LETO Ll, št. 52   PTUJ, 31. DECEMBER 1998   CENA 120 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
1999. bo kioned
V rosnih otroških letih meje vznemirjalo pisanje o tem, da bo
leta 1999 konec sveta. Jasnovidec, ki je pravilno napovedal
številne dogodke v zgodovini človeštva, je napovedal tudi tega,
zadnjega. Z njegovo napovedjo se je ujemala tudi tista ljudska,
da človeštvo leta 2 tisoč ne bo dočakalo. Takrat se mi je do leta
1999 zdelo še daleč, danes pa si že stiskamo roke in drug dru-
gemu želimo, da bi ga čim bolje preživeli. O koncu sveta več ne
govorimo. Tudi zaradi tega, ker je časovno dimenzijo napovedi
omenjenega jasnovidca težko opredeliti. Tudi napovedi so se v
zadnjem času spremenile v toliko, da bo s koncem drugega
tisočletja konec sveta, v kakršnem živimo danes. Konec sveta
torej, ki se sam nad seboj zgraža zaradi okrutnosti, nehuma-
nosti, zastrupljanju narave, neizmernega bogastva na eni in
popolne bede na drugi strani. Pomeni napovedovani konec
zmago dobrega nad slabim, sožitje med ljudmi ter med ljudmi
in naravo?
Tudi dimenzije sveta so v teh napovedih in razmišljanjih ne-
jasne. Za večino ljudi je ves svet planet zemlja. Za znanstveni-
ke so to prostranstva med planeti in osončji, za neuka ljudstva
se svet konča tam, do kamor seže njihova noga in misel. Mali,
osebni svetovi se žal končujejo iz dneva v dan. Za mnoge na
našem planetu že prej, kot se zavejo njihove svetlobe, in preden
utegnejo pomisliti, da je svet še kaj drugega kot zgolj preživetje.
Če pomenijo napovedi za leto 1999 konec takega sveta, potem
se lahko konca veselimo. Veselimo se lahko leta 2 tisoč in za
njim tretjega tisočletja. O tem, ali bo konec sveta morda leta
2999, pa si ne bomo preveč belili glave.
Nekaj je ob vsem tem več kot gotovo: čez 365 dni bo konec
leta 1999. Konec bo tisočletnega obdobja enic na prvem mestu
letnice. In zagotovo bo konec    V__ ^
naslednjega leta konec ugibanj,      W^      ~ flj/-^ e-^~ =
ali bo leta 1999 res konec sveta.     (j
Naj vam dedek Mraz prinese vse, kar si želite! Srečno 1999!
Delavci družbe Radio-Tednik, FOTO: Martin OZMiC I
ŠPORT V LETU 199» / NOVEMU LETU NA POT
Vedim fe Inhiro bolje
športno udejstvovanje postaja vedno pomembnejše tudi v
naši družbi. Glede tega si na zahodu in po svetu ne belijo
glav, ampak se z njim ponašajo in identificirajo na povsem
drugačen način kot pri nas. Toda pustimo svet in druge. Leto
se je končalo tudi za športnike in športnice z našega
področja. Sedaj je čas, ko se seštevajo rezultati oziroma vse
tisto, kar se je in kar se ni naredilo.
Na Ptuju se ne moremo pohva-
liti s pravim vrhunstvom. To
namreč pomeni nekaj povsem
drugega od razmišljanja ljudi in
zato smo pač tam, kjer smo. Ni-
kakor ne moremo reči, da naši
športniki, športniki, ki nastopajo
za klube iz Ptuja, in tisti, ki pri-
hajajo iz Ptuja ter nastopajo za
druge klube, ne dosegajo
odličnih rezultatov. Da bi prišli
do zares vrhunskih uvrstitev, ki
bi bile zapisane v anale, so mora-
li pretočiti marsikatero kapljo
znoja. Vsekakor bi za največji us-
peh lahko šteli prvo mesto na ev-
ropskem prvenstvu v kole-
sarstvu, ki ga je dosegel član Pe-
rutnine Ptuj Zoran Klemenčič,
na evropsko sceni so bili tudi ju-
doisti ptujske Drave in namizno-
teniške igralke ptujske Petovie.
Omenili moramo še nogometaše
državnega prvaka Maribor Tea-
tanika, ki prihajajo z našega
področja:^ Damjana Gajserja,
Nastjo Čeha, Franca Fridla,
Marka Kmetca, Emila Šterbala.
Tudi rokometaš Renato Vugri-
nec uspešno nastopa za ekipo Pi-
vovarne Laško in slovensko rep-
rezentanco. Kot vedno so se z ve-
likih tekmovanj po svetu z
dobrimi uvrstitvami vračali kik-
bokserji, pa mlade tenisačice z
Ajdo Brumen na čelu.
Na Ptuju je nekaj klubov, ki
uspešno nastopajo v ligaških tek-
movanjih. Gre za malonogome-
taše ptujske Poelovie, odbojkari-
ce Marsela, namiznoteniške
igralke in igralce ptujske Peto-
vie, nogometaše Aluminija in
Drave, boksarje itd. Veseli
dejstvo, da se je moški rokomet
ponovno dvignil in igra sedaj po-
membno vlogo v 2. SRL- vzhod.
Tukaj so še judoisti ptujske Dra-
ve, ki so ostali v vrhu slovenske-
ga juda. In če pogledamo še malo
širše, so uspešno nastopali ju-
doisti Gorišnice, mladi judoisti
iz Juršincev, rokometaši Velike
Nedelje in Ormoža v 1. B SRL
ter Pyramidie v 2. SRL - vzhod.
Torej naše področje vseeno ni
tako revno po športnem
udejstvovanju in tudi po rezulta-
tih, saj je nekaj mladih uspešno
nastopalo za državne barve. V
klubih so nakazali, da dobro de-
lajo in da so rezultati v vzponu.
Vsaka dobra in kvalitetna prire-
ditev pa je bila v središču zani-
manja večjega števila gledalcev.
To pomeni, da ljudje imajo radi
šport, predvsem vrhunski, saj
polovičarstvo in povprečje ne za-
dovoljuje več njihovega interesa.
Ob seštevanju rezultatov in gla-
sovanju za najboljše pa se vedno
postavlja vprašanje in ob tem že
odgovor: Ali nimamo preveč
športa na tako majhnem
območju?
Rezultati in uvrstitve so poka-
zali, da ni tako. Združevanje je
praktično nemogoče, saj ima
vsak klub svojo zgodovino in
pripada svojemu okolju. Iztrgati
nekomu nekaj, kar ima rad, pa je
zelo težko. Vsekakor pa bo
potrebno na športnem področju
urediti še marsikaj in delo klu-
bov na neki način stimulirati. Ne
sme nam namreč biti vseeno, kje
otroci preživljajo prosti čas. De-
mokracija je prinesla tudi neka-
tere navade, ki nimajo nič skup-
nega z normalnim življenjem in
igrivostjo otrok. Da bi preprečili
negativne pojave, moramo najti
vzvode, ki bodo mlade pritegnili
na športna igrišča. Vsi ne morejo
vedno biti najboljši in prvaki,
zmagovalec je ponavadi samo
eden. Da bi imeli več takšnih, je
potrebno nekaj narediti. Enos-
tavno povedano, vse je povezano
z denarjem in tega v športu ni
dovolj. Da bi bili še uspešnejši,
da bi se lahko pohvalili s še
boljšimi rezultati, pomeni, da
moramo več vlagati v šport, se
organizirati na pravi način, da bi
to na koncu dosegli.
Športno leto 1998 je za nami.
Športniki in športnice so dosegli,
kar pač so. Prizadevanja v novem
letu bi morala biti, da bi bilo še
bolje. Za to pa bo potrebno po-
novno preliti mnogo znoja.
Vsem uspešnim čestitke.
Vsem športnikom, športnim
delavcem in ljubiteljem športa
pa srečno in uspešno novo leto v
imenu uredništva Tednika in
vseh, ki smo v letošnjem letu
poročali s športnih prizorišč.
Danilo Klajnšek
TEDNIK je naslednik
Ptujskega tednika oziroma
Našega dela, ki ga je
ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO
- TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lagen.
Uredništvo: Jože Smigoc
(odqovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (vodja tehnične
redakcije), Jože Mohorič
(grafično-tehinični urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
w 041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK,
p.p. 95, Raičeva 6, 2250
Ptuj;-B (062) 771-261,
779-371, 771-226; faks (062)
771-223.
Predstavništvo Ormož:
Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720
tglarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike
Slovenije št. 23/58-92 z dne
12. 2. 1992 se šteje Tednik
za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se
plačuje petodstotni davek od
prometa proizvodov.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na Internetu:
www. radio-tednik. si
E-pošta:
nabiralnik@radio-tednik. si
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
3
POROČAMO, KOMENTIRAMO
SAVA KUPILA PROIZVODNO HALO
TAM V PTUJU I
Pred kratkim je Sava, d.d., Kranj, ki ima v Ptuju organizirano
proizvodnjo zračnic in stiskanih izdelkov, kupila proizvodno
halo Tama, v stečaju, na Rogozniški cesti v Ptuju. Kupnina je
znašala tristo milijonov tolarjev. Na novo lokacijo naj bi kmalu
preselili dejavnost dokončevanja zračnic in proizvodnjo stiskanih
izdelkov. Nekaj prostorov na Rajšpovi, ki jih v bodoče ne bodo
več uporabljali, bodo prodali.
RESTAVRACIJA ZILA ŽE OBRATUJE!
VTermah Ptuj je v ponedeljek opoldan pričel obratovati bife v
kopališču, za goste, ki bivajo pri njih, pa je začela obratovati ■
tudi novo restavracija Žila. Postopoma jo bodo odprli tudi za zu- '
\ nanje goste. Po petih letih se tako gostinska dejavnost ponovno '
; vrača v Terme. Z novim letom ji bodo priključili tudi restavracijo
i Ribič, s čimer se bo njihova dejavnost povečala za tretjino. V
\ začetku prihodnjega leta bodo odprli tudi fitnes studio, ki je že
I zgrajen, čakajo le še na opremo. V začetku novega leta kanijo
\ odpreti tudi poseben kotiček za pitje ptujske vode. Nova naložba
j v Termah Ptuj je stala okrog 70 milijonov tolarjev.
TINČEK IVANUŠA USPEL
S HLMOM HUDOBNA LISICA
VLjubljani je bil konec oktobra 3. festival neodvisnega filma in
videa Slovenije 98. Nanj je prispelo 48 filmov, ki so bili raz-
deljeni v več kategorij. Tinček Ivanuša je prvič sodeloval s filmom,
j krajšim od treh minut, z naslovom Hudobna lisica, ki je dobil na
i festivalu posebno priznanje za nenavaden filmski pristop. Žirija
i ga je ocenila kot enkratnega v tem letu in kot film sploh ne zaos-
j taja za tistimi, ki jih je bilo že videti na televiziji. Pri tem so še po-^
i sebej izpostavili polno mero potrpljenja avtorja, saj delo z živalmi
i ni enostavno. Če bi bilo, bi najbrž nastalo več takih filmov. Letos
i je Tinček Ivanuša posnel tudi film o življenju sinice in zgodbo o
i čukih. Prihodnjo pomlad si bomo oba filma lahko ogledali tudi
j na slovenski televiziji.
V SOBOTO NA PTUJSKI TV
Vprvi oddaji v novem letu bo najprej ptujski župan Miroslav
Luci občanom voščil vse lepo v letu 1 999, v drugih prispevkih
i pa bo Tinček Ivanušo skupaj s sodelavko Nado Kotar v sliki in
I besedi predstavil nekatere pomembnejše dogodke v iztekajočem
\ se letu, kot je izid monografije o Janezu Puhu, knjigo aforizmov
i Milana Fridauerja, podelitev plaket in priznanj obrtnikom v
I Območni obrtni zbornici Ptuj in obisk dedka Mraza v spremstvu
j miss Slovenije Miše Novak na otroškem oddelku ptujske bol-
i nišnice. V Gorišnici so pripravili žive jaslice, zopeli so trije kralji,
I na prednovoletnem srečanju so se zbrali člani ptujskega aktiva
\ Društva novinarjev Slovenije, ptujska lepotica Gordana Ogrizek
\ je postala miss fotogeničnosti na tekmovanju za miss Eurocity, ki
j je bilo v Varaždinu, vse uspešnejši pa je tudi ansambel Petovio.
Pripravila: MG
G^mki SE...
fčava prodaja pre-
moženje zato, da bi pokrila svo-
jo (proračunsko) luknjo. Ko bo
enkrat naga in bosa, je ne bo
mogla več pokrivati.
... DA ljudje ženskega spola
ravnajo ravno obratno: zaradi
pokrivanja luknje kupujejo.
... DA bo v novem letu življenje
mnogo trše. Pa ne samo zaradi
DD V, ampak tudi zaradi viag-
re.
... DA slovenska opozicija
rmčrtuje v novem letu obisk
ameriške Monice. V parlamen-
tu bo predavala na temo, kako
se znebiti predsednika.
.....-DA ^amo pri nas dva
predsednika, zato bo morala
predavanje s praktičnim prika-
zom ponoviti.
... DA zahtevajo poslanci višjo
plačo. Razumljivo, kdo bo pa
za tak denar počel takšne
neumnosti.
... DA bodo poslanci z višjo
plačo lažje sprejemali nujne
varčevalne ukrepe.
... DA bo Slovenija že pred
vstopom v unijo sprejela ev-
ropsko valuto. Tako se bodo
davki obračunavali v evrih,
plače pa še naprej v tolarjih.
Tako majhnih evrov namreč ne
bodo delali.
... DA si ponovni župan v ne-
koliko okrnjeni občini
predstavlja demokratično vla-
danje po svoje: večina dveh naj
vlada manjšini štirinajstih.
... DA bo bolezen po novem letu
luksuz, bolniki pa bodo zaradi
dražjega zavarovanja bistveno
več vredni.
... DA vam agencija Govori-se
želi že danes srečno novo leto in
veselo pisanko. Garancije, da
bo po vseh podražitvah ostalo še
kaj za pisanko, rmmreč ni.
PTUJ / NAPOVEDI RADIESTEZISTA, ČARODEJA IN PREROKA MIRKA KOCMUTA
liadiesiezila na pohodu
čas je, da naredite nekaj zase! Tako v svojih brošurah lju-
dem polaga na srce Mirko Kocmut, Ptujčan, bolje poznan
po svojem umetniškem imenu Emerixs, ki se že vrsto let
poklicno ukvarja s čarodejstvom, hipnozitiranjem, zadnja
leta pa precej tudi z radiestezijo in prerokovanjem, kajti
slednje je pri ljudeh še posebej v modi. Ugibanj, ali je to
delo že neke vrste čaranje ali pa je to le človekova danost,
je seveda veliko, bolj malo pa je takih, ki v to verjamejo
kot v nekaj čisto naravnega. Mirko Kocmut zadnja leta na
veliko raziskuje najrazličnejša sevanja, posebno pozor-
nost posveča posledicam, ki nastajajo zaradi sevanj, in pri
svojem delu želi pošteno ter prijateljsko pomagati ljudem
iz težav. Zanimive so njegove napovedi za prihodnje, 1999.
leto, še posebej pa za prelomnico tisočletja, ko nas čakajo
po njegovem prepričanju številne spremembe.
Najprej pa nekaj besed o sevan-
jih, okrog katerih se pojavlja
vrsto ugibanj in nerešenih
vprašanj, čeprav je do končnih
ugotovitev sploh težko priti.
Mirko Kocmut razlaga, da smo
ljudje v različnih okoljih, tako
delovnih kot bivalnih, izpos-
tavljeni hkratnim obremenit-
vam sevanja naravnega in umet-
nega izvora. Zato je po njegovem
še kako pomembno vedeti, kje
spimo, se učimo in nasploh dela-
mo.
»Raziskave v Sloveniji so poka-
zale, da 75 odstotkov ljudi spi in
dela na slabih mestih, zakaj se
potemtakem čudimo velikemu
številu samomorov in obolelosti
na živcih? Samo za primer naj
povem, da so gradnje hiš najpo-
gosteje brez radiestezijskih ra-
ziskav in rnnoge od teh težav
povzroča podzemna voda, torej
vodni tokovi. Nekoč so ljudje
zaznali te nevarnosti in se jih
izogibali podobno kot živali,
danes pa smo že skoraj izgubili
to sposobnost zaradi mešanosti
tehničnih elektromagnetnih iz-
vorov. Naš obrambni sistem se je
s tem porušil. Veliko tehničnega
sevanja imamo v gosto naselje-
nih krajih, posebno v stano-
vanjskih blokih je tokovna gos-
tota večja. Rad bi rekel, da ne po-
dcenjujmo izvorov sevanj, saj se
nam bo naivnost in nepoučenost
slej ko prej maščevala. Seveda
zelo radi svoje težave pripisuje-
mo hitremu tempu življenja
(samo v zadnjih 40 letih se je ta
res močno spremenil), čeprav
vemo, da še zdaleč ni samo to.
Ljudem večkrat svetujem, da naj
si vzamejo čas zase, tudi na neki
način sami odkrijejo in se
spoprimejo z negativnimi sevan-
ji in žarčenji, šele potem lahko
pomagam, kolikor je v moji
moči. Ljudje smo vendarle taki,
da se zmeraj bojimo tistega,
česar ne vidimo, in se na neki
način podzavestno umikamo
slabemu in negativnemu polju.
In na koncu drži to, kar zmeraj
poudarjam, da je zdravje v rokah
vsakega posameznika, tega se je
treba zavedati in ne verjeti vsa-
kemu, ki se izdaja za radiestezis-
ta in bioenergetika. Tudi pri nas
imamo veliko takih, ki želijo na
lahek in hiter način zaslužiti
precejšnje vsote denarje, in kar
je najhuje, ljudje jim pogosto-
krat nasedejo in celo verjamejo.
Ljudem pogosto tudi svetujejo
pri nakupu pripomočkov za
merjenje sevanja, ki pa so
večkrat netočni in skoraj neupo-
rabni.«
PRAVE ZAŠČITE
PRED SEVANJI
SKORAJDA NI
Obstaja zaščita pred soncem in
radioaktivnostjo, tako kažejo
znanstvene raziskave, od tod na-
prej pa bi težko govorili o kaki
pravi zaščiti, če pa ta že obstaja,
mora biti ustrezno označena in
imeti atest proizvajalca. Tukaj bi
se lahko dotaknili še vprašanja,
Mirko Kocmut
kdo je dober in kdo slab radies-
tezist, treba pa je vedeti, pravi
Mirko Kocmut, da je radieste-
zist neke vrste antena, ki seva in
ima veliko sposobnost zaznavan-
ja sprememb v elektromagnet-
nem polju. Predvsem pa mora
radiestezist poznati zakonitosti
radiestezije, biti mora pošten in
imeti občutek odgovornosti.
»Ljudje vedno več sprašujejo,
kajti težav nam ne zmanjka,
potrebni smo nasvetov. Večkrat
komu svetujem, da naj na pri-
mer televizijo gleda vsaj z oddal-
jenosti 2-3 metrov, pri postelji
naj ne ima radia in še bi lahko
našteval, na primer da je teh-
nične predmete dobro imeti
razporejene po celem stanovan-
ju, zelo pomembno pa je gibanje
v naravi, ki reši marsikatero
težavo. Mnoge težave lahko odp-
ravimo tudi s »pravimi« merilni-
mi napravami. Nesmiselno je
kupovati pripomočke za merjen-
je (piramide, žagovina, leseni
križci, žice ...), ki so brez prave
vrednosti in jih ljudje pogosto
nameščajo v avtomobile, pod
postelje in na zidove. Prej se tre-
ba vsekakor posvetovati s kate-
rim od strokovnjakov, saj bi lah-
ko komu ti predmeti tudi škodi-
li. Morda je tu zraven prisoten
psihološki učinek, pa še to le za
kratek čas. Ljudem je treba po-
vedati pošteno in naravnost, saj
je človeško življenje preveč dra-
goceno, da bi se z njim igrali. So-
dobna tehnologija nam že omo-
goča, da lahko natančno izmeri-
mo sevanje, meritve pa lahko iz-
vedemo v sušnih, deževnih in
zasneženih dneh, to namreč ne
vpliva na končni rezultat in tudi
pri tem smo si radiestezisti veli-
kokrat različni, nismo pa nobeni
čarodeji in ne čudežniki, smo
pač čisto navadni ljudje z neko
spodobnostjo, ki nam jo je dala
narava,« poudarja Kocmut, ki
poleg vsega še zmeraj na prvo
mesto daje sodobno medicino,
kjer mora vsak poiskati tisto
prvo pomoč, šele nato naj se obr-
ne na radiestezista ali bioenerge-
tika. Kot najpogostejše težave
pri ljudeh omenja nemirno spa-
nje, nespečnost, padanje s pos-
telje, zbujanje, nočno moro, sla-
bo voljo, utrujenost, odvračanje
hrane, migreno, bolečine na no-
gah, podvrženost boleznim, po-
tem je še tukaj mnogo težav, ki
nastajajo v današnjih družinah ...
Tatjana Mehorko
NAPOVEDI EMERIXSA ZA LETO 1999
»Je v zvezdah vse zapisano? Od kod pravzaprav vera
v zvezde in ali imajo zvezde svojo moč? Verjamem, da
položaj zvezd vpliva na našo usodo. Torej drži rek:
»Kakor na nebu, tako na zemlji.« Astrologija nikoli ni
bila priljubljena zaradi »resnice«, ki naj bi jo razlagala.
Napovedujem, da bo v letu 1999 vladala luna in lunino
leto se ne bo preveč dobro izteklo. Luna ima na
zemljo močan vpliv in zaradi luninega valovanja bo na
zemlji moteno magnetno polje. Lunini slabi aspekti
bodo v letu 1999 vplivali tako na ljudi kot na živali. Pri
takšnih spremembah elektromagnetnega polja se
bodo ljudje obnašali bolj napadalno, pričakovati je
več samomorov, prometnih nesreč, depresijskih obo-
lenj, obnašanje ljudi bo nepredvidljivo. V svetu bo
med državami veliko nezaupanja, nesloge in neiskre-
nosti, ena od držav v svetu bo pretrpela mnogo slabe-
ga, znano osebo v svetu pa bo vzela nagla smrt. Na
pohodu bodo vojne, izkoriščanje delovne sile, razne
korupcije, emigracije, rasni nemiri, povečali se bodo
davki, pojavili se bodo lažni preroki in sleparji. Čakajo
nas potresi in poplave, bolezni Iz vzhodnih držav. Cer-
kev se bo pripravljala na leto 2000, na obletnico Kris-
tusovega rojstva. Kljub vsem težavam, ki na s čakajo,
pa bomo lahko nagrajeni z boljšim in lepšim življen-
jem v letu 1999, a le, če se bomo spametovali. Človek
naj bo človeku človek in potem bo luna premagana.«
4
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
KULTURA, IZOBKAŽeVAMJM
PRAZNIČNI DNEVI / PRAZNIČNI DNEVI
Od boiUa do treh kraliev
Božič je že za nami, vendar se s tem decembrska prazno-
vanja ne končajo. Skoraj vse do novega leta se zvrstijo go-
dovniki in drugi prazniki, ki imajo v tem času vsak zase
poseben pomen. Priznati moramo, da veliko tega, kar se
dogaja okoli božiča v naših ali drugih krajih, nismo uspe-
li napisati preprosto zato, ker bi nam hitro zmanjkalo
prostora v časopisu.
Tako nismo omenili božičnih
kolednikov, ki jih je pri nas prvi
omenil Primož Trubar, dobrih
sto let za njim pa Valvasor.
Obredni obhodi so imeli v sta-
rosvetnem redu pomembno vlo-
go, saj so k hiši prinašali blago-
slov za letino, zdravje in srečo
ljudem ter živini, zato so ko-
ledniki imeli posebni pomen
ravno v kmečkem okolju.
Božični koledniki so v naših
krajih nehali hoditi naokoli že v
19. stoletju, umaknili so se tri-
kaljevskim ali pa so se z njimi
spojili. Tako so izgubile svojo
vlogo tudi božične kolednice, ki
jih pojejo kot božične pesmi,
povečini pa se ohranjajo kot ar-
hivski zapisi (v Strekljevi zbirki
jih je ohranjenih okoli 200).
26. decembra goduje sv. Šte-
fan. Bil je med prvimi mučenci,
kot diakon v Jeruzalemu je
skrbel za reveže in pri tem
uspešno oznanjal krščansko
vero, zato je bil obsojen na smrt
in kamenjan. Ljudsko izročilo
od Skandinavije do Slovenije pa
pozna povsem drugačnega Štefa-
na. V Srednji in Severni Evropi
je sv. Štefan konjski patron, kar
pa nima nobene zveze z njego-
vim življenjem in smrtjo. Po
Niku Kuretu mu je cerkev pri
svojem misijonskem delu samo-
voljno dodelila posebno vlogo in
nalogo, pri tem pa je morala izri-
niti in zamenjati neko pogansko
božanstvo ter zakriti in spreme-
niti neki poganski praznik. Po
ljudskem verovanju je imel sv.
Štefan čudežno moč nad divjim
konjem. Ukrotil ga je z znamen-
jem križa in konj je celo poklenil
preden j.
Na Štefanovo po cerkvenem
obredniku še danes blagoslavlja-
jo sol in vodo. Kaj naredijo z
obojim, je po različnih pokraji-
nah različno. Ponekod so sol še
isti dan raztresii po polju, dru-
god, tako v Studenicah pri
Poljčanah, pa jo takoj, ko pridejo
od maše domov, odnesejo na
koščku kruha živini, drugod to
storijo šele po prazniku sv. Treh
kraljev. Tudi vodo verniki po
blagoslovitvi odnesejo domov
skupaj s soljo in z njo potem kro-
pijo po poljih. Blagoslov soli in
vode je pravzaprav še edino, kar
je ostalo od starih šeg na dan sv.
Štefana, oboje pa je namenjeno
zemlji in živini, ki s tem svetni-
kom nima neposredne zveze. Je
pa ostanek bogatejših šeg, ki so
jih poznali naši predniki, med
njimi so bile posebno imenitne
ježe na konjih in njihov blago-
slov. Na Kranjskem se je to oh-
ranilo vse do druge vojne. V
zadnjih letih v nekaterih krajih
Slovenije blagoslov konj ponov-
no oživljajo.
27. grudna goduje sv. Janez
evangelist, ki je bil med apostoli
Jezusu najljubši. "Šentjanž" je bil
ljudstvom vsega krščanskega
sveta zmeraj zelo priljubljen
svetnik. Prikazujejo ga z legen-
darnim kelihom, v katerem je
blagoslovljeno vino. K uživanju
tega vina vabijo z besedami: "Pij
ljubezen svetega Janeza". Zani-
mive so navade okoli pitja tega
blagoslovljenega vina in za kate-
re namene so ga kasneje rabili.
Nadvse pomemben je pri gosti-
jah, svojega pomena
šentjanževec pri porokah ni iz-
gubil vse do današnjih dni.
Sentjanževca je bila svoj čas
deležna tudi porodnica, celo bol-
nikom ga dajo piti. Nasploh pa
je šentjanževec pijača ob slove-
sih. Na Slovenskem je znana
obredna pesem, ki jo ob takih
priložnostih pojejo: "Pijmo
sentjanževca, da bi bilo srečno
življenje vsakega, zdaj in na
večno."
Ob prazniku sv. Janeza so se
svoje dni tudi selili posli od ene-
ga do drugega gospodarja, nasp-
loh pa je bilo ob tem godovniku
v prejšnjih časih na slovenskem
podeželju nadvse veselo.
Pametva ali tepežni dan je
svoj prostor našel v koledarju 28.
grudna ali decembra. Več razlag
je za tepežnico. Nekateri menijo,
da se otroci s tem, ko "tepežkajo"
odrasle, vsaj enkrat na leto
maščujejo za udarce, ki so jih
bili deležni čez leto. Je pa to tudi
spomin na nedolžne otroke
(dečke) - dvoletne in mlajše, ki
jih je Herod dal pomoriti v Bet-
lehemu in vsej okolici.
Tepežnica, svoj čas veselo opra-
vilo vseh, se je kasneje prenesla
bolj ali manj na otroke, ki pa
tepežkajo samo dopoldne, čez
opoldne nikoli. Tudi tepežkanje
je imelo svoj pomen, saj ob tem,
ko "šiba poje", tepežkar izgovarja
posebne verze, povezane tudi z
zdravjem. V mnogih krajih Slo-
venije odrasli fantje kot
tepežniki ne dobijo za svoj
obredni obisk nobenega plačila,
otroke tepežnike pa je potrebno
obdarovati. To se je ohranilo vse
do danes.
Zadnji dan v letu, 31. decem-
bra, goduje sv. Silvester. Bil je
papež in v njegovem času se je
rimski cesar Konstantin
spreobrnil h krščanstvu.
Večerne plesne in hrupne zabave
ter prireditve, kakršne so v nava-
di zadnja desetletja, so bile
našim prednikom zlasti na kme-
tih skorajda neznane. Večer
zadnjega dneva v letu je tudi
drugi sveti božič ali silvestrovo.
Ta dan ljudje delajo obračun
sami s seboj. Gospodinje pripra-
vijo zvečer bogato obloženo
mizo kot na božič, samo da po-
nekod k obrednemu kruhu pri-
ložijo še kaj drugega. Tako so k
pomižjeku v Halozah priložili še
denarnico, molitvenik, rožni ve-
nec, nož, kozarček blagoslovlje-
ne vode, vejico brinja, steklenico
vina, koruznega, pšeničnega in
drugega zrnja ali bučnic, repo,
krompir in srp. Povečini pa se
na Slovenskem ponovijo ta večer
obredi svetega večera. O mraku
kropijo in kadijo kakor pred
božičem. Na Štajerskem pone-
kod kropijo tudi po poljih,
povsod na Slovenskem pa vso
noč pred novim letom gori v hiši
luč.
Kakor je noč pred božičem
čudežna, tako menijo tudi o noči
pred novim letom. Svoj pomen
na ta večer ima tudi streljanje,
saj s tem preženeš ali preplašiš
zlohotne duše rajnikov in druge
demone, ki v tej noči oživljajo
naravo. V ptujski okolici je gos-
podinja svoje dni na_staro leto
napolnila žrelo v žrmljah, da jih
novo leto ne bi našlo praznih.
Tudi vse kašče za zrnje ta večer
odpro, da bi novo leto prineslo
vanje božjega blagoslova, hišo pa
pometejo trikrat, da bi bila čista
tudi v novem letu.
Svoje čare in zanimivosti pri-
naša tudi novoletno jutro. Med
najzanimivejšimi šegami, ki so
se za novo leto ohranile prav v
današnje dni, je darovanje vodi
ter krašen[e studencev in
vodnjakov. Za Radoslav Razlag
je sredi prejšnjega stoletja pisal,
da hodijo, verjetno v ljutomerski
okolici, na novo leto dekleta
"vode darovat". Vsaka je stopila
na studenec, vrgla vanj novec in
rekla: "Ljuba voda, jaz te daru-
jem od dna do dna, sem za moža
že zadosti godna." V Središču ob
Dravi so bile te besede podobne,
dar pa je bilo rdeče jabolko, ki ga
morajo vreči v studenec pred
sončnim vzhodom. Dar vodi pa
ne zagotovi samo moža dekle-
tom, ampak naj ohrani vodo vse
leto čisto in obilno.
Tudi drugi običaji so značilni
za novoletno jutro. Ljudje se še
posebej podvizajo od maše, v
Halozah velja, da bodo potem
vse leto "nagli". V ljutomerski
okolici je tisti, ki pride prvi do-
mov od maše, najbolj priden in
uren pri vsakem delu.
Še vrsta drugih magičnih vero-
vanj izvira in živi v zvezi z no-
vim letom. Tako je staro
prepričanje, da ženska, ki na no-
vega leta prva stopi v hišo, prine-
se nesrečo. V Prlekiji bi pokali
obroči na čebrih in sodih, če bi
na novo leto prišla prva v hišo
ženska, zato naroče, ponekod
tudi dobro plačajo, moškega, da
se oglasi že navsezgodaj.
Ob vsakem novem letu želimo
drug drugemu vse najboljše. Na
kmetih so si naši ljudje želeli za
novo leto sreče, zdravja in
dušnega zveličanja. To voščilo je
skoraj v vseh slovenskih pokraji-
nah podobno, pridajo le nekaj
lokalne obarvanosti.
Kakšnih 170 let je, odkar si
ljudje voščijo tudi v pisni obliki.
Prve tiskane voščilnice so se po-
javile v dvajsetih letih prejšnjega
stoletja, a so jih najprej prodajali
v dobrodelne namene. Njihove
predhodnice so bile voščilnice,
ki so jih od 15. stoletja v samos-
tanih ročno risale in slikale re-
dovnice, zlasti svojim dobromi-
kom. Prava domovina novolet-
nih voščilnic pa je nekdanja
Avstrija. Zgodovine slovenskih
voščilnic ne poznamo, so pa po
vsej verjetnosti hodile vzpo-
redno z drugimi narodi.
Za konec skrivnostnih
dvanajstih volčjih noči se v
naših krajih in tudi v nemški
soseščini podi ženska pošast, ki
jo imenujo Pehto ali Pehto babo
(v Kranjski Gori). Njen čas je
večer pred sv. Tremi kralji, 5. ja-
nuarja. Kdo naj bi bila ta
skrivnostna sredozimka, je težko
pravilno odgovoriti. Znano je le
to, da so bile svoj čas na ta dan
na slovenskem ozemlju udo-
mačene številne šege.
Tretji božič je 6. januarja, ko so
v pratiki upodobljeni sv. Trije
kralji. Cerkev ta dan slavi
"razglašenje" Gospodovo ali epifa-
nijo. Ta dan se na vrata s kredo
zaznamujejo s tremi križi začetni-
ce imen sv. Treh kraljev in letnica
novega leta. Na primer: 19 -I- G +
M + B -t- 99. Napis ostane povsod
db prihodnjega leta. Vreme sv.
Treh kraljev napoveduje zdravje
in bolezen, življenjsko usodo in
smrt. Ena izmed teh napovedi se
glasi: "Če na treh kraljev sonce
sije, mora stati živina pri svedih
(praznih) jaslih." Podobno je: "Če
je na tri kralje jasno, so vse leto
prazne jasli."
Še vedno živi pa so trikraljevski
koledniki, ki hodijo od hiše do
hiše, sprejemajo darove, pojejo,
želijo srečo v novem letu ter bla-
goslov na polju in pri živini. Veli-
ko teh pristnih kolednih pesmi je
ohranjenih v Strekljevi zbirki slo-
venskih ljudskih pesmi.
Za konec pa še drobec ljudske
astronomije: "O treh kraljih se
dan toliko podaljša, kolikor pe-
telin zazeva ali kolikor petelin
poskoči."
Viri: Niko Kuret: Praznično
leto Slovencev
Damjan J. Ovsec: Velika knji-
ga o praznikih
Vlrfo Topo/ovec
Trikraljevski koledniki.
Foto: Tatjana Mohorko
1EDNIKOVA KNJIGARNIGl
Srečno 1999!
V zadnjo Tednikovo knjigar-
nico tega leta sem izbrala
pesem mojstra poezije za
male in velike knjigoljube, ki
je letos praznoval sedemde-
setletnico in sodi v sam vrh
slovenskega pesništva. To je
pesem Toneta Pavčka o
sreči, ki naj vam bo zvesta
spremljevalka v prihodnjem letu.
SREČA
Sreča se zmeraj z nesrečo brati.
Tako stare knjige uče.
A človek ne neha verovati
in za zvezdo kakor za srečo gre.
Tako živi sreča svojo posebno zgodbo
med stvarmi in med ljudmi,
ki jo poslušajo kot znano godbo,
ki ni resnična, a milo zveni.
A sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne v žepu ali pod palcem zaklad.
Sreča je, če se delo dobro opravi
in če imaš koga rad.
Potem v tebi dve sreči gorita.
Dve sonci v srcu. Dvoje svetil.
Od njiju je luč okrog tebe razlita,
ko romaš za zvezdo, k sebi, na cilj.
Tone Pavček
(v knjigi Deček gre za soncem, Mladinska knjiga, 1998)
Uliona Klemenili
ANKETA / Novoletne želje naših bralcev
Dragica Kla-
sinc: "Na prvo
mesto bi posta-
vila mir in
razumevanje.
