Naročnina mesečno 89 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozenif tvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarje«! oL6yiU Telefoni aredjdJtvai dnevna alnžba 2059 — nočna 2996, 2994 ia 205« SLOVENEC Izhaja vsak dan zjatraj, razea ponedeljka ia dneva po praznika ček. račun: Ljnb» Ijana IL 10.650 ia 10.349 za inserate« Sarajevo itv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2999 Ob velikem kulturnem jubileju Zgodovina veliča in blagruje narode, katerih sinovi so svojim potomcem s herojskimi čini znali ustvariti, razviti in ohraniti narodno samobitnost, ljudsko besedo in kulturo, še bolj kot zgodovina jih slavi narodni mytos, ki vsa velika, za domovino žrtvovana herojstva hvaležno obdaja z veličastnim, često kar sakralnim žarom. Toda nedvomno je večjega občudovanja vredna in vzvišenejša veličina naroda, ki si je mimo slovitih zunanjih činov znal priboriti in ohraniti svojstvenost svojega narodno občestvenega in duševnega življenja in se v enakovredno vrsto mnogo večjih narodnih enot povzpeti po pre-obrazujoči moči sv. krščanske blagovešti. In žilavi slovenski narod si jo v tihi in zvesti služnosti Bogu in legitimni svetni postavi tekom stoletij mirno ustvaril svojski lik kulturnega katoliškega naroda. Zasidran v Boga in oprt na kremenito trden krščanski etos je zmagovito prebrodil že mnogo težkih in trpkih dob. Vir moči in zmag ni bila pest ali moč, marveč v dušah skrivnostno žuboreče božje življenje, ki ga je plodovito črpal iz presv. Evharistije. Na slovenskem narodu se je očito realiziral stari krščanski aksiom: »Deo servire regnare est— Bogu služiti je kraljevati«. Ni sicer to »kraljeva-nje« njegova fizična nadvlada, marveč nadvlada duha nad surovostjo— kultura. Srca slovenskega naroda danes, na obletnico evharističnega kongresa nanovo drhte v svetem zanosu, zadostno obujajoč svetle spomine in milosti lanskih evharističnih dni. Pred nami vstaja znova ona pristna, z močnovero ožarjena podoba katoliškega slovenskega naroda, ki tako neustrašeno, z vsekdar se žrtvujočo ljubeznijo prisega zvestobo in vdanost evharističnemu Kralju vekov, sveti materi katoliški cerkvi in njenemu poglavarju, domovini in njenemu vladarju. Tujci so lansko leto ostrmeli nad toli visoko duhovnostjo slovenskega ljudstva, ki je vsestransko pokazalo, da je vreden člen v organizmu katoliške univerzalnosti, vreden vnuk-učenec svojih slavnih blagovestnikov sv. bratov Cirila in Metoda in vseh njenih naslednikov. V letošnjo obletnico pa je vpadlo tudi pomembno slavje 800 letnice etaroslavnega stiške-ga samostana. Nedvomno imajo za sv. solunskima bratoma največ zaslug za katoliško me-tamorfozo slovenskega človeka v naši zgodovini toli priljubljeni — stiški beli menihi cisterci-jani, ki so se 250 let po smrti sv. slovanskih apostolov kot prvi menihi za stalno naselili na slovenskih tleli, docela asimilirali slovenski trudi in psihi ter razvili kar največjo versko, ulturno in gospodarsko-socialno akcijo za podvig slovenske domovine. Red belih cistercijanskih mežrhov, osnovan na modro umerjeni reguli klasičnega riinljana. kristjana prve, mlade cerkve: sv. Benedikta Nurzijskega, očaka zapadnega meništva, ki je v svoje redovno vodilo vešče povzel vse one duhovne, novo krščansko generacijo oblikujoče elemente, naglašujoč predvsem spiritualistični princip globokega liturgično evharističnega življenja, je vprav s svoje globoke kontenipla-tivne strani tako s svojim visokim osebnim zgledom kot tudi z navdušeno apostolsko akcijo bil najbolj zmožen, da začetnemu slovenskemu krščanstvu da trdno podlago in mu s stalnim oblikovanjem izkleše pristni katoliški karakter. Med mnogimi slovenskimi glasniki krščanske blagovešti je odlična prednost belih stiških misijonarjev ta, da so svoj samostan, pravo versko trdnjavo, postavili v osrčje slovenskih pokrajin in da so se iz samostana, »šole Gospodove službe«, kar je cilj vraki benediktinsko-cistercijanski opatiji, med ljudstvo raztekuli vedno novi, sveži apostolski tokovi. Na drugi strani pa je stiški samostan pri utrjevanju krščanskega nauka med slovenskim ljudstvom se skrbno držal one, danes tako naglašene, moderne metode, da se blagovestniki jemljejo iz lastnega ljudstva in vračajo lastnemu ljudstvu, med katerim je potem delovanje pač izdatnejše. Da so stiški cistercijani svoje versko-misi-jonsko poslanstvo z odličnimi uspehi izvrševali, pričajo dejstva, da so jim oglejski patriurhi prepuščali vedno več fara, ustanovili v 6tiškem samostanu arhidiakonat, opate pa pooblaščali, da so v svoj samostan vsako leto sklicevali redne dušnopastirske sinode, župnije pa kar najpogosteje vizitirali. Tako so v tistih dneh, še pred ustanovitvijo ljubljanske škofije, beli stiški menihi po svojem trdno organiziranem dušnem pastirstvu bili zares prava »sol zemlje«. Če si še predočimo dejstva, da so v dobi katoliške protireformacije stiški opatje bili glavni pomočniki ljubljanskih škofov, sokomisarji v izvajanju dekretov tridentskega zbora in da je njihov dušnopastriski teritorij obsegal 21 velikih fara z 225 podružnicami, potem nam bo jasno, da so stiški menihi zares odličen faktor tako pri zgraditvi kot obrambi slovenskega ka-tolištva. Blagoslova belih stiških blagovestnikov je resnici bilo deležno vse slovensko ljudstvo. Če verjamemo sporočilu, da je prvotna stiška cerkev po vseh stenah bila polua spominskih plošč, da so poleg deželnih plemičev kranjskih bili stiški darovniki tudi koroški gospodje iz rodu bi. Ileme, gospodje goriški, gospodje ccljski in gospodje ptujski in celo hrvatski 1'rankopani, pač z namenom, da bi se beli stiški menihi v svojih apostolskih molitvah spominjali njih rodu in podanikov, potem je zares domala vsa slovenska domovina vsaj moralno bila izročena varstvu stiške Žalostne Matere božje in njenih menihov. Ne smemo pa prezreti, da vsemu, tako odličnemu zunanjemu verskemu delovanju stiških menihov dajo najglobljo globino in čar ono iskreno liturgično evharistično življenje samo-etancev. Sedemkrat na dan se beli cistereijanski menihi zbirajo k slovesnemu bogoslužju, katerega višek in venec je najsvečaneje darovana skupna, konventna sv. muša. In tukaj jc menih ob božji žrtvi darovanega Jagnjeta se navzemal žrtvujočega se duha za cerkev božjo in slovensko ljudstvo, knkor je nae tudi v praktičnem dušnem pastirskem "delu vsevdilj trpečemu sloven- Gamelin v Varšavi Poljska odklanja posredovanje med njo in Češkoslovaško Varšava, 14. avgusta, b. Poljska uradna tiskovna agencija poroča k obisku francoskega šefa generalnega štaba Gamelina, da zveni malo čudno, če bi hoteli obisku francoskega generala v Varšavi odreči vsak političen značaj. Toda javnost naj ve, da političnih odnošajev med Poljsko in Francijo ni treba posebej urejevati, ker so že zdavnaj urejena na podlagi medsebojne politične zvezne pogodbe, ki je še vedno v veljavi. Vojaško sodelovanje pa je samo naravna posledica politične zveze. Podčrtati pa je treba v zvezi z raznimi komentarji o Gamelinovem obisku, da nikakor nima namena podpisovati kakšnih novih vojaških obveznosti in da ne bo na sestanku med Gamelinom in Rydz-Smiglyjem podpisana nikaka nova mednarodna pogodba. Tudi ni verjetno, da bodo na tem sestanku govorili o kakšnih drugih mednarodnih vprašanjih, marveč se bodo držali izključno le polja, ki zanima Irancosko-poljsko politično zvezo. Poljska vojaške zveze s Francijo nikoli ni zanikala. Tudi Francija je ni nikdar ospo-ravala. Tudi 10 letni nenapadalni pakt med Poljsko in Nemčijo v ničemer ni oslabil vojaške zveze s Francijo in v ničemer ni nasproten vsem prejšnjim obveznostim poljske države do drugih zaveznikov. Pač pa je verjetno, da bo imel obisk ieia francoskega generalnega štaba kakšne posledice morda na drugem polju ter bo vplival na odnošaje med Poljsko in njenimi sosednimi državami. Tam kjer so odnošaji že dobri, sestanek obeh generalov gotovo ne bo hotel, da bi se poslabšali. Tam pa, kjer niso dobri in kjer obstoja želja, da bi se izboljšali, je neobhodno potrebno, da mora ini-cijativa za to priti od dotičnih držav samih, ne pa od zunaj, in željo po izboljšanju odnošajev je treba dokazati z dejanji, ne pa s praznimi izjavami. (Iz tega poluradnega poročila sledi, da varšavski sestanek nima tako obširnega dnevnega reda, kot se je pisalo in da predvsem Poljska odklanja, da bi kdorkoli hotel posredovati med njo in Češkoslovaško. — Op. ured.) Varšava, 14. avgusta. A A. (Havas). Prva uradna konferenca med generalom Gamelinom in generalom Rydz-Smiglyjem je bila snoči od 16.30 do 19. Vršila se je v prostorih glavnega generalnega štaba. Druge osebnosti tej konferenci niso prisostvovale. Po konferenci se jc general Gamelin sestal z ministrom vojske generalom Kaspi-skim in načelnikom glavnega generalnega štaba Stahijeviczem. Angleški kralj na Rabu Španija v vrtincu mednarodnih intrig Francija podpira vlado Anglija upornike Velike pošiljke nemških in italijanskih letal Pariz, 14. avg. b. Na včerajšnji seji vlade pod predsedstvom Lebruna so odobrili besedilo odgovora na italijanske omejitve na francoski predlog o nevtralnosti v španskih dogodkih. Francoska vlada razpolaga z nepobitnimi dokazi, po katerih španski uporniki neprestano dobivajo aeroplane in vojni materija!, in sicer posebno od nemške in italijanske strani, dočim jc francoska vlada v interesu sporazuma in ohranitve miru prevzela sama na sebe obveze, da ne bo podpirala madridske vlade z vojnim materijalom. Te informacije so tem težje, ker iz Kiela prihajajo vesti, da je nemška admiraliteta sklenila zamenjati nemške pomorske sile v španskih vodah, in sicer tako, da se dosedanje ladje zamenjajo z novimi. To se splošno smatra kot zvijača, odnosno za povečanje nemškega vojnega brodovja v španskih vodah, ker je nemška admiraliteta ravno v odločilnem momentu sklenila poslati v španske vode nove ladje, prejšnjih pa ne bo odpoklicala. Zato je francoska vlada sklenila začeti odločno akcijo, in sicer v brezpogojni ultimativni obliki. Opozarja se obenem tudi na zadnjo angleško službeno poročilo, po katerem razpolagajo uporniki v Sevilli in Al-geeirasu z velikim številom vojaških aeroplanov, večinoma nemških in italijanskih, dočim piloti niso Španci. Vznemirilo je tukajšnjo javnost tudi dejstvo, da je sama agencija Reuter včeraj javila, da so angleške tovarne dobavile madridski vladi dve letali, španskim upornikom pa šest. Z ozirom na te vesti se doznava, da so angleški tovarnarji v zadnjih 14 dneh čez Portugalsko poslali španskim vstašem 30 letal s tremi motorji in s posebno velikimi rezervoarji, istočasno pa vladi v Madrid 6 letal Vsi ti angleški aparati so ne-oboroženi, po svoji gradnji pa sposobni za vojaške svrhe. V takih razmerah jc francoska vlada sklenila izzvati odločitev za to, da se stanje pojasni in da ne bo nenadoma postavljena pred gotovo dejstvo, To ne bi ostalo brez vpliva tudi na notranje stanje v Franciji. London, 14. avg. AA. Današnji »New Chro-niclc« piše o šestih angleških letalih, ki so jih poslali v Španijo in trdi, da jih je bilo v resnici osem. Od začetka španske državljanske vojne so poslali v Španijo nad ."50 angleških letal. (Havas.) Neodvisna delavska stranka je nedavno tega poslala zadružnim zvezam Velike Britanije okrožnico, v kateri jim priporoča, naj pošiljajo španski vojski živila in sanitetni male-rijal. Škotska zadružna zveza je odgovorila, da sicer odobrava pobudo delavske stranke, da pa smatra, da bi bila izvedba teh predlogov v nasprotju z nevtralnostjo, ki jo jc zavzela angleška vlada. Pariz, 14. avgusta. AA. (Havas.) Z raznih strani prihajajo poročila, da so zadnje dni poslali francoska letala v Španijo, čeprav jc bil na ministrski konferenci sprejet nasprotni sklep. 1 rnn-coska vlada odločno demontira take trditve. Pariz, 14. avgusta. AA. (Štefani.) V francoskih tovarnah zbirajo Sc dalje denarne prispevke za madridsko vlado. Tako so zbirali prispevke med delavci Citroenovih tovarn in sedaj jim bodo sledile tudi druge tovorne kovinske industrije v pariški okolici. V tovarni Gnome so zbrali 250 000 frankov Denar bodo porabili za nakup letal in za potrebe ljudske fronte v Barceloni. Poročila s Iront Poročila upornikov: Lisbona, 14. avg. b. Napadi upornikov se nadaljujejo na vseh frontah. Sedaj so začele delovati pomožne čete, ki so prišle iz Maroka in sc nahajajo na fronti. Tako je mogoče razlagati dejstvo, da so uporniki naenkrat začeli dobivati večje uspehe na vseh frontah. Tudi na severu so uporniki dobili ojačenja iz Biskajskega kota, tako da morejo začeti večje akcije. Razen tega so vstaši dobili veliko število letal za bombardiranje, katera so sedaj vsak dan v polni akciji in bombardirajo vladne položaje in zaledje. Dočim so do sedaj vladna letala prizadevala vstalem težke skrbi, se jc sedaj položaj politično spremenil in so uporniška letala v premoči. Potrjuje se vest, da se je madridska vlada obrnila na neko inozemsko državo ia posredovanje med njo in uporniki. Madridska vlada jc stavila nekatere predloge, na podlagi katerih bi moglo priti do ustavitve sovražnosti in (lo sporazuma v bistvenih vprašanjih, tem bolj, ker uporniki nc- Rdcči pogreb v Barceloni: Mesto križa — puška. skemu ljudstvu kazal nn Njega, ki se daruje na oltarju, ki je našo moč. ker je >kruh življenja, rojen iz Device, in daje popotnim življenje milosti.« To, kar je notranja osnova benediktinsko-cistercijanskc nionastičnc družine, da se v duhu apostolske tradicije često na dan shaja k molitvi in vsak dan k »lomljenju evharističnega kruha«, je v mnogoterih oblikah prehajal tudi v slovenski narod, luko je nedvomno sad li- , tnrgično evharistične miselnosti, da sc v deželi ' sezida čim največ lepili, veličastnih liturgičnih Gospodovih domov. In od vseh slovenskih jio-krajin je vprav Dolenjska, ki so jo posedli beli stiški menihi, kar posejana cerkva in cerkvic, ki premnoge na svojem pročelju ali v glavnem oltarju hranijo stiški grb. Če so številne cerkve in podružnice dokaz vernosti in pobožnosti ljudstva, potem imajo pri slovenskem ljudstvu \ znatni meri stiški beli menihi zuto zasluge. Njihov MMI-letni jubilej je upravičeno jubilej vsega slovenskega naroda. prestano naglnšajo, da so republikanci. Trdi se. da se ta akcija vodi tajno, ker bi sicer madridska vlada mogla imeti velike neprilike s svojimi eks-tremisti, nad katerimi nima moči. Vladna poročila: Madrid. 14. avgusta. AA. (DNB) Po zadnjih poročilih z bojišč, ki jih je izdala madridska vlada, so njene čete bombardirale vojašnice upornikov v Oviedu. Bombardirala so jih vladna letala. Prav tako je vladna mornarica bombardirala obalo med Malaga in Algecirasom. Pri Avili so se uporniki umaknili, isto trdi vladno fioročilo tudi za bojišče pri Oviedu. Vladna letala so vrgla veliko število bomb na Sieri Guadarami in na uporniški glavni stan v tem kraju. Vsfaši v Batiarozu V B a d a j o z o so vdrle prve čete upornikov r. raznih strani, llsoda tega mesta jo zapečatena, kar se vidi najbolj po tem, da so nekateri vidni voditelji tamkajšnjih vladnih pristašev, posebno komunisti in socialisti, pobegnili na portugalska ti«. Srditi boji pri San Sebastianu Pariz, 14. avg. b. Agentu™ Radio javlja, (In so z največjo Ijutosjo nadaljujejo borbe okoli San Sc-hastiann. Nacionalistična letala še naprej bombardirajo vladne čete pri Iruni na francosko-španski meji. Uporniška križarka je dnin ultimativni nalog, da se mesto predn v dveli dneh. Če tega no stori, se bo začelo bombardiranje. VInda jo odgovorila, da bo v tem primeru dala ustreliti 700 talcev. Zamora pride v SeviHo Sovilln, 14. avg. Iz Seville, ki je postala središče uporniške armade na jugu, poročajo, da pričakujejo za petek 14. t. ni. prihoda hivšegn prvega predsednika republiko A I c a I a Zamera. Ako bi se uporniki odločili, da ohranijo republiko, ho mogočo Zamora postni njen predsednik. Zamora sc pripelje v Sovillo iz Pariza. Sevilla je vsa v zastavah. V petek 14. t. m. bo velika slovesnost, ker se bo nova zastava uradno dvignila s poslopja, v katerem se je nastanil general Franco. To je bivša palača markize de Yanduri, ki je najlejiša v mestu. Obenem ho mimohod čet pred generalom. — V mestu je uveden tako zvani rimski pozdrav. Moški so večinoma v uniformah in so dobro oboroženi. Vojašnice, skladišča za živila in municijo ter druga javna poslopja stražijo uporniške straže. Po zidov ju so napisi: Živela Spauijn, živela vojska 1 Ko ho zmaga vstašev popolna, se lio ustanovila vojaška diktatura, knteri ho predsedoval general Franco ali hurgoški general Cahanellns. Ko ho vpostnvljon popoln red, knr bi utegnilo trajati leto dni, so bo vršil plchisrit. ki nuj odloči o bodoči vladavini. Ako so ho narod odločil »a republiko, bo veliko glasov dobil predsednik Alraln Zamora. Potovanje angleškega kralja Okoli 12. je jahta spremenila svojo smer, ne proti Rogoznici, temveč jc krenila proti otoku Drveniku, kjer sc bo, po vesteli iz zaupnega vira, vsidrala v nekem zalivu. Razen tega krožijo vesti, da se bo kralj prekrcal na jahto »Anne Marie«, ker lord Earl Dudlev nosi s seboj za kralja številna pisma m brzojavke fz Londona. Drugi zopet nuslijo, du se bo kralj izkrcal v Tro-giTU, kar tudi ni izključeno. Ni znano, kje se nahaja rušilec »Glosworn«, ki spremlja jahto »Nahleen«. Neke vesti z Dolgega otoka pravijo, da se nahaja rušilec v Telaš-nici, kjer je kralj ostal ponoči. Tamkaj so mu ribiči podarili več kilogramov rib, za kar jih. ie kralj bogato nagradil. Stopil ie v čoln in prišel na kopno. V njegovi družbi sta bili dve dami, med katerima je bila mrs. Simpson. Ob odhodu jahte so ribiči priredili kralju manifestacije. Včeraj popoldne okoli 17.30, ko se je jahta nahajala v Brgudskem zalivu, je kralj napravil izlet z motornim čolnom in obiskal vas ftrgnd. Prišel je nepričakovano in sc nekoliko časa razgovarjal z ljudmi. Danes dopoldne ob 41.45 so opazili jahto »Nahleen« 7 km od šimenske Rogoznice, ko je plula proti jugu. Ob 12.45 je jahta vrgla sidro v Inki Saldun pri Trogiru. V Trogiru se pričakuje, da bo kralj tekom popoldneva obiskal mesto, verjetnejše pa je, da bo zvečer prišel v Siplit. V Splitu sc danes popoldne pričakuje prihod kent-skega vojvoda in vojvodinie s posebnim vlakom. Točni čas prihoda vlaka pa%ii znan. Domneva fje, da se bo kentski voivoda tu sestal s svojim bratom angleškim kraljem. Kralj bo zvečer sigurno prišel v Split, potem pa bo odpotoval v Sinj, da si ogleda viteško igro »ulko«. Jahta »Nahleen« je ob 5 zjutraj odplula iz zaliva Brgtilje na Mulatu. To je bilo prvič, da je jahta tako zgodaj dvignila evoje sidro. Kakšna je smer pota, še ni znano. Pr ivsem dosedanjem poto-vaniu pa se kaže nekaka doslednost, da na primer iahta »Nahleen« vedno prenočuje na onem kraju, kamor dospe zvečer, in potem drugi dan zjutraj zgodaj odhaja. Ta red se je ponavljal do danes. Sicer pa med plovbo jahta dostikrat spreminja smer svojega pota. Ko je jahta »Nahleen« davi odplula, se je pričakovalo, da bo odšla na odprto morje. Nekoliko milj od Mulata pa je jahta krenila v jugovzhodno smer proti Šibeniku. Ta vest se je hitro raznesla po Šibeniku in se računa za gotovo, da se bo iahta vrnila v Sibenik ali v bližnjo okolico. Ob 10 sa jahto «Nahleen« v spremstvu knižarke »GIoswoorn« videli v bližini otočja Žiriej, ko je plula v jugovzhodni smeri proti Rogoznici ali Splitu. Kcsf se dogaja pod vlado ,ljudske fronte" v Španiji 9V Socialna vprašanja so gotovo v Španiji pereča, kakor morda ne v prav vsaki pokrajini Evrope. In venjar, kako hitro je bila borba za kruh pozabljena. Na vladni strani se dogajajo stvari, ki nimajo prav nobene zveze s toliko hvalisanimi socialnimi programi ljudskih front. Različne vesti prihajajo sedaj iz Španije in vsem gotovo ni verjeti. Zato tu podajamo pripovedovanje očividca, izpod kolesja, ki danes mrcvari Španijo. Je to nizozemski p. Domingo van Hout, ki pripoveduje sledeče pretresljive podrobnosti iz divjanja komunistično nahujskanih tolp: Mučenje do smrti »V Riquelmo se je dogodilo tole: Moški in ženske iz rdeče ljudske milice so oblegali bližnji samostan. Ponoči so nekatere redovnice skušale preoblečene pobegniti preko samostanskega zidu, pa so jih uniformirane in oborožene ženske iz milice ujele, jim strgale obleko s teles in jih nage drevile proti straži. Pozneje so jih krvoločne ženske z jermeni in dolgimi iglami mučile do smrti. Dve od teh tako kruto mučenih sester sem dobro poznal. Naslednje jutro sem na lastne oči videl krvava trupla.« Bogoskrunstva »V Carletu so oddelki rdeče milice nekd cerkev uporabljali za plesno dvorano. Po plesu je bilo tu razbrzdano popivanje, pri katerem so se dogajala strašna bogoskrunstva. Pijani udeleženci so si ponujali posvečene hostije kot prigrizek. Očividci so mi pripovedovali, da so komunisti nosili z iglami prebodene hostije kol znake. Po cerkvenem zidu so hostije nalepili v pbliki črk UHP, ki so začetne črke komunistične stranke. Po marsikaterih krajih sem videl okostnjake izkopanih mrtvih redovnikov s prostaškimi napisi in cigaretami med čeljustmi. Neka Angležinja, miss Margaret 0'Sullivan, ki je več kot 12 let živela v Barceloni in se ie še v času nacionalnega upora mudila v glavnem mestu Katalonije, pa je pred nekaj dnevi sporočila dopisniku velikega angleškega tednika »The Uni-vers« sledeče podrobnosti satanskega sovraštva do katoliške cerkve, ki so ga španski komunisti že dolgo dobo gojili med ljudstvom. »Na cestah sem ob zidovih videla okostnjake, ki so jih komunistične tolpe zasmehovale. V mnoge opustošene ženske samostane so znosili trupla majhnih otrok, da bi na ta način med katoliškim ljudstvom vzbudili vtis, češ, da so redovnice nečisto živele. Tudi pisma obrekljive vsebine s ponarejenimi naslovi na redovnice so pritrjevali na samostanske zidove.« Pred kratkim je prišel iz Barcelone v London posebni dopisnik tednika »The Univers«, ki poroča o strašnih bogoskrunstvih rdeče ljudske milice pri pustošenju cerkva in samostanov po Barceloni. »Posvečene hostije so opljuvali, jih metali po cestah in teptali z nogami. V Lloret de Mar je predstojnica nekga francoskega samostana, ko je videla, da se bližajo komunistične tolpe, odprla ta-bernakelj in ker ni bilo duhovnika, samo razdelila sveto obhajilo sestram in navzočim lajikom. Vs navzoči so večkrat prejeli sveto obhajilo, da bi preprečili bogostrunstvo. On sam — dopisnik je tisti večer šestkrat prejel sveto obhajilo. Ko so pridrveli komunisti, so se obnašali, kakor bi bili obsedeni od hudiča, Streli v hrbet Pariški »La Croix« objavlja razgovor svojega sotrudnika z nekaterimi kartuzijanci, ki se jim je posrečilo pobegniti iz Španije. Eden od teh nesrečnih žrtev mu je naslednje naslikal okoliščine njihovega bega: »V ponedeljek, dne 20. julija, smo opazili, da se samostanu približujejo oborožene množice. Takoj smo alarmirali vse patre in brate, ki so se preoblekli v civilno obleko in zbežali v sanatorij Correrie nad samostanom. Komunisti so vdrli v samostan, ga vsestransko pretaknili in končno ludi našli redovnike, 37 po številu, in sicer 24 patrov in 13 bratov. Rekli so nam, naj takoj odkorakamo proti Badeloni, ki je na obali in kakšnih 15 km oddaljena od Barcelone. Predno smo odšli, so nas komunisti vprašali, kdo je med nami predstojnik. Pater prior in pater proktiralor sta se takoj javila. Pozvali so ju, naj vstopita v avto, kjer sla sedeli že dve ženski z revolverjem za pasom. Ko smo prišli 400 m naprej, smo naleteli na njuna trupla, ki sta ležali v cestnem jarku. Palra priorja. ki je imel strel v pleča, so pozneje drugi dan našli in ga rešili, ker je še živel. Kot smo slišali, so isti ženski patra prokuratorja vstrelili trikrat v gla^o in je bil takoj mrtev. Nadaljevali smo svojo pot in kakih 200 metrov dalje so nas zopet ustavili. Če še imamo kakega predstojnika med nami, so nas vprašali. Pater podprior se je takoj javil. Vzeli so ga iz naše srede, ž njim pa še najstarejšega patra iz skupine. Peljali so ju nekoliko stran v gostilno Vistalegre. Ko so stopili v dvorišče, so jima ženske pognale vsaka po tri strele v hrbet. Potem smo zopet nadaljevali svojo pot. Slika se je ponovila. Zgrabili so ekonoma sanatorija in najmlaj-Sega palra. Kakih 100 m pred nami so ju komunisti s streli pobili na tla. Končno so nas pognali v avtobus, ki naj bi nas prepeijai v badalono. Komunisti s tem niso bili zadovoljni. Hoteli so nas vse pobiti. Nekoliko časa so se med seboj pte-pirali, končno so zmagali častniki sovjeta nad divjimi komunisti in odgnali so nas na občino, kjer smo ob kruhu in vodi prenočili. Drugi dan so nas prepeljali v zasebno hišo, ker so bile ječe prenapolnjene. Tam je zvedel o naši usodi francoski konzul, ki je odločil, da nas francoska ladja odpelje dne 26. julija. Tako se je ludi zgodilo. Odšli smo, 6 Francozov, 3 patri in trije bratje. Odpeljali smo se na križarki »Duquesne«, toda med potjo v Barcelono, kjer nas je križarka čakala, smo se morali kakih 10 krat ustaviti pred rdečimi barikada^ mi, kjer so nam še vedno grozili s smrtjo. Tako smo se rešili. Kaj se je zgodilo z drugimi, ne vemo.« Doživljaji treh Pariški »Echo de Pariš« objavlja poročilo treh francoskih delavcev, ki so pobegnili iz Madrida in se rešili na francoski torpedovki. Iz njihovega opisovanja španskih dogodkov je treba posneti posebno dva, ki so ju vsi trije sami doživeli. V Madridu so sedeli pred najlepšo kavarno Chicot, ko so pridrvele oborožene tolpe miličnikov, zahtevale listine in Francoze kot tujce aretirale. Med tem ko so jih trije miličniki stražili, so ostali vdrli v kavarno, prodrli do kuhinje in kleti, vse razbili in razdejali ter živež in pijačo odnesli, češ, potrebujemo ga, ko gremo na fronto. Francoze so potem odpeljali na mestno poveljstvo, med-potoma pa so jih ustavljali na vsak korak miličniki ter jim vtikali revolverje pod brado. Žetiske, moški, otroci 13 let stari, vse je nosilo puške, vse jih je ustavljalo, vse jim grozilo, tako, da so (Hstp uničeni prišli na mestno poveljstvo, kjer ju)Sije rešil potem francoski konzul. Gozdiček Časa del Campo V bližini Madrida je lep gozdiček Časa del Campo imenovan, priljubljena izletniška točka za Madridčane. Ljudska fronta mu je dala sedaj poseben pomen. Kakor hitro izve za ime kakšnega osumljcnca, da simpatizira z uporniki, ga takoj spravijo na izletniški avtobus, ki jih popelje proti Časa del Campo. Tam se avto ustavi in ubogim žrtvam povedo, naj sedaj mirno odidejo, ker da so proste in svobodne. Vsi veseli odhite proti gozdičku, toda kakih 20 korakov pred gozdnim obronkom se vsuje na nje ogenj iz strojnic, ki so skrite po grmovju in ki slehernega poderejo. Na ta način je bilo pobito že veliko število najodlič-nejših Madridčanov, med njimi 75 letni grof Medi-naceli, ki je veljal za komunističnega pristaša, saj jim je še pred revolucijo sam izročil svoje ogromno posestvo. Komunisti si darežljivosti niso mogli razlagati drugače, kakor da ima zahrbtne misli. Pa so ga poslali na »avtomobilski izlet« v Časa del Campo. Francoski delavci pravijo, da so pripovedovali o ljudeh, • ki so bili k drevju v Časa del Campo privezani in potem Zaklani. Med njimi neki 17 letni cirkuški pastavljenec, njihov tovariš, ter poslanec Soleto. Tudi madridske ječe, ki so nabito polne, praznijo na ta način, da jih pošiljajo na »izlet« v gozdiček. Eden od teh Frnacozov pa je stanoval poleg velikega dvorišča, kjer so ujetnike vsako noč pobijali med godbo, popivanjem in strašnimi orgijami. Videl je na lastne oči, kako so ponoči žrtve zasledovali z žarometi in potem na nje streljali. Zagnali so strašen krohot, ko je bil »cilj« zadet. 15 vsako noč, to je približno žrtvenik, ki ga zahteva to krvavo gledališče ljudske fronte v madridskem predmestju... Tako pripovedujejo očividci, ki svoje izjave potrjujejo s polnimi imeni in nimamo pametnih razlogov, da ne bi verjeli njihovemu pripovedovanju. Vsa ta divjanja gotovo nimajo nič opraviti s socialnim bojem in tudi Špancev ne bodo privedla do kruha. Nazorno pa kažejo, da se komunizmu veliko bolj mudi zatreti v svetu vsako sled Boga, kakor pa lačnemu ljudstvu pomagati do kruha. Povišanje prispevkov za nezgodno zavarovanje Brfgrad, 14. avg. m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal naredbo o povišanju prispevka za nezgodno zavarovanje. Minister za socialno politiko je sprejel predlog ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu ter je na podlagi § 34 zakona o zavarovanju delavcev izdal gornjo naredbo, po kateri se prenosna tarifa, ki služi v smislu § 29 zakona o zavarovanju delavcev kot osnova za odmero prispevkov za nezgodno zavarovanje, in ki je bila odrejena z naredbo ministra za socialno politiko dne 24. novembra 1932, povišuje in to počenši s 1. septembrom t. 1. na 8 dinarjev za vsakih 100 Din zavarovane delavske mezde za procentualno varnost sto. Prispevek se bo odrejal počenši od 1. septembra t. 1. za vsakih 100 Din zavarovane delavske mezde s tolikokrat po 8 par, kolikor znaša procentualna vrednost dela v posameznem obratu. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno. soparno. Zagrebška vremensko napoved; Večinoma jasno ali mulo spremenljivo poobiačeno vreme. Temperatura zmerna. Domači odmevi Izpremembe okrajnih področij Belgrad, 14. avg. m, Na podlagi § 50, točka 2 fin. zakona za 1936-37 je notranji minister dr, Anton Korošec po, odobritvi ministrskega sveta predpisal naredbo o spremembi področja kamniškega okraja in okraja Ljubljana-oitolica. V tej uredbi se kraj Rašica odcepi iz občine Trzin v kamniškem okraju ter priključi občini Tacen okraja Ljubljana-okolica. Ta naredba je objavljena v današnjih »Službenih Novinah« in je danes stopila tudi v veljavo. Nova itvinozdravniška fakulteta Belgrad, 14. avg. m, Današnje »Službene No-vine« objavljajo uredbo o ureditvi veterinarskih fakultet na vseučiliščih v Zagrebu in Belgradu, ki jo je na podlagi § 41 zakona o vseučiliščih ter § 45 finančnega zakona za 1936-37 predpisal prosvetni minister Dobrivoj Stošovič. Podpora ljubljanskemu velesejmu Belgrad, 14. avgusta m. Zastopnik finančnega ministra minister za gozdove in rudnike, Gjura Jan-povič je podpisal odlok o odobritvi zneska 350.000 dinarjev kot podporo odboru za prireditev mednarodnega jesenskega velesejma v Ljubljani, s katerim bo združena tudi razstava lesa in lesnih izdelkov. Olajšave za izvoz sadja Belgrad, 14. avg. AA. V jugoslovansko-avstrij-ski, nemško-češkoslovaški, kakor tudi v nemško-grSki in avslrijsko-bolgarski železniški zvezi so za prevoz svežih jabolk, svežih sliv in grozdja jugoslovanskega in grškega izvora dovoljene tarifne ugodnosti. Prav lako so dovoljene tarifne ugodnosti za sveža jabolka, slive in grozdje bolgarskega izvora v Švico, Nemčijo ali dalje. Če odda pošiljatelj v prevoz najmanj a) 10.000 ton, b) 7500 ton, c) 500 ton, d) 2500 ton svežih jabolk, sliv in grozdja, .jugoslovanskega, grškega in bolgarskega, izvora v Švico, Nemčijo, Češkoslovaško ali dalje v času med 15. avgustom 1930- in 31. marcem 1937, dovote jugoslovanske, avstrijske, madjarske in češkoslovaške železniške., uprave pošiljatelju polom vrnitve voznine pri gori navedenih tarifah naslednje zneske: pri a) 400 par za 100 kg, pri b) 370 par za 100 kg, pri c) 280 par zu 100 kg in pri d) 180 par za 100 kg. Isti popust je dovoljen tudi tedaj, če izioce dotične količine dvojica ali več pošiljateljev v prevoz in če do 81. avgusta 1936 v skupni pismeni izjavi prijavijo generalnemu ravnateljstvu državnih železnic, komercijelni-oddelek v Belgradu, da so se združili zaradi skupnega izročanja določenih najmanjših količin v prevoz. Pravico do terjatve ima pošiljatelj. Prošnji za vrnitev voznine je treba priložit' obenem z duplikatoni tovornih listov tudi-morebitne frankaturne račune in jih poslati do 15. avgusta 1937 kontroli dohodkov jugoslovanskih državnih železnic v Belgradu. Kongres planinskih društev Sarajevo, 14. avg.-m. V dneh 5-., 6. in h sep» tembra bo v Sarajevu kongres planinskih društev iz vse države. Po prihodu V Sarajevo^^Tjbib delegati posameznih planinsitih društev dne 5. septembra odpeljali z avtobusi na vrh Trebeviča, kjer bodo imeli skupno kosilo, popoldne pa predkonfe-renco za kongres. Naslednji dan bodo planinci porabili dopoldne za ogled mesta, popoldne pa se bodo sestali k otvoritvi kongresa v mestni posvetovalnici. Občinske volitve v Domžaleh Na nedeljo 23. avgusta bodo v Dontžalah občinske volitve. V trgu, ki jo tudi v času najhujšega divjanja JNS-režimov veljal za neuklonljivo trdnjavo slovenstva, je zanimanje za ilje zelo živo. Kakor povsod drugod, menda kar po vsej Sloveniji, tako se je zgodilo tudi pri nas: na eni strani tradicionali 'ovenska skupnost, vedno po malem zaničevana, preganjana in zapostavljena, pa vedno slovenska iu nezlomljiva, na drugi slraui pa vse, kar je zoper nas in ima danys tako ime, jutri ho pa Imelo drugačno, v vseh razmerah in v vseh časih se ti ljudje vedno lako zasučejo, da vlečejo na svoje — za svoje, pa naj imajo kakršnokoli ime. Vsi, ki se zavedajo resnosti časa in potreb ljudstva kot celote in posebej še potreb domačo občine, so se zbrali na sestanku krajevne organizacije JRZ in brez posebnih prerekanj sestavili svojo kandidatno listo, na kateri je kol nosilec g. Janez Vrečar in drugi, Domžalčanom že znani domači gospodarji in javni delavci. Pri vseh Domžal-čanih, ki vedo, da je njihova občina samo člen v dolgi verigi slovenskih občin, ki pa. ima do svojih občanov svoje posebne, v krajevnih gospodarskih in socialnih razmerah utemeljene naloge, uživa ta lista polno zaupanje in nobenega dvoma ni, da bo konec koncev tudi pri nas zmagala resnost in zavednost nad frazerskim opletanjem nasprotnikov. Tudi drugo listo že imamo, ki pa skriva svoje pravo ime — to ni prvi in kakor je videti, tudi ne zadnji primer ob občinskih volitvah po Sloveniji radi občinski odborniki in ki nič ne vprašajo, v kakšni druščini, — O upravičenosti njihove gospodarske firme pa bi največ vedelo povedati gospodarsko stanje domžalske občine, ki je v veliki meri sad teh kandidatov. Od nekdanje občinske uprave pod vodstvom g. Kovača so prevzeli občino s precejšnjo denarno zalogo, ki pa je pod njihovimi rokami zelo hitro kopnela. Najprej se je začel šopiriti po domžalskih cestah škropilni avto, ki je bil okoličanom predmet burke in smešenja, Domžalcem pa je povzročil stroške; nato nesrečni nakup zemljišča, ki še danes odnese iz občinske blagajne nad 8000 Din na leto, Pa je še več takih posrečenih poizkusov, ki so domžalsko občino vztrajno pehali proti propadanju. In ti ljudje si danes še upajo potegovati sc za prvo besedo v občini! Dolžnost vseh domžalskih občanov, ki si želijo manj prerekanja pa več resnega dela in napora k napredku, je, da volijo listo g. Vrečarja Janeza! S tem obenem izrazijo zaupanje dr. A. Korošcu, svoji občini pa pomagajo do ureditve in mirnega delovanja. Kdor bi volil koga drugega, bi s tem pokazal, da ga veseli razkol in da želi podpreti Živkoviča, Topaloviča ali kogarkoli, samo poštenih SlovenCev ne. Vsaka občina je del države in ni je mogoče prenesti na osamljen otok, kjer bi živela svoje samotarsko življenje. Kakršnega duha bodo župani, takšnega duha bodo kmalu morali biti poslanci in ministri, kakršne bodo občine; taka bo po nekaj letih vsa država. TOALETNA MILA IN PREPARATI 'Vaše zobe I Za ugodno boste obvarovali't ERASMBK M IN M ZA ZOBE britje uporabtjajU ERASMIK MILO ZAI BRITJE * Drobne vesti Bled, 14. avgusta. Vojvoda in vojvodinja Kent ska sta danes prispela v goste h Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Svoje počitnice bosta preživela v poletni rezidenci kneza Pavla na Brdu pri Kranju. Belgrad, 14. avgusta, m. Z odlokom ministra za socialno politiko je postavljena za pristava 8. skupine pri splošni bolnišnici v Ljubljani pripravnica farmacevlka gdč. Doda Grasselli. Belgrad, 14. avgusta m. Postavljena sta na pošli vKranju: za dnevničarja-zvaničniika Milan Može, Za dnevničarja-služltelja pa Jože Žumer. 0 Kopališče v hotelu »Slon« ostane zaprto od 16. avgusta do 1. septembra. Delavska zbornica Zvezi združenih delavcev Iz delavskih vrst smo sprejeli: Delavska .javnost jo vzela z začudenjem in nevol.jno na znanje vest, da je upravni odbor Delavske zbornice v Ljubljani odklonil registracijo strokovne organizacije katoliškega obrtnega in industrijskega delavstva Zveze združenih delavcev. Znano je, da je upravni odbor do letošnjega leta sprejemal v registracijo vse strokovne organizacije, ki so se prijavile. Nobene ni vpraševal, koliko časa obstoja in koliko članov ima, marveč je vsako in tudi lake z male ukostnim številom članstva takoj registriral ter v tem oziru ni delal ni kakih ovjr. Zakon o zaščiti delavcev daje delavskim zbornicam nalogo, da vodijo evidenco strokovnih in ostalih delavskih organizacij. Pravila Delavske zbornice pravijo, da zbornica registrira delavske in nanieščenske strokovne, kulturne in športne organizacije. Letos pa- si je prilastil upravni odbor pravico, da omejuje pristop delavskih organizacij in samohotno spreminja določila pravil, če žc izvzamemo, da njegovo postopanje nikakor ni v duhu zakonu. Letos je upravni odbor sklenil, da mora organizacija, ki prosi za registracijo, izpolnjevati celo vrsto pogojev: Da mora obstojali že leto dni, da je moral biti navzoč na občnem zboru predstavnik zbornice, da mora imeti toliko in toliko članstva, du mora njeno registracijo podpirali toliko in toliko obratnih zaupnikov itd. S temi pogoji niifili upravni odbor, da je zaprl vrata v zbornico Zvezi združenih delavcev kakor ludi Strokovni zvezi poljedelskega delavstva, od katerih nobena še ne obstoja loto dni. Upravni odbor zbornice jc s tcin odbil organizacijo, ki šteje žc po kruti,udobnem obstoju okrog 1000 članov in v kateri so organizirani poleg drugih, krščanski delavci tako močne tovarne kot ,jc tobačna v Ljubljani. Ali more kdo reči, da jc to storil v nevednosti iu nepoznavanju razmer. Saj pri. stvari ne gre za odklonitev zakotnega društva. temveč za organizacijo, ki hoče delati na j zboljšanje socialnih razmer delavstva in ki jc v tako kratkem času obstoja zbrala tako odlično število članov in Imela uspeh tudi v strokovnem delil. Čc sc je torej spomnil upravni odbor letos, da je treba razčistiti evidenco nedeliivnih organizacij. tutkitr sc sedaj menda izgovarja,, jo obenem spretno in — nc moremo reči drugega kol name- noma — hotel pri pečati ti Zvezi združenih dclav-cev značaj nedelavske organizacije. Vemo, da sede v upravnem odboru socialisti treh vrst: eni brez pridevka, drugi s pridevkom »krščanski«, tretji »narodni«. Sprejeti sklep je bil gotovo sprejet ob soglasju vseh treh, ker veljajo lo taki sklepi upravnega odbora, ki so bili sprejeli sporazumno. Vemo dalje, da smatrajo marksisti delavske zboriTtce za svojo trdnjavo, v kateri smejo le oni gospodovati. Vemo, da se Je posrečil krščanskim strokovničarjem vdor v zbornico le v Splitu, da pa se jih povsod drugod marskisti spretno otepajo s pomočjo nacionalističnih zaveznikov. Tudi v Osijeku je upravni odbor svoječasno odbil registracijo organizacije Radničkega strukovnoga saveza s šo bolj plehkim izgovorom kot se je to zgodilo sedaj v Ljubljani. V Ljubljani so si marksisti pustili vzeti monopol, ker drugega niso mogli in ker vedo, da jim ostali socialisti, krščanski in narodni, vode nc kale preveč. Proti oboževalcem socializma in enotne fronte se vendar ni treba boriti! Zalo pa se marksisti odločno bore proti doslednim krščanskim strokovničarjem, ki imajo svojo cilje, ki niso identični z marksističnimi. Tem veljaj boj na nož! Zveza združenih delavcev jc pri nas sprejela in uveljavila alternativo, ki jo je postavil Pij XI.: »Kdor socialist, ta. nc more biti katoličan!« — To alternative sc boje vsi socialisti. To je bil tisti pravi vzrok, da jc šel upravni odbor ljubljanske delavske zbornice preko duha zakona ler določb svojih pruvil in da hoče branili krščanskim strokovničarjem vslop v zbornico, dokler se to le dn. Le registrirane organizacije se morejo udeležiti volitev in dobiti upliv v zbornici. Letos poteče funkcijska doba plenuniu in upravnemu odboru Delavske zbornice. Gospodje socialisti bi si radi podaljšali samovlado nad delavstvom še za dobo treh let! Potoni pa upajo, da bo spet prišla kaka politična sprememba, kak Živkovič, nli kdo drug, l-am sv. Štefan, tretji opat Citeauxa, potrdil pa papež Kalikst II leta 1119, imenujejo primi abbates — prvi opatje. Vsaj na kratko si pobhže oglejmo vsebino lističe »Ciiarta caritatis« — »Listine ljubezni«. Vc-i sami slani naj b' tvorili eno veliko redovno družino. vez bratske ljubezni naj bi spajal vie njene člane. Novoustanovljeni samostan je bil rdvisen od svoje*;/, ir.ateiiucga samostana Čiteaux je bil že materin samostan več .opatij. V enako razmerje so stopili tudi od njih ustanovljeni samostani. Zavest vzajemnosti so poživljali vsakoletni sestanki vseh opatov v Citeauxu. Generalni kapitelj je bil najvišja avtoriteta in oblast reda. Na njem so se reševale zadeve, ki so se tikale celega reda, pa tudi posameznih samostanov. Novo nastali cistercijanski red se je neverjetno hitro širil naprej po Franciji in Nemčiji in kmalu tudi v Slovanskih deželah, zlasti Češkem in Poljskem. Velehrad je bil cistercijanski samostan. Ob smrti svojega glavnega ustanovitelja sv. Štefana Hardinga leta 1134 je štel že okrog 100 opatij. Stična je v razdobju 20 let od ustanovitve prvega samostana prva hčerka Cistercija že nekako 103. samostan. Bila je ustanovljena leta 1136 Cistercijanskemu redu je torej vogelni kamen pravilo sv. Benedikta, a stebri so mu štirje prav ta ko veliki možje: sv. Robert, sv. Alberik, sv. Štefan in sv. Bernard. Prvi trije ustanovitelji cistercijanskega reda so sicer Slovencem skoro povsem nejio-znani. Vendar je gotovo, da bi Stične danes brez teh treh velikih svetnikov cistercijanskega reda ne bilo. Zato njehovi redovni potomci ob 800 letnici svojega samostana s spoštovanjem in hvaležnostjo Križni hodnik v stiikem samostanu gledajo nazaj na one može, ki so tako globoko gojili in negovali redovno življenje. Bili so v resnici duhovno in telesno mogočne osebnosti, da so se lolili tako velikega in težkega dela. Skrivnost njihove moči tiči pač v navdušenju in vnemi za vestno in dosledno redovno življenje po pravilu sv. Benedikta. P. Kolumban Oberstar: Gospodarsho-potitični razvoj Stične v teku 800 let P1 b! e Kakor vsak samostan, lako je bila tudi Stična s svojim ustanovnim letom (leta 1136) podvržena splošni socialni in politični strukturi onega časa. V znanstveni historični literaturi nosi ta doba naziv Zgodnji srednji vek. To je doba, v kateri so že položeni fundamenti srednjeveške družabne, olitične in kulturne strukture, doba, v kateri se izo-likuje za srednji vek tipični fevdalni sistem z vsemi svojimi posebnostmi, doba viteštva, doba silovite borbe cerkvene in politične oblasti za svojo prevalenco, doba romanske umetnosti, doba križarskih vojska. Ves ta čas, ki je poln mladostne sile, ki je v svetovni zgodovini stvoril podlago za jio-Ino izoblikovanje srednjeveške tvarne in duhovne ulture, se je zrcalil tudi v Stični, bil navzoč pri njenem rojstvu, bil neobhodno potreben za njen piorast in obstoj. Če motrimo Stično kot živ historični organizem — kar tudi moramo — se nam ob njeni zgodovini odkrijejo vse barve in najsub-tilnejši odtenki jx>sameznih dob, že zdavnaj minuli časi ožive v vsej svoji plastičnosti, od Boga in zgodovinske nujnosti določeno mesto njenega življenja pa je najožje zvezano z zgodovino onega naroda, ki se imenuje slovenski in to je pri Stični najvažnejše. Leto tisoč trideset šesto. Patriarh Peregrin L, tipični srednjeveški hierarh, podj>iše usanovno li stino, v kateri trije plemiči darujejo zemljo z imenom »Sitik« oglejski cerkvi s prošnjo, naj se otidi ustanovi samostan. Tega leta torej je mogočni oglejski knez priklical v življenje ustanovo, ki se je tekom stoletij razvila v odličen ekonomsko-jjolitičen faktor, ki. je obsegal precejšen del zemlje, na katerem prebiva naš narod, pustil na njem vse svoje jjozitivne lastnosti in tako obogatil vso slovensko zgodovino. Poglejmo tvarno podlago Stične. Prvo zemljo, ki so jo darovali oni trije plemiči, imenujemo pra-posest. Njene meje 60 neznane. Kot otrok svoje dobe je morala kazati Stična tendenco, da postane v kratkem času čim mogočnejši fevdni gospod. Svoje meje razširi že leta 1140 ko dobi: Litijo, Velike in Male Pece, dvoje Kalov, pet kmetij pri Dobu, dve pri Cerknici in šest blizu Št. Vicla Še pred tem letom pa osem vasi, katerih provenienca še danes ni znana ter 30 kmetij iz različnih vasi. Leta 1152 dobi zopet tri vasi, leta 1162 Studeno, leta 1169 34 kmetij »na ravnini poleg samostana, leta 1160 f>o-novno mnogo posestev«, ki jih viri imenoma ne navajajo, leta 1177 Draščo vas in Globoko. Pred tem letom pa: Leskovo, Mačkovec, Goričane pri Med vodah, Rako, Črnelo, Gaber, Kočevje ter tri kmeti je v Podutiku pri Ljubljani. Leta 1190 kupi samostan jx>sestvo v Artiži vasi. Dobro je torej Stična izrabila čas svoje prve generacije. Tekom 60 let se je od skromne pra-posesti povzjjela do kaj vpoštevanja vrednega mesta. Tisti, ki ji je pomagal pri njeni rasti je bil patriarh in kranjski plemič. Način porasta povsem odgovarja socialnemu miljeju Zapadne Evdope: socialno višje stoječe kaste plemstva darujejo zemljiške komplekse, alode in fevde cerkveni ustanovi iz religioznih, ekonomskih ali političnih motivov Druga -stiška generacija seže v 13. in 14. sto lefje, v čas, ko se je samostan povzpel do viška. Poglejmo to ob dokumentih, kakor so se nam iz tega časa sicer le v skromni meri ohranili. V prvi polovici 13. stoletja je dobil samostan 228 kmetij. 2 vasi, 5 mlinov, 4 vinograde in 15 desetin, v drugi ]X)lovici pa 94 kmetij, 3 vasi in mlin. V prvi polovici 14. stoletja je dobil v dar 140 kmetij, 4 vinograde, 3 mline, kupil pa je 55 kmetij, 4 mline in Toplice pri Novem mestu, v drugi polovici pa je dobil 126 kmetij, kupil pa 16 kmetij, več vinogradov in dva miina. To 60 le gole številke. A če si jih živo predo-čimo, povedo, kako mogočna je bila stiška posest. Pomislimo samo. koliko dohodkov jc prišlo od vseh teh posesti. Zal danes iz te dobe niso ohra njeni urbarji m lako moramo tocnejsi stiški eko- nomat rekonstruirati šele iz urbarjev 17. stoletja. Cas najvišjega porasta samostanskega ozemlja in moči soupada tudi v ugodne ekonomske in socialne prilike vse tedanje Zapadne Evrope. Politično so se razmere nekoliko ustalile, socialno je tedaj dosegla srednjeveška družba svoj višek, to je doba tako zva-nega visokega srednjega veka, čas doseže svojo dokončno obliko, vse politične, gosjiodarske in kulturne kompetente so si v ravnotežju. Družabno stanje malega človeka — tlačana se izboljša, gospoda zahteva od njega Ie točne, po urbarjih določene dajatve in ne gre preko njih kot se pritožuje v 15. in 16. stoletju. Razumljivo Je, da je v takem času tudi Stična ekonomsko in politično cvetela. Poleg pridobivanja posesti (darovnice in kujme pogodbe) pa ie postajala Stična močna še na drug način. Deželni knezi ji naklanjajo številne svoboščine in predpravice, s katerimi si Stična v političnem oziru zelo opomore. Tako n. pr. Vidimus iz leta 1503 našteva predvsem prostost od svetnega in pravico lastnega sodstva, izvzemši smrtne obsodbe. Leta 1337 je samostan dobil gozdno in lovsko pravo, bil prost plačevanja mitnin in carin in imel pravico ribolova v vseh deželnih vodah. S temi privilegiji postane samostan prava politična kneževina in v tedanji negotovi politični situaciji skoro samostojna država. Opat postane suveren in vzdržuje pravi knežji dvor, ki ni manjši od 150 oseb. V 15. in 16. stoletju pa začne Stična izgubljati na svoji moči. Če pregledujemo listine, kolikor se nam jih je iz tega časa ohranilo, vidimo, da se sicer samostanski teritorij obdrži na isti stopnji, a vitalna sila rasti je znatno ofiešala. Spričo prave poplave darovnic prejšnjih stoletij, je prirast ene vasi in 24 kmetij v 15. stoletju vse, kar je samostan dobil v dar. Večkrat se v listinah pojavi beseda »kupiti«, a še pogosteje »prodati«. Samostan si skuša ekonomsko stisko ublažiti z vedno pogostejšim inkor-poriranjem bogatih fara, toda s poslabšanjem celotnega ekonomskega stanja naših [»krajin ludi s tem ni bilo Stični za dolgo časa |)otnagano. 