pristaniški promet se je sicer kljub temu zvišal za 6000 ton na 5.180.000 ton, kar pa je treba pripisati povečanju števila industrijskih podjetij v zavel j-skem industrijskem pristanišču, saj se s tem veča množina pripeljanih surovin, zlasti pa nafte. Ker smo že pri industrijskem pristanišču, naj povemo, da obratuje sedaj v njem že 66 podjetij, ki zaposlujejo okrog 4.600 delavcev. V gradnji je 22 podjetij, za gradnjo novih pa so nakupili že 13 stavbišč. Statistični podatki tudi kažejo, da so bile v decembru prodaje na drobno zelo živahne, k čemur je pač pripomogla 13. plača, ki so jo trgovci z bučno in, rekli bi, «psihološko» dobro zadeto reklamo do kraja «postrgali». Statistika nam tudi pove, da smo lani več jedli, zlasti sadja in zelenjave, pa tudi mesa. Manj pa je bilo na naših mizah rib, rakcev in lupinarjev in ravno ob praznikih se je sprožilo glede rib občino in trgovci na debelo prerekanje, kdo je kriv za naraščanje cene. Ko so malce pokukali v skladišče trgovcev z ribami, so našli v njih nakopičenih precej rib žlahtne vrste. No, trgovci so bili prisiljeni vreči te ribe na trg, tako se je vsaj nekoliko znižala cena: za «orade» ha primer, od 2.400 na 1.600 lir kg. Teh rib prihaja precej carine prostih iz Jugoslavije izključno za tržaški trg, pa jih trgovci raje pošiljajo naprej v Milan. Lani smo pokadili tudi več cigaret, čeprav je šlo mnogo več Tržačanov čez mejo in si tako oskrbelo dovoljeni «paketič». Ker smo že pri tem, pa nar pišimo, da se je lani zelo zvišalo število prehodov čez mejo: s propustnicami in s potnimi listi. Skupno je bilo teh prehodov 8.014.856, od katerih 5.876.696 s propustnicami in 2.137.860 s potnimi listi. Število prehodov s propustnicami se je povečalo za okroglo 948.000 s potnimi listi pa za 375.000. Podatki so ugodni tudi glede nalezljivih bolezni. Lani namreč niso ugotovili nobenega primera otroške paralize. Pasivna Pa je bila bilanca med številom rojenih in umrlih, saj je umrlo okrog 900 ljudi več, kot se Jih je rodilo. V zakonski jarem pa se je vpreglo približno enako število parov kot lani. Kar se bodočnosti tiče, niso obeti nič kaj rožnati. Ker menijo, da bo imelo podjetje A-cegat okrog milijardo primanjkljaja, nam nameravajo zvišati cene voznin na tramvajih in drugih mestnih vozilih, a podražiti hočejo celo vodo. Prvi važen sklep, ki je bil Po novem letu sprejet na Goriškem, je ustanovitev tehničnega odbora za industrijski razvoj naše pokrajine, ki še daleč zaostaja za drugimi pokrajinami, katere so bile deležne «gospodarskega čudeža». Začasni komisar trgovinske zbornice dr. Vincenzo Palisi je v tem odboru predsednik, čia-ni pa so: predstavnika zveze Industrijcev za Gorico Pierino Guerra in inž. Francesco Cac-Cese, predstavnika industrijcev iz Tržiča inž. Mario Bagon in Evelino Began ter dr. Edmondo Candutti za TOI. Za tajnika je bil določen dr. Giorgio Eerlan. Odbor, v katerem so sami strokovnjaki, ima nalogo, da Poišče vse poti in izkoristi vsako možnost za naglejše napredovanje industrijskega razvoja v Gorici, Tržiču in na Goriškem na splošno, da bi tako dohiteli naprednejše pokrajine iz padanske nižine. Zadeva z gradnjo poslopja Za slovenske šole v Gorici je Urejena v toliko, da bo županstvo imelo osnovo za nadaljuje postopanje v zvezi z izvajanjem idejnega načrta. Svetovalci so namreč odobrili Predlog odbora za finansiranje dela, ki bo stalo 275 milijonov, vendar pa so priporočili, naj se poišče primerna lokacija. Svetovalec Zuliani je v svojem govoru poudaril pravilnost ukrepa o gradnji poslopja, vendar pa Je pripomnil, da se mora poslopje srednje šole zgraditi v slovenskem Okolju, kjer so tudi prometne zveze. Najprimernejši je severni del mesta, kjer sta tudi o-ba šolska zavoda, Dijaški dom in Alojzijevišče. Osnovni šoli in vrtca pa morata biti dva, v severnem in južnem delu mesta. Odvetnik Sfiligoj je prav tako pripomnil, da se mora poiskati primernejša lokacija, medtem ko je svetovalec Miladin čeme predlagal, naj se vnese v zapisnik predlog za gradnjo poslopja v krar ju, kjer prebiva slovenska manjšina. Med športniki je vzbudilo pozornost boksarsko srečanje med goriškimi boksarji in člani boksarskega kluba «Odred» iz Ljubljane. To je bilo prvo srečanje take vrste na Goriškem. Uspeh je bil popoln tudi s finančne strani, saj je bila dvorana v športni palači na Rojcah do kraja napolnjena z občinstvom, ki je prišlo tudi iz drugih krajev. Zmagali so domačini, povratno srečanje pa bo februarja v Ljubljani. Omenimo naj, da se je tudi občinstvo pri tej tekmi obnašalo športno ter je vse poteklo v redu. Tako je bil tudi v Gorici prebit led za večja mednarodna srečanja tudi s Slovenijo in upamo, da bo do podobnih srečanj prišlo letos tudi na drugih področjih. Prehod iz starega v novo leto je bil tudi na Goriškem precej vesel. Mraza ni bilo hudega in zato je zlasti mladina napolnila plesne dvorane. Zelo dobro je uspel ples Slovenske prosvetne zveze v Prosvetni dvorani v Gorici, kjer je bila zlasti številna mladina iz naših vasi. Tudi po drugih krajih so imeli plesne zabave. Meščani pa so šli v večjem številu v Novo Gorico, kjer so bili polni tudi vsi gostinski lokali in je zlasti pred Park hotelom in restavracijo bilo toliko goriških in tržaških avtomobilov, da so bili skoro v zadregi za parkirni prostor. Za zaključek naj še omenimo maloobmejni promet na goriškem področju, pri katerem je bilo lansko leto v obeh smereh 1 milijon 300.000 prehodov, ali nekaj več kot prejšnje letp. Manjši je bil promet na področju Beneške Slovenije, kjer so lani zabeležili 138.000 prehodov. RAZGOVOR S TAJNIKOMA KMEČKE ZVEZE IN ZVEZE MALIH POSESTNIKOV Osnovno vprašanje za obstoj in razvoj našega kmetijstva je dvig delovnega dohodka Lansko leto je bilo zelo slabo zaradi vremenskih neprilik • Nezadostno razumevanje oblasti Še vedno kup nerešenih problemov ■ Delovanje obeh strokovnih organizacij v prid kmetijstva Qb začetku novega leta je po- ( stim, ki je še ne uživajo. Tudi trebno, da malo pogledamo nazaj in da si napravimo načrt za naprej. Namesto dolgega članka bomo objavili razgovor, ki smo ga te dni imeli s tajnikom Kmečke zveze inž. Pečenkom in tajnikom Zveze malih posestnikov Grbcem. Kakšno je bilo leto 1962 za naše kmete in tukajšnje kmetijstvo? Lansko leto je bilo izredno slabo zlasti zaradi vremenskih neprilik. Prvi udarec je bil podaljšanje zime in s tem zakasnitev vsake rasti. Sledila je toča, ki je prizadela pas od Bar-kovelj do Vrdele in Gropade in je napravila od 40 do 100 odstotkov škode v vinpgradih, približno 40 odst. pa na drugih kulturah. Pritisnila je suša, ki je zajela vse področje in vse kulture, najbolj pa so bili prizadeti vinogradi, travniki in pašniki, ki so podlaga tukajšnjega gospodarstva. Po našem mnenju znaša škoda približno 1 milijardo lir. Kmetje do sedaj niso dobili še konkretne pomoči razen malenkosti zaradi toče. Predvideva se, da bodo razdelili prispevke iz nabranega fonda, ki znaša 15 milijonov lir, v obliki krmil in drugih sredstev. Ali je preteklo leto prineslo našim kmetom tudi nekaj dobrega? V okviru zelenega načrta se je nadaljevalo z dovoljevanjem prispevkov, ki so jih bili deležni nekateri kmetje. Ugotavljamo pa, da je postopek bolj o-težkočen kot prejšnja leta, S 1. julijem so bile povišane pokojnine kmetom od 5.000 na 10.000 lir, medtem ko so napredne organizacije zahtevale 15.000 lir, obenem pa so se poostrili pogoji za vpis v bolniško blagajno in za priznanje pokojnine ti- Razmišljanja Delovno ljudstvo se že od pam- | A pri tem je pozabil, koliko-tiveka težko bori za svoj obstoj, krat so njegove prošnje že sputitene le z delom, ampak tudi proti ’ J' “ -J -1 ! krivicam, ki mu jih je naprtil vsakokratni družbeni red in ga na ta način izkoriščal. V teku stoletij se je spremenila le oblika, bistvo izkoriščanja pa je ostalo, v lanskem letu niso bili rešeni številni pereči problemi, med katerimi je tudi vprašanje cene mleka. Iz vsega tega sledi, da je leto 1862 našim kmetom prineslo več slabega kot dobrega. Kakšen je bil odnos pristojnih oblasti do kmetij stva? Zdi se nam, da oblasti ne morejo še priti do spoznanja, da je v naših pogojih kmetijstvo potrebno dosti večjega razumevanja. Kakšno je bilo delovanje Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v lanskem letu? Lani je imela Kmečka zveza svoj redni občni zbor, ki je dobro uspel in je velikega pome- na za nadaljnje delovanje te organizacije. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov sta se vsak dan zanimali za reševanje številnih skupnih in osebnih zadev ter za rešitev perečih problemov, ki se tičejo našega kmetijstva. Imeli sta skupne odboro-ve seje ter mnogo sestankov po vaseh. Glede vprašanja cene mleka pa je prišlo do skupnega sestanka z organizacijo iz Ul. Roma in sklepa za enoten nastop. Kateri so najbolj pereči problemi kmetijstva, ki bi jih bilo treba v tem letu rešiti? Na dnevnem redu je zdaj še vedno vprašanje cene mleka. Prav tako je še vedno pereča vprašanja učinkovitejšega izvajanja zelenega načrta, razlašče-vanja zemljišč, zastopstva kmetov v raznih komisijah, vpraša- iiiiifiiiiiiiisffiiiiiiMmimniitiiiiiiHHiHiiinmiiiiiuiMiiiiiitiiiiiiimniiiiitimniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmmiii Oljarna v Mačkovljah čeprav ne v nekdanjem merilu. Dokaz je na dlani: na eni prekomerno bogastvo, na drugi skraj. no siromaštvo. Danes ni več sužnjev rimljanskih patricijev, ni podložnikov srednjeveške zemljiške gospode, ki bi kmetom samovoljno nalagala razne služnosti (desetino, tlako i. e.) Kmet je samostojen! A ta samostojnost je le navidezna. Za to skrbi izkoriščevalni kapitalistični družbeni red, ki z denarnim gospodarstvom kaj lahko in kot polip razprede svoje tipalke na vse strani. Razen dajatev (davki, doklade, takse i. dr.), ki jih vsi prispevamo za kritje skupnih (državnih) potreb, so še druge in mnogo večje, sicer nikjer zapisane, a življenjsko nujne. Pobere jih trg. Ta beseda označuje razne nakupe (hrana, obleka i. e.) in prodajo. Na trg smo torej navezani kot potrošniki in hkrati tudi kot proizvajalci. V zadnjo skupino spada kmetijsko gospodarstvo. In prav to je prej imenovani polip, je zanka, ki ga tako davi, saj je kmet prizadet dvostransko: pri nakupu in prodaji. Se pravi, da drago kupuje in poceni prodaja. To nesorazmerje, ki stalno narašča, — siici Škarjam, ki se na eni široko razpno, na drugi pa prav toliko stisnejo. To pomeni, da se večajo kmetove dajatve drugim gospodarstvom, predvsem pa trgovini in industriji. Tej navidezni samostojnosti našega kmetijstva rečemo moderno suženjstvo. Kmet je v njej vzdržal le s svojo vzdržljivostjo, pridnostjo, skromnostjo, z velikimi odpovedmi i. e., a je končno sprevidel, da ne more biti kos tem bremenom. Ni čudno, če ga je v takih pogojih temeljito upognil le malo krepkejši gospodarski sunek, takšen kot je bila lanska suša, ki je prizadela vse kmetijske stroke, a še najbolj živinorejo. Naš kmet je uvidel, da