Družinsko za-
dovoljstvo in
zdravje pa sodi-
ta zraven."
(MG)
Viktorija
Dabič: "Želim
si, da bi lahko
delala tisto, kar
si želim, in da
bi bila srečna
ob delu, ki ga
rada počnem."
(MG)
Filnnski kotiček'
Umor na
manhattny
(Monhatten Murder Mystery)
Pri sosedih zdolgočasenega newyorškega za-
konskega para se dogajajo čudne reči. Komu
mar? Na žalost vam kot gledalcem filma v režiji
Woodya Allana mora biti mar - na srečo pa smo
v prazničnih dneh sposobni prebaviti marsikateri
film, s katerim se v normalnih okoliščinah sploh
ne bi ubadali.
Carol (Diane Keaton) in Larry (Woody Allen) sta
par srednjih let, katerih zakon že dolgo ni več
razburljiv. Tako zdolgočasena Carol skuša raz-
vozlati skrivnostno smrt starejše sosede, glavni
osumljenec za umor pa je seveda njen nič kaj
žalostni vdovec. Raziskovanje postaja vse bolj
napeto ter tako pritegne ne samo Caroiinega
oboževalca Teda, pač pa tudi ciničnega in nea-
vanturističnega moža Larryja.
Amaterji na delu. Tako bi lahko v enem stavku
opredelili film, ki je svojevrstna parodija na kri-
minalke. Skupinica ljudi, ki je vse svoje detek-
tivsko znanje pridobila iz filmov in kriminalnih ro-
manov, skuša na lastno pest razvozlati izredno
zapleten umor ter tako poskrbi za prijetno zaba-
vo gledalca. Na žalost pa je komičen le zadnji del
filma - še pred njim se je potrebno prebiti skozi
debelo uro Caroiinega sumničenja in samosto-
jnega raziskovanja, ki je začinjeno z negodovan-
jem ciničnega moža Larryja. Zakonski prepiri v
vaši dnevni sobi - rešite se jih lahko s spremem-
bo kanala.
Kot smo že navajeni v filmih Woodyja Ailena,
komični in cinični vložki ohranjajo gledalca
budnega kljub dolgočasnemu kontekstu. Hkrati
je film prikaz ljubezni, ki je že postala rutina.
Tako smo v prazničnih dneh za razliko od
"pocukranih" filmov lahko videli nekaj, česar si
gotovo ne želimo: hudobnih in radovednih sose-
dov ter zdolgočasenega zakona.
Če bi sestavili lestvico desetih najboljših filmov,
ki ste jih videli letos. Umor na Manhattnu zagoto-
vo ne bi bil med njimi. Prepričana pa sem, da bi
se uvrstil na vrh lestvice tistih filmov, ob katerih
ste najhitreje zaspali.
Nataša Žuran
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
5
PO MilSfff KRAJIH
SLOVENSKA BISTRICA / POGOVOR Z ŽUPANOM
DR. IVANOM ŽAGARJEM
Veliko dela m prbmn^
ienosti tudi v jmodi^f*
Na letošnjih novembrskih lokalnih volitvah so volivci v slo-
venjebistriški občini med tremi županskimi kandidati name-
nili največje število glasov dotedanjemu županu dr. Ivanu
Žagarju. Njegov županski mandat se mu je tako zavrtel že v
drugo. V prednovoletnem času, kmalu po prvi seji novega
občinskega sveta, ko je nastopal v novi vlogi, saj odslej vodi
seje sveta župan, sva na kratko analizirala minuli mandat ter
se ustavila pri najpomembnejših nalogah, ki so pred novim
občinskim svetom.
"V minulih štirih letih je bilo
veliko različnih dogodkov, vsak
s svojo težo. Težko sedaj na
kratko izbiram tiste, ki so se mi
še posebej vtisnili v spomin.
Med lepe in prijetne brez dvo-
ma štejem odprtje nove telovad-
nice v Poljčanah, rešitev tranzit-
nega prometa skozi mesto Slo-
venska Bistrica z avtocestnim
izvozom na Devini, prenovljen
regionalni cesti na Križnem
Vrhu ter skorajšnji pričetek
gradnje obvoznice na Prager-
skem, izglasovan samoprispevki
v skoraj vseh krajevnih skup-
nosti občine razen v štirih mest-
nih, saj ljudje tako najlepše
dokažejo, da želijo za svoj kraj
nekaj narediti tudi sami.
Na občini smo lahko ponosni
tudi na uspehe v posameznih
podjetjih. Mednje brez dvoma
sodi povsem avtomatizirana
proizvodnja, podprta z najso-
dobnejšo tehnologijo, v Opekar-
ni Pragersko, pa tudi uspehi ne-
katerih drugih podjetij v naši
občini: tovarne olja. Granita ...
Vesel sem tudi odprtja številnih
kilometrov asfaltiranih cest, ki
povezujejo kraje na Pohorju, v
ravninskem delu občine ali
haloško-boškem območju.
Brez dvoma pa bo med ljudmi
še dolgo odmevala naravna
ujma v letošnjem novembru, ko
so poplave ter zdrsi zemlje pri-
zadeli skoraj celotno območje
občine in povzročili ogromno
škodo. Če rečemo, da je v vsaki
slabi stvari tudi nekaj dobrega,
pa lahko pri novembrski ujmi
govorimo o veliki človeški soli-
darnosti in želji, pomagati
sočloveku, ki ga je prizadela
Dr. Ivan Žagar - novi (stari)
župan občine Slovenska Bis-
trica
nesreča," je dr. Žagar na kratko
strnil najodmevnejše dogodke v
minulem obdobju.
Kljub temu da številne asfalt-
ne ceste povezujejo posamezne
kraje v občini, pa s tem še zdaleč
niso naredili vsega na področju
urejanja komunalne infrastruk-
ture. Vedno se bo našla kakšna
cesta, ki bi jo ljudje zeleh asfal-
tirati, vendar bodo v prihodnje
morali dati večji poudarek
vzdrževanju asfaltnih površin,
gradnji pločnikov, kolesarskih
stez ter kanalizacijskih sistemov
in čistilnih naprav v vseh večjih
krajih občine. Nadaljevali bodo
dela pri širitvi vodovodnega
omrežja in zagotavljanju zdrave
pitne vode. Poseben poudarek
bo tudi v prihodnje dan celovi-
temu urejanju mestnega jedra,
mestu kot celoti ter njegovi pro-
metni urejenosti.
Veliko tega v mestu že urejajo.
Na Trgu svobode so ob robeh že
zasadili drevesa in odpravili ar-
hitektonske ovire. Na svoje
mesto bodo postavili spomenik
bombaša in uredili osrednji del
mesta tako, kot je bilo zamišlje-
no na arhitekturni delavnici
pred dobrim letom. V centru
mesta že vso jesen lepšajo fasade
starih hiš, pričeli so gradnjo
tržnice, v načrtu pa je tudi ure-
ditev parkirnih prostorov. Mar-
sikdo sicer nerga ob "tem raz-
metavanju denarja", vendar je
župan odločno povedal, da mes-
to kot občinsko središče mora
biti urejeno.
V letu, ki prihaja, bodo nadal-
jevali gradnjo osnovnošolskega
prostora - telovadnic ter učilnic.
Tako bodo zagotovili pogoje za
devetletno osnovno šolo. V
načrtu pa je tudi srednja šola, ki
bo odprla vrata že prihodnjo je-
sen. Ker bo tako v mestu več
mladih, bo potrebno poskrbeti
tudi za njih in jim nameniti
prostore, kjer se bodo lahko zbi-
rali in imeli svoje aktivnosti. Na
občini imajo že nekaj let štipen-
dijski sklad za študente z
boljšim uspehom, razpisali pa
jih bodo tudi v prihodnjem letu.
Med pomembne projekte sodi
tudi gradnja doma za ostarele v
Slovenski Bistrici ter nadalje-
vanje gradnje neprofitnih stano-
vanj. Trenutno jih je v gradnji
sedemnajst, vendar pa so potre-
be zlasti pri mladih družinah
veliko večje.
Pri ljubiteljski kulturi morajo
graditi na temeljih, ki jih v
občini že imajo. Tega pa je veli-
ko, saj skupine in posamezniki
dosegajo odmevne uspehe tudi
izven občinskih meja. Lep pri-
mer je zlata Linhartova značka
za najbolje odigrano vlogo na
področju amaterskega gleda-
lišča ter Severjeva nagrada, ki jo
je za življenjsko delo prejel
Marko Cvahte. Prihodnje leto
prihaja v Slovensko Bistrico
razstava sodobne japonske kera-
mike, kar je velikega pomena
tudi za promocijo občine.
"Veliko bomo morali v priha-
jajočem letu postoriti na po-
dročju zaposlovanja in
zmanjševati brezposlenosti tudi
z vzpodbudami in razvojem
kmetijstva. V občini imamo do-
bre pogoje za bio kmetovanje,
predvsem na območju Pohorja
ter deloma v Dravinjski dolini.
Zanemariti ne smemo sadjarst-
va, ki postaja v zadnjih letih pa-
noga z lepimi uspehi, ter vino-
gradništva, ki je po nekajletnem
zatonu ponovno v porasti,
predvsem s kakovostjo. Tudi na
področju drobnega gospodarst-
va, turizma in podjetništva bo
potrebno še kaj postoriti. Po-
membno pa je tudi vključevanje
občine v regijske programe in
povezave. Ob tem mora biti
občinska uprava ljudem prijaz-
na, odprtih vrat za ljudi in nji-
hove potrebe.
Potrebno bo mnogo truda, pri-
zadevanj in sodelovanja, znanja
in pripravljenosti za delo vseh
nas, ki so nam volivci zaupali
odgovorno nalogo, da razvoj
naših krajev ne bo zastal."
Ob koncu je župan dr. Ivan
Žagar zaželel vsem občanom
občine Slovenska Bistrica ter
tudi bralcem Tednika veselo in
prijetno novoletno praznovanje,
"da v sebi zbudimo prijetne mis-
li in v novo leto 1999 ponesemo
veliko miru, zdravja, uspehov in
sreče".
Vida Tepelovec
ANKETA
novoletne ier/e
fiffjfih hraliev
Rozina
Šebetič:
"Za nas
malo sta-
rejše je
zdravje naj-
pomembne
j še, pa
strpnost in
vsaj malo
posluha za druge, ne samo zase."
(MG)
Stojan
Ščurek,
znani vino-
gradnik iz
Primorske:
"Vsem Štaj-
erkam in
Štajercem
želim veli-
ko lepih,
sončnih in
uspešnih dni. Vsem vinogradni-
kom in kmetovalcem želim do-
bro letino, drugim pa veliko
poslovnih uspehov. Osebno si
želim, da bi tudi na vašem kon-
cu spili čimveč mojega vina."
(MS)
Ferdo
Šerbelj,
kustos v
ljubljanski
Narodni
galeriji,
stalni sode-
lavec Zavo-
da za kul-
turo Slo-
venska Bistrica: "To, kar bom
sedaj povedal, niso zgolj novo-
letne želje, temveč nekaj, kar
lahko dam ljudem vsak dan v
letu, vseh 365 dni. To so prijaz-
ni in topli medsebojni odnosi. V
medsebojnem komuniciranju
pozabljamo na pristne odnose,
ne znamo se več prijazno pogo-
varjati, ne znamo več poslušati
sočloveka, ne napisati prijazne-
ga pisma, čedalje pogosteje se
"pogovarjamo" le še prek neizo-
gibnih tehničnih sredstev, ki pa
nas vse bolj odtujujejo. Zato
žehm vsem v letu 1999 čim več
lepih, pristnih, dobrih in tole-
rantnih mesebojnih odnosov,
kar je pogoj za vse drugo, tudi za
mir na svetu." (VT)
KOMENTIRAMO
Lenarški dosežek leta - delitev obilne
Leto, ki se počasi izteka, je bilo v osrednjih
Slovenskih goricah v znamenju živahnih poli-
tičnih dogodkov, ki jih je okronala letošnja
pričakovana delitev bivše velike občine Lenart.
Iz nje so nastale štiri nove: Cerkvenjak, Bene-
dikt, Sveta Ana in preoblikovana občina Lenart.
Ta združuje krajevne skupnosti Sveta Trojica,
Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Voličina in
Lenart.
Občina je še vedno med večjimi, saj šteje skoraj
12 tisoč prebivalcev in je tudi prostorsko precej
zaokrožena. Mnogi ji ne napovedujejo daljše pri-
hodnosti, saj svarijo pred nikoli skritimi željami zu-
nanjih, nemestnih krajevnih središč, da se otresejo
Lenarta in zastavijo lastno razvojno pot. Koliko je
na tem resnice, je v tem trenutku težko napovedo-
vati, saj so se delitvene strasti nekoliko polegle,
svoje pa je opravila tudi spremenjena zakonodaja
o financiranju občin. Razlogi za delitev so bili po-
leg splošno znanih teženj po manjših občinah tudi
neučinkovitost in razcepljenost bivše občinske
oblasti, ki je znala spretno izkoristiti nastale razme-
re. Zdaj je, kar je, občine so ustanovljene in tudi le-
narško čaka obilica resnega in trdega dela.
Novi občinski svet je že začel delati, tudi župan je
napovedal ofenzivni nastop v smeri ustvarjanja po-
gojev za občanom čim prijaznejšo občino. Napo-
vedal je večjo skrb za enakomeren razvoj vseh šti-
rih sestavnih delov občine in omenil celo možnosti
za ustanavljanje vaških skupnosti tam, kjer bo to
potrebno. Velika skrb bo veljala razvoju infrastruk-
ture, ustvarjanju pogojev za odpiranje novih obra-
tovalnic in podjetij, ki bodo prinašali nova delovna
mesta. Brezposelnost je namreč že dalj časa iz-
jemno visoka in zato naj bi bile vse sile usmerjene
v iskanje možnosti za učinkovitejši gospodarski
razvoj.
Župan Ivan Vogrin obljublja hitrejšo dinamiko
tudi na področju družbenih dejavnosti - v šolstvu,
zdravstvu, kulturi in predšolskem varstvu otrok.
Lepo in prav, pravijo Lenarčani in pričakujejo de-
janja. Doslej je bilo praznih obljub in govorjenja
več kot preveč in čas bi že bil, da bi v Lenartu strni-
li ustvarjalne potenciale v skupno dobro. To pa ne
bo lahko in enostavno, zato bo treba poiskati pra-
ve skupne imenovalce, prisluhniti argumentom
političnih moči in navsezadnje tudi rezultatom voli-
tev. To omenjajo zlasti zaradi nekaterih napovedih
kandidatov za podžupana občine Lenart. Uradnih
imen še ni, slišati pa je, da naj bi šlo za preiz-
kušanje trdnosti dokaj enotnega večinskega dela
občinskih svetnikov, ki so se že na prvem zase-
danju zavzeli za strokovno delo in zavrnili očitke o
politizaciji in politikantstvu. Po nekaterih napove-
dih bo večina v občinskem svetu kar trd in resen
sogovornik županu, ki bo moral to stvarnost
upoštevati in navsezadnje v praksi dokazati, da je
resnično nestrankarski župan in da mu je temeljni
interes hitrejši razvoj občine z racionalno, strokov-
no močno in učinkovito občinsko upravo.
Takoj po praznikih naj bi se vedelo, kako se bo
obstoječi upravni aparat razdelil, v katero od novo
nastalih občin bodo šli posamezni delavci in koliko
jih bo ostalo za skupne zadeve. To bo lahko dober
začetek razumnega reševanja problemov pred na-
povedano delitveno bilanco, ki bo tudi v lenarški
zgodbi poglavje zase.
M.Teš
LENART / GOSPODARSKI VSAKDANJIK NI OPTIMISTIČEN

OD ZDRAVIH GOSPODARSKIH JEDER JE DOSEGLA NAJHI-
TREJŠI RAZVOJ TOVARNA BOVDNOV IN PLASTIKE
v preoblikovani občini Lenart v Slovenskih goricah se
srečujejo z veliko brezposelnostjo, ki je med največjimi v Po-
dravju in Sloveniji. Brez dela je ostalo zlasti veliko mlajših
ljudi in delavk v tekstilni industriji Caprice, ki jo je skupaj s
številnimi drugimi industrijskimi obrati pogoltnil val
stečajev v začetku 90. let. Kljub občutni krizi, v kateri se je
znašla lenarška industrija, ki je bila sredi 70. let paradni
konj gospodarstva Slovenskih goric nasploh, so se nekateri
zavzeli za ohranitev zdravih gospodarskih jeder.
Nekaj so jih ohranili in tako je
danes več kot na dlani spoznanje,
da prihodnjega gospodarskega
razvoja Lenarta brez industrije
vendarle ne bo. Prednost bodo
imela manjša in srednje velika
podjetja, tehnološko modern-
izirana in usmerjena na zahodno-
evropska tržišča. Najlepši primer
uspešnosti je Tovarna bovckiov in
plastike Lenart, ki je že nekaj let
pomemben strateški partner naj-
večjih evropskih avtomobilskih
proizvajalcev. Skupaj s Preven-
tom iz Slovenj Gradca so razvili
proizvodnjo avtomobilske kon-
fekcije in postali dobavitelji avto-
mobilskih prevlek za koncem
Volkswagen. Ustanovili so tudi
mešano podjetje Prevent-Halog
Lenart in zaposlili veliko novih
delavcev. Tovarna bovdnov in
plastike nenehno skrbi za stro-
kovno izobraževanje in uspo-
sabljanje delavcev, za tehnološko
modernizacijo in kakovost proiz-
vodnje, za kar so prejeli celo med-
narodni certifikat kakovosti za av-
tomobilsko industrijo. Skupaj z
mešanim ix)djetjem Prevent-Ha-
log so daleč največje lenarško in-
dustrijsko podjetje in osrednje za-
poslitveno središče za bivšo
občino Lenart in tudi za širše
območje osrednjih Slovenskih go-
ric. Za nagel razvoj in prispevek k
razbremenjevanju brezposelnosti
je direktor Tovarne bovdnov in
plastike iz Lenarta Bogdan Savli
ob letošnjem občinskem prazniku
prejel zlati grb občine Lenart.
Od nekoč močne kovinskopre-
delovane industrije je v Lenartu
ostal še obrat mariborske livarne,
obrat Kristala in TVT, ki se je
preimenoval v Lentherm Lenart.
Pomembno funkcijo je zadržal
tudi obrat zreškega Uniorja, v ka-
terem proizvajajo orodje in druge
izdelke iz programa Unior Zreče.
Tudi v tej tovarni skrbijo za
tehnološko posodobitev in kako-
vost, za kar so prejeli certifikat ka-
kovosti. Vse drugo so pobrali
stečaji, na ruševinah starega pa so
nastala nova zasebna podjetja, ki
že zaposlujejo večje število delav-
cev. Omeniti velja zlasti Dtimido,
ki je dobila prostore v delu
bivšega Klemosa. Obetavni načrti
Pathosa pa so bili le pobožna želja
na papirju, saj je podjetje, ki je do-
bilo znatna zagonska sredstva,
usahnilo, delavci pa so ostali brez
dela in plačila. Tudi to je del le-
narškega vsakdanjika, le da tiste-
ga s temne strani.
Bodoči razvoj naj bi vseboval
tudi elemente za hitrejše nastajan-
je novih obratovalnic in obrtnih
delavnic. Zemljišča za zidavo bo
zagotavljala občina, ki naj bi tudi
poskrbela za druge začetne vzpod-
bude. S tem bi lahko bremena
preteklosti premostili, k vsemu pa
dodali še predvidene načrte na po-
dročju tiuizma in dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah.
M.TOŠ
BENEDIKT / MEDNARODNO SODELOVANJE

Pred dnevi se je z delovnega obiska v Nemčiji vrnila delegaci-
ja občine Benedikt v Slovenskih goricah. V njej so bili tudi
predstavniki kmetijskega ministrstva in vodja projektov ce-
lostnega razvoja podeželja in obnove vasi za bivšo krajevno
skupnost Benedikt Vida Savli.
V Miinchnu so se predstavniki
občine Benedikt pogovarjali s so-
delavci bavarskega kmetijskega
ministrstva in jim predstavili do-
sedanji potek projektov celostne-
ga razvoja podeželja in obnove
vasi. Marca prihodnje leto bo
nemška delegacija obiskala
občino Benedikt in do tokrat
bodo proučili možnosti nadaljnje-
ga sovlaganja in nudenja strokov-
ne pomoči pri uresničevanju posa-
meznih programov. Doslej so v
Benediktu uspešno izvedli nekaj
konkretnih programov, od uredit-
ve okolice znamenite cerkve sve-
tih Treh kraljev do ustanovitve
vrtnarskega centra in turističnega
driištva. Velika pridobitev je tudi
slatinski vrelec, ki so ga uredili v
neposredni bližini občinskega
središča. Slatinski vrelci so ena od
značilnosti in posebnosti tega
dela Slovenskih goric, ki jih boga-
tijo tudi lepo ohranjene antične
gomile. Poti do njih so že označili
s primernimi kažipoti.
V okviru projektov CRPOV, ki
so jih v sedanji občini Benedikt in
bivši KS izvedli za naselja Trije
Kralji, Trstenik in Štajngrova, so
pripravili tudi odmeven projekt
revitalizacije starih vodnjakov.
Vanj so vključili kar 53 starih
vodnjakov in mnoge med njimi
lepo obnovili in usposobili. S tem
so dobili vire zdrave pitne vode in
hkrati rešili pred propadom eno
od arhitekturnih značilnosti slo-
venskogoriškega podeželja. Ob
vodnjakih so se radi zbirali ljudje,
saj je bilo pitne vode v Slovenskih
goricah vselej premalo. Veliko si v
Benediktu obetajo tudi od novega
vrtnarskega centra, ki so ga usta-
novili mlajši pridelovalci zelenja-
ve. Z njim naj bi zagotovili doda-
ten vri financiranja manjših kme-
tij. Poleg tega v okviru projektov
CRPOV razvijajo tudi programe
kulture in ttirizma, velik pouda-
rek pa namenjajo ohranjanju kul-
turne in naravne dediščine. Tudi
v novi občini bodo to delo nadal-
jevali, saj so to neizkoriščeni ele-
menti turizma, od katerega
pričakujejo veliko denarja.
Župan občine Benedikt Milan
Gumzar ne skriva načrtov, da
bodo turizem razvijali načrtno,
poskrbeli za učinkovito promoci-
jo in se povezali z ustreznimi izva-
jalci. Del denarja za turistično
promocijo bodo zagotovili tudi v
občinskem proračunu.
M.TOŠ
6
Četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
OB NOVEM LETU
ANKETA / MED GOSPODARSTVENIKI IN DRUGIMI VODILNIMI NA PTUJSKEM
Za enolcoprovne pogoje poshvania
Ob koncu leta smo k sodelovanju povabili gospodarstveni-'
ke, vodilne delavce iz nekaterih drugih dejavnosti in podjet-^|
nika. Pozanimali smo se za njihove ocene poslovnega leta
1998 in kaj pričakujejo od leta 1999. Najbolj originalen je i
bil mag. Danilo loplek, direktor Taluma. Sicer pa si prebe- j
rite njihove ocene in pričakovanja.
Mag. Danilo Toplek, direktor
Taluma: "Poslovno leto '98:
Dobro. Leto '99: Še boljše!"
PERUTNINA
OHRANILA TRŽNI
DELEŽ
Dr.       Roman       Glaser,
predsednik uprave in generalni
direktor Perutnine Ptuj: "Z za-
dovoljstvom lahko ugotavljam,
da smo v Sloveniji ohranili tržni
delež prodaje izdelkov Perutni-
ne Ptuj. Nameravali smo ga sicer
nekoliko povečati, vendar nam
tega zaradi nerazumnega
zniževanja cen nekaterih drugih
perutninskih podjetij ni uspelo.
Toda naši izdelki so bili na vseh
preverjanjih ocenjeni za na-
jboljše in to nam je, skupaj s
šampionom kakovosti, ki so jih
živila Perutnine Ptuj dobila na
gornjeradgonskem sejmu, omo-
gočilo obdržati odločilno
prednost. Obenem smo letos pri-
dobili certifikat kakovosti ISO
9001, ki je na svojstven način
potrdil naša prizadevanja za ka-
kovost kot odločilno prednost
Perutnine Ptuj. Potrošniki tega
niso le opazili, ampak tudi nag-
radili z zaupanjem v izdelke Pe-
rutnine Ptuj, ki zaradi mnogih
lastnosti zdravega prehranjevan-
ja predstavljajo dober nakup.
Gostilna, mesnica in delikatesa
PP v centru Ptuja so krona naših
prizadevanj v zaokroževanju
ponudbe živil Perutnine Ptuj za
zdravo in naravno prehrano Slo-
vencev. Vse, kar smo uspeli
doseči v tehnološkem procesu,
doseže svoj smisel na mizi.
V letu 1999 pričakujemo od
države predvsem to, da bo ureja-
la enakopravne pogoje poslovan-
ja na vseh področjih, tako v Slo-
veniji kot na izvoznih trgih, ki
so odvisni od državnih rešitev.
Pričakujemo tudi več reda v
plačilnem prometu in odpravo
zakonodaje, ki nas postavlja v
podrejen položaj. Z naraščajoči-
mi proračunskimi potrebami in
pritiski na povečanje plač lahko
izgubimo odločilne primerjalne
prednosti na tujih trgih, česar si
v Perutnini Ptuj preprosto ne
moremo privoščiti. Prednosti, ki
smo si jo ustvarili, ne smemo iz-
gubiti niti v primerjavi z drugi-
mi kandidatkami za vstop v EU,
vendar opažam, da se tega v
državi mnogi premalo zavedajo.
Leto 1999 bo za Perutnino
Ptuj leto pospešene notranje
konsolidacije podjetja, pos-
pešenega izobraževanja sodela-
vcev in uveljavljanja naše bla-
govne znamke. Želimo si tudi
aktivnega sodelovanja v uvel-
javljanju večje prepoznavnosti
slovenske hrane in pijač kot tis-
tega aduta, s katerim lahko pri-
vabljamo v Slovenijo tudi turiste
in poslovneže. Z dobrim infor-
miranjem o slovenskih prednos-
tih na tem področju lahko utrdi-
mo ekonomičnost v teh pano-
gah, predvsem pa izpostavimo
nacionalno identiteto kvalitete v
živilskopredelovalni panogi.
Samo tako lahko pričakujemo,
da bo tudi domači potrošnik še
naprej posegal po domačih
živilskih proizvodih in tako utr-
jeval ekonomijo, od katere je
tudi sam najbolj odvisen oziro-
ma je v delovnem času tudi njen
sestavni člen. Lojalnost do
domačih izdelkov, ki so na
področju prehrane in pijač po
kakovosti praviloma nad svetov-
nim povprečjem (to nam ves čas
potrjujejo številni tujci, ki se
srečujejo s slovenskimi proizvo-
di), namreč utrjuje nacionalno
ekonomijo."
VARČEVANJE JE
NUJNO
Erika Mihelač, direktorica
Ptujskih pekarn in slaščičarn,
d.d., Ptuj: "Slovenija je majhna
država, ki ima veliko problemov
in neuresničenih želja. Včasih se
vse prevečkrat enačimo z veliki-
mi državami, pozabljamo pa na
potrebno varčevanje. Še vedno
se v vladi, parlamentu, državni
upravi oziroma v negospodar-
stvu obnašajo kot "dvoživke". Po
eni strani govorijo o varčevanju,
po drugi strani pa iz sprejetih
proračunov tega ni zaslediti.
Tako ni zaslediti niti timskega
dela, ki bi prav gotovo zago-
tavljalo rezultate. Preveč časa se
porabi za strankarske prestiže,
za politične odločitve, vse pre-
malo časa pa za strokovno pod-
krepljene argumente, ki bi bili
nujni za gospodarsko rast. Ciniz-
ma v parlamentu ne bi bilo tre-
ba, če bi prevladovali argumenti.
Poslovna odličnost se priznava
gospodarstvu. Morali bi najti
način, da bi se ta priznavala tudi
vladi, parlamentu, različnim ko-
misijam in sicer po vnaprej
določenih  scenarijih  oziroma
kriterijih, kako učinkovito opti-
malizirajo svoj delovni čas, kako
učinkovito vplivajo na državne
izdatke, kako učinkovito
odločajo o porabi proračunskega
denarja. Vprašanje je, ali bi ta
priznanja sploh kdaj bila podel-
jena. V gospodarstvu, če hočemo
preživeti, moramo delati brez
sentimentalnosti, v nasprotju z
negospodarstvom, kjer se še
vedno veča število nezaposlenih.
Med nezaposlenimi skoraj ni de-
lavca, ki bi izhajal iz negospo-
darstva. Vse to kaže, kakšno po-
litiko varčevanja vodita vlada in
parlament. Nekoč so nas učili,
da se na napakah učimo, in "ve-
lik" je tisti, ki to priznava, ki je
sposoben k temu dodati še
izkušnje ter na ta način uspeti.
Za leto 1999 nam je potreben
Aladin s čudežno svetilko in z
duhom, ki čaka v tej svetilki, da
nam uresniči dobre želje."
KONEC FIG V
ŽEPU ZA
SLOVENSKI
TURIZEM?
Vekoslava Gojčič, direktorica
Term Ptuj: "Za slovenski tu-
rizem je v letu, ki se izteka, na-
jpomembnejše, da je bil v parla-
mentu izglasovan zakon o pos-
peševanju turizma, ki je na svoji
štiriletni trnovi poti po parla-
mentarnih hodnikih izgubil
svojo glavno srž in namen - dati
slovenskemu turizmu pomen in
vlogo, ki naj bi jo imel v obdob-
ju, ko bomo kot sestavni del 500-
milijonskega tržišča soočeni z
globalno konkurenco in njenimi
izzivi. Če ne bomo poskrbeli za
kritično maso kakovostnih noči-
tvenih zmogljivosti, potrebne
infrastrukturne objekte, če ne bo
dovolj raznolike in atraktivne
dodatne in dopolnilne ponudbe,
pisane za ciljno skupino gostov,
če ne bo ustreznega razmerja
med ceno in kvaliteto, potem se
nam tudi v letu 1999 ne piše nič
dobrega. Nujno bi bilo, da vsi
akterji, ki že leta vedrijo v
različnih institucijah pod slo-
venskim turističnim nebom,
prenehajo držati fige v žepih in
se povežejo v smislu sinergijskih
učinkov. Je to utopično? Upam
in iskreno si želim, da ne!
Družba Terme Ptuj ob zakl-
jučku leta 1998 ponovno
pričenja gostinsko dejavnost v
restavraciji Žila v osrednjem ob-
jektu. S prizidkom za novi vhod
v termalno kopališče z nadzoro-
vanim vhodno-izhodnim infor-
macijskim sistemom in novim
fitnes studiem bo ponudba pri-
dobila atraktivnost, kar bo še po-
pestrila nova fontana za pitje
ptujske termalne vode. S 1. 1.
199 se v družbo Terme Ptuj
vključuje tudi restavracija Ribič,
kar pomeni, da se obseg poslo-
vanja družbe povečuje za več kot
tretjino. Ni čudno, če z optimiz-
mom zremo v prag novega
tisočletja, saj smo prepričani, da
nam bo z matičnim podjetjem.
Kmetijskim kombinatom Ptuj,
uspel začetek gradnje novega ho-
tela s termalnim centrom."
BODOČNOST JE V
ŠIRITVI
STORITVENIH
DEJAVNOSTI
Vlado Čuš, direktor podjetja
Olimpic Ptuj: "Smo podjetje, ki
s svojo dejavnostjo v večjem delu
pokriva področje zdravja, lepote,
športa in rekreacije. Svoje storit-
ve tržimo v ptujski regiji, pa tudi
v širšem slovenskem prostoru. V
letošnjem letu smo v podjetju
posebno pozornost namenili
strokovnemu usposabljanju in
investiciji v novi poslovni pros-
tor. Nasploh ocenjujemo leto
1998 za slovensko gospodarstvo
kot leto, ko je bilo v danih raz-
merah težko poslovati bolje.
Predvse pogrešam vzpodbudno
makroekonomsko okolje in tak-
šno zakonodajo, ki bo podpirala
podjetniške spodbude. Potrebno
je zmanjšati administriranje,
večji poudarek je potrebno dati
malemu gospodarstvu, t.j.
podjetništvu in obrti ter razbre-
menjevanju gospodarstva s cil-
jem spodbujanja novega za-
poslovanja in ustvarjanja novih
delovnih mest. V ta namen
potrebujemo ustrezno delovno
zakonodajo, plačilno disciplino,
ugodnejše kreditiranje novih in-
vesticij, preganjanje sive ekono-
mije in vse tisto, na kar opozar-
jajo številni gospodarstveniki.
V našem mestu lahko s spod-
bujanjem razvoja podjetništva in
obrti naredimo več. Še posebej
ko govorimo o infrastrukturi,
poslovnih prostorih, zmanjšanju
obremenitev, dostopu do infor-
macij in poslovnih znanj, šolan-
ju strokovnih kadrov in po-
dobno. Podatek, da je v Ptuju
brezposelnost med najvišjimi v
Sloveniji in znaša 18,8 odstotka,
zahteva premislek in ustrezne
ukrepe. Tukaj ima možnost za
večje angažiranje tudi oddelek
za gospodarstvo znotraj mestne
uprave. Mladim in sposobnim
kadrom je potrebno dati pri-
ložnost, hkrati pa ustvarjati tudi
pogoje, da bodo sposobni kadri
želeli priti v Ptuj.
Osebno vidim veliko perspek-
tivo v širitvi storitvene de-
javnosti. Ob tem je pomemben
podatek, ki ga beležijo razvita
narodna gospodarstva. Rezultati
kažejo, da v današnjem času sto-
ritve predstavljajo gonilno silo
razvoja. V ZDA je leta 1993
delež storitev v bruto družbe-
nem proizvodu znašal že dobrih
74 odstotkov, medtem ko je v
Sloveniji po podatkih Banke
Slovenije leta 1996 znašal ta
delež v bruto družbenem proiz-
vodu le 50,2 odstotka. Turizem
je zaenkrat še naša neizkoriščena
priložnost. Veliko prednost ima-
mo v izjemno bogati naravni in
kulturni dediščini. Da bi jo lah-
ko optimalno tržili in hkrati oh-
ranili, potrebujemo tudi strate-
gijo varstva okolja. Želim si, da
bi Ptuj v letu 1999 pomnožil šte-
vilo uspešnih podjetij in obrtni-
kov. Ob tej priložnosti želim
vsem Ptujčankam in Ptujčanom
vesele praznike ter veliko sreče
in uspehov v letu 1999."
PRIDOBITI NOVE
KUPCE
Emerik Weigl, direktor Agis -
Zavore Ptuj: "Pri ocenjevanju
poslovnega leta 1998 se je nujno
potrebno dotakniti tudi
predhodnega, saj bomo v
tekočem letu naredili in prodali
za 15 odstotkov več blaga kot v
letu 1997. To smo pri nespre-
menjenem številu zaposlenih us-
peli doseči le z večletnim konti-
nuiranim investiranjem. Za in-
vesticije namreč namenjamo od
5 do 10 odstotkov letnih prihod-
kov. Samo v letošnjem letu smo
močno posodobili struženje
paličastih materialov z nabavo
štirih CNC stružnih avtomatov
in zagotovili dodatne kapacitete
pri obdelavi ulitkov z nabavo
dvovretenske stružnice. Prav
tako smo v tem letu nabavili
CNC vrtalni stroj. Namenu smo
predali tudi visokoregalno skla-
dišče za skladiščenje gotovih iz-
delkov. Skladiščno poslovanje je
računalniško krmiljeno in zago-
tavlja odpremo izdelkov skladno
z zahtevami standardov kako-
vosti. S to investicijo smo proces
poslovanja od nabave, proiz-
vodnje do odpreme blaga, opti-
malizirali. Ni nepomembno
poudariti, da je od začetka
gradnje do odprtja skladišča go-
tovih izdelkov minilo samo 120
dni. V letu 1998 smo uspešno
opravili ponovno presojo certifi-
kata kakovosti ISO 9001, ki smo
ga pridobili v letu 1997. Sicer pa
je bila v letošnjem letu, to pa
pričakujemo tudi v letu 1999,
največja težava v zagotavljanju
likvidnosti. Likvidnostni prob-
lemi naših kupcev, predvsem iz
držav bivše Jugoslavije, vključno
s slovenskimi, se prenašajo tudi
na nas. V drugem polletju letos
smo že začutili recesijska giban-
ja. Začelo se je z Rusijo, kamor
smo posredno prodali skoraj 10
odstotkov svojih izdelkov, in se
nadaljevalo z usihajočim
povpraševanjem naših partner-
jev v zahodnem delu Evrope.