15. stoletje je doba velike gospodarske in jx>litične krize. Veliki kolektiv srednjeveške družbe, |x>vezan z močnimi kulturnimi in religioznimi vezmi dobi razpoke, kakršnih ni inoči več zaceliti. Sveto rimsko-nemško cesarstvo je že zdavnaj prazna fikcija, na obzorju in dejansko so že nacionalne države, ekonomske organizacije delavstva izpodkopavajo zgodnji kapitalizem porojen v Italiji, verska vnema pada, koncem 14. stoletja in v začetku 15 stoletja se pojavijo tako zvani predreformatorji, vsa dobi začne s hitrimi koraki stopati v naročje novega veka. Jasno je, da vse te dalekosežne spremembe odmevajo tudi na malem, a vendar v zapadnem evropskem krogu zasidrane naše zemlje. Denarno gosjx)ilarstvo v zvezi z zgodnjim kapitalizmom ima kot posledico večje izkoriščanje našega tlačana, obenem pa stopi v našo zgodovino nov faktor — Turki. Torišče neprestanih turških vpadov, izpostavljena skoro vsakoletnemu večjemu ali manjšemu izropanju, je naša zemlja morala plačati težke davke. Razumljivo je. da je to stanje odločevalo tudi pri Stični. Samostan je bil leta 1475 od Turkov opletijen in delotna jx>-zgan in opat Osvald je moral zastaviti vse svoje sile, da je porušeno samostansko poslopje restavri-ral. Velike izdatke so morali njegovi nasledniki odšteti za samostanske utrdbe, ki pa so se izplačale, kajti leta 1528 so bosanske tolpe samostan znova napadle in ga deloma zavzele, toda »fortalitium« se je !e obdržal. V tako kratkem času, čeprav le delno dvakrat porušeni safnostan. je brez dvoma gospodarski bil prav blizu zloma. Samostnski kronist Pucelj jioroča, da je nastalo v samostanu tako pomanjkanje, da si je moral vsak samostanec hrano sam iskati. Dasi so te kronistove besede najbrž nekoliko pretirane, se vendar samostanu v tej dobi le ni dobro godilo, k ja f i vsako desetletje novega časa mu jc prineslo nove nevšečnosti. Dve sta posebno vidni in za čas tipični: protestantizem in kmečki upori. V veiikem svetu se je v tem času marsikaj izpremenilo. Nemški menih Luther je započel reformacijo in odtrgal domala ves sever od Rima, istodobni zgodovinski fenomeni so: nadaljni porast ka pitalizma, kar ima za posledico ekonomske pretrese cele Evrope, kmečki upori, viteštvo izgubi svoj pomen, fevdalni sistem se krha, . čemer so temelji tedanje družbe omajani, skratka, začenja se novi red. Vsi ti pretresljaji zadenejo tudi našo zemljo. Kmalu se pojavi protestantizem tudi pri nas in zavzame velite mere, socialno stanje celotne družbe je popolnoma podobno tedanjemu zapadnoevropskemu, vse to pa spremlja stalni refren — Turki. Proici-rajmo to kulturno sliko na Stično. Res, da se samostanska uprava v duhu novega časa modernizira, res, da se zahteve napram podložnikom povišajo, vendar ekonomsko politično samostan stalno propada. Močni val protestanfizma direktno sicer ni mogel vplivati na gospodarsko stanje samostana, toda 6 poslabšanjem samostanske discipline je opešala tudi uprava, tlačani pa, prebujeni z bojevitimi gesli predikantov, nabirajo moči za kasnejše, dokaj trdovratne upore. Priznati moramo, da se glavni slovenski kmetski upori samostana občutneje ne dotaknejo, toliko bolj pa so trdovratni v začetku sedemnajstega stoletja. Tako pridemo v 17. stoletje, iz katerega nam je ohranjenih mnogo listin in arhivalij tako, da nam je njihova slika dovolj točno pred očmi. Začetek stoletja je, kakor rečeno, v znamenju tlačanskih uporov samostanskemu gospodstvu, Kar je dokaj nerazumljiv pojav. Prve početke upora |e opaziti že za vlade opata Mateja, ko nastane konflikt med samostanom in soseskami ob Savi radi pravice sekanja lesa. Isto se je ponovilo 1. 1633 za opata Janeza. Zanimivo je v teh sporih zadržanje deželne gosposke, ki dvakrat ugodi upornikom in 1. 1637. pošlje v Stično posebno komisijo, ki je izdelala 21 točk, od katerih so nekatere kulturnozgodovinsko izredno zanimive, v zgodovinskem oziru. pa važne zato, ker so dale jx>vod za nastanek novih urbarjev, iz katerih dobimo o stiškem gospostvu 17. stoletja povsem jasno 6liko. Svoj višek so dosegli upora za vlade opata Eckharda (1638—1644). Toda oblast se je energično postavila na stran samostana in upor zadušila. Vkljub temu, da so vsi ti upori zavzeli le. male dimenzije, so vendarle samostan občutno obtežili, kajti bil je primoran, da je skozi več časa vzdrževal v samostanu za varstvo vojaštvo, ki je samostanski proračun močno obremenjeval. Važnejša kot upori pa je za nas tedanja ekonomska ureditev samostanskega latifundija, ki si jo moremo rekonstruirati iz ohranjenih urbarjev. Tekom stoletij rastoča veleposest dobi v tem stoletju povsem moderno ureditev. Sedaj šele moremo tudi topografsko determinirati meje samostanskega teritorija, šele sedaj so nam znanr samostanski dohodki in izdatki Zemlja se je razdelila v posamezna okrožja ali urade in ti v župnije. Tako dobimo: 1. Veliko okrožje v Polju, ki je obsegalo svet okoli samostana in štelo 100 kmetij. 2. Vnanje okrožje, ki je i obsegalo jugovzhodni del samostanskega ozemlja 20 vasmi ali 73 kmetijami. 3. Temeniško okrožje, ki je obsegalo strnjeno ozemlje z mejo: Primskovo — Velika Loka — Občina — Radohova vas — Selo — Temenica z 50 vasmi ali 131 kmetijami. 4. Veliko okrožje z mejami: Podgorica pri Šmarju _ Lipoglav — Zavod — Prežganje — Leskovec — Sela — Dedendol — samostan — Luče — Zagradec r- Veliko Mlačevo — Stranska vas in obsegalo 39 vasi ali 139 kmetij. 5. Domače okrožje z mejo: St Vid — Griže — Glogovica — Bleč vrh — Po-lane — Menaj — Pristavca z 27 vasmi ali 80 kmetijami. 6. Malo okrožje z mejo: samostan — Hudo — Crnelo — Muljava — Šica — Dečja vas — Gradenec — Drašča vas — Škerjanče — Stranska vas z 18 vasmi ali 65 kmetijami. Vsa ta okrožja z malimi izjemami tvorita strnjeno ozemlje. Poleg teh so še manjša okrožja kot: Dolenja vas pri Cerknici, Stranje, Studeno pri Planini in Strmca, dalje troje okrožij na ozemlju kupljene grofije Cre-tež in eno okrožje v Savinjski dolini. Manjše enote, a včasih samostojne so župnije. S samostojno upravo so znane: župnija Velike Lašče (22 kmetij), Dvorska vas (32 kmetij), Poljane (13 in četrt kmetije), Runarsko (4) in Cerknica (10). Gospodar na vsej tej zemlji je bil opat, ki pa je v zgolj v tovrstnih zadevah svojo oblast vedno prepuščal juridično izobraženemu glavnemu upravniku ali pravdaču, ki je imel po pogodbi točno določene pravice in dolžnosti. Posamezna okrožja je upravljal upravitelj, v pomoč so mu bili pride-Ijeni pisači. Župnijam so načelovali župani, ugledni posestniki. Ustanavljal jih je opat s posebno listino in čast je bila dedna. To so takozvani in iz slovenske literature znani stiški svobodnjaki, ki pa so bili v resnici prosti le od robote dočim so svojo župansko čast drago plačevali in poleg še ostale obvezne dajatve. Samostanski dohodki so v normalnih razmerah popolnoma zadostovali, da se je samostan mogel vzdrževati. Kritični časi pa so nastajali za samostan, kadar ga je vodil opat, ki je bil slab ekonom. Tak je bil sigurno opat An-ton von Gallenfels (1688. do 1719.), ki ie nakupil toliko posesti, zidal toliko in veliko razdal, da je kapital, ki je 1.1696. znašal še 129.136 gld., 28 kr. in 3 pfenige, padel 1. 1716 na 3773 gld. 21 kr., dolga pa je bilo čez 150.000 gld., ki je do njegove smrti dosegel neverjetno številko: 172.803 gld. 48 kr. Sicer je njegov naslednik skušal dolgove zmanjšati, pri čemer ga ie podpirala znatno tudi deželna in državna gospoda, a Stična se od tedaj dalje denarno ni več opomogla. V ten poslednjih dveh stoletjih že ne moremo več govoriti o Stični kot političnem faktorju. Z modernim načinom političnega življenja postaja vedno bolj le privatna veleposest in nekdanja politična samostojnost domala izgine. Leta 1784. se ukine stiški samostan, njegovo premoženje zapade verskemu zakladu, zemlja pa začne polagoma prehajati v roke privatnikov. Nova je aoba od leta 1898. dalje. Seveda moramo tu govoriti le o gospodarskih prosjiektih' samostana in kar zadeva slednje, ni morda preveč drzna trditev, da se Stična počasi zopet bliža nekakemu 13. stoletju. Metod Mikuž. Poslanstvo meništva v sv. Cerkvi Ob 800 letnici stišhega samostana Velikansko je bilo delo, ki ga je izvršila Stična na vseh poljih verskega in kulturnega življenja. Ce gledamo nazaj v osemstoletno zgodovino stiškega samostana, se moramo čuditi, koliko dobrega 60 storili beli menihi slovenskemu narodu v dušnem pastirstvu in v socialnem skrbstvu, koliko so ustvarili lepega v likovni umetnosti, koliko so pomagali slovenskemu ljudstvu tudi v narodnoobrambnem in gospodarskem pogledu. Veiidaf je treba imeti ha umu, da poslanstva belih menihov ne more doumeti, kdor motri njih delo samo od zunaj. Takemu mo-trilcu se pokaže samo skorja, jedro, tisto, kar je najgloblje, kar daje skorji, vnanjemu delu smisel in pravo vrednost, pa mu ostane prikrito. Skušajmo se danes, ko slavimo osemstoletni jubilej stiškega samostana, na osnovi razodetega božjega nauka in s pomočjo bogoslovnega razmišljanja nekoliko vglobiti v poslanstvo meništva, posebno belih menihov, v sv. cerkvi. Sv. cerkev je ustanovljena ljudem v pošvečenje. Jezus Kristus je prišel na svet, da bi se vsi ljudje zveličali. Da bi zveličavno delo odrešenja naredil vekotrajno, tako govore očetje vatikanskega cerkvenega zbora, v ta namen je Kristus ugtanavil, sveto cerkev. Sv. cerkev nadaljuje delo in življenje Sinu božjega v njegovi moči in oblasti na zemlji. Kakor je Kristus posvečeval svoje apostole, učence in vse, ki so vanj verovali, tako da se je v njih v jx>lnem obsegu uresničilo »kraljestvo božje«, jako sveta cerkev z močjo Kristusovo posvečuje svoje člane, da v njih popolnoma zavlada Bog kot naj-, višji Gosjjod in kralj. Da bi vsi verniki pdstali sveti, Bogu posvečeni, je Kristus samega sebe posvečeval Bogu v daritvi vsega svojega življenja, zlasti v dolgi dobi skritega življenja in v dneh trpljenja in urah smrti na križu (prim. Jan 17, 19 20). Da more sv. cerkev vršiti svojo nalogo — po-svečenje človeštva, je naš Gospod v njej postavil svoje namestnike — sveto načelsfvo (hierarhijo), ki z njegovo oblastjo oznanjajo božjo resnico, darujejo presv. daritev, delijo svete zakramente in zakramentale, Boga časte v javni bogoslužni molitvi in tako vernike vodijo k svetosti in zveličaniu. Da pa bodo verniki mogli popolneje in varneje doseči svetost in zveličanje, jim je naš Gospod na-sveloval, da poleg božjih in cerkvenih zapovedi, ki so jih V6i dolžni izpolnjevati pod grehom, žive tudi po njegovih svetih, ki jih niso vsi dolžni izpolnjevati, ampak samo tisti, ki se za to pred Bogom ali njegovim namestnikom z zaobljubami zavežejo. Najodličnejši sveti Oospiodovi — zalo evan-geljski sveti imenovani —: prostovoljna pokor Ščina, deviška čistost in prostovoljno uboštvo človeka v celoti odtrgajo od službe minljivim stvarem in ga jsosvete, da prosto služi izključno Bogu in se more lako tem tesneje združiti z njim v ljubezni. Meništvo nadaljuje Kristusovo skrito življenje v cerkvi. Ker ie sv. cerkev ustanovljena ljudem v posve-čenje in ker so od Gospoda nasvetovani sveti tako uspešna sredstva za dosego svetosti, je razumljivo, da sveti Gospodovi v sv. cerkvi niso mogli ostati brez učinkov. Zato vidimo, da so v vseh dobah svete cerkve premnogi verniki obojnega sjrola, ne sgtno kot posamezniki, ampak tudi kot družba, po. ooti evangeljskih svetov, hodili za Kristusovim križem in lako prosti posvetnih vezi posnemali Go •»oda v vsem njegovem- življenju in delu. Sv. cerkev je telo Kristusovo, sv. cerkev nadaljuje Kristusovo življenje in delo na zemlji. Naš Gospod Jezus Kristus je prišedši na svet, da bi vršil dela svojega Očeta (Jan 10, 37. 38), veliko večino svojega življenja, okoli trideset let, prebil nepoznan v svetu v tišini molitve in dela. Javnemu delovanju je naš Gospod posvetil samo kaki dve ali tri leta. Zato morajo biti v sv. cerkvi — skrivnostnem telesu Kristusovem udje, ki posnemajo Kristusa čim popolneje ne samo v opravilih njegovega javnega življenja, marveč (udi v njegovem skritem življenju in trpljenju. Člani starih meniških ali mo-nastičnih redov si štejejo v srečo, da smejo in morejo svoje življenje oblikovati predvsem po nedoseženem vzoru Kristusovega skritega življenja- irt-trpljenja. S posnemanjem Kristusovega skritega-življenja in trpljenja menihi na svojem telesu da*, polnjujejo, kar manjka trpljenju Kristusovemu,, za-njegovo telo, ki je cerkev (Kol 1, 24), Slednje dejanje Gospodovega življenja, ludi skritega, je bilo Bogu v neskočno čast in vsem udom skrivnostnega telesa — sv. cerkve v neizmerno korist. Podobno je tudi vsako dejanje skritega življenja menihov,najsi bo še tako skromno in prezirano v očeh tega sveta, pa izvršeno po meri daru Kristusovega v ljubezni božji, Bogu v neizmerno slavo dobna? in ker vedno bol) Bogu podobna, kako naj ne bi bila Bogu tudi vedno bolj všeč? in ker vedno bolj Bogu všeč, kako naj ne bi imela taka duša na božje srce tudi vedno večje moči? Koliko blagoslova božjega in milosti izprosijo svetniške duše za vse velike zadeve sv. cerkve! Kako važno poslanstvo vrše pred božjim prestolom baš tisti, ki so svetu navadno namanj. poznani ali od sveta celo najbilj prezirani! Meniška odpoved. Stari meniški redovi pa ne nadaljujejo sanio Kristusovega skritega življenja molitve, ampak tudi Kristusovo skrito življenje dela in odpovedi. Da se more človek z Bogom združiti v molitvi, se mora prej očistiti v pokori. Duša menihova se očiščuje v trajni pokori. Redovne zaobljube odtrgajo človeka od uživanja, tudi dovoljenega, v svetu. Molčanje in druge samostanske strogosti, zlasti pa naporno, bodisi duševno bodisi telesno delo, vrhu tega pa še križi, ki jih pošilja Gospod po svoji nedoumljivi modrosti, mogočno jjomagajo, da se more duša tem svobodneje in tem tesneje skleniti z Bogom. Menihi združeni s Kristusom po njegovem zgledu s svojim strogim, »pokornim življenjem zadoščajo božji pravičnosti za grehe človeštva ter prosijo usmiljenja in odpuščanja za vse ljudi. Jezus Kristus, ki vedno živi, da za nas posreduje (Hebr 7, 25) pred božjim usmiljenjem, tudi neprestano umira na oltarju, da zadosti za nas neskončni pravičnosti. In menih, ki je zaprl svoje življenje v bližino tabernaklja, vsak dan vedno znova primeša kapljico vode svoje lastne daritve vinu daritve Od-rešenikove, ki se skrivnostno obnavlja v sv. maši za zveličanje človeštva. Vsak dan bolj in bolj naraščata v svetu krivica in brezbožnost; kako malo jih je, ki bi se odtrgali od sveta in v čisti veri bližali prestolu milosti, da bi tam našli usmiljenje in dobili pomoč o pravem času (Hebr 4, 16)1 Osemstoletni jubilej. V naši domovini obhaja letos najstarejši izmed žarišč apostolske molitve in spokornega življenja — cistercijanski samostan v Stični — osemsto-letnico svojega obstoja. Osemsto let z malim presledkom molčeče postave belih menihov ponoči in podnevi stopajo pred obličje Najvišjega dan za dnem, ob vsakem času. Osemsto let odmeva malone nepretrgoma v resnobnem samostanskem svetišču sveta pesem v slavo in zahvalo Najvišjemu. Osemsto let se dvigajo po rokah Matere božje dan za dnem ponižne prošnje k božjemu prestolu za blagor domovine in rast vesoljne cerkve. Osemsto let se tiho použiva spravna žrtev spokornega življenja na oltarju stiškega svetišča za grehe človeštva ... Danes, ob osemstoletnicj se odpira pred duhovnimi očmi stiške samostanske družine nedo-gledno prostrano polje za apostolsko molitev in žrtev in delo — neizmerna Rusija. Ali bo našel stiški samostan v našem narodu dovolj življenske moči in pomoči, da bo mogel v skrivnostnem telesu Kristusovem uspešno vršiti veliko in težko poslanstvo, ki mu ga naklanja božja Previdnost v naši dobi? Prosimo Gospoda ... Dr. Tomaž Kurent, O. Cist. Ivan Zoreči O „Belih menihih" Ondan me je obiskal gospod, ki si je naprtil propagandno nalogo za slovestnost stiške osem-stoletnice. »Prišel sem, da bi nam pomagali tudi Vi,« me je začel prav v živo pestiti. »Kar sem znal in mogel storiti za to, bi dejal, sem že storil,« sem se ga otepal. »Vem, vem. Saj ste bili prvi, ki ste že pred leti kar z vrsto svojih »Večernic« začeli opozarjati, da se Stični bliža osemstoletni jubilej. In prav zato Vas prosimo, da bi še katero povedali o Stični.« »Ko bi jo le vedel, pa se ne spomnim nobene take, ki bi bila primerna za to priliko.« »Kaj, ko bi nam povedali, zakaj ste ee lotili povesti o »Belih menihih« in kako se Vam je snovala? To bi zanimalo vse, posebno pa tiste, ki so brali že tri Vaše knjige o stiških menihih in ki pričakujejo še četrte.« »E, ni mi, da bi se očitno razobšal in uši iskal po lastnem kožuhu.« »Vsako delo ima svoj začetek in namen. Tudi Vaše ni tako, da bi ga bili po samem naključju stresli' iz rokava. Prav nič se ne pregrešiva zoper skromnost, če se kaj malega pomeniva o Vaših Belih menihih«. Jel/ite?« »No, pa se dajva, ampak res le kaj malega. — Za vse, kar sem in kar znam, se mi je zahvaliti ljubim in pametnim staršem, posebno materi. Prilike so mi bile take, da sem siromak in ne dosti več ko nič, spomenik bi bil staršem pa le rad postavil, ko sem se začel ubadati s peresom. Spomenik ljubezni in hvaležnosti, ne prevzetnosti ali ni-čemrnosti. In sem jo uganil, da za spomin napišem povest njihnega rodu, kolikor se spomniti da.« »Aha, že vem.« »Komaj. — Začelo se mi je takole: Gospod, prav imeniten in učen gospod, ki se ie, kakor je trdil, oblizoval ob pripovednem inštrumentu, domačem jeziku nekih mojih nebogljenih književnih dobrin, me je dolgo vil in pestil, naj se lotim večje povesti iz domačega kraja « »In tako ste segli po zgodovini, kajne?« »Vedel sem, da je kri mojih staršev že prav stara. Sinilo mi je v glavo, spomenik naj bi bil povest očetnega in materinega rodu, in sicer taka, da ne bi-bila zgolj kronika. Snov je za menoj hodila več let. Razvlekel sem jo .v vse imenitnejše čase. naše dolenjske zgodovina, prijeti, oživiti pa je nisem znal tako, da bi bila podobna pravemu, resničnemu živlienju svojega časa.« »Prav prijeti, je velika stvar, to Vam rad verjamem.« »Začel sem prav na drobno vohljati po zgodovini, politični in kulturni. In kamor sem segel, povsod sem se srečaval s stiškimi menihi.« »Aha, sva že vkup!« »Primerilo pa se je, da je »Slovenec« razpisal veliko nagrado za zgodovinsko povest, ki naj bi v ^Slovencu« izhajala vse leto.« »In to Vas je podkirrilo, kaj ne?« »Nak. Rok za oddajo rokopisa je bil omejen na zgolj šest mesecev. V tako kratkem času, to sem za trdno vedel, ni mogoče napisati poštene povesti takega obsega, saj je vsaj toliko časa treba za pripravo samo, posebno če ;e človeku, gosposkemu hlapcu, za lastno peresno delo odmerjen le ponočna čas in če se šele mora na drobno udomačiti v zgodovini časa in kraja, kamor bi posadil dejanje svoje povesti.« »Kako ste torej svojo misel pestovali dalje?« »Kako? Pomnil sem izročilo nekega tujega knjigotržca, češ, pisatelj potrebuje vsaj dve leti za pripravo in delo, če hoče napisati povest, ki bi bila kaj prida. Tako sem znemar pustil »Slovencev« razpis in se priskakujž pridno učil domače zgodovine, da bi naposled morda vendarle napisal povest svojega rodu A bolj ko sem se je učil, več se je skoraj nehote naučil le o — stiškem samostanu, Kaj menite, domači in tuji zgodovinarji so mu peli zgolj čast in slavo. Kultiviral — udelaval je pusto zemljo in naše kmete učil umnega kmetovanja; živel, trpel in molil je z našim ljudstvom sto in sto let, skrbel je za njegovo telesno in duševno blaginjo io-svečen 12. julija 1900. Rajni župnik je bil eden onih redkih duhovnikov, nedomacinov, ki so mogli vzdržati vse neprijetnosti službovanja pod tujo oblastjo do zadnjega. Posebno hude duševne! in telesne muke je prestal pred leti, ko je bil v Vrhpolju ustreljen fašistični učitelj in so gotovi ljudje hoteli župniku naprtiti krivdo zaradi umora. Pokojnik je bil dober duhovnik in zvest pastir svojih vernikov v vsakem oziru. Priporočamo ga duhovnim sobratom, zlasti sošolcem, v molitev. Silno neurje nad St. Rupertom Št. Rupert na Dol., 12. avgusta. Danes v sredo, krog 11. dopoldan, je prihrumela od severovzhoda sem nad Št. Rupert silna nevihta, združena s točo in strelo. Strela je udarila v gospodarsko poslopje Jermana Franceta na Trsteniku, ki je do tal pogorelo. Jerman ima škode do 20,000 Din, zavarovan pa je bil pri »Vzajemni« za 8.500 Din. Na podu so bili tudi otroci, ki se pa jim ni nič zgodilo. Mnogo škode je napravila toča, ki je oklestila skoro vse vinograde, katerim je še do sedaj nekam milostno prizanašala, in ajdo, katere ne bo v dveh tretjinah župnije niti za seme. Najbolj prizadeti so: Št. Rupert, Prelesje, Draga, Škrljevo, Hom, Vrh, /Hrastno, Okrog, Hrastovica, Most in Gor. Jesenice. Prebivalstvo je nujno potrebno pomoči. Umobolnica na Studencu bo povečana Ljubljana, 14. avg. Davi je bila na tehničnem oddelku banske uprave licitacija za prvo skupino gradbenih del nadzorovalnega oddelka za moške pri umobolnici na Studencu Vsa gradbena, betonska, težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krov-ska in kleparska dela, kakor tudi zgradba potrebne kanalizacije in plinskega zaklonišča, so bila proraeunana na 1,934.000 Din. Licitacije se je udeležilo 7 gradbenih podietij, med katerimi je ponudilo gradbeno podjetje Anton Mavrič iz Liubljane 28.6% popusta, tako da znaša izliciti-rana vsota 1,3800.000 Din. Prihranjena vsota znaša 554.000 Din in bo s lem prihrankom mogoče podpreti zgradbo kirurškega paviljona splošne bolnišnice, ki bo tudi prišel na licitacijo. DVOJNI UŽITEK Kraljica Marija v Škofji Loki Škofja Loka, 14. avg. Danes okoli pol 5 popoldne se ie pripeljala Nj. Vel. kraljica Marija, ki sedaj biva na Bledu, v Skofjo Loko, kjer si ie ogledala predvsem obrtno razstavo, ki so jo za ie dni priredili Škof-jeločani. Kraljico je sprejel ves razstavni odbor, ki jo je na razstavišču ves čas spremljal in ji razkazoval razstavljene izdelke. Nj. Vel. kraljico so dalje sprejeli in pozdravili ludi pomočnik poveljnika planinskega polka polkovnik Mapkulj, dalje škofjeloški župan g. Ziherl, upravitelj osn. šole g. Roje in drugi predstavniki tukajšnje javnosti. Uršutinke so ji izročile umetniško oljnato sliko, mizar Okom Pavel krasno izdelano šatu-lio z lepo vloženo sliko, tri deklice pa so ji podale vsaka po en krasen šopek cvetja. Nj. Vel. kraljica se je vpisala v spominsko razstavno knjigo ljudske šole. Zelo pohvalno se je izrazila kraljica o razstavi sami in je bila ludi nad vse zadovoljna nad navdušenim sprejemom, ki so ji ga priredili Skofjeločani. Po krajšem obisk u v Škofji Loki se jc kraljica odpeljala nazaj na Bled. Drobne novic® Koledar Sobota, 15. avgusta: Vnebovzetje Marije Device. Nedelja, 16. avgusta: (11. pobinkoštna nedelja). Rok, spoznavalec, Joahim, oče Device Marije. Ponedeljek, 17. avgusta: Hiacint, spoznavalec; Julijana, devica. Mlaj ob 4.21. Herschel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi -f- Ga. jerica Muri, županova žena v Dravogradu, je umrla na svojem domu. Pogreb bo v nedeljo 16. avgusta. Nuj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje! Osebne vesti — V nedeljo sta se poročila v Kraljevu g. ing. Vojmil Vrtačnik, direktor hisanskih rudnikov, in gdč. Silva Rozman iz ljubljanske ugledne rodbine. Čestitamo. — Poroka. Na Vranskem sta stopila v zakon priljubljeni »Peregrinov« šofer na avtobusni progi Kamnik—Vransko g. Stanko Vivoda iz Kamnika in gdč. Milica Jurjevčeva, šivilja na Vranskem. Bilo srečno! = Popravek. Prejeli smo: Ni res: »Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim se g. Ivanu Dimniku, predsedniku Juu, ukinja opustitev od pouka v razredu, ki jo je dolgo let protizakonito užival.« — Res pa je, da je do razveljavljen,ja oprostitev imela formalno osnovo in obstojajo podobne oprostilve nadalje v drugih slučajih. — Ivan Dimnik, predsednik Juu. in Salzbiirgu ter na XI. olimpijadi! Izvršili smo važno in veliko kulturno in narodno nalogo! Ohranimo hvaležnost športnemu klubu »Planina«, ki nam je to omogočil z velikimi žrlvami. Moralni uspeh tega potovanja bodi: še večja vnema za telesno in duhovno kulturno dviganje slovenskega ljudstva z nesebičnim, smotrenim in dobro organiziranim delom. Porabimo ludi v bodoče prilke, ki se nam nudijo, da proslavimo slovensko in jugoslovansko ime in rod v tujini! Ljubljana, 14. avg. 1936. — Jernej Hafner, župnik, voditelj izleta. — Zaključek obrtniške razstave v Št. Vidu. V prav živem spominu nam ie še slovesna otvoritev zanimive, poučne in jako umestne razstave, ki jo je z vzpodbudnim nagovorom otvoril g. ban dr. Natlačen. To razstavo, katero jc poselilo ne-broj interesentov, med njimi minister g. dr. Krek in več drugih odlienikov, pravtako slovesno in veselo zaključujemo v nedeljo, dne 16. 1. m. Od 16—17 bo pred šolo promenadni koncert vrle godbe z Viča, nato pa bo zaključek razstave ter živahen skupen odhod z godbo na čelu na obširen veselični prostor pri g. Ivanu Zaletel, kjer bo srečen obiskovalec razstave postal lastnik lepe moderne kuhinjske oprave. Pridite v obilnem številu, da v veselem razpoloženju povzdignemo obrtno misel in damo priznanja napredku šentviških obrtnikov. cenejši kot ladijski pod! Torej ? REHEC-Co tovarna parketov in upognjenega pohištva DUPLICA-MAMfoilK — Duhovne vaje za duhovnike. V dneh od 17. do 21. avgusta se vršijo v Dijaškem semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12, običajne vsakoletne duhovne vaje za lavantinsko duhovščino. Vodil jih bo monsig. Fran Meško, dekan v Selah pri Slo-venjgradcu. Začetek bo 17, avgusta točno ob 8. uri s klicanjem sv. Duha. Gospodje, ki bi se še hoteli priglasiti k duhovnim vajam, naj se obrnejo naravnost na ravnateljstvo Dijaškega semenišča v Mariboru. — Sv. Križ pri Ljutomeru. Ker mi vsled obilice časlitk k mojemu imenovanju za častnega kanonika lavanlinskega stolnega kapitlja ni mogoče vsakemu posebej se pismeno zahvaliti za častitko, zato si dovoljujem tem potom vsem p. n. gospodom, ki so mi častiiali, izreči svojo prisrčno zalivalo.« — Josip Weixl, župnik in dekan. — Spominska slovesnost bojevnikov ho na Brezjah v nedeljo, 23. avgusta, j>o običajnem sporedu. Začetek slovesnosti ob desetih dopoldne. Po cerkvenih opravilih bo razgovor o akciji za Bo-načev spomenik in za preureditev prostora pred cerkvijo po osnutku arh. prof. Plečnika. Bojevnike vabimo, da se tudi lotos kakor prejšnja leta udeleže tovariške prireditve. — Sv maša na Smrekovcu. V nedeljo, dne 16. avgusta ob 10 dopoldne bo na Smrekovcu pred kočo šaleške podružnice S. P. D. sv. maša, ki jo je daroval g. Ivan Zličar iz Šoštanja. I.cpi dostopi so iz Šoštanja, Črne in Ljubna v Gor. savinjski dolini. Iskreno vabljeni! — Na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani se bodo pričeli tečajni, popravni, dopolnilni in naknadni sprejemni izpiti 24. t. m. Pričctck ob 8. Natančni razpored je razviden na oglasni deski v veži gimnazijskega poslopja. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 se bo vršilo po razporedu, ki je objavljen v Izvestju za šolsko leto 1935-36. Za že?o v požetna vročini pri ln po koBilu za zboljšanje prebave, za mešanje z vinom in sadnimi soki, vedno Je ROGAŠKA SLATINA idealna, ker zraven prijetnega okuBa krepi tudi prebavne organe! Vašim od|emalcem boste najbolj koristili, ako jim nudite vedno v prvi vrsti ROGAŠKO St ATINO! — Prijateljem krščanske strokovne organizacije. Strokovna zveza poljedelskega delavstva v Ljubljani, Tyrševa cesta 29, je razposlala nekaterim vabila, da pristopijo k društvu kot podporniki in na ta način podprejo delo odbora. Vse, ki so prejeli naš dopis, vljudno prosimo, da našega vabilu ne prezrejo. Organizacija mora delovati med najrevnejšim delavstvom, ki pa je tudi najbolj potrebno pomoči. Zato prosimo vse prijatelje krščanskega strokovnega gibanja, da nas pri delu po svojih močeh podpro s podpor-ninami. Zavedajmo sc, da podpiramo težko in nehvaležno, pa prepotrebno delo. — Odbor. — Profesorje srednjih šol, posebno ljubi jjjijf-skih, opozarjamo na referat o varaždinskem kon>-gresu. ki ho v okviru socialno-pedagoškega tečaja dne 10. t. m. ob 16 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Po referatu bo prosta debata in razgovor o vseli vprašanjih, ki se tičejo naših stanovskih zadev in naših srednjih šol. Vabimo k temu referatu in razgovoru vse gg. profesorje, jiosebuo vse ono, ki se bodo udeležili so-ciaino-pedagoškega tečaja in one, ki bodo ta teden sploh v Ljubljani. Odbor sekcije. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj aa prazeu želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčice«. — Pevski koncert v Grobljah. V sredo 10. t. m. bo ob 20 v Društvenem domu v Grobljah koncert pevskega zbora pevovodij, ki se pod okriljem Pevske zveze lepo razvija in jioslaja vedno bolj čvrsta in zaokrožena enota. Nastopilo bo 55 pevovodi j. Koncert je posvečen proslavi 100 letnice Dav. Jenka in Ani. Foersterja, zato bo obsegal prvi del le izbrane Jenkove, drugi le krepke Foer-s ter je ve moške zbore. Uvodni govor L. Puša bo nudil k proslavi lepo ilustracijo. Vabimo h koncertu vse ljubitelje lej»ega petja iz vseh okoliških krajev tja do Kamnika, saj je zveza z avtobusom kar najugodnejša. Naši pevovodje se bodo pripravili za koncert v tridnevnem tečaju v Grobljah, v četrtek bodo imeli pa društveno sv. mašo na Home". I Srce, ledvice, živce, flH^B ženske bolezni, spolno slabost, notranje žleze, ™ nervozo, sklerpzo zdravi z uspehom naše najmočnejše prirodno ogljikovo mineralno Hadensho kopališče. Slatina Radenci (pri Mariboru) Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. Iz Ljubljane odhaja ob 7-20 zjutraj. — Gg. izletnikom v Hamburg-Berlin. Hvaležen predvsem Previdnosti božji, ki nos je tako očetovsko ljubeznivo vodila skozi vse neštete nevarnosti naše dolge in naporne poti, da smo vsi živi in zdravi prišli nazaj v našo ljubo slovensko deželo, Vas vse prisrčno zahvalim, da sta domervini in sebi v korist tako junaško prenašali napore našega preobilnega sporeda, tako vzorno reprezenlirali v tujini naš rod in našo državo ter požrtvovalno pomagali vodstvu šport-p*—-. unKa -pignjng« izvršiti njegov veliki spored v Miinchcnu, Berlinu, Hamburgu, Niirnbcrgu X KOMARJI S0 NEVARNI FLIT F L I T I r. delan p u znamenitih raeepcih — uničuje zanesljivo. ZAHTEVAJTE IZRECNO FLIT V PLOMBIRANIH. ORIGINALNIH ROČKAH — Za ukradeno kolo 8 mesecev. Neki Ludvik S. iz velikolaške okolice se je potikal po Loški dolini. V Nadlesku pri Starem trgu je po noči 26. aprila ukradel g. Ludviku Keržiču moško kolo, vredno 800 Din. S. je bil obsojen pred malim senatom na 8 mesecev strogega zapora. — Na 1 leto robije obsojen svedrovec. V Kmetijsko nabavno zadrugo v Radovljici sta se po noči 13. junija »plazila dva svedrovca. Neki Rudolf Križek, ki ga nhlnsti šp zasledujejo, in neki Emil Babič, po poklicu trgovski pomočnik, sta z KINO UNION — Premiera zopet redno predvaja V slučaju lepega vremena odpade na praznik in nedeljo predstava ob 15. uri Mladi grof film poln veselja in šale; v glavnih ulogah Anny Ondra — Hans Sohnker vlomilskim orodjem že navrtala blagajno, v kateri je bilo okoli 20.000 Din gotovine. Stražnik Fran Šmid ju je pri delu zasačil. Glavni araližer vloma je pravočasno pobegnil. Pustil pa je na mestu aktovko z vsem orodjem. Vlom se jima je ponesrečil, ker se je zlomila takozvana svinjska noga«. Stražnik Šmid je prijel Emila Babiča in ga odgnal na orožniško postajo. Pred malim senatom je vloma obtoženi Emil Babič priznal, da je samo stal na straži, glavno delo pa je vršil zasledovani Križek. Zaradi poskušenega vloma v to zadrugo je bil Emil Babič včeraj pred malim senatni obsojen na 1 leto robije. Vračuna se mu preiskovalni zapor od 16. junija naprej. Babič se je pritožil proti visoki kazni. — Romanje k sv. Kozmu in Damijanu na Krko pri Stični. Gotovo že deset stoletij prihajajo vsako leto pobožni romarji k tema dvema priprošjnkoma za zdravje na prijazno in idilično Krko. Sredi polja se vije lepa cesta iz Stične skozi Muljavo, rojstni kraj Jurčiča, še malo skozi smrekov gozdiček in že zagledaš mogočno romarsko cerkev sv. Kozina in Damijana. Drupo nedeljo, oziroma že v soboto po Marijinem Vnebovzetju, letos 22. in 23. avgusta, se zgrinjajo Oorenjci, in naslednjo nedeljo ozirprna soboto, letos 29. in 30. avgusta. Dolenjci k češče-nju sv. rnučencev, dušnih in telesnih zdravnikov, kar sta bila v življenju in še toliko bolj v nebesih. I ti zato so se že skozi toliko stoletij zatekali verniki z največjim zaupanjem k župni cerkvi na Krki, ki je edina v škofiji posvečena tema svetnikoma. Tudi letos vabita romarje na omenjene dneve. Pridite, počastite ju! Poskrbljeno bo za vaše duše in telo. —- Nov hotel v Rogaški Slatini. Vsled naraščajočega obiska gostov se je že lansko leto čutilo pomanjkanje komfortnih sob. Letošnja sezija, ki je do danes prekoračila frekvcnco gostov za 700 oseb, jc to dejstvo potrdila. Da bo v bodoče mogoče ustreči gostom, je uprava zdravilišča predlagala lastnici, banski upravi v Ljubljani, da sezida uov hotel. Zato se je dne 12..t. m. vršil v Rogaški Slatini pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena ter v prisotnosti načelnikov banske uprave gospodov dr. Mayerja in ing. Skaberneta, upravnika zcli a-vilišča ban. svetnika Ivana Gračnerja iii strokovnih referentov komisijski ogled in komisijska razprava radi gradnje novega hotela. Komisija je sogla.no sprejela predlog upravnika zdravilišča in sklenil«, da se mora že v letošnji jeseni početi graditi nov hotel, ki se mora najkasneje do 1. julija 1937 izročiti prometu. Hotel bo sezidan najinoderneje in bo opremljen z vsem komfortosn. Stal bo v cenlrumu zdravilišča in bo v njem približno 90 sob. Vsa tozadevna pripravljalna dela so že v teku. S tem bo eno izmed perečih vprašanj, ki se tičejo povzdiga tujskega prometa v Rogaški Slatini, ugodno rešeno. — ZapravljiVost in potrata sta krivi splošnemu pomanjkanju, vsaj kar se tiče gospodarstva z nasip lesom. Pod ceno je šel v inozemstvo neobdelan les, nato so nas pa sankcije oropale še teh dohodkov in prisiljeni smo bili, da končno spoznamo svoje grehe. Naše spretne roke že znajo obdelovali les tako, ia nain ne bi bilo treba več uvažati iz našega lesa na tujem izdelanih predmetov, pač pa bi vse to lahko v množinah izvažali, ker so se naši obrtniki in industrijci že izkazali, da lahko z uspehom konkurirajo tudi z inozemstvom, Vse prilike za uspešno porabo domačega lesa, zlasti pa tudi za uporabo najrazličnejših odpadkov lesa in stranskih produktov, nam bo nazorno prikazala državna razstava »Za naš les« od 1. do 13. septembra na Ljubljanskem velesejmu. — Bencin aH oglje? Ves bencin uvažamo za silno težak denar, čeprav je polovica naše banovine pokrita z gozdovi in tudi vsaj tretjina vse države. Drugod že vozijo avtomobili in se vrte motorji, kurjeni z lesom in ogljem in gotovo bi oglje v tujih naprednih državah že davno zamenjalo bencin, če bi bil tam les tako poceni kakor je pri nas. Kako bi lahko z le„som in z njegovimi kemičnimi predelavami izpodrinili bencin in druga pogonska sredstva, nam pokaže na velesejmu od 1. do 13. septembra razstava »Za naš les«. — Podjetje Fr. Dolenc v Škofji Loki nam je k našemu poročilu o stavki v njegovem podjetju poslalo naslednje pojasnilo, katero zaradi informacije prinašamo, da morejo bralci bolj objektivno presoditi vzroke stavke in stanje delavstva: »Podjetje Dolenc Franc, lesna industrija v Škofji Loki, pred 14 Jnevi odpovedalo službo 15 delavcem, ki so bili zaposleni pri sezijskem delu — izdelavi bukovine. Vsi ti delavci so bili svoječasno sprejeti v delo le začasno, dokler bo pač trajalo. Pred približno mesecem dni pa se je del delavstva organiziral v strokovni organizaciji lesnih delavcev, ki je stavila podjetju sledeče zahteve: 1. Odpuščeni sezijski delavci bi se morali zaposliti še nadalje, kljub temu, ia jim podjetje ne more dati dela ne po naravi posla in ne po njihovi sposobnosti. 2. Podpis kolektivne pogodbe in kot zadnjo zahtevo je bila 12. t. m, sporočena zahteva po zvišanju mezd od povprečno 25—Pri 10-urnem delu so zaslužili delavci sedaj Din 30.—, 25.50, 24.75, ženske 19.— in fantje do 16 let Din 16.50. Vzroka nastale stavke se ne more iskati v mezdnem gibanju, ker pod popolnoma enakimi in še slabšimi pogoji dc-lavci delajo v drugih podjetjih. Pripominja se, da je 'Jel delavstva, ki je hotelo delo nadaljevati, bil s sijo od tega odvrhjen. Vzrok stavke, s katero se hoče podjetje prisiliti, da zaposli že itak preko staleža zajjosleno delavstvo še odpuščeno sezijsko delavstvo, je iskati drugje. Za mišljenje delavstva je značilno, da so pobrali ključe podjetja in da jih kljub pozivu niso hoteli vrniti.« — Tako pojasnilo podjetja. — Dobava drv. Ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novinarskega udruženja bo rabila za svoje čl'ane okroglo kakih 130 kub. metrov suhih in zdravih bukovih drv (žaganih in cepljenih). Dobava v drugi polovici septembra meseca t. 1. — Ponudbe z navedbo cen za žagana in cepljena drva, dostavljena na dom posameznim članom, naj se naslovijo na poslovodjo sekcije, urednika Jos. Prun-ka, uredništvo »Jutra- v Ljubljani, do 26. t. m. — Opozarjajo se absolventi srednjo šole ua razpisano mesto občinskega delovodje-pripravnika v občini Vitanje. Zahtevana izobrazba najmanj srednja šola z zaključnim izpitom. Začetna plača pripravnika znaša 900 Din. liok za vložitev prošnje traja do 29. avgusta t. 1. Tozadevna prošnja mora bili opremljena z vsemi prilogami, ki jih zahtevata čl. 7. in 8. Uredbe o občinskih uslužbencih, SI. list 184-22 in 1. 1934. — Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2/11., ima edini pravico, da izdaja spričevala, ki služijo kot dokaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Poučujejo profesorji trgovske akademije. Šolnina 230 Din (oz. 110). Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9 dn 12 in od 15 do 18 popoldni; — Vpisovanje dijakov in dijakinj v privatno trgovsko šolo, znani »Christolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za enoletni dnevni tečaj vsak dan ustineno v pisarni ravnateljstva (tudi pismeno). Poučujejo strokovno kvalificirane moči, profesorji, tudi s trgovske akademije. Šolnina 120 Din (stenotipistovski tečaj 70 Din). Najcenejša, temeljita izobrazba za raznovrstne pisarniške in trgovske službe! Zavod obstoja že 33 let, je najstarejša, najbolje obiskana in oblastveno dovoljena šola s pravico izdajanja veljavnih izpričeval ter edina v lastnem novozidanein šolskem poslopju. Moderne, higijenične, novourejene učilnice. Stanovanje tudi na zavodu. Nova ilustrirana šolska poročila brezplačno na razpolago. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 66- kosu z dne 15. avgusta odredbo o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenom ter razpis občinskih volitev v občinah Blagovica, Dobrunjp, Dolenji in Gornji Logatec, Planina, Polje, Ponikva, Sromlje, Št. Vid pri Grobelnem. Šmarje pri Jelšah in Tuhinj za 20. september 1936. — Poštni vedež. Mislite, da poznale poštne predpise in pristojbine, kolikor zadevajo stranke, ^ ko preberete odlično strok, knjižico »Poštni Vedež«, šele spoznate, koliko je lega, česar poslovni človek skoro dnevno rabi, pa v lastno škodo ne ve. Vsako industrijsko podjetje, trgovska Ivrdka, knjigarna, časopisna uprava, pisarna, urad in sploh vsakdo, ki ima več opravka s pošlo, nujno potrebuje to strokovno delo, v katerem so na 134 straneh zbrana natančna in pregledna določila o pismih, dopisnicah, tiskovinah, časopisih, knjižnih oglasih, blagovnih vzorcih in poslovnih papirjih, kakor tudi najnovejše pristojbine. Cena »Poštnega vedeža« jc izredno nizka, stane samo 10 Din. Na zalogi ludi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Da boste slalno zdravi, jc potrebno, da redno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežosl. — Pekovski mojster Rosina Franc se je preselil iz Toplic v Zagorje, kjer ima v Novakovi hiši stalno na razpolago sveže pecivo in kruh iz rudniške pekarne. . 4 — Sončna Dalmacija vabi! Naš lanski izlet po Dalmaciji z romanjem v Sinj je nadvse lepo izpadel. Letos gremo dvakrat: 24. do 29. avgusta in 21. do 26. septembra. Ne zamudite prelepega potovanja! Pojasnila pošljemo zastonj. »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Zvišanje cen mesa. Ker so cene živine z nastalim izvozom znatno poskočile, so bili ljubljanski mesarji primorani s 15. t m. zvišati cene prvovrstnemu mesu od Din 10.— na Din 12.— za kilogram. — Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani. — Ant. Rud. Legat o v enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Vpisovanje vsak dan od 10—12 dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4. Tudi ob nedeljah in praznikih. Šolski program se dobi brezplačno. Znižana šolnina. Lastni dijaški i^eri^at. Začetek dne 9. septembra. ZOPET JESEN -f**— — Sončimo se, toda pravilno. Ne smemo se uleči kar nenadoma na vroče sonce, temveč se morata telo in koža počasi navaditi. Predvsem ne smemo pozabiti na KREMO N1VF.A in OLJE NIVEA. Tako postane sončenje šele pravo veselje. (10532) Iz Kranja. Strelska družina v Kranju praznuje j danes in jutri svojo 10 letnico ustanovitve po sledečem sporedu: Na praznik ob 8 pričetek tekmovanja ekip in ev. posameznikov, ob 18 zaključek tekmovanja. Zbirališče članstva, gostov, zastopnikov društev i. dr. Ob 21 bakljada z godbo po mestu, jiozdrav pred občinsko hišo, ob 22 mirozov. Naslednji dan ob 5 budnica z godbo. Ob 8 6prejem I gostov in zastopnikov na kolodvoru. Istočasno pričetek tekmovanja na strelišču. Ob 9 slavnostno zborovanje v hotelu »Stara jjošta«, od 9 do 10 promenadni koncert na trgu, ob 10 odhod z godbo na strelišče. Ob 10.30 pričetek streljanja na častno spominsko tarčo in tekmovanja. Ob 18 zaključek tekmovanja. Ob 19 razdelitev nagrad na strelišču in prehodnega pokala najboljši ekipi. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Na strelišču se bodo do-j bila vsa okrepčila. Vabimo vse strelske družine in prijatelje strelskega športa, da se te proslave in tekmovanja v čim večjem številu udeležijo! — Deček, star 6 mesecev, brez staršev in sorodnikov, se odda za svojega. Informacije daje zavod za zdrav, zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ulica. — Sprejmejo se v enoletno šolo za otroške vzgojiteljice: 6 internistinj z meščansko šolo, 4 z osnovno šolo ter 3 zunanje. Pojasnila v zavodu za zdrav, zaščito mater in dece (Dečji dom kraljice Marije). — Od danes naprej so na razpolago avtobusi za Dobrovo pri Ljubljani ob nedeljah vsako uro. , Prvi odpelje iz Borštnikovega trga (Rimska cesta ob 7 zjutraj.) — Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokov-njaško zmasiraino v naši pediknri. Obiščite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din! Ljub!;....d, Šelenburgova 7. e — Vid Vaš'b oči si obvarujete Ie z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku F r. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Ne pozabite na prelepo romanje: Marija Bistriška —- Marija Lurška (Rajhenburg); celodnevni izlet v Zagreb (6. do 8, sept.J. Pojasnila pošlje zastonj Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wol-fova ulica 1 11258 — Avtoizleti: 5. do 9. septembra na Dunajski velesejem, 6. do S. septembra v Benetke in Padovo. Prijave: Izletna pisarna Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Izborilo se počulile, ako uporabljale »Sanoped« prašek proti potenju nog — diskretnih delov telesa — saj je višek higijenel »Sanoped« dobite v lekarnah, drogerij&h in parfumerijah. — Na Krškem polju se vršijo dne 16. avgusta t. 1. ob 15 velike konjske dirke. — Nogavice in čevlje ohranite trpežne, ako jih znotraj potresetc' s »Sanopedom« — dobite v 1 lekarnah, drogerijah in parfumerijah. »Sanoped« I razkuži potno vlago, nogavice ostanejo čiste, i usnje nc poka, šivi ne izpuste, kožo nog ne razje-j da potenje Stokrat se izplača »Sanoped«. — Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrst-[ no oskrbo. Nova vila, kopalnica, park, skrbno j nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana, Povše- lova 4a. Kmečki fantje pri kralju v Bistrici Stahovica, 14. avgusta. Prebivalstvo bistriške doline je v torek doletela čast, da je moglo v svoji sredi pozdraviti mladega kralja Petra II., ki je prišel za par dni na prijeten oddih v kraljevi lovski dvorec v Kamniško Bislrico. Dež, ki je pričel padati v sredo zjutraj, pa je onemogočil kralju izlet v planine. Odpeljal se je v Kamnik, kjer si je ogledal zbirko zgodovinskih zanimivosti v muzeju g. inšpektorja Sadnikarja, nato pa se je spel vrnil v Kamniško Bistrico. V spremstvu mladega kralja so bili njegov adjutant g. polkovnik Tonči Kokalj, angleški učitelj g. Cecil Parrotl, minister dvora g. Milan An-lič in direktor dvornih lovišč g. inž. Ciril Dimnik. Minister dvora g. Antič je bil tudi na lovu na gamze. Kralj Peter v Logarski dolini Gornji grad, 14. avgusta. Danes dopoldne se je peljal skozi Gornji grad Ni. Vel. kralj Peier II. V prvem avtomobilu je bil kralj s svojim adjutantom in vzgojiteljem, v drugem pa ostalo spremstvo. Skozi Gornji grad je šel ob pol 10 dopoldne. Odpeljal se je nato v Logarsko dolino, kjer si je ogledal naravne krasote. Ob 12 se je kralj vrnil skozi Luknjo, nato pa je s svojim spremstvom v gozdičku Hom imel pick-nick na prostem. Med tem pa se je med prebivalstvom že raznesla vest o prihodu kralja ter so lastniki hiš takoj razvesili zastave, na glavni cesti pa se je nabralo veliko število ljudslva, zlasti pa šolske mladine. Ko se je kralj vračal, mu je mladina navdušeno vzklikala, kralj pa je prijazno odgovarjal. Šolska mladina je kralja pozdravljala z zastavicami v rokah. Posebno močna skupina se je zbrala krog spomenika blagopok. kralja Aleksandra, ki je bil šele pred kratkim postavljen v parku. Mladina je metala kralju v avto šopke cvetja. Hčer ka notarja g. Košenine je vrgla kralju velik šopek samih vrtnic naravnost na čepico. Kralj je ta šopek pridržal. Kralj je s svojim spremstvom nadaljeval vožnjo čez Črnivec na Bled. Romanska kraljica in princ v Ljubljani Ljubljana, 14. avg. S snočnjim Simplon-Orient ekspresom je potovala skozi Slovenijo in Ljubljano Nj. Vel. kraljica-mati Marija romunska. Do Rakeka se ji je pripeljala nasproti z avtomobilom njena hči Ni. Vel. naša kraljica Marija. Naša kraljica je na Rakeku stopila v salonski voz k svoji materi ter jo spremljala z vlakom do Ljubljane. V Ljubljani se je naša kraljica poslovila od svoje matere ter se z avtomobilom odpeljala na Bled, romunska kraljica pa je nadaljevala vožnjo proti Bukarešti. Z dopoldanskim brzovlakom je danes ob 9.37 dospel iz Bukarešte romunski prestolonaslednik veliki vojvoda Mihael. Ker je potoval strogo incognito, v Ljubljani ni bilo nobenega sprejema. Romunski prestolonaslednik je po kratkem odmoru nadaljeval svoje potovanje proti Rakeku, ler'JČez mejo. Zvečer so na povabilo prišli v Kamniško Bistrico fantje iz Stahovice, Stranj in Bistrice, da bi mlademu kralju zapeli par slovenskih fantovskih pesmi. Kralj je prišel s spremstvom iz dvorca in sedel na klopi, pevci pa so zapeli 17 naših lepih domačih pesmi, ki sta jih Prodnikov Viktor in Peter spremljala z mandolino in kitaro, 15-let-ni Balantičev Peter pa je igral na harmoniko. Kralj je pazljivo poslušal petje, ki ga je očividno radovalo in je po vsaki pesmi s ploskanjem izrazil svoje zadovoljstvo in pohvalo, dve pesmi, predvsem otožna »Ko so fantje proti vasi šli«, pa sta mu bili tako všeč, da so ju pevci morali ponavljati. Ob odhodu se je kralj ljubeznivo pogovarjal s fanti, podal vsakemu roko in jih nagradil. V četrtek se je kralj najprej dopoldne odpeljal v Ljubljano, popoldne pa nazaj proti Bledu. O Prava oglarska kopa Ljubljane. Ta je mogoča edino na velesejmu in res si bomo od 1. do 13. septembra lahko na velesejemski razstavi »Za naš les« natanko ogledali tako kopo in tudi opazovali, kako črni oglarji kuhajo oglje in tudi polento. Da bodo pa obiskovalci velesejma spoznali in se naučili, kako oglje nastane, zato bo poleg kope tudi enaka kopa v prerezu. Dr. Mira Fink od 17. do 30. avgusta ne ordinira _© Državna dvorazredna trgovska iola v Ljubljani. Popravljalni izpiti se bodo vršili od 24. do 27. avgusta. Natančen razpored je objavljen na raz-glasni deski. — Završni izpit v septembrskem roku se bo pričel dne 4. septembra. Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. Natančen razpored je objavljen na razglasni deski. — Vpisovanje za Šolsko leto 1936/37 bo dne 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili nižjo srednjo šolo z nižjim tečajnim izpitom ali meščansko šolo z završnim izpitom. K vpisovanju za prvi razred je treba prinesti: 1. prošnjo, kolkovano z Din 5.—, 2. izpričevalo o nižjem tečajnem ali završnem izpitu, 3. roj.stni list ali izpisek, 4. davčno potrdilo radi odmere šolnine, Dne 5. septembra ob 10. uri bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo je odklonjen. Sprejeti bodo dne 5. septembra v času od 10. do 13. in od 15. do 17. ure plačali 1. šolnino, 2. vpisnino Din 150.—, 3. za skripta 100 Din. Kdor v tem času ne bo plačal, se smatra, da izstopi in se bo sprejel na njegovo mesto drug prosilec. Nesprejeti bodo prejeli ob istem času svoje dokumente pri šolskem slugu. Pri sprejemu v prvi razred bodo imeli prednost pri enakosti izpričeval tisti, ki bodo ostali v domačem trgovskem, industrijskem ali obrtniškem podjetju. — K vpisovanju za drugi razred je treba prinesti 1. izpričevalo o dovršenem prvem razredu, 2. prijavo za vpis, kolkovano z Din 50.—, 3. davčno potrdilo radi odmere šolnine, 4, vpisnino Din 100.—., 5. za skripta Din 100.