„<«t>rn"t" ,/iiaja vsaki torek in nuboio Akc Mils na ta dneva praznik, <1hp poprcj. se nahaja v „Narodni tiskarni", ulica Vetturini St. 9, k;mior |t n.islavljati pisma. ft- ' ran Tirana jmhiiih st- ne sprejemajo, enai.<> se ne ivažujejo pisma bre/ jxjclpisa. du|)isi)V sv ne »racan» j««»**1"^ ......_.....^5mLl OORItA ^ELEFON št 201 6 ,»»«>rn-a" stane na leto 10 K, za po; leta 6 K, ra četrt leta 250. Upravnistvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" jiica Vetturini it. 9. Aa '»Klan»* se plačuje od čvetetostoipne petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. l'i>«auiezne fttevilke stanejo 8 vin. in se ^rodajajo v 'azniti gonških tratikah. Št. 1. V Gorici, v soboto dne 2. januvarja 1912 Leto XIII. „Gorica^ bods izhajala tudi v letu 1912 po dvakrat na teden ter bode stala — kaKor do sedaj — 1U K letno, pollctno 5 K, četrtletno K 2.50. Tudi v tern letu bode ,,(ioricai s'rila naeela S. L. S. na (Joriskem in I'D skusala seznanjati svoje ei- tatelje z vsemi rrčmi, ki se tičejo deželne uprave, ukrepov stranki- nih zadev in delovanja nasih po- slancev. Katolisko načelo ji bo zvezda vodnica v vsem javnem delovanju in v boju z nasprotniki, rodnimi in dru^orodnimi. Zasle- dovala bo in seznanjala svoje či- tatelje z vsemi dnevnimi do^odki. političnimi in ^ospodarskimi, ki se dotfode v deželi in z vsemi važnimi rečmi, ki se zgode iz- ven nase domovine. — Zato pa podpirajte nas list z novimi na- roeniki, dopisujte mu, sirite #a, oglašajtc v njem da se tako stranka in list okrepita v blagor nasega ljudstva ! UredniAtvo in «ipravništvo „Gorice". Dr flnlon Gregorčič. Šestdeset let je učaka! mož, čegar inie je že desetletje program goriških Slovencev, čegar ime je bilo skozi de setldja naše bojno geslo v boju za pravice slovcnskega ljudstva na Gori- škem dr. Antou Gregorčič obhaja danes šestdesetletnico svojega rojstva, obhaja jo tilio in skromno, kakor je to v njegovetn značaju in v skladu z vsein njegoviin javnim delovanjem, kajti skromnost diči moža, o katerem smelo trdiinu, da nima nied sodobniki ua Slo- venskem vrstuika, ki bi bil za svojo ožjo doinovino takega poniena kakorš- nega je dr. Anton Gregorčič za ves po- litični, kulturni in gospodarski napreJek naše dežele. Ž njiin na čelu se je voje- va! in deloma že izvojeval boj za go- spodarsko osaniosvojiiev in politično enakcpravnost slovenskega ljudstva na Goriškem, on je stal ves čas v ospredju boja, oi' je bil tisto središče, okoli ka- terega so se zbirali drugi bojevniki in uarudiii delavci, nanj so najbolj frčale oovražne pušice. Šest križev so mu včrtala v hibet bežeča let? — anni fu- gaces, a on stoji tu med narni z ne- zlomljeuo silo in energijo kakor titan. Rodil se je dr. Anton Gregorrič 2. januvarja 1. 1852 na Vrsnem pod sivini Kriioir. Ljudsko šolo, gimnazijo i» bo- güslovue nauke je dovršil v Gorici, kjer je bil posvečen v inašnika 10. januvarja 1875. Po kratki službi v romarski cerkvi na otoku Barbani je šel v Avgustinej na Dunaj, da bi nadaljeval bogoslovske študije in 17. januvarja 1. 1879 je dose- gel na duiiajskem vseučilišču doktorsko diplomo. Takoj potem je prišel v Go- rico, kjer je bil župni kooperatc v cerkvi sv. Ignacija na Travniku in ob enem je predaval metafiziko v osred- njem semeniscu. Duuajska univerza mu je dala štipendij, da je šel oktobra 1. 1879 v dopolnilo svnjili naukov na po- tovanje po Neinčiji. Vrnil se je avgusta 1880 in je nastopil še tisto jesen kot namestni učitelj dogmatike in funda- mentalke v osrednie»n semcv.jgfu in še v istem solskem letu je bil stalno na- nieščen. Zgodaj je zacel tudi javno delo- vati. L. 1882 je prevzel ureduištvo ta- kratne „Soče" in je bil izvoljen ,za pod- predsednika, potem za predsednika „Slo- venskega bralnega in podpomega dru- štva". Začetkom leta 1883 je prišel v odbor poiitičnega društva Sloga" in v septembru 1890 je postal „Slogin* predsednik. Ko se je organizirala na Go- ri škem slovenska ljudska stranka, je bil izvoljen za njenega iiačelnika. V de- želni zbor je bil najprej izvoljen 1. 1885 v veleposestvu, i. 1889 pa v kinečkib občinah tolminskega okraja, katere za- stopa v deželnem zboru še daudanes. L. 1891 je bil izvoljen za dtžavnega po- slanca v kmečkih občinah goriškega, se- žanskega in tolminskega okraja, o uvedbi pete kunje je zastopal na Duuaju go- riško peto kurijo in v parlamentu splošne in enake voliliie pravice zastopa naše Gore. Podali smo kratek obris Gregor- čičevega življenja in navedli nekaj let- nic. Koliko boja, kolika dela, pa tudi koiiko uspeliov tici za temi stevilkami ! Mlad, idealen duhovnik se je vrnil s tujine v Gorico, v potujčeno mesto, ki je absorbiralo in si asimiliralo slovensko ljudstvo svoje okolice in črpalo svojo moč iz renegatskih vrst. Videi je bedo in nevednost slovenskega