Ker prodamo na trge Evrope 50
odstotkov svoje proizvodnje, je
naša glavna skrb v letu 1999 pri-
dobiti z obstoječimi in z izdelki
v osvajanju nove kupce. Verja-
mem, da nam bo to uspelo.
V letu 1999 bo naša velika skrb
posvečena izboljšanju delovnega
okolja v proizvodnji in ohran-
janju okolja nasploh. Temu
bodo namenjene investicije v
dovod zraka s filtriranjem v
proizvodnih prostorih, centrifu-
giranje in stiskanje ostružkov in
vračanje tako pridobljenih hla-
dilnih sredstev nazaj v proces,
prihranke na vodi, tako da bomo
hladilno vodo v livarni upo-
rabljali v zaprtem sistemu. Do
sedaj smo v smislu varovanja
okolja izpeljali že celo vrsto in-
vesticij. Že več let sistematično
ločeno po izvoru zbiramo vsa
odpadna olja in emulzije, ki nas-
tajajo v proizvodnem procesu.
Pred štirimi leti smo prešli na
ogrevanje na zemeljski plin.
Mnoge obdelovalne stroje smo
že opremili z oljnimi filtri, s
pomočjo katerih posesamo oljne
megle, ki nastajajo zaradi velikih
obdelovalnih hitrosti. Sredstva
za nadaljevanje investicij v eko-
logijo smo si zagotovili na Eko-
loškem skladu Republike Slove-
nije. Vsa prizadevanja v zvezi s
tem bodo kronana s pridobitvijo
certifikata ISO 14001 v letu
1999."
DA BI ČIM MANJ
OBČANOV ISKALO
POMOČ
Mag. Miran Kerin, direktor
Centra za socialno delo: "Social-
novarstvene storitve in preven-
tivne dajavnosti na psihosocial-
nem področju je za občane v Up-
ravni enoti Ptuj v letošnjem letu
zagotavljalo 33 redno zaposlenih
delavcev Centra za socialno delo
Ptuj, devet sodelavk, zaposlenih
za določen čas pri pomoči na
domu, ki jo financira mestna
občina Ptuj, povprečno mesečno
30 zaposlenih sodelavk na istem
projektu v okviru javnih del ter
61 prostovoljcev (srednješolcev,
študentov) v različnih preven-
tivnih programih, namenjenih
otrokom, mladostnikom in
staršem.
85 odstotkov sredstev za delo-
vanje centra je prispevek države,
15 odstotkov pa si je po ključu
razdelilo devet občin. Dotacije
so prihajale redno od vseh po-
godbenih strani. Sredstva za de-
narne dodatke, porodno varstvo
in otroški dodatek zagotavlja
država, stroški za pogrebe social-
nih primerov, subvencije stana-
rin in za preventivne programe
pa so breme občin. V vse naše
dodatne programe je vključena
le mestna občina Ptuj, ostalih
osem pa se finančno pridružuje
skladno s svojimi potrebami in
strategijami.
Mesečno Center za socialno
delo Ptuj v obliki rednih denar-
nih dodatkov razdeli med 45 in
50 milijonov tolarjev, za enkrat-
ne pomoči pa je potrebno zago-
toviti še dva do štiri milijone to-
larjev. Vsoti nikakor nista majh-
ni. Pri tem velja opozoriti, da
marsikoga moti upravičenost
posameznikov do socialne
pomoči, vendar je potrebno ve-
deti, da Center za socialno delo
samo izvaja zakon o socialnem
varstvu. Ob izpolnjevanju pogo-
jev za pridobitev denarnega do-
datka posameznik pridobi pravi-
co do le-tega, pa čeprav njegov
sosed meni drugače, pri čemer
pa seveda nihče ni pripravljen
podati zapisniške izjave o mo-
rebitnih drugih dejstvih, ki jih
je upravičenec do denarnega do-
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
7
mmmm
OB NOVEM LETU
datka morebiti kljub materialni
in kazenski odgovornosti za-
molčal. Otroške dodatke dobiva
9299 družin, namenjeni so
14.646 otrokom. Mesečno izp-
lačilo otroškega doddatka v naši
Upravni enoti znaša 90 milijo-
nov 110 tisoč tolarjev, porodni-
cam mesečno izplačamo čez 48
milijonov, za starševski dodatek
pa gre skoraj tri milijone tolar-
jev.
Veliko dela in truda v Centru
za socialno delo Ptuj vlagamo v
preventivne programe, ki so na-
menjeni otrokom, mladostni-
kom in staršem. Ob koncu leta
bo začel delovati v okviru centra
tudi svetovalni center, ki ga bo
financirala mestna občina Ptuj.
Program, ki je tekel že okrog de-
set let v popoldanskem času, bo
prvenstveno namenjen otrokom
in mladostnikom z učnimi in
emocionalnimi težavami, je tako
prerasel v redno obliko dela. Po-
leg tega projekta pa se izvaja še
17 različnih projektov, za katere
v večini nosi finančno breme
mestna občina Ptuj. Denar, na-
menjen takšnim projektom, je
prav gotovo dobra občinska
naložba, saj smo pred 15 leti
Ptujčani bili v samem slo-
venskem vrhu po mladoletni
prestopnosti, po tolikih letih sis-
tematičnega dela na področju
preventive pa smo sedaj na sa-
mem repu glede tovrstne proble-
matike. Vredno se je bilo potru-
diti, upamo, da bo tako tudi os-
talo. Pri skrbi za starejše se je kot
odličen pokazal projekt Pomoč
na domu. Ostarelim in bolnim
ob njihovem prispevku, ki je od-
visen od prihodkov, nudimo
pomoč pri vsakodnevnih potre-
bah, tako osebnih kot socialnih.
To pomoč koristi od 120 do 150
uporabnikov."
ZA BOUŠE
RAZUMEVANJE
Meta  Puklavec,  ravnateljica
ptujske gimnazije: "V letošnjem
letu sem posebej zadovoljna z
uspehom napih maturantov.
Leto je pomembno tudi zato, ker
se je Janja Bedrač kot prva
ptujska srednješolka zapisala
med maturante "cum lauda". Us-
pehi v računalništvu, mate-
rinščini, matematiki, angleščini,
kjer so se dijaki uvrščali na prva
mesta v državi, in drugi uspehi v
družboslovju, raziskovanju, pro-
jektnem delu, umetnosti in kul-
turi ter športu pa potrjujejo
prepričanje, da zaključujemo
enega najuspešnejših poslovnih
let. Starši so bolj kot kadarkoli
doslej sooblikovali šolski utrip
in spodbudili materialni razvoj
šole ter podprli dijaške de-
javnosti. Največje zasluge za us-
pehe moramo nedvomno pripi-
sati visoko strokovno usposobl-
jenemu profesorskemu zboru.
Zanj so značilni entuziazem,
zagnanost in vsestransko razu-
mevanje mladostnikov.
Začetek investicijskih del za
izgradnjo nove šole je za nas vse
najpomembnejši mejnik, saj so
razmere za delo šole nemogoče,
prostorske stiske še komaj
obvladljive. Pomemben dosežek
za izobraževanje na Ptuju pa je
prav gotovo vpis prve generacije
v športni oddelek gimnazije.
V letu 1999 želimo nadaljevati
naše uspešno delo in pričeti
gradnjo nove gimnazije. Upam,
da bomo ob 130-letnici naše šole
uspeli prepričati okolje in
predvsem svete lokalnih skup-
nosti, da moramo mladim, ki se
izobražujejo, nuditi bistveno več
spodbud in možnosti kot doslej.
Oblikovanje umskega kapitala je
edina zanesljiva razvojna
možnost. Naši dijaki pa so že
zato, ker živijo na razvojno šib-
kejšem območju, v slabšem
položaju od vrstnikov v razvi-
tejšem delu Slovenije. Torej jim
moramo nameniti veliko, veliko
več, če hočemo, da bodo v slo-
venskem prostoru enakopravno
komunicirali."
ČAKA NAS
TEŽKO LETO
Stanislav Brodnjak, predsed-
nik uprave in generalni direktor
delniške družbe Mercator SVS,
Ptuj, je povedal, da ima Merca-
tor skupaj z družbo Klas sedaj
1640 zaposlenih, ki delajo v 174
maloprodajnih enotah. V letu
1998 bodo dosegli okrog 30 njili-
jard realizacije in načrtovani
dobiček.
"V letu 1999 bomo nadaljevali
pospešeno investiranje, ukvarja-
li se bomo z nadaljnjimi poveza-
vami in poskušali povečati delež
naše maloprodajne mreže v seve-
rovzhodni Sloveniji. Zaradi iz-
redno konkurenčnega okolja nas
čaka težko leto, v katerem bomo
posebej poskušali poudariti in
ponuditi še kvalitetnejše storit-
ve, kar bomo dosegali z obnova-
mi, novogradnjami in s šolanjem
kadra. V zvezi z kvaliteto stori-
tev pričenjamo uvajati projekt
ISO standardov naprej v veletr-
govskem in upravno-admi-
nistrativnem delu, nato pa še v
maloprodajni mreži.
Mercator kot celoto čaka že v
začetku leta 1999 veliko zanimi-
vih projektov, zlasti v zvezi s po-
vezovanjem slovenske trgovine.
V vseh družbah si bomo prizade-
vali zmanjšati stroške in zagoto-
viti najugodnejše pogoje nakupa
blaga za oskrbo Mercatorjeve
maloprodajne mreže kvalitetnih
eksternih kupcev. Začeli pa
bomo tudi uvajati franšizne eno-
te v severovzhodni Sloveniji. Po-
sebej si bomo prizadevali, da
bomo povečali število izdelkov s
trajno nizkimi cenami. Nadalje-
vali bomo procese racionalizaci-
je poslovanja in povečanja učin-
kovitosti. Upamo, da bomo za
kupce tudi v bodoče ostali žu-
panja vredni trgovci."
MANJ HVALIC
IN JANŠ
Mirko Žagar, stečajni upravitelj
TAM-a, vodi pa tudi več drugih
stečajnih postopkov, je povedal,
da je bilo leto, ki se izteka, vsaj
kar zadeva njega, leto pričakova-
nega. Za gospodarstvo pa meni,
da bi lahko dosegli več, če bi bila
tudi gospodarska politika dru-
gačna, zato tudi v novem letu
osebno na tem področju ne
pričakuje nekih revolucionarnih
sprememb. Za svoje delo v letu
1998 pravi, da je uresničil tisto,
kar je imel v planu. Upa, da mu
bo uspelo izpeljati prodajo
TAM-a in jo v letu 1999 spraviti
v življenje, da se poplačajo upni-
ki, poplačilo upnikov iz stečajne
mase Elektrokovine pa je že
pripravljeno. Osebno si za leto
1999 ne postavlja visokoletečih
ciljev in tudi nima nekih po-
sebnih osebnih žela. Ne želi si
naravnih katastrof, bolezni in
drugega, kar lahko človeka iztiri
iz normalnega življenskega in
delovnega toka. Želi pa si, da bi
se v slovenski družbi bolje razu-
meli, da bi se v parlamentu manj
prepirali, da bi bilo torej "manj
sovražnikov za vsakim grmom.
da bi bilo manj Hvalic, manj
Janš in podobnih, ker so jih že
vsi naveličani'.
Pripravila: MG
PTUJ / O TURIZMU Z JANO VALENTIN]
PrIhinosI v ekok^kem hinzmif
Agencija Evropa trans ima sedež v Mariboru in je v lasti dveh
enakopravnih solastnic: Jane Valentin in Branke Krpan, ki sta
tudi obe direktorici. Gre za agencijo, ki se je speciaUzirala za
strokovna, skupinska potovanja, sejemski turizem doma in v
tujini ter organizirana potovanja mladih za tiste šole, kjer
dosežejo dogovor, da bodo to res strokovna potovanja, ne pa pi-
jančevanja, lo pa tudi pomeni, da morajo biti otroci drugače
pripravljeni na potovanje. Prvi v Sloveniji so tudi pričeli orga-
nizirati oglede borz v Frankfurtu, New Yorku in na Dunaju, ko
se je pri nas borzno poslovanje šele začelo.
Ker niso klasična agencija, ni-
majo prostorov na ulico, temveč v
četrtem nadstropju, kjer se lahko
v miru posvetijo delu s skupinami
in kjer jih ne motijo naključni
mimoidoči, ki svoj dolgčas pre-
ganjajo z obiski agencij. Veliko pa
delajo tudi s šolami; med prvimi
so pričeli organizacijo šol v nara-
vi. V začetku osamosvajanja Slo-
venije, ko so številni turistični
centri ostali brez gostov, so jim
bili mladi gostje še kako dobro-
došli. S ponovnim vračanjem tu-
ristov, pa jim počasi že pridoblje-
ne kapacitete in pozicije v nekate-
rih centrih poskušajo jemati, ven-
dar kot poudarja Jana Valentin,
turistična delavka z dolgoletnimi
izkušnjami, jih poskušajo navajati
na to, da je potrebno z mladimi
delati, če si jih želiš navezati nase
tudi za v bodoče.
Agencija Evropa trans je pričela
delo na svojem v za turizem zelo
neugodnem času, v obdobju osa-
mosvajanja Slovenije, to je v času,
ko je Sloveniji obrnila hrbet
večina turistov in si jih je bilo
potrebno pridobivati na novo.
Začetki so bili težki, prehodila jih
je večina podjetnikov, ki je de-
javnost začela pred sedmimi, os-
mimi leti.
POCENI IZLETI SO
NAJDRAŽJI
že takoj na začetku poslovanja
nove agencije sta bili mladi
podjetnici odločeni, da agencija
ne bo prodajala poceni izletov in
da bodo svojim strankam ponujali
izključno kakovost v vseh pogle-
dih'. Zelo se trudijo, da so hoteli, v
katerih bivajo njihovi gostje, zelo
dobri, prav tako prevozi in da je
spremstvo strokovno usposoblje-
no. To pa pri potencialnih ude-
ležencih strokovnih potovanj po-
gosto ni bilo dobro sprejeto. To se
dogaja še danes. Slovenci, pravi
Jana, so še vedno takšni, da jih
najprej zanima cena, šele potem
vsebina. Dobro bi bilo tudi, pou-
darja, da bi se naučili brati
programe potovanj, zlasti še v
delu, kjer piše, kaj in kako je
vključeno, ter da spremljajo
izkušnje agencij in njihovo podo-
bo v javnosti. Dejstvo je, da so v
začetku delovanja agencije tudi
strokovna potovanja bila velik
problem. Podjetja so usihala in s
tem se je zmanjšalo število teh po-
tovanj, pa še tista, ki so delala, so
jih močno omejila. V številnih
podjetjih so se zamenjali lastniki,
novi, ki so prišli, pa prav tako
niso imeli posluha za to obliko
izobraževanja, ne glede na zahteve
sodobnega razvoja. Evropa pa je
tudi tu naredila svoje, podjetja se
počasi odpirajo, strokovna poto-
vanja so pogostejša. Skratka filo-
zofija kvalitetnega potovanja v
vsakem pogledu že daje prve re-
zultate, čeprav se nekateri še zelo
radi udeležujejo poceni izletov in
se požvižgajo na to, da so poceni
potovanja v bistvu najdražja.
GNEČA TURIS-
TIČNIH AGENCU
v Sloveniji je, kar zadeva turis-
tične agencije, prava gneča. Po ne-
kih podatkih naj bi jih bilo kar
700, samo v Mariboru, kjer je
sedež agencije Europa trans, naj
bi jih bilo okrog 200. Že po števil-
kah sodeč je boj za preživetje, boj
za gosta oziroma izletnika hud.
Jana Valentin pravi sicer, da ti po-
datki v celoti ne držijo, saj so si
namreč ob  registraciji podjetij
mnogi med dejavnosfi zapisali
tudi turizem in jih statistika
upošteva, čeprav se s tem ne
ukvarjajo. Drži pa, da imajo agen-
cije, ki delajo v večjih mestih,
boljše pogoje za delo ne samo za-
radi večjega potencialnega števila
strank, temveč tudi glede na
standard. Najdražji izleti se na-
jbolje prodajajo v večjih mestih,
kot je na primer Ljubljana. Ka-
korkoli že obračamo, pravi Jana
Valentin, agencije še zmeraj živijo
od luksuza ljudi. "Na neki način
imamo srečo, ker ljudje ne morejo
privarčevati toliko, da bi investi-
rali v velike stvari, zato investirajo
zase, kar pa je prav gotovo lepa in-
vesticija."
Vsako strokovno potovanje zah-
teva veliko priprav. Pri že uvel-
javljenih turah je tega manj, znan-
je se samo dopolnjuje. Vsako novo
potovanje pa zahteva najmanj eno
leto intenzivnih priprav oziroma
študija. "Vedno se zelo rada
pošalim, da kar sem v srednji šoli
in v nadaljevanju študija uspela
prešpricati, zlasti pri zgodovini in
geografiji, moram sedaj nadokna-
diti. Opažam pa, da pri mladih
bodočih vodnikih ni pretiranega
navdušenja za daljši študij in vla-
ganja v sebe. V bistvu pa je to edi-
na stvar, s katero si lahko ustvariš
avtoriteto v avtobusu."
Od udeležencev izletov Jana Va-
lentin pričakuje, da so seznanjeni
s programom izleta, med samim
potovanjem pa je zelo priporočlji-
vo, da s seboj prinesejo vsaj
kanček dobre volje in veliko tole-
rance. Čeprav ima dolgoletne
izkušnje pri delu z ljudmi, jo še
vedno zelo preseneča, da smo Slo-
venci v bistvu zelo nezadovoljen
narod, da ne znamo biti več zado-
voljni z majhnimi stvarmi, da
smo pogosto po nepotrebnem ag-
resivni, neučakani in da prepogos-
to gledamo na življenje samo sla-
bo. Pozabljamo, da srečo delajo
majhne stvari.
TURIZEM BREZ
PRAVE PODPORE
DRŽAVE
Slovenski turistični delavci se
zelo trudijo za razvoj slovenskega
turizma, žal pa tem prizadevan-
jem ne sledi država. "Mislim, da
bi se tudi naša država že morala
odločiti, da je turizem vendarle
tista panoga, ki nas v svetu lahko
najbolje predstavi, panoga, ki nas
lahko finančno okrepi. Dokler pa
tega ne bo, se bomo še vedno po-
govarjali o neki težki industriji, o
reševanju firm in še o čem. Veliko
vlagamo v obnove hotelov, zdravi-
lišč, opazen je razvoj turističnih
zmogljivosti ob morju, institucije,
ki pa bi mogle več dati za promo-
cijo vsega tega, pa svoje vloge po-
gosto ne opravljajo v dovoljšnji
meri. Lahko da je vzrok v ljudeh,
lahko v financah. Po mojem gre
bolj za finance, ker je turizem pa-
noga, v kateri so potrebna velika
vlaganja, ta pa se vračajo na daljši
rok. Z vso prepričanostjo lahko
zatrdim, da se država ne zaveda
vseh potencialov, ki jih imamo na
področju turizma. Veliko imamo
pokazati, veliko ponujamo, samo
če svet tega ne ve, rezultatov ne
more biti. Morda imamo v tem
obdobju še malo smole tudi zaradi
trenutnih evropskih potovalnih
trendov, ki narekujejo potovanja
čez ocean. Smola pa je tudi v tem,
da smo bili na vojnem območju.
Smo pa tudi brez prave zgodo-
vinske privlačnosti, ki bi obisko-
valce posebej vabila. Brez dvorja
pa ima Slovenija svojo veliko pri-
ložnost v ekološkem turizmu.
Imamo relativno čisto naravo,
zdravo hrano (nad njo so tujci na-
jbolj navdušeni), premalo pa
damo na vsebino ponudbe, saj
lepo urejen hotel ni dovolj, gost
mora nekaj delati, venomer nekaj
doživljati, ker ne prihaja na
počitek, za to ima možnost v zdra-
viliščih. Če pride v neko državo,
jo želi kar najbolje spoznati."
VEDUTA PTUJA
PREMALO
IZKORIŠČENA
Kot dolgoletni izkušeni turis-
tični delavki smo Jani Valentin
postavili tudi nekaj vprašanj o
ptujskem turizmu.
"Ptuj je krasno mesto, to vedo
povedati naši obiskovalci, to vemo
sami. Ob prihodu vanj so vsi nav-
dušeni, zatem pa to navdušenje
počasi splahni. Veduta mesta in
lep pogled nanjo sta premalo, da
bi bili lahko v ptujskem turizmu
uspešni. Zelo hitro namreč obis-
kovalci ugotovijo, da mesto nima
pravih restavracij oziroma gos-
tinskih zmogljivosti, da nima pra-
vih parkirišč, da ni prevozno, da
praktično nima vsebine, o kateri
vseskozi govorim, da mora biti.
Lepo je, da se v Ptuju toliko tru-
dimo za lep videz v vseh pogledih,
po mojem prepričanju pa to ni
bistvo turizma. Bistvo turizma je
v tem, kako znaš gostu svojo
ponudbo prodati, kako^ ga
prepričaš, da ti pusti denar. Še po-
sebej pa se vse skupaj zaplete ob
sobotah in nedeljah, ko so
možnosti, da turist zapravi denar,
zelo majhne.
V Ptuju se vedno pogovarjamo o
tem, kaj vse imamo, ko pa goste
pripeljemo, pa ugotovimo, da ni
tako. Lep primer za to je ptujska
klet, ki je po mojem neizko-
riščena, saj je brez prave predsta-
vitve. Samo v tujino je treba
pogledali, kako se streže taki stva-
ri; tam imajo poseben promo-
cijski prostor, kjer tudi s filmom
prikažejo, kje raste grozdje in po-
dobno. Mene pa moti tudi to, da
ko ljudje malo popijejo in se še
želijo poveseliti, morajo oditi, ker
za njimi čaka na ogled že druga
skupina. Torej nimamo prostora,
da bi takrat, ko se začne tržiti,
tudi v resnici tržili. Najslabše pa
je, ko rečeš: 100 metrov vstran pa
je trgovina, kjer to vino lahko ku-
pite.
Poleg kleti je neizkoriščen tudi
grad, kjer niti ni restavracije. Ne
vem, ali je kdo že razmišljal o
tem, da bi v gradu prodajali
rimske večerje za turiste. V Ptuj
bi jih lahko za en dan na primer
vozili z letali iz Portoroža, kjer
imajo včasih težave, kam zapeljati
svoje turiste, da bodo nekaj
doživeli. Zakaj jih ne bi vozili v
Ptuj, na doživljanje rimskega ali
srednjeveškega Ptuja, če se že toli-
ko hvalimo z zgodovino? Zakaj se
v tem pogledu ne bi specializirale
tudi ptujske gostilne, ki pa jih na
žalost ni več veliko. Kulinarika je
stvar, ki sodobnega turista zelo za-
nima.
Tudi ptujsko gostinstvo smo
prepustili stihiji. Ce mislimo, da
bo turist prišel na Ptuj, da bi
pogledal grad, mitreje, slabo raz-
mišljamo, turist bo želel pri nas
tudi jesti, piti, se sprehoditi in ku-
piti kakšen spominek.
Najbolj pa je po mojem neizko-
riščen pogled na grad. Nimamo
niti enega samega lokala, kjer bi
turist lahko sedel in občudoval
grad. Razmišljati bi bilo potrebno
o tem, da bi na desnem bregu
Drave zgradili restavracijo, iz ka-
tere bi bil možen pogled na grad."
PTUJ POTREBUJE
DVE ALI TRI
DATUMSKE
ATRAKCIJE
Jana Valentin
Če bi bila Jana Valentin odgo-
vorna za ptujski turizem, pravi, se
ne bi odločila za izdelavo študije o
razvoju turizma, ampak bi z ekipo
ljudi, ki bila pripravljena delati -
turizem je namreč dejavnost, kjer
je potrebno veliko fizičnega dela -
in seveda ob podpori mestnih
oblasti, konkretno izboljšati neka-
tere naše potenciale v turizmu.
"Predvsem bi bilo potrebno iz-
boljšati gostinsko ponudbo tako v
kvaliteti lokalov kot v pestrosti
ponudbe (npr.: spomnimo se pred
leti zelo odmevne razstave
srednjeveških jedi, ki je bila
spremljana tudi z gostinsko
ponudbo jedi v Ptuju). Razmišlja-
ti pa bo potrebno tudi o tem, da
Ptuj potrebuje^ dve ali tri datums-
ke atrakcije. Če bo to Katarinin
sejem, morda božično-novoletni
ali podobno, potem je to potrebno
narediti kvalitetno in z veliko rek-
lame, ki je sicer draga, ampak zelo
hvaležna investicija. To, reklama
in predstavitve Ptuja, pa mislim,
da je nasploh naša rak rana. Tako
na primer glas o čudoviti razstavi
Dobrote slovenskih kmetij še do
Maribora skoraj ne seže. Problem
je tudi kurentovanje, ki ga organi-
zatorji bolj organizirajo za
Ptujčane kot za druge obiskoval-
ce, saj je šotor premajhen za vse.
Pa tudi te prireditve ne znamo
tržiti. Poglejte, nikakor ne more-
mo doseči t.i. "paket" ponudbe cen
ob obisku znamenitosti Ptuja. Pri
tem mislim na vstopnine, ogled
kleti, prehrano, vodeni ogled mes-
ta po enotni ceni, ki bi bila spre-
jemljivejša. Kurentovanje traja
kratek čas, zakaj ne bi te atrakcije
za turiste podaljšali na celo leto?
Potrebujemo obnovljeno staro
kmečko hišo z velikim prostorom
v notranjosti, kjer bi ob domači
hrani in pijači predstavili tudi vse
o kurentovanju, kurentu in dru-
gih folklornih običajih pri nas.
Mesto Ptuj bi moralo v dobro svo-
jega turizma pustiti mesto pre-
vozno za turistične oglede z avto-
busi, ki bi jih morali obvezno vo-
diti samo naši usposobljeni vodni-
ki. Gostje bi tako bolj atraktivno
in tudi slišno doživeli našo zgodo-
vino. Zgledi so blizu, samo čez
mejo je potrebno pogledati.
Predvsem pa se je potrebno sis-
tematično lotiti razvoja turizma,
ki daje tudi dobre zaposlitvene
možnosti," je prepričana Jana Va-
lentin. Pa še o nečem je
prepričana: Slovenija je premajh-
na, da bi se šla sama tujskega tti-
rizma. Morala se bo vključiti v ev-
ropske tokove, tako kot se zna Ev-
ropa povezati, ko je treba 14 dni
voditi Američane, Filipince, Ko-
rejce po Evropi, v teh programih
pa bi lahko imela en dan tudi Slo-
venija kot tranzitna država; ta sta-
tus bo potrebno maksimalno iz-
koristiti in prodati vse naše po-
tenciale.
"Pa srečno, zdravo in zadovoljno
novo leto vsem, ki živijo od turiz-
ma in za turizem ter vsem bral-
cem Tednika," je svoj nekoliko
bolj kritični pogled na razvoj
ptujskega in slovenskega turizma
sklenila Jana Valentin.
MG
8
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
HePOKTAZE
PTUJ / ŠE NEkAJ SPOMINOV NA RUSIJO
Kalinka in vodka la vsako priložnost
Rusija je zagotovo dežela kontrastov, velikih razlik med
ljudmi, med danimi in izkoriščenimi možnostmi, med le-
potami in bedo, ki jo predstavlja vsakdanje življenje. Zara-
di neverjetne razprostranjenosti države so povsem
razumljivi različni podnebni pasovi od znane sibirske zime
do blage obmorske klime. V Rusijo, ki bi lahko nahranila
pol sveta, hrano uvažajo. Ob velikanskem človeškem po-
tencialu uvažajo tudi delovno silo in predvsem znanje. Ob
razkošnih hotelih živijo revni ljudje, ki vanje še pogledati
ne morejo. Ob splošni revščini je tudi nekaj zelo bogatih,
ki vozijo mercedese in živijo v razkošnih vilah.
Ob ruskem primeru se moram
strinjati s trditvijo, da povprečje
zadovoljnih ljudi ne vzpodbuja
razvoja. To potrjuje tudi primer
Mogočen spomenik junakom druge svetovne vojne.
Značilna obala, ki se je dvignila iz Črnega morja.
Eden od sodobnih hotelov neposredno ob obali
in sodobno turistično naselje, ki so ga skupaj s ho-
telom zgradili Slovenci
vseh nekdanjih socialističnih
držav. Šele materialne razlike
med ljudmi so tiste, ki ženejo
kolo razvoja. Ker se Rusija, kot
je videti na vsakem koraku in
tudi na TV, močno odpira za-
hodnemu vplivu, ima po mojem
prepričanju velike možnosti, da
svoje ljudi nauči podjetništva in
se izkoplje iz dokaj nizke
življenjske ravni. Toda pred tem
bo razviti svet dodobra izkoristil
svojo možnost ter Rusiji in dru-
gim bivšim sovjetskim državam
začrtal njihovo razvojno pot. Saj
poznamo resnico, ki je tudi naša
vsakdanjost: kar ni uspelo z vo-
jnami, sedaj uspeva s pomočjo
kapitala. Na območjo okraja
Krasnodar ob Črnem morju so v
drugi svetovni vojni divjale
odločilne bitke, in kot so mi po-
vedali Slovenci, ki so se poučili o
tem obdobju ruske zgodovine, so
nemško vojsko ustavili pri mes-
tu Novorusisk. O tem priča tudi
velikanski spomenik v bližini
tega mesta. Menda je zaradi
strašne vojne na tem območju še
vedno bistveno manj moškega
prebivalstva.
Zahodni vpliv se pozna v arhi-
tekturi novih stavb, ki jih v
glavnem izvajajo tujci, tudi Slo-
venci, in po ponudbi blaga na
tržicah in trgovinah. Pravzaprav
je tako, da lažje najdeš blago za-
hodnega izvora kot nekaj tipično
ruskega. Morda je mesto Tuap-
se, kjer sem bival nekaj dni,
temu vplivu izpostavljeno
močneje zaradi pristanišča, ka-
mor prihajajo ladje z vsega sveta.
Ob odprtju sodobnega poslovno-
hotelskega objekta, ki ga je gra-
dilo tudi ptujsko podjetje Nizke
gradnje, je predstavnik krasno-
darskega okraja poudaril velike
razvojne načrte tega območja in
pristaniškega mesta Tuapse. V
načrtu imajo gradnjo novega
pristanišča, vendar kot je pouda-
ril, z lastnim znanjem. To se zdi
poznavalcem razmer skoraj ne-
verjetno, toda politična volja
obstaja, nekaj pa so se domačini
zagotovo naučili tudi od tujcev.
Kot so pripovedovali ptujski
gradbeniki, so imeli z uvajanjem
novosti kar nekaj težav. Ruski
nadzorniki del, ki jih je neverjet-
no število, so namreč ustavili
vgradnjo estrihov, ker niso
mogli razumeti, da vgrajujejo na
pol suhi material. Šele ko so se
po nekaj dneh prepričali, da je
trdnost estrihov pravilna, je delo
šlo dalje. Takih izkušenj so zago-
tovo v času gradnje dobili še več
in jih bodo lahko s pridom izko-
ristili.
Prepričan sem, da bi lahko
območje ob Črnem morju zaživelo
v turistični ponudbi. Prodnate in
peščene plaže, zelo toplo morje ter
bližnji sodobni hoteli bi zadovol-
jili še tako zahtevne evropske in
druge goste. Toda vprašanje je, ali
si Rusi tujcev sploh želijo. Ce bi
imeli možnost letovanja
domačini, bi se na za ruske razme-
re majhni obali Črnega morja za-
gotovo trlo turistov. Tudi danes
jih je že precej, pripovedujejo tam
živeči Slovenci, vendar v glavnem
bivajo v šotorih. Kdo torej napol-
ni hotele, ki so bili v začetku
decembra povsem prazni in so
luksuznega videza? Verjetno rus-
ka smetana, ki je tudi njihov
lastnik.
Se eno izkušnjo z mojega ne-
kajdnevnega bivanja v Rusiji
moram izdati. To namreč, da se
domačini zelo radi veselijo. Ali
to velja tudi za preprosto prebi-
valstvo, ne vem, pač pa so se na
otvoritvi že omenjenega objekta
zelo aktivno poveselili povablje-
ni gostje. Vodka, tokrat tista na-
jboljša, je tekla v potokih. Tudi
dobro rusko peneče vino, pa
vino našega vinogradnika Čuri-
na in še kakšno. Številni govori,
zdravljice, ples, vključno z ne-
pogrešljivo Kalinko, dokler ni
marsikdo omagal od utrujenosti
in vodke. Na tako zabavo bi bili
ponosni tudi pri nas, kjer se
menda znamo veseliti bolj kot
drugi Evropejci.
J, Braiii
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
9
PO NAŠIH KRAJIN
PTUJ / VINSKA CESTA SREDNJIH SLOVENSKIH GORIC
Vino in lepote vabijo
Srednje Slovenske gorice imajo bogato vinogradniško-vi-
narsko tradicijo. Ta izhaja že iz rimskih časov, poseben
pečat pa so ji dali minoriti, ki so tod začeli kletariti pred
več kot 750 leti. Projektni svet za izdajo ustreznega kata-
loga je svoje nekajletno delo kronal pred dnevi, ko je
predstavil zloženko Vinsko turistična cesta Srednjih Slo-
venskih goric.
Kot je povedal predsednik
projektnega sveta Simon Top-
lak, je bil veter v jadra letos ures-
ničeni ideji celovit projekt
vinsko-turističnih cest, ki ga je
leta 1993 izdelalo ministrstvo za
kmetijstvo. V projektni svet so
se porvotno vključile štiri
občine, zatem še štiri in danes je
promocijska aktivnost usklajena
na območju osmih občin
Srednjih Slovenskih Goric, od
Ptuja do Ljutomera.
V Sloveniji je okoli 20 vinsko-
turističnih cest je poudaril Ra-
jko Dolinšek, vodja projekta ce-
lostne grafične podobe vinsko-
turistične ceste Srednje Slo-
venske gorice. Pomembno je, da
Slovenske gorice z ustrezno
zloženko opozorijo na svoje po-
sebnosti in poudarijo svoje
prednosti, ki so v večstoletni vi-
nogradniški tradiciji, in lepote.
Pred dnevi predstavljena
zloženka je zadnja faza projekta,
ki predvideva tudi postavitev in-
formativnih in usmerjevalnih
tabel. Zloženka je dobra infor-
macija potencialnemu obisko-
valcu vinske ceste Srednjih Slo-
venskih goric, saj poleg zemlje-
vida z vrisanimi cestami prinaša
tudi predstavitev številnih turis-
tičnih kmetij in tudi drugih, za
vinogradniško in sadjarsko
območje značilnih objektov ter
lepe fotografije vinogradov in
značilne slovenskogoriške arhi-
tekture. Udeleženci predstavitve
zloženke so pohvalili uspešnost
dosedanjega dela projektnega
sveta, v svojih razmišljanjih pa
dodali nekaj predlogov, kako tu-
ristično ponudbo Srednjih Slo-
venskih goric še izboljšati oziro-
ma jo predstaviti tudi z materiali
v tujih jezikih.
JB
PTUJ / USPELO PRVO RAČUNALNIŠKO TEKMOVANJE
Limie za frefjfe Hsodelie
utrinek s prvega tekmovanja osnovnošolcev v računalništvu na Ptujskem.
Foto: Langerholc
23. decembra se je z računalniškim kvizom končalo prvo
računalniško tekmovanje osnovnošolcev na Ptujskem, ki
sta ga organizirala mestna občina Ptuj in podjetje Con-
tactum, ki se edino v Ptuju ukvarja z računalnišldm
izobraževanjem. Udeležilo se ga je okrog 70 osnovnošol-
cev z območja upravne enote Ptuj. Tekmovali so v več
disciplinah, kar je omogočilo, da se je tekmovanja lahko
udeležilo več tekmovalcev s posamezne osnovne šole.