nima sred. štev (rezerve), ki bi mu krile veliki primanjkljaj. Tedaj se je o-glasil kot ni njegova navada in terjal od ustreznih organov, da se zanj resno zavzamejo ter izdat-no priskočijo na pomoč. Za to ima vso pravico, ki mu pritiče kot državljanu in proizvajalcu najpomembnejših dobrin, pritiče m), tudi zaradi dejstva, da ,ie že verigo let vsestransko skrajno za- variši. postavljen, 1 le v dim in obljube od strani merodajnih krogov v pozabo. Spričo tega in dejstva, da se ni v tem pogledu bistveno nič spremenilo, se ni čuditi, če se je tudi tokrat končalo tako neuspešno; pač pa se mora poznavalec naših prilik čuditi, da kmetje niso malo večji realisti. Glede tega naj navedemo besede nekega tržaškega kmeta, ki dobro pozna naše razmere: «Kmetje smo še vedno kot otroci: preveč verujemo. Dolgoletne izkušnje nas niso spametovale. Se vedno se v stiski obračamo na tisti naslov, kjer smo bili že tolikokrat opeharjeni Kaj se je svet za nas kaj spremenil? Prav niči Pa recimo, da bi vsakdo od nas dobil nekaj desettisočev podpore. Alt bi to pomenilo izdatno pomoč? Vedno trdim in bom trdil, da nas ne bo nihče rešil, če se ne bomo sami s svojim res naprednim go. spodarjem in povezani v svojo stanovsko organizacijo. V svojo, pravim, to je v organizacijo malih in srednjih kmetov, ne v ono veleposestnikov, ki ne spadajo k nami Posnemati moramo delavstvo; ono si služi kruh s svojimi sposobnimi rokami, svoj položaj pa si izboljšuje s svojimi sindikati. Delavci bi bili siromaki kot so bili nekoč, če bi ne bili tako organizirani. V tem je njihova ogromna sila, ki jo morajo upoštevati delodajalci in država. Rekel sem, da si moramo pomagati z naprednim gospodarjenjem. Na to sem mislil, ko se je vnela borba za višjo ceno mleka. Kdo more pričakovati, da bo oblast po-sredovala za izdatno povišanje cene mleka? Mislim, da bi bilo veliko bolj uspešno, če bi si bolje v°-di li svoje gospodarstvo in ga ure. dili našim razmeram primerno. Pra. V Mačkovljah prav blizu cer-’ kve je hiša, v kateri je oljarna, ki je last vaške srenje. Ko smo te dni prišli v vas, ni bilo težko ugotovili, kje je oljarna. Zagledali smo namreč gosto paro, ki se je kadila skozi vrata in okna. Mačkoveljska oljarna je zelo stara, saj je vsa okolica zelo znana po oljčnih nasadih, že iz starih časov. Vaščan Ivan Smotlak, ki že pet let neprenehoma dela v tej oljarni, nam je povedal, da so letos oljke bolj slabo obrodile zaradi velike suše. Oljke so pripeljali kmetje največ iz Mačkovelj potem iz Prebenega, Boljunca, Doline, Krogelj, Boršta, Ricmanj, Za. brežca, Loga, od Domja in celo iz Križa. Oljarna deluje že več kot deset dni in delo bo šlo naprej še približno dvajset dni. V mačkoveljskl srenji so mnenja, da bo treba oljarno modernizirati, zlasti če se bo pridelek povečal, ker je to v vsej okolici edina oljarna, odkar oljarna dolinske srednje ne obratuje več. CCROVLJE V novembru smo imeli pri nas 14-dnevni večerni kmetijski tečaj, ki so ga vaščani radi obiskovali in poslušali nauke in nasvete dr. Baše. Nismo več kot naši predniki, ki so se zanašali le na svojo pridnost in skromnost ter kmetovali po izročilu svojih prednikov. Ne le vidimo, tudi čutimo, kako močno so se razmere spremenile in terjajo od nas veliko znanja. Za to pa bi bili potrebni daljši kmetijski tečaji. Obljubljeno je bilo, da bodo po pravili obe občinski poti, ki vodi. ta iz naše vasi. Občinski svetovalec Pipan se je zavzel za ureditev poti proti Mavhinjam, za kar smo mu hvaležni. nje strokovne izobrazbe, plačila odškodnine zaradi vremenskih neprilik in zaradi vojaških vaj itd. Razen vsega tega pa je osnovno vprašanje, od katerega je odvisen obstoj in napredek tukajšnjega kmetijstva, dvig delovnega dohodka v kmetijstvu, kar se lahko doseže le z novimi proizvodnimi postopki in z izboljšanjem socialnih razmer na vasi. Samo po sebi je umevno, da se to ne bo moglo doseči brez znatne podpore in večjega razumevanja oblasti. Kakšne načrte imata za to leto Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov? S tem, da smo našteli številna nerešena vprašanja, smo nakazali naše naloge in bodoče delovanje. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta še naprej delovali v korist svojih članov, vseh kmetov na splošno in za obstoj ter napredek kmetijskega gospodarstva. Nadaljevali bosta s svojimi napori, da se bo kmetijstvu na našem področju priznala vloga, ki jo ima in jo mora imeti, da bodo naši kmetje imeli besedo pri reševanju kmetijskih vprašanj, da se bo začela izvajati prava politika v kmetijstvu. Za dosego tega cilja pa je potrebno tudi sodelovanje vseh kmetov. S temi načrti stopamo v novo leto in želimo vsem našim kmetom, da bi bilo boljše kot lansko. Slovo od Julijana V petek popoldne je bil v Trebčah pogreb mladega učitelja Julijan* Colauttija, ki je ob zori novega leta utonil v Kopru. Krsto s posmrtnimi ostanki so nesli na ramenih domači fantje Na čelu povorke so bili učenci 5. razreda osnovne šole na Proseku» kjer je Colautti zadnjič poučeval PREBENEG SKEDENJ Marija Žerjal BOLJUNEC Od starega leta smo se poslovili in pozdravili novo leto v raznih lokalih, največ gostov pa je bilo v novem Zerjalovem baru «Na gorici», ki so ga odprli za božične praznike. Na silvestrovanje je prišlo v našo vas tudi lepo število okoličanov in Tržačanov. Vsi vaščani želimo, da bi v novem letu dobili filobusno zvezo s Trstom. Po vasi se že govori, da se skupina domačinov že na skrivaj pripravlja za pustno praznovanje, ki je v naši vasi stara tradicija. Letos nam obetajo še večje presenečenje kot lani, ne samo za pustov pogreb na pepelnico, ampak od pustne nedelje naprej. Več bomo poročali, ko bomo nekaj več zvedeli o pripravah in sporedu, ki bo vsekakor zanimiv in bo zadovoljil domače in tuje goste. RICMANJE V petek popoldne smo na doma. čem pokopališču pokopali pokojno Antonijo Kuret vd. Petaros, ki je bolehala že dalj časa. Pogreba se je udeležilo dosti ljudi iz naše vasi in iz Boršta. Mož pokojne Antonije je bil namreč iz Boršta, preselil se je v našo vas po poroki, umrl pa je pred nekaj leti. Naj ji bo lahka domača zemlja. vimo, da je živinoreja podlaga na. šepa kmetovanja. In to je tudi resnično. Gre za mleko, meso in gnoj. Brez živine ni našil\ kmeti). Jaz mislim, da so proizvajalni stroški naše živinoreje tako visoki zato, ker je krma draga. Draga pa je predvsem zato, ker je slaba in slaba pa zato, ker nismo Se poskrbeli za kaj boljšega: za boljšo kr. mo in njeno večjo količino. Ko bomo izboljšali senožeti in z njih vozili dosti bolj tečno krmo; ko bomo z niih — tudi z opuščenih ~ pripeljali domov detelio, mešanice dobrih trav in drugo hranljivo kr. mn, bodo stroški padli za mleko in meso. Dobra krma, to je glavno A v tem nismo Se ničesar ukrenili Takšno te moje mnenje» Mi'limo, da so tega mnenja tudi mnnei drugi njegovi stanovski to- J. F. BORŠT Starejši vaščani so silvestrovali v vaški gostilni, mladina pa je šla na zabavo in razvedrilo v razne kraje. Zdaj imamo na razpolago malo več časa in bi si želeli kakšno zanimivo predavanje; dekleta pa bi rada imela gospodinjski tečaj. Upamo, da se bo kdo spomnil tudi na našo vas. Zdaj ima naša vas enega prebivalca več. Na Silvetrovo je namreč v porodnišnici glavne bolnišnice Milka Rapotec, po domače Sanci-nova, povila krepkega dečka, ki so mu dali ime Marko. To je bil zadnji porod v tržaški porodnišnici v lanskem letu. Prvorojen-ček in mati se počutita dobro in sta že prišla domov. Oče Pepi je zelo zadovoljen, da je dobil sina, njegov prihod pa je razveselil tudi staro mamo in tete. Srečnim staršem čestitamo, malemu Marku pa želimo vse najboljše v njegovem življenju. Mešani pevski zbor prosvetnega društva «Primorec» je pel žalostinke. godba pa je med pogrebom igrala žalne koračnice pnmr — ■' • •+ " "•■'•'■«to* ••• ' -u‘ ••'**« ■ ■ Ili Ganljivega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi iz bližnjill bi dajnjib vasi ter iz mesta, ki so imeli radi mladega učitelja zaradi njegovega značaja in prosvetnega delovanja. Tako velika udeležba n* pogrebu, številni venci, govori ob odprtem grobu in izrazi občutenega sožalja so pričali o hvaležnosti otrok, mladine in odraslih svojemu dobremu in požrtvovalnemu učitelju. Naj mu bo lahka zemlja NADALJEVANJI S 3. STRANI Srenjska hiša je že dograjena. V njej bodo poštni urad, ambulanta in uprava srenje. Medtem pa je v teh prostorih že dvakrat imel vaje pevski zbor domačega prosvetnega društva, ker je društvena dvorana v zelo slabem stanju. Mar jo bomo pustili, da bo propadla , in da bomo gledali ruše. vine? TRNOVICA Za božične praznike je posestnik Pavlina obesil na svoj «porton» bršljanovo vejo. Je to novost za naše bližnje in ostale spodnjekra-ške vasi. Čas je vse sprevrgel. Sicer pa je za pivca v vsakem letnem času glavno zdrava in pristna domača kaplja; pravijo, da ta ne teče za pivcem, danes celo ne. ' iajijii .Ji» V sredo popoldne smo položili k večnemu počitku pokojno Marijo Žerjal roj. Maver. Kako je bila priljubljena draga pokojnica, je pričalo veliko število Skedenj-cev ter meščanov in ljudi iz raznih vasi, ki so jo spremili na zadnji poti. Pok. Marija Maver se je rodila v Boljuncu 20. 9. 1887. Leta 1909 se je poročila z vaščanom Antonom Žerjalom. V zakonu je povila pet otrok, od katerih so še trije živi. Leta 1918, ko je bil mož še v vojski, se je s svojimi otroki preselila v Skedenj. Kot pridna gospodinja je vedno delala, da je doprinesla svoj delež pri vzdrževanju svoje družine. Dolgo let je delala in nosila prodajat v mesto včasih zelo znane in okusne škedenjske «bige». Kot skrbna mati in zavedna Slovenka je vzgojila svoje otroke v ljubezni do materinega jezika. Po. kojnica je bila ena izmed najstarejših čitateljic 'in naročnic našega dnevnika, tn sicer od leta 1945. Tudi letos je že redno plača, la naročnino. Rada je brala slovenske knjige in v Skednju ni bilo predstave, ki se je ne bi udeležila. Pred kratkim je rekla hčerki, da bo šla pogledat tudi zadnjo igro našega gledališča sKakor se štorklja zabava», žal pa je ne bo videla. Pokojna Marija je bila vedno veselega značaja, od lanskega junija, pa se je spremenila, in sicer po smrti svoje hčerke Ljudmile, ki se je ponesrečila 31. maja v daljni Avstraliji. Vd takrat je vedno mislila na hčerko, ki je ne bo več videla. Mislila je na male otroke, ki so ostali brez matere. Ta skrb in misel sta bili vedno v njenem srcu, tako da je še nekaj noči pred smrtjo sanjala, da jo je klicala njena pokojna hčerka. Naj v miru počiva in naj ji bo rahla domača zemlja: sorodnikom pa izražamo naše globoko sožalje. M. M. Zadnje pismo ra Tvoj morilski načrt uspeti. In natanko pravi čas si si izbrala — čas plime. Na vse si mislila — skoraj na vse. Samo na nekaj si pozabila: na mojo beležnico in moj svinčnik. Tako sem ti lahko napisal tole pismo, preden je plima popolnoma prekrila obalo. Tako, zdaj je prišel čas. Zbogom. Sandra! Upam, da bo prišlo tole pismo po pravi poti v Tvoje