ljudstva in sree ga je zabolelo. Izprehajal se je ob bregovih Soče in mislil je in tuhtal, kako bi ljudstvu pomagal. Lotil se je dela in značilno je, da je začel svoje del elovanje pri delavskem podpornem diuštvu. Za takozvane nižje sloje in njih potrebe takratni rodoljubi niso imeli razumevanja. Gregorčič je uvidel, da je vse delo v Gorici brezuspešno in zaman, če se ne zajezi in omeji potuj- čevanje in odnarodovauje slovenskega živija in z vso svojo mlado energijo se je lotil šolskega vprašanja. L. 1882 se je odpil v skromnih razmerah prvi slovenski otroški vrlec v ulici sv. Klare. In videli smo potem, kako se je pod vodstvom dr. Gregorčiča, pravega očeta „Šolskega donia", razvi- jalo sloveusko šolstvo v niestu, kako so rastli razredi, kako so vstajala p.ed našimi očmi iz tal ponosna poslopja, zavetišča slovenske dece. Videli smo staviti „Šolski dom", .Mali dorn". „S. Gregorčičev doni", „Novi dom", videli smo in se čudili, a vselej iiisnio po- mislili, koliko truda koliko prečutih noči je žrivoval v to inož, ki je vse to zasnoval in izpeljal. V plačilo naj mu bo zavest, da je uapravil dobro in velixo delo! Rešil je svoje rojake po- tujčevanja, odpil je pot do oniike tiso- čenm. Giegorčičcvo delovanje se ni omejilo samo na šolsko polje, on je spoznal pomen manjšiuskega dela v polnem obsegu. Sadovi tegd so se že pokazali lani, ko so nas našteli v Go- rici deset ttsoč. Kdo more vse našteti, kar je storil Gregorčič v tern pogledu! Toda ne le Gorica, arnpak cela dežela od Predela do Adrije in od državne do kraujske meje je bila torišče njegovega dela. Most, pod katerim buči hudournik, bi znal pov^daii, kdo se jc zanj true]iI, povedati bi znale ce:te, ki se vijejo po dolinah, povedati bi znal tudi liberalni uradnik, kdo mu je po- magal. Vsi ti bi znali povedati, pa mol- c'io; drobno delo rÄ pnnaša delavcu ..'•' i/.!, „j'.j, pač pa koiist in piospeh drugim. In tisočerim je koribtilo Gregorčičevo delo, tisjčerim je pomagal kot državni in deželni poslanec in kot človek blagega srea. V svejem idealistično umevanem političnem delu ni dr. Gregorčič nikdar iskal sebe, a z vsem sicem je dihtel in drhti za korist, za prospeh, za zivljenje in moč naro- dovo. Postal je ljubljenec slovenskega ljudstva na Gorškem, postal je njegov voditelj, a mož je skromen in tih, ne- umoren delavec kot je bil nekdanje dni. Ne dicijo ga visoka odlikovanja, a zagotovljena mu je ljubezen in hva- ležnosi slovenskega ljudstva, katero mu danes ob njegovi šestdesetletnici iz srea želi, da bi ga Bog ohranil še mnogo lei zdravega in čilega; da bi moglo še dolgo pod aiaro njegovo slovensko zastavo z geslom: vse za vero, dom. cesarja korakati v boj za svoje pravice. Prolestiramo! (Koiipc.) O ciiakopraxnosti ni na goriskt-ni -'a.uistnitn nc duha Tie sluna. \ sa na- /lumila. tudi taka, ki se ticeio zadev i/- roceueira delokroga, izdaia magiurat izkUucno le v italijanskcm iez'iku. Na olviuske stroske ^e v/.di .mi • I i italiianskili oiroskili \rto\ nieu ten' ko liiorauio SIo\enci za svoi; otroske vrtc le vai.ii skrboti. Tako obraea brezobzir- iia liiestna up-rava tudi deuar sloven- skili davkoplaeevalcev \' poiuiliianee- \ aiiie sloveiiskili otrok. \ nie.siiio blagajno se stekaio tudi obeinske dokladc in davseiue. ki iih pla- čnjeio Slovenci, a goriski mestni svet d(>\ Oi.iuje podpore izkl.iueno le italijan- skini za\'od(Mi! in drnstvoin. Tako i/.ka- /a.,e proračiiii za 1. \i)\2 tudi te-le pod- Pi.re: Za licence italiianskih liudskih sol M)ui) K. za italiianski mestni nui/ei 1 <*•)•> K, /a italijansko vseueilisče \ Trsti; .'001'' K, za italijansko mestiio giniuazijo (>00n K. /.a italijansko trgovsko solo .M.otiS K, za italijansko trgovsko solo •\5H() K, za italijanska uedeljska zaba- visca (iyiereatori festivi) S.0.M K. Za sloveuske potrebe pa ni dovolil .^onski Hiestiii s\et uiti vinarja. da^i prcniva po zadnjem ljudskcm stetja \- (iori..! l.'>19 Slovencev. ki tudi plac ije- io liKst'ie doKlade. Mestuo gosiH)darstvo je bilo pose- bno v /adiijili doetili letih tako. da >o se obasiskc doklade v tein casu podvo- jile in da izkazuie proraeun /.a iiriliodiije leto v:ljub tcinn prinianjkljaj .