—. Prijave se dobe pri šolskem slugu za Din 0.50. — Pričetek Šolskega pouka. Šolsko leto 1936/37 se bo pričelo dne 13. septembra s sv. mašo ob 9.30 v Križankah. Po službi božji se zbero učenci in učenke v svojih razredih. — Vojaško službovanje. Absolventi drž. dvor. trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. Ljubljana © Poročila sta se 6. avg. ob pol 12 v frančiškanski cerkvi učiteljica gdč. Mateja Voduikova iz znane ljubljanske katoliške družine in g. Stanko Sever, gimn, profesor iz Maribora. Vrli katoliški dvojici obilo sreče in blagoslova! O Rokodelski dom. Vsi udeleženci stiških slavnosti se odpeljejo v Stično z vlakom, ki odhaja danes popoldne ob treh z glavnega kolodvora. Zbirališče za udeležence je popoldne ob dveh v Rokodelskem domu. — V ponedeljek, 17, t. m., je sestanek mojstrov in pomočnikov radi prireditve in izleta v nedeljo, 23. t. m. Pričetek ob 8 zvečer. ZOPET JESEN 0 Dodatno k poročilu o pogrebu mestnega župnika g. Janka Petriča. Krsto z blagopokojnim gosp. župnikom so nesli od župnišča v cerkev sv. Petra cerkveni ključarji podružnih cerkva. Pri odprtem grobu je govoril v imenu šentpeterskega prosvetnega društva in 6e mu v toplih besedah zahvalil za njegovo delo akademik g. Gajšek Vlado. Žalni spre; vod je odlično aranžiral pogrebni zavod Gajšek, ki je izvršil tudi prevoz trupla iz Kostanjevice in pokop na pokopališču pri Sv. Križu. CATESKE TOPLICE Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vreleo v dravski banovini. Krasni uspehi zoper reumo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od 1. V. do 30. IX. V pred- in po-sezom zdravljenje 10 dni Din 600'—, 20 dni Din 1100'— (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). — Zel. postaja Brežice in Dobova. Prospekte pošlje Uprava Čateških toplic. © Afera dr. Gvidona Debeljaka končno likvidirana. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je potrdilo v bistvu sodbo okrožnega sodišča, s katero je bil zdravnik dr. Gvido Debeljak obsojen na 6 mesecev in 15 dni zapora zaradi dveh prestopkov po 61. 205-1 k. z., ko je z neprevidno avtomobilsko vožnjo povzročil Alojziju Zajcu pri Domžalah težko telesno poškodbo, da je postal invalid, in ko je pozneje pri remizi povzročil smrt sluge rudarskega glavarstva Ivana Usarja. Sodba je potrjena glede krivde in kazni dr. Debeljaka. Prva sodba pa je bila glede odškodninskih zahtevkov Alojzija Zajca toliko spremenjena, da se ta za zahtevek bolečin in zdravljenje iO.OOO Din in 5.360 Din za- vrača na civilnopravdno pot. Sodba je postala sedaj pravoinočna. © Dasedanji rajon davčnega urada za Ljub-Ijana-mesto se je z irnkorporacijo okoliških oboin precej znatno povečal, s čemur se je povečal tudi njegov dosedanji delokrog. Ni se pa povečal stalež osebja, posebno ne onega pri likvidatur^ in blagajni, vsled česar nastajajo na teh obeh službenih mestih nevzdržne razmere tako, da morajo stranke, ki prihajajo plačat svoje davke, čakati po cele ure na likvidiranje, še več pa na vplačanje. Prosimo gospoda upravnika tega urada za blagohotno odpomoč teh nedostatkov. — Ljubljanski davkoplačevalci. Danes in YSahO SOftOlO KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela UNION Jutri in VSflhO nedeljo KONCERT vojaške godbe na vrtu hotela .BELLEVUE' © Premalo prostora na živilskem trgu. Lepo vreme in dan pred praznikom sta dala povod, da je bil včerajšnji živilski trg dobesedno zaseden do zadnjega kotička in da je že zgodaj vladala velika borba za primeren prostor. Vodstvo tržnega nadzorstva je imelo čez roke posla za vzdrževanje tržnega reda. Prodajalke sadja in zelenjave je moralo celo potisniti v stransko ulico mimo semenišča tja do škofijske palače ob stolnici. Računajo, da je bilo na trgu do 1000 prodajalk. Na drugi strani pa ni bilo zaželjeno število kupcev. Včeraj je bil tudi srednji ribji trg. Letos je sadna letina prav dobra, to je pokazal tudi včerajšnji trg. Lepe , hruške maslenke in salcburgerice so bile 3 do 5 Din kg. Tudi jabolk je bilo obilo po 2 do 4 Din. Breskve 8 do 10. Grozdja je že precej po 5 do 7 dinarjev kg. Pričenja uvoz bosanskih sliv, ki so bile po 2 do 3 Din kg. Stročjega fižola je bilo na mernike. Sprva je bila cena 1.25 Din, pozneje celo 1 Din, Na Sv. Petra nasipu je bilo nekaj voz krompirja, ki se je že pocenil. Na debelo je bil prvotno 0.80 do 0.90 Din kg, pozneje pa celo po 0.75 Din. Kmetje so tarnali o slabi kupčiji. Nekdo je celo pripomnil: »Voz krompirja peljem raje na davkarijo za davke.« Zeljnate le.pe glave so bile 0.50 Din kg. Posamezne po velikosti od 2 do 3 Din. Sonce in NIVEA je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi, z NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico. Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor. 0 Ce vse veste, lega pa nemara še ne, da imate najlepšo priliko za nedeljski izlet — romanje k Materi božji na Dobrovo pri Ljubljani. Od danes naprej med šmarnimi mašami vsak praznik in nedeljo slovesna sv. maša ob 9, popoldne, ob 4 pa pridiga in pele liianije M. B. Iz Ljubljane na Dobrovo imate krasen sprehod, vozil bo ludi avtobus. Pridite! 0 Otroci s počitniške kolonije na Otočcu pri Novem mestu se vrnejo v sredo, 19. t. m. z večernim vlakom. Starši, pričakujte jih na gl. kolodvoru ob 20.39. 0 Plemenit dar Podpornemu druStvu slepih. Trgovec g. Simon Klimanek iz Ljubljane je daroval imenovane društvu v počastitev spomina pokojnega g. Ivana Kersniča, krojaškega mojstra Din 100 kot pomoč in podporo za revne in bedne slepe. Društvo se najprisrčneje zahvaljuje. O Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska 8 in sprejemališče Knafljeva 2. O Janežičevo ulico preurejajo. Janežičeva ulica, ki je bila pred leti odprta čez vrt bližnje hiše, se je izkazala za zelo važno prometno'*zvezo med Karlovško cesto in Prulami. Žal pa jo je prejšnja občinska uprava, ki je kar dosledno zapostavljala šentjakobski in dolenjski okraj, pustila skrajno zanemarjeno. Sredi ulice je rastel plevel, po katerem je držala samo ozka steza. Ob slabem vremenu ulica sploh ni bila prehodna. Kadar pa je bil sneg, so to ulico uporabljali otroci za sankanje, veseleč se njenega strmega klanca. Sedanja mestna uprava pa se je energično lotila dela. Ta teden so pričeli mestni delavci znižavati klanec, trebiti plevel ter urejati cestišče, ki bo znatno razširjeno. Obenem bodo ulico posuli z gramozom, ki bo potlačen. Šele sedaj bo ta ulica postala res vredna svojega imena. Prulčanom in prebivalcem Kar-lovške ceste ter vsega okraja pa bo ureditev ulice skrajno dobrodošla, ker so si jo že dolgo želeli. © Nov poizkušen samomor. V noči na včeraj, okoli pol 3 zjutraj so našli ljudje za Stadionom nezavestno žensko srednjih let, ki je močno dišala po lizolu. Poklican je bil reševalni avto, ki je žensko prepeljal v bolnišnico. Bila je to 37-letna služkinja. Vzrok poskušenega samomora ni znan. Stanje ženske je še vedno nevarno. Zobozdravnik specijalist dr. Ante Logar zopet redno ordinira od 8—11 in 3-6. Gledališka 16 Zoboidravnik-specijalist Qr [ggp BaiHll Gledališka ulica 4 (nasproti opere) zopet redno ordinira Primarij D^Ješe ne ordinira do 30. avgusta Dr. KRAMARlC ALOJZIJ, šef-zdravnik sanatorija »ŠLAJMERJEV DOM«, ne ordinira od 15. a¥g. do 5. sepl. V odsotnosti ga nadomešča primarij Dr. GUZELJ. Dr. SREČKO POKER zopet redno ordinira. Telefon 20-70. Dr. Poglayen v Ljubljani V Ljubljani se je včeraj mudil dr. šlefan Poglaven, znani dunajski umetnostni kritik in pisa-felj ter poznavlec slovenske likovne umetnosti. Dr. Poglaven je dunajski urednik revije »Die Weltkunst«, ki izhaja v Berlinu. Zanima se lako za staro, kakor tudi za sodobno umetnost. Pred tremi leti je v tej reviji priobčil obsežen članek o slovenski sodobni umetnosti, opremljen z več reprodukcijami. V Slovenijo prihaja skoraj vsako leto. Lani si je ogledal umetnostne spomenike v Stični, predlanskim pa v Kranju in v Škofji Loki, kjer je proučil zlasti tamkajšnje cerkve. Sedaj namerava odpotovati v Gornji grad, kjer ga zanimajo zlasti tamkajšnje umetnine Kremser-Scbmidta. Dr. Poglaven je naši umetnosti napravil že mnogo uslug, zlasti pa to, da ie z njo seznanil širši svet in zato je na naši zemlji vedno dobrodošel gost. Spored stiških slavnosti Danes: Ob štirih popoldne prihod slovenskih fantov kolesarjev v Stično. Zbero se po navodilih rediteljev pred sliško postajo k sprejemu odličnikov. Ob pol 5 popoldne se izpred ljubljanske škofijske palače v avtomobilih odpeljejo odličniki (škofje, ban, ljubljanski župan, zastopnik rektorja vseučilišča i. dr.) proti Stični. Koloni naj se priključijo ev. drugi udeleženci, ki potujejo v Stično v avtomobilih. Ob 5 popoldne bo na prostoru v bližini sbš-škega kolodvora sprejem odličnikov. Nato sprevod k samostanu. Ob 6 zvečer »Veni Creator Spiritus« v stiski samostanski cerkvi, nato pridiga krškega škofa prevzv. g. dr. Josipa Srebrniča, po pridigi pa slovesne liianije z blagoslovom. Po lilanijah do osmih koncert godb. Ob 8 zvečer na cerkvenem dvorišču uprizoritev slavnostne fantovske igre »Jurij Kozjak«. K predstavi bo lahko prišel vsak, ki se bo izkazal z jubilejnim znakom. Ob 10 ponoči zbiranje mož in fantov k nočni procesiji. Točno ob 11 ponoči krene nočna procesija na hrib Vinograd. Pričetek procesije bo označen z raketo ter fanfaro in godbo s hriba Vinograda. Takrat zaplapolaio na vseh okoliških hribih kresovi. Možje in fantje gredo na hrib z gorečimi bakljami. Med procesijo pojo in glasno molijo. Opolnoči na Vinogradu govor novomeškega prošfa dr. Karla Cerina. Nalo polnočnica s skupnim obhajilom. Pred obhajilom govori slovenskim fantom in možem ljublj. škof dr. Gregorij Rozman. Po polnočnici ostanejo možje in fantje do jutranje zore ob evliai ističnem križu na Vinogradu. — Opolnoči bo ludi polnočnica za ženstvo v samostanski cerkvi. Jutri: Ob šestih zjutraj v samostanski cerkvi pridiga mariborskega knezoškofa dr. Ivana Josipa Toma-žiča, nato pa škofovska maša. Ob osmih zjutraj stanovska zborovanja mož, fna prostoru pod osnovno šolo), fanlov (na sejmišču), žena (na samostanskem dvorišču) in dekle! (na cerkvenem dvorišču). Po zborovanjih himna »Povsod Boga«, ki naj jo vsi zborovalci pojo. Ob develih dopoldne slovesna škofovska maša na cerkvenem dvorišču, ki jo daruje nadškof g. dr. Anton Bonavenfura Jeglič. Po glavni maši na islem prostoru kratko ma- nifestacijsko zborovanje. Ob pol dveh popoldne glavna jubilejna procesija z Najsvetejšim po polju okrog Sličnc. Procesije se udeležijo vsi stiski romarji. Po procesiji na cerkvencm dvorišču slovesne liianije z ljudskim petjem, posvetitev, blagoslov in za konec »Povsod Boga«. Še nekaj važnih navodil. Ljubljančani, Gorenjci, Nolranjci in Šlajerci odidemo v Stično najkasneje danes ob treh popoldne s posebnim vlakom z ljubljanskega glavnega kolodvora. Iz Novega mesla vozi poseben vlak danes ob treh popoldne. Iz Novega mesfa odpelje jutri zjutraj zgodaj tudi vlak, ki siccr vozi le ob delavnikih. Poslužite se ga, ker bodcle lc lako lahko pravočasno dospeli k jutranjim sliškim cerkvenim slovesnostim. Udeleženci, ki pridele z vlaki, kupile na vstopni poslaji cel vozni listek do Stične in železniško legilimacijo (stane 2 Din). V Stični nič ne oddajte. Legitimacijo si dajte v informacijski pisarni v samostanu potrditi, ker velja skupno z voznim listkom za brezplačni povratek. Fiinije kolesarji! Točno, disciplinirano in pa strumno! Baklje bodetc vsi lahko kupili v Stični za 2 Din, a prižgati jih ne pred pričetkom nočne procesije. Jubilejni znak si kupite v Stični, ako si ga niste kupili žc doma. Knjiga o velikem ljubljanskem evK kongresu se bo prodajala tudi v Stični. pr vi v Trztc V ponedeljek, dne 17. t. m. bo zaupni shod )RZ za sodni okraj Tržič v »Našem domu« ob 8 zvečer. Poročala bosla gg. dr. Kulovec, min. na razpol. in I. Avscnek, banski svetnik v Ljubljani. Somišljeniki JRZ vljudno vabljeni. < •*"?.<:.: ...............„:.i„................. Samostanska knjižni.-« v Stični, Nova pota Vsak dan se nam vsiljujejo nova vprašanja v našem družabnem življenju in z vsem poudarkom stopajo pred nas, naj jih rešimo. Imamo pa vprašanja, ki jih lahko rešimo sami, ali jih rešimo s skupnimi močmi, ali pa nas prav ta vprašanja globlje zaposle, ker jih ne moremo rešiti ne sami, ne z združenimi močmi, ampak šele po dolgotrajnih poizkusih. Kdor se ne odteguje resničnemu življenju, vidi vsak dan iznova, da je najtežje vprašanje pač to, kako naj pomagamo današnji mladini, ki jo je življenje vrglo s tira. Zlasti vsi oni, ki imajo opravka z vzgojo mladine, bodo temu pritrdili. In prav ti morajo tudi priznati, da sta približno oba spola v tem oziru enaka; priznati pa morajo tudi, da je ta nesreča za žensko mladino mnogo usodnejša, kakor pa za moško mladino. Navadno pravimo, da za dekleta s teh, največkrat opolzkih potov ni povratka, ker postanejo prečesto predmet za spolno izživljanje. Vendar tudi zanje ne bi smeli varčevati z vsemi dosegljivimi sredstvi, da jim najdemo pot nazaj. Vemo pa, da je prav za dekleta vrnitev v normalno življenje zaradi tega tako težka, ker je njihova duševnost zelo oškodovana, kar je posledica, neizogibna posledica tega iztirjenja in pa vrhu tega pojmovanje družbe otež-koča poboljšanje in povratek. Nikakor pa ne smemo obstati in ponehati v našem prizadevanju za pomoč pri povratku v lepo življenje tem mladim bitjem, v katerih vidimo narodovo bodočnost. Vedeti moramo, da bo ta bodočnost taka, kakršna je ta mladost; potem pa bomo zaslutili našo dolžnost, da pomagamo, da bo čim lepša; če pa jo je življenje izmaličilo, je zopet naša dolžnost, da je skušamo popraviti in usmeriti na prava pota. Vsi vemo, da je današnji čas prežet z vsemi tudi najmočnejšimi sredstvi, ki vlečejo mladino in zlasti žensko mladino na stranska pota. Družinska razrvanost, slabe družabne razmere, gospodarska stiska, alkoholizem, nemoral-nost, delomržnost in druge sodobne neprilike so kakor nalašč, da ustvarijajo neugodne, da, naravnost obupne razmere v družini in vzgoji. Prav te pa so tudi, ki mlaJemu bitju ne ugajajo in se jih hoče ogniti za vsako ceno, kar pa zopet večkrat povzroča neštete duševne okvare. Vemo, da tako mlado bitje neodoljivo hrepeni po ljubezni, po razumevanju in po lastnem uveljavljanju; ali je čudno, če tega v domu ne najde, da vse to išče drugje in ne izbira, če je na prepovedanih potih? Da se ogne puste in enolične vsakdanjosti v domu, siišče svobodnega razmaha, ki ga najde v sebi enaki družbi, ki ni daleč od ceste. Cesta pa je slabo vzgojno torišče. In ko s ceste vodi deset in sto tajnih in skrivnih steza v razna shajališča, skrivališča, v beznice in zloglasne hiše! Zlasti za dekleta je ta pot žalostna in polna obupa, ker jih silno zlorabljajo, zlasti v seksualnem oziru. To pa je tudi vzrok, da se dekleta pogrezajo vedno bolj, Pa ne samo s tem, ampak tudi še na mnoge druge načine pridejo taka dekleta z družbo v opreko. Vemo, da jih nato zaJene kazen, pa to jih prav nič ne popravi in le silno redko se zgodi, da se vrnejo v vredno življenje. Do zadnjih časov pri nas v Sloveniji nismo toliko čutili tega zla, ki nas zdaj srečuje skoro vsak dan. Uvidevamo vedno bolj, da druge pomoči ni in tudi biti ne more kakor ta, da ta dekleta, ki so že krenila na stransko pot, zberemo v posebnem zavodu in jih tako rešimo ceste, slabih vplivov okolja, v katerem žive ter jim pokažemo življenje kot resnično dobrino, delo kot veselo dolžnost in jih po preteku daljše dobe, ki jim nudi vsega potrebnega znanja za bodočnost, vrnemu življenju, pa jim tudi še pozneje nudimo oporo. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. Registrirano od Min. soo. pol. in aar. /.dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Maribor □ Groziti so pričeli. Marksistično usmerjeni pripadniki snujoče se ljudske fronte, kar ne morejo pozabita blamaže, ki so jo doživeli, ko se jim je izjalovil načrt, da onemogočijo mariborski tabor v proslavo tridesetletnice parlamentarnega dela dr. Korošca. V jezi so šli tako daleč, da so pričeli groziti tistim, ki so pomagali preprečiti njihove nakane. □ Vlomilec na delu. V stanovanje kazenskega 6odnika dr. Kejžarja v Vrtni ulici 23 je skozi okno zlezel neznanec ter odnesel več oblek, par čevljev, aktovko in toaletne potrebščine v vrednosti 8000 din. Storilca zasleduje policija. □ Nova grobova. V Sokolski ulici 4 je umrl 70 letni invalid Anton Rudi, v Fochovi ulici pa je umrla 56 letna hišna posestnica Terezija Schwei-ger. Naj v miru počivata! □ Nevihta udarja kmete. V okolici Sv. Ane v Slov. goricah je silno neurje s kakor lešnik debelo točo potolklo vse useve, vinograde in sadno drevje. Kmetje so upali, da jim bo letošnja dobra sadna letina pomagala iz najhujših denarnih težav, sedaj pa jim je neusmiljeni naravni element uničil 80 odstotkov vseh pridelkov. Najbolj prizadeti kraji so Žice, Ščavnica, Zitence, Zg. Ga-šteraj in Jurjovski dol. Kmetje so obupani in pričakujejo izdatne pomoči. Zobozdravnik D* Fr. Kartin špecijalist za zobne in ustne bolezni, zopet redno ordinira. Maribor, Gosposka 32 I vhod iz Volkmerjeve 1). □ Mašniško posvečenje. Danes podeli v škof. kapeli mariborski škof dr. Ivan Tomažič kapucinskemu redovniku Engelbertu Bojincu poslednji višji red mašniškega posvečenja. □ SSK Maraton priredi prihodnjo nedeljo, 23. avgusta ob desetih dopoldne na Livadi propagandni lahkoatletski miting. □ Na taboru JRZ v Mariboru se ie zgubila aktovka z notami, last godbe od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne g. Jožefu Schonwtterju, kapelniku pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Oglejte si najnovejša dvokolesa, otroške vozičke, šivalne stroje, pnevmatiko, dele itd. po znižanih cenah pri »TRIBUNA«, F. BATJEL, MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26 □ Zdravniški kongres v Sofiji. Jugoslovanski narodni odbor vseslovanske zdravniške zveze priredi g sodelovanjem Putnika s posebnim vlakom izlet v Sofijo na zdravniški kongres, ki se vrši od 11. do 15. septembra. Odhod iz Maribora 10 sept. povratek 17. septembra. Do Belgrada imajo udeleženci polovično voznino. Vsak udeleženec si pa mora oskrbeti potni list in bolgarski vizum. Informacije pri Putniku v Mariboru in Celiu. ■ 4>ft j Itliro spalnice, kuhinjske opreme, stolce J ** ■ ■ * 1 ■ ^ kupite v Bolidni izde) a vi najceneje Prt FRAIM1U NOVAKU Vetrinjska 7 MARIBOR Koroška 8 □ Iz gledališča. Mariborsko gledališče, ki je z odhodom Furijanovim in Udovičeve mnogo izgubilo, je dobilo tri nove moči. gdč. Igličevo. ki je lani nastopala v ljubljanski operi, režiserja in pa igralca Petra Malca in igralca Josipa Borka. Novi režiser P. Malec pripravlja »Prvo legijo«, ki je v Ljubljani nad vse uspela. J. Kovic pa »Živega mrtveca«, s katerim bodo začeli letošnjo sezono.' □ Dela na magdalenski šoli se bližajo koncu. V novi šoli bosta, kakor smo že poročali, nastanjeni deška meščanska in dekliška ljudska šola, vsaka z 12 razredi. Za obe šoli bo skupna telovadnica, prhe in garderobe ter posebna soba za solska skioptična predavanja. Novo šolsko poslopje bo najmoderneje in po vseh šolsko-higijenskih predpisih urejeno. Zidarska, mizarska in kleparska delo so skoraj končana, krovci so stavbo že prekrili, cevi in radiatorji za centralno kurjavo so montirali, kotlarnico pa ravnokar urejejuiejo. — Pleskarji so z delom pričeli in slikajo sobe v drugem nadstropju. V najkrajšem času bodo pričel: planirati vsa štiri dvorišča in postavliati ograio, pri čemer bodo posvečali vso pažnjo glavnemu dvorišču, na katerem bo stal spomenik blagopo-kojnega kralja Zedinitelja Aleksandra I. Spomenik bo izdelan v obliki kamnitega obeliska. □ Drava naplavila utopljenca. Iz Št. Janža na Dravskem polju poročajo, da ®o na dravskem obrežju našli truplo m jskega utopljenca ki je bilo v vodi paT dni. Preiskava je ugotovila, da gre za Franca Kramerja, delavca iz Praprotnilove ulice v Krčevini, ki je v torek 11. t. m. v Mariboru z dravske brvi skočil v Dravo. Truplo so pokopali na tamošnjem pokopališču. □ Gradbena in uporabna dovoljenja. Gradbeno dovoljenje so dobili: Maks Dolinar za zgradbo visokopritlične stanovanjske hiše v Ljubljanski ulici, Inž. Valter in Vera Abt za trinadstropno stanovanjsko hišo na vogalu Maistrove in Cankarjeve ulice, Terezija Reiser za dvonadstropno stanovanjsko hišo na Melj.ski cesti, Marjeti Kristan za enonadstropno stanovanjsko hišo v L|ubljanski ulici, Matija in Marija Kuder za visokopritlično stanovanjsko hišo v Beograjski ulici in Angela Valenčič za enonadstropno stanovanjsko hišo v Koseskega ulici. Uporabna dovoljenja so dobili; dr. Marinič za novozgrajeno enonadstropno vilo v Koroščevi ulici in Vodopivec Ivan in Ant.iniia za novo enonadstropno stanovanjsko hišo v Stritarjevi ulici. □ Elektroinšlalacija Pinlerič Pavel, konces. elekfro-tehniško podjetje v Mariboru, Vetrinjska ul. 22, tel. 27-14, na dvorišču, izvršuje instalacije in popravila. Dobava elektro-materijala, žarnic, motorjev iid. Po brezkonkurenčnih cenah. Celie 0 Seja okrajnega cestnega odbora celjskega je bila včeraj dopoldne v prostorih okraj, cestnega oibora na okrajnem glavarstvu v Celju. Načelnik g. Mihelčič je povedal, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun za leto 1936-37 z 18 odst. do-klado. Nadalje je podal poročilo o obračunu za leto 1935-36, ki je bil pravilno 14 dni razglašen po vseh prizadetih občinah in ni proti obračunu do-šla nobena pritožba. Obračun je bil nato sprejet ter izkazuje 2,816.630.72 Din dohodkov in 2 mil. 568.814.82 Din izdatkov, torej znaša prebitek 247.815.90 Din. 6 občinam so bile nato podeljene podpore za vzjrževanje občinskih cest I. reda. jO- Komisijska razprava pri regulaciji Savinje v Tremerju. V četrtek je bila v Tremerju komisija banske uprave in železniške direkcije za izmeno trase regulacije Savinje nad tremerskim železniškim mostom. Pri tej priliki se je obravnavalo vprašanje talnega praga pod tremerskim železniškim mostom, ki ga zahteva železniška direkcija za zavarovanje stebrov tega mostu. 0 Na drž. reatai gimnaziji v Celju bodo popravni izpiti od 1. do 3 in od 5. do 7. razreda v petek, dne 28. in v soboto, dne 29. avgusta. Podrobni razpored bo razglašen na črni 'ieski. Popravni nižji in višji tečajni izpiti se bodo vršili v soboto, dne 29. in v ponedeliek, dne 31. avgusta. Vpisovanje bo za I. razred dne 2. septembra, za II. do VIII. razred dne 3. septembra in za učence z drugih zavodov dne 4. seotembra, vsaki-krat od 8 do 11. Otvoritvena služba božja bo v poneieljek, dne 14. septembra 1936. — Ravnateljstvo. 0 Stavka stavbinskih delavcev končana. Včeraj dopoldne ob 11 je sklical župan g. Mihelčič k pogajanjem v dvorano mestnega poglavarstva zaradi stavke stavbinskega delavstva prizadete stavbenike in zidrske mojstre ter zastopnike delavstva. Po dve in pol urnem pogajanju je bil končno obsežen sporazum, po katerem pristanejo delodajalci na mezde, določene na mezdnem pogajanju •Jne 5. junija 1936 v Delavski zbornici v Ljubljani z nekaterimi spremembami, ki pa niso bistvenega značaja. S tem je bila končana dvodnevna stavka stavbinskega delavstva v Celju ter celjskem, laškem, konjiškem in slovenjgraškem okraju in bo delavstvo v ponedeljek zopet stopilo v delo. Ko so bila zaključena pogajanja med stavbeniki in stavbnimi delavci, so se začela pogajanja z zastopnikom g. Nassimbenijem, ki regulira Savinjo, in zastopniki delavstva, katera pogajanja pa ob zaključku tega porčila še niso končana in ne kažejo dosti upanja. 0 Uvoznina v mestni občini celjski. Občinstvo opozarjamo na izredno važen razglas mestnega poglavarstva o uvoznini mestne občine celjske, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. 0 Hmeljarji bodo zborovali. Jutri, v nedeljo, bo ob pol 9 dopoldne pri Sodniku na Groblju redni letni občni zbor Hmeljarske zadruge. 0 Revolucija v cenah. Radi nakupa dveh tovarniških zalog čez 100.000 m blaga prodajam kreton in modrotisk po 6 Din, delen 7 Din, cefir 8 Din, krep 9 Din, svila 11 Din, volna s svilo 13—, 15.— in 17.— Din. — Stermecki. <3 Prvovrstno britje, moderne frizure itd. vljudno nudi R. Grobelnik, Celje, Glavni trg in poleg hotela Evropa. Pri lenivosti črev je naravna Franz-Josefova grenka voda prijetno dobro učinkuioče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, ker večkrat že male množine dobro delujejo. Ee«. po min. soc. pol. in nar. »dr. S-br. 15484, 35. V. >5. P. Avguštin Ciesielski: Marija in Cistercijani Cistereijanski red že od nekdaj slovi kot Marijin red. Sam Cistercii so sveti ustanovitelji, opatje sv. Robert, Albcrik in Štefan izročili v varstvo »naši Gospe«. Marijin duh očetov pa jc posebej prešinil sladkega Bernarda, največjega Marijinega pevca, »Marijine citre« nazvanega. Venec očetne gorečnosti za Marijino slavo je sv. Bernard prelestno ožaril s čudovito zgovornostjo in osebnim zgledom. Vsaka cistercijanska cerkev je od sv. Bernarda sfem posvečena Materi božji, njej v čast se začenja in končuje dnevno bogoslužje, njej v čast se pri njej jx>svečenem oltarju opravlja votivna sv. maša; dneve pred njenimi prazniki preživi samostanska družina v postu in molku, na njene godove pa se izvršuje navadno samostanska preobleka in redovne zaobljube. Te dni po samostanskih križnih hodnikih posebno radostno donč Marijine hvalnice. Ce bi hoteli označiti literaturo in tvornost cistercijanov, bi nikakor ne smeli prezreti, da jc njih duhovna literatura plod globokega čustvovanja, nežne ljubezni do Matere božje. Saj ga skoraj ni cistcrcijanskcga pisatelja, ki ne bi poveličeval svete Bogorodice, bodisi v pridigah in govorih, legendah, bodisi bogoslovnih razpravah in vzpodbudnih pismih. Sv. Bernard in bi. Amadej »ta klasičen vzor, kako vzpodbuditi vernike za liturgično dogmatično, hkrati pa ljubko in toplo srčno pobožnost do Matere božje. Nekaj za čuda nežnega in ljubečega se skriva v češčenju Marijinem stari cistercijanov. V tisočerih legendah, ki veje z njih tako domačnostni čar, sc je strnil čudovit svet idej in se zrcali tako tskreno razmerje, ki je vezalo pobožne menihe z nebešiko kraljico. Kot naša ljuba Oospa, polna neizrekljive bla-gosti, stopa v njih življenje. Kot mila in dobrotno mati, ki nežno neguje svoje otroke V žarečem blesku se prikaže menihom v koru, zatopljenim v molitev S tihim korakom se podaja skozi samostanski dormilorij (spalnico), dobrotno blagoslavljajoč trudne menihe. Z vso ljubeznivostjo stoji ob strani svojim menihom pri delu in v težavah. In ko njenim zvestim sinovom bije zadnja ura, iedaj se mudi pri njih s svojo sladko tolažbo in v njenem materinskem naročju njeni menihi blaženo zaspe v smrtni sen ler sc prehude v nebeškem življenju. Nenavadno duhovito izraža marijanske nazore svojih sobratov menih Heliand iz Froimonta (leta 1195.). Tole piše med drugim: »V tej blagoslovljeni deželi (t. j. preblaženi Devici) so vsajeni cistercijani, ki svoji visoki Gospe prisegajo zvestobo in obljubljajo večno služnost. Naš red io je izbral za svojo edino vladarico in določil, da noj si vsa samostanska svetišča vzdenejo njeno ime kot časten naslov. To obljubo prejemajo v fevd in jo dobe v last vsi, ki sc v našem redu bogovdano ločijo s sveta. Prav tako, kot mi tej vzvišeni Kraljici nudimo zagotovilo svoje zvestobe v njeni službi po slovesnih redovnih obljubah, ki iih tudi pismeno polagamo na oltar, taiko nam tudi ona daje poroštvo, da imamo zagotovljeno svojo posest v njeni listini, t. j. tokrat, ko čitamo obvestilo o smrti: tega dne je zaspal v Gospodu sobrat, menih ali konverz Marijin iz Froimonta«. Ze ta listina sama ima zadostno moč, da pomiri vsako nasprotovanje obrekljivega protivnika, poravna vsak spor in zmagovito prodre s sodno pravico do lastništva.« Isto zaupanje razodevajo mnoge Marijine legende, ki kakor dehteč vcnec rož prepletajo življenje menihov. Preprostega konverza iz liimcroda jc nekoč mučila silna skušnjava, ki vkljub goreči molitvi ni hotela popustiti. Tedaj ie nenadoma zaklical: »Prav zares, Gospod! Če me sedaj nc rešiš skušnjave, sc pritožim proti Tebi pri Tvoji ljubi Materi! Kot bi sc Gospod zbal tc pritožbe, ga jc takoj rešil skušnjave. Pred nekaj leta, pripoveduje slavni cister-baški cistercijan Cezarij v svojih »Razgovorih« o čudežih, je bil neki cistercijanski menih zamaknjen v nebeško slavo Medtem, ko jc videl vse nebeške vrste, v katerih so bili člani različnih stanov in redov, in vkljub vsemu iskanju zapazil nikogar iz svojega reda. Žalosten se je ozrl k preblaženi Devici in rekel vzdihujoč: »Kako je to, presveta kraljica, da nc vidim tu nikogar iz ci-stcrcijanskega reda? Zakaj neki so tvoji služabniki izključeni od take sreče, ko Ti vendar tako zvesto služijo?« Ko ga je nebeška Kraljica videla tako potrtega, mu je dejala: »Glej, cistercijani so mi predvsem ljubi in vredni, da jim dovolim počivati v mojih rokah.« To rekši, je odkrila svoj plašč, ki jo je ogrinjal, in mu pokazala brezštevilno množico vernikov, konverzov in redovnic cistercijanskcga reda. Nato se je menih zopet vrnil v čutni svet. Poln radosti jc pripovedoval opatu, kaj je videl. Ta pa je o tem poročal na naslednjem generalnem kapitlju zbranim opatom. Vse navzoče je to močno razveselilo in vzpodbudilo še k večji ljubezni do »Naše ljube Gospe«. Zgodovinar priča, da so dežele, ki so se vanje bili naselili cistercijanski menihi, kmalu postale kot en sam žlahten vrt, posejan z belimi cvetkami Marijinih cerkva. Saj če se malo ozrem po slovenski domovini, zapazimo največ Marijinih svetišč in kapelic v bližini cislcrcijanskih opalij. Po Dolenjskem, krog n krog Stične žc od nekdaj slovejo znana Marijina božja pota. Tudi cclovško-rožanska dolina na Koroškem žari v slavi Marijini, kar je pač nedvomno zasluga vetrinjskih cistercijanov Pravo ognjišče Marijinega češčenja v krški dolini in ob Savi doli proti Hrvatski pa so tvorili goreči kostanjeviški cistercijani. Nedvomno je v znatni meri zasluga cistercijanov, da sc Slovcnci s ponosom morejo imenovali »Marijin narod«, Fantovski tabor pri Sv. Trojici Vse fante in može ljubljanske, moravške in kamniške dekanije vabimo na veliki fantovski tabor, ki bo v nedeljo 6. septembra — in ne 30. avgusta, kakor je bilo v Domoljubu objavljeno — Pri Sv. Trojici nad Moravčami s sledečim sporedom: Na predvečer kresovanje okoliških fantov in slovesno zvonenje, drugi dan ob 10. sv. maša in pridiga na prostem, ki jo ima g. dekan Janko Cegnar. Nato bo tabor, na katerem govorijo g. dr. St. Žitko in g. Pernišek France iz Ljubljane ter Sosamezni zastopniki fantovskih odsekov, Fantje! aj bo naš tabor mogočna manifestacija slovenske in katoliške misli, zato na svidenje pri Sv. Trojici! Bog živi! Kmečki tabor pri Ljutomeru Sv. Križ pri Ljutomeru. V soboto, dne 15. avgusta, se vrši pri nas velik kmečki tabor za Mursko polje in Slovenske gorice. Vabljeni ste vsi člani krajevnih organizacij Kmečkih zvez iz ljutomerskega okraja, da se sigurno udeležite tega našega tabora. Ob 8 bo sv. maša v župni cerkvi. Ob poldevetih otvoritev tabora, na katerem govorijo gg. minister Kulovec iz Ljubljane, min. Vesenjak, Janžekovič in Špin-dler. Ob 10 volitev odbora okrajne Kmečke zveze. Vsi predsedniki in tajniki Krajevnih kmečkih zvez v okraju so vabljeni, da se zanesljivo udeleže teh volitev. Na delo torej za našega kmeta. Ptuj Sv. novo mašo jo pel pri Sv. Lovrencu v slov. goricah g. p. Alojz Horvat, doma iz Gabrni-ka. Slavnostno pridigo je imel p. gvardijan mino-ritskega samostana v Ptuju, Mirko Godina. Pri sv. maši je bila navzoča doskora cela fara Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Izredno lepo slavje bo ostalo v trajnem in najlepšem spominu vsem udeležencem. Naslednji dan t. j. v ponedeljek 10. t. m. je pri-sj>el novomašnik v velikem spremstvu v Ptuj, kjer je celebriral sv. mašo v cerkvi sv. Petra in Pavla. Ponesrečen kolesar. Hudo se je ponesrečil 17 let ni Ivan Kampl, ključavničarski vajenec iz Grajene. Vozil se je iz Ptuja proti svojemu rloniu in padel s kolesa v obcestni jarek tako nesrečno, da je obležal s težkimi notranjimi poškodbami. Ptujski reševalci so fanta spravili v bolnišnico. Zagonetno nočno streljanje. Preteklo noč se je vračala Marija Kokot, posestnica v Turškem vrhu, v družbi s svojim sinom in dvema hčerkama iz Zavrča na 6voj dom. Med potjo so srečali gručo neznanih moških, ki so začeli brez povoda streljati na družino. Padlo je neštevilno strelov, od katerih je dobila Marija Kokot strel v nogo, njena hčerka Julijana pa tri strele in sicer v prsi, v vrat in v nogo. Poškodovano mater in hčerko so takoj spravili v ptujsko bolnišnico. Poškodbe so sicer hude, vendar niso smrtnonevarne. Za zagonetnimi rokov-njači, ki so po svojem gnusnem dejanju pobegli, so orožniki uvedli obširno preiskavo. Smrtna kosa V starosti 52 let je v Velovlaku umrl ugledni posestnik in gostilničar Jožef Kova-?ec. Pokojnik ie bil tudi član okrajnega cestnega odbora v Ptuju. Blag mu spomin! Fram Vsi v Framu dobrodošli! Gasilska četa bo ob svoji proslavi 50 letnice in razvitja prapora na dan 15. avgusta svečano izročila v znak trajne hvaležnosti častne diplome svojim ustanovnim članom tovarišem: Kotniku Francu, posestniku, Krištofu Francu, zasebniku, Rečniku Andreju, posestniku, Štancerju Francu posestniku; kumici brizgalne, soprogi bivšega podbana ge Mariji Pirkmajerjevi, kumu gasilskega avtomobila dr. Stanjku Mihaelu, odvetniku v Mariboru; kumicam našega prapora: ge. in gdč.: Vielhaberjevi Frideriki, soprogi industrijalca, Bezjakovi Milki, hčerki industrijalca, Ko-dričevi Justini, soprogi trgovca in župana. Pečni-kovi Mariji, posestnici, Ani Petek, posestnici, Zamolovi Matildi, trgovki, Zohrerjevi Josipini. soprogi posestnika in gostilničarja. Žlahtičevi Hildi, soprogi trgovca in veleposestnika; čnstnitn članom ge. in gg.: Pučelikovi Karolini, indusfrijalki, Bez-jaku Ivanu, industrijalcu. Černeju Karlu, posestniku mlina. Kodriču Ivanu, trgovcu in županu, Krajncu Tomažu, zasebniku, Lešniku Ferdinandu, posestniku mlina, dr Pirkmajerju Otmarju. bivšemu podbanu, Vielhaberju Ivanu, industrijalcu, Weisu Francu, fioseslnikii. in Žlahtiču Avgustu, trgovcu in veleposestniku. Novo mesto Dr. Polenšek Marijan ordinarii bolnice usmiljenih bratov in banovinski zdravnik, ne ordinira od 15. do 31. avgusta Polzela Rejci malih živali iz Polzele in Braslovč pri-rede na praznik 15. avgusta dopoldi,e svojo propagandno razstavo. Ob 14 popoldne bo ustanovni občni zbor društva Rejec malih živali v Polzeli. Oh tej priliki bo tudj strokovno predavanje o umni reji malih živali, ki ga bo imel g. Inkret, strokovni tajnik Zveze iz Ljubljane. Mengeš Kozjerejci iz vse Slovenije prirede v nedeljo, dne 16. avgusta ob 8 zjutraj svoje zborovanje obenem z otvoritvijo I. razstave koz V ponedeljek 17. avgusta ob 0' dopoldne se vrši v Mengšu prvi plemenski kozji sejem, kamor lahko prižene vsak kozjerejec svoje živali naprodaj. strahu potrebovalo, a se ga tudi balo in ga dolžilo nadnaravnih moči. S Primskovega, ki je lepa izletna postojanka, ni več daleč do Zaplaza, naših dolenjskih Brezij. Oči nam blodijo po vsej ljubi Dolenjski. V mislih nam sega spomin stiškega samostana, ki je obdelal to zemljo, jo okrasil z vinsko trto in posveti) z molitvijo in češčenjem Matere božje. Čas hiti. Obrnemo se in v dolini utonemo v množicah ljudstva, ki je z vseh strani že prihitele na zahvalno božjo pot stiške Žalostne Matere božje in na veliko slavnost osemstoletnice, odkai stoji častitljivi stiški samostan. — Iv. Z. - letoviški okraj zdravilno, ker ima mnogo železa v sebi. V turističnem oziru prekaša Selška dolina Poljansko, saj vodijo iz nje zelo zanimive ture na 1300 m visoko Jelovico, na 1666 m visoki Ratitovec in odtod po grebenih Možica do Črne prsti in Bohinjskih planin. Tudi za smuški šport so še do sredi pomladi sijajne prilike po planoti Ratitovca in Danjske planine; še neodkrit smuški raj pa čaka obiskovalcev na severnem pobočju tSarega (1205 m) in Mladega vrha (1370 m) nad vasjo Rovtom pri. Sv. Lenartu, kamor bo potekla v kratkem široka cesta Škofja Loka—Breznica—Božičev hrih—Rovi Stična s slavnim cisteroijanskim samostanom in cerkvijo Stična. To ime je letos v ustih vseh; tudi pišejo dosti o njej. Pa zasluži oboje. Osemstoletnica, odkar je oglejski očak po treh bratih plemičih iz Višnje gore ustanovil stiški samostan, ni razgibala samo Dolenjcev, marveč je privabila velike množice tudi drugih Slovencev. In ko se bližnji in daljni gostje bližajo z železniške postaje Stične staremu samostanu, jim oči božajo bele meniške zidine, obširne in mogočne, kakor da bi za njim bilo srce majhnega in tihega mesta. Obakraj krajevne ceste — samo dva kilometra je z železniške postaje do samostana — se čudijo najmoderneie obdelanemu meniškemu polju in mogočni gospodarski pristavi, ki stoji prav sredi te vzorno gojene zemlje. Pred samostanom, tako velikim, da ga na Slovenskem ni večjega, jim srce obnemore: Kam pa zdaj? Ali v samostan med prijazne menihe, ali v velikansko cerkev baziliko s trinajstimi oltarji, ali po vasi, ki se ji hišice raztreseno vrstijo okoli samostana, v bližnjo in daljno okolico? Na samostanski porti precej videli med kongresom in slavnostjo, vas pa poznamo kar spotoma, če stopimo na bližnji grič Gradišče. Zaiti ne moremo, saj z vrha bode v nebo cerkvica svetega Nikolaja, nekdanje stiške, a sedanje šentviške podružnice. To je pametna misel. Znamenit kraj najbolje spoznavaš, če ga pogledaš odondod, odkoder ga lehko pregledaš vsepa. Pa res, mali trud še ne eno-urne hoje se ti lepo splača. Srce kar zavriska in se začudi na vse oči širokemu in pisanemu razgledu po daljnem in bližnjem svetu. Zaradi sedanje stiške prilike nas najbolj zanima bližnji svet. Oči se nam obrnejo tja, odkoder smo prišli. Stično gledamo takorekoč S ptičje perspektive in jo vidimo vso. Samostan in vas se tiščita v kot, ki ga stikata višenjsko hribje in šentviško gričevje; po ozki soteski ga seka le Stičnica ali Stiški potok, ki žubori ob samostanu. Pogled zdrsne na levo in se obesi na Muljavo, ki slabi dve uri od Stične proti Krki samuie na ravnem poliu pod razvalinami starega gradu Kres-jeka, nekdanje lastnine močnega barona Andreja Ravbarja. O, Muljava je imenitna. Rojstna vas je našega Jurčiča in živo okolje, ki so v njem rastle in zorele zanimive povesti, posebno pa njegov najlepši in še zdaj neumrli roman »Deseti brat«; in cerkvica je tu s starimi freskami in z zanimivim baročnim oltarjem. Oltar je res lep. Pravijo, da so neki tujci že pred več desetletji zanj ponujali grdo veliko denarja in da ga bistri Muljave! uiso hoteli prodati, češ, če je vreden toliko za vas, Je vsaj toliko tudi za nas. — Prelepi oltar je pred več stoletji bil veliki oltar v stiški cerkvi, a so ga beli menihi podarili Muljavi. Za Muljavo je Krka, nekdanja stiška podružnica in znana božja pot svetega Kozme in Damijana. Na Krki izvira reka Krka, ki je še pred desetletji slovela po plemenitih rakih. Meglica, ki se veze v vzhodno stran, kaže smer Krke, največje reke Suhe Krajine. Leno polzi in je rodovitne ne stori, Vas Krka postaja po svoji mirnosti in mičnosti že kar znan letoviški kraj. Ampak pogled v tako daljo nam ni čist, vrne se in obstane na Viru ob Stični. Vir je vasica, od Stične proti Šentvidu pet minut daleč. Razobeša se po skaloviti rebri in ponaša s staro pravljico, da je tu nekdaj bilo veliko mesto. To pravljico je zapisal Jurčič in še povedal, da so stari stiški menihi za zidavo svojega samostana porabili rezani kamen mestnih razvalin. Se bolj pa je slavna ta vasica po človeški ribici (pro-teusus), ki jo studenec pod cesto ob povodnjih meče iz izvirka in ki so se z njo veliki in tuji učenjaki že dosti ukvarjali. Onstran velike ceste med Virom in Šentvidom opaziš, da ti z ravnega polja kipijo kupčkasti grički. To so znamenite gomile ali grobovi starih Knezov, ki so vladali ljudstvu, bivajočemu tu, preden so te kraje posetili stari Slovenci, naši predniki. Starinoslovec Konrad Črnologar in prostodušni diletant Pečnik sta koprneče obletavala te stare grobove, odpreti pa jih nista mogla, ker nista imela ne denarja ne javne ali državne pomoči. Z denarjem in z državno pomočjo je za njima privihral a tuja gospa (vojvodkinja Meklenburška) in je gomilo za gomilo prekopala in prebrskala. Izkopala je neprecenljivih stvari in jih vse odpeljala v tujino, kjer so nam, čeprav last naše zemlje, šle v zgubo za zmerom. V hrbet nam pihlja prijazen veter. Ozremo se. Kamniške planine se belo bleščijo: lepo vreme bomo imeli. — I, kaj pa tistale cerkvica pred nami? To je Št. Lambert, nekdanja stiška in sedanja šentviška podružnica. Za cerkvico je nekaj škrbin starega gradiča, v katerem je od 1. 1388—1425 živela vojvodinja Virida, vdova po avstrijskem vojvodu Leopoldu III., umrlem 1. 1386 v bitki pri Sempachu. Gospa s Pristave, kakor so jo imenovali, je bila velika dobrotniea ljudstvu in stiškemu samostanu. Pokopali so jo v stiški cerkvi ob evangeljski strani velikega oltarja. Na vzhodni strani pod Gradiščem je Šentvid, ena največjih in najlepših slovenskih vasi in župnij. Stari Rimljani so imeli tu obcestno utrdbo in so jo imenovali Acervo. V starih časih je bil Šentvid nekako dolenjsko središče, bogato in ponosno. Sejmaril je teden za tednom in trgoval, Ljubljana sama se ga je naposled zbala in preprosila deželnega kneza, da mu je omejil sejme s tujimi kupci. rav am Iz dalje nas z lepo, novo cerkvijo gleda pi velika vas Veliki Gaber, šentviška podružnica. T, životari ubogi oslepeli pesnik Fr. Neubauer. Sočut ne misli ga obiščejo in v nesreči pomilujejo. Vštric Velikega Gabra se nam z leve strani smehlja vesela vinska gorica Primskovo, stara ustanova stiškega samostana in Marijina božja pot. Stična, notranje dvorišče samostana — proli porti Prtovč z Ratitovccm cer izgleda marsikatera zastarela, marsikje se pa za starinskim in preprostim pročeljem najdejo zelo čedni moderni lokali. Nizka cena, dobra prometna zveza in krasna okolica s toplo, bistro Soro privabljata le bolj take letovnike, ki žele uživati par tednov mir in naravo. Oglejmo si sedaj obe dolini: Poljansko in Selško. Nadmorska višina letovišč je povprečno v Poljanski dolini razen Zirov 400 m, v Selški dolini 450 m; Selo in Ziri pa ležita že 480 m visoko, So-rica v okolišu Selške doline celo 850 m. Poljansko dolino preveva neka posebna milina, južni čar; ko bi ne bilo v njej bistre, mestoma deroče Poljanščice, bi se človek počutil kakor na Dolenjskem. Na levi jo spremljajo odrastki Polhovgrajskih Dolomitov, Osovnik, Sv. Andrej, Sv. Ožbalt, Sv. Sobota, južneje Zirovski in Hleven vrh, na desni odcepki Lubnika, Krivo brdo in Ga-brska gora, pod njo dvostolpi Sv. Volbenk nad Logom. Nedaleč od tod je gradič Visoko, kjer počiva glasnik lepot in zanimivosti rodne doline, dr. Ivan Tavčar. Severno od Poljan se odpira proti severu dolina Ločilnice, ki vodi v rovtarski svet pod Ble-gašem, Mladim vrhom in Koprivnikom, mejašem med Poljansko in Selško dolino. Svojevrstni prehod iz dolinskega hribovja v planinsko sredogorje daje tem krajem prav posebne čare. Zato ni čuda, da se počutijo letovnijki po teh krajih tako dobro in da se njih krog leto za letom širi. V Poljanah in okolici je bilo zadnja leta časih že nad 100 letovnikov, skoraj tako močan je bil obisk v Gorenji vasi in okolici. V zadnjih letih se je uvrstila tudi Zirovska kotlina v krog priljubljenih letovišč; zlasti prva vas na potu iz Gorenje vasi odnosno Trebije, Selo, ie postalo zaradi pripravne lege in ugodno urejenega kopališča zelo obiskovano letovišče. Vsi ti kraji imajo dobro pitno vodo, električno luč, dvakratno dnevno avtobusno zvez s kolodvrom Skofja Loka, enkratno zvezo pa neposredno z Ljubljano. Bolj počasi se razvija v letoviškem pogledu Selška dolina. Nje pokrajinski značaj je precej drugačen ko v Poljanski dolini. Močneje se čuti bližina planin, zlasti zaradi višjih gora, katerih venec otvarja strmi, nad 1000 m visoki Lubnik in ga zapira veličastni, celo dolino prevladujoči dvoglavi Ratitovec. Po vožnji skozi ozko sotesko te izne-nadi nad Praprotnim v Bukovici prelep razgled po 1 km široki dolini, iznad katere te pozdravljajo na desni Šmohor (948 m) in Sv. Križ (868 m) in Sv. Miklavž na levi, vsi z ljubkimi cerkvicami na vrhu. V zgornjem delu doline, zlasti nad Železniki in Zalim logom, vzrastejo vrhovi na obeh straneh (Stedl vrh, Vancovec, Groblja) daleč čez 1000 m. V zvezi s tem podplaninskim značajem doline je tudi dejstvo, uj je Selška Sora za par stopinj hladnejša ko Poljanščica, vendar je kopanje v nji zelo samotne vasice Zali log, zadnje večje naselbine v Selški dolini. Pri Podroštu, 4 km od Zalega loga se odcepi od dolinske ceste, ki drži mimo samotnih žag in selišč do italijanske meje pri Pahmanu, cesta, ki vodi v mnogih vijugah navkreber po pobočju Rošta do gorske vasi Sorice, ležeče na južnem pobočju odrastkov Ratitovca, 300 m nad dolino in 850—900 m nad morjem, ene najlepših vasi Garenjske in čedalje bolj priljubljenega letovišča. Gojmir Kos: Farna cerkev v Selcah Selška dolina ima povsod dobro pitno vodo, dvakrat na dan avtobusno zvezo na postajo Školjci Loko, električno luč tudi v visokih gorskih letoviščih Sorici in Dražgošah. V Železnikih je zdravnik « hišno lekarno, v Selcih in Železnikih pošta, brzojav in telefon, v Sorici pošta. Tudi tu je bivanje zelo poceni; dnevna penzija znaša 32—40 din prenočišče 8—10 din. Na Češnjici je kopališče š nj . ^JL P?T Uko Rnuie v Scleih in Železnikih. Ud 1. 1934. deluie na Češnjici tudi Tujsko prometno društvo za Selško dolino, ki rado daie vsa potrebna pojasnila. Po dr. R. Andrejki (iz knjige: Škofja Loka in nien okraj). Lepote naše zemlje Jubilejna Stična in okolica i v Na Primskovem je župnikoval znani čudodelni flnož, ki je na prav skrivnostni način tudi zdravil ljudi in živino in ki o njem kramlja Janez Trdina. Ljudstvo ga je ljubilo, ker je vanj verovalo in ga v Škofjeloški okraj O Skofji Loki in njeni bližnji okolici je bilo že dalj časa znano, da je kakor ustvarjena za letovišče in res je bilo tu že desetletje pred evropsko vojno razmeroma dosti letovnikov. Poljanska in Selška dolina pa sta se jeli šele po vojni razvijati V pogledu letoviškega in tujskega prometa, čeprav ne zaostajata glede krajinskih lepot za mareikate-rimi bolj znanimi deli naše zemlje. Zgodilo se je to nekako naravno, kar po sebi, brez določnega načrta. Tujci in letovniki so takorekoč odkrili ti dolini, ko so hodili iskat po ceni letovišč, domačini pa 60, ko so jim usihali dosedanji viri pridobitka Kopališče v (zlasti lesna industrija in kupčija), radi segli po tej novi, čeprav še skromni priliki zaslužka ter se prilagodili, posebno v Poljanski dolini, zahtevam tujskega prometa. Škofja Loka je mirno, ljubko mesto. Starinske romantične ulice se kar nadaljujejo v prijetna sprehajališča, idilične kotičke ob šumeči bisti Sori strme jase, gozdove in gričke, s katerih je prelep razgled na ravno Sorško polje, v obe dolini in na venec Kamniških in Julijskih planin in Karavank Gostilen ima Škofja Loka precejšnje število. Vsled pomankanja prometa v zadnjih desetletjih si- Škofji Loki V Selški dolini so znana kot letovišča velika vas Selca, 13 km od Škofje Loke v sredi prekrasnega Selškega polja, 2 in pol km dalje prizana Češ njica, izhodišče za ture na Jelovico in Ratitovec, 1 km naprej trg Železniki v dolini sredi strmih gora zanimivo pozidan ob bregovih zožene Selške Sore Tu se neha avtobusna proga s postaje Škofje Loke. Promet z gornjo Selško dolino in Sorico se vrši enkrat na dan (ob 13. uri) s poštnim vozom, vendar se zelo dela na tem, da se bo v doglednem času mogel vpostaviti redni avtobusni promet do Sorice. Od Železnikov ie eno uro hoda 14 in r>/i| km) do MLADI SLOVENEC Pred izložbo Janko: »Onole punčko bi rada imela in še poln krožnik sladkorčkov.« Jankoi »Jaz pa pajaca, medvedka in zraven dvajset veselih zamorčkov.« Metk« »Pa 9e voziček za punčko bi rada, da bi jo zibala ▼ njem...« Metka: »Kaj bi z vozičkom?! Jaz avto želim »i. To bi se vozil potem!