Klemen Kušar, Ilka Čerpes Zgoščevanje enodružinske prostostoječe gradnje (EPG) kot potencial za trajnostni razvoj v prostoru Klemen Kušar, Ilka Čerpes Povzetek V članku je opisana študija o možnostih zgoščevanja v območjih enodružinske prostostoječe gradnje. Razišče pogostost in osnovne tipološke vzorce te zazidave. Z namenom, da se ohrani kakovost bivalnega prostora ob zgoščanju, oblikuje parametre in kriterije. Ti spremljajo razmerje med gostoto in javnim prostorom, spremembo faktorja izrabe zemljišča, osončenosti, strukture zazidave, položaja slepih fasad in orientacije bivalnih prostorov v obstoječem grajenem prostoru. Model zgoščanja aplicira na 5 stanovanjskih sosesk z različnim tipološkim vzorcem enodružinske prostostoječe gradnje in poda ugotovitve o njegovi izvedljivosti. Ključne besede enodružinska prostostoječa gradnja, model zgoščanja, tipološki vzorci, trajnostni razvoj, osončenost, orientacija stanovanj, faktor izrabe zemljišča Arhitekt in ekonomist Klemen Kušar je diplomsko nalogo Študija urbanistične zasnove zgoščanja in gentrifikacije stanovanjske soseske Galjevica v Ljubljani izdelal na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pod mentorstvom doc. dr. Ilke Čerpes in somentorstvom izr. prof. dr. Andreje Cirman ter zanjo leta 2013 prejel Študentsko Prešenovo nagrado Univerze v Ljubljani. 1. Uvod V odgovoru na vprašanje, v katerem od načinov bivanja bi najraje stanovali, je v večletni raziskavi (1968-90) v povprečju kar 91,2 % Slovencev in Slovenk izražalo željo po življenju v enodružinski pro-stostoječi hiši z vrtom (Toš, 1997). Sanje in vrednote generacij, ki so skozi desetletja ustvarile območja enodružinske prostostoječe gradnje (EPG), so se v sodobnem okolju znašle v konfliktu z realnostjo, ki jo narekuje današnji družbeno-eko-nomski razvoj. Okoljska bremena, skupaj z ekonomskimi, ki jih prinašajo dnevne migracije in vzdrževanje razpršene morfologije sosesk EPG, spreminjajo sanje preteklih generacij v izziv za urbanizem danes. Načela trajnostnega razvoja govorijo v prid zgoščevanju, a hkrati opozarjajo tudi na pomen kontinuitete, ki je del trajnostnega razvoja mesta in njegove identitete (Hester, 2006). Študija o prostorskih značilnostih EPG v urbanem okolju je bila izvedena v okviru diplomske naloge Študija urbanistične zasnove zgoščanja in gentrifikacije stanovanjske soseske na primeru Galjevica v Ljubljani (Kušar, 2012). Namen študije je opredeliti bistvene lastnosti v prostoru EPG in na podlagi teh zasnovati model zgoščevanja, ki zagotavlja ali izboljšuje obstoječe bivanjske razmere. Študija prostora EPG se v diplomski nalogi opira na predhodno narejeno raziskavo (kot del diplomske naloge) vrednot Slovencev, podob o lastni identiteti, lastnostih prostorskega načrtovanja in regulative ter ekonomskih vzrokov za oblikovanje in razvoj vzorca EPG v Sloveniji. 2. Pogostost in tipi EPG v Sloveniji V študiji so analizirane površine 5-ih slovenskih mest. Z analizo ortofotografskih posnetkov je ugotovljeno, da deleži EPG glede na celotni grajeni prostor v slovenskih mestih znašajo od 45 % (najnižji delež v Ljubljani) navzgor. V skladu s predvidevanji se v grobem delež EPG povečuje obratno-sorazmerno z velikostjo mest. Tako je delež EPG v Mariboru 54 %, Celju 59 %, Kopru 61 % in Kranju 68 %. (slika 01) Delež posamezne vrste gradnje znotraj celotnega grajenega prostora v mestu: ostala gradnja enodružinska prostostoječa gradnja Poleg pogostosti pojava EPG so za namen izvedbe modela v študiji določeni tudi osnovni tipološki vzorci