^0.000 K. Yelik del nicstnili doliodkov iiožrejo ita- liianske sole, italijanski otroski vrti in (liugi italijanski zavodi, ki iniajo \' prvi visti iiaiiicu. poitalijančiti sloveuske prebivalce Gorice. Za sole sc potrosi veiiko vee, kakor je res potrebno. Vsled neznosiiih inestiiili doklad so se podrazila stanovanja in živila; a v»\ljub ogronmiir. dokladam niinaiiio ne /aclosti pitnc vode, ne kaualizacije, ne ')bljubljeiie nicstne klavuice, ne priiuer- iieii'a pokopalisea, pae pa imaiiio ob le- licii! vrctueiiu oblake praliu. ob dežev- ne.ii pa blata do elenov. Zato zabteva korist niesta saniega, tlrzaviia korist in korist goriških Slo- vencev, da tako mestno gospodarstvo izgiiie čim prej in da pride mestna upra- • v. \ druge roke. iožje, Katerim ie želel g. Rebek šo dn|v;d /uj)ano\aiiie. so zagrizeni Lain. ki '•)'] radi utopili goriške Slovenee v žli- ci vode. Podzupana dr. Ceseiutti in dr. \e».it.r sta /nana Iaška hudournika in li.ida iiaspiM.tnika Sloveneev. Venier je pcKazai svoje sovraštvo do Sloveneev rose no pred .3 Ieti o priliki namerava- ii'j i-io\eiiske kolesarske dirke. S.'danji župan Bombig ie bil mnog-j iet |,r,-dsednik tukaisnjega italijanskega fe';i\- idriega društva "Unione Oinnasti- ca . To društvo ie od nekdai slovelo za- rad svojih velelaških demonstraeii. Ta- ka demonstraeija se je vršiia tudi leta 19-»~. Soča" jo ie takole opisala: Na mi/i \- d\orani, okra.šeni ultralaško. so stali ^ otroei. stari okoli 7 do s let, ter preü.stavijali: eden Oaribaldiia. druga d\a pa -bersagliera". Mali Garibaldi je im:'! v rokaii zastavo v bar\'ah lask-: U'i.? rTozivljajo se vse osebc, ki so v epo- srednje dr/aviicinu mestu Trstu, v po- kneženi «rotiji goriško-tfradiščanski, ter v niejni grofiji istrski v sniislu § In.', mivcdcncga zakona podvržene osebne- mu doliodnimkcuui davku, ter obveza- ne podati napovedi. da predlo/.e te na- povedi do M. januarja 1912 po obra/.ju uvedenem z naredbo c. kr. finančnciia iiiinistcrstva pismeiio ali jiti dado ust- meiio na zapisnik na pristojnr daveui o- blasti I. instance, t. j. v neposredno-dr- žavnčin nie-stu Trstu na c. kr. davuii'i aüininistraeijah Trst 1. in li., na (ion - škem in v Istri pa na pristojnih c. kr. < -- kiajuili glavarstvih (odnosno na dav- karijah, ako ni tam okrajnega glavar- stva). Tiskovine za napovedi se dobe hezplačno pri iineiiovanih davčnih o- blasfili I. instance, kakor tudi pri dotiC1- nili davkarijali ozirouia županstviii. Osebneinu dohodninskemu davku je podvržena vsaka fi/ična oseba, ko.iv dohodki prLvsugajo 120(1 krön. Razločka ne dela, so-li to dohodki zennjisč, poslo- l'ij,.saniostojnili podjetij in opravil, gla\ ¦¦ uic, službeiiih in mezdnih prč-jcinkov i.ii kakega drugegu vira. Ti dohodUi obsto- je lahko \ denarju ali pa v blagu. Kcdor dobiva 0400 ali vec kron sluzbeniii prejemkov na leto, je /raven tcga glasoni ^ ,UX ^letle teh prejemkov podvržen tudi osebneinu davku od w- siih sluzbeiiib prejemkov. Dohodkom davenili ob.vezaneex1 Kospodarjev prišteti je \ srnilu >j 157. dohodkc pripadnikov družine, ako se ti stekajo v skupuo u'ospodarstvo, toda s pridržkom v $ 17.1 oznaeenih odbitkov. One dohodninskemu davku pod\i- žene osebe, ki so oproščene napovedi, ker njihovi davku podvrženi dohodki iu presegajo 2000 kron, imajo v smislti ^ 204. v vsakeiTi slueaju pravico predlo- ziti napovedi. Daveni obvezanei, ki hoeejo svoie napovedi ustmciio podati na daveni o- blasti, naj to store kaiikor prej mogocc. V svrho priredbe dohodninskeR'.» davka za leto 1(^12 treba napovedati v smislu $ 156. stalne prejemke vsake vr- ste na pr. i^laee, obresti in stanarine, /a- gotovljene v določenili zneskih, naieni- šeine, doliodke od kuponov in slieuo vse to s svoto dejanski dosežcno v letu 1911. Nasprotuo se morajo nedoloeeni. ter ncstalni dohodki izkazati v popree- nem znesku zadnjih treh let -909, 1910 in 1911. Kedor ni iniel dohodkov še eno leto oziroma tri leta, jili niora napovedati po povprečni dobi njili uživanja. odnosno se zneskom, ki ga upa dobiti v dobi jed- nega leta. Vojaškl avlatlk vzleta z Velikih Roj skoraj vsaki dan če le veter ne pi- hlja. Plava do 1800 metrov nad zemljo. S prostim očesom se zdi v zračni višini kot leteči orel. Navadno obkroži gori- ško mesto, Št. Andrež, Št. Peter, Sovo- dnje, Vrtojbo. Lepo je videti, ko se le- talni stroj spusti z visočine na zemljo. Gledalcev je vsaki dan vse polno, ki občudujejo drznost aviatikovo. Novega leta dan je še vedno dan nelepega beračenja. Včeraj se je videlo po mestu mnogo pohajačev, ki so na- dlegovali imovitejše ljudi z „srčnimi voščili" za novo. Če so malo „bakšiša" dobili so pa preklinjali dobrotnika in celo njegovo družino. Ta ostudna beračija bi se morala enkrat za vselej pre pove- dati. Veselloo priredi ljudsko-šolska ma- dež v Medjivasi na Krasu v nedeljo dne 7. januvarja t. 1. ob 3. uri pop. v šolski sobi. Vstopnine ni nobene. Prostovoljni darovi se bodo hvaležno sprejemali. Gadoa Zima. Od Sv Lucije narn pišejo, da je tam Lipa zelena. Iz Kož- bane nam pišejo, da je zelen javor iz- pod sv. Gendre končal svoje življenje v kožbanski cerkvi pri jaslicah na sv. večer. Iz Šmartna v Brdih nam pišejo, da marsikaka trta brst poganja in vin- ski zavrodse prikazuje. Naročnik nam je v pismu postal danes popolnoma raz- vito trtno perje, tako, kakor v majr ali v juniju. Nekateri porokujejo še hudo zimo. Orozoa nesreča v Plaveh Kako r smo