« Blizu, prav blizu so mestnim otrokom vse te prelepe igračke m tako daleč kot sonce za goro so za ubog« beračke ... Pri belih menihih v Stični 800-letoica stlškega samostana Tam tioK na Dolenjskem, vprav sredi med Ljubljano in Novim mestom, stoji ob vznožju nizkih zelenih holmov častitljiv ttiški samostan belih cistercij anskih menihov. Celili 800 let je leto« že poteklo, kar »o bili menihi »topili na slovenska tla. Tist« dni je obličje slovenske domovine bilo dokaj drugačno. Po hribih so se dvigali ponosni gradovi, v katerih so stanovali bojeviti vitezi; našim dedom pa je življenje teklo v težkem delu tla-čanstva in v mraku nevednosti Imeli so večinoma ie povsem poganske običaje. Krščansko vero in njene glavne resnice so komaj poznali. Beli menihi oo morali spočetka pridno misijonariti, da so deželo povsem pridobili za Kristusa. Ti blagovestniki slovenskega rodu so prispeli k nam s Štajerskega, iz Rune pri Gradcu. Za njihov prihoiJ ima največje zasluge oglejski patriarh Peregrin, prijatelj znamenitega sv. Bernarda. Zgodovinski trenutek, ko so menihi prišli v Stično, je mladim stiškim romarjem prejšnjo nedeljo lepo prikazala igra v treh dejanjih »Potujoči križ belih menihov«, ki jo je za mladino spisal že iz glasila »Lučka z neba« dobro poznani p. Metod Turn-š e k. (Škoda, da zaradi pomanjkanja prostora igre ne moremo objaviti) * Proslava 800-letnice stiškega samostana je bila združena s proslavo obletnice evharističnega kongresa, ki je bil lani t Ljubljani in katerega ste si gotovo ohranili r najlepšem spominu. Prav tako prisrčno kot takrat, je tndi na tej proslavi sodelovala mladina križem slovenske domovine. V Stični se je zbralo okoli 5000 otrok. Dopoldne okoli 9. je imel v stiSki katedrali opat dr. Avguštin Kostelec lep nagovor, potem je bila slovesna st. maša, ki jo je daroval iskreni prijatelj mladine, naš sivolasi vladika nadškof dr. A. B. Jeglič. Med sv. mašo so otroci zronko prepevali cerkvene pesmi. Med službo božjo je bilo rv. obhajilo. Nadškof dr. Jegleč je sam obhajal več sto otrok, vseh pa seveda ni mogel sam, čeprav »o si vsi to želeli. Skupno je bilo obhajanih 4000 otrok. Po cerkvenih slovesnostih so se otroci zbrali na vzvišenem prostoru za cerkvijo, kjer so uprizorili zgoraj imenovano igro p. Metoda Turnška. V igri so nastopali pravi konjeniki, vitezi, otroci, vojaki, bele menihe pa so igrali domači dijaki. Igra je otrokom na vso moč ugajala. Proslava 800-letnice stiškega samostana in obletnice evharističnega kongresa je bila pravi otToški verski tabor. Spomini na ta prelepi dan bodo mladim romarjem nepozabni vse življenje! Listnica Kotičkovega strička Majda Kadnnc, Ljubljana. Poslano pisemce, odgovor nanj in eno ali dve izmed Tvojih srčka-nih risb objavim prihodnjo' nedeljo. Toliko v vednost in tolažbo, da me ne boš po krivici obsodila, češ: »Oh, ta hudobni in brezsrčni Kotičkov striček, vse skupaj mi je vrgel v koš!« Vsem, ki so poslali risbe za risarski kotiček »Ce bi v resnici storili, kar govorimo...«: Po-trpite, počasi pridejo vse risbe, ki so količkaj vredne, na vrsto. Vseh naenkrat ne morem objaviti, to morate priznati sami. MODRIJAN Jožek: »Majda, ati veš, zakaj pridejo piščanci iz jajc?« Metka: »No, zakaj?« Jožek: »Zato, ve«, ker sc bomo, da bi jih mama spekta.« Za mlade risarje Če bi v resnici storili, kar govorimo.. >\ »V kozji rog g* je ognal...« Tonček na vso moč je zvit, a še bolj sosedov Vid; ni se Tončka ptav nič zbal, v kozji rog ga je ugnal... Prvo risbo, ki jo predstavlja Primožka, ko drži spričevalo v rokah in pretaka bridke solze zaradi krutih cvekov, je napravila Marta Pišot, učenka III. razr. mešč. šole v Ljubljani (Stari trg L). »Primožek ima v spričevalo tri cveke...« Primožek se ni učil, pa je cveke tri dobil. Kakšno zdaj je spričevalo — slika kaže vam za šalo. Drugo risbo, ki predstavlja Tončka v »kozjem rogu«, pa je napravila Darinka Stegovec, učenka (?) razreda, D. M. v Polju št. 100. Obe dobita za nagrado lepo knjiga Stezosledec hrani trdnjavo Resnična zgodba. Marsikdo od čitateljev »Mladega Slovenca« je gotovo bral povesti angleškega pisatelja Cooper-ja. Mnoge izmed njih so izšle v slovenskem jeziku, tako »Poslednji Mohikanec«, »Stezosledec« in druge. V teh povestih popisuje angleški pisatelj junaška dejanja slavnega lovca Daniela Bonna, katerega v svojih knjigah imenuje Stezosledca. Daniel Boone je v resnici živel. Že v mladih letih se je odločil, da postane lovec Leta 1760 je s 'K), drugimi rojaki odpotoval v divje pragozdove pokrajine Kentuckv, kjer je ustanovil prvo naselbino belcev. Naselbini so dali ime Boonesbourgh. Bila je to majhna trdnjavo s preprostimi hišami, zavarovana z leseno ograjo. -V širnih gozdovih, ki so se razprostirali okrog naselbine, je bilo dovolj plena za hrabre lovce: bobri, medvedi, kune in druga zverjad. Kožuhe teh živali je bilo tiste čase lahko spraviti v denar. Ves svet daleč naokoli je pripadal takrat še Indijancem in le redki so bili belokožci, ki so se upali za Boonejem v divjino. Bilo je leta 1878. Po vsej Ameriki je tedaj divjala državljanska vojna, v kateri so se na oben straneh borili tudi Indijanci. In tako se je zgodilo, da so tudi Indijanci iz pokrajine Kentucky izkopali bojno sekiro in se pod vodstvom angleških častnikov odpravili na bojni pohod. V tistih dneh je Daniel Bonne zasledoval medveda. Zašel je daleč v goščavo in nenadoma opazil pred seboi na tleh sledove indijanskih mokasinov (čevljev). Sel je previdno po sledi in prišel na majhno odprto poljano, odkoder je bilo slišati tiho govorjenje. Daniel se ie oprezno priplazil po vseh štirih prav blizu in kmalu opazil ogenj, okrog katerega je sedelo šest Indijancev plemena Sioux. Njihovi obrazi 60 bili poslikani z barvami, znak, da so bili na bojnem pohodu. Oboroženi so bili s tomahavki (indijanske sekire), ob pasovih pa so jim viseli še sveži skalpi (1 j. koža, potegnjena z obraza belokožcev). Daniel 6e je splazil tako blizu, da je mogel razumeti njihovo govorjenje. Iz njihovih pritajenih besed je spoznal, da so ogledniki močne indijanske čete, ki namerava napasti naselbino Boones-borough. Daniel je zvedel dovolj. Previdno se je umaknil nazaj v goščavo in ko je bil že tako daleč, da ga ogledniki niso mogli več slišati, je stekel, kar so ga nesle noge, proti naselbini. Vedel je, da ne sme izgubiti niti trenutka. Pohitel je takoj k edinemu topu, ki ga je imela naselbina, in ustrelil z njim. To je bilo znamenje, da je naselbina v nevarnosti. Uro pozneje so bili že vsi možje zbrani v trdnjavici. »Indijanci so izkopali bojno sekiro,« jih je resno nogovoril Danijel, »in nameravajo napasti našo naselbino. Pripraviti se moramo za boj!« Naselbina je oživela. Otroci in ženske so tekali za živino in jo spravljali v hleve, možje pa so v naglici pričeli utrjevati šibko ograjo naselbine. Ko je bilo vse to končano, so se otroci in ženske skrili po kočah, možje pa so se s puškami v rokah postavili ob ograji in čakali sovražnika. Še isti večer je nenadno zadonelo po gozdu divje tuljenje — znamenje, da je sovražnik tu. Okrog 500 Indijancev, ki jih je vodilo osem angleških častnikov, je s pretresljivim bojnim krikom napadlo naselbino. Z visoko dvignjenimi sekirami in starinskimi puškami so prihajali čedalje bliže. Toda Boone in tovariši so jim pripravili krvav sprejem. Pustili so, da so se jim približali na dvesto korakov, nato pa je Boone zapovedal: »Ogenj!« Zagrmelo je okrog petdeset pušk in pcelalo smrt v prednje vrste napadalcev. Boone sam pa je sprožil top, katerega mogočni grom je silno preplašil rdečekožce. Se enkrat ie zagrmelo petdeset Eušk, nato pa so se napadalci spustili v divjem egu nazaj v varno zavetje gozda. Napad je bil odbit, nevarnosti pa še ni bilo konec. Indijanci so se utaborili okoli naselbine in jo začeli oblegati. Dobili so še pomoč in vztrajali pred naselbino celih štirinajst dni. Hrabri oble-ganci pa so vedno znova odbili njihove napade. Po štirinajstih dneh obleganja pa je postal položaj naseljencev obupen. Primanjkovati jim je začelo streliva, tako da je moral celo top utihniti. Neke noči je Boone zlezel čez ograjo in se tiho približal indijanskemu taboru. Mislil je, da bo mogel prisluškovati njihovemu pogovoru, toda ni se mu posrečilo. Komaj je bil oddaljen 50 korakov od naselbine, je zaslišal čuden ropot. V širokem loku se je splazil za neko drevo. Tam je v svitu mesečine zagledal, kako Indijanci kopljejo globok rov, usmerjen naravnost proti vratom naselbine. Videl je dovolj. Brž se je vrnil v trdnjavo in zbral okrog sebe može. Ukazal je prinesti lopate in krampe, nakar so vsi možje pričeli kopati pod vrati rov v smeri proti onemu rovu, ki so ga zunaj kopali Indijci. Ko je bil rov dovolj globok, je ukazal prinesti top. Napolnil ga je z zadnjim smodnikom in kroglami. Proti jutru so na drugi strani rova zaslišali udarce lopat in krampov ter pritajeno govorjenje. Napadalci so bili že čisto blizu. STRlCKOV KOTIČEK Dragi Kotičkov stričekl — Prvič te oglašam v Tvojem kotičku. Veselo se moram smejati, ker večkrat pošteno uščipnei kakšnega kotičkarja, če kaj naroDe napiše. Zato se v velikem strahu že štiri leta pripravljam, da bi Ti pisala, ker se bojim, da bi uščipnil tudi men«. Danes je prišel moj bratranček k meni, pa sva se zmenila, da Ti piševa skupaj. Prosim odgovori obema! Pozdravlja Te Marija Polak, učenka IQ. razreda v Stražiščah. Draga Marija. — Tvoje prvo piteimce sem ■prejel z veliko častjo, kakor se pač spodobi, da sprejmem dragega in milega mi gosta. Namesto zastav so ob sprejema s stropa vihrale rumene mu-holovke, namesto vrlih godcev so pisemcu v pozdrav brenčale muhe, ki so ostale še žive, namesto slavolokov pa sem sredi sobe postavil svoj mogočni koš in obesil nanj veličasten napis: »DOBRODOŠLO NAM PRVO PISEMCEI« Mogočni gospod koš se je že podjetno oblizo-val okoli ust, kajti je bil na žive m mrtve prepričan, da bo na koncu svečanega sprejema «mel reči »haml« in pohrustati Tvoje prvo pisemce za južino. Pa se je bridko zmotil, grdunl Pisemca ni dobil on, nego ga je dobil v žuljave roke vrli gospod stavec, ki ga je lepo natipkal na stroj in položil v kotiček. Zdaj pa le glej, da «s od gromozanskega ponosa, ker te Tvoje ime tako imenitno blesti v kotičku, ne prevzameš kakor tista žaba, o kateri moja pesem poje: 2aba, žabica prevzetna z volom tekmovala, tri dni in o tri noči se je napihovala. Ko pa dne četrtega je vstal za goro sonček, žabici trebušček počil — bums! je kot balonček... Pa mislim, da je to svarilo kar odveč. Stavim tri počene groše, da Ti nisi takšne torte žabica in da se ne boš zdajle mogočno udarila ob prsi rekoč: »Zdaj sem pa najimenitnejša oseba na svetu!« Najimenitnejša oseba na svetu so Požgan-čev oča. Tako. Zdaj vidiš, da je bil Tvoj strah čisto odveč. Tebe nisem prav nič uščipnil. In tudi če bi Te hotel, ne vem, kako naj bi to storil, ko si pa tako daleč od mene. Lep pozdravčekl — Kotičkov striček. MLADA NJIVA Otroci se Igrajo pravljice. Zlato sonce sije skozi beli dan, radost razigrana širi se čez plati. Zvonek smeh odmera, s travnikov in trat. Ej, gozdiček hrastov — pravljični je gradi V gradu tam caruje kraljevič vesel, služi mu za prestol štor ves prepereL Grad in princa straži truma mrkih mož, vsem za pasom bliska kuhinjski «e nož. In princeso tudi ta gradič ima, zala je in dobra kakor mamica. Rožica prelepo njeno je ime, saj. ima kot žamet_ mehko arčece. —» Gal, dijak v Ljubljani Francek in sladoled Francek je že petič pritekel k sladoledarju in naročil sladoled. »Ali te ne bo želodec bolel?« je zaskrbelo sladoledarja. »Veste,« mu je Francek začel zaupno razlagati, »ko bom velik, postanem raziskovalec severnega tečaja, pa se hočem že zdaj privaditi na večni led!« Prvi sončni žarki »o posvetili izza gozda na naselbino, ko so zunaj zadonela rezka povelja. Vsi Indijanci so poskakali v rov. V naslednjem trenutku so napadalci prebili steno, ki jih je ločila od naselbine ter v gosti gruči naskočili. Mogočno je zagrmelo. Danijel je sprožil top, ki ga je naravnal v sredo gruče. Učinek je bil strašen. Topovska cev se je razletela, v rovu pa se je zaslišalo divje tuljenje. Na desetine rdečekožeev se je valjalo v krvi na tleh in med njimi so bili tudi angleški častniki. Napadalce je popadel silen strah. Spustili so se v divji beg na vse strani in nič več jih ni bilo nazaj. Naselbina je bila odsihdob varna pred njimi. Nekaj dni pozneje 60 naselbino obiskali prijatelji, Indijanci plemena Mohavsk. Prinesli so Danijelu streliva in pregnali še zadnje napadalce iz gozda. Bogastvo ne prinaša sreče (Dalje.) Vedel je, da bo živci samo še toliko časa, dokler se bo svoje sreče veselil. Zato je začel spet veseJijačati, toda srce je ostalo prazno. Revež ni vedel, da na veselja in zadovoljstvo v zabavah, marvč v miru in tihii sreči Kdo bi popisal njegov strah, ko je videl, da se z vsakim dnem črna lisa na marmornatem jajcu manjša in manjša. V najhujši stiski se je spomnil svoje dobre sestre. Ne da ba komu povedal, je odpotoval v domačo vas. Metko se ga je v prvem hipu razveselila, toda njeno veselje se je kmalu spremenilo v žalost, ko je zvedela za bratovo nesrečo. Brat ji ni ničesar zakrival in ii je priznal tudi, kaiko je prišd do denarja. Metka je pozno v noč ugibala, kako bi bratu pomagaila, toda nič pametnega ji ni prišlo na misel. Zaspala *je in v sanjah se jji je prikazala dobra gospa Lilija. Ljubeče se je sklonila nadnjo in ji šepnila v uho: »Kjer hudobne sile zavladajo človeškemu srcu, so tudi dobre sile, ki ga lahko rešijo!« Zdaj jc Metka vedela, kje jii je iskati pomoči. Jaikcu, ki zavoljo nemirne vesti ni iirnel nikjer obstanka in je že hotel odpotovati, je rekla, naj jo počaka do večera. Na vsezgodoj se ie odpravila na pot. Dolgo je hodila in biila je že pošteno trudna, ko je srečala drobnega možiclja, ki je vihtel drobno palčico v roki. Ponudil ji jo je in Metka se mu jc lepo zahvalila. Oprlo se je nanjo — in glej: trudnost je izginilo. Spočita jc nadaljevalo pot m čez dobro uro naletela na staro ženico, ki ji je ponudila zlato verižico. Zahvalila se je in jo obesilo okrog vratu. Obšle so jo tako lepe in dobre misli, da ie bila sama s seboj zadovoljna, ker jc bila v svojem žiivljenju zmeraj pridna in poštena. Ob potoku Ribščica, ki teče sikozi Skalnate vrtce, jg je prišlo nasproti dekletce in ji ponudilo nagelj. Zataknila si ga je v guimbnico in tedaj se je z ljubeznijo spomnila svojega doma in Ma srečna v svojem srcu, da jo ima Bog tako rad. Še dobro uro hoda in stala je pred navpičnimi stenami, ki so zapirale Spodnji vrtec. Tedaj ji je padla palčica na tla. Sklonila se je in zagledala tri bele lilije, ki so rastle u. istega stebla. Utrgala jih je — in glejj: v steni so se prikazala krasna vrata na marmornatih podstavkih. Potrkala je, toda nihče se ni oglasni. Tedaj se je spomnila mo-žicljeve palčice in trikrat je z njo udarila po vratih. Odprta so se in znašla se je sredi čudovite dvorane, kijer se .je vse lesketalo samih draguljev, kakor da bi samo sonce prebivalo v njej. Na zlatem prestolu je sedela dobra gospa Lilija in ob njej so stali drobni možice!j, stara ženica in mlado deikil.tce. Vila je spregovorila z dobrohotnim glasom: »Našla si tri lilije in izpolnila ti bom vsako željo. Povej, kaj si želiš!« Metka jc skromno odvrnila: »Zase nič, dobra vila, toda za svojega brata le prosim, da ga rešiš. Zašel je v oblast hudobnega divjega moža in umreti mora. Reši gal« »Mnogo zahtevaš, Metka,« je odgovorila vila, »toda dobro doklc si in pomagala ti bon;. Ni lahko rešili tvojega brata lnidolmega duha. Vse je odvisno od njega samega. Če se resnično kesa, mu ne bo tako težko. Tri stvari mora izpolniti v treh mesecih: svoje bogastvo naj razdeli med reveže, v gostilno ne sme hoditi in sam si mora služiti svoj kruh. Ce si bo v treh mesecih toliko prislužil, kolikor tehta marmornato jajce, naj pride semkaj v Skalnate vrtce in rešila ga bom.« Metka se ie zahvalila vili za njeno dobroto in odšla domov Povedala je bratu, kaj ji je vila naročila. Brat sc je sprva upiral, toda ko je videl ponoči, da je na marmornatem iojcu samo še črna pika, je pristal. Razdelil jc bogastvo med reveže, v gostilne ni zahajal in pridno drvaril. Sproti je tehtal svoj zaslužek in marmornato jajce, toda jajce je bilo še zmeraj težje. Bal se je že, da ne bo prislužil dovolj. Toda, ko je konec tretjega meseca priložil zraven še svoj zadnji zaslužek, je skodelica z jajcem švignila kvišku. Drugega jutra se je odpravil na pot v Skalnate vrtce. Dolgo je hodil, toda prišel je le. Potrkal je na vrata in odprla so se mu. Dvorana pa nri bleščala iskirečih se draguljev, temna je bila s svojimi ornimi marmornatimi stebri in stenami. Na kaimenitem prestolu je sedela gos>pa Lilija in črn pajčolan sc ji je vil oikoli glave. Resno je gledala Jakca in žalostno spregovorila: »Izpolnil si maje naročilo, toda kesaš sc še ne!« Jaikec ije potrto odgovoril: »Toda hudo mi je!« Vila ga je zavrnila: »To ni dovolj I Samo smrti sc bojiš, dirugega nič. Toda vidim tvojo dobro voljo in rešila te bom.« Poklicala je v sobo drobnega možiiclja, staro ženico in mlado dcklctce. Izročila mu je palčico, verižico in bel svilen klobuk. Potem je rekla: »Nisi prav storil, da si nekoč te moje darove odklonil. Če bi jih sprejel, bi sc ti danes ne bilo treba bati divjega moža. Cilcj, da jih boš zdaj bolje uporabil. Kogar udariš s palčico, ti ne more škodovati. Z verižico se privezi ob drevo, ko prideš k Črnemu jezeru, do te divji mož ne bo mogel odnesti s seboj. Namesto nageljna ti izročam be) svilen klobuk. Ce sc z njim pokriješ, ti ne bo mogel škodovati ne ogenj ne voda.« Dala mu je še kopico dobrih nasvetov na pot in odšel je s težkim srcem k Črnemu jezeru. Na obrežju sc je privezal z verižico ob najdebelejšo bukev in vrgel marmornato jajce v jezero. jezero je zavalovalo. Iz globine se je dvigni! divji mož s svojim strašnim črnim psom ob strani, čigar oči so bolščale kakor žareče oglje. Zaikro- bota! se je, da so zabučale gore, in z grmečim glasom se je rogad Jakcu: »Oho, si že prišel! Mar si že življenja sit? Go sipo dar Črnega jezera se te bo usmilil in tj dal plačilo po zasluženju.« »Ne bojim se te. Prišel sem preklicat najino pogodbo. Moja duša ne bo nikoli tvoja!« je pogumno rekel jakec. Divji mož se je v diivjem srdu zagnal proti Jakcu in ga hotel potegniti s seboj v jezero. Toda verižica je trdno držala in ves napor divjega moža je bil zaman. Besno je poklical svojega pošastnega psa: »Primi ga, Volk, primii!« Volčjaik je planil v Jakca, toda ta je že zamahnil s palčico po njem. Pri priči sc je pes stegnil mrtev po tleh. Divji mož je pograbil mrtvega volčjaka in skočil z njim v jezero, še prej pa porogljivo zaklical Jakeu: »Ne boš ušel smrti!« Valovi so se zgrnili nad divjim možem in njegovim psom. Jezero je zabučailo in valovi so kipeli višje im vse višje. Kmalu je Jakcu segala voda že do vratu in skoro bi že bil obupal. V zadnjem hipu se je spomnil belega svilenega klobuka, ki mu ga je podorila vila. Nataknil si ga je na glavo. In glej, vode mu ni mogla do živega. Valovi so ga sicer zagrnili, toda okoli njega je ostal prazen prostor. Skoro celo uro je divjalo in buč«!o jezero nad njim in okoli njega, naposled pa je vendarle voda začela upadati in jezero se je umirilo. Divji mož se je utrudil in njegova moč je splahnila. Jakec je počakal šc nekaj časa, ko pa je videl, da je vse okoli njega mirno, se je odveza! od bukve in kar so ga nesle noge, zbežal domov.. Poslej ni bilo bolj pridnega in skromnega člo-vega v vsem Bohinjskem kotlu. Konec družina Največ dunajskih zakonov je brez otrok , po uradnih podatkih je dognano, da na Dunaju umrje vsak tnesec tisoč ljudi več, kakor pa se rodi novih otrok. Ta strahotni primanjkljaj rojstev je razlagati odtod, ker je ostalo izmed 100 zakonov (sklenjenih v letih 1890 do 1903) skoraj 20 brez otrok. To število se je od 1904 do 1913 sklenjenih zakonov povečalo na 22.3%, od 1914 do 1924 na 30.5% in od 1924 do 1933 sklenjenih zakonov celo na 53.1%. Izmed zakonov, ki so bili sklenjeni v teh letih, jih je torej več kot polovica — brez otrok! Važno je tudi, če pogledamo tole razpredelnico: Zakon je bil sklenjen Imajo otrok po 1 2 3 in več 1890—1903 24.0% 23-8% 32.7% 1904-1913 31.1 25.8 20.8 1914—1923 37.1 21.6 10.8 1924—1933 34.8 9 3.1 Nova dunajska mestna uprava se trudi, da dejansko pomaga družinam, da ne izumrjejo- Pred- vsem je treba skrbeti za življenjske potrebščine, pregnati brezposelnost, priskrbeti stanovanja. Vsi zunanji pripomočki, pa čeprav so še tako umestni, vendar ne morejo odpraviti poglavitnega zla. To strahotno upadanje rojstev je nastalo največ radi splošnih, predrugačenih pojmih o morali — ne samo v širših ljudskih plasteh, marveč pojmujejo moralo prav narobe tudi vzgojitelji in zdravniki. Saj je javna tajnost, da se povsod prekorači paragraf o umetnem splavu. Splavt so navadna vsakdanjost vprav v imovitejših in jako bogatih družinah. Potrebno bi bilo posvetiti posebno pozornost raznim klinikam višjih deset tisočev, ki jih pose-Čajo radi odprave plodu. Tu je bogato polje, da ga obdelajo — ne le oblasti — marveč tudi vsa tozadevna društva zdravnikov in tako dalje. Tu so naloge, ki jih vprav krščanska država mora izvršiti! NAS DELAVEC Važne naloge slovenskih županov MODNE NOVOSTI K sliki: Temnomodri vložek se oprime jopice belega, svileno platnenega kostima. Za temnomodro bluzo je na prsih bel všitek. Belo krilo moreš imeti tudi za k tuniki na desni, čigar temnomodro krilo se prilega tudi k beli jopici na levi- — Na desni je temnomoder plašč. Na kolkih sta široka, prešita žepa, reverja sta prav tako prešita, med njima je živordeča bluza iz muslina. Nehaj značilnih potez Nova barva za poletje in jesen ie stopila na površje: barva konoplje. Različni čevlji in torbice in klobuki, pasovi, nogavice so v tej DaTvi. Čevlji, komaj da so imeli nekaj nizkih peta, se že vračajo k visokim petam. Pač pa so štirioglate oblike zmeraj bolj moderne. Brez dvoma je primernejše za nogo taka široka oblika ko špičasta. Čipk je vedno več na oblekah. Imamo celo čipke iz volne, ki so narejene prav na gosto, v majhnih vzorčkih. Jesenske obleke bodo prav tako okrašene z njimi- Pletenine so tudi letos, kakor že nekaj let, jako moderne. Imamo bele pletene obleke, ki oblečemo čez nje ohlapen plašč ali tesno jopico. Nobeno blago ne more tako prijetno vplivati na telo m za oko, ko baš pletenine. — V modi so razni puloverji, temnomodre barve v obliki bolerov. Tudi celotne pletene obleke so modre, zlasti vinsko rdeče barve, ki imajo usnjat pas. Pomniti je, da je pletenina najlepše in najboljše »blago«. JESENSKE NOVOSTI PRIHAJAJO MANUFAKTURA I Svetujem ti... Biserovino (Perlmutter) čistimo na poseben način- Naredimo zmes iz ribanega, opraženega črnega kruha in plev in čistimo take predmete z njo. če 60 gumbi iz biserovine posebno drage vnate, jih moramo pred pranjem odstraniti, ker jih milo razkraja in vzame ves blesk. Steklenice čistiš prav lepo s surovim krompirjem. Razrežeš ga in z vodo vred napolniš steklenico in jo močno strešaš. Krompir vzame vso nesnago s stekla. Če škripljejo čevlji... napoji (polagoma!) podplate z lanenim oljem, a pazi na vrhnje usnje, — toliko časa, da 60 pod-plati z oljem nasičeni. S tem bodo podplati tudi mehkejši m trpežnejši. Trdo meso bo mehkejše, če ga kuhamo z majhnim dodatkom ruma in večkrat poberemo peno. Okus po rumu kmalu izgine. Koliko časa morajo hoditi v šolo? Večina držav določa, da morajo hoditi otroci do 14. leta v šolo. V Albaniji, Franciji, Luksem-burgu, Panama hodijo otroci do 13. leta v šolo. V Španiji, Grčiji, Italiji, na Portugalskem in Ogrskem pa do 12. leta, v Jugoslaviji do 14. leta. V ameriški Kanadi morajo otroci obiskovati šolo tudi do 15 leta, v Švici do 14. ali 15. leta. V Čile, Hondurasu, na Norveškem in v Sovjetski Rusiji morajo hoditi otroci v šolo do 15- leta. V Južni Afriki in v USA pa do 16. leta. Povsod drugod velja, da morajo otroci do 14. leta obiskovati šolo. Jabolko — zdravilo To že vemo, da 60 jabolka zdrava, vendar jih še premalo cenimo. Že na tešče, če poješ jabolko, ti uredi želodec in ga pripravi za sprejem druge hrane, ker pospešuje prebavo, te zaradi fosfora, ki ga vsebuje^ osveži in okrepi za telesno in duševno delo. — Preden greš spat, pojej jabolko, ker ti pomiri živce in očisti usta, ko pomori razne bakterije v ustni duplini. — Noben drug sadež ne vpliva na zdravje tako dobro, ko jabolko. Če nimaš dobre prebave, če imaš v želodcu katar: jej 1 do 2 dni j>o 1 do 1 in pol kg jabolk, ki jih olupi in nastrgaj, a seveda v teh dneh ne smeš" naporno delati, ker druge hrane ne smeš tedaj uživati. — Kdor ima črevesni katar ali kašelj, naj pije čaj iz jabolk. Pripraviš ga tako, da poliješ nekaj krhljev dobrih, kiskastih jabolk z vrelo vodo in dadaš li-monovega soka in sladkorja. Če so otroci hripavi in brez glasu, naj jedo pečena jabolka, ki je sladkor raztopljen v njih. — Če se ti koža razpoči, daj nanjo obkladek 6urove jabolčne kaše (nastrgana jabolka). — Nikoli naj ne bomo brez jabolk. Vsak dan jih jejmo, vsak dan naj bodo na mizi, pri kosilu, večerji in zajtrkul Roparji v hiši Ko čistiš preproge, zapaziš, kako naglo leze neka majhna, kosmata in ščctinastn živalca, da bi se čim prej kam skrila. Ta živalca ie ličinka preproginega hrošča (Anthrenus scrophulariae L), ki je kaj hud uničevalec volne In zares — ko pozorneje ogleduješ preprogo, vidiš, da je v njej polno majhnih luknjic. Dobro, da si jih zapazila, zakaj te ličinke so jako nevarne in kar kmalu bi bila preproga vsa zatrgana. — Hrošč sam jc črne b arve, na krilih ima ln bele proge, ovratnk ima bele lise in vrhu kril in ob robovih je temnordeč. — Poleti, ko je okno oprto, prifrči ta hrošč, ki živi sicer zunaj na cvetju, v sobo in leže jajčeca v kake skrite, temne predmete —, najrajši v volnene, stare stvari. Nato spet odleti skozi okno, a svojo zalego pusti v sobi. Ko se iz jajčec izležejo ličinke, uničujejo vse, kar je volnenega, a ko se razvijejo v hrošče, sfrčijo ven, le jajčeca pridejo odlagat spet v sobo. — Kako jih prcže-nemo? Da nimamo v stanovanju nakuptčenih, starih volnenih predmetov, da ni prilike, kamor bi hrošč odlagal svojo zalego. Če bi se pa ta roparska živalca ugnezdila v kako skladišče, jo pa preženemo s plinom, ki je sploh zoper mrčes Kuha Neki slavni poznavalec slastnih jedi je dejal, da so vprav začimbe in razni dodatki poglavitnega pomena za jedila. Res je, da je v vsakem gospodinjstvu potrebno imeti nekaj zelišč, ki jih upo;-rabljamo za dodatke in začimbe in damo z njimi nekakšno »dušo« tej in oni jedi. Takšne »duše« za kuho so: Metlika, ki se jako prilega svinjski in gosji pečenki. Koperec, za omake vseh vrst, zlasti za k ribam. Imeti ga moraš zmeraj doma, prav tako ko peteršilj ali drobnjak- Dadaš ga k vsem solatam, zlasti iz kumar in tudi špinači in kislemu zelju. Janež uporabljaš za vlaganje kumar ali za kislo zelje. Janežev čaj je izvrsten zlasti kot dodatek k mleku. Če dodaš še sladkorja in malo medu, je mleko otrokom najljubša pijača. Majaron je eno izmed najpriljubnejših in najbolj znanih dišav za krvavice, jetrne in mesene klobase. Pa teletina v majaronovi omaki ali divji zajec z majaronom, timijanom in brinjem? To so jedače, ki nam mora vsak sladkosnednež čestitati zanje! Kadulja (žajbelj) je navadno znan le zaradi čaja zoper kašelj, manj pa tako, da so ga naši pradedje uvaževali kot zelišče, ki daljša življenje. Neki pregovor pravi celo: »Kako da človek umr e, če ima pa kaduljo?« — Kadulja pa daje tudi dober okus svinjski pečenki in ribam! — In še timijan (sivka), ki z njim začinimo klobase in mesne jedače! Čaj iz fimiiana pa tudi zdravilno vpliva pri raznih boleznih. Izvrstna je sivka za dišavo! Za med perilo, zoper mrčes! Zelenjadni štrukelj. Pripraviš testo ko navadno za štruklje, ga raz-valjaš in malo namažeš s presnim maslom. Nato napolniš z nadevom: 4 dkg presnega masla, 2 rumenjaka, 3 v mleku namočene, pretlačene žemlje brez skorje; sneg iz 2 beljakov, 1 žličko sesekljanega peteršilja, pol kg kuhanega, ocejinega graha in pretlačeno špinačo. Ta nadev l-otreseš z 10 dkg, na maslu opraženimi drobtinami in dodaš 6 dkg sesekljane gnjati. Testo zviješ, ga pomažeš s presnim maslom, daš v pečico in pečeš 40 minut, da lepo zarumeni. Med peko ga večkrat pomaži z maslom. Kuhana solata. Solato (glavice) malo narežeš. -kuhaš v slani vodi. ocediš, še gorko zabeliš z jesi 'oni oljem, s poprom in soljo. Kferje snainost- tam lepota — kjer zadovoljnost - ondi sreča — kjer pobotnost - ondi blagoslov ! . .. panes, ko se Slovenija čezdalje bolj industri-jalizira, ko je odstotek delavstva silno narastel, je nujno potrebno, da tudi v naše slovenske občinske uprave pride neki smisel za reševanje socijalnega vprašanja. Težka naloga je to, ko ni sredstev za najbolj potrebne stvari, vendar ko delavstvo — industrijsko in kmečko — strada, boleha na zavrat-nih boleznih, gara in predčasno umira, ko otroci tega delavstva ne poznajo veselja, ne otroške radosti, je prav, da pride v naše občine nov duh in nov čut socijalnosti. Ne smemo biti polovičarji, ne bodimo tako trdi, če vidimo svojega bližnjega v potrebi! Imejmo srce in ne samo paragral za ubogo zgarano slovensko delovno ljudstvo. Danes veliko pišemo in govorimo o socijalnih reformah, toda kaj nam to pomaga, če smo pa v svojem jedru tem reformam nasprotni in nismo voljni za ta namen prinašati nobenih žrtev. Večkrat tarnamo, da nam mladina uhaja med komuniste. Sami pa seveda ne poskrbimo, da bi našo mladino pripravili na tovarniško življenje in njegovo vzdušje. Naša velika dolžnost je, da že doma v naših društvih, v naših kmečkih hišah vzgajamo ln pripravljamo mlade ljudi v novo delavsko življenje. Naši predniki so dobro razumeli svoje naloge. Ustvarili so mogočno zadružno organizacijo, ki ljudskih županov. __ __ „ . ..„„.„ možje, ki so organizirali slovensko prosveto, organizirali cele vrste izobraževalnih tečajev, tedaj moramo tudi danes priklicati delavce, ki se bodo polni navdušenja in idealizma lotili reševanja delavskih vprašanj. Pričeti moramo s sistematičnim šolanjem naših delavcev. Danes imamo zakon, ki ščiti delavca, imatno sodnike, pa nimamo tožnikov. Ni mamo jih pa zato, ker se ne potrudimo, da bi vsaj najvažnejša določila delavskega prava poznali. Ne Mezdna gibanja delavstva V letošnjem lsfu so se pri nas začeli delavci nekoliko svobodneje postavljati v borbo za ohranitev svojih pravic. Ni danes skoraj večjega kraja v državi, v katerem bi ne bilo kake večje stavke delavstva. V tem mezdnem gibanju, odnosno v stavkah se od časa do časa nahajajo sledeče stroke našega delavstva: rudarji, stavbni in gradbeni delavci, lesni delavci, tekstilni delavci, kovinarji, usnjarji, so-boslikarji, mizarji celo brivci, peki in gostilniški uslužbenci niso izvzeti. V sedanjih mesecih, ko je višek sezije, je najbolj primeren čas, da si delavci zboljšajo mezde in delovne pogoje, kajti delodajalci raje nekaj popuste od svojih dobičkov, kakor pa bi morali ostati brez vsakega zaslužka in živeti od svojih rezerv. Stavka je sama na sebi zlo, ker nimajo v času stavke ne delavci ne delodajalci ničesar, temveč le škodo, in morajo obe strani črpati svoje prihranke, oziroma rezerve. Vendar pa, če je stavka dobro organizirana, dobro pripravljena, če jo vodi močna strokovna organizacija in če delavstvo ne zahteva preveč, kar bi podjetje ne zmoglo, tedaj so 3tavke nujno potrebne in na mestu. Življenje je borba! In če si delavci ne bodo sami priborili boljših, večjih pravic za svoje delo, jim drugi tudi ne bodo sami od sebe dali to, kar jim pripada pvo človeških in po božjih zakonih. Samo v Zagrebu je bilo v stavki zadnje mesece okrog 9000 delavcev, v Belgradu čez 15.000, v Ljubljani čez 7000, v Varaždinu 2000, v Trepči 1000 itd- Ta mezdna gibanja in stavke so prišle izključno iz značaja zboljšanja plač in ureditev delovnega časa. Da je ta trditev točna, nam pričajo podatki socialnega zavarovanja. Statistika delavskega zavarovanja je danes najbolj točno merilo zaposlenosti, ki nam v zadnjih dveh letih kaže sicer ne velik, vendar pa stalen porast zaposlenosti. Leta 1934 je bilo pri Suzorju zavarovanih 543.559 članov, leta 1935 se je dvignilo to število na 564.287, v marcu 1936 pa je število zaraovancev doseglo 574.326. Na področju ljubljanskega Okrožnega urada je bilo v letu 1934 zavarovanih 79.010 članov (plus 3446 napram letu 1933), leta 1935 79.263 (plus 253), leta 1936 v juliju čez 90.000 zavarovancev. — Napram temu stalnemu porastu zaposlenosti pa se je stalno zmanjševala dnevna mezda delavstva. Statistika zavarovane plače delavca je znašala p>ovprečno za vso državo v letu 1934 22.24 din, lela 1935 samo 21.65 din (v decembru 1935 je znašala 21.40 din). Na področju ljubljanskega Okrožnega urada je bila zavarovana sicer nekoliko višje, toda vendar še daleč pod eksistenčnim minimumom. Leta 1934 je znašala mezda po 22.63 din na dan, 1935 22.40 din, t. j. za 23 par manj (skupaj 1,775.128.20 din) in 1936 v maju po 22 47 dnevno (skupaj 1,964.231.20). To se jiravi, da je slovensko delavstvo prejelo letos za svoje delo okrog 200.000 din dnevno več na plača. — Kaj je vzrok stalnemu padcu delavskih plač, Deloma v tem, ker nekatera podjetja ne odpuščajo svojih delavcev, temveč zmanjšujejo delovni čas na 4—6 ur na dan, s čimer se avtomatično (samo po sebi) znižujejo delavski zaslužki. Druga podjetja so vpeljala način dela po izmenah. Prvi teden dela ena skupina delavstva, drugi teden pa druga skupina. S tem se zaslužek zopet zniža za polovico. Drugi vzrok nizki dnevni delavčevi mezdi je pa v tem, da odpade ves dvig zaposlenosti le na delo z majhnim zaslužkom, dočim je delavstva, ki ima primerni zaslužek, vedno manj. Iz dosedanjih stavk je delavstvo, kakor tudi delodajalci, uvidelo, da je edina rešitev — bednega položaja delavstva — možna le z uzakonjenjem raznih delavskih socialnih zakonov. Posebno za delavstvo današnjega časa je važno, da si izgradi dobro delavsko pravo. Ni dovolj zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev, zakon o inšpekciji dela itd., priti mora še več. Zakon o minimalnih mezdah, zakona o starostnem, onemog-lostnem ter brezposelnem zavarovanju delavstvo in vse socialne ustanove bridko pogrešajo. Prav tako še ni priklican v življenje zakon o vajencih, zakon o gospodinjskih pomočnicah. zakon o eksekuciji, ki bi zaščitil delavsko plačo itd. itd. Toda čudimo se, da je delavstvo tako ravnodušno do vsega tega. Manjka neke prave delavske zavednosti! Delavstvo si danes misli, saj bo izboljšanje življenja prišlo samo po sebi. Usmiljenje ali bogve kakšna naklonjenost bo rodila vse te zakone. To je kruto varanje samega sebe Delavstvo se mora zavedati, da nc bo ničesar dobilo če ne bo samo sodelovalo, zahtevalo, pa tudi trpelo in žrtvovalo. Nasprotno! Ni izključeno, da bo pri krajšano na že pridobljenih |>ravicah, če bo (rajala ta zaspanost še daje in če se delavstvo ne bo oklenilo svojih strokovnih organizacij. Imejmo vedno predam K da je le v skupnosti, v organizirani ce-.oti, kc velja eden za vse, vsi za enega, ona prava moč in fronta, ki more delavstvu zaščitili in varo- potrebujemo v naših vaseh, v naših občinah raznih strokovnjakov za delavska vprašanja, nam to potrebni le izobraženi delavci. V naših kmečko-de-lavskih občinah moramo vzgojiti vsaj p»r dobrih poznavalcev socialne zakonodaje. Vzgojiti moramo inicijativnih komunalnih in socialnih referentov, da bodo naši občinski možje in župani zmožni vpeljati nujne socialne naprave. Izšolati moramo poznavalce zakonov, kf urejajo delavske mezde in splošne socialne odnose. Saj ljudje ne poznajo najvažnejših določil teh zakonov. Zato je v bodoče nujno potrebno, da imamo v vsaki občini nekaj takih ljudi, ki poznajo te panoge našega zakonodajnega in upravnega življenja. Ko se bodo naši župani v tem spoznali, potem bo tudi odnos tovarnarjev do delastva povsem drugačen. Saj je občina tista, ki bo od tovarnarja, ko bo v njenem območju postavil svoj obrat, zahtevala jamstva glede točnega izpolnjevanja delavskih zakonov in pogodb, ter na ta način zaščitila delavstvo. Pa poglejmo danes na občinsko politiko! Kdo se pri nas zavzema za gradnjo delavskih hišic in stanovanj? Če se zidajo dejavska stanovanja, se zidajo barake in kasarne. Mi dobro vemo iz prejšnjih časov, zakaj se zidajo kasarne in v kake namene se daio ujjorabljati. Naš ideal morajo biti družinske hišice, kjer se lahko vsaka družina nemoteno razvija v svoji rasti in v svojem razvoju in krst delavskih otrok ne bo odvisen od dobre volje kasarniškega vratarja. Če bodo naši župani in občinski možje razumeli potrebo današnjega časa, če bodo po svojih močeh, ki so lahko zelo učinkovite, znali tovarnarje in druge magnate držati v pravem odnosu do delavstva in do cele občine, če bodo znali pomagati delavstvu v njegovem boju za pravice, bodo svoje naloge dobro vršili in bo ta obnova rodila trajne sadove. Z reševanjem socialnega vprašanja bodo pa tudi najuspešnejše zavrli pot komunizmu. R a z n o Takih društev res ne potrebujemo. Nekje je bilo osnovano strokovno društvo, ki ima namen doseči zakon, po katerem bi ae uslužbenci neke kategorije premeščali in odpuščali brez vsakih kršitev in brez disciplinskega jx«!opka. Ne bi verjeli, da je kaj lakega mogoče po tolikih letih strokovnega delavskega gibanja. Doslej smo mislili, da mora strokovna organizacija delavstvo ščititi. Pod vplivom novih gibanj pa nastajajo strokovna društva, ki imajo namen pomagati svojemu delodajalcu pri preganjanju uslužbencev in pri uničevanju pravic. 1 Delavci! Bojte se takih organizacij. Zaščititi vas morejo le take strokovne organizacije, ki to tudi hočejo. Načelo demokracije zahteva svobodo strokovnega organiziranja vseh panog delavstva. Kaj more pričakovati špansko delavstvo? — Sodbe o končnem koncu španske revolucije so edine v tem. da stoji Španija, j>rcd diktaturo, pa najsi zmagajo marksisti iz okolice vlade ali pristaši ujor-nikov. V prvem slučaju bodo dobili marksistično diktaturo ki bo mogoče omiljena vsled bližine Anglije, v drugem pa popolno ali pa pol vojaško. Če zmagajo marksisti, do zavladalo obenem brezbož-ništvo. Požigi cerkva in samostanov ter preganjanje duhovščine in redovnikov so za to znamenja. Delavstvo bo izročeno državnemu kapitalizmu v milost in nemilost. Če zmagajo pristaši generalov, bo dobil križ zadoščenje za preganjanje. Kot kristjani moramo želeli zmago križa Delavstvo bo seveda tudi v drugem slučaju mnogo izgubilo. Mogoče celo združevalno svobodo. Toda ostane mu upanje, da mu družba, ki spoštuje križ in vero, v imenu Kristusa vrne svobodo in prostost borbe za pravice. V marksistični diktaturi takega upanja ni! Pred kratkim časom so se združili krščansko m narodno misleči strokovničarji v skupnem delu. Težki časi so prišli nad nje v tako kratki dobi- Ker so napovedali ob združenju boj marksizmu, se sedaj gotovo ne nahajajo za barikadami komunistov, temveč morajo prenašati rdeči teror. Za trpeče brate nam preostane le — molitev. Nemške socialne razmere. Blesteče nemške parade, od katerih je najsilnejša olimpijska, nas ne smejo zavesti v misel, da je pod hitlerizmom konec socialnega vprašanja. Obstoja še dalje. Kot druga, tako je tudi mesto Mtinchen izdalo prepoved priseljevanja delavcev drugih mest. Inozemei morejo še manj dobili zajioslitev. Brezposelni niti ne sme dobiti stanovanja. Mestni podporni fond daje podpore le mestnim brezposelnim. Tako stanje vlada v Miinchnu, ki ima raz.vito avtomobilsko industrijo in kjer se veliko dela na preureditev mesta, ki je sedež narodnosocialistične stranke. Nič boljše ni z mezdami. Državna statistika pravi, da skupne mezde rastejo- Toda ne povedo, da so 6e tudi življenjske potrebščine zelo podražile. Razen tega morajo uslužbenci plačevati tudi razne »prostovoljne« odtegljaje, ki so dejansko prisilni. Kdor ne bi holel plačati takega odtegljaja, jc proglašen za protidrzavnega elementa in more takoj izgubiti službo in kruh. Neka uslužbenka n. pr., ki ima plače na mesec 57 mark, plača od tega za bolniško blagajno in nezgodno zavarovanje 3.75, za brezposelno 3.71, davka 4.56, zimske pomoči 1.71, Hindenburgov dar 1.14. za stranko 2.50, za obvezen list 0-50, za strokovno organizacijo 1, prispevek za obrambo pred napadi z zraka 1.20. Plača torej na odbitkih 37 odstotkov plače. DROBNE Volilni red bratovskih skladnic. Doslej jc veljal v bratovskih skladnicah večinski volilni sistem. Skupina ali lista, ki je dobila večino, je dobila ludi vso moč. Krščanski rudarji in kovinarji so imeli od tega sistema samo škodo. Ta volilni red bo sedaj spremenjen. Uveljavljen bo projiorcionalni sistem. Pravico predlagati kandidatne liste bodo imele strokovne organizacije aH pa rudarji sami. O izmirenju med Stalinom in Trockijem so poročali. Pobotanje so nato zanikali. To stvari nič ne spremeni. Oba sta komunista. Prijatelja nista samo zato ne, ker oba ne moreta vladati. V okrutnosti pri postopanju z ljudmi nasprotnega prepričanja je pa eden bolj krvoločen kot drugi Za skupno slvar gre. Pri španski rabuki smo opazili veliko ljubezen vseh socialistov za španske marksiste, ki podpirajo sedanjo vlado, za katero naj bi oni prevzeli vso oblast in uvedli svojo diktaturo. Pri vsej tej jasni tendenci se je izjavila za vlado amsterdamska rdeča strokovna internacionala, kakor tudi marksistična francoska strokovna zveza Med marksisti res ni razlik. Dokler so v opoziciji' se branijo socialisti komunistov, eni kot drugi zagovarjajo demokracijo, ko pa so blizu oblast, postanejo goreči zagovorniki .proletarske diktature« vali njegove pravic?. Zato vsi naši katoliški delavci v organizacijo, v njej se borite, v niči i„ , „iP„n pomočjo .. priborite človeka vredni in dostijno Naš domači Prejeli smo, da na tem vidnem mestu priobčimo tole izjavo: SVARILO Izšel je v neznani »samozaložbi« Intimni ženski koledar z dopolnilom V krizi materinstva. V obeh knjižicah se omenja neka moja razprava, ki sem jo priobčil v Času in poudarja, da so koledarjeve tabele prirejene po mojih razpredelnicah. Vsakdo mora dobiti vtis, da sem jaz neposredni ali posredni avtor teh knjižic. Zato izjavljam, da sta omenjeni knjižici izšli brez moje vednosti in v popolnem nasprotju z načeli, ki sem jih znanstveno utemeljil v Času. Pouk v knjižicah je netočen in zelo nedostaten, koledarjeve tabele so nezanesljive, cena (20 Din + 3 Din) pretirana. Javno torej odklanjam vsakršno odgovornost za knjižici in svarim razsodno občinstvo pred nakupom in še bolj pred vporabljanjem zgrešenih navodil v njih. Dr. Ant. Brecelj. M. J. — R. Huda tesnoba se vas je lotila po hudi in dolgotrajni bolezni in se vas drži že nad dve leti. Neznanski strah vas zagrabi na samotni poti, silno vas tišči v glavo ob vsaki misli na svoje fcedno zdravje, trepetate za svojo družino, ker menite, da je ogrožena, dasi ne vidite nobene dejanske nevarnosti. Najhuje vam je, ker vas ne umeje niti soprog in noče nič slišati o vaših mukah, ker je vaš zunanji videz zadovoljiv. — Vaš soprog je očitno pameten mož, ker ne verjame v strahove, ki šarijo po vaši glavi. Izročite se njemu z vso udanostjo kot ubogljiv otrok, ki napravi brez premisleka, kar mu roditelj veleva. Poleg tega vam nujno svetujem, da se porazgovorite s svojim domačim zdravnikom. Morda je tista huda bolezen povzročila, da prezgodaj prehajate v dobo mene, ki tolikrat povzroča živčno duševne motnje, slične vašim. Morda je vaš krvni obtok kako prizadet, da so vam možgani preveč prekrvljeni ali pa pod prevelikim pritiskom. Morda je vaše plahodušje podedovano in spada v skupino dednih živčnih bolezni. Naštel sem vam samo nekaj možnih razlag vašega mučnega stanja, da razvidite, kako zamotana zadeva je bolezen, ki se da odmotati samo iz neposredne bližine in samo od onega zdravnika, ki vidi zamotan klobčič. Samo za prvo silo in po-trebp vam svetujem špajko v obliki čaja ali znanih kapljic in pa omelov (omela. bot. viscum album) čaj. Špajkov čaj pijete lahko več časa, če res treba, ne iz navade; omelov čaj pa samo tri ali štiri dni po eno čašo na več požirkov med dnevom, potem ga je treba opustiti za istotoliko dni. — Poročajte o stanju v začetku zime, zlasti o zdravnikovi razpoznavi in načinu zdravljenja. Z. T. — M. Ustna vnetja so kaj pogosta pri malih otrocih, ki brskajo z ročicami vse povsod, kjer ni treba, vtikajo neumite prste v usta in si jih tako kužijo. Lekarniških zdravil za takšna vnetja je več in dobrih, izmed domačih priporočam sesanje oslajene limone, žvečenje borovnic, robidnic, črnih mrv (bot morus nigra), če rasto v vašem kraju, nadalje spiranje oz. umivanje ust s slezo-vim ali kamilčnim ah kaduljevim čajem. Po vsaki jedi naj otrok namesto krtačenja zob prežveči skorjo kruha ali košček trdega rogljička. L. T. — Lj. Želodčno-črevesno vnetje ne spada kot naglo obolenje v našo pomenkovalnico, zakaj taka bolezen vas je že ali pustila ali končala, preden je prišlo vaše vprašanje meni v roke, in da izide odgovor, preteče še teden dni. Da vam vendar odgovarjam, je razlog zdravstvene vzgoje sploh in še posebej letne dobe, ko so podobne bo-■xkzni pogostne. Ce koga zgrabi bruhanje i n driska (brez posebnih krajevnih bolečin in brez vročine), naj vzame izdatno čistilo, ricinovo olje, grenko ali karlovaško sol ali grenčico, počasi delujoča odvajalna sredstva niso primerna. Tisti dan naj opusti vsako hrano, pije naj samo kamilčni čaj ali ruski čaj z limonovim sokom, črno kavo, dobra je tudi voda, ki so se v nji kuhale suhe borovnice ali hruške. Za zdravilo naj jemlje tri- ali večkrat na dan po eno žlico rastlinskega ali živalskega oglja v znaku z omenjenimi tekočinami. Miruje naj in ždi v postelji ter greje trebuh. Ce se nista izdatno polegla bruhanje in driska, naj drugi dan ponovi čiščenje na tešče, potem naj zajtrkuje pre- žganko ali sok ali kakao na vodi, predpoldne naj vžije dve presni jabolki, dobro nastrgani ali dobro prežvečeni, opoldne naj si da napraviti rižev ali zdrobov sluz na mesni juhi ali napravljen z maslom in suhe hruške, popoldne kar zjutraj, zvečer pa prežgan riž. Za žejo isto, kar prvi dan, morda še stara črnina. Tudi oglje je se priporočljivo. Tretji dan se sme dodajati k omenjeni hrani pre-pečenec, pečeno meso in zrel sir. Nadalje treba oprezovati z mlekom, navadnim kruhom, zelenja-vami in sadjem. Omenjam še, da mlado (danes ski- mleko se liajo lahko in hitro. Sicer pa veljaj vodilo, da je bolje klicati zdravnika sedemkrat brez nujne potrebe kakor zamuditi njegovo pomoč v dejanski stiski, ki se ne da trenutno presoditi! Isti. Preveč kisline v želodcu je znak začenjajočega se ali obstoječega čira v želodcu ali dva-najstniku ali kakšne druge razdraženosti v prebavilih, kakor v žolčniku ali »slepiču« in dr. Brez točnejših in neposrednih zdravniških ugotovitev je pameten nasvet nemogoč. N. F. — Lj. Ženska mrzlotnost je neredka posebnost »živčnih« žen, so pa včasih mrzlotne tudi živčno zdrave žene, ta zvrst mrzlotnosti se da zboljšati ali odpraviti z zdravili, živčniška mrzlotnost, kakršna je po lastni domnevi vaša, se odganja drugače. Kako, vam pove zdravnik vašega zaupanja, Iti ugotovi vaše telesno in duševno stanje. Ista. Slabokrvnost, splošna slabokrvnost, ne-dostajanje teka in prenizka teža so morda pojavi kake telesne bolezni, morda nasledki nezdravih življenjskih razmer (hrane, stanovanja, prenapornega dela in dr.), morda izraz nepovoljnega živčno-duševnega stanja. Kako naj presodim vse te stvari na daljavo in pravo zadenem? Saj še od blizu ne pogodim takoj tarče v črno! O. V. — N. Obilna zadnja plat vam greni mlado življenje, ker se vam radi nje posmenuiejo pri kopanju? Kaj naj počnete, da si odpravite sitno spotiko? Revica, kako malo se mi smilite! Mladi ljudje so nepočakljivi, zato vam nujno svetujem, da potrpite. Časi se hitro sučejo. Doslej je bila v časti vitka, ravna črta, a zdi se mi, da se iznova uveljavlja valovita, stasita črta. Dosedanja nakaza se bržkone v kratkem izpremeni v diko. Ako pa res kaže kaj napraviti, da izbokline uplahnejo — a vaša sodba naj ne bo odločujoča, ampak mamina, zakaj matere imajo bistre oči in dober okus — potem pa manj papcajte, manj čičkajte, manj ajč-ttajte, a dosti več hodite, skakajte, telovadite in plavajte! Ce pa hočete biti res, kakor tiče dekletu vaše dobe, »deklič od lare«, potem pa prevzemite mami zdaj v počitnicah polovico dela v hiši in na vrtu. P. K. Š. — Protin in skrnina (vnetje sklepov s pohabljenjem ali kronični revmatizem) sta podobni in vendar precej različni bolezni glede vzrokov in zdravljenja. Protin je- bolezen v obilju živečih ljudi, skrnina je nadloga siromašnih slojev. Že iz tega razloga menim, da spada vaša bolezen v drugo vrsto. Prehrana je pri skrnini manjšega pomena, večjega je zdravo, suho in toplo bivališče. Priporočam vam zdravljenje v toplicah, kar vam menda ne bo težko doseči pri bolniški blagajni, ko imate zaradi bolezni pokvarjene sklepe. Isti. O reklamnih zdravilih, ki jih odobruje ministrstvo narodnega zdravja, ne pišemo ocen že iz načelnih razlogov. Čaj, ki ga hvalite, naj vam mnogo koristi! Škoda, da je pretirano drag. A. J. — T. Bolan in potrjen za redovno vojaško službo? Nikar se ne vznemirjajte preveč! Preden pridete v dejansko naporno službo, pojdete preko mnogih rešet (»komisij«), in če je vaša domneva glede pljučne bolezni upravičena, se vrnete kmalu domov, če vas pa obdrze, tem bolje za vas! R. M. — Lj. Nohtne bolezni so malenkostne, a zelo nadležne za tistega, kijih ima, in tudi sitne za onega, ki naj jih zdravi. Razpoznati je namreč treba, ali je bolezen nastala zavoljo okužbe, ozebe ali drugih krajevnih vzrokov, ali izvira iz kakšne splošne živčne bolezni. Brez teh ugotovitev je vsako razpravljanje — v zraku. Drugi — drugič. Kmetijski nasveti Zopetna oplemenitev krave. Kdaj naj kravo zopet pripustite k biku? Ali je res, da se krava ne ubreji, ako se je ne pripusti takoj, ko se prvič poj a po storitvi? L. Z. K. Prav napačno ravna, kdor pripusti kravo k biku že takoj, ko se prvič zopet poja, to je navadno po 3 do 4 tedne po porodu ali otelitvi. Najbolj naravno je, če krava ima tele samo enkrat v letu. Ker traja brej ost pri kravi okrog devet mesecev, bi bilo najbolj primerno, če bi pripustili kravo tri mesece po porodu zopet k plemenjaku. Ako se krava zopet ubreji kmalu po teletu, se mlečnost krave navadno prehitro zniža, kar navadno ne želimo in nam