roke. Tedaj boš vedela, kakšne občutke ima človek, ki sedi v pasti. Pozdravlja Te Tvoj mož, ki si ga umorila. Richard Colton.» * * * Sandra je počasi dvignila svoje oči s pisma. «Kako ste lahko nasedli takšnemu triku? je dejala zaničljivo. «Pismo je vendar ponarejeno.» Kriminalni komisar je mir no vzel pismo. «Zaliv in tisto skalo smo si dobro ogledali,» je dejal hladno. «To mi je vseeno. Richard tega pisma sploh ni pisal.» «Odločitev glede tega bova raje prepustila izvedencem za rokopis. Eno pa drži: pismo nam Je prinesel na policijo neki ribič.» Sandra se je prisiljeno nasmehnila: «Ribič! To Je vendar smešno! In zaradi tega ste me poklicali sem?» Komisar je skomignil z rameni. «Pismo Je naslovljeno na vas. Napisano je na listih, ki so iztrgani iz beležnice vašega pokojnega moža. Poglejte, prosim, kako je pismo zvito — in oglejte si tele rjave madeže pa njem....» Izvlekel je predal in vzel nekaj iz njega. «Madeži od kave!» je dejal mirno. «Pismo Je tičalo zvito v tej termovki, gospa Colton. Tole termovko boste vendar * prepoznali. Sami ste jo kupili, j preden ste se s svojim možem | odpeljali na dopust....» Seženj zemlje Baklanova. Zato postane ta knjiga bralcu, že po prvih straneh topla, domača in zaradi iskrenosti prikupna. To pa je vendar veliko, čeprav morda pogrešamo tistih zapletov in razpletov, ki bi jih vsak roman moral imeti, tistih poglobljenih študij človeških usod in listih notranjih konfliktov, ki so gibalo dogajanj. Roman «Seženj zemlje» je namreč ostal preveč na površju, včasih celo na reportažnem slikanju dogodkov. Je pa seveda napisan zanimivo in živahni. Pisatelj pripoveduje o častniku — roman je vsekakor avtobiografski — ki se z manjšo skupino vojakov nahaja na desnem bregu Dnjestra, medtem ko se glavnina sovjetske vojske nahaja še na levem bregu. V letu 1944 je, v jeseni, in mostišče, ki ga drži skupinica vojakov, pomeni pripravo za sovjetski prehod čez reko. Kljub hudemu nemškemu pritisku vojaki vzdržijo in se ne umaknejo. Ko pa se nekega jutra prebude, ni sovražnikov nikjer več. Umaknili so se, ko se je pod pritiskom na severu zamajala cela frontna črta. Tako je roman pravzaprav le izsek, majhen izsek iz velike vojne, opis usod nekaj vojakov na koščku, sežnju zemlje ob Dnj estru. V roman je pisatelj vpletel, oziroma rahlo nakazal, ljubezensko zgodbo, prav tako brez patosa in sentimentalnosti. Tako je «Seženj zemlje» kot roman o človeku v vojnem času, odkrito napisano delo iz katerega odseva stvarna resničnost. Kaka izredna stvar sicer ni, je pa dovolj kvaliteten in tudi zanimiv, da ga je vredno prebrati. V slovenščino je delo prestavil Branko Avsenak, čedno opremo pa je knjigi prispeval Janez Vidic. Nadaljevanje s 4- strani Novoletni običaji naj opazuje vreme v 12 dneh od sv. Lucije do božiča. Kakršno vreme je namreč teh 12 dni, tako bo vseh 12 mesecev novega leta, prav tako po vrsti, kot so dnevi. Vsak dan pomeni en mesec. V teh svetih nočeh, verujejo ponekod, se živina pogovarja o tem, kar se bo v novem letu dogajalo v domači hiši. Podobno kot o kresu. Ponekod lahko to pogovarjanje sliši vsakdo, da le pride o pravem trenutku blizu. V nekaterih krajih pa sliši samo tisti, ki ima pri sebi praprotno seme. Nekoč je bila za dekleta največja skrb, kakšnega moža bo dobila in kdaj, ali, če ga sploh bo dobila. Poleg normalne taktike in strategije, svojstvene večini žensk, so se dekleta zatekle še k vedeževanju. A to je bilo izvedljivo samo na sv. večer. Takole pravi o tem «gori-ški slavček» Gregorčič v svoji pesmi: «Pod goro gre dekletce mlado, ko svet obhaja sveto noč spoznalo bi v potoku rado, kaj višja jej namenja moč.» Dekle, željno moža, se nagne nad vodo in tam ugleda podobo, iz katere potem sklepa kakšen bo, kaj bo ali pa, če sploh bo.... Razbeljen svinec, ki se vlije v vodo tudi nudi nekaj podatkov o bodočem možu samskega dekleta, če pa ni pri roki svinca, se doseže e-nak uspeh z jajčnim beljakom ali pa z raztopljenim voskom. Znamenje, da se bo dekle omožilo v novem letu, so ti* di polena, ki jih na božični ali Silvestrov večer sama prinese iz drvarnice. Mora pa tam polena naglo zagrabiti in brž steči v kuhinjo. Tam polena preštejejo. če so na p» re, je to zanesljivo znamenje, da bo deklica v novem letu dobila moža. Vreme včeraj; najvišj-a temperatura 10.3, najinižja 6.5, ob 19. url 10; zračni tok 1005 pada, veter 5 km, 'jugovzhodnik, vlage 90 odst., padavin 14.9 mm, nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9.4. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 6. januarja C Trije kralji Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49.. Duna vzide ob 13.57 in zatone ob 3.44 Jutri, PONEDELJEK, 7. januarja Zdravko OB STALNEM NARAŠČANJU CEN Občina bi morala ustanoviti lastno nabavno ustanovo S pomočjo Delavskih zadrug bi lahko vplivala na raven cen in omogočila tudi zasebnim trgovcem na drobno bolj ceneno nabavo blaga Zdi se, da se je polemika med dajo brez izrednih profitov, ki jih občinsko upravo in trgovci na debelo z ribami za sedaj polegla, in sicer z zadnjo izjavo Združenja trgovcev, v kateri je poleg drugega rečeno, da se trgovci na debelo z ribami strinjajo z ugotovitvijo in namerami občinske uprave, da se spremeni pravilnik ribjega trga na debelo in da se tudi ta trg vključi v občinski pravilnik o tržnicah na debelo. Poleg tega pa trgovci izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati z občinskimi in drugimi organi, za čimboljSo oskrbo tržnic z ribami ter da se strinjajo, da je treba vse ribe, ki prihajajo v Trst, prodati na ribji tržnici na debelo, da se nudi potrošnikom čimveč blaga po nižjih cenah. Akcija, ki jo je občinska uprava izvedla pred božičnimi prazniki v zvezi s prodajo rib na debelo, je povzročila, da so bile ribarnice za praznike boljše založene z ribami in da so se cene zlasti nekaterih rib boljše vrste nekoliko znižale. Toda vprašanje zvišanja cen tik pred prazniki se ne nanaša samo na ribe. Kot smo ugotovili že pretekli mesec so se zlasti cene živil začele višati že oktobra, novembra in decembra pa so za nekatera živila dosegle doslej najvišjo raven. Značilno je tudi, da se povišane cene, razen živil sezonskega značaja, po končanih praznikih ne znižajo, ampak ostanejo na isti ravni do novih praznikov, ko se ponovno povišajo. V večini primerov, če izvzamemo cene sadja in povrtnine, ki so odvisne predvsem od letnega časa, cene živil umetno rastejo. Zlasti se to pojavlja že mnogo let zaporedoma pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Trgovci računajo, da velik del potrošnikov v drugi polovici decembra dobi 13. plačo in da bo imela tako množica potrošnikov mnogo več denarja na razpolago, da si lahko privošči kak priboljšek za praznike. Tako se v imajo zasebni grosisti, trgovinam na drobno. Tej občinski akciji bi se v Trstu lahko pridružile Delavske zadruge, ki imajo velik upravni in razprodajalni aparat. Poleg tega pa bi bilo treba dati pobudo za ustanovitev nabavnih zadrug med trgovci na drobno, o čemer govori tudi neka okrožnica ministrstva za trgovino in industrijo. Doslej se je tudi v Trstu izkazalo, da veleblagovnice lahko nudijo tudi živila sorazmerno bolj poceni kot male zasebne trgovine. To nam pričajo cene v samopostrežnih trgovinah Delavskih zadrug, kot tudi cene v živilskem oddelku veleblagovnice «Standa». Zato bi se morali tudi mali trgovci začeti zanimati za ustanavljanje skupnih ali zadružnih samopostrežnih trgovin, če bodo hoteli v prihodnosti kljubovati konkurenci veleblagovnic. Zavedamo se, da to vprašanje ni tako enostavno in da potrebuje podrobne študije in kapitale. Toda dejstvo je, da se trgovina vedno bolj usmerja v velike samopostrežne poslovalnice, kjer obrat lahko računa na veliko množico potrošnikov in si tako lahko tudi neposredno nabavlja blago pri proizvajalcih, ne da bi bil odvisen od posredovalcev, ki io svoji volji ustvarjajo cene na debelo ,kar se seveda negativno odraža v cenah na drobno. so se sporazumeli, da ga bodo skrajšali za eno uro ob sobotan, medtem ko se bodo kasneje sporazumeli glede skrajšanja urnika za delavce, ki delajo v izmenah. Razen tega bodo sindikalne organizacije kasneje dale svoje predloge glede ustanovitve menze v podjetju. Delavci v Orionu pa so nezadovoljni, ker jim še niso izplačali razlik v prejemkih, češ da nimajo na razpolago denarja. Za sedaj bodo plačali na račun zaostankov 4.500 lir specnaliziranim delavcem, 3.500 lir kvalificiranim delavcem m 2.000 lir navadnim delavcem. Sporazumeli so se tudi o tem, kako bodo odtrgavali od plač sindikalne članarine. Stavka v podjetju DILFI lUŠ— , zadnjih letih dogaja, da gre velik del 13. plače ne za nakup večjih količin potrošnega blaga, ampak predvsem za nakup dražjega blaga. Zato bi bilo koristno, da bi se državni in občinski nadzorni uradi začeli ukvarjati s preventivnimi u-krepi na celotnem prodajnem področju. Zlasti bi bilo potrebno, da bi občinska uprava poskrbela za ustanovitev občinske nabavne u-stanove, ki bi nabavljala živila pri proizvajalcih in jih dajala v pro- I Med delavci podjetja DILFI je nastalo vrenje, ker jim ni izplačalo zaostankov plač. Zaradi tega so stavkali najprej predvčerajšnjim, nato pa še 4 ure včeraj zjutraj. V podjetju Orion pa so se sindikati pogajali z ravnateljstvom glede konkretnega uresničenja «predjemnega» sporazuma, sklenjenega v pričakovanju sklenitve vsedržavne delovne pogodbe. Kar se tiče skrajšanja delovnega urnika, tiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiia Želja po predavanjih Ko smo te dni obiskali vasi in se pogovorili z ljudmi, so nam povsod dejali, da bi v zimskem času radi imeli razna predavanja in strokovne tečaje; dekleta pa si še posebno želijo gospodinjskih tečajev. Za predavanja in tečaje se ne zanimajo samo odrasli, ampak tudi mladina. Tem željam je treba ustreči, vsako odlaganje pa bi bilo škodljivo. Zdaj je najbolj primeren čas, ker na kmetih nimajo tol.ko dela. Imamo razne ustanove in društva, ki sicer ne razpolagajo z ve-likiihi sredstvi, vendar je njihova dolžnost, da ustrežejo tej želji in potre bi našega podeželja, saj stroški ne bi bili veliki. Imamo tudi profesorje in učitelje ter razne strokovnjake, ki bi lahko pomagali. Potrebno je le nekoliko dobre volje in drobtinica požrtvovalnosti; nasi ljudje pa jim bodo zelo hvaležni. Polje je zelo široko, zorana njiva pa čaka dobro seme. Dosedanje skušnje nam potrjujejo, da ljudje radi pridejo na zanimiva predavanja. Imamo pa tudi sredstva, kakor film in skioptične slike, ki predavateljem zelo pomagajo in privabijo lepo število poslušalcev. Predvsem bi bilo treba prirediti nekaj strokovnih predavanj o kmetijstvu za odrasle, zlasti pa za kmečko mladino. Zavedati se namreč moramo, da kmetijstvo ne bo napredovalo, če se kmetje ne bodo strokovno izpopolnjevali. C e pa bo naše kmetijstvo propadlo, bo v nevarnosti tudi narodni obstoj našega življa na tem področju Tako odrasle kot mladino zelo zanimajo