poročali, da je prišel nek delavec pod železniški voz v Plaveh, moramo dodatno še omeniti, da dotični nesrečni delavec se imenuje Ambrož Fortunato in je doma iz belunske provincije v Italiji. Dosedaj se še ne ve, kako je prišel pod železniški voz. Premikali so namreč vozove na postaji v Plaveh a nakrat so delavci opazli nesrečnega Ita- lijana z zdrobljeno glavo pod železniškim vozom. Mrtvega seveda so prenesli na Plavsko pokopališce. Gebelarski shod v Rihenbergu na Štefauov dan se je obnesel, kakcr se nam poroča, jako dobro. — Javni shod je sklical g. Vidmar Franc, absol- vent čebelarskega tečaja na dunajski če- belarski razstavi. Shodu je predsedova! g. Ostruuška. župan v Gabrovici na Krasu, govorili so g. Vidmar, g. uč telj Vodopivec, in g. Matlikovec, Iz Lokovca nam pišejo, da se je tamošnja liberalna mladina na sv. večer jako nesposobno vedla. Pila je celo noč in tako skrunila sveto . noč. Zavetišče te mladine je baje Win- klerjeva gostilna. Prosimo si. županstvo. da v prihodnje napravi vsaj za sveto noč mir! Skruniitev svete noči pa ne dela prav nobene časti liberalni mladini. Št. Andrei. Slov. kat. izobraževalno društvo „Naš Dom" v Št. Andrežu bo inielo ua dan sv. Treh kraljev due 6. t. m. svoj redni obeni zbor po popoldan- ski službi božji. Društveniki in društve- nice udeiežite se polnoštevilno. Odbor. Izgnbljeno. Deklica Marija Ceme iz Grgarja je izgubila v četrtek mošnji- ček, v katerem se je naliajalo 48 K. Kdor bi ga bil našeK naj ga odda na tuk. policiji. Nesreča. Neki 82-letni siarček iz Vižovelj se je hotel v petek podati na železniško postajo. Pot ga je peljala mimo nekega kamnoloma, v katerega je starček ne ve se kako padel in se močiio pobil. Kamnolom je kakih 20 metrov globok. Posledice plesa. Na dan sv. Šte- fana zvečer so plesali v krčmi Antona Komela v Kronbergu. Med plesalci so se nahajali vojaki in železničarji. Med temi je nastal najprej prepir, potem pa pretep. Ranjena sta bila kurjača Maza in Nedak. Med pretepom so razbili krčmarju kozarcev, stekieuic in šip za kakih 75 K vrednosti. Potai je nastal sinoči nekje v bli- žini Locnika. Veliki plamen je razve- seljeval daleč naokoli nočno podnebje. Drobfinice. Zastrnpljenje v berolinskem IJad skem prenočličo. Kolikor so dogna- la dosedanja policjska in sodna poiz- vedovanja, je dosedaj obolelo na za- strupljenju 141 oseb. umrlo pa je 72 oseb. 257 063 avtomobilov in 457.000 šoferje? — Do lani je bilo na Franco- skem največ avtomobilov, letos pa jih je največ na Augleškem. Na Francoskem je avtomobilov 66.000, na Angleškem pa 150.697, h katerim treba prišteti 106.366 motosikljev; r,a Francoskem jih je 9195. Samo v Londonu je 46.638 av- tomobilov, 15.914 motocikljev in 3067 avtomobilnih vozov. Šoferjev na Angle- škem 457.037. Zdravilno sredstvo proti rakn. — Iz Berolina poročajo, da je izumil tajni svetnik Wassermann neko novo sredstvo zoper razjedanje raka. Razno- vrstni poizkusi j» tern sredstvom. kate- rega zovejo Co9in-selen-serum, so bili ugodni. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Oo- rici Gospodska nlica St. 1 se priporoča si., slovensketnu občinstvu iz mesta in z dtžele za obilen obisk. Postrežba točna in stroijo snažna. Brije in strize tudi na niesečno odplačevanje. Na zahtevo briie in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine pozmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje zenske lase po 12 K in naprej kilogram. Franc Novak. Gospodska nlica, St. 1. Odlikovani fotografski atelje A. JERKlC, GO RICA, Gosposka ulica Stev. 7 priporoča se svojim cenjenim sorojakom ===== najtopleje. i ': Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica delta Croce stev. 6. ROJK je odprl k r oj a ško delavnico V pastelu 23 in se priporoča slavnemu občinstvu in cast, du- hovsčini posebno za talarje in vto stroko spadajoča dela. JOSIP BON ANN I naslednik T. Slabanja spRbrar in zlatar v Gorici ulica Mopelli IZ ( dlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Placu'e se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Takini upraviteljem goriškega nic- sta, kakoršni so Bombig, Cesciutti in Venier. ne moremo Slovend zaupati ne kot meščani ne kot Slovend in tudi ne kot avstrijski državljani. Zato protestl- ramo proti izraženi želji vladnega za- stopnika yi. okr. glavarja Reheka. da bi ti uiožje Še mnogo 1et upravljali mestnu občino goriško. Vodovod pri Sv. Križu na Vipavskem. Zadnji list »Samouprave« (št. HU prinaša črtiee o križkeni vodovodu. k; bodo gotovo zaninialc naše čitatclj^, poschno na vipavski straiii. Zato prina- šamo ta spip dosiovno: Pri Sv. Križu se je svoječasno n- statiovilo društvo »Yodovod«. To dru- štvo je vložilo leta 1902. prosnjo na de- želni odbor. da bi se mu dovolila pod- pora za zgradbo vodovoda v mestu Sv. Križ. Deželni