ni v nikako korist. Če mladovno kravo pripustimo prezgodaj zopet k biku in tedaj tudi že ubreji, se navadno zgodi, da količkaj bolj mlečna krava ne prestane ali ne pre-suši pravočasno z mlekom in molze do prihodnje otelitve in skozi, kar pa nikakor ni dobro. V takem slučaju smo prisiljeni delati na to, da močna breja krava preneha z mlekom vsaj 6 do 8 tednov pred porodom. To pa se najčešče zgodi samo po sebi, ako je bila krava pripuščena k plemenjaku šele, ko so pretekli vsaj trije meseci, kar je zadnjič telila. Ali naj zavlečemo zopetno pripustitev krave preko teh mesecev ali ne, je precej odvisno od namena reje same. Kdor se peča s plemensko vzrejo živali, ki jih lahko redno dobro odproda, ta bo pripustil kravo zopet k biku takoj po treh mesecih po otelitvi, da pride čim prej do teleta. Komur pa donaša več oddaja ali prodaja mleka kakor pa vzreja in prodaja živali za pleme ali morda tudi za meso, tak bo pripustil svojo mladovno kravo k plemenjaku šele takrat, ko bo krava že dosegla in prekoračila svojo najvišjo mlečnost, to je šele po treh ali več mesecih po porodu, da jo bo tako čim boljše in čim več izrabil za dobavo mleka. Da bi se krava ne ubrejila, ako je ne pripustimo k biku takoj ob prvi pojatvi, je gol predsodek, kakor uče in potrjujejo praktične skušnje. Ušivo govedo. Krave in druga goveja živina je zelo ušiva. Zlasti na vrhu glave in po vratu e vse polno uši. Kako bi se dale uši odpraviti? '. T. — S. Da zatrete uši pri kravah in drugi f iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiui ODREŽITE mniiiiiiimniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiii meM 1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. | I , SLO VENEC', t5. avgusla 1936 | ŠlIlllNIIIM IIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIUIlItlllllllllllllllK goveji živini, si napravite mazilo iz petroleja in ogrščičnega olja. Zmešajte skupaj enake dele petroleja in ogrščičnega olja. Mesto tega olja lahko pomešate s petrolejem v enakem razmerju laneno olje ali pa smetano. S tako pripravljenim mazilom namažite dobro vse živali na onih mestih, ki so ušiva. Cez sedem dni pa morate živali ponovno namazati (in ako je potrebno z,opet po nadaljnjih sedmih dneh), da zatrete tudi uši, ki so se med tem morda izlegle še iz gnid. Zelo enostavno in poceni sredstvo je tudi tolsta juha od domače pre-kajnine. Vzemite precej toplo juho z vso tolščo vred, ki plava po vrhu juhe, ter namažite z njo vsa mesta na živalih, kjer so uši in gnide. Mesto tolste juhe lahko uporabite v to svrho tudi samo tolščo, ki jo posnamete raz juho in jo ohladite. Z ohlajenim tolstim mazilom (mastjo) namažite temeljito vsa ušiva mesta živali. Pri močno ušivih živalih ponovite to več dni zaporedoma, da zamorite vse uši in gnide. Da se vam uši ne pojavijo več na živalih, ko jih enkrat odpravite, snažite vse živali redno vsak dan po vsem telesu s ščetjo. Osnažite temeljito tudi hlev večkrat v letu v vseh njegovih delih in ga pobelite vsaj parkrat v letu (spomladi in jeseni). Ce boste živino redno snažili in skrbeli za snago in red v hlevu, pa tudi za primerno krmljenje živine, potem se ne bodo pojavljale več uši pa tudi ne druga mrčes ne v hlevu in ne na živini. Živina sama pa vam bo donašala boljše dohodke. Žlahtni lešniki. Prosimo vas za nasvet, kako in ako bi se dali žlahtni lešniki gojiti s pridom na hribovitem pustem svetu. P. K. — Leska ni v nobenem oziru preveč izbirčna. Prilega se ji sprsteni-nasta ilovica. Raste tudi v bolj kamenitih in ne pre-suhih zemljah. Bolj ji prija sončna lega, nego preveč sence. Pri nas se najbolj frriporočajo naslednje sorte: Gunslebenski celski, Blumbergerjevi celski, Pasasti lešnik in Webbovi dražestni, deloma tudi ichtenvverderjevi celski, Jevesovi dolgoplodni se-menščak in beli lambertov lešnik. Lešniki se sadijo v vrstah v oddaljenosti po 5 m. V vrstah samih pa sadimo grm od grma v oddaljenosti od 4 m. Lešnik, zlasti bolj pozne vrste, začne roditi šele s 6 -8 letom po sajenju- Pred 5. letom leska navadno ne rodi. Lešnik je najbolj občutljiv za vlago in mraz ob cvetju. Za saditev se prengola 2 m širok pas zemlje tam, kjer bo prišla vrsta. Zemljišče najlažje zrigolate na ta način, da ga preorjete in vsako brazdo še posebej zrahljate z lopato za 20 cm globoko. Prerigolani pas zemlje se mora pognojiti in po sajenju okopavati. Pozneje, ko grmi odrastejo, se obdeluje zemlja le med vrstami. Lešnik potrebuje vsako tretje ali četrto leto hlevskega gnoja in vsako osmo leto gnojenje z apnom. Lešnik se obere, pre-dno začne odpadati, t. j. tedaj, ko se roko lahko izlušči- Ce plodovi niso dovolj zreli, jih sušimo v sušilnicah pri toploti od 36 stopinj Celzija. Za prodajo so najugodnejše cene koncem novembra do sredine decembra. Ko se leska razraste, močno zasenči in izsuši zemljišče, zato med leskami drugi sadeži slabo uspevajo. Pripominja se, da vsaka žlahtna rastlina potrebuje dobro zemljo, lego in primerno oskrbo. Verjetno je, da lešnik ne bo dal večjih dohodkov niti na rodovitni zemlji, še manj pa na suhem svetu. Lansko leto so se čebele v popoldanskih urah med ajdovo pašo zelo ropale. Kaj naj storim, da letos ropanje preprečim? Fr. C- H. — Ropanje v ajdovi paši; ki se redno vsako leto pojavlja v večji ali manqši meri, je popolnoma preprečiti skoro nemogoče, posebno v krajih, kjer je blizu skupaj več čebelnjakov. Popoldne namreč ajda ne medi in čebele imajo časa dovolj, da stičejo okrog, kje bi se tudi popoldne kaj dobilo ter se med seboj napadajo. Mogoče pa je s pazljivostjo in vestnim čebelarjenjem ropanje omejiti. Predvsem je treba vsem čebelarjem nujno priporočiti, da nikakor ne puščajo v ajdi osirotelih (brezmatičnih) družin, ki so pravcata vaba za roparice. Kjer brezvesten čebelar pusti en sam brezmatičen panj, ga ob prvi priliki napadejo in do kraja izropajo, ker se šibko brani in fcmalu popolnoma uda. ko se je pa ropanje enkrat pričelo, ga je skoro nemogoče ustaviti. Kakor po-vodenj se širi. Toda ropanje se včasih pojavi tudi pri normalnih družinah. Ako hočete, da vam ropni-ce ne bodo škodovale, skrbite, da ne bo v Vašem čebelnjaku 6labičev. Ako imate kaj šibkih družin, jih takoj združite, še preden se je ajda dobro prh čela. Pri samih močnih družinah se poskusi ropanja ne bodo obnesli in jih bodo ropnice prav kmalu v miru pustile, videč, da nič ne opravijo. Ako bi pa v izrednem primeru ropanje v popoldanskih urah vendarle zavzelo večji obseg, ne kaže drugega, kakor takoj po končani paši vsak dan žrela panjev pripreti na prav majhno odprtino in jih v mraku spet odpreti. Proti pojavom ropanja med pašo v dopoldanskih urah je pa žal čebelar sam brez moči. Tri leta stara matica. Imam v panju matico, ki bo šla v četrto leto in bi jo moral po nasvetih, ki jih daje čebelarska teorija, že zamenjati. Tega pa dosedaj nisem storil, ker je matica prvovrstna in se mi jo je zdelo škoda. Še sedaj je njena družina najboljša v čebelnjaku. Kaj mi je storiti? Ali naj jo zamenjam ali pustim? J. Z- Št. V. — Vaša tritelna matica ima očividno izredne lastnosti in bi jo bilo v resnici škoda uničiti. Pomniti je treba, da ni nobenega pravila brez izjeme, tudi v čebelarstvu ne. Zato lepo in rodovitno matico pustite še nadalje v panju. Skoro gotovo 6e bo obnesla še prihodnje leto. Škoda, da si niste v njeni družini že letos vzgojili nekaj matic, s katerimi bi izboljšali čebelni rod v svojem čebelnjaku. Ce tega letos niste storili, vam priporočamo, da prihodnje leto družino s spekula-tivnim pitanjem že spomladi silite na roj. Ko bo nastavila matičnike in bodo ti zaleženi ter pokriti, Hh boste dodajali drugim družinam in si na ta na-z dobrimi maticami dvignili čebelarski uspeh. lin Pravni nasveti Svaštvo. A. A. Vprašate, kaj sc razume pod svaštvom drugega kolena, o čemer govori zakon o občinah, ki predpisuje, da predsednik in člani občinske uprave ne smejo biti med seboj krvni sorodniki do vštetega četrtega kolena ali v svaštvu do vštetega drugega kolena. — Svaštvo je razmerje moža do sorodnikov žene, oziroma razmerje žene do sorodnikov moža. Vsak soprog se nahaja na-prarn določenemu sorodniku svojega zakonskega druga v isti črti in v istem kolenu svaštva, v katerem je zakonski drug z dotično osebo v sorodstvu. Tako je n- pr. mož s sestro svoje žene v drugem kolenu stvaštva, kakor sta sestri v drugem kolenu sorodstva. Med enim zakonskim drugom m svaki (svakinjami) drugega zakonskega druga pa ne obstoji nobeno svaštveno razmerje. Zato n. pi. dva moža, katerih žene sta si sestri, nista med seboj v svaštvu. Menični dolg. A. Z. Pred leti ste posodili neki osebi iz Dalmacije večji znesek na menico. Po svojem zastopniku ste predlagali pri sodišču izdajo meničnega plačinega naloga. Sodišče pa je odbilo predlog na izdajo meničnega plačilnega naloga-Vprašate, kaj storiti, da pridete do 6vojega denarja. — Listina, ki ji pravite menica, najbrž ni imela vseh bistvenih sestavin menice. Zato sodišče ni moglo izdati meničnega plačilnega naloga. Lahko pa je ta listina zadolznica, če je izdana v obliki lastne menice. Treba bo proti dolžniku vložiti tožbo. Ce vam advokat na vaša vprašanja ne odgovarja, mu odpovejte pooblastilo in vzemite drugega. Vedeti pa morate, da advokat ni dolžan prevzeti zastopstva, ampak ga sme odkloniti, ne da bi navedel razloge za to. Spora radi izplačila dediščine. L. C. Bratu morate izplačati večji znesek, ki ga dolgujete še iz leta 1924, ko ste prevzeli posestvo po očetu. Ker do sedaj niste mogli vsega plačati, ves je tožil. Pravda že od meseca februarja počiva. Vprašate, kaj vam je storiti in kako je v takih primerih postopalo višje sodišče. — Niste povedali iz katerega razloga pravda počiva. Morda ste dogovorili poči van je postopanja. Tedaj po preteku treh mesecev V6aka stranka lahko nadaljuje nadaljevanje postopanja. Ali pa je morda sodišče ustavilo izvršilno postopanje proti vam, ker ste se sklicevali na kmet6ko zaščito. Vse to lahko zveste pri sodišču. Sicer pa je tem bolje za vas, čim dalje stvar jx>čiva O stališču, ki ga je v podob. prim. zavzelo najv. sodišče, smo že pisali. Po uredbi o zaščiti kmetov se ter- 1'atve, ki izvirajo iz dedovanja, ne smatrajo za :metske dolgove in ne spadajo pod zaščito, vendar samo v primeru če deoič pristane, da se terjatev izplača po vrednosti ob času izplačila. Najvišje sodišče je odločilo, da tudi dedni odpravki ne sj>a-dajo pod zaščito in to pod istimi pogoji, kakor dedščine. Študij v inozemstvu. A. P. Obrnite se na kakšno akademsko društvo, ki jih je v Ljubljani dovolj. Prikrivanje občinskih volilnih spisov. V. P. T. Pri občinskih volitvah leta 1933 so se uganjale velike nezakonitosti. Glasove, ki 60 bili oddani za vašo listo so pripisovali nasprotni. Tej listi so pripisali tudi glasove volilcev, ki sploh niso prišli na volišče. Volilni komisiji je predsedoval domači šolski upravitelj, ki je celo vrsto vaših volilcev zavrnil, češ, da niso pravilno vpisani. Tako je zavrnil več volilcev, ki so bili vpisani s pravilnim imenom, le da imajo drugi poklic, kakor je bil vpisan. Ce se je n. pr. posestnikov sin predstavil za »kmeta«, ga je predsednik zavrnil, češ, da ni s tem poklicem vpisan in ga ni pustil voliti. Ko ste hoteli vse te nezakonitosti razkrinkati še na podlagi volilnih spisov, ste ugotovili, da so isti — izginili in jih prejšnji župan ni izročil novoizvoljenemu Župan se izgovarja, da so spisi ukradeni. Vprašate, če je tako postopanje kaznivo. — Po kazenskem zakonu je prikrivanje službenih spisov kaznivo. Državni uslužbenec, ki službene spise uniči ali skrije, se kaznuje s strogim zaporom ali zaporom (do petih let). Za državnega uslužbenca se smatra poleg osebe, ki je v državni službi po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, tudi oseba, ki je v službi pri državnem ali samoupravnem oblastvu ali ki vrši z zakonsko pooblastitvijo trajno ali začasno javno službo, a ne spada pod zakon o uradnikih. Osebo, ki jo sumite, da je ukradla občinske volilne 6pise, prijavite državnemu tožilstvu. Primorski Slovenec in naše državljanstvo. A. B. C. Za pridobitev našega državljanstva bo moral vaš sorodnik, ki je prišel iz Italije, vložiti prošnjo potom okrajnega načelstva. Naše državljanstvo more pridobiti oseba srbske, hrvatske ali slovenske narodnosti, ki je 21 let stara, če je dobrega vedenja in če more vzdrževati sebe in svojo družino. Poleg tega jim mora domača občina zagotoviti sprejem v domovinsko zvezo. Ce pa ta oseba stanuje vsaj tri leta v občini na ozemlju naše države, ni potreb-no, da ji občina zagotovi sprejem v domovinsko zvezo. S pridobitvijo državljanstva pridobi domo-vinstvo v občini, kjer stanuje. S pridobitvijo državljanstva postane ta oseba seveda tudi naš vojni obveznik. Ker je že 29 let star, mu ne bo trebi služiti v 6talnem kadru, pač pa ga bodo uvrstili v operativno vojsko. Za vse jx>drobnosti o sestavitvi prošnje boste zvedeli pri okrajnem načelstvu. Kazni radi žaljenja časti niso bile z amnestijo odpuščene. L O. š. Lani je bil vaš j>omočnik obsojen radi žaljenja časti na tri mesece zapora. Po odslužitvi vojaškega roka ga sodišče vabi k nastopu kazni, vprašate, če mu kazen ni bila z zadnjo amnestijo odpuščena. — Z zadnjo amnestijo je bila med drugim odpuščena kazen na prostosti, ki so jo prisodila civilna sodišča in ki ne traja deli ko 12 mesecev, kakor tudi denarna kazen do 5000 dinarjev, razen za žaiitve in klevete, ki se kaznu- jejo samo na zasebno tožbo. Take kazni torej niso bile odpuščene. Sosedov dolg. O. F. Vaš brat, ki je umrl, je imel pri sosedu nekaj denarja posojenega. Vprašate, če spada sosed glede tega dolga pod zaščito. — Terjatve, ki potekajo iz dedovanja se ne smatrajo za kmetske dolgove in torej ne spadajo jx>d zaščito po uredbi o zaščiti kmetov. Vendar so te terjatve izvzete od zaščite samo v primeru, če dedič pristane, da se terjatev izplača po vrednosti ob času izplačila. Dediščina. K. M. T. Pred očetovo smrtjo ne morete zahtevati dediščine. Po očetovi smrti pripade v primeru dedovanja po zakonu edinemu otroku tri četrtine zapuščine, ena četrtina pa ostane očetovi ženi. Ce pa oče napravi testament, mora zapustiti otroku nujni delež, ki znaša za otroka polovico tega, kar bi mu pripadlo po zakonitem dednem nasledstvu. Plačilo za službo. K. M. Ako v pogodbi ni določeno plačilo in tudi ni dogovorjena brezplačnost, se smatra, da je pogojeno primerno plačilo. Nesigurno posojilo. B. Š. J. T. Žena moža, ki je šel po zaslužku v Ameriko, je doma obdelovala moževo posestvo. Ko je bilo naprodaj neko drugo posestvo, vas je ta žena prosila, da ji posodite za aro in obljubila, da bo njen mož poslal denar in bo posojilo vrnila. Ženi ste dali 10.000 Din za aro. Ker pa njen mož ni poslal denarja, ni mogla posestva kupiti in je od vas sposojeni denar porabila zase in otroke. Kmalu po tem ji je mož preskrbel karte za Ameriko. Pred odhodom vam je dala njivo, češ da jo tako dolgo lahko uživate, dokler vam ne vrne sposojenih 10.000 Din. Ostalo posestvo svojega moža pa je dala v najem sosedu. Sedem let ste mirno obdelovali in uživali zastavljeno njivo. Iz Amerike ni nobenega glasu ne denarja. Naen-! krat pa zahteva sosed, ki je najemnik celega Ame-I rikančevega posestva, da mu plačate za njivo1! mo i 100 Din. Vprašate, če morate res odstopiti od niive, čeprav še ni poravnan dolg. — Sosed ne m6re'-«l vas zahtevati, da opustite nadaljnje uživanje njive. 1 To vam je dala žena kot pooblaščenka svojega I moža. Le ona ali pa njen mož bi lahko to od vas zahtevala, ne pa sosed. Ce bi vam sosed hotel s silo prepovedati obdelovanje njive, da lahko tekom 30 dni uspešno tožite zaradi motenja posesti. Morda boste še najpreje dobili svoj denar nazaj, če tožite oba odsotna Amerikanca. Ko bo sodba pravomočna, se boste smeli vknjižiti na Amerikan-čevo posestvo. Uspeh tožbe seveda ni siguren; ste bili pač pri štetju posojila premalo previden. Denar se pač da takemu, ki lahko da kako varnost. Ženi, ki ni posestnica, pa ne morete vzeti nič. Le če je žena nastopala kot pooblaščenka svojega odsotnega moža in ste denar posodili za moza, bo moral posojilo vrniti mož. Naročilo v subskripciji. O. L. T. V subskrip-ciji ste naročili književno delo, ki je bilo napovedano, da bo izšlo v 20 zvezkih. Sedaj ste že prejeli 20 zvezkov, vendar celotno delo še ni izdano in bo predvidoma izšlo še 15 zvezkov. Ker nimate sredstev, vprašate, če lahko odstopite od naročila in plačila nadaljnjih zvezkov. — Važno je, kako se je glasila ponudba založništva, ki ste jo s svojim podpisom na naročilu sprejeli. Ce je bilo v ponudbi napisano, da bo delo izšlo točno v 20 zvezkih po določeni ceni, in ste tako ponudbo sprejeli, potem ste že v naprej vedeli za ceno celotnega dela in je bilo založništvo dolžno, po tej ceni dobaviti delo. Če založništvo v napovedanem številu zvezkov celotnega dela ni izdalo, ni stem izpolnilo dane ponudbe in lahko od pogodbe odstopite. Ne more vas založništvo prisiliti, da bi plačevali za celotno delo na pr. 1750 Din, dočim je po ponudbi stalo le 1000 Din. To zmoto v ceni je zakrivilo založništvo samo. Saj je pri razpisu subskripcije založništvo moralo imeti že rokopis in je po tem rokopisu moglo točno izračunati, koliko bo to tiskanih pol. V tem primeru smete po našem mnenju zahtevati povračilo plačanih obrokov proti istočasni vrnitvi dobavljenih zvezkov. — Ce pa je založništvo napovedalo celotno izdajo v približno 20 zvezkih po določeni ceni, potem je vaš pristanek na tako naročilo smatrati kot brezpogojno naročilo cele izdaje, pri kateri pač še ni določena končna cena, ki zavisi od obsežnosti dela. V tem primeru morate plačati vse zvezke do zaključka izdaje. Podnajemnina in rentnina. J. K. Podnajemnine so načeloma zavezane davku na rente. Ta davek se praviloma predpisuje le tedaj, ako donaša pod-najem kake dohodke. Pri tem se upoštevajo vsi dopustni odbitki, kakor odgovarjajoči del plačane najemnine, amortiziranje pohištva, razsvetljava, čiščenje in postrežba. Pokojnina vpokojenčeve vdove. J. I. V. Po sedanjem uradniškem zakonu ima vdova državnega vpokojenca pravico do pokojnine, čeprav je bil mož ob sklenitvi zakona že vpokojen. Za pravico do pokojnine ni potrebno, da je zakon trajal eno leto. POZOR I Čevljarji in kmetje! POZORI V zalogi imam veliko -vrst usnfa: lak, ševro, šemiš boks, nako, srebrno in zlato usnje, ovčine, krom, teletine, pitlinge, kravine, podplate, notranjke, vratove i. t. d. Vse vrste gornje dele ia čevlje. Kopita od Din 5'— do 6'— za par. Levoročni šivalni stroj »Singer« poceni prodam. Nikjer ceneje, kot pri meni in veseli boste prišli drugič. Franc Jenko, trgovec z usnjem in sedlarstvo V Medvodah. Goreči grm Več ur je sedel pri Sini in je včasih nalahno zadremal in se vselej /.drznil, kadarkoli je zakaš-Ijala. Jako temno je bilo v sobi, nekdo je bil z rdečo in rumeno pikičasto ruto zagrnil luč sredi sobe, tako da se je dozdevalo, ko da luč le žari v rdečici. Nekaj muh je brenčalo krog žarnic in se z nalahnim žvenketom zaletavalo ob steklo in v Sininih prsih je hropelo in hropelo. Strežnica je bila odšla v sjiodnje prostore, a ko je otroka spet strahovito napadel kašelj, je prišel Ivan iz Pavlove spalnice. Oklenil se je Sine, Pavla pa je nalahno oarinil — za take stvari je bil on bolj pripraven ko oče. Sina je ječala, da ti je trgalo dušo. Ivan je otroka spet položil na blazine. Njen obraz je bil v slabotni, rdeči luči videti temno-rdeč, ves iztrpinčen in zabuhel; oči so stopile iz jamic in so bile od hudega kašlja vse kalne. »Stric Ivan,« je zašepetala s svojim pojemajočim, bolnim glasom, »ali misliš, da bom umrla?« »Ah ne! Saj ni tako nevarno, kakor te boli, Sina. Ne smeš misliti zdaj na take stvari,« je dejal zdravnik mrko. »Pač, pač —, ker — veš, sklenila sem, da se bom žrtvovala za Jezusa. Rada umrjem — zaradi Njega- Za žrtev.« »Ne smeš toliko govoriti. Žrtev — ali misliš, da Bog kaj takega hoče? Bog si pač najbolj želi, da boš ti ozdravela, prav zares.* »Tedaj pa ne bi dopustil, da bi pomrlo toliko majhnih otrok. — Ce jih ne potrebuje za nič drugega ko za to, da nekoč dorastejo. Toda On se veseli, če pridemo sami od sebe in se darujemo.« »Pet —, tiho bodi zdaj — ne smeš toliko govoriti. — Ali ji ne moreš reči, da naj neha s temi stvarmi, Pavel?« »Ali ne, oče?« Svojo vročo roko je položila r njegovo. Vlažna je bila in mehka od bolezni. In to, da se je ta trdna in raskava otroška ročica tako spremenila, ga ie nenadoma pretreslo, ko da je to začetek nepojmljivih dogodkov. Spet jo je napadel kašelj, ki je pretrgal tisto, kar je bila hotela povedati. Ko se je spet umirila, se je Pavel sklonil k njej: »Kaj naj pa oče počne brez tebe, Sina?« Dvignila je roko, se ga oklenila krog vratu in ga potegnila k sebi- Kislasta in vlažna toplota je izhajala iz njenega majhnega telesa izpod odeje in njena sapa je imela tak duh, ki mu je iznenada približal grozoto smrti. »Saj ti ne morem povedati, kaj da je, oče,« mu je zašepetala prav na uho. »A boš že videl, ko bom mrtva. To je nekaj, kar si hočem pridobiti, razumeš — za neko dušo —« , . Pavel je mahoma občutil, ko da se nekaj odpira v njem — nekakšen prepad m njegova lastna oseba se skuša nekam oprijeti, a potem se je brez moči, brez volje pogrezal — otrok ga je vlekel s seboj v nekaj neznanega, prav nadnaravnega. Neka skrivnost, ki jo je bil prej videl le od zunaj, se je zdaj odprla in ga je pogoltnila. Od groze se je začel tresti, vendar je čutil, da je ves v oblasti drugega sveta. »Tudi ti moraš storiti to, oče — žrtvovati me moraš...« Pokleknfl je k postelji, se z licem naslonil nanjo in slišal, kako ji je divjalo v prsih. »Ne morem, Sina,« je hitro zašepetal in se od bolečine ni upal dihati. _mA »Moraš, moraš, moraš!« Njen glas je bil preglasen m hud. »Ti moraš to storiti. Jaz sem že storila, veš — že pred več dnevi sem začela to hdeiaii. Reci: moj Bog, jaz ti jo žrtvujem...« »Tak nehaj vendar! Pavel!« Brat ga je prijel za pleča. »Saj se mi zdi, da si V60 pamet izgubil!« Kar drhtel ie od jeze. Kašelj je spet prišel. »Daj, oče, moraš!« je kričala Sina med kašljem. Ivan jo je podpiral in je Pavla sunil stran- »Reci...« Iskaje je iztegnila roko, da bi dosegla očeta. , »Bom, bom, bom, Sina, bom rekel.« Na ves glas je zaihtel in se z glavo zaril v odejo k njenim nogam. ... »Moj Bog, žrtvujem ti jo...« Po vsem telesu ga je oblil znoj in za hip mu ie bik), ko da ga vihar vrtinči skozi temo, skozi besnenje plamteče-ga, razbeljenega, orkana, skozi goreči grm. Bil je skoraj v nezavesti. Ivan ga je prijel za roko in Pavel je obstal ob vnožju postelje. Nato ga je brat potegnil k mizi ob oknu. »Ti — ti—« Ivan je šepetal, a njegov glas je ogorčeno drgetal- »Pa vendar ne smeš izgubiti glave! Človek božji, saj vendar ne smeš otroku jemati življenja s to — zoperno histerijo!« Pavel je nalahno stresel z glavo. Prav dobro je vedel, da se Ivanu vse to mora tako dozdevati. Bogom, ne more noben človek. ukazovati drugemu človeku-« »Da človek sam sebe žrtvuje!« Ivan je od studa pretegnil ustnice. Saj je bilo tudi zares velikansko nesoglasje med togimi besedami in onstranskimi stvarmi, ki bi naj jih označile. Sam Pavel je imel v ustih okus, ko da mu leži od zelenega volka razjeden bakren novec na jeziku. A kaj, ko ni bilo nobenih takšnih besed, ki bi mogle o tem kaj izpovedati. Ko je vse to premišljeval, je bilo, ko da vidi vse Sinino majhno življenje, kako v hipu spolzi mimo njega in mislil si je: »Ne, Bog mi pomagaj, jaz je ne morem dati ...« V tem hipu ga je pozval glas $ postelje: »Oče, ali bi poklicali župnika, da bi me dal v sveto olje?« »Seveda, Sina. Do! bom stopil in mu bom telefoniral.« Ivan je šel z njim do stopnic. »Menda vendar nočeš reči, da misliš zares, pa k bolnemu otroku — ! — da misliš res poslati po župnika in vprizoriti pripravo na smrt et cetera?« »Saj je vendar nevarno bolna,« »Vnetje je jako razširjeno in njeno srce je hudo prizadeto. Vendar pa se s tem ne bo nič izboljšalo, če jo neprestano izzivaš k takim prena petim prizorom!« »Ce je njeno življenje v nevarnosti, se ji ne smem upirati in ji moram pomagati, da sprejme zakramente za umirajoče.« »To je pa vendar več ko preveč! Ne bi rekel, da je kak odrasel človek! Vsak po svoje! Toda otrok! — To je zame naravnost sadizem, da veš, Pavel!« ★ Ko je Pavel telefonično govoril z župnikom, je stal njegov brat na drugi strani pisalnika in ga motril z izrazom mrke in zamišljene nejevolje. »Da — hudo kašlja. A če sme hostijo z nekoliko vode sprejeti, potem sme biti obhajana. — Seveda, fiošljem voz jx> vas in boste opolnoči ali malo kasneje tukaj. Hvala. Prav lepa hvala!« Ivan je zlovoljno zmajal z glavo. Nato sta od-šla spet k Sini. ». •.. zdaj in ob naši smrtni uri. Amen. ... zdaj in ob naši smrtni uri...« Saj ni mogoče, da je res! Časih se ie zazdelo, ko da za dremlje med po-edinimi napadi kašlja. Potem je bila za čas zbu-» jena, a ni zinila nobene besedice. Pavel ni bil prepričan, ali je pri zavesti ali ne, a vročina je bila huda in venomer je ječala. Ivan jo je prišel večkrat pogledat. Ko ji je hotel dati zdravilo, je pritisnila križec, ki ga je držala v roki, močneje na prsi: »Se ne, stric...« Zdravnik je nekoliko počakal, a potem se je obrnil in zopet odšel Oče je sedel in jo gledal. Trudil ae je, da bi jo razumel: Leži in čaka na smrt. Nič se ne boji. Se v vročični zmedi deluje njena duša v pripravi za na smrt. Ko bo prejela zakramente, bo odšla... Bližala se je enajsta ura. Pavel je prosil strežnico, naj uredi sobo in umije Sino. Sam pa je k vznožju postelje postavil mizico, jo jiogrnil s prtom, postavil kriz nanjo, svečnike in posodice z vodo in blagoslovljeno vodo, z vato in svaljki kruha. Strašno mu je bilo. Zveza med temi predpisanimi zunanjostmi in med nejx>jmljivostjo dejstev; med samoobvladanjem njegove lastne duše, ki jo je celo majhen otrok vseboval in med potjo do te svobode, ki je bila tako trdno predpisana — ta zveza je bila tako nerazumljiva. Saj je bilo njemu samemu, ko da se giblje na tisti skrajni meji, ki se ni več zavedal svojih čustev ..» Tedaj je zaslišal, kako je avto zatrobil na ovinku. ★ Cez pol ure je bilo vse pri kraju. Sina je zaspala, še preden je oče pospravil mizico-★ Ko se je začelo daniti, je dejal Ivan, ki je bil ostalo noč namesto Pavla pri Sini: »Ves čas ie spala- Za zdaj je vse dobro.« Pavel je koj sjx>znal spremembo, ko je pristopil k postelji. V otrokovih očeh je bil drugačen izraz in tudi obraz je bil spremenjen. »Kako ti je, Sina?« Pogledala je očeta, kakor da nečesa ne more doumeti: »O, zdaj me pa nič več ne boli...« ★ »Ti seveda misliš, da se je zgodil čudež?« je Ivan porogljivo vprašal Pavla zvečer, ko je bilo Sini ves dan izredno dobro. »Ne, kako bi... Slišal sem pa, da se bolezen večkrat izboljša, če bolnik prejme av- jx>slednje olje. Sam pa seveda nisem še nič takega doživel.« »Kajpa, vprav pri pljučnicah je včasih mnogo presenečenj. Na toliko načinov se morejo razvijati! Vendar se tako dozdeva, ko da bi bile te priprave ponoči jako dobro vplivale na Sino. Upam, da ee ne bo nič poslabšalo. A nikar ne imej več takih cerkvenih prizorov z otrokom! Moj Bog, kaj takega nisem še nikoli doživel...« Pavel se je nasmehnil: »Vem, to človek tako lahko reče... Ko ue veš, kako je to, ko ima človek Boga!« (Sigrid Undset.) Maratonski teh Da se je oni mladec, ki je v nepretrganem teku preko Atike prinesel v Atene jjoročilo o maratonski bitki, mrtev zgrudil na trgu, ko je naznanil zmago, a da današnji tekači maratonski tek prestanejo, je vzrok tale: Še je- divjala bitka pri perzijskih ladjah, na katere se je bil sovražnik zatekel. Ravan, preko katere so ga bili potisnili, je bila pokrita z mrtveci, a tudi Kallimachos je pri ladjah že padel. Tedaj je moral eden izmed plemiških dečkov, ki so prišli v spremstvu grških bojarov na vojno, pred poveljnike. Nenadoma je zaslišal svoje ime, kako ga kličejo v h rumu vojnih vrel. »Pantarkes!« so klicali. »Pantarkes, k poveljnikom! K poveljnikom moraš U ., i ...... A. .. . In njegov vzgojitelj, neki suženj iz Tesalije, ga je dregnil in rekel: »Ali ne slišiš?« In prijel ga "je za roko in ga vodil v lahkem teku brž nazaj E strategom, ki so šli pred skupino mladcev in strežnikov, sledeč počasi boju. Aristides se je ravno prepiral z voji tisoč Pla-tejcev in jim očital, da so prišli prepozno k Atencem, ko je bila zmaga že skoraj odločena. Tudi Miltiades jim je povedal svoje. Pesnik Aischilos pa je stal ob strani in gledal lepega mladca, ki je tekel preko ravni k poveljnikom in so mu vihrali zlati kodri. Tudi ko je stal Pantarkes že pred strategi, so se še vedno prepirali s Platejci, dokler se ni obrnil Miltiades, pogledal dečka in rekel: »Nič ne bomo poslali jezdecev, Pantarkes, temveč imej ti, ker ie zmaga tako velika, kot najple-menitejši med dečki čast, da sporočiš domov zmago po starem, svetem običaju: v teku. Očetje tvojih očetov so bili bogovi in matere tvojih mater so bile kraljice. Vreden si torej, da preneseš vest o zmagi. Teci!« Pantarkes, ki ni imel več ko šestnajst ali sedemnajst let, je bil še nekoliko neokreten v druž- On sam je mogel spoznati bratovo stališče, a vse I bi. Prvi trenutek je obstal in ni vedel, kaj naj od- I so kmetje, dekleta, pastirji, lovci in tudi manjši tisto, tista resničnost za vsem tem, ki ga je bilo govori na lo odlikovanje, za katero bi ga vsi drugi podeželski plemiči, ki so hoteli vedeti, kako je —-*---■--'«- J-*-*:«, i-----— .. efebi zavidali, poveljniki so pa tudi že zopet sle- —•-1'-1- Kil1'- in Wn ar. a* n. dili jx>teku bitke. »NaprejI« mu je tedaj šepnil Tesalec. »Kaj se ne ganeš?« In pripognivši se do tal bojarom, ga je jjovlekel za roko. »Nenavadna čast te je doletela,« mu je šepetal, »in komu moraš biti hvaležen za to, če ne meni, ki sem tvoj učitelj v teku I« Pantarkes se je nejeverno smehljal in ga pogledal. »Kaj se smehljaš? ga je nahrulil vzgojitelj, ko sta se bila že nekoliko oddaljila od skupine povelj- nekaj opojnih in dušečih trenutkov vrtinčilo v njej, tisto je bilo nekaj, o Čemer ni mogel ničesar reči; nihče ne bi mogel kaj reči; za tisto ni bilo nobenih besed. Kar je doživel, tega ni razumel. Za hip sta bila on in njegov otrok prav pri Bogu: on na strašen način, otrok pa mirno in brez strahu. In zdaj bo otrok umrl ... Zaeno se je jasno zavedal, kakšno je vse to v očeh njegovega brata. Zoprna histerija. »Nimam pravice ukrepati o duši svojega otroka,« je zaslišal spregovoriti samega sebe- »Pred nikov. »Vrzi obleko s sebe in naprej I Jaz bom tekel poleg tebe!« Tako govoreč, je strgal z njega obleko, nato si je ulomil v leskovem grmu dolgo šibo, jo ošmulil, ošvignil z njo nagega mladca jx> plečih in ukazal: »Teci!« In sta začela teči in Tesalec je mladca neprestano opominjal, kako naj teče, kako mora dihati in še marsikaj. Vse to je delal, ker ga je prevzela čast, ki so jo izkazali njegovemu učencu. Pantarkes se je pa samo smejal in svetoval sužnju, naj toliko ne klepeče, ker bi sicer sam prišel ob sapo. Tesalec mu je zato zakričal, naj pazi le na svoje dihanje. In tako sta tekla in za njima je tonilo bojno hru-menje. Ob vznožju Pentelikona sla brzela vkreber preko višin, kjer so stali ljudje in gledali v nižino, bi li mogli razločiti, kdo je bliže zmagi, njihovi ali sovražnik. In so kričali in izpraševali tudi tekača. Suženj, ki je med tekom v goro radi starosti omagal, ni Pantarka več dohajal in ko sta bila že na slemenu, je komaj še dihal, dal nešteto navodil in zaostal. Pantarkes pa je tekel z lahkimi nogami preko visokih senožeti, polnih poljskega cvetja, prepredenega s pajčevino, brzel preko polj, skozi vinograde vkreber in nizdol in pod jablanami in iliruškami, ki so stal<» v vlažnem svetu. Z oljke je mimogrede odlomil sivolistno vejico — znamenje zmage. Z njo je mahal ljudem, ki jih je videl, in jim klical veselo vest, zakaj Tesalca, ki bi mu bil to prejiovedoval, ni bilo več zraven; kje je že bil! Tako je drevil v sončni popoldan, zlati lasje so mu vihrali, kako* olje se mu je lesketal znoj in droben prah se je nabiral na njegovi koži kakor na plečih rokoborcev. Bil je že skoraj na pol poti in še vedno je tako lahko dihal, da je sklenil še hitreje teči, zakaj postal je nestrpen iu se veselil, kako bo na gori oznanil zmago, in si mislil, kako bo. Krdelce ljudi je teklo poleg njega in za njim. Bili __1____-i: - J.l.l.l. Inimi in ♦ 11 rl i munici potekala bitka. Na desno in levo so ga izpraševali. Bilo je veselo prerivanje, nihče pa ni tekel pred njim, temveč so mu pustili sveto čast, za katero je bil izbran. Le pastirski psi so se lajajoč poganjali okoli krdela. Vrsta voz z atenskimi gospemi, hlapci in prtljago, namenjenimi bežati v gorovje, so se ustavili in obrnili, ko so zaslišali veselo vest. Tedaj niso bili oddaljeni več ko uro od Aten, se je približal z leve voz, v katerega sta bila vprežena dva močna belca. Za vozačem je bil neki Apollodoros, mlad Slovek. le nekoliko starejši ko Pautarkes. Ko so drugi odrinili v boj, m odšel z njimi; trdil je. da mora odjjeljati mater in sestri na varno v gorovje. Zdaj je v hitrem diru priropotal njegov voz in zavil vštric ob krdelu ljudi ki so tekli. »Kaj je novega? je zaklical z voza, ko je spoznal Pantarka. Prevzetno vzravnan je stal na vozu, belca pa sta s srebrno žimo dolgih -repov opletala po bokih, penefi so grizla brzde in počasneje tekla ob bitečib. »Zmagali smo!« je odvrnil Pantarkes. kakor jo bil sporočil tudi že drugim. »Zmagali?« je ponovil Apollodoros. >Kaj in kako?« Povedal mu je. »Kam pa tečeš?« ga je potem vprašal. »V Atene? Čemu peš? Ne bi li hotel na moj voz?« »Ne,« je odgovoril Pantarkes, »sveta je čast, ki me je doletela da smem prenesti v teku vest o zmagi v Atene, ln zato ne maram ne na konja ne na voz.« »A tako?« je menil Ajmllodoros in pomolčal ter pustil, da je voznik nekaj časa vozil jioleg veselo skupine. Nato pa je sunil moža v hrbet in mu namignil, naj hitreje vozi. »Zakaj si me prehitel?« je zaklical Pantarkes, ko je bil voz nenadoma pred njim. »Ker mi je tako prav,« je odvrnil Apollodoros. »Kam pa hočeš?« je vprašal Pantarkes. »V mesto,« je povedal Apollodoros. »V mesto? Toda pred menoj ne!« »Zakaj ne?« »Ker moram vest o zmagi prinesti prvi jaz!« je zaklical Pantarkes. »No,« je odvrnil Apollodoros, »saj bom jaz z vozom prej tam in ti prihranim nadaljni trud.« »Tega ne boš storil,« je vzkliknil Pantarkes, samo jaz smem javiti zmago.« »Da,« ao vzklikali tudi drugi, »on je tekač in »amo on sme prenesti vest o zmagi!« »Tako?« je odvrnil Apollodoros. »To mi ne gre ▼ glavo. Jaz bom prej tam kot on in zato bom sam javil zmago.« »Ne bošl« je zakričal mladec. »Zakaj ne?« jo vprašal Apollodoros. »Nisem li prav tako plemenit kakor ti? Nista li moja konja hitrejša kakor tvoje noge?« In ob teh besedah in jeznem vzklikanju drugih je zopet sunil voznika v hrbet in mu ukazal: »Naprej I« Voznik, ki je šele zdaj doumel, čemu naj bi hitreje vozil, je odvrnil: »Gospod, to vendar ne smeva ?« »Kaj ne smeva?« je zakričal Apollodoros. »Kaj to tebi mar! Ce ti ukažem voziti, moraš voziti!« »Ne, gospod,« je odvrnil voznik, »pred tekačem ne bom voail.« »Tako?« je zarjul Apollodoros. »Ne? Ti nemara ne, a jaz bom, ii pes!« In že je iztrgal bič iz rok vozniku in ga sunil z voza. Voznik je padel vznak na tla, Ajx>Iodoros pa je udaril po konjih, da sta bri prešla v dir. Nekaj onih, ki »o tekli v skupini, so poskusili, da bi skočili na voct in zadržali Apollodora, vendar zaman, ker je že oddrvel. Divje so zakričali in brzeli za njim, Pantarkes pa je švignil kakor puščica ob konjih, ko sta se pognala, da bi ju zgrabil za uzde. »Stran!« je zarjul Apollodoros, a Pantarkes je že, viseč ob desnem konju, iztrgal brzdo. Aj>ollo-doros je oplazil z bičem mladca, ki je odbrzel dalje proti mestu, nato pa pognal kljub zmedenim vajetim v dir. Desnega konja pa ni mogel več brzdati in voz je zaostajal ia tekačem in ga je zanašalo zdaj sem zdaj tja. Pantarkes je tekel, kar je mogel, Apollodoros pa za njim z neurejeno vprego in je klel, vsi drugi pa so daleč zaostali. »Mesto ni več daleč,« je mislil Pantarkes, dr^j kakor vihar, za njim pa je ropotal in škripal voz. Nekaj časa ni več čutil, da je moral že od ranega jutra korakati, da se je nato udeležil boja in da je končno ure in ure tekel. Ogorčenje radi Apollodora in bojazen, da ne bi bil ob čast, sta mu uhi-trila noge, da je brzel preko holmov in že se je za zadnjim dvigala v žgočem poletnem popoldnevu nad mestom akropola. V jx>krajini je vrvelo ljudi, ki so bežali v mesto ali iskali zavetja izven njega. Tekača, ki je drvel kakor blazen, in za njim redečega voznika so kriče izpraševali, kaj bi bilo. Pantarku je lil pot kar v potokih po vsem telesu. »Se [x>1 ure vzdržim, si je mislil, toda ko se je začel svet proti Atenam nižati in se je hitro bližal voz in je kljub šumenju v ušesih slišal že prhanje konj in šviganje biča, b katerim ju je Apollodoros opletal, se je vznemiril in je komaj še dihal. Boki so ga zaboleli, roke je držal ob njih in ko je dihal, ga je bodlo ko z iglami. Začutil je, da kmalu omaga, preklel je Apollodora in zaobljubil nebesom velik dar, če bi ven; darle kot prvi dospel v mesto. Kri mu je kipela, črno se mu je delalo pred očmi in ko je končno pridrvel skozi mestna vrata in je bil voz tik za njim, je slišal kričanje ljudi na ulici, po kateri je tekel, kakor ob šumenju slapu in skozi ognjeno meglo je videl trg, dokler ni prišel še nanj in zaklical: »Zmagali smo!« Nato je omahnil in izdahnil, deset korakov za njim pa je bil voz. (Alexander Lernet-Holenia.) Ali ste ze poravnali naročnino? Kulturni listek Stiski rokopis iz XV. stol. V slovenskem kulturnem življenju se je stiški samostan zapisal z zlatimi črkami s svojim vzgojnim in verskim poslanstvom, ki ga vrši že skoraj neprenehoma 800 let. Toda posebej v slovenski pismenosti ima pa Stična še nekako svojevrstno mesto, namreč: v njenih samostanskih zidovih je meniška roka napisala slovensko besedo še več ko sto let pred Trubarjem ter se je tako po zaslugi samostana ohranil zvok slovenščine izpred 500 let v današnji čas. Ta skromen zapis nekaj molitvic imenujemo danes v književni zgodovini: stiški rokopis, in ne bi bilo prav, če bi se ga ob današnjem jubileju s ponosom ne spominjali. Samo drohec slovenščine je ohranjen v tem rokopisnem spomeniku častitljive starosti, pa vendar smo ponosni na to malenkost. Obsega nekaj molitvic pred pridigo in po pridigi, namreč: skupno spovedno molitev, prepisano dvakj-at, enkrat napačno, drugič prav, začetek slovenske velikonočne pesmi, klicanje svetega Duha in Mater božjo, molitev »Salve Regina« Ceščena bodi Kraljica, ter nekaj latinsko-slovenskih izrazov. To je vse. Ali naj v današnje črke prepišem nekaj teh drobcev in tako pokažem, kako je zvenela pred 500 leti naša ljuba slovenščina? Skoraj tako ko danes. Očitna izpoved, podobna kot je že zabeležena v najstarejšem slovenskem zapisu iz X. in XI. veka, v Brižinskem spomeniku, se je začela tako-le: »Ja se ad pouem hudiču inu nega dejlam inu vsu nega hofarii inu se vzpouem inu dalžan dam našimi gospodi... Ja se dalžan dam kir svete nedele svete sobote večeri druge svete dni inu večeri nejsam nikuli taku praznoval inu častil ka-kur i vi je to popraudi morali djati ta sveti post svete kvatri drugne postne dni mojo pokoro nejsam taku čistu dopernesel kakur sam ga dalžan ti ga itd.« konča se: »da meni tudi naš gospod odpusti moje grejhe proso vas vzpouednika na bozjam mejstu itd.« Zanimivo je klicanje svetega Duha in svete Marije pred pridigo: »Milost inu gnada našiga gospodi pomoč device rože matre marie prihod svetega duha Trost vseh svetnikov Obhranjcnje svetega križe Ta rač zmenu inu zvami biti!« Ceščeno božjo Marijo« je stiški menih i;. • : VR) leti tako-le: »Cestjena bodi kraleva mati te milosti života sladkosti inu naš trošt čestjena si mi ktebe vpijeme mi ktebe zduhujeme glagojiče inu plačeč te dolinje teh slz Oblo ti naše od vetniče ti knam obrni ti milostive oči Ino jezuse žegnanega sadu tvega telesa ti nam prikaži potom tuistu O čestita omilostiva o sladka mati marija.« Važno pa je, da je (a menih napisal tudi za če tek stare velikonočne pesmi, ki se je pela tedaj vsesplošno v naših deželah v velikonočnem času, narejena po eni najstarejših nemških cerkvenih pesmi, »Christ ist erstanden« (Krist ist herstonden): Naš gospod je od smerti stval od nega britke martre nam je se ve se liti onam hoče trošti biti kyrie elejson!« Ti drobci slovenskega jezika, napisani deloma leta 1428, deloma pa malo kesneja okoli leta 1440 predstavljajo sloveči »stiški rokopis«, ki ga je jezikovno razbral svoj čas jezikoslovec V a t r o s 1 a v Oblak (Letopis Matice Slovenske 1889), kulturno zgodovinsko pa ga razložil ter njega pomen pojasnil prof. dr. Ivan Grafenauer (Dom in Svet leia 1916), v lepi razpravi, iz katere so vzeti tudi naši prepisi in naše pripombe k njemu. Prof. Grafenauer natančno popisuje, kako so bile te besede napisane v rokopisni zvezek latinskih pridig k raznim svetnikom in nedeljam p. Martina, katerim je bila dodejana tudi razpravica o husitih, kako sta jih pisali dve roki, ena nekaj let preje, druga kasneje, ter pride do zaključka na podlagi gotovih jezikoslovnih napak, ki so vzete iz češčine ter tudi na osnovi same latinske razprave o husitih, da je te molitvice prvotno napisal po posluhu Ceh, ki ni znal dobro slovenski ter so njegove predloge prepisovali njegovi učenci. Tako danes velja za gotovo, da je ta spomenik nastal v času husitskih preganjanj na Češkem, pred katerimi so bežali kalofiškr menihi v bližnje sorodne samostane, cisterjanci torej v Stično. In ta menih je rabil rokopisne pridige p. Martina, ki jih je seveda govoril slovenski; ker pa slovenščine ni bil dobro vešč, je nekaj latinskih besedi prestavil na robu. Prav tako je napisal na prazne strani snopiča tiste molitvice, ki jih je glasno molil pred oz. po pridigi: očitno spoved, klicanje svetega Duha, Ma- rijino molitev ter začetek velikonočne pesmi, s katerim je dal znamenje za splošno petje. Zato je v besedilu najti nekaj čeških besedi ter več napak, kakor so besede zvenele tujemu ušesu. Tako nam stiški rokopis ne daje samo snovi za zgodovino slovenskega jezika, ne hrani samo naše besede izpred 500 let, temveč tudi priča, da se jc že pred Trubarjem pridigovalo v naših cerkvah slovensko, tudi molilo in pelo, ter da so duhovniki znali lako dobro latinski, da so lahko sproti prevajali na slovensko; tujec, ki domačega jezika ni bil tako vešč, pa si je zapisal ter nam tako ohranil dragocen dokaz, enega izmed najslarejših sploh — o slovenski besedi. Obenem pa imamo že v tem samostanu potrjene medsebojne zveze Slovencev in Cehov, da: s tem rokopisom stopa prvi Ceh v slovensko književno zgodovino. Tako smatarjo prijatelji češkega naroda to dejanje za prvo aktivno kulturno vzajemnost med dvema narodoma, ki sta si vedno, že od husistskih časov sem, stala blizu in si pomagala. Mi pa se danes ob 800-letnem jubileju najstarejšega slovenskega samostana, spominjamo tudi tega jezikovnega drobca, ki že 500 let priča o gojitvi slovenskega jezika v varnem zavetju, tihih menihov. Niso nam tihi menihi krčili samo gozdove, delali ceste skozi goščave ter si tako postavili vidne spomenike delavnosti, temveč so si postavili še drug spomenik molitvi in ljubezni do duhovnega blag r a slovenskega človeka; zapisali so med prvimi tudi slovensko molitveno besedo, ki jo danes varuje naša ljubljanska državna knjižnica kot svoj največji zaklad. In čudo: še čez 500 let nam zveni tako lepo, tako domače, tako milo! td Kurenčhuva Neška ma tud beseda Zadnč enkat zvečer sa me u pojstel tku strašen bouhe žrle, de cela nuč nisem mogla učesa zatisnt. Sam Buh ve, za kua maja glih name bouhe tak pa-sjon? Jest ja nubene žvati na souražem. Sevede, če me pa ena bouha ugrizne, se morem pa vender tud brant pu sojeb mučeh. De b me tlela eden kar teb nč men nč gri-zu, pa tud na morem pestit, če sem še tku usmilenga srca in pu-trpežliva. Tu na more nrbeden ud mene pu-gervat. Jest rada prznam, de je tu prekuracen Gitobran, če bouha kar prec ubijem, ce me mat ugrizne. Ampak jest na morem pumagat, če me jeza zgrab. Sevede, če b jest mela tku dobre uči, de b vidla pr bouh zube, b ji sam zube puruvala, pa b blu dober. Pol be se lohka rekel: zob za zob, glava za glava. Ke jih pa na videni, m pa res druzga na kaže, koker de ja (entam. Nubeden sudnik me na more za tu štrafat, če b me še tku držaun tužiuc noter tlaču. Noja, ke tista nuč zavle bouh na nubena viža nisem mogla zaspat in sem se prematavala pu pojstel, koker riba na trnke, m je pa začel use sorte pu glau rujit. Ta peru sem začela štederat, kuku je prouzaprou s tista božja hčerka, ke ji prauma pravica? Jest ja žt strašen doug nisem vidla. Jest na verjamem, de b ja sploh še spuznala, ke sem že čist puzabila, kuku ta božja hčerka vn vid. A je rafala tud ona že tku napredna, de s žnable farba in pudra, koker druge muderne dame, al kal? Prou res, de sem ferbčna. Tu pa vem, de taka prou gvišen ni več, koker b mogla bit. Kene, če gre eden pu petintrideseteh leteh ga-rajna nazadne u penzjon, ma prou gvišen pravica du penzjona. Sej je vender ceu žeulejne za tu plačvou in še pušten plačvou u tista penzjonska Kaša. Vite, pa le na dubi penzjona tekat, koker b ga mogu dubit pu pravic. Asten, ki je tekat božja hčerka pravica, de se neče pukazat penzjunistem? Ud nubene strani ja ni na spregled. Prou, koker de b se u zemla udrla. Če se pubiraja pu kinematografeh tist dinar-čki, ke sa namenen za tejater, de bo lohka plačval šaušpilarje, ma ja tejater pravica du tisteh di-narčku. Pa spet ni nker za videt ta božja hčerka. Sam Buh ve, kam se je skrila. Tejater ja na vid, če s še tku uči napejna. Prauja, de ja je tejater-derehtar večkat že z rešpetlinam ukul iskou, pa ja ni mogu najdet. Če ma eden u kašn bank kej gnarja pršpa-ranga. je prou gvišn negau. Če ga pa hiter nuca in b ga rad vn uzeu, ga pa na dubi, če se prou na glava pustau. U bank mu holt ajnfoh prauja, de je ves gnar zmrznu. Tu prauja tud u ta narveči uru-čin, ke gespude bančnem derehtari ud uručine ježek dol pu brad maha. Asten kdu bo kej tacga verjeu? U bankah mende ja nisa tku naumen, de b gnar u ajskostne spraulal, ampak ga spraulaja u železne kase, če ga že preh na morja zafuckat. Nej m eden puve, ki je spet tle pravica? Kam se je skrila, de na more nobeden du ne? Jest mislem, de pravice sploh ni več na svet. Glava grem staut, de ja ni. Kene če b bla, b ja mogu ta al pa un kerkat videt, če b bla še tku skrita. Pa ja nubeden na vid. Tu sa je murde pu-slal u kašen koncentracisk tabor, a sa, ja pa clu vorng zaprl, ket kašna švindlarca. Scer je pa tud res use skup s pravica en sam švindl. Na morem drgač rečt. Kene, kulk eneh meljončku pošlemo mi Slu-venci, al kok se nam prau zdej pu ta novem, usak let spraut dol na jug, de b jih na mogl duma za-frečkat, koker je ze ud nekdej naša navada. Sevede mi mislma: sej jih bomo tku nazaj dubi, keder jih boma nucal za kašne nujne putrebe. Sma holt naumen. Pa tistga gnarja na vidma nkol več. Jest na vem, al je dol na juge tud tku mraz, de jim use, kar pošlema, kar sprut zmrzne, koker u na-šeh bankah, al je kašn drug uržah, de jih na morma dubit več nazaj? Člouk sam na ve. Pravica mama pa prou gvišen du nega, ke je naš. A ne? Sevede, če b bla ta hčerka božja še živa in zdrava, b ja mogla ja tud jest kerkat videt, sej zmeri ukul flankiram in usaka babnea pugledam pud nus. Pa ja nekol na srečam. Kua se je z no zgudl, sama na vem Pu našeh planinah ja ni lazila, de b se dol prekuclna? Ke sem zjutri ustala in bla še usa kremezla-va, sem prec moj susedouk putužila kuga m je punoč, ke zaule bouh nisem mogla spat, pu glau rujil. »Kua prauš, Neška? De pravice ni več na svet? Kdu te je pa spet tu nafarbu?« se je zače-dila susedouka. »Pravice je več na svet, ket ja je treba. Sevede, draga je pa res. Draži je, ket žefran. Viš, Neška, zatu ja pa revežem na useh konceh in krajeh manka, ke s ja na morja kupet. Kdur ma pa gnar, ma pa pravice več, ket ja nuca. Le poskus pridet du kašnga gnarja, pa boš vidla, kuku hiter boš pršla tud du pravice.« »Kuku pa čem pridet du gnarja? Pušten zaslu-žet se ga dondons mende sploh na da. Gulfat al pa krast na tud na smem, ke je greh.« »Pejdnopejd ,a misleš, de sa s ga usi tist pušten zasležil, ke ga maja tulk, de slohka pravice nakupja, kolker ja čja? Na bod no sitna. Na gnari ja ni zapisan, ki in kuku s ga je ker prdubu. Prašu ga pa tud nkol nubeden na bo. kuku je pršou du gnarja, de s lohka pravica kepuje. S klubukam u rok t ja boja hudil punujat, če boja vedel, de maš gnar. Pravica t bo zmeri na razpulagajne, pa je fertik.