V disciplini likovno ustvarjan-
je je prvo mesto zasedel Igor
Čerpnjak iz OŠ Dornava, druga
je bila Sonja Horvat iz OŠ
Ljudski vrt, tretja pa Maja Kai-
sersberger, prav tako Ljudski
vrt. V kategoriji Windows,
Word, Internet je prvo mesto
dosegel Tomaž Janžekovič iz
OŠ Olge Meglic, drugi je bil
Marko Farme iz OŠ Ljudski vrt
in tretji Gregor Kovačec iz OŠ
Videm, v kategoriji Igra -
DUKE NUKEM 3D je zmagal
Luka Tetičkovič iz OŠ Olge
Meglic, drugi je bil Miha Sla-
nic, OŠ Ljudski vrt, tretji pa
Jernej Stojakovič iz OŠ Videm,
v kategoriji IGRA - SRCA je bila
najboljša Mojca Čuk, OŠ
Majšperk, drn^i je bil Gregor
Kovačec iz OŠ Videm, tretji pa
Gašper Vidovič, OŠ Olge
Meglic. V računalniškem kvizu
je zmagala ekipa OŠ Breg, ki so
jo sestavljali Ruben Sipoš,
Andrej Mihelač in Rok
Žemljic; druga je bila ekipa OŠ
Videm    v    postavi    Gregor
Kovačec, Marko Šesteric in
Franci Flajs, tretja pa ekipa OŠ
Olge Meglic v sestavi Tomaž
Janžekovič, Gašper Vidovič in
Miha Senčar. V seštevku vseh
rezultatov prvega računal-
niškega tekmovanja osnovnih
šol na Ptujskem je zmagala OŠ
Olge Meglic, druga je bila OŠ
Ljudski vrt, tretja pa OŠ Videm.
V bodoče bosta pokrovitelja
računalniškega tekmovanja os-
novnošolcev iz osnovnih šol up-
ravne enote Ptuj mestna občina
Ptuj in znanstvenoraziskovalno
središče Bistra. Rezultati prvega
so spodbudni, sta povedala Mir-
jana Ivanuša in Robert Ivanuša
iz podjetja Contactum, ki je tek-
movanje "zakuhalo". Ni šlo samo
za tekmovanje, temveč tudi za
promocijo računalniškega znan-
ja, ki je na pragu 3. tisočletja nu-
jnost, in za druženje mladih. Z
demonstracijo zmogljivosti in
hitrosti računalniških konfigu-
racij ga je popestrilo računal-
niško podjetje PCS, ki je bilo
tudi glavni sponzor tekmovanja
in je med najuspešnejše podelilo
lepe nagrade; nagrade so prispe-
vali tudi nekateri drugi sponzor-
ji-
MG
10
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
OB NOVEM LETU
PTUJ / POGOVOR Z DIREKTORJEM PTUJSKE BOLNIŠNICE
Mestna oUast premalo podpira razvoj
PRIZADEVANJA ZA SLOVES DOBRE BOLNIŠNICE * V MARKETINGU PTUJSKA BOLNIŠNICA ŠE MOČNO ŠEPA * VELIKE POTREBE
PO USTREZNIH PROSTORIH ZA DIALIZO, FIZIOTERAPIJO, CENTRALNO STERILIZACIJO
Zdravstvo je bolj ali manj vedno na udaru, posebej pa še vi
zadnjem času, po dogodkih v mariborski bolnišnici, ki^
terjajo jasno oceno in odpravo kritičnih točk, da slo-i
venska javnost ne bo izgubila zaupanja v zdravstvo kot ce-
loto in njen najimenitnejši del, zdravništvo. Sicer pa je
odnosu med zdravnikom in pacientom marsikaj narobe,^
tudi zavoljo sistema samega. In kot kaže, prave čistosti še i
ne bo prav kmalu, tudi zaradi napovedane zdravstvene re-^
forme, ki bo zdravnike in tudi paciente močno prisilila V;
varčevanje. Seveda pa je razčiščevanje zadev okrog mari-i
borske bolnišnice poduk tudi za vse druge, da poskrbijo i
za pregled razmer in morebitno sanacijo. V državnem mi-^
nistrstvu za zdravstvo že napovedujejo upravne in strokov-
ne nadzore tudi v drugih slovenskih bolnišnicah.
Pred novim letom smo obiska-
li ptujsko bolnišnico in v pogo-
voru z direktorjem Lojzetom
Arkom, dr, stom., specialistom
čeljustne kirurgije, poskušali
opraviti nekakšno inventuro
leta, ki se izteka, leta, v katerem
je nastopil svoj četrti direktorski
mandat. Priznava, da ga je nasto-
pil z dokaj velikimi pričakovanji
in velikimi željami pri razvoju
bolnišnice ter da bi še izboljšali
kvaliteto dela in odnos do pa-
cientov, da bi zares sloveli kot
dobra bolnišnica, vredna popol-
nega zaupanja svojih pacientov.
"Ne smemo pa pozabiti, da je v
slovenskem prostoru 26 splošnih
in specialnih bolnišnic, kar po-
meni, da se moramo v hudi kon-
kurenci iz dneva v dan dokazo-
vati!" Novi mandat je Lojze
Arko nastopil po soglasni izvo-
litvi na svetu zavoda in soglasju
slovenske vlade.
TEDNIK: Kje je ta trenutek
ptujska bolnišnica, kar zadeva
njeno razvojno strategijo?
L. Arko: "Naša bolnišnica ima
svojo razvojno strategijo, ki se
sestoji iz razvojne strategije obs-
toječih dejavnosti in strategije
razvoja novih dejavnosti. Z raz-
vojno strategijo obstoječih de-
javnosti želimo slediti razvoju
medicinske stroke in v naše
programe uvajati nove metode,
medtem ko v razvojni strategiji
novih dejavnosti ponujamo v
slovenskem prostoru nekaj no-
vega, predvsem tiste dejavnosti,
ki so povezane z naravnimi da-
nostmi našega območja. Po meni
dosegljivih podatkih je naša bol-
nišnica v vseh vejah medicinske
stroke, ki jo pokrivamo, v
zgornji polovici slovenskega po-
vprečja, s tem da z nekaterimi
dejavnostmi posegamo v sam
vrh. Pri tem pa mogoče nekate-
rih stvari ne znamo dovolj dobro
ponuditi svojim uporabnikom."
BOLNIŠNIČNO
ZDRAVSTVO
ENAKO
DOSTOPNO ZA VSE
TEDNIK: Že dlje časa so ak-
tualne razprave o kategorizaciji
slovenskih bolnišnic in stand-
ardizaciji. Kaj je oboje prineslo
ptujski bolnišnici in v tej po-
vezavi tudi bolnikom?
L. Arko: "Res je, da si bomo
leto 1998 zapomnili tudi po šte-
vilnih razpravah o kategorizaciji
in standardizaciji slovenskih
bolnišnic. Najbolj vroča tema za
našo bolnišnico je bila razprava
o kategorizaciji, ko smo na dolgo
in široko dokazovali, da ne sodi-
mo v krog krajevnih bolnišnic
oziroma v krog bolnišnic, kot jih
je minister za zdravstvo Marijan
Jereb razvrstil v pravilniku o
merilih za razvrščanje bolnišnic,
ki je izšel v Uradnem listu 5. ju-
nija letos in kjer je v 13. členu za-
pisal, da se v 30 dneh opravi poi-
mensko razvrščanje bolnišnic, to
pa vse do danes ni bilo narejeno.
To pomeni, da imamo na
današnji dan bolnišnice
razvrščene na bolnišnice,
sj)lošne bolnišnice in klinike.
Zal pa še vedno ne vemo, kam
spada naša bolnišnica, kajti v is-
tem pravilniku v 6. členu piše,
da je v posamezni regiji le ena
splošna bolnišnica in ponavadi
Ptuj štejejo v mariborsko regijo.
Vsi pa vemo, da regije oziroma
pokrajine v slovenskem prostoru
še niso dorečene. Med našimi
pacienti se ponavadi pojavlja bo-
jazen, katero od dejavnosti, ki
jih sedaj opravljamo, bomo v
bolnišnici izgubili. Povedati
moram, da nam do danes še
nihče ni "prepovedal" delati
posameznih storitev, če so bile te
opravljene na visoki strokovni
ravni. Pač pa se pojavlja bojazen,
da so bile te naše storitve manj
ovrednotene proti plačniku in bi
tako ugotovili, da jih iz
ekonomskega stališča ne more-
mo več opravljati.
Drugo poglavje je stand-
ardizacija slovenskih bolnišnic,
ki jo pripravlja zdravstvena za-
varovalnica. Priznati moram, da
sem bil kot član te komisije eden
izmed pobudnikov, da se slo-
venske bolnišnice stand-
ardizirajo in to predvsem po treh
elementih: da bi bolnišnično
zdravljenje bilo za vse Slovence
enako dostopno, da bi bile sto-
ritve na enaki kvalitetni ravni in
da bi bile cene za posamezne
(enake) storitve v slovenskem
prostoru enake. Ker tega do se-
daj ni bilo, je prav, da se uredi.
Zato standardizacija ne pomeni
nič slabega, pač pa za našo bol-
nišnico nekaj več obveznosti in
enoten pristop.
Res pa je, da so v okviru stand-
ardizacije bila na novo izračuna-
na gravitajska območja za posa-
mezne oddelke. Po teh izračunih
se je nekoliko zmanjšalo gravita-
cijsko območje kirurškega od-
delka, s tem pa tudi obseg dela in
finančna sredstva, ki pomenijo v
letnem znesku okrog 55 milijo-
nov tolarjev manj prihodka. Na
drugih oddelkih ostaja obseg
dela praktično nespremenjen, na
otroškem oddelku pa bi lahko
posteljni fond celo povečali. Ob
tem pa moram povedati, da gra-
vitacijsko območje ni "zapoveda-
no" s strani države oziroma
zdravstvene zavarovalnice, pač
pa je rezultat našega dela. Zato se
v naši hiši že nekaj časa ukvarja-
mo z analizo opravljenega dela
in vizijo za povečanje gravita-
cijskega območja."
TEDNIK: Kako daleč ste s
svojim predlogom za pridobi-
tev statusa negovalne bol-
nišnice?
L. Arko: "V stragegiji razvoja
naše bolnišnice imamo opredel-
jen tudi socialni program, kar
pomeni, da bi del posteljnega
fonda povsem ločeno namenili
za negovalni program oziroma
nadaljevalno zdravljenje. Vsi
vemo, da obstoja neka kategorija
naših pacientov, ki po
končanem zdravljenju v naši
bolnišnici ne želijo oditi v soci-
alne zavode ali pa tam zanje ni-
majo prostora, pod svojo streho
pa jih žal nočejo sprejeti niti
svojci, kar ni redek primer. Naša
naloga je, da poskrbimo tudi za
takšne paciente. Zato je bil že
maja leta 1995 naš predlog za
spremembo statuta zavoda; tako
bi namreč pridobili tudi uradno
verifikacijo za negovalno bol-
nišnico."
Lojze Arko, dr. stom., specialist čeljustne kirurgije, di-
rektor ptujske bolnišnice
PTUJSKA
BOLNIŠNICA BREZ
DONATORJEV
TEDNIK: V zadnjih nekaj le-
tih ste pridobili nekaj novih
prostorov, predvsem pa ste vla-
gali v opremo. Za investicije
ste v glavnem uporabili svoj
denar, sredstva sklada za in-
vesticije v zdravstvu so vas ne-
kako obšla. Kako to komentira-
te?
L. Arko: "V zadnjih nekaj le-
tih smo v naši bolnišnici imeli
kar nekaj investicij: dializa,
rentgen, plinska napeljava, po-
rodnišnica, prostori za CT, vezni
hodnik, kotlovnica, patologije in
drugo. Tudi sami ugotavljamo,
da le ni bilo pravega posluha lo-
kalnih in državnih institucij.
Res je, da smo porodnišnico
zgradili s samoprispevkom, s
tem da so tudi v porodnišnici
prostori v podpritličju ostali ne-
dograjeni. Ko je postala država
lastnik bolnišnic, smo kandidi-
rali pri republiškem investi-
cijskem skladu za zdravstvo s
svojimi predlogi, toda žal je bila
odobrena le adaptacija prostorov
za CT in vezni hodnik med ki-
rurškim in internim oddelkom v
skupni vrednosti okrog 27 mili-
jonov tolarjev. In če pomislimo,
da bi morali po zakonu pet let
vlagati 20 odstotkov lastne
amortizacije v skupni investi-
cijski sklad, pomeni to za nas več
kot 100 milijonov tolarjev.
Vprašujem, kdo bi bil
pripravljen združevati sredstva
brez garancije, da se bodo nekoč
v obliki kredita vrnila v našo
bolnišnico, kajti osebno razu-
mem združevanje teh sredstev
kot nek brezobrestni kredit v iz-
gradnji slovenskega bol-
nišničnega prostora. Zato je bila
logična posledica, da smo iz tega
sklada izstopili in sočasno napi-
sali protest zaradi nepravičnega
razdeljevanja teh sredstev in s
tem siromašenja nekaterih pe-
rifernih bolnišnic, saj vendar
nismo tako bogati, da bi z našim
denarjem gradili zdravstvene
objekte v drugih krajih Sloveni-
je.
Trudimo se, da iz leta v leto v
okviru možnosti obnavljamo
medicinsko opremo in td z
lastnimi sredstvi. Priznati mo-
ram, da v primerjavi z drugimi
kraji v Sloveniji pogrešamo do-
natorstvo. Vsako leto obnovimo
medicinsko opremo v vrednosti
100 milijonov tolarjev. Dobiva-
mo pa tudi informacije, da se
medicinska oprema v nekaterih
drugih slovenskih bolnišnicah
kupuje s pomočjo državnih
sredstev.
V slovenskem prostoru je
država določila osem centrov za
CT. Prav tako je država objavila
razpis za CT, izbrala proizvajal-
ca in določila ceno, vendar brez
plačila. Finančna sredstva za na-
kup CT smo zagotovili sami iz
lastne amortizacije v znesku'95
milijonov tolarjev. V bolnišnici
vsako leto pripravimo letni plan
nabave medicinske opreme, ki
pa se žal deli v dva dela: na želje
in na nujne potrebe. Vse to pa
skušamo med letom doreči, tako
da obnavljamo res dotrajano
opremo in kupujemo tam, kjer je
to strokovno in ekonomsko up-
ravičeno."
TUDI LOKALNA
SKUPNOST SME
VLAGATI V
RAZVOJNE
PROGRAME
BOLNIŠNICE
TEDNIK: Koliko se v razvo-
jna prizadevanja ptujske bol-
nišnice vključuje ptujska
mestna oblast?
L. Arko: "Že dlje časa trdim,
da se lokalna politika premalo
vključuje v razvojna prizadevan-
ja naše bolnišnice. Od takrat, ko
je naša lastnica postala država,
smo že večkrat dobili občutek,
da smo "tujek". Če povem, da
ptujski mestni svet v preteklem
mandatnem obdobju niti enkrat
ni razpravljal o razvoju naše bol-
nišnice, sem povedal vse. To lah-
ko pomeni dvoje: da smo tako
dobri, da ne potrebujemo pomo-
či, ali nasportno. Zavedati se
moramo, da je ptujska bolni-
šnica enako kot mesto Ptuj ena
najstarejših in da je njeno rojst-
no leto v davnem letu 1874. Če
se mnogokrat pohvalimo, da je
Ptuj najstarejše mesto, zakaj se
ne bi tudi s tem, da imamo eno
najstarejših bolnišnic, ki potre-
buje pomoč mestne oblasti? Po
naši oceni pokrivamo območje z
okrog 100 tisoč prebivalci (Ptuj,
Ormož, deli sosednjih občina
Ljutomer, Lenart, Maribor, Slo-
venska Bistrica, Šmarje pri
Jelšah), s tem da se v njej letno
zdravi okrog 13 tisoč pacientov
in opravi več kot 70 tisoč specia-
lističnih pregledov. Zavidanja
vreden obseg dela, ki ga opravi
387 zaposlenih. Glede na omen-
jene podatke pričakujemo, da se
bodo ptujska mestna oblast, no-
vo nastale občine in sosednje ob-
čine aktivno vključevale v naš
razvoj. Vendar glede na nekatera
dejanja "odgovornih mož" v zad-
njem obdobju, kot kaže, ne bo
tako, kar zagotovo ni dober znak
v prizadevanjih za naš nadaljnji
razvoj predvsem v času in priza-
devanjih za višjo kategorizacijo
bolnišnice. Razvoj bolnišnice ne
more biti in ne sme biti samo
želja njenih zaposlenih, ampak
mora predvsem upoštevati
potrebe pacientov glede na obo-
levnost. Program bolnišničnega
zdravstvenega varstva v slo-
venskem prostoru je enoten, to
pa ne pomeni, da posamezna lo-
kalna skupnost ne sme predlaga-
ti dodatnih programov glede na
potrebe, vendar jih mora
sočasno tudi finančno podpreti."
TEDNIK: Ptujska bolnišnica
je v Sloveniji znana tudi po
tem, da dobro sodelujete z za-
sebniki na svojem področju.
Kako vam je to uspelo?
L. Arko: "Naša bolnišnica je v
slovenskein prostoru vzgled do-
brega sodelovanja z zasebnimi
zdravniki, tako da sem že dobil
"očitek", da sem edini direktor
slovenskih bolnišnic, ki dobro
sodeluje z zasebnimi zdravniki.
Res je, dobro sodelujemo, ven-
dar za to sodelovanje postavljam
dva pogoja: na prvem mestu je
odkrit kolegialen pogovor z za-
sebnikom, na dnigem visoka
stopnja zaupanja. Če kateri iz-
med njiju ni izpolnjen, potem
sodelovanja ni. Dobro sodeluje-
mo z zasebniki ginekologi, rent-
genologom, okulistom, internis-
tom, kirurgom ... Ni razloga, da
sodelovanje ne bi bilo dobro, saj
gre v tem sodelovanju za obo-
jestransko korist in v korist pa-
cienta."
TEDNIK: Pred kratkim je
vaša sodelavka postala tudi za-
sebna očesna zdravnica, ki v
prostorih bolnišnice opravlja
operacije na očeh. Nam lahko
kaj več poveste tudi o tem?
L. Arko: "V nenehnem raz-
mišljanju, na kakšen način pa-
cientom ponuditi več, smo se v
letošnjem letu odločili v soglasju
z ministrstvom za zdravstvo in
zdravniško zbornico, da oddamo
v najem operativno dvorano dr.
Heleni Gerbec - Potrč, v kateri
praviloma enkrat tedensko op-
ravlja operativne posege na očeh.
Prepričani smo, da smo s tem
obogatili našo dejavnost in s tem
tudi dvignili raven zdravstvene-
ga varstva na ptujsko-ormoškem
območju."
TEDNIK: V odnosu med
zdravnikom in pacientom vse
bolj škriplje. Kako se pri vas
trudite, da bi bil ta odnos čim
boljši?
L. Arko: "Dejansko je naš cilj,
da bi naša bolnišnica slovela kot
strokovno dobra, predvsem pa se
trudimo, da bi bili iz dneva v
dan boljši v odnosih do pacien-
tov. Če bi nam to uspelo, to pa je
tudi moj cilj, potem v tem od-
nosu ne bi vse bolj škripalo, am-
pak bi ustvarili prijazno vzdušje,
s katerim bi vsi pridobili, tako
pacient kot zdravstveni delavci.
Zavedati se moramo, da si pa-
cient v glavnem zapomni, kako
prijazen je bil zdravnik in ustre-
žljivo medicinsko osebje, kakšna
je bila čistoča, kakšna je bila hra-
na. Ni razloga, da vsem tem šti-
rim elementom, poleg dobrega
zdravljenja (ki je sploh pogoj, da
pridejo pacienti v našo bolnišni-
co), ne bi posvečali potrebne po-
zornosti.  V  razmišljanju,  na
kakšen način bi se temu cilju
najučinkoviteje približali, sem
izdal tudi pravilnik o stimulaciji
in na na prvo mesto zapisal "od-
nos do pacientov in sodelavcev".
PODKUPNIN V
PTUJSKI
BOLNIŠNICI NI
TEDNIK: V zdravstvu se vse
pogosteje govori o podkupni-
nah.
L. Arko: "Trdno sem
prepričan, da jih v naši bol-
nišnici ni. V podkupnino ne šte-
jem majhnih pozornosti ob kon-
cu zdravljenja, kot so kava, koza-
rec vina in podobno. Res pa je
tudi, da so podkupnine težko
dokazljive. Trdno pa sem tudi
prepričan, da če bi imel jasne do-
kaze o podkupnini, bi takšnega
sodelavca v trenutku suspendi-
ral oziroma proti njemu uvedel
disciplinski postopek, kajti za
moje norme je nerazumljivo, da
bi si moral bolan človek na nele-
galen način kupovati zdravje. To
namreč ni združljivo z mojimi
človeškimi nazori."
TEDNIK: Dolgo smo na
Ptujskem govorili o enotni
zdravstveni coni, o združevanju
zdravstva na lokaciji na
Potrčevi cesti 23. Kot pa lahko
vidimo, tudi na tem področju
delamo drugače, kot govorimo.
L. Arko: "Koncept razvoja
zdravstvene cone v Ptuju je, da
bi bil center zdravstvenih usta-
nov na eni lokaciji, in sicer na
Potrčevi 23, torej na območju,
kjer sta že bolnišnica in
zdravstveni dom. Sedaj pa se do-
gaja prav nasprotno: vsi zasebni
zdravniki si iz meni ne povsem
znanih razlogov iščejo prostore v
bližnji in širši okolici Ptuja. Za-
radi tega pacient ne more dobiti
vseh zdravstvenih storitev na
enem mestu. Moj cilj je še
vedno, da poskušamo koncentri-
rati zdravstvene storitve na
enem mestu. Osebno sem
prepričan, da je to možno, ven-
dar je potrebno malo več razu-
mevanja, strpnosti, in kot sem že
omenil, kolegialnega razgovora
in zaupanja. Pri tem pa morajo
pomembno vlogo odigrati tudi
občine kot najodgovornejše za
razvoj primarnega zdravstva."
TEDNIK: Kakšni so vaši
načrti?
L. Arko: "V bodoče v ptujski
bolnišnici ne načrtujemo vla-
ganj v novogradnje. Načrtujemo
le adaptacijo prostorov za potre-
be dialize, fizioterapije in
centralne sterilizacije. V letu
1999 bomo poskušali realizirati
vsaj del zastavljenih nalog, trdno
pa smo prepričani, da pri teh
projektih potrebujemo pomoč
od zunaj, zato iščemo poslovne-
ga partnerja, ki bi bil pripravljen
sovlagati v naše investicije. Kar
zadeva naše finančno poslovan-
je, ugotavljamo, da smo ena iz-
med redkih slovenskih bol-
nišnic, ki že od leta 1992 posluje
brez izgube. Upamo, da bo tako
tudi v letu 1998. Vzpodbudno je
predvsem spoznanje, da takšne
finančne rezultate dosegamo v
zaostrenih razmerah gospodar-
jenja in ob ugotovitvi, da zaradi
racionalnega gospodarjenja niso
prikrajšani pacienti, ki se pri nas
zdravijo. Vsak pacient dobi vso
potrebno terapijo ne glede na
stroške zdravljenja.
Ob novem letu želim, da bi vsi
Slovenci živeli v miru, v medse-
bojnem razumevanju in spošto-
vanju."
MG
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
11
PO MASIH KRAJIH
DORNAVA / POGOVOR Z ^AAG. MILENKOM ROSIČEM, DIREKTORJEM ZAVODA DR. M, BORSTNARJA
ie to 2001 v novih prosiorih
Nekoč je bilo skoraj normalno, da smo duševno prizadete ose-
be nameščali v prostcrre,'ki niso spodbujali njihovega razvoja,
saj smo v njih videli nesposobne ljudi. V slabih razmerah živi
tudi 140 odraslih oseb z zmerno in težko motnjo v duševnem
in telesnem razvoju v zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dor-
navi. Razveseljivo pa je, da se tudi njim obetajo boljši časi. Di-
rektor zavoda mag. Milenko Rosic je povedal, da so po nekaj
letih prizadevanj letos uspeli urediti vse potrebno za začetek
gradnje v letu 1999.
TEDNIK: Vedno več se govori,
da bi tudi v Sloveniji duševna
prizadeti živeli humane je, bolj
odprto, bolj povezani z družbo, v
novem okolju? Ste ob gradnji
novih prostorov razmišljali tudi
o tem, da bi bili prostori poveza-
ni z okoljem in prebivalci?
Mag. Milenko Rosic: "Trendi
integracije, vključevanja duševno
prizadetih v normalne bivanjske,
življenjske razmere nosijo s seboj
nove zahteve, kar je dobro in ima
zelo visoke humane cilje. Kljub
temu da smo zavod in mnogi po-
mislijo na štiriindvajseturno bi-
vanje v prostorih, se odpiramo
oziroma razvijamo različne ko-
munikacije in odnose na raz-
ličnih smereh v samem kraju in
tudi v drugih krajih. Udeležuje-
mo se tudi vseh specialnih olim-
piad in podobnih dogodkov. Ob
tem pa bi rad poudaril, da zavod
ne pomeni samo bivanja v prosto-
ru, temveč je center dejavnosti,
programov in različnih aktivnos-
ti."
TEDNIK: Prav tako se veliko
govori o tem, da bi tudi tem lju-
dem omogočili živeti v dvoje.
Glede na to, da se gradi dom za
odrasle duševno prizadete ose-
be, ali ste razmišljali tudi o tem?
Mag, Milenko Rosic: "To ni
samo ideja, to so tudi ugotovitve.
Tudi pri duševno prizadetih po-
meni življenje v dvoje pomemben
del njihovega bistva. In pri tem
ni več, vsaj pri strokovnjakih, no-
benih predsodkov pri ustvarjanju
možnosti, da živijo ti ljudje sku-
paj. V novem delu zavoda bodo te
možnosti in ljudem dovoljujemo
izbiro prijatelja, prijateljice, da se
imajo radi. To so njihove osebne
globoko intimne stvari, ki jih oni
malo drugače izražajo. Predvsem
pa se s tem zelo radi pohvalijo.
Mi pa se moramo do vseh teh re-
lacij pošteno obnašati."
TEDNIK: Kako pa ima razu-
mevanje do teh njihovih poseb-
nih želja ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve? So
upoštevali vse vaše predloge in
želje pri namenjanju denarja za
gradnjo?
Mag. Milenko Rosic: "Vseh
ravno ne. Ministrstvo in drugi, ki
so bili vključene v priprave in vsa
dogajanja v zvezi z odločitvijo o
nadomestni gradnji, so sprejeli to
odločitev sporazumno. Mnogo
manj je bilo težav in nerazume-
vanja pri pripravah koncepta za
gradnjo v strukturah države kot
pa z nekaterimi ljudmi iz stro-
Tudi duševno prizadeti se znajo zabavati in veseliti, le pri-
ložnost in možnosti za to jim moramo dati
kovnih krogov. Doživeli smo ve-
liko ljubosumja in nevoščljivosti
in vse to je onemogočilo, da bi se
ves koncept m-esničil tako kot je
bil zamišljen. Vendar je potrebno
poudariti, da bomo uspeli obliko-
vati takšne procese, ki bodo do-
prinesli k drugačnemu, kvalitet-
nejšemu življenju ljudi z motnja-
mi v duševnem razvoju. Ena od
predpostavk je tudi ta, da se bodo
v teh prostorih opravljali takšni
procesi, s katerimi se bodo od-
pravljale mnoge nezaželene obli-
ke vedenje, ki jih imajo ljudje z
motnjami v duševnem razvoju in
so pogojene predvsem s prostor-
skimi pogoji."
TEDNIK: Gradnja prostorov
bo potekala v več fazah.
Mag. Milenko Rosic: "Mi-
nistrstvo za delo, družino in soci-
alne zadeve in slovenska vlada sta
se odločila o gradnji v treh fazah.
Vsaka faza naj bi bila končana v
enem letu. Gradnja naj bi se
pričela v letu 1999 in v letu 2001
bi se preselili."
TEDNIK: Za kvalitetno bivan-
je je poleg sodobno opremljenih
prostorov potreben tudi kvalite-
ten kader.
Mag. Milenko Rosic: "Res,
prostori niso edino, kar pogojuje
kvaliteto bivanja in prispeva k
razvoju duševno prizadetih. Za-
enkrat imamo dovolj kadra, vsee-
no pa ga bomo z ustreznimi tečaji
še izobraževali."
TEDNIK: Bi lahko dejali, da je
tudi odnos do duševne prizade-
tosti v nekem preporodu?
Mag. Milenko Rosic: "Lahko
bi rekli, da je odnos do duševne
prizadetosti v nekem zgodovin-
skem preobratu. Doslej smo
duševno prizadetost pojmovali
kot nesposobnost, duševno priza-
dete smo ocenjevali kot nespo-
sobne, defektne, kot nekaj, kar se
ne da spremeniti, popraviti. Dol-
go so mislili, da je dovolj poma-
gati s polnim želodcem in toplo
^steljo. Vendar to ni res. V vseh
razvitih državah se je skozi prak-
so dokazalo, da je duševna priza-
detost nekaj drugega, da so to
ljudje z določenimi sposobnost-
mi. Zato moramo sprejemati te
ljudi takšne, kot so, saj smo si
med seboj tudi zelo različni in si
ne dajemo pečatov nesposobnos-
ti. Počasi se nesposobnost zamen-
juje s sposobnostjo in to bo lju-
dem z motnjami v telesnem in
duševnem razvoju odprlo večje
možnosti, da razvijajo svoje po-
tenciale."
TEDNIK: Je del tega tudi to,
da bodo duševno prizadete ose-
be lahko stanovale v družbenih
stanovanjih med nami in po-
dobno?
Mag. Milenko Rosic: "Mi smo
že navezali stike in nobenih ovir
ni, da duševno prizadeti ne bi
mogli dobiti stanovanj, v katerih
stanujejo drugi. To bomo kmalu
tudi uresničili, saj bo ena skupina
stanovala v stanovanjskem blo-
ku."
Duševno prizadete ljudi je po-
trebno sprejeti takšne, kot so. Ne
iz usmiljenja, temveč zaradi razu-
mevanja. Čeprav je vedno več lju-
di, ki jih sprejemajo takšne, kot
so, jih nekateri zaradi takšnih ali
drugačnih predsodkov ne morejo
sprejeti. Od predsodkov na žalost
niso izvzeti nobeni krogi, niti po-
litični, strokovni ali laični.
Marija Slodnjak
PTUJ / AKTIVNOSTI DRUŠTVA UPOKOJENCEV
Letni priroiniii za upokoieme
V dneh pred prazniki je izšlo letno glasilo DU Ptuj "Naš sel", ki izhaja že drugo leto. Izšlo je na
28 straneh, od tega so štiri barvne, in ga bo vseh 1200 članov DU Ptuj prejelo brezplačno in to po
zaslugi sponzorjev, ki so v glasilu objavili svoje oglase.
Glavna vsebina glasila je program dela DU Ptuj za leto 1999. Poleg upravnega in nadzornega odbora
ter častnega razsodišča delo društva poteka predvsem v treh komisijah in 18 sekcijah. Vsaka sekcija je
pripravila svoj program dela, srečanj, šponnih in drugih tekmovanj, predavanj in drugih oblik izo-
braževanja, druženj, izletov itd. Vse to je povezano v enoten program dela, ki ga bo formalno potrdil
še letni občni zbor, posamezne komisije in sekcije pa ga lahko v podrobnostih še dopolnijo.
Nadalje je v glasilu objavljen okvirni pregled dela v letu 1998, prispevki posameznih vodij sekcij, opi-
si posameznih množičnih srečanj upokojencev ter sploh starejših.
Posebno obširen je program komisije za socialno-zdravstveno varnost. Program zajema celovitost po-
dročja, ki ga bo moč uresničevati v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Domom upokojencev.
Mestno občino in mestnimi četrtmi ter s humanitarnimi in zdravstvenimi organizacijami. Objavljen
je seznam poverjenikov po mestnih četrtih, kdo vodi posamezne komisije in sekcije, kdo je kje stro-
kovni vodja, urnik dela na sedežu društva, pomembnejša obvestila članom društva, kdo je v minulem
letu prejel priznanja in podobno.
Ob koncu so se spomnili tudi tistih članov društva, ki bodo v letu 1999 slavili visoke jubileje. To je
80-ietnico rojstva, teh je 18, 85-letnico jih bo slavilo 10,90 in več let pa bo dopolnilo^kar 20 članov.
Med njimi zasluži posebno priznanje in čestitke najstarejši med ptujskimi upokojenci Štefan Voda, ki
bo 15. decembra 1999 slavil 100-letnico. Želimo mu, da bi slavil enako čil in razpoložen, kot je bil ob
letošnji 99-letnici!
Povezan z jubilanti je tudi sestavek odgovornega urednika glasila, ki je opisal dogajanja pri nas in v
svetu v letih, ko so naši jubilanti bili rojeni. Iz navedenega je moč povzeti, da upokojensko glasilo Naš
sel izpolnjuje približno enako vlogo, kot jo ima v družini koledar, leksikon, slovar, in če hočete, tudi
telefonski imenik. Zato ga upokojenci ne bodo prelistali, tu in tam kaj prebrali, potem pa odložili ena-
ko kot druge stare časopise. Vsak preudaren upokojenec ga bo shranil na določeno mesto, da ga bo med
letom večkrat vzel v roke, pogledal ta ali oni program, urnik dela, na koga naj se v posameznih zadevah
obrne in podobno.
F. Fidleršek
ORMOŽ/OB 100-LETNICI DELOVANJA ORMOŠKE BOLNIŠNICE

PRED 100 LETI, 2. DECEMBRA 1898, JE ZAČELA DELOVATI ORMOŠKA BOLNIŠNICA
Nadaljevanje iz
prejšnje številke
Nemški križniški viteški red so
v bolnišnici zastopali različni du-
hovniki tega reda dekanije Velika
Nedelja. Bolnišnico so upravljale
redovnice križniškega reda, ki so
opravljale tudi bolnišnično
službo. Medicinske sestre so bile
križniške sestre pod vodstvom
glavne sestre Jožefe. Poleg svoje
slušbe v bolnišnici so sestre
skrbele tudi za obširno ekonomi-
jo bolnišnice, saj so v ta namen
kupile tudi dve hiši s pripada-
jočim zemljiščem. Okoli leta 1920
je v bolnišnici maševal upokojeni
šupnik Drago Hrabar. Zelo dolgo
je upravne in finačne posle v bol-
nišnici opravljal upokojeni supe-
rior Bernhard Polak, ekonomat
pa je vodila sestra prednica
usmiljenih sester gospa Fridbur-
ga, njena pomočnica pa je bila č.
sestra Virgilija. Bolnišnica je bila
sodobno opremljena in tudi do-
bro založena z medicinskimi pri-
pomočki. Leta 1928 si je bol-
nišnica oskrbela rentgenski apa-
rat in uredila izolirnico.
Leta 1928 so pri bolnišnici
križniškega reda v Ormožu prezi-
dali in dozidali nekaj gospodar-
skih objektov. Leta 1935 so pri
bolnišnici zamenjali razpadajočo
leseno ograjo ob državni cesti
Ptuj - Ormož z lepo železno ogra-
jo na betonski podlagi in z želez-
nimi stebrički. Leta 1936 so pri
bolnišnici prizidali stanovanjsko
zgradbo k že obstoječemu bol-
niškemu poslopju.
Po 1. svetovni vojni si je nova
oblast v takratni Jugoslaviji pri-
zadevala, da bi podržavila celotno
redovniško posest. Sestram v
Ormožu je med letoma 1919 in
1922 grozila razlastitev. Zato je
red že leta 1918 odpravil odvis-
nost tukajšnjih sester od avstrij-
ske province in razglasil Ormož
za samostojno matično hišo ju-
goslovanske redovniške provin-
ce. Red je moral oblasti tudi
obljubiti, da bodo delale v bol-
nišnici v Ormožu samo domače
sestre negovalke. V bolnišnici so
ostale tako najprej samo štiri se-
stre, a so kmalu dobile dovolj slo-
venskega redovniškega poinlad-
ka. Tako so poleg bolnišnice
zgradili še dom za sestre. V bol-
nišnici so 20. oktobra 1920 od-
stranili vse nemške napise in jih
zamenjali s slovenskimi.
Število postelj se je ob koncu
leta 1918 povzpelo s 35 na 54. Več
kot 1000 pacientov je tukaj letno
dobilo nego in zdravniško
oskrbo. Leta 1929 je imela bol-
nišnica 54 postelj. V njej so zdra-
vili 1103 bolnike (541 moških in
562 šensk). Od teh jih je umrlo
18. Dr. Hrovat je operiral 773 pa-
cientov. Za vzdrževanje bol-
nišnice je križniški red prispeval
108.595 din.
V letu 1930 se je v bolnišnici
zdravilo 1125 bolnikov (542
moških in 585 šensk). Ozdravelo
je 883 pacientov, umrlo pa 17.
V letu 1931 so sprejeli 1028 bol-
nikov. Skupno so zdravili v tem
letu 1062 oseb (508 moških in 554"
šensk). Operacij je bilo 828.
Leta 1933 so zdravih v bol-
nišnici 1020 pacientov, od tega
jih je bilo operiranih 825. Ambu-
lanto je obiskalo 1410 oseb. Za
vzdrževanje bolnišnice je
križniški red tega leta prispeval
90.352 din.
Leta 1934 je pomoč v bolnišnici
iskalo 1066 oseb. Vseh stroškov
pa je bilo 386.125 din.
Med 2. svetovno vojno je bil
zdravnik v bolnišnici dr. Alfred
Heiss.
Dr. Karol Praunseis je nastopil
službo v ormoški bolnišnici 1.10.
1946. leta in ostal v njej do 15. 7.
1948, ko je nastopil službo na
Ptuju.
Konec aprila 1948. leta je vlada
Ljudske republike Slovenije
splošno bolnišnico v Ormožu
ukinila, jo preuredila in preime-
novala v bolnišnico za TBC in
pljučne bolezni. Kot cerkvena us-
tanova v posesti križniškega reda,
ki so jo vodile in upravljale
usmiljene sestre - redovnice, ni
bila več zaželena niti potrebna.
To preusmeritev je zaposleno
osebje in ormoško prebivalstvo
boleče doživelo. Ljudje od blizu
in daleč, tudi iz ljutomerskega
okraja in Hrvatske, so se zbrali na
protestnem shodu in zahtevali
ohranitev bolnišnice. Pod priti-
skom javnega mnenja sta pri mi-
nistrstvu za ljudsko zdravstvo v
Ljubljani intervenirala takratni
predsednik ormoškega mestnega
ljudskega odbora Mihael Kojc in
Milan Sonaja, da 'naj bolnica kot
obče koristna ustanova ostane'.
Toda vse prošnje, zahteve in pro-
testi so bili zaman. Ob ukinitvi se
je v bolnišnici zdravilo okrog 100
bolnikov. V njej so zdravili bolni-
ke iz 26 okrajev Slovenije in iz
bližnje Hrvatske. Zanje je skrbelo
40 usmiljenih sester in zdravnik.
Bolnišnica se je vzdrževala sama.
Imela je tudi vso potrebno opre-
mo in zdravila. Ob ukinitvi so in-
strumente in aparature premestili
v ptujsko bolnišnico in drugam.
Opremo iz bolniške kapele so
prepeljali v cerkev na Hum. Do-
tedanje premoženje bolnišnice je
prevzela uprava nove zdravstvene
ustanove. Nekdanja Šerbčeva
hiša v Ormožu, hiša na Dobravi,
več hektarjev njiv in travnikov
ter novozgrajena polovica bolnice
so bili sicer last usmiljenih sester,
saj so le-te to plačale z denarjem,
ki so ga prejele kot odpravnino
oziroma doto zdoma. Poleg tega
so v ta namen uporabile svoj zas-
lužek v bolnišnici. Vendar pa je
ljudska oblast to premoženje brez
vsakega povračila nacionalizirala.
Usmiljene sestre so se po mnogih
letih dela v bolnišnici razšle. Ne-
katere so se vrnile domov, druge
pa so bile sprejete v službo držav-
nih bolnišnic. Nekaj jih je spreje-
lo službo na državnih posestvih,
starejše pa so bile upokojene. Ta-
kratnega zdravnika v bolnišnici
dr. Karla Praunseisa so premesti-
li v ptujsko bolnišnico.
Konec prihodnjič
Nevenka Korpič
anketa;
novoletne ieZ/e
naših bnriiev
Tomaž Plaveč: "Moja velika
želja je, da bi do polletja leta 1999
diplomiral. Največja želja pa je,
da bi dobil atelje, ker sem trenut-
no brez njega. V bistvu sedaj de-
lam pri prijatelju Nešu. Dal sem
tudi že oglas, vendar odziva še ni.
Zdi se mi, da se ljudje bojijo nas
umetnikov. Kako naj si drugače
razlagam, da ob toliko praznih
prostorih v Ptuju ne morem najti
prostora za atelje?" (MG)
Anton Rubin, komercialist pri
TP Planika Slovenska Bistrica:
"Vse moje novoletne želje in do-
bre misli so namenjene moji
družini, še posebej hčerki Klav-
diji, invalidki s težko obliko cere-
bralne paralize. Staršem, ki imajo
doma takšnega otroka, bi ob pri-
hajajočem letu povedal, da ne
smejo nikoli vreči puške v koru-
zo. Vedno je še nekje majhna
lučka upanja, da bo boljše. Sicer
pa želim vsem, ki nam tako nese-
bično pomagajo, v letu 1999
predvsema zdravja, obilo osebne-
pi zadovoljstva, družinske sreče
in miru." (VT)
Vesna Pintar: "Glede novega
leta nimam velikih želja, ker je
vsako leto takšno, kot si ga sam
narediš. Ker sem .družinski tip, si
bom tudi v tem letu prizadevala
veliko časa preživeti z družino in
prijatelji. Med drugim si želim,
da v novem letu uspešno zakl-
jučim študij v Ljubljani, in če bo
čas, da tudi kam odpotujem. Ker
so prazniki tudi čas za obdaro-
vanje, si tudi jaz želim kakšno
malenkost. Najlepše pa so
majhne pozornosti vse leto. Novo
leto bom s prijatelji dočakala v
Londonu." (MG)
12
četrtek, 31. november 1998 - TEDNIK
OS NOVBM UW
SLOVENSKA BISTRICA / PREDSTAVITEV KNJIGE O CLINTONU IN MONICI
Dwjna morala In $ladkosf obrekovanja
v Slovenski Bistrici je Mladinska knjiga iz Ljubljane pred
nedavnim odprla svojo poslovalnico, kar med drugim sodi k
njihovi poslovni strategiji, saj jih zadnje čase odpirajo v krajih
z določenim številom prebivalcev z željo, približati knjigo
širšemu krogu ljudi. Ob tem so si zadali nalogo, da vsaj en-
krat mesečno v okviru svojih poslovalnic v kraju predstavijo
bodisi novo knjigo ali kaj podobnega. Pred kratkim so pred-
stavili knjigo glavnega in odgovornega urednika Dela Mitje
Meršola "Clinton in Monica". Meršol, ki je v ZDA preživel se-
dem let, bil pogosto v bližini predsedniškega para, se z njima
srečeval ter pogovarjal, se je po dolgem tehtanju le odločil, da
o tej temi napiše knjigo.
Predstavitev omenjene knjige
je bila v Cajnici pri babici, ne-
posredni sosedi novo odprte
knjigarne Mladinske knjige.
"Kako čudni smo ljudje. Ko
obdelujemo in obrekujemo
druge in o njih grdo govorimo,
je vse v najlepšem redu, samo
bognedaj, da se tako govori o
nas, kajti mi smo drugačni,
boljši," je predstavnica Mladin-
ske knjige in povezovalka
večera Marta Majcen uvodoma
povedala ob rob največjemu
seksualno-političnemu škanda-
lu stoletja, o razmerju med
Clintonom in Monico, nadvse
zanimivi temi za številne prebi-
valce našega planeta, ki omen-
jene dogodke marljivo
spremljajo bodisi preko televi-
zije ali interneta, sedaj pa je pri
nas zapisana tudi v knjigi.
Vse to, kar se je dogajalo v
Beli hiši v Washingtonu, samo
po sebi ne bi bilo omembe vred-
no, če ne bi šlo za Billa Clinto-
na, predsednika ZDA, ki je s
prisego "Jaz, William Jefferson
Clinton, slovesno prisegam, da
bom zvesto izpolnjeval funkcijo
predsednika ZDA in po vseh
svojih močeh ohranjal in branil
ustavo ZDA ..." (besedilo z
obeh predsedniških inavguracij
leta 1993 in 1997) zatrdil, da bo
Avtor knjige o Clintonu in
Monici Mitja Meršol
to tudi resnično delal. Tema, s
katero bi se sicer ukvarjal le
tako imenovani "rumeni" tisk,
je postala resna, politična, saj
gre za predsednika svetovne ve-
lesile, o njegovih skokih čez
plot, še bolj pa o Clintonovi kri-
vi prisegi: "S to žensko nisem
imel spolnih odnosov." (izjava
pod prisego o odnosih z Moni-
co Lewinsky januarja 1998). O
tem pišejo tudi resni in emi-
nentni časopisi, kot so denimo
Washington Post in drugi.
Snov o žgečljivih odnosih ne
samo z Monico, temveč tudi z
drugimi damami (vse si tega
naziva ravno ne zaslužijo), je si-
cer že toliko prežvečena, da je
postala dolgočasna, pa vendar
pri ljudeh še vedno buri duho-
ve. Še posebej jih zanima,
kakšna bo Clintonova usoda, ga
bodo odstranili s političnega
prozorišča ali ne. Mitja Meršol
kot poznavalec razmer v ZDA
je povedal, da je odstranitev
predsednika zelo zapleten pos-
topek, in če bo do tega prišlo, se
bo vse izteklo v Clintonovo ko-
rist. Težko je tudi reči, kaj je
sprožilo plaz, da je ta dogodek
dobil tako velike posledice in
mednarodno publiciteto. Ob
tem je Meršol omenil nekatere
stare grehe predsedniškega
para, k temu je potrebno dodati
po vsej verjetnosti tudi zamero
tobačnega lobija proti Hillary
in mogoče še kaj, česar mi ne
vemo.
Seveda so že bili pred Billom
Clintonom predsedniki, ki so
imeli podobna (seksualna)
nagnjenja kot on, vendar se ta-
krat o teh rečeh ni toliko pisali.
Danes pa, kot kaže, mediji niso
nič prizanesljivi do takšnih gre-
hov ljudi, kot je denimo pred-
sednik ZDA. Se pa pri vsej stva-
ri le postavlja vprašanje, kje je
meja med javnim in zasebnim
in ali se ljudem splača biti poli-
tik, ko pa je potem njihovo živl-
jenje pred očmi javnosti tako
rekoč razgaljeno. Pri vsej tej af-
eri je brez dvoma najbolj izpos-
tavljena Clintonova hčerka
Chelsea, kajti vsi drugi si bodo
od tega tako ali drugače opomo-
gli, od Billa, ne glede na to,
kako se bo vse izšlo, do Hillary,
bistre, nepopustljive zagovor-
niške podpornice svojega moža
v dobrem in slabem, v čednost-
nem in grešnem, in tudi Moni-
ce, ki je seveda produkt nekega
okolja in določene vzgoje.
Knjiga "Clinton in Monica"
pa ni samo popisovanje pred-
sednikovih grehov in političnih
spletk v ZDA ter gonje pravni-
kov proti Clintonu, temveč ima
neko vrednost ravno zaradi
Meršolovega poznavanja ame-
riškega življenja in razmer, ob
koncu knjige pa je še dodatek o
vseh predsednikih ZDA.
Vida Topolovec
ANKETA
Novoletne
želje
naših
brakev
Sonja Kremavc, dipl. oec,
koordinatorka trženja v tovarni ■
olja GEA Slovenska Bistrica:
"Vsem ljudem sveta želim v pri-
hodnjem letu miru, da ne bi bil
nihče sam, zapuščen in lačen.
Poslovnim partnerjem, prijatel-
jem in sodelavcem ter moji
družini pa veliko uspehov,
zdravja, razumevanja in medse-
bojnega spoštovanja. Naj bo
leto 1999 prijazno za vse, zato je
nadvse pomembno, da si znamo
poiskati srečo v malih stvareh."
(VT)
Ivi Tušek: "Da bi bil v šoli
uspešen, da se ne bi poškodo-
val, da bi lahko nemoteno igral
košarko in da bi imel srečo v
ljubezni ter da bi bil mir."
(MG)
Dragim bralcem
Tednika!
Odpri oči, neznano novo leto,
odpri oči, prijazno nas poglej,
postani naš prijatelj, novo leto,
daj nam roko in vodi nas naprej,
popelji nas po najbolj varni poti
in daj nam upanja in daj moči,
da skupaj pridemo v srečnejše čase
miru, dobrote, sprave med ljudmi.
Praznujte v miru, sreči, dragi bralci,
srebrni zvončki naj vam zapojo,
moje iskrene želje in voščilo:
Prijatelji, imejte se lepo!
Vam iz srca želi vaša vedeževalka
Majda
Horosicop za leto 1999
Leto 1999 bo leto LUNE. Luna sim-
bolizira podzavest, dušo, razvoj. Luna
pomeni značilnosti ozračja iz časa
zgodnje simbioze z materjo. Vpliva
tudi na priljubljenost med ljudmi. Na
drugi strani pa zna povzročati tudi
strah pred življenjem, nepredvidlji-
vost, nagnjenost k odvisnosti. Tudi
mesečeve mene močno vplivajo na
ljudi.
MLAJ - nam daje svežo energijo, da
lahko začnemo z novim delom, da se
lotimo novih projektov in stvari, ki smo
jih že dolgo odlašali. V tem času radi
napišemo pismo ali opravimo prija-
teljski telefonski pogovor, ki smo ga
odlašali. Na razne načine podzavest-
no izražamo mlado, svežo energijo
mlade lune.
POLNA LUNA - v ozračju je spet več
energije, vlada napetost, pogoste so
hude prometne nesreče, ljudje so raz-
dražljivi , zelo lahko pride do
množične histerije. Žal je to tudi ob-
dobje, ko lahko pričakujemo več na-
silja, umorov in javnih protestov. Ta
vzorec se na žalost ponavlja.
PRVI IN ZADNJI KRAJEC - tudi v teh
dveh obdobjih vlada rahla napetost,
vendar še zdaleč ne tako velika kot ob
polni luni in mlaju.
Luna pomeni tudi varnost, materni-
co, v kateri smo kot novorojenčki var-
no spravljeni, in kogar to materino
naročje ni navdalo z občutjem
domačnosti, bo po vsej verjetnosti
mnogokrat v življenju doživel sebe kot
brezdomca, samorastnika in celo tuj-
ca vsem ljudem. Lunarno ali materin-
sko vlogo prevzema vsakdo, kdor nas
brani in varuje, kdor nam daje podpo-
ro in nam je v oporo, ki nas zalaga z
miselnimi in materialnimi dobrinami,
kdor nam prinaša čustveno hrano. Pri
tem se lahko zgodi, da postanemo
odvisni. Tako odvisnost lahko pome-
nijo tudi domače okolje, domača hra-
na, stvari, brez katerih ne znamo več
delovati.
Sedaj pa poglejmo, kaj kažejo zvez-
de za leto 1999 posameznim astro-
loškim znakom.
OVEN
V tem letu vam bo usoda zelo na-
klonjena, tudi sreča bo na vaši strani.
Lahko boste spoznali novo ljubezen,
ki bo zelo usodno vplivala na vaše
življenje, ali pa se bo poglobila vaša
sedanja ljubezenska zveza. Poročeni
ovni boste imeli v svojem domu oziro-
ma v družini prijateljsko vzdušje, čust-
va se vam bodo poglobila in še bolj
bodo strastna. Kar se poslovnih za-
dev tiče, ste dovolj kreativni, da boste
v tem letu vse svoje poslovne zadeve
- tako nove kot že ustaljene - zelo do-
bro reševali in uspevali v njih.
BIK
V letošnjem letu boste imeli veliko
premikov na poslovnem polju. Če ste
podjetnik, boste morali izbirati med
tem, ali greste naprej skupaj s poslov-
nim partnerjem, čeprav si on nič kaj
preveč ne prizadeva za dobrobit vaji-
nega podjetja, ali pa se odločite in
začnete samostojno poslovno pot, ki
pa vam bo zelo uspela, saj boste
končno lahko svobodno zadihali in na
način, kot si želite. V ljubezenski zvezi
boste vse leto zelo uspešno reševali
vse probleme, če bodo sploh obstaja-
li.
DVOJČKA
Pred seboj imate uspešno in prijetno
poslovno pot; materialne in poslovne
dobrine, ki ste jih uspešno realizirali
že v lanskem letu, boste v tem letu
samo nadaljevali. Malo več zapletov
boste imeli glede novega izziva v pos-
lovnem svetu, ker novi projekt, ki bi ga
želeli postaviti na noge, ne bo tako hi-
tro realiziran. Vzrok za to bo v finan-
cah, saj jih boste zelo težko spravili
skupaj. Boste pa tudi to težavo zelo
uspešno odpravili. Vse to vam bo
uspelo in še kaj več, ker boste imeli
vso podporo in razumevanje ljubljene
osebe in svojih domačih.
RAK
V tem letu se bo v vas nekaj prelomi-
lo, rodila se bo nova ideja, ki pa ne bo
tako slaba, kot se bo sprva zdela.
Odločili se boste za novo poslovno
pot, bodisi kot samostojni podjetnik
ali pa boste napredovali v službi;
lahko tudi menjava službe ali delovne-
ga mesta. V obeh primerih boste
uspevali tako moralno kot finančno
vse leto. Imeli pa boste tudi opravek z
uradno osebo ali ustanovo glede ma-
terialnih dobrin (lahko dediščina, de-
nar ...). Vtem primeru bodite pozorni,
ker bodo stvari zelo negotove in
zoprne.
LEV
V letošnjem letu boste postavili
poštenost pred vsemi drugimi svojimi
vrlinami. Uživali boste v srečnem in z
ljubeznijo in 'spoštovanjem napolnje-
nem domu, kjer boste v prijateljskem
odnosu z ljubljeno osebo reševali vse
zadeve okrog domačih in samega
doma. Ne boste pa mogli prenašati
hinavščine in intrig. S svojim starim
prijateljem se bosta lotila novega pos-
la, lahko bo to samo nov konjiček,
lahko pa tudi celo honorarno delo. Pri
obeh poslih boste znali združiti prijet-
no s koristnim.
DEVICA
Za vas bo v tem letu usodna stara
ljubezenska zveza, ki se je začela
krhati že v lanskem letu, letos boste
stvar samo dokončali. Bolečina ne bo
zato nič manjša, samo predajati se ji
ne smete, saj sami dobro veste, da že
dolgo časa ni bilo tako, kot bi moralo
biti oziroma na žalost, nikoli ni bilo
tako, kot bi moralo biti. Boste pa zato
imeli veliko več uspeha na poslovnem
polju, kjer vam bo uspel velik skok v
novem projektu. Zelo uspešno in opti-
mistično boste reševali svoje poslov-
ne zadeve in končno vsem, posebno
pa sebi, dokazali, da ste uspešna
podjetniška duša.
TEHTNICA
Če želite ohraniti svojo ljubezensko
zvezo tudi v tem letu, boste morali ne-
kaj korenito spremeniti v svojem živl-
jenju. Ne mozgajte in se ne predajajte
podrobnostim, ampak začnite reševa-
ti tisto, kar se še da rešiti. Svojo zvezo
lahko še rešite, samo probleme je tre-
ba začeti reševati in zdraviti na
začetku, ne pa da kuhate mulo in pro-
vokativno nastopate ali pa odgovarja-
te. Če boste napeli vse svoje sile, ima-
te pred seboj nadaljevanje skupne
zveze in skupne poti, ki bo znala biti
uspešna in prijetna. Vajina čustva so
še vedno zelo močna in strastna, ni še
vse mrtvo v tej zvezi. Delajte počasi in
s pametjo, pred vami je celo leto.
ŠKORPIJON
Na začetku leta bo neko razmerje
umrlo, ne delajte pa si nepotrebnih
skrbi glede tega, ker ste to že sami
načrtovali, samo poguma niste imeli v
lanskem letu. Navdušenje, s katerim
se boste lotili vseh poslovnih zadev in
materialnih dobrin, vas bo malo mini-
lo, ko boste ugotovili, da čaka na vas
še veliko pasti. Ne skrbite, dovolj ste
ambiciozni, samozavestni in optimis-
tični, da vse te ovire sami premagate.
Morate pa iti skozi vse to sami. Novo
ljubezen boste srečali, ko boste vse
svoje poslovne plane uresničili.
STRELEC
V glavnem boste strelci imeli v tem
letu zelo bogato in srečno, predvsem
pa ljubezni polno življenje, pa naj bo
to trajna zveza ali pa bodo samo
občasne, toda zelo srečne zvezice.
Bo pa vseeno prišlo pri marsikatere-
mu, ki je rojen v tem znamenju, do
krhanja odnosov in do tega, da čustva
ne bodo več resnična, ampak bolj
egoistična in narejena. Mnogi se bos-
te odločali za novo, samostojno oseb-
no in poslovno pot. Na vsak način pa
bodite v letošnjem letu odprti tako do
sebe kot do drugih.
KOZOROG
Že čisto na začetku leta vas bo zaje-
lo navdušenje ob dobri novici, da ima-
te možnost z znanci in prijatelji usta-
noviti nekaj zasebnega in svojega.
Novica vam bo prišla kar prav, saj se
vam v sedanji službi ne obeta nič do-
brega, ampak več slabega, na kar pa
ste že bili opozorjeni. Pri novem poslu
boste imeli malo več težav na začetku
zaradi financ, se bo pa tudi ta stvar
kmalu uredila. V osebnem življenju
boste imeli srečno in s čustvi nabito
ljubezensko življenje.
VODNAR
Letošnje leto bo za vas zelo raznoli-
ko, polno dobrega in slabega. Kar se
doma oziroma družinskega in ljube-
zenskega življenja tiče, se boste imeli
zelo pestro, saj boste ugotovili, da niti
vas niti nasprotne strani na žalost ne
vleče več skupaj. Bosta pa tako vi kot
partner celo leto poskušala to zadevo
rešiti. S tem pa si bosta nakopala
samo neprijetnosti, ker bosta oba
zelo nervozna in neprijetna za okoli-
co. Probleme boste imeli tudi v službi
oziroma na poslu, ker ne boste dovolj
zbrani in skoncentrirani. Ne boste iz-
gubili službe, ne boste pa niti napre-
dovali.
RIBI
ste pravi pustolovec in ravno zaradi
tega se niti ne obremenjujete, kar se
zakona oziroma trdne ljubezenske
zveze tiče. Med vama s partnerjem še
vedno vlada spoštovanje, pa še to za-
radi tega, ker je zveza uradna oziroma
živite skupaj. Prekinilo se bo razmer-
je, glede katerega se ravno tako ne
boste preveč obremenjevali. Ne poza-
bite, da se bumerangi radi vračajo. V
poslu boste imeli zelo ugodno pri-
ložnost za spremembo službe ali pa
za finančno zelo donosen konjiček.
Novica bo prišla zelo nepričakovano,
zato pazite, daje ne boste preslišali.
Horoskop je sestavila vaša
vedeževalka Majda, ki jo lahko do-
bite na tel. št. 063/710-06-21.
TEDNIK ■ Četrtek, 31. december 1998
13
ZANIMIVOSTI
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
SVETUJEJO
Ekonomski uiinki toplotno-
iiolaiiiskih materialom
Toplotna energija, ki jo porabimo za ogrevanje prostorov, je
tako draga, da je v osebno in splošno korist, da z njo ravna-
mo čimbolj gospodarno. Porabo energije za ogrevanje
lahko zmanjšamo tudi do 40 odstotkov, vendar moramo
vgraditi pravi izolacijski material. Pravilno vgrajeni in kvali-
tetni izolacijski materiali v zimskem času preprečujejo izgu-
bo toplote, poleti pa zmanjšujemo segrevanje in omogočajo
tudi dobro zvočno izoliranost objekta. Med primernejše so-
dijo kamena in steklena volna, stiropor itd. s toplotno pre-
vodnostjo med 0,038 in 0,041 W/mK.
V prispevku je prikazan
vpliv toplotnoizolacijskega
materiala na porabo goriva
za ogrevanje ter izvedena
ekonomska analiza upra-
vičenosti takega ukrepa
vgradnje.
Porabo energije za ogrevan-
je lahko bistveno zmanjšamo,
če hišo v celoti izoliramo. Za
primerjavo lahko vzamemo
dve enaki individualni stano-
vanjski hiši v III. klimatski coni
tlorisne površine 10 x 10 m z
dvema etažama in možnostjo
razširitve na tretjo etažo man-
sardo. Pri izračunu so upošte-
vani tile podatki:
- površina tal -100 m^
- površina zunanjih zidov -
150 m^
- površina oken - 40 m^
- površina stropa 100 m^ ozi-
roma 140 m^ pri poševni stre-
hi
1. Varianta I -
nelzolirana h/ša
Sestava posameznih kon-
strukcijskih elementov zgrad-
be je takale:
Zunanji zid:
- notranji omet - 2 cm
- modularni opečni blok - 29
cm
- fasadni omet - 2 cm
Strop proti podstrešju
- notranji omet - 2 cm
- betonska plošča -15 cm
Tla proti zemlji:
- talna obloga keramika - 2
cm
- beton -13 cm
Iz diagrama št. 1 je razvidno,
da pri neizoliranem objektu
kar 70 % toplotnih izgub od-
pade na zunanje zidove in
streho. Okna in tla imajo 30 %
delež v celotnih izgubah.
2. Varianta II •
izolirana hiša
Pri zgradbi je izvedena izola-
cija in razširitev na tretjo bival-
no etažo mansardo. Sestava
posameznih elementov je ta-
kale:
Zunanji zid:
- notranji omet - 2 cm
- modularni opečni blok - 29
cm
- izolacija (I = 0,038 W/mK) -
10 cm
- fasadni zaključni sloj - 2 cm
Strop proti podstrešju:
- notranji omet - 2 cm
- armiranobetonska plošča -
15 cm
- izolacija (I = 0,038 W/mK) -
10 cm
- ladijski pod - 2,5 cm
Streha strop:
- lesen opaž ali mavčne
plošče - 2 cm
- parna zapora Al folija
- izolacija (I = 0,038 W/mK) -
20 cm
- specialna folija
- kritina na konstrukciji
prečnih in vzdolžnih letev
Tla proti zemlji:
- talna obloga - 2 cm
- cementni estrih - 6 cm
- izolacija (I = 0,038 W/mK) -
6 cm
- hidroizolacija,
- podložni beton - 8 cm
Iz diagrama št. 2 je razvidno,
da se po izvedenem izoliranju
objekta toplotne izgube po-
razdelijo drugače. Največji
delež prenosa izgubljene to-
plote sedaj poteka preko
oken, in sicer več kot 50 %,
delež zunanjih zidov in strehe
pa se močno zniža.
Na osnovi celotnih izgub za
posamezna objekta in podat-
kov za temperaturni primanjkl-
jaj za kurilno sezono Je
izračunana poraba goriva ku-
rilnega olja za izoliran in nei-
zoliran objekt. Rezultati so
razvidni iz diagrama št. 3, kjer
je izračunana poraba goriva
za izolirano hišo 1500 litrov in
za neizolirano 3250 litrov.
Kot je razvidno, je prihranek
precejšen. Če upoštevamo
stroške toplotne izolacije in
letni prihranek goriva, upošte-
vajoč trenutne tržne cene, se
investicija v izolacijo povrne v
petih letih.
Ugotoviti je tudi mogoče, da
je uporaba toplotnoizolacij-
skih materialov iz ekonomske-
ga vidika še kako smiselna in
upravičena. Upoštevati pa
moramo tudi ekološki vidik,
saj z zmanjšanjem letne pora-
be goriva znižamo tudi emisi-
jo škodljivih plinov v ozračje.
Energetska svetovalna pi-
sarna na Ptuju, Mestni trg 1,
tel. 778516, je odprta za
brezplačno svetovanje
občanom vsak ponedeljek
in sredo od 16. do 18^° ure.
Svetovanje je namenjeno
učinkoviti rabi energije v go-
spodinjstvih. To je pomoč
vsem, ki nameravajo ople-
menititi svoj denar z vlagan-
jem v učinkovito rabo ener-
gije. Z izboljšanjem toplotne
zaščite zgradb, uporabe so-
dobnejših ogrevalnih na-
prav in večjo uporabo ob-
novljivih virov energije pris-
pevate k varovanju okolja,
zmanjševanju stroškov za
energijo in izboljšanju bival-
nih razmer.
Svetovalec vas lahko tudi
obišče na objektu in po sve-
tovanju vam pošljemo do-
mov poročilo o nasvetu. V
pisarnah ENSVET si lahko
občani ogledajo tudi razpo-
ložljivo strokovno literaturo.
Bojan Grobovšek,
dipl. ing. str.
FRANC FIDERSEK/ O DOGODKIH PRED 80 LETI
Liubi oi^Ug kai si rekel...
X.
Poleg že opisanih bojev na Štajerskem in
Koroškem se je velika nevarnost bližala z zahoda.
Itahjanska vojska je 5. novembra začela prodirati
na slovensko ozemlje, celo čez črto, ki je bila Italiji
obljubljena z londonskim paktom leta 1915. Do
11. novembra so prišli že do Logatca, kjer jih je us-
tavil oddelek "srbske vojske". Dejansko so bili to
prej vojni ujetniki, ki so jih Slovenci oborožili.
Vse to je na takratno slovensko vlado in večino
političnih strank močno pritiskalo in jih sililo, da
se čimprej oprejo na zmagovito Srbijo, če hočejo
zavarovati ozemlje Združene Slovenije. S srbsko
vlado so se v Švici začela pogajanja in 9. novembra
je bil v Ženevi podpisan sporazum o enakopravni
združitvi države SHS s Kraljevino Srbijo v federa-
tivno državo. Za državo SHS je sporazum podpisal
dr. Anton Korošec, ki je tudi vodil pogajanja, saj je
bil predsednik Narodnega viječa, za kraljevino
Srbijo pa predsednik takratne vlade. Toda čez do-
ber teden je Srbija, ki se je posluževala bizantinske
zvitosti, ta sporazum poteptala s tem, da je vlada
odstopila, nova vlada pa sporazuma ni priznala.
Ko je dr. Korošec zvedel za to zahrbtno potezo, se
je iz Švice želel takoj vrniti v Zagreb, vendar so mu
to diplomatsko onemogočili z izgovorom, da je v
Ženevi bolj potreben v pripravah na mirovno kon-
ferenco. Naj tu dodam, da je bila že takrat Ženeva
predvidena za sedež nove organizacije Društvo na-
rodov, ustanovljene na pobudo Wilsona, ki naj bi v
bodoče onemogočala vojne. Kako jim je to uspeva-
lo, dobro poznamo iz zgodovine.
Narodno viječe v Zagrebu je v času odsotnosti dr.
Korošca vodil podpredsednik Srb Svetozar Pri-
bičevič, ki je bil enako kot večina Srbov iz avstro-
ogrskih dežel za brezpogojno združitev s Kraljevi-
no Srbijo, saj so vedno sanjali o "veliki Srbiji". Po-
dobno je predlagala tudi pokrajinska vlada za Dal-
macijo, ki je bila tudi v veliki stiski, saj so njeno
ozemlje zasedali Italijani. Tudi slovenska liberalna
stranka se je zavzemala za jugoslovanski narodni
unitarizem in za centralistično državo. Enako sta-
lišče je imela večina manjših strank na Hrvaškem
in v Bosni. Najodločnejši nasprotnik taki
združitvi je bil Stjepan Radič, vodja hrvaške
kmečke stranke, v Sloveniji pa SLS, ki jo je v od-
soiuusii dr. Korošca zastopal in vodil seje Izidor
Cankar. Na seji Narodnega viječa v Zagrebu je Pri-
bičeviču uspelo pridobiti večino, ki je bila
omamljena od "navdušenega jugoslovanstva".
Sprejeli so sklep o združitvi in imenovali 28-član-
sko delegacijo, ki naj bi odšla na pogovore v Beo-
grad (prej Beligrad). Delegaciji so tudi dali jasna
napotila, da pristane na unitaristično državo in
monarhijo z regentom Aleksandrom Karadjordje-
vičem. Nazadnje je klonila tudi SLS brez nav-
zočnosti dr. Korošca, ki jim je iz Švice samo spo-
ročil, da naj ocenijo stvarne razmere in se na pod-
lagi tega odločijo. Tako je SLS poslala v Beograd
delegacijo, ki je tja prispela šele 30. novembra, ko
je bilo dejansko že vse odločeno. Po pogovorih z
regentom in člani srbske vlade se je odrekla svojim
stališčem in pristala na brezpogojno združitev. Na
podlagi tega je regent Aleksander Karadjordjevič
1. decembra 1918 razglasil zedinjenje Srbije in
Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Kraljevino
Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tej državi je vladal
po smrti Petra I. kot kralj Aleksander I. zedinitelj
do smrti 9. oktobra 1934, ko je v Marseillu
omahnil pod streli atentatorja. Pet let pred tem, 6.
januarja 1929, pa je SHS preimenoval v Kraljevino
Jugoslavijo, v kateri so prevladovali Srbi, Sloveni-
ja pa je postala Dravska banovina.
ZMAGOSLAVJE
SLOVENCEV V PTUJU
v tem feljtonu sem že navedel, da mestni svet ni
predal oblasti narodnemu svetu za ptujski okraj, ki
ga je imenovala vlada v Ljubljani, temveč je
županstvo vodil naprej podžupan Johann Steudte;
župan Ornigg se je začasno umaknil iz Ptuja. Ves
november je praktično vladalo v Ptuju dvovladje.
Nemci, ponemčenci in številni drugi somišljeniki,
med njimi predvsem obrtniki in trgovci, so se
odločno zavzemali za priključitev k "nemški Av-
striji", kot so takrat ljudje imenovali to novo
državo, nastalo iz razvalin nekoč mogočne monar-
hije. Uspešen boj za slovensko severno mejo pod
vodstvom generala Maistra jim je to preprečil. Ne-
katere nemške družine so se začele izseljevati iz
Ptuja. Ostali pa so trgovci, podjetniki, obrtniki in
veleposestniki ter se poskušali vživeti v novo okol-
je in si zagotoviti pozicije tudi v novi politični
oblasti. Ptujski Narodni svet je ob podpori vojakov
- slovenske narodne straže držal oblast trdno v ro-
kah in poskušal držati red. Kljub temu je pogosto
prihajalo do izgredov, v katerih so sodelovali tudi
narodni stražarji. To se je predvsem kazalo ob
nočnem razbijanju izložb, napisanih tabel in po-
dobno na lokalih nemških trgovcev in obrtnikov.
Na splošno se je slovenstvo v Ptuju, tudi ob
pomoči podeželja, močno okrepilo. Ukinjene so
bile šole in druge ustanove, ki so prej služile ger-
raanizaciji.
Po beograjski razglasitvi "zedinjenja" je tudi
nemški mestni svet spoznal, da se bo z obstoječim
stanjem moral sprijazniti, zato je 2. decembra od-
stopil in v celoti predal posle Narodnemu svetu.
V Ptuju in okolici so v začetku adventa tekle
skrbne priprave na veliko slavje osvoboditve. To je
bilo 15. decembra 1918 na prostoru pred domini-
kanskim samostanom. O tem je Franc Komel v
svojih spominih zapisal:
ANKETA

Iva Pučnik-Ozimič, prof.,
pomočnica ravnatelja OS Pohor-
skega odreda. Slovenska Bistri-
ca: "Da bi ljudje v novem 1999.
letu našli v sebi čim več sreče in
zadovoljstva. Iz tega potem izha-
ja vse - zadovoljni člani družine,
sodelavci na delovnem mestu in
prijatelji, ki se med sabo ne ovi-
rajo, temveč vzpodbujajo k ust-
varjalnosti. Vsem, bližnjim in
daljnim, poznanim in nepozna-
nim pa želim mir, zdravje in za-
dovoljstvo." (VT)
Marija Lešnik, upokojenka,
zeliščarka ter zbiralka ljudskih
pesmi: "Zase, za družino in vnu-
ka želim zdravja in notranjega
miru. Za druge, da bi imeli radi
najprej sami sebe in drug druge-
ga, se bolj vračali k materi nara-
vi, da bi bilo med ljudmi več
pristne topline, mir na svetu in
da bi ljudje tudi v letu, ki trka na
duri, še vedno tako radi hodili v
mojo čajnico po malo merico do-
bre volje." (VT)
Sašo Hribar, novinar, imitator
in humorist: "Ugotavljam, da
ima denar vedno večjo moč, na
drugem mestu so slava, moč in
oblast. Prav gotovo bo tako tudi
v prihodnjem tisočletju. Ugotav-
ljam, da humor počasi med Slo-
venkami in Slovenci izginja.
Želim, da bi bilo v novem
tisočletju več priložnosti, ko se
lahko nasmejimo tistim prijet-
nim situacijam. Kot humorist
namreč ugotavljam, da vse pre-
več razumejo humoristične od-
daje kot škodljive ali si jih razla-
gajo tako drugače, da sam, ko jih
pripravljam, niti ne pomislim na
to. Želim si, da bi tudi Slovenci
lahko razumeli in dojeli nadrea-
lističen humor, ne pa samo sla-
boumne vice. Čeprav včasih sko-
raj obupam, bom tudi v pri-
hodnje pripravljal svoje humo-
ristične oddaje. Osebno bom
najbolj vesel, če jih bodo ljudje
razumeli in se ob poslušanju
smejali, ne pa besneli ter se raz-
burjali. Želim si tudi zdravja, ki
mi v zadnjem času ni najbolj na-
klonjeno." (MS)
Nežka Medved: "V glavnem si
želim zdravja, sebi in celi
družini. Pa da bi bilo v Sloveniji
več spravnega ravnanja, da ne bi
bili toliko sovražni drug do dru-
gega." (MG)
14
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
MASveri
Silvesirski tedUntk
Okus pečenega ali kako drugače pripravljenega purana z
božične večerje še vedno ostaja v naših ustih, vendar se pri-
bližuje tudi noč, ki je večina ljudi sploh ne prespi in to ravno
zaradi dobre pijače in izbranih jedi, zato je prav, da natančno
in skrbno izberemo in pripravimo jedi za to noč.
Nekoliko slovesnejše jedi, ki jih
lahko pripravimo za silvestrski je-
dilnik, so jedi iz govejega fileja in
rostbifa, telečjega fileja in stegna,
svinjske ribe, fileja in stegna, per-
utninskih prsi in k temu izbrane
priloge. Če je jedilnik sestavljeni
iz več hodov, pazimo, da nimamo
jedi, ki so nekoliko bolj nasitljive.
Iz govejega rostbifa si lahko pri-
pravimo pečen rostbif. Pripravi-
mo ga tako, da rostbif po potrebi
obrežemo in ga lepo oblikujemo,
zgornjo tanko lojnato plast pusti-
mo in jo pred peko narežemo na
kvadratke. Nato meso popramo,
namažemo z gorčico, narahlo po-
kapljamo z oljem in ga v tej mari-
nadi pustimo eno uro. Nato rost-
bif solimo in ga v ponvi na hitro
rjavo opečemo. Prilijemo zajemal-
ko vode, juhe ali fonda in rostbif
postavimo v vročo pečico. Med
večkratnim prelivanjem s sokom,
ki nastaja pri pečenju, ga pečemo
30 do 45 minut, odvisno od veli-
kosti kosa. Omaki, ki je nastala
pri peki, prilijemo nekaj kapljic
vvorcester omake in limoninega
soka. Pri porcioniranju vlijemo
pripravljeno omako na meso. Po-
sebej pripravimo še kakšno
penečo omako in pečen rostbif
obložimo z različno zelenjavo,
pripravljeno po francosko.
Iz rostbifa si lahko pripravite
tudi rokovnjaške zrezke. Iz rostbi-
fa vrežemo ne pretanke zrezke, jih
narahlo potolčemo in solimo, na
sredino damo rezino sira in
pršuta, ob robu potresemo moko
ter zrezke prepognemo in po robu
narahlo potolčemo, da se lepše
sprimejo. Posebej segrejemo
manjšo količino maščobe in na
njej opečemo pomokane zrezke.
Maščobi, ki je ostala od opekanja,
dodamo fines herbes oziroma fino
sesekljano šalotko ali čebulo, se-
sekljane kapre, fino naribane kisle
kumarice v razmerju ena proti ena
ter sardelji file, malo sesekljanega
zelenega peteršilja in nekaj kapljic
limoninega soka, po želji pa lahko
tudi malo kislih gob. Vse to na-
rahlo prepražimo, prilijemo juho,
v omako vložimo zrezke in do
mehkega dušimo. Po potrebi pri-
livamo fond, juho ali vodo. Ko se
meso zmehča, omako izboljšamo z
rdečim viiiom, gorčico ter kislo
smetano. Če omako zalivamo z
vodo ali juho, je nekoliko bolj red-
ka, zato jo po potrebi zgostimo s
podmetom.
Iz govejega fileja si lahko pripra-
vite angleški biftek, to je pečen
biftek, ki ga spečemo tako, da os-
tane v sredini ne popolnoma pre-
pečen oziroma nežne roza barve,
ali biftek z jajcem - tega popolno-
ma prepečemo in pred serviran-
jem položimo nanj pečeno jajce na
oko ter čez jajce naredimo
mrežico s pomočjo sardelnega fi-
leja. Pripravimo si lahko tudi
obložen biftek; tega na hitro
spečemo in ga pred serviranjem
obložimo s francosko oblogo.
Francosko oblogo sestavlja štiri
do šest vrst primerno pripravljene
zelenjave in en francosko pri-
pravljen krompir. Na žaru pečen
biftek pa lahko obložimo tudi z
rezinami ananasa, ki smo ga šoki-
rali na maslu, z olivami, rezinami
banane in francosko pripravlje-
nim krompirjem.
Solate, ki jih ponudimo zraven
glavni jedi, so lahko motovileč.
glavna solata ali mešane solate,
kot je šobska.
Seveda veliko pozornosti po-
svečamo tudi sladici. Porcijsko
naj bo sladica manjša in bogato
dekorirana. Izbiramo različne
parfaite oziroma zmrzline, kot so
vanilijeva, čokoladna ali sadna, na
primer jagodna ali marelična, tor-
te in podobne sladice.
Vanilijev parfait pripravimo
tako, da damo 4 rumenjake v kot-
liček, dodamo 12 dekagramov
sladkorja v prahu in penasto
umešamo. Iz beljakov stepemo trd
sneg in mu postopoma umešamo
12 dekagramov kristalnega slad-
korja .Stepemo še 5 decilitrov
sladke smetane. Rumenjakom do-
damo žličko višnjevega žganja,
nato trd sneg beljakov in na kon-
cu sladko smetano. Pripravljeno
maso damo v pravokotni model,
ki smo ga obložili s tanko vrečko.
Maso poravnamo, vanjo lahko
damo koščke narezane čokolade,
lešnike, pistacije ter vse skupaj
postavimo v zanu-zovalnik vsaj 6
ur. Pripravljeno zmrzlino poljub-
no režemo in okrasimo s smetano.
VANIUEVAZMRZLINA-
PARFAIT
- 4 jajca
' 12 dag sladkorja v prahu
-12 dag kristalnega sladkorja
- 5 dl sladke smetane
- žlička maraskina ali
višnjevega žganja
V letu, ki prihaja. Vam želim ve-
liko zdravja, sreče in novih kuhar-
skih ustvarjalnosti, ki jih bodo
občudovali in pokušali vaši naj-
bližji, saj se dobro je najpogosteje
le doma.
Nada Pigiiar,
učiteljica
kuharstva
Nagradno turistiino vprašanje
Za ocene o turističnem letu '98
je še čas, statistika podatke
namreč še zbira, čeprav bi prve
splošne ocene že lahko dali. V
ptujskih Termah so že povedali,
da bodo v letu 1998 dosegli več
kot 40 tisoč nočitev, drugi te po-
datke bolj ali manj skrivajo, ne-
kateri pa jih TIC-u, kjer jih že
nekaj let zbirajo, sploh ne posre-
dujejo. Obisk tranzitnih obisko-
valcev pa tudi bolj ali manj te-
melji na ocenah, čeprav je dober
pokazatelj lahko tudi obisk gra-
du.
Kar zadeva ptujski turizem, je v
tem trenutku v ospredju predsta-
vitev na finalni prireditvi svetov-
nega tekmovanja "Narodi v
razcvetu", ki bo sredi februarja v
Al Ainu v Združenih arabskih
emiratih. Ptuj je edino mesto iz
Slovenije, ki v tem tekmovanju
sodeluje, v tekmovalni skupim pa
je skupaj z Beverly Hillsom iz Ka-
lifornije ter nekaterimi mesti iz
Anglije, Avstralije, Severne Irske,
Škotske in Kanade. Predstavitev
Ptuja bo podprta s filmom in dia-
pozitivi.
V predzadnjem nagradnem tu-
rističnem vprašanju v tem letu
smo objavili fotografijo cerkve sv.
Martina na Hajdini. Pravilne od-
govore je poslalo čez 70 naših
zvestih sodelavcev. Sreča se je na-
smehnila Ani Varžič iz Hajdoš
2/c. Čestitamo! Praznične dneve ji
bo polepšala velika darilna
košara, polna dobrot, ki so jo na-
polnili v Mercatorju SVS, d.d.,
Ptuj.
Pa še za eno presenečenje smo
poskrbeli v okviru letošnje rubri-
ke "Nagradno turistično
vprašanje". V boben sreče smo
dali naslove z vsemi letošnjimi
štirinajstdnevnimi nagrajenci in
izbrali celoletnega zmagovalca.
Srečnica je Stizana Golub,
Draženci 58,2251 Ptuj. Prejela bo
vikend paket za šest oseb v Čer-
varju, darilo podjetja Vital Ki-
dričevo. Izraba kapacitet bo
mogoča od srede maja do jimija
1999 oziroma po dogovoru z di-
rektorico podjetja Vital Antonijo
Krajnc, ki se ji tudi naj topleje za-
hvaljujemo za njeno sodelovanje v
naši rubriki. Nekaj nagrad je
namreč prispevala že med letom.
Zahvaljujemo pa se tudi vsem
drugim, ki so bili naši zvesti sode-
lavci v tem letu, še posebej podjet-
ju Ptujske vedute. Pokrajinskemu
muzeju in GIZ Poetovio Vi vat.
Hvala pa tudi vsem zvestim sodel-
avcem rubrike, ki so najzas-
lužnejši, da rubrika živi že osmo
leto. V letu, ki se izteka, smo pre-
jeli žez 600 odgovorov. Kaže pa,
da so fotografije cerkev bile najod-
mevnejše. Podobno vsebino bo
naša rubrika imela tudi v letu
1999. Potrudili se bomo, da bodo
naše nagrade še privlačnejše. Po-
sebej pa se bomo trudili za pravo
vsebino, ki nam bo zagotavljala
dober pregled nad turističnimi to-
kovi na Ptujskem.
Cerkev na današnji fotografiji
smo v naših nagradnih ttirističnih
vprašanjih omenjali že večkrat.
Vseeno pa si zasluži, da ji posveti-
mo še več pozornosti. V zvezi z
nastankom cerkve se je v prete-
klosti pogosto omenjalo leto 1239,
poznavalci pa čas gradnje postavl-
jajo med leti 1255 in 1280. Po-
svečena je dvema svetnikoma.
Prvotno dolgo, ozko enoladijsko
in preprosto opremljeno cerkev s
poudarjenim prezbiterijskim de-
lom, t. i. "dolgim korom", so v
zadnji četrtini 17. stoletja preno-
vili v baročnem stilu. Danes se
nam žal kaže v povsem drugačni
podobi.
Nagrada za pravilen odgovor so
spominek Ptuj, katalog turistične
ponudbe Ptuja in buteljke ptuj-
skega vina. Odgovore pričakuje-
mo v uredništvu Tednika,
Raičeva ulica 6, do 8. januarja.
Katera od ptujskih cerkva je
na fotografiji? ^
Foto: Črtomir Goznik
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEM
DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 205. NAD
Zairofi, družina in
duševno zdravie
66. nadaljevanje
Družina shizofrenega
bolnika - 7. nad.
Shizmatična in
popačena družina -
6. nad.
Komunikacija v
družinah shizofrenih
- 1. nad.
V situaciji "dvojne vezi"
izraža "shizofrenogena mati",
kot so pokazala opazovanja,
najmanj dvoje sporočil: ambi-
valentno, sovražno obnašanje,
če se ji otrok ljubeče približa,
in simulirano ljubezen, ko
otrok reagira na njeno sov-
ražno zadržanje, s čimer skuša
zanikati prvo sporočilo.
Podmena, na katero je veza-
na teorija "dvojne vezi", poseb-
no če \'ključimo tudi očeta, je,
da pride pri motnjah v komu-
nikacijah med materjo in otro-
kom apriori do duševnih mo-
tenj, ker predstavlja razvoj t.i.
"funkcij - Jaza" v bistvu proces
razlikovanja komunikacijskih
modusov bodisi v samem sebi
bodisi med seboj in drugimi.
Vzpostavljanje socialnih od-
nosov je odvisno namreč od
določene intersubjektivne po-
dobnosti v interpretaciji ko-
munikacijskih simbolov. Po
raznih opazovanjih je za shiz-
ofreno osebo značilno, da ne
more ustrezno interpretirati
svojih in nase naslovljenih
sporočil, ker v prvi vrsti
manjkajo normativni kriteriji.
Z drugimi besedami - posledi-
ca situacije "dvojne vezi" za
otroka so, da postane nesposo-
ben razumeti signale, ki dajejo
ključ za interpretacijo nekega
sporočila in za njegovo uvrsti-
tev v logični sistem. Komuni-
kacija ne poteka pri tem na
enem, pač pa na dveh nivojih.
Za razumevanje nekega spo-
ročila je potrebno upoštevati
še posebno kvalifikacijo tega
sporočila. Specifični shizof-
renski razcep med različnimi
nivoji sporočil nastane, ko se
bolnik izogiba definirati svoje
odnose do okolja; shizofrenija
bi naj bila torej habitualna re-
akcija na protislovna sporočila
staršev.
Naslednjič pa bomo zakl-
jučili razlago situacije "dvojne
vezi" in s tem motenih komu-
nikacijskih zvez v družinah
shizofrenih.
mag. Bojan Sinko
Krvodajalci
15. DECEMBER - Marjan Grabar, Podvinci 100, Tomo
Indžič, Osojnikova ^25, Ptuj, Zvonka Rozman, Hum pri
Ormožu 27, Nežka ŠamperI, Spuhlja 28, Roman Petrovič,
llčeva 15, Ruj, Alojz Horvat, Juršinci 19/a, Klavdija Seiko,
C. na Hajdino 32, Kidričevo, Jožica Bezjak, Ul. 25. maja 3,
Ruj, Julija Bezjak, Dornava 66/b, Vida Gonc, Groharjeva
pot 2, Ptuj, Alojz Pihlar, Dornava 66/a, Bojan Sabotin, Vplk-
merjeva 27, Ruj, Janez Horvat, Dornava 38, Darja Čeh,
Podvinci 73, Marija Kolednik, Pacinje 5/a, Brigita Kristovič,
ZabovcI 29, Rajko Majerhofer, Hajdoše 40, Davorin Arnu-
ga, Belšakova 31, Ruj, Marija Vorih, Kicar 118/a, Štefka
Zlibar, Belšakova 69, Ruj, Dragica Gašparič, Trnovska vas
1/a, Dušan Kores, Medvedce 14, Irena Ljubeč, Spuhlja
133, Zinka Cestnik, Zg. Hajdina 98, Irena Jurič, Strafelova
17, Ruj, Simona Ljubeč, Zg. Hajdina 107/a, Martin Brec,
Volkmerjeva 7, Ptuj, Stanko Zorman, Moravci 104, Milena
Primožič, Orešje 73, Andreja Mihelač, Sagadinova 11, Ruj,
Martina Florjanič, Strelci 9, Milan Golob, Dornava 142/b,
Vanda Rižnar, Kraigherjeva 26, Ruj, Daniel Vrtačnik, Mar-
kovci 7, Jože Majerhofer, Hajdoše 40, Jože Grula, Skorba
41/c.
17. DECEMBER - Franc Jus, Žetale 23, Avgust Kodrič,
Čermožiše 98, Boris Bukan, Dr. Kovačiča 4, Ormož, Darko
Čuš, Mezgovci 64/a, Bojan „Meško, Kajžar 35, Darinka
Krajnc, Muretinci 17, Ivanka Šmigoc, Muretinci 25, Brigita
Čuš, Mezgovci 64/a, Neža Čuš, Dornava 4, Dragica Dobič,
Ul. 25. maja 3, Ruj, Renata Kolednik, Ločič 22, Veronika
Leben, Slomi 9, Slava Potrč, Prerad 48, Andrej Štumber-
ger, Dornava 4, Simona Majerič, Selška 6, Ruj, Lidija
Vrbančič, Tomaž 25, Milan Štumberger, Mezgovci 40, Va-
lerija Plut, Ul. 25. maja 19, Ruj, Vesna Škofič, Vegova 2,
Kidričevo, Angela Golčman, Dornava 16, Karmen-Mar Lic-
ul, Sp. Korena 33, Boris Petek, Dornava 88/d, Bogdan Gaj-
ser, Mezgovci 40, Marina Burg, Tržeč 41, Erika Mihelač,
Sagadinova 11, Ruj, Vinko Kokol, Dornava 87, Kristina Vi-
dovič, Mezgovci 51/a, Anton Bukšek, Žetale 51, Lidija Baši,
Vodova 8, Ruj, Dušan Kokol, Lasigovci lO/a, Majda Lju-
beč, Nova vas pri Markovcih, Bojan VrabI, Zg. Hajdina 1/a,
Ana Miholič, Mezgovci 50/a, Milena Čuš, Dornava 91/b,
Roman Fridauer, Kvedrova 5, Ruj, Olga Golob, Prerad 49,
Nives Žargi, Ul. 5. prekomorske 15, Ruj, Tomas Kokol,
Dornava 74, Boštjan Majerič, Destrnik 1/a, Vesna Zagoran-
ski, Finžgarjeva 18, Ruj, Romana Jurič, Dornava 115, He-
lena Horvat, Sp. Poiskava 3, Marija Vesenjak, Placerovci 1,
Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22, Jožica Blodnjak, Mezgov-
ci 56/a, Peter Janžič, Visole 81, Danijel Leva, Zg. Ložnica
23/a, Cvetko Ničič, Tomšičeva 46, Slovenska Bistrica,
Franc Fekonja, Hajdoše 3/d, Slavko Horvat, Varaždinska
17, R Hrvaška, Roman Mom, Nova ul. 11, Rače, Zlatko
Gajšek, Podlehnik 66/a, Aljoša Zalokar, Bračičeva 5,
Zgornja Poiskava, Roman Farič, Rabelčja vas 23/a^ Valter
Jaunig, Kvedrova 35, Pragersko, Drago Paska, Ul. Sercer-
jeve brigade, Mariobr, Ivan Rakuša, Zvab 42, Mirko Vido-
vič, Zlatoličje 77.
PISE: ING. MIRAN GLUSIG /
V VRTU  *
Vri - vir sreče
in zadovolistvu
Zimski čas, ko narava in njeno rastlinje počivata, ko se Izteka staro m prihaja novo leto, je
primeren trenutek, da se za hip ozremo skozi zaledenele okenske rože In razmišljamo o
vrtu. Čemu vrt in urejeno zeleno bivalno okolje, v čem je njegova smiselnost?
Vrta ne pojmujemo zgolj kot v bivalnem okol-
ju obdelano površino, na kateri pridelujemo
sadje in vrtnine, s katerimi si popestrimo ali iz-
polnjujemo potrebe po hranilih. Vrt je skozi
zgodovino človeštva predstavljal temeljno ses-
tavino civilizacije in kulture. Človek si že od
pradavnine ureja svoje bivalno zeleno okolje, v
naravi odbira in požlahtnjuje sebi koristne in
lepe rastline, da bi mu bile koristnejše, življenje
z njimi pa prijetnejše. Sožitje z naravo in ureje-
nim zelenim okoljem je za človeka življenjsko
neločljivo povezano, od tod tudi njegova potre-
ba in želja, da mu je čim bližji. Vrta ne moremo
pojmovati le kot skrbno urejenega, obdelanega
in negovanega zemljišča okrog bivališča za pri-
delovanje sadja in vrtnin, temveč je vrt tudi vsa-
ka tista površina in prostor, v katerem je
mogoče pridelovati in gojiti rastlinje za potrebe
človekovih kulturnih vrednot, to pa so tudi jav-
ne zelenice, parki, rastlinjaki, cvetlični balkon,
terase, bivalni prostor z lončnicami in cvetlično
okno.
Vrt in zeleno bivalno okolje potrebujeta za
svojo urejenost in koristnost redno obdelavo in
skrbno nego, kar pa za oskrbovanca v nobe-
nem primeru ne sme biti napor ali nadloga.
Skrb, nega in delo z vrtnim in okrasnim rastlin-
jem človeku olepšata in popestrita življenje. Z
delčkom narave doma v vrtu, v sobi z lončnica-
mi, v vazi s cvetjem, v parku ali na igrišču v ze-
lenem okolju si najdemo uteho za telesne in
duševne napore, s katerimi se vsakodnevno
srečujemo na delovnem mestu.
Z vrtnarjenjem in urejanjem zelenega okolja,
pa naj bo to javno ali zasebno, izražamo narav-
no in kulturno značilnost naše pokrajine, pri
čemer nam ne more biti vseeno, kako jo doja-
me gost, ko nas obišče. Javne nasade, zeleni-
ce in vrtove moramo z vso prizadetostjo in
odločnostjo varovati pred namernim poškodo-
vanjem ali uničenjem. Lomljenje cvetočih vej z
okrasnega drevja, teptanje in parkiranje vozil
na negovanih zelenicah, malomarno ravnanje,
puščanje rastlinskih ostankov in podobno
mora v naši miselnosti in ravnanju postati še
odločnejše za preprečevanje dejanj, ki kazijo
okolje.
Pri vrtnarjenju in urejanju zelenega okolja sta
poleg volje in zadovoljstva, ki ga tod srečuje-
mo, potrebna tudi strokovno znanje in mnogo
delovnih izkušenj. Z nasveti za opravila v vrtu, s
katerimi se tedensko srečujemo v našem časo-
pisu in na radiu, poizkušamo opomniti, kaj,
kdaj in kako opraviti nekatera izmed njih. Če je
kakšno seme pravočasno padlo na gredico,
tam vzklilo in končno dalo obilen plod ali
dehteč cvet tudi po teh nasvetih, so bila naša
srečanja koristna in uspešna, tako pa si zaželi-
motudi v naprej.
Ljubiteljem narave in zelenega okolja želim
pri vrtnarjenju uspešno, zadovoljno in zdravja
polno novo leto 1999.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
15
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA
16
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK

PTUJ / JEREBICA SE VRAČA NA POLJA
Ptujski in ormošiii lovci
vitiiuieni v vsesiovensiti proieicf
SLOVENIJA BO SODELOVALI PRI REALIZACIJI PROGRAMA IN PROJEKTA O BIOLOŠKI RAZNOVRSTNOSTI, PRI ČEMER BODO
IMELE NA PODROČJU VAROVANJE KRAJINE IN NJENE ŽIVALSKE IN RASTLINSKE PESTROSTI POMEMBNO VLOGO TUDI
LOVSKE ORGANIZACIJE
Ptujsko-onnoška Zveza lovskih družin je bila med pobudni-
ki raziskovalnega projekta o poljski jerebici in že dalj časa
sodeluje v programu ponovnega naseljevanje jerebic na
širšem ptujskem območju. Vodstvo območne lovske zveze
Ptuj-Ormož je podprlo tudi prizadevanja za skorajšnjo iz-
vedbo projekta o biološki raznovrstnosti, ki ga je Slovenije
podpisala leta 1992 skupaj z Agendo 21.
Dokumenta obvezujeta našo
državo, da postopoma preide k
čimbolj sonaravnemu kmeto-
vanju in gospodarjenju s ciljem,
da se ohranjajo vse naravne po-
pulacije rastlinskih in živalskih
vrst ter mikroorganizmov. Vse
evropske strategije ohranjanja
biotske in krajinske raz-
novrstnosti nalagajo podpisni-
cam, da v skladu z Agendo 21 do
leta 2000 pripravijo načrte in
programe za uresničitev eko-
loškega kmetovanja in ohran-
janja biotske raznovrstnosti. Je-
rebica je bila že od nekdaj na-
ravni zaveznik slovenskega
kmetijstva, zaradi velikih spre-
memb v okolju pa je že desetlet-
ja izjemno ogrožena vrsta. Lo-
vci so jo popolnoma zavarovali
in si že dalj časa prizadevajo
povečati njeno številčnost. K
temu naj bi pripomogel tudi
projekt ponovnega naseljevanja
jerebic iz umetne vzreje.
Zveza lovskih družin Ptuj-
Ormož ima na tem področju na-
jveč zaslug v Sloveniji, zato
bodo lovci aktivno sodelovali
tudi pri realizacijo že omenjene
konvencije o biološki raz-
novrstnosti. Med nalogami
bodo zlasti preprečevanje na-
daljnjega izumiranja rastlinskih
in živalskih vrst, sistematično
sodelovanje pri pripravi rdečih
seznamov ogroženih vrst, omili-
tev procesov novega siro-
mašenja naravne krajine in us-
tanavljanje manjših zavarova-
nih območij za ohranjanje vrst
in rezervatov. Pri tem bo po-
sebna skrb namenjena prav
poljski jerebici kot avtohtoni
slovenski poljski kuri.
Poljska jerebica je v Sloveniji
skoraj popolnoma izginila, zato
je poleg izboljšanja njenih
življenjskih razmer edini možni
način, da jo v vsa območja, s ka-
terih je pred kratkim izginila,
ponovno naselimo, meni
izvrstni poznavalec problemati-
ke poljskih kur dipl. ing. Alojz
Čeme, ki je tudi avtor
obsežnega gradiva o problema-
tiki jerebice. Zadnji precej uspe-
li projekt za naselitev poljskih
jerebic je bil zasnovan leta 1997
na Ptujskem polju na ožjem
poskusnem    mestu    selsko-
draženskega polja. Skrbno iz-
brana lokacija, kjer so ohranje-
ne minimalne razmere za
poljsko jerebico, in veliko priza-
devanje lovcev za še dodatno iz-
boljšanje življenjskih razmer je
pripomoglo, da se je 100 parov
vloženih jerebic spomladi leta
1997 zelo dobro prilagodilo in
obdržalo na izpuščenem mestu.
Jerebice so v naravi valile in
tudi uspešno prebile zadnjo
zimo. Uspeh vlaganja pa seveda
še zdaleč ni zagotovljen, če se ne
bo načrtno pristopilo k urejanju
jerebičjih remiz na vsem širšem
kmetijskem območju, ki se na-
vezuje na to začetno mesto pos-
kusa. Poskus naselitve jerebic
na tem območju se je nadaljeval
spomladi letos, pri čemer so v
lovski organizaciji izrazili upan-
je, da jih bodo podprle tudi ne-
katere ustanove, ki sodelujejo
pri urejanju kmetijskega prosto-
ra, tako da bi postopoma zagoto-
vili poljskim jerebicam ustrezne
življenjske razmere na celotnem
Ptujskem polju.
Uspeh naselitve jerebic bo za-
gotovljen šele takrat, ko bo
poljska jerebica ponovno prisot-
na v vsem obdelanem poljedels-
kem svetu. To pa ne bo tako
enostavno, saj se poleg drasti-
čnih sprememb v okolju sreču-
jemo tudi s pojavom prevelike
številčnosti plenilcev. Zato bo
nujno treba uskladiti razmerja
in uravnoteženost med rastlino-
jedimi in mesojedimi vrstami.
Plenilci so del naravnega okolja
s povsem določeno koristno vlo-
go, zato jih moramo ohranjati,
vendar pa mora biti njihovo šte-
vilo usklajeno s številčom rastli-
nojedih vrst. V sedanjih razme-
rah kulturne krajine, ko proatt
narave ni in ko so jerebice in
druge poljske živali skoraj
povsem izginile, pa je tudi pre-
visoka številčnost plenilcev ve-
lika ovira za dvig številčnosti je-
rebic in še nekaterih drugih ko-
ristnih poljskih živali, je
prepričan dipl. ing. Alojz Černe.
To pa dobro vedo tudi lovci,
ki se zavzemajo za ravnovesje v
okolju in sonaravno gospodar-
jenje. Prav projekt jerebica je
tudi dokaz več, da slovensko
lovstvo misli z javno izrečeno
naravovarstveno usmeritvijo še
kako resno.
Marian TOŠ
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
17
PO MASIH KMAilH
PTUJ / OSMA ORFEJCKOVA PARADA
tokrat vei kot sto nastopajočih
Vse kaže, da so se tradicionalne Orfejčkove parade med ljubi-
telji slovenske domače in zabavne glasbe nadvse prisrčno vsi-^
drale, saj je bila tudi letošnja, osma, parada glasbe in humor--
ja zelo dobro obiskana, vsekakor bolje kot katera od drugih;
sorodnih prireditev pri nas.
Organizatorja - družba Radio-
Tednik in Megamarketing - sta
pod generalnim pokrovi-
teljstvom Mercatorja SVS tudi
tokrat zadela v črno, saj si je
kljub premiku na zgodnejšo, 16.
uro, prireditev v športni dvora-
ni Center ogledalo več kot 2000
obiskovalcev od blizu in daleč;
prav kmalu jo bo videla tudi vsa
Slovenija, saj jo je za lokalno te-
levizijsko mrežo posnela ekipa
TVT. Občinskih mož, politikov
in kulturnikov tovrstne prire-
ditve očitno ne zanimajo, pa
smo bili zato toliko bolj veseli
miss Slovenije 98 Miše Novak.
Poleg večine mesečnih zmago-
valcev četrtkovih Orfejčkov, po-
pularne oddaje domače zabavne
glasbe na radiu Ptuj, sta voditel-
ja Danica Godec in Ljubo Hu-
zijan tudi tokrat predstavila
celo vrsto popularnih pevk, pe-
vcev in glasbenih skupin, doga-
janje pa sta s humorjem začinila
še Luka in Pepi.
Za uvod so nas pozdravili in
nam nazdravili člani ptujskega
ansambla Tornado. Popularni
Slapovi so nas povabili na do-
pust, mlada in obetavna
Ptujčanka Aleksandra Domin-
ko je obljubila, da bo čakala
nanj, Show band klobuk se je v
pesmi spomnil svojega rodnega
kraja, Vesna in Vlasta iz
Poljčan sta zapeli, da se niso
zmotili; potem sta s smučarski-
mi muzejskimi eksponati Luka
in Pepi opevala Polonsko
smučarijo, ansambel Sedmi raj
nas je očaral s pravljico življen-
ja, Huzjanova Špela je dokaza-
la, da gre zanesljivo po Ljubo-
vih stopinjah in da bo nekoč
sanjala svoje sanje. Novi ptujski
ansambel Petovio, v katerem so
sicer sami stari znanci, je
nazdravil očetu, šarmantna
črnolaska Maja Pur s Koroške
je svojemu dragemu rekla, naj
počaka. Šaleški fantje so takoj
odpeli, da nimajo "cajta", dlani
občinstva so ogreli tudi Pevci s
Pohorja, ki jih je v Ptuj pripel-
jal Tine Lesjak. Indira Simo-
nič je dokazala, da ji v frajto-
narskem rokohitrstvu ni para,
vsaj med dekleti ne, ansambel
Robija Zupana je predstavil
krojača za dame, Tomo Jurak
(brez skupine GU-GU) nas je s
kitaro popeljal na morje. Nasto-
pili so zmagovalci vurberškega
festivala     Bobri;     Natalija
Tine Lesjak je s seboj pripeljal Pevce s Pohorja
Na odru dvorane center je bila tudi skupina Victory
Sklepni prizor z vsemi nastopajočimi so letos popestrili otroci s prižganimi svečami v rokah.]
Kolšek, ki si je nekoč s petjem
služila kruh pri Ptujskih 5, je
dokazala, da ji tudi sami gre zelo
dobro, ansambel Dan in noč je
za vse krivil marelo. Skorpionov
ples je predstavil ansambel
Ekart, tudi Alfi in njegovi mu-
zikantje nas niso pustili na ce-
dilu, še manj ljubljenci ptujske-
ga občinstva Bratje iz Oplotni-
V,C o ovujliii ai.i.juixiXjl\jiij. lil pl«,o-
no skupino je prijetno presene-
til Grega Avsenik, ansambel
Štrk je bil pravcato darilo srca.
S prvim samostojnim projek-
tom je zablestel Rudi Šantl, v
novi zasedbi se je predstavil an-
sambel Ptujskih 5, Prerodovci
pa so nastopili z nežnejšo
pevsko okrepitvijo. Trio Da dol
padeš nas je prestrašil z mesars-
kimi noži z domačih kolin, tudi
letos je Orfejčkovo parado pri-
jetno popestril Igor z zlatimi
zvoki, miss slovenske pevske
estrade Natalija Verboten, ki jo
je poleg lepega glasu bog tudi si-
cer obdaril, pa je oboževalce
razočarala, saj je obljubila, da bo
kmalu nevesta. Fantje popular-
ne skupine Victory se kljub og-
revani dvorani niso mogli ločiti
od dolgih črnih zimskih
plaščev, Dolores iz Zreč je zape-
la hvalnico Mariji, v srca
oboževalk pa je z Belim božičem
segel operni pevec - tenorist
Dušan Kobal. Ekarti so se v
drugo okrepili z mladimi iz
Starš, osmo Orfejčkovo parado
pa je svečano, kot se na Štefano-
vo spodobi, sklenila Štajerska
godba Borisa Roškerja.
Sklepnega prizora z vsemi nas-
topajočimi na odru letos ni po-
pestril ognjemet, pa so bili zato
vsaj  toliko prisrčni otroci s
prižganimi svečkami v rokah.
In potem se je zgodilo, kar se
dogaja že toliko let na vseh Or-
fejčkovih oddajah in paradah -
Foto: M. Ozmec
prišel je Ljubo in dejal: "Fertik,
ni več!"
Na svidenje prihodnje leto!
M. Ozmec
PTUJ / MED TABORNIKI KVEDROVEGA RODU
Usivarjalni dmm
nmlmlulsih tmhwnikw
19. decembra so najmlajši taborniki - medvedki in čebelice
(MČ - starost 7 do 11 let) - Kvedrovega rodu bili ustvarjalni v
taborniških prostorih v Domu krajanov na Vičavi 43. Svojo
kreativnost so izražali v različnih delavnicah, ki so bile na
razpolago, tako da je vsak lahko počel, kar ga je veselilo.
Iz najrazličnejših materialov
so izdelovali novoletne voščilni-
ce, eno izmed njih pa so poslali
na Zvezo tabornikov Slovenije.
Pripravljene so bile tudi de-
lavnice, v katerih so lahko obli-
kovali glino, poslikavali kamne,
za poživitev taborniške sobe pa
so risali taborniške motive, ob
katerih so spoznavali tabor-
niško življenje. Svoje izdelke so
tudi razstavili, in kot je tabor-
niška navada, so vzdušje poživi-
li s petjem ob kitari in z igro.
S takimi in podobnimi akcija-
mi želijo vodniki otrokom
približati taborništvo in jim
omogočiti, da se družijo med se-
boj in si na ta način pridobijo
tudi nove prijatelje.
Naslednjo večjo akcijo za
najmlajše pripravljajo (če bo
sneg) januarja pod imenom
"Igre na snegu"; upajo, da se je
bodo udeležili tudi vsi tisti, ki
se tokrat niso uspeli pridružiti.
V februarskih zimskih počitni-
cah pa načrtujejo 5-dnevno zi-
movanje na Boču. Vse tabornike
vljudno vabijo, da se jim
pridružijo.
Nina Štefanec,
Jana Skaza
18
Četrtek, 31. december 1998 ■ TEDNIKi
PO MASIH KRAJIH
PTUJ / SE ENA GOSTINSKA ZGODBA PRED RAZPLETOM
Kavama Evropa prodana!
23. decembra je bila podpisana pogodba o
prodaji kavarne Evropa med Kmetijskim
kombinatom Ptuj in podjetjem Bel vi šport
center, ki je eno mlajših v Ptuju, saj bo marca
leta 1999 zabeležilo šele četrto obletnico pos-
lovanja. V tem obdobju so odprli eno trgovino
s športnimi oblačili prestižnih svetovnih
znamk v Ptuju in dve v Mariboru. Trenutno
zaposlujejo 17 delavcev.
Kot so povedali v podjetju, so v nakupu ka-
varne Evrope videli določen interes, poleg tega
gre za lokal z imenitno lokacijo. Nakup naj bi
tudi pomenil, da se bo podjetje pričelo ukvarja-
ti z novo dejavnostjo, ki predstavlja izziv. Prav
gotovo bo šlo za dolgoročno naložbo, katere na-
men in cilje bodo morali šele doreči.
Sedaj Ptujčani čakamo le še na razplet gostin-
ske zgodbe na grajskem hribu in v Termah,
kjer naj bi do leta 2000 začeli graditi nujno po-
treben hotel.
MG
PTUJ - ORMOŽ / 40 LET DRUŠTVA RAČUNOVODSKIH IN
FINANČNIH DELAVCEV
Novembrski dnevi so bili praznični tudi za Društvo fi-
nančnih in računovodstvih delavcev Ptuj - Ormož, lii je pros-
lavilo 40-letnico uspešnega dela. Po dobi delovanja je le leto
mlajše od Zveze društev flnančnih in računovodslvih delav-
cev, ki je ta jubilej praznovalo leto prej. Ta je ob tej pri-
ložnosti nagradila s priznanji za dolgoletno društveno dej-
avnost tri člane ptujsko-ormoškega društva: Terezijo Vuk,
Franca Lukmana in Franca Lašiča.
Kot je povedal dosedanji pred-
sednik društva mag. Franc Vi-
senjak (ta je na skupščini, ki je
sledila novembrski svečanosti
ob 40-letnici, vodenje društva
predal Majdi Lukner iz
Ormoža), je članstvo in društvo
v 40-letnem obdobju prešlo
marsikatero strokovno preiz-
kušnjo, vezano na družbenopo-
litični in družbeno-ekonomski
sistem. To je bilo tudi obdobje
velikih družbenih sprememb, v
katera se je vklapljala tudi fi-
nančno-računovodstva stroka
kot vir nepogrešljivih podatkov.
"Ob uvajanju nove zakonodaje
pa se pred razvijajoči sistem
postavljajo etična vprašanja.
Skozi finančno-računovodsko
stroko je v teh letih, ko je bilo
potrebno lastniniti družbeno
premoženje, šlo marsikatero ne-
odgovorjeno vprašanje o pre-
moženju, ki dobiva novega last-
nika. Vendar pa tukaj še ni ko-
nec, odpirajo se novi izzivi vsto-
pa v Evropo, ki bodo zahtevali
sprejetje pravil te skupnosti," je
med drugim povedal mag.
Franc Visenjak.
Prizadevni člani Društva
računovodskih in finančnih
delavcev Ptuj so ob 40-letnici
delovanja izdali ličrio brošuro, v
katero so zapisali glavne pou-
darke svojega dosedanjega delo-
vanja. Mag. Franc Lukman se
je razpisal o pomenu in vlogi
računovodstva in poslovnih fi-
nanc, pri čemer je med drugim
poudaril, da bosta revizorska in
računovodska stroka v tem ob-
dobju morali premagati še eno
pomembno strokovno oviro,
spoznati bosta morali bistvo
vlog lastnikov, poslovodstva in
države, zato bosta morali re-
snično ločiti obliko od vsebine
in slednji dajati večji poudarek.
Skozi štiridesetletno zgodovino
društva se je prebijal Franc
Lašič, ki je po desetletjih pov-
zemal najpomembnejša
društvena dogajanja. V zadnjem
desetletju je društvo pridobilo
nove društvene prostore v Ja-
dranski ulici, ki jih je bilo po-
trebno temeljito prenoviti in
urediti. Pri pridobivanju članst-
va pa v zadnjem desetletju niso
bili najuspešnejši. Glede
bodočnosti društva ni dileme,
pri tem pa bodo morali njeni
člani še bolj kot v preteklosti
vlagati v dopolnitev že pri-
dobljenega znanja in v novo
znanje.
Že od nekdaj je bilo Društvo
računovodskih in finančnih
delavcev Ptuj - Ormož znano po
svojem družabnem življenju,
zlasti še po organizaciji strokov-
nih ekskurzij in potovanj. Z
nostalgijo pa se starejši člani
spominjajo nekdanjih "bi-
lančnih plesov", ki so pomenili
svojevrsten zaključek trdega
dela pri zaključnih računih. Z
njihovo organizacijo si je
društvo rriHnbiln nekai Henpria
za svoje delovanje; a vse le ni
tako črno, saj so lani med dru-
gim izpeljali tudi veselo marti-
novanje. V društveno delovanje
pa se pomembno vklaplja tudi
sodelovanje s sosednjimi
društvi iz Maribora, Celja, Ve-
lenja in Slovenj Gradca.
MG
EVROPSKA UNIJA / EVRO OD 1. JANUARJA
Prihaia moina ftif 0 valuta
Kdor je bil zadnji mesec v Avstriji ali kakšni drugi evropski
državi ali pa je pogledal v evropske prodajne kataloge, je
opazil, da so cene poleg domače valute začeli izražati tudi v
evrih. Evro (euro), Američani so ga menda že poimenovali
euro dolar, bo od 1. januarja 1999 uradna valuta enajstih
držav evropske petnajsterice. V začetku ga bodo uporabljali
predvsem kot knjižni denar v bančnih poslih, verjetno se
bodo v evrih obračunavali mednarodni posli, za potrošnike
pa bo postal dokončna stvarnost čez tri leta, torej leta 2002.
Za Slovence uvedba evra s 1.
januarjem leta 1999 še ne bo
imela tako rekoč nikakršnih
posledic. Naši nakupi v državah
Evropske unije bodo potekali
povsem običajno, v njihovi na-
cionalni valuti, tudi nakup va-
lut evropskih držav, ki uvajajo
evro, bo tekel nemoteno. Neko-
liko drugače pa bo v primeru
poslovnega sodelovanja naših
podjetij z evropskimi in s tem
povezanim plačilnim prome-
tom. Tako Banka Slovenije kot
večina slovenskih bank je zato
že uvedla možnost odprtja de-
viznega računa v evrih.
Evro torej postaja s 1. januar-
jem za nas nova in nadvse po-
membna tuja valuta. Nadvse po-
membna zaradi tega, ker ji stro-
kovni krogi napovedujejo veli-
ko moč in pomemben vpliv na
svetovne gospodarske tokove.
Območje 11 držav Evropske
unije (razen Grčije, Velike Bri-
tanije, Švedske in Danske) ust-
vari skoraj petino svetovnega
družbenega proizvoda. Nova
skupna evropska valuta bo po
moči in vplivu na gospodarstvo
podobna ameriškemu dolarju.
Zaradi tesne povezave sloven-
skega gospodarstva z evropskim
bo vpliv evra občuten tudi pri
nas. Pravzaprav je ta vpliv
načrtovan in zaželen, saj naj bi
tolar vezali na evro že pred
vključitvijo Slovenije v enako-
pravno članstvo v Evropski uni-
ji-
Prehodno obdobje bo znotraj
evropske monetarne unije torej
trajalo tri leta, zatem pa se bodo
lire, marke, šilingi, firanki in
druge nacionalne valute članic
umaknile evru. V obtoku bo se-
dem bankovcev evra - od 5 do
500 evrov ter osem kovancev -
od enega centa do dveh evrov.
Prihaja torej čas, ko bomo svoje
devizne vloge spreminjali v
evre, in čas, ko bo močan in
spoštovan evro tudi naše
plačilno sredstvo.
J. Bračič
Bankovca za 500 in 5 evrov s sprednje in zadnje strani
SLOVENSKA BISTRICA
Proslava ob dnevu državnosti
V viteški dvorani bistriškega gradu je bila minulo sredo
občinska proslava ob dnevu slovenske državnosti v spomin
na plebiscitarno odločitev Slovencev o samostojni Sloveniji,
večer so popesiriii nonet vivere m tiavtist Martin Belič iz
SGBŠ Maribor, ki ga je na klavirju spremljal prof. Otmar
Plavčak iz Maribora.
Župan občine Slovenska Bi-
strica dr, Ivan Žagar je spomnil
na usodni čas, ko smo se
odločali o odhodu iz skupne
države, govoril o Sloveniji,
deželi tisočletne zakladnice šeg,
navad ter jezika, tako svojstve-
nega, ki smo ga kljub vsemu
zgodovinskemu razvoju skozi
stoletja znali ohraniti. Seveda
nas po tej odločitvi čaka še veli-
ko nalog, ki jih moramo postori-
ti tudi pred vključevanjem naše
male države v Evropsko skup-
nost. Dotaknil se je minulih lo-
kalnih volitev ter dejal, da je čas
obljub minil, sedaj prihaja ob-
dobje trdega dela, ko bo veliko
obljub potrebno udejaniti. Ob
koncu je zaželel vsem mirne in
prijetne bližajoče se praznike.
Pa vendar je bilo kljub slove-
snosti trenutka ta večer veliko
stolov v viteški dvorani praznih,
zaman so čakali na ilsic, ki so
bili povabljeni. Med tistimi, ki
niso prišli, ni bilo vsaj polovice
novoizvoljenih občinskih svet-
nikov. Polna usta so nas besed,
češ "živimo v zgodovinskem
času, mnogi so tisoč let čakali na
ta trenutek" in podobnih ugoto-
vitev, na proslavi v spomin na
dan naše smele odločitve pa lju-
di ne vidiš. Žalosten se ob tem
vprašaš, ali je to tudi njihova
država.
Vida Topolovec
SEDEM (NEPOMEMBNIH DNI
SEDEM (NE)POMEMBNiH DNI
Kmkšni Sloven€i?!
Ob koncu leta so se mnogi
ukvarjali z "značilnostnnl" Sloven-
cev. Ljubljanski nadškof in slo-
venski metropolit dr. Franc Rode
je ob božiču še posebej raz-
mišljal o odnosu Slovencev do
življenja. 'Tudi, če bi dosegli višjo
stopnjo blaginje, bi še vedno os-
tale notranje bojazni, tesnobe in
zavrtosti, ki nam branijo, da bi se
življenje razcvetelo v radost in
svobodo," je v božični pridigi de-
jal dr. Rode. Ljubljanski nadškof
se tokrat sicer ni podrobneje
ukvarjal z vsemi vzroki, ki naj bi
povzročali slovenske "tesnobe".
To je počel med letom, ko je pos-
tavil kar nekaj "novih" tez o slo-
venskem narodnem značaju, ki
bi zaslužile temeljitejšo proučitev
in razpravo tudi v necerkvenih
krogih. V zadnjem času iz cer-
kvenih vrst prihajajo ocene o ne-
kakšni idilični slovenski prete-
klosti, ki naj bi jo nasilno pretrga-
la "revolucija". V tem duhu dobi-
vajo povsem nov, manjši pomen
socialne in narodnostne stiske
slovenske preteklosti. Ali je bilo
res tako?
NADŠKOFOVE
SKRBI
Ljubljanski nadškof opozarja,
da je "dejansko stališče Sloven-
cev do življenja ob koncu tega
tisočletja dokaj nezaupljivo. O
tem pričajo številke s svojo nepri-
zanesljivo govorico. V zadnjih
desetih letih se je število rojstev v
naši dorTX)vinl zmanjšalo do kri-
tične točke, po številu samomo-
rov smo v samem vrhu evropske
lestvice, naše ceste iz tedna v te-
den zahtevajo vse preveč
človeških življenj, nnamila, ki po-
habljajo telo in dušo, se nevarno
širijo med mladimi. Vse kaže, da
nimamo pravega odnosa do živl-
jenja, da ga ne sprejemamo kot
dar in radost, ki se odpira v ne-
skončnost. Zato smo včasih tudi
malce zamorjeni in vase zaprti,
brez upanja in vere v prihod-
nost," meni ljubljanski nadškof
dr. Rode.
Dobro bi bilo, če bi tudi drugi,
ki nosijo odgovornost za Sloveni-
jo in slovenski narod, spregovori-
li o "neprijetnih" vprašanjih, ki jih
načenja dr. Rode. Tako bi dobili -
če nič drugega - vsaj temeljitejši
vpogled v to, kaj glede tega kdo
misli in predlaga, predvsem pa
tako ne bi imeli opravka zgolj z
eno "resnico" in enostranskimi
razlagami vzrokov za sedanje
nezadovoljivo stanje. Zadnji tele-
vizijski pogovor z nadškofom je
že pokazal, da problem rojstev ni
zgolj v pomanjkanju nekakšne
dobre volje in "zavesti" Sloven-
cev, da morajo rojevati, kot je
poslušal zadevo poenostaviti
nadškof. Objektivnih ekonom-
sko-socialnih pogojev, ki po
vseh razpoložljivih domačih in
tujih analizah bistveno vplivajo
na število rojstev v posameznih
državah, ni mogoče presegati
zgolj s patriotskimi pozivi in z
ugotovitvami, da je bilo v prete-
klosti (ob večji revščini) vendar
bistveno več rojstev ... Pravza-
prav se v Sloveniji ta hip nobena
politična in strankarska opcija ne
ukvarja posebej (in stvarno) z de-
mografskimi problemi. Bombas-
tični (in največkrat nerealni)
predlogi za "stimulacijo" rojstev
so največkrat ideološko pogojeni
in povzročajo le nove politične
spopade. Skoraj nikogar ni, ki bi
od primera do primera, s kopico
majhnih, toda pomembnih potez
na splošno ustvarjal prijazno ok-
olje in ponujal konkretne spod-
bude in olajšave za otroke in
družine. Teh možnosti pa je
nešteto - od stanovanj do cene
igrač, od možnosti šolanja do
stopnje zdravstvene zaščite ...
Preveč vprašanj ostaja brez od-
govorov, še zlasti pa bi morali
vsak čas vedeti, kakšen je
položaj družin z otroki, ali se v
celoti gledano izboljšuje ali
slabša. Predvsem pa bi se morali
bati cenenih političnih floskul o
tem, da bi morali biti Slovenci že
samo zaradi tega, ker imajo sa-
mostojno državo, boljši in bolj
hvaležni. Samostojnost je ned-
vomno okvir, ki omogoča bolj
domišljeno in učinkovitejše
reševanje mnogih "specifičnih"
problemov. Ali to možnost tudi
res uporabljamo? Kmalu po osa-
mosvojitvi se je predsednik slo-
venskih krščanskih demokratov
in takratni predsednik vlade Loj-
ze Peterle hvalil, da je s samos-
tojnostjo konec slovenskih fru-
stracij in napovedoval tudi manj
samomorov. Žal ga sedanji po-
datki o tem demantirajo in hkrati
opozarjajo, da marsikaj v življen-
ju ni tako preprosto, kot si želijo
in domišljajo politiki.
Zdaj imamo opravek z novim,
srhljivim podatkom iz neke naj-
novejše ankete, po katerem je
vsak tretji vprašani slovenski
srednješolcev že vsaj enkrat raz-
mišljal o tem, da bi naredil samo-
mor. Anketa, ki nam je postregla
s tem vznemirljivim odkritjem, pa
razkvira še kar nekaj neprijetnih
spoznanj o življenju in težavah
mladih (učečih se) Slovencev.
Srednješolci tožijo o preveliki
obremenjenosti, o težavah z
zdravjem, o nerazumevanju v
družini ... Nekaj podobnega je
ugotovila tudi raziskava, ki so jo
opravili pred kakšnima dvema le-
toma. Pravzaprav je najbolj
šokantno to, da ob vedno novih
(vznemirljivih) ugotovitvah in
analizah ni nikogar, ki bi javnosti
sporočil, kakšne ukrepe je spre-
jel, da bi se skrb zbujajoče raz-
mere spremenile. Ali ministrstvo
za šolstvo in druga ministrstva
mislijo, daje dovolj zgolj to, da fi-
nancirajo raziskave?!
KAJ ZANIMA
POLITIKE
Takšni podatki očitno ne skrbi-
jo niti tistih, ki sedijo v parlamen-
tu. Pozicijski in opozicijski pos-
lanci se raje prepirajo o povsem
nepomembnih stvareh. Prav tra-
gično je, kaj vse povzroča Velike
zamere" v slovenski politiki. Tako
kot že nekaj let je bil tudi letos
dan samostojnosti dobrodošel
povod za najrazličnejše očitke in
podtikanja. "Nesrečno" umeščen
med siceršnje praznike kar na-
prej sproža polemike o tem, ali je
njegovo proslavljanje dovolj
slavno. Za nekatere je narobe - in
znamenje velikega podcenjevan-
ja sanx)Stojnosti - že to, če je os-
rednja državna proslava tega
praznika kakšen dan prej ... V
normalni državi zaradi tega pač
ne bi smelo biti težav. Toda...
Letos pa se je še dodatno za-
pletlo z izbiranjem "slavnostnega
govornika". Ker se politiki med
seboj niso mogli dogovoriti o
njem, je proslava potekala brez
^e en dogodek, okoli katere-
ga se prepirajo strankarski velja-
ki," ugotavlja Večer. "Enim se zdi
nedopustno, da gresta državni
praznik in državna proslava
mimo brez državnega govora,
drugi se na govorance
požvižgajo, spet tretji so na smrt
užaljeni, da si slovenska poli-
tična elita privošči slaviti praznik
tri dni prej, preden praznik dejan-
sko je, in dovoli, da se povsem
utopi v božičnem praznovanju.
Se ob tem kaže zgražati, da je
tudi ljudstvo prazniku posvetilo
le malo pozornosti in se odreklo
zunanji manifestaciji slovesnosti
s tako simboličnim dejanjem, kot
je izobešanje zastav ... Dan raz-
glasitve rezultatov plebiscita za
samostojnost (26. december) je
nedvomno pomemben dan.
Vendar, če ga država in njeni or-
gani sprejemajo zgolj kot dela
prost dan, ne gre kakšne večje
evforije pričakovati od prebivalst-
va, ki vendarle nad dosežki nove
države ni več tako soglasno nav-
dušeno ... Obeleževanje držav-
nih praznikov, slavja in s čustvi
nabite državniške manifestacije
niso namenjene temu, da bi se v
soju žarometov sončili predstav-
niki ljudstva in razni priskledniki,
temveč zato, da v očeh ljudi ust-
varjajo podobo skupnosti, v ka-
tero je mogoče zaupati in se nan-
jo nasloniti, čeravno trenutne raz-
mere ne kažejo ravno najbolje.
Spomin na plebiscit bi moral
spodbuditi rast zavesti o lastni
državnosti...," piše Večer.
Predsednik republike je v pos-
lanici ob dnevu samostojnosti
zapisal, da smo na plebiscitu
pred osmimi leti 'Vsa pričakovan-
ja in upanja združili v enoten glas
za samostojno Slovenijo. To je
bila skupna odločitev za dru-
gačno prihodnost ... Tedaj smo
se zavzeli, da bomo vsi enako-
pravni, da bomo vsi enaki pred
zakonom, da bomo ustvarili
tržno in socialno pravično
državo, ki bo naš varni dom v
skupni evropski hiši. Odločili
smo se za ljudem prijazno Slove-
nijo ..." Kučan poudarja, da so
mnoga pričakovanja izpolnjena,
da pa vendar ostaja Slovenija, za
kakršno smo se odločili na plebi-
scitu, še vedno naš cilj.
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
19
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI
Božiini kontert
Zadnji letošnji VIktorinov večer, na božič, je bil posvečen
vzvišeni sakralni glasbi, naravnani na ta veliki katoliški in
družinski praznik. V refektoriju minoritskega samostana, ki se
je tudi tokrat pokazal kot izjemen akustičen ambient, so nas-
topili vokalna skupina Canticum in komorni orkester iz Mari-
bora ter solisti: Ljubljančanka Barbara Jernejčič - mezzoso-
pran, Španka Sara Almazan - sopran ter Celjan Matjaž Sto-
pinjšek - tenor. Dirigiral je Jože Fiirst.
Uvodne misli Andreje
Črešnjevec o božičnih prazni-
kih so nas uvedle v razmišlju-
joče razpoloženje.
Dirigent Jože Fiirst je izbral
nekaj biserov evropske sakralne
literature in v prvem delu kon-
certa predstavil dela treh po-
membnih, slogovno različnih,
velikanov. Najprej smo slišali
razgiban in zvokovno uravno-
težen Exultate Deo italijanskega
baročnega skladatelja Alessan-
dra Scarlattija. Sledil mu je slo-
govno jasno profiliran motet
Jauchzet dem herrn alle Welt
nemškega romantika Felixa
Mendelssohna ter Štirje moteti
za božični čas Francisa Poulen-
ca (1899-1963), ki zasedajo po-
membno mesto v njegovem
opusu. Zahtevni, atonalno pisa-
ni stavki so v a cappella izvedbi
zbora imenitno zaključili skoraj
tristoleten presek evropske du-
hovne ustvarjalnosti.
V drugem delu sta nam an-
sambla iz Maribora in trije mla-
di solisti izvedli 35-minutno
Glorio italijanskega baročnega
skladatelja Antonia Vivaldija.
Solisti, med katerimi je bil na-
jobsežnejši delež zaupan Barba-
ri Jernejčič, so svoje vloge odpe-
li natančno, kar je gotovo tudi
zasluga Jožeta Fiirsta, ki je kot
interpret te skladbe oratorijske-
ga tipa do potankosti izobliko-
val njeno fiziognomijo. Orkes-
ter se je živo odzival dirigentu,
le continuo je bil mestoma
prešibak.
Ob tako odličnem koncertu v
nabiti dvorani, kjer ni manjkalo
mladih poslušalcev, se
vprašujem, kako lahko ljubi-
teljsko Društvo izobražencev
Viktorina Ptujskega spravi pod
streho (tudi finančno) tako ve-
lik zalogaj, ko npr. druge asocia-
cije na Ptuju, ki bi tak kvalite-
ten koncertni dogodek lažje fi-
nančno pokrile, tega ne storijo,
pač pa najemajo za velike denar-
je drage ansamble, namenjene
najširšemu krogu naključnih
poslušalcev, predvsem za njiho-
vo zabavo. Zatorej "viktorinom"
iskrena hvala in čestitke za or-
ganizacijo. Ta božični koncert
je bil eden treh najkvalitet-
nejših zborovskih koncertov na
Ptuju v letu 1998!
Mitja Gobec
ODTODINTAM
DORNAVAmDeddi
Mna obdani
najnilaiše
Utrinek z lutkovne predstave
V sredo, 23. decembra, je
občina Dornava v sodelovanju s
tamkajšnjo osnovno šolo in
vrtcem pripravila najmlajšim
prijeten dopoldan. Učenci iz
četrtih razredov so pripravili
prijetno igrico, nato jih je obi-
skal in obdaril dedek Mraz. Vse
dobro jim je zaželela tudi rav-
nateljica Zdenka Kostanjevec.
DORNAVA • Veselo
Iradiiionalno
sreianje
Veliko starejših ljudi je v
prazničnih dneh osamljenih.
Da se znajo veseliti in zabavati,
so dokazali na tradicionalnem
novoletnem srečanju upokojen-
cev v Dornavi. Starejšim obča-
nom, ki so v Dornavi zelo aktiv-
ni v mnogih društvih, so v no-
vem letu zaželeli vse lepo dorn-
avski župan mag. Tone Veli-
konja, ki se jim je ob tem za-
hvalil za sodelovanje, predsed-
nik društva Janez Cigula in taj-
nica Marija Velikonja. Sre-
čanje so z ubrano pesmijo pope-
strili pevci dornavskega okteta.
MS
SLOVENSKA BISTRICA / OBNOVLJENA LEKARNA
lo frefffno vec/f prodoini prostor/
Zaradi nujne obnove je bila od 4. julija do 4. avgusta letos slo-
venjebistriška lekarna zaprta. Tako je bilo zdravila in drugo
moč dobiti v začasnih prostorih, kjer pa se niti zaposleni niti
kupci niso najbolje počitiU.
Dva in pol meseca lekarna po-
novno obratuje na stari lokaciji,
v lepo obnovljenih, opremlje-
nih, svetlih, in kar je najpo-
membnejše, za tretjino večjih
prostorih, kot so bili pred obno-
vo. Tako je klasičnemu lekar-
niškemu delu dodan še drogerij-
ski. Kljub nerganju nekaterih,
češ zakaj zapravljanje denarja za
obnovo, ko pa je bilo tisto prej
(vsaj na videz) povsem v redu,
so ljudje lepih prostorov sedaj
nadvse veseli. Zadovoljna z ob-
novo pa je tudi vodja lekarne
Justina Lešnjak, dipl. mag.
farm. Omenila je, da jim sedaj,
ko so ponovno na stari lokaciji,
ljudje radi povedo, da se v ob-
novljenih prostorih prijetno
počutijo, kajti prej je prodajni
prostor deloval nekoliko ut-
esnjeno.
"Naša lekarna je v pritličju sta-
novanjske hiše, stare 25 let, zato
je bilo pred obnovo veliko pro-
blemov z raznimi instalacijami,
ki smo jih imeli skupaj s stano-
valci, saj vemo, da se je v tem
času marsikaj spremenilo ne
samo pri stanovalcih, temveč
tudi pri nas v lekarni. Niso bili
to samo problemi z elektriko,
kajti ko smo vse vklopili,
vključno z računalniki, je prišlo
do izpada, če večje težave so bile
z iztoki in kanalizacijo, saj smo
dobesedno "plavali" na izplakah.
Sodobna lekarna ima pač dru-
gačne potrebe in tudi predpise,
kot je bilo to v preteklosti. No-
vost v naši obnovljeni lekarni je
tudi individualno svetovanje
potrošnikom zdravil, kar pa
želimo opraviti nadvse diskret-
no," je povedala Justina
Lešnjak.
V sklopu lekarne delujeta še
dve enoti - v Poljčanah in
Oplotnici, vseh zaposlenih pa je
17. Tudi pri njih se kot marsikje
drugje otepajo s kadrovskimi
problemi, saj bi morali na števi-
lo prebivalcev občine imeti za-
poslene še tri diplomirane far-
macevte, vendar ti raje gredo
tja, kjer so večji osebni dohodki.
Kot je povedala Justina
Lešnjak, informacija o visokih
plačah farmacevtov ne drži pov-
sem. Kljub temu da opravljajo
enako odgovorno delo kot
zdravniki, z enako predpisano
izobrazbo, pa pri osebnih do-
hodkih niso enakopravni z nji-
mi.
Vida Topolovec
PREJELI SMO
Veier pesmi in
pripovedi v fvem/IrovciA
v Ivanjkovcih smo 18. decembra doživeli prekrasen kulturni
dogodek, katerega program je potekal pod naslovom Zimski
večer pesmi in pripovedi. Izvajali so ga učenci osnovne šole
Ivanjkovci s pesmijo in pripovedjo 'V starih časih". Spored je bil
tako bogat, da zaslužijo organizatorji in izvajalci vse priznaje in
zahvalo. Polna dvorana poslušalcev je bila navdušena in vsa v
občudovanju tolike pridnosti in znanja mladih "umetnikov". Iz
vsega srca smo jim hvaležni, da so nam posredovali nekaj tako
lepega in prosimo, da nam pripravijo še večkrat tak užitek.
Z najboljšimi željami za praznike in srečno in uspešno poto-
vanje skozi novo 1999. leto
hvaležni Ivanjkovčani in okoličani
FARICE - NOVA KNJIGA O HALOZAH
ŽMienjska modrost liudi
Pred nekaj tedni je v zbirki Glasovi pri Založbi Kmečki glas
izšla knjiga z naslovom Farice - haloške folklorne pripovedi,
ki jih je z izjemno potrpežljivostjo zbral in uredil Anton
Gričnik iz Ljubljane, ki je s Halozami tudi sorodstveno po-
vezan. V knjigi je objavljeno kar 685 kratkih zapisov in pris-
pevkov, ki jih je avtor razdelil na 9 poglavij, enako kot pris-
pevki je tudi večina naslovov poglavij napisana v narečjih
posameznih pripovedovalcev.
O avtorju je mentorica dr. Ma-
rija Stanonik z Instituta za slo-
vensko narodopisje zapisala:
"Anton Gričnik se je s sodelo-
vanjem v zbirki Glasovi že izka-
zal z zajetno knjigo folklornih
pripovedi s Pohorja, zdaj pa ji
dodaja prav tako bogato delo iz
Haloz. Spet se ga je lotil z zanj
značilno temeljitostjo in zavze-
tostjo. Hvale vredno je, da se je
odločil obdelati prav Haloze, ki
so še vedno na robu slovenske
kulturne zavesti. Revne kot so,
bi težko našli domačina, ki bi se
jim bil pripravljen posvetiti s ta-
kim žarom, kot zmore Anton
Gričnik, ki je za tovrstno delo
naravnost nadarjen. Tako pola-
gamo pokrivamo bele lise
obsežnih slovenskih območij, ki
s tem dobivajo v paleti sloven-
ske slovstven folklore svojo po-
sebno barvo in pokrajinsko
identiteto."
Zbiranje podatkov je avtor
začel že februarja 1993. Obiskal
je vse kraje od Goričaka pri
Zavrču do Studenic, od Borla do
Donačke gore. Razdelil in raz-
poslal je na desetine pisem in
opravil precej razgovorov po te-
lefonu. Zapisoval in snemal je
povsod, kjer je pač koga našel
doma, srečal na cesti, pri cerkvi,
v krajevni skupnosti, šoli, na
polju. Potem je začel posnete
pripovedi prepisovati, pripravil
prvo različico knjige, potem na
zahtevo urednice še drugo, tret-
jo in nazadnje, tik pred lektori-
ranjem, je moral še enkrat znat-
no skrajšati celotno besedilo in
je tako šla v tisk četrta različica.
Zakaj se je odločil za naslov
Farice? Odgovor povzemam iz
avtorjevih uvodnih misli: "Ko
sem slišal besedo "farice" in opa-
zil, kako so ob njej marsikomu
zažarele oči, mi je bilo takoj ja-
sno, kakšen bo naslov knjige.
"Farice" so namreč bele deklice,
bele kožice ali beli konjižki, ki
so jih videvali na zamočvirjenih
krajih, verjetno v soigri z vodni-
mi meglicami, vinskimi hlapi in
bujno domišljijo." Pri vsaki
zgodbi je praviloma naveden
tudi kraj pripovedovanja ali do-
gajanja, vsaka ima svojo števil-
ko, da lahko bralec potem v ka-
zalu zlahka najde ime avtorja.
Zgodbe so razvrščene v vesele,
zgodovinske, običajske, social-
ne, živalske, lovske, votli stra-
hovi, pravi strahovi, čaranja,
"vračanja", čarovnice, vile,
palčki, zlodeji, roparji, "cahni",
smrt, vračanja mrtvih, usoda in
pobožne. Vsako poglavje tudi
ponazarja črno-bela ilustracija
akad. slikarja Dušana Fišerja,
ki je tudi rojak iz Haloz.
Veliko zgodb je zapisanih v
narečju; kaj misli avtor o tem?
"Tudi v Halozah je narečje že
pod močnim vplivom knjižnega
jezika, ki prihaja skozi vrtec,
šolo, cerkev, radio, televizijo,
časopisje in knjige, zaradi česar
žal močno izginja. To je velika
škoda. V Jugoslaviji smo se bali
za slovenščino, v samostojni
Sloveniji pa bi se morali bati za
naša čudovita narečja. Ker so
ljudje v pogovorih z menoj in
zaradi snemanja včasih raje se-
gali po "lepši" in bolj "razumljivi
govorici", zato pri narečnih
zgodbah kljub preverjanju mor-
da ne gre vedno za čisto narečje,
temveč za govor posameznega
pripovedovalca. Vprašljiv je
lahko tudi zapis."
Naj končam z avtorjevimi be-
sedami: "Poglavitna je vsebina
zgodb. Niso morda vse take, da
bi se ne dalo najti boljših, toda v
vsaki je nekaj Haloz. Starejši
bodo obujali spomine, mlajši pa
se učili in vzgajali ... Naj živijo
Haloze s svojimi goricami! Naj
živi spevni haloški jezik s svoji-
mi pripovedmi! Naj živijo
Haložani, ki z ljubeznijo ohran-
jajo doto svojih vrlih predni-
kov!"
Se moje mnenje: knjiga bo za
vsakogar - od osnovnošolca do
starčka - prav gotovo zanimiva,
le v roke jo je treba vzeti in
začeti brati. Ugoden je
predvsem sedanji zimski čas, ki
ga lahko koristneje izrabimo,
kot je samo buljenje v televizij-
ski zaslon. Marsikdo se bo ob
branju tudi zasmejal ali vsaj na-
smehnil.
Franc Fideršek
ANKETA
Novolefne zelie naših l$ral€ev
Ivan Brlek, predsednik Društva
gojiteljev malih živali Ptuj: "Ted-
nik je zelo dober časopis, morda v
njem še zmeraj manjkajo prispev-
ki iz domačega - kmečkega žiljen-
ja, kot reden bralec pa pogrešam
tudi pisanje o živalih. Ne bi bilo
slabo v novem letu uvesti tudi
kakšno novo rubriko, namenjeno
živalim (v njej bi pisali o vseh
živalih: od konja do miške), ver-
jamem, da bi bralci to z veseljem
pogledali in prebrali. Tudi v ptuj-
skem Društvu gojiteljev malih
živali, kjer se že več kot dve de-
setletji trudimo in gojimo izbra-
ne pasme malih živali, si v novem
letu želimo več pozornosti in ra-
zumevanja v občinah in državi,
kajti brez podpore društvo ne bo
preživeli. Osebno si želim sreče
in zdravja v novem letu, enako
tudi moji družini, bralcem Ted-
nika pa želim čim več uspeha v
letu 1999. Vsem na Radio-Tedni-
ku bi zaželel čim več plodnega so-
delovanja z nami bralci, in če bo
v novem letu ostalo tako, kot je
bilo dosedaj, potem bo to kar v
redu leto." (TM)
Stanislav Vojsk iz Zagojičev,
član občinskega sveta v občini
Gorišnica: "Veliko želja bi se dalo
povedati ob novem letu, naj-
večkrat izrečene pa so, da bi bili
zdravi, veseli in srečni v družini.
Želim, da bi novo leto 1999
občini Gorišnica prineslo veliko
dobrega in'da bi občinski svet še
naprej tako dobro sodeloval z
županom in z vsemi občani. Bral-
cem Tednika želim veliko uspe-
hov, predvsem pa veliko strpnosti
v družbi, službi, šoli in tudi na
cesti. Tistim pa, ki delajo Tednik,
veliko poguma pri delu in objek-
tivnega pisanja tudi v bodoče.
Tednik mi je všeč takšen, kot je,
kaj veliko ga ne bi spreminjal v
novem letu, morda bi predlagal
več obiskovanja in opisovanja
naših krajev. V mislim imam
pogled v zgodovino naših krajev
in povezovanje krajev nekoč in
danes, bralci bi to z veseljem pre-
birali, lahko pa bi po novem
uvedli tudi kakšno posebno ru-
briko, namenjeno gasilstvu."