predavanja o aktualnih problemih, o dosežkih znanosti, o deželah, kjer se razvijajo zgodovinski dogodki, o daljnih deželah, ki jih ne poznamo še dobro, o vesoljskih poletih, o važnih političnih dogodkih, o zdravstvu in higieni itd. Lepo število hvaležnih poslušalcev ima tudi tisti, ki s skioptičnimi slikami ali filmom o-pisuje svoja potovanja po raznih deželah, dobro pa bi bila obiskovana tudi predavanja iz preteklosti naših krajev in iz dobe borbe našega ljudstva proti nacifašizmu. Marsikateri naš čitatelj nam je dejal, da je bral o predavanjih iz zgodovine antifašističnega gibanja v Italiji in na Tržaškem, ki so jih priredili v Trstu in v Miljah v i-talijanščini, a do sedaj je zaman pričakoval taka predavanja v slovenščini o antifašistični borbi tukajšnjega prebivalstva, v kateri je imelo naše ljudstvo veliko vlogo. Mislimo, da je ta pripomba zelo umestna in da še ni prepozno za taka predavanja, saj je leto 1963 kot naldšč, ker je prav letos 20-letnica padca fašističnega reži. ma in množične vstaje primorskega ljudstva, BINE Od 1. januarja dalje je novi gene ralni tajnik tržaške trgovinske zbornice dr. Carlo Stelmbach, ker je bil dosedanji tajnik dr. Addobbati upokojen Včeraj ni izšel časopis «Gazzettino», ki ima tudi tri strani tržaške kronike, ker so novinarji napovedali 24-urno stavko zaradi spora o nedeljskem delu. 4 važni odloki vladnega komisarja prista (lilijon kv. metrov za 1 mil V Uradnem listu vladnega generalnega komisariata št. 1 od 2. januarja 1963. leta je objavljenih več.važnih odlokov. Odlok št. 33 se nanaša na razširitev industrijskega pristanišča v Trstu. Temu odloku je priložen planimetričen naris zemljišča, ki je označen z zeleno barvo, ki spada v okvir industrijskega pristanišča. Odlok v bistvu razširja področje industrijskega pristanišča za 1 milijon kvadratnih metrov in to na področju dolinske občine. Odlok št. 34 se nanaša na reor-ganiziranje Centra za gospodarski razvoj, ki je bil ustanovljen 1950. leta. Prvi člen tega odloka se nanaša na imenovanje upravnega sveta centra, drugi govori o finančnih vprašanjih, tretji pa se nanaša na naloge predsednika in upravnega sveta. Odlok št. 35 ureja pravni položaj Ljudske knjižnice v Trstu, ki že deluje od 1956. leta in ki se prizna za avtonomno knjižnico, ki je organ vladnega generalnega komisariata. Končno je z odlokom št. 36 imenovan dr. Nicola Lo Verre za rav. natelja središča za usposabljanje delavcev vladnega generalnega komisariata. ZUPAN DR. FRANZIL NAPOVEDAL ZAČETEK DELOVANJA ODDORA Optimistične ugotovitve ob začetku nove uprave Občinskih vprašanj in težav se župan skoraj ni dotaknil Sinoči je po tržaškem radiu župan dr. Franzil predstavil občanom novi občinski odbor, ki bo v kratkem začel s svojim delom. Ob tej priložnosti je župan poslal prebivalstvu voščila ob novem letu. Potem ko je prečital imena odbornikov in navedel njihove funkcije, je dr. Franzil dejal, da novi odbor sestavljajo demokristjani in republikanci z zunanjo podporo socialdemokratov ter poudaril, da novi odbor začenja s svojim delom v popolnoma nasprotnem položaju od odbora, ki je začel delovati oktobra 1958. Potem ko je navedel že večkrat objavljene statistične podatke o razvoju tržaškega gospodarstva v zadnjih štirih letih, je izjavil, da vsakdo, ki je v dobri veri, lahko prizna, da se je splošno stanje občutno spremenilo, kljub nekaterim sektorjem, ki še preživljajo krizo in toliko družinam, ki so še v težavah. Zatem je omenil bodočo ustanovitev avtonomne dežele in naloge, ki jih ima Trst, da vloži vse napore, da prilagodi svoje naprave za ...................................................................m Hlinili Mihih m im m................... um................minili................................lllllllltlllllllllllllllilllllllllllllll PRIHODNJO SOBOTO V LADJEDELNICI CRDA V TRŽIČU Splavitev ladje Oceanie in postavitev gredlja cisterne bodočo funkcijo glavnega mesta deželi. Pri tem ni potrebno samo prilagoditi materialne naprave, je dejal župan, ampak tudi, da se utrdi miselnost vodilnega središča vseh deželnih dejavnosti na gospodarskem, socialnem, kulturnem in umetniškem področju. Zato, je zaključil župan, mora Trst gledati v bodočnost s trdno voljo svoje preteklosti in z zaupanjem, ki ga zahtevajo novi časi, katerim gremo nasproti v letu 1963. Pričakovali smo od župana, da bo ob priložnosti, ko je občanom predstavil občinski odbor, kaj govoril o vprašanjih in težavah občinske uprave, ki gotovo ne plava v mirnih vodah. Zlasti moramo tu omeniti finančni položaj občine, ki nima niti toliko rednih dohodkov, da bi zadostovali za vzdrževanje svojih uslužbencev. Poleg tega pa smo prav te dni pisali o milijardnem primanjkljaju občinskega podjetja Acegat in o predlogu upravne komisije tega podjetja, da se občutno zvišajo cene mestnih prevozov in vode. Vse to in še mnogo drugih vprašanj neposrednega občinskega značaja spadajo mnogo bolj v pristojnost novega občinskega odbora, ki mu dr. Franzil načeluje, kot pa navajanje statističnih podatkov o gospodarskem vzponu mesta, o katerih bi lahko mnogo povedali in o čemer smo in bomo še marsikaj napisali. Oceanie grade za angleško družbo Home Lines - 87.400-ton-ska motorna cisterna bo največja ladja, zgrajena v Italiji V ladjedelnici CRDA v Tržiču bosta prihodnjo soboto dve pomembni slovesnosti: splavili bodo 33.500-tonsko potniško ladjo «Oceanie» in hkrati postavili gredelj or. jaške motorne petrolejske ladje, 3 kvadratnih metrov, i tla. Na srečo je šel mimo neki splavitvi bodo velika avtomobilist, ki ga je takoj ...:i--—t—a«j,------'peljal -- ' - -- • skupno 5.0C0 Takoj po dvigala postavila na naj večje spia, višče ladjedelnice prve prefabri-cirane bloke konstrukcije št. 1878. Gre za motorno cisterno, ki bo ki bo imela 87-400 ton. Na sveča- j imela 87.400 ton, ki bo največja nosti bo prisoten tudi predsednik ladja, do sedaj zgrajena v Italiji, «nnliUIlLn A Cnrfni ! Ì n nflìiroó in 1 n |4 i n tn Ir « Mn «l i » ~ republike Antonio Segni. Potniško ladjo «Oceanie» so pričeli graditi 29. oktobra 1961. leta in je največja potniška ladja, ki jo je neka tuja družba do sedaj naročila v italijanskih ladjedelnicah. Ladjo grade za angleško druž. bo «Home Lines». To je izredno moderna ladja, grajena po najmodernejših in mestoma revolucionarnih načelih, tako da bo lahko služila na rednih pomorskih zvezah in za križarjenja. Ze njena zunanja podoba bo povsem nova, saj se bo nekoliko približevala petrolejskim ladjam, ker bodo pogonski stroj in tudi dimnik namestili na krmi, tako da bo osrednji del na razpolago potnikom, kjfer bodo tudi namestili veliko kino dvorano. Ladja bo lahko sprejela 2102 osebi, od katerih 1567 potnikov in 535 mož posadke. 111 prostorov bo prvega razreda, ostalih 1265 potnikov pa bo nameščenih v 442 kabinah turističnega razreda. V vseh kabinah bodo prhe in sanitarije, v vseh prostorih pa umetna klima. Ladja bo opremljena s pogonskim strojem, ki bo razvijal 27.500 konjskih sil in ji omogočil brzino 25 milj na uro. Značilnosti nove potniške ladje bodo naslednje: največja dolžina 236 metrov, največja širina 29.40 metra, višina do mostu z rešilnimi čolni 23.40 metra, bazeni 70 kvadratnih metrov, 17 lokalov s in največja ladja te kategorije na svetu. To bo namrčč ena izmed redkih petrolejskih ladij tako velike tonaže, ki jo bo poganjal Diesel-motor, medtem ko ostale po. ganjajo parne turbine. Ladjo bodo gradili za družbo «Santa Lucia» iz Palerma. Velika petrolejska ladja bo ime. la naslednje značilnosti: dolžina 264.60 m, širina 37.11 m, višina 19.15 m, grez 14.15 m, tonaža 87.400 ton, brzina na poskusni vožnji z normalno silo 16.5 milje, 63 mož posadke. Cepljenje goveda proti slinavki aiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiHiiiiniiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiitKiiHiiiiiiiiiinii NA POBUDO TURISTIČNE USTANOVE Otvoritev tečaja za turistične vodiče Gospodarski in moralni pomen turiz. ma za zbliževanje in sožitje narodov Pokrajinska turistična ustanova je nriredila tečaj za vzgojo turističnih vodičev, ki bo trajal mesec dni. S tem bo izpopolnjena znatna vrzel v razvoju turizma na našem področju, saj turistični vodiči lahko mnogo prispevajo k spoznavanju turističnih lepot in tem tudi pritegnejo in za daljši čas zadrže tuje turiste. Zakonski predpisi predvidevajo, da bodo na našem področju uredili stalni seznam turističnih vodičev in je v tem OKviru razpoložljivih štirideset mest, medtem ko do sedaj obstaja samo 24 diplomiranih vodičev. Cez nekaj časa bo prefektura razpisala izpite, na katerih bodo lahko sodelovale samo osebe, ki bodo uspešno dovršile omenjeni tečaj. Na tečaju lahko sodelujejo samo osebe, ki imajo zadostno splošno izobrazbo in ki znajo vsaj dva tuja jezika: angleško, francosko, nemško, špansko, enega izmed slovanskih jezikov, madžarsko. Na tečaju predavajo številni profesorji zgodovino Italije, literaturo, opis muzejev, zemljepis, oris gospodarskega položaja itd. Pokrajinska turistična ustanova je sinoči v prostorih trgovinske zbornice priredila svečano otvoritev tečaja, kateri je prisostvoval tudi tržaški župan. V uvodnih besedah je predsednik ustanove odv. Volli orisal razvoj modernega turizma, ki se je spremenil iz turizma redkih izbrancev v turizem širokih množic. Nato je predsednik noudaril velik gospodarski po. men" turistične dejavnosti in navedel da znašajo izdatki tujih turistov v Italiji 500 milijard lir, nadaljnjih 500 milijard pa prinaša notranji turizem samih Italijanov. Gre torej za gospodarsko izredno obsežno in pomembno dejavnost. Predsednik je ob zaključku svojih izvajanj poudaril tudi zelo velik moralni pomen turizma, saj prispeva, da se narodi med seboj spoznavajo, spoznavanje pa odstra. njuje nesporazume, napetosti in bistveno prispeva k mirnemu sožitju, Ljudje se zavedajo, ko se spoznajo, da so kljub razlikam v birtvu vsi le ljudje in se nato tudi kot taki obMriaja, Lahek primer otroške paralize Preteklo sredo so prepeljali v bolnišnico pri Sv. Magdaleni 9-let-nega dečka, na katerem so zdravniki ugotovili znake otroške paralize. S točnejšim pregledom bolnika so zdravniki izključili možnost kake druge bolezni. Na vsak način so poslali v Padovo blato in kri obolelega dečka, da bi na tamkajšnjem zdravstvenem inštitutu napravili podrobnejšo analizo. V tem primeru gre za dečka, ki je bil štirikrat cepljen s serumom proti otroški paralizi. Zdravniki menijo, da bi bile posledice nenadnega napada te strahovite bolezni mnogo hujše, če ne bi bil cepljen. Na dečku niso namreč ugotovili pravcate ohromelosti temveč samo delno oslabitev pri delovanju mišic na levi nogi. Zanikane vesti o spremembi urnika državnih uradnikov Me- vest Minister za javno upravo dici je včeraj izjavil, da je o uvedbi pretrganega delovnega urnika državnih uradnikov, popolnoma brez podlage. Zaradi pojava nekaterih primerov slinavke v sosednih pokrajinah je ministrstvo za zdravstvo dalo na razpolago pokrajinskemu veterinarskemu uradu 3000 doz cepiva proti tej nalezljivi bolezni goveda, ki jih bodo uporabili za brezplačno cepljenje proti slinavki goveje živine na obmejnih pod. ročjih in še posebno tiste živine, ki zaradi paše ali raznih poljskih del mora večkrat čez mejo. To cepljenje je v okviru načrta borbe proti tej škodljivi bolezni, da se na našem področju ohrani živina in d* se preprečijo morebitne omejitve prehodov čez mejo. Dekletce se je oparilo Na dermatološki oddelek tržaške bolnišnice so snoči sprejeli 3 leta staro Ksenijo Palčič iz naselja San Sergio št. 2001. Dekletce se je oparilo z vrelo vodo po vratu, prsih in rokah in se bo moralo zdraviti 10 dni. Oče, ki jo je pripeljal v bolnišnico, je povedal, da se je prevrnila nanjo kozica vrele vode, ker je njena manjša sestrica, stara poldrugo leto, prevrnila mali štedilnik, na katerem je voda vrela. Padec z motorjem zaradi spolzke ceste Včeraj ob 14.55 so prepeljali I. kirurški oddelek splošne bolnišnice 26-letnega Egidia Babicha od Domja 75, ki se je ponesrečil z lambreto na križišču Ul. Flavia z naseljem San Sergio. Zdi se, da se je Babich peljal z motorjem v smeri proti mestu. Zaradi spolzkega cestišča pa mu je vozilo spodrsnilo ter je padel na ga je takoj pre-v splošno bolnišnico. Pri pregledu so zdravniki ugotovili na Babichu vrsto več ali manj resnih poškodb. Med drugim se je pobil po zatilniku, po levem sencu, po notranji strani desnega gležnja, desnem komolcu in desnem kolku. Poleg tega je dobil pretres možganov ter je delno izgubil spomin. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 10 dneh. Smrt ženske za posledicami padca V splošni bolnišnici, in sicer na II. kirurškem oddelku, je včeraj umrla 75-letna Maria Pirnat vd. Lenarduzzi iz Ul. Pascoli 27. Ze priletnejša ženska se je ponesrečila v domačem stanovanju že 2. t.m. V bolnišnico so jo prepeljalo pozno zvečer. Zdravniki so ugotovili, da se je precej hudo poškodovala po obrazu in po glavi. Takojšnja diagnoza je sicer kazala, da -bo ozdravela v ali 30 dneh, toda po nesreči nastopile razne komplikacije, so jo spravile v grob. PISMA UREDNIŠTVU Kakšna je cena vozovnice na progi Trst-Gabrovec? Gradnikov večer V torek 8. januarja bo priredil Slovenski klub v Ul. Geppa Gradnikov večer, s katerim bo počastil osemdesetletnico velikega slovenskega pesnika. Za to priliko je SK posnel na magnetofonski trak pozdrav dr. Gradnika tržaškim Slovencem in pesem, ki jo je pesnik napisal 1953. leta v spomin na obisk v Trstu. Tako bo živi pesnikov glas .pričaral njegovo prisotnost med nami. ZDRAVNIK dr. MAKS SUSTERSICH ŠUŠTERŠIČ s 1. januarjem 1963 ordinira v Boljuncu štev. 46 a Sprejema tudi zavarovance INAM Slovensko gledališče v Trstu Danes 6. t. m. ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah André Roussin «KADAR SE STORKEJA ZABAVA» komedija v štirih dejanjih Prepovedano mladini pod 18. letom! E SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu priredi svoj tradicionalni dobrodelni ples v soboto, 2. februarja s pričetkom ob 21. uri v Hotelu Excelsior Palače Vstop izključno z vabili. Vstopnice in rezerviranje miz na sedežu društva v Ulici Machiavelli št. 22-11, tel. 36275, dnevno od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure. Karlo Grgič je diplomiral za inženirja kemije. Ob tej priliki mu iskreno čestitajo in želijo še mnogo uspehov sorodniki, prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. KAREL GRGIČ iz Padrič je promoviral 28; dec. za inženirja Kemije na, ljubljanski univerzi. Prosvetno društvo «Slovan» iz PadTič čestita. Dne 29. dec. 1962 je na ekonomski fakulteti v Ljubljani diplomiral JOZKQ BASA Čestitajo domači in prijatelji. Slovenski klub v Trstu vljudno vabi NA VEČER PESNIKA Alojza Gradnika ki ga priredi ob njegovi 80-let-nlci v torek, 8. januarja ob 20.30. O pesniku Gradniku bo govoril prof. Andrej Budal. Člana Slovenskega gledališča Raztresen in Lukeš bosta recitirala najlepše Gradnikove pesmi. Slovenski klub priredi v ja nuarju še naslednje večere: V torek, 15. januarja ob 20.15 j bo govoril Viljem Cerne o položaju naših ljudi v Beneški ! Sloveniji. v torek, 22. januarja ob 20.15 bo družabni večer pri pogrpjC: nih mizah s priložnostnim spo- • redom. V torek, 29. januarja ob 20.15: glasbeni večer, na katerem bodo nastopili gojenci Glasbene Matice v Trstu pod vodstvom dr. Gojmira Demšarja. Vabimo vas vljudno na prireditve Slovenskega kluba. Gledališča u GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 17. uri bo Stalno gledališče nastopilo z igro Fulvia Torni tee «Vera Verk». Prodaja, vstopnic v Pa--saži Protti, tel, 36-37/2. Abonira D. Cene: v parterju 1000 lir/, vi prvi' ga-, lerriji 650, v drugi galeriji 460j loži 3000, vstop za lože 300 in vstop za galerije 250 lir. > v t •, Od 17. januarja do 2, februarja bodo v gledališču «Verdi» Štirje koncerti orkestra Tržaške fil ti armoni je po, globoko znižanih cenah. Prvi koncert bo 17. januarja. Včeraj-danes Na božično «viljo» sem se hotel vrniti domov iz mesta z avtobusom, ki redno vozi ob 13.15 iz Tr sta v zgoniško občino. Na avtobusni postaji so mi rekli, da moram na Trg Oberdan, kjer bom dobil redni avtobus za progo Trst-Zgo-nik. Stopil sem v avtobus in zaprosil za vozno karto za Gabrovec, sprevodnik pa mi je odgovoril, da mi ne more dati vozne karte do Gabrovca, ampak da moram vzeti vozni listek do Proseka, nato pa da bom moral na Proseku presesti v drug avtobus, ki pelje do Ga- brovca in naprej. Sedaj vprašam našega župana in odgovorne funkcionarje za prevoz na našem področju, kako je to, da me na redni progi Trst-Gabrovec ob 13.15 stane vozni listek 130 lir in ne 110, kakor bi moralo biti in kakor sem plačal zjutraj iz Gabrovca v Trst? M. N. O V četrtek 10. t.m. bo ob 20.45 v prostorih v Ul. Geppa sestanek Mladinske iniciative. Vabljeni čla. ni in simpatizerji. Dr. Veronese Domenico zavarovance INAM sprejema vsak dan: v Dolini št. 40 od 14. do 16. ure, pri Domju št. 102 od 16.30 do do 19. ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 5. Januarja 1963 se Je v Trstu rodilo 7 otrok. jMDXlo Pa 1* 19 oseb. UMRJLI SO: 80-letn-i Lucio Fonda, 77-letna Elisa Ma roder vd. Campa naie, 8.1-letna Maria Mirt-ovich vd. Pre-donza-n., 76-letni Giovanni Torrenti, 39-Hetnia fida Crastieh, ,744etnti Anto-,nio Pi'stan, , 80-letnii Ertiesto Gregori, 79- letna Anna Maria Grian por. Milanese, 75-letna Rosa Makor vd, Pahor, 96-iletna Maria Cernetioh, 49-let-na Giuseppina Komac por. Angelini, 82-ietna Anna Ka-ro-scì-tz vd. G-uercini, 62-1 etn a Stella Quarantotto vd. Duda, 80- letni Enrico Alberti, 73-letni Giustino Aizza, 68-letna Giovanna Feria-ni, 28-letni Albano Bittesnig, 73-1-etna Giovanna Vatta, 9 mesecev stari Davide Oblach, OKLICI: državni funkcionar Carme-Io Sapienza in študentka Enza Lucia Pi'chierri, uradnik Dante Barzi in u-radnlioa Alice G-avìoli, mehanik Beniamino Odonii in trgovka Maria Pe-lasco, delavec Paolo Jerman in gospodinja Francesca Cappellano, reklamni slikar Silvio Gregori in šivilja Maria Chini-cozzi, uradnik Aldo Addesso in gospodinja Rosa Nacehia, uradnik Aldo Fulvio in gospodinja Fiorina Corsi, urednik Sergio Bidussi In. prodajalka Diana Giorgioni, delavec Nereo Franchini in uradnica Iren« Ériavec, mehanik Silvano Pieri in delavka Anna Maria Colini, uradnik Fabio Rasè-ni in prodajalka Maria Ausilia Zoro-vioh, scenarist dr. Luigi Guido Gonzo in študentka Marzia de Manzini, uradnik Antonio Stasi in uradnica Ingrid M-uc-h, uradnik Raffaele Risi in gospodinja Andreina Parovel, delavec Pietro Silvano Serti in gosopdinja Cristina Kodarin, upokojenec Giovanni Paladini in bolničarka Sonja Muha, brivec Luciano Faggio in gospodinja Felicita Masten, uradnik Giovanni Siniscalchi in uradnica Lidia Mullich, pek Livio Miscolini in uradnica Maria Luisa Del Bianco, mehanik Fabio Du-dine io šivilja Narcisa Ceppi. ..................................................« HUDA NESREČA PLESKARJA Padel je zvečer v podladje in so ga našli šele zjutraj Če pojde vse po sreči, bo ležal v bolnišnici dva meseca OBVESTILO UPOKOJENCEM ACEGATA Upokojenci Acegata, vpisani v CGIL, ki uživajo pokojnino iz posebnega sklada tramvajskih usluž-bencev in obvezno pokojnino INPS za čas dela izven tega podjetja, naj se čimprej zglasijo na patronatu INČA v U). Zonta 2-1. vsak dan od 8.30 12.30 in od 16.30 do 19.30 zara fi uiljnih sporočil, ki se jih tičejo. Zelo hudo se je predvčerajšnjim ponoči ponesrečil na ladji «Berta-ni» 33-letni ladijski pleskar Dino Cossiutti iz Ul. Timeus 12. Po ne. sreči je Cossiutti okoli 22. ure padel na dno ladje ter je tam oble-žal. Hudo ranjenega in pobitega so našli njegovi delovni tovariši šele včeraj zjutraj. Poklicali so takoj rešilni avto RK. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik RK dr. Marinuz-zi, nakar so ga prepeljali v splošno bolnišnico. Zdravniki so mu u. gotovili možne zlome na rebrih, možen zlom leve rame, možen zlom desne stegnenice, številne podplutbe po hrbtu in prsih, po čelu in rokah. Poleg tega je ponesrečenec dobil močan šok ter se hudo pre-mrazil. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v dveh mesecih. Kako je prišlo do nesreče? Do sedaj še niso mogli ugotoviti pravega vzroka. Dejstvo je, da je Cos. si-utti, ki je delal na ladji, šel ob omenjeni uri po prehodu nad predorom, ki ščiti ladijsko os. Morda mu je prišlo slabo, morda mu je spodrsnilo in je nenadoma padel na dno ladie z višine kakih tren metrov. Zaradi hudega udarca se je takoj onesvestil. Ker ni bilo blizu žive duše, je ležal na dnu več Z.IA /-A V t umos., jv, ‘--------- * ur ter se zato tudi močno premra-zil Šele v jutranjih urah so ga zbudili udarci kladiv ob ladijsko pločevino in sikanje varilnih naprav. Zbral je vse svoje moči ter začel kričati na ves glas. Na srečo ga ie slišal neki delavec in tako so mu prihiteli na pomoč. Na Silvestrovo je Milka Ra-potec iz Prebenega štev. 18 povila možu Pepetu sinčka Marka. Družine Rapotec, Kosmač, Černelč in Del Ben čestitajo srečnim staršem; prvo-rojenčku pa želijo vse.. nai- bofjsS rièlijktn «i s/eMmStn t ' življenju. Razna obvestila Filatelistični klub «L. Košir» obvešča filane, da bo danes dne 6. t.m. od 10. do 12. ure v Ul. Montecohi 6 običajni sestanek. ESS33HHHRRÌ PRI VAŠIH NAKUPIH obiščhe trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi. n (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Prt nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic In perila za ženske, moške In otroke po najnižjih cenah v Trstu. Po-streženi boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. Nazionale 14.30' 18.15 32.00 «Il giorno' più lungo». . Najsto-pa 44 svetbv-no-znanih umetnikov.' Arcobaleno 14,00 «li delitto detla (signora- Al-lersort». Metro-Dolor.-‘-‘Susan Hayward, Peter Finch. , ; Fenice 14.00- «La marcia Su Rome»* Vittorio Gassma-n, Ugo Tojtrvazzl. ‘ Excelsior 14.30 «Biancaneve e i sette; nani». Barvna slikanica. i Grattacielo 14.30 «I due colonnelli».’ Tot*. Waltef Pidgeon. j Superctnema 14.00 «Si/per.spettacoli, nel .mondo». Eastroancolcr.. Prepoj vedano mladini. Alabarda 14.00 «Fedra». Melina Mèr-' couri, Anthony Perklns, Raf Vailo-? ne. Filodrammatico 14.30 «Una regina per? Cesare». Technicolor. Pascale Petit,, Alci-m Tarm.ro«. .Gordan ...Scotj.,^,„7 Aurora 14.00 «Il falso traditore». Cristallo 15.00 .«L’.affi'titacamerej» Xijli Novak, Jark Lemonn. i Cfpttol' 15:00 ,«W-K-. jaško Matico. Gabrijel Mlhelj «fajujy 5000 lir za Dijaško Mati-èo-. ' .;i,,,“|t V počastitev spomina drage tete E-me Tomažič - Suban darujeta družiinlt Danilo in Ludvik Klun 10.000 ll-r zal Sklad Sergija Tončiča, V počastitev spomina pok. Eme To-? m-ažič daruje družina V. Husu 'ŽOOO, It. rvl.i n Kil« _ K JA 4 ! n lir za DijaSko Màlico. ■i . i. i ? ZAHVALA , , t oplo se zanvaijujemo vsem, ki ; so z nami sočustvovali ob- izgubi'; naše drage ? Frančiške Obad vd. Rebula Iskreno se zahvaljujemo daroval-i cem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način počastili drago po-;, kojnico. ŽALUJOČI OSTALI Salež, 6.1.1963. CITATE L JI naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Telefonirajte na št. 37.538 za leto 1963. Tako boste prejemali lisi ceneje in poleg tega prejmete kol nagrado še lepo slovensko knjigo Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZAHVALA Globoko ganjeni za tolikšna izražena sožalja ob izgubi, naše drage mame MARIJE ŽERJAL roj. MAVER vsem, ki so -' nami sočustVo (častili njen spomin. DRUŽINA ŽERJAL in ostali sorodniki'- se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nami sočustvovali in na kateri koli način počastili njen spomin. Trst, 6.1.1963. ZAH VA L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega nepozabnega JULIJANA COLAUTTIJA ia zahvala mladini iz Trebč m Mavhinj, stanovskim in šolski mladini, pevskemu zboru «Primorec» la Posebna tovarišem Trebč, godbi, predstavnikom organizacij in ustanov, darovalcem vencev in cvetja, govornikom za ganljive poslovilne govore ter vsem, ki so na kateri koli način počastil' spomin pokoj; aika in ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. DitUŽlNA IN OSTALI SORODNIKI Trst, 6. januarja 1963. ! i' 1 H KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 6. kinematografiji in t. m. ob 16. v barvah: uri enega največjih filmov v IL PIU GRANDE SPETTACOLO DEL MONDO (Naj več ja predstava na svetu) Igrajo: Režira Cedi B. De Mille CHARLTON HESTON, JAMES STEWART In BETY HUTTON KINO BELVEDERE NA OPČINAH predvaja danes 6. t. m. s začetkom ob 15. uri barvni čudoviti film sa male in odrasle: Walta Disneya LA CARICA DB CENTO E UNO (Napad 101 konjenika) KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 6. t. m. s začetkom ob 16. uri barvni Universa! film: AMORE RITORNA (Vrni se, ljubezen) Igrajo: ROCK HUDSON, DORIS DAY In TONY RANDALL Prepir v gostilni: tudi ljudje grizejo Do kaj čudnega prepira in prete, pa je prišlo včeraj v zgodnjih ju. tranjih urah v gostilni, ki je na številki 159 v Ul. Molino a vento. Bilo je nekaj čez polnoč, ko se je 50-letni Bruno Schmidt s Trga Giarizzole zapletel najprej v pogovor in nato v prepir z nekim moškim, ki ga je poznal po videzu. V tistem trenutku je bila v gostilni lastnica lokala, 48-letna Rosa Bonelli, nekaj klientov, ki so sedeli za mizami in nekaj drugih, ki so stali ob točilni mizi. Med temi sta bila tudi Schmidt in neznanec. Debata med njima je postala nenadoma zelo žolčna. Neznanec pa se ni dolgo obotavljal. Ker besedni argumenti niso zadostovali, se je zakadil v Schmidta ter ga dvakrat ugriznil v čelo. Na kraj prepira so prišli karabi-njerji, ki so Schmidta prepeljali v splošno bolnišnico. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili poškodbe, zaradi katerih se bo moral zdraviti teden dni. Karabinjerji so v zvezi z dogodkom uvedli preiskavo. Splašena krava podrla žensko Angela Skerk vd. Kadran, stara 80 let, je predvčerajšnjim popoldne peljala svojo kravo na dvorišče poslopja št. 25 v Saležu. Nenadoma se je žival splašila ter je podrla žensko na tla. Pri padcu se je Skerkova pobila po levi rami, kjer so možni kostni zlomi. ■ Ker je ponesrečenka upala, da ji bodo ponoči s počitkom prenehale bolečine, se ni hotela takoj zateči v bolnišnico. Ker pa so se bolečine večale, je včeraj zjutraj ob 8. uri poklicala rešilni avto RK. ljali so jo na ortopedski od- Prepeljali delek, kjer se mesec dni. bo morala zdraviti lune /tu Uncu Wk predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 15. uri film: GERONIMO! Njegovo ime pomeni za svet... bojni klic! Igrajo: CHUCK CONNORS in RAMALA DEVI V ponedeljek, 7. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: GERONIMO! TRST - Ul. Moreri 7 Telefon Št. 28-37* POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI V vse kraje, tudi v inozemstvo PRIZNANO AVTOPREVOZNIŠKO POMIJE LA GORIZIANA. GORICA - Ul. Duca d’Aosta 180 - Tel. 28-45 _ GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Avtomobilski tat Neznani tatovi so odprli s pona. rejenimi ključi vrata avta fiat 600, last 40-letnega Bruna Ellera iz Ul. Bazzoni 7. Iz vozila so odnesli dve odeji modre in rdeče barve, eno volneno ruto ter kos jelenove kože. Nezgoda lambretista Včeraj ob 19 uri so sprejeli na kirurški oddelek bolnišnice 43-let-nega Marina Grahorja iz Ul. Damiano Chiesa 42, ki je bo moral zdraviti teden dni, ker se je nekoliko potolkel po raznih delih telesa. Grahor se je prevrnil na tramvajskih tračnicah v Ul. Giulia, ko se je peljal z lambreto proti domu k Sv. Ivanu. KINO ROSANDRA • BOUUNEC iredvaja danes 6. t.m. ob 17. uri "nemaseopc Metrocolor film: pri Cii SACRO E PROFANO (Sveto in posvetno) Igrajo: Frank Sinatra, Gina Lollobrlglda, Peter Lawford, Stave McQueen, Richard Johnson in drugi S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Industrijska cona v Tržiču dobi obliko delniške družbe Tako so odločili KD in njeni zavezniki - Socialisti in komunisti so predlagali konzorcij z vključitvijo okoliških občin, vključno Doberdob Sinoči je imel pokrajinski svet v Gorici štiri in pol ure trajajočo sejo, na kateri je razpravljal skoraj izključno o ustanovni listini industrii ske cone v Tržiču. Po dolgi debati, v katero so posegli predstavniki vseh strank, ki so zastopane v pokrajinskem svetu, in je bila včasih zelo burna, je bilo sprejeto in odobreno poročilo pripravljalnega odbora za ustanovitev industrijske cone v Tržiču vključno s priporočilom, naj ima obliko delniške družbe, v kateri naj bodo osnovni člani IRI, tržiška občina, pokrajinska uprava in trgovinska zbornica, ki morajo imeti najmanj 67 odstotkov vseh delnic. V resoluciji, ki io je predložil pokrajinski odbor, je nadalje rečeno, da znaša osnovna glavnica te družbe 30 milijonov lir v delnicah po 1.000 lir. Osnovni delničarji bodo prevzeli vsak za pet milijonov delnic, ostalih 10 milijonov pa bo na razpolago za člane, ki bodo pristopili pozneje in med katerimi bodo lah. ko tudi druge občinske uprave tržiškega področja. Za to resolucijo odbora je glasovalo 15 svetovalcev (KD, PSDI, SDZ, PLI in MSI) proti pa je glasovalo osem svetovalcev, komu. nistov in socialistov, ki so predložili svojo resolucijo, v kateri predlagajo, naj bi imela industrij, ska cona obliko konzorcija, v katerega naj bi bile vključene tudi sosedne občine, vključno Staran-can in Doberdob. Končno je bil sporazumno sprejet tudi sklep, naj se obravnavajo posamezne točke predloženega o-snutka za statut industrijske cone na prihodnji seji, ki je sklicana za ponedeljek 7. t.m. zvečer ob 21. uri. Svetovalci bodo predložili morebitne spreminjevalne predloge pismeno pred sejo. Uvodoma je predsednik dr. Chientarolli na kratko obrazložil vsebino poročila pripravljalnega odbora za industrijsko cono ter poudaril važnost udeležbe IRI, ki bo prispevala z denarnimi sredstvi in tehničnim aparatom k razvoju industrije na tem področju. KAKO JE Z VODOVODOM V ŠTEVERJANU Občina zahteva sredstva iz sklada «zelenega načrta» Če bo kmetijtko nadzornižtvo ugodilo njeni prošnji, bodo (peljali cevi po vsej občini Županstvo v Steverjanu je pred dnevi poslalo kmetijskemu nadzor-ništvu v Gorici prošnjo, naj v okviru določil «zelenega načrta» za razvoj kmetijstva prevzame stroške za napeljavo vodovodnega omrežja po vsej občini. Za sedaj so vodovodne cevi speljane do Sovence, Juretičeve hiše v Sčednem in do Dvora. Dogradili so tudi oba vodohrama v i bližini cerkve: tisti, ki leži više, ž Y///M V/////. o V////« Radio Trst A 8.00: Koledar; 8,30: Poslušali boste; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 11.13: Oddaja za najmlajše; nato Maurice Larcange; 12.30: Glasba po željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Vokalni «uet Kos-Pertot; 15.00: Božični mo-Wvl; 15.30: «Vrata milosti», radijska drama; 16.30: Popoldanski koncert; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Obisk v naši diskoteki; 19.13: Nedeljski vestnik; 19.30: Glasba » (Umskih trakov; 20.00: Sport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: Iz slovenske folklore; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v *Portu; 22,10: Večerni ples; 23.00: Pollfonska glasba. 9.30: Kmetijska oddaja; 12,13; Danes na športnih Igriščih; 14.00; *El campanon». NEDEUA, 6. JANUARJA 1963 ne vesti; 20.25: G. Stuparlch: «Ritorneranno» — 3. nadaljevanje; 21,00: «Na klopci»; 22.00: Slavni valčki; 22.15: Skladbe G. Becauda. II. program 8.00: Jutranja glasba; 9,00: Oddaja za ženske; 10.00: Mimogrede zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 11.35: Pevci; 12.10: Plošče tedna; 14.30: Teden aktualnosti v svetu; 15.45: Glasbena prizma: 16.15: Dlsneyevi.ke pesmi; 17.00: Glasba ln šport; 19,50: Srečanje med notami; 20.35: Samo glasba: 21.05: Zaključek «Canzonisslme». ///. program 17.05: Noel Hamal, Loelllet, Bach; 18.00: Radijska Igra H Borila: «Uro postanka»; 19.00: Na programu Dl Lasso; 19.13: Ruska kultura; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij; 21.20: VVagner-Jeva opera: «Rensko zlato». Koper Slovenija 6.00: Prenos RL; 7.13: Jutranja Oasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Zbor «Ivan Cankar» iz Trsta; 9.30: .Zabavni zvoki; 10.00: Prenos RL; (0.30: Operne arije; 11,00: Zimski turizem; 11.15: Poje Pino Donag-Cio; 11.30: Parada orkestrov; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12,10: Glasba po željah; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Glasba po željah; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: «Dollnce b*neške»; 16,00: Prenos RL; 19.00: športna nedelja: 19.10: Glasbena bltdlgra; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba: 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 8.30: Vreme na Ital. morjih; *.20: Ital. pesmi in plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 11.15: Za sam orkester; 11.23: Roditeljski krožek; 13.25: Holandska glasba; 14.00: Mo-*artov «Kvartet K 499»; 14.30: V nedeljo