/'Priimki Št. 266 (14.357) leto XLVIII.__________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ T onn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 14UU UK SPED. IN ABB. POST. GR. T /70 PETEK, 20. NOVEMBRA 1992 _ RIM / SOOČANJE V DVODOMNI KOMISIJI Opozicija v PSI zahteva reformo Martelli, Occheffo in Gionnini so oblikovali politično koordinacijo za reforme Vojmir Tavčar RIM - Soočanje v dvodomni parlamentarni komisiji za reforme je Počasno, toda razprava je yoesla novo dinamiko v italijansko politiko. vprasanje je sicer, ali bo lz sedanjega pretresa Nastala gora ali miš, dej-stvo pa je vsekakor, da se oblikujejo vsaj hipoteze fiovega. Velik prispevek k omamizaciji je dal v 0rek zvečer voditelj Socialistične opozicije . laudio Martelli, ko je v jaienu skupine 50 socia-ističnih parlamentarcev ejal, da je pripravljen a volilno reformo po ^ancoskem vzorcu, in sjcer večinski volilni sistem z izvolitvijo parlamentarcev v dveh tumu-lo- To stališče je bilo Ceraj potrjeno na ®ystanku med Martel-,li.em, radikalnim vodi-el)em Marcom Pannello in Massimom Severom Gianninijem, ki so oblikovali politično koordinacijo. Martellijevo stališče je pozitivno ocenil tajnik DSL Occhetto, ki je nakazal možnost, da bi se na taki programski osnovi lahko oblikovala tudi nova vladna koalicija. In snoCi se je tajnik DSL povrnil k tej temi ter pribil, da stranka pričakuje pozitivnih signalov. Sicer pa je bilo med Martellijevo skupino in Occhettovo stranko včeraj izmenjanih kar precej laskavih ocen. Pozitivno je zbližanje med DSL in Martellijevo skupino ocenil tudi tajnik PRI La Malfa, voditelj Demokratičnega zavezništva VViller Bordon pa je menil, da je treba najprej izpeljati volilno reformo in namignil, da se lahko ustvari zmeda, Ce se to vprašanje povezuje z oblikovanjem vladne koalicije. Vsekakor pa je po njegovem Occhetto nakazal zanimivo perspektivo. Povsem drugačna je bila ocena socialističnega sekretarja Bettina Craxija, ki je dejal, da se je stranka uradno opredelila za proporCni sistem. Glede takoimeno-vane osi Occhetto-Mar-telli pa je bil tajnik PSI piker: »Z osi se lahko pade«. S tem pa je seveda izzval prav tako hudobno Martellijevo repliko. Negativna je bila tudi ocena demokristjana Bianca, medtem ko je tajnik SKP Garavini ocenil, da »ima vsaka vladna koalicija, ki bi se oblikovala na dogovoru za večinski uninominalni volilni sistem, nujno reakcionarni značaj«. Marte||j Pannella in Giannini so oblikovali koordinacijski odbor WASHINGTON / SREČANJE S PREDSEDNIKOM BUSHEM Clinton se seznanja z bodočimi težavami V medvladju, naj ne bi sprejemali nobenih pobud VVASHINGTON Novi ameriški predsednik Bill Clinton nadaljuje svoje pogovore in srečanja v VVashingto-nu, ki bi mu morali olajšati delo, ko bo 21. januarja dokončno prestopil prag Bele hiše in vzel v roke vajeti ZDA. Te za sedaj še vedno drži George Bush, ki je v sredo kljub začetni hladnosti novega predsednika podrobno seznanil s problemi, ki ga čakajo. Bush ni skoparil, izčrpno ga je seznanil o proračunskem primanjkljaju ZDA, o bosansko-herce-govskem vprašanju, o Borisu Jelcinu, o bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih, o krizi bank in o trgovinskih težavah med ZDA in Evropsko skupnostjo. Nedvomno se Bush nahaja v nezavidljivem položaju, saj je formalno do 20. januarja predsednik ZDA, a si ne upa sprožiti pobud, ki bi jih moral dokončati Bill Clinton. V zunanji politiki ne bi smelo biti večjih težav, ker Clinton v glavnem podpira dosedanjo zunanjo politiko washingtonske administracije, saj je pozdravil sklep VS OZN o zaostritvi sankcij proti Srbiji in Črni gori, tako da bo lahko ameriška mornarica sodelovala v blokadi Črnogorskih pristanišč. Prav tako se strinja z Bakerjevo mirovno misijo na Bližnjem vzhodu. Ce ima Bush proste roke v zunanji politiki, pa to ne velja za gospodarstvo. Clinton noče, da bi Bush v tem medvladju sprejel kakršnokoli gospodarsko pobudo. Bill Clinton in George Bush v parku pred Belo hišo (Telefoto AP) GRADEC/ Danes srečanje Rupel Colombo Vi J?? ' P° osamosvojitev °veniie so bili 081 med mlado drža-m sosednjo Italijo po ski roZ™er dokaj stihij-' • aedaj se državama iu u)a.nova priložnost m.oer srečanje sredn^)ih ministrov k; '.mjeevropske pobude, 5i° v Gradcu. V tem V lru se bosta danes na sesnStranskem srečanju j, a zunanja ministra iv .10 Colombo in SLOVENSKO JAVNO MNENJE 92 Kako kaj živite? Hvala, slabo! ALI VAS SKRBI, I)A BI LAHKO IZGUBILI SVOJO 1) KLOVN O MESTO? n e, mr skrhi me Iv'*\Vu. Colombo in je ^ltnI Rupel. Srečanje viinatm,enieno' kot pra-knt v slovenskih anap a- I,anskih krogih, tvpj 2 stanja odnosov y kavama in pripra-s^ovih srečanj, ki bi Vnw odnjim letom po k”1 ltyah v Sloveniji in se bo nekoliko pomi-laK°, vzdušje v Trstu, k® postavila nove st e^)e sodelovanju. Pri- HeknVv013611 Strani sta razH -k° različna, toda va Ua )a ni nepremostlji-ot’ peprav odnose hpK U]e dejstvo, da bo rp« a nekatere probleme <£jvtrie skupaj s >«iiik komimiluiti j okt./nov. IN = 1924 Sindikalna organiziranost in občutek varnosti med Slovenci sta majhna. Dobro Četrtino zaposlenih zelo skrbi izguba delovnega mesta, delno je zaskrbljena skoraj polovica ljudi, malo manj kot 30 odstotkov anketiranih pa je izjavilo, da si s tem vprašanjem ne belijo glave.O standardu v prihodnosti pa skoraj polovica anketiranih meni, da se bo izboljšal, le 7 odstotkov pa jih je črnogledih. Ob tem je treba povedati, da sko- raj Četrtina vprašanih tega ne ve oziroma o tem ne razmišlja. Zanimivo pa je, da posledice ekonomskega položaja, ki očitno bolj obsedajo Slovence kot preteklost, niso tema predvolilnih nagovarjanj. POLITIKA / KULTURA Slikarska kolonija poleti, vladna palača jeseni Predstavitev POOART 92 "Za mir" na Prešernovi 8 Ana Kovač LJUBLJANA -Včeraj so v vladni palači ob zvokih harfe predstavili izbor del 3. mednarodne slikarske kolonija POOART 92 ”Za mir”, ki je bila od 22. do 28. avgusta na Pohorju in se je je udeležilo 20 umetnikov. Delo kolonije so predstavili že v mariborski galeriji Mak, včeraj pa je brez dvoma šlo za goli prestiž in politično potezo. O tem priča tudi postavitev sama: slike so obesili na panoje brez pravega reda, po ključu naključja, brez listkov z imeni avtorjev in naslovi del. Ko je na panojih zmanjkalo prostora, so slike položili kar na mizo. Na koncu je spregovoril tudi kulturni minister, vendar ne o POOART. Svoj govor je naslovil na umetnike in jim dejal: "...toda na žalost je utopično želeti, da bi vaš model sobivanja postal vzor razreševanja eksistencialnih konfliktov v svetu.” (foto: Jože Suhadolnik/TRIO) ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Vatikan napada Severno ligo Italijanski katoliški krogi so od vsega začetka gledali na Bossijevo Severno ligo z dokajšnjim nezaupanjem, zdaj pa so v medijih začeli pravcato kampanjo proti njemu In njegovemu gibanju. V....................stran 8.. Kaj bo prinesla reforma pokojnin? Pokojninski sistem bo v najkrajšem času doživel globoko preobrazbi, saj bo vladni osnutek o tem vprašanju zanesljivo v kratkem odobren v parlamentu. Kaj bo to pomenilo za upokojence in za tiste, ki se bodo v prihodnjih letih upokojili? .....................stran 9.. Bellom! napoveduje tretji pastirski obisk tržaške škofije Tržaški škof Lovrenc Bellomi bo konec tega meseca pričel svoj tretji pastoralni obisk škofije. Kot je pojasnil v posebnem pastirskem pismu, ki ga je ob tem izdal, bodo srečnja z Župnijami posvečena vprašanju cerkvenega bogoluzja. ::..................stran 10.. Prostozidarsko in nacionalizem Nacionalizem je v nasprotju z načeli prostozidarska. Odvetnik Branko Agneletto, čigar ime se je svojčas pojavilo v seznamu P2, nam v intervjuju pojasnjuje, zakaj so bile tržaške italijanske lože še iz časov Avstroogrske vedno nacionalistično in iredentistično usmerjene. ■:..................stran 10.. Tržaški prevozniki zahtevajo cenejše gorivo Rim ostaja gluh za probleme tržaških avtoprevoznikov, zato si pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju prizadevajo, da bi spet pognali v tek upravno-zakonodajni postopek za dodelitev prostocarinskega kontingenta plinskega olja za avtoprevoznike iz tržaške pokrajine. O tem, o bližnji ustanovitvi konzorcija za zaščito nadzorovanega porekla kraških vin in o protiustavnosti minimalnega davka na zdravje berite na gospodarski strani. ■:..................stran 16.. Za zapahi upravitelji in gradbenika iz Catanie Sodniki iz Catanie so izdali devet zapornih nalogov v zvezi s preiskavo o nepravilnostih pri gradnji bolnišnice. Za zapahi sta se znašla gradbenika Pasquale in Giuseppe Costanzo, družbo pa jima delajo bivši predsednik Krajevne zdravstvene enote Alfredo Bernardini (PSI), upravni koordinator Francesco Poli in člani upravnega sveta KZE št. 36. ....................stran 20. IZŠLA JE TRETJA ŠTEVILKA REVIJE PEPITA % "A 2 NASM** KOMENTAR Clinton in propad imperijev Barbara Kramžar Strobe Talbott, komentator ameriškega tednika Time, je poleti pisal o manični depresiji, ki ob dogajanjih v Bosni in nekdanji Sovjetski zvezi prevzema Evropo. Za Talbotta je to naraven konec imperijev. Mladi mož iz Makedonije ni hotel sedeti v Atenah, Ce je pred njim ležala Indija, drugemu mladeniču s Korzike pa ni zadostovalo kronanje v cerkvi Notre Dame, Ce je pred seboj videl kremeljsko palačo. Ko pa začno imperiji propadati, nikoli ne umrejo brez hudih pretresov in žrtev. Imperiji, la jih je ustoličilo razmerje sil po prvi svetovni vojni, zdaj mukoma umirajo tudi na Balkanu. Talbottov prijatelj, novi predsednik najmočnejše države sveta Bill Clinton bo imel lanalii vse možnosti za olajšanje ali prekinitev trpljenja bosanskih žrtev propada imperijev, kot je obljubljal v predvolilni kampanji. Kljub njegovi mirovniški dejavnosti v 70. letih pa lahko že pred Clintonovo naselitvijo v Belo hišo podvomimo o tem, da bi se Američani odločili za “Balkanski vihar”. Ameriški predsedniki se namreč hitro učijo geostrateških zakonitosti, Ce se ne imenujejo ravno Jimmy Carter. Najpomembnejša zakonitost Clintonovega obdobja kaže, da je tudi za ZDA nepreklicno konec lepih štirih desetletij hladne vojne. Ame- -rika je po njej nekoliko izmučena, sveže tekmice iz Azije in Evrope pa zahtevajo vsaj pentago-nalni sistem ravnotežja velikih sil. Clinton zato ni lagal, ko je svojim volilcem obljubljal, da se bo ukvarjal predvsem z gospodarstvom, vendar predvsem v mednarodnih razsežnostih. Zapleti z GATT, ki jih je zakuhala Francija, so šele uvod, kajti Nemčija in Japonska še stojita ob strani. Takšni prepiri pa so v preteklosti vodili v velike svetovne vojne, ki se jim bo atomsko obdobje 20. stoletja iz praktičnih razlogov preživetja morda le izognilo, ati pa tudi ne. Majhnim vojnam, pa naj bodo še tako umazane, kot so balkanske, bodo zato tudi pod Clintonom nameniti samo toliko pozornosti, kolikor jo bo zahtevalo javno mnenje volilcev. Žrtve v BIH pa lahko upajo, da bo to zanje dovolj. G L ° S A Imena strank povzročajo zmedo Gregor Kozovinc Ime - pa naj gre za poimenovanje posameznika ali politične stranke - je lahko včasih prav kočljiva zadeva. Ob osnovni funkciji, ki služi predvsem nespornemu prepoznavanju imenovanega, ima tudi Širši, Cesto zlorabljen, simbolni pomen. Nič čudnega torej, da so velike slovenske stranke kar malce eks-kluzivistično registrirale celo vrsto najrazličnejših nazivov, tudi takšnih, ki imajo z imenom konkretne stranke kaj malo skupnega. Kljub temu pa v času predvolilne tekme prihaja do nezaželenih »imenskih deliktov«. Medtem ko se konflikt med Socialdemokratsko stranko Slovenije in Socialno demokratsko prenovo- sveže poimenovano stranko Socialdemokratske prenove - vleče že od prejšnjih volitev, pa je precejšen predvolilni škandal povzročila sicer že pred dvema letoma ustanovljena Liberalno demokratska stranka Slovenije. Njihovo ime na volilnih lističih naj bi po splošnem mnenju zavajalo raztresene in manj informirane volilce, ki bodo menda namesto kandidatov Liberalnodemokratska stranka trumoma obkrožali tiste iz Liberalno demokratska stranka Slovenije. Medstrankarski spori, ki zadevajo vprašanje imena, so toliko bolj žgoči, ker so ob precejšnji podobnosti strankarskih programov -ekologija, socialna država in gospodarski razcvet - predmet predvolilne kampanje tako levih in sredinskih kot desnih, kon-zevativnih strank - le še imena strank tista, ki predstavljajo njihovo načelno usmeritev. Izvenparlamentarne stranke - republikanci, nacionalisti, ostanki Demosa in druge - se s takimi in podobnimi problemi ubadajo v precej manjši meri, značilno zanje pa je, da želijo že z imenom opozoriti na svojo neodvisno držo. Najbolj zabavna tovrstna kaskada je nedvomno uspela Stranki neodvisnih Slovenije. V imenu stranke se namreč skriva očiten paradoks. Vsaka politična stranka - in Stranka neodvisnih Slovenije to nedvomno je - zahteva določeno stopnjo pripadnosti, ki pa nikakor ne more biti lastnost zgolj in samo neodvisnih. Piko na i pa postavlja njen statut, ki dovoljuje, da člani partici-pirajo tudi v drugih strankah. Torej so lahko neodvisni člani TE stranke tudi člani - neodvisni seveda - neke DRUGE stranke, ki pa ima strankarsko disciplino neprimerno strožje urejeno. Zapleteno, zapleteno. Ime torej niti v politiki niti v družini ni enostavna zadeva in kljub dobronamernosti lahko povzroči tudi zelo odklonilne reakcije. Poskuste svojemu naslednjemu otroku dati ime Jezus ali Josip, pa boste videli. Skupščina, ki smo jo s takim navdušenjem izvolili aprila 1990, nas je v zadnjem Času nekoliko razočarala; preveč je bilo brezplodnih razprav, strankarstva, odlaganja nujnih zadev, nesklepčnosti, in podobnega. Nehote se spomnim, kako se je nekoč o svoji parlamentarni skušnji izrekel znameniti francoski prevratnež Joseph Proudhon: treba je v lastni osebi doživeti tisto, Čemur se reče Narodna skupščina - da bi spoznati, kako so ljudje, ki najbolj premišljeno prezirajo stanje neke dežele, skoraj vedno tisti, ki jo zastopajo. Vendar naj o tem, Ce kaj podobnega velja tudi za njih, razsojajo delegati sami. Ob koncu njihovega mandata jim vsemu navkljub priznamo, da so se Od plemenskega k državnemu zboru Miha Naglic v trenutkih velikih preizkušenj kar dobro držati in sprejeti sklepe, ki so bili izhodišče za državno osamosvojitev. Če pogledamo skup-knjenega stališča, se pokaže, da je njena nekoliko anarhična podoba pravzaprav v duhu starodavnih slovanskih zboroval-skih nagnjenj. Zborovanja, na katerih se prereka in včasih tudi odloCa o javnih zadevah, so bila torej nekoč že ustaljena navada našega plemena. V te stare republikanske izvire (res puhlica kot javna stvar), iz katerih se navsezadnje napaja tudi naš Častnik, pa je nato .zarezala tuja samovlada; najprej nemška, nato avstrijska, pa srbska in nazadnje proletarsko internacionalna, zastopana po eni sami partiji. Slovenski parlamentarni duh se je sprva še ohranjal in vztrajal v obredih ob knežjem kamnu, a postal je ritual, zgolj forma, katero je polnila tuja, monarhična vsebina. Nakar je za cela stoletja zadremal. Jugoslovanske skupščine so parlamentarnemu duhu vseskozi natikale komate, ki so bili dovolj težki, da niso dopuščali kakšne pretirane razigranosti. Besedovalo se je sicer veliko in tudi ta zasedanja so imela svoj po- men, vendar je treba priznati, da se je pravi duh javne razprave, ki se je proti koncu osemdesetih znova prebudil, porodil kot nezakonski otrok matere civilne družbe in oCeta fraj-gajsta - in ne v zakonu partije in države. Po vsem tem res ni Čudno, da je morala sedanja skupščina preboleti toliko otroških bolezni prala-mentarizma. Državnemu zboru, ki ga bomo kmalu izvolili, jih morda prav zato ne bo treba. Za to, da državna oblast, ki jo bo postavil, ne bo samovlada, temveč javna, republikanska zadeva, bo lahko skrbel na bolj zrel način, z veC reda in manj sovraštva. Sicer pa je parlament ■ (parlare) navsezadnje zato, da se v njem javno zbomje in veliko govori! K > 4/i- ‘r 6 7 8 V > 11 L e tU 'f S 12 l' 13 u L 5 s K k 'h s 16 f 6 e f £ 0 b • f (A f S\ 'A S i L 24 Px • % d. % h s 29 D A- • * E 3t L T <\ • 33 f tj l 34 \ • 35 1) l I L 36 <\ e 37 i C- h 38 0 C e c ' Vodoravno: 1. mestna Četrt, tudi Cetrtinka pole, 6. starorimska boginja plodnosti (anagram OSP), 9. Človek z velikim, markantnim nosom, 11. ime srbske pevke Lukič, 12. mesto v jugozahodni Angliji ob reki Avon s termalnimi vrelci znanimi že iz rimske dobe, 13. slovenski publicist in zgodovinar (Lojze), 14. izumitelj telegrafske abecede iz pik in Črtic (Samuel), 15. Marija Nablocka, 16. pas pri kimonu, 17. Tage Erlander, 18. literarni junak pisatelja lana Fleminga, agent 007 (James), 20. seksus, 22. ribiška mreža, 23. tanka mrežasta volnena ati svilena tkanina, 24. egipčanska boginja neba (anagram ROTA), 25. velik ogenj, ki se prižge ob začetku poletja, 27. okrajšava za Great Britain, 28. ime igralke Kravanje, 30. kemijski znak za telur, 31. izbrana družba, 33. veletok na indijski podcelini, 34. umrli general nekdanje jugoslovanske armade (Kosta), 35. mehanično urjenje, 36. ogrevalna karakteristična krivulja, 38. vzdevek Radka Poliča, 39. izdelovalec kos. Navpično: 1. italijanski pomorščak, ki je v službi španske krone »odkril« Ameriko (Krištof), 2. abstraktno družbeno potrebno delo, potrebno za produkcijo kakega blaga (dve besedi), 3. osrednje evropsko gorovje, 4. nekdanji kubanski politik (Raul) 5. Tomislav Neralič, 6. sršenar, 7. obletnica »odkritja« Novega sveta, ki jo praznujemo letos, 8. predsednik Zvezne republike Nemčije v letih 1974 do 1979 (Walter), 10. igralka na leseno pihalo, ki daje rahle tone, 14. Miha Baloh, 16. včasih smo temu dogodku rekli.... Amerike, sedaj mu pravimo srečanje dveh svetov, 19. španski rt v Sredozemlju, 21. gostija, svatovšCina, 24. bajeslovni kralj Tira, praoče FeniCanov (anagram GERONA), 26. izdelovalec sedel, 29. pritrdilnica, 32. regionalno ime za prebivalca Idrije, 33. oCesna šarenica, 35. spodnji del posode, 37. Valentin Kunaver ■ |na izmed prevla-l-J dujoCih klasičnih J—J in modemih tem v evropskem izročilu je tudi tista, ki sodi, da igrajo intelektualci posebno vlogo ali so privilegirani pri urejanju zgodovinskih gibanj in pri modeliranju etičnih paradigem za splošno blaginjo in univerzalni mir. Njihova moralna in zgodovinska odgovornost je torej v zgodovini evropskega izročila arhetip posebne vrste. Od krajevih filozofov do enciklopedistov, od renesančnih humanistov do socialnih inženirjev in angažiranih intelektualcev je bila pot v pekel menda zmeraj tlakovana z najboljšimi nameni. j—wato je spoznanje, J da so bili mogoči X J nacizem in stalinizem, koncentracijska taborišča in gulag kljub (nekateri ciniCni postmodernisti bi morda rekli: prav zaradi) Descartesu in Kantu, Rousseauju in Goetheju, Pasteurju in Einstenu -delovalo večkrat porazno na evropsko pojmovanje razmerja med intelektualci in zgodovinsko odgovornostjo, med kritičnim razumom in moralo. -g- ra se z bolje poučnih nimi tujci pogo-JL V.varjamo o našem sedanjem civilizacijskem padcu v brezdanje brezno, v poglavitnem slišimo vprašanje: kako je mogoCe, da so nekateri od vsaj navidezno najumnejših in v kulturi visoko rangiranih intelektualcev lahko ne samo podprli pošastno zlo, ki so se z njim srečali, marveč so se aktivno vpregli v proizvajanje tega zla? To vprašanje potiska človeka v veliko nelagodje, kajti Ce je intelektualna elita (z narekovaji ali brez njih) lahko, kakor žejna krvi, zagovarjala in hujskala na moralno tako gnusno vojno, potem to meče svinčeno težko senco na ves skupni intelektualni korpus, na vsa razsežja jugoslovanske/ srbske intelektualne produkcije. Nic ne pomaga, Ce nato omenimo tudi Častne izjeme. -m yg-oj sramežljivi IX /I odgovor začude-_L V -Lnemu tujcu vsebuje tri, po moji sodbi ključne teoretske formacije, ki so bistveno vplivale na oblikovanje tistega duhovnega ozračja teoretskega in vrednostnega nihilizma, ki je bistveno prispeval k jugoslovanskemu samomoru. Seveda je samoumevno, da tu govorim samo o ožji, »srbski« sceni. -g—poglavitni tok jugo-I—J slovanske teoretske -L misli je bil dolgo časa pravcati ljubljenec in eksotični miljenCek evropske in svetovne filozofske scene. Status te misli je bil v poglavitnem zasnovan na njeni teoretski androgenosti; ni bila ne filozofija liberalizma ne socialdemokracije v parlamentarnih okvirih, pa tudi ne filozofija klasičnega, trdo kolektivističnega marksizma. -g- .r-akor je bila Ju-1^ goslavija v geopo-JLxJitiCnem pogledu nekakšna hibridna »tretja struja«, tako je tako imenovana filozofija praxisa v najširšem smislu bila »tretji pol« IZ TISKA Balkanska algodiceja po času pranja denarja Mirko Gaspari svetovne filozofije. Z razpadom bipolarnega sveta je seveda odpadla tudi vsakršna potreba po negovanju in perpe-tuiranju posebne »teoretične vedrine tretje poti« in celo najbolj liberalna različica »socializma s Človeško podobo« se je morala umakniti pred terjatvami Casa.s -gr yse to je zapustilo \ / strahoten teoretski V prazen prostor, iz katerega so zaceli riniti vsakršni demoni aksio-loškega brezpotja. Za tiste, ki so zmogli preskočiti jez med enopartijskim sistemom in parlamentarizmom, med revolucijo in proceduro, je ostala možnost zavzemanja za tržišče s Človeško podobo. Za tiste pa, ki tega niso zmogli, je prišlo do »groze teoretske praznote«, ki jo je spremljal moCan občutek zgubljenosti in »kislega grozdja«. Za vse druge vemo: pristali so bodisi v rigidni ter hkrati heavy metal in ruralno pretkani, agrar-no-baroCni teoretski racionalizaciji državnega socializma in partijske države, s fantastičnimi paranoidnimi konstrukti o planetarni zaroti proti poslednji obrambi »socialistične častnosti«; bodisi v samo destruktivnem, nekrofilnem in avtoge-nocidnem nacionalizmu. Praxis-filozofija je zdaj že dolgo v filozofskem muzeju (nekateri njeni privrženci so se uspešno pridružili procesu demokratizacije), kljub temu pa ostaja nelagoden dvom, nekakšna »teoretska grenčica«; kako so lahko prav tako ljudje (kakršna sta akademika Mihailo Markovič in Ljubomir Tadič), ki so tako silovito poudarjali kritično zavest in v njej videli poglavitno jamstvo Človekove svobode - padli na teoretsko in etično tako nizke veje? Kakor pri svojem evropskem dopolnilu, tako tudi tu kritična racionalnost ni bila zadosten razlog za to, da bi preprečila padec pod vse minimume civilizacijskih in etičnih standardov; le da je v našem periferij-skem primeru ta razlog dobil posebno sprevržene in maligne oblike. Brutalno povedano, naposled je podoba taka, da je bilo nekaj teoretskih starcev v imenu simulirane obrambe nacionalnih interesov pripravljenih preliti veliko mlade krvi in pahniti v nesrečo sto tisoče ljudi zato, da bi znova doživeli svojo mladeniško teoretsko erekcijo. g -v rugo formacijo, ki lje kakor ulita, da JL/ zamenja teoretsko izpraznjenost prve, bi označil kot perevertira-no balkansko verzijo algodiceje; nauka o metafizičnem odrešenju s pomočjo privilegiranega zgodovinskega trpljenja, bolečine in tragike. Tej mazohistični algodiceji je najbolj botrovala znamenita teza, »da so Srbi zmeraj zmagovali v vojni in izgubljali v miru«. Ta teza obsoja en etnos bodisi na permanentno vojno (biološki poraz) ali na permanentno izgubo (državotvorni poraz); od tod neizogibno pride do zgodovinske septične jame vrednostnega nihilizma. Glede na to, da je tak etnos v obeh primerih tisti, ki izgubi, po paradoksni logiki nima več kaj izgubiti in mu je potemtakem vse dovoljeno; vsakršno podclo-veško izživljanje, popo-len padec na najnižjo stopnjo svetovnega pra-zaCetka. Imanentni del srbske algodiceje je razkričana doktrina o nebeškem, s posebnimi zaslugami v zgodovinskem mazohizmu izbranem narodu, ki mu edino preostaja še nebeška eksistenca, ker se v vsaki zemeljski različici že vnaprej vidi kot tisti, ki izgubi. Bolj ko segamo k nebu, bolj se nam zemeljska eksistenca vpleta v nekrofilijo. Ko da bi manihejstvo ostalo trajna doktrina tukajšnjega podnebja. f "■ gretji kompleks pomeni reaktivno, J- Čeravno hkrati tudi zelo agresivno obrambo formacijo glede na prejšnji dve. Ta se kaže takole: spričo nemoči, da bi našli primerne odgovore na izzive demokratizacije in modernizacije, se regredira na tradicionalne vrednote avtoriteti vno-patriarhal-no-plemenske družbe na eni strani in religijskega fundamentalizma na drugi. Sem sodijo vse tiste zgodbe o »panslo-vanstvu«, o posebnem duhu slovanstva ali o »zvezi pravoslavnih držav od Aten do Moskve«, ki da se mora zoperstaviti sekularizira-nemu Satanu Zahoda z nekakšnimi svojimi, svojimi, povsem avtohtonimi, »pravoslavnimi« civilizacijskimi vrednotami. Kaj zato, Ce ni videti natančno, kje je sploh ta popolna ekskluzivnost »pravoslavnih vrednot« glede na skupni korpus evropskih vrednot; je pa skoraj docela nedvoumno, da ima njihovo histerično poudarjanje zgolj reaktivno naravo in je zgolj izraz zgodovinske impotence. Ta formacija ima svoj par v nesporazumu islamskega sveta pri soočanju z izzivi sodobne zahodne civilizacije. V obeh primerih bi si njihovi akterji seveda želeli modernizacijo, vendar brez spremljajočega procesa sekularizacije in demokratizacije. Ti dve naj bi nadomestila bodisi regresija na tradicionalne, avtoritamo-patriarhalne (puritanski komunizem) bodisi na teokratske paradigme (pravoslavni fundamentalizem). V Rusiji, v Fronti nacionalne rešitve, si ta struja deli zakonsko posteljo s poraženimi nostalgiki imperialno-komandnega komunizma nekdanje ZSSR, zato je njihova zveza posebno maligna politična moC, ki na izzive modernizma odgovarja s pred-modemimi rešitvami in paradigmami, ki jih pogosto razglaša za postmoderne, pri tem pa predstavlja primitivizem kot »novo sofisticiranost«. Ta struja si prizadeva precejšen del postkomunističnega sveta pahniti v zgodovinsko Črno luknjo, iz katere naj ne bi - tudi z grožnjo popolnega kolapsa vesolja - pokukala niti ena sama liberalna dlaka. JxLeprav so različice [ te opcije že dolgo V__Jcasa navzoče tudi pri nas (o tem najbolje pričajo monumentalne intelektualne nebuloze gospodov Dragoša Kalajiča in Nebojše Pajkiča), sem se dokončno prepričal, da se je ta zločesti teoretski tumor razširil tudi na naše presno balkansko tkivo, in to takrat, ko sem prebral novico, da je Slobodan Miloševič sprejel Eduar-da Limonova (ruskega prestopnika, psevdodi-sidenta in izgnanca, pisca uspešnice »To sem jaz, Edicka« in vseskozi militantnega avanturista - op. prev.) ter se z njim normalno »dolgo in prijateljsko pogovarjal«; in drugič, ko sem zagledal fotografijo istega Limonova v družbi psihiatra Radovana Karadžiča, kako z nebeške višine Pal nad Sarajevom - v bližini topovskih cevi - z ne-ronskim cinizmom uži- vata v panorami porušenega mesta. Prav uporaba takega teoretskega cinizma v obrmabi pred globalno modernizacijo in demokratizacijo grozi, da bo popolnoma prostituirala tudi izvirni prispevek pravoslavnih kultur planetarni igri raznorodnih, policentričnih civilizacijskih izročil. ■w- ysaka od teh global- \ J nih formacij ima V svoje številne po-drazlicice, Čeprav nis° edine, ki uokvirjajo naš aktualni duhovni p°' ložaj. Nekaj pa je gotovo; ni toCno, da se v oCeh sveta ne loči režic1 od tako imenovanega običajnega ljudstva. N8 tako imenovane običajne ljudi se tako in tak° na računa, da bi politično razumno postopali’ toda ko precejšen d®1 »intelektualne elite« p°' dpre realizacijo naci°j nalnih ciljev z vojnirn1 sredstvi, potem v očeh sveta pac ni mogoče ni. drugega, kot naredi1 enaCaj med najodgovornejšimi sloji tako imenovanega ljudstva in režimom. To pa je že tolik6 na packa, da jo lahk mirno imenujemo svinja. -r-»o Času vojneg L-Jpranja denarja h JL prišel tudi ca pranja intelektualce^ Dejstvo, da moram brici Čosiču, teoretsk® mu rodovnemu naCe ^ niku in starosti balka8 ske algodiceje, biti kij8 vsemu vendarle hv -9 žen za to, kar počen) zdaj, se zdi kot napov®^ da se je pranje že na liko zaCelo. (Avtor pričujoCefL. eseja Mirko Gaspari^ filozof-orientalist, pa je bral v »BeogNj^ skem krogu« v okv teme »Intelektualci vojna«. Esej je objavh v 107. številki tednik Vreme) Aliče Donut: The Untidy Suicides of Your... Darjo Cortese Franc Laporšek n Franc Topolovec kot 9osta Tria Trutamora Slovenica Godca iz Haloz V naslovu: Ljudska umetnika s svojima glasbiloma (foto: Goran Antlej) GLEDALIŠČE/ EDVARD MILER V ZAGREBŠKEM ZKM Groza praznine Predstava Magic and Loss, jesenski hit Zagreba F Vladimir Stojsavljevič Kukuljica in Dejan Ačimovič (fotografija:Slavii ca Subotič) Z naslovom ”Magic & Loss“ je bila v Zagrebškem kazalištu mladih pred kratkim uprizorjena drama Ferdinanda Brucknerja, ki jo je režiral “nemški" Slovenec Edvard Miler. Brucknerjeva zgodba o čustveni osiromašenosti študentov iz višjega meščanskega sloja z izvirnim naslovom “Bolezen mladih", napisana v začetku stoletja, je z različnimi odmevi pritegnila veliko pozornost kulturne javnosti. Med naraščanjem narodnjaškega čistunstva je predstava nekatere kulturnike osupnila z dramatikovim brezkompromisnim prodiranjem v brezup in nič tiste mladine, ki na pragu svojega vstopa v družbo zavrača konvencije, eksperimentira z lastnimi nagoni in izničuje medsebojne ljubezenske odnose, ne samo s psevdo-analizami, ampak tudi z razbrzdanostjo instinktov. Gradivo, ki je Sicer preobloženo s Freudovimi odkritji, je režiserju omogočilo, da je izvrstno in natančno razčlenil odrsko dogajanje, odrske like pa izoblikoval do tiste stopnje prepričljivosti, ko gledalčevo brskanje po intimnostih že spremlja rahlo nelagodje. Igralci so izhajali iz paradoksalnosti in iracionalnosti kot osnove obnašanja Brucknerjevih likov in z izjemnim bo- gastvom predstavili prekinitve svojih emocionalnih angažmajev. Na novo zažarele zvezde zagrebškega gledališkega kroga: Alma Priča, Vili Matula, Rene Medvešek, Ksenija Marinkovič, Doris Sarič Kukuljica, Dejan Ačimovič in Lili Stokalo se gibljejo po odru kot protagonisti najbolj mrakobnih nočnih mor, da bi se dotaknili skrajnega roba izkušnje smrti. Majhna skupnost, zbrana okrog študentke medicine Desiree, obsedene s samomorom, postane vampirsko željna svobode šele, ko se v stvarnosti predstave sreča s smrtjo. K čudežni atmosferi vsekakor prispeva tudi koreografirana ekspozicija Matjaža Fariča, ki se mu v organizmih zastrupljenega duha posreči z minimalnimi sredstvi dočarati skoraj nevidne vzgibe življenja. Brez moraliziranja, podobno kot Bruckner, režiser Miler niza posamezne akcije, da bi poudaril grozo praznine, otopelost in tesnobo likov, ki se v iskanju kakršnegakoli smisla med seboj tragično uničujejo. V kaosu vojne in političnih dogajanj se predstava, ki nosi naslov po Lou Reedovem LP-ju, v teh dneh spreminja v pravi jesenski hit Zagreba. Gledalci, ki jih očitno zmeraj znova prizadevajo časopisna poročila z bojišč, se pri tej predstavi soočajo s problemi dokončnega izginotja znotraj nekega sistema, ki ta dejstva ponuja v umetniško zgoščeni obliki, onstran življenjske resničnosti -na odrskem prizorišču seveda. Normalno življenje predstave pa so vendarle zameglila družbena dogajanja in novokom-ponirana obnova narodnjaškega duha, s katero v teh dneh v Zagrebu mahedrajo enako baha- Vili Matula in Alma Priča pod vprašaj tudi gostovanje Vita Tauferja. S tem pa je načeta tudi skrbno načrtovana sezona, ki naj bi dokazala, da je ta hiša v Zagrebu zares prva. Mogoče bo iz vseh teh razlogov predstava “Magic & Loss“ tiho izginila z repertuarja, izginila prav na način, značilen za stari in ta hip osovraženi režim. Javnost pod pritiskom bremena vse težjih socialnih nemirov, revščine in podaljševanja dokončnega konca vojne žal nima dovolj posluha za tovrstne probleme. naredo. Tak da jih mam v malem prsti. Pa še kdaj zaigrate doma? F. Laporšek: Ja, doma še zaigram, če mam kakega pomagača, kakega har-monikaša - k vsaki harmoniki pa pašejo. Včasih smo fižolo luši-li, te pa je oni igral s harmoniko, jaz pa s trtenka-mi, pa srna jih nagajala notra vjutro do petih. Pa se je dalo plesati? F. Laporšek: Ja, malo spiješ, pa kaj poješ, pa to gre. Tak na suho nena gre. Kak je človek razpoložen, pa tak so ljudje tudi... Jaz sem edini v Sloveniji to obrano, ko so vsi drugi že pozabli. Že leta devetnošesde-setega sn začel to obujati, te je bil prvi festival ljudskih pevcev in godcev v Kopru, ena soseda me je nahecala, da sn So, pol pa sn naprej delal. Sn pa začel že ko sn bil 14 let star. Pol sn še v Zagreb hodo, pa v Ohrid, pa v Avstrijo ... Kaj pa sosedje, še ima kdo trstenke? F. Laporšek: Ja, edino če mi je kateri naročo, pa sn jih naredo. Ali pa da bi jih kdo delo? Tega ne dobite. Igrajo tudi ne. Niti mojemu sinu ni pasalo. Jaz mam trstenke doma posebej v omarci, pa jih bom pusto svojim svojcem - pa če bo gdo igral, bo, če nebo, pa nebo. Newyorški kvintet Aliče Donut je izdal že peto zbirko zgodb, zavitih v svojo značilno glasbo. Ge je bil na nekaterih mestih na njihovi predzadnji plošči Revenge Fan-tasies of The Impotent, nakazan prehod iz rocka v bolj izvensre-diščno glasbo (npr. uporaba trombona in jazzy glasbe, ki je podlaga dramatiziranemu besedilu), potem nova izdaja potrjuje,da Aliče Donut ostajajo trdno zakoreninjeni v rocku. Po poslušanju nam v ušesih ostane prijeten občutek po razglašenem glasbenem humorju, nekaj dobrih melodij in kitarsko za- polnjen zvok. Le še občasno zaznamo kak manjši glasbeni eksces, drugače ima plošča dokaj homogeno podobo. Se vedno gre za zelo dobro in originalno glasbo, ki temelji na izročilu najboljšega alter rocka osemdesetih. Opisovati glasbo je vedno nerodno opravilo, zato bi si na tem mestu izposodil že izdelan konstrukt, ki dovolj nazorno označuje glasbo Aliče Donut: “hipnotična postpunkovska fuzija acidgrunge, ki jo ženeta kitarsko obložena psihedeličnost in kovaška ritmična sekcija, garnirana z norim zavijanjem in očarljivim pripovedovanjem zgodb pevca/frontmana Tomasa Antone.” Nova plošča Aliče Donut je tako še vedno nadaljevanje dobrega, ne pa tudi izjemnega. Skoda je, da se skupina ni odločila za nadaljnje glasbene izlete v okolico rocka in za še več dramatiziranih ugla-sbljenih zgodb o degeneriranosti človeške rase, ki so pevcu Tomu tako pri srcu. Zato je ta glasba še naprej pretežno kitarska, toda motoviljenje na robu se jim tako dobro posreči, da so z eno nogo vedno onstran. Onstran znanega in oprijemljivega pa je vedno dovolj veselja za vse. vo kot z zastavami. V smrtni grozi pred ostanki komunističnega režima mestne oblasti neprizanesljivo zamenjujejo različne uprave in tako je prišla na vrsto tudi uprava Zagrebač-kog kazalista mladih. Čeprav je bila ta zamenjava opravljena z najboljšimi nameni, je povzročila veliko zadreg. V zadregi sta bila direktorja Bože Čovič in Tahir Mujičič, ko sta skušala zavreti “naravni" razvoj najboljše scene v mestu, posebej hud glavobol pa jima povz- ročila nekoliko hujskaška atmosfera v tisku, kadar gre za Slovence. V kontekstu negleda-liških dogajanj je tako mimogrede* oškodovano tudi gledališče. Ge bi šlo za slab rezultat, očitno ne bi bilo nobenih problemov, tisto gledališče, ki v zadnjih sezonah raste in osvaja gledalce, pa je veliko težje preusmeriti z njegove poti. Kljub temu so se nesporazumi tako razrasli, da je mladi igralec Vili Matula odpovedal svoje sodelovanje. Z njegovim odhodom je postavljeno V zadnjem času se je °dnos do ljudske glasbe ®a Slovenskem sicer v J^arsičem spremenil, to-aa avtentična tradicio-aalna glasba še zmeraj ni Znana vsakomur in ni Cenjena kot dragocen del aaše dediščine. Velik del Prebivalcev iz urbanih sredin je še zmeraj ne po-203 ali pa jo "pozna” na Podlagi delovanja folk-ontih skupin ali lokal-•oh harmonikarjev. Etnomuzikologinja Mi-ra Ctmerzel-Terlep se je jTvari lotila na pravem °ncu: s terenskim de-°rn jn s trmastim predstavljanjem starejših glasil, viž in pesmi. 