« Če dle premešlujem te besede, bi m gre u glava, de ma nazadne ta babnea le prou. K. N. ŠPORT Ženske in davna Olimpija Razvezano snopje Letošnji jubileji v slovenskem slovstvu V letošnjem letu se spominjamo na marsikatere dogoke iz naše kulturne preteklosti. Tako smo slavili 350-letnico smrti Primoža Trubarja (28. VI. 1586). Pred 180 leti je umrl v Radovljici prvi slovenski dramatik in zgodvinar, veliki svobodomi-slec, exmenih Anion Tomaž Linhart (11. dec. 1756). — Pred 130 leti je izšla prva slovenska pesniška zbirka »Vodnikove »Pesmi« (1806). — Stoletnico smo obhajali ob več važnih dogodkih: tako smo pred sto leti dobili prvi in še dozdaj najboljši slovenski ep Prešernovo pesnitev »Krst pri Savici« (14. aprila 1836), česar so se sicer spomnili naši dnevniki ter nekaj založb, tako Tiskovna z izdajo Kidričevega Prešerna 1. del, Akademska založba s prevodom Prešernovih pesmi na nemško (ga. No-vyjeva) in St. Gladnik z bibliografsko izdajo »Ker-sta pri Savizi« v umetnem rokopisu, vezanem v pergament ter okrašenem z zlatom. — Svečano je bila proslavljena Stritarjeva stoletnica rojstva (6. marca) tako z raznimi akademijami (v radiu) ter ljudskim taborom v rojstnem kraju. — Sto let je tudi minulo, kar smo dobili Slovenci prvo slovensko povest, Ciglerjevo »Sreča v nesreči«, ki bo zato letos izšla pri Mohorjevi družbi z literarno-zgodo-vinskim komentarjem, ter bomo na ta način proslavili ta dogodek. — Pred sto leti se tudi pričenja prvo obdobje slovenskega ilirizma, ki bi gotovo bolnikov Domače rože Skoraj je ni hiše, kjer bi ne imeli zbirke domačih rož, ki z njimi postrežemo bolniku, zlasti otrokom, v lahkih bolezenskih slučajih, ko še ni treba klicati zdravnika, ali pa jih potrebujemo tudi po zravnikovi odredbi. Iz domačih rož si pripravimo nekakšno lekarno, ki bi jo morali imeti pri vsaki hiši. Katere so te rože? Angelika (Angelica silvestris), ki jo najdeš po vlažnih travnikih in gozdovih. Do pol metra je visoka in votlega stebla. Iz angelike skuhaš čaj, če, je prehlajen želodec ali če imaš zasližen sapnik in zasližena pljuča. Čaj skuhaj iz korenin, listja in semena. Arnika ali črvivec (Arnica montana). ki jo nabereš konec junija in v začetku julija- Namočiš jo v žganje in že čez tri dni je dobra za na rano, če se urežeš, zbodeš in podobno. Bezgovec (Sambuens niger), ki pravimo o njem: »Ce greš mimo bezga, odkrij se!« Saj je vse zdravilno .karkoli ima bezeg: listje, skorja, korenine, cvet in jogode. Čaj iz bezgovega listja je čistilo za kri; cvetje posušiš in kuhaš za prehlad pozimi čaj iz njega. Bezgov čaj je zdrav ob sle: herni priliki. Bezgove jagode skuhaš za čai ali mezgo. Žlica te mezge v vodi je dobro hladilo in čistilo. Posušene jagode imej vedno pripravljene. Brinjeve jagode (Juniperus commums) imajo skoraj po vseh hišah, saj vedo, da so čistilo za znotraj pri različnih boleznih. Dobro je žvečiti brinjeve jagode, če ima bolnik slab okus v ustih-Zdrave so tudi mlade brinjeve vejice, ki je iz njih dober čaj za kri. Brinjeve jagode, namočene v žganju, dajo požirek za slabost v želodcu. Brinjeve jagode dodajamo tudi kislemu zelju in nasoljenemu svinjskemu mesu. Ce je v bolniški sobi slab zrak, Na sedanjih olimpijadah nastopajo tudi ženske, a grške olimpijade so bile samo zadeva moških. Ženske niso smele teh iger niti gledali. Nekatere grške matere pa le niso mogle dočakati konca iger, kjer je nastopil njihov sin. Zato so šle na skrivaj in so 6e vtihotapile med gledalce. Kakor pravi pravljica, so bile te ženske hudo kaznovane: pahnili so jih s strme pečine- Zgodovina poroča zgodbo o Fe reniki, ki je bila hči mogočnega rodskega rokoborca Diagorasa. Preoblekla se je v učitelja roko-borbe in je tako svojega ljubljenega sina Peisir-rodosa sama jjrivedla na piozorisče olimpijade in je tudi ondi med telovadnimi učitelji nepoznana prisostvovala olimpijadi. A ko je sin zmagal, je mati v svojem veselju na vse pozabila in |e planila skozi vrste gledalcev k sinu. Po zakonu je bila obsojena na smrt. Vendar je bilo sodnikovo srce bolj usmiljeno ko postava: oprostili so Fereniko, le določili so, da se morajo odslej tudi rokoborski učitelji brez obleke pojaviti na olimpijaJah. Toda neki ženski je bilo pa le dovoljeno da je smela gledati olimpijske igre. To je bila 6večenica templja Demetre. — Od 33. oli npijjcu- dal je (048 pred Kr.) pa so se smele Grkinje udeleževati iger kot tekmovalke s četverovprežnimi vozmi. Seveda niso smele nastopati kot amazonke na kozlu voza, zaslužil posebno sodobno obdelavo, kot jo na pr. hrvatski; saj ie prav pred sto leti napisal Vraz prvi del svojih najlepših pesmi »Djulabij« v ilirščini. — Premalo pa smo se spomnili, da je pred sto leti odkril naš rojak Jernej Kopitar važen starosloven-ski spomenik Glagolita Clozianus, ter ga tudi obelodanil in razložil. — L. 1856 (9. jan.) se je rodil Anton Aškerc, katerega 80-letnico smo v javnosti tudi že praznovali; napovedana pa je ob tej priliki izdaja celotne njegove bibliografije (prof. M. Borštnik). — L. 1866 — torej pred 70 leti — je Levstik izdal vnovič Prešerna, h kateremu je napisal Stritar uvod, torej prvi slovenski literarni esej, prav takrat pa je tudi Jurčič napisal »Desetega brata«, prvi slovenski roman sploh, ki je zdaj ob jubileju našel v prof. Koblarju odličnega komantatorja. — L. 1876 — pred 60 leti, sta se rodila Dragolin Kelte (19. L) in Ivan Cankar (10. maja), kar pa je šlo skoraj molče mimo nas. Vidnejši znak jubileja je bil, da je prav za 60-ti rojstni dan izšel XIX. zv. zbranih spisov (Iz. Cankar), Zagreb pa se ga je spomnil z »Lepo Vido« (Nučič). — L. 1886 — torej pred 50. leti — pa so se rodili pisatelji Vladimir Levstik (9. I.), ter Izidor Cankar (22. aprila) in Voj. Mole (14. febr.). Zadnja dva sta se pozneje posvetila — kot tudi 50-letnik F. Štele — umetnostni zgodovini. — L. 1906 — pred 30 leti — pa je 11. nov. umrl v Gorici »goriški slavček« Simon Gregorčič. To bi bili glavni jubileji v slovenski književnosti, ki se jih spominjamo v letošnjem letu. NIZKI CENE dvokoles, otroSkih igralnih. Invalidskih voitftkov, prnvo?.nth trtelkljev, šival nlh strojev. Oonik franko. tribuna** p. batjil, uubijana, KnrlovSkn cesta ' Podruinloa Maribor, Aleksandrova cesta 26 marveč le kot lastnice konj, slično ko zdaj na konjskih dirkah, ko gospodar konj tudi leg njega predvsem še Capablanca, Botvinik, Flohr in Euwe. Torej kar pet favoritov, od katerih ni mogoče nobenega z gotovostjo izključiti- Ni pa izključeno, da bosta v borbo za prvo mesto posegla krepko tudi Fine in Reskersky, ker sta oba mlada in zelo nadarjena, poleg tega pa že tudi dovolj izkušena. Priznati je treba, da so imeli prireditelji v Nottinghamu pri sestavi liste udeležencev tega turnirja izredno srečo in da takega turnirja dosedaj še ni bilo. ★ Končni rezultat zelo močnega turnirja v Zand-vortu je sledeč: Fine 8 in pol, dr. Euwe 7 in pol, Keres in dr. Tartakower 6 in pol, Bogoljubov in Maroczy 6, Griinfeld, Spielmann in Laudan 5 in pol, Doesburgh 4, dr. Becker 3 in Prins 1 (n pol. Mladi ameriški mojster ie z zmago na lem turnirju brez dvoma dosegel uspeh, ki g jjostavlja v najvišje vrste šahovskih mojstrov sveta. Pričakovati je, da bo uspel tudi v Nottinghamu. Od ostalih bi bilo omeniti predvsem mladega Keresa, ki se tudi hitro bliža vrstam velemojstrov. Prinašamo naslednjo partijo zmagovalca Finea, v kateri je bil njegova žrtev dunajski profesor Becker, ki je na tem turnirju dosegel nepričakovano slab uspeh. Fine — Becker 1. d2—d4, Sg8—16 2. c2—c4, ef—e6 3. Sbl— c3, Lf—b4 (Njemcovičeva obramba, ki vodi do zelo težke igre je postala v zadnjih turnirjih zopet zelo priljubljena obramba.) 4. Ddl—c2 (to je menda najsolidnejši način, priti v okom stremljenju črnega, osvojiti si točko e4.) Sb8—c6 (Dolgo časa so igrali na tem mestu d7—d5, kar smatrajo za najmočnejše in tudi c7—c5. Z igrano jiotezo se je spustil črni z nekoliko slabšmi izgledi v težko pozicijsko igro. Svoje pravice v središču si hoče priboriti z izvedbo poteze e6—e5.) 5. Sgl—f3, d7— d6 6. a2—a3, Sb4Xc3+ 7. Dc2Xc3, Dd8-e7 8. b2—b4, O-O 9- Lcl—b2, Tf8-e8 10. b4—b5 (pre-preči za ceno oslabitve damskega krila črnemu za par potez izvedbo ptoteze e6—e5.) Sc6—b8 11. g2 —g3, b7—b6 12. Lfl—g2, Lc8—u7 13. 0—0, Sb8— d7 14. a3—a4, a7—a6 (brez dvoma ima črni izglede, da pride na damskem krilu do igre, toda vprašanje je če je bil sedaj pravi moment. V p»-štev je prihajalo Sf6-e4 in f7—f5.) 15. Lb2—a3, ,Ta8—a7 (črni nadaljuje svoj načrt na damskem krilu, toda medtem ga beli preseniti v središču.) 16. Sf3—e5! (grozi Sc6 z odločilno piozicijsko premočjo) Lb7Xg2 17. kglXg2, Sd7Xe5 18. d4 Xe5, Sf6—e4 19. Dc3-e3, Se4— c5 20. Tfl-dl Te8—a8 21. La3Xc5, d6Xc5 (bXc5 bi bilo seveda (beli je prišel do močnega pritiska na d liniji.) slabo radi b5-b6! itd.) 22. Tal—cl, a6Xb5 23. a4Xb5, Ta7—a2 (črni obvlada sedaj sicer a linijo, toda d linija je mnogo važnejša.) 24. Tdl—d3, Ta8 d8 (sicer bi črni prišel tak| v brezupni položaj, ker bi beli odoločil s podvojitvijo na d liniji.) 25-Tel—dl, Td8Xd3 26. TdlXd3, g7-g6 (ta slabitev belemu delo bistveno olajša.) 27. h2—h4, h7—h5 28. De3—f3 (grozi Dc6 in od stolpa na sedmo vrsto.) De7—e8 29. Df3—f6, Ta2—a8 ( s tem je nastala pozicija, v kateri mora črni samo še čakati, da beli konča svoj napad.) 30. g3—g4, h5X g4 31. h4—h5, De8Xf8 (črni ie seveda tudi po gXh5 izgubljen.) 32. h5Xg6, Df8-g7 33. Td3— d8+, Ta8Xd8 34. Df6Xd8+, Dg7—f8 35. g6 Xf7+, Kg8Xf7 36. Dd8— f6+, KS7—g8 37. Dt6 Xe6+, Kg8—h7 38. De6—d7+, Khf-h6 39. e5— e6, Df8—a8+ 40. Dd7—d5, Da8-e8 (če črni menja dame je končnica seveda izgubljena, ker kralj c pešca še zadrži) 41. Dd5—e5, De8— e7 42. Kg2— g3 in črni se je vdal, ker resnega odpora ne more več nuditi. Skrivalnica UGANKE Križani ca. pokadimo z brinjevimi vejicami, kar daje sobi lepši duh ko marsikaka draga dišava. Borovnice (Vaccinium myrtillus), so uj>orabne za razne prilike, zato jih jejmo sveže in imejmO posušene za vse leto doma. Najhujšo drisko olajšajo posušene borovnice, če ni brž zdravnika v hišo ali če si kje na potu. Žveči jih večkrat ali iz-pij nekaj žganja, kjer so borovnice namočene. Hrastova skorja Večkrat zdravniki priporočajo kopeli z zavrelico iz hrastove skorje. Zatorej si jo priskrbi poleti čim več, ker jo pozimi težje dobiš- Za razne ovitke in obkladke je vprav zavrelica hrastove skorje najboljše zdravilo. Encijan (Genfiana lutea) Encijana dobiš obilo po naših planinah. Priskrbi si encijanovih korenin, posuši jih, zreži in namoči v žganje. Marsikdaj ti pred prihodom zdravnika nekaj kapljic tega izvlečka olajša bolečine v želodcu; zlasti če si na potovanju, vzemi stekleničko encijanovega žganja s 6eboj. Tudi encijanov čaj blažilno vpliva na bolečine v želodcu. Habat (Sambucus ebulos) raste po posekanih gozdovih in na robovih gozda. Sad je p>odoben bezgovim jagodam. Čaj iz haba-tovih korenin je dober za olajšanje ledvic. Korenine nabiraš jeseni in jih moraš dobro posušiti. Hvošč ali preslica (Equisetum arvense). Hvoščev čaj miri želodčne bolečine in dobro dene bolniku, ki se zdravi zopier kamen ali pesek v mehurju. Če je treba brž ustaviti kri (na hribih!), naj že pride iz rane ali nosu, iz prsi, je ta čaj izvrstna pomoč. Hvošč ali preslico ti zdravnik večkrat nasvetuje, zato jo imej vedno doma v zalogi. Rdeče jagode Niso rdeče jagode samo skoraj najboljše sadje, kar ga morejo dobiti naši otroci- In jagodova mezga je ena najboljših za jKizimi. Dobro je pa tudi, če si naberemo jagodnega listja in ga posušimo za čaj. Ob času svetovne vojne skoraj nismo poznali drugačnega čaja ko jagodovega. Najboljše je listje za zdravilni čaj, če ga nabereš v maju ali juniju na takih krajih, ki so prav sončni. Zdravniki ti bodo večkrat nasvetovali jagodov čaj za razne bolezni Naj ti ga ne manjka med domačimi rožami 1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1 | ho 1 11 «1 1 1 13 • 114 I 1 1 J 15 1 H "1 P 18 |19 M 1 | 20 | 21 22 23| | | 24 1 1 |25 I 1 1 26 I 1 1 1 127 1 Besede pomenijo: Vodoravno: 1 drag kamen. 5 sprijemki prsti, 9 italijansko mesto, 10 grški baieslovni junak. 11 izraelski kralj, 12 španska reka, 13. vas na Dolenjskem. 15 udje izumrlega naroda, 18 naseljevalec kolonij. 22 umetno prizorišče, 23 tujka za trditev, 24 izraelski duhovnik. 25 tujka za krmilo, 26 začetnik neke krive vere. 27 del telesa. Navpično: 1 turško moško ime 2 pletena posoda, 3 romunsko mesto, 4. tujka za delavnico. 5 elek-trotehnični izraz. 6 svetopisemska oseba, 7 druga beseda za nastop. 8 pristanišče v Egejskem morju, H. nadležne žuželke, 16 zvitek las. 17 ruski vojak, 18 prevozno sredstvo. 19 svetopisemska oseba, 20 del človeka. 21 vzrok bolečin, Rešitev križanice. Vodoravno: 1 Valuk. 6 Luter 11 erika. 12 omika. 13 boa. 14 top, 16 Pij, 17 es 20 Po. 21 ra/.or, 23 ravan, 25 Ig, 26 Ra, 27 redar 30 posel, 33 ep, 34 lirik, 36 li, 37 Pij, 39 bes, 40 iniš, 41 akuti, 43 arena, 45 Radič. 46 ročaj. Navpično: 1 Veber. 2 Arosa, 3 Lin, 4 uk. 5 katar. 6 lopar. 7 um, 8 tip, 9 ekipa 10 rajon, 15 os, 18 vogal, 19 larok, 22 zid, 24 vas, 27 repar. 28 epika, 29 ribič, 30 pisar. 31 Elina, 32 lišaj, 35 re, 36 Jud, 40 meč, 42 ii, 44 ro. »Glej, glej, Urška prihaja!« Da ob koncu sezone popolnoma izprazne zalogo konfekcije, RAZPRODAJA damske poletne obleke od 58 Din naprej, športne triko in cefir bluze od 38 Din naprej, športna krila od 48 Din naprej. Za jesenske dneve priporoča veliko zalogo dežnih plaščev, hubertusov in trenškotov po iako znižanih cenah tvrdka F. I. GORIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29. Vzorec poSilja brezplafno „RADIOSAN Zagreb, Duklianlnova br. 1 Lepa doživetja berlinskih izletnikov Ljubljana, 14. avgusta. Izletniki v Berlin—Hamburg, ki so 5. t. ni. odpotovali iz Ljubljane s športnim klubom isPla ninac, so se davi pred 7 vrnili v Ljubljano. Od 788 udeležencev so vsi prišli zdravi in celi nazaj domov, dasi so bili večinoma zelo utrujeni od dolge poti in dveh noči na vlaku. Potovali so z ogromnim potnim listom (3 in pol .kg) srečno čez dve meji. 6. t. m. so si ogledali Deutsches Museum in glavne zanimivosti mesta, prehranili so se v Rokodelskem domu. 6. t. m. zjutraj so dosegli Berlin, se hitro nastanili v poslopjih bivše bolnišnice v Lokvicah (Lankwitz) in že hiteli k tekmam v Stadion XI. olinipijade. Prehranjevali so se v krasni veliki vrtni restavraciji Siidenda. V najeti hotelski, kuhinji so jim kuhali pod vodstvom g. Ed. Pirca (od tvrdke Slamič — Ljubljana) naši slovenski kuharji na domač način prirejeno hrano. Na poti in v Berlinu so se sijajno obnesle konzerve in klobase tvrdke Slamič, katerih tudi Berlinčani niso mogli prehvaliti zaradi krasnega okusa in zmerne cene, pa vrhniški sir Jazon. Naši izletniki, skoro sami študirani Slovenci obeh spolov, so se kaj hitro udomačili v Berlinu, privadili tempu" in običajem ter so odkrivali podnevi in ponoči zanimivosti in lepote tega 4 milijonskega velemesta. Pač Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov« na Bledu. Neugodnosti, ki se pojavljajo pri javnih licitacijah v Sloveniji, niso nikakor posamezen pojav, ampak se v različnih oblikah ponavljajo na licitacijah po vsej državi. Udeleženci kongresa, na katerem- so se zbrali strokovnjaki iz vseh krajev države, so prišli do zaključka, da prihajajo podjetniki na javne licitacije dogovorjeni. Radi tega licitacije niso več tekmovanje za pridobitev dela s stvarno in solidno ponudbo, ampak so postale dobrodošla ugodnost za vzdrževanje podjetij, ki žive od licitacijskih provizij. Vzrok temu leži deloma v razpisnem postopku samem, v določilih za oddajo del in v sestavi licitacijskih pripomočkov. Tako mora n. pr. vsak podjetnik, ki se hoče udeležiti licitacije, imeti predpisano potrdilo ministrstva za fjradbe. Brez takega potrdila podjetnik namreč ni pripuščen k licitaciji. Potrdilo pa je za delokrog v eni sami banovini treba kolkovati s 500 Din, za delo v vseh banovinah pa s 1000 Din. Obrtniki na deželi in podjetniki za posebna dela, ki se redko kdaj izvršujejo, teh potrdil seveda nimajo. To je popolnoma razumljivo, saj veČina ne bi mogla niti kriti strnjškov za tako potrdilo, ker je le malo verjetno, da bi vsi dobili javna dela v izvršitev. S tem dejstvom samim pa so vsi ti podjetniki in obrtniki že izključeni od licitacij, zato se tudi podeželska dela na licitacijah oddajajo običajno mestnim podjetjem z razmeroma veliko režijo, torej tudi za višjo ceno. Posebna, redka dela pa se oddajajo na licitacijah navadno tako, da krije podjetnika-špecialista drug podjetnik, ki ima potrdilo ministrstva. Za tako posredovanje pa mora podjetnik zopet plačati in delo se je zopet podražilo. Glede na razmere, ki so sedaj pri nas, ne bo mogoče doseči mnogo boljših in ugodnejših uspehov na licitacijah, dokler bo postopek za oddajo javnih del predpisan z zakonom o državnem računovodstvu. Primerna sprememba tega zakona pa ni možna čez poč in je zato treba poskrbeti vsaj začasno za kako drugo odpoinoč. Je namreč nevarnost, da bi se pri nas radi neuspelih licitacij ali pa radi licitacij z razmeroma mnogo prema-lenkostnimi popusti, ki jih ministrstvo za gradbe nato ne odobri, javna dela tako zavlekla, da bi bilo to v veliko škodo vsega prebivalstva Slovenije. S svoje strani banska uprava za pospešitev izvrševanja javnih de) ne more storiti drugega, kakor da deloma pristopi k posredni oddaji del, deloma pa uvede izvrševanje javnih del v lastni režiji. Najbolj primerno bi pač bilo ,da bi banska uprava, če je lo tehnično mogoče, prevzela dela v lastno režijo. S tem bi bilo doseženo vsaj to, da naša javna dela, ki jih lako težko pričakujemo, ne bodoa vedno odložena radi neuspelih ali razveljavljenih licitacij. Upamo, da te naše želje ne bodo naletele na gluha ušesa pri zasebnih podjetnikih in pri banski upravi, saj gre tu končno za javen blagor in za zaslužek, ki ga je deležno lepo število našega delavstva, ki je v Sloveniji še najbolj udarjeno radi brezposelnosti. 50 letnica blejskih gasilcev Bled, 12. avgusta. Gasilno društvo na Bledu praznuje 25. in 26. avgusta svojo petdesetletnico in obenem 25 letnico ustanovitve radovljiške gasilske župe. Gasilno delo se je začelo 1. 1885. in leta 1886. je bilo društvo ustanovljeno. Imenovalo se je »Prostovoljna požarna bramba na Bledu«. Najbolj se je potegoval za ustanovitev društva prvi hotelir na Bieclu pokojni Janez Malnar, ki je bil tudi prvi predsednik društva. Takrat so se sploh Kres in rakete na Polževem Drevi bodo zagoreli po Dolenjskem kresovi v proslavo 800-letnice stiškega samostana. Znamenje za prižiganje kresov bo dano s hriba nad Stično, kjer zažari velik križ, potem bodo pa zažareli po hribih daleč naokrog kresovi kakor v starih časih, ko so se bližali našim krajem krvoločni Turki, Velik kres so pripravili tudi pri sv. Duhu na Polževem, od koder se bo videl še posebno lepo, saj kraljuje ta nekaj nad 600 m visoki hrib nad vso Dolenjsko tja doli do Gorjancev in Kuma. Pa ne samo kres bo gorel na Polževem, tudi rakete bodo švigale v zrak visoko gori nad lepo razsvetljeno začela ustanavljati gasilna društva po Gorenjskem. 1 cerkvico sv. Duha vrh hriba, od koder bo krasen Prvo je bilo ustanovljeno v Begunjah, nato v Radovljici in kot tretje na Bledu. Delovanje društva je bilo zelo težko, ker je bilo edino društvo za cel Blejski kot. Društvo pa je imelo dobre podpornike: grof Winndischgratz, Adolf Muhr, baron Schwegel in pa seveda Janez Malnar. Članov je imelo društvo ob ustanovitvi 41. Uniforma pa je bila dolge škornje, kot so pri narodni noši, dalje >jerhaste« hlače in pa suknjič, ki je bil podoben današnjemu. Do 1. 1900 se je društvo lepo razvijalo v miru. L. 1900 je bil velik boj za župana. Ta boj se je prenesel tudi nato v gasilno društvo in agilni Janez Malnar je moral odstopiti, ker so mu nasprotniki delo ovirali. Za njim pa je bil izvoljen za predsednika Peternel. Posledica tega boja je bila, da se je tudi število članov zmanjšalo od 41 na 30, kar je obdržalo. Vendar se je politika kmalu izločila iz društva posebno ko je prevzel predsedstvo Ivan Rus, ki je vodil društvo 25 let. To se je tudi videlo v delovanju društva. Imelo je lastno knjižnico, ki jo je pa žalibog pozneje zaplenila vojaščina; prirejalo je tudi razne tečaje, tako tečaj za prvo pomoč, ki je trajal celo zimo in ga je vodil dr. Benedik. Pri požarih so se gasilci vedno odlikovali, posebno pri velikih požarih v spodnjih Gorjah in pa 1. 1908, ko je pogorelo cele pol vasi Grad. Med vojno je imelo društvo samo 6 članov. To pa ni zadostovalo za slučaj požara. Zato je načelnik čete po dogovoru s komandantom vojske, ki je bila takrat na Bledu, izvežbal del vojske, da bi v slučaju požara pomagala gasiti. Po vojski se je društvo lepo razvijalo do danes, ko je predsednik društva Peter Rus. Vendar priprave in orodje društva za današnji Bled ne zadostujejo. Obenem s proslavo 50 letnice pa se slavi tudi 25 letanica gasilske župe Radovl jica. Pokroviteljstvo nad temi slovesnostmi je izvolil prevzeti Nj. Vel. kraljevič Tomislav. V soboto bo velika bakljada ob jezeru in pod kraljevim dvorcem. V nedeljo pa bo tombola, ki je za blejsko gasilno društvo že tradicionalna, saj so ravno dohodki tombol najbolj pripomogli h prospovanju društva. Poleg tega bo seveda še vrsto drugih slovesnosti. Želimo gasilnemu društvu tudi v nedeljo največjega uspeha pri njegovem delu in da bi se še nadalje razvijalo kot dosedaj. Pridobivajte novih naročnikovi pogled na čarobno razsvetljeno cerkev stiškega samostana. V četrtek zvečer so že švigale na Polževem za poskušnjo v zrak krasne rakete. Le škoda, da ljudje za to niso vedeli. I Strela v Rovtah Rovte nad Logatcem, 12. avgusta Za današnji dan so vremenski preroki prerokovali, da so mogoče krajevne nevihte. Pri nas so se vrstile nevihte ves dan od jutra do večera. Vmes je grmelo in treskalo. Sem pa tja je padala tudi toča, ki pa ni napravila posebne škode, ker je padala med hudimi nalivi dežja. Ob 10 dopoldne je treščilo v županov hlev. Strela ni užgala, pač pa ubila svinjo vredno 508 dinarjev. Zanimivo pri tem je, da domači tega niso takoj opazili, ampak šele opoldan, ko je gospodinja prišla krmit svinje. Popoldne okrog petih je strela užgala osreški kozolec dvojnik. Bil je poln ovsa. Pod streho pa je bila shranjena slama od pšenice, katero so morali po znani pomladni točki pokositi. Vse, kar ni mogla uničiti toča, je uničil ogenj. Domači gasilci so bili že čez četrt ure na mestu; za njimi so prišli z Vrha. Zelo pridno so se udejstvovali tudi vojaki in tako s skupnimi močmi pripomogli, da se ogenj ni razširil na sosednij hlev in hišo. Lastnik Kune Franc ima krog 30.000 Din škode. Zavarovan je za malenkostno vsoto. Nalivi so temeljito razdrli pota, ki smo jih letos pridno popravljali kakor že dolgo ne. Voda je odnesla z njiv rodovitno zemljo. Čudna pota strele D. M. v Polju, 13. avgusta. Včeraj okoli polena,jstih se je nebo stemnilo in nam naznanjalo hudo uro. Med divjanjem viharja in silnim nalivom je strela udariia v poslopje g. Kastelica ob železniški progi v vasi Dev. Mar. v Polju, kjer je pri najemniku Jurca v sobi razmetavala in kvarila pohištvo ter oplazila in omamila njegovo hčerko, da ji je moral zdravnik nuditi pomoč. Nato je prebila strop in v hlevu ubila eno kravo, drugo pa omamila. — Ubito kravo je |to-sestnik kupil prejšnji dan. Strela je nato oplazila nekaj vogalov sosednjih hiš. nato pa menda ista strela preskočila na skoraj 700 metrov oddaljeno gospodarsko poslopje vdove Škrjanc, kjer se je užgalo seno, nato odskočila v vodnjak, ler ga pokvarila, od lam pa v zemljo. Čuden slučaj je hotel, da je gori omenjeni Kastelic pred nekaj dnevi pripel jal seno k tej vdovi v hrambo za novo kupljeno kravo. Tako je nesreča tem večja, ker mu je strela ugonobila kravo in seno. Škrjančevi pa je pogorelo ostrešje in razni drugi predmeti kakor tudi precej drv. Škode ima do 7000 Din. Zavarovana pa je bila le za malo vsoto. Domači in sosedov sin Rode je prihitel z ročno brizgalno in so ogenj pogasili. Plat zvona pa je privabil tudi kašeljske gasilec, ki pa so se — neverno iz kakega razloga — tik pred gorečim poslopjem obrnili. Škoda je za Škrjančevo tem občutnejša, ker nima nikakih dohodkov, sin pa, ki jo je preživljal, je brezposeln. Upa, Ha ji bo vsaj zavarovalnica brez odbitka izplačala zavarovalnino, da si more lako pokrili stavbo. Jugoslovanska knjigarna r. z. z o. z. v Ljubljani priporoma sledeče knjige: Berg, Christlicher Liebestiitigkeit in den Minsionslaii-dern, 215 str., nevez. 35 Din. — Bichlmair, Kirchc im Kampf. 227 str., nevez. 55 Din. — Bremond, Was wiirde Christus lun? Religiose Charakter. 302 str., vez. 54 Din. — Clerissac, Das Haus des lcben-digen Gottes. Vom Mysterium der Kirche. 156 str.,, vez. 52 Din. — Kastner, Marianische Christusge-stnitung der Welt. 320 str., vez. 82 Din. — Ko-sters, Die Kirche unseres Glauhens. Grundlegung katholischer Weltanschauung. 221 str., vez. 48 Din. — Mauer, Das verborgene Antlitz. Christus im Mysterium des Jahres. 329 str., vez. 91 Din. — Ruckinich, Die Helferin in der Scelsorge. 184 str., nevez. 32 Din. — Rudloff, Kleine Laieudogmalik. 258 str., vez. 48 Din. — Staudinger, Jesus und sein Priester. Gedannken iiber die Grose und die Heiligkeit des Priestertums. 296 str., vez. 65 Din. Zinunermann, Mannliche Frommigkeit. 159 str., nevez. 45 Din. Kamnik Proliluberkulozni dispanzer v Kamniku od 17. do 31. avgusta ne posluje. Avtobusni izlel Kamničanov na Koroško bo prihodnjo nedeljo, 23 avgusta. Planinski praznik bo 23. t. m. na Sedlu. Kamniški planinci bod proslavili 30-letnico zgradbe koče no Kamniškem sedlu, ki je bila prva slovenska planinska postojanka na Kamniških planinah in je največ pripomogla k naglemu razvoju turizma kot izhodna točka za mnoge planinske ture iz Sedla. Dopoldne bo g. Vinko Zor daroval mašo za vse ponesrečene planince. V septembru bodo ludi no Krvavcu praznovali 10-letnico zgraditve in otvoritve doma. Mestna mrtvašnica v Ljubljani Mesto ni kakor vas. Vse življenje teče drugače v mestu in drugače v vasi, zato tek življenja v mestu tudi smrt vse drugače zmede, kakor pa na vasi. Na vasi polože mrliča na mrtvaški oder v hiši, ustavijo uro, domači si za prenočišče izberejo druge prostore in tako vsa hiša v nekem miru čaka pogreba. V mestu pa ni tako. Stanovanja so še za žive majhna in tesna, poleg tega je v vsaki hiši cela vrsta strank, ki ima vsaka svoje skrbi in svoje težave in se jim je težko ozirati na to, da je v nekem stanovanju v hiši mrlič. Zato imajo vsa večja mesta posebne javne prostore, posebne mestne mrtvašnice, kamor vse mrliče iz mesta polagajo na mrtvaški oder, kjer počakajo pogreba. Tudi merodajni činitelji v Ljubljani so že zdavnaj sprožili to misel in upati je, da bo prej ali slej le uresničena. Za Ljubljano bi bila to velika nova pridobitev, zato ni brez pomena, kako se to izvede. Nekateri, ki morajo službeno skrbeti za to, so že prepotovali v komisijah ali posamezno velika mesta po inozemstvu, da bi videli, kakšne mrtvašnice imajo tam in da bi nekaj podobnega napravili tudi v Ljubljani. (Takoj s prvega uradnega potovanja po nemških mestih so nam prinesli domov »mrtvaško vežo«, katero so pobrali iz nemške »Totenhalle«. Po naše pa je prostor, ki je temu namenjen, mrtvašnica. Če pa hočete kaj lepšega, napravite lahko «mrliške kapelice«. Samo v vežo nikarte z mrliči! Ob spodij J In prav to je napačno. Kaj so go-inozemstvu? Velike stavbe, mrke iobne opuščenim palačam, znotraj Klkrogu ali v pravokotniku in tudi Za vse sloje, denarne in nedenarne polagajo mrliče drugega poleg dru-!r v kaki tržnici. Svojci jih obiskujejo, bd rak vami in se poslavljajo oj svojih JragiKT da se v takih dvoranah neprestano sliši jok in obupno tulenje in je smrt v mrliški veži še strašnejša kakor pa v življenju. Vse je nekam mrtvo in strahotno, podoba je, da so mrliče položili tu na razstavo samo iaui tega, ker je pač laka na- vada, da jih ne zagrebejo takoj po smrti, treba pa jih je umakniti iz občestva živih, da ne motijo ritma modernega življenja. Ako bi v Ljubljani napravili kaj takega, bi mesto za potrošeni denar ne pridobilo bogve kaj. Ako napravimo še večjo palačo, večje gotovo ne moremo napraviti, kakor pa jih imajo velika inozemska mesta. Ako jo še bolj razkošno okrasimo, bolj razkošno je gotovo ne moremo, kakor pa so po inozemstvu. Ako bi tujec prišel v tako ledenico (ali ledeno vežo) za mrliče v Ljubljani, bi si jo pač morda na hitro oglcial in ob koncu bi dejal: »V Ljubljani imajo tudi .mrliško vežo', kakor jo imajo v Hamburgu, Berlinu, Londonu itd.« S tem bi pač nekaj tujega presadili na naša tla in pokazali, da v oponašanju sveta nismo v zamudi. Ne bilo bi pa to nič našega, nič nam svojskega. Zato naj bo skrb vseh prizadetih, da tej potrebi zadoste iz globin naših duhovnih zakladov, da tudi z mestno mrtvašnico pokažemo, da take zaklale imamo in da nam ni treba oponašati tujega okolja. Mestna mrtvašnica naj zraste, če jo bomo že postavili iz našega denarja, tudi iz našega lastnega duha kot kraj, na katerem se v miru božjem poslovimo od svojih dragih, ne samo kot kraj, kamor jih v zadregi položimo, ker se jih ne moremo dovolj hitro iznebiti. Naj bo to zadnje počivališče mrtvih med živimi. Ako res' imamo kaj svojskega duha, kar ob vsaki priliki radi povdarjamo, pokažimo ga tudi ob tej priliki. Zato naj priza deti nič preveč ne stikajo po velikem tujem svetu in naj njegovega mraza ne presajajo k nam. Največje vrednote, po katerih se ločimo od drugih narodov, so iz našega duha, ne iz oponašanja. Seveda mora taka mrtvašnica imeti tudi vse higienične naprave za morebitna raztelesenja mrličev, toda to pri celi stvari nič ne moli. Tu naj imajo prvo besedo zdravniki, ki naj povedo, kaj naj jim tehniki postavijo, mrtvašnico ali mrliško kapelo, kot kraj slovesa od dragih rajnkih pa naj postavijo umetniki, ki so prisluhnili naši zemlji in v .ljubezni zajeli njenega duha. Tovorne automobile in autobute izkoristite šele tedaj popolnoma, ako rabite žilavo, močno in trajno gumo @nfineisial A. GOREČ d. se o. z. Palača Ljubljanske kreditne banke. Nazznanila Liubljana 1 Ženski odsek Salezijanske prosvete nn Kodeljeocm lx) ianel v torek ob 20.30 sestanek, na katerem Ihi g. Štefan Teinliu predaval o sv. Eli&abeti. 1 Nočno sluibo imajo lekarne: danes in v nedeljo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 41; nu. Tmkoc7.y ded.. Mestni trg -1; mr. LI«tar, šeleuburgovu ulica 7. — V ponedeljek: iur. linikarčič, Sv. .Jakoba trg !); inr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Gartu«, Monte. Drugi hrafl Se. Vid na Planini. Nuna župnija v-prizori v nedeljo 23. t. ni. ob 8 zvečer Slehernika na prostem pred župnijsko cerkvijo. Cl»tl dobiček je namenjen /a popravilo ccrkve. Dol pri Ljubljani. V nedeljo 23. avgusta ob 8 zvečer v prizori *ia«e 1'rouvetuo društvo krufitio Cmnikatrjovo tiramo — .Jatkob Huda — v 3. dejanjih. Ker z omenjeno prcist-aivo začnemo letoSnjo sezono, vljudno va-himo v s« prijatelje naše prosvete, da na« tedaj v obilnem Steviiu obiščejo. Cerkveni vestnih Kriianska moška in mladeniška Marijina dr niha danes popoldne nima običajnega družbenega shoda, ker so velik dej njenih članov z zastavo u dol oži evharistiti-ne proslave v Stični. Odpeljemo se s (»osebnim v laikom« ki odhaja v/. Ljubi jame ob 3 popoldne. Vsak udeleženec kupi pni blagajni nedel.is.ki voesni listek za ceno 13 d i a« s katerim iuia brezplačen povratek. Radio Programi Radio Ljubljana t Sobota, /5. avgusta, 9: ZvoJiovl pojo. — 9.111: <"nS, poiisMla, spored. — 'J.'ju: Pesmi o Mariji (ploače). — 9.1.1: Verski govor (p. Valerijon tlčok). - 10: Preuos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Radijski orkester. — i:i> (''im, vrame, tniored, obvestilu. — 13.20: Plošče iki željah. Oddaj 11 bo prekinjena od 14,—17. ure. — 17: Kmet. predavanje: Nalezljivo lil najbolj ikmfohte bolesr.nl pri pe-1-ii'l.nlni (g. ilr. I.eo Kocjan). — 17.'JO: Radijski orkester. 18.M: Otroška ura: StrlccJi Matiček govori in poje. — 19: Ca«, vreme, i>oro6ila, spored, obvosUdii. — 19.30: Mac. ura: Mesečni kulturni pregled (prenos iz Belffra-da). — 19.50: Courtellnc: Neizprosni .sit.ray.niik, Sala, izvajajo člani Nar. gledališka. — 20.30: Pranos simfoničnega koncerta n Rogaško Slatine — VSi: Ca«, poročilo, t»|K>rod. — 22.20: I*lesna glasba (radijski orkester). Nedelja, 16. avgusta. 8: Z dobro voljo v novi dnu .plošče). — S.45: Na]>oved časa, poročlJa, »porod. — 9: 1'ruiio« 17. Stične. Slovesna »lnžhn liožja. Verski (tovor: ljubljanski Škof g. dr. Gregor Rožnimi (proslavil NHI-letnicc ustanovitve samostana). — 10..'10: Radijski orkester. — 12.15: Slovenski vokalni kviutot: Zdrnvicc in narodno liosmi. — 13: Cns, spored, obvewtlla. — 18.20: Kar imamo, to vam damo. (Plošče po željah naročnikov.) — 17.20: Prenos i/, hotela Bel lev 110; Koncert vojaške godhc. — 18.30; Nac. ura. — 19: Prenos i« S11I7,-burga. Lndvvig van Beethoven: Fledollo, opera v dven dejanjih. Dirigent Arturo Toscanlml, V' 1. odmoru: napoved (asa, iioročila, »porod, obvestila. V odmoru oh 20.45: Glasbeno predavanje. 22: Naftovod časa, poročila, sHKired. 22.20: 1'odoknico (plošče). Ponedeljek, 17. avgusta. 12: Na-povl Vi. ojierot (ploščo). — 12.i.">: Poročila vremenska napoved. — 13: No-IKived časa, »porod, obvestila. — 18.15: Radijski orkester. — 14: Vreme, borzni tečaji. - 19: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, sporni, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 10.50: LUcienno Boyor poje (plošče). — 20.10: Zdravniška ura: O bivanju nn deicJi, ir/.lo.tih im furlštikl (g. dr. Ivo Pire) — 20 30: Operne ai-ije. Poje gdč.. Lidija Vedralova s spreniljevnnjein radijskega orkestra. — 22: Najioved časa, vremenska naijMived, poročilo, spored. — 22.20: Pi enos plesni, glasbo lz l'ark-hotula na Bledu (orkester Erlch llerse). Drugi programit SOBOTA, 15. avgusta. Uelr/radl: 19.10 7. go«tl W. province sko/.i nočni llolgrad (reportaža g. Simeonovj-ča) 22.00 Ilei]K>rta/a /, berUnsike oMinpijade 32.5 Koncert s pestrim sporedom 23.IMI Plesna glasba — llrlgratl II: 20.00 Po pluiinnh v7.h01l.no Srbije, zvočno iihiKlrtriuno predavanje publicista g. Nikoliča — Zagreb: 20.00 Vokalni koncert Matijo Kuftinca h spreinU&va.iijein radijskega orkestra 22.00 Reportaža v. berlinske oliulipiijade 23.311 Prenos plesne glasbe i'/ reslnvrneijo Kolo- — Dunaj: 19.10 Prenos proslavo v Celovcu 20.05 Zelo I ju bijemo veselo opereta 23.10 Koncert na dveh klavirjih — I' nemlkt postaje: 20.10 Oberon, ointra —- Hudlmpešta: 19.4(1 Koncert opornega orkestra 21.30 Ciganska kapelo Milan: 20.40 Ovc cnode,lanski operi Rim: 21.15 Koncert čel ista I.lppljn 22.10 Plesna glasbo — Praga: 20.85 Prenos iz Sal'/hurga 22.30 Plesna glasba — I'arianai n.OOKoncor! simfoničnega orkestru 111.110 Orkester im solisti 21.00 Koncert, pevskega /.bora 22.35 Moz.nrkn komponistov 23.00 Lahko glasiva. NEDELJA, 10. avgusta. Helgrad I: 19.50 nolieitiski večer 22 00 Hoportožo 7, berlinske olinipijade 23.00 Lahko glasbo — nclgrad II: 19.00 Stori kmpotnni priipovednjojo — predavanje publicista A1e,k«lča — Zagreb: 19.(ki Fi-dollo, prenos i'/, Sa.izburgo 22.00 Rf|>orta$.a 7. berlinske olimpijado 22.30 Prenos plesne glasbe ir/. restavracije Edon — Dunaj: 17.10 Koncert Hodio orkestru lil sol i -h to v 21,15 Prenos i/. Salzhurgn — Pse nemike postaje: 22.30 Večer lahke orkestralne glnsbc — Deutsehlnnd-sendrr: 18.00 Pronos znikl.lnčmlh svečanosti nn »linvpiiindi Ihidimpelta: 19.00 Koncert «nloiiskegn orkestra '.M.00 .Inztf-orkosler 23.00 Ciganska kapela — Mllano: 20.40 Simfonični koncert baletne m 117.like 23.15 Plesna glnsba Mm: 20.40 11 Gnnrnnjr, opera v 4 dejanjih — Praga: 21.10 Narodne Igre ln nesml 22.30 Koncert salonskega orkestra — Variana: J1..K1 Klavirski koncert 22.35 Pesnil v dnetu 7M tenor im bariton 23.00 Lahka glasba. PONEDKL.TEK, 17. avgusta. Del grad I: Koncert nn flavti 19.50 Nnrodno pesmi jioje g Ckonjovič "0 25 Tosco no ploščah 22 40 Lahka glnsba — Drl grad II: Simbolika kosovskega epa. predavam le književnik n \'i-kolaievlčji - Zagreb: 20.0(1 Wngmer.|ev Tinmhflnser nn ploSčnh — Dunaj: 20.00 Prenos Iz Snlzbnrga 21.00 Zabavni orkostrnln,! koncert 22.10 Vokalni koneerl (sopran) 22.50 koncert nrkoslrn — nudimprHta: 21.3.1 Večer komorne glosbe 23.10 Cigansko kope.la - Milan: 21 15 Mo-rclln, opereto v 3. delanjih 23.15 Lah.ka glasba - llim: 22.40 Lahka glasba- Prana: 21.15 neelhovnova komorna trlo«ho — Vnrlava: 19 90 Koneerl Radijskega orkestru s sodelovanjem solistov 21:00 Simfonijo noletneirji Hne "3 m plesna Rianba. Žrtve španske bratomorne vojne Barcelonski samostan v plamenih. Redovnice so umrle strašne smrli v rokah rdeče tolpe. V Madridu besnijo boji na ulicah: povsod umori, požigi in uničenje. Španski Baski se spet delijo na Baske nekdanjega kraljestva Navare in na Baske treh baskiških pokrajin: Guipuzcva, Vizcaya in Alava; izmed teh sta prvi dve na morski obali. Baski, ki je njih domovina tudi domovina svetega Ignacija iz Loyole, so na glasu strogo katoliškega naroda in so bili zmeraj monarhisti. V Na-vari so najbolj zagrizeni protivniki marksistične ljudske fronte. Čudno pa je, da sta se obe provinci, Gui-puzcoa in Viscaya vdinjali madridski vladi. Res, mogoče ni več v mestih San Sebastian in Bilbao provinci pa bi hoteli imeti čim večjo avtonomijo, še večjo, kot jo zahtevjo Katalonci. Kako zelo se razlikuje mišljenje Baskov v Na-vari od mišljenja ostale Španije, je dokaz, da ba-skiško ženstvo noče zgrabiti za orožje, kar so storile ženske drugod po Španiji, in čeprav se je veliko Novarcev vdinjalo komunistični milici, je vendarle v Novari mirno in brez revolucije. Zal, to ni nobeno vprašanje več, da so vorav oborožene ženske tolpe povzročile, da so se drugod po Španiji dogajala tako divja, mesarska grozodejstva Kaj zmore moderno topništvo Časih je bila poglavitna vojaška sila — pehota, a topništvo je bilo v pomoč pehoti, torej bolj postranskega pomena. To razmerje se je temeljito spremenilo. »Poglavitnega orožja sploh ni,« piše nemški maršal Ludendorff; »sleherno orožje je upravičeno, ker so VSe vrste orožja potrebne. Nobenega ne moremo pogrešati.« Vsaka armada stremi za tem, da njeno orožje čim delj nese izstrelke. Motor je šel takemu stremljenju na roko. Ker je zdaj vse motorizirano, opremljeno z motorji, so zdaj daljave za izstrelke, kakor pri metalcih min, poljskih topovih, havbicah in najtežjih topovih, vse drugačne, kakršne so bile ob koncu svetovne vojne. Za 50 do 100 odstotkov so daljave za izstrelke večje. Topovi z 20 do 22 cm premerom so v svetovni vojni nosili izstrelke 9.000—10.000 metrov daleč, zdaj pa do 18.000 metrov. Prej so imeli najtežji kalibri 30.5 cm premera, zdaj pa 40.6 cm z daljavo na 50.000 metrov. Topništvo pripravlja teren za pehoto. Najprej dotično ozemlje obstreljujejo sovražne postojanke in čim več zrušijo, da čim laže in čim delj prodrejo v tuje ozemlje. Dandanašnji so za pehoto taki načrti, da se moštvo porazdeli na čim širše plasti ozemlja. Pehota je prestopila s taktike ene same bojne črte na taktiko obširne ploskve. Tako pa za topništvo ni skoraj nobenih pravih ciljev! Zmožnosti modernega težkega topništva ne smemo videti v veliki daljavi izstrelkov in prav tako ne v izredno velikih izstrelkih. Če bi se topništvo, ko n. pr. pehota, moglo razvijati no ploskvah, bi bil to velikanski uspeh zanj. A topništvu niti malo ni mogoče, da bi se moglo tako izlahka gibati ko pehota. Za to bi bilo potrebno velikansko število baterij, čim več izstrelkov v minuti in čim hujših razstrelilnih snovi. A take spremembe so spet vredne premisleka. Če bi pomnožili število topov, bi bilo težko premikati prav dolge kolone topov. Radi letalskih napadov se že zdaj ne morejo razne dolge kolone premikati po eni samo cesti. Hujše razstrelilne snovi pa bi malo pripomogle k učinku topništva, dasi bi tu pa tam dosegle večjo škodo sovražnika. Povečanje kalibra je dandanašnji v vseh državah z dobro razvito industrijo orožja najbolj proučeno in preizkušeno. Najtežje izstrelke, havbice in možnarje z Vfeč ko 21 cm dolgo cevjo, uporabljajo za obstreljevanje betonskih plošč in oklopnih baterij po trirfjavah. Take topove je treba radi njih izredne teže prevažati z vlakom; druge topove, ki ne zadevajo s V Ljubljani, 16. avgusta. Politični pregled V hrvaškem saboru je dr. Deračin na vprašanje Subotičanov odgovoril, da so v Pakracu in Belovaru zaradi tega nektere prijeli in zaprli, ker je ban iz privatnega zanesljivega vka zvedel, da nekteri ljudje v omenjenih mestih nasprotujejo dr-žavopravnim razmeram hrvatskim in pravoslavne hujskajo proti katoličanom. Vlada je tedaj 6torila, kar so resne okolšine zahtevale. Domače novice. Ljubljana, 17. avgusta. (Janežičeva slovesnost) se je preteklo nedeljo v Lešah na Koroškem sijajno vršila. Zbralo se je okoli 500 ljudi iz raznih krajev, med temi za priprostim ljudstvom koroškim največ Kranjcev, ker je samo iz Ljubljane šlo čez 100 oseb. Trst, Gorica in Štajarska so bili pičlo zastopani. Tudi dijakov je bilo kovali so se ljubljanski pomogli k slavnosti. — čelnik odbora, gosp. profesor pl. pozdravom do navzočih, profesor A v svojem vplivnem in jedrnatem men današnje svečanosti in kaj jemu narodu, ter dal spominek kamnito ploščo z napisom) razkriti. Velika krasna podoba sv. Martina, ki jo je na-naš umetnik gospod Jan. Šubic v Rimu Ameriška zmaga v umetnem skakanju: Degener, ki je bil v Los Angelesu tretji, si je pridobil zlato ( kolajno na olimpijadi. tako silo, a se bolj naglo užigajo, je moči premikati brez vlaka. Francoske 37 centimeterske havbice zadevajo na 15 km in prodrejo 4.3 m debele betonske plošče, a jih ne morejo drugače premikati ko z vlakom in potrebno je 5 dni dela, da so pripravljeni za streljanje. Francoski 37 centimeter-ski možnar, ki ga prevažajo z nekakšnimi tanki, strelja 10 km daleč in ne prebije betona in oklopnih plošč. 52 centimeterske havbice (Schneider-Creuzot) je treba tudi le z vlakom premikati. Med vožnjo leži lafeta na 16 oseh. Top tehta z vso svojo napravo vrel 265 ton Izstrelek tehta 1640 kg.in doseže daljavo 18 kilometrov. »Oh, moj Bog, hvala Bogu, da nc živim na Gronlandiji, kjer imajo šesl mcsecev dolgo noč!« V Algecirasu so vsa poslopja zapuščena. Prebivalstvo obupno ieči v okovih podivjanih anarhistov in komunistom in pričakuje odrešenja. Prihajajo vesti o zmagah generala Franca v Sierri Guadarrami. Prelaz, ki je najvažnejša pot v Madrid, je v rokah generala. Letala komunistov se spet in spet pojavljajo z bombnimi napadi. Španski Baski in marksizem. Da general Mola ne more hitreje zasesti sever-nozahodne Španije, so povzročili Baski, ki so vsi razcepljeni. Tri najvažnejše železniške proge v Irun, Fuenterrabia in San Sebastian so bile doslej še v rokah vladne milice in prav tako najvažnejše industrijsko mesto Bilbao. Tod bivajo Baski, ki so poseben narod in ne spadajo k nobenemu drugemu evropskemu plemenu. Svoja bivališča imajo na obronkih zahodnih Pirenej, na obeh straneh francosko-španske meje. Pobesneli marksizem Barcelonska katedrala sanj istega mišljenja ko časih. Predvsem pa so st ondi tuji privrženci, ki niso doma iz tiste zemlje, močno pomešali mčd domačine. Mogoče je vplivalo tudi to, da ima ondi veliko besedo socialistični voditelj Indalecio Prieto, ki je doma iz Bilboa in ®i je v tem mestu utrdil svojo propagando Brez dvoma pa se ni dosti spremenilo mišljenje podeželskega ljudstva, ki ga ie v teh dveh provincah največ in kjer so trdni, resni, preudarni kmetie. Vse vlade ljudske fronte so to avtonomijo obljubile, da bi si tako pridobili Baske — Iz te razdvojenosti baskiške politike sledi, da ie v Novari vse v najlepšem redu in ni ne duha ne sluha o revoluciji, v San Sebastianu pa je zaradi nje skoraj vse v razvalinah. Pričakovati je, da bo moralo ondotno prebivalstvo še več pretrpeti, ker bo general Mola pritisnil na Irun, Fuenterrabio in San Sebastian, da jih zavzame. Pač pa je uganka rešena s tem da so navarski Baski zavzeti za nacionalno enotnost, drugi dve Marksistični miličniki ustavljajo promet v kami na vsakogar, ki se ne strinji starček, ki so mu krvave kaplje curljale po sivih laseh. Na kliniki ga niso mogli več rešiti. Osamljeno in zapuščeno je umrl Antonio Gaudi, ki je kmalu zatem šlo milijonsko mesto Barcelona za njegovim pogrebom , ,. Leta 1882. se je začel Gaudi posvečati svojemu čudovitemu življenjskemu delu: najmogočnejši cerkvi vseh časov, templju Svete Družine. — Katalonskemu stavbeniku ni nihče naročil gradnje tega svetišča in tudi denarja ni imel. A kaj ga je to brigalo? Ni se maral vdinjati denarnim nakazilom bogatinov. Ljudstvo, preprosti, pobožni ljudje so mu pomagali. Iz mnogih, mnogih milijonov majhnih bakrenih novcev naj bi se dvignila ta tvorba njegovega duha, kakor so nastajale velike katedrale v srednjem veku. Oboževani umetnik, ki so se za njegova dela pulili velikaši tega mesta, stopa zdaj po ulicah in prosi miloščine za svojo cerkev. Iz vse države je prejemal prispevke. S temi prostovoljnimi darili je kupoval kamen za kamnom. Prvo, kar se je dvig- Madridu in streljajo z navadnimi lovskimi puš-z njihovimi poživinjenimi ukrepi. Mesta v ruševinah. Čim delj traja morija v Španiji, tem bolj zagrizena je borba za oblast. Iz razniih delov države prihajajo poročila, ki je iz njih spoznati, da so se poedini boji spremenili v najokrutnejše, satansko klanje. Častnik neke francoske oklopne križarke je v pretresljivih besedah poročal o obstreljevanju mesta Gijona, ki je trajalo dva dni, da je vse v ruševinah. — Medtem je Barcelona v znamenju krvi. Noč za nočjo se pojavljajo morije. Potniki, ki prihajajo čez mejo, poročajo o mesarskem klanju po barcelonskih cestah. Vsako julro pobirajo cele kupe mrličev po mestu in jih odvažajo v okolico, kjer jih pomečejo v velikanske jame. Anarhisti gospodarijo po Barceloni ko hijene Razni strahotni umori so bili izvršeni le zaradi osebnega maščevanja. Batrcelonska katedrala sanj, Sagrada Familia — Sveta Družina, ko je še ponosno blestela nad Barcelono. Prav daleč v sredino katalonskega glavnega mesta je odjeknil strahoviti trušč — in čez nekaj minut je šlo od ust do U6t izmučenega naroda: »Sagrada Fajmilia je kup razvalin!« Tedaj ni bilo nikogar v Barceloni, razen poživinjenih tolp, ki so moreč in požigajoč hrumele po cestah —, ki mu ne bi bile te besede izzvale solz v oči. Delo v čast božjo, ki so ga gradili že pol stoletja, je bilo uničeno z granato! Po čudovitih potih usode pa se je ta ponosni glasnik Barcelone nasilno razrušil skoraj natančno ob desetletnici smrti svojega ustanovitelja. Bilo je nekega poletnega dne 1. 1926.: tramvajski voznik je zavrl voz, ko je bilo že prepozno. Ljudje so dvignili ponesrečenca, Bil je neki siromašno oblečen nilo iz tal, je bil zid z velikimi vrati, kjer je bila v podbojih vzidana letnica 1882. Čez nekaj let je nastal stolp, slednjič še en stolp. Nato je sledil stranski zid do polovične višine bodoče cerkvene ladje in kripta, v kateri počiva arhitekt Gaudi. Vsega skupaj je bilo do leta 1936., torej v 54 letih, komaj devetino cerkve izgotovljene. Po Gaudijevi smrti je prevzel delo njegov najožji sotrudnik arhitekt Sugrafies. Seveda v poslednjih letih niso veliko postavili, 6aj so delali samo s prostovoljnimi prispevki siromakov. Gaudijevi načrti so bili orjaški in zaeno čarobno čudoviti. Šestnajst stolpov, izmed katerih so bili štirje, ki so že stali, najmanjši, komaj 100 m visoki, — naj bi obdajali neznansko veliko hišo božjo; načrt obsega pet orjaških cerkvenih ladij, kamor bi moglo več ko 40.000 ljudi. V načrtu je, da naj bo nad vhodi, ki bi bili čezmerno velikanski, vse Kristusovo trpljenje vpodobljeno in nad poglavitnim vhodom, v vrtoglavi višini, naj bi bili umetno raasvetljeni oblaki, ki naj bi oznanjali besede očenaša . tja do obzorja Sredozemskega morja. »Kdor je bil v »Sagradi Familii«, je mislil, da vidi podobo iz sanj. Ze so se dvigali štirje orjaški stolpi nad mestom, že se je zaokrožil velikanski polkrog kara in na fasadah je že živelo nebroj blestečih se oblik. Trak z napisi, kjer se je venomer ponavljala beseda »sanktus« in z besedami iz svetega pisma se je ovijal krog slehernega stolpa. Toda na vrhu stolpov ni bilo križa, marveč venec lesketajočih se, belih steklenih krogel na podstavku iz kosov premoga, kamnov in cestnega tlaka in iz vratov navadnih steklenic. Zares — vse to je jako čudovito. Toda Gaudi je imel posebno glavo. Zidal je poševna stebrišča, hiše s trioglatimi okni in vrtne terase z modaiki iz razbitih krožnikov, ki jih je dal pobrati po smetiščih. Prenesti ni mogel niti kraljeve gTaje. Ko si je kralj Alfonz ogledal nekoč stavbo in je nekaj ugovarjal, mu je arhitekt obrnil hrbet in šel dalje na delo. »Koliko časa bodo pa to cerkev še zidali?« smo nekoč vprašali čuvaja nedokončane katedrale. Mali, plečati možic je skomignil z rameni: »Koliko? Mogoče samo še pet sto let, mogoče pa še tisoč let! Dvajset milijonov pezet so že vtaknili v zidavo, a kako bodo dobili še ostalih 6to šestdeset milijonov, ker nočejo drugega denarja ko denar revežev, — to je pa tudi meni uganka. A s tem naj si belijo glavo bodoči rodovi.