skupaj; 13.13: Nogomet od minute do minute; 16.45: Glasbeni Program ; 17.00: Dvodejanka Lava-•na-Vitallni: «Moj črni brat»: *6.15: Operna glasba; 19.00: Sport- 6.00: Dobro Jutro; 6,30: Napotki za turiste; 7.00: Napoved časa in poročila: 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska Igra; 8.38: Bortkijevlč: «Andersenove pravljice»; 9.05: Zabavna glasba; HITRA POPRAVILA TV APARATOV ^TREVISAN Trgovina: Trat, Ulica San r Nicol* št. 2 — Tel. 24-018 = Delavnica: Ulica delle Mi- S Urie it 8 - Tel. 78-278 E 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Komorna matineja RTV Ljubljana; 11.30: Z godali na sprehodu; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13,15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Koncert; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.13: V ritmu Latinske Amerike; 15,30: Melodije Iz znamenitih oper; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Ogrlica s popevkami; 17.05: Z lokom po strunah; 17.15: Radijska Igra; 18.00: Tomc: Variacije; 18.30: Športna nedelja; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Njihovi ro- ■33.13: Skupni program jRT ; 23.03; Romantični intermezzo; 23,12: Skupni program JRT. Ital. televizija 10.00: Kmetijska oddaja; 15.30: Prenos športnega dogodka- i«30-Program za najmlajše ; 19.00: Dnevnik; 19.15: Registriran športni dogodek; 20.05: Petnajst minut z A. Bonucctjem; 20.20: Sport; 20 30- Dnevnik; 21.05: Zaključek «Can- zonlssime,» ob koncu športne vesti in Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: «Il giocoliere della vergine»; 22.05: Dnevnik; 22.30; Registriran športni dogodek. Ponedeljek, 7. Jančarja 1983. 8.30, 12 15: Sola; 12.40: Začetek sodnega leta v Rimu; 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše ; 18.30: Nikoli ni prepozno: 19,00: Dnevnik; 19.15: Mali koncert; 20.03: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.03: Teletris; 21.35: Pianist Arturo Benedetti; 22 05: TV Igra «Primer San dy Carter»; 22.55. Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Glasbeni variete; 22.00: Dnevnik; 22.30: «Športna prvenstva». Jug. televizija 9.00: Igralčke na cestah — prenos lutkovne igre; 10.00: Kmetijska oddaja; 10.30: Lassie In njen dvojnik — športno popoldne; 18.00: Igrani film; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.45: Muzej voščenih lutk. Ponedeljek. 7. januarja 1963. 18.20: Reševanje — prva zgodba iz serije novih lutkovnih oddaj; 19.00 : 3.000 milj po Sredozemlju — filmska reportaža; 19.15: Mala TV univerza; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Tedenski športni pregled; 20.43: TV tribuna: Mladoletni prestopniki; 21.05: Strindberg: «Oče». bo služil za potrebe potrošnikov v bližini cerkve in šole, drugi, ki je globlje v zemlji, pa bo služil za napajanje ostalega vodovodnega omrežja. Izvedeli smo nadalje, da si občinska uprava prizadeva skleniti z Vzhodno-furlan-skim vodovodnim konzorcijem (C AFO) s sedežem v Gradiški dogovor, na podlagi katerega bi ta ustanova v celoti skrbela za storitev. Potrošniki upajo, da bo zadeva z vodovodom urejena še v tem letu in da bodo po tolikšnem ča kanju vendarle pričeli piti vodo iz vodovoda. odbora, kateri je glasovalni stroj dal večino. V ponedeljek zvečer se bo seja nadaljevala z debato o posameznih točkah osnutka za odobreno delniško družbo. Med drugimi govorniki naj ome. nimo predvsem Bergomasa (KPI), ki je očital, da niso pri pripravi osnutka za statut pritegnili k posvetovanju sindikalnih zastopni. kov. Očital je demokristjanom, da ne držijo obljub, ki so jih dali pred volitvami za spoštovanje kra. jevnih avtonomij, ter predlagal zgoraj omenjeno resolucijo komunistov in socialistov glede konzor. cija. Socialist Martinelli je poudaril, da so demokristjani in njihovi zavezniki že vse naprej določili po receptu «demokracije» od zgoraj, neupoštevajoč krajevnih avtonomij. Demokristjana Ginaldi in Cocian. ni pa sta zagovarjala resolucijo Natečaj za dve bolničarki Goriško županstvo nam je sporočilo, da je razpisalo javni natečaj na podlagi spričeval in izpitov za dve mesti bolničark tretjega razreda, ki bosta obiskovali paciente na domu. Rok za pr:javo zapade 20, februarja 1963 ob 12. uri. Za podrobne informacije je na razpolago personalni urad. OB DNEVU MATERE IN OTROKA Obračun dejavnosti ONMI v preteklem letu Za pomoč materam in otrokom so porabili 79 milijonov - Današnje svečanosti z razdelitvijo diplom in paketov materam Kot drugod po državi se praznuje danes tudi na Goriškem «dan matere in otroka». Kot smo že pisali, bodo po posameznih občinah na sedežu materinskih posvetovalnic priredili uradne manifestacije, na katerih bodo strokovnjaki govorili materam o pomenu tega dne in o ukrepih za zaščito otrokovega zdravja in za njegovo nego. V Gorici bo talca svečanost ob 11.30 v dvorani občinskega sveta v Ul. Crispi, v Sovodnjah ob 11. uri v posvetovalnici za matere v občinskem domu itd. V Steverja-ou bo svečanost v torek 8. t.m. ob 11. uri na županstvu, kjer bo govoril zdravnik dr. Krainer. Ob tej priliki bodo razdelili najzaslužnejšim materam posebne diplome SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Asfaltirali bodo Ul. Tabaj od pokopališča do železnice Z dodatnimi spremembami se bo podvojila pokrita površina na trgu na debelo Pod predsedstvom župana dr. Poterzia se je v petek zvečer sestal občinski odbor. Seja se je začela ob 18.30, zaključila pa ob 21. uri. Odborniki se bodo ponovno sestali jutri zvečer, da bi proučili zadeve, ki bodo na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta. Prisotna sta bila odbornika Aga ti in dr, Scarano, izvoljena na seji 28. decembra. Zupan jima je v pozdravnem govoru želel obi. io uspehov pri delu v korist občinske uprave in mesta samega. Precej časa so posvetili proučevanju javnih del. Odbornik Lu-pieri je poročal o delih, ki so bila izvršena in ki so še v načrtu za dokončno ureditev Ul. Roma, Uredili bodo traso in asfaltirali Ul. Tabai med pokopališčem in križiščem v nivoju z železnico. Na predlog odbornika za javna dela so nadalje sklenili zgraditi barako za potrebe ekonomata, nakupili bodo prometne znake, v zakup pa bodo oddali dela za narrtestitev ogrevalnih naprav v zgradbah za občinske uslužbence v Drevoredu 20. septembra. Občinskemu svetu pa bodo predložili v odobritev nadaljnjo okrepitev javne ra/svetlja. ve na Trgu žrtev za svobodo (trg pred kolodvorom) in na zadnjem delu Korza Italia. Končno so, kar se tiče javnih del, sprejeli spremembo načrta za gradnjo strehe na pokritem trgu; s tem se bo pokrita površina na trgu, ki se je bodo v glavnem posluževale okoliške prodajalke sadja m zelenjave, povečala skoraj za polovico. Preusmeritev prometa na Tržaški cesti Goriško županstvo sporoča naknadno, da bodo jutri 7.t.m. začeli z gradnjo kanalizacije na Tržaški cesti, in sicer med Ul. Magazzini in dostopno cesto k zemljišču, na katerem bodo gradili drugo skupino ljudskih hiš (IACP). iiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiniiniiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii PISMO TAJNIKA ANGELA MARINELLA CISL nasprotuje za načrtovanje pri trg. Predlaga ustanovitev komisije sestavljene iz predstavnikov vseh kategorij Zato bo moral ostati ta del ceste zaprt za promet, dokler dela ne bodo končana. Med tem časom je torej prepovedan promet z vozili na Tržaški cesti od odcepitve Ul. III. armata pa do križišča z Ul, Aosta. Izjema velja le za vo-žila tistih podjetij, ki imajo na tem odseku svoje delovišče ali bi vališče. Prav tako je zaprta za promet v smeri proti Tržaški cesti tudi Ul. Tabaj. S primernimi cestnimi znaki je določena na mestu omenjena preusmeritev prometa. Spremembe pri nameščanju odpuščenih prodajalcev Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je bil objavljen nov zakon, ki se tiče zaposlovanja delavcev v trgovskem sektorju, ki so brezposelni pa krivv di tretjih oseb. Po' zadnjem odstavku čl. 15 zakona š$. 264 od 29. aprila 1949 irhajó dèi a ‘odpuščeni v podjetju zaradi znižanja števila personala, prednost pri ponovni zaposlitvi pri istem podjetju v obdobju enega leta. Enotni člen novega zakona št. 1618 od 16. novembra 1962, objavljenega v Uradnem listu od 30. novembra 1962, pa obvezuje delodajalce, ki so predložili namestitvenemu uradu imenski ali številč. ni seznam potrebujočih delavcev, da istočasno izjavijo, če so v teku enega leta odpustili kakšnega delavca zaradi znižanja števila personala; če je do takih odpustov zares prišlo, morajo navesti tudi imena. komisiji zbornici Pokrajinski tajnik CISL Angelo Marinello je poslal izrednemu komisarju trgovinske zbornice, go-riškemu prefektu ter ministrom za industrijo, trgovino in proračun vlogo v zvezi s programom ekonomskega razvoja goriške pokrajine. V njej tajnik ugotavlja, da je «tehnični odbor za razvoj goriške industrijske pokrajine», u. stanovljen pred nekaj dnevi pri trgovinski zbornici v Gorici, v nasprotju z ekonomskimi programskimi smernicami, ki jih je izdelala sedanja vlada levega centra. Pri sestavi tega odbora niso vprašali za svet zastopnikov delavcev. Odbor predstavlja samo industrijske delodajalce, ki so se doslej pokazali nesposobni, organsko rešiti, številna vprašanja naše pokrajine. Pred seboj ima samo delne smotre in zato ne bo mogel koordinirati vseh pobud za razvoj naših krajev v okviru ustanavljajoče se dežele. Nadalje se ugotavlja, da mora vsak pokrajinski program, čeprav je samo industrijskega značaja, upoštevati obstoj dežele in sosednih pokrajin. «Nemogoče je razumeti — je rečeno v pismu — kako more odbor, sestavljen iz deželi odločno nasprotujočih sil, koristno delovati za skupnost.» Pokrajinski tajnik zaključuje svoje pismo s predlogom, da bi se moral ustanoviti odbor za analizo in gospodarski razvoj pokrajine, v katerem bi bili v pravem sorazmerju zastopani predstavniki državnih in krajevnih ustanov, in. dustrijci, obrtniki, kmetje, trgovci, turistični predstavniki in delavci. Trgovinska zbornica naj bi spremenila svojo odločitev in u-radno ustanovila odbor, ki bo neposredno zastopal vse družbene sile v naši pokrajini, kot je bilo storjeno za vsedržavno programsko komisijo. Volilni izidi v tovarni INTES V tekstilni tovarni INTES v Zdravščini pri Zagraju so 4. januarja izvolili novo notranjo komisijo. Volivca sta bila 102. CISL je prejela 74 ln s tem oba sedeža v komisiji, FIOT pa 21 glasov in nobenega sedeža. Med uradniki je bila predstavljena samo lista CISL, ki je prejela 9 glasov. V komisiji bodo trije zastopniki CISL. Namiznoteniški turnir 12. januarja v Gorici Slovenska prosvetna zveza priredi namiznoteniški turnir, ki bo v soboto, 12. januarja s pričetkom ob 18. uri v dvorani ob Verdijevem korzu št. 13 v Gorici. 1. Pravico do nastopa imajo tekmovalci, ki pripadajo prosvetnim društvom na Goriškem. 