odbor je na to vlogo od- Rovoril, da je deželni stavbni urad pre- gledal predložene načrtč in uašel v njih razne nedostatke. ki so se sporočili žu- panstvu pri Sv. Križu; zajedno je dežel- ni odbor naznanil županstvu. da ne ni<:- re predla^ati podpore, dokler se grajar.: nedostatki ne odstranijo. Zupanstvo se je na to obrnilo z v- logami na c kr. vlado in na deželni od- bor, da bi se načrti popravili. Deželni odbor temu r>i mogel ugoditi, ker je iniel enega samega tehnika, a ta je bil z dru- gimi nujniini deli preobložen. Tudi vla- da ni sprejeia poprave. Leta 1904. je županstvo prosilo de- želni zbor. naj zagotovi deželni prispe- vek. brez katerega ni mogoče predložiti prošnje za državno podporo. Zupanstw, se je nameravalo zopet obrniti na vla- do, da bi odredila preustrojitev načrtov. Visoki zbor pa je bil mnenja, da s^ ne more določiti prispevek iz deželenga zaloga. dokler ni znana potrebščina: za- to je odstopil prošnjo dežeinemu odbo- ru z naroeilom, da pospeši popravo na- črtov. Za morebitne troške pri popravi nacrtoy in proračuna po občini ali po deželnernu odboru je dovolil deželni zbor 500 kron. Deželni odbor je prišel do zakljue- ka, da bi se deželni stavbni urad vprieo ogromnega dcla, ki ga je takrat imei, ne mogel v uoglednem času baviti s pre;;- strojitvijo naertov; po drugi strani pa je upošteval, da bi občini ne bilo laliko do- biti strokovnjaka, ki bi se mu rnoglo po- veriti to delo: zato se mu je zdelo naj- bolje, ako se obrne do e. kr. namestni- štva s prošnjo, da naroči svojim orga- noni, naj prevzaniejo preustrojitev, ali pa sestavo popolnoma novega načrta. Namestništvo je na to odgov'orüo. da se predloženi načrt ne da preustrojiti in da je treba izdelati popolnomii nove- ga. Nove načrte bodo izdelali je po- ročalo namestništvo organi inelijora- cijskega urada, čim bodo dovršeni dru- gi že prej zaznamovani načrti raznih občin. Sedaj je inoral biti deželni odbor gotov, da bodo načrti napravljeni, in si- cer pravilno napravljeni, tako da bodo rnogli služiti kot podlaga določitvi pri- spevkov iz javnih zalogov. Ker je deželn: zbor določil zgoraj navedenih 500 K za popravo od župan- stva predloženih načrtov, a je namest- nistvo izjavilo, da je poprava nemogoča in da bo ono priskrbelo načrte, zato je seveda dezelna podpora odpadla, kar v: deželni odbor sporočil županstvu. Od melijoracijskega urada izdelani generalni načrt je došel deželneirui od- boru šc-le koncem leta 1908. V načrtu sta bila zaznamovana dva vodovoda: edcn'bi stal 95.000 K, drugi pa 121.000 kron. Starešinstvo je izbralo drugega, ker je bil primernejši za napdjavo vode v zasebne hiše in ker bi bil vodovod preskbljen s hidranti za slučaj |)ožara. Starešinstvo je tudi sklenilo prispevati k potrošku M) -40.000 K, in sc je zave- zalo pokriti vse troške, ki bi iih pla čali zasebni interesentje, občina Skrilje in država ter dežela. ' i>oki zbor je obljubil prispevati !¦. v.oreniim troskom 20.000 K, kar je de- ?elni odbor uaziianil natnestništvii i»i /i.'Püüstvu S\r. Kr/ in Skrilje; posieilrj^ obwino je zajedno povabil, uaj sklopa ,» svoiein prispevku. Ker pa se je doznalo, da uaii!u;:\••, roesto Ooriea zajeti za svoj, vorlovrd vodo iz Hublja, so se zastopnlk; ži.pan- stev vipavskih občin na iuieijati v Jt - /.ehioga odbornika prof. HerbuC: * zod>- v\\\ v tem, da bi se obeine oko.'isrile z >>oreT\;im vodovodom in se s snar.skini: vnk.vodi prcskrbele z vOv'o. l'i.di za- stopnik Sv. Križa je pristopi! k z;m-i i>\ti ak/.'i, kar je v ostaletn naiv.\>;<.. kji hi oMi.ia na ta način dobila vodo mnogo ceneje, nego z lastnim vodovode m. Na nalično prošnjo pre.i oinenieuih zasiopnikov je de-zr.-lni odn>t tiKreml vse polrebno, da je zajamei! vipavskim rbCinam 10 sekundnih litrov vode; tu;'.' ^; k'\\'C načrte je pr;skrbtl Razprave o zajetju Hublja pa nisn Sc; (id > tičane, zat) je tudi vpras'inio v/ križkega vodovoda še pendciuiM?. • 7 lega uradneka ohve/i'a je '-az- vidno. da je deželni odbor dovolil za zgradbo tega vodovoda dve podpori, eno 20000 K s pogojem, da se izplača, ako se delo izvrši, drugo 500 K pa v morsbitno pomoč za napravo ali po- pravo prvotnih načrtov, ki niso bili za nobeno rabo. Ker je pa melijoraeijski urad na- pravil tozadevne načrte zastonj, je pač jasno, da ni mogel dež. odbor nakazati onih 500 K, kar ni tudi županstvo nikdar zahtevalo. To nas je pa napotilo. da smo poprašali pri dež. odboru, ali niso bile nakazane — moreb.ti —/ kake druge podpore mesta Sv. Križ, ki niso še iz- plačane, kajti mestni župan Medvešček je trdil na shodu na Cesti — tako se nam je vsaj poročalo —, da je on uverjen, da sta zakrivila naša dva slov. odbornika, da ni Sv. Križ dobil neke podpore. Nato se nam je odgovorilo: Sv. Križu so bile nakazane v zadnjih de- setih letih še sledeče