« Gospodarstvo Izboljšanje v svetovnem gospodarstvu Nemški zavod za proučevanje konjunkture je izdal te dni svoje poročilo o položaju svetovnega gospodarstva sredi leta 1930. Poročilo pravi med drugim: V zadnjih mesecih je svetovno gospodarstvo nadaljo oživelo. Ko so bile premagane sezonske težkoče, se nadaljuje vzgon z nezmanjšano močjo. Po statistikah se nahaja 73% vseh držav na svetu (merjeno po deležu na svetovni trgovini) v vzgo-nu, v nadaljnhi 15% je bilo vsaj zabeležiti znatno izboljšanje, le v državah z 12% svetovne trgovine je gospodarstvo še v krizi. Te države so: Nizozemska, Švica, Litva, Španija, britanska Indija, holand-ska Indija in Siam. Industrijska produkcija vsepovsod narašča, v marsikaterih državah je prekoračila najvišje stanje pred krizo. Države, ki so še v veliki meri odvisne na proizvode tuje industrije, vedno bolj grade lastne industrijske naprave. Zgodba novih industrij je v posameznih državah, kjer je bila najvažnejša produkcija surovin, pa so najbolj pro-fitirale od povečane porabe surovin številnih industrijskih držav, postala baš najvažnejše oporišče konjunkture. V industrijskih državah tvorijo največ investicijskih del izboljšanja obstoječih industrijskih naprav, pa tudi gradba stanovanj. Vedno bolj važna so naročila za oboroževalno industrijo, ker skoro vse države streme za okrepitev svoje vojske in izboljšanje svojega orožja. Razvoj v industrijah, ki producirajo dobrine za direktni konzum, naravno seveda zaostaja za razvojem industrij, ki producirajo investicijske predmete. Poleg tega pa gre razvoj sploh bolj počasi in nastaja večkrat zastoj v odjemu. Vendar pa se mora v splošnem reči, da napreduje prodaja poslednjemu konzumentu. Posebno gibanje izkazuje produkcija motornih vozil, kjer sta produkcija in prodaja posebno znatni v Nemčiji, Angliji in Ameriki. Tudi kmetijstvu se obrača na bolje... Na splošno se zmanjšujejo zaloge kmetijskih proizvodov, pri pšenici pa so zaloge celo padle pod stanje leta 1929, ki je bilo normalno. Poleg toga pa polagoma naraščajo cene kmetijskih proizvodov in se jo tako položaj kmetijskih držav izboljšal. Hmeljska trgovina Predsedstvo okrajnega združenja trgovcev v Celju opozarja vse člane hmeljske trgovce, ki zaposlujejo oziroma nameravajo zaposliti hmeljske nakupovalce za letošnjo hmeljsko sezijo, da se ravnajo po naslednjih navodilih: Kakor so bili prizadeti člani s posebno okrožnico pozvani, s,: morajo nakupovale) prijaviti upravi združenja najkasneje do 15. oziroma 18. avgusta t. 1. Na kasnejše prijave sc ne bo mogočo ozirati na željo članstva glede naglih rešitev teh prijav, ker ima združenje še dovolj drugih opravil, zato odklanja združenje sleherno odgovornost za prijave nakupovalcev, ki se bodo predložile po določenem terminu. Nadalje se bodo sprejele prijave nakupovalcev samo tistib članov, ki so do združenja poravnali svoje obveznosti. Enako se bodo odklanjale prijave tistih nakupovalcev, ki so se v pretečeni seziji pregrešili zoper katerekoli predpise, običaje in navade v hmeljski trgovini. Nad delom hmeljskih nakupovalcev sc bo vodila najstrožja kontrola po vseh poklicanih funkcionarjih in prizadetih članov. Ako so bodo ugotovile najmanjše nerednosti, ki bodo v nasprotju z uzancami in splošnih trgovinskih običajev, se bodo legitimacije kratkonialo odvzele in postopalo zoper kršitelje najstrožje. V hmeljgki trgovini so upravičeni poslovati samo tisti, ki šo v posesti pravilnih listin, lo so na-kupovalske legitimacije ali obrtnega jiooblastila. Predsedstvo. Stanje naših kliringov Od 6. do 13. avgusta se je naš klirinški saldo v prometu z Nemčijo zmanjšal od 21,070.000 mark na 19,900.000, nadalje se je v kliringu z Italijo naš 6aldo zmanjšal od 39.6 na 39.3 milij. lir. Naraščajo pa naši aktivni saldi: v promptu s Turčijo od 1.12 na 1.25 milij. frauc. frankov, v prometu z Bolgarijo pa od 211.000 na 306.000 Din. Francosko-italijanska trgovina Kot smo že poročali, je Francija prva med takozvanimi sankcionističnimi državami sklenila začasen sporazum z Italijo za obnovo trgovinskih odnošajev. Kot sedaj poročajo iz Pariza, sta se obe pogodbeni stranki zavezali dovoliti na podlagi uvoznih dovoljenj največjo možno trgovino med obema državama. Plačil francoskega izvoza v Italijo se izvrši z francoskimi franki in sicer bodo francoski uvozniki italijanskega blaga plačali protivrednost na posebno konverzij-sko blagajno v Parizu, ki sc ima ustanoviti, pa bodo iz nje dobivali francoski izvozniki plačlia za svoje blago. Vendar pa se od plačil francoskih uvoznikov zadrži 10% vsak mesec in bodo tako nabrani zneski služili za postopno kritje starih francoskih izvozniških terjatev do Italije. Te terjatve so znašale ob uvedbi sankcij 300 milij. frankov. Francoska vlada jc načelno dovolila, da omogoči kritje teh starih terjatev, da more italijanski izvoz v Francijo biti večji kot francoski izvoz v Italijo. Italija pa je pristala na to, dn pade valutni riziko, ki bi lahko naslal radi nadaljnega razvrednotenja lire, izključno na dolžnika, dokler niso popolnoma krite njegove obveznosti. Bilance Jadranska plnvidba na Sušaku. Pravkar objavljena bilanca Jadranske plovidbe na Sušaku izkazuje za 1985 povečanje vrednosti brodovja od 103.0 na 104.2 milij. Nadalje se je znatno povečala tudi postavka dolžniki od 43.25 na 49.6 milij. Din. Druge postavke ne izkazujejo znatnih izprememb. Med pasivi znaša glavnica 72 milij. Din, skladi so se j>o-vočali od 57.7 na 64.1, upniki pa od 17.25 na 20.0 milij. Donos prog je znašal lani 26.4 (19H4 27.25) milij. Vkljub zmanjšanju izdatkov za obresti se je čisti dobiček zmanjšal od 4.93 na 4.4 milij. Din. guba za 1934 1.1 milij. din. Petovia, usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju izkazuje za 1935 pri glavnici 1.5 milij. din 0.08 milij. din izgube, dočim je znašala iz- Ceprav je gospodarski napredek v marsikaterih državah zelo znaten, se ne da govoriti o svetovnogospodarskem vzgonu v pravem smislu besede. Kajti vsepovsod je izboljšanje povzročeno po silah notranjega trga, ki so pospeševane s posegom države v gospodarstvo v večjem in manjšem obsegu. Zavod pravi celo, da je gotova zaščita nivoja cen in obresti proti vplivom iz drugih držav celo nujen predpogoj v nekaterih državah za vzdrževanje gospodarskega življenja na sedanjem visokem stanju. O svetovni trgovini pravi poročilo, da polagoma narašča in to vkljub sankcijam, naraščajo tudi cene. Mnogo pa škoduje valutni nemir, ki je še vedno aktualen, vendar pa so glavne nevarnosti, ki so pretile iz Francije, minule. V svetovnem obsegu sta produkcija in promet na isti višini ko pred krizo. Toda sedanji gospodarski položaj le ni tako zdrav, saj imamo še vedno ogromno brezposelnost. 2e pred krizo je bila brezposelnost v nekaterih državah zelo visoka. Skupno cenijo 1. 1919 število brezposelnih na 5 in pol milijona. V dobi krize je to število naraslo na dvainpolkratrio višino, pa tudi sedaj je brezposelnost še za dve tretjini višja kot je bila 1. 1929. V nekaterih državah se je brezposelnost zmanjšala v večji meri, največja industrijska država na svetu, severnoameriške Zedinjene države, pa imajo še vedno 10 milijonov brezposelnih. Da je brezposelnost tako visoka, kljub povečanju zaposlenosti, pa je pripisovati deloma racionalizaciji, deloma pa dejstvu, da je v letih krize zaradi novih letnikov prebivalstva zelo naraslo število prebivalstva v pridobitnih letih. Poročilo končuje s temle pregledom: Vendar preti mirnemu nadaljnjemu razvoju nevarnost z druge strani. Politični položaj na mnogih koncih sveta je zelo napet. Vse te politične zadeve lahko v mnogočem ovirajo razvoj svetovnega gospodarstva. K temu pa seveda prihaja še občutek politične negotovosti, kar gotovo ne pospešuje mednarodnih gospodarskih odnošajev. Cejirav je svetovno gospodarstvo postalo že zelo odjiorno proti najrazličnejšim političnim vplivom, vendar lahko politični pretrcsljaji napravijo veliko gospodarsko škodo. Bilance lesne industrije. »Foginea«, d d. za izvoz lesa na Sušaku izkazuje ze 1935 pn glavnici 250.000 Din 60.630 Din čistega dobička in znaša bilančna vsota družbe 12.3 milijonov Din. — »Croatia«, d. d. za lesno iidustrijo v Zagrebu je dosegla leta 1935 pri glavnici 6 milijonov Din 23.191 Din čistega dobička Bilančna vsota družbe znaša 28.86 milijonov Din. — »Foresta«, d. d. v Zagrebu izkazuje za 1935 pn glavmd 50.000 Din 3.631 Din čistega dobička. poveča delovanji organizma In ubit žujo bolečine Bol|šl krvni obtok dosežete z Aspirin tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pre-hlajenju.revmatizmu In zobobolu. Vsaka tableta Ima vtisnjen Bayer-jev krlž/T\ ASPIRIN V. t. .Jugcfa« k. d., Zagreb. Oglas ic rcg. pod S. Br. 12.314 od 25. VI. 19M. Francozi kupujejo češpljc pri nas. Za letos liani je Francija odobrila konlingent 200 vagonov svežih češpelj. Nemški industrijski urad v Belgradu. Iz Belgrada poročajo, da bo v zvezi z raznimi državnimi nabavami osnovan v Belgradu poseben urad, ki bo posredoval med nemško industrijo in državo glede državnih nabav. Povečanje železniške delavnice v Sarajevu Projekti za razširjenje sarajevske železn. delavnice so že izdelani. Obenem mislijo združiti sedanje delavnice v Sarajevu z delavnicami v Ali-pašinem Mostu. V okvirju sarajevske delavnice se bo montirala posebna delavnica za popravilo vozov Konstrukcija za to df.iivnico ie b'la že svoj čas dobljena :z Nemčiie na račun reparacij. Potrebni krcdili bodo iosigurat. s posojilom Oillng plačil jo dovoljen Ljudski hranilnici in posojilnici na Vačah. r. z z n. z., za 6 let od 30. julija 1936, za dolgove, nastale pred 25. majem 1934. Obrestna mera 2% od 25. maja 1934 Kopališka družba Kamnik. Dne 3. septembra bo imela Kopališka družb« Kamnik, d. d. v Ljubljani v Beethovnovi ulici St. 14 ob 17 občni zbor, na katerem bo predložen računski zaključek za lelo 1935, nadalje je na dnevnem redu eveiituelna volitev uprave in revizorjev, potem pa oventuolno sklepanje o likvidaciji za primer prodaje posestva in volitev likvidatorjev. — Družba jo bila ustanovljena po odobritvi banske u|>rave z dne 30. aprila 1935 z glavnico 500.000 Din, ki j)a je bila kasneje zvišana na 750.000 Din. Naiuen družbe je bil med drugim nabaviti obstoječe kojiališče in zdravilišče v Mekinjah pri Kamniku itd. Potrjena poravnava: Menhart Joško, trg. v To-polSčici za 40% v 10 mesečnih obrokih. Konec, poravnave: Zore Franc, trgovec v Slovenskih Konjicah. Izredno slab pridelek koruze v Zedinjenih državah. Iz VVashingtona poročajo, da je kmetijsko ministrstvo izdalo cenitev letine koruze, ki bo dala samo 1.439 milij. bušljev in bo tako najslabša letina od leta 1881 sem. Zaradi pomanjkanja krmil je bilo nujno potrebno zaklati velik del živine, kar bo imelo za posledico znaten dvig cen v jeseni. Tudi letina pšenice kaže slabo, slaba pa bo tudi letina sadja, zelenjave in krompirja. Češkoslovaški Feniks. Iz Prage poročajo, da so prelekli teden začeli izplačevati zapadle police za primer ridnost in podjetnost in si ustvari boljše čase. Razstavo pripravljajo sami strokovnjaki za vsako panogo |osebej, a sodfelujejo tudi državne ustanove in oblasti, univerza s svojimi laboratoriji, inženjerji in arhitekti s svojimi projekti in gotovimi objekti, lesni producenti in industrijci z zbirkami raznovrstnega domačega lesa in polizdelkov, lesna obrt in industrija z najrazličnejšimi izdelki in tudi s kemičnimi preosnovanii lesnega materijala. Slike, rizbe, tabele, predvsem pa vzorci in modeli na/.orno |>ri kažejo najboljše in najaktualnejše, kar je doseženega v lesni produkciji, obrti in industriji v znanstvenem, tehničnem in gosjDodarskem piogledu. Razstava *Za naš les« je visoka šola za vsakogar, ki stremi za napredkom in boljšimi časi. Dobave. Ravn. drž. žel. v Ljubljani, gradbeni oddelek, sprejema do 21. avgusta ponudbe za dobavo raznega železa, zveznih droaov iz kovnega železa za kretnice, 5000 kg karbolineja, 3000 kg katrana tekočega, ter 1000 ni-' specialne bitumenske lepenke. — Ravn. drž. rudnika v Velenju sprejema do dne 26. avg. t. 1. ponudbe za dobavo 50 m azbestnega tkica. .3 kg azbestne vrvice, svedrov in drugega orodja, bakrene, medene pločevine, bakra in bakrenih zakovic. Licitacije. Dne 17. avg. bo v inlendaturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo okrog 800 kg mesa dnevno. — Dne 6. sept. bo v pisarni referenta inženjerije štaba dravske di-vizajske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo objekta vojašnice Vojode Mišiča v Ljubljani; dne 31. avg. pa licitacija za instalacijo električne razsvetljave in električnega zvonca v skladišču v Celju. — Pri upravi VI. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku se vrši dno 7. sept. oferlalna licitacija za dobavo 100.000 kg trinitrololuola. Borza Dne 15. avgusta 1936. Denar V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi ostal neizpromenjeii na 8.18 do 8.58, dočim se je na zagrebški borzi učvrstil na 8.4650—8.5(350, na belgrajski borzi pa na 8.48 do 8.58. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.-10—30.10, v Belgradu 29.15—29.85. Angleški funt je beležil v Ljubljani 237.45—339.05, v Zagrebu 238 denar in v Belgradu 237.15—239.05. Španska požela je v Zagrebu beležila 6.30 blago. Nemški čeki so v Ljubljani ostali neizjiremenjeni na 13,50. 13.70, na zagrebški horzi pa so neznatno narasli na 13.30 do 13.56, za. konec septembra so beležili 13.25 do 13.45, za sredo oktobra pa 13.3250—13.5250. V Bel-grjadu so beležili 19.35^-18.55. Italijanska lira je beležila v Zagrebu 3.19 bi. Ljubljana. — Tečaji s p r i ui o in. Anisterdam 100 h gold..... 2966.73—2.981.32 Berlin 100 mark...... 1754.91—1768.78 Bruselj 100 brlg...... 785.61— 710.67 Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29 London 1 funt....... 219.27 — 221.32 Nevvyork 100 dolarjev .... 4335.01—4371.32 Pariz 100 frankov...... 287.71— 289.15 Praga 100 kron.......180.47— 181.58 Ta toden je znašal promet na ljubljanski borzi 3..">24 milij., dočim je znašal prejšnji teden 5.253 milij. Din Curih. Belgrad 7, Pariz. 20.2375, London 15.4325, Newyork 306.875. Milan 24.175, Praga 12.68, Dunaj 57.20, Budimpešta 61, Berlin 123.-10, Bruselj 51.70, Amsterdam 308.30, Kodanj 68.58, Stockholni 79.55, Oslo 77.55, Helsiugfors 6.795, Varšava 57.60. Bukarešta 3.50, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Buenos Aires 85.25. Vrorlnosfni papirji Ljubljana. 7% invest. posojilo 82—83, agrarji 48—49, vojna škoda promptna 364—365, begluške obveznice 66-67. 8% Blerovo |josojilo 83—84. 7% Blerovo posojilo 73—73.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 86—87. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 83 den., agiarji 47 den., vojna škoda promptna 364 do 366 (362, 363) 9. in 10. 363-360, begluške obveznice 68—69. dalm. agrarji 65 den., 8% Blerovo posojilo 82.50—83, 7% Blerovo poojilo 73—73.75, 7% josojilo Drž. hip. banke 86 — 86.50. 7% stab. posojilo 82 -84. — Delnice: Narodna banka 6200 den., Priv. agrarna banka 332—334, Trboveljska 130—135, Isis 20 den., Osj. sladk. tov. 125-135, Dubrovačka 190 den. Belgrad. Državni papirji: agrarji 48.25—48.75, voj. škoda promptna 364.50 -365.25 (364.50, 364.35), begluške obveznice 68.75—69 ( 69); 68.50 bi. (68), 8% Blerovo posojilo 83 den.. 7% Blerovo jiosojilo 73.75 den. (73.75, 73.625). — Dolnice: Priv. agrarna banka 232.50—233. Žitni frgr Ljubljana. Koruza bč. 90-100, prelunmska 113—114. činkvantin sremski 117—118, oves slav. 110—115, ajda parltela Ljubljana 130—135, rž nova 72 kg bar. KM 105, moka ničla bč. in ban. 210 do 215, št. 2 190—195, št. 5 170—175, otrobi debeli bč. 105—110, drobni 95- 88. Novi Sad. Koruza : bč., srem., ban. 93 94, bč. ladja Tisa in Donava 94—90. — Vse ostalo nespremenjeno Tendenca mirna Proind srednji. Sombor. Oves: bč., srem., slav. novi 82.50 do 87.50. — R ž bč. nova 105—107.50. — Ječmen bč., srem. novi, 63-<»4 kg 92.50—95, bč. spomladanski, 67-68 kg 110—115, bar. sjomlad. 67-68 kg 120 do 125. — Koruza bč., srem.. garant, kval. (Jl do 93. — Vse ostalo neizpr. Tendenca nolzpr. Promet 26 vagonov. Živina Svinjski sejem v Ptuju. Sejem za prašiče v Ptuju, ki je bil v sredo, 12. t. ni., je bil glede do-goria dobro založen, kupči ja pa je bila srednja. Pri-jieljali so 152 velikih svinj in 109 prascev, skupaj 261 ščetinarjev. Od teh so prodali 73 komadov. Cene svinjam so od zadnjega sejma zopet poskočile in so bile naslednje: pršutarji 5.50—6 Din, mastne svinje 6.50- 7.25 Din, plemene 5—5.50 Din za kg žive teže; prasce stare od 6 do 12 tednov so prodajali |K> kakovosti od 60—135 Din komad. So lo cene, posebno pa pri mastnih svinjah, ki še letos niso dosegle take višine. "Kakor novo je -perilo!"- saj je oprano z Gazelo! TERPENTINOVO - MILO GAZELA® pere res lepo belo Kaj je ioslatna žlindra in kako se obnese? Fosfatna žlindra jc moderno umetno gnojilo, ki se proizvaja iz novo odkritih dalmatinskih fosfatov. Fosfatna žlindra vsebuje 18—20% celotne foslorne kisline; od te je več kot |>olovica topljiva v citronovi kislini ter več kot ena tretjina v vodi. Ker naši domači zemlji že od narave primanjkuje fosforne kisline, ji moramo dodati |otom gnojenja s fosfornimi gnojili primerno množino iste. Dobro žetev dobimo le tedaj, ako poleg dušika in kalija dodajamo naši zemlji /lasti tostorno kislino. Štedljivi in napredni gospodar bo seveda u|K>rabil ono fosforno gnojilo, ki je najboljše in tudi — najcenejše! Fosfatna žlindra, ki se proizvaja iz naših domačih sirovin, je že zato najcenejša, ker pri teh odpade dragi prekomorski dovoz afriških sirovin. Uspehi, ki so jih naši poljedelci dosegli polom gnojenja s foslalno žlindro, so naravnost presenetljivi! "lako so n. jir. jiri travnikih nekateri |iosest-niki dosegli za skoro dvakrat večji |iridelck pri prvi košnji in okoli 60—80% pri otavi. Povsod, kjer so sijiali fosfatno žlindro, se je bujno razvila deteljica ter sladka trava. Posestnik Mimik pri Arji vasi (Savinjska dolina) je dobil trikrat več hmelja na nasadu, pognojenem s fosfatno žlindro, kakor na negnojeneni. Podobne uspehe so dosegli tudi številni drugi hmeljarji. Naravnost sijajna poročila pa prihajajo od strani vinogradnikov. Množina vina je bila mnogo večja in kakovost znatno boljša. Tudi pri sadovnjakih iu okopavinah se je fosfatna žlindra izkazala kot učinkovito gnojilo. Zlasti v kisli močvirnati zemlji Pesniške doline — kakor sporoča Dr. Kovačič iz Maribora, Košaki —, so posestniki beležili rekordne uspehe, kar predstavlja za naše |X)Ijedelstvo izredno važen izsledek, ko sc mineralni sujDerfosfat v kislih zemljah ni posebno obnese! Fosfatna žlindra je priporočljiva zlasti kot jesensko gnojilo za travnike, deteljišča, okopavinc, hmeljišča, vinograde in sadovnjake. Sloraiieva podružnica LJubljana, Turšefa cesta (j)alača Poštni dom) Lep uspeh obrtne razstave v Kamniku Kamnik, 12. avgusta. V nedeljo, 2. avgusta, so v Kamniku odprli obrtno razstavo, ki bo zaključena šele 16. avgusta. Že lanska obrtna razstava jo dosegla velik uspeh in letošnja golovo ne bo zaostala. Obisk razstavo je zadovoljiv in nekateri obrtniki so prejeli mnogo naročil za svoje izdelke. Kakor lani, tako je na razstavi tudi letos posebno močno zastO|>anu pohištvena in mizarska obrt. Tovarna pohištva Remec iz Duplico pri Kamniku je razstavila predvsem stole iz parjenega in krivljenega losa v dovršeni izdelavi, poleg lega pa priljubljene sklopne fotelje v živopisanih barvah, |)isalne mize itd. Lepo pohištvo razstavljajo naši mizarji Franc Lukanc iz Komende, Miha Mejač iz Kamnika, Anton Koncilija iz Mekinj in Franc Ipa-vec iz Mengša. Mladi tapetnik Peter Prodnik iz Stahovice je razstavil izredno praktične sklopne di-vane in fotelje v presenetljivo lepi izdelavi. Mizar Bode iz Nožic je razstavil lep biljardet, kakršnih je napravil in prodal že lepo število. Usnjarstvo zastopa na razstavi naša renomi-rana tovarna g. Toneta Knafliča iz Kamnika. Tovarna za|)oslujn 80 delavcev in slovi p>o svojih specialnih izdelkih, predvsem jamskih podplatov, ki jih |)ovečini izvaža v inozemstvo. Kovinarstvo zastopa kamniška izdelovulnica orodja g. Janka Ilolcarja, ki je razstavil razno gos|>odarsko orodje, gasilske sokirice, cepine itd. Anton Varšek iz Domžal je razstavil svoj izum — kemične čistilce za čiščenje vode za parno kotle. Napravo so brez kompliciranih regulačnih delov, vendar pa uživajo že priznani sloves iu so zaradi enostavne izdelave razmeroma zelo joconi. Takisto je tudi zelo praktičen njegov stroj za rezanje papirja. Lončar-slvo zastopa lončarska zadruga iz Komende z lepimi izdelki. .Ščelarske izdelke razstavlja g. Ivo Rebolj. Industrija |>lalnenih izdelkov iz Jarš jc razstavila svojo izdelke, takisto tovarna Jugopamuka iz Kamnika. Hranilno industrijo zastopa naša znana kamniška tovarna lita", mlekarstvo pa združene gorenjske mlekarne. Dalje so razstavili še Artur Hvala izredno lope vezenine in vzorce, Kre-gar in Fajdiga elektrotehnične potrebščine, Drago Drašček radioapnrate , P. Joretinn klobuke, Marija Tončičeva pa lepe izdelko podobarstva. Tovarna »Biser« iz Kamniku je razstuvila svojo pisano zbirko gumbov, ki jih izdeluje. Ne smemo pozabili tudi izdelkov čevljarjev Alojza Ložarja in Franca Peterlina, ki je vae svoje razstavljene izdelke opremil s |>osrečenimi komenlarji v verzih. Prvi kupec na kamniški obrtni razstavi je bil gradbeni minister g. dr. Marko Kožulj, ki se jo v ponedeljek popoldne pripeljal z Bleda v Kamnik. Ogledal si je razstavo in so |>rav pohvalno izrazil o razstavi sami in o velikih zmožnostih naSIh obrtnikov. Priznanje g. ministra je prirediteljem razstave in razstavi ialceni v veliko zadoščen in zn njihovo požrtvovalno delo, ki jo jokazalo lako* lepe sadove. Olimpijske igre 1936 V BERLINU Beseda Pomen in namen olimpijskih iger jc tisti, ki je dal v našem času pobudo, da so se obnovile, dobro razumel, ni ga pa razumel povprečni evropski človek ali ga vsaj ni razumel popolnoma. Potrebo športa utemeljujejo večinoma tako, da število onih, ki jih poklicno življenje v velemestu do skrajnosti izrablja, neprestano narašča, s čimer obenem narašča potreba, da posvečajo čim več truda negi svojega telesa, da ne bi trpel od narave zahtevani ritem življenja. Ta ritem počiva na soglasju med tvarjo in duhom. Ta utemeljitev je čisto gotovo pravilna. Toda sodobni človek je že tako pretirano po-stvarjen — svojčas smo rekali temu materializi-ran —, da iz potrebnega soglasja med telesom in dušo grozi postati ali je že postala prevlada telesa in telesnih zmožnosti. Vsak človek, ki mu je duh resnično usmerjen v harmonijo tvarnih in duševnih sil, bo smatral za strašno nenormalnost in naravnost za prevračanje naravnega reda, ako, recimo, kak tepec, ki ima dobro razvite in trenirane mišice, zaradi zmage pri olimpijskih igrali zaslovi bolj nego učenjak, pisec ali pesnik, ki s svojimi deli čloreštTo duhovno usmerjajo za veke in veke. Ne smemo pozabljati, da v Olimpiji, ki jih je bil nekoč otvoril Pindar s svojimi nesmrtnimi odami, niso nastopali samo atleti, ampak tudi filozofi in pesniki, ki so tam med seboj tekmovali. Zato je Olimpija ustvarjala oziroma razvijala do viška kulturo, to se pravi, neko celoto harmoničnega mišljenja, čustvovanja in delovanja, to je hc-lensko omiko, na kateri poleg krščanstva še danes sloni naša omika. Ta kultura sloni na strogem in brezpogojnem hierarhičnem redu vrednot. Tn red zahteva, da se na splošno — za izjeme to ne velja — moč duha gradi na zdravem telesu. Toda obenem je tej omiki svojsko, da duh ne sine nikoli pasti pod stvar, niti je duh samo enakovreden telesu, marveč vselej in povsod nad njim, ker je telo vedno v službi njegove volje in namenov. Soglasje med duhom in telesom se torej na splošno pojmuje napačno, ker soglasje v pravem pomenu zahteva, da je telo oziroma tvar popolnoma uravnana na namen človeka, ki je duhoven. Kadar se pa duh podreja tvari oziroma telesu, imamo propad. Tudi olimpijske igre so propadle, ko je opešal grški duh, mišice pa so bile še na višku. Po pravici občudujemo znanega maratonskega tekača. Teklo je njegovo telo, toda po sili in zapovedi duha. Duh ni samo premeril in razdelil poti, ki jo je imelo teči telo in ni samo vse telesne sile izrabil po ogromni energiji volje, ani- • • • pak, je po neizmerni sili patriotizma zapostavil vse, da je tekač dospel na svoj cilj in obvestil Atene o zmagi za ceno svojega življenja. Ce bi pa bil tekel brez vsakega drugega namena in pomena, ampak izključno le zato, da, kakor danes pravimo, postavi rekord, bi ga harmonični grški duh no občudoval, ampak v najboljšem slučaju smatral za norca. In nenormalni so gotovo vsi, ki se usmerijo izključno le na rekorde, pa naj si bo v katerikoli panogi športa. In če kaj takega ne opazimo samo pri posameznikih, ampak postane že neka hipnoza ali strast cele množice, potem smo popolnoma upravičeni govoriti o propadanju človeštva in njegove kulture, ker je s tem nepopravljivo globoko zmoteno soglasje ined telesom in duhom. Tekmovanje jc velika in lepa reč. Najlepša tekma jo tekma med telesom in duhom,''katere se tisti, ki vadi svoje telo, udeležuje z razumom in voljo, da goji ne samo eno čednost in ne same sainc telesne čednosti, ampak tudi duševne. Zaradi tega je najlepši šport gotovo čednost samo-premagovanja. Seveda nc smemo pretiravati in od človeka zahtevati, da naj se ne vadi v ničemer drugem, kakor samo v borbi s svojim lenim, grešnim in pohotnim jazom, ker se človek kot družabno bitje mora boriti tudi z zunanjimi nasprotniki občestva, kateremu pripada, naj si bo družina, narod, država itd. Tako postanejo olimpijske in druge športne igre tudi priprave za borbo v obrambi domovine. Toda da bi pri tem postavljnli v prvi vrsti same rekorde, to pa nima več nobenega pomena nc za obrambo telesa in duha pred razru-šilnimi silami neurejenih strasti v človeku samem, no za obrambo občestva pred sovražniki. Najbolj zdravi čut v tem oziru so si ohranili Angleži, ki se za Grki smejo imenovati na prvem mestu, kar se tiče zmisla za telesnn-duševuo harmonijo. Oni nikakor ne gledajo na tekališču samo onega, ki prvi dospe na cilj, in onega, ki je ostal zadnji. Oni obračajo svojo pozornost bolj na liste, ki se nahajajo vmes, to je na povprečne storitve in imajo v tem oziru čisto prav. Gre namreč za lo, da imamo čim več posameznikov, ki bodo dosegali spoštovanja vredne in koristne uspehe, in ne za to, da bi iincli enega ali dva ali Iri rekorderje, ostali pa sc smatrajo za zaničevanja in pomilovanja vredna bilja, ker niso dosegli najvišjega rekorda, ali pa tvorijo samo gledalstvo. V interesu naroda, tako njegove telesne sposobnosti kakor njegove duhovne kulture, je tisto gledanje, ki ga imajo Angleži. Šport absolutno ne sme pomeniti tega, da bi skušali preskočiti vse meje človeške moči. knr mora končno uničiti telo in popolnoma potlačiti duha. Naši lahkoatleti so nas razočarali Klavrna afirmacija našega imena v svetu in drugega prehitro zmanjkalo. Tako smo '-di mi ostali brez vsega, praznih rok, četudi i si vsaj po eno skromno točko osvojili zastopniki, mnogo manjših narodov, mnogo manj pomembnih in znanih kot je naš, ki je poslal 20 svojih »najboljših« v Berlin, n se je naše ime v svetu tako klavrno afirmiralo. V številnih predtek-movanjih naši sploh niso prišli v •eznam, ker niso dosegli predpisane najnižje mere — so torej izpadli kakor brezimene figure, za katere je skoro vseeno ali so tam ali ne. Ne velja to vsem, pa vendar tudi »izjeme« niso mogle rešiti zavožene ladje. Da bi vsaj dosegli one rezultate, ki jih imajo doma! LeBakov je s 370 storil -vojo dolžnost, lvanovič v obojih zaprekah je z novimi jugoslovanskimi rekordi enako izpolnil naše na-de, Kovačevič v krogli že manj, je pa zelo resen športnik Aleksa, Krevs in Goršek sta sc vsaj častno borila, kolikor je pač šlo, enako morda še ing. Stepišnik in Goič — sta nas pa vendarle oba razočarala, ker smo ju imeli za najbolj sigurna. O vseh ostalih — z izjemo le še Mikiča v troskoku — pa velja vse, kar smo morali z žalostjo ugotoviti v našo blamažo in popolen neuspeh. Šporn n. pr. je tekel v maratonu za celo uro slabše od zmagovalca — in za dobre pol ure slabše od svojega lastnega najboljšega že doma doseženega uspeha. Če ve, da je bolan in netreniran, naj drugič nikar ne sili zraven. Samo zaradi zaslug, ki si jih je res pridobil v naši lahki atletiki, še ni nikjer rečeno, da se sme vimenu države tako »častno« odrezati, je le še eden prišel kasneje na cilj kakor on. To pač ni uspeh in bi bilo vendarie bolje, da bi tudi naš tolikratni maratonski prvak Šporn sedel na tribuni in samo gledal. Bauer »najhitrejši Balkanec« jc šel že v Berlin blesiran. Zakaj se gre potem onemogočat s zadnjim mestom in z 11.8. Trenutno pač ne more, zato se ne bi smelo siliti. In Mohr? J71 cm v višino jih pri nas doma že precej skače, pa vendarle niso šli v Berlin — ker vemo, da je to odločno premalo. Banščnk je bil brez treninga, zato pač ni mogel pod minuto na 4O0 m zapreke. Tudi novi rekorder v kopju Markušič je sila nezanesljiv — celih 7 m manj, to pač ne moremo imenovati »formo«. Kleut je eden naših res odličnih atletov, vendar je bil pravkar pri vojakih, zato ni mogel vaditi. Naj bi šel le kot gledalec, če že mora v Berlin. — Tako se vleče cela vrsta — vsi so drug drugega vredni, mi pa toliko damo nanje. Letošnji neuspeh nas mora izmodriti, da ne bomo v bodoče več napravili toliko nepoprvlji-vih pogrešk. ker ei sicer res ne bomo mogli obdržati ugleda, ki smo si ga na drugih poljih že pogosto priborili. Bolje je resnici v oči pogledati, sicer bomo ob prvi slični priliki lahko še na slabšem. To ic mišl jeno dobro — tako se naj razume in bi le želeli, da bi tudi kaj koristilo. Prvi olimpijski teden je bil poleg vseh številnih tekmovalnih panog na najrazličnejših krajih novega — olimpijsko urejenega Berlina vendarle tako prevladujoče v znamenju olimpijske lahke atletike, da je skoro izgledalo, kakor da razen osrednjega stadiona in prireditev v njem ni nič drugega zanimivega na olimpijskih igrah. Sicer pa je to zanimanje Ie za lahko atletiko povsem razumljivo, saj so se takoj prve dni letošnjih XI. olimp. iger prekucnile na glavo vse stave, ki 60 šle za tem, da ni mogoče več doseči še višjih uspehov, kakor so veljali dosedaj. Rekordi so pri-čeji padati že v izločilnih borbah, rekordi so postali že v nekaj dneh »šlager«, ki je ogromne sto-tisoče z magnetično silo vlekel v stadion. In vendar je utemeljite) modernih olimpijskih iger P. de Coubertin že v otvoritveni poslanici vsem športnikom sveta s poudarkom dejal, »da ni smisel olimpijskih iger zmaga, temveč sodelovanje, cilj ne borba, temveč viteštvot. Vse to je res — bolje rečeno stremeti moramo za tem, da bo tako. Kljub vsemu pa je psihoza mase danes usmerjena le na živčno napeto in negotovo pričakovanje — bo ali ne bo padel rekord. Poglejmo samo na večje, zanimive in res zanimive športne prireditve. Mirnih in resnih ljudi ni prepoznati, kadar so v »elementu«, tako jih vse prevzame le ena misel — kdo bo zmagal, in ali bo nov rekord ali ne. Koliko bolj se navdušuje vsa ta številna športu kar strastno naklonjena množica gledalcev ob prilikah, kakršne so vprav svetovne olimpijske igre. In s koliko večjim navdušenjem bodre navdušeni prijatelji svoje domače, drage jim tekmovalce, ki se bore v stadionu najboljši med najboljšimi na svetu za olimpijsko zmago — kolajno — slavo in čast domovine, ki jih je poslala v svet, da poneso njeno ime med druge narode. — Takih in podobnih prizorov naši letošnji lahkoatletski reprezentanti Jugoslavije niso bili deležni — deležni pa niso bili veselja in napetega, negotovega pričakovanja tudi oni tisoči naših gledalcev, ki so si želeli, da bi tudi našim fantom in dekletom ob slavnostnih ceremonijah, ko so nagrajevali zmagovalce, položili na glavo venec zmage — v roke pa kolajno v trajen spomin uspeha med prvimi na svetu. Berlinski stadion je v lahkoatletskem tednu slišal vse mogoče himne, videl najrazličnejše zastave držav — naše lepe pesmi »Naprej zastava slave« — nit: »Lepe naše domovine« in »Bože pravde« — niso slišali stotisoči, ki so morda le redki med njimi nam res naklonjeni. 14 krat so zaigrali Smithovo himno Združenih držav ameriških, petkrat nemško poveličujočo in borbeno »Nemčija čez vse ...« Himna malega severnega naroda Finske se je poleg prvih največkrat oglasila in v mogočni skledi stadiona_ pela slavo borbenim in vztrajnim sinovom deželice Suomi. — Deželi vzhajajočega sonca je tudi veljal že v lahkoatletskem tednu dvakraten pozdrav — celo v maratonu, najtežji športni borbi, ki ji veljajo največje lovorike. Zanimiv je kratek pregled lahkoatletskega tedna v posameznih točkah. Teki od 100 m do vključno 800 m so absolutno domena USA, od 3000 do 10.000 m enako Finske in je le v maratonu letos prekinila vrsto Japonska. Zapreke in vse štafete je zopet gladko »nesla« USA, enako vse skoke, razen tro-skoka, kjer že leta in leta gospodarijo le Japonci — oni mali skakači,, ki so vendarle na vsem svetu nenadkriljivi. V metih je Nemčija krepko uveljavila svojo svojo premoč pri moških in ženskah. Torej štirje so si v glavnem razdelili vse možne zlate kolajne v lahki atle-itki: USA sprint in skoki, Finskn dolge proge, Nemci mete in Japonci — delno svoje skoke delno finske običajne lavorike na dolgih progoh Drugim so stale ie še srebrne in bronaste '---lajn« — ali le točke — ali pa nič, ker jc ci ko-eneea Danes bo v Berlina Danes bo v Berlinu zadnji dan tekmovanj, ker je že jutri 16. t. m. popoldne ob 18. uri svečan in oficielen zaključek letošnjih 11. olimpijskih iger, ki se ga bodo udeležili vse reprezentance, v kolikor so ostale šc v Berlinu. Zaključna slav-nost je razumljivo pripravljena enako kakor otvoritvena, vendar ne bo dosegla sijaja otvoritve, kjer so nastopili skoro vsi narodi, četudi z okrnjenim številom svojih zastopnikov. Zanimanje tisočev gledalcev bo le še danes osredotočeno na finalne borbe v plavanju na 200 m prsno in 1500 m prosfo ter 400 m prosto za dame. Danes se tudi odloči, katere so najboljše skakalke v vodo s sloipa. Finalna tekmovanja bodo poleg plavanja še v vseh ostalih panogah, katere so Veslači so vendarle prinesli točko Naša dvojka je prišla v linale in bila zadnja Griinau, 14. avgusta. Ob 3. popoldne so se nadaljevala veslanja v Griinau. V sedmih disciplinah je nastopilo po 6 čolnov, ki so si pridobili pravico na končno tekmovanje. Od vseh narodnosti ima samo Nemčija v vsaki disciplini svoj čoln. Švedska jih ima 6, Danska 4, Finska, Madjarska, Amerika, Anglija in Italija po 3, Poljska in Avstrija po 2, Jugoslavija in Kanada pa po enega. Dvojka s krmarjem. V tej disciplini se jc pre-rila v finale tudi ekipa splitskega »Gusarja« z veslačema Mrtuljakom in Fabrisom ter krmarjem Grubišičein. Vendar so bili naši veslači od začetka do konca na zadnjem mestu. 1. Nemčija 8:39, 2. Italija 8:49.7, 3. Francija 8:50.4, 4. Danska 8:55.8, 5. Švica 9:10.9, 6. Jugoslavija 9:19.4. Izid veslaške tekme dvojcev brez krmarja: 1. Nemčija 8.16.4, 2. Danska 8.19.2, 3. Argentina 8.23.0, 4. Madjarska 8.25.7, 5. Švica 8.33.0, 6. Poljska 8.41.9. Izid veslaške tekme četvercev s krmarjem: 1. Nemčija 7.16.2, 2. Švica 7.24.3, 3. Francija 7 33.3, 4. Nizozemska 7.34.7, 5. Madjarska 7.37.6, 6. Danska 7.40.0. Finale četvercev brez krmarja se je končal takole: 1. Nemčija 7.01.8, 2. Anglija 7.06.5, 3. Švica 7.10.6, 4. Italija 7.12.4, 5. Avstrija 7.20.5, 6. Danska 7.26.3. Tekmovalci so se pognali s starta s strašnim tempom. Kmalu je začela prodirati Nemčija in je po 600 m vodila za eno dolžino pred Anglijo in Švico. Angleži preidejo v napad. Pri tisoč metrih je vrstni red tale: Nemčija, Anglija, Italija, Švica, Sabljanfe Berlin, 14. avgusta, b. Danes so se pričele tu tekmovanja v sabljanju. Od Jugoslovanov so nastopili trije tekmovalci in sicer v četrti skupini Tretinjak, v osmi Pinterič in v deveti Radovič. Nobenemu od njih se pa ni posrečilo, da bi se priboril do drugega kola tekmovanja. Najboljše je bil od njih Pinterič, ki si je edini zapisal eno zmago in sicer nad Švicarjem Tindalom s 5:4, izgubil pa je Bolgaru Vasilijevu s 4:5, Avstrijcem Rodrigue-zom z 2:5, Italijanom Binta z 1:5, Argentincem Merlo z 2:5, Nizozemcem van Vieringom z 2:5. Tretinjak je izgubil s Švicarjem Stockerjem s 3:5, Roynalo (Madjarska) z 2:5, Grkom Monolesosom z 2:5, Avstrijcem Sudritho 2:5, Britancem Harijem 2:5 in Romuncem Satmaryo s 3:5, Radovič je v svoji skupini izgubil proti Aleksandru (Brazilija) s 3:5, Amerikancem Brooderom z 2:5, Poljakom Dobrovoljskim s 3:5, Angležem Trigerjem s 4:5, Avstrijcem Matzmannom z 2:5, z italijanskim svetovnim prvakom Marca z 2:5. S temi rezultati so danes naši sabljači zaključili svojo karijero na berlinski olimpijadi. Plavanje Skakanje moških s stolpa Ob 8 .to se pričeli danes obvezni skoki moških s stolpa. Pni njih je nastopil tudi naš Ziherl, ki ni specialist za skakanje s stolpa, vendar pa je izkoristil to priliko, da se tudi tukaj poizkusi z najboljšimi skakači. Ni pa dosegel bogve kakšnega uspeha, saj takega ne, kakor prej v skokih z deske. Jutri bodo poljubni skoki, pri katerih bo Ziherl gotovo pokazal več kakor danes. Do sedaj vodijo: Weyne (Amerika) 46.65, Weiss (Nemčija) 46.09, Storok (Nemčija), 44.53, Rood (Amerika), 44.03, Shi-bahara (Japonska) 43.49, Kurtz (Anglija) 41.71, Sie-bann (Nemčija) 41.33. 2e iz tega se vidi, da imajo monopol v tej panogi Američani in Nemci ter 1 Japonec. Polfinale 400 metrov prosto dame: Za finale sta se plasirali po dve Nizozemki, Danki, Američanki, po ena Japonka in Brazilijanka. Štiri tekmovalke so doma izven Evrope, štiri pa so Evropejke. Rezultati so bili: I. Skupina: 1. Mastenbroek (Nizozemska (5:40.4, 2. Winghard (USA) 5:42.2, 3. Frederiksen (Danska) 5:42.5, 4. Wagner (Nizozemska) 5:45.9. Peta je bila Čehoslovakinja Šramel s časom 5:46, ki pa izpade. II. Skupina: 1. Huegger (Danska) 5:33.7; 2. 15 letna Brazilijanka Coulinho 5:42.3; 3. Japonka Koyima 5:43.5; 4. Tely (USA) 5:45.9. Polfinale 1500 metrov prosto: Tekmovalo se je v dveh skuj>inah. Izidi: I. ksupina: 1. Japonec Tarada 19:48.6, 2. Američan Flanagar, 19:59.4, 3. Anglež Leivers 20:10, 4. Američan Christy 20:25.8. II. skupina: 1. Američan Medica 19:42.8, 2. Japonec Ishiharada 19:53.9, 3. Jaj>onec Uto 19:55.6, 4. Arenot (Nemčija) 19:56.1 (nov nemški rekord). Polfinale 200 metrov prsno: I. skupina: 1. Japonec Kojike 2:40.5, kar predstavlja za 4.4 sek. zboljšan olimpijski rekord istega tekmovalca, 2. Nemec Balke 2:45.4, 3. Japonec Itoh 2:45.5, 4. Američan Kaye 2:49. II. skupina: 1. Japonec Hamuro 2:43.4, 2. Hig-gin (USA) 2:44, 3. Nemec Sietas 2:44.8, 4. Filipi-nec Usefonso 2:46.6. Prvi trije tekmovalci so vsi plavali pod dosedanjim olimpijskim rekordom. 10 METROV HRBTNO FINALE: Svetovni rekorder Kiefer (USA), ki je lan- irajale z manjšimi presledki ves čas iger. Tako se igra danes zadnja nogometna tekma. Enako bo v boksu in sabljanju tudi že danes odločeno, kdo so najboljši tekmovalci. Za zaključek bosta zasedali še mednarodni zvezi za plavanje in Zveza športnih zvez, jutri zvečer ob 21. pa bo v nemški dvorani slavje, ki ga vsem udeležencem prireja glavni vodja nemškega športa von Tschammer und Osten. Avstrija, Danska. Angleži se oddaljujejo od Švicarjev, Italija, Avstrija in Danska zaostanejo. Pred tribunami ee Angleži zopet približajo Nemcem, vendar zmagajo ti z eno dolžino. Finale skullov: 1. Nemčija 8.21.5, 2. Avstrija 8.25.8, 3. USA 8.28, 4. Kanada 8.35, 5. Švica 8.38.9, 6. Argentina 8.57.5. Izidi v dvojki s krmarjem so naslednji: I. Nemčija 8:16,1, 2, Danska 8:19,2, 3. Argentina 8:23. Slede še Madjarska, Švica, Poljska. Izidi v skiffu: 1. Schaffer (Nemčija) 8:21,5. 2. Hasenohrel (Avstrija) 8:25,8. 3. Barrovv (USA) 8.28. 4. Campbell (Kanada) 8:30. 5. Rufli (Švica). 6. Gior-gio (Argentina). Dnuble scull: Tu se je danes popoldne prvič zgodilo, da je morala Nemčija prepustiti zlato medaljo drugi narodnosti: 1. Anglija 7:20.8, 2. Nemčija 7:26.2, 3. Poljska 7:36.4, 4. Francija 7:42.3, 5. Amerik? 7:44.8, 6. Avstralija 7:45. Osmcrec: Silno napeto je bilo zlasti tekmovanje v zadnji točki sporeda, to je v osmercu. Tudi tu se je morala Nemčija zadovoljiti le z bronasto kolajno. 1. Amerika 6:22 5, 2. Italija 6:26, 3. Neničija 6:26.4 (zaostala jx> trdi borbi šele v zadnjih metrih), 4. Anglija 6:30.1 (ki je v enako trdi borbi pred ciljem pustila Madžarsko za seboj le za dve dese-tinki sekunde, Švica pa je bila s 6:35.8 zadnja. Amerika bi lahko zmagala še z lepšim uspehom, četudi je imela nadvse zanimivo taktiko pri veslanju, ker je šele v poslednjem delu proge z mogočnim končnim naporom osvojila zlato kolajno. sko leto postavil svoj rekord z 1:04.9, je danes v finalu sigurno zmagal z odličnim časom 1:05.9 in s tem precej zboljšal dosedanji olimpijski rekord rojaka Kojaca (1:08.2). Tudi drugi, Holan-dec van de Weghe je z 1:07.7 plaval pod dosedanjim olimpiiskim rekordom. 3. Japonec Kyioka-va 1:08.4, 4. Američan Grysdal 1:09.4, 5. Japonec Yosltida 1:09.7, 6. Japonec Koyima 1:10.4. 4 krat 100 metrov prosto ženske. 1. Nizozemska 4:36, 2. Nemčija 4:36.8, 3. Amerika 4:40.2, 4. in 5. v mrtvem teku Madjarska in Kanada s 4:48.6, 6. Anglija 4:50.1. Zmagovalka Nizozemska in Nemčija sta dosedanji rekord Amerike (4:38) zboljšalL WATERPOLO: Holandska je zmagala nad Švedsko s 4 : 3, Avstrija : Britanija 3 : 3. Holandska ima 5 točk, Avstrija 3, Švedska 2, Velika Britanija 2. Score zadnjih dveh znaša: Švedska 8 : 8, Britanija 9:11. Domači spori Mednarodna tekma v Domžalah SK »Disk« v Domžalah proslavi v dneh 15. in 16. t. m. 15-letnico svojega obstoja, združeno s športnim dnevom. Spored bo gotovo zadovoljil vsakogar. Na praznik 15. t. m. ob 9 dopoldne bo propagandni lahkoatletski miting z nadaljevanjem ob 13.45 popoldne. Pravico nastopa ima vsakdo. Ob 14.30 igra rezerva »Diska« proti SK Zalogu, ob 16 pa se vrši mednarodna tekma med SK »Austria« iz Celovca in SK »Disk L«. Po tekmi bo športna zabava na vrtu gostilne Miiler. V nedeljo, 16. t. m. pa bo nogmclni brzo-turnir, na katerem sodelujejo poleg domačega kluba še SK »Austria«, SK »Grafika«, in SK »Domžale«. Za ta turnir vlada v vsem okraju že sedaj veliko zanimanje. To bo največja manifestacija šporine misli v Domžalah sploh. Zato 15. in 16. t. m. vsi športniki v Domžale. SK Drava v Pluju priredi na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 0. septembra 1936 »krnimo z moto-kluboin •Pohorje« v Mariboru molociiklistfcčno dirko na progi Sv. Urban-Ptuj. Proga jc dolga 0 kun s ciljem na Ljutomerski cesti v Ptuju (gostilna Zilavec). Prijavo sprejema tajnik SK Drave g. Špait do 3. septembra l. 1. Prijavukia znaša 15 dia. Za prvenstvene vožnje lopa darila. ASK Primorje. — centralni odbor. Seja celoSenipne-crn odbora v ponedeljek 17. t. m. ob 20.30 v kavarni! Zvezda. Vabljeni vsi na£elui'ki sekcij. — Predsedstvo. J0ra ni težka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik »SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — z malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da sc je dunes ob šestih zvečer za vedno poslovil, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, gospod Alojzij Večaj posestnik in bivši sodni izvedenec tovarne peči. Pogreb dragega nam pokojnika bo iz hiše žalosti, Cesta na Loko 18, v nedeljo, dne 16. avgusta ob pol 3 pop. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. avgusta 1936. Žalujoča hči MARIJA in ostalo sorodstvo. Ubogi kmet v šmarskem okraju Šmarje, 9. avgusta. Okraj Šmarje pri Jelšah moramo prištevati med najrevnejše okraje naše banovine. Primerno redkokdaj se oglašamo v javnosti. Od časa do časa pa smo le prisiljeni svotu odkriti, kar nas-teži. zlasti letos. Ce se piše o elementarnih nezgodah, je naš okraj med prvimi, ki ga letos obiskujejo hude vremenske neprilike. Po marcu in aprilu, ko je vse obetalo zgodnjo in bogato letino, sta nastopila deževna meseca maj in junij. Mesec junij je bil za nas dokaj usodepoln. Koliko neviht in strahu smo prestali dan za dnem! Požar za požarom I Neprestano deževje je krivo, da je žito klavrno obrodilo in da bomo pridelali zelo malo fižola in krompirja. Zaradi vodnega deževja se je lotila trte peronosj>ora, ki je ninogokje vinograde docela uničila V tem letu torej odpadejo za kmeta tudi dohodki iz vinograda, ki ga pa mora vseeno obdelovati. Toča je po mnogih občinah naredila silno veliko škode, v nekaterih je dosedaj že trikrat klestila. Grozni nalivi so ugonobili nadaljnje komplekse njiv in travnikov. Poleg vsega tega nas še tlači svojevrstna nadloga. To so raznovrstni postopači, brezposelni, mladi in krepki delomržneži, cigani itd., ki pohajajo od hiše do hiše beračit ter postajajo čedalje bolj predrzni in nasilni. Videti je, kakor da bi bili organizirani. S kruhom niso več zadovoljni — tega pomečejo na cesto — z dobro jedjo in pijačo Deset narodov - en jezik Brno, 8. avgusta. Ko se je končal zabavni del mednarodnega kongresa katoliških esperantistov, se je drugi dan (6. avgusta) pričel resni del. V dvorani »Besednega« duma« je od 10 dopoldne do 16 poi)oldne trajal občni zbor IKVE (Mednarodno združenje katoliških esperantistov). G. predsednik Hielker iz Nizozemske je začel zborovanje s pozdravom »Laudata estu Jesuo Kristo«, nakar je prešel na dnevni red. G. van de Vijever, tajnik Združenja, je podal kratko tajniško in blagajniško poročilo, ki je bilo enoglasno odobreno. Malo nesoglasje je nastalo pri točki: Sprejem kluba »La suda kruzo«. Omenjeni klub je namreč zaradi nekaterih osebnih nesoglasij izstopil iz nizozemske kat. lige ter je izrazil željo, da bi se pridružil naravnost IKVE. Večina delegatov (jugosl. delegat se je vzdržal glasovanja) je glasovala proti, kar pomeni, da je IKVE sedaj izgubilo 230 članov. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Hielker iz Nizozemske, tajnik Aleš Berke iz Brna, odborniki: M. Laroche iz Francije, František Buhr iz Prage, g. Hoaken iz Anglije, Helene Fiedler iz Budimpešte in Leop. Chiba z Dunaja. Imenovani odbor se je takoj sestal k seji, kjer so se obravnavala važna vprašanja, kakor prevzem časopisa »Espero Katolika«, ki je najstarejši esperantski časopis (izhaja že 31. leto), ter izdaja letopisa. Novi tajnik je obljubil, da bo v najkrajšem času vso potrebno pripravil, tako da bo jubilejni letopis izšel meseca oktobra t. 1. Novi odbor, ki uživa simpatije vseh delegatov, bo tudi skušal mirno poravnati sjx>r med »Sudo kruzo« in »Nederlanda Katolika«. Po občnem zboru se je obravnavalo vprašanje »Kako naj esperanto služi Katoliški akciji. Na- vzoči Župniki iz Češkoslovaške, Avstrije, Italije, Kitajska in Nizozemsko so se zavzemali za to; da naj ,'sq 'Sestavi prošnja za vpeljavo esperanta v semeniščih in odpošlje škofijskim oVdinariatom vseh držav. Gdč. Dandova iz Prage pa je predlagala, da naj se izda sv. pismo v esperautu, že zaradi tega, ker protestantski esperantisti izdajajo sv. pismo brez razlage. Mi katoliški esperantisti ne smemo zaostajati. G. Golobič z Jesenic je omenil, da so današnji časi zato tako slabi, ker so katoličani preveč strpni. Vsak katoličan naj najprvo živi po sv. evangeliju in iiovsod naj brani svojo vero, tako naj tudi katoliški esperantist, poslužujoč se mednarodnega jezika, pred nekatoli-škimi esperantisti brani svojo vero pred grdimi napadi in klevetami. Končal je z besedami: »Mi katoliški esperantisti moramo preiti iz defenzive v ofenzivo in zmaga bo naša.« Ob 8 zvečer so esperantisti kluba »Trakt« priredili umetnostni večer s pestrim programom (ves program je prenašala radio postaja) pod vodstvom g. Šamla. Sodelovali so gledališki igralci: Vlasta Stolejdova, Zdenka Švabikova,- Vladimir Jedenast-nik, Andalbert Koreček, Josef Valka, Vaclav Šin-dler in K. Hanousek. Vsi ti so obenem dobri esperantisti. Se razume, da se je vse predvajalo v esperantu. Ta večer mi bo ostal nepozaben v spominu. Drugi dan (7. avgusta) so esperantisti napravili izlet v Znojmo, kjer so bili slovesno sprejeti od kanonika in župnika mesta Znojma. Nagovoril jih je v esperantskem jeziku, katerega se je naučil v kratkem času. Kongres se' je zaključil 8. avgusta. Osemdesetletnica poštenega deta Letos na Veliki šmaren praznuje v krogu svojih otrok, vnukov in pravnukov svoj 80. rojstni dan R u p e r t Andrej, po domače »Ruperlov ata«. Rodil se je 15. avgusta 1856 v Zg. Kašlju. Leta 1873. je nastopil pri takratni papirnici v Vevčah svojo službo, katero je opravljal v popolno zadovoljstvo svojih predstojnikov ! polnih 58 let, delno i kot kurjač in strojnik, j Leta 1931 je bil vpo-kojen, kar je po trudapolnem delu tudi pošteno zaslužil. Leta 1882 Se je poročil s Perdan Marijo, i ali kakor so jo imenovali »Boštjanovo Maričko«, katero pa je vsemogočni Bog že pred desetimi leti poklical k sebi. Srečnima zakoncema so se rodili 4 otroci, od katerih trije še živijo. Rupert Andrej je bil v občinskem odboru Dev. Mar. v Polju nad 19 let, kjer je neustrašeno deloval za smernice krščanske ideje in za razvoj gospodarske občine. Vsled tega ga jc jiokojni kralj odlikoval za državne zasluge. Še dandanes zasleduje politične novosti in je zvest naročnik in bralec, že nad trideset let, našega vodilnega lista »Slovenca*. Zalo kličemo »Rupertovemu alu« še mnogo let) Trbovlje Sprememba uradnih ur na občini. Radi varčevanja s kurjavo in razsvetljavo se ho zanaprej na občini uradovalo sledeče: Od 18. 10. do 31. 3. 