1 Y zadnjih petnajstih 'm- je sknpaj z možem natijo in nekaterimi sodelavci predstavljala ludsko glasbo - ne samo Qa koncertnih odrih, ^ttpak tudi na osnovnih a srednjih šolah po vsej Sloveniji. Da je glasbeno poustvarjanje s tveganimi re-onstrukcijami starinske Ndske glasbe vprašljivo y zornih kotov, saj Ddska godba ne prenese Jti artizma niti akade-j^zma, smo se lahko pre-g,riCali tudi ob pro-i avijanju petnajstletnice alovanja zakoncev Ter-?P na prireditvi v Canka-^ern domu. Poleg Tria Trutamora i °Venica (zakonca Ter-®P in Mojka Žagar), s ka-11111 sta občasno zaigrala V Cankarjevem domu v Ljubljani je v soboto, 14. novembra gostoval Trio Trutamora Slovenica in predstavil široko paleto slovenskih ljudskih pesmi, ki so jih izvajali na pristnih ljudskih glasbilih. Rajko Muršič violinist Matjaž Sekne in bugarist ter kitarist Mitja Ferenc, smo se lahko srečali s popularno Beltinsko bando, s citrarjema Barbaro in Francem Robanom, z zakonskim parom Slavom in Ireno Batista (violinske citre, ”kle-net”, bas), harmonikarjem Albinom Križaničem in Francem Topolovcem, ki je piskal ”na pero” (bršljanov list) ter s Francem Laporškom, zadnjim izdelovalcem trstenk (pa-nove piščali) na Slovenskem. Zadnja sta s svojim napol improviziranim nastopom prinesla nekaj pristnega, veseljaškega, "ljudskega” duha na sicer preveč "komorno” zasnovan večer. Ali še kje igrate podobno glasbo? F.Topolovec: Tudi, tudi pride kdaj, mislim na kakšnem plesi ali godo-vji, na kakšnem rojstem clnevi, pa še po novem leti kdaj ... Tudi kakšni mlajši še pridejo kdaj poleg, samo mlajših pred tridesetim letom pa skoraj ni. Včasih pridemo po trije igrat, eden igra harmoniko, drugi pa tudi na list, tak ko da pojemo, ne: eden naprej, eden bolj na debelo. Je težko igrati na list? F. Topolovec: Je, čujte, težko prideš na to hitro gor. Včasih hitro zadeneš, včasih pa moraš dolgo piskati, da zadeneš. Gospod Laporšek, vi ste zadnji, ki še izdelujete trstenke? F.Laporšek: Ne, imam naslednika. Naučit se ni tak lahko, ampak potem kar gre. Kdor zna, tistemu ni težko. Jaz sem se jih naučil izdelovati po očetu, on pa jih je povzel po nekem sosedu. Pol po vojni se je to izgubilo, jih nisi mogo več dobiti, pa mi je oča pokazo, kak se jih naredi. Pol sem tudi jaz zbiral stare trstenke okoli, pa sem jih spravil skupaj, kar je blo polamano. Tak da mam jaz več tega, tiste enaindvajstke, ko jih ma Mira, sem tudi jaz GLASBA / OCENA PLOŠČE SVET Petek, 20. novembra 1992 NOVICE Pripombe ministrstva za zunanje zadeve LJUBLJANA - Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije je odgovorilo na včerajšnji komentar Barbare Kremžar Slika z zunanjo politiko in hladnim tušem, objavljenem v našem časniku v sredo, 19. novembra: »Popolnoma se lahko strinjamo z vašim delom komentarja ob zaključku 1. sestanka Skupnega komiteja Slovenija - EFTA, ko pravite, da »Slovenija brez učinkovitega lastninskega preoblikovanja, produktivnega gospodarstva in urejanja socialnih vprašanj lahko predstavlja samo coklo težavnemu spreminjanju Evrope« ter da »se ne moremo tolažiti, da bo kdo tudi tokrat opravil naporno gospodarsko in zakonsko približevanje standardom razvitih namesto nas. Z EFTO ah brez nje moramo Slovenijo spreminjati predvsem sami«. Temu bi želeli dodati samo to, da v nasprotju z oceno v vašem komentarju Ministrstvo za zunanje zadeve pozitivno ocenjuje nedavni sestanek med Slovenijo in članicami EFTA, kjer tudi ni bilo nikakršnega govora o kakšni »zakonski zvezi« kot se vam je zapisalo oz. o članstvu (takojšnjem?) Slovenije v EFTA. Vsi nesporazumi in napačne interpretacije glede vključevanja naše države v evropske procese gospodarskega združevanja (ES, EFTA, EEA) izvirajo namreč iz nepoznavanja le teh procesov v Sloveniji. V Evropi danes poznamo več nivojev gospodarske integracije, kot so: - preferencialni trgovinski sporazumi z ES in EFTA; sporazumi o coni svobodne trgovine za industrijske izdelke na osnovi čl. XXIV GATT, ki dopušča postopno formiranje svobodne trgovine med npr. članicami EFTA in državami Trojke (prehodno obdobje traja približno 10 let); pridružit-veni sporazumi držav Trojke z Evropsko skupnostjo, ki poleg postopnega formiranja cone svobodne trgovine (tudi tokrat prehodno obdobje približno 10 let), predvidevajo Se postopen prehod na sistem svobodnega pretoka storitev, kapitala in ljudi, kot ga je v programu Evropa 92 opredelila ES; vseevropska cona svobodne trgovine med članicami EFTA in ES iz leta 1972/73; notranji trg ES (dokončno stopi v veljavo 1.1993), ki se mu je s sporazumom o Evropskem ekonomskem področju pridružila tudi EFTA; monetarna in ekonomska unija ES (Evropska unija) opredeljena v dokumentih iz Maastrichta; politična unija. Vsak poznavalec ve, da je Slovenija danes šele na prvi stopnički združevanja, kar ima sicer kratkoročno lahko Se pozitivne posledice, zaradi razvojnih razlogov pa ne moremo dopustiti, da na tem mestu tudi ostanemo. Ustanovitev skupnega podkomiteja z EFTA, ki bo pripravil vse elemente za izvedbo Deklaracije iz Reykjavika, vključujoč tudi pripravo sporazuma o coni svobodne trgovine, je za nas korak naprej v odnosu do vseh evropskih gospodarskih integracij. Seveda pa bo do našega članstva v EFTA ah ES ali Evropski uniji preteklo Se nekaj let, v največji meri pa je seveda to odvisno od nas, kot ste tudi sami pravilno ugotovili v vašem komentarju. Ce sklenemo, za Slovenijo danes torej ni relevantno vprašanje ah članstvo v EFTA ah v Evropski skupnosti ali kje drugje, marveč kako hitro in kako pripravljeni, naprej po težavni poti gospodarskega združevanja v Evropi.« Zunanji ministri Srednjeevropske pobude v Gradcu GRADEC - V prestolnici avstrijske Štajerske bodo v petek in soboto zasedah zunanji ministri Avstrije, Italije, Madžarske, Češke in Slovaške federacije, Poljske, Slovenije, Bosne in Hercegovine in Hrvaške, neuradno pa se jim bodo pridružili še ministri Belorusije, Ukrajine in Romunije, ki so zaprosile za članstvo v Srednjeevropski pobudi. Glavne teme srečanja bodo vojna na ozemlju bivše Jugoslavije, človekove pravice in gradnja infrastrukturnih objektov med državami članicami. (APA) PSI predlaga revizijo osimskega sporazuma STRASBOURG - Vodja italijanskih socialistov v Evropskem parlamentu Leho Lagorio in podpredsednica skupščine Maria Magnani Noya sta se v Strasbourgu z interpelacijo ministrskemu svetu Evropske skupnosti zavzela za revizijo Osimskega sporazuma. Po trditvah obeh socialističnih predstavnikov bo z novim sporazumom »italijansko prebivalstvo na obeh straneh meje dočakalo dan, ko bo zadoščeno pravici.« Lagorio je v kasnejšem pogovoru z novinarji navajal, da ni bila popravljena krivica, ki so jo stohsoči Italijanov doživeli s prisilnim izgonom iz Istre in Dalmacije. Po njegovem »italijanski manjšini v Jugoslaviji niso priznali človekovih pravic, ki so temelj vsake demokratične države«. (ANSA) ZDA in Velika Britanija za ukrepe proti rdečim Kmerom NEW YORK - ZDA in Velika Britanija zahtevajo čimprejšnje ukrepe proti rdečim Kmerom in njihovim gverilskim skupinam, če se ne bodo pridružili pripravam za volitve v Kambodži. Osnutek resolucije VS, ki jo je predlagala Francija, predvideva določene ukrepe, toda datum, kdaj naj bi začeli veljati, ni določen. Mirovni sporazum, ki so ga oktobra lani v Parizu podpisali predstavniki treh sprtih strani v Kambodži, predvideva, naj bi rdeči Kmeri in druge bojujoče se strani v Kambodži izročili orožje predstavnikom Združenih narodov in sodelovali pri pripravi svobodnih vohtev. Toda rdeči Kmeri temu sporazumu nasprotujejo že od samega začetka, saj ne zaupajo niti Združenim narodom niti prehodni vladi v Kambodži. (Reuter) Upokojeni vrtnar našel zaklad LONDON - Ko je z detektorjem za iskanje kovinskih predmetov iskal prijateljevo kladivo na kmetiji v angleškem Suffolku, je 70-letni upokojeni vrtnar Erič Lavves našel arheološko izredno dragocen zaklad rimskih kovancev in nakita. Gre za doslej najpomembnejšo najdbo v Veliki Britaniji. »Vsi, ki uporabljajo detektorje za iskanje kovinskih predmetov, upajo, da bodo nekoč našli zaklad. Toda to, kar se je zgodilo meni, pa presega tudi moje največje sanje«, je po odkritju povedal Lavves. Detektor je Lavves nekoč dobil v dar od svoje soproge. (Reuter) ■H 11 SND / RUSKA PREVLADA Generali se bojijo vojne Kmalu posebne enote za hitro posredovanje Aleksander S. Terehin MOSKVA - Poveljnik združenih oboroženih sil SND maršal Sapošnikov opozarja, da danes naj-vejčja vojaška nevarnost grozi zaradi notranjepolitičnega položaja in konfliktov na zunanjih mejah. Komite poveljnikov štabov je zato že odobril ustanovitev posebnih enot, ki naj bi preprečevale lokalne konflikte. Zunanje ministrstvo Rusije je po nedavnem “inšpektorskem" obisku predsednika Jelcina v “katedrali" ministrstva pohitelo z objavo nove koncepcije ruske zunanje politike. Dokument na 50 straneh ponuja temeljne smernice, osnovno poglavje pa je razumljivo namenjeno SND in v tem kontekstu tudi varnosti Rusije. Med prednostnimi zunanjepolitičnimi nalogami Moskve je “prekinitev oboroženih spopadov, odprava konfliktov v ruski soseščini in preprečevanje njihovega širjenja na rusko ozemlje". Moskva si hoče zagotoviti enoten vojaško-stra-teški prostor in nadzor nad jedrskim orožjem, hkrati pa daje vedeti, da nikomur ne bo popuščala, grozi pa tudi s sankcijami. Po mnenju ministrstva lahko izbruhnejo vojaški konflikti zlasti na jugozahodnih in južnih mejah Rusije. Rusija je kot glavna članica (efemerne) SND je sicer Se s petimi članicami (Armenija, Kazahstan, Uzbekistan, Kirgizija, Tadžikistan) podpisala sporazum o kolektivni varnosti. Državljanska vojna v Tadžikistanu dokazuje, da ta ni posebej učinkovit, saj je zdaj zaščita meje in "tamponska vloga" izključno breme ruske armade. Bivša ZSSR je na celotnem območju Srednje Azije izvajala kolonialno politiko po načelu “deli in vladaj". Sedanja naraščajoča trenja danes marsikdo podcenjuje. Vendar pa vojna med Tadžikistanom in Uzbekistanom lahko wže v zrak celotno ozemlje bivše ZSSR. Skupnost neodvisnih držav danes nima ne ekonomske ne vojaške baze. Celo podpredsednik Rusije Aleksander Ruckoj jo imenuje “ničelna vsota". Hudo nevarna pa se zdi njegova najnovejša izjava o vrnitvi ozemelj, ki so jih nekoč “zavojevali naši dedje". V tem kontekstu ima svojo simbolno logiko tudi nedavna pobuda iz citadele ruske mornarice Sevastopolja, formalno ukrajinskega Krima. Tam naj se namreč začne proces obnove Sovjetske zveze. Armenski vojaki se pripravljajo na nove spopade. (Telefoto FaH) JUŽNA KOREJA Seul sprejel opravičilo Jelcinov obisk že ocenjujejo kot zelo uspešen SEUL - Jelcinu mora iti močno za nohte, saj je na obisku v Južni Koreji izpolnil tako rekoč vsa pričakovanja tamkajšnjih politikov. Predsedniku Ro Tae Wuju je predal črni skrinjici leta 1983 sestreljenega potniškega letala in pred korejskim parlamentom obžaloval žrtve "nesrečnega" dogodka. "Prepričan sem, da se kaj podobnega ne bo zgodilo nikoli več, “ je dejal. Napovedal je drastično krčenje vojaških enot in izdatkov, ter napovedal, da Rusija najkasneje v dveh do treh letih ne bo več izdelovala vojaških podmornic. Seveda je vprašanje, kako se bodo na omenjene pobude odzvali v ruski mornarici, a sliši se mikavno. Ko gre za privabljanje prepotrebnega kapitala v državo, ni priporočljivo biti redkobeseden. In zgleda, da se je splačalo. Poleg projektov, ki jih južnokorejska podjetja že uresničujejo v Rusiji, je vsaj nekaj velikih in kopica manjših firm napovedala še nekaj novih. Vsi veliki korejski koncerni sicer niso enako navdušeni nad vlaganji v gospodarstvo nekdanje SZ. Tako je na primer predstavnik Hyun-daja precej skeptično govoril o možnostih vlaganj, saj ne verjame, da bi z obsežnejšimi vlaganji v obubožano državo bilo mogoče zaslužiti dovolj denarja, poleg tega pa se boji negotovih, če ne že kal nevarnih političnih razmet v posameznih delih nekdanjega socialističnega imperija. Predstavnik Dae-wuja pa verjame, da so države nekdanje SZ obljubljena dežela za vlagatelje in da država nudi dovolj možnosti za zaslužek, tudi če kupljenega ne more plačati s trdo valuto. V Daevvuju že preučuje možnosti za graditev avtomobilske tovarne v bližini Moskve. Isti koncern j6 tudi pobudnik in najpomembnejši spodbujevalec načrta za izkoriščanje plina v Sibiriji, v katerega se je pripravljen vključiti tudi Pjong Jang. (M.E. in Reuter) Boris Jelcin IZ TURČIJE Kurdom je tudi Turčija samo mačeha Marko Krautberger Turčija se danes ne srečuje le z gospodarskimi težavami, ampak tudi s čedalje agresivnejšim uporom Kurdov. Na jugovzhodu dežele se turške oblasti zapletajo v krvav obračun s kurdskimi uporniki, ki se lahko razvije v državljansko vojno. Sovraštvo med Kurdi in Turki ima korenine, ki segajo daleč v zgodovino in turški genocid nad kurdskim prebivalstvom je eden izmed najstarejših in najstrašnejših državnih zločinov. Turška oblast ima čedalje manj možnosti za nevtralizirani e kurdskih upornikov, tako da se je pred časom odločila za odkrit poseg in prestopila iraško mejo, da bi uničila kurdska oporišča v Iraku. Takšen odkrit poseg je delno tudi znak nemoči turške vlade premiera Sulejmana Demirela, ki je v predvolilni kampaniji obljubljal, da bo končal osem let trajajoči upor Kurdov. Nasploh je Demirelova vlada glede kurdskega vprašanja izredno kanservativna. Premier sam je nekoč izjavil, da sploh ni dileme glede izbire vojaškega ali političnega reševanja problema. Po njegovem mnenju obstaja le ena rešitev, odgovoriti na teror s terorjem. Kurdom namreč očita terorizem in delovanje proti državi. Kaže, da vojaških akcij proti Kurdom ne bo mogel zaustaviti niti turški predsednik Tur-gut Ozal, ki je nekoč že omenjal možnost usta- novitve konfederalne države Turkov in Kurdov, pa je kasneje pod pritiskom javnosti in Demirelove vlade to izjavo zanikal. Turška agresivnost in nepopustljivost pri reševanju kurdskega vprašanja je izzvala ogorčenje tudi na Zahodu, ki Turčijo že od konca II. svetovne vojne naprej obravnava kot najpomembnejšega zaveznika na tem območju ter kot ključno strateško oporišče zahodne politike za delovanje na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Strateški pomen Turčije se ni zmanjšal niti z razpadom Sovjetske zveze, saj je Turčija pri nadzoru problematičnih držav, kot so Irak, Iran in Sirija, še vedno zanesljivejši zaveznik ZDA in zahodnoevropskih držav kot npr. Saudska Arabija. Za zavezništvo seveda obstajajo obojestranski interesi. Če si Zahod želi zavezništvo zaradi vojaških oporišč in možnosti kontrole Črnega morja in Bližnjega vzhoda, si Turčija želi zavezništvo zaradi gospodarskih potreb. Toda takšno zavezništvo ni zgolj pozitivno, ampak ima tudi negativne posledice, pa naj gre za Ciper, kjer se križajo interesi Turčije in Grčije, ki je formalno turška "zaveznica”, ali pa naraščajoči islamski fundamentalizem v državi, ki nasprotuje povezovanju z verskimi "sovražniki”. Turčija je tako ujeta v začarani krog, saj potrebuje pomoč Zahoda pri reševanju gospodarskih težav, vendar mora zato zagotavljati oporišča tujih sil na svojem ozemlju in zagovarjati interese zahodne politike. Poleg tega ne more samovoljno reševati kurdskega vprašanja, saj jo lahko s strani zaveznikov doletijo nezaželeni gospodarski ukrepi. Ob vsem tem pa na turško politiko vplivajo tudi islamski fundamentalisti, ki nasprotujejo evropeizaciji dežele in zahtevajo, da se Turčija močneje poveže z islamskimi brati. Demirelova vlada se tako sooča s številnimi problemi, ki jih bo mogoče rešiti le s popuščanjem, modrostjo vseh strani in sklepanjem kompromisov. Le tako se bo Turčija lahko razvijala in gospodarsko rasla. V nasprotnem primeru jo lahko prizadene gospodarski polom in državljanska vojna. Trenutno ima Turčija pred seboj enake možnosti, tako za vzpon kot tudi za padec. BRITANIJA / PRETRESI NA HONGKONSKI BORZI Britanci so se spet sporekli s Kitajci Vzrok so demokratične reforme Aua Košak ^ LONDON - Po dveh dneh velikih izgub in padanja vrednosti delnic se hongkonška borza spet umirja.Razburjenje so povzročile pripombe namestnika kitajskega premiera Zhu Rongjija, ki je na obisku v Londonu zagrozil, da se Kitajska ne bo več nujno držala skupnega sporazuma o Hongkongu iz leta 1984, če Britanija in Kitajska ne bosta dosegli nadaljnjih sporazumov o prihodnosti te britanske kolonije. Vzrok za ZhujeVe pripombe so predlogi reform, ki naj bi še pred letom 1997, ko mora Britanija izročiti Hongkong Kitajski, povečale demokracijo v koloniji. Lokalne odbornike naj bi v Hongkongu volili neposredno, sestavljali pa naj bi posebno volilno telo, ki bi imenovalo 10 članov zakonodajnega zbora. Patten poudarja, da so njegove zmerne reforme v skladu s sklenjenimi sporazumi s Kitajsko, toda iz Pekinga prihajajo obtožbe, da gre za velike politične spremembe, ki ogrožajo sporazume. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da 60 odstotkov hongkonškega prebivalstva podpira Pat-tenove predloge, toda pretresi na tamkajšnji borzi v zadnjih dveh dneh opozarjajo, da del poslovnih krogov podlega strahu pred političnimi spre- membami, ki lahko sp0? kopljejo hongkonško 0 namično gospodarstvo- Ne glede na pogla. ljanje spora s Kitajsko ) hongkonška vlada v C®° tek sporočila, da bo za°e_ la graditi novo hongk0*1 ško letališče, katereg finansiranje je tudi pr® met nesoglasij med Bri nijo in Kitajsko. Chris Patten, ki ga Pg, polnoma podpira p^ mier Major, se je n® vomno odločil za ne^ no strategijo, ki pogl3®^ nasprotja med Lond in Pekingom. Guveri1^ pa upa, da je pet let v darle tudi v kitajski P°,9 tiki dolgo obdobje io „j bo tudi Peking leta 1 drugačen kot danes. ŠVICA / NOVINARJI IN ZVEZDE Človekoljubnost in avtomobili znane italijanske filmske igralke Sophie Loren ŽENEVA - Slavno filmsko igralko Sophio Loren so v mednarodni diplomatski prestolnici Ženevi v sredo na tiskovni konferenci tudi uradno predstavili kot posebno’ veleposlanico Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. 58-letna filmska lepotica bo v Somaliji in drugih območjih sveta nasledila težko bolno kolegico Au-drey Hepburn, ki je s svojimi potovanji in človekoljubnimi pozivi doslej neutrudno opozarjala na težko usodo žrtev vojn in lakote. Nobenega dvoma ni, da lahko slavne osebnosti veliko bolj učinkovito kot navadni ljudje opozarjajo na tragedije. Novinar)® . ženevski Palači narodo^ Sofia Loren je vseeno zanimalo, se bo Sophia Loren P* ^ dila na življenjske raz ^ iz tretjega sveta, saj se) ■, tiskovno konferenco r^, peljala v razkošnem 3 ,a, mobilu. Filmska zv® 6c razburjena zaradi Pf pa radovednega vprašan) ’ .p novinarju ni °dg°Tot b> tako človekoljubno, p pričakovali v J1)®-)-novem poklicu. PnP' njji la je, da tako nesram ^ ljudem ne bi smeli “^ fena njene tiskovne k v renče in se odpet) svojem rolls-royceu. SVET Petek, 20. novembra 1992 HRVAŠKA / VOJNI SPOMINI Bilo je nekoč v Vukovarju Leto dni po padcu prvega v vojni uničenega mesta Gojko Marinkovič ZAGREB- Veliko generacij je moralo poznati Vukovar, saj je bil v njegovem Delavskem domu med 20. in 25. junijem 1920 drugi kongres KPJ, na katerem je dotedanja Socialistična delavska stranka dokončno sprejela svojo revolucionarno usmeritev. Sedanjost in prihodnost se bosta tega mesta spominjali kot primera barbarskega uničevanja in ubijanja, kot »urbocida«, ki nima primere v moderni zgodovini, kot še enega »da se ne bi nikdar ponovilo«, ki dokazuje, da je modrost o zgodovini kot učiteljici življenja - najpreprostejša laž. Vsekakor pa ni laž in je očitno, da je bil Vukovar eno najlepših in najbolj razvitih, pa tudi znanih mest v vsej nekdanji Jugoslaviji. Od nekdaj je bilo dovolj samo sporočiti, da hočete imeti telefon, in vse se je uredilo brez kakšnih Posebnih vplačil v tisočih nemških markah ali tisočih dinarjih, kakor se je to dogajalo v bogati Dalmaciji ali Sloveniji. Vukovarčani so znali izrabiti svojo zemljepisno lego in veliko se jih je ukvarjalo z obrtmi. Ne bi mogli ravno reči, da sta bratstvo in enotnost cvetela, čeprav Vukovar Qi bil zgled slabih mednacionalnih odnosov. Zmeraj pa se je v njem Zastavljalo vprašanje, Čigav je Vukovar. Takoj po drugi svetovji vojni je pomotoma že skoraj pripadel Srbiji, dokler ni te krivice popravila posebna državna komisija, ki je kot osnovni kriterij upoštevala šte-vilo pripadnikov posameznih narodov. Pokajo se je, da prebiva na em mešanem področju naiVeC Hrvatov. O tem s° pričali tudi vsi drugi Popisi prebivalstva, ^ključno s tistim iz leta 1991. Niso pa vsi mislili ta-°' Le kako naj prepustimo Vukovar, kjer živi 35 odstotkov Srbov, Hrva- J?1; ko Pa je jasno, da srbska naravna in zgodovinska meja poteka po frtl Virovitica - Karlo-in^r medtem ko sta Reka Istra Hrvatom podar-em j2 ciste srbske dare-i Dvosti? Nacija je v t en,u rdeče zvezde, tis-n ’ j se ji je poklonila e d 72 leti, odločno opila v boj, da si svoje ►SvSS ujno ga je bilo osvobo_ h od ustašev. aCel se je boj, v kate- rem je, kot pravijo, sovražnik izgubil več kot deset tisoč vojakov, 400 različnih oklepnikov in več kot 40 letal in helikopterjev, potem ko je bil nepretrgoma izpostavljen bombnim in topniškim napadom. Končno se je spremenil v grobnico, v kateri ni hiše, ki ne bi bila porušena. Devetnajstega novembra lani so vanj z roko v roki vkorakali ju-govojaki in četniki. V znamenju pobratene zvezde in kokarde je bilo po uradnih podatkih pobitih približno tisoč branilcev, 2538 pa jih še vedno pogrešajo. »Osvoboditelji« so kasneje zatrjevali, da so ustaši sami z miniranjemuniči-li svoje mesto. Pri teh lažeh brez primere so po njihovem svoji mesti porušili tudi DubrovCani in Zadar-čani, pa tudi Osiječani in prebivalci Gospiča. Takrat ni nihče rekel: »Zgradili si bomo lepši in boljši jutri«. Toda ti sodobni Ogri se danes brez slabe vesti kažejo na fotografijah v Vukovarju in zatrjujejo, kako začenjajo z obnovo porušenega mesta, pri tem pa pozabljajo povedati, da je mesto preplavilo na desettisoče podgan. To zdaj ni več mesto, mesto je bilo nekoč. Več kot tri mesece je bil tu pekel. Pekel, ki ga je skoraj nemogoče opisati. Edino pismo, ki je med vojno prebilo obroč devetih krogov, nam govori: »Hotel sem vam še malo opisati, kako je tukaj, a sem to misel opustil, saj ni besed, s katerimi bi lahko naslikali grozo, žalost in blaznost, ki jo doživljajo vsi okrog mene. Nimam več moči, da bi pisal ta sporočila in z njimi v vas budil sočutje, saj sem izgubil upanje, da se bo kaj spremenilo. Vse to, kar sem počel doslej, nima nobenega smisla, vse je bil zagrobni pekel. V vseh nas je umrl človek, in če rečem človek, mislim na tiste civilizacijske navade, ki se jih naučimo in privzgojimo v življenju vsakega posameznika. Vse to je v tem mestu umrlo. Ubijamo in drugi ubijajo nas.« Vukovar je postal simbol hrvaškega odpora, tudi simbol skupnega odpora Hrvatov, Srbov in vseh drugih. Vukovar je pravzaprav uganka, ki ji še niso in ji še nekaj časa ne bodo našli odgo- SJCOPJE / SKALJENI ODNOSI Varljivi mir na čaršiji Po novembrskih nemirih se v Makedoniji bojijo vojne Erika Repovz Bodo Albanci še posedali na Bit pazarju? (Foto: S. Živulovič - TRIO) SKOPJE - V Makedoniji se je življenje po šestem novembru normaliziralo le na prvi pogled. To je lažni mir, ki ljudi vznemirja. Staro skopsko čaršijo strogo nadzira policija. Kavarne zapirajo že ob polnoči, človeško mravljišče na Bit pazarju se je umirilo, makedonski in albanski prodajalci so med seboj čez noč vzpostavili varnostno razdaljo. Preprodajalcev deviz ni več toliko kot prej, čeprav to ne pomeni, da je ulična menjava zatajila. Nasprotno, ponudba se z bliskovito naglico prilagaja povpraševanju: uvoženi jeans, ponaredki vseh mogočih svetovnih proizvajalcev. Na črnem trgu je nemška marka že dosegla 900 makedonskih denarjev, čeprav je uradno še zmeraj vredna le 600. Medtem ko ješ čevapčiče in piješ ložo, okrog tebe vsi prekupčujejo in skrbijo, da Skopljencem kljub blokadi ne bi zmanjkalo deviz, bencina, mleka, zdravil in drugih stvari, ki jih je na legalnem trgu že nekaj časa nemogoče dobiti. Sredi takšnega vrveža se je v začetku novembra zgodil incident, zaradi katerega so Makedonci zdaj negotovi in prestrašeni. Na prvi pogled nedolžna policijska intervencija je sprožila plaz mednacio- nalnih obračunavanj. Ubita sta bila dva Albanca in ena Makedonka, skoraj 20 ljudi pa je bilo ranjenih. Dogodki so znani, le interpretacije so različne. Albanci imajo svoje, Turki svoje, Makedonci svoje. Vsi pa se bojijo vojne. Ljudje se sprašujejo, ali se je zgodil skopski Los Angeles ali se je ponovila sarajevska Baščaršija. Ugibajo, kdo je zrežiral dogodke. Se poteze vlečejo od zunaj? So to Grki, Srbi, Albanci ali Srbi v povezavi z Grki? Kdorkoli že neti ogenj, ima pred seboj jasen cilj. Zaostritev mednacionalnih vprašanj. Kiro Gligorov je sicer izjavil, da zmerno optimistično gleda v prihodnost, a Albanci so kljub strpni makedonski politiki do svojega naroda v Makedoniji precej zrevoltirani. Tega ne skrivata več niti obe koalicijski parlamentarni stranki Partija za demokratski prosperitet (PDF) in Narodna demokratska partija (NDP), ki imata v sobranju skupaj 23 poslanskih sedežev. Kaže, da je tudi Makedonija že okužena z jugoslovanskim sindromom. 41. zasedanje sobranja, na katerem so se albanski in makedonski interesi začeli razhajati, je morda Makedoniji že odprlo vrata v krvavo državljansko vojno. BALKAN / PO SLEDEH GOVORIC IN ČASOPISNIH NOTIC Imajo Srbi res jedrsko bombo ali are samo za atomsko propagando? Govorice se praviloma pojavljajo skupaj s pritiski na Srbijo in Črno Goro LJUBLJANA - Novica o “srbski jedrski bombi" je po nekajmesečnem mrku ponovno zablestela v časopisju, tokrat v Zagrebu in Splitu. Prvič so za njo stali neimenovani, a “zanesljivi in dobro obveščeni ameriški vojaški krogi", tokrat pa je vir "direktor Mednarodnega inštituta za strateške raziskave dr. Bo Huldt". Nekdanja jugoslovanska armada je jedrsko (taktično) orožje menda dobila od Združenih držav Amerike, in sicer za časa Tita, torej takrat, ko se je bivša Sovjetska zveza, sklicujoč se na “naravno zavezništvo med socialističnim la-gerjem in gibanjem neuvrščenih", na vse kriplje trudila, da bi neuvrščene Nuaz Hamza BIH / MUDŽAHIDI NA BOJIŠČIH Možje s črnimi bradami in Alahom v srcu v boju za svobodo Bošnjakov AlIkAVNIK - V imenu Tr= 3,so mudžahidi iz i„i Vmka’ peščica turških im n51St0v’ Prišli v Bos-Vni’ da bi se zapletli v °)n° s srbskimi silami, m Sm za eno samo kap-J90 bencina, ali če se kri V-en sam ias kakemu m£)anu’ Zahod hitro L , za orožje, prekriža L, ?.ke takrat, ko tukaj P°mjajo Muslimane«; štua1 Sman, mladi turški JHP„ 6nt’ ki je pred tremi g aseci prišel v osrednjo s, s*o, da bi »se boril pPai s svojimi brati«, tudi 4br!i2n0.,30, m°g°Ce prp, ,40; 81 Ph je za svoje bivališče izbralo staro zgradbo, v bližini Sulej-manove mošeje v Travniku. Vedno so v prvih bojnih vrstah, in kot pravijo Bosanci, jih ni strah smrti. Njihov vodja, ki pravi, da mu je ime Neran, zatrjuje, da se bori za svobodo, in zanika, da bi rad v srcu Evrope vzpostavil islamsko državo. Njegove besede zvenijo naučeno, ko omenja krivično ravnodušnost Zahoda. In kakšna je pri tem vloga Turčije? Najprej molk, potem sledi hiter odgovor. »Nikakršna, kajti De-mirel in Inonu sta prijatelja Zidov!« Na tem področju ni več kot 200 mudžahidov, ki prihajajo iz približno 12 muslimanskih držav, pridružuje pa se jim tudi kakšnih 1000 mladih Bosancev, ki se vsi bojujejo v znamenju militantnega islamizma. Ko je izbruhnila vojna, so mudžahidi prišli iz Saudske Arabije, Irana ali Libije. V Mokrinju je poligon, ki ga je krajevni tisk primerjal s poligoni Hezbolaha v dolini Beke. »Ni treba pretiravati s pomenom mudžahidov, ki sodelujejo pri spopadih,« je izjavil Fuad Pašid, »ideološki« svetovalec bosanskega poveljstva. (APP) pritegnila na svojo stran. Ob tem je bila objavljena kopica izjav uradnih predstavnikov ameriške vojske in vojaških strokovnjakov o “junaštvu srbskih vojakov", pa tudi primerjav z drugo svetovno vojno na balkanskih tleh. Vse skupaj naj bi bili razlogi, zaradi katerih Zahod na ozemlju nekdanje Jugoslavije ne more posredovati z vojaško silo. Ob zadnji novici o atomski bombi v srbskih rokah ni bilo pojasnil. Objavljena je bila le izjava omenjenega dr. Hul-dta, po kateri naj bi bil “Miloševič pripravljen uporabiti tudi atomsko orožje". Verjetno je bila ta izjava le po naključju napisana po standardih srbskega knjižnega jezika, ne pa po jezikovnih pravilih, ki veljajo v BiH in na Hrvaškem. Prav tako je najbrž naključje, da sta bili obe novici objavljeni v času, ko mednarodna skupnost, vsaj deklarativno, kaže več odločnosti, da bi prispevala k umirjanju položaja v Bosni, oziroma po seriji člankov o “velikanskih količinah konvencionalnega orožja v rokah bosansko-herce-govskih Srbov". Po tej nadaljevanki naj bi imele srbske enote v BiH približno 67.000 vojakov, ki razpolagajo s 150 tanki, 200 oklepniki, z nekaj deset letali, njihovo glavno orožje pa je, po “srbski vojaški tradiciji", topništvo. Slo naj bi za 1.200 minometal- cev, 800 topov in havbic in za neznano število večcevnih raketometov. Po nekaterih podatkih so imele srbske enote na začetku vojne celo stokrat več orožja kot armada BiH, zadnje čase pa je menda to razmerje deset proti ena. Kljub takšni premoči v orožju se srbskim enotam ni posrečilo zasesti celotnega ozemlja Bosne in Hercegovine. To na svojevrsten način dokazuje, da je vodenje vojne zelo podobno vodenju in organiziranju zahtevnejšega tehnološkega procesa, saj se skozi oboje izražajo tradicije v najširšem pomenu besede in duhovna drža tistih, ki to počnejo. Se nazornejše se je to pokazalo v tako imenovani zalivski vojni, kot enemu izmed zadnjih dejanj razpadanja nekdanje Sovjetske zveze. Zahodna javnost je takrat osupnila nad grožnjami “sovjetskih zastopnikov v arabskem svetu", da bodo uporabili tudi biološko in kemično orožje, na koncu pa so Iračani le premislili in proti Izraelu izstrelili rakete s konvencionalnim polnjenjem. Najbrž jih je k temu prisilila grožnja Zahoda, da bo proti Iraku uporabil še močnejše sredstvo. Navsezadnje pa je Irak baje kemično in biološko orožje dobil ravno od Zahoda. Po vsem sodeč, je tudi sedanja balkanska vojna le del istih svetovnih vojnih iger, h katerim sodijo tudi govorice o “domnevni" ali domnevni “srbski jedrski bombi". Četudi bi jo Srbija imela, bi o njej v skrajnem primeru odločal tisti, ki bi ji orožje lahko priskrbel. Vse drugo pa je lahko le “atomska" propaganda ali ustrahovanje nasprotnikov v balkanski vojni, v kateri niti obstoječega konvencionalnega orožja ne znajo uporabiti po “ pravilih". | J ||j 1 ll ■ isi H NOVICE Nikjer ne spoštujejo premirja SARAJEVO, ŽENEVA - Tudi v četrtek so se na skoraj vseh bosansko-hercegovskih bojiščih nadaljevali boji. Srbski viri ob tem poročajo, da so “tudi tokrat" premirje prekršile enote armade BiH in HVO, šlo pa naj bi za splošno ofenzivo teh enot predvsem v vzhodni Bosni. ' Hrvaški in bosanski viri pa poročajo o napadih srbskih sil na Gradačac, Olovo, Maglaj, Bihač, sarajevsko naselje Dobrinja, Tešanj in Bugojno, ki jih nadzorujejo pripadniki armade BiH. Boji so se nadaljevali tudi na območju Mostarja. Močnemu topniškemu obstreljevanju je bil še posebej izpostavljen jugovzhodni del Mostarja, kjer so granate padale tudi na mostarsko hidroelektrarno, dva izstrelka pa sta zadela vozilo Unproforja. Medtem so predstavniki bosansko-hercegovskih Srbov v Ženevi Mednarodno konferenco o nekdanji Jugoslaviji seznanili z vojimi predlogi za razdelitev BiH po etničnem načelu. Po njihovem mnenju je “etnična razdelitev BiH edina možnost, ki lahko srbski narod reši pred bošnjaškim in hrvaškim genocidom". Sopredsednika Ženevske konference David Oven in Cyrus Vanče sta podobne predloge odklonila že prej. (Reuter, Hina, STA) Unprofor poroča o kršitvah resolucije o prepovedi poletov ZAGREB - Vojaški opazovalci Združenih narodov, ki nadzorujejo letališča v Bosni in Hercegovini in ZR Jugoslaviji, so sporočili, da se kršenja resolucij o prepovedi poletov nad ozemljem BiH nadaljujejo. »Kljub temu, da imamo 34 opazovalcev na osmih letališčih v ZRJ in 3 v BiH, vseh poletov ni mogoče nadzorovati, posebej ne poletov helikopterjev,« je dejal namestnik glavnega poveljnika Unproforja general Gaudreau. (Hina) Vanče in Owen na Hrvaškem SPLIT - Predsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Cyrus Vanče in David Owen sta prispela v Split, kjer sta ju pričakala glavni poveljnik Unproforja general Satish Nambiar in njegov namestnik Cedile Thombery. Obiskala sta hidroelektrarne PeruCa, Knin, Maslenico in Topusko. Danes pa bosta obiskala še vzhodni in vzhodni del, ki ga nadzorujejo enote Unproforja. (Hina) Oblasti BiH razočarane nad ukrepi Združenih narodov SARAJEVO - Zunanji minister BiH‘Haris Silajdžič je zadnje poostrene ukrepe Združenih narodov proti ZR Jugoslaviji označil za nezadostne in Francijo ter Veliko Britanijo kritiziral, ker sta nasprotovali sprejemu še ostrejših ukrepov. Silajdžič je ponovil, da je njegova vlada razočarana, ker Združeni narodi niso odpravili embarga na uvoz orožja v BiH. »Resolucija, ki so jo sprejeli v Združenih narodih, je pod vsemi pročakovanji«, je dodal Silajdžič na novinarski konferenci v Sarajevu. (Reuter) Turške in bolgarske pobude za mir na Balkanu ANKARA, SOFIJA, ATENE - Turčija je vse balkanske države povabila na konferenco v Istambulu. S sklepi konference naj bi preprečili morebitno razširitev vojne na ves Balkan, to je na območje Vojvodine, Kosova, Sandžaka in Makedonije. Bolgarija pa je predlagala srečanje najvišjih vojaških poveljnikov balkanskih držav v okviru konference v Istambulu. Grški predstavnik za informiranje Vassilis Magginas pa je sporočil, da njegova država nasprotuje turškemu predlogu, saj sta tovrstno pobudo že prevzeli Evropska skupnost in ZN. (Hina, STA, APA) Romunija in Bolgarija uresničujeta resolucijo ZN BUKAREŠTA, SOFIJA, BONN - Uradni romunski predstavniki so sporočili, da je Romunija začela zaustavljati rečni promet z ZRJ po Donavi. Romunski minister za transport Celin Marinescu pa je izjavil, da so že zaustavili neko kitajsko ladjo in pet tovornih čolnov, ki so vozili baker za ZRJ in zajeli še nekaj ruskih in ukrajinskih ladij s prepovedanim blagom. Delo romunskih carinikov nadzorujejo strokovnjaki iz ZDA, Avstrije, Italije in Turčije. Bolgarija pa je svojim podjetjem prepovedala izvoz kovin, oglja, kemikalij in drugih strateško pomembnih surovin v vse republike bivše Jugoslavije. (Hina, Reuter, STA) Ramiz Alija: »Imam mimo vest« TIRANA - Bivši vodja komunističnega režima v Albaniji Ramiz Alija, ki je že od septembra v hišnem priporu in čaka na sojenje zaradi korupcije, ostaja zvest svoji komunistični preteklosti. V intervjuju za AFP je zavrnil obtožbe, češ da je bil diktator. »V Albaniji ne vladajo zakoni, temveč duh maščevanja, zato lahko pričakujemo marsikaj,« pravi. Izognil se je tudi odgovoru na vprašanje o lastni odgovornosti v času svojega predsednikovanja, ko je albanska policija ubila deset ljudi, ki so hoteli pobegniti iz države. Ramiz Alija je postal predsednik države leta 1985 po smrti Enverja Hoxha. Po zmagi antikomunistov aprila letos je ponovno postal navadni državljan. Danes mu država ne daje nikakršne denarne podpore. Živi v stanovanju svoje hčerke ob navzočnosti treh policistov, ki mu dovoljujejo le obiske najožjih družinskih članov in mimo čaka na obsodbo. (Hina) NOVICE Predstavitev socialističnih kandidatov KOPER - Vse kaže, da bo v prihodnjem parlamentu še manj žensk kot sedaj, ko nas je samo desetina, je rekla predsedniška kandidatka Socialistične stranke Slovenije na predstavitvi v Kopru. Pred popoldanskim srečanjem z volilci je Beblerjeva obiskala tovarno KIO v Šmarjah in stanovanjsko skupino, ki v Kopru združuje mlade iz neurejenih družin, jih usmerja in organizira pomoC ostarelim. Volilcem so se vCeraj predstavili tudi drugi kandidati SSS, med njimi direktor Istrabenza Janko Kosmina, ki se kot nestrankarski kandidat poteguje za državni svet, in dr. Oskar Fritz, sedanji podpredsednik občinske skupščine Koper. (F.O.) Uspešna akcija zbiranja šolskih potrebščin LJUBLJANA - V humanitarni akciji zbiranja šolskih potrebščin in igrač, ki jo je v tednu miru pripravila Zveza prijateljev mladine Slovenije, so opremili 10.000 šoloobveznih otrok in obdarili i igračami 3000 predšolskih otrok beguncev iz Bosne in Hercegovine. V prvem tednu novembra so v Četrtini vseh slovenskih občin zbrali več kot 40.000 zvezkov, svinčnikov in barvic, 1000 opremljenih šolskih torbic, 150 škatel igrač, pa še veliko oblačil, obutve, spodnjega perila, rjuh in odej. Organizatorji pričakujejo, da bo pomoC prihajala še naprej, saj posamezniki nakazujejo tudi denarno pomoC za begunske šolarCke. Kot je povedala Liana Kalcina Srhoj z Zveze prijateljev mladine, so z doslej zbrano opremo polnih skoraj polovico letnih potreb.V naši državi je zdaj 23.453 registriranih otrok in okoli 10.000 neregistriranih otrok iz Bosne in Hercegovine, starih do 16 let. Za socialno pravično Slovenijo LJUBLJANA - Na včerajšnji okrogli mizi z naslovom Za socialno pravično Slovenijo je Združena lista štirih strank predstavila zbornik razprav Socialna država - varnost, svoboda, solidarnost. V SDP smo si vedno prizadevali za razvojno uspešno in socialno pravično Slovenijo, je poudaril predsednik SDP Ciril Ribičič. V SDP so prepričani, da Slovenija potrebuje sanacijsko politiko. V zborniku so podrobneje prikazane zamisli novega koncepta socialne politike. (M. J.) Pol stoletja uspešnega dela LJUBLJANA - V Domu sindikatov v Ljubljani so včeraj slovesno proslavili 50. obletnico obstoja Delavske enotnosti. Proslave tednika, ki je od ustanovitve naprej služil slovenskemu sindikalnemu gibanju in se zavzemal za pravice delavcev, se je udeležilo veliko gostov in nekdanjih sodelavcev. (M. J.) m SINDIKATI / ZAKON O REPREZENTATIVNOSTI_ V državni svet brez dokazov o članstvu Sindikati lahko prijavijo celo večje število članov Borut Meško Zakon bo omejil vpliv manjših sindikatov (foto/TRIO) Namen vlade, ki vztraja pri zakonu o reprezentativnosti posameznega sindikata, je razpoznaven: prostor sindikalnega organiziranja naj bi z zakonom postal preglednejši. Omejil bi se vpliv manjših in obrobnih sindikatov. Ti sindikati bi se bili prisiljeni vključiti v sindikalne konfederacije, v Semoličev ali pa v Tomšičev sindikat. V odnosu do države so namreč večji sindikati prilagodljivejši, saj Čutijo večjo »družbeno odgovornost« kot pa številčno majhni, a organizacijsko učinkovitejši sindikati. Vendar ni le vlada tista, ki hoCe reprezentativne sindikate. Za sprejem zakona se zavzema tudi Tomšičev sindikat Neodvisnost. Razloga sta predvsem dva: zastopanje slovenskih sindikatov v tujini in posebne pravice, ki bi jih imel reprezentativni sindikat pri sklepanju podjetniških dogovorov, kolektivnih pogodb in celo pri organizaciji stavk. Zveza svobodnih sindikatov nasprotuje zakonu iz načelnih razlogov -zaradi