EPG. Izhajajoč iz metodologije za določitev tipologij stanovanjske gradnje (Čerpes, 2008) in analize ortofotografskih posnetkov, se je glede na kriterije iz modela zgoščevanja izoblikovalo 5 tipoloških vzorcev. Ti so vezani na obliko in orientacijo parcele ter položaj objekta na njej. (slika 02) 3. Model zgoščanja Model zgoščanja pojasnjuje osnovni koncept postopnega preoblikovanja soseske EPG v (za današnji čas) bolj trajnostno obliko bivanja. Skozi predhodno narejen simulacijski model se oblikujejo parametri, ki so v fazi aplikacije modela zgoščanja vodilo pri zagotavljanju kakovosti bivanja. V simulacijskem modelu se kot glavni parameter izoblikuje krivulja, ki opisuje razmerje med gostoto pozidave (število prebivalcev na hektar) in deležem skupnih površin glede na celotno površino soseske. Namen glavnega parametra je zagotavljanje prostorskih kvalitet. Ostali parametri merijo razmerje med novimi in obstoječimi objekti, faktor izrabe zemljišča (glede na celotno sosesko) in analiza polno-prazno, njihov namen pa je nadzorovan razvoj morfologije za ohranjanje določene mere kontinuitete v prostoru. (slika 03) Proces postopnega preoblikovanja morfologije EPG arhitektov bilten • architect's bulletin 15 LJUBLJANA KOPER KRANJ CELJE 1 203 204 Pregled Primer VIŽMARJE; Kvadratna parcela z objektom na sredini parcele. Primer ZELENA JAMA; Podolgovata ozka parcela pravokotna na ulico z objektom ob ulici. Primer BRINJE; Podolgovata parcela vzdolž ulice z objektom na sredini parcele. Primer BROD; Objekt z diagonalnim zamikom na kvadratni parceli. Primer GALJEVICA; Ozka ulica s parkirišči v zamaknjenih parcelah. •cm 0 ûûûûûûûûûû A********* AAAAAAAAAA Al........ SHEMA PROCESA ZGOŠČEVANJA OBSTOJEČE STANJE RAZVOJ V "DVOJČEK" - začetek povezovanja soseske proti skupnemu cilju ZAČETNE KARAKTERISTIKE - nepovezanost - individualnost - ustvarjanje polprivatnih prostorov skozi povezovanje zasebnih prostorov med seboj RAZVOJ V "VERIGO" RAZVOJ V "KARE" nn IIH 1 ■ ■ ■ 11 1 1 ■ s « 1 1 M 1 1 M 1 nr¡ (J H - ustvarjanje poljav-nih prostor ov skozi povezov-anje polpri vatnih prostorov med seboj - povezovanje poljavnih prostorov med seboj KONČNE KARAKTERISTIKE - povezanost - skupnost glede na pojavnost v prostoru poteka sočasno na nivoju razvoja grajenega tkiva in na nivoju oblikovanja skupnega prostora med objekti. Prvi je namenjen zgoščanju prostora, drugi ohranjanju obstoječih in vpeljavi novih kvalitet v prostoru. (slika 04) 3.1 Kriteriji za zgoščanje Kriteriji so pridobljeni iz simulacijskega modela. Njihov namen je na eni strani ohranjanje osnovnih bivanjskih kvalitet, kot so osončenje, upoštevanje določil občinskih prostorskih načrtov in zagotavljanje pogledov na odprtih fasadah (orientacija bivalnih prostorov), na drugi strani pa z namenom merljivosti omogoča nadzorovan proces enakomernega razvoja odprtega in grajenega prostora. 3.1.1 Javno-zasebno Kriterij meri površino javnih, poljavnih, polzasebnih in zasebnih površin v soseski. Razmerje javno-za-sebno omogoča opazovanje in usmerjanje razvoja soseske od stroge delitve na javno in zasebno do oblikovanja poljavnih oz. polzasebnih površin. Ustrezno razmerje je ključno za zagotavljanje visoke bivanjske kakovosti kljub zgoščevanju. (slika 05) JAVNO - ZASEBNO ^ zasebni prostor polzasebni poljavni javni prostor STRUKTURA ZAZIDAVE nov objekt ■ obstoječi objekt _ novo zemljišče _ obstoječe zemljišče OSONČENJE število polnih ur osončenja na dan 21. 12. > 1 h < 1 h 3.1.2 Struktura zazidave Struktura zazidave spremlja razvoj morfologije soseske od območja enodružinske gradnje do območja karejske zazidave, ki je teoretični cilj modela zgošča-nja. Meri število in položaj novih objektov znotraj obstoječih objektov. Meri tudi velikost parcel, na katerih se gradijo novi objekti, in je s tem omejitveni kriterij v primeru prevelike gostote. (slika 06) 3.1.3 Osončenje Kriterij označuje mesta, kjer je možno graditi nove stanovanjske enote, s pomočjo zemljevida osončenja. Nove stanovanjske enote tako dobijo dovolj sončne svetlobe in hkrati ne poslabšajo osončenja obstoječih objektov. (slika 07) 3.1.4 Odprte-zaprte fasade Kriterij definira 2 tipa fasad. V odprtega sodijo fasa- 3 2 4 5 6 7 16 arhitektov bilten • architect's bulletin • 203 • 204 = = = = J l_ z = Z Ž J L ~ r i r de, na katere so orientirani bivalni prostori, v zaprtega pa t. i. slepe fasade oz. fasade, na katere so v skrajni sili orientirani servisni prostori. Kot slepo se lahko določi tudi fasado, ki ima manjše število oken iz bivalnih prostorov in so ti prostori že zadostno osvetljeni z ostalih t. i. odprtih fasad. Na fasade zaprtega tipa je, ob zadostitvi ostalim kriterijem, možno umestiti nov objekt, medtem ko na fasade odprtega tipa to ni mogoče. (slika 08) 3.1.5 Normativni okvir Kriterij, ki opisuje normativne okvire, se spreminja glede na prostorsko zakonodajo posamezne občine. V modelu so bili upoštevani osnovni kriteriji višine stavbe, odmikov od parcelnih mej in etažnosti za vsak tip zazidave. Pri simulacijskem modelu je bil povzet občinski prostorski načrt Ljubljane. (slika 09) 4. Aplikacija modela na lokacije Pri aplikaciji modela petim osnovnim tipološkim vzorcem določimo enako število območij z različnimi karakteristikami tipologije EPG. V teh soseskah je pregledanih skupno 369 stanovanjskih objektov po naslednjih lastnostih: položaj objekta na parceli, velikost parcele, osončenost in orientacija prostorov v objektu. Sledi izris tematskih slojev za opazovanje kriterijev v vsaki soseski. V izbranih soseskah se na podlagi ugotovitev model preveri z orodji za zgoščevanje, upoštevajoč dane kriterije in parametre. Na podlagi teh se določi možna mesta vzidav. Na grafikah 10-14 je prikazan primer zgoščanja na soseski Brinje v Ljubljani. (slika 10, 11, 12, 13, 14) 5. Ugotovitve Po preveritvi modela v različne tipološke vzorce EPG je mogoče priti do ugotovitve, da je s prostorskega vidika model dovolj fleksibilen in ga je mogoče, z določenimi izjemami, prenesti v večino tipologij EPG. 5.1 Gostota Z umeščanjem novih stanovanjskih enot v prostore med obstoječimi objekti se lahko gostota (izražena je v prebivalcih na hektar) tudi podvoji. Poleg samih omejitev, ki jih določajo kriteriji, je v prostor potrebno vpeljati tudi nove kvalitete in z njimi spodbuditi željo po spremembah pri prebivalcih ulice. Izkazalo se je, da so za model zgoščevanja z EPG primernejše starejše soseske. Razloga sta dva. Prvi je v zasnovi tlorisov objektov v soseski: bivalni prostori v starejših so orientirani le v dve strani, medtem ko so v novejših v več smereh, kar otežuje umeščanje novih stanovanjskih enot. Drugi razlog so ožje ulice pri no- vejših soseskah, ki dajejo manj možnosti za vpeljavo skupnih prostorov in s tem omejujejo prenovo javnega prostora v smeri izboljšanja kakovosti bivanja. Primerjava sosesk, v katerih je bila izvedena simulacija, pokaže, da novejše omogočajo manjše zgostitve. V soseskah, zgrajenih pred letom 1970, možnosti zgostitve dosegajo 80 preb./ha, medtem ko pri tistih, zgrajenih po letu 1970, le do okoli 70 preb./ha. Model se ni izkazal za primernega v soseski Brod. Zaradi usmerjenosti objektov, ki ležijo pod kotom 45° glede na robove parcel, pride pri zgoščevanju do neustrezne delitve parcel. V soseskah EPG, zgrajenih po letu 1990, ravno tako ni mogoče izvesti modela zgostitve brez poslabšanja kakovosti bivanja. Te soseske zagotavljajo le minimalno potrebno zunanjo odprto površino, v kateri prevladujejo parkirni prostori. Vsako nadaljnje krčenje odprtega prostora bi zgolj poslabševalo bivanjski prostor. 5.2 Faktor izrabe zemljišča Glede na model se najlažje izvede razvoj iz obstoječe prostostoječe tipologije v tipologijo dvojčkov, saj se gostota prebivalcev sorazmerno hitro poveča glede na spremembe v prostoru. Nadaljnje stopnje razvoja so povezane z večjimi spremembami v prostoru, kar se lahko izkaže kot negativno v očeh stanovalcev, ki arhitektov bilten • architect's bulletin • 203 • 204 17 Stanovanja v Ljubljani danes OBMOČJE BRINJE soseska o stanje 80 preb./ha obstoječestanje51 preb./ha čas izgradnje 1960 velikost območja7,3 ha 0 /S • •Q-- Ú ' 50 100 fy^ O OBJEKTOV 0000000000 0000000000 ********** « ' ' ' FAKT' obstoječi: 0,38 Vižmarje Brinje Galjevica Zelena jama Brod čas izgradnje (leto) 1970 1960 1980 1930 1970 velikost območja (ha) 6,9 6,3 3,0 3,1 2,9 obstoječe št. preb./ha 38 51 45 60 53 novo št. preb./ha 74 80 63 80 71 št. obstoječih stavb 88 125 45 62 51 št. novih stavb 83 69 19 20 18 obstoječ FIZ 0,38 0,38 0,31 0,48 0,33 novi FIZ 0,58 0,66 0,49 0,62 0,44 Primerjava obstoječih in novih parametrov po soseskah 14 že živijo v ulici. Tu se pokaže očitna potreba po postopnosti modela zgoščanja. Pri sami umestitvi modela se je izkazalo, da so možne različne stopnje razvoja modela že v prvem koraku. Stopnja spremembe je odvisna od značilnosti prostora in od želje lastnikov po spremembah. Značilnosti prostora narekujejo stopnjo zgoščanja. V nekaterih primerih je primernejši neposredni prehod iz prostostoječe zazidave v vrstno ali celo karejsko. Na to vplivajo kriterij osončenosti, omogočanja pogledov in tudi zakonodaja. Prav slednja v mnogih primerih onemogoča postavitev dvojčkov, medtem ko dovoljuje postavitev vrstnih hiš. To se zgodi zaradi omejitev, kot so odmiki od parcelnih mej, faktor zazidanosti ali pa zahteva po enakih lastnostih obeh enot. Za boljše delovanje modela bi bila potrebna fleksibilnejša zakonodaja, ki bi zagotavljala enotnost oz. estetski videz ulice na drugačen, bolj celosten način, npr. z zahtevo po enakih karakteristikah določenega števila oz. deleža novozgrajenih enot na ulici, in ne zgolj osredotočenje zakona na vsako parcelo posebej znotraj enote urejanja prostora. 5.3 Razmerje javno-zasebno S pomikom karakteristik določenega dela prostora iz območja javnega v poljavni oz. polzasebni prostor bi se za prebivalce ustvarilo vmesno območje med javnim in zasebnim. Prostor bi bil namenjen stanovalcem soseske in ne avtomobilom. Krivulja, ki se je oblikovala skozi teoretični model, se je skozi aplikacijo modela na lokacije izkazala kot ustrezna orientacija za določanje deleža polzasebnih oz. poljavnih prostorov na ulici. V procesu spreminjanja javno-zasebno ne gre toliko za spreminjanje fizičnega prostora kot za krepitev socialnega kapitala. Slednji bi namreč postopno omogočil, da bi ulica delovala z manjšo potrebo po deležu javnega in zasebnega ter večjem deležu poljavnega oz. polzasebnega prostora. Podoben proces krepitve socialnega kapitala in posledična večja potreba po po- ljavnem prostoru se v zadnjih letih kažeta v projektih vedno večjega števila evropskih mest (Vauban, Mal-mo, Kopenhagen, Aalborg). Ob bolj podrobnem poznavanju se ugotovi, da ne gre toliko za pregovorni značaj določenih državljanov, ampak bolj za način, kako in kakšne stvari so bile vpeljane v prostor skozi določen proces, s postopno vedno boljšim sodelovanjem uporabnikov prostora, upoštevajoč medsebojne vrednote in individualne podobe lastne identitete. 5.4 Struktura zazidave Z razširitvijo skupnega prostora so ustvarjeni pogoji za zgoščevanje ulice. Med obstoječe objekte se umešča nove stanovanjske enote. V želji po večji fleksibilnost so te enote tudi odstranljive. V primeru drugačne organizacije prostora, ki bi se začela nakazovati kasneje, se vstavljene objekte lahko odstrani ali premesti. Predviden življenjski cikel posameznega objekta je okoli 20 let. Po tem obdobju se na novo premisli potrebo oz. željo po njem. V 20-letnem obdobju je pričakovati tudi spremembe na obstoječih objektih glede orientacije dnevnih prostorov in osončenja, kar lahko nakaže nove možnosti zgoščanja in oblikovanja nove organizacije prostora. 5.5 Odprte-zaprte fasade Skozi preveritev modela v različnih soseskah se je položaj stavbnih odprtin iz bivalnih prostorov obstoječih stavb izkazal za najpogostejšo omejitev, ki narekuje način zgoščanja. Skupaj s preverbo osončenosti sta kriterija določala gostoto nove stanovanjske soseske. 6. Zaključek Študija je pokazala, da prostor EPG zgolj v svoji fizični obliki omogoča relativno enostaven in ekonomsko ugoden nadaljnji razvoj EPG v smeri zgoščevanja, brez rušenja stavb ali večjih gradbenih posegov v obstoječe grajeno tkivo. Preko modela je možno sprožiti naravni proces metabolizma mesta, ki je zmožen nadzo- rovanega spreminjanja EPG v strnjeno tipologijo. V okviru diplomske naloge je obravnavan tudi problem motivacije obstoječih stanovalcev za spremembe. Izpeljana simulacija delavnice aktivne participacije relativno uspešno pokaže, kako motivirati stanovalce, da se aktivno vključijo v proces in se tako ne čutijo kot žrtve sprememb, ampak kot načrtovalci izboljšav v soseski. Ugotovitev delavnice je tudi, da sta vsesplošna pasivnost in strah prebivalcev EPG pred spremembami zgolj rezultat izraza nemoči in odtujenosti, ki jo čutijo do svojega prostora bivanja. Kot najtrši oreh zgoščevanja se v študiji pokaže prostorska regulativa, ki prostor poskuša urejati na nivoju vsake stavbe in ne na nivoju soseske kot celote. Model se zato poskuša prilagoditi normativnim okvirom prostorskih aktov, vendar bi bile za izpeljavo modela potrebne manjše prilagoditve. »V trajnostnem mestu se je vedno potrebno spraševati, ali in kako posamezna odločitev pripomore k ekonomskem, socialnem in okoljskem razvoju mesta. Samo odločitve, ki pripomorejo k razvoju vseh treh so sprejemljive.« (Aalborg Charter, 1994) Viri Čerpes, I., Blejec G. in Koželj J. (2008). Urbanistično načrtovanje. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Toš, N. idr. ( 1997). Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-1990. Ljubljana: Present. Hester, R. T. (2006). Design for Ecological Democracy. Cambridge: MIT PRess. Kušar, K. (2012). Študija urbanistične zasnove zgoščanja in gentrifi-kacije stanovanjske soseske na primeru Galjevica v Ljubljani. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Aalborg Charter. (27. 5. 1994). Aalborg: Charter of European Cities & Towns Towards Sustainability, http://www.sustainablecities.eu/ home/welcome [pridobljeno 7. 10. 2015]. 18 arhitektov bilten • architect's bulletin • 203 • 204