1937 od 8—12 dopoldne in od 1—4 popoldne. V se jim mora postreči, pa še jih obsipati z denarjem I. Stvar je postala že neznosna. Poprej so trkali na vrata posamezni, zdaj se pojavljajo že v gručah. Ljudi je kar groza pred njimi. Gorje kaki ženski, ki jo najdejo samo doma, ali otrokom; od teh naravnost izsiljujejo vse mogoče reči. Nedavno so se priklatili k L. Štefanu proti večeru štirje brezposelni, med njimi dve ženski, ki so uato ponoči odgnali nekemu posestniku tele iz hleva. Ubogi kmet, dostikrat brez pare in v grenki skrbi, kako bo to leto preživil svojo družino in delavce, naj še podpira vse te ljudi I Odkod naj jemlje denar, odkod živila, ki mu bodo letos itak naglo pošla? Saj je kmečko ljudstvo dobrega srca in rado pomaga potrebnim, a ta pritisk od strani brezposelnih je zanj preveliko breme! Iz moralnega vidika moramo način, kako se brezposelni preživljajo, ostro obžalovati. Iz vrst teh ljudi se bodo rekrutirali rušilci javnega reda. Navajeni na beračenje, se bodo odvadili vsakemu resnemu delu. Merodajne kroge nujno prosimo, da našega revnega, vsestransko stiskanega kmeta rešijo nadloge, ki mu jo nalagajo brezposelni. Obenem upravičeno prosimo, da se oblastva pri javnih delih spomnijo našega siromašnega okraja in njegovo bedno stanje upoštevajo pri odmeri davka. sobotah pa od pol 8 do pol 2. V poletnem času t. j. od 1. 4. do 15. 10. od 7 do 12 dopoldne in od 3—5 popoldne. V sobotah od 7—1 nepretrgoma. Na ponedeljkovi občinski seji se je tudi sklenilo, da se bodo stranke sprejemale le v ponedeljkih, sredah in petkih cel dan, druge dneve pa le v najnujnejših slučajih. Ta sklep je bil potreben, ker je na občini toliko upravnega poslovanja, da je bila omejitev prometa s strankami nujno potrebna, če se je hotelo, da delo ne zaostane. Adaptacijska dola pri hiralnici se bližajo koncu ter bo vselitev občinskih ubožcev nekako v oktobru. Dela so se zakasnila radi pomanjkanja denarnih sredstev. V hiralnico bo sprejetih 40 re-vežev. Krajevna potreba za osnovanje gostilniške obrti, se je priznala Razberger Amaliji na Tereziji in g. Pust Ivanu v Lokah. Kmetsko predavanje. Kmetijska podružnica v Trbovljah vabi svoje člane kakor tudi druge, ki se zanimajo za kmetijstvo, na predavanje »Kako se napravi dober sadjevec«. Predavanje bo v nedeljo, dne 16. avgusta po prvi sv. maši v šoli v Trbovljah. Predava okr. kmetijski referent iz Laškega. Tombola v Kleku. Marljivi gasilci v Kleku priredijo v nedeljo popoldan gasilsko tombolo, h kateri se vsi bližnji in daljni uljudno vabijo. Glavnih dobitkov je 10, med katerimi je težek, pitan vol. ZAHVALA. — Vsem, ki ste našemu predobremu stricu, gospodu MATEVŽU BOLE v življenju bili dobri, ga ob smrti spremili na njegovi zadnji poti in s pesmijo počastila njegov spomin, se najlepše zahvaljujemo. Posebno velja naša zahvala rodbinama Hauptman in Vodopivec. Vsem Bog povrnil Žalujoči ostali. NAŠI TELOVADNI ČEVLJI ao na|lft4)i, naj trpežne] Si in najboil udobni čevlji za telovadbo kakor tudi za vse vrste lahke atletike ln Športa. Prilegajo se tesno po nogi tako, da se flh na nogi sploh ne občuti. Neobhodno potrebne vsakemu Sportlstu, telodvadcu ln Šolski deci. Od št. 30-35 2^05 -00 Večja partija pivskih Kletnih sodov zelo prikladni za predelavo v VINSKE se ugodno proda. Ponudbe na A oma Company d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2/1 U r - i . ' i.S' . m ■•> " ■ , ■ • Inserirajte v „Slovencu" Nečkasto prešo (Mulden-Presse) Džiger, tkalske stroje (revolver in hubkasten) kupim proti gotovini. Ponudbe z natančnim popisi.m. katerega lela so izdelani, na „T K A N I N A", Beograd, poštni predal 200- OTVORITEV GOSTILNE Prevzela sva na novo preurejeno staroznano gostilno pri ..Kočarju" Celovška cesta št. 66 Točila bova naiboliša štajerska in dolenjska vina in postregla z gorkimi in mrzlimi jedili vsak čas. I Za obiske se priporočata AntOII in Mafija RCJC Tinček in Tonček v Atlantidi i31. Nočni počitek. IfSilOLSTNS TLAK za trgovske lokale, šole, bolnice itd., zn kuhinje, kopalnice le edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga LJUBLJANA. Tyrševa 36 b. Tet. 27-16 Dečki so se utaborili ne daleč od muzeja. , >>Ali bi lahko dobili kaj za pod zob?« je Cip pobaral mlado žensko. »Lačni smo.« »Popelji svoja dva gosta k potoku in nalovi jima rib, pa boste imeli imenitno večerjo!« je odgovorila ženska. \.y,r,g»t 0V f.e/u hlj,, JtlX - Cip je nalovil rib. da so jih imeli več ko dovolj. Spekli so jih in pojedli, potem pa je Cip velel: »Zdaj pa spati Zjutraj bomo morali zgodaj vstati, če si bomo hoteli ogledati ves muzej.« Opozarjamo na MALI OGLASNIK v našem rlnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki pril ki JESENSKI LIPSKI SEJEM 1936 od 30. avgusta do 3. septembra 60% popusta na nemških državnih železnicah ; po železnicah drugih držav znatne olajšave. Vse informacije daje: Častni zastopnik Ing. G. TONNIES - Ljubljana. TyrJeva c. 33. Telefon 2762, in Zvanični biro La pciškog Sajma, Beograd. Knez Mihajlova 33 Zahvala Tz srca se zahvaljujemo vsem, ki so našo ljubljeno soprogo, sestro in teto, gospo Ivanko Velkavrh pokropili in zanjo molili. Zahvalo vsem, ki so darovali cvetja in vsem. ki so jo sjiremili na zadnji poti. ji poli, govorili v slovo. Posebno zahvalo g. dr. Fr. Pucu. za njegovo požrlvovulno pomoč v času njene bolezni. Bog plačaj vsakemu, ki je rajnki v življenju ali smrfi storil dobro delo in vsem, ki so nam ostalim pri usodnem udarcu bili požrtvovalno ob sfrani. Sv. maše so bodo bralo v farni cerkvi na Brezovici. Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženltovanjskl oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« iliižbodobe Kravarja Iti zna dobro mol v,ti — b p r ej m o Prosok-dvor, Bresternica pri Mariboru. Zastopnike za prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd. iščemo. »Persons«. Ljubljana, poštni predal 307. (b) Kmečko dekle Slovenko, ISčo rodbina bančnega ravnatelja s soprogo in 11 letnim otrokom v Novem Sadu za kuharico. Dekleta z gospodinjskim tečajem v Starosti 18—25 let imajo prednost. Samo pošteno deklo z znanjem kuhanja vsaj priprostih jedi pride v poštev. Ponudbe, po možnosti s sliko, je poslati upravi »Slovenca« do 19. avgusta pod šifro »Kuharica« St. 11.675. Kuharica dobra, samostojna, dobi stalno službo v Dalmaciji. Pisati na naslov: Gostilna ».Ljubljana«, šibenik (na obali). — Istotam se sprejme pridna služkinja, močna in zdrava. (b) Prodajalko za konfekcijo, dobro izurjeno, visoke postave — sprejmem. Ponudbe na »Grand Magazin Confek-tion«, Maribor. (b) Viničarja s 5 delovnimi močmi — sprejmem s 1. novembrom 1936. Leopold Gusel, Koroška c., Maribor, (b) Prešivalko egornjih delov (štepari-co) sprejme takoj Šolar Franc, čevljarstvo, Zg. Duplje, p. Križe na Gorenjskem. (b) Deklo-gospodinjo vajeno tudi kmetskega deta, sprejmem. Kunčič Jože, mizar, Podgora 6, Št. Vid nad Lj. ■ (b) Perfektna servirka pridna, vešča slovenščine in nemščine, se sprejme takoj v stalno službo. -Naslov v upravi »Slov.« št. 11.828. (b) Pletiljo veščo za nope, sprejmem takoj v stalno službo. -Celotna oskrba event. v hiši. Trata 14, St. Vid n. Lj., v bližini mizarstva Rožanec. (b) Postrežnico ki zna dobro kuhati in opravljati vsa hišna dela. sprejmem za ves dan. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.884. (b) Posredovalca za nakup prima borovega lesa Iščem. Ponudbe pod »Prima borovina« 11.849 na upravo »Slovenca«, b Dekle z dežele pošteno, k mali družini, sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« St. 11909. (b) Gospoda sprejmemo za pisarniške in zunanje posle proti fiksni plači in proviziji. Ponudbe z navedbo pred-tzobrazbe in eventuelne dosedanje zaposlitve na upravo »Slovenca« pod zn. »Stalna eksistenca« št. 11.923. (b) Mizarskega pomočnika sprejme Franc Kuhar, Vižmarje. (b) Šofer za avtobus se sprejme. — Potrebna kavcija 5000 Din. Ponudbe pod »Zanesljiv šofer« 11.979 na upravo. (b) Poštena služkinja ki hoče resno delati, je znažna, zdrava, se sprejme k mestni družini za vsa ženska gospodinjska dela po možnosti kuho. Naslov upravi »Slovenca« pod St. 11973. (b) Dobrega kurjača ki je izučen klučavničar-stva sprejme Mizarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Hrenova ul. 8. (b) Šteparico Kmečko dekle staro 14—16 let, sc sprejme v pomoč gospodinji. D. M. v Polju 35. (b) čevljarji, pozor! Iščem 10 čevljarskih pomočnikov. Kristane, Votlo pri Kranju. (b) Mesarskega pomočnika do 25 let starega, takoj sprejme Marija Sfillgol, gostilna in mesarija, St. Ilj v Slov. goricah, (b) Kuharica samostojna, se sprejme 1 septembra v večje gospodinjstvo. Naslov v vseli poslovalnicah »Slovenca« pod št. 11.837. (b) Čevljarskega pomočnika za mešana dela iščem. -Anton Zupan. Jesenice. Kralja Petra c. 12. (b) Občinski delovodja se sprejme s 1. septembrom v občini Sedlarjevo. Predpogoj vestnost ter zmožnost. Za vso nadalj ne informacije se je obrnit! na upravo občine. za čevljarsko obrt takoj sprejmem. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Pridna 11943.« (b) Večja restavracija v Sloveniji išče za 1. IX. strokovno izobraženega plačilnega natakarja s kavcijo; natakarice ser-vlrke (mlade moči), strokovno izobražene, služkinje za kuho in hotelsko perico. Pogoji: pridnost, poštenost in delavnost. Mesto stalno. Prošnje s sliko jo nasloviti na upr. »Slovenca« Maribor, pod »Spodnještajerska restavracija 11963«. b Zlatarskega pomočnika mladega za specijalna zlatarska deta sprejmem. Sombor. (b) Otroška vrtnarica ne premlada, z letnimi spričevali, rim. kat. vere. se sprejme k 5 letnemu fantku na deželo in sicer takoj. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na upr. »Slov.« pod »Ljubiteljica otrok« 11872. b Trgovski pomočnik pošten in vesten, išče službo za takoj. Dopise na. upravo »Slovenca« pod »Skromna plača« 11.711. Pošteno dekle vajeno kuhanja in vseh gospodinjskih del, želi službe k manjši krščanski družini ali k samostojnemu gospodu ali gospo. — Ponudbe upravi »Slovenca«, Maribor, pod šifro »Verna« št. 11.692. (a) Deček 16 let star, s svojim kolesom, prosi mesto sluge ali raznašalca. Naslov v upravi »Slovenca« 11.754. 1000 Din dam tistemu, ki mi preskrbi stalno službo v tovarni, skladišču ali kaj stičnega. Nastopim takoj ali pozneje. — Naslov v upravi »Slovenca« 11.760 Ženska moč starejša, trgovsko izobra žena, poštena in zanesljiva, iščo mesta kjerkoli. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod »Sprejmem vso« št. 11.774. Močen zdrav fant kmetskl. 18 let star, ka teri bo dovršil letos z dobrim uspehom kmetijsko šolo v St. Jurju, Išče s 1. septembrom primerno službo. Prime za vsako delo. Ima veselje tudi do sadjarstva. - Posreduje: Vostner Matko v Slovenj-gradcu. (a) Samostojna kuharica poštena, pridna ln zanesljiva, vajena boljše hišo, z letnimi spričevali, išče stalno službo, kjerkoli. -Ponudbo pod »Resna« št. 11.829 na upravo. (a) Manufakturist s 13 letno prakso, pošten, agilen prodajalec, aran-žer, star 29 let, samski, vošč sloveli, in . nemškega jezika, z dobrimi referencami, želi premeniti mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izurjen manufakturist« 11.889. (a 1000 Din dobi dotični, kdor preskrbi 38-letnemu primerno pisarniško službo v industrijskem podjetju ali trgovini. - Sprejme tudi mesto skladiščnika, hotelskega vratarja ali slično. V treh službah je deloval 18 let kot knjigovodja odnosno poslovodja pri veletrgovini z žitom, moko in deželnimi pridelki, sodeloval medtem 8 let v lesni Strnjd. Vešč slov., srbohrvaščine in nemščine, na razpolago prvovrstna Izpričevala. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno« 11.836. (a) Služkinja vajena vsega gospodinjstva, išče službo pri manjši družini za september. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.864. a Trgovska pomočnica mešane stroke, 18 let stara, išče službo v mestu ali na deželi. - Najrajši z vso oskrbo. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 11.922. (a) Dekle srednjih let, "ča nekaj kuhe ter gospodinjstva, išče službo za takoj, najrajši v mestu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.976. (a) Pek z obrtno pravico, samski, podjeten in zanesljiv išče mesto kot poslovodja ali skupni delavec. Ponudbe pod »Dober pek« na podružnico »Slovenca« v Celju. (a) Želim mesto pri dobri krščanski družini. Stara sem 42 let in znam opravljati vsa hišna dela. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje. (a) Iščem službo skladiščnika, oskrbnika. -Kot dolgoletni uradnik sem zmožen slovenskega, srbohrvaškega in deloma nemškega jezika ter strojepisja. Položim kavcijo v znesku 10.000 Din ter dam nagrado dotičnemu, ki mi preskrbi stalno mesto 1000 Din. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Takoj 11913«. (a) Kuharica išče službo za 1. oktober. Gre za vse, tudi na Su-šak. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra in varčna« št. 11.804. (a) Konjar-kočijaž mlajši, vajen vseh domačih del, išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.776. Postrežnica! Pridno dekle, vešče vseh gospodinjskih del, meščanske kuhe, išče zaposlitve med pol 10 in 14 uro. Za plačilo zadosten obed in malenkostna denarna nagrada. Vprašati : Dr. Eberl, Breg 20/111.. med 9 ln 10 uro. (a) Samostojna gospodinja z večletnimi • spričevali Iščo službo v župnišču. Vajena tudi poljskega dela in živine. Naslov v upravi »Slovenca« 11.778. mm\ Dva vajenca za torbarsko obrt sprej mcm. Tovarna Zorn. Le podvorska 27, Ljubljana VII. (v) Vajenko sprejme modtsttnja. Salon »La Femme Chic«, šelen-burgova 6, I. nad. (v) Vajenca za trgovino sprejmem. - Naslov pove uprava. »Slovenca« pod št. 11.825. (v) Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem za špecerijsko trgovino. Viktor Sober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 4. (v) Dekle poštenih, kršč., kmetsklh staršev, z dvema razredoma mešč. šole (s prav dobrim uspehom), se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom, najrajši kje na deželi. - Babnik Roza, Breg št. 1, p. Komenda. (v) Mladega hlapca pridnega tn poštenega, sprejmem za lesno skladišče. — žaga Andlovic, Škofljica. (v) Tapetniškega vajenca pridnega in poštenega takoj sprejmem. Bernard Maks, tapetnik, Kranj, v Dijakinjam boljših rodbin nudimo prvovrstno oskrbo. Nova vila, kopalnica, park. skrbno nadzorstvo. Pišite: Krištof D., Ljubljana. Povšetova 4 a. (D) Dva dijaka nižješolca, sprejmem na hrano in stanovanje. — Vprašati pri: J. Kreft, Ptuj, Kapucinska cesta 1. Dva dijaka sprejmemo v popolno, o-skrbo. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru, št. 1196. (D) Dva mlajša dijaka sprejmem v dobro oskrbo proti nizki ceni. Vezjak, Maribor, Splavarska 6. Štirje dijaki se sprejmejo v popolno oskrbo v Novem mestu. -Ponudbe pod »Pomoč pri učenju« 11.873 na upravo »Slovenca«. (D) Dva dijaka sprejmem v solnčno sobo v bližini meščanske šole in III. realne gimnazije, z vso oskrbo po zmerni coni. Vrt, kopalnica na razpolago. - Naslov pove »Slovenca« pod 11.869. D Dijaka najrajši prvošolca, sprejmem v vso oskrbo blizu bežigrajske gimnazije. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.865. (D) Dva mlajša dijaka (-inji) sprejmem z vso oskrbo po zmerni ceni - vestno nadzorstvo. Gosposka ul. 10, I. nadstropje. (D) Dva dijaka - nižješolca sprejmem na stanovanje in hrano — Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Ljubljana« št. 11899. (D) Dijakinjo sprejmem na stanovanje z vso oskrbo ln poučevanjem. Pisati ali vprašati: Trafika Dolar, Tyrševa cesta 12. (D) Siromašen, dijak sedmošolec, Išče pri dobri katoliški družini hrano In stanovanje za In-štrukcije. Išče tudi tn-štrukcijo za hrano ali pa za stanovanje. Pripravljen je pomagati tudi pri drugih opravilih. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11892. (D) 2-3 dijake sprejmem z vso oskrbo. Strogo nadzorstvo. Florl-janska ulica 9-1. (D) 3-4 dijake ali gospode sprejmem na stanovanje, lvern, Celovška 43. (D) Gimnazijko-nižješolko iz dobre, krščanske hiše, sprejme majhna družina v odlično oskrbo in vzgojo. Kopalnica, klavir. — Pomoč pri študiju. Na željo nemška ali francoska konverzaclja. Neposredna bližina klas. gimnazije. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra deklica« 11.934. (D) Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo. Na razpolago tudi kopalnica. Nasproti učiteljišča! Ussar, Maribor, Trubarjeva 9. (D) IŠČEJO: Stanovanje 2 ali 3 sobno, iščem za takoj ali september. Ponudbe pod »Zračno 3« na upravo »Slov.« 11861. Enosobno stanovanje iščem v Trnovem ali na Mirju. Ponudbe pod »Poštena družina« na upravo »Slovenca« št. 11853. ODDAJO: Stanovanje v vili 4 sobe, pritikline, vrt — oddam za november. Pru-le, Janežičeva 11. Ogledati od 3—4 pop. (čl Enosobno stanovanje s pritiklinami oddam. — Podrožnik, Večna pot 9 Stanovanje v viti v Kosezah, celo prvo nadstropje, 5 park. sob, pritikline, 2 balkona, oddam takoj. — Naslov: Streltška 26. (č) Štirisobno stanovanje oddam s 1. novembrom. Pleteršnikova 30, Bežigrad. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, predsobo in pritlkllnami se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.827. (č) Stanovanje soba in kuhinja, se odda. Gunclje št. 24. (č) Trisobno stanovanje se odda. Lončarska steza št. 5. (č) Enosobno stanovanje oddam. Savlje 79, p. Je-žica. — 11905. (č) Enosobno stanovanje pritlično - s pritiklinami, oddam takoj ali z oktobrom. Orlova ulica št. 21. Trisobno stanovanje lepo, soba za služkinjo in ostale pritikline, za takoj, se odda. Sv. Jakoba trg 8-11. («) Lepo samsko stanovanje s kopalnico in ostalim komfortom, v novi hiši oddam. Ponudbe upravi pod »Mirna oseba« 11.975. Dvosobno stanovanje sončno, 6 pritiklin, oddamo za november Dvorža-kova 3. Cena 700 Din. -Vprašati pri hišniku, (č) Stanovanje v vili tri sobe, kuhinja, veranda, lepa sončna lega ob Dravi se odda. Koroška c. 99, Maribor. (č) I r-BTA. jaaBBnBB^ggi I IŠČEJO: Trgovino meš. blaga dobroldočo, vzamem v najem v večjem industrijskem kraju ali mestu. V poštev pridejo v prvi vrsti trgovske hiše, ki se oddajo vsled starosti ali smrti, pozneje eventuelno prodajo, ker sem tudi za to interesent. Samo odgovarjajoče ponudbe pridejo v poštev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Podjeten trgovec« št. 11.785. (n) Gostilno prevzamem v najem ali na račun. Naslov v upravi »Slovenca« pod 11.841. Nagrado dobi kdor preskrbi vdovi dobroldočo trafiko ali vlnotoč, najrajši v Mariboru aH Celju. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vdova« št. 11.808. (n) Ključavničarsko delavnico s skladiščeni, iščem za takoj. Naslov, velikost in ceno na upravo »Slov.« pod »Skladišče« št. 11902. ODDAJO: Mesarijo dobro vpeljano, z obrtom ali brez, oddam po nizki cent takoj zaradi odpotovanja. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »V najem« št. 11.881. (n) Trgovino z mešan, blagom z vsem trgov, inventarjem, brez blaga oddani pod ugodnimi pogoji v najem s 1. septembrom. Lokal se nahaja v cetrun prometnega kraja, v neposredni bližini farne cerkve. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Prometna trgovina« it. 11.838. (n) Lokal za trgovino ali obrt, se odda. Rimska c. 3. (n) Dvoriščni lokali za obrtnike, pisarne ali skladišče, oddam. Naslov »Hotel Balkan«, Sv. Petra cesta 25. (n) Lep lokal za špecerijo ali buffet in pritlično stanovanje se skupno odda ob Tyrševi cesti. Poizve se Vošnja-kova ulica 6. (n) Mlekarno dobro vpeljano, pripravno za kuharico oddani s koncesijo in stanovanjem —- zaradi prevzema drugega obrata. Ponudbe na upravo pod »September« št. 11938. (n) Dijake in dijakinje sprejmem. Nudim dobro domačo prehrano tn skrbno nadzorstvo pri učenju Schoss, Ljubljana VII — Zibertova 30. (s) Opremljeno sobo poseben vhod, elektrika, parket, oddam. Friškovee št. 6. (s) Lepo sobo čisto, mirno, parket, s posebnim vhodom 6trogo separatna souporaba kopalnice, oddam takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11854. (č) Sobo prazno ali opremljeno -oddam. Jež. Staretova 31. Svetlo sobo zračno, poseben vhod, pripravno za obrtnika, se takoj odda. - Bohoričeva ulica 9. (s) Prazno sobo separirano, takoj oddam boljši osebi. Slapničarje-va 7, Moste. (s) Prazno sobo oddam. Vič 152, Cesta na Brdo. (s) ( Pohištvo 7 spalnic I 1 jedilnico, Iz orehove korenine, kanadske breze ln afriške hruške, vse vezano, prodam, tudi trgovcu, — Jože Kunčič, mizar, Podgora 6. St. Vid nad Ljubljano. (š) Novo spalnico moderno, ln kuhinjsko opravo po nizki ceni prodam. Sprejemajo se naročila I11 popravila. Mizarstvo Jos. Velkavrh, Krakovska ulica 7, Ljubljana. (š) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10. (d) Hranilne vloge vseh hranilnic ln posojilnic vnovčulem po najvišti ceni n proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore LJUBLJANA, Gledališka 12. Telefon štev. 38-10. Priložite znamke. Bančno kom. zavod MARIBOR, Aleksandrova št. 40, najbolje vnovčuje terjatve pri vseh denar nih zavodih. Za odgovoi 3 Din v znamkah. Tvrdka A. & E, Skaberne LJUBLJANA. Javlja, da jemlje do preklica v ra čun zopet hranilne knjižice Mestne hranilnice, LJud ske posojilnice. Ureditev dolgov potom sodnih in izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseb drugih trgovsko - obrtnih poslih Strokovne knjigovodske reviziie. sestava in apro-bacija bilanc Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranie istih Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesiionirana komerciialna pisarna' Lojze Zaje, Liubliana, Gledališka ul. 7. Telefon 38-18. Vseh denarnih zavodov in vrednoftne papirje vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Alojzij P I a n i n š e k , Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 i salon Rozman Dvorni trg 3, izdeluje DAMSKE KROJE PO MERI iz najnovejših žurnalov. Istotam poučujemo tudi KROJNO RISANJE. Specijalna mehanična za popravila avtomobilov, motornih koles in vsa v to stroko spadajoča dela J. KRALJIC, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13. Tel. 25-35. Tel. 25-35. Specijalni oddelek za popravila DUssel - motorjev. Hišne mline najnovejših sistemov, s tresočimi siti, za izme-Ijavo vsakovrstnega žita, izdeluje po zelo nizkih cenah edino le tvrdka Bogoljub Hartlieb, Jesenice, Obrtniška 27 (dravska banovina) Prevzamem tudi kjnižice dobrih zavodov. (t) BREZPLAČEN POUK V IGRAN3U l' ____Sli , ME®HER01D#! pORHICE SIASBIL MARIBOR s' 102; Pianino prvovrsten, prodam ; tudi za knjižice. — Naslov V upravi »Slovenca« 11!777. Hranilno knjižico Prve Hrvatske štedionic v Celju z vlogo 24.000.— Din prodam za 12.000,— v gotovini. — Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju. (d) Poravnave plačanja dolgov posredovnnle kreditov in gotovine (tudi na vloge in vrean papirje), naloffte t:as»lJa!a, zaščitne ureditve, dnvfne na povedi ln vse druge trgovslio gospodarske nosleHvedein izvedniSK« mnenja oddaja koncesiionirana Trgovsko-gospoefersfea ' poslovalnica v LJubljani, CeBta 29. oktobra (Rimska cesta) štev. 7. Posojilo dobijo državni in samoupravni uradniki brez porokov, proti zaznambi na prejemke. — Dopise na: Poverjeništvo Gradjanske dion. štedio-ne Daruvar v LJUBLJANI, TYRSEVA C. 53. — Za odgovor 3 dinarje v znamkah. (d) Hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice v Kranju I11 članice Zadružne zveze kupim in plačam takoj v gotovini. Nakup in prodaja vseh vrst vrednostnih papirjev In delnic, vložnlh knjižic. Totom moje pisarne lahko plačate dolgove delno s hranilnimi knjižicami pri denarnih zavodih. Vse informacije dajem brezplačno In jamčim za točno Izvršitev. Agentura bančnih in kreditnih poslov Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14-1., telefon 35-10. (d) Prodam knjižici .Mostne hranilnice ljubljanske proti gotovini ca 85.000 Din in 55.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod St 11945. (d) MUŽiKA Miklošičev« c. 4 Prodaja klavirje, muzlkalične instrumente, strune, glasbtl-ne potrebščine. Popravita ln uglašule vsa glasbila slro-kovnjaško ln najceneje. Posestnik in gostilničar 1111 deželi, star 32 let, želi poročiti skromno dekle, staro od 21 do 26 let, po možnosti z gospodinjsko šolo in nekaj gotovine. Le resne ponudbe s sliko poslati upravi »Slovenca« pod »Skromna« št. 11.681. Samostojna vtlova s hišo želi poročiti upokojenca. Le resne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jesen« št. 11.715. (ž) Obrtnik vdovec, mlad, poroči gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. Resne ponudbe na podružnico »Slovenca« Celje, pod šifro »Značaj«. (ž) Gospodična čiste preteklosti, čedna, želi poznanstva v svrho žetiltve z boljšim starejšim gospodom. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Sreča M« 11.912. (ž)" Samostojna Šivilja želi resnega znanja v svrho ženitve z boljšim državnim uradnikom nad 10 let Ponudbe pod »Jesen 11 940« upravi »Slov.« igrami Angleški seterji dve dobro diesirani psict 111 več mladičev izbornih staršev naprodaj. Poizve se pri dr. F. Luckmannu, LJubljana, Gradišče 4. (j Posestva Droben oglas r Siogmtu* posestvo B hitro preda; če ie nt*gotovim denarjm pač kupca ti * kniiiico tla. Hišico s sadnim vrtom in njivo, blizu kolodvora, Virmafie št. 87, p. škof-ja Loka, produm. rolzvo sc pri M. Kumer, Zmincc 17, p. Skot. Loka. (p) Parcela D50 m', Podrožnlkom, vogalna, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11302. (p) Hiša in stavbišča ob T yrSevi cesti, ugodno za zidavo, vogalne trgovske hiše, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11303. (P) Trgovska hiša popolnoma nova, urelMia z vsora sodobnim modernim komfortom na prometnem kraju Ljubljane, se proda. Ponudbe pod: »Trgovska hiša II« na upravo Slovenca. (p) Posestvo v okolici Vldma-Krškega, z 6—30 hektarov zemljišča, kupim. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11,670. (P) 4 travnike z otavo (sladko) vred prodam. Ljubljana, Prule št. 8. (P) Hišo tik postaje Podhom, oddaljeno 15 min. od Bleda prodamo. Pripravna je za vsako obrt alt stanovanje. Ima 6 sob, 2 kuhinji, 3 kleti, vodovod in elektriko ; lepo sončno lego in razgled po deželi. Cena po dogovoru. Informacije daje Janez Govc, Zaslp-Bled, alt Janez Dornlk, Podhom 14, p. Gorje. ' Hišo z nekaj zemlje, kupim! — Cona do 20.000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slovenija« št. 11.806. Hišica zidana, solidno grajena, z velikim vrtom, ob vodi, pripravna za letovišče alt upokojenca, oddaljena od Ljubljane 12 km, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.807. Hiša dvonadstropna, z gospodarskim poslopjem in 10 ha zemljišča, pripravna za gostilno in trgovino — naprodaj v Bohinju, tik ob cesti med postajo Bohinjska Bistrica in jezerom. Evcnt. se odda tudi takoj v najem kot za gostilno in trgovino. Ponudbe na Aloma Company, d. z o. z. — Ljubljana, Aleksandrova c. 2, I. nad. Tri stavbišča pri remlzi ln šoli v Zgornji šiški proda Lotrič Anton. (P) Več parcel od 600—700 kvad. metrov v centru svetokrižlcega okraja, blizu Sv. Krištofa, ugodno naprodaj. Več se izve v pisarni dr. Kra-peža, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. (p) Veliko vilo enonadstropno, z lastnim vodovodom ter . velikim zelenjadnim in sadnim vrtom prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod venca« pod št. 11.784. (p Gozd dobro zaraščen, v Izmeri 2',Aha poceni naprodaj. Tudi na vložne knjižice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 111.784. Zaokroženo posestvo 16 oralov, ob cesti, pol ure od Rogaške Slatine, proda z inventarjem za 60.000 Din Ignac Krošcl, Sv. Plorljan, p. Rogatec. :iišo nivo. trlstanovanjsko, z velikim vrtom in drvarnico zelo poceni prodam. (Blizu postaje Pov. Mar. v Polju 97, Sorosl.) (p) Svet ob dveh prometnih cestah za dve stavbi, ugodno prodam. Naslov v upr. »Slovenca« št. 11895. Hišo novo, enonadstropno, pet- stanovanjsko, v LJublja-ni, prodam za 130.000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11.771. (p) Parcela pri Stadionu, 600 kvad. metrov, vogalna, za zidanje vilo alt trgovske hiše, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« 11.821. Gostilna s posestvom In lepim poslopjem na prometnem kraju, je takoj naprodaj. — Poizvo se pri Orešniku Francu, Polzela. (p) Posestvo v Celju hiša z gospodarskim poslopjem, 15 johov zemlje, lep sadovnjak, na krasni legi, poceni prodam. — Inlormacije pri Majetlču, trgovina, Celje, Breg. (p) Gozd prodam za knjižice Hranilnice in posojilnice v St. Vidu nad Lj. ali Zadružne zveze v Ljubljani. Rašica 17. št. Vid. (p) Enodružinsko hišico 4 sobe, kuhinja, pritikli-no, prodam za 60.000 D. Stožlce 89. (p) Dvostanovanjsko hišo viaokopritlično - v Ljubljani prodam. - Naslov v upir. »Slov.« pod št. 11860 Hiša v centru, 4 stanovanjska, pripravna tudi za kako obrt - ee ugodno proda. Ponudbe pod »Sončna lega« upravi »Slov.«, St. 11857. (p) Dvodružinska hišica se poceni proda, Ljubljana, Stožice. Poizve se v gostilni pri Urbančku. Komfortno hišo sončna 'lega, dvodružln-sko, enonadstrorpno, vrt, plin, elektrika, zelo ugodno naprodaj. - Vprašati: Prlvšek, Na-Na, Tyrševa cesta 12. (p) Hiša sredi Ljubljane na prometnem kraju s prostornim lokalom, delavnico In stanovanjem za obrt ali trgovino prodamo. - Evcnt. damo v najem lokal z dvoriščem. Naslov v upravi lista pod 11805. Posestvo z lepo zidano hišo ob železnici na štajerskem za 3S.000 Din naprodaj. Naslov v ppravt »Slovenca« pod št. 11.910. (p) Hišo sredi Ljubljano prodam za 90.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Petsobna« 11.932. p Posestvo krasno arondlrano, dobič-kanosno, takoj prodam v okolici Maribora, Ponudbe upravi »Slovecna« v Mariboru pod »Dobičlta-nosno 11962.« (p) Enodružinsko vilo v Celju poceni prodam. Naslov v podružnici »SI.« v Celju. v*nčr.v na/mani& insfrat m»»«nm»m»m»hm>' Elektromotor 580/220 volt, G—6 KW, ctt. 900 obračajev, rabljen — kupimo. Ponudbe na poštni predal 19, Kočevje, t Sachs motorji in kolesa globoko znižane cene. — Remec, Dolenjaka c. 5. ElehtromotorlK™ napetosti vedno v veliki Izbirna prodaj. Lastna dsl&vnloa za previjanje ln popravljanje dln&mov, avtodlnam, elaktro -motorjev ter vseh elektro-aparatov. — Izvršujem vse električne instalacije za razsvetljavo ln pogon. ELEKTROPODJETJE FranJoPerčlnllč Uubljana, Gosposvetska 16. Tovorni avto dobro ohranjen, 3V4 tonski, na vpojni plin, prodam radi nabave novega. Naslov v podružnici »Slovenca«, Celje. (t) Motorno kolo BSA, 250 ccm, prodam -Naslov v upravi »Blov.« pod 11906. (i) Konjsko seno zdravo, sladko, kupim. -A. Sušnik — Ljubljana, Zaloška costa. (k) Objave Med. univ. DR. IVAN GOSTIŠA primarij jav. ženske bolnišnice v pokoju OTVORI z dnem 16. avgusta 1936 privatno prakso, katero je začasno opustil zaradi prevelike davčne obremenitve itd. Ordinira od 11 do 1. Preklic! Obžalujem in,preklicujem neresničnosti, s katerimi sem oklevetal iu rušil domači mir g. MarlUzetl-ja Franca. Zahvaljujem sc za opustitev tožbe. — Jesenice, 12. avg. 1936. Avgust Stare.' (o) EEB20I Cvetlični med trčen, najfinojšl, razpošiljam netto 50 kg 600 Din. z novo ročko 660 Din, povzetje ab Borovo. Franjo Koler, diplomirani čebelar, Borovo. (1) Novi šivalni stroji od 1800 Din naprej pri Ussar, Maribor, Trubar-jova 9. (i) Kulise primerne za društvono odre poceni naprodaj. Itc-tloktantt sc naj pismeno javijo, da kulise pripravim za ogled. Hvaleč, Maribor, Smetanova 59. PREMOG »STANOVSKO« C000 kal. 350 Din, drva suha, sekana 240 Dtn za 1000 kg nudi Resman Lojze Borštnikov trg, tel. 33-50 Otomane po zelo ugodni cent proda Hotel »Orel« v Slari-boru. (1) Perzijski plašč za močnejšo damo. prvovrstne kvalitete, prodam Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redek slučaj« 11.914. (1) Pleskarji in hišni posestniki I Kor smo proti koncu sc-zije, smo znižali ccnc za 10% na vse lake in barvo Mmajllakl od 24 Din daljo Barvo od 8 Din daljo R. Hafner Ljubljana, Celovška c. 61 Tel. 35-65 Trisobno stanovanje čisto, solnčno, v centru mesta, prodani za 135.000 Dtn. Po žolji se sobe dodajo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redek slučaj« 11.915. (1) V mnoge slovenske družine prihaja „<5lOVSttCC" neprekinjeno že nad 50 let To je dokaz dvestobe do starega prijatelja zaupanja o njegovo zanesljivost. Zahtevajte „Slovenca" na ogled tudi Vi in pišite na naslov: Uprava Slovenca, Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana. Motorno kolo Puch, v odličnem stanju, prodam za 2400 Din. Va-novšek, Lastni dom 18, Celje. (f) Motorno kolo s prikolico, znamke Har-ley Davidson, malo rabljeno takoj ugodno prodam. Al. Planišek, Beethovnova 14-1, (£) Kupimo Parno Ipkomobilo rabljeno, dobro ohranjeno, v jakosti 25—30 KS, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« št. 11.69S. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah CERNE, iuvelir, Ljubljana Wolfova ulioa št. 3. Star svinec mehak, kupuje tvrdka A. Resman, k. d., Zagreb -lllca 223. (ki Cunje krojaške odrezke, stari papir, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupi vsako Arbeiter, Maribor. Dravska 15. Staro zlato, zlato zobovje ln srebrne krone kupujem po najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Vinske sode staro, do 600 1. kupim. — ICorbar, Dobrunje, llru-šica pri Ljubljani. (k) Vodno moč kupim. Ponudbo s ceno upravi »Slovenca« pod »25« št. 11.810. (1) Krompir bel ln roZa, kupim več vagonov. Ponudbe s ceno poslati na: Jakob Osar. Beograd, Falmotičeva 10 V upravi »Slovenca« dvignite sledeča pisma: Agtlen 10589 Agiinost 11323 Avto-vozač 25—10852. Brezplačno stanovanje 10530 Dober zaslužek 1122$ F — 11196 Gotovina 11710 Harmonija Hiša z gostilno Karkolt 10812 Marljiva 10785 Milica 10163 Mirna oseba 11314 Mirna oseba 11629 Mirno 11533 Moderna 11500 Modno pletenine Tlačilo s kavcijo 10892 Podjeten ln pošten 11198 Poštena 11110 Pridna in poštena 10973 Priložiti znamko 11552 Prometni kraj 11402 Resno 10031 Resno znajne Skromen 11706 Skromna gospodinja 11375 Sreča Stalno mesto 11624 Takpj 10642 Trafika 10719 Uradlnk-trgovec Vila z vrtom v Ljubljani 10410 Zamojnava Št. 400—11758 št. 11318. I Perzijsko preprogo velike vrednosti, velikost 3X2.27, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redek slučaj« štev. 11.914. (1) Kislo zelje, repa novo prvovrstno, in glave za zdarmo v sodčkih dobavlja vsako množino po brezkonkurenčni coni GUSTAV ERKLAV13C Ljubljnna-Kodeljevo, Povšctova 10, tof. 25-91. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelie, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga ca orevleke pohištva. Premog, drva, ogljo dostavlja na dom Bartol Anton, Tyršova 46. telefon 35-4«. /V Novo! Novo! F. M. Willam DaslebcnNarias der rantter lesu 587 stran! z mnogimi slikami, vezano Din 102"— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani J Gosposko sobo moderno. Iz orehove korenine, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Redek slučaj« St. 11.915. (1) M AU NOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. P 1 o o o I , Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. VINA jrvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Kolesa Večja partija prvovrstnih koles in izbira rabljenih poceni naprodaj edino ic pri »Promet« (nasproti Krlževniške ccrkve). (1) Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica St. 2 Vsakovrsten les tesan, rezan ln oblan, po naročilu, ter razno kurivo nudi po nizki ceni parna žaga Trobec, Ko zarjo-Dobrova pri Ljubljani. (1) Vkuhavajte sadjo in aočlvjo lo v VVeckovih kozarcih ki so najboljši. Dobite jih pri Jos. Jagodiču Glavni trg — CELJE — Gubčeva ulica. — Ceniki zastonj. Lepo blago po 5 in 6 Din so že dobi v Trpinovem bazarju — Maribor. Vetrtnjska ul. 16 Koroške brusnice (PREISELBEEIt) driov-no svože, razpošilja od 5 kg naprej Zechrter '»n-rik, Libcltčo, Koroško. Čevlji asa jesen ZenSKI elegantni IllOŠht močni failfOV. štrapacni OfroShl lahki golzershl po meri v garantirani kvaliteti se dobe zopet najcenejše v .Prodajal. Čevljev preje Dunajska c. 23 „Pri Pollaku" Sedaj: Koiodv.ui.il „TRHJPir" Gume 32X6 in ,34X7, še uporab ne, proda Indla — Zlrov-nik, Ljubljana. (1) Trpežno blago po 5 in 6 Din se žc dobi v trgovinah S e n č a r Mali Nedelji, Ljutomeru In Strigovi. (I) Pletilni stroj Popov 8X70 kuptin. Martin Vengust, Smlednik, k Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva ccstn 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne inlormacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Teleiooska številka 3030. Za poletje in vroče dneve! Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn brez napak, prlstnobarvni • Paket serija S« vsebina: 15—21 m prima okelordov, touringov in ceiirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje »Paket Seriia S/o« istotako 15 do 21 m za ženske pralne obleke, dečve (DirndI), v najlepših barvah, predpas niki Itd — Vsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Pa ket seriia P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina. žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter •Paket seriia P'l« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga • Neprimerno vzamem nazal in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška In ženska oblačila • Vzorci brezplačno. »Kosmos«. razpoiiljalnics ostankov, Maribor, Dvo-fakovs cesta št. 1. Koio prodam. Florijan6ka 15-1. Vrele nove in rabllene vseh velikosti dobite n&Jo«. neje pri Al. Grebene, Ljubljana Fraiakova ulica 2. »Meteor« d. z o. z. Tyrševa cesta 46 Nakup tn prodaja starega železa, kovin 1.1, d. Skladišče železniškega materijala, kot tračnice, ležajl, vozički in pragi za ozkotirno železnice, rabljene covi, Jermenica, različen uporabljiv železen materija.!. Otroške vozičke kolesa kupite ugodno pri S. REBOLJ & DRUG, Ljubljana, Gosposvetska 13 Kravo s teletom prodam. - Štrukelj Miha, Zapuže 4 —- Ljubljana. Med prvovrsten, cvetlični, ima na razpolago Anton Mll-fajt, Hupnik. Podravski Todgajcl, Slavonija. (1) Novo letošnje kislo zelje kakor tudi glavice za snrmo zopet na zalogi. Najnižje ceno, točna postrežba. — I. ORA2EM, Moate-Ljubljana. (1) šivalni stroj pogrezljlv, nemški, izdo-lek, z okroglim Colntčkom, ki štlka, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.733. (IV Volna, svila, bombaž stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje tn ročna dola po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. ln Stari trgr. Kolesa ponikljana ln pokromana zaradi pozne sezijo prodajamo po noverjotno nizkih cenah. Nova trgovina, Tyrševa 36. (i) Trgovina razglednic plotenin In modnega blaga v najstr. zagrebškem središču, dobroidoča, so takoj proda, zaradi smrti, z vso zalogo blaga in inventarjem za ca 45.000. Nizka najemnina. Sigurna eksistenca mlademu trgovcu. — Poslovalnica Pavlekovlč, Zagreb, Ilica 144. (t) -.n ., ... Vrtne stole zložljive, nove, proda Tribuč, Olinco, Tržaška c. 6, telefon 26-05. (I) Biedermeier-pohiŠtvo in druge starine ugodno naprodaj. Pojasnila dajo telefon št. 26-06. (1); Šivalne stroje malo rabljene, različnih znamk, dobite po neverjetno nizkih cenah edino-le pri »Promot«, nasproti križansko cerkve. (1) Šolske mape nudim preprodajalcem po I.60 Din. — Rcflcktante prosim ra naslove pod »Najnovojša oblika« št. II.863 na upravo. (I) Košnjo otave 7 johov travnika, prodam v nedeljo, 16. avgusta nb 10 dopoldne prt Dolgim mostu, Tržaška cesta. — Travniki tudi naprodaj. I Orehove deske popolnoma suho, 3 cm, prodani, rintar, Studenco 16, p. Polje. (I) Vsem letnim oblačilom perilu Itd., smo zntžnti ccnc do skrajnosti. Prc-skor, Sv. Petra ccsta 14. Kolo 7 din liter dalmatinsko črno vino -priporočljivo slabokrvnim toči gostilna Vlduvdanaka cesta 16. 11907 (1) Pravilna keglišča, sestavne delo Istih, montažo ln popravila po ino-zeniHkein atrokovniaku oskrbi Coferin, Ljubljana Tavčarjeva 3. - 11903 (1) za S—1« lot starega dijaka, prodam. Florijan-ska ulica 16-11. 11904 (!) Mizarji! Okovje zb stavbe In pohištvo, klej Itd., Izberete najceneje tudi na hranilno knjižice pri »Jeklo« Ljubljana, Stari »rgr. Pranje kombineia iz umetne svile je predstavljalo dosedaj problem, ker je umetna __ svila občutljiva tkanina. Ona se v pranju često skrči in menja barvo. TA PROBLEM REŠUJE čudežno sredstvo za pranje brez luga in mila, s katerim se umetna svila izborno pere. Texil pere znatno hitreje in se peni mnogo bolje, da celo v trdi vodi. TEXIL je idealno sredstvo za pranje finih tkanin brez luga in mila. Dobiva se povsod! Originalni zavojček Din 2-50 Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Mayer in drug, Zagreb Naznanjam da sem na novo O t V O r i 1 svojo ln slikarsko obrt ter se priporočam cenjenemu občinstvu. Za točno in solidno delo jamčim. VRBINC IVAN stavbeno, pohištveno pleskarstvo, lilarstvo in sobosllkarstvo Kolodvorska ulica 23 ZNIŽANE CENE Din 50"— do 55"— za stanovame, prvovrstno hrano in zdraviliške takse od 20. avgusta naprej. Prospekte pošiljamo brezplačno. HOTEL VILA LUCIJA, Aleksandrovo, otok Krk Vabilo na OBČINI ZBOR Zadruge za izvoz jajc registrovane zadruge z omejenim poroštvom Sv. Jurij pri Celju v likvidaciji. kateri se vrši dne 25. avgusta t. I. ob deveti uri v Celjskem domu v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo. 2. Razčiščenje zadeve Nikola Herendič. 3. Prodaja tovornega avtomobila. 4. Slučajnosti. _ Likvidatorji. Velč. gg. duhovnikom se priporočam v naročilo slik iz dobrega stalnega do najfinejšega materijala. Cene: Brezljanske Morije, naravno velikost, od Din 400—600. Slike, oltarne, nad 2 m od Din 700 naprej. Križeva pola od Din 3000 naprej. Bonderske dvojne sUke od Din 250 naprej. Greti Wanisch-eva, cerkv. slikarica Ljubljana, Florjanska ulica 12 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som je mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujtese potvorb Zaščitni znak dunajski sejem 6.—12. septembra 1936 Tehnični in poljedelski sejem do 13. septembra Veliki srednjeevropski sejem Razstavljalci iz 18 držav Nakupovalci iz 72 dežel Brez potnega vizuma f S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske izkaznice (po Din 50 —) se dobe pri Wiener Messe A. G. Dunaj VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska c. 31 Zveza za tujski promet t Sloveniji (Potnik) Tyrševa cesta 1 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Pntnik) podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora. - Proda se krasen dvorec i z gozdnim veleposes.tvom v Sloveniji, na obronkih Pohorja Leži ob Dravi, na Železniškem križišču na štiri strani, t uro od Maribora, v prav lepem; zdravem kraju Posestvo sestoji iz 225 oralov v enem kosu. Od tega 200 oralov pretežno jeloy gozd za sekati, ostalo travniki, polje in sadovnjaki.' V sredini posestva velik, luksuzno zgrajen dvorec z lepimi, 32 prostori. Pri dvorcu je lepo zaraščerj park z ribnikom, prekrasna kapelica iz 17. stol., v ozadju impozantna ogromna zgradba iz 10. stolJ No daieč od dvorca so nameščena vsa potrebna gospodarska poslopja. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. V vseh zgradbah lastni vodovod. ■< Lastni ribolov. Izredno dobra lega za izvoz lesa. Dobra cesta, železnica in reka Drava pod posestvom. Posestvo je oddaljeno 10 minut od železniške postaje in 15. minut od večjega trgovišča. Telefon, pošta, telegraf, najpovoljnejše železniške zveze na vse strani. Posestvo lahko služi za letovišče, ekonomijo, sanatorij, zdravilišče za rekon-valescente, šolo. samostan ali slično. Posestvo je neobremenjeno in zavarovano. — Detajlne informacije daje P. Prettner, Sisak, Jugoslavija. Vzdržljivi ln J*rstl ln poleg tega laiki visoki čevlji xa dečke lz rjavega boksa z močnim usnjenim podplatom. - Od Št. 30—34 Din 79-- od Št. 36—38 Din 89-. Za vlaganje pri Jakob Perha vet kis, špirit, žganje, rum Maribor, Gosposka ulica 9 Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Pošlužiie se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave Alja Rabmanova: 30 Tovarna novega človeka Roman. In njegova Tanja, uboga, čista Tanja, kaj se je zgodilo z njo? Groza ga je obšla. Ali jo je res ljubil zaradi tanke črte njenega vratu, zaradi ljubkih, jasnih oči, zaradi njene čistosti in nedotaknjenosti? Kaj naj to pomeni? Ali je tudi v njem oživel »zakon divjakac, zakon, po katerem zahteva moški čistost, sicer ne od samega sebe, pač pa od žene? In profesor si je moral priznati, da bi se s Tanjo kratko in malo ne poročil potem, ko jo je imel že nekdo drugi.Ne, ni mogel! In naj so ga imenovali malomeščana, buržuja ali bog ve kako, ni mogel! Ce je bilo v Tanji nekaj zlomljeno, nekaj uničeno, potem je bila tudi njegova ljubezen do nje izgubljena... Profesor vso noč ni mogel zatisniti očesa in zjutraj je odšel na univerzo z namenom, da mora na vsak način poiskati Tanjo in od nje vse poizvedeti. 10. Tamara je sklenila, da ne bo profesorja Orlova več videla. Obiskovala je univerzo samo ob urah, za katere je gotovo vedela, da ga ni v poslopju. Obupno se je trudila, da bi ga pozabila, da bi ne mislila nanj; toda v svojo grozo si je morala kmalu priznati: čim bolj se je trudila, tem manj ji je uspelo. Zazdelo se ji je, kakor bi bila njena duša čisto zrasla z mislijo nanj, kakor da vidi povsod le njegove oči. Njeno hrepenenje po njem je raslo kot plamen, kot požar; in včasih so njene muke tako narasle, da ni več vedela, kako naj bi jim bila kos. Vrgla se je na posteljo, si pokrila obraz 7. rokami in solze so ji tekle po licih. Po več ur je ležala tako, ne da bi se premaknila, kot bi bila mrtva ... Naposled je zopet vstala, trudna in zbita, in hodila sem in tja po svoji sobici. Pred oknom je obstala in pogledala ven. Polomljen, zrušen plot, za njim mlada jablana v poslednjem cvetju. Topel dež je padal z neba na male cvetne liste in jih drugega za drugim zbil počasi na tla. Tamara je gledala za njimi s topo brezčutnostjo. Negotovo, kot iz goste, sive megle, so se majale proti njej podobe iz sanj in iz nekih davnih zasutih globin ji je prišla na ustne pesem, o kateri ni vedela, ali jo je kdaj kje brala, ali se je sama porodila v njeni duši: Kot sneg odpada z jablan nežno cvetje, kot plamen sili k nebu moja bol: po vrtih, polnih cvetja, sega, požira rdeči žar večera, gasi blesteče žarke zvezd ... Po tebi hrepenim, po tebi, moja srečal In naj zadene tisoč me nezgod, z veseljem tisočernim jih prenesem, če morem tebe rešiti gorji ... Z glasnim prasketanjem so udarjale deževne kaplje ob strehe in iz zemlje je prihajal v sobo vonj, ki ga lahko daje samo pomlad. Kot svetlo zlato so se bliskale sko^i dež male, rumene cvetke, ki so šele pravkar odprle svoje cvetne vence, in mlada trava je bila tako zelena, tako sveža, tako lepa... Tamara je mislila na svoje življenje s Fedjo: na njegove pridige, na njegov bledi, asketski obraz, na robati način njegovega občevanja z njo, na to, da ni bil prav nikdar nežen z njo. Zgrabilo jo je in z divjo silo je za-hrepenela, da bi jo ljubkovali, da bi bila žena z vsem svojim bistvom, da bi se smela priviti... a ne k Fedji, ne, za božjo voljo, ne on I... In zopet je stala pred njo podoba profesorja in iz njegovih oči se je lesketala skrivnost ljubezni... Dejal ji je, da ona ne ve, kaj je ljubezen, in prav je imel. To s Fedjo je bilo vse prej kot ljubezen! A to zdaj, to j e b i 1 a ljubezen! To je bila ljubezen, ki jo je klicala, naj pozabi na vse, naj vse potopi in se zaveda samo enega, edinega.... t Spet je začela Tamara hoditi sem in tja po sobi in z njo so hodile njegove oči... Nikoli! Kako grozna beseda! Nikoli ne bo smela občutiti njegove nežnosti? Nikoli ne bo smela gledati v njegove oči tako kot on v njene? Nikdar naj se njune ustnice ne dotaknejo? Nikdar se ne bo smela priviti k njemu, krepko, prav krepo?... Ne, nikdar! Zakaj druga žena je vmes! In Tamara nima pravice, da bi ji vzela moža, nima pravice, da bi mu kratko in malo rekla: Ljubim te!... Zunaj pred oknom je začel pokrivati zemljo večerni mrak. Mehko, nežno je vlival v srca tisto rahlo melanholijo, tisto tiho žalost za izgubljenim, ki nikdar ni bilo, in zaradi česar se je človeško srce vedno mučilo... Tamara je stopila k svoji sliki. Dolgo je stala pred njo in premišljevala, potem pa je tiho dejala sama pri sebi: »Kako je ze rekel v svojem zadnjem predavanju: nesrečno ljubezen moramo izpremeniti v kakršnokoli delavnost, v ustvarjanje, potem pa prinese človekova nesreča srečo človeštvu. Kako lepo je moči to povedati, kako težko je to izvesti! O n je to zmogel; vsa ta leta je v svojih pesmih, v svojih knjigah dajal ljudem zaklade svojega srca. Zakaj sem j a z tako brez moči, zakaj se ne morem obdržati v tem viharju, ki divja preko mene? Zakaj ne morem prenesti misli, da ga ne smem več videti? Zakaj se tako tiho bojim noči, ki lega na zemljo, samote, ki me hoče objeti? Saj sem bila vendar že tako dolgo sama! In vse življenje je vendar še pred menoj! Koliko ljudi me je že hotelo ljubiti, a šla sem mimo njih! Zakaj ne morem pustiti njega ?« 1 1 • • S-5 <8 C u (9 S) HI a S S f g S C a a m a a »« z 2 in S C •• a a (g (S Qo ^ C m o rt mu« W 3 J* t) o b o n a n h a o (8 C M C »o Q nn t ► (8 C i S (8 '5-C a o) s IM O 0 M o O u) 0 0) Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čoft. Izdajatelj: Ivan Bakorec. Urednik: Viktor Cenčič.