omejevanja sindikalnega pluralizma. Toda načelen razlog je »med vrsticami« ter tako velja za Semoličev in Tomšičev sindikat; čeprav tega zakon izrecno ne omenja, bi utegnil pomeniti navodilo za delitev nekdanje sindikalne lastnine. Seveda le, če bi sprejeli tudi zakon o razdelitvi lastnine nekdanjih družbenopolitičnih organizacij. Tudi manjši sindikati so nasprotovali predlogu zakona. Zakon namreč temelji na izkušnjah v Franciji in Italiji, ki po mnenju sindikatov za slovenske razmere niso najprimernejše. Treba pa je dodati, da so razmere pri nas bistveno drugačne, kot so bile do pred kratkim v Italiji. Ker »revolucionarni«, predvsem komunistični sindikati v Italiji pogosto niso hoteli sodelovati pri pogajanjih z vlado, so si država in delodajalci privoščili veliko samovolje. To je povzročilo nenadzorovane delavske nemire in stavke, ki jim italijanska država, kljub zakonu o reprezentativnih sindikatih, ni bila kos. Nauk: z zakonom država ne more preprečevati sindikalnih nemirov. Namesto zakona je Policijski sindikat Slovenije predlagal ustanovitev zbornice delojemalcev v tripartitni sestavi. Sele v zbornici naj bi se načelo reprezentativnosti uveljavilo v skladu z načelom sindikalne večine v posamezni dejavnosti. Reprezentativnosti tako ne bi več potrjevala država. Ker zakona o reprezentativnih sindikatih ni, zakon o volitvah v prehodnih določbah omogoča, da predstavnika delojemalcev volijo na podlagi članstva. Vendar volilni zakon od sindikatov ne zahteva, da dokažejo število Članstva. V Republiški volilni komisiji menijo, da »preverjanje sindikalnega Članstva poznajo le totalitarni režimi in da bi na volitvah načelno lahko sodelovala tudi Cerkev« (seveda, Ce ne bi bila po ustavi ločena od države). Vse je torej odvisno od morale tistih sindikatov, ki bi za nastop na volitvah v državni svet prijavili več elanov, kot jih v resnici imajo. ri VOLITVE / SE 16 DNI Stranke so še optimistične Največ energije vlagajo v predstavitve kandidatnih list Demokratska stranka je včeraj sklicala tiskovno konferenco, ki so se je udeležili vsi trije njeni prvaki: Igor Bavčar, Dimitrij Rupel in Jelko Kacin. BavCar je na njej povedal, da so povolilne povezave demokratov z drugimi strankami odvisne od uspeha na volitvah in da si njegova stranka prizadeva za koalicijo sredinskih strank ter za sodelovanje z liberalnimi demokrati. Slovenska ljudska stranka je novinarjem predstavila svoje kandidate za državni zbor v 3. in 4. volilni enoti, ki so — na čelu s predsednikom stranke Marjanom Podobnikom — govorili o svojih pogledih na trenutni položaj v Sloveniji in se zavzeli predvsem za dobro kmetijsko politiko, boljšo šolo, za bogato in sreCno Kočevsko, pravno državo ter okolju in ljudem prijazen cestni križ.»Smo stranka širine in prihodnosti, naklonjena strpnosti in sodelovanju, naši kandidati pa so uspešna kombinacija mladosti in izkušenosti,« je zaključil najvidnejši mož SLS Marjan Podobnik. Tiskovno konferenco so priredili tudi predstavniki Slovenskega ekološkega gibanja. Povedali so, da bo za državni zbor kandidiralo 64 njihovih kandidatov, med njimi 16 predstavnic nežnega spola. Pripadniki gibanja so se potožili, da si zaradi pomanj- kanja denarja ne morejo privoščiti obsežne volilne kampanje. Upajo, da bo v državni zbor izvoljen vsaj en njihov predstavnik. Na predsedniških volitvah bodo zato, ker nimajo lastnega kandidata, podprli tistega izmed osmih, ki bo ekologiji namenil najveCjo pozornost. Sicer pa so elani SEG napovedali, da bodo 28. novembra v RadeCah organizirali protestni shod z enourno cestno zaporo, s katero bodo protestirali proti predčasnemu pričetku poskusnega obratovanja HE Vrhovo. Oglasila se je tudi Stranka neodvisnih, ki bo na volitvah za državni zbor kandidirala s 63 kandidati v vseh volilnih enotah. Kongres stranke bo zahteval, da se ustanovi parlamentarna komisija, ki bo raziskala, od kod strankam denar za razsipno volilno kampanjo, medtem ko so volilci eksistenčno ogroženi. Borili se bodo tudi za revizijo zakonov o lastninjenju in o poslancih. To so glavne teme, o katerih so na včerajšnji tiskovni konferenci govorili predsednik stranke Janez Dolenc in dr. Gojko Stanič, ki je še posebej poudaril nesmisel pravkar sprejetega in dolgo pričakovanega lastninskega zakona. Strankarski funkcionarji so tudi povedali so, da resno računajo z vstopom v slovenski parlament. _________________VOLITVE / LDS IN LDSS_______________ Politična goljufija ali predvolilni terorizem? LDSS, soimenjakinja Drnovškove Liberaino-demokratske stranke, sije zdaj omislila tudi zelo podoben logotip - LDS vložila ustavno ovadbo TANJA STARIČ Vsake volitve imajo svoje škandale; pri nas bo, kot kaže, najveCji zaplet povzročila zmešnjava z imeni strank. Po odločitvi Republiške volilne komisije, da na glasovnicah ob imenu Liberalnodemokratske stranke ne bo dodano »Drnovškova«, ob imenu vsake stranke pa bodo logotipi, se je vsa zgodba še bolj zapletla. Hamurabijeva Liberalno-demokratska stranka Slovenije si je zdaj namreč zamisila še znak, ki je silno podoben liberalnodemokratskemu. Zdaj je seveda zmeda lahko popolna. Teoretično bi se namreč lahko zgodilo, da bi v neki enoti kandidiral Janez Drnovšek, Liberalnodemokratska stranka Slovenije, ob imenu pa bi bil znak, ki se v bistvu skoraj ne razlikuje od znaka Drnovškove LDS. Omenjeni kandidat seveda ne bi bil predsednik slovenske vlade, ampak njegov soimenjak, ki se ga lahko spomnimo kot enega od elanov nekdanje študentske vlade. Scenarij ni neverjeten, saj je, na primer, eden od kandidatov Hamurabijeve LDSS tudi Janez Janša, ki seveda nima nobene zveze s sedanjim obrambnim ministrom. Nismo sicer zasledili, da bi ta stranka na svojo listo vključila tudi soimenjaka sedanjega predsednika vlade, vendar pa zmede zato ne bo nic manj. Liberalni demokrati namreC trdijo, da so celo v nekaterih volilnih komisijah zamenjali obe imeni. Zadrega je še večja, ker bodo na glasovnici tri liberalne stranke, razvrščene po različnem vrstnem redu - kot ga je določil žreb. Tako bodo, na primer, v prvi volilni enoti (Kranj) kandidati Drnovškove LDS na zadnjem, 21. mestu, Hamurabijeve LDSS na 12. mestu, Grosove Liberalne stranke pa na osmem. Natančneje, v petih volilnih enotah bodo liberalni demokrati na seznamu za svojimi soimenjaki, kar lahko prinese sveže promovirani Hamurabijevi stranki lepo število volilnih glasov. Zmešnjava na voliščih bo torej velikanska, krivdo pa gre brez dvoma pripisati pravnim prazninam, ker poslanci niso sprejeli zakona o političnih strankah. Tri različice liberalcev namreč niso vse, kar premore Slovenija. Na naslovu Poštna 3, Kranj, kjer je sedež Grosove Liberalne stranke, je namreč registriranih kar osem različnih liberalnih strank (od prenovljene do radikalne). Vse so bile registrirane 30. oktobra 1990, torej slab mesec po tem, ko je nastala Liberalno-demokratska stranka. Ta je že pred tem ostala brez imena Liberalna stranka, ker si ga je pravočasno »rezervirala« stranka Vitomila Grosa. Vojna z imeni nekdanje stranke podjetnikov z LDS se je torej zaCela že pred dvema letoma. Liberalno-demokratska stranka zdaj pravi, da ne gre veC samo za predvolilno burko. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki stranke govorili celo, da je ogrožena legitimnost volitev, ki bo imela dolgotrajne politične posledice. Zoran Thaler je povedal, da so volitve še zadnji pogoj za sprejem Slovenije v Svet Evrope. Napovedanih je cela vrsta evropskih opazovalcev, morebitna zmeda na voliščih pa lahko bistveno vpliva na končno oceno in odločitev, ali je Slovenija dovolj zrela za Evropsko skupnost. LDS bo sicer vložila ustavno obtožbo zaradi kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin (kamor sodi tudi volilna pravica) ter zaradi neskladja zakona o političnem organiziranju z ustavo. Republiško volilno komisijo pa je še enkrat pozvala, naj upošteva spremenjene okoliščine in vendarle v ime stranke vključi tudi ime njenega predsednika. LDS zdaj govori že »o političnem terorizmu«, o »poniglavi goljufiji« in ne samo o »politični farsi«. Stranka namerava uporabiti vse pravne poti, da bi svojim soimenjakom preprečila »krajo« imena in simbola stranke. Vprašanje je, s kakšnim uspehom. Drugi zaplet z imeni se bo, kot kaže, razrešil brez hujših težav. Na volitvah namreč nastopata dve stranki z imenom SOPS, ena v Demos-Krambergerjevi koaliciji. Ker je očitno (tako ugotavlja sodišče) prava tista prva, bo koalicija izpustila sporno ime in bo tako lahko kandidirala v vseh volilnih enotah. L'DS SLOVENIJE LDS Slovenije ima od včeraj skorajda enak znak LDS LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA Znak Liberaino-demokratske stranke ______SLOVENSKO JAVNO MNENJE 92_______ V sindikatih je le tretjina delavcev Vlado Miheljak komentira rezultate Centra za raziskovanje javnega mnenja pri FDV ALI VAŠ REDNI DOHODEK ZADOSTUJE ZA PREŽIVLJANJE ALI NE? (odstotek velja samo za. zaposlene) sploh ne zadostuje v majhni meri zadostuje v precejšnji meri zadostuje v celoti zadostuje -L JlO.i 1' -1 "j.i—T 32,2 -I 1 I T it 19.6 0 5 10 15 20 25 30 35 40 Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij okt./nov. 1992 N = 1924 Poleg praznih žepov in lukenj na nogavicah je ena od najbolj izrazitih skupnih značilnosti vzhodne Evrope nizka stopnja sindikalne organiziranosti. Večina redno zaposlenih ni (več) včlanjena v sindikate; ob vprašanju, ali so ali niso v sindikatih, pa morajo ljudje dobro razmisliti. Se veC težav opazimo, ko tiste, ki "menijo", da so sindikalno organizirani, vprašamo, kateremu sindikatu pripadajo. Zelo pogosto in kar prepričljivo utemeljevanje, da je Slovenija po volitvah leta 1990 postala bolj podobna vzhodni Evropi, kot je bila kdajkoli prej, potrjuje tudi podatek o sindikalni organiziranosti. Na vprašanje, ali ste elan sindikata, je samo dobra tretjina anketiranih odgovorila pozitivno. Večina med njimi jih pripada Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (24, 1 % vseh vprašanih). Tako kot je nizka raven sindikalne organiziranosti, je nizek tudi občutek varnosti, ki ne izhaja (samo) iz sindikalne (ne) organiziranosti. Na vprašanje (nanj je odgovorila samo dobra polovica redno zaposlenih anketirancev), ali se bojijo, da bi izgubili zaposlitev, sta kar dve tretjini vprašanih odgovorili tako, da sta ta strah v celoti (27, 6 %) ali do določene stopnje (43, 3 %) potrdili. Zaznavanje realne nevarnosti izgube službe povečuje frustracije vsaj za dvakrat: ker pretežni del zaposlene populacije ne more računati na učinkovito sindikalno zaščito in, ker že skoraj polovica redno zaposlenih izjavlja, da jim dohodki ali ne zadostujejo za preživljanje (10, 9 %) ali pa lahko z njimi preživijo samo za silo (32, 2 %). Sicer osebna, najbrž pa tudi popolnoma stvarna presoja lastnega ekonomskega položaja ljudem ne dopušča veC prakticiranja nekaterih prostoCasovnih dejavnosti, ki jih ne prištevamo v "enostavno biološko reprodukcijo", so pa bile v minulih letih samou- mevne. Tako Slovenci nismo veC narod dopustnikov, saj veC kot polovica (okoli 55 %) vprašanih izjavlja, da v zadnjih 12 mesecih ni bila nikjer na počitnicah. Kljub temu da zdajšnji gmotni položaj svoje družine večina Slovencev ocenjuje kot "nOi kaj prida zadovoljiv” (47, 1%) ali kot "sploh nezadovoljiv", je njihov pogled v prihodnost vendarle optimističen. Ce upoštevamo, da je značilen mnenjski profil Slovencev prej pesimističen kot optimističen, je ta ugotovitev več kot presenetljiva in spodbudna. Večina Slovencev tudi ocenjuje, da bo njihov finančni položaj Gez pet let precej boljši (10 %) ali nekoliko boljši (37, 9 %}. Ob vsem tem pa je zanimivo in značilno, da posledice gospodarskih razmer (vprašanje preživetja itd.), ki jih Slovenci očitno veliko bolj občutijo kot posledice preteklosti, niso osrednja tema predvolilnih prepričevanj potencialnih volicev. ALI STE ALI NISTE ČLAN SINDIKATA? NE, NISEM (61.2%) NE VEM DE, SEM Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij okt-Znov. 1992 N=1924 SLOVENIJA / 2ELEZNICA Prebivalcem Obsotelja hočejo zapreti povezavo s svetom Minister za promet in zveze Marjan Krajnc je spomladi izjavil, da bi bilo treba železniško progo med Stranjim in Imenim zapreti zaradi dotrajanosti. Proga, ki poteka s slovensko-hrvaške meje od Imene-ga mimo Podčetrtka in Atomskih Toplic do križanja z mednarodno železniško progo v Stranju, je za prebivalce Obsotelja življenjskega pomena, saj jih povezuje s svetom. Zato so spomladi priredili protestno zborovanje in dosegli, da so vlaki po njej še naprej vozili, v njih pa so Obso- teljčani odhajali na delo, na celjsko tržnico in po opravkih. Zaradi varnosti so inšpektorji prometnega ministrstva zmanjšali le najvišjo dovoljeno hitrost s 60 na 40 kilometrov na uro. Zdelo se je, da je obstoj proge zagotovljen in vsi so Čakali, da jo železničarji še obnovijo. Te dni pa so naCrte, da železniško progo Stranje-Imeno zaprejo, razkrili slovenski železničarji. Eden izmed vodilnih mož Slovenskih železnic, Edmund Skerbec, je namreC pred dnevi v pismu ministrst- vu za promet zapisal: »•" obveščamo vas, da ods j proge Imeno-StraUj izkazuje nerentabilno6^ (izgubo) in je zato predlogu upravneg odbora SZZ na lis odsekov, kjer je v le 1993 možna ukinitev.« Ministrstvo doslej tem še ni poda mnenja. Ko ga bo, j. moralo upoštevati tu želje Obsoteljčanov 1 dejstvo, da ne gre zgjj zaradi nerentabilno5 razpuščati proge ob mej s Hrvaško, kjer so pje : valci že tako prikrajšaj za prometne povezave mestnimi središči. DUNAJ7 PODATKI POPISA PREBIVALSTVA 1991 KOROŠKA / OB VRBSKEM JEZERU IN V CELOVCU Manjšin je več, Slovencev pa ne Število Avstrijcev, ki govorijo manjši riške jezike se je - z izjemo Koroške - povečalo Bosanske begunce so začasno namestili Odločitvi avstrijske vlade botrovalo slabo vreme Igor Schellander DUNAJ - Po objavi Podatkov ljudskega Štetja 1991 se Število pripadnikov avstrijskih Manjšin v Avstriji veča. tudi pri Slovencih, samo ne na Koroškem! V zadnjem štetju v monarhiji je živelo na območju današnje Avstrije veC kot 250.000 ljudi z nenemškim materinim jezikom. Pred 2. svetovno vojno jih je bilo še vedno več kot 150.000, pri štetju 1981 Pa samo še 52.000. V zadnjih desetih letih se je ta padajoči trend spremenil, ugotavlja Avstrijski centralni statistični urad na Dunaju. V preteklih dneh pa so bili objavlje- ni točni podatki popisa iz leta 1991. Pri štetju 1991 je skoraj 80.000 Avstrijcev izjavilo, da govori enega izmed manjšinskih jezikov. Število je torej naraslo za veC kot tretjino! Najštevilnejša je narodna skupnost gradiščanskih Hrvatov. Na Gradiščanskem in na Dunaju jih je skupaj skoraj 30.000. Pred desetimi leti jih je bilo samo 20.000. Tudi samozavest drugih narodnih manjšin narašča. Tako se je lani število Češko govorečih Avstrijcev povečalo na 10.000. Madžari so se v preteklih letih »razm- nožili« od 12.000 na 20.000. Slovaki ter Romi in Sinti so šele po cenzusu v letu 1991 bili (oz. bodo) uradno priznani kot narodna manjšina. Medtem ko je sprememba trenda razvidna skoraj pri vseh narodnostnih skupinah v Avstriji, je videti samo eno izjemo: koroške Slovence, skupno število Slovencev v Avstriji je sicer naraslo. To pa zato, ker je bilo prvič štetih 1700 štajerskih in 1800 dunajskih slovensko govorečih Avstrijcev. V narodnostno mešanem območju na južnem Koroškem se je za slovenski pogovorni jezik izjavilo - kljub naraslem pozitivnem imidžu slovenščine - samo še okroglih 15.000 prebivalcev, deset odstotkov manj kot pred desetimi leti. Analize strokovnjakov bodo dale odgovor na vprašanje, zakaj se zadeve na Koroškem razvijajo drugače. Koroški politiki, ki so v preteklih letih zatrjevali, da je zdaj na Koroškem glede narodnostnega vprašanja že vse v redu in da se stvari za Slovence dobro razvijajo, bodo verjetno iskali le izgovore za svoje prenagljene prognoze... Ivan Lukan CELOVEC - V noči na sredo so koroške oblasti pod nadzorstvom pooblaščenca za begunce na Koroškem namestile vseh 181 beguncev iz Bosne in Hercegovine, katerim je Avstrija na mejnem prehodu Korensko sedlo skoraj teden dni zabranila vstop v državo. Avstrija je svoje dejanje utemeljila s tem, da begunci niso imeli vizo za Veliko Britanijo. Oblasti so begunce namestili v sindikalnem domu ob Vrbskem jezeru ter v MarjanišCu v Celovcu. Pristojni uradnik pri Uradu koroške deželne vlade, Gernot Steiner je dejal, da za begunce ni Časovnih omejitev za bivanje na Koroškem. Izrazil pa je upanje, da bodo britanske oblasti prevzele večji del beguncev in na ta naCin prispevali k rešitvi problema. Kot je Steiner povedal, begunci sprva niso hoteli sprejeti avstrijsko ponudbo, ker so se bali, da bi prišli v neko taborišče. »Sele ko smo jim povedali, da bodo nameščeni v sindikalnem oz. cerkvenem domu, so privolili v predlagano rešitev,« je dejal koroški uradnik. Odločitev za Koroško kot začasno zatočišče so pospešile tudi slabe vremenske razmere Avstrija podpisala listino za obrambo manjšinskih jezikov DUNAJ - V Strasbourgu je enajst od skupno 27 držav Evropskega sveta podpisalo Listino za obrambo regionalnih in manjšinskih jezikov. Med enajstimi je tudi Avstrija, ostale države pa so Nemčija, Nizozemska, Danska, Finska, Madžarska, Liechtenstein, Luksemburg, Malta, Norveška in Španija. S podpisom se omenjene države obvezujejo, da bodo na svojem teritoriju manjšinske jezike ščitile in da bodo omogočile njihovo uporabo v Šolah, medijih, pravosodju in v javni upravi. Po °ceni Evropskega sveta je v Evropi kakih 40 do 60 manjšinskih jezikov. u.j iiljilBn.i Kaj, če pride nov val... _______________________Igor Schellander___________________ DUNAJ - KonCno, pozno, toda ne prepozno - avstrijski kancler Franz Vranitzky in notranji minister Loschnak sta na torkovi seji zvezne vlade le odločila, da bo Avstrija sprejela begunce, ki so na Korenskem sedlu do zadnjega zaman Čakali na angleške vize. Zdaj so na varnem na Koroškem, tudi prehodno namestitev so medtem spremenili v trajno, saj je koroški deželni glavar izjavil, »da jih nihče ne bo izgnal iz dežele.« Kljub temu se postavlja vprašanje, zakaj so se avstrijske oblasti oz. politika tako pozno odločili za ta humanitarni korak? Cernu so morali ubogi ljudje tako dolgo Čakati v mrazu in snegu? »Kajpada, meni to tudi ni bilo všeč, pravi Loschnak, toda navsezadnje to ni avstrijski problem, saj imamo opraviti z neodgovornostjo drugih, ki so krivo ravnali: angleška humanitarna organizacija, ki je celotno zadevo hotela izvesti na svojo past; pa Slovenci, ki so 157 beguncem odprli pot do slovensko-avstrijske meje ter jih potem pustiti tam stati. Razen tega pa: Ce bi jih Avstrija vzela že kar prvi dan, bi jih naslednji dan morda imeli kar 300 na meji...« Kancler Vranitzky je zavohal, da bo njegov notranji minister že ob naslednjem vprašanju popolnoma pogorel. Logično vprašanje: kako bo vlada ravnala, Ce jih Čaka jutri res 300 ali pojutrišnjem 3000 pred avstrijsko mejo? Bo avstrijska meja zaprta? Bodo begunci in vojne žrtve prepuščene mrazu pred mejo neusmiljene, birokratske Evrope? Do vprašanja ni prišlo. Kancler je spretno zapletel pogovor, razlagal neko globalno strategijo Avstrije v vprašanju beguncev (in v širšem pomenu besede tujcev nasploh) in speljal novinarje na led, preden je odhitel na naslednji sestanek. odgovora na vprašanje - "Kaj, Ce pride nov val beguncev? ” - ni. Ostaja odprto še drugo vprašanje, ki ga je kancler sam nehote nanesel: kakšna je sploh globalna strategija Avstrije v vprašanju beguncev in tujcev? Vranitzkyjevi suhi razlagi stoji nasproti nic kaj razveseljiva stvarnost: Haider in nacionalistična desnica mobilizirata za referendum proti tujcem, koalicijska vlada pa se temu ni konsekventno zoperstavila, temveč do zadnjega trenutka ponujala Haiderju kompromisne rešitve vse tja do izrednega parlamentarnega odbora... H NOVICE Pomoč koroških žena beguncem CELOVEC - Zveza slovenskih žena v Celovcu je pretekli teden v Mežici predala 80 bosanskim otrokom topla oblačila in obutev, ki so jih zbrale v humanitarni akciji na Koroškem. »S pripravljenostjo slovnskih žena na Koroškem, pomagati žrtvam vojne v Bosni in Hercegovini, smo res zadovoljni,« je v imenu prizadevnih aktivistk poudarila tajnica ZS2 Milka Kokot. »Planine v sliki« CELOVEC - Kot vsako leto, vabi tudi letos Slovensko planinsko društvo v Celovcu na sodelovanje pri fotografskem natečaju »Planine v sliki«. Stike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30x21 cm, vsak udeleženec pa lahko odda tri stike. Vsaki stiki je treba dati geslo ter jo oštevilčiti, poslati pa jih je treba do najkasneje 31. decembra 1992 na naslov: Slovensko planinsko društvo Celovec, Tarviser Strahe 16, A-9020 Celovec. Natečaja se seveda lahko udeležijo tudi planinci iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Prenovljena Zadruga-market V Šentjakobu v Rožu CELOVEC - V torek zvečer so v Šentjakobu v Rožu svečano odprti prenovljeno in povečano Zadrugo-market. Namesto prejšnjih 150 je sedaj kupcem na voljo 400 kvadratnih metrov prodajne površine, na policah pa si lahko sami postrežejo s preko 5000 različnimi proizvodi, od tega pa jih je 500 stalno z znižanimi cenami. Tudi oddelek z železninami je velik, predvsem pa je bogata izbira kovinskih izdelkov in raznoraznega orodja. Ta prodajni oddelek obsega kar 200 kvadratnih metrov. Za kmetijsko in gradbeno dejavnost so zgraditi ogromno pokrito prodajno halo v površini 1000 kvadratnih metrov. S tem bodo dejansko pokrili vse potrebe, od moCnih krmil, gnojil, kmetijskega orodja, do vsestranskega gradebenega materiala. Šentjakobska zadruga je v povečanje in posodobitev prodajnih prostorov vložila preko 20 milijonov šilingov, ob tem pa pričakuje tudi povečan obisk iz Slovenije, predvsem z Jesenic (15 minut vožnje) in Zgorajesavske doline, saj bodo kupci lahko na enem mestu nabaviti vse, postreženi pa bodo v slovenskem jeziku. Ob otvoritvi so spregovoriti predsednik zadruge Alojz Baumgartner, predsednik zadružne zveze Miha Antonitsch, šentjakobski župan Josef Gressl, direktor ADEG Spittal, dr. Pacher, in direktor Krennbauer. (H.V.) KOROŠKA / TA ZIMA BO DRAŽJA, TODA ., Smučarski centri pričakujejo letos znatno več Slovencev Cene bodo letos poprečno za šest odstotkov višje - Na Mokrinah se sezona začne že 28 novembra, drugod pa teden dni kasneje Ivan Lukan CELOVEC airn,^.CarsLi centri na sirijskem Koroškem so a novo zimsko sezono ° ro pripravljeni, ob deltuA čaSU pa je zaPa" v, tU(L Prvi sneg. V Bad , emkirchheimu, na feaah, in v p.j,1,1 1 g e n b 1 u t u W , u,e)° veC gostov v lanski sezoni, naja-Vpr° Pa se je tudi znatno teVl r. iVencev kot v pre-nakllh letih. Tudi tragic-nesreča na Mokrinah s].ZaPustila negativnih leČ°v, so zatrditi. bni • °dltelji teh treh naj-°1) znanih zimskih cen-n V na Koroškem so nrB? sezonsko ponudbo Podstaviti na tiskovni Ud ,erenci’ katere se je ref!leŽil tudi pristojni kor za turizem, Cbr°Ski deželni glavar Prvi1St°f Zernatto. Po Uov °CePi Caka Koroško sa; a rekordna sezona, skL )e Povpraševanje Prvi t1 ?odvoPlO' Razen P V1 teden v februarju in zadnji teden v marcu so kapacitete skorajda že izčrpane. Za vse tri zimske smučarske centre pa tudi velja, da so se cene v primerjavi s sezono 1991/92 v povprečju povišale za približno šest odstotkov. Torej: ta zima bo še dražja! Na Mokrinah, naj-vecjem toda tudi najdražjem smučišču na Koroškem, bo dnevna karta stala 340 avstrij- skih šilingov, mladinci (16 do 23 let) plačajo 25 odstotkov manj, otroci med 5 in 15 let polovično ceno, za najmlajše pa je smučarsko veselje brezplačno. Novosti za Mokrine sta prva snow-board proga ter posebno ugoden tedenski paket z vsemi ponudbami, ki pa znaša 5.900 šilingov na osebo. Nova smučarska sezona se na Mokrinah zaCne že 28. novembra. Teden kasneje se zaCne sezona v Bad Kleinkirchheimu. Dnevna karta bo stala 320 šilingov (za mladince in otroke velja isti popust kot na Mokrinah), novost pa je tako imenovana karta za prosti čas, ki velja tako za smuCišCe kot tudi za termalni bazen, tenis itd. Po vseh napovedih bo Bad Kleinkirchheim spet postal avstrijsko smučarsko središče za Slovence in Hrvate. Samo v tednu po 10. decembru jih bo nad 1.000. Tretji smučarski center, ki se je predstavil, je Heiligenblut v severno-zahodnem kotu Koroške. Tudi tu je povpraševanje zelo veliko, pedvsem za mesec januar in februar 1993. Dnevna karta za odrasle stane tu 300 šilingov, posebno ugoden je tudi enotedenski paket za 4.800 šilingov. Modernizirali so tudi žičnico in s tem tudi povišati njeno kapaciteto. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo Časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: Celovec *Grabštanj * Podklošter * Šmohor Beljak * Hodiše * Podgorje * Šmihel/Pliberk Bekštanj * Kotmara vas * Ruda * Št. Primož Brnca * Kriva Vrba * Selo pri škocijanu * Struga Borovlje * Labot * Svatne * Tinje Galicija * Podrožca * št. lij * Velikovec Globasnica * Podgorje * Škocijan * Vrba Goselna vas * Psinja vas * Šmarjeta v Rožu * Železna Kapla 8 Petek, 20. novembra 1992 HALI JA,FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA NOVICE Mario Cuomo: »ZDA niso protekcionistična dežela« RIM - ZDA niso protekcionistična dežela, tesno sodelujejo z Evropo, na notranji ravni pa si prizadevajo za zmanjšanje deficita in za nov zagon na gospodarskem področju, saj je za investicije v infrastrukturo namenjenih 20 milijard dolarjev: to je podoba Clintonove Amerike, ki jo je orisal guverner zvezne države New York Mario Cuomo, od včeraj na obisku v Italiji. Cuomo, ki so ga za nekaj Časa, pred Clintonovim vzponom, omenjali celo za možnega demokratskega kandidata za Belo hišo, se bo v Italiji zadržal do torka. Včeraj se je med drugim sestal s predsednikom republike Scalfarom, z ministrskim predsednikom Amatom in z zunanjim ministrom Colombom. Tako Cuomo kot Colombo sta poudarila tesne vezi med obema državama, vodja italijanske diplomacije pa mu je izročil tudi poslanico za novega predsednika. Srečanje o odnosih s sosednjimi državami BENETKE - Deželi Furlanija-Julijska krajina in Veneto bosta izvedli nekaj skupnih pobud za razvoj vsestranskega gospodarskega sodelovanja med Italijo, Slovenijo in ostalimi vzhodnoevropskimi državami. Med temi prednjači ustanovitev posebne finančne družbe, ki bo nudila gospodarskim operaterjem vse potrebne informacije in servise za investicije v sosednjih državah. Ta družba bo imela svoj sedež v Gorici, medtem ko bodo v Pordenonu v kratkem ustanovili družbo Fin. Est. O teh in o podobnih vrašanjih sta se na včerajšnjem sestanku pogovarjala predsednik deželne uprave Veneta Franco Frigo in odbornik za finance F ur lani j e-Julij ske kajine Bruno Longo. Nova goriška ustanova bo imela svoje urade tudi v Venetu. Za to pomembno gospodarsko pobudo je država za letošnje leto namenila milijardo in pol lir, ustanova pa že ima tudi svoj statut. Pri njenem upravljanju in finansiranju bosta v bližnji bodočnosti sodelovali tudi avtonomni pokrajini Trento in Bočen. Jutri v Gorici srečanje med SSk ter LDS GORICA - V okviru dvostranskih sestankov, za katere je dala pobudo Slovenska skupnost z namenom, da se pogovori z vsemi strankami, ki so zastopane v skupščini Republike Slovenije, se bo jutri v Gorici sestala z zastopniki Liberalno demokratske stranke. V delegaciji LDS bosta, poleg drugih, Jože Skolc, vodja poslanskega kluba LDS in Ljubo Sire, predsedniški kandidat iste stranke, delegacijo SSk pa bosta vodila deželni tajnik Ivo Jevnikar in deželni predsednik Marjan Terpin. F-JK dobro zastopana v vsedržavnem svetu ANCI VIDEM - Dežela Furlanija - Julijska krajina je dobro zastopana v vsedržavnem svetu ANCI (Združenje italijanskih občin). Vanj so namreč stopili videmski župan Pietro Zanfagnini, oglejski župan Nevio Puntin ter tržaška občinska odbornika Dario Rinaldi in Sergio Trauner. Po statutu pa sta člana še predsednik deželne sekcije Giannino Ciuffarin in tržaški župan Giulio Staffieri. Do imenovanj je prišlo ob koncu vsedržavnega kongresa ANCI, ki se ga je udeležilo 26 upravitelejv iz F-JK v zastopstvu prav tolikih občin. Konzorcij za kraški marmor na promociji v Budimpešti TRST - V okviru svojega promocijskega programa bo Konzorcij za kraški marmor 23., 24. in 25 t.m. na promocijskem mitingu v Budimpešti, namenjenem madžarskim arhitektom, inženirjem ter operaterjem, ki delujejo na tem področju. Pri pobudi sodeluje tudi multinacio-nalna druža Mapei, ki se ukvarja z lepili za marmor in z restavracijo samega marmorja. S pobudo želijo pospešiti trgovinsko menjavo v tem sektorju med Trstom in Madžarsko ter obenem posredovati podrobno informacijo glede uporabe kraškega marmorja in metod aplikacije. Urednika revije Jurina in Franina na obisku pri SKGZ TRST - Včeraj sta bila na obisku pri SKGZ v Trstu Armando Debeljuh in Aldo Kliman, direktor in glavni ter odgovorni urednik revije Jurina i Franina, ki jo izdaja založba Libar od grozda iz Pule. Predstavila sta dejavnost založniške hiše, ki je na povsem izviren in ustvarjalen način, kljub objektivnim težavam uspešno prisotna na tržišču. Revija Jurina i Franina je v okviru te dejavnosti resničen cvet v gumbnici in vizitka, s katero se lahko predstavi tudi najbolj zahtevnemu bralcu. Periodično publikacijo odlikujeta visoko profesionalna grafična zasnova in razkošen barvni tisk, njena resnična vrednost pa je v tem, da prinaša skrbno izbrane izseke istrske kulture na vseh področjih. Revija izhaja v hrvaškem in italijanskem jeziku, izdajateljem pa je veliko do tega, da bi Cimprej lahko prišlo tudi do izdaje v slovenščini. Zanimivo je, da sta se gosta, ne da bi to prej vedela, znašla ravno v hiši, kjer je Jurina i Franina pred 70 leti začela izhajati v okviru nekdanjega društva v Edinost. Posrečena okoliščina in vsekakor spodbura k sodelovanju. Popravek V članek z naslovom »Jadranska pristanišča naj izkoristijo priložnost«, ki smo ga objavili včeraj na 8. strani, se je vrinila napaka. V drugem stavku prvega odstavka je pisalo, da »Gomjeja-dranska pristanišča ne bodo smela za nobeno ceno izkoristiti te izjemne priložnosti...«, v resnici pa velja seveda ravno nasprotno, kar je sicer že jasno povedano v naslovu. RIM / VATIKAN ZAOSTRIL POLEMIKO Cerkveni krogi koncentrično v napad na Bossija Odkriti pozivi katoličanom, naj ne podpirajo Severne lige Prvak Severne Lige Umberto Bossi med včerajšnjio predstavitvijo kandidatov na bližnjih volitvah (AP) RIM - Cerkev ni bila nikoli naklonjena Umbertu Bossiju. Toda v zadnjem tednu se je njena nenaklonjenost spremenila v odkrito ofenzivo. Pred nekaj dnevi je nek škof javno odsvetoval katoličanom, da bi volili to ligo. Včeraj pa je Bossija začela "obstreljevati težka artiljerija”: napadata ga reviji "Civilta cattolica”, ki jo izdajajo jezuiti in katere krtaCne odtise preventivno prebere Vatikan, in ”11 Regno”, ki jo izdajajo dahonianci v Bologni, besedno bolj zmeren, zato pa nic manj odločen v poudarjanju enotnosti Italije kot vrednote pa je tudi vatikanski dnevnik ”L’Osservatorio romano”. Kaj je pravzaprav "zakuhal” voditelj lige? Najbolj neposredna je revija ”11 Regno”: »Frontalni napadi lige zoper katoliške predstavnike so razlog veC za razliko med katoliškim svetom in protestom lig.« Odnosi se zaostrujejo, v Bossijevi napadalnosti in izrazoslovju pa Cerkev vidi še razlog veC za podčrtovanje distance. Vendar, kot pojasnjuje "Civilta cattolica”, spor ni samo v neustreznem izrazju. Cerkev ocenjuje ligo kot "zelo nevarno in destruktivno gibanje” zaradi njenega "neolibe-rizma in etničnega federalizma”. Pri tem pa italijanske politike opozarja, da lige ne bodo samo kratkotrajen trenuten pojav, kot je bilo takoj po vojni Gianni-nijevo gibanje "Navadnega Človeka”. Lige imajo zlasti med srednjim slojem precejšnjo prepričevalno moč in veliko sposobnost prodiranja. Državi in njenemu vodstvu zastavljajo tri pomembne probleme, kot so reforma strank in zamenjava političnega vodstva, reforma države in reforma politike do Juga. Toda, dodaja jezuitska revija, rešitve, ki jih predlaga Bossi, so povsem nesprejemljive. Zakaj? Na to odgovarja ”L’Osservatore romano”. Iskanje boljše in ustreznejše deželne razčlenjenosti italijanske države je povsem legitimna, medtem ko ni sprejemljiv model 'Točenega razvoja”, ki ga list primerja kar z apartheidom. Prebivalci Severne Italije, dodaja, se niso borili proti germanskim cesarjem in niso delali za razvoj in modernizacijo države, da bi danes razpihovali kulturo zapiranja in nezanimanja za druge. Ob ugotovitvi, da je "Milan resnično velik, ko skrbi tudi za druge”, ob poudarjanju, da je bila enotnost države vrednota odporništva, ob pozivanju intelektualcev, naj se angažirajo v boju zoper ligo, tudi 'TOsser-vatore romano” ocenjuje kot zelo hudo dejstvo, da nekateri katoliki sprejemajo "projekte in teorije, ki so antiteza skupnemu dobrem” in apelu škofov, da "bo država rasla samo, Ce bo enotna”. Cerkev se je torej odločno mobilizirala zoper lige. V kolikšni meri je bodo severnoitalijanski katoličani poslušali, pa bodo v kratkem pokazale volitve v Vareseju in Monzi, (vt) ŠOLSTVO / VPRAŠALNIK JE IZZVAL VAL PROTESTOV Z anketo je šolski skrbnik popisal tuje šolarje v Trstu Gre predvsem za begunce iz bivše Jugoslavije in Slovence Marjan Kemperle Neznana so pota tržaške javnosti ali vsaj enega od njenih delov. Neznana in kdaj pa kdaj tudi protislovna. Zaustavimo se na primer ob vprašanju hrvaških in bosanskih beguncev. Letos poleti so številna združenja in ustanove organizirale in pripravile številne solidarnostne akcije za nesrečne žrtve vojnega viharja v bivši Jugoslaviji. Trst je začasno sprejel nekaj sto beguncev, ki jih je italijanski minister za begunce Margherita Boni ver tudi obiskala na velesejemskem razstavišču. Takrat se je pozanimala predvsem, kako je z otroki: ali imajo dovolj hrane, oblek, igrač, pa tudi, ali jim je zagotovljeno šolanje. Mnogo od teh otrok, uCencev in dijakov, se je v letošnjem šolskem letu vpisalo v tržaške šole: osnovne, nižje in višje srednje; italijanske in slovenske. Italijanska država jim je tako zagotovila pravico do študija. Slovenski pregovor pa pravi, da ni vse zlato, kar se sveti, in tako je bilo tudi z vpisi tujih učencev in študentov v tržaške šole. Mnogim dijakom je bil vpis otežkoCen, Ceš da niso imeli dovoljenja za Dijaki pred vhodon trgovskega tehničnega zavoda Zois (foto Križmančič) bivanje v Italiji za študijske namene, po drugi strani pa je bilo mnogim reCeno, da lahko dobijo dovoljenje za bivanje le, Ce so vpisani na kako državno šolo. Zmešnjav in manjkalo, nesporazumov tudi ne, vse to seveda na škodo samih učencev in dijakov. Kot da tega že ne bi bilo dovolj, je v začetku šolskega leta pridalo svoj pisker še tržaško šolsko skrbništvo. Šolski skrbnik Vito Čampo je poslal ravnateljem vseh tržaških šol - italijanskih in slovenskih - okrožnico s priloženim vprašalnikom, ki so ga morali izpolniti tuji šolarji. V okrožnici piše, da želi FIAT / SPORAZUM S KOPROM Trst se ne boji izgubiti zanimanja turinske grupe za sedmi pomol V perspektivi bi lahko Sinport nadziral kontejnerski promet v Tržaškem zalivu TRST - Kot strela z jasnega se je v sredo v Trstu razširila vest, da je Fiatova specializirana družba Sinport sklenila z Luko Koper sporazum o “sodelovanju pri izdelavi študije za načrt racionalizacije in razvoja terminalnih dejavnosti v pristanišču". V tržaških gospodarskih krogih si sporazum razlagajo kot Fiatovo kandidaturo za upravljanje kontejnerskega prometa v slovenskem pristanišču in jo postavljajo v tesno zvezo s krizo tržaške pristaniške ustanove, ki je povsem blokirala že sicer za del Trsta problematični marca podpisani protokol s torinskim koncernom za upravljanje tukajšnjega kontejnerskega terminala na sedmem pomolu. Se veC, v Trstu se šušlja, da Fiatovo koprsko potezo odobravajo tudi rimski politični in vladni krogi, ker naj bi tako preprečili popolno nemško “zasedbo" koprskega pristanišča. Sicer pa - pomirjujoče dodajajo - to ne pomeni konca Fiatovega zanimanja za Trst: nasprotno, obstaja možnost “dvotirne" iniciative, ki bi potencialno lahko konkretizirala tolikokrat predlagano sinergično sodelovanje severnojadranskih pristanišč, o katerem je slišati že leta. Fiat Sinport bi torej s koprsko potezo utegnila ujeti dva vrabca na en mah in prevzeti popolen nadzor nad kontejnerskim prometom v obeh pristaniščih Tržaškega zaliva. SPETER / PREDSTAVITEV KNJIGE O FURLANIH IN SLOVENCIH Prispevek k strpnosti SPETER - Videmska škofija, marsikdaj prej od samih politikov, kaže posebno zanimanje za manjšinska vprašanja. Ni naklučje torej, da je med svojim deželnim obiskom papež Janez Pavel drugi prav v Vidmu posebej spregovoril (to tudi v slovenščin) o mednacionalni strpnosti in sprejel zastopstvo Slovencev iz te pokrajine. Kamenček k mozaiku medsebojnega spoštovanja in vrednotenja različnega bodo dodali v ponedeljek na špetrskem županstvu, kjer bodo predstavili akte posveta Rudi Pavšič »Furlani in Slovenci v Furlaniji - primerjava dveh narodov«, ki so ga marca leta 1991 pripravili v Čedadu. Na dvodnevnem posvetu, katerega sta se udeležila tudi videmski nadškof Alfredo Battisti in pomožni škof Pietro Brollo, je tekla beseda o kulturni in verski prepletenosti obeh narodnih skupnosti na tem območju. Podrobno o tem so poročali ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar, mons. Franc Rupnik iz Kobarida, Aldo Moretti iz Vidma ter odgovorni urednik petnajstnevnika Dom Marino Qualizza. Na predstavitvi knjige, ki je najavljena za 18. uro, bodo sodelovali sam videmski nadškof Alfredo Battisti (spregovoril bo na temo: Vraščanje kulture v vero), prof. Alberto Gasparini (Manjšine v skupnosti Alpe-Jadrana po padcu komunizma), ravnatelj goriškega raziskovalnega inštituta ISIG, Marino Qualizza in Rizieri de Tina (spregovorila bosta specifično o sožitju med Slovenci in Furlani na območju Furlanije). Na predstavitvi publikacije, ki jo je izdal Center za družbene komunikacije pri vi draški škofiji, bodo spregovorili še odgovorni urednik škofijskega tednika »La Vita Cattolica« Dui-lio Corgnali, špetrski župan Firmino Marinig ter špetrski župnik Dio-nisio Mateucig. Kulturni utrinek bo ponudil moški zbor Nediški puobi. (rp) skrbništvo z vprašalnikom ugotoviti, kolikšna je dejanska prisotnost tujih šolarjev na tržaških šolah. »V primeru, da gre za učence slovenske, hrvaške in srbske narodnosti, morajo le-ti sporočiti, ali so bivajoči v Trstu, ali pa se peljejo v Trst. Pri tem gre seveda spomniti, da je za vpis tujih šolarjev potrebno dovoljenje o bivanju za študijske namene, kot to doloCa zakon št. 3 9 z dne 28. 