2. Nastopajo ekipe s štirimi tekmovalci. Vsaka ekipa se bo pomerila z vsemi ostalimi. Tekme se bodo odigrale na dva dobljena seta. Vsako srečanje predvideva štiri tekme posameznikov in dve dvojic. Pri vsakem srečanju bo torej na razpolago šest točk. 3. Ekipa, ki bo osvojila največ točk, bo prejela prehodni pokal Slovenske prosvetne zveze. 4. Pokal preide v trajno last, če ga je društvo osvojilo dve leti zaporedoma. 5. Prva in druga ekipa dobita še praktične nagrade. SPZ poziva namiznoteniške igralce, ki se že dalj časa pripravljajo na tekmovanje v svojih društvenih prostorih, naj se prijavijo za turnir na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Asco-11 1/L Vpisovanje se bo zaključilo pred pričetkom tekmovanja. Žrebanje srečanj se bo vršilo v dvorani tik pred pričetkom tekem, se pravi ob 18. uri. Prijateljsko srečanje med Goriziano in Beogradom V četrtek 10. januarja ob 21.15 se bosta v veliki dvorani športnega društva Ginnastica Goriziana srečali košarkarski ekipi Goriziana in Beograd. Beograd bo odigral prijateljsko tekmo z goriškim moštvom ob povratku s turnirja v Va-reseju in Bologni. V beograjski reprezentanci bodo na topili trije močni igralci, in sicer Gordlč, ko-rač in Nikolič, ki so že večkrat zastopali Jugoslavijo na mednarodnih srečanjih. Za ljubitelje košarkarskega športa naj povemo, da bo italijanska radiotelevizija prenašala v priznanje dobre zdravstvene nege otrok, vsega 170 diplom za vso pokrajino, najbolj revnim materam pa bodo razdelili zibelke in otroško perilo. V Doberdobu ne bodo imeli take svečanosti, ker tam še nimajo materinske posvetovalnice, pač pa so nam na pokrajinskem uradu ONMI zagotovili, da so zaključene skoro vse priprave, da bodo tako posvetovalnico odprli tudi v tej občini in da je težava le še z ureditvijo primernega prostora. Na Goriškem imamo sedaj dva doma za mater in otroka, ki sta v Gorici v Ul. Virgilio in v Tržiču. Poleg tega imamo po posameznih občinah 23 otroških posve. tovalnic, 13 materinskih posvetovalnic, dve posvetovalnici za kožne bolezni, tri materinske obedni-ce, dva centra za razdeljevanje mleka in eno zdravniško posvetovalnico. Organizacija ONMI prejema za svoje potrebe po 79 milijonov lir letno. V zadnjem poslovnem letu od 1. 7. 1961 pa do 30. 6. 1962 so po vseh posvetovalnicah opravili o» krog 24.000 splošnih posvetovalnih pregledov predvsem.otrok, da-ije 2500 pregledov mater, 1100 pre. gledov na dermo oddelku ter 500 drugih pregledov. V istem obdobju so nudili pomoč v hrani 579 doječim materam ter 286 nosečnicam. Podporo so nudili tudi 3690 otrokom v starosti do 3 let, 86 otrokom v starosti od 4 do 6 let, 158 od 7 do 14 let in 13 v starosti od 15 do 18 let. Iz teh nekaj podatkov je razvidno koristno in človekoljubno delovanje te ustanove. Zato bi bilo želeti, da bi se matere s svo. jimi otroki še v večjem števil« obračale za pomoč do materinskih posvetovalnic in drugih podobnih ustanov, kar bo samo v korist njim samim in njihovim otrokom. Saje so se vnele Včeraj okrog poldne so poklicali, goriške gasilce v Ul. Bellini št. 7, ----,,—.— -------------- ----------- kjer so se v stanovanju Stanislava danes popoldne tekme s turnirja v I Ascarlja vnele saje v dimniku. Ga-Vareseju, kjer bo nastopal tudi | siici so v pol ure ogenj pogasili 2 Kako sem ugonobil Tuhačevskega HEIDRICH JE MISLIL DEUGACE Heidrich pa je medtem bil prepričan, da je obvestilo točno in je ukazal svojim ljudem, naj nadaljujejo preiskavo v tej smeri in naj za vsako ceno ugotovijo, da so stvari drugačne. Ta Heidrichov korak je bil zelo značilen. Nemška varnostna služba je bila ustanovljena za borbo proti notranjim sovražnikom nemškega Rajha. Zlasti pa za borbo proti ideološkim sovražnikom.. In to je bil pravzaprav mal odsek varnostne službe, ki je bil sestavljen v glavnem iz zaupnih ljudi in kake desetine «terenskih delavcev», kakršen je bil Alfred Neuox. Heidrich je imel kot šef varnostne službe mnogo ambicij. Hotel je razširiti svojo organizacijo, tako da bi postala najmočnejša na področju varnostne in obveščevalne službe. če bi se pokazalo, da so glasovi o zaroti Tuhačevskega in njegovih tovarišev resnični, bi se mu ponudila prilika, da bi se vmešal v tisto področje, ki je normalno pripadalo vojaški obveščevalni službi. Vojaški krogi so se trudu «Si-cherheitsdiensta» nekako posmehovali, če pa bi se pokazalo, da so v zmoti, bi to lahko služilo kot uvod za neke .večje in bolj važne stvari. Za- radi tega je bil Heidrich zelo zadovoljen, ko je na osnovi podatkov, dobljenih iz raznih virov, prišel do zaključka, da bi se lahko govorice o zaroti proti Stalinu priredile tako, kot da bi bile točne. Maršal Tuhačevski je bil vojak po poklicu in zelo izobražen človek. Leta 1926 je nemško vrhovno poveljstvo prišlo prvikrat z njim v stik, ker je v imenu Sovjetske zveze podpisal sovjetsko-nemški dogovor o vadbi nemških letalcev v Sovjetski zvezi. Po mirovni pogodbi Nemčija namreč ni smela imeti letalskih sil na svojem ozemlju. Tako se je maršal Tuhačevski seznanil z mnogimi mladimi nemškimi oficirji, ki so deset let kasneje imeli važne položaje v nemški Wehrmacht. Ker si je Stalin vedno bolj prilaščal vso oblast, je bilo normalno, da so postajali Tuhačevski in njegovi tovariši vedno bolj zaskrbljeni zaradi zmanjševanja vpliva Rdeče ar-i made. Zato je bilo povsem možno, da bi se obrnil na svoje stacp zrmtjce v. Nernčjii za pomoč in nasvete, oziroma da jim predlaga skupno akcijo proti sovjetski in nemški vladi, ter da napravi to morebiti preko korespondence. Toda čeprav je bila precej razvita korespondenca med Nemčijo in Sovjetsko zvezo niso našli nobenega pisma, ki bi ga pisali nemški in sovjetski oficirji drug drugemu. Toda na podlagi obvestil, ki jih je dobil Heidrich od svojih agentov, je bil prepričan, da takšna pisma obstajajo. Prišel je februar 1937. Ves sovjetski tisk je pisal o fran-cosko-sovjetskih razgovorih, ki so težili za tem, da združijo ti dve državi proti Nemčiji, oziroma da stisnejo Nemčijo med obema državama v nekak primež. Hitler je bil zaradi teh razgovorov v skrbeh, ker se je zavedal, da se Nemčija ne bi mogla obdržati med dvema frontama. Zaradi tega se je razgovarjal s Heidrichom o tem položaju, In ta mu je ob tej priliki obrazložil svoj načrt. HITLER JE USVOJIL NAČRT .^eidrichov načrt je bil povsem preprost. Da bi prepre- čil povezovanje med Francijo in Sovjetsko zvezo, je bilo treba skonstruirati nekaj v sami Sovjetski zvezi, kar bi pritegnilo Stalinovo pažnjo in potisnilo sovjetsko-francoske razgovore v ozadje. Heidrichu se je ponudila prilika, na katero je že zdavnaj čakal in ki jo je to pot izkoristil. Njegova odkritja so napravila globok vtis na Hitlerja, ki je v celoti usvojil njegov načrt. Varnostni službi je na ta način uspelo prodreti na področje, ki je do tedaj pripadalo izključno vojaški obveščevalni službi. Načrt je bil fantastičen, a hkrati zelo logičen, če Stalin res sumi svoje oficirje, in kazalo je, da jih res sumi, tedaj bo sprejel vsako stvar, ki bi lahko dokazala, da so izdajalci. Če takega dokaza nima, čemu si ga ne bi izmislili. Ko je odšel Heidrich iz Hitlerjeve pisarne, je bil zelo zadovoljen s samim seboj. Odšel je v svoj štab, ki je bil , v Prinz Albrecht Strasse in Je ' takoj poklical Alfreda Neuo-xa. Ko je ta prjšel v Heldri-chovo pisarno, je srečal tam Berensa, ki je bil Heidrichov namestnik, poleg tega pa tudi strokovnjak v zvezi s sovjetsko obveščevalno službo. Zato mu Je bilo poverjeno raziskovanje v zvezi s temi obvestili o Tu-hačevskem. Alfred je opazil, da je položaj zelo napet. Sedel je na stol, njegova šefa pa sta se nadalje razgovarja-la, tiho in mirno. Nato se je Heidrich obrnil proti njemu in dejal: «Neuox, imamo posel, ki zahteva čimvečjo naglico in izredno spretnost. Želim, da najdete človeka, ki je sposoben za ponarejevanje pisem in dokumentov. Najkasneje ga morate najti do jutri. Alfred je vprašujoče pogledal Heidri-cha In čakal, da mu postavi kakšno vprašanje. Ta pa je nadaljeval; «Gre za Tuhačevskega. Načrt je v tem, da se najdejo dokazi, da maršal Tuhačevski in njegovi tovariši kujejo zaroto proti Stalinu skupno z nekimi našimi višjim', oficirji. Potrebna so nam pisma, ki jih bo Berens skoval, a podpisal Jih bo élovèk, ki ga boste našli vi. Samo moramo dognati, kakšni so originalni podpisi Tuhačevskega in njegovih tovarišev.» Heidrich se je za trenutek ustavil, Kakor da nekaj razmišlja, nakar je nadaljeval. «Slike teh dokumentov bomo prodali Rusom in ustvarili vtis, kakor da prihajajo iz arhiva naše varnostne službe, oziroma kakor da varnostna služba vodi preiskavo proti nemškim oficirjem, ki so vpleteni v to zaroto, če bo Stalin dobil te dokumente preko svoje tajne službe in če ugotovi, da so resnični, jih bo izkoristil, da spravi s poti Tuhačevskega in druge generale.» Alfred je začutil, kako mu žila hitreje bije. V tem trenutku je stal pred njim prav tisti tipični Heidrich z izrazom nedolžnega deteta na o-braau, ki si izmišlja morilske načrte. Alfred sl je lahko predstavljal, s kakšnim zmagoslavjem je Heidrich odkril svoje načrte Hitlerju. «Če se to uresniči,» je rekel Neuox in značilno pogledal dvojico za veliko mizo, bo to najhujši udarec Sovjetski zvezi od revolucije sem.» «Menim, da se to mora uresničiti,» je rekel Heidrich z umerjenim glasom. NI več po- vratka nazaj. Sedaj je vse od- , visno od vašega ponarejevalca; biti mora mojster svojega | poklica.» Po teh besedah je dvignil telefonsko slušalko, kar je bil 1 znak, da je razgovor končan. Berens je odšel iz sobe skupno z Alfredom. Ta ga je zu- ! naj vprašal: «A kako je stvar . z Wehrmachtom? Ali vedo oni za ta načrt?» Berens se je nasmehnil. «Dragi moj Neuox, ali misliš. da Hitler, Himmler ali Heidrich morejo zaupati v kar kega višjega funkcionarja Wehrmachta. Imenuj mi e-nega izmed njih. Sicer pa vsa stvar ni v celoti izmišljena. Ni dvoma, da posamezni člani nemškega generalštaba vdržu-jejo preveč prijateljske stike s sovjetskimi oficirji, Poleg tega veš, da generali sploh ne verujejo politikom. Končno, meni ugaja ta načrt. Dokumenti, ki jih bomo pripravili, bodo pospešili razvoj dogodkov. Kar z mano pridi, da se dogovoriva ,o vseh podrobnostih » (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTEOCH1 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni preda) 559 - PODRUŽNICA GOHICA: Ulice S Pellico 1,11, Tel. 33 82 - UPKAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA it. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur. — Vnaprej: četrt-1 1800 lir polletna 3500 Ur celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečni. 420 din Nedeliska im«»nie/.na 40 din. 'letno 1H2Ò din, polletno 960 din četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, ulica 3-1 telef 21-928 tekoči račun pri Narodn, banki v Ljubljani 600-14 5-375 — OGLASI: Cene -.,*'asuv: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 100. finančno-upravni 150, osmrtnice 120 lir. — Malt oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, r” 8 J ’ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst