Neugodne številke o poslovanju
Preden upravlčlmo naalov, le nekaj uvodnlh prl-pomb. Za gospodarstvo, ne le v občlnl Center, Je blla od novega leta sem značllna rastsUno vlsoke stopnje inflaclje, pa vellka stagnaclja gospodarske aktlvno-stl, poslabšanje učinkovltostl In gospodarnoatl, pa-dec realnlh osebnlh dohodkov zaposlenlh In nedose-ganje začrtanlh planov na vseh področjlh, zlastl v Izvozu. Inflaclfa Je ob letošnjem polletju znašala 48,8 odstotka v prlmerjavi z enaklm obdobjem lani, mer-jena a cenaml na drobno.
V naši občini je ob polletju de-vet organizacij združenega dela izkazalo izgubo v višini 26,196.000 din. Nadaljnjih šestinštirideset organizacij pa je poslovalo na ro-bu rentabilnosti. Med glavne vzroke za takšno stanje bi kazalo šteti neurejene odnose na področ-ju cen, slabo gospodarjenje ter zaostritev pogojev gospodarjenja. Temu gre dodati še porabljena sredstva, ki niso bila nadomešče-na iz celotnega prihodka, nekrite obveznosti iz dohodka ter izplača-ne akontacije osebnih dohodkov in druge s čistim dohodkom ne-krite obveznosti.
Največ izgube so pridelali v Av-totehni, tozd Trgovina, in sicer nekaj manj kot osemsto starih mi-lijonov. Največ izgube na zaposle-nega pa so ustvarili v Agroinženi-ringu Beograd, tozd Ljubljana, in sicer približno petintrideset sta-rih milijonov, ter v skupnern zne-sku malo manj kot štiristo starih milijonov. Med pomembnejšimi izgubaši so še IPK, tozd Kanaliza-cija - 2,718.013 din; Mercator-Ve-lepreskrba, tozd TMI - 7,642.312 din; Integral, DO Taxi- 1,543.150
din; IPK, tozd Mestni vodovod -1,076.017 din in nazadnje Emona hoteli, tozd Igralnica Casino -904.216 din.
Ob tem je značilno, da so vsi razen Agroinženiringa pokazali izgubo že ob prvem trimesečju le-tošnjega leta.
Nikakor ne bi kazalo zanemar-jati tistih, ki sicer niso pokazali izgube, a so poslovali z nizko ren-tabilnostjo, saj so potencialni kandidati za črno listo zgubarjev. In ni. jih malo - ob polletju smo jih našteli šestinštirideset. Zanje je značilno, da so izločili polovico manjši delež iz dohodka za aku-mulacijo, kot je predpisan pov-prečni delež področja, v katerega ja organizacija uvrščena. Od na-štetih jih nekako polovica (23) ni ustvarilo sredstev za poslovne sklade. Največ »motenih« je na področju trgovine (17), najmanj pa v gradbeništvu ter stanovanj-ski in komunalni dejavnosti,
O vzrokih za nerentabilno po-slovanje ne bi kazalo podrobneje razpravljati, saj so splošno znani. Začenjajo se pri motnjah oskrbe z reprodukcijskim   materialom  in
se kot v verigi vleče preko zmanj-šanja investicijskih dejavnosti, pomanjkanja lastnih obratnih sredstev do zmanjšanega povpra-ševanja, kjer se krog sklene zara-di padca realnih osebnih dohod-kov. In prav padec standarda naj-bolj občuti ravno gospodarstvo naše občine, ki ga sestavlja pre-težno trgovina, ljudje pa zaradi manjše kupne moči manj trošijo.
Tudi z. uresničevanjem plana uvoza in izvoza ob letošnjem pol-letju nikakor ne moremo biti za-. dovoljni. Kljub obetavnim od-stotkom in uradno izkazanim ab-solutnim številkam tu ne gre kpt bi moralo. Planska predvidevanja o izvozu v letošnjem letu so bila realizirana le nekako 45-odstotno, v povprečju seveda, imamo pa or-ganizacije, ki so izvoz realizirale le 7,4-odstotno - konkretno je to Alpetour, trije tozdi podjetja za ptt promet Ljubljana pa niso ustvarili niti enega odstotka izvo-za. Pohvaliti pa kaže Exportpro-jekt, ki je ustvaril plansko predvi-denega izvoza 88,7 odstotka ter Zavod za ribištvo s 85,7 odstotka, kar pa kljub vsemu še ni polna realizacija, a je v zaostrenih pogo-jih gospodarjenja kljub vsemu pohvalno.
Skratka, zadeve niso rožnate in kot je dejal novo izvoljeni predse-dnik izvršnega sveta Milan Sle-mnik, se bomo v resoluciji za leto 1982 morali odpovedati marsika-teri optimistično zastavljeni želji in tako ob sedanjih pogojih go-spodarjenja postaviti srednjeroč-ni plan na realnejša tla.
Tadej Bratok