2.1990,« piše nadalje v okrožnici. Šolski skrbnik nazadnje naproša ravnatelje, naj čimprej vrnejo skrbništvu izpolnjene vprašalnike. Podobne vprašalnike je šolsko skrbništvo poslalo na šole že v prejšnjem šolskem letu. Letos ponavlja akcijo, da bi izvedelo za »dejansko prisotnost« tujih študentov v tržaških šolah. Za ugotovitev prisotnosti pa bi zadostovalo, da bi skrbništvo pobaralo posamezne šole o številu vpisanih tujih dijakov. Vprašalnik s svojimi 13 vprašanji »zahteva« mnogo veC, in prav to je dvignilo zadnje dni v mestu mnogo prahu. Anketa ni anonimna, saj sprašuje za ime in priimek uCenca; tuj šolar mora odgovoriti, koliko Časa živi v Italiji, koliko časa v Trstu, zakaj se je njegova družina izselila (zaradi političnih, ekonomskih, študijskih, delovnih razlogov); nadalje sprašuje, koliko Časa se namerava družina ustaviti v Italiji, katera skrbstvena ustanova pomaga družini, ali je že obiskoval kako drugo italijansko šolo, kakšno je uCenCevo znanje italijanskega jezika, kakšno konkretno pomoč potrebuje pri šolanju, kaj mu povzroča največje težave in pri katerih učnih dejavnostih dosega najboljši uspeh. Zadnji dve vprašanji sta bili najbolj sporni: spraševali sta po »domnevnem kulturnem nivoju družine« in p° veroizpovedi. Čemu vsa ta podrobna vprašanja? Komu bodo služili odgovori? V zadnjih tednih smo bili priča številnim izpadom tržaških desničarskih sil, ki so se znesle najprej nad katehete, ki poučujejo na slovenskih šolah, a niso italijanski državljani, nato nad »tuje študente v šolah 6 slovenskim učnim jezikom«. Gre vprašal; nik, ki pomeni dejanski popis tujih uCencev v tržaških šolah, jemati kot poklon tem akcijam- Naj bo tako, ali pa tudi drugače, dejstvo ostaja: Trst, ki se je pred meseci raznežil ob krutih usodah beguncev, jim sedaj meče polena pod noge... DEŽELA / POLEMIKE V SAMEM ODBORU Pomanjkanje sredstev ogroža kulturne pobude V nevarnosti je med drugimi prestižna čedajska Mittelfest, za katero Dežela baje nima denarja Breda Pahor TRST - Kdo je vreden veCje pozornosti: hen-dikepirani ali Mittelfest? Ne gre za poceni provokacijo, temveč za precej ostro polemiko, ki se je razvila v okviru deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, ki se je moral - kot vsi tovrstni organizmi širom po Italiji - ubadati z zelo žgočim problemom kle-stenja sredstev. Denarja ni: to je danost, s katero se morajo očitno sprijazniti vsi, vendar pa zato postaja še veliko bolj umestno vprašanje o kriterijih, po katerih se porazdelijo razpoložljiva sredstva. V precej ostri razpravi o porazdelitvi denarja, ki ga bo deželna uprava FJK resnično imela na voljo v prihodnjem letu, je padla tudi marsikatera žolčna opazka. Tako je na primer predsednik deželne vlade Vinicio Turello izjavil, da je letošnja prireditev Mit-telfesta v Čedadu stala približno tri milijarde lir, razne prireditve pa naj bi si ogledalo vsega skupaj osem tisoč oseb. Takih pobud - pa naj bodo še na tako visoki ravni - si Dežela kratko-malo ne more privoščiti! Deželna odbornika za kulturo Silvano Antoni-ni Canterin in za trgovino in turizem Gioacchi-no Francescutto sta drugačnega mnenja: denarja resda ni, vendar bi lahko Dežela drugje in drugače štedila, predvsem pa bi se morala bolj smotrno upravno organizirati. Se posebej je bil gorak Turellu za njegove izjave Francescutto, ki je dejal, da kulture ne gre zgolj podrejati ekonomski raCunici. V turizmu je konkurenca s sosedami zelo ostra, zato mora FJK še popestriti kulturno ponudbo. Ne samo, da je treba Mittelfest, ki med drugim nudi možnost za multimedialno sodelovanje držav in dežel skupnosti Alpe-Jadran, ohraniti pri življenju, Francescutto namerava v naslednjem letu tudi uresničiti zamisel o prireditvah ob 20-letnici smrti furlanskega pisatelja in režiserja Pier Paola Pasolinija. Namesto, da bi samo tožili in Črtali bi morali poiskati druge načine in vire finansiranja, v zvezi z Mittelfestom bi tako lahko poseglo italijansko zunanje ministrstvo. Vzporedno s polemiko znotraj deželnega od ^ ra, pa se je vnela tudi ^ precej običajna razpra y na relaciji Trst-VideC1^ njo je posegel tržaa odbornik za kult Alessandro Perell1’ . Deželi očita, da vse vč^g. razstave prireja v Fu^ niji, kot primer je na ^ del zanimive in drage razstave v fl(j Manin (na sliki e-razstavljenih pred adi tov), v Trstu pa je zaj^st-osipa sredstev vse to ^ ne pobude postop0 opustila. -pja Olja na ogenj je Prevest, da so morali F :g makniti filmsko sre ^ »Alpe Adria Cinema ’ j bi moralo biti v TrS,etos-4. do 8. decembra ® r, Krivec je spet . e£}i-vendar pa bodo prJ ji, tev le organi^) .j, čeprav z zamud verjetno neF »okleščeno«. ITALIJA, FURLANI J A-Jll LUSK A KRAJINA Petek, 20. novembra 1992 SOVODNJE / GLAVNI ODBOR ZVEZE SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA (T) NOVICE Kakšna vloga ZSKD v korist svojih članic Decembra seminar o učinkovitejšem delu zveze Katere novosti prinaša prenovljeni normativ na področju pokojnin Važnejša določila vladnega osnutka Predsednik ZSKD Ace Mermolja Damiana Ota SOVODNJE - Kakšna naj bo vloga Zveze slovenskih kulturnih društev poleg že jasne naloge, da povezuje slovenska društva v deželi F-JK? Katere so smeri, ki jim bo morala ZSKD slediti, da bo njeno delovanje res odgovarjalo in koristilo Članicam? Prevetriti je treba nekatere vsebinske in organizacijske usmeritve: v to silijo objektivne okoliščine, a tudi sama dinamika Zveze kot celote. Premišljene kulturne pobude lahko spodbujajo k razmisleku širšo javnost, obenem dodatno bremenijo "običajno.” delo. Istočasno se torej postavlja vprašanje, kako izboljšati odnos z društvi in posameznimi skupinami, da bi se ta dragocena vez ne pretrgala, posebno Pa zato, da bi resnično skupne odločitve in razmišljanja vsem olajšala delo in spodbujala k iskanju Cim primernejših oblik kulturnega izražanja. Osrednja tema glavnega odbora, ki ga je ZSKD predsinocnjim sklicala v sovodenjskem kulturnem domu in ki ga je vodil Predsednik Ace Mermolja, je bil seminar o ljubiteljski kulturi, ki naj bi spodbudil širši in Poglobljen razgovor znotraj in tudi o ZSKD, z namenom, da izlušči ključne vsebine za boljše vsebinsko in organizacijsko delo Zveze. Seminar se bo začel že v dopoldanskih urah in bo zastavljen na nekoliko neobičajnih osnovah, tako da bo v enodnevnem "delu” lahko res prišlo na dan mnenje oz. razmišljanje vsakega posameznega udeleženca -predstavnika raznolike društvene stvarnosti. Srečanje bo v nedeljo, 13. decembra tl., v Dijaškem domu v Gorici, postavilo pa naj bi temelje tako boljšemu sodelovanju kot tudi vsebinsko bogatejšemu občnemu zboru, ki bo prihodnjo pomlad. Glavni odbor ZSKD je bil tudi priložnost za pregled delovanja ZSKD; od zadnjega zasedanja odbora, ki je bilo januarja na Opčinah, se je zvrstilo lepo število večjih in manjših pobud v vseh treh pokrajinah, ki jih s svojim delovanjem pokriva ZSKD. Poseben poudarek je bil dan na pobude, ki se vrstijo ali se še bodo do konca decembra. Med temi gre omeniti tretje zasedanje Permanentne konference občanov Alpe-Jadrana, ki bo v Trstu od 18. do 20. decembra v sodelovanju z ACLI in drugimi združenji civilne družbe. Na Goriškem se je ZSKD vključila v solidarnostne akcije za pomoč begun- cem iz vojnih območij bivše Jugoslavije, med zavzemanja za boljše dobrososedske odnose pa sodi niz kulturnih srečanj z italijansko skupnostjo iz Pirana. Iz vsega tega izhaja ugotovitev, da se ZSKD resno zavzema za udejanjanja sožitja in sodelovanja ne le z besedo, temveč z "otipljivimi” dejanji, ki ponujajo prave priložnosti za srečevanje in izmenjavo mnenj. V vseh treh pokrajinah ZSKD deluje še posebej kot povezovalni in oporni dejavnik za delovanje številnih kulturnih društev in skupin. Pri tem pa zeva zaskrbljujoča praznina na ravni pretoka informacij med uradi oz. vodstvom ZSKD in društvi: danes je obveščanje o delovanju in ustvarjalnosti Čedalje pomembnejše pri dokazovanju obstoja neke kulturne stvarnosti. Seveda so za to potrebni boljši stiki, tudi s strani posameznih društev, potrebna je prisotnost. Z dejanskim soočanjem med različnimi zahtevami in željami bo vloga bodisi ZSKD kot društev in skupin imela res pravi učinek, viden in zaznaven. S prisotnostjo in tvorno soudeležbo lahko odkrivamo tudi boljšo pot v bodočnost, kar seveda ni enostavno, a tudi nemogoče ne . Boris Simoneta Prenovljeni normativ, ki urejuje obvezno pokojninsko zavarovanje, postaja stvarnost. Ministrski svet je v torek na osnovi smernic pooblastilnega zakona parlamenta sestavil osnutek pooblaščenega odloka, ki dejansko uvaja vsebinsko precej spremenjen režim pravic na področju socialnega skrbstva. V roku 15 dni se bosta o ukrepu morali izreci pristojni komisiji pri poslanski zbornici in senatu, nakar bo vlada izdala dokončni ukrep, ki bo stopil v veljavo s 1. januarjem 1993. Ge upoštevamo odločnost vlade, ki se je pri odobritvi normativa v skrajnem primeru pripravljena poslužiti tudi zaupnice, in pa zadovoljstvo sindikalnih organizacij, ki so jih silile prilagajanje pokojnin realni rasti inflacije, lahko torej mirne duše napovemo, da bo formulacija sedanjega besedila pokojninske preosnove ostala dejansko nespremenjena še po teh zadnjih preverjanjih. Že nickoliko krat napovedana pokojninska reforma se je skozi dve desetletji neskoCno vlekla kot kurja Čreva. Ker pa ni obstajala prava politična volja, da bi presekali s prakso privilegijev in diferenciranega trat-mana različnih kategorij delovnih ljudi (vseh pokojninskih skladov je v Italiji kar 48 in razpon pravic je dokaj širok), so razne vlade s sprotnimi polovičnimi tamponskimi ukrepi le krpale (proračunske) luknje, kar je v vse večji normativni zmedi še slabšalo položaj. Sedaj je vendarle vlada presekala gordijski vozel in na organski naCin postavila temelje za dolgoročno osnovanje pokojninskega zavarovalnega sistema. Da se razumemo, sploh ne moremo govoriti o reformi, ker ta termin ima v sebi pozitivni prizvok. V resnici pa gre za pokojninsko preosnovo, s katero hoCe država ublažiti in sanirati astronomski državni primanjkljaj, seveda na koži zavarovancev, ki bodo primorani zagrizli v kislo jabolko. Najnovejša inačica pokojninskega skrbstva naj bi uresničila sicer ambiciozne cilje, da pravičneje zakoliči pravice, da postopoma uvede isti režim za vse zavarovance, tako pri zasebnem kot javnem sektorju in da nikakor ne okrne že pridobljenih pravic. Vse bolj pa si bo poleg obveznega zavarovanja utiralo pot dopolnilno pokojninsko zavarovanje pri zasebnih zavarovalnicah. Postopno višanje upokojitvene starostne meje na 65 oz. 60 let za ženske pravzaprav predstavlja le prilagajanje ustaljenim standardom, ki že veljajo v večini ostalih razvitih držav. Odvisni delavci in državni uslužbenci se bodo tako le prilagodili starostnim omejitvam, ki so doslej že veljale za samostojne delavce (obrtnike, trgovce in kmete), ki so doslej bili v podrejenem socialnem položaju. Poleg postopnega večanja najnižje zavarovalne dobe za pridobitev pokojnine od 15 na 20 let, gre med najpomembnejšimi novostmi omeniti prepoved kopičenja pokojnine in plaCe oz. dohodka od samostojne dejavnosti, pravica do integracijskega dela minimalne pokojnine bo pogojena tudi od zakončevega dohodka, spremenil se bo naCin izračunavanja, v nasprotju s pričakovanji pa bo ovrednoten donos pokojnine delavcev s srednje-visokimi prejemki, ki presegajo »pokojninsko streho« (52 milijonov lir). O vsem tem bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh. V Trstu bo zasedanje o otrokovih pravicah TRST - Tako rekoč vsak dan je kar lep del dorašCajoCe mladeži, posebno še iz družin, ki živijo na družbenem obrobju, podvržen raznovrstnim oblikam izkoriščanja, šikanam, celo*gnuso-bam. In vendar je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela leta 1989 konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je osvojilo vec kot sto držav. Toda do kakšne mere te države konvencijo pravzaprav spoštujejo oziroma, katerih njenih določil se ne držijo? O tem bo govor na mednarodnem zasedanju z naslovom »Mednarodna zaščita otrokovih pravic*, ki bo pod okriljem Unesca od 23. do 25. novembra na sedežu Mednarodnega študijskega zavoda za Človekove pravice v Trstu (Ul. Cantu‘10). Pobudo je predstavil javnosti deželni odbornik za socialno pomoC Carmelo Calandruccio ob izrecnem poudarku, da nikakor ne bo šlo za utopično obravnavanje te žgoCe problematike, ampak za stvaren pristop k vprašanju, ki ga je nujno treba rešiti. V resnici bodo nastopili na zasedanju, katerega organizacijo je Unesco poveril predsedniku omenjenega tržaškega inštituta Guidu Gerinu, strokovnjaki iz vrst Evropskega sveta in samega Unesca pa tudi iz nekaterih držav podpisnic konvencije OZN. Predvidena je tudi udeležba ministra za socialne zadeve Ariana Bompianija. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT lema 276.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG VINOGRADNIŠTVO / LASKAVE OCENE O KVALITETI BRIŠKIH IN FURLANSKIH VIN Brici pozorni na spremembe na italijanskem in tujih trgih GRADIŠČE OB SOČI -^ Furlaniji - Julijski krajini se pridelata le cYe stotinki italijanskih yin- Njihova kvaliteta pa )e nadpovprečna, narav-a°st odlična. inogradniki so znali Upoštevati koristne nasvete enologov še zla-kar se tiče kletarjenja, faradi tega so vina te uežele zelo cenjena ne le Ua italijanskem, marveč Udi na svetovnem trgu. e le cenjena, ampak ti! do.bro plačana. Za s. Menico kvalitetnega Vlna moramo pri proizvajalcu plačati od 10 do tisoč lir. Tu pa tam ino dobiš tudi ceneje, uiarsikje pa moraš vino P acati tudi dražje, ovolj je omeniti Joška ravnerja na Oslavju pri st°i!C*’ kier moraš za aklenico njegovega j1®9 seči globoko v uenarnico. Joško je sicer P°jem zase, saj slovi v aamem vrhu italijanskega vinogra(}niStva Uveljavila so se še zla--;1 vina v goriških Brdih pr v-i^lmdnofurlanskih k/ t? na. Halam ozemlju, C T^min povezuje s ^Jdadom. Starejši Brici Pr.av gotovo spo-. tnjajo starih Časov še zpred dvajset let, ko so i° garali in malo služili. Dandanes pa rvsod v Brdih vidimo Po urejene nove vino-?*ade, lepo urejene kleti sto S6Ve(la lepo urejene stanovanjske hiše. valiteta je seveda n a ®tvar. Brez primer-grprnkl,ame Pa tudi ne t,,; .leg tega pa mora ui vinogradnik biti zoren na vse novosti, uove prijeme, na e izzive, na nove želje in navade potrošnikov, na spremembe na tržišču. Zaradi tega vinogradnike ne vidiš samo na delu med trtami ali v kleti. Vidiš jih na sejmih, posvetih, strokovnih srečanjih. Sodelujejo na tekmovanjih in vinskih sejmih in skoro ga ni vinogradnika, ki ne bi imel v svoji kleti števil- Marko Waltritsch nih diplom. Ce hočeš prodajati na italijanskem trgu, potem moraš biti vsako leto na Vinitaly v Veroni, na sejmu, kjer se nekaj dni razkazuje vse, kar v Italiji ima opravka z vinom. Vsako leto smo tam srečali številne Brice, ki so v to promocijo vložili težke milijo- Ua Uov ne. Investicija pa se jim izplača, saj bi drugače marsikdo ne vedel zanje. Prav zaradi tega je že kar nujno, da so njih toCni podatki objavljeni v zajetnem katalogu, ki izide vsako leto na tem veronskem sejmu. Uveljavitvi vin pa pomagajo tudi taka srečanja, kakršno je pred dnevi bilo v Gradišču ob Soči in še v nekaterih drugih krajih dežele. V mislih imamo 1. mednarodno konvencijo o furlanskih vinih (pod to oznako gredo na trg tudi vina iz naših Brd in tudi vina pridelana na goriškem ter tržaškem Krasu). Priredilo jo je združenje Arcigola Slow Fodd. To so sladokusci, ki sta jim všeč dobra hrana in dobra pijača. Iz dvajsetih držav je v Gradišče prišlo nad 350 ljudi. Med temi veliko specializiranih novinarjev, ki bodo o teh vinih pohvalno pisali in s tem tudi pripomogli k njih nadaljni uveljavitvi. Seveda so tam bila na pokušnji izbrana vina pridelana v teh krajih. Da se naši vinogradniki ne ukvarjajo samo s kmetovanjem in trgovino in da se tudi drugače hoCejo specializirati na tem področju najdemo dokaz tudi na naši sliki. Milojka in Ingrid Pintar, mati in hči, žena in hci znanega vinogradnika Borisa, doma iz Steverjana, sta se letos izučili za someljerki. V tej novi vlogi sta, kot je razvidno na sliki Sebastiana Visintina, s številnimi kolegi in kolegicami sodelovali na že omenjenem srečanju v Gradišču. Tudi pri nas imamo Čedalje vec som-meljerjev, s tem se seveda ukvarjajo tudi ženske. Prav pa je, da omenimo tudi zelo hvalevredno založniško pobudo združenja Arcigola. Znano je po svojih gastronomskih vodnikih po italijanskih gostilnah (običajno se izogibajo zvenečim imenom, obujajo spomin na majhne gostilne, kjer ti postrežejo z domačo hrano). Tokrat so izdali zares zajeten (1200 strani) katalog z naslovom Guida ai vini del mondo. V njej so opisali 1.900 kleti in 5.000 vin. Seveda so tu omenjeni tudi nekateri vinogradniki iz naših krajev. Cisto jasno pa je, da so sestavljalci kataloga izbirali po lastnih nagibih, zaradi tega marsikaterega znanega imena v njem ne bomo našli. Poleg italijanskih je veliko prostora namenjenega vinom iz drugih držav. Se zlasti pomembni so naslovi kalifornijskih vinogradnikov, saj le ti danes najbolj konkurirajo evropskim. V katalogu so tudi imena nekaterih vin in vinogradnikov iz Slovenije. Ni jih veliko. Največ je seveda Primorcev, najdemo pa tudi Štajerce. Navedena je tudi cena, ki je, z redkimi izjemami, med najbolj nizkimi. Očitna je razlika med vini pridelanimi v Brdih na obeh straneh meje. A.W.S. GO dclaiijM a rast i nase ga »Banca Agricola Corizia 1 Kmečka banka Gorica TRST Petek, 20. novembra 1992 NOVICE V poslanski zbornici o Samu Pahorju Prizadevanja Sama Pahorja za uveljavljanje naših pravic so odjeknila tudi v poslanski zbornici, kjer so predstavniki »Zelenih« (prvi podpisnik posl. Marco Boato) naslovih na predsednika vlade in na notranjega ministra vprašanje z zahtevo po pismenem odgovoru v zvezi z zadnjim dogodkom, ki je Pahorja pripeljal celo za rešetke. Poslanci želijo izvedeti, Ce je res, da je Pahor že 26. septembra letos obvestil tržaško kvesturo, dana-merava4.10., 1.11. in 6.12. prirediti javne shode iz protesta proti zavlačevanju pri odobritvi manjšinske zaščite. Vprašal je tudi, Ce funkcionarji in agentje, ki so ob teh priložnostih zadolženi za javni red, lahko sami ali s pomočjo prevajalca dajejo morebitne ukaze, navodila ali prepovedi tudi v slovenskem jeziku in da se je sam Pahor med demonstracijo 1. novembra kar petkrat zaman obrnil do podkvestorja, da bi poskrbel za prevajalca. Zato sprašujejo, kaj nameravata vlada in zlasti notranje ministrstvo ukreniti, da bi pripadnikom slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini zagotovili pravico do uporabe lastnega jezika v odnosih z oblastmi, kar celo ustavno sodišče označuje za najnižjo raven zaščite neke jezikovno priznane manjšine. Dovoljenja za uporabo toksičnih plinov Tržaška Krajevna zdravstvena enota je razpisala izpitni natečaj za pridobitev habilitacije za uporabo toksičnih plinov v letu 1993. Zainteresirani morajo vložiti prošnjo za udeležbo na izpitu najpozneje do 31. januarja 1993, podrobnejša pojasnila pa jim bodo dah na oddelku za javno higieno in ekologijo pri KZE v Trstu, Ul. Farneto 3 (tel. 7765186). Podelitev diplom novim bolničarjem V ponedeljek, 23. novembra, ob 10. uri bo v tržaški kinodvorani Ariston (Drevored Gessi 14) slovesnost ob podelitvi diplom novopečenim poklicnim bolničarjem in usposobljenostnih potrdil o specializaciji na področju psihiatrične in sorodne oskrbe, pridobljenih pri tržaški KZE, pa tudi ustreznih potrdil za tehnično asistenCno delo v šolskem letu 1991-92. Ob tej priložnosti bodo razdelili tudi pet študijskih štipendij, ki jih je namenil Primo Rovis ravno tolikim zaslužnim študentom iz triletnega tečaja 1991-92 in posledične prakse. Vloga nemščine v novi Evropi Danes ob 16. uri bo v kongresni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu (Ul. S. Nicolo‘5) zasedanje na temo »Važnost nemškega jezika v novi ekonomski geografiji Evrope«, ki ga prireja sekcija Združenja Italija-Avstrija za Furlanijo-Juhjsko krajino. Govor bo o tem, kakšne so možnosti za ovrednotenje nemščine v deželi FJK oziroma v samem Trstu, oziroma, ah je v ta namen na razpolago dovolj šolskih pa tudi drugih, splošno vzgojnih sredstev. »Trst kliče Evropo« pred tretjo izvedbo Na tržaškem županstvu so predstavili tretjo izvedbo športno-prijateljske prireditve pod geslom »Trst klice Evropo«, ki se bo odvijala v soboto in nedeljo in katere gostje bodo mladi madžarski športniki (lani so bili na vrsti Cehoslovaki). Kakor so poudarili predstavniki organizacijskega Komiteja TS 2000, bo šlo za ideološko neobremenjeno in prijateljsko srečanje med mladimi različnih narodnosti, ki pa jih bo povezal šport, saj se bodo v resnici tudi pometih v atletiki, nogometu, judu, pentatlo-nu, sabljanju, streljanju in tenisu, vse to ob navzočnosti športnih zdravnikov. Obletnica tržaškega društva Libumia Naturistično društvo Libumia, ki združuje veC kot 500 Članov, praznuje v teh dneh 24-letnico ustanovitve. Obletnico bodo obeležiti prihodnjo soboto, 28. novembra v restavraciji II Cervo v Cervignanu. Rezervacije sprejemajo na društvenem sedežu (Pendice Scoglietto 2) ob ponedeljkih in sredah med 18. in 20. uro. V Libumii je včlanjenih tudi precej elanov slovenske narodnosti. Novi voditelji tržaške PSI Tržaška federacija PSI ima, kot znano, novega političnega koordinatorja, ki je Franco Todero in tudi novi izvršni odbor. V to telo so bh izvoljeni Enzo Angiolini, Paolo Coslovich, Paolo Deganut-ti, Fabio Kovačič, Ladi Minin, Lucio Petronio, Ariella Pittoni in Fabia Romanutti. Popolna prenova vodilne supine tržaških socialistov je prvi odgovor, piše v izjavi za tisk, na potrebo po preo-snovi, ki izhaja iz civilne družbe in po oblikovanju nove politike PSI, ki mora sloneti na notranji enotnosti. Zavodi zduženega sveta: delegacija iz Devina gost v Hong Kongu Ob prisotnosti vvallškega princa Charlesa so v preteklih dneh v Hong Kongu odprti prvo akademsko leto osmega, najnovejšega Zavoda združenega sveta. Otvoritvene svečanosti se je udeležilo tudi predstavništvo Zavoda združenega sveta jadranskega morja iz Devina, ki sta ga sestavljala predsednik Corrado Belci in podpredsednik Antonin Besse. Hongkongški zavod je že ob svoji ustanovitvi izrazil željo po vzpostavitvi tesnih prijateljskih odnosov z devinskim zavodom. Ta dva zavoda druži nekaj posebnosti, na primer ta, da sta edina, ki imata v svojem krogu kitajske dijake. Zavod v Hong Kongu vodi rektor David VVilkinson, ki je v prvih treh letih delovanja devinskega zavoda vodil študijske zadeve. Nenazadnje pa je tudi zanimivo, da prihaja prva italijanska dijakinja v zavodu v Hong Kongu iz Furlanije-Julijske krajine:imenuje se Paola Contardo, doma pa je iz videmske pokrajine. Rti ■ (II m M m SKGZ / GOSPODARSTVO Novi prijemi v novih razmerah Dušan Udovič Ce je za gospodarski program SKGZ v preteklem mandatu držala ugotovitev, da so se pomšila povojna ravnovesja predvsem v vzhodni Evropi, lahko danes ugotovimo, da je gospodarska in politična nestabilnost zajela tudi razvitejši del evropske celine. O tem je vCeraj razpravljala gospodarska komisija SKGZ. Posledice spremenjenih okoliščin občuti tudi gospodarstvo dežele FJk, ki je še v osemdesetih letih stavila na povezave Sever-Jug. Tudi v bivši Jugoslaviji je bila zaradi notranjih integrativnih potreb glavna komunikacijska in razvojna os Sever-Jug. Ne samo na Vzhodu, tudi na Zahodu smo priče epohalnim pretresom in iskanju novih ravnovesij, ki se taCas izražajo tudi v silovitih turbelancah na monetarnih tržiščih. V tem kontekstu se je za Italijo izkazalo, da je zelo ranljiva in da jo skupaj z Anglijo mednarodni finančni krogi obravnavajo kot šibko točko bodoCe evropske konstrukcije. Težave Italije gre pripisati neučinkovitosti, razsipnosti in prezadolženosti države. V obmejnih krajih dežele FJK, posebej še v Trstu, so razmere toliko bolj zaskrbljujoče zaradi krize javnega sektorja in zaradi upada prometa v trgovinskem sektorju. Tržaška luka postaja sinonim neučinkovitosti in neproizvodnosti, poleg tega pa doživlja konkurenco Kopra. Kočljivost položaja bo poleg tega še stopnjevalo dejstvo, da bo poslej vse manj državne pomoči, na raCun katere so izdatno živeli obmejni kraji. Posledice krize bodo po vsej verjetnosti prizadele Gorico v manj boleči obliki. V goratih predelih videmske pokrajine pa so trendi družbenogospodarskega obubožanja znani že od prej. V novih okoliščinah in ob splošni preusmeritvi tokov postaja konkurenca v zunanji trgovini in bančništvu vse večja. Gre za področja, na katera je bilo v zadnjih desetletjih v manjšinskem gospodarstvu vloženega veliko potenciala. Kjer smo doslej bili »ob-vezni»vezni člen, nastopajo tudi drugi, množijo se gospodarski subjekti in konkurenca. Veča se interes italijanskega gospodarstva za ekonomije mladih držav, kot sta Slovenija in Hrvaška. _ vin: ■ nci MOL a nov OuDOi Komunistična skupina-Demokra-ticna stranka levice je pripravljena sodelovati pri pripravi novega upravnega programa devinsko-nabrežinske občine, a le pod enim pogojem: z novim načelnik svetovalske skupine komunistične skupine-DSL v devmsko-n a h r e ž i n s k e m občinskem svetu Giorgio Depangher v zvezi z zadnjimi političnim.! dogajanji v občini. Depanghe ocenjuje pozitivno dejstvo, da se nekatere večinske sile, kot sta Slovenska skupnost in PSI, zavedajo, da ni več mogoče nadaljevati z dosedanjim odborom. Predstavnik DSL pri tem pripominja, da stranka ni pripravljena vstopiti v razširjeno upravo: odbor naj odstopi, potem bomo začeli razpravljati, piše kategorično. Sedanjo upravo v , Devmu-Nabrežim podpira 14 svetovalcev od skupnih 20. Ce ta večina še obstaja, naj vlada, meni Depangher. Sicer naj odpre krizo. PASTORALNI OBISK / BELLOMI BO OBŠEL ŠKOFIJO “To naše mesto boleha zato ga še bolj ljubim” Pastirski krog se bo predvidoma končal spomladi 1994 posvečen pa bo vprašanju cerkvnega bogoslužja Martin Breceu S tiskovne konference na škofiji (foto Križmančič) “V tem našem mestu je zaznati vrsto znamenj, ki kažejo na patološko stanje. Mislim na negativen odnos do Slovencev, pa tudi do apolidov, ciganov in celo do narkomanov. Obstaja neko odklanjanje drugačnega kot takega, kar je za to naše mesto, ki ima že v svojem genetskem kodeksu vgrajeno raznolikost, naravnot nepojmljivo. To naše mesto je bolno, trpi in zato ga še bolj ljubim.” Tako je povedal tržaški škof Lovrenc Bellomi, ko je včeraj Časnikarjem predstavljal svoj tretji pastoralni obisk po škofiji in vsebino pisma, ki ga je ob njegovem začetku izdal. Sedanji tržaški škof je že dvakrat obiskal vse svoje župnije. Prvi krog je namenil predvsem spoznavanju krajevne stvarnosti in ljudi, z drugim si je zastavil kot glavni cilj evangelizacijo, tretji krog pa namerava posvetiti vprašanju bogoslužja. Pastirski krog se bo priCel 29. novembra, zaključil pa predvidoma spomladi 1994. Najprej bo škof obiskal dekanat sv. Justa, nato pa se bodo zvrstili obiski v župnijah sv. Jakoba, Jezusa Delavca, v Miljah, sv. Antona Novega, v Rojanu, na Opčinah in v župniji sv. Vincenca de Paolija. Temeljni spored obiskov bo vedno enak. Msgr. Bellomi se bo najprej sestal z župnijsko duhovščino, nato bo maševal in pridigal pri vseh mašah na dan ene nedelje v dotiCni župnji, nakar se bo sestal s pastoralnim in upravnim svetom, obisk pa se bo zaključil z župnijsko skupščino. Kot je sam povedal na včerajšnji tiskovni konferenci, posveča škof svoj tretji pastoralni krog vprašanju liturgije tudi zato, ker letos mineva 30 let od začetka 2. vatikanskega cerkvenega zbora, katerega prvi sad je bila prav Konstitucija o cerkvenem bogoslužju. S tem koncilskim dokumentom se je pričela prenova, ki je neposredno zadevala obrede, se pravi formalno plat cerkvenega življenja, a to je predstavljalo tudi globoko prenovo v vsebinskem smilu. Uvedba živih jezikov na mesto, ki je dotlej pripadalo skoraj izključno latinščini, obr-nitev oltarja proti ljudstvu, večje sodelovanje laikov pri obredih itd. so predstavljali simbolične, a tudi dejanske korake zbližanja Cerkve s sodobnim človekom. Če je tretji škofov pastoralni krog posvečen bogoslužju, ne gre torej tega razumeti v smislu nekakšnega zapiranja tržaške Cerkve pred zunanjim svetom.«Ko nagovarjam vernike v cerkvi, nagovarjam v resnici ljudi, ki opravljajo najrazličnejše službe in naloge v družbi, »je včeraj poudaril msgr. Bellomi. Sicer pa je bolestno živa tržaška stvarnost vseskozi v središču izvajanj njegovega pastirskega pisma.«Vse bolj razdeljenemu in sprtemu svetu zaradi rasnih, etničnih, jezikovnih, ekonomskih in plemenskih razlogov Bog odgvarja z novim projektom človeka, novega bitja, ki živi v svetu in ljubi ljudi, vendar ni od sveta. Kristus je namreč univerzalni Človek, presega vsako kulturo, ne pripada nobeni etnični skupnosti, nobenemu posebnemu kraju; on pripada vsem in je za vse». POLITIKA / ORGANIZACIJSKA KONFERENCA LOŽE / AKTUALNO VPRAŠANJE Tržaška DSL mora res korenito obnovili vso svojo organizacijo Pokrajinska tajnica Perla Luša: sedanje strukture niso več kos novim zahtevam in potrebam sodobne družbene stvarnosti “Prostozidarstvo je proti nacionalizmu" Pogovor z odvetnikom Agnelettom Perla Luša poroča na konferenci DSL (fofo Ferrari) V konferenčni dvorani Velesejma se je vCeraj popoldne pričela organizacijska konferenca tržaške Demokratične stranke levice, ki jo lahko ocenjujemo kot neke vrste ”mini kongres” te stranke. Uvodno poročilo je imela tajnica Perla Luša, zasedanje pa se bo nadaljevalo danes ob 17. uri, končalo pa predvidoma zveCer. Luša je potrdila razloge, ki so privedli do ustanovitve nove levičarske stranke, a je priznala tudi precejšnje težave, s katerimi se sooCa tako vsedržavna kot morda predvsem tržaška DSL. Omenila je po njenem mnenju pozitivno izkušnjo "Demokratične zveze Trst za Evropo", ki pa je sedaj v marsičem preživeta, novega pa še ni videti na obzorju. Mnogi člani nekdanje KPI stojijo še na robu političnega žvljenja, velik problem pa predstavlja za DSL njena organizacijska struktura, ki zdaleč ne odgovarja potrebam in zahtevam sodobnega Časa. Stranko ne smejo voditi samo poklicni politični funkcionarji, DSL si mora ustvariti globoke korenine na teritoriju, ki jih danes še nima. Luša je zato predlagala korenito reorganizacijo vseh strankinih struktur, začenši s krajevnimi sekcijami, pri katerih bo nujno moralo priti do združitev posameznih realnosti, saj je današnje delovanje vse preveč razdrobljeno. Branko Agneletto _______JAVNE SLUŽBE / »FIAT LUX«________ Občinskim možem se je »posvetilo«: Opčine bodo dobile novo razsvetljavo »Fiat lux - bodi luč«, naj bi ukazal Stvarnik, da bi otel zemljo teme. »Fiat lux - bodi luC« so najbrž pomislili tržaški upravitelji, ko se jim je stemnilo pred oCmi ob vesteh, da nameravajo na Krasu ustanoviti lastno občino s sedežem na Opčinah. Misli je takoj sledilo dejanje: kar je bilo doslej v temi, naj se zasveti... Na Opčinah in v drugih vzhodnokraških in zahodnokraških vaseh tržaške občine so prebivalci dolgo let zaman Čakali, da bi občina primerno osvetlila njihove ceste in ulice. Večkrat so protestirali, posegla sta tudi oba kraška rajonska sveta, a vse to ni zaleglo. Sedaj kaže, da je končno napočil čas razsvetljevanja kraških vasi. O tem vprašanju sta se vCeraj pogovarjala tržaški občinski odbornik za javne službe Ales-sandro Perelli in predsednik podjetja AGEGA Giuseppe Skodler. Sporazumela sta se, da je treba najti rešitev za »številne pomanjkljivosti javne razsvetljave, na katere so že leta nazaj opozorili na Krasu in še posebej na Opčinah.« V tiskovnem sporočilu Občine piše, da je uprava že izbrskala finančna sredstva za izpeljavo del, da je že zaprosila za mnenje vse predvidene forume (spomeniško varstvo in druge), ter da bi morali na Opčinah zaCeti z deli že v prvih mesecih prihodnjega leta. Ta dela naj bi v letu 1993 stala milijardo 300 milijonov lir. Obenem sta Perelli in Skodler menila, da bi morala uprava posvetiti večjo pozornost razsvetljavi na Krasu. Seveda, nikoli ni prepozno... POMJO / »NOČNI OBISK« Na šoli »Mara Samsa« odnesli vse pripomočke Občinsko osebje, ki je predvčerajšnjim zjutraj stopilo v šolo »Mara Samsa« pri Domju, v kateri sta celodnevna osnovna šola in vrtec, je Čakalo neprijetno presenečenje. PonoCi so namreč neznanci (ali neznanec) vdrli v šolske prostore in odnesli še tiste tehnološke uCne pripomočke, ki so ostali po prejšnjih dveh nočnih »obiskih«, do katerih je na tej šoli prišlo v zadnjih dveh letih. Tokrat sta izginila radioregi-strator in računalnik, poleg tega pa še sto tisoč lir v gotovini, ki so bile namenjene za naročnino na revijo Galeb. Vse je bilo v pomožni učilnici, ki služi kot večnamenski prostor. Na šoli je tako ostal samo televizijski aparat, ki je bil verjetno prevelik, da bi ga spravili skozi okno, skozi katero so vdrli. Neznanec (ah neznanci) so namreč vdrli skozi okno v sanitarijah otroškega vrtca, razbili šipo na vratih, ki vrtec loCuje od šole, in stopili v šolske prostore. Ravnateljica Ksenija Dobrila je o dogodku obvestila orožnike. Sandor Tence Italijansko prostozidarstvo je po škandalu P2 spet predmet sodne afere. Sodnik iz Palmi j a v Kalabriji Cordova je uvedel po vsej Italiji širšo preiskavo z namenom, da preveri, ali so fr amazonske lože vpletene v ilegalne ah celo kriminalne dejavnosti. Odprla se je tako spet stara polemika o vlogi in o namenih prostozidar-stva, o tajnih seznamih njihovih elanov in podobno. Tržaški odvetnik Branko Angneletto je ob objavi seznama članov P2 (ital. Loggia propaganda) takoj priznal Članstvo v Gellijevi loži, Čeprav ni v njej, kot je priznal, nikoli aktivno deloval. Vprašali smo ga za mnenje o novih polemikah v zvezi s frama-zonstvom. "Treba je najprej ločiti angleško, ameriško, francosko oziroma nemško prostozidarstvo od italijanskega. Edina resna italijanska loža je tista iz Palače Giustiniani, ki ni tajna in ki je edina uradno priznana od Londonske lože, ki pomeni tempelj, v katerem se prostozidarji zbirajo". Kaj pa Trst? Tržaške italijanske lože so od začetka delovale v Vidmu, kjer je bila v Avstro-Ogrski masonerija prepovedana. Vse so imele osnovno napako, da so bile prej iredentistične n nato nacionalistične. To pa sta pojma, ki sta v popolnem nasprotju s protozidarskimi cilji. Zakaj v nasprotju? Zaradi tega, ker fra-mazonstvo izhaja iz stališča, da smo vsi bratje in da se moramo ljubiti-Ne dela razlik med ljudmi, ki morajo biti svobodni, imeti iste pravice in, kot reCeno, bi tj bratje. To so skratka cilji francoske revolucije. Ste kdaj vstopili v kako italijansko ložo? Nikoli, ker P2 ni bila prava framazonska loža-Ko je leta 1947 nastalo Svobodno tržaško ozemlje so nam nekateri prijatelji Angleži povedali, da italijanske lo2e pritiskajo na angleško j® škotsko v prid priključitve Trsta Italiji. Predlaga' li so nam ustanovitev slovenske lože, nje® pobudnik je bil nekj ČešCut, dali pa srno J1 ime Libertas. V njej srn0 prebirali klasike in s® pogovarjali o raznovrstnih vprašanjih. To j6 trajalo do leta 1954, k° je sem prišla Italija, 1°^ pa je prenehala delova zato, ker se je ČešC® preselil v Rim. In potem? . Kasneje so me, k® reCeno, vpisali v P _ Velika večina njenih da. nov ni vedela, zak ) pravzaprav gre. Ko j® afera izbruhnila na. ®a^ se je zgodilo podob® ’ kot da bi vam nek rekel, da se vam je.,a tistem trenutku poruS1 , hiša. Jaz sem priz® -Članstvo v P2. Prid : prostozidarji nimajo k ^ skrivati. Mi ne govorij® okoli, kdo smo in kajJ prostozidarstvo sa®U zato, ker sodi to v na staro tradicijo. GLASBENA MATICA / SEJA UPRAVNEGA ODBORA Pred poimenovanjem šole po Mariju Kogoju Pozitivna ocena otvoritvenega koncerta abonmajske sezone - Začetek predšolske glasbene vzgoje Jože Koren Upravni odbor Glasbene matice je na svoji seji v sredo pod predsedstvom Adrijana Semna pregledal Se zadnje priprave za slovesno poimenovanje šole GM v Trstu po slovenskem skladatelju tržaškega rodu Mariju Kogoju, ki bo jutri, v soboto, 21. t.m., ob 18.30 v prostorih GM v Ul. R. Manna. Svečanosti se bodo udeležili poleg domačih tudi Številni povabljeni gostje iz matične Slovenije, med katerimi predvidoma v Ljubljani živeči skladateljev sin. Ob uvodnih besedah predsednika GM Semna in v'd. ravnatelja šole prof. Kralja bo slavnostni govornik tržaški muzikolog, raziskovalec in preučevalec kompleksne osebnosti in ustvarj alne-ga opusa Marija Kogoja, Prof. Pavle Merku. Izveden bo tudi kratek koncertni program. Ob lej priložnosti bo v veži Poslopja GM odkrita plošča z napisom "Sola Glasbene matice Marij Kogoj” z datumom poimenovanja, ki nekako sovpada s stoletnico skladateljevega rojstva. V večernih urah, z začetkom ob 20.30 pa bo v gledališču Miela kon-^ert z naslovom Zborovski poklon Kogoju”, ki ga bo izvajal zb°r "Jacobus Gallus” pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta in s programom izključno Kogojevih vokalnih del. V prvem delu seje je v-d. ravnatelja šole GM Prof- Bogdan Kralj Poročal o začetku delovanja predšolske glasbe-ue vzgoje za otroke od 5. a.° ,7- leta starosti, ki je stekel v sredo v rosvetnem domu na Opčinah in regorčičevi dvorani v Ustu. Starši lahko svoje aicke še vedno prijavijo za to koristno pobudo. Upravni odbor je tudi e o pozitivno ocenil začetek abonmajske kon-ertne sezone 1992/93. Koncert orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane s sodelovanjem mlade slovenske tržaške harfistke Jasne Corrado Merlak je privabil izjemno veliko število poslušalcev tako slovenske kot italijanske narodnosti, sama izvedba pa je bila na pomembni umetniški ravni. Pri tem so člani upravnega odbora ugotavljali, da je treba tolikšno odzivnost javnosti za ta koncert pripisati tudi primerni pripravi nanj preko sredstev javnega obveščanja. Člani odbora so poudarili, da je tak način informiranja zelo učinkovit in bi moral zato postati praksa. Umetniški vodja GM prof. Janko Ban je v tej zvezi menil, da bi bilo treba okrepiti informativno službo pisarne GM, razmišljal pa je tudi o pritegnitvi sponsorjev za dejavnosti GM. Ravnatelj šole GM v Gorici prof. Silvan Križmančič je kratko informiral upravni odbor o zasnovanju abonmajske koncertne sezone v sodelovanju s šolo "Emil Komel”. Goriška koncertna sezona bo obsegala tri koncerte iz tržaškega repertoarja in tri v lastni režiji. Otvoritveni koncert bo v Katoliškem domu, naslednji v cerkvah, obstaja pa upanje, da bo kasneje lahko kakšen tudi v goriškem Kulturnem domu. Na koncu je upravni odbor načel tudi žal še vedno ne uresničeno poglavje združitve obeh goriških glasbenih šol GM in "Emil Komel” v eno samo šolsko ustanovo, kot je bilo predvideno že na združitvenem občnem zboru GM. Dogovorjeni so bili nekateri koraki, ki naj ta proces pospešijo. Govor je bil še o možnostih dodatnega študija harmonikarjev za dosego kon-servatorijske diplome, kar je zaenkrat možno le na konservatoriju v Pesaru. Hlavatyjeva karikatura Marija Kogoja GLEDAtISČE / LA CONTRADA V Cristallu od jutri musical »La cage aux folles» V gledališču Cristallo bo jutri zvečer prva tržaška uprizoritev musi-cala«La cage aux folles», ki je bil povzet po istoimenski komediji Jeana Poireta in ki je v Italiji bolje poznan pod naslo-vom«Il vizietto». S tem naslovom so posneli pred par leti film z Ugom Tognazzijem in Michelom Serraultom, ki je doživel precejšen uspeh. Predstava sodi v abonmajsko sezono Ljudskega gledališča La Contrada in bo na sporedu ves prihodnji teden, do nedelje 29. novembra. Začetek posameznih uprizoritev bo ob 20.30, v nedeljo, torek in soboto, 22., 24. in 28. novembra pa bo poleg večerne še popoldanska predstava, z začetkom ob 16.30. S Poiretovim delom, ki ga je besedno in glasbeno priredil Jerry GOLF in ZLATI žetoni na OPČINAH BOŽIC 92 od 15.10. do 31.12.1992 vsakih 10.000 lir nakupa dobiš srečko žrebanja Božič ’92 KUPUJ PRI VČLANJENIH TRGOVINAH nagrada VW Golf 1800 cc nagrada 5.000.000,- lir v zlatih žetonih nagrada 3.000.000.- lir v zlatih žetonih nagrad po 1.000.000.- lir v zlatih žetonih Žrebanje bo 5. januarja 1993 CASSA RURAUC CD ARTIGIANA-ORICINA HRANILNICA IN ROSOIILNICA-ORČINC 1. 2. 3. 10 GLASBENA MATICA TRST vabi na poimenovanje šole po skladatelju Mariju Kogoju jutri, 21. novembra, ob 18.30. Govornik: Pavle Merku. Glasbene točke: Aljoša Starc, Črtomir SiškoviC in Mojca SiškoviC. AMEATER KUD MAGNET predstavlja Edita Frančeškin A LARG0 VIVENDIS nastopa gledališka skupina TEATR iz Kopra jutri, 21. novembra, ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu. Gost večera ansambel ZEBRA IMAGO. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1992/93 jutri, 21. novembra, ob 20.30 v gledališču Miela Trg Duca degli Abruzzi 3 ZBOROVSKI POKLON KOGOJU Zbor »Jacobus Gallus« Trst Dirigent Stojan Kuret Scenska glasba V kraljestvu palčkov, otroški, dekliški in mešani zbori Marija Kogoja ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Občine Trst v okviru niza VEČ GLASOV, ENO MESTO - SREČATI SE V TRSTU vabi na PESEM UPANJA Koncert zbora ROZ iz Šentjakoba (Koroška) Gledališče MIELA, danes, ob 20.30 ZSKD priredi SEMINAR 0 GLASBENI VZGOJI E. J. DALCROZA namenjen vzgojiteljem, učiteljem, glasbenim pedagogom... Gregorčičeva dvorana, 2., 9. in 12. decembra 1992 Informacije in prijave do 26. novembra na ZSKD, Ul. jv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. Herman po librettu Harveya Fiersteina, se bo tržaškemu občinstvu predstavila gledališka skupina Compagnia della Rancia iz Tolentina v Markah. V režiji Saveria Marconija nastopajo v glavnih vlogah Carlo Reali, Alessandro Fontana in Renato Scarpa. Koreografija je delo Baayorka Leeja. Vsebina musicala je znana: gre za homoseksualni par srednje starosti, Georgesa in Albina, ki živita skupaj v nekem lokalu gay, v katerem Albin nastopa v ženskih občalilih. Njun nenavad-ni«zakon»je nadvse trden, dokler ga ne omaje nepričakovana napoved poroke Georgesovega sina s hčerko nekega konservativnega in moralističnega poslanca. To da povod seriji komičnih in zabavnih situacij. Aldo Nicolaj HAMLET V PIKANTNI OMAKI Režija Žarko Petan Danes, 20. novembra, ob 20.30. ARISTON - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Un’estranea tra noi«, r. Sidney Lumet, i. Mellany Griffith. EXCELSIOR - 18.20, 22.15 »Anni novanta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EXCELSIOR AZZUR-RA - 18.00, 22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Allen, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE I -15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Guai in fami-glia«, i. Tom Selleck. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drago d’acciaio«, i. Braridon Lee. NAZIONALE IV -15.30-17.45-20.00-22.15 »Časa Howard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa, Redgrave. GRATTACIELO -18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.10 »Morbosi amplessi por-nosessuali«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.15, 18.10, 20.10, 22.10 »Giochi di potere«, i. Harrison Ford. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »II mistero di Jo Locke il socsia di miss Brittania 58«. ALCIONE - 17.00, 18.30, 20.00, 22.00 »Batman - il ritomo«, i. M. Keaton, M. Pfeiffer. RADIO - 15.30, 21.30 »Biggi ... perversioni al sexy party«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Danes, PETEK, 20. novembra 1992 EDMUND Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.30-Dolžina dneva 9.18 -Luna vzide ob 2.31 in zatone ob 13.56. Jutri, SOBOTA, Zl.novembra 1992 ALBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,4 stopinje, zračni tlak 1014,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,4 stopinje. PLIMOVANJE JUTRI: ob 0.27 najnižja -23cm, ob 60.50 najvišja 5lem,ob 13.44 najnižja -51cm in ob 19.59 najvišja 23 cm. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gaia Steffe, Massimiliano Parco, Bianca Baroni in Devid Mancusi. UMRLI SO: 92-letna Lucia Cortese, 89-Ietna Giuseppina Gorian, 81-letna Annamaria Apollonio, 81-letna Betrice Doz, 78-letni Nicold Cossutti, 65-letna Sidonia Santin, 48-letna Marisa Vecchiet, 85-letna Anna Tonon, 72-letna Iolanda Spetich in 90-letna Ada Passeri. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16. do nedelje, 22. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -sv. Ivan (tel. 54393), Milje - Mazzinijev dre- KINO VČERAJ-DANES vored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 50 - sv. Ivan, Trg Oberdan 2, Milje -Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. PRIREDITVE SKD TABOR Openska glasbena srečanja. V nedeljo, 22. t. m., ob 10. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert ruskega dna VIKTOR KULESOV (violina) in ALEKSANDER BERLIN (viola). Na sporedu Mozart, Rolla, Pleyel, Boccherini, Kallos, Handel, Dvarionov in Schnittke. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji glasbe. GLASBENA MATICA Trst vabi na poimenovanje šole po skladatelju Mariju Kogoju, ki bo jutri, 21. t. m., ob 18.30 v prostorih Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 v Trstu. BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Umik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri na otvoritev spominske plošče pokojnemu župniku Albinu Grmeku. Na proslavi bodo sodelovali MPZ Valentin Vodnik in osnovnošolci OS P. Voranc. SKD BARKOVLJE, Ul. Cerreto 12, prireja v nedeljo, 22. t. m., ob 16. uri predstavitev knjige Ljube Smotlak »Sprehodi po Trstu«. O knjigi bo spregovoril prof. Vinko Beličič. Večer bo popestrila Trobilna skupina ricmanjske godbe. Katarina Jeretin pa bo razstavila svoje ročno barvane svilene rute. Napovedovalka Sandra Poljšak. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi jutri, 21. t. m., ob 18.30, na večer z naslovom VOJNE GROZOTE OD BLIZU. Predaval bo VValter Skerk, posebni dopisnik z vojnega območja na Balkanu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo svoj prihodnji ponedeljkov večer, 23. t. m., ob 20.30 posvetilo spominu glasbenika MARIJA KOGOJA. O njem in njegovih delih bo ob glasbenih ilustracijah sodelavcev spregovoril tržaški skladatelj Fabio Nieder, o ljubljanskem simpoziju o Kogoju pa bo govoril Pavle Merku. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v torek, 24. novembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, predvajanje diapozitivov o Egiptu - deželi faraonov. Predaval bo Lojze Abram. Vabljeni. ob 17. uri na sestanek v prostore na Narodni ulici 126, I. nadstropje, na Opčinah. SKD VIGRED iz Sempolaja obvešča, da je še nekaj prostih mest za plesni tečaj. SKD CEROVE JE-MAVHINJE obvešča vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Angelčki bodo zbirali darila v ponedeljek, 30. t. m., od 20.30 dalje na društvenem sedežu v Mavhinjah in v petek, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! PD MACKOLJE vabi jutri, 21. t. m., ob 20. uri v srenjsko hišo v Mačkolje na ogled igre ”Mi sejemo”, ki jo bo uprizorila Dramska skupina KD Domovina iz Ospa. Toplo vabljeni! TPPZ PINKO TOMAŽIČ bo imel danes, 20. t. m., ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici generalko za nastop v Postojni, ki bo jutri, v soboto, 21. t. m. Iz Bazovice bo avtobus odpeljal ob 15.30. SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. IZLETI KLUB PRIJATELJSTVA vabi na izlet v Passariano - Vilo Manin na ogled razstave evropskih dragocenosti »Ori e tesori d’Europa«, v torek, 24. t. m.. Vpisovanje še danes, 20. t. m. v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2 v Trstu, kjer boste dobili potrebna navodila. KMEČKA ZVEZA v sodelovanju s Krutom prireja za svoje članstvo sedemdnevno bivanje v Šmarjeških Toplicah in v Dolenjskih Toplicah od 28. t. m. do 5. decembra letos. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUTA v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sul Piave. Informacije na tel. št. 200007 ali 200036. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja 8. decembra v sodelovanju z ETLI izlet v Chiesa Nuova del Piave - Old River. Cena izleta 50.000 lir. Vpisuje M. Turel - tel. 220266. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira silvestrovanje v zdravilišču Dobrna od 31. 12. do 2. 1. 93. Na razpolago je še nekaj mest. Za vpisovanje in informacije vsak delavnik od 18. do 19. ure v Soščevi hiši na Proseku do 27. t. m. MALI OGLASI OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Just Škerlj, Salež 44. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprla Sonja Strain, Mačkolje Križpot 84. VINOGRADNIK Aleš Komjanc iz Steverjana obvešča, da je odprl maloprodajno trgovino v Tržiču ob trgu sadja in zelenjave v Ul. XXV aprila 41. Tu lahko z brezplačno pokušnjo kupite po ugodni ceni 14 različnih vrst ustekleničenih in 4 vrste točenih kakovostnih briških vin. ZAZIDLJIVO zemljišče v Mavhinjah prodamo, 1.600 kv. m. Tel. na št. 366901. PRODAM renault 5, 5 vrat, letnik 81, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 815151 ob urah obedov. UGODNO prodam električne orgle elka model capri 101 za začetnike. Tel. na št. 200150. GARDEROBNO omaro, visoko 250 cm, 5 vrat, skoraj novo, prodam. Tel. na št. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882. PRODAM dva šivalna stroja singer v dobrem stanju. Tel. na št. 228547. 229347. KUHINJSKO opremo, malo omaro, veliko omaro, mizo in tri stolice dobiš samo za tri kokoši. Tel. na št. (040) 211061. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. PROSTORE primerne za ambulanto ali urade, v središču Nabrežine dajem v najem. Tel. v večernih urah na št. 823293. NUDIM lekcije iz nemščine, tel. na št. 228658. NUJNO iščem varuško trikrat tedensko v popoldanskih urah. Zglasite se na tel. št. 228005 ob večernih urah. GOSPA nudi pomoč pri negi otrok, po možnosti na območju Krasa. Tel. na št. 251002. GOSPA srednjih let nujno išče delo v pisarni (komerciala, trgovina), znanje nemščine, italijanščine, slovenščine; pa tudi v gospodinjstvu (pomoč ostarelim - tudi ponoči - otrokom in družini). Honorarno -part-time. Tel. zvečer na št. (040) 274995 - Marta. LJUBITELJU živali podarim dva mlada psička. Tel. na št. 911198. ' PRISPEVKI V spomin na dragega in nepozabnega brata Iva Tenceta in starše daruje sestra Ljuba z možem Francom 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. V spomin na malo Niko Vouk darujejo starši OPZ Fran Venturini od Domja 100.000 lir za otroke, ki jih je prizadela vojna v BiH. V spomin na dragega očeta dr. Miroslava Legišo daruje hči Marta 50.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Ivanke Lukša daruje družina Metelko 25.000 lir za popravilo proseške cerkve. Zapustil nas je naš dragi Vittorio Grgič Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Svojci Padriče, 20.11.1992 OBVESTILA FILATELISTI-ZAČETNIKI, revija Škrat vas vabi jutri, 21. t. m., OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Zaradi uvedbe nove tehnologije se je urnik sprejemanja oglasov za objavo naslednjega dne spremenil kot sledi: - osmrtnice, zahvale in sožalja od 8.30 do 15. ure, - uokvirjeni oglasi, obvestila in mali oglasi od 8.30 do 12.30. PUBLIEST, UL. MONTECCHI 6 III. nadstropje, telefon 7796611 NOVICE Sen. Bratina na heksagonali in v skupščini KEVS Goriški senator Darko Bratina bo skupaj s poslancem Carlom Fracanzanijem danes in soboto kot edini predstavnik italijanskega senata sodeloval v Gradcu na konferenci o srednjeevropski iniciativi šestih držav v tem prostora, ti. heksagonali. Bratino so izbrali zaradi njegovega poznavanja vprašanj, o katerih bo govor na mednarodnem srečanju. Poleg tega je bil goriški senator te dni izbran tudi za elana Konference o evropski varnosti in sodelovanju (KEVS), kjer bo predstavljal parlamentarno skupino DSL. Prvi koncert ciklusa sodobne glasbe »Ali Frontiers« V avditoriju pokrajinskih muzejev na gradu bo nocoj prvi od treh zaporednih glasbenih večerov v okvira ciklusa«Ali Frontiers«, ki ga prirejata združenje»More mušic«in pokrajinsko odbomištvo za kulturo in mladinsko problematiko. Nocoj ob 20.30 se bo predstavila pianistka Gisella Frontero, ki bo izvajala»Sonatas and Interludes«- poklon Johnu Cageu. Sledil bo nastop angleškega dua, pevke Vivienne Dogan Corringham ob spremljavi kitarista Mikea Coo-perja s koncertom na temo tradicije, elektronika in jeziki. Na sedežu Ascom srečanje s krošnjarji Kakor znano bodo po novem letu tudi krošnjarji morali izstavljati potrdila o vnovčenih zneskih in si bodo morali nabaviti ustrezne registrske blagajne. Pokrajinsko združenje trgovcev ASCOM prireja v ponedeljek, 23. t.m., ob 18.30 na sedežu združenja v Gorici, ul. IX Agosto 4/a sestanek, kjer bodo razpravljali prav o uvajanju nove obveznosti za krošnjarje ter skušali pojasniti nekaj tehničnih zadev. Predavanja o vzgoji otrok Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah pripravlja v okviru izobraževalne dejavnosti ciklus predavanj o vzgoji otrok. Predaval bo dr. Viljem S Cuka. Predavanja bodo v Kulturnem domu v Sovodnjah, prvo pa bo na vrsti že 23. t.m. ob 19.30. Drugo predavanje bo 30. t. m., tretje pa 7. decembra. Na prvem srečanju bo dr. Scuka govoril o splošni problematiki vzgoje otrok, na dragem o problematiki šolarjev, na tretjem pa o problematiki mladostnikov. Navodila za plačilo Irpef Sindikalna zveza CISL bo tudi letos svojim elanom na razpolago za izpopolnjevanje posebnega bančnega obrazca za plačilo predujma davka IRPEF za leto 1993. Ker so bile vnešene novosti, kar zadeva plačevanje predujma, vabi CISL elane, ki so se že poslužili omenjene storitve, da se Cimprej zglasijo v uradih te ustanove, zato da bi pravilno in ob upoštevanju novih določil izračunali zneske. Radijska oddaja ob obletnici deportacije goriških Židov V okvira ciklusa oddaj, ki jih preko Ljudskega radia vodita Silvino Poletto in Luigi Pillon, bo danes ob 17.30 na sporedu oddaja o nauku Prima Levija in o obletnici množične deportacije goriške židovske skupnosti. Poleg drugih bosta v oddaji sodelovala Milovan Bressan in Elisabetta Loricchio. V Podturnu jutri večer ob obletnici C.A. Seghizzija V januarju prihodnjega leta bo minilo 120 let od rojstva in 60 let od smrti znanega goriškega glasbenega pedagoga in skladatelja Cesareja Augu-sta Seghizzija. Okrogli obletnici bodo obeležili jutri v župni cerkvi v Podturnu, z glasbenim, pevskim in literarnim večerom. Prireja ga društvo Seghizzi pod pokroviteljstvom občinske uprave. Ob tej priložnosti bodo predstavili knji-go-biografijo skladatelja, ki jo je napisal Ales-sandro Arbo. Odlomke bo bral Ubaldo Agati, pela bosta zbora Seghizzi in mladinski zbor iz Slovrenca, dalje cerkveni zbor iz Podturna, za orgelsko in klavirsko spremljavo bosta poskrbela Alessandro Arbo in Alessandro Argentini. Prireditev bo ob 20.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM »SIMON GREGORČIČ« vabi na kulturni veCer »PESNIKOVA PODOBA« nocoj ob 18. uri gost večera, igralec PDG JANEZ STARINA GORICA / MNOGE VOJAŠNICE SO NEPOTREBNE Zaradi krčenja proračuna na vidiku prodaja vojašnic S pridobljenim denarjem bi lahko obnovili druge objekte |gj . V ušesih nam je še dolga in mestoma živčna polemika o gradnji financarske vojašnice na goriškem letališču. Rim naj bi v ta namen porabil kakih 150 milijard lir. Seveda se je treba vprašati, ali bodo vojašnico zares gradili v tem trenutku, ko država krči izdatke kjerkoli se le da. Dober del goriške javnosti noče velikega šolsko-vojaškega centra in marsikdo v Gorici meni, da če naj se financarska šola odpre pri nas, naj se v ta namen izkoristijo številne vojašnice v sami Gorici in v njeni neposredni okolici, ki so se v zadnjem času izpraznile. Čeprav so opuščene vojašnice last obrambnega ministrstva, ki je nekaj čisto drugega od finančnega, je lastnik nepremičnin vendar italijanska država. Nič novega in tudi nič tajnega ne bomo povedali rekoč, da je dober del italijanske armade bil še do pred kakim letom v naši deželi in v Venetu. “Nevarnost” naj bi prihajala z vzhoda. Zaradi tega so bili furlanski in slovenski ljudje v naši deželi v stalnem prepira z vojaško oblastjo tudi zaradi vojaških služnosti. Te so omejevale razvoj marsikaterega kraja in marsikatere gospodarske dejavnosti. Vojaška strategija Ita- lije in pakta NATO se je sedaj spremenila. Nekatere oddelke so prenovili, nekatere ukinili, marsikatero vojašnico opustili. Sedaj se tudi italijansko obrambno ministrstvo ubada z vprašanji manjših proračunskih dotacij. Pred nekaj dnevi smo po televiziji slišali ministra Andoja in druge strokovnjake, ki tožarijo, da je za vojsko premalo denarja in da ga ni predvsem za prenovitev vojaškega potenciala, ki naj bi bil, tako trdijo generali, povsem zastarel. Amatova vlada pa je skrčila proračune vseh ministrstev. Za 400 milijard lir so zmanjšali tudi obrambnega. Zaradi tega se je vojaško vodstvo odločilo, da proda vrsto vojašnic, še zlasti tistih zelo starih v mestnih središčih. Na tak način naj bi v nekaj letih od prodaje dobili 3.000 milijard lir. Te bi ohranili v svojem proračunu. V Milanu naj bi prodali opuščeno vojaško letališče Taliedo, v Rimu in Neaplju stare vojašnice v mestnih središčih. Opustili naj bi tudi nekatere otoke pri Sardiniji. Vojska sedaj razpolaga s kar 1.700 vojašnicami, 361 skladišči, 67 vežbališCi, itd. Tudi v Gorici bo obrambno ministrstvo lahko nekaj iztržilo. Ze Policijski dom pri RdeCi hiši, ki je potreben obnove (foto Studio Reportage) več let se občasno govori, da bi lahko prodali vojašnico v Ul. Duca d‘ Aosta. Vojašnico (kot vse druge v Gorici) so zgradili še v avstrijskih Časih, ko je ta kraj bil v predmestju. Po zadnjem regulacijskem načrtu se kraj nahaja v strogem mestnem upravno-poslovnem središču in predvideno je, da bi tam zgradili večje stavbe. Vojska bi s prodajo tega zemljišča brez dvoma dobila veliko denarja. Sicer pa se osrednja ________GORICA / KRONIKARIJ V UL. DIAZ Načrt za prenovo bivše bolnišnice V prostore se bo vselila Univerza Pokrajinski odbor je te dni pripravil v sklopu ti. programskih dogovorov, sklep o prenovi in preureditvi poslopij nekdanje bolnišnice usmiljenih bratov v ulici Diaz. V objekt se bosta vselila Univerza in raziskovalni center, svoje prostore pa naj bi dobil tudi deželni center za restavriranje knjig. Pokrajinska uprava je prvi okvirni načrt izdelala že pred petimi leti, vendar se je zataknilo pri financiranju. Zdaj je bilo rešeno tudi to vprašanje. Deželna uprava je namreč zagotovila, na podlagi zakona št. 39/91 dodatne štiri miljarde lir, poleg začetnega finciranja v znesku 4, 5 milijarde. Prenova in preureditev objekta bo po sedanjih izračunih veljala 8, 5 milijarde lir. Načrte sta pripravila arhitekta Comelia Baldas in Lino Visintin. vlada ubada še z drugimi podobnimi težavami. Pred leti so policijsko vojašnico iz stare stavbe na vogalu Verdijevega korza in Ul. sv. Klare premestili v nekdanjo stavbo bolnišnice pri Rdeči hiši. Kako dotrajana je bila prva stavba, vsi lahko ugotavljamo. Doslej so se izjalovili vsi načrti, da bi jo obnovili prav zato, ker bi potrebovali veliko denarja. Tudi stavba nekdanje bolnišnice, kasneje zavoda Dante, je zelo stara. GORICA Večina na pokrajini ni bila sklepčna Včerajšnje seje pokrajinskega sveta ni bilo zaradi nesklepčnosti. Nova večina, ki šteje dvajset svetovalcev od štiriindvajset, se je tako znašla v precej nerodnem položaju. Vse se je začelo dobre pol me po napovedanem začetku seje , ko je misovski predstavnik Cosma zahteval ugoto-valjanje števila prisotnih svetovalcev. Po kratkotrajnem prerekanju o korektnostni postopka in korektnosti obnašanja posameznih svetovalcev je svetovalec Fiorelli narekoval daljšo zelo ostro izjavo o poteku dogodkov . Deset minut pred deseto uro, pa je predsedujoči Sacca-vini ugotovil, da seje ne bo. Prav v teh dneh je policijski sindikat protestiral, ker s stavbo ni vse v redu. Država se krčevito oklepa starih stavb v katerih so vojašnice, nikdar pa ni poskrbela, da bi jih temeljito posodobila. Zaradi tega je najbrž najbolje, da jih proda in s pridobljenim denarjem uredi nove objekte, ki bodo odgovarjali današnjim potrebam. AWS RASIZEM / STAVKA DIJAKOV Protest proti nestrpnosti Tudi pokrajinska komisija za šolstvo obsoja mazače Marko Marinčič Prejšnji teden so neznanci prav v noči pred sobotno dijaško manifestacijo proti rasizmu z gnusnim rasističnim napisom pomazali vhod v slovensko šolsko središče v Ul. Puccini. Takih pobalinskih dejanj je bilo v zadnjem času kar nekaj, vendar tokrat je mazaška akcija izzvala zdravo razmišljanje in razpravo o rasizmu in šovinizmu, ki sta pri nas v protislovenski inačici še močno razširjena, četudi se navadno utelešata bolj v predsodke kot pa v prava napadalna dejanja. Nekatere politične in družbene sile so v prejšnjih dneh že odgovorile na protislovenske izpade s pozivi k strpnosti in budnosti vse demokratične javnosti. Slovenski dijaki napovedujejo jutri nov protest, prav tako pa je mazaško akcijo obsodila komisija za šolstvo in kulturo na pokrajini. Deželni dijaški odbor slovenskih višjih srednjih šol je včeraj obsodil vse pogostejše pojave nestrpnosti do goriške slovenske skupnosti. Iz protesta je odbor oklical protestno zborovanje jutri v Gorici. Dijake vabijo, naj se v Cim večjem številu zberejo ob 9.30 pre želez- SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA GORICA samostojna nestrankarska demokratična organizacija Slovencev v Italiji. L pokrajinski občni zbor jutri, 21. novembra, ob 15. uri Sejna dvorana Pokrajinskega sveta, Korzo Italia 55. SODIŠČE / GOLJUFIJA Z LOTERIJAMI Bo proces odložen že tretjič? Kasacijsko sodišče mora odločiti o prizivu enega od branilcev Na sodišCu v Gorici naj bi se danes nadaljeval proces proti petnajstim osebam, ki so obtožene milijardne goljufije s ponarejenimi listki raznih državnih loterij. To bo že tretja obravnava, vendar ni rečeno, da tudi tokrat ne bodo zadeve splet odložili. Razlog naj bi bil isti kot pri prvih dveh obravnavah, ki sta se zaključili, ne da bi sodniki sploh segli v bistvo zadeve: odv. Ber-not, branilec Alda Pie-rattonija, enega od dveh glavnih obtožencev, je namreč začel postopek za zavrnitev dveh od treh sodnikov kolegija. S tem je dosegel odložitev procesa in bi jo danes utegnil spet, četudi je tržaško prizivno sodišče že razsodilo, da je njegova zahteva neutemeljena. Bernot je namreč vložil priziv tudi na kasacijsko sodišče. Kot smo svojčas poročali, sta glavna osumljenca že omenjeni Pierattoni in Roberto Crisci, oba iz Gorice. Skupaj naj bi si izmislila in izvedla goljufijo, ki je temeljila na ponarejanju izžrebanih listkov državnih loterij, ki pa jih pravi posestniki niso pravočasno vnovčili. S pomočjo svojcev (med obtoženci je tudi Cri-scijev brat Gianfranco, bivši predsednik Pokrajine) in znancev - skupaj je med obtoženci še trinajst oseb - naj bi goljufa vnovčila kakih petnajst dobitkov v skupni vrednosti nekaj milijard lir. Zataknilo se je leta 1988, ko se je posestnica pravega listka oglasila šele potem, ko je bil predložen ponarejeni odrezek. Finančna uprava je uvedla preiskavo, ki je omogočila odkritje goljufov. BIRSA / DOVOLJ OBLJUB Uredili je treba celotni bazen Stališče DSL in PSI Nevarnost poplav je za zdaj mimo, smo zapisali v včerajšnji številki, množijo pa se kritike in polemike o odgovornosti in predvsem, kaj bi bilo treba najprej ukreniti, da se nevarnost ne bi ponovila že v kratkem. Načelnik svetovalske skupine DSL v pokrajinskem svetu, Ennio Pitoni, v poročilu za tisk ugotavlja, kako ni več mogoče se zanašati samo na dobro voljo in sodelovanje raznih prostovoljskih združenj, ampak je treba vprašanje nevarnosti poplav začeti raševati konkretno in predvsem globalno. Treba je takoj ugotoviti najbolj nujne posege in vanje preusmeriti finančna sredstva. Ugotoviti pa je treba tudi morebitne odgovor- nosti, zakaj v teh letih niso bila uporabljena razpoložljiva finančna sredstva. Včeraj je o poplavah razpravljalo pokrajinsko vodstvo socialistične stranke. Zavzelo je stališče, da je treba takoj poskrbeti za Čiščenje struge hudournika Birše, globalno pa je treba začeti razreševati vprašanje odvodnjavanja. Ob tem je nujno sodelovanje tudi s sosednjo Slovenijo. Vodstvo socialistične stranke opozarja nadalje na nujnost, da se jasno določijo pristojnosti med različnimi ustanovami, ki skrbijo za uravnavanje prostora in da se tako pospeši postopek od sprejemanja do uresničevanja načrtov. (VK) DOBERDOB / RAZSTAVA Podobe 1. svetovne vojne z mislijo na današnje dni V župnijski dvorani v Doberdobu je do konca meseca na ogled razstava razglednic, fotografij in uniforma iz prve svetovne vojne. Razstavo je priredil SSO z Goriškim muzejem iz Nove Gorice. Ob odprtju so poudarili željo, da bi spomin na begunstvo, ki so ga okusili naši ljudje, poveCal solidarnost do beguncev iz republik bivše Jugoslavije. Ogled razstave, ki jo bogatijo tudi slike Andreja Kosiča in Re Moreua, je ob delavnikih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure. KINO LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI , OBČINSKA LEKAR^f' V STANDREŽU - ul-Michele - tel. 21074. DEŽURNA LEKAR^A V TRŽIČU ALLA SALUTE Cosulich 711315. 117 .ul- tel- pogre§! Danes ob 11. uri 0'.g vanna Kovic Deliču j bolnišnice Janeza ^ Boga v stolnico i® ^ glavno pokopališče. 13.15 Giordano Zone® niško postajo, od koder bodo šli v sprevodu proti slovenskemu šolskemu središču, kjer je predviden govor kultur-no-političnih predstavnikov. Dijaški odbor je s tem v zvezi tudi odobril protestno izjavo, v kateri ugotavljajo, da so taka dejanja izraz rasističnih nagnjenj, prežetih z medetničnim sovraštvom in šovinizmom. Zaradi tega dijaki upajo, da njihov jutrišnji protest ne bo ostal osamljen in da ga bodo podprli tudi drugi deli javnosti. Pokrajinska komisija za šolstvo in kulturo je na predlog odbornice Aleksandre Devetak odobrila solidarnostno izjavo s slovenskimi dijaki ob morečih napisih, ki so se pojavili na njihovem šolskem kompleksu. V njej z vso odločnostjo obsoja take izpade, ki pa ne smejo skaliti strpnosti in sožitja med tu živečimi narodi. Obsodba pokrajinske komisije pa gre tudi vsem-, ki kakorkoli prispevajo k podžiganju nestrpnosti in nerazumevanja. Zaradi tega napoveduje, da bo skupaj z odborništ-vom za šolstvo dala pobudo za vrsto srečanj na temo vzgoje k strpnosti in sožitju. iU OBVESTILA KD JADRO iz Ronk vabi nocoj ob 20. uri na predvajanje diapozitivov Aleksandra Furlana iz Ronk o potovanjih po severni Evropi, ki bo na sedežu v Romjanu. V KULTURNEM DOMU v Gorici se jutri ob 15. uri prične tečaj zdravljenja z bioenergijo-Tečaj se bo nadaljeval v nedeljo dopoldne. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bo 28. t.m. od 15. do 17. ure sejem rabljene smučarske opreme. Sejem bo na društvenem sedežu. GORICA VITTORIA 20.00-22.00»Mariti e moglif' Igrajo Woody Allen, Mia Farrow in Juliette Levvis-CORSO 17.45 22.00»Prosciutto, pr°' sciutto«. Prepovedan mladini pod 14.letom-VERDI 17.30- 22.00»® principe delle donne«- TRŽIČ COMUNALE 17.30' 22.00»Taxisti di notte«-EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri l6-°0' 22.00»Io speriamo eh me la cavo«. PRIMORSKA Petek, 20. novembra 1992 TOLMINSKA / TRIGLAVSKI NARODNI PARK NOVA GORICA Narava nam je dana na posodo, varujmo jo Slovenija je tudi z varovanjem narave del Evrope Miran Mihelič Triglavski narodni park zajema visokogorje in srednjegorje območja Julijskih Alp. Sega v tri občine - radovljiško, jeseniško, in tolminsko. Slednja ima v njem veC ozemlja kot prvi dve; Ukrepi ki jih sprejema uprava TNP in dejanja, ki so s parkom povezana, zato v tolminski občini bolj zavzeto spremljajo kot drugod. Letos je Slovenija v svojih prizadevanjih za postopno vključevanje v tokove Evropske skupnosti vstopila tudi v Federacijo naravnih in narodnih parkov. Kot je povedal Mladen Breginc, namestnik direktorja Triglavskega narodnega parka je to najpomembnejša organizacija s tega področja v Evropi. »Vanjo se želi kar po tekočem traku vključiti vrsta držav iz vzhodne Evrope. Kljub veliki zavzetosti našega parka, je smatrati kot srečno naključje, da so junija letos izbrali za mesto mednarodnega posveta Federacije narodnih in naravnih parkov Evrope pod naslovom Sonaravni turizem v zavarovanih območjih Evrope Kobarid, na robu medite-rana v Sloveniji, čeprav sta za to močno tekmovali tudi Italija in Grčija.« Pred tem so bili v Evropi sklicani trije delovni posveti z namenom da se Evropa na tem področju razdeli na tri specifične varovalne pasove: severozahodni, južni in centralni pas. Posvet za severozahodni pas je bil v Parizu, za južni, ki sega od Portugalske do Cipra, pri nas in za centralni pas na Cehoslovaškem. Svetovna konferenca, ki se jo je udeležilo skoraj 300 delegatov, pa je potekala na Finskem. Ocenili so resnost razmer. Strnjena poročila s posvetov in drugi podatki so bili posredovani EGS. ki bo pri svojih članicah vplivala, da bodo uvajale novo politiko do turizma v zavarovanih prostorih. Nekateri predeli bodo po evropskih kriterijih popolnoma rezervatno označeni, kar pomeni, da v teh predelih ne bo možen množični turizem. Triglavski narodni park bo imel tri taksne lokacije. V ostalih pa bodo oblikovalci lahko brez težev zadoščali svoje potrebe po rekreaciji. Pomemben je mednarodni sklep o sestavi učno in vzgojno usmerjenih turističnih informacij k pravemu odnosu do narave, da ji bodo, nekoliko poe- tično povedano, prisluhnili, namesto, da vanjo vnašajo hrup, saj so se morali tja umakniti prav temu. Po zgledu TNP hočejo zaščititi del svojega ozemlja tudi v občini Idrija s Krajinskim parkom Zgornja Idrijca. Kot je povedal ing. Jože Car, predsednik pripravljalnega odbora Krajinskega parka Zgornja Idrijca, so pred kratkim z javno razpravo opozorili javnost tudi Idrijčani, da nameravajo zavarovati svoje naravne lepote in kulturno dediščino. Okrogla miza in strokovne obdelave so sicer opozorile, da je treba sedanji osnutek občinskega odloka o ustanovitvi parka Se malenkostno dopolniti, vendar ga nameravajo sprejeti na naslednji seji idrijske Občinske skupščine. Strogo bo zaščiten le Bukov vrh, kjer je izjemno ohranjen pragozd. V njem bo dovoljeno le sonaravno gospodarjenje. Kljub temu kmetijska dejavnost ne bo ukinjena. V nižjih predelih ob Idrjci ne bo strožjega režima, vendar nameravajo posebno pozornost posvetiti številnim naravnim in kulturnim spomenikom. V Triglavskem narodnem parku - posnetek je iz doline Trente - velja poseben režim, da se ohrani ravnovesje v naravi. (Foto: M. Mihelič) Mejni prehodi , Maruan Drobez V poslopju Občinske skupščine v Novi Gorici se je včeraj dopoldne v ugodnem in sproščenem ozračju, ki odraža visoko stopnjo odnosov in prijateljskega vzdušja med sosednjima državama, pričelo prvo redno zasedanje stalne mešane komisije za izvajanje Videmskega sporazuma o maloobmejnem potniškem prometu med Slovenijo in Italijo. Na zasedanju - trajalo bo tudi danes - bodo preučili tudi dosedanje izvajanje sporazuma in sprejeli nove ukrepe v korist obmejnega prebivalstva. Tako bodo določili datum odprtja novega mednarodnega mejnega prehoda v Neblem v Goriških Brdih, ki bo nastal s prekvalifikacijo obstoječega prehoda za maloobmejni promet. Novi prehod z najvišjim mednarodnim statusom bodo zagotovo odprli še letos. Na zasedanju v Novi Gorici bo stalna mešana komisija sprejela tudi predlog o novih prepustnicah, ki bodo zamenjale dosedanje dokumente za prehajanje meje po Videmskem sporazumu. Dosedanje prepustnice bodo sicer še nekaj časa v veljavi. Določili naj bi tudi nove, večje ugodno- sti za prebivalce obmejnih krajev, glede prinašanja blaga iz sosednje države, ki se zanj ne plačuje carina. V Sloveniji je v maloobmejni promet vključeno okoli 90 tisoč prebivalcev obmejnih krajev, v Italiji pa kakih 185 tisoč. Našo delegacijo na zasedanju vodi Vlasta Pelikan, iz slovenskega zunanjega ministrstva, italijansko pa veleposlanik Ludovico Artenizio Cardučci. Zasedanja pa se kot opazovalka udeležuje tudi delegacija hrvaškega zunanjega ministrstva, ki jo vodi Stanko Nik, vodja med-narodno-pravne službe v zunanjem ministrstvu. Predsednik italijanskega dela komisije Ludovico Carducci Artemisio NOVA GORICA / ZDRAVSTVENI DOM POSTOJNA AJDOVŠČINA / OBLETNICE Bo denar za drugo fazo? Ko so pred tremi ledni (30. oktobra) odpihali nov zdravstveni dom, v njem so dobili Prostor zobozdravstvene enibulante in laborato-riji (na sliki: glavna Pestra zavoda Marija Gostinčar je simbolično predala objekt v uporabni je direktor zdravstvenega doma Marjan avcar dejal da je treba drugo fazo gradnje v levi Gorici nujno nadaljevati brez časovne Prekinitve. Z dograjeno rNgo fazo bi bile zadovoljene potrebe po zdravstvenem in zoboz-ravstvenem varstvu v novogoriški občini. rugo se seveda ambu-ante po drugih krajih ncine, na primer na obrovem, Kostanjevici na krasu in še kje. O dokončanem delu in o danju novih nalogah bodo prihodnji spregovorili na zase- 0’Hara) teden. Kraške jame svarijo Ta teden poteka v hotelu Jama v Postojni srečanje slovenskih jamarjev, ki so povezani v 44 društvih. Spregovorili so o dosedanjih dosežkih in o prihodnosti. V sredo so ustanovili Nacionalni svet turističnih jam, ki bo poslej usklajeval delo pri varstvu jam, razvoju in propagiranju njihove dejavnosti. V Sloveniji je skupno dvajset podzemskih jam, ki so vključene v našo turistično ponudbo. Sinoči so člani zveze ustanovili Nacionalni komite za Kras. Povezoval bo vse, ki se ljubiteljsko ali strokovno ukvarjajo z jamami. Oba bosta delovali kot "skupini za pritisk” pri sprejemanju naravovarstvene zakonodaje.(MG) Priložnost za promocijo Vipavske doline Pred 1600 leti bitka ob reki Frigidu Slovenska mesta se rada kitijo s starimi letnicami. Čimbolj nazaj je mogoeče poseči, tembolj dragocena je. Ptujčani so sila ponosni na tisočletnico svojega mesta, Ljubljančani prav tako na svoje prednike Emonce, enako Celjani. Svojevrstno zadoščenje je živeti v mestu, ki ima poltisočletno zgodovino (Idrija), ali biti doma iz kraja, kjer so denimo praznovali 800-letnico pražiipnije (Bovec, Šentviška gora, Volče). Ajdovščina bo - po dokazanih zgodovinskih virih - čez dve leti praznovala (natančno 5. in 6. septembra 1994) tisoCšest-stoto obletnico enega najpomembnejših dogodkov naj starejše zgodovine teh krajev: tu se je namreč Vojko Cuder ”ob reki Frigidu" (po mnenju nekaterih je to reka Vipava, po drugih pa Hubelj) končala državljanska vojna med cesarjem Teodozijem in uzurpatorjem Evgenijem. Zmagal je cesar Teodozij, ki mu je uspelo, sicer le za kratek čas, še zadnjič združiti rimsko cesarstvo. Pravi pomen te bitke je v tem, ker je prišlo do dokončnega razpleta med poganstvom in krščanstvom.»Z zmago kristjana Teodozija nad poganom Evgenijem je krščanstvo postalo edina dovoljena vera v državi. Teodozij je prepovedal poganstvo in ta zakon pomeni zagotovo eno naj večjih kulturnozgodovinskih sprememb v antični dobi v našem prostoru, «meni dr. Rajko Bratuž. Dogodka seveda ne kaže kar brez haska izpustiti iz rok, čeprav verjetno poznejši prebivalci, katerih potomci smo, nimajo nič s častitljivo 1600-letnico. Mnenje, da jo je treba vsekakor izkoristiti, se nam zdi na mestu. To je čudovita priložnost za promocijo občine v najbolj pozitivnem pomenu. Ajdovci so se že "vzeli skupaj" in poslali na kulturno ministrstvo programe, da bi jih prihodnje leto tudi denarno podprli, glavni nosilec projekta bo občina. O tem bomo v Republiki še pisali. ---AJDOVŠČINA / "VALILNICE PODJETIJ Bivše vojašnice bodo dobro izrabiti za nove bivša tekati Ajdove Nekd garaž danjei nistv Prosti rih za ten dejavnosti Artur Lipovž zavod za planiranje imenovan za svetovalno organizacijo za mlade in brezposlene. V Palah trenutno teče uresničevanje novega vipavskega izdelka. Agencija za razvoj Ajdovščina naj bi se vključila v mrežo inkubatorjev Slovenije, meni izvršni svet, saj že zdaj v celoti izpolnjuje kriterije: razpolaga s poslovnimi prostori, v katerih so locirani inkubiranci in zanje opravlja v okviru podjetniškega inkuba- torja za mlade brezposlene tudi svetovalno delo. V državi je ta hip 15 podjetniških inkubatorjev, je ugotovilo ministrstvo za malo gospodarstvo, osem z že utečeno dejavnostjo, ki v poprečju zaposlujejo po 2 delavca in imajo po 11 zunanjih sodelavcev. Skupno raspolagajo z več kot 26 tisoč kvadratnih metrov površin, od tega več kot 30 odstotkov v svoji lasti. Upati je, da bo ajdovski inkubator kmalu dajal podjetnikom nove možnosti na konkretni ravni. KANAL / KERAMIČNA SOLA Bo ta obrt zaživela tudi na Primorskem? Glina je od nekdaj priljubljen material.. Lončarstva, karš-nega najdemo v drugih slovenskih pokrajinah (v Prekmurju ali na Dolenjskem) na Primorskem ni. ZKO Nova Gorica in PD Soča sta v Kanalu odprla keramično šolo, ki jo obiskuje kar precej maldih. Slika je z otvoritve. (Foto: 0’Hara) PRIMORSKA / Kakiji zorijo Jesen je. Poleg drugih plodov po poljih in vinogradih je prinesla na Primorsko tudi bogato letino kakijev. Ti zlato-rumeni, nadvse sladki plodovi krasijo že ogolela drevesa in gredo prav v slast. Pa še polni vitaminov so. Načrtnega vzrejanja kakijev pravzaprav ni, čeprav so bili pred časom poskusi v tej smeri. Menda nimajo prave cene, zlasti ne na tujem tržišču. Tisti, ki imajo kakije - rastejo pretežno na dvoriščih in vrtovih - jih gojijo zase in za sorodnike. (Foto: 0’Hara) j|Jj 11! :: > Hill NOVICE Pismo Republiški upravi za ceste Izvršni svet ajdovske občine je na Republiško upravo za ceste poslal pismo z zahtevo po ureditvi obstoječih cest v občini in o izvedbi nujnih del za prihodnje leto. Opozoril je, da v letošnjem letu ni bilo na cestah v ajdovski občini narejeno nič, kljub izredno močno povečanemu tranzitnemu prometu, zlasti na magistralni cesti ki povezuje Novo Gorico z Razdrtim in kljub vidnemu propadanju te prometnice (zlasti skozi naselja Podnanos, Potoče, Črniče). Svoje zahteve je IS zapisal v desetih točkah, med katerimi je tudi očitek, da Cestno podjetje Nova Gorica, ki upravlja in vzdržuje ceste v Vipavski dolini, ni dovolj angažirano za izvajanje svoje, z zakonom določene funkcije. Dr. Bučar: Živimo v razklani in malo pravni državi Člani koprskega društva pravnikov so bili po predavanju, ki ga je v koprski sodni palači v sredo, 18. novembra imel predsednik skupščine in upokojeni profesor pravne fakultete dr. France Bučar, kar nekoliko presenečeni. Slovensko pravosodje deluje še po starem,»Represivni sistem je docela odpovedal, je dejal predavatelj. Tisti, ki že dve leti govorijo, da se pri nas na široko krade, imajo v marsičem prav, «pravi dr. Bučar, za vse to ne krivi kar naravnost pravnikov, ampak to izvira iz posebnega stanja družbe: iz družbe razklanosti glede temeljnih vrednot. »Dokler družba ni etnično formirana, ne more biti pravne države, našo pravno nemoč pa po svoje razgalja po eni strani množica nerešenih pritožb, po drugi pa neko velespoštovanje najvišjih nosilcev oblasti.»Velik del razprave je dr. Bučar posvetil utemeljevanju svojega predloga zakona o vladi, ki se po njegovem odločno razlikuje od predloga, ki ga je pripravila vlada. (FO) Tomaž Marušič - samostojni kandidat Na novinarski konferenci, ki jo je včeraj sklical kandidat za poslansko mesto v državnem svetu Republike Slovenije, se je predstavil novogoriški advokat Tomaž Marušič. Kandidiral bo v volilni enoti št. 12. (Nova Gorivca, Ajdovščina). Z samostojno kandidaturo se je odločil, ker ne želi biti odvisen od ljubljanskih strankarskih central. Njegovo geslo je:»Za Primorsko v državni svet! « Razložil je tudi, ta kaj se bo kot poslanec, če bo izvoljen zavzemal: odpiranje Slovenije in Primorske proti trgovsko-industrijsko razvitemu italijanskemu severu, gradnjo avtoceste, pravno varstvo investicij, turistični odprtosti Slovenije, Zlasti na področju kmečkega turizma. Marušičevo kandidaturo je podprlo 180 volilcev iz obeh občin, podpirata ga tudi SDSS in SLS-SKZ. Abonmajski koncert v dvorcu Zemono ZKO Ajdovščina vabi abonente na drugi abonmajski koncert v dvorcu Zemono pri Vipavi. Pianistka Tatjana Ognjanovič bo izvajala dela Beethovena (Appassionata), Skrjabina in Rahmanjinova. Koncert bo jutri, 21. novembra, ob 20. uri. Za tiste ki se ne morejo ali ne želijo prevažati z lastnim avtomobilom bo ob 19, 30 izpred avtobusne postaje odpeljal poseben avtobus. Povratek takoj po koncertu. Predstavitve knjig primorskih zdravnikov V torek 24. novembra, bosta primorska zdravnika dr. Vasja Klavora in dr. Anton Prijatelj predstavila vsak svojo knjigo poklicnim kolegom v Zdravniškem društvu, Komenskega 4 v Ljubljani. Dr. Klavora bo govoril o svojem delu Plavi križ, dr. Prijatelj pa o knjigi Pijem, torej sem! Slovenska Adria art sredi Madrida Predsednik Drnovšek in nekaj ministrov se bo v torek, 24. novembra udeležilo slovesnega odpšrtja slovenske galerije A + A v letošnji kulturni prestolnici Evrope - v Madridu. Obalne galerije in ministrstvo za kulturo so odprtje takšne galerije pripravljale že več let. Letos so najeli dva skromna prostora s skupno 45 kvadratnimi metri površine v "zlatem trikotniku”, kot pravijo najožjemu središču glavnega mesta Španije. Prostore je po arhitekturni plati obnovil dunajski arhitekt Boris Podrecca in projekti tega, v Španiji že uveljavljenega arhitekta, bodo v galeriji tudi razstavljeni. Za vsako leto galerija načrtuje po deset razstav slovenskih in evropsko priznanih umetnikov. V prihodnjih mesecih bodo na primer predstavili skulpture znamenitega režiserja Fritza Langa, ki so med prvo svetovno vojno nastale v Sloveniji. (FO) Socialisti na obisku v Vipavski dolini Ajdovski območni odbor Socialistične zveze Slovenije (SSS) je za v ponedeljek, 23. novembra, povabil na Vipavsko kandidatko za predsednico države Darjo Lavtižar-Bebler. . Obisk bo začela v vipavski osnovni šoli in ga nasdaljevala v Zavodu za invalidno mladino Janko Premrl Vojko. Tu se bo seznanila s problematiko v teh dejavnostih. V Ajdovščini si bo ogledala tekstilno tovarno Tekstina in se z njenim vodstvom pogovarjala o stanju v tej gospodarski panogi. Beblerjevo bo na obisku spremljal kandidat ajdovskih socialistov za volitve v državni zbor Marijan Cigoj. Ta bo potem na tiskovni konferenci v Vipavskem Križu predstavil svoj program. 1 h. -m v* vx Llica Montecchi 6, Trst - ZNANJE Petek, 20. novembra 1992 RAČUNALNIŠTVO/ZMANJŠANA TEŽA RAČUNALNIKA CELIČNI INŽENERING /PODELJEN NASLOV: Novi računalniki so še bolj osebni Zadnja generacija prenosnih računalnikov ima lastnosti in odlike, kakršnih smo si še pred nedavnim lahko samo želeli. Sodoben notebook (notes, beležka), ima močnejši mikroprocesor in veC pomnilnika kot večina sedanjih namiznih izvedb, hkrati pa je tako lahek, da ga lahko prenašamo s seboj in uporabljamo kjerkoli potrebujemo njegovo pomoč. Proizvajalci si seveda zelo prizadevajo in vlagajo velika sredstva, da bi zmanjšali velikosti in teže posameznih komponent. Primer za to je m-iniatumi trdi disk velikosti 1, 3 palca s kapaciteto 21, 4 MB, ki ga je razvil Hewlet-Packard. Tudi drugi elementi niso za konstruktorje notesov nikoli dovolj lahki in majhni, zato jim ob nespremenjenih ali celo izboljšanih lastnostih vseskozi odvzemajo grame in milimetre.... Prva dva primerka Ga-teway 2000 Hadbook in Dell 320SLi (na sliki) sta Rezultat teh prizadevanj in znanilca novega vala želo lahkih notesov, ki se bo kmalu pojavil. Odlikovali se bodo po ugodjem razmerju med pre-nosljivostjo in zmogljivostjo, kar bo ob drugih las-tnostih (ugodna cena) omogočilo večjo uporabnost in povzročilo večjo popularnost prenosnih računalnikov. Kakšen je Subnotebo-ok? Prenosni računalnik te nove kategorije ima pri teži 1 do 2 kg večino lastnosti notesov. Vsebuje trdi disk majhnih dimenzij ter PCMCIA razširitev, disketna enota je zunanja. Tipkovnica je stisnjena zaradi Cim manjše porabe energije in teže zaslo-na.Poganjal ga bo mikroprocesor Intel 386SL, 486S, Cyrix Cx486SLC ali Chip and Technologies PC/Chip, z vgrajenim varčevanjem z energijo.Trdi disk 2, 5 ali 1, 8 palca (možno trdi 1, 3). Trenutno ima 1, 8-palCna izvedba kapaciteto 40 MB. PCMCIA razširitev za pomnilniške, modemske in mrežne kartice; komunikacije (modem idr.). In kaj nudi prva primerka? Dell 320SLi (Dell Computer Corp.): 20 MHz 386SL, 2 MB RAM (raz-širljiv do 10 MB), 60 MB trdi disk, 1, 44 MB zunanja disketna enota, DOS 5, 0, MS Windows 3, 1 miška. Teža 1, 8 kg, VGA zaslon 9, 5 palca, 85 tipk.Po teh in drugih izboljšavah se bodo prenosni osebni računalniki še bolj približali potrebam uporabnikov se še bolj razširili in si tako bolj zaslužili svoje ime. Potem ... pa je tako na vrsti popolnoma nova generacija. Vir: PC Magazine 18/92 (na sliki), Byte July 1992. Tadej Bajd in Vojko Valencio Mamutska konferenca 14th Annual International Conference of the IEEE Engineering in Medicine and Biology Society je prvič potekala zunaj ozemlja Združenih držav. Za ta edinstven dogodek so organizatorji izbrali Pariz. Zanimiva konferenca in zanimivo mesto sta privabila ogromno množico bioin-ženirjev, tako da si v Le Palais des Congres ves Cas srečeval znane obraze in se kar nisi mogel prebiti do konferenčnih dvoran. Na konferenci je bilo predstavljenih prek tisoC štiristo referatov, porazdeljenih v triinšestdeset področij, ta pa še v posamezne sekcije s pet ali šest referati. Referati so zbrani v sedmih obsežnih zbornikih. Prvič je bil zbornik objavljen tudi na CD plošči, kar je, kot kaže, edina praktična možnost za prihodnje tako velike konference. Zbornik obsega najnovejše dosežke z vseh področij biomedicinske tehnike, zato vabimo slovenske bioinženirje, da si ga sposodijo in ogledajo. Poleg strokovnih sekcij so bili v okviru 14. konference IEEE organizirani še minisimpoziji, kjer so bila obravnavana najbolj vroCa področja, predavali pa so mednarodno priznani znanstveniki. Slovenci smo se na konferenci dobro odrezali. Predstavili smo šest referatov iz biomehanike, uporabe elektromagnetnega polja pri celjenju tkiva, terapevtske bioe-lektrike in živcno-mišic-ne stimulacije. Profesorja Kralj in Bajd sta bila tudi predsednika posameznih strokovnih sekcij, profesor Vodovnik pa je povabljen predaval na mini-simpoziju o celičnem inženiringu. Govoril je o kontroverznih vplivih elektromagnetnih polj na normalne in abnormalne celice. Za našo majhno Slovenijo pa je bil posebej imeniten dogodek podelitev naslova fellovv profesorjema Lojzetu Vodovniku in Alojzu Kralju s Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Gre za najvišji naslov v mednarodni strokovni organizaciji elektroinženirjev The Institute of Electrical and Electronics Engineers (IEEE) in je bil doslej podeljen manj kot enemu odstotku vseh elanov. IEEE vključuje vsega 350.000 članov. Letos so najvišji naslov podelili enajstim bioinže-nirjem, osmim iz Združenih držav, enemu iz Italije in dvema iz Slovenije. Podelitev je potekala v prijetnem okolju svečane večerje. Profesorju Vodovniku so naslov dodelili za prispevke k uporabi elektrotehniških principov pri študiju funkcij in rehabilitaciji živčnega sistema. Profesor Kralj pa je postal fellovv zaradi svojih prispevkov k razvoju in klinični aplikaciji električne stimulacije pri bolnikih po kapi ali poškodbi hrbtenjače. Dogodek je bil odlična promocija naše države v strokovnih in znanstvenih krogih. SveCan nagovor večera je imela dr. Viviane Thevenin z Generalnega sekretariata Komisije Evropske skupnosti za znanost, raziskave in razvoj v Bruslju. Predvsem je naštela prednostna področja razvoja in raziskav v biomedicinski tehniki, ki jih nameravajo podpreti v okviru Evropske skupnosti. To je bilo za udeležence srečanja posebno zanimivo. Svoje besede je sklenila z mislijo o ravnovesju med tekmovalnostjo in medsebojnim sodelovanjem raziskovalnih skupin. K temu ravnovesju je nedvomno prispevala tudi letošnja konferenca v Parizu. Različne celice venemosebku Priredil: M. Kotnik jr. Himera je bila v starogrški mitologiji pošast e v] im oprsjem, kozjim trupom, zmajevim repoi m Je bljuvala ogenj. Danes v genetiki in medicii Pod pojmom himerizem razumemo pojav gene sko različnih celic v enem osebku. Skupina na Universsity of Pittsburg je pod voc stvoru dr. T. R. Starzla proučevala odnose me Presajenim organom in prejemnikom presadka, proučevanje so vključili devet žensk, ki so imel Presajena moška jetra. Od presaditve jeter je min lo od 10 do 19 let. Vsi presadki so bili izbrani po ustreznih kriti rPih za imunološko ustreznost tkiv. Osem pre: SKovank ie Drelemaln imunnsiinrpcivnn toronih ~ pciLitiiuKi je iz lei po presaditvi m 7 le Prenehanju imunosupresivne terapije prišli P 1*0 "O a d A Dfl C O d L O rzo "no /I -1 T-\ Z-X1-1 r\T rl L, : a! L -t r funt 1 1138,6710 1142,0973 1145,5236 opombe Tečaji veljajo za jugoslovanski dinar. 1 19. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5002,3486 5017,4008 5032,4530 Kanada dolar 1 437,1107 438,4260 439,7413 Francija frank 100 10432,4111 10463,8825 10495,1939 Nemčija marka 100 35194,1000 35390,0000 35405,9000 Italija lira 100 41,1419 41,2657 41,3895 Japonska jen 100 451,1884 452,5460 453,9036 Švica frank 100 38661,0004 38777,3324 38893,6644 Velika Britanija funt 1 855,4630 858,0371 860,6112 Slovenija tolar 100 550,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar iračun carir j i in starega 557,2986 deviznega varče 558,9755 'vanja. 560,6524 ZA DEVIZE 1 država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar 1 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 — 213,00 ■■■■((JI Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 — 689,00 — ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 ŠPORT Petek, 20. novembra 1992 NOVICE Konjske dirke 1. dirka (Firence) napoved je tu zelo težka, saj se obeta izenačena drika. Poskusimo staviti na regularnega konja Ervis del Rio (sk. 1), ki bo Startal iz ugodnega položaja. Zanemariti ne gre Mineira (X), ki je na ciljnih ravninah zelo hiter. Zdi se, da je Mugabi naj boljši konj skupine 2. 2. dirka (Firence): Museo Font (X) nastopa tu v nižji kategoriji, zato je naš favorit. L’Oro nero (1) jpreživlja obdobje res odlične forme in ga za to ne gre pocenjevati. Omembo si zasluži tudi regularni Lidio (2). 3. dirka (Trst): nedavni zmagovalec podobne sheme Finally (1) Starta kot favorit tudi na tej dirki. Minulo nedeljo se je ob povratku na steze po daljši odsotnosti izkazal tudi Madison LB (X). Tokrat bi lahko bil med protagonisti. Migra-tore RL (2) lahko odigra vidno vlogo. 4. dirka (Trst): Ce bo že po Startu prevzel vodstvo utegne dirko osvojiti Erz di Jesolo (X). Za prva mesta se bo zagotovo boril regularni Ibalu Mo (1). Kljub neugodni štartni številki se lahko za zmago poteguje tudi Fulbert (2). 5. dirka (Aversa): protagonist dirke naj bi bil Neker Air (2), saj konkurenca ni tako moCna, Ce ne upoštevamo konja Nerofumo Or (1), ki je baje v pravi formi. Preseneti lahko Nicca PR. 6. dirka (Aversa); tu je možnost baze. Favorit je namreč Mingo Jet (X). Ilencio (1) Starta z najboljšo številko in je dovolj dober, da lahko vsem zameša štrene. Inno Scav (2) se bo zagotovo boril za prva mesta. DIRKA TRIS Dirka tris bo tokrat v Trstu, nastopilo pa bo dvajset konj. Naši favoriti: št.6 Giubit, št. 8 Lancil-lotto RL, št.4 Ireneo jet. Za sistemiste: št.5 Mindao, št.7 Nabana, št. 2 Epson AC. Totip L-prvi IX drugi 2 2. — prvi X drugi 12 3. -prvi 12 drugi X 4. — prvi X drugi 12 5. — prvi 2 drugi IX 6. — prvi X drugi 12 m ' Spl III Danes igra za vas Totocalcio Brescia - Fiorentina X2 Cagliari - Parma 2 Foggia - Lazio 1X2 Milan-Inter 1 Pescaro - Atalanta X2 Roma-Ancona 1 Sampdoria - Napoli 1X2 Torino - Juventus X2 Udinese - Genoa 1 Andria - Cesena X2 Taranto-Lecce 2 Massese - Triestina 2 Casarano - Palermo 2 Monika Radovič (letnik 1976) se z namiznim tenisom ukvarja pet let. Pričela je v mladinskih kategorijah Krasa, danes pa že brani barve prve ekipe v A ligi. Pred kratkim je v 2. kategoriji osvojila odlično 4. mesto, lani pa je s končnim osmim mestom napredovala iz tretje v drugo kategorijo. Na mladinskem nivoju je na skupni državni lestvici trenutno na sedmem mestu. Monika je v osnovnošolskih letih nekaj časa kotalkala in je tudi igrala odbojko. Prejšnji teden je Dolores Ferluga zadela 7 izidov. Obvestila SD BREG - ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi za mladinke letnikov 79, 80 in 81 ob ponedeljkih od 17.45 do 19.00, ob sredah od 18.00 do 19.30 in ob Četrtkih od 18.00 do 19.15. Treningi minivolleya za deklice letnikov 82 in 83 so ob ponedeljkih od 17.00 do 17.45 in ob sredah od 17.00 do 18.00. TPK SIRENA obvešča elane, da bo DRUŠTVENA VEČERJA jutri, 21. novembra, v restavraciji Sardoč v Prečniku. Ob tej priložnosti bo nagrajevanje Arianne Bogateč in drugih društvenih športnikov. Rezervacije v društvenem baru - tel 422696 ŠAHOVSKA KOMISIJA PRI ZSSDI vabi vse šahiste na 10. jubilejno zamejsko šahovsko prvenstvo ZSSDI, veljavno za 6. memorial prof. Zlatka Jelinčiča. Prvenstvo se bo zaCelo v soboto, 21. t.m., ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.). Vpisovanje tik pred pričetkom turnirja. NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR sporoča, da sprejema v društveni pisarni prijave za vadbo rekreativcev vsak dan v uradnih urah od 17.00 do 20.00. Tel: 51377 SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da je sedež kluba odprt vsak ponedeljek od 19.30 do 20.30. Prosimo vse, ki so prinesli smučarsko opremo za sejem in je še niso prišli iskat, naj se zglasijo na sedežu smučarskega kluba Brdina. ŠPORTNA SOLA TRST obvešCa, da se je na Stadionu 1. maj že pričela telovadba za najmljaše. Vadba poteka ob ponedeljkih in Certkih, od 16. do 17. ure za otroke vrtcev, od 17. do 18. ure pa vadi mlajša skupina otrok skupaj s starši. Vpis je še možen, v teh dneh pa dobijo starši tudi vse potrebne informacije. Monika Radovič KOŠARKA / KONEC TEDNA V D LIGI IN PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM ODBOJKA / NA GORIŠKEM V promocijski ligi možnost en pleina za naše peterke V D ligi Bor Radensko in Kontovel na izredno težkih gostovanjih Pri mladincih valovci trdno na čelu lestvice V vodstvu tudi Dom Imsa Borovec Štefan Samec (letnik 1975) je z uspehi zadnjih let obrnil nase pozornost (Foto Ferrari) Pet zmag v šestih tekmah je bil izredno zadovoljiv obračun naših košarkarskih članskih ekip v prejšnjem tednu. Svojo drugo zaporedno zmago je izboril Jadran, slavila sta oba D ligaša in prav tako Cicibona ter Sokol v Promocijski ligi, svojo žalostno pot brez uspehov pa žal ni uspelo prekiniti Bregu. Napovedati ponovno prav tako bogato bero toCk bi bilo morda pretirano, saj bosta oba četrto-ligaša pred skoraj brezupno naologo v gosteh. Borovci bodo imeli opravka z ekipo iz San Danieleja, ki spada v krog glavnih favoritov za napredovanje in je trenutno na tretjem mestu. Z istim številom toCk je še Martignacco, kjer bo gostoval Kontovel, spodbudno pa je dejstvo, da mlajši igralci trenerja Bana vidno napredujejo. Mnogo lažji program Čaka naše peterke v nižji ligi, kjer bi moral Sokol opraviti le formalnost z Libertasom, Cicibona pa bi morala ponoviti uspešno igro iz prejšnjega kola, Ce želi odpraviti še Bar-colano. Pred eno izmed odločilnih tekem za obstanek je Breg, ki bo igral proti Legi Naziona-le. V Dolini se zadnje Čase spet govori o morebitnem povratku Fabrizia Korošca, ki bi bil lahko za usodo svoje ekipe odločilen. Intervju smo tokrat opravili z enim izmed najperspektivnejših mladih upov naših društev, Stefanom Samcem. Pri samih 17 letih si že okusil D ligo in si med glavnimi protagonisti v mladinskih kategorijah. Kakšne so tvoji naCrti? Osebna želja je le ta, da bi lahko nadaljeval z igranjem. Logično je, da bi rad segel Cim višje, predvsem pa bi se želel zabavati vsakič, ko mi v roke pade oranžna žoga. Fiksnih načrtov še nimam, saj imam pred sabo še precej let na mladinskem področju. Že drugo sezono si v rokah trenerja Martinija. Kako se z njim znajdeš in pri čem ti je najbolj pomagal? Z Luciom Martinijem se ima cela ekipa odlično. Posebno pozornost polaga zlasti piljenju tehničnih osnov in redno nas opozarja na logiko igre ter posamične gibe v sklopu skupinske igre. Katera sta bila doslej najslajši in najgrši trenutek tvojega košarkarskega življenja? Zlasti sem zadovoljen, da nisem še nikoli nisem imel poškodb, seveda pa sem bil vesel priložnosti igranja v D ligi. V spominu imam še vedno veselje po lanski zmagi nad kadetsko vrsto Stefa-nela. NAPOVEDI - Stefan Samec Ravenna - JADRAN TKB + 10 Matchvvinner: M. Cuk (prvič zbran) ; top scorer: S. Rauber (3.) ; nad pričakovanjem: K. Rebula (2.) San Daniele - BOR RADENSKA + 4 Matchvvinner: L. Poret-ti (2.); top scorer: R. Smo-tlak (2.) ; nad pričakovanjem: M. Simonič (2.) Martignacco - KONTOVEL+1 Matchvvinner: V. Sosič (1.) ; top scorer: I. Civar-di (3.) ; nad pričakovanjem: M. Hmeljak (2.) CICIBONA - Barcolana + 8 Matchvvinner: A. Cupin (2.); top scorer: S. Semen (1.) ; nad pričakovanjem: I. Bajc (2.) SOKOL WARM -Libertas -1 Matchvvinner: M. Sosič (1.); top scorer: D. Starc (3.) ; nad pričakovanjem: M. Gruden (1.) Lega Nazionale - BREG -7 Matchvvinner: D. Kovačič (1.) ; top scorer: R. Žerjal (1.) ; nad pričakovanjem: M. Schiulaz (2.) Čestitke odborniku Kontovela Sergiu Spado-niju, ki je prejšnji teden pravilno napovedal vseh šest tekem, za svojo ekipo pa tudi toCno razliko (+5). VANJA JOGAN ŽENSKI ROKOMET / V NEDELJO ZAČENJA $ TEKMOVANJEM KRAS Krasova ženska ekipa pričenja prvenstvo pod novim vodstvom V prvenstvu C lige bo poleg zgoniškega društvo še šest ekip Tudi letos so se rokometašice Krasa odločile za vpis v prvenstvo ženske C -lige, ki se bo zaCelo v nedeljo. Ekipo je letos okrepila vrsta novih mladih igralk, ki bo prav gotovo pripomogla ekipi. Dekleta so zaCele trenirati že septembra in sicer trikrat tedensko. Vodstvo ekipe je prevzel Jani Žiberna, lanski trener Konrad Božeglav pa vodi moško ekipo, ki nastopa v rokometni C-ligi. Z novim trenerjem smo se rokometašice dobro ujele in se resno zaCele pripravljati na prvenstvo, ki bo zahtevnejše od lanskega, saj v njem nastopa skupno sedem ekip, med katerimi so tudi predstavnice iz Benečije. Zal bodo morale Krasovke stopiti na igrišče brez treh igralk, ki so po navadi igrale v prvi postavi. Citer Katarina in Kozlovič Kata sta zaradi delovnih obveznosti izven Trsta, Sirk Alenka pa je poškodovana. Upamo pa, da se bomo z novim letom predstavile na igrišču s popolno postavo. LETOŠNJA POSTAVA KRASA: Bizjak Vesna, vratarka, letnik 1968; Bizjak Nataša, desni bek, letnik 1969; Calzi Klara, vratarka, letnik 1972; Citer Katarina, levo krilo oziroma pivot, letnik 1972; Colja Katja, desno krilo oziroma pivot, letnik 1969; Destri Valentina, levo krilo oziroma pivot, letnik 1975; Ferluga Dolo- Tako je izgledala Krasova ekipa v lanskem prvenstvu (Foto Križmančič) res, levi bek, letnik 1968; Ferluga Valentina, levo krilo, letnik 1976; Foschini Katja, pivot, letnik 1972; Strassinelli Federika, desno krilo, letnik 1975; Jagodic Vesna, center, letnik 1972; Kermec Tanja, desno krilo, letnik 1973; Kozlovič Kata, desni bek oziroma desno krilo, letnik 1972; Milkovič Erika, desni bek oziroma levo krilo, letnik 1978; Sirk Alenka, desni bek oziroma levo krilo, letnik 1972; Stoka Katja, desno krilo, letnik 1978; Ukmar Tanja, desni bek oziroma desno krilo, letnik 1970; Volpi Katja, desno krilo, letnik 1970; Zapušek Jerica, levo krilo, letnik 1972. VESNA JAGODIC Mladinke Olympie igrajo s spremenljivo srečo v letošnjem prvenstvu na Goriške^ MLADINCI Tokrat je bil na sporedu slovenski derby, ki je včasih odločal o prvem mestu na lestvici. Letos ni tako, saj je premoč valovcev veC kot očitna. 01ympio so brez težav odpravili z gladkim izidom 3:0 (15:8,15:4,15:1). IZIDI 5. KOLA: Grado - Intrepida 0:3; 01ympia -Valprapor Espego 0:3; Turriaco - Mossa Candolini 0:3. LESTVICA:Valprapor Espego 12, Mossa 10, Intrepida 6, Lib. Turriaco 01ympia 4 in Grado 0 toCk. MLADINKE IZIDI 6. KOLA: Sagrado - S. Luigi 3:0; Lib. Gorizia -Torriana 3:0; Lib. Capriva - Staranzano 1:3; 01ympia -Monfalcone 1:3; Fincantieri - Posojilnica Sovodnje 3:0. LESTVICA: Monfalcone, Sagrado 12, Staranzano, Fincantieri 10, Lib. Capriva 6, 01ympia, Lib. Gorizia 4, Torriana 2, Posojilnica Sovodnje in S. Luigi 0 točk. DEKLICE V skupini A je SoCa izgubila z močno ekipo Azzur-re, v skupini B pa Dom Imsa nemoteno nadaljujejo svojo zmagovito pot. Od drugouvrščene ekipe na lestvici jih ločijo sedaj že štiri točke. Skupina A IZIDI 4. KOLA: ARCOEL Monfalcone - Acli Ronchi 3:0; SoCa - Azzurra 0:3; Cormons - Pro Romans 0:3. Počivala je ekipa Villesseja. LESTVICA: Azzurra, ARCOEL Monfalcone 6, Acli Ronchi, Villesse 4, SoCa, Romans 2, Cormons 0 točk. Skupina B IZIDI 4. KOLA: Staranzano - Monfalcone 3:0; Grado - Dom Imsa 1:3; Mossa Candolini - Šanson Lucinico 3:1. Počivala je Intrepida. LESTVICA: Dom Imsa 8, Intrepida, Staranzano 4, Grado, Šanson, Monfalcone in Mossa 2 točki. DEČKI V tej konkurenci so odigrali že prvi del prvenstva in je sedaj tekmovanje prekinjeno. Ekipe bodo zopet stopile na igrišče v začetku decembru. SoCa Valprapor, kljub temu, da ima tekmo manj, vodi na prvenstveni lestvici. LESTVICA P PRVEM DELU: SoCa Valprapor, Torriana 6, Acli Ronchi, OK Val 2 in Cormons 0 točk. (mj) CORMONS - OK VAL 0:3 (1:15, 3:15, 0:15) Mladi odbojkarji Vala so po dveh izgubljenih tekmah končno zmagali proti ekipi iz Krmina. Bila je zelo lahka tekma in to pove že sam rezultat. Naši so pokazali precej dobro igro in Čeprav so veliko mlajši, s o pokazali dobro pripravo v vseh elementih igre. OK VAL - TORRIANA 0:3 (8:15,11:15,6:15) Val je na domaCem igrišču izgubil proti močni Tor-riani s 3:0. Tekma je bila zelo razgibana in zanimiva, saj so se naši igralci borili do zadnje točke. Zmaga ja pripadla Tomani, ki je bolje igrala, saj so njeni igralci starejši in bolj izkušeni. OK VAL: FrandoliC, Plesničar, Lukeš, Mucci, Peli®' grin, Devetak, Lutman, Braioni, Cemic. (C.M.) LOKOSTRELSTVO / USPESEN NASTOP LOKOSTRELCEV ZARJE KONEC PREJŠNJEGA TEDNA Tekmovalka Zarje Katja Rožem postavila nov dižavni rekord v kategoriji naraščajmo V Gorici v nedeljo mednarodno tekmovanje v organizaciji lokostrelcev Valprapora Posnetek z enega od lanskih lokostrelskih tekmovanj v goriškem Kulturnem domu, Pred dnevi je bilo v Gorici (15. novembra) mednarodno tekmovanje v lokostrelstvu, katerega so se udeležili tudi lokostrelci Zarje iz Bazovice. Tekmovanje je potekalo na razdalji 25 - 18 m. Nastopilo je preko 100 tekmovalcev in sicer dežel Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Slovenije in Avstrije. Zarjani so se na tekmovanju zelo dobro odrezali, saj je Katja Ražem preskrbela za res odličen razultat. Postavila je nov italijanski rekord v kategoriji deklic s 1056 točkami (prejšnji rekord je znašal 1033 toCk) in tudi zasedla prvo mesto. V kategoriji naraščajnikov je Moreno Granzotto zasedel drugo mesto, Marko Metlika pa tretje mesto v isti kategoriji. Med ekipami pa so Aleksander Ražem, Stojan Ražem in Bogdan Stopar zasedli odlično tretje mesto. (Aleksander Ražem) Lokostrelski odsek društva Naš Prapor iz Pevme pa bo v nedeljo priredil že tradicionalni VI. turnir indoor v dvorani Kulturnega doma v Gorici. Tekmovanje bo bo potekalo dopoldne in popoldne, ko bo na sporedu tudi nagrajevanje. Naj omenimo, da bodo zmagovalci posameznih kategorij prvi v seštevku dobljenih točk v obeh izmenah. Po kategorijah bodo tekmovalci razdeljeni na elane in Članice, mladince in mladinke, začetnike in začetnice, dečke in deklice, najmlajše in veterane.Poleg posamičnega je v različnih kategorijah predvideno tudi ekipno tekmovanje. Na turnirju bodo nastopili tudi gostje iz Slovenije in Italije. Tekmovanja se bodo ude- ležila sledeča lokostrel ska društva: LK Nov® Gorica, LK Moste (Lju bljana), LK Ankaran, A Compagnia Arcieri Trie( ste, Compagnia Arcier1 Isonzo (Gorica), Loko strelsko društvo Zarja ] Bazovice, Compagn1 Arcieri Cormons 1 _ Arcieri Ciliensi iz Ven® ta. Posebej velja opozori ti, da bo med lokostre ljubljanskega dru5tv tudi Samo Medved, ki je udeležil olimpian® Barceloni. - Tekmovanje se dopoldne zaCelo ob 9-u ’ popoldanski del tekni vanja pa ob 14. uri. (Mn ŠPORT Petek, 20. novembra 1992 ZA NOGOMETNO SP / PO 0:0 V GLASGOVVU NOGOMET / PO TEKMAH SLOVENIJE NA CIPRU Sacchiju navkljub Italija še ni... Milan Kritiki očitajo selektorju, da so azzurri nezanesljivi Roberto Baggio (v svetlem dresu) se proti škotski ni izkazal (AP) RIM - Tudi po neodločenem izidu v Glasgowu ostaja Sacchijeva reprezentanca Prava neznanka, zato pa Se bolj razdvaja italijan-ske komentatorje, strokovnjake in navadne ljubitelje nogometa, ki se že tako delijo med pristaše conske obrambe in obrambe mož-moža. Azzurri po slogu igre, Presingu in domiselnosti napadov od časa do časa *es spominjajo na Sacchijev Milan, vendar Pa niti približno ne dose-§ajo (na reprezentančni ravni) istih odmevnih nspehov. Verjetno je °dgovor, zakaj je temu tako, sila preprost. Za razliko od Milana v koni- ci napada Italija nima Van Bastna! Tako je proti Škotom namesto Viallija zaigral ta čas v prvenstvu najboljši italijanski strelec Signori (član Lazia), vendar pa je bil njegov nastop skoraj neopozan, tako da ga je trener v drugem polčasu zamenjal z Donadonijem. Razočaral je tudi Baggio, ki se je proti telesno mnogo močnejšim škotskim branilcem zaman trudil, imel pa je tudi smolo, saj bo moral zaradi nalomljenega rebra (igrišče je zapustil četrt ure pred koncem, tako da so azzurri ostali z desetimi igralci) zdaj počivati en mesec. Sacchi je v izjavah po tekmi dejal, da je zadovoljen z rezultatom, z igro pa samo kar se tiče prvega polčasa. »To je bila težka tekma, bodisi zaradi klime bodisi zaradi okolja, predvsem pa je treba reči, da smo igrali proti odločnim in agresivnim nasprotnikom. Po pravici rečeno, nam je tudi sreča obrnila hrbet. Dva naša igralca sta se med tekmo poškodovala (Di Chiara že v začetku prvega polčasa), zadnjih petnajst minut pa smo igrali z igralcem manj. Priložnosti za gol nam ni manjkalo, zlasti v prvem polčasu. Nato smo preveč raztegnili naš akcijski prostor in učinek je padel. Kljub temu se je Lentiniju ponudila izredna priložnost v nasprotnem napadu s štirimi napadalci proti enemu samemu branilcu«, pravi Sacchi, ki tudi poudarja, da pod njegovim vodstvom reprezentanca še ni izgubila nobene tekme. Kljub temu pa so Sacchijevi kritiki vse bolj glasni in mu očitajo, da so azzurri po enem letu skupnega dela še vedno preveč nezanesljivi. No, čeprav je italijanski selektor zadovoljen z osvojeno točko, pa se položaj v 1. kvalifikacijski skupini za azzurre kar zapleta, kajti Švicarji očitno mislijo resno. V svojem četrtem nastopu so v sredo v Bernu s 3:0 (2:0) premagali Malto. Bickel je moštvo povedel v vodstvo že po dveh minutah igre, Sforza pa je podvojil tik pred odmorom. V 90. minuti je končni izidi postavil Chapuisat. VRSTNI RED 3. SKUPINE: (v oklepaju število odigrani tekem): Švica (4) 7, Italija(2) in Škotska (3) 2, Portugalska (1), Malta (2) in Estonija (2) 1. PRIHODNJE TEKME: Malta - Italija (19. decembra), Malta Portugalska (24. januarja), Škotska - Malta (17. februarja), Portugalska - Italija (24. februarja). Ob rezultatskemu neuspehu pozitivna ocena gostovanja Matjaž Florjančič je bil med boljšimi (Foto Fevžer/TRIO) LJUBLJANA Vprašanje je, če je poraz mlade reprezentance in le remi A selekcije poseben uspeh za slovenski nogomet, zlasti še, ker je bil tekmec iz nižjega evropskega nogometnega razreda. Ciper je sicer letos res dosegel nekaj odmevnih mednarodnih izidov, predvsem remi proti Grčiji v gosteh, kar še ne pomeni, da je to edini kriterij tudi za naši reprezentanci. Po drugi strani so lahko tako vodstvo najboljše seklekcije kot tudi igralci zadovoljni, da je do tekem sploh prišlo, saj je v nabitem mednarodnem koledarju sila težko dobiti (primernega) tekmeca. Vsi si seveda želijo odmevnih in atraktivnih nasprotnikov, ki bi tudi tržno pomenili korak naprej in ne le »državnih« projektov, ki precej stanejo, hkrati pa so brez posebnega učinka in širšega odmeva. Več pozornosti je bilo na tem prvem gostovanju po sprejemu Slovenije v FIFA razumljivo namenjeno našim najboljšim nogometašem, ki so se na hitro zbrali v skoraj popolni zasedbi, saj so manjkali le poškodovani Srečko Katanec, Primož Gliha in Alfred Jermaniš (nekateri so ju kar pozabili) in kljub vsemu dokazali, da z legionarji lahko sestavimo tudi solidno nogometno selekcijo. Večina je kar zadovoljna z rezultatom iz glavnega mesta Cipra, čeprav bi bilo primerno, da tudi kriteriji za izbiro nogometašev v reprezentanco ne bi ostali isti. Selektorja Prašnikarja ter trenerja Zavrla in Kostajnška kljub vsemu čaka še precej dela in odgovornosti, ki bi jo morali zahtevati tudi od številnega spremstva reprezentance. Vlado Miloševič, napadalec in strelec edinega gola za Slovenijo, je po prihodu iz Cipra povedal, da bi naši po imenih lahko predstavljali tudi močnejšo reprezentanco in da bi za vidnejši rezultat potrebovali več skupnih priprav in tekem. »Kljub temu pa vse skupaj lahko ocenim kar ugodno, kljub različnim mnenjem in kriterijem, predvsem pa se je poznalo, da nismo dovolj uigrani. To naj ne zveni kot izgovor, temveč kot predlog, da bi se v prihodnje lahko kandidati za slovensko nogometno reprezentanco zbrali bolj pogosto. Z malo več sreče pa bi morali tudi v sredo zmagati, saj smo igrali bolje kot domačini. Skratka, tudi sam sem z našim nastopom zadovoljen.« (J.Z.) ZA NOGOMETNO SP / OSTALE TEKME TENIS / NA VELIKIH TURNIRJIH V FRANKFURTU IN NEW YORKU Po petih tekmah ima Belgija deset točk! Gascoigne junak srečanja na Wembleyju ZURICH - Poleg tekem Glasgovm in Bernu so v J?d° odi8rali Se tri kvalifikacijska srečanja za astop na prihodnjem vetovnem nogometnem Prvenstvu. junak london-ega dvoboja med p“8“jo in Turčijo je bil daul Gascoigne, ki je 7 ?e8el dva od štirih zadetkov’ s katerimi so zadali Turkom UfS1 P0raz na kvalifika-9ab. Posebno lep je bil J,Ugl gol. Popularni ^azza«je namrečje prei-S ?eka) branilcev, vrat°.Sl-ed pa še samega S8-?a- Ostala dva gi e ka sta dosegla pr arer m specialist za typmKiStre e Pearce. Na vemble^ ^lija že tri BlaHvni dosegla tako 8 dke zmage, ta rekord pa bo verjetno kratkotrajen; februarja bo namreč v Angliji igral San Marino... Izidi 2. skupine Anglija - Turčija 4:0 (2:0). Vrstni red (v oklepaju število odigranih tekem): Norveška (4) 7, Anglija (2) in Poljska (2) 3; Turčija (3) 2, Nizozemska (2) 1, San Marino (3) 0. Belgijska reprezentanca še naprej nezadržno niza uspehe. Zmagala je že petič v prav tolikih nastopih. Njena žrtev je bil tokrat VVales. Tekma v Bruslju se je končala z rezultatom 2:0. V prvem polčasu so se gostje solidno upirali, vendar so bili gostitelji v premoči. To premoč so konkretizirali v drugem polčasu z zadetkoma Staelensa (53) in Degrysa (58). Izidi 4. skupine: Belgija - VVales 2:0 (0:0). Vrstni red: Belgija (5) 10, Romunija (4) 5, VVales (4) 4, CSFR (3) 3, Ciper (3) 2, Ferski otoki (5) 0. V svojem četrtem nastopu je evropski prvak Danska po treh neodločenih rezultatih vendarle prišla do zmage. V Belfastu je z 1:0 premagala Severno Irsko, odločilni zadetek pa je v 6. min. drugega polčasa dosegel Henrik Larsen s strelom izven kazenskega prostora. Izid 3. skupine: Severna Irska - Danska 0:1 (0:0). Vrstni red: Irska (4) 6, Španija (4), Danska (4) in Litva (5) 5, Severna Irska (4) in Latvija (6) 4, Albanija (5) 3. KOŠARKA / PRIMORSKA LIGA v 13. min. tu prehiteli No-ki pa so se zbrali in tud zmagali. V tem ko Kolo presenečenj, Iskra Nova Gori v Sežani boljša od Kraškega zidai El£iPR' v * ^helj 6, Kobe 2M6:7G); ^ 1; PauUn 6°(2:212 m3)\M' ¥'heli SEŽANA - V 4. kolu __0„„. Kralj 7 fVo)Uo 7 Primorske košarkarske V tem k Strnad 7 fT-rMn"0^ bge je novogoriška Iskra, prišlo do < Ozbic . S, 0CkaY ki je v tej ligi nadomesti- nečenj. Za ] trener Me H 1 ’ ranJek, la postonjski Optimizem, nnskrheli N ISKRa presenetljivo v Sežani CA: AHrN3°7VM?Sv!" Prema8ala domači Mesin h10 ^aški zidar, ki je igral ?