podporo: Vinar- skemu in sadjarskemu društvu 200 K dne 28. jan. 1903; za cesto Žablje-Do- bravlje in Sv. Križ-Cesta 1000 K (18. maj 1904 in 9. okt. 1905); kmetijskemu društvu 600 K dne 11. marca 1906 in „Vinarskemu društvu" v Sv. Križu 600 K dne 10. marca 1906. Drugih podpor ni deželni zbor votiral Sv. Krlžu, a vse te podpore so bile nakazane in izplačane. Kako more potemtakem župan v Sv. Križu trditi, da imala naša dva slov. odbornika na vesti podporo, namenjeno Sv. Križu, ki ni bila izplačena. Čast edinega mestnega župana, katerega imamo Slovenci na Goriškem, zahteva, da gospod župan jasno govori na to stran ter javno, jasno in glasno pove, katero podporo imata slov. od- bornika na vesti, ki je bila namenjena Sv. Križu, a je mesto ni dobilo. Mestnemu županu ne more vendar biti namen, obrekovati slovenska odbor- nika nazaupnih shodih. Polisični pregled. Poljedelskl minister dr. Bras — od- stopl. Češki list „Samostatnost" hoče vedeti, da odstopi poljedeiski minister prof, ßraf v najkrajšem času. Njegov naslednik bi bil dr. Friderik knez Scwarzenberg. Nov. namestnik v Dalmaciji. Sedanji začasni voditelj dalmatin- skega namestništva grof Marij Attems bo v kratkem imenovan za namestnika. Italijansko tnrška vojsba. Z bojišča ne prinašajo ne italijan- ski, ne drugi listi nobenih poročil o no- vih bitkah, pač pa pravijo, italijanski listi, da so še Turki umaknili ter da so zapustili dosedanja svoja taborisSa. To dejstvo Italijane so precej iznerr.irja ter se boje, da jih bodo Turki napadli od kake strani, od koder Italijani turskih napadov ne prieakujejo. Kulturni boj na Portugalskemi. „Berliner Tagblatta" so te dni iz Lizbone brzojavili o neeuvenem prega- njanjn škofov in duhovščine na Portu- galskem. Vec škofov je obtoženih, ker ubogajo Vatikan. Republika zapira cerkve. V več krajih se je prebivalstvo zavzelo za preganjane duhovnike. Te dni so hoteli v Capinhi aretirati nekega duhovnika, a se je množica temi uprla. Prišlo je do hudih spopadov med Ijud- stvom in vojaščino, a konečno je mo- ralo vojaštvo odnehati. Darovi. Za „Solski Dom" so plačali predsedništvu: Janez Kurin- čič, kurat v Medani 20 K in za božič- nico 6 K. Prijatelji dali 27. dec. hišne- mu „zamorcu" v Medani 4 K. Alfonz Poljšak; vikar v Štomažu 8 K- Srčna hvala ! Domače in razne vesti 60-letnlca dr. Antona Oregorölöa. Danes je praznoval naš voditelj državni in deželni poslanec veleč. g. dr. A. G r e g o r- č i č svoj 60. rojstni dan skromno in tiho. Na kratko obvestilo v naših listih, da bo praznovaloučiteljstvozavodov „Š. Doma" ta jubilej s sv. mašo v cerkvi čč. oo. ka- pucitiov se je zbralo danes lepo število odiičnih slovenskih rodoljubov, ki so prisotvovali sv. maši, katero je daroval sam jubilant pred glavnim, slavnostno odetim oltarjem. V klopeh smo opazili med drugimi: g. prof. Berbuča, g. rav- natelja Bežeka, g. ravnatelja Žnidarčiča, g. vladnega svetnika Križniča, g. šol. svetnika Šantla, g. ces. svetnika Vodo- pivea, g. nadzornika Finšgerja, g. prof. Mastnaka, preč. g. žup. Strancarja ter še več drugih rodoljubov in rodoljubkinj. Pri sv. maši je pel zbor učiteljic „Šol- skega Doma" (19 po številu) pod vod- stvom učitelja g. Koršiča. Orgljal je g. Emil Komel. Petje je bilo zares krasuo in mojstersko izvedeno. Pele so se nove nalašč za to izredno slovesnost zložene pesmi. Tudi gosli so se oglašale med krasnim solo-spevom, katerega je pela g.čna Danica Šantelnova, učiteljica na zavodih „Sol. Doma". - Okolu de- sete ure došla je deputaeija sestoječa iz šolskih voditeljev, voditeljic in kate- hetov društva Šolski Dom" v Gorici če- stitat svojemu predsedniku k šestdeset- letnici. Gosp. Hrovatin Josip, najstareji društveni učitelj voditelj je govoril ka- kor sledi: Velezaslužni gospod predsednik! Ko je udano Vam učiteljstvo do- znalo Vaš rojstni dan in leto, zaželelo je udeležiti se sv. maše, ki jo Citate v dan svoje šestJesetletnice. Danes se nam je ta želja izpolnila. K sv. maši prihitelo je poleg dru štvenega odbora, mnogo odličnih rodo- ljwbov, rodoljubkinj, imenitne gospode in veliko priprostega občinstva, da sku pno počaste svojega ljubljenca voditelja goriških Slovencev. Pri tem svetem opra- v*lu spominjali smo se Vaših dobrot in izrednega osobito za zapuščeno šol. mla- dino, ki je bila do Vašega nastopa za nas zgubljena, žrtvovanja za siromašni naš narod ter prosili Bcga, naj Vas ohrani še mnogo let zdravega, čiiega in srečnega. — Velečastiti gospod doktor! mnogo ste se trudili in žrtvovali, da ste priskrbeli našim zapuščenim slovenskim otrokom pfimerne dušne in telesne hra- ne. Zgradili ste štiri krasna poslopja „Solski Dom", kier naj se mladina vzga- ja v krščanskih krepostih in si prisvaja potrebnih znanosti v narodnem jeziku. Te krasue stavbe pričale bodo o Vašem brezmejnem rodoljubju; potomei naši pripovedovali bodo prespoštljivo o Va- ših zaslugah in občudovali bodo izredno požrtovalnost Vašo, ko bomo mi že davno pozabljeni počivali Smelo trdim : Dokler bo slovenski narod na Goriškem blval, blagroval bode dr. Antona Gre- gorčiča, ustanovitelja slovenskih šol v Gorici. Tudi mi se temu pridružujemo in kličemo iz dna srea: „Bog Vas ohra- ni Bog Vas živi še mnogo let na ko- rist, cast in slavo našemu narodu. Živio, živio, živio! Tedaj je izročila g.