°dberšček n n S ’ na tem srečanju precej Milosavljevič 8 Mo ’ slabo' Novogoričani pa Mavric a M/r M' ^ T so stopili na igrišče moti- Bajec fi’ an 9 (1:1), virani in še posebej se je V°dopiver v3Ulm 7’ izkazal Arh, ki je bil s 37 ner Grbac ’ remec’ b-6" točkami tudi najboljši m stdc,;eecr;„,cs„ »„ ežane. PON: gostitelji sicer dohiteli in drugo mi TKB z se ______ toligašev borovci s 9-: med Micom M Jaka Lugu FRANKFURT, NEW YORK - Goran Ivaniševič in Michael Chang sta tekmovanje prvega dne zaključila nekaj minut čez polnoč. V posebni sobi za tiskovne konference je sedelo deset, morda dvajset ljudi. In Goran je začel: »Ste videli Michaela, kako me je hotel zmesti pri servisu? Najprej je stal na osnovni črti. Dobil sem štiri ase. Ko se je pomaknil nazaj, sem začel uporabljati servis pri katerem žogica odskoči zelo visoko in vstran in spet sem dobil štiri ase. Ljudje, saj je vseeno, kje stoji moj nasprotnik, ko pa tako dobro serviram«. Novinarji so občudujoče strmeli v Gorana, nato se je nekdo le opogumil in vprašal, kaj je reklo dekle, zaradi katere so morali za nekaj sekund prekiniti dvoboj: »Ne vem, ker ne razumem nemško. Najbrž si je želela as, jaz pa sem ga takoj izvedel.« Boris Becker (na sliki AP) pomeni Nemcem vse. Je pojem nemške vztrajnosti in nepopustljivosti. Je njihov heroj, ki se mu vsi priklonijo in njihov otrok, za katerega jim ni vseeno, če naredi napako. Kadar koli je Boris serviral as, so gledalci cepetali in skandirali. Kadar koli je Boris zgrešil lažjo žogo, so se«vsi prijemali za glavo. Le enkrat samkrat ni nihče razen Borisa in Samprasovega dekleta vedel, kaj naj stori. Pri rezultatu 1:0 v nizih, 6:6 v igrah in 1:0 v podaljšani igri za Američana je Sampras čudežno ujel odlično skrajšano žogo in jo z zadnjimi močmi odbil čez mrežo. Boris je stal le kakih 20 cm od mreže, pa žoge ni ujel, ker se je na njegovo polovico igrišča zakadila po notranji strani mreže. Sampras je dvignil roke, njegovo dekle je zavriskalo in si pokrilo usta, Becker je za hip zastal, nato pa v popolni tišini stekel k Samprasu in mu udaril »high fire«. Pete in Boris sta servirala vsak po trinajst asov, Ivaniševič štirinajst, Krajiček bo vsaj tako uspešen. Ali bo letošnji turnir le turnir servisov ali pa bo vendarle prišlo tudi do igre? Becker meni, da je igrišče počasno: »Igrišče je počasno, moj servis pa zelo močan.« Pri enem od Borisovih servisov je odpovedal merilec hitrosti, o Kordi in Edbergu pa tako ali tako ni nihče govoril. »Reveža« sta dala skupaj osem asov in novinarjem govorila o dobri igri in sreči, ki naj bi odločila o zmagovalcu. SKUPINA »ROSEVVALL«: Sampras (ZDA) - Edberg (Sve) 6:3, 3:6, 7:5; Becker (Nem) -Korda (CSFR) 6:4, 6:2. Sampras je že polfinalist; SKUPINA »LAVER«: Krajiček - Chang 2:6, 6:3, 7:6. Na Mastersu v New Y orku po izločitvi Nemke Grafove včeraj ni prišlo do presenečenj. Argentinka Sabatini, Španka Sanchez in Američanka Capriati so se uvrstile v četrtfinale. IZIDI: Sabatini (Arg) -Frazier (ZDA) 6:0, 6:2, Sanchez (Sp) - Garrison (ZDA) 7:6, 6:1, Capriati (ZDA) - Sukova (CSFR) 7:6, 6:1. Frankfurt letos v znamenju asov Becker ljubljenec občinstva Na Mastersu v New Yorku po izločitvi Grafove ni bilo več presenečenj Sabatini, Sanchez in Capriati brez težav v četrtfinalu 11 11 ■ 11 NOVICE Dobra igra mladih košarkarjev Slovenije LOGAN - Mlada slovenska reprezentanca je na ameriški turneji pred 6000 gledalci nazadnje igrala proti univerzi Utah State in izgubila 93:74 (49:37). Strelci za Slovenijo so bili Leban 2, Bojovič 5, Nerat 21, Zaletel 6, Kraljevič 14, Dornik 1, Tušek 6, Belina 12, najboljša pa sta bila center Mario Kraljevič, ki je odlično skakal inučinkoviti strelec Nerat. Kljub porazu slovenski košarkarji igrajo vse bolje, privadili so se tudi na stroga in ostra pravila, kot zanimivost pa omenimo, da tekme vedno spremlja nekaj tišoč gledalcev. Igralci selektorja Lada Gorjana so ponoči (po našem času) igrali tekmo proti najmočnejši ekipi, študentom iz univerze Utah, ki imajo v svojih vrstah tudi košarkarja za prvi krog drafta (izbora) med profesionalce prihodnje leto. (V.H.) Disciplinski ukrepi UEFA BERN - Disciplinska komisija UEFA je v zvezi z mednarodnimi pokalnimi tekmami diskvalificirala osem nogometašev, ki bodo morali v prihodnjem tednu prisilno počivati. Seznam je sledeč: Pokal prvakov: Fokin (CSKA Moskva), Van der Heyden (Bruges), Van Aerle (PSV Eindhoven), Ferguson (Glasgovv Rangers). Pokal UEFA: Altintas (Galatasaray), Simoutenkov, Timofej in Carev (Dinamo Moskva). Tomba se je odpovedal tekmam v super-G SESTRIERE - »Tudi letos ne bom tekmoval v superveleslalomu. Te tekme me preprosto ne zanimajo. Vso pozornost bom usmerjal v slalom. Slalom je prava disciplina alpskega smučanja«. Alberto Tomba je s temi besedami včeraj potrdil, da se tudi letos v bistvu odpoveduje boju za svetovni pokal. »Pravilnik mi tudi letos ni naklonjen,« pravi Tomba, za katerega sta najresnješa kandidata za osvojitev kristalnega globusa še naprej Accola in Girardelli, a kot presenečenje omenja mlada Norvežana Aamodta in Steina. »Toda tudi Italijani smo letos zelo močni. Gerosa, Pramotton in De Crignis imajo vse možnosti, da se izkažejo.« Tomba je hkrati svojim številnim navijačem obljubil zmago že v prvi tekmi konec prihodnjega tedna v Sestrieru, za cilj sezone pa si postavlja tudi osvojitev najmanj ene kolajne s svetovnega prvenstva. Žrtev Sheffielda sme umreti SHEFFIELD - Tony Bland sme umreti, je sklenilo angleško vrhovno sodišče za 21-letnega fanta, ki je že skoraj štiri leta v komi, potem ko je bil med žrtvami tragičnih dogodkov na štadionu Sheffield v Angliji, kjer je v nekaj minutah umrlo 95 navijačev, še veliko več pa jih je bilo ranjenih. Sodišče je sklenilo, da je Blend v stanju »živeče smrti« in da ni perspektiv za izboljšanje njegovega zdravstvenega stanja, zato pa je dovolilo zdravnikom, da izključijo naprave, ki ga držijo pri vegetativnem življenju. Proti sklepu sodišča se je uprl official solicitor, ki »ščiti interese ljudi, ki se ne morejo braniti«. Končna beseda bo padla 30. novembra. Bivša jugoslovanska olimpijca okrepila rimski vaterpolo RIM - Včeraj so v Rimu predstavili (do začetka prvenstva so še štirje dnevi) novo vaterpolo ekipo Roma Racing, ki računa na zelo visoko uvrstitev. Cilj ekipe je uvrstitev v Play-off, za to pa so tudi primemo okrepili ekipo. V njej bodo poleg drugih Alessandro Campagna, ki je z Italijo osvojil zlato olimpijsko medaljo v Barcelonim, in bivša igralca jugoslovanske vaterpolo reprezentance Igor Milanovič (zlato v Los Angelesu in Seulu) ter Goran Radjenovič (zlato v Seulu). Selektor italijanske reprezentance Ratko Rudič je ekipi napovedal uvrstitev med prvih osem. »O naslovu pa najbrž ne morejo razmišljati. Za kaj takega je treba imeti večji izbor igralcev, ne le treh zvezdnikov,«je še izjavil Rudič. Zveza sirarjev sponsorizira švicarske smučarje ŽENEVA - Zveza švicarskih izdelovalcev in trgovcev s sirom bo eden izmed novih sponzorjev švicarskih reprezentanc v alpskem smučarju. Pogodba je triletna sirarji pa bodo zamenjali firmo Kodak, ki se je umaknila zaradi slabih dosežkov Švicarjev na olimpijskih igrah v Albertvillu. Tekmovalci so se sprva zmrdovali nad tem, da bi bili oblečeni v kombinezene z »ementalskim« vzorcem, nato pa so s filozofijo sprejeli to spremembo. Victor Rohner, ki skrbi za marketing pri švicarski smučarski zvezi, je s pogodbo zelo zadovoljen. Lažirana srečanja v ruskem prvenstvu MOSKVA - V tej sezoni v ruskem nogomentem prvenstvu je prišlo do lažiranih tekem. To zelo hudo izjavo je včeraj dal sam selektor ruske nogometne reprezentance Pavel Sadirin, in to na posebni tiskovni konferenci. Sadirin je obtožil klube Spartak Vladikavkaz, Nižni Novogorod in moskovski CSKA. Posebej je omenil tekmo 9. oktobra letos, ko je njegova ekipa (CSKA) izgubila doma z 2:4 proti Spartaku iz Vladikavkaza. »Za izid smo se dogovorili že prej,« je dejal Sadirin, »v ekipi je namreč skupina vojakov, ki je doslej krojila usodo moštva. Vojaki so prejemali velike vsote denarja in so se seveda prodajali.« Ruski selektor je nadalje omenil tudi Nižni Novogorod, ki naj bi baje »prodal« Spartaku iz Vladikavkaza tekmo za 10 milijonov rubljev, kar je približno 20.000 dolarjev. Nižni Novogorod je to srečanje izgubil doma 17. oktobra z 1:3. Enako vsoto so nato nudili tudi moskovskemu Spartaku, ki pa jo je odklonil. »Nimam sicer nobenega dokaza, za vso zadevo pa sem izvedel iz zelo zanesljivih virov,« je še dodal Sadirin. ZANIMIVOSTI Petek, 20. novembra 1992 NOVICE Srečna družina SYDNEY - Ima 9 žena in 63 otrok, vendar ni poročen niti z eno samo. Gre za 57-letnega Avstralca Alistaha Laishokochava, ki so predsodki okolja, v katerem je živel primorani, da se seli iz enega mesta v drugi, dokler ni z vsem svojim plemenom pristal na zlatih obalah Byron Bayja, kjer živijo samo nekdanji hipiji in ljubitelji deskanja. Alistah ni ne lep ne bogat, ni niti karizmatična osebnost, živi pa v skladu in miru s svojimi devetimi ženami, ki jih v toCno določenem zaporedju sprejema v svojo posteljo. Vseh 9 žensk ga ljubi iz dna duše in si sploh ne more predstavljati živlejnja brez njega. V družini ni prepirov, Alistah pa baje ne izkorišča svojega položaja in enako ljubeč do vseh elanov svoje velike družine. Družina Laishokochava je živela osefii let nekje pri Melbournu: Alistah je imel svojo sobo, njegove žene pa so spale v bližnjem prosotru. Vsako noC je k njemu prihajala druga, nikoli več kot ena in vse je bilo v najlepšem redu. Protesti sosedov pa so jih primorati, da so se preselili in tavali, dokler niso našli zqatoCišCe na vzhodni obali Avstralije. Obtožen, ker je zaročenko okužil z aidsom NEW YORK - Sodišče v zvezni državi Louisiani je obtožilo 28-letnega Salvatora Gambarello, oCividno italijanskega porekla, ker je okužil zarocenkom z aidsom. Sodnik je bil mnenja, da je Gamberella kriv, ker ni svoji zaročenki ni povedal, da je seropozitiven, preden je imel z njo spolne odnose. Sedaj tvega do 10 let zapora. V Kanadi zaplenili 3 tone kokaina MONTREAL - Kanadska policija je zaplenila 3 tone kokaina, ki so bile na letalu, ki so ga policijski lovci prisilili k pristanku. Mamilo ima na prostem trgu vrednost skoraj milijarde dolarjev. Med operacijo so aretirali tudi štiri osebe, ki so po pristanku skušale zbežati v bližnji gozd. Rimski zaklad LONDON - Upokojeni vrtnar Erič Laes je pri kopanju na vrtu našel pravi zaklad iz rimskih Časov: srebrnega pantrja, deset zlatih ogrlic, veC sto zlatnikov in celo vrsto draguljev. Zaklad je izročil britanskemu muzeju, zanj pa bo dobil ustrezno nagrado. CATANIA / ZARADI NEPRAVILNOSTI PRI ZAKUPU ZA BOLNIŠNICO CANNIZZARO Za zapahi ugledni upravitelji iz Catanie in dva gradbenika Upravni svet KZE 36 je spremenil namen gradnje, da bi preprečil plačilo predvidene odškodnine zaradi nespoštovanja roka za dozidavo bolnice CATANIA - Sodniki iz Catanie so izdali devet zapornih nalogov v zvezi s preiskavo o nepravilnostih pri gradnji bolnišnice. Za zapahi sta se znašla gradbenika Pasquale in Giuseppe Costanzo, družbo jima dela bivši predsednik Krajevne zdravstvene enote Alfrede Bernardini (PSI), upravni koordinator Francesco Poli in elani upravnega sveta KZE št. 36. Obtožnica jih bremeni izrabe javnega položaja v gmotne namene. Zakup v višini 100 milijard lir za dozidavo enega krila bolnišnice Cannizzaro v Catanii sta dobili podjetji Fratelli Costanzo in CEAP, medtem ko je bila COGEFAR izločena. Pogodba je predvidevala, da se vsa dela konča v roku enega leta in pol, v nasprotnem primeru bi bilo treba vsak mesec plačevati težko odškodnino. To se ni zgodilo, ker je KZE pred potekom roka, ko je bilo izvedenih le 30 odstotkov predvidenih del, z novo uredbo spremenila namen gradnje in zvišala znesek zakupa za nadaljnjih 20 milijard lir. Se več, obtožnica navaja, V Latviji bodo legalizirali najstarejšo obrt, če bodo dekleta plačevala davke RIGA - Naj starejša obrt bo v Latviji kmalu povsem zakonita, pod pogojem seveda, da bodo dekleta, ki jo opravljajo, redno plačevala davke. Kaže, da bo latvijski parlament sprejel zadevni zakon in tako uresničil zahtevo, ki jo je postavil župan glavnega mesta, kateremu pojav ilegalne prostitucije povzroča dokajšnje probleme. Prostitucija je trenutno, skupaj s trgovino z mamili in s hazardnimi igrami, najdonosnejša panoga v postkomunistični Latviji. Komunistične oblasti so prostitucijo tolerirale, Čeprav se je ta dejavnost sramežljivo skrivala pod krinko savn in podobnih lokalov. Kar zadeva prekupčevanje z mamili pa postaja Latvija pomembna vmesna postaja med osrednjo Azijo in skandinavskimi državami. Latvijske prostitutke sicer delujejo tudi v tujini. da so se že ob podelitvi zakupa domenili, da bodo elani upravnega sveta KZE poskrbeli, da se spremeni namen gradnje in se tako prepreči plačevanje težke odškodnine. Vsem je bilo namreč jasno, da tako zahtevnih del ne bi uspeli dokončati v roku poldrugega leta. Taka obtožnica ne predvideva aretacije, po mnenju sodnikov pa so izdali zaporne naloge, da bi lahko nemoteno izvedli preiskavo. Sodniki bodo poskušali sedaj rekonstruirati celoten potek dražbe in ugotoviti, če so v zadevo vpleteni še drugi politiki. Kot običajno so sodniki skrajno zadržani in nočejo navajati podrobnosti, da ne bi škodili preiskavi. Namestnik državnega pravnika Amato je včeraj novinarjem le navedel, da preiskave niso sprožila pričevanja skesanega geometra Li Pera. Državni pravdnik iz Catanie Gabriele Alicata je na včerajšnji tiskovni konferenci prav tako navedel, da so preiskavo sprožile ugotovitve posebnega oddelka karabinjerjev ROS in ne pričevanja Li Pera, ki je le dal koordinate o sistemu zakupov. Do sedaj sta po Alicato-vih besedah sodnika Lima in Amato že ugotovila, da so bili sumi upravičeni. Somalski begunci: konec odisejade Visoki komisarjat za begunce ob pomoči jemenskih oblasti skrbi za somalske begunce (Telefoto AP) r LJUBLJANA / PREDAVANJE-j Stres je del nas Lahko je pozitiven Tamara Ažman LJUBLJANA - Nekateri dejavniki uspešnega spoprijemanja s stresom je bil naslov predavanja, ki ga je imela dr. Tanja Lamovec na Univerzi v Ljubljani ob svoji izvolitvi za redno profesorico na Filozofski fakulteti. Večina ljudi opisuje stres kot nekaj izrazito negativnega. Ena izmed definicij pravi, da je to zaznano neskladje med zahtevami in zmožnostmi, da se z njimi spoprimemo. Poudarek je seveda na subjekivni razlagi objektivnih dejstev, vendar pa sta definirana tudi pozitivni stres, kjer tako neskladje ni veliko, in odsotnost stresa, ki vodi v zdolgočasenost in občutek praznine. Trije najpomembnejši dejavniki, ki privedejo do stresa so stresor, potencialna stresna situacija, kontekst, vse posameznikovo psihološko okolje, in osebna občutljivost. Skupni imenovalec vseh treh je sprememba. Se vedno je znanih le malo dejavnikov, ki vplivajo na to, kako dobro bomo prenašali stres. Osebna občutljivost se povezuje z vedenjem tipa A. Raziskovalca Friedman in Rosman sta preučevala odnos med osebnimi lastnostmi in verjetnostjo srčnega napada. Raziskava je trajala 10 let na vzorcu 35.000 moških. Razdeljeni so bili v dve skupini: tipa A, tem se je neprestano mudilo, občutili so moCno težnjo po dosežkih in izzivu -tako pri delu kot v prostem Času, in tipa B, ki so se vedli veliko bolj sproščeno. Rezultati kažejo, da je kar 70% vseh obolelih pripadalo skupini tipa A. Raziskave, narejene v Sloveniji, kažejo, da je pomemben dejavnik pri uspešnem spoprijemanju s stresom samospoštovanje. Bolj ko je pri posamezniku samospoštovanje prisotno, manjše je število in izraznost simptomov stresa (teh je veliko in so nespecifični) in večje je konstruktivno spoprijemanje z njim. Rezultati tudi kažejo, da ženske uporabljajo bolj funkcionalne sloge spoprijemanja s stresom: konstruktivna akcija, iskanje socialne podpore, mobilizacija notranjih moCi. x. I I A i Ji) x.r)] Tvoji Denarni Zavodi v Italiji Najblizji v Evropi HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST KMEČKA BANKA - GORICA KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI KMECKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKA OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRŽAŠKA POKRAJINA gČlKB “£1™ cS?nd2 TESK Ulica/Via Filzi 10, 34432 Trst/Trieste, tel. 040/67001, fax 040/6700333,telex 460264, swift BCTB IT 2T.- Agencija Domjo -Agenzia Domio, Domjo/Domio 227, 34018 Dolina/S.Dorligo detla Valle (TS), tel. 040/831131. Agencija Rojan - Agenzia Roiano, Trg/Piazza tra i Rivi 15/A, 34135 Trst/Trieste, Tel. 040/411611. CASSA ItUltALlE IED AlfTICIAMA OPICIMA ■ TltllESTIE_________ MltAMILMICA IM POSOJILNICA OPČINIE -TPST Trst; Ulica/ViaRicreatorio 2, 34016 Trst/Trieste, tel: 040/21491, fax 040/211879, telex 460361. - Podružnica-Trst - Filiale Trieste, trg/Piazza della Liberta 5, 34132 Trst/T rieste. tel. 040/21491. KMEČKA IN OBRTNA HRANILN ICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI Nabrežina Aurisina 106, 34011 Devin Nabrežina/Duino Aurisina (TS) tel. 040/200011, fax 040/201133. - Podružnica Sesljan - Filiale Sistiana, Sesljan/Sistiana 43, 34019 Devin Nabrežina/Duino Aurisina (TS), tel. 040/291501. GORIŠKA P0KRAJNA: X» Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH Korzo/Corso Verdi 55, 34170 Gorica/Gorizia, tel. 0481/3871, fax 534335, telex 461239, svvift BPAG IT 2G. Podružnica Krmin - Filiala Cormons, Drevored/Viale Friuli 38, 34071 Krmin/Cormons (GO), tel. 0481/630042. Ulica/Via 1 maggio 75, 34070 Sovodnje ob Soči - Sovogna d'lsonzo (GO), tel. 0481/882155, fax 0481/882580. KMECKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB Ulica/Via Roma, 23, 34070 Doberdob/Doberdo del Lago (GO), tel. 0481/78063, fax 0481/79341. ) VIDEMSKA POKRAJINA: D^llfD BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Filiala Čedad - Filiale di Cividale, Ulica/Via Carlo Alberto 17, 33043 Cedad/Cividale del Friuli DVrfllVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (UD), tel. 0432/730314, fax 0432/730352, telex 451008. PRIREDITVE CANKARJEV DOM DANES: ob 11. in 20. uri (Linhartova dvorana) Dogodek v mestu Gogi - Grumova drama tokrat v angleški izvedbi -gostuje gledališka skupina Beanbag Theatre Group pri Univerzi iz Essexa. Vstopnina je 400 SIT. Ob 21.00 uri (Kosovelova dvorana) premiera Freyer teater: Trnuljčica, lutkovni balet. Cena vstopnice 500 SIT. JUTRI: ob 20. uri (Linhartova dvorana) Dogodek v mestu Gogi, gostovanje gledališke skupine iz Velike Britanije. NAPOVEDUJEMO: 30. t. m., in 1. 12. (Gallusova dvorana): Kralj Lear, avtor projekta Radko Polic, režija in dramaturgija Dušan Jovanovič. Vstopnice so že v prodaji! Cena vstopnice 600, 500, 400 SIT, za dijake in študente z izkaznico CD bo na razpolago omejeno število vstopnic' po 200 SIT. Rezervacij ni, razen za skupine nad 20 oseb. Informacije vsak delovnik od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 14. ure in uro pred začetkom predstave: tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: ob 19.30 uri (abonma petek in izven) Gregor Strniša: Samorog. JUTRI: ob 19.00 uri (izven in konto) Henrik Ibsen: Peer Gynt. V glavnih vlogah nastopata Igor Samobor in Milena Zupančič, dobitnika letošnje Borštnikove nagrade za igro. V Mali Drami ob 20. uri Aldo Nicolai: Prva klasa (izven in konto). Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do pričetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA SNG JUTRI: ob 19. uri Puccini: Tosca. Nastopajo: Toič, Damjanov EnCev. Dirigent: Vladimir Kobler. V PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 19. uri J. Offenbach: Hoffmanove pripovedke. 25. (ob 19. uri) in 27. (ob 16.30 uri) t. m. J. Strauss ml.: Netopir; 26. t. m. Verdi: Nabucco, 28. t.m. Puccini: Tosca. Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, rezervacije po telefonu 331-950 samo med 9. in 11. uro. Vstopnice za december so že v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO JUTRI: ob 20.00 uri bo na Mali sceni gostovala avstrijska gledališka skupina. V prvem delu bosta Toni Maier in Johannes Pump izvedla nanizanko aforizmov Žarka Petana: Gledališče je politika... V drugem delu pa bosta intrepetira-la pesmi treh avstrijskih pesnikov, zbranih pod skupnim naslovom Lirika in trobenta. Predstavi bosta v nemščini. Vstopnice so že v prodaji, cena vstopnice za študente in upokojence 250 SIT, za ostale 500 SIT.Informacije in rezervacije na tel. 061/210-852. MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19. uri Peter Weiss: NoC gostov (za izven). Družinska grozljivka kot žanrski miks - v režiji Vita Tauferja. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu franc, revolucije 5 med 10. in 12.uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 153-312. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 21.00 uri predstava Gledališča Ane Monro: Tarzan v epizodi veliki mrhovinar. Cena vstopnice 400 SIT. Informacije na tel. 061/332-288. kd spanski borci DANES: ob 19.30 uri Ray Cooney: Zbeži od žene, gostovanje Prešernovega gledališča Kranj. Informacije na tel. 061/448-920. šentjakobsko gledališče DANES: ob 19.30 uri (izven) A. Dumas- A. Stojan: Trije mušketirji, režija A. Stojan. Cena vstopnice od 200 do 300 SIT. Informacije na tel. 061/312-860. TRST kulturni dom slovensko stalno gledališče DANES: ob 20.30 Aldo Nicolaj, Hamlet v pikantni omaki. V glavnih vlogah: A. Petje, L. Kozlovič, M. Blagovic, B- Bratuž in A. Svete. Režija 2. Petan. NAPOVEDUJEMO: A. P. Cehov, Češnjev vrt. Premiera 27. t. m., ob 20.30 ob 40-letnici umetniškega dela Mire Sardoč. Rezija Boris Kobal. gledališče rossetti Stalno gledališče FJK DANES: ob 20.30 : Bohumil Hrabal, Una solitudine trop-r? jUm°rosa - izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z tedališko zadrugo iz Sardinije in Mittelfestom iz Čedada glavni vlogi Paolo Bonacelli. Režija Giorgio Pressburger. abonmaju, odrezek št. 3, red prost. Za vstopnice in rezer-yacije se lahko zglasite pri osrednji blagajni v pasaži Protti m v gledališču Rossetti. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 25. t. m., ob 20.30 premier-s a predstava Jack lo sventratore, Vittoria Franceschija.. Iz-aja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena eatro Testoni in InterAction. Režija Nanni Garella. V glav-St 4^ Alessandro Haber. Predstava v abonmaju, odrezek Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. gledališče cristallo DANES: ob 20.30; Carpinteri in Faraguna, Putei e putele. V 8lavnih vlogah Ariella Reggio, Orazio Bobbio, Mimmo Lo ecctno m Gianfranco Saletta. Režija Francesco Macedo-uo. Zadnja predstava. ,. ^SPOVEDUJEMO: od 21. do 29. t. m. gostovanje gleda-skupine Compagnia della Rancia z musicalom »La ca-ge aux folles«. KB!ž dom a. sirk JUTRI: ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Teatr iz v°Pra s predstavo »A largo vivendis« Edite Frančeškin. er prireja KUD Magnet. iRžie OBČINSKO GLEDALIŠČE ob^SPOVEDUJEMO: v torek, 24. t. m. in sredo bal.;?0 gostovanje Stalnega gledališča FJK: Bol sbnro n kt itud.ine troppo rumorosa. Režija Gi< Noš ^ NastoPai° Paolo Bonacelli, Paolo Melo Č|DAD gledališče ristori 1. decembra, ob 20. n T: ulclmmatica Patrizio Cigliano. Maribor SNG MARIBOR oSentVmnn0 Puccinijeve opere Vstopnice 1000*S]T.PuCClnl; La Boh6mG (sobota tom Grubarjem ’ Stefk° Dr°lc’ Nik° Juvm>Kalan St{oogK^Gmm-Frey: Dogo, nikih na " uro Pred predstavo, ob nede Ciie vstopntnaTel. Inf°rmaCii' 6IUI SLG CELJE NES. ob 19.30 premiera Molierovega Namišljenega Petek; 20. novembra 1992 bolnika v režiji Katje Pegan. Igrajo: Janez Bermež, Ljerka Belak, Darja Reichman, Anica Kumer in drugi. Ne premiero bo ob 17.30 uri izpred hotela Kompas na Miklošičevi ulici v Ljubljani odpeljal gledališki avtobus. Informacije in rezervacije na tel. 063/25-332. JUTRI: ob 19.30 Moliere: Namišljeni boljnik (za sobota večerni in izven). KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ DANES: ob 19.30 uri (abonma rumeni, izven in konto) Sam Shepard: Pokopani otrok, gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Informacije in rezervacije na tel.: 064/222-681 GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. KRŠKO KULTURNI DOM DANES: ob 19.uri gostovanje Opere in baleta SNG Ljubljana - Strauss: Netopir. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 uri (dvorana Slovenske filharmonije) Zvoki šestih strun, Assad Brothers- kitarski duo. Program: Scarlatti, Albeniz, Rodrigo, Piazzola, Villa Lobos, Ger-shwin. Cena vstopnice 300 SIT. Ob 21.30 uri (Klub CD) Ciganske pesmi in ruske romance. Izvajata Vitalij Osmacko in Saša Olenjuk. Cena vstopnice 400 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 22. t. m., ob 19.30 Komorni koncert: Stanko Arnold, trobenta, in Ljerka Ocič-Turkulin, orgle. Gallusova dvorana. Cena vstopnic 200 SIT. 23.t. m. ob 19.30 - mednarodni mojstrski ciklus za srebrni abonma: Aleksander Rudin, violončelo, Vladimir Ska-navi, klavir. Dvorana Slovenske filharmonije. Vstopnice ILIRSKA BISTRICA MLADINSKI KLUB JUTRI: ob 21. uri nastop skupine Borghesia. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v petek, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert pianista Stanislava Bunina. Na programu Bach, Schumann in Chopin. KOVOR ŽUPNIJSKA CERKEV DANES: ob 19. uri nastop Komornega zbora Peko. AŽLA ŽUPNIJSKA CERKEV V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 21. t. m., ob 20. uri Pesem upanja z zborom Rož iz Šentjakoba (Koroška). CELOVEC DOBRLA VAS - FARNA CERKEV DANES: ob 19.30 koncert MePZ Jakob Petelin Gallus iz Celovca. VOGRČE Gostilna pri Florjanu JUTRI: ob 19.30, Koncert ob 60. obletnici Moškega pevskega zbora Foltej Hartman. Nastopajo: MePZ Podjuna, MoPZ Kralj Matjaž, MoPZ Vres, MoPZ Foltej Hartman. BILČOVS ' Ljudska Sola JUTRI: ob 20. uri Pevski koncert. Nastopajo Moški oktet Vasovalci, Mešani oktet F. Prešeren iz Žirovnice, MePZ Bogdan Dere iz Ljubljane, MePZ Bilka, MoPZ Vaščani pojo iz Zgornje vasi. Cisti dobiček koncerta je namenjen slovenski Karitas v Ljubljani. LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 20.30 Ne daj se.... Rade Serbedžija s skrivnostnim gostom. Štihova dvorana, 700 SIT. JUTRI: ob 20. uri Folklorna skupina Emona, večer slo- V idrijski mestni galeriji je razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije 350 in 270 SIT. 25. t. m. (Gallusova dvorana) nastop skupine Odeon pope trio. Zasedba: Odean Pope - tenorsaksofon, Tyrone Brown - bas, Thomas Webb - bobni. Gallusova dvorana. Cena vstopnice 700 in 500 SIT. 26. in 27. t. m. (Gallusova dvorana) koncert oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije z ruskima gostoma dirigentom Nikolajem Aleksejevem in solistom Aleksandrom Rudinom. Vstopnice so že v prodaji. Informacije na tel.: 061/158- 121. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 23. t. m. solistični recital ruskega violončelista Aleksandra Rudina, zmagovalca velikega tekmovanja Čajkovskega v Moskvi. MALA DRAMA DANES: ob 20.00 uri (izven, konto) VeCer šansonov Jac-quesa Brela v izvedbi Katje Levstik. TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Do 13. decembra bodo na sporedu koncerti posvečeni 300-letnici Tartinijevega in 200-letnici Rossinijevega rojstva. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 22. t. m., ob 11. uri recital pianista Edoarda Torbianellija. Na sporedu Rossini in Bellini. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v Muzeju Revoltella eno uro pred pričetkom koncerta. CERKEV SV. FRANČIŠKA DANES: ob 21. uri tretji koncert nabožne glasbe. Pod taktirko Carla Mellesa bosta nastopila orkester in zbor orkester gledališča Verdi. Na programu Bach in Cherubinijev Requiem. Vabila za koncert lahko dvignete pri blagajni gledališča Verdi na Trgu Unita in v župniji v Ul. Giulia 70. GLEDALIŠČE MIELA JUTRI: 21. t. m., ob 20.30, Zborovski poklon Kogoju. Pod vodstvom Stojana Kureta bo nastopil zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Koncert spada v abonma 1992/93 Glasbene matice. V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 25. t. m., ob 20.45: koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 tretji koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Miinchner Kammerorchester. NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra: koncert kantav-torja Mimma Locasciullija; 25. januarja 1993 koncert Fran-cesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 uri Predstavitev orgel Yamaha electo-ne EL-90 s koncertom japonske umetnice gospe Saori Iwau-chi. VELENJE DVORANA GLASBENE SOLE VELENJE V PRIHODNJIH DNEH: 23. t.m. ob 19.30 koncert v počastitev 300-letnice rojstva G. Tartinija in 100-letnice rojstva M. Kogoja. Izvajalca: Tomaž Lorenz, violina, in Alenka SCek, klavir. Vstopnice 300 SIT. venskih plesov, pesmi in šeg - ob 25-letnici umetniškega delovanja; Gallusova dvorana, vstopnice 300 in 200 SIT. MJ STEP IN KAZINA V PRIHODNJIH DNEH: od 21. do 23. t. m. plesni spektakel VroCica v Kulturnem domu Spanski borci. KINO MOJCA DANES: ob 19. in 20.30 uri multimedijski spektakel Lidija Asta - zvodnica in svetnica (teksti iz knjige Lidija Asta: Skozi trnje do zvezd ali avtobiografija neke triintridesetlet-nice). VODNIKOVA DOMAČIJA DANES: ob 19.00 uri večer poezije Darje MozetiC-Kra-vanja. VeCer bosta popestrila glasbenika: Uroš Rakovec s kitaro in Domen Rakovec s sinthysizerjem. MARIBOR POSLOPJE STAVBE NEKDANJE KLASIČNE GIMNAZIJE V MLADINSKI ULICI DANES: ob 100-letnici stavbe na Mladinski ulici se bodo sestali nekdanji dijaki in preživeli profesorji. Ob 10. uri bo otvoritev razstave v avli stavbe v Mladinski ulici, ob 11. uri bo svečana akademija v Unionski dvorani (v kulturnem sporedu bodo sodelovali znani literati ter gledališki in glasbeni umetniki, nekdanji dijaki mariborske klasične gimnazije. Ob 13. uri bo družabno srečanje z literarnim večerom v hotelu Slavija. IZOLA KULTURNI DOM DANES: ob 20. uri plesni spektakel VroCica. Gostuje M/J Step + Kazina iz Ljubljane. GORIŠKA BRDA GRAD DOBROVA DANES: ob 20.00 uri (Gradnikovi večeri 1992) literarni večer pesnikov, elanov Literarnega kluba iz Nove Gorice: Poklon Gradniku. JUTRLob 20.00 uri gledališki večer z Gradnikovo poezijo in elani Primorskega dramskega gledališča: Zlate lestvice. GORICA GOSTILNA HMELJAK (SOVODNJE OB SOČI) V NASLEDNJIH DNEH: v petek, 27. t.m., ob 20.30 drugi round ”3x3 =9, vsakdo mora svojo pet...”. Nastopa furlanski kabaretist Sdrindule. Prireditelj Kulturni dom-Gorica. Vstop samo z vabili, ki jih dobite v uradu Kulturnega doma v Gorici in pri Kulturni zadrugi Maja (Ul. Brass 20, tel. 0481/33288). SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: gostovanje gledališča Loža z delom A.P. Čehova: SNubaC (za modri abomna) ŠKOFJA LOKA HOTEL TRAN STURIST DANES: ob 14.30 Vserimje - izbor iz sodobne slovenske poezije; v besedi in zvoku interpretirata Milena Režun in Lado Jakša. Vstopnine ni. RADOVUICA KNJIŽNICA ANTONA TOMAŽA LINHARTA V PRIHODNJIH DNEH: 24. t. m. ob 19.30 uri Staranje-bo-lezen, predsodek ali dejstvo, predavanje dr. Marijane Grum. LJUBLJANA NARODNA GALERIJA Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije. Galerija je od torka do sobote odprta od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCence v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MODERNA GALERIJA Do 22. t. m. je na ogled retrospektivna razstava fotografij Henri Cartier-Bressona, ki jo je realiziral Centre national de la photographie iz Pariza.. Do 3. januarja je odprta razstava historičnega slikarja in krajinarja Gojmira Antona Kosa. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake upokojence in vojake pa 50 SIT. Informacije: tel. 061/214-106. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitja Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. MESTNA GALERIJA Do 21.11. je odprta razstava del Denisa Bovvna, znanega angleškega slikarja in grafika. Denis Bown sodi med pionirje abstraktne umetnosti v Veliki Britaniji. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 18.ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. Informacije: tel. 061/212-896. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Sbdl. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. KD SPANSKI BORCI Do 3.12 bo odprta fotografska razstava Kunst Freunde iz Avstrije. Informacije na tel. 061/448-920. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava slik Leona Koporca. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. GELERIJA SKUC Se danes je odprta razstava fotografij Janka Dermastja. GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. V prihodnjih dneh: Od 8. do 24. 12. gostovanje Galerije LM, slike, mala plastika, posebnost galerije zakoncev Nevenke in Smaila Festica iz Maribora. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ Do 30. novembra je odprta razstava posvečena stoletnici Deželenga gledališča v Ljubljani (današnja operna hiša): Stoletnica deželnega gledališča. Odprto v torek, sredo in Četrtek od 10. do 12. ure, v sredo tudi od 16. do 18. ure. Vstopnine ni. ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE Do 31. decembra je na ogled razstava Trajnost papirja. Predstavitev papirja kot nosilca kulturne dediščine. Arhiv je odprt od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/151-222. TRST TK GALERIJA Do 25. t. m. razstavlja De-ziderij Švara. Razstavo si lahko ogledate od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. ure. GALERIJA MALCAN-TON Do 22. t. m. je na ogled razstava Flavia Riža. Razstava je odprta od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Do 24. t. m. razstavlja slikar Giuliano Babuder. GALERIJA NADIA BASSANESE Trg Giotti 8 Danes, 20. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave z naslovom Erevvhon. Razstavljali bodo Odinea Pamici, Barbara Strathdee in Giorgio Valvas-sori. Razstava bo na ogled do 31. decembra, ob delavnikih od 17. do 20. ure. GLEDALIŠČE MIELA Danes, 20. t. m., ob 20. uri otvoritev razstave Erevvhon. Razstavljali bodo Odinea Pamici, Barbara Strathdee in Giorgio Valvasori. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 28. t. m. je na ogled razstava sodobne umetnosti. Razstavljajo Franco Vecchiet, Carlo Casetti, Roberto Tigelli, Gianni Mantovani in Franco Rosselli. Razstava je na ogled od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Do 23. 12. je odprta razstava Maribor skozi Cas - na razglednicah in predmetih. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT. Informacije na tel.: 062/211-671. FOTOG ALERIJA STOLP Do 28.11. bo na ogled razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in četrtek od 18. do 20.ure , v sredo in petek od 17. do 19.ure, ter v soboto od 10. do 12.ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13. 12. bo na ogled Mala retrospektivna razstava likovnih del Vladimirja Makuca. RAZSTAVNI PROSTOR MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE Do 22. t. m. je na ogled razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem. SLOVENSKE KONJICE ŠTATENBERG DANES: ob 19. uri vabijo elani likovne sekcije DPD Slovenske konjiče na otvoritev razstave svojih del. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Na ogled je retrospektivna razstava fotografij Vlastje Simončiča. GALERIJA MESTNA HIŠA Na ogled je razstava slik Klementine Golija. IZOLA GALERIJA INSULA JUTRI: ob 18.30 uri bo otvoritev razstave grafik in slik Erika Lovka. Razstava bo na ogled do 15.12. GALERIJA ALGA Do 25. t. m. je odprta razstava fotografij Vlada Beme-tiCa. KOPER GALERIJA LOŽA Na ogled je razstava del slikarja Jorga Immerdorfa. POKRAJINSKI MUZEJ Razstavlja zadarski arheološki muzej: Rimsko steklo Argerumtuma. RAZSTAVNI PROSTOR A-BANKE Razstava Zaščitna arheološka izkopavanja pri Velikih vratih. PIRAN MESTNA GALERIJA Na ogled so dela iz ribniške likovne zbirke (platna, skulpture, fotografije). GALERIJA SV. DO-NAT Na ogled so gvaši angleškega slikarja Denissa Brawna. GALERIJA MEDUZA H V galeriji si lahko ogledate razstavo designa Tea and Coffee. IDRIJA MESTNA GALERIJA Na ogled je skupinska razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije, ki delujejo na področjih slikarstva, grafike, kiparstva, tapiserije in designa. V Idriji razstavljajo Gianni Balusa, Giovanni Carlig, Bru-netta Di Lenardo, Loretta Dorbolo, Hijacint Jussa, Tere-sa Lendaro, Sandro in Paolo Manzini, Gianni Osgnag, Alessio, Alvaro in Paolo Pe-tricig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig in Rosina Zufferli. ILIRSKA BISTRI-CA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. GORICA GALERIJA KATOLIŠKE KNJIGARNE Na ogled je razstava slikarja in kiparja Re Mo-reuja. NOVA GORICA SOLKAN (VILA BAR-TOLOMEI) V soboto, 21. t.m., ob 17. uri odprtje etnološke razstave "Skedenjska krušarca”, ki jo prirejata Goriški muzej Nova Gorica in Skedenjski muzej Skedenj-Trst. Slavnostni govornik bo minister za Slovence po svetu dr. Janko Prunk. Pokrovitelj razstve Pecivo -Nova Gorica. MURSKA SOBO-TA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. 12. je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA SLAMA Na ogled je razstava del Zorana Mušica. HIŠA UMETNIKOV -Mala galerija Odprta je razstava Erharda Stiiberja. GALERIJA BV Feldkirchner Strasse 31 Na ogled je razstava Uršule Opriessnig. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 28. t. m. bo na ogled razstava Claudia Colaoneja vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. PASSARIANO VILLA MANIN Do 30. t. m. si lahko ogledate razstavo Ori e tesori d’Europa. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvvi-ga VVallnerja. NARODNI MUZEJ LJUBLJANA NARODNI MUZEJ PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska ulica 1, Ljubljana Vabimo vas na obisk razstav: ENTOMOLOGIA SLOVENICA, podaljšano do 6. XII. 1992 GRAJSKA ZAPUŠČINA (Steklo in keramika primorskih gradov 11. XI.-13. XII. 1992 STALNA ARHEOLOŠKA IN PRIRODOSLOVNA ZBIRKA Urnik, tor - sob. 10-18, nedelja 10-13, ponedeljek zaprto VREME 22 Petek, 20. novembra 1992 EVROPA / HLADNO, PADAVINE V VZHODNI IN SEVERNI EVROPI VČERAJ □- Jpod-20 C°|____I-20/-10C -10/0 C° 0/10 C“ I I I I ji0/20 C*|____[20/30 C° I______|nad 30 C° Jasno poloblačno oblačno nevihta * sneg megla DANES topla fronta hladna fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Ponoči je oslabljena fronta prešla naše kraje. Za njo se nad Alpami in severnim Balkanom krepi območje visokega zračnega priti- VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE TEMPERATURE ska. V kraje južno od Alp priteka hladnejši zrak. Predvidoma v soboto nas bo dosegla nova topla fronta, ki je še nad Atlantikom in se bliža Evropi. PO SVETU HELSINKI... OSLO....... STOCKHOLM. K0BENHAVN MOSKVA..... BERLIN..... VARŠAVA.... LONDON..... AMSTERDAM. BRUSELJ.... BONN....... FRANKFURT.... PARIZ...... DUNAJ..... MUNCHEN ... ZURICH.... ŽENEVA.... RIM....... MILAN..... BEOGRAD.... NICA...... BARCELONA CARIGRAD .. MADRID.... LIZBONA.. ATENE.... LARNAKA... TUNIS.... ALŽIR.... MALTA.... JERUZALEM KAIRO.... BUKAREŠTA .. -1/-3 .. 0/-2 .. 1/2 .. 3/7 .. 1/0 .. 3/10 .. 1/6 .. 6/8 .. 6/8 .. 5/6 .. 4/5 .. 3/7 .. 7/8 .. -3/7 .. 0/5 .. 1/5 .. 2/5 .. 3/11 .. 1/13 .. 3/17 .. 6/15 ..10/17 „12/17 .. 4/16 „13/17 „14/19 „ 18/24 ... 10/18 „11/18 ...13/26 ...17/23 ...19/27 ... 7/13 središče ciklona središče anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 7.10 in zašlo ob 16.25.Dan bo dolg 9 ur 15 minut. Luna bo vzšla ob 02. uri 27 minut in zašla ob 13. uri 53 minut. ALPE-JADRAN / PREHOD OSLABLJENE FRONTE TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. 0/3 TRST......... -/10 CELOVEC.... -3/2 BRNIK......... -2/1 MARIBOR.... -3/7 CELJE...... -3/7 NOVO MESTO -1/1 NOVA GORICA -1/11 MUR. SOBOTA -3/7 PORTOROŽ... 0/11 POSTOJNA... -3/7 IL. BISTRICA. -3/8 KOČEVJE.... -2/0 CRNOMEU.... -3/5 SL. GRADEC... -2/3 BOVEC...... -2/6 RATEČE..... -6/4 VOGEL...... -/3 KREDARICA.... -4/-1 VIDEM...... -/11 GRADEC..... -4/3 ZAGREB..... 0/4 REKA......... 5/13 O SALZBURG DANES 1 GORNJI SENIK O »„’>— ČEDAD VIDEM O O o PORDENONE o KTfc,: MURSKA SOBOTA O MARIBOR ''Ij o CELJE ^ S| \ O LJUBLJANA gg VARAŽDIN O x N. GORICA ££>.. . postojna | O NOVO MESTO O Q O REKA ^ o ZAGREB O KARLOVAC OBLAČNOST i DEŽ/SNEG mm na dan JUTRI o SALZBURG GORNJI SENIK O 4 * pod 10% pod 5 ! 44 **| (P lin o CELOVEC o GRAZ M o MARIBOR smssm o MURSKA SOBOTA 10-30% 5-10 *** *** O VARAŽDIN O (S"' 30-50% 10-30 ******** 30-60 GORICA 50-80% nad 80% *** *** *** *** nad 60 VETER I NEVIHTE V SLOVENIJI: Zjutraj bo zmerno do pretežno oblačno. Na Primorskem bo prehodno zapihala buija. Najvišje dnevne temperature se bodo gibale med 5 in 10 °C, na Primorskem do 12 °C. SOSEDNJE POKRAJINE: Pretežno jasno, le ponekod na Madžarskem se bo v dopoldanskem času še zadrževala oblačnost, Ponekod v nižinah se bo pojavila megla. BELJAK gr/S O TRBIŽ O o KRANJSKA GORA V/V . O CELJE ČEDAD ^-x O KRANJ C^J O CELJE O ^ O LJUBLJANA ( O PORDENONE —p. N. GORICA OJ O POSTOJNA Z - O KARLOVAC ... O REKA D UMAG < \ o V SLOVENIJI: Sprva še precej jasno, z OBETI: V nedeljo bo prevladovalo meglo po nižinah ali nizko oblačnostjo, oblačno, a suho vreme. Postopoma bo Cez dan se bo od zahoda postopno spet topleje, pooblačilo. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m® zraka: Ljubljana 26 Martoor 56 Celje 56 Trbovlje 47 Hrastnik 35 Zagorje 31 Šoštanj — Kritična 24 urna koncentracija SC2 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 192, Drava HE Dravograd: 290, Sava Radovljica: 126, Sava HE Mavčiče: 158, Sava Radeče: 660, Sora Šk.Loka: 52,7, Ljubljanica Moste: 200, Savinja Laško: 148, Krka Podbočje: 176, Kolpa Radenci: 180, Soča HE Doblar: 230. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce ff * M & Uk MW> OVEN 21-3/20-4 : Mešani občutki v vas nakazujejo, da ste morda pripravljeni za trajnejšo zvezo. Zato ste tudi tako navdušeni pri načrtovanju bližnjih počitnic. BIK 21-4/20-5 : Ce ste danes zgodaj vstali, se vam bo mogoCe posrečilo ostati vsaj en korak pred najverjetneje precej neprijetnim dnevom. Dokončajte začeto in niC ne. eksperimentirajte. DVOJČKA 21-5/21-6 : Opazili boste manjši upad pri denarnih zadevah, po drugi strani pa čudovit napredek v ljubezni in na siceršnji družabni sceni. Zato ste tudi tako ustvarjalni. RAK 22-6/22-7 : Domače zadeve prevladujejo, toda precej se boste morali potruditi, Ce boste želeli, da bo po vaše. Dan se vam bo zdel popolnoma navaden, toda videz vara. LEV 23-7/23-8 : Z optimizmom boste lahko pregnali sitnosti, ki vam sedijo za vratom. Pri vsem tem pa si zapomnite, da je partner (ljubezenski ali poslovni) na vaši strani. DEVICA 24-8/22-9 : Osebne denarne zadeve so še v mejah vašega zadovoljstva, v domačem okolju pa nekaj ni Cisto v redu. Izbijte si iz glave vsakršno misel na špekulacije. TEHTNICA 23-9/22-10 : Pojdite na izlet, kamorkoli stran. Tako zelo si želite uiti rutini, da vam to piše na Čelu. Vsakršna sprememba pa zahteva temeljit premislek. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Razsipniški boste in ne bo vam težko poseči globjko v žep, partnerju pa bodo oči kar zažarele od prijetnega presenečenja. Spet ste si pridobili nekaj točk. STRELEC 23-11/21-12 : 2e takoj zjutraj ste se odločili, da boste zaceli znova in da si tokrat ne boste dovolili nobene zanesenosti, saj je to lahko preveč boleče. KOZOROG 22-12/20-1 : Zakaj se preteklost vztrajno vriva v vaše misli? Nesentimentalno ste zanemarili določene stvari, zdaj pa aplacujete. Ni trenutek, da bi potegnili Črto Cez vse. VODNAR 21-1 /19-2 : Čeprav boste zaceli dan precej optimistično, bo poln neprijetnih presenečenj. Zmeren odnos bo tokrat boljša izbira od radikalnega. RIBI 20-2/20-3 : Analizirali in razmišljali boste o svoji življenjski situaciji. Navdihnil vas bo pogovor z mlajšo osebo ali z nekom iz vaše bližnje okolice. CESTE / NORMALNO PREVOZNE Ceste so ponekod po Sloveniji še mokre in spolzke, sicer pa promet poteka tekoče in brez večjih zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Zaradi poplavljenosti oziro- ma zemeljskih plazov sta še vedno zaprti cesti Planina - Unec in Podrošt -Petrovo brdo. Voznike opozarjamo na napoved meteorologov, da se bo v nekaterih kotlinah pojavila megla. L J M ZASTOJI X ZAPRTA CESTA ■ . - ! lil A POPRAVILA NA CESTIŠČU lil * POLEDICA — SAMO Z X ZIMSKO OPREMO 999 ŠPORTNA PRIREDITEV —— GOSTA ■ ■■ MEGLA 1 BENCINSKE ČRPALKE 24 UR 1 beli in ka ® ekološka barva ambient za les V VEDNOST Kmetijske rastline in trifazni sistem Rastline se razvijajo, rastejo in se razmnožujejo v tako imenovanem trifaznem sistemu tla -voda - atmosfera: - tla, kjer rastlinsko seme vzkali, razvije koreninski sistem in se z njim vanje vsidra; - voda in v njej raztopljene hranilne snovi, ki pridejo v tla s padavinami, ali pa jih rastline s koreninskimi laski črpajo iz podtalnice; - atmosfera ali, preprosto povedano, zrak, v kateri rastline razvijejo svoje nadzemne dele (liste, steblo, cvetje). Iz zraka, ki je sestavljen iz plinov, rastline predvsem z listi črpajo ogljikov dioksid (C02) in oddajajo kisik, seveda pa mora za to biti predvsem zadosti svetlobe, pa tudi zrak mora imeti primerno temperaturo. Pri procesu izmenjave ogljikovega dioksida in kisika nastaja organska snov, ki je hrana za rast samih rastlih. Ta pojav imenujemo fotosinteza. Vplive vremenskih dejavnikov na rast in raz- voj kmetijskih rastlin v omenjenem trifaznem sistemu pa obravnava kmetijsko vremenoslov-je ali agrometeorologija. Z analizami in ocenjevanjem parametrov skuša pomagati in svetovati kmetijskim pridelovalcem pri njihovih agrotehničnih in hidrotehniCnih opravilih (obdelava tal, setev, namakanje, spravilo pridelkov...). Osnova ali baza za vsa ta priporočila in svetovanja pa so vremenske napovedi za prihodnje sedemdnevno obdobje, ki jih pripravljajo sodelavci prognostičnega oddelka na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije v Ljubljani. Agrometeorologija vključuje tudi fenolo-gijo, ki preučuje časovni potek pojavljanja nekaterih značilnih faz v biološkem razvoju (fe-nofaz) in rasti določene rastlinske vrste ter tako prispeva k poznavanju njenega življenja. mag. Iztok Matajc . RADIO TV Petek, 20. novembra 1992 ODDAJE V SLOVENŠČINI fr" SLOVENIJA 1 S RAM RETE 4 ® TMC Koper Moja družina in ostale živali, 8. del angleške nadaljevanke Stol pod potico, 2. del lutkovne igrica Podnebje in človek, 2. del angleške serije Poročila Umetniški večer, ponovitev Fantom iz opere, ameriški film Gospodarska oddaja: Evropa 2000. ponovitev TV dnevnik I Tok tok Risanka TV dnevnik II Forum Uspeh, 1. del nemške nadaljevanke Oci kritike TV dnevnik 3,VPS 2215 SOVA: Bagdad Cafe, 6/22 del ameriške humoristične nanizanke - VPS 2245 Majhna žrtev, 1. del ameriške nadaljevanke, VPS 2310 Gusarjeva zaročenka, francoski barvni film,1969, VPS 0005 I Video strani (r SLOVENIJA 2 Video strani Sova, ponovitev: Dragi John, 31. del ameriške humoristične nanizanke Majhna žrtev, ponovitevl/4 dela ameriške nadaljevanke, 1990 Slovenska kronika Regionalni program - Maribor Jazz in blues TV dnevnik: RAJ 3 16 crk, TV igrica Gozdarska hiša Falkenau, 39. del nemške nadaljevanke Intervju Studio City KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti 63 Drugačen svet, ponovitev 29. dela ameriške nadalje-■ vanke s Risanka Dnevno informativni program Vox populi Gez morski zaliv, ameriški barvni film | Drugačen svet, 35. del ameriške nadaljevanke J Čudoviti cirkus pod morjem, 3. del dokumentarne serije čl Poročila v angleščini: Deutsche welle | Astrološka napoved MCM m KOPER m Primorska kronika I Primorski forum Aktualno: Unomatti- Aktualno: Telesveglia, i Tečaj angleščine Rayanovi, ameriška na, vmes dnevnik in vmes od 7.00 dalje Nad.: Doppio imbro- nadaljevanka gospodarstvo vsakih 30 min. vesti glio, 9.30 Potere Zdravniki s krili, av- Nad,: A viso coperto, Nan.; Mister Ed ■ Rubrika: Zenska TV stralska nadaljevanka vmes (11.00) vesti Nad.: Marcellina, Nan.: Doris Day Show Juke box, ponovitev Vremenska napoved 10.35 Ines, Celeste - Qualcuno scia Novice Variete: servizio a do- Variete: A časa nostra Variete: Kosilo z Wil- Čarobna svetilka: micilio, vmes Kratke vesti mo Robin Hood iz vesolja, (12.30)dnevni.k 1 Nad.: Sentieri TMC News - Šport ameriška risana serija Dnevnik in Tri minute TG 4vesti Film: Cime tempesto- Dolgo iskanje, an- Variete: prave e pravi- Variete: Buon pome-: se (dram., ZDA 1939, gleška dokumentarna ni a Scommettiamo riggio r, W. Wyler, i. Merle serija che..? Nad.: Sentieri, Maria Oberon, Laurence Oli- H Projekt NLP, ameriška Italijanska kronika Rubrika o lepoti vier, D. Niven) nanizanka Film: Viva Maria (pu- Nad.: Amanda, Cele- Risanke: Snack H TV dnevnik st, Fr.-It. 1965) ste, Febbre d’ amore Variete; Amici mostri Rayanovi, ameriška Mladinski variete: Big: TG 4vesti Rubrika: Ženska TV, nadaljevanka V Parlamentu in vesti Aktualno: C’ eravamo nato vreme imai Zdravniki s krili, av- Aktualno: Italija, na- tanto amati Vesti: TMCNevvs stralska nadaljevanka vodila za uporabo Kviz: La cena e servita Pravljica Koncert simfoničnega Variete: Ci siamo? TG 4 vesti Nan.: Maguy - Tale orkestra Slovenske Vreme in dnevnik Nad.: Gloria, 20.30 madre tale figlio, filharmonije: F. Men- Film: 11 cervello da un Manuela 20.35 Matlock delssohn - Simfonija miliardo di dollari Kviz: Io, tu e mamma Aktualno: Tre donne št.3 v a-molu, op.56 Nočni dnevnik TG 4 nočne vesti interno al cor Mali koncert: David Oddaja ob tednu droge Nan.: Kojak, 0.10 Sce- Variete: T’ amo TV Johnston - Dno za alt Dnevnik in vreme riffo a New York (i. (vodi Fabio Fazio) saksofon in klavir Danes v Parlamentu Dennis Weaver) Nočne vesti in vreme Karl Haidmayer: Roma- Rubrika opolnoči Film; Roma bene nesca 10 (dram., It. 1971) TV dnevnik Aktualno: CNN News Globus Čl CANALE 5 RAI 2 Metropolitan Police Otroški variete Aktualni): Ristorante Italia Film: Mani in alto: Nan.; Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politično tribuna Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Oddaja ob tednu droge Športne vesti Nan.: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: I fatti vostri Nočni dnevnik Nan.: Reporter Boks: Duran-Serio SP v gimnastiki RAI 3 Danes v kioskih Drobci Kratke vesti iz Milana Dokumentarna oddaja Deželne vesti Popoldanski dnevnik Drobci jazza Šola se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Una cartolina Dan na Preturi Variete: Avanzi . Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia M Na prvi strani Q Variete: Maurizio Co-B stanzo Show (pon.) BIkI] Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15.45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giušto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La grande sfi-da (vodi G. Scotti) Glasba: Morandi Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: La beli a e la be-stia - II miracolo delPamore Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso šport, 16.50 Twin Cli-ps, 17.25 Mitico Film, vmes šport Variete: Karaoke Nan.: II ragazzo dal kimono d’oro - La sfida degli skinheads Aktualno: L' istmttoria (vodi G. Ferrara) Odprti studio, Pregled tiska in Studio šport HJH ITALIA 7 Risanke Nad.: Čara čara USA Today News Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Risanke Filmske novosti Sette in allegria Nan.: I CampbelVs, 19.30 Diamonds Film: 48 ore per non morire (dram., Meh., 1966, i. Glenn Ford) Variete: Colpo grosso story Film: La časa con la scala nel bulo (krim., 1983, r. L. Bava) Variete: Colpo grosso Kino in News Line (□MF Avstrija 1 ® TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nan.: Mago Merimo Nad.; Destini Večerne vesti O deželi Rubrika: Občina Rubrike: Diagnosi, Led in sneg, Motorji no-stop Nočne vesti S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Textvision Ponovitve Sinha Moča, 49. del tv novele Lorentz in sinovi,2.del Mojstri jutrišnjega dne Jaz in ti, otro. program Nekoč je bila Amerika, risana serija Video uspešnice in kviz Mini čas v sliki Wurlitzer Čas v sliki Sedem brez, nadaljevanka Znanost Šport StarifZalosten konec), serija Ples čarovic, ameriška grozljivka, 1988 Cas v sliki Dvoboj na soncu, ameriški vestem, 1946 Poročila, Tisoč mojstrovin DMIF Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Leksikon umetnikov Nemirna noč, nemški film, 1985 Otoki na koncu sveta Harry in Hendersono-vi: Pomoč zaHarryja Milijonsko kolo Lokalni program Kultura Look, oddaja o modi Šiling, gosp. magazin Mojstrovine: Kobalek, portret Otta Kobaleka Filmski forum: Slovo od starih slik, novi iranski film Poroka izbrancev, iranski film, 1989 Poročila/ Tisoč mojstrovin OtD Hrvaška 1 Poročila TV koledar Na robu noči, 5. del ameriške nanizanke Poročila TV šola Poročila in Ko se svet vrti, 5.del ameriške nadaljevanke Mikser M Druga stran paradiža, ponovitev 4. dela nadaljevanke The Big Bine Poročila Alles gute, 10. del tečaja nemškega jezika Malavizija Beverly Hilis 90210, 7/23 del ameriške mladinske nadalje- vanke Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 254. del ameriške nadaljevanke Film, Video, Film Policijska zgodba, francosdko italijanski barvni film, 1975 Dnevnik II Slika na sliko Poročila v nemščini Poročila Sanje brez meja QlO Hrvaška 2 Tenis, zaključek ATP masters turnirja, posnetek enis, zaključek, prenos Dnevnik Hiša napr odaj, 13. del ameriške humoristične nanizanke Glasba skozi čas, 6. del izobraževalne oddaje Maigret, 1. del ameriške nadaljevanke Alo, alo, 7. del angl. hum. nanizanke Šaljivi hišni video .Krvno sorodstvo, avstralski barvni tv film Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Madžarska Gez dan Na konju smo, serija Hannay, serija Igra Letni kolobarji Pomoč v duševni stiski Pregled dogodkov dneva Kupil bom to žensko, mehiška serija Svet denarja Gez dan Literarna igra Večerna pravljica Dnevnik, telešport Miami Vice, serija Kepeš shovv Aktualno Emerson, Laker and Palmer TV dnevnik TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 00.15 Gusarjeva zaročenka Francoski barvni film po scenariju in v režiji Nelly Kaplan v nocojšnji Sovi Film Gusarjeva za-1 ločenka je avtorski francoske reži-z/nl NellY Kaplan. deklet3 P.riPovecfuje o ’ kletu- ki jo vaščani hude ’ kv 1° VaSCani se odlncf jai°' .^ato Pa rocenka je predvsem tutka in c P°Statl ProsD- provokativna komedija o -o TU1.1;. - z,- ne nabere dovolj denarja. Za konec pa svojim »prijateljem« priredi še škandal. Film režiserke Nelly Kaplan Gusarjeva zaročenka je predvsem naiHV°norCuie' Je i aidlpva, polna iskrivo- nost1]nena telesna privlac-rnu mne da miru nobene-to m°skemu- Ravno za- denarS t^adiVSeVeC m"?1- kl ga vaški n “J'J>otabi)° za slast- "breki?'™1,8' i° =">1)0. hnn„iU)e)9’ končno pa jo plankanosti in hinavščini prebivalcev, ki jih mladenka s svojo radoživostjo in iznajdljivostjo zlahka vleCe za nos. Prav skozi njen lik je Nelly Kaplan ošvrknila številne antijunake in njihov duhovno beden svet. Za glavno vlogo je kocein Ci’ .onCno. Pa 1° svet. Za glavno vlogo je rie, takr, • ° jzgnati. Ma- izbrala izvrstno igralko pa se v« dekletu ime, Bernardette Lafont, ki je naascnio fKemV P°sebei kot izzivalno podeželsko lada nnloi kako °hv’ dekle začela kariero v Položaj, vse dokler filmih novovalovcev, zlasti v filmih Clauda Chabrola. Gledalcem pa je zagotovo ostala v spominu tudi s svojo privlačno pojavo, ki jo uspešno spaja s smislom za humor. Film Gusarjeva zaročenka, prikazan na beneškem festivalu, pa je dokončno potrdil njen sloves. V filmu so poleg Bernardette Lafont zaigrali še Georges Geret, Michel Constantin, Julien Guio-mar in Claire Maurier. Glasbo za Gusarjevo zaročenko je prispeval Georges Moustaki, direktor fotografije je bil Jean Badal, pri snovanju scenarija pa je z režiserko sodeloval tudi Claude Makovski. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16,00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio Ga-ga; 10.30 Pregled domačega tiska; 11,05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13,45 Iz tujega tiska; 15,00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00-ih; 18.30 Ekološki kotiček; 19.00 Radijski dnevnik; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20,30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program- Glasba Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 9.10 Kulturne prireditve; \10.40 Primorski val; 11.00 Coun- try glasba; 11.50 Vreme; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes ob 13-ih; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet Melodij; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo glasbo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Vokalne skupine; 14.05 Mladinski program; 15.00 Šanson; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solisti; 18.05 Odlomki iz opere; 19.35 Intermezzo; 20.00 Koncert : Solisti veneti; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Zaključek sporedov. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6,30 Jutranjik; 7.00 Jutranja Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val; 8,45 Informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 18.45 New Age iz butika Gallus; 19.00 Dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.50 Astrološki kotiček; 8.20 Black notes; 8,25 Pesem tedna; 8,45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9,20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.45 Diskoidni zvoki; 16.00 Ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.35 Boutigue Gallus vam predlaga; 16.50 Rock slovar; 17.20 Sin-gle tedna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18,45 Folk studio; 20.00 Nočni program Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Razglednice iz Španije; 8.35 Slovenska lahka glasba; ; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Most na Drini; 11.45 Kantavtorji; 12.00 Halo, dober dan! Tu 362875; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Orkestralna glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestralna glasba; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Koroška od 18.10 do 19.00 Obzornik, Einspielerjeva nagrada, Poročila. ■ TB — SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6,20 Super Shop;* 6.30 Poslovne novice; 7.00 Finan-. cial; 7.30 News VVatch; 8,00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11,00 Divja Amerika; 11.30 Poslovni dnevnik; 12,00 Business Insiders; 12,40 Denar; 13.00 Poslovne novice z Japonske; 13.30 Novice; 14.00 Inside Eition; 14.30 Serie Noire; 15.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Serie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Beyond Tomorrow; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Financial; 22.45 US Market VVRAP; 23.00 Quick-sand (ZDA 1950, i. M. Rooney; 0.30 News VVatch; 1.00 Beyond Tomorrow, The Mix allNight SKY ONE 7.00 DJ Kat show; 9.40 Mrs. Pep-perpot; 9.55 Playabout; 10.30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13,00 St. Elsevvhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15,30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19.00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi 20.30 Code; 21.00 Alien Nation 22.00 Rokoborba; 23.00 Studs, 23.30 Star Trek; : The Next Generation. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Konjeništvo; , 10.30 Trans World Šport; 11.30' Aerobika; 12.00 Nogomet: kvalifikacije za SP; 13.30 Eurofun; 14,001 Tenis: turnir ATP, nato drsanje na ; ledu; 18.00 Motošport; 19,00 SP v, ritmični gimnastiki; 21.10 Športne . novice; 21,30 Ritmična gimna- > stika; 24,00 Tenis: turnir ATP; 0.451 Športne novic SCREENSPORT 8.00 Teniški magazin; 8.30 Motošport; 9.00 Ameirški nogomet; 11.00 Konjeništvo; 12.00 Motociklizem; 12.30 Kegljanje; 13.30 Revs; 14.00 Fascination; 15.00 Global Adventure Sports; 15.30 Kolesarstvo; 16.30 Nogomet: španska liga; 17.30 Motociklizem; 18.00’ Nogomet; 18.30 Surfanje; 19.30 Ameriški nogomet; 20.00 Gillette* VVorld Šport Special; 20.30 Go; 21.30 Košarka; 23.00 Boks; 0.30 Košarka; 2.30 Ameriški nogomet; 4.30 Global Adventures Sports; * 5.00 Surfanje, MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Avvake On, The VVild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Fiits; 17.00 Coca Cola * report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega;1 18.00 Yoi; 18.30 MTV Prime; 20.00. Dia! MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged; 22,00 Greatešt Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00' Rockumentary: Genesis; 1.00 The Pulse VVith Swatch; 0.30 Video; 3.00 Yoi; 4.00 NoCni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En- * tertainment Tonight; 11.00 Ernest Goes To Jail; 13,00 Gunfight in Abilence; 17.00 The Riae To^ Hangmdris Tree; 18.30 Xposure;“ 19.00 Ernnest Goes To Jail; 20.40 Entertainment Tonight; 21.00 Aligator 2 - The Mutation; 22.40 US Top Ten; 23.00 Maniac Cop 2; 0.30 Death VVarrant; 2.00 Cella Dweller; 3.20 Arizona Heat; 5.00 Burning Bridges, MOVIE CHANNEL 9.00 G.l. Joe and the Pyramid of Darkness; 11.35 H is Excellency; 13.15 Deadly game; 15.15 The Naked Špur; 17.15 The Little Mari-nes; 19.30 An American Summer; 21.30 Not VVithout My Daughter; 23.35 Not of this VVorld; 1.10 The Doors; 2.35 Fright Night 2; 5.25 Macbeth. PRO 7 5,55 Serije: Vegas, 6.00 Vicki, 6,25 Risanke, 8.45 Neizprosna, a prisrčna, 9.35 Angel na Zemlji; 10.35 Ljubezen med tatovi (ZDA 1986); 12.15 Ulice San Francisca; 13.10 Show Billa Cosbyja; 13.40 Perry Mason; 14.35 Gusarji iz Tripolisa (ZDA 1954, i, Paul Flenreid); 15.50 Neizprosna, a prisrčna; 16.40 Risanke; 18,30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Eddie Dodd; 20.00 Poročila; 20.15 Dve nebeški pesti (Fr.-It. 1973, i, Lino Ventura); 22.05 Mike Hammer; 23.10 Jaz, porota (krim,, ZDA 1981, i. Armand As-sante); 1.10 Poročila. 6.00 Jutranji magazin; 8.45 Serije in nagradne igre; 12.00 Opoldanski magazin; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan; 14.15 Springfieldova zgodba; 15.00 Tenis: Masters - ženske; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre: Tvegano, 17.30 Cena je vroča; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Domači napev; 21.15 Grad ob Vrbskem jezeru; 22,15 Življenje in smrt, 23,15 NoCno show Gott-schalk; 24.00 Tenis; 4.00 Streli iz žepa plašCa (krim., fr.-It. 1969, i. Robert Hossein, C. Aznavour). SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 ToCka, točka, točka, 9.30 Colbyjevi, 10.20 Pod kalifornijskim soncem, 11.10 MacGyver, 12.00 Kolo sreče; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 Cagney and Lacey; 16.50 Tenis (prenos iz Frankfurta); 19.00 Poročila; 19.15 Kolo sreče; 20.15 Tenis (prenos iz Frankfurta); 22.00 Nogomet; 24.00 Nagci na Bavarskem (Nem., 1968); 1.30 Poročila. TELES 6.40 Vrhunski model; 7.05 Bim Bom Bino; 9.30 Sosedov primer; 10.20 Umik, Hop ali top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča v.,,; 13.00 Bim Bom Bino; 16.25 Wild-cat; 16.45 Igra z ognjem; 17.10 Sosedov primer; 18.05 Zakon orožja; 18,55 Fazit; 19.05 Umik; . 19.35 Hop ali top; 20.15 Nočna patrulja; 21.05 Razjasniti; 22.30 Iz- ■ praznite areno; 23.10 Operacija Vietnam; 0.10 Medeleine; 1,45 Bradburyjev kabaret groze. Petek, 20. novembra 1992 AVTOMOBILIZEM X Avto ima dušo T~I lo je stavek, ki mi je v pogovoru s A starosto slovenskega avtomobilističnega novinarstva Martinom Cesnjem ostal najbolj v spominu. Martin je doslej vozil veC kot tisoč različnih avtomobilov, prevozil pa je okoli tri milijone kilometrov. Brez dvoma lepe številke za navadne smrtnike, ki v življenju sedejo v pet, šest ali največ osem avtomobilov. Martin je sedaj urednik specializirane avtomobilske revije Avto magazin. Najprej sva spregovorila o začetkih njegove novinarske kariere. Začel sem pri Mladini. Tam sem urejal avtomobilsko rubriko. Seveda takrat še ni bilo toliko predstavitev novih avtomobilov, kot jih je danes. Sem in tja kakšen avto in Beograjski salon, to je bilo takrat edino lahko zanimivo za novinarja. Vendar pa me je 1. 1969 urednik Avto magazina Ante Mahkota hitro povabil k sodelovanju in tako sem se začel z avtomobilskim novinarstvom ukvarjati zares. Prvi avto, ki sem ga testiral, je bil spaček, narejen v Tomosu. Čeprav imam za seboj že veliko kilometrov, se z avtomobilom še vedno rad vozim. Samo septembra sem Marko prevozil 16.000 kilometrov. Vendar mi ure za volanom sploh ne povzročajo težav. Niti prave utrujenosti ne čutim. In kateri avto ti je najbolj ostal v spominu? (Kot pravi novinar se je izognil natančnemu odgovoru. Tudi kasneje, ko je katero od znamk le omenil, me je prosil, naj tega ne zapišem.) Ko sem začel, sem mislil, da so edini pravi avtomobili čistokrvni športniki. Na primer porsche 911, ki je bil ravno takrat najbolj moderen, ali pa renault alpine. Potem sem spoznal, da so zanimive tudi limuzine s sposobnimi motorji in avtomatskimi menjalniki. Trenutno pa se najraje vozim v terencih. Tudi sam imam že drugega terenca. Najpej sem vozil nissana, zdaj pa imam jeepa wranglerja. Ker vozim toliko testnih avtomobilov, svojega sicer ne uporabljam veliko, vendar v terencih zares uživam. Dober pregled tako naprej kot tudi nazaj, udobje in suverensot v vseh razmerah na cesti dajejo tem avtomobilom zares veiko prednosti. Tudi dovolj hitri so, saj dosegajo hitrosti celo nad 150 km na uro. Samo to napako imajo, da porabijo preveč goriva in da niso najbolj primerni za mestno vožnjo. Prav zdaj testiram enega od takih avtomobilov, in sicer opla frontero, in reči moram, da zares uživam. (Tako mi je odgovoril na vprašanje, ki mu ga sploh še nisem zastavil in ki naj bi bilo glavna tema najinega pogovora.) Kaj misliš o prihodnosti avtomobilizma? Tehnika se še vedno strahovito razvija. Težava je samo v tem, da je veliko ljudi ne obvlada in zato je tudi toliko nesreč. Prej ko slej bodo v veljavo prišla tudi alternativna goriva, vendar še ne prav kmalu. Izdelovalci avtomobilov pošiljajo na trg zmeraj bolj sposobne avtomobile, kar se vidi tudi po dizelskih avtomobilih, ki so po svojih sposobnostih vedno bolj podobni bencinskim, žal pa tudi po porabi. Avto pomeni induvidualnost. Težko se mu odpoveš. Greš, kadar hočeš, ustvariš si svojo mikroklimo, poslušaš radijski program, ki si ga sam izbereš, in se premikaš tako hitro, kot hočeš sam. To so prednosti, zaradi katerih število potnikov v javnih prevozih po vsem svetu upada. Sam se na primer v Pariz ve- liko raje odpravim z avtomobilom kot z letalom. Te je kdaj zanimalo tudi dirkanje? Avtomobilsko novinarstvo ni dirkanje. Zato tudi primerjave hitrosti med novinarji niso na mestu. Avtomobilski novinar mora znati pisati! Vendar pa vsak človek rad tekmuje. S samim seboj ali pa z nasprotnikom. Tudi sam sem v vožnji po dirkališčih užival. Najmočnejši avto, ki sem ga vozil, je bil porsche 917 v Avstriji. Tudi na Grobniku sem od-dirkal precej krogov. In reči moram, da sem dosegal kar lepe čase. Ce je človek toliko na cesti, se mu lahko dogodi marsikaj. Zaenkrat sem imel samo eno nesrečo, in še to davnega leta 1969. Takrat mi je Ante Mahkota rekel, da se ni težko zaleteti tako, da nisi ti kriv, težko se je ne zaleteti. Te besede so mi ostale dobro v spominu. Kasneje je samo včasih prišlo do kakšne praske. Testne avtomobile jemljem kot testne, in ne kot avtomobile, ki jih je treba razbiti. Imel sem smolo na nekem fotografiranju, ko sem se z BMW-jem prevrnil. Prevrnil pa sem se tudi na šoli dobre vožnje na Švedskem s saabom. Vendar to takrat ni bilo nepričakovano. Vsak avto ima dušo. To ni zraslo na mojem zelniku, ampak je že staro pravilo. Ce si do avta prijazen, je tudi on do tebe. V vseh letih sem na cesti ostal samo enkrat, in še to zaradi tehnične okvare ventila na motorju, na katero nisem mogel vplivati. Avta ni težko voziti hitro. Se nobene nesreče nisem videl, ki bi se zgodila samo zaradi hitre vožnje. Večina nesreč ali pa skoraj vse se zgodijo zato, ker avta ne morejo ustaviti pravočasno. Prav pri zaviranju spoznaš razliko med dobrim in slabim voznikom. S to ugotovitvijo sva tudi končala najin pogovor. Martin, srečno še nadaljnjih tri milijone kilometrov. Zrezki s hruško in sirom SESTAVINE: 4 svinjski zrezki, olje, sol, poper, 4 polovice hrušk iz kompota, 150 g gaude (sira) CAS PRIPRAVE: 15 do 20 minut Zrezke v ponvi popečemo z obeh strani, posolimo in popopramo. Nato damo na vsak zrezek polovico hruške, narezane na dva krhlja, in vse skupaj pokrito dušimo še 5 minut. Zrezke damo v ognjevarno posodo, jih pokrijemo s hruško, obloženo z rezinami sira, in popečemo v ogreti pečici, da se sir razleze. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Popečena leča z zelenjavo SESTAVINE: 300 g rjave leče, voda, 2 korenčka, 150 g zelene, 2 papriki, olivno olje, 1 dl vode, v kateri se je kuhala leča, sol, žaibelj, 200 g sira Prebrano in oprano lečo namakamo nekaj ur, potem jo kuhamo 25 minut. Ostrgane korenčke narežemo na poševne diagonalne koleščke, zeleno nasekljamo, papriko narežemo na kolobarje, sir pa na kocke. Vso zelenjavo dušimo na olju z malo vode. Osolimo. Lečo odcedimo. Zmešamo vse sestavine in jih damo v naoljen pekač. Potresemo z nekaj nasekljane sveže zelenjave (paprika, korenje, zelena) in sir. Pečemo 10 -15 minut pri 170 stopinjah. Iz istih sestavin lahko pripravimo prilogo ali juho, če dodamo več tekočine ter za juho manj zelenjave, (Neva Miklavčič Predan, iz knjige Štirje letni časi v kuhinji - jesen) Enaindvajsetega novembra 1916 je umrl avstrijski cesar, Habsburžan Franc Jožef I. Svoji dvojni monarhiji je vladal celih 68 let. Na prestolu je v revolucijskem vrenju leta 1848 zamenjal nesposobnega Ferdinanda I. Njegov nastop je pomenil vrnitev monarhičnega absolutizma. Vse niti oblasti je držal čvrsto v svojih rokah in si na vso moč prizadeval, da bi večnacionalno državno tvorbo obdržal skupaj. Če mu je že uspevalo kolikor toliko krotiti vrenje znotraj države, pa mu to zunaj države ni uspelo. Tako mu ni uspelo ohraniti ozemelj v Italiji, izgubil pa je tudi bitko za prestiž v nemških deželah, kjer se mu je uspešno uprl pruski cesar. Z nekaj več uspeha se je lotil balkanskega soda smodnika in prevzemal pobudo v praznem prostoru, ki je nastajal zaradi pešanja turškega imperija.Vendar pa so mu prav začasni uspehi z zasedbo in kasnejšo aneksijo Bosne spodnesli prestol. Področje jugovzhodne Evrope, zlasti Balkana, prav gotovo ni bilo samo avstrijska interesna sfera. Po sarajevskem atentatu je sledil ultimat Srbiji in z izbruhom svetovne vojne so se pričeli kazati obrisi ureditve in odnosov v Evropi 20. stoletja. Oderuštvo je kriminalno in nemoralno dejanje za vse poštene ljudi Ste se kdaj vprašali, zakaj podjetniki prav^daST^fnas nič nelplačo delati. Ste se kdaj vprašali, zakaj so naši proizvodi tako dragi, zakaj smo nekonkurenčni na tržišču. Zakaj gospodarstvo ne more dihati. Slovenski delavec in kmet J sta pod enakimi pogoji enako produktivna in konkurenčna kot avstrijski ali bavarski delavec ali kmet. Toda za razliko od svojih avstrijskih in bavarskih kolegov slovenski bankirji pobirajo, zlasti na račun industrije in kmetijstva, nezaslišano visoke obresti, ki dosegajo celo 300% na leto. Takšne oderuške obresti mora slovenska industrija vkalkurirati v ceno proizvoda, zato tudi ne more biti konkurenčna. Pod takimi pogoji ne bi bili konkurenčni niti Japonci (mimogrede: pri njih imajo obrestno mero omejeno na 5%!). Zato propada naše gospodarstvo. Zato nas čaka plaz stečajev. Zato mladi podaljšujejo vrste brezposelnih. Zato se obrtniki, kmetje in podjetniki dušijo v dolgovih. In nenazadnje: tudi zato imajo slovenski delavci tako nizke plače I Vsak, ki ima osnovno znanje iz ekonomije, ____________ da mora biti profitna stopn/a gospodarstva viišja kot obrestna mera posojenega denarja, če želimo, da bo sploh kdo investiral v gospodarstvo. V nasprotnem primeru se ne splača ne investirati in ne delati. Zato v Svetovni banki predlagajo povsod tam, kjer so podani elementi monopola, reguliranje oz. omejevanje obrestne mere. Slovensko bančništvo in Ljubljanska banka sta prav tak primer. Predlog zakona o obrestni meri' ___________ _______________________________J ki smo ga predlagali v Slovenski ljudski strank, predvideva revalorizacijo glavnice skladno s tečajem 1W, obrestno mero pa limitira na 6% med državljani, do 8% za gospodarstvo ter 12% za zamudne obresti, Z zakonom o obrestni meri bi odpisali neplačane oderuške obresti, že plačane pa vrnili gospodarstvu. S tem bi ustvarjalni ekonomiji omogočili, da postane konkurenčna, vodstvom teh podjetij pa, da se prično ukvarjati z iskanjem novih trgov, novih programov ter zaposlovnaju novih delavcev. Denar, ki bi ga bile banke v tem primeru dolžne gospodarstvu, bi nadomestili z mednarodnimi natečaji za nekatera dela - avtoceste, rafinerijo, namakalne sisteme in plinovode - s katerimi bi v Slovenijo pripeljali svež kapital. Naša podjetja bi dobila delo, naši delavci zaposlitev. Proračunski denar, ki bi bil namenjen za avtoceste, pa bi porabili za prepotrebno obnovo in gradnjo novih lokalnih cest. Tudi eden od pogojev za članstvo v Evropski skupnosti je limitiran je obrestnih mer na 2% nad povprečnimi obrestmi članic. Toda zakaj se potem določeni krogi upirajo takšnemu zakonu v tem trenutku. Razlogi so nadvse preprosti in banalni. Pripadniki bivše priviligirane partijske elite so se IFpolitike (navidezno!) umaluvirprevzeli so voSŠtvaTank, velikih monopolov, podjetij in javnih institutdi in od tam krojijo našo usodo. Kot bankirji pobirajo nesramno visoke oderuške obresti. Z njihovo pomoČio počasi prevzemajo naša podjetja in jih za majhne denarce prodajajo svojim istomišljenikom. Tako bivši politični priviligiranci po tihem in na črno lastninijo ter se bogatijo. Delavec in kmet bosta še enkrat, kot že tolikokrat doslej, opeharjena za sadove svojega dela. To je glavni motiv in jedro njihovega nasprotovanja sprejetju zakona o obrestni meri. Mariborsko gospodarstvo so z oderuškimi obrestmi samo v tem letu oškodovali za več kot 150 milijonov DEM! Za koliko so okradli vas? SLS Slovenska ljudska stranka Slovenija naj bo jutri srečnejša