čna Dovgan Ana krasen s srebrom opremljen album s krasnimi fotografijami, katere je izde- lal fotograf A Jerkič, ki predstavlja vse učiteljstvo društva „Šolski Dom" v Go- rici. G.čna voditeljica Ana Dougan je izpregovorila: Velečastiti gospod pred- sednik ! Blagovolite sprejeti ta skromni spominek, ki Vam ga poklanja v znak ljubezni in posebnega spoštovauja hva- ležno učiteljstvo društva „Šolski Dom" in društveni odbor. Album je vezan v jelenovo kožo, vrh katero je pritrjen srebrn monogram z začetnimi črkami jubilanta. Prvo notra- njo stran je umetniško izdelal g. prof. Gvajz in nosi ta-le napis: „Prečastitemu, na šolskem polju prezaslužnemu g. dr. Anton Gregorčiču poklanja ob Njegovi (?0 letnici najudanejšeučiteljstvo društva „Šol. Dom". Gorica, 2. jan. 1912. Veleč. g. dr. A. Gr e gor č i č se je ganjen zahval učiteljstvu „Šolskega Doma" za spoštovanje in udanost ter rekel, da ga srčuo veseli, da je učitelj- stvo „Šolskega Doma" želelo praznovati njegovo 60. letnico s tem. da se je u- deležilo sv. maše. Če je kaj naredil za naše slovenske otroke, ni to edino nje- gova zasluga, pač je to zasluga tudi učiteljstva zavodov „Šolskega Dotna". Čestitkam mnogoštevilnih prijate- ljev in znancev, ki so se danes poklo- nili veleč. g. dr. GregorČiču in mu če- stitali k 60 rojstuemu dnevu. se pridru- žujemo tudi mi, ter izražamo srčno že- !jo, uaj bi g^ Vsemogočni še miiog3, innogo let ohranil zdravega in čilega v blagor slovenskega ljudstvu na Gori- škem ! Krasen album, katerega je poda- rilo učiteljstvo in odbor „Šolskega Do- ma" svojemu predsedniku ob priliki 60. rojstnega dne vsebuje slike in sicerprva slika : člani odbora „Šol. Doma", druga učno osobje otroških vrtcev, tretja učno osobje dekliške obrtne šole, četrta učno osobje ljudske sole v „Malern „Domu", peta učno osobje deške ljudske sole, šesta učno osobje pripravljalnic, sedma učno osobje ženske obrtne sole in osma ueno osobje moške obrtne sole. Imenovanja. Deželni odbor je ime- noval za svoje zastopnike v c. kr. o- krajne šolske svete kakor sledi : V go- riški okrajni šolski svet: g. prof. Ivana Berbuča, deželnega poslanca in od- bornika in g Mihaela Mariniča, de- želnega poslanca in posestnika v Pod- senici; v sežanski c. kr. okrajni šolski svet: g. Vinkota Jazbeca, župana v Komnu in g. J. Grgiča, župana v Vel. Dolu; v tolminski c. kr. okrajni šolski svet: g. Antona Kosmača, deželnega poslanca in župana v Cerknem,in g. A. Tor kar ja, posestnika in poštarja Podbrdom. Za cerkvene zastopnike v c. kr. okr. šolskih svetih je imenoval naš prev- zvišeni knezonadškof veleč. g. Iv. N. Murovca, dekana v Črničah za gori- ški okrajni šolski svet.veleč. g. Ignacija Val en ti nč iča, dekana v Komnu za sežanski okr. šolski svet, inveleč. inons. Josipa Kraglja, dekana v Tolminu za tolminski okrajni šolski svet. Goriškl deželnl zbor. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, bo goriški deželni zbor skliean najbrže za dan 11. tega meseca. Nevarno Je ooolel baron B i a n- ch i v Rubijah. Slavna županstva In gospodarska drustva opozarjamo, da obnove svoje , prošnje na deželni zbor, ako so jim z 31. decembrom dezeine podpore zapadle. Jakob Mikliis mizar in lestn t r g o v e c v INxItjori na voilo z&Äiia mosta (na cr'tt, kt ptij*proti lov denele. ALTENA KlobuöarM. Horvat v Gorici Gosposka ullca štev. 12 ima v svoji zalogi najrn/novrstnejše klobuke: mehke, trde in cilindre po naj- nizjih eenali. V zaloiji ima n:ijbolj^o kozukovino za ovratnike in uotranju prevleko sukenj itd. — kozuhovino ku- puje po najviSjih dnevnih cenali. Pri- poruča se p. n. občinstvu v mestu in na deželi zlasti pa preC. duhovScini Postrežba strogo poštena. Velika Ziiloga dvokoles. šivalnili in kmetij- skih strojev. gramoforov. orkestrijonov itd. Me- hanična delavnica. Poliranje / električno jjonilno Silo, ter einajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hočo staro dvokolo obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v ra/ličnih barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ULICA 2 4. Mehanična delavnira. V r o d a j a tudi na o br o kt1 Oiiiki poStiiinc prosti. Velika izbira že rabljenili dvokoles in vsako- vrstnih strojev. Kaho se ebranimo želGdčnih bolečin?! Takini boleznini. na katerih trpi dandanašnje človeštvo, se prido vspešno v okoni ter se jini more enersično nasprotovati s tem. da se pravoČasno uporablja i == Dr. Engel-nov nektar. = Kajti nioean želodec in dobra prebava tvorijo teniclj zdravfrnu tolcsu. Kdor hoče svoji' zdravje ohraniti tudi do starosti. naj uporablja po svojih izvrstnih vspohih slaviti Dr. Engel-nov nektar. Ta pijača. ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz vina. vpliva vsled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, ozi'ruina želodčno vino ter ninia riikakih škodljivih posledic. Tako zdravi kakor bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi škodovali svo- jemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbu- dljivo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek ^™ Dr. Engel-novega nektaija ^^^, vsem. ki si bočejo ohraniti zdrav želodec. Nektar je dobro sredstvo proti želodčnernu katarju, krču. bolečinam, težki pre- bavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprtje ali stisko ali ko- lične boiečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sern in živahen tek, zabra- njuje t(-rcj nespečnost. duševno motenje, glavobol in nervozno uUujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržnje veselost in veselje do življenja. Nektar se dobiva po 3 K in 4 K stoklenica v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče. Romans, Ajel. Dolgopolje. Ronke. Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija. Tolmiu, Kanal. Videm, Palrna, Cervinjan, Oglej, Fiumičel, Gradež, Sežana, Vipava. Postojna. Milj, Trst itd., kakor tudi v lekarnah v vseh večjih in tnanjših krajih Goriško-Gradiščanske in sosednih dežel. Tudi ra/.pošiljajn lekarne v Gorici 3 ali več steklenic nektarja po originalnih cenah v vse krajo Avstro-Ogrske. Svari se prLd ponarejanjem! Zahtevajte izrecno ^ DR. EN6EL-NOV fiEKTHR. «- Moj nekiar ni üdbeno tajno sndst\o. l.jegove scstavine so: sarnos 200. vino malaga kOO. v;iiski štrkljaj 50. glicerina 100, čmo vino 100, sok jerebike 100, m-- šnjev sok 2C0, brinje CO in ninogo drugih zeljišč. Te scstavine se pornešajo. Goriška zveza gospodarskib zadrug in drustev v fionci pesreiije jri uim tmetijstih potrelascin ii prl proAüji sf^^r. sr^ tmetijskih prideltnv. wv Zaioga je v hiši „CENTRALNE PÜSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32- Dl flHT. BRECEW ' uljihlno naziKuija. da sprejema odslej od 10-11 zjutraj in od 3 4 pop. ~^=--------na svojiMii stanovanju ^^--------- v (losposki iiliei (V. (i. (anlucTi) st. 4. „CENTRALNA POSOJILNKA" REGistFjovnnA zflDRuefl z omEjeno znvezo S3S3ES3: V GORICI ^^^¦¦^ obrestuje hranilne vloge po V »\. Daje člancm poso- jila na vknjižbo po 514'\,, na menice po 6°„, na me- sečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hisi GorSO GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun ncdelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. O D B O R. Ustanovljena leta 1810. — — Ustanovljena leta 1810. Najstarejša slovenska tovarna paranicntov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predmete po jako zniernih cenali: paramente, baldaliine. zastave, cerkvcno opravo, z ognjem pozlačene kelihe, monstrance, ciborije, svetilke, lustn1. luči. križevf poti. Stari paianienti se dobro popravljajo. Za uboge cerkve precejšnji popust. Gene brez konkurence in 30% nižje kot drugod PoUlja cenike na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. "Hfö Kupujte! le pri tvrdki Kupujte! Kerševani Sc Cuk G O R \ C A — Stclni trg štev. 9 — (Piazza üuomo) ker ta vam nudi lt»', iiajLoJjšc in najceneje sivalne i-troje. dvokolesa, puške. samokrese. »Gramofo- liov« in plošče, vsakovistno kmetijsko orodje, slainoieznice, stiskalnice. drozpalnice (stroje za iriaslciijp grozdji") orala, braue itd.. itd. — „Oi'iginal Victoria" šivalni stroji s-i pripravni za un.elno vezanje in krj'aitje, iničijo ahki ttk. šivajo naprej in nazaj. Original Vic- 1«.iia šivalni bo napiavljeni z dvema pasovarna /a hitri in počasni tek, so po 20 letni rabi še \( di o trezšuniiii. Z ,.Origina]LYi<'turia" stroji tc napravi v eni niinuti od 2000 do 300O ubo- dt-v (štibov). Za „Ori^inaliii Victoria" šivalne strojo jainčinio 10 let. Trvdka KERŠBVANI &. ČUK, oj a/.arja cenj. kolesarje, da inia ko- lcsa raznih tovarn. kakor Puch, S t y ti a, M' -d[\ '!'<¦ n rail. Dnrkopp ter^domače izdelke. \«ik kolesar, katiri kupi pri tvrdki K er š e- v a. u i &¦ C u k dvokolo, dobi solidro in poštcno postrežbo in si y- objed- nein tudi prihranil naj- nianjp K HO, ker tvrdkane vračuna prnvizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vslcd tega je pri tvrdki Kerlevani in Cuk po ceni blago. tvrdka BBRŠEVANI & ČUK daje tudi na mesečne obroke Ceniki >u r;!zpošiljajo zastonj in franko. ---------l_:i, A—4.^v«. Vi llska ^Narodna Tiskarnatt ()d^ov. L. L u k e ž i č.)