(TM)
Nešo Tokalič: "V novem letu si
želim več humorja za vse in tudi
življenjskega navdiha. Zdi se mi,
da to Slovencem manjka." (MG)
Lidija Terbulec iz Skorbe:
"Želim si, da bi mi novo leto 1999
prineslo več lepega in zanimive-
ga, da bi bilo prepleteno z zani-
mivimi dogodki na vseh po-
dročjih življenja. Ne bi rekla, da
je bilo minulo leto slabo, bilo je
včasih tudi pestro in zanimivo,
vendar upam, da bo novo leto
dosti boljše, saj bo zaradi tega
tudi življenje bogatejše. Ker sem
članica uspešne ženske desetine
iz PGD Hajdoše, ne smem poza-
biti na hajdoške gasilke, ki si sku-
paj z mentorji želimo, da bi nam
novo leto prineslo novih uspehov
in da bi dosedanje uspešno delo
nadaljevale. V ekipi se ob izteku
starega leta na to že pripravljamo
na novo in upamo na najboljše.
Vsem bralcem Tednika pa želim
predvsem sreče in uresničitev
vseh zastavljenih ciljev, pa da bi v
časopisu zmeraj našli dovolj zani-
mivega branja, tudi med prispev-
ki o gasilstvu; ne bo nič narobe,
če bo teh prispevkov še več. Vse
dobro v letu 1999 tudi uredništvu
in vsem sodelavcem Tednika."
(TM)
Ankete z novoletnimi željami
Tednikovih bralcev so pripravile
Majda Goznik, Vida Topolovec,
Tatjana Mohorko in Marija
Slodnjak. Fotografije: Črtomir
Goznik, Foto Kosi, Vida Topolo-
vec, Tatjana Mohorko, Marija
Slodnjak
20
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
SLOVENSKA BISTRICA / KLET RITOZNOJCANA ODSLEJ V LASTI ŠKOFIJSKEGA GOSPODARSTVA RAST
NdadaB Mb usNmiH immmAi vredbe odnose
Vinska klet nekdanjega Ritoznojčana v Slovenski Bistrici je
skoraj šest let samevala. Sedaj je po zaslugi Škofije Maribor,
ta jo je kupila na dražbi za potrebe škofijskega gospodarstva
Rast - PE Kmetijstvo Pristava, ponovno oživela.
Pred blagoslovitvijo kleti, opra-
vil jo je mariborski škof dr. Franc
Kramberger, je bila novinarska
konferenca, na kateri sta direktor
Škofijskega gospodarstva Rast
Mirko Krašovec in vodja PE
Kmetijstvo Pristava dipl. ing. agr.
Štefan Koren pojasnjevala vzroke
nakupa ter odgovorila na
vprašanje, zakaj se rimskokato-
liška cerkev ukvarja tudi z gospo-
darsko dejavnostjo.
Predvsem o slednjem je direktor
Mirko Krašovec povedal, da je na
njihovi strani v prvi vrsti tradici-
ja, ko pa se je jeseni 1994 pričelo
nakazovati, da bo škofija dobila
vrnjena nacionalizirana zemljišča
in objekte, so smelo pristopili k
Škofu dr. Francu Krambergerju izročajo ključe nekdanje kleti
Ritoznojčana, sedaj v lasti škofijskega gospodarstva Rast -
PE Kmetijstvo Pristava. Foto: VT
pnpravi programomv za ponovno
oživljanje vinogradništva in vi-
narstva. V tem času so dobili v
dolgoročni najem prve površine
na Hrenci in v Studenicah, za ka-
tere so sicer že bili vloženi zahtev-
ki za vrnitev. V minulih štirih le-
tih so sanirali stare rodne vino-
grade, gre za okoli 14 ha, ter vin-
sko trto zasadili na 38 ha novih
nasadov. V vseh novo zasajenih
vinogradih so upoštevali nasvete
in priporočila strokovnjakov, tako
da rastejo danes v njihovih vino-
gradih le visokokakovostne sorte
vinske trte. V teh letih je bila v
njihovo last vrnjena večina
površin, tako da trenumo pridelu-
jejo grozdje v lastnih vinogradih
na površini okoli 42 ha, v najemu
pa imajo še 10 ha.
Z razvojem vinogradništva in
vinarstva pa je bilo potrebno
poskrbeti tudi za predelavo
grozdja, nego vina, polnitev, pro-
dajo ter razvijanje lastne blagovne
znamke. Ker je vinarstvo poveza-
no z velikimi vlaganji v objekte,
opremo in tudi znanje, so v prvih
letih zaprosili za pomoč pri pride-
lavi in polnitvi vina mariborski
Vinag, ki jim je v svojih prostorih
vse do letošnjega leta to tudi
opravljal. Ker imajo pri škofij-
skem gospodarstvu Rast dolgo-
ročne načrte in jasno vizijo glede
kvalitete vina, z razvojem lastne
blagovne znamke ter osvajanjem
domačega in tujega trga, so v želji,
da bi svoje vino negovali v lastni
kleti, sprva želeli zgraditi lasmo
klet s kapaciteto za okoli 100 tisoč
litrov vina. Ob iskanju teh
možnosti pa je kot naključje
prišlo do prodaje kleti slovenjebi-
striškega Ritoznojčana. Kupili so
ga, s tem pa se je bistveno
povečala tudi zmogljivost kleti, ki
sprejme v svoji notranjosti nekaj
nad milijon litrov vina. Glede na
zmogljivost kleti so seveda morali
spremenili tudi svojo strategijo.
Ker jim njihovi vinogradi ne dajo
toliko grozdja, da bi napolnili vse
sode v kleti, so sklenili, da bodo
tretjino kleti napolnili z vinom iz
lastnih vinogradov, za preostali
dve tretjini pa bodo grozdja odku-
pili od kooperantov, ki so v prete-
klosti že sodelovali z bistriško
kletjo, vendar so zaradi stečaja Ri-
toznojčana v zadnjih letih imeli
težave pri prodaji grozdja. Nekaj
grozdja so odkupili že letošnjo je-
sen in ga tudi primerno plačali,
kajti njihov odnos do vinogradni-
kov je drugačen. Z nižjo ceno
grozdja čez nekaj let ne bo več kaj
kupovati, je med drugim omenil
Štefan Koren, ker bodo medtem ti
pridelovaci vinsko trto nehali go-
jiti.
Seveda je bilo obema sogovorni-
koma postavljenih veliko
vprašanj, med njimi tudi o bla-
govni znamki ritoznojčana, ki je
sloves Slovenske Bistrice ponesla
daleč izven občinskih pa tudi
državnih meja. Štefan Koren,
vodja PE Pristava, je odgovoril, da
tudi njih zanima ta blagovna
znamka, vendar bo vse podrejeno
krovni blagovni znamki "masno
vino", ki v svoji grafični podobi
predstavlja grozd iz pikapolonic,
kar pomeni neoporečno vino naj-
višje kakovosti. Pri njih imajo
čisto svojo filozofijo pridelave
grozdja. V želji, da dajo na trg
neoporečno vino, že sedaj upo-
rabljajo pesticide iz tako imenova-
nega zelenega programa, v pri-
hodnje bo pomembno tudi sona-
ravno kletarjenje.
Za leto 1999 imajo veliko
načrtov, tudi za lu-editev kleti,
kjer bo po skoraj šestih sušnih le-
tih, ko se v teh ogromnih prosto-
rih ni skoraj nič dogajalo, potreb-
no veliko postoriti.
Danes ponujajo na trgu 12 kako-
vostnih buteljčnih sort ter zvrsti.
njihova marketinška služna je že
sklenila pogodbo s Poslovnim sis-
temom Mercator in v vseh 550
poslovalnicah po Sloveniji bo
prišlo na police njihovo vino, raz-
poznavno po blagovni znamki
"masno vino" in s podobo svet-
niškega škofa Antona Martina
Slomška na etiketi. Tudi v druge
trgovine ga bodo poslali, tečejo pa
že tudi prvi dogovori s tujino.
Med svečanostjo, ki je kasneje
potekala v sami kleti, smo še izve-
deli, da za skok v novo tisočletje
zori v tej kleti celo penina, ki jo
bodo lahko odprli čez leto dni.
Vida Topolovec
I^ta 1997 je Škofija Maribor
ustanovila gospodarsko
družbo Škofijsko gospoditrsi-
vo Rast, d.o.o. Ustanovitev;
takšne družbe je bila nuina,
saj so ob dobrem gospodarjen-
ju imeli kar nekaj proizvodov
in storitev, ki so jih želeli po-
nuditi trgu. Danes sestavi)a)o
Rast tri poslovne enote: poleg
PE Kmetijstvo Pristava se
poslovni enoti CA<:tiSrf>.^
Emavs in Slomškova knjigar-
na. Skupna značilnost \sch
treh je, da so njihovi proi/\ o-
di in storitve namenjeni širo-
kemu krogu kupcev in strank,|
Škofija Maribor razvija omen
jeno gospodarsko dejavnost z|
namenom, da ob dobrem go-
spodarjenju tudi preko gospo-
darske družbe Rast ust\aija
gospodarsko podlago za svojo
pastoralno, vzgojno-izo
braževalno, karitativno m
kulturno delovanje.
PTUJ / PREDI IZDAL DRUGO KNJIGO APORIZMOV

Milan Fridauer v pogovoru s karikaturistko in življenjsko spremljevalko Aljano Primožič ob izi-
du druge knjige aforizmov v ptujskem vinskem hramu. Foto: M. Ozmec
Vač o gnrt^ lisi Ttfilan TTcidauor, Frodi, k.ot gn kjieemo prijatelji
in znanci, doma je sredi Haloz, v Gruškovcu pri Cirkulanah,
zadnje čase pa živi v Kranju, je v zadnjih desetih letih skoraj
nepogrešljiv avtor aforizmov v večini slovenskih časopisov.
Njegove aforistične domislice najdemo tako v Delu kot v
Večeru, pa tudi na ptujskem radiu in v našem Tedniku, saj je
Pred štirimi leti je v založbi
ptujske Stigme izšla njegova prva
knjiga aforizmov z naslovom Af-
orizmi za vse dni. V sredo, 23. de-
cembra, pa smo bili priča predsta-
vitvi druge knjige izbranih aforiz-
mov iz avtorjeve zakladnice, ki
danes   šteje  že  blizu   10.000
zgoščenih, pikrih, hudomušnih in
nabritih življenjskih sporočil.
Knjigo 40 aforizmov pod naslov-
om Mislim, torej s(m)em, ki jo je
opremila znana slovenska karika-
turistka, sicer Fredija življenjska
spremljevalka Aljana Primužič, je
zbrani družbi povabljenih pred-
stavila Marija Mar-Milošič iz
založbe Oko v prijetnem ambien-
tu vinskega hrama na Pmju. Pred-
0ovor 1« njegovi drugi Imjigi je na
pisal prvak med slovenskimi af-
oristi Žarko Petan, uvodne bese-
de pa Fredijev prijatelj, režiser
Samo Strelec.
Na 2. slovenskem trienalu satire
in humorja je Fredi s svojimi af-
orizmi letos prekosil kar 70 sode-
lujočih satirikov in humoristov iz
vse Slovenije, saj so mu dodelili
najvišje priznanje - zlatega aritasa.
Tako kot Žarko Petan tudi mi
bralcem priporočamo, naj prebi-
rajo Fredijeve aforizme po kaplji-
cah, kot grenko, a zdravilno tink-
turo.
•OM
PTUJ / AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV^

v ribiškem domu RD Ptuj v Rogoznici so se v soboto, 12. de-
cembra, zbrali na letnem zboru člani aktiva sindikalnih akti-
vistov ZSSS Ptuj, ki mu predseduje dolgoletni sindikalni dela-
vec Feliks Bagar. Na zboru so ocenili delo v tekočem letu in
sprejeli program delovanja v letu 1999, se dogovorili o sestavi
novih pravil aktiva, izvolili nadzorni odbor, potem pa v prijet-
nem novoletnem družabnem srečanju nadaljevali pomenek o
vsem, kar je posameznika težilo.
Aktiv sindikalnih aktivistov pri
območni organizaciji ZSSS Ptuj
je bil ustanovljen pred desetletjem
kot oblika dela dolgoletnih sindi-
kalnih aktivistov, ki so ali še
opravljajo dolžnosti v razvejani
sindikalni organiziranosti. Ven-
dar z uveljavljanjem demokracije,
slovenske samostojnosti in držav-
nosti, zlasti še po sprejemu ustave
se je tudi vloga aktiva spremenila.
Prenehalo je kolektivno članstvo
upokojencev v ZSSS, ustanovljen
je bil Sindikat upokojencev Slove-
nije, ki je v precejšnji meri prevzel
delo in vlogo aktiva v območnih
sindikatih. Vsi člani aktiva se v ta
sindikat niso vključili, ker v njem
niso videli popolnega nadomestila
za vse tisto, kar so imeli zapisano
v svojih pravilih. To pa je
predvsem skrb za ohranjanje in
razvijanje tradicij delavskega gi-
banja, za druženje in humano - so-
cialno dejavnost. S sindikatom
upokojencev pa še naprej sodelu-
jejo na vseh tistih področjih, ki so
za sindikat, to je za delavce, inva-
lide in upokojence, pomembna. V
tej smeri je aktiv uspešno deloval
tudi v letu 1998 in temu ustrezno
so si tudi začrtali naloge v progra-
mu dela za leto 1999. Zavedajo se,
da so prostovoljno združenje, ki
sodeluje z območnim odborom
sindikata upokojencev predvsem
v razpravah o vprašanjih pokoj-
ninskega, zdravstvenega in inva-
lidskega zavarovanja ter socialne-
ga varstva. Utrdili bodo članstvo
in uredili evidenco. Družabništvo
razvijajo v okvirih lastnega finan-
ciranja. Tako je bilo letos in ena-
ko načrtujejo tudi za leto 1999, ko
načrtujejo štiri srečanja in to
prvomajsko s piknikom v počasti-
tev praznika dela, v poletnih me-
secih izlet z avtobusom v naravo,
v jeseni srečanje ob pečenem kos-
tanju in moštu v naravi, za konec
pa še novoletno srečanje na let-
nem zboru. Načrtujejo tudi izlete
z avtobusom po državi in tudi v
sosednje države, vendar je to od-
visno od števila prijavljencev, da
bo avtobus ustrezno zaseden.
Pomagati predvsem živim, je
glavno vodilo njihovega socialne-
ga programa. V ta namen ostaja
pri aktivu sklad tovariške pomoči,
v katerega vsak član aktiva letno
prispeva določen znesek. Denar
uporabljajo izključno za pomoč
bolnim in onemoglim članom ak-
tiva. Redno bodo obiskovali sta-
rejše, bolne in onemogle člane, po
potrebi pa se tudi povezovali s so-
cialnimi ustanovami, centri in
službami. Vsakega umrlega člana
bodo pospremili s praporom na
njegovi zadnji poti. Da bi uskladi-
li vlogo aktiva z vsem, kar mu na-
rekujejo novi pogoji delovanja in
druženja, so na zboru imenovali
tudi komisijo, ki bo na podlagi
prejšnjih pripravila povsem novo
besedilo pravil, ki jih bodo potem
sprejeli na zboru ob 1. maju.
F. Fideršek
Delovno predsedstvo letnega zbora (od leve): Andrej Fekon-
ja, Simon Pešec, Feliks Bagar, Franc Fideršek, Anton Brglez
in Kristina Antolič. Foto: Kosi
LENART
Umrla naistm^n
mešianka Martfa
Občina Lenart je ostala brez najstarejše prebivalke. Na le-
narškem pokopališču so namreč minuli torek pokopali naj-
starejšo meščanko in občanko občine Lenart Marijo Hrastelj.
Umrla je v 103. letu starosti v
domači hiši na Jurovski cesti v
Lenartu, kjer je dolga desetletja
živela skupaj s pokojnim možem
Antonom Hrasteljem, znanim
trgovcem in pred drugo vojno
tudi podžupanom takratne trške
občine Lenart.
Hrasteljeva družina je bila v
Lenartu ugledna in spoštovana,
izjemno delavna in nacionalno za-
vedna. Oba zakonca sta bila dejav-
na na društvenem in ktilturnem
področju. Zato so bili leta 1941
med prvimi izgnani v Bosno in
nato na Hrvaško, kjer so dočakali
konec 2. svetovne vojne in se vrni-
li v Lenart. Kmalu so doživeli
nove krivice, saj je bila njihova
trgovina izropana in kasneje de-
nacionalizirana.
Kljub vsem tegobam je Marija
Hrastelj obdržala pokončno držo
in uživala veliko spoštovanje
someščanov in številnih oko-
ličanov, ki jo bodo ohranili v le-
pem spominu.
M.Toš
^^pr€/vmta
v sestavku pod naslovom
"Delal bi, a dela ni", ki je
zgodba Milana Jeriča in je bil
objavljen v 51. številki Ted-
nika, je žal prišlo do neljube
napake; pisati bi moralo, da
je žena dobila zaposlitev za
določen čas in ne za nedo-
ločen čas, kot piše v sestavku.
Za napako se prizadetim
opravičujemo!
Uredništvo
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
ZA RAZVEDRIIO
23^
24
četrtek, 31. december 1998 ■ TEDNIK

PTUJ / MOJI VTISI IZ STRASBOURGA
Fotografska izkušnja vei
Vse skupaj se je začelo v začetku aprila, ko je na dan pricurlja-
la informacija o mednarodnem fotografskem natečaju za mla-
de. Organiziralo ga je Ministrstvo za kulturo - Uprava Repub-
like Slovenije za kulturno dediščino, potekal pa je v okviru
Dnevov evropske kulturne dediščine. Letošnji natečaj je bil že
šesti, prvič pa je bil organiziran tudi v Sloveniji.
Ker velja Ptuj za starosto slo-
venskih mest, sem vedel, da ne
bom imel nikakršnih težav z iz-
biro motivike. To je bil pogla-
vitni razlog, da sem se udeležil
natečaja.
S fotoaparatom sem se spreho-
dil po starem mestnem jedru in
v nekaj popoldnevih naredil
okrog petdeset zanimivih foto-
grafij. Izmed teh sem lahko iz-
bral le tri, ki so se po moji
presoji najbolj približale temi
natečaja. Zelo sem bil prese-
nečen, da sem se že v okviru
prvega natečaja, ki sem se ga
udeležil, uvrstil med prvih pet.
Še bolj pa sem se razveselil no-
vice, da bomo vsi nagrajenci iz
Slovenije, to sta bila ob meni s
Ptujskega še Tanja Verlak iz
Muretincev in Blaž Ivanuša,
moj sošolec iz gimnazije, ter
Matevž Paternoster iz Litije in
Boris Dobrila iz Izole, obiskali
križišče Evrope Strasbourg.
Najprej pa so bile naše fotogra-
fije od 24. septembra do 10. ok-
tobra   razstavljene   v   okviru
Dnevov evropske kulturne
dediščine v peterokotnem stol-
pu ljubljanskega gradu, zatem v
Barceloni in v začetku decem-
bra, v času našega obiska v
Franciji, tudi v palači Sveta Ev-
rope v Strasbourgu. Poleg naših
so bile razstavljene fotografije
vseh udeležencev letošnje foto-
grafske izkušnje iz 12 ev-
ropskih držav.
Največja nagrada za uspeh v
fotografski izkušnji '98 je bil
štiridnevni obisk Strasbourga,
kjer smo bili od 1. do 4. decem-
bra. Naši spremljevalki sta bili
Jerneja Batič in Marina Zu-
pančič, koordinatorki iz Upra-
ve Republike Slovenije za kul-
turno dediščino. V Strasbourgu
smo bivali v hotelu Moderne, v
centru mesta, ki je opremljen v
orientalskem stilu in tudi nje-
govo osebje prihaja z Jutrovega.
Kljub njihovi prijaznosti so
imeli tako kot skoraj večina
Francozov eno veliko napako -
pomanjkljivo znanje tujih jezi-
kov, sploh angleškega. Po na-
mestitvi v hotelu smo opravili
prvi sprehod po mestu, med
drugim smo se ustavili v eni od
slaščičarn, kjer smo okusili nji-
hove sladkosti ob kapljici
dobrega bordojca. Že ob prvem
večernem sprehodu po mestu
smo zaznali živahen utrip tega
mesta.
Drugi dan smo se udeležili
kosila, ki so ga priredili v Svetu
Evrope. Zatem so nas v organi-
zaciji oddelka za stike z
javnostjo popeljali po palači
Sveta Evrope. Zvečer je bila v
njej svečanost, na kateri smo
vsi nagrajenci prejeli diplome
Sveta Evrope iz rok svojih vele-
poslanikov. Slovenskim nagra-
jencem je diplome izročila
Magdalena Tovornik, ki je stal-
na predstavnica Republike Slo-
venije pri Svetu Evrope. Dan
pozneje smo bili njeni gostje v
prostorih slovenskega velepos-
laništva v Franciji. Ob tej pri-
ložnosti je povedala, da je po-
nosna, da smo se letos natečaja
udeležili tudi Slovenci, in da
upa, da bo tako tudi v bodoče.
Pri tem ni pozabila povedati, da
smo ptujski gimnazijci njeni
redni gostje v Strasbourgu.
Opazili smo tudi, da njeno pi-
sarno krasi ptujski kurent, na
kar smo Ptujčani lahko še pose-
bej ponosni. Srečanje z gospo
Tovornikovo je bilo zanimivo,
a na žalost kratko, ker so jo pri-
ganjale veleposlaniške in druge
dolžnosti.
Med štiridnevnim bivanjem v
Franciji smo imeli priložnost
doživeti tudi strasbourski
božično-novoletni sejem, ki je
bil skoncentriran okoli glavne
katedrale. Na njem so prodajali
najrazličnejše okraske, ki so v
pretežni meri spominjali na
kič, kuhano vino, hitro
pripravljeno hrano. Ponudba
sicer ni bila nič posebnega, ven-
dar je bilo zaznavno, da se ta-
mkajšnji ljudje znajo poveseliti
in odpreti srca za razliko od
nas, ki podobne sejme doživlja-
mo kot nebodigatreba.
Dnevi v Strasbourgu so hitro
minili, na prijetne trenutke v
njem pa me bodo tako kot moje
nove prijatelje spominjale foto-
grafije, ki jih je skupaj okrog
180. S koordinatorko Uprave
Republike Slovenije za kultur-
no dediščino Jernejo Batič smo
se dogovorili, da bomo v nas-
lednjem letu pripravili razstavo
fotografij o obisku Strasbourga.
Tako se bo naše znanstvo in
prijateljstvo, ki se je začelo s fo-
tografijo, z njo tudi nadaljevalo
in utrjevalo.
Blaževo in moje potovanje v
Strasbourg je podprl tudi župan
mestne občine Ptuj Miroslav
Luci, za kar se mu iskreno zah-
valjujeva. S propagandnim ma-
terialom pa so naju založili v
Življenje na ulici klošarju ne ponuja veliko
Praznični utrip na strasbourskih ulicah
Eden izmed mnogih sakralnih objektov
S podelitve diplom v palači Sveta Evrope.
ptujskem TIC-u. Tudi njim
hvala. Navsezadnje pa vsi trije
udeleženci potovanja v Stras-
bourg s Ptujskega izrekamo
zahvalo Upravi Republike Slo-
venije za kulturno dediščino in
njunima koordinatorkama, saj
Foto: Črtomir Goznik
so nam organizirali nepozaben
izlet, ki je trajal štiri dni za
razliko od nagrajencev drugih
držav, ki so bili gostje Stras-
bourga le en dan, na dan pode-
litve diplom v Svetu Evrope.
Črtomir Goznik
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
25
ŠPOKT m DKUŠrVM
MEDOBČINSKO OSNOVNOŠOLSKO PRVENSTVO V JUDU
Haiuspešneiši mludi
OŠ Cirkulane - Zavri
Če so šolska tekmovanja kažipot priljubljenosti in orga-
niziranosti športnih zvrsti, potem bi lahko dejali, da se ju-
doističnemu športu piše zelo dobro. Na medobčinsko
prvenstvo bivše skupne občine Ptuj je prišlo kar 90 tekmo-
valcev iz 10 osnovnih šol, pomerili pa so se v dvanajstih ka-
tegorijah za dečke in deklice. Skupna zmaga je tokrat pri-
padla učencem in učenkam iz OŠ Cirkulane-Zavrč, sledita
Gorišnica in Dornava.
Izidi:
Mlajše deklice: 32 kg 1. Ta-
mara Petek (Gorišnica); 36 kg
1. Lilija Špela (Cirkulane); 40
kg 1. Lea Murko (Videni), 48
kg 1. Simona Miložič (Cirkula-
ne), -P 52 kg 1. Barbara Murko
(Videm).
Mlajši dečki: 27 kg 1. Kristjan
Lečnik (Breg), 30 kg 1. Rene
Gabrovec (Gorišnica), 34 kg 1.
Renato Trupkovič (Dornava),
38 kg 1. Mitja Horvat (O.
Meglic), 42 kg 1. Zoran Živko-
vič (Ljudski vrt), 46 kg 1. Miha
Vajda (Gorišnica), 50 kg 1. De-
nis Vajda (Gorišnica), -f-55 kg
1. Simona Petek (Gorišnica).
Starejše deklice: 48 kg 1.
Andreja Korenjak (Cirkulane),
52 kg 1. Saška Ljubeč (Cirkula-
ne), 56 kg 1. Janja Karo (Cirku-
lane).
Starejši dečki: 38 kg 1. Peter
Hrženjak (Cirkulane), 42 kg 1.
Marjan Majcen (Dornava), 46
kg 1. Andrej Kuharic (Dorna-
va), 50 kg 1. Marko Trunk
(Gorišnica), 55 kg 1. David
Gracer (Dornava), 60 kg 1. Vid
Cenčič (O. Meglic), 66 kg 1.
Jani Belšak (Dornava), 71 kg 1.
Aljaž Franjkovič (O. Meglic).
Vseekipno: 1. Cirkulane-
Zavrč 47 točk, 2. Gorišnica, 3.
Dornava 31, 4. Olge Meglic 20,
5. Videm 13,6. Ljudski vrt 9, 7.
Breg, 8. Destrnik 6, 9. Mladika
3, 10. Podlehnik 1.
Ivo Komik
Zmagovalna ekipa osnovnošolcev Zavrč-CIrkulane
CIRKULANE / RADIOAMATERSKI JUBILEJ S59DDR

Radioamaterji sekcije S59DDR iz Cirkulan so v letu 1998 j
praznovali 30-letnico obstoja. Ob jubileju so uspešno izvedli
aktivnosti, kot jih med radioamaterji v Sloveniji še ni bilo.'
Sekcija v Cirkulanah deluje v okviru Radio kluba Ptuj in je s
64 člani med največjimi v Sloveniji. Haloški radioamaterji so
znani po svoji domiselnosti in organizaciji številnih priredi-
tev, zato so se tudi ob praznovanju jubileja zelo potrudili.
Spomladi so radioamaterji
sklenili delo z vzpostavljanjem
zveze iz balona in uporabo po-
sebnega pozivnega znaka
S59DDR/AM, v vročih ju-
lijskih dnevih pa so postavili
antene na Vrbanjšaku. V tednu
dni so z vrha Haloz vzpostavili
na stotine zvez s petimi konti-
nenti sveta, najbolj veseli pa so
bili zveze z Antarktiko, kjer je
tedaj neki nadebudnež v polar-
ni noči vztrajal v snegu in ledu.
To je bila za radioamaterje vse-
kakor prava osvežitev, ko so
namreč v neznosni poletni
vročini prejeli vest z južne celi-
ne, kjer je bilo tedaj 45 stopinj
pod ničlo. Javljanje cirkulans-
kih radioamaterjev pa je bilo
odmevno tudi na UKV
frekvencah, kjer so nekoliko
"prebudili" slovenske radioa-
materje in jih povabili na obisk.
Sledila so prijetna družabna
srečanja v osrčju Haloz, veliko
smeha je bila tudi na račun
UKV antene, ki jo je Lojze Ko-
lednik (S52PO), vodja sekcije
Cirkulane naredil iz starega
zarjavelega kolesa in je delovala
bolje kot vsaka nova antena.
Posebej veselo je bilo zvečer, ko
so radioamaterje obiskali tam-
buraši iz Cirkulan, med kateri-
mi so med drugim zavzeti ra-
dioamaterji.
S59DDR/m - ZVEZE
S PTUJSKEGA JEZERA
Prvič v zgodovini Ptuja je bil
po svetu oddan znak s končnico
MM. Po predpisih sme biti ta
znak uporabljen le v trenutku,
ko je neko plovilo v medna-
rodnih vodah. Nekoliko za šalo
so si radioamaterji rekli, da je
Ptujsko jezero mednarodno, saj
meji na tri občine, in prosili
Zvezo radioamaterjev Slovenije
za uporabno dovoljenje. V čast
radioamaterskega jubileja je
bila prošnja uslišana. Za radioa-
matersko "mornarico" je služil
velik splav Brodarskega
društva Ranča Ptuj. Z majhno
ranco so nanj navozili vso opre-
mo, postavili šotor, antene, ag-
regat in si uredili še prijetno bi-
vališče. Antena je imela odlično
ozemljitev, saj so žice spustili
kar v vodo, potem je sledilo
prvo javljanje s Ptujskega jezera
z mornarskim pozivnim zna-
kom. Svet je preplavil klic, ki bi
ga v slovenski jezik lahko pre-
vedli kot "Poziv radioamater-
jem sveta, tukaj je slovenska
ladja." Oglašali so se Angleži,
Rusi, Američani in še mnogi
drugi z različnih koncev sveta,
slišali pa so se tudi v programu
radia Ptuj. Radioamaterji, ki so
ponesli ime S59DDR/MM po
svetu, so bili: Bruno Lubec -
S51M, Jernej Gole - S57NOJ,
Alojz Kolednik - S52PO, Franc
Korpar - S52GC, Miran Ko-
lednik - S56PKG, Tomislav
Gorišek - S56STU, Ivan Švajgl
- S51KV, Zlatan Šimunovič -
S56PSZ, Stanislav Gole -
S52GD, Tone Tomanič -
S57XZ.
Naslednja akcija je bila iz ba-
lona. Dolgo so čakali na sončno
in hladno jutro, ko bi imeli do-
bre pogoje za letenje. Po dežev-
nem septembru so 28. oktobra
dočakali želeno vreme in pole-
teli nad Ptujem, v eni uri poleta
pa vzpostavili kar 60 zvez na
UKV področju. Čast poleteti z j
balonom je imel radioamaterski j
mecen in prekaljen radioamater j
Ivan Švajgl - S51KV.
RADIOAMATERSKA
PRIREDITEV NA
BORLSKEM GRADU
Osrednja slovesnost ob jubile-
ju je bila v septembru v viteški
dvorani gradu Bori. Že v jut-
ranjih urah so radioamaterji
pričeli tekmovalni del - iskanje
skritih oddajnikov, drugo tek-
movanje je bilo preizkus tek-
movalnih operaterskih spo-
sobnosti vezistov. Po tekmo-
vanjih so pripravili proslavo, ki
sta se je udeležila župana
Slavko Visenjak in Miroslav
Luci in radioamaterjem oblju-
bila, da bosta radioamatersko
ljubiteljsko dejavnost v bodoče
nekoliko bolj finančno podprla.
Na praznovanju radioama-
terskega jubileja sta bila tudi
veterana Mihael Gobec, ustano-
vitelj Radio kluba Ptuj, in
Franc Cetl, S51VU, radioama-
terji pa so posneli tudi doku-
mentarni film in številne dia-
pozitive, ki bodo predstavljeni
na razstavi prihodnje leto. Sicer
pa so z bogatim programom za-
polnili tudi domačo stran na In-
ternetu, za vse vzpostavljene
zveze bomo natisnili karte QSL
s slikami letošnjih aktivnosti in
jih poslali po svetu, pripravili
bodo še radioamaterski tečaj,
veseli pa bodo vsake pomoči in
podpore pri ljubiteljskem delu,
ki ima po vsem svetu veliko
privržencev.
V letu 1999 bo praznovanje
nadaljeval Radio klub Ptuj, saj
bodo proslavili 45-letnico delo-
vanja.
Jernej Gole, Bruno Ljubeč
Jernej Gole, Matjaž Gole in Nada Jerenee so prizadevni
haloški radioamaterji
Radioamaterska odprava je na ptujskem jezeru uspešno
opravila oddajanje v svet
MALI NOGOMET / KMN TOMAŽ PRI ORMOŽU
Vse misli vsiner/eite
v prvo ligo__
KMN Tomaž pri Ormožu je prvi del tekmovanja v 2. ligi -
vzhod končal na prvem mestu s tremi točkami prednosti pred
lanskim prvoligašem Orkanom Zbelovo. Za nekatere je to pre-
senečenje, za druge ne, saj je znano, da je mali nogomet pri
Sv. Tomažu v nenehnem vzponu in zaščitni znak tega kraja.
Prvo mesto bi lahko bilo še bolj prepričljivo, če ne bi bilo ne-
koliko nepričakovanega poraza v Rogaški Slatini. Prva liga je
končni cilj, posebej če upoštevamo dejstvo, da imajo nogome-
taši od Sv. Tomaža veliko in bučno podporo s tribun. Po polo-
vici tekmovanja so na dobri poti, da svoje želje in cilje ures-
ničijo.
O delu KMN Tomaž pri
Ormožu smo se pogovarjali z
Marjanom Magdičem,
predsednikom.
# Ali ste pričakovali takšno
uvrstitev v ligi?
"Če odkrito povem, smo, saj
imamo močno ekipo. Zadržali
smo glavnega igralca Dejana
Kralja, ki je želel zaigrati v prvi
ligi, zraven njega so ostali še vsi
drugi igralci, ob tem pa smo po-
novno pridobili za sodelovanje
trenerja Bojana Cunka, ki zares
dobro in zavzeto dela."
• Za petami vam je nekdanji
prvoligaš Orkan. Ali boste
vzdržali na prvem mestu?
"Prizadevamo si za to. Vsi
imamo ogromno voljo,
predvsem pa željo in ne vidim
razloga, da nam ne bi uspelo.
Seveda imajo podobne želje
naši zasledovalci, vendar mis-
lim, da bosta zbranost in dobra
pripravljenost odločila o naslo-
vu prvaka. V tem dvoboju pa si
želim, da bi bili mi tisti, ki
bomo pretrgali ciljno vrvico."
# Kakšni so bili začetki dela
v klubu in kako je sedaj, ko ste
se razvili v pravi malonogo-
metni kolektiv?
"Začeli smo 1993. Pogoji so
bili težki. Prebijati smo se
pričeli z nočnimi nogometnimi
turnir[i in^ na asfaltu. Dobili
smo novo dvorano in to je nekaj
povsem drugega. S tem se je
pričel nadaljnji razvoj malega
nogometa v našem kraju. Z no-
gometom smo Tomaž dvignili
zelo visoko in moram poudari-
ti, da se ljudje pri nas zelo zani-
majo za to športno panogo. Ve- i
liko pove podatek, da imamo \
skorajda največ gledalcev na '
domačih tekmah v športni dvo-
rani Ormož. Pridejo pa naše
tekme gledat tudi ljudje iz
Ormoža."
# Vemo, da je vse drago!
Kako se vzdržujete?
"Vse se prične in konča z de-
narjem. Sami se vzdržujemo in
iščemo denar in moram reči, da
naletimo na razumevanje. Ne-
kaj nam pomaga občina Ormož,
nekaj pa s turnirskimi nagrada-
mi. Pozna se, da veliko delamo,
saj imamo svoje termine zelo
dobro zapolnjene, zraven tega
pa prihajajo mladi. Naš cilj je
prva liga, in če nam bo uspelo,
bomo zelo zadovoljni. Takrat
pa upamo na še močnejšo po-
dporo."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
26
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info-
glasbene novice!
Info - kviz
(iotovo vcsic, kdt) je lut sliki.
I/I c/itc glasovnico, vpišite odgo-
vor, in čc vam bo sreča naklonje-
na, \'arn bodo v prodajalni Teh-
nika limone Merkurja Ptuj po-
darili zgoščenko.
Daje bila pred štirinajstimi dne-
vi na fotografiji Simona Weiss, je
ugotovil tudi Bojan Vaupotič,
Mala vas 24, Gorišnica. Čestita-
mo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesite)
na: Uredništvo Tednika, p.p. 95,
2250 Ptuj. Rok: četrtek, 7. janu-
arja.
f 00 naibolisih
albumov leta ^98
1. Ladies & Gentlemen "The Best
of" - GEORGE MICHAEL
2. The Best of 1980-1990
-U2
3. Ray of Light - MADONNA
4. Nols-MARIAH CAREY
5. Titanic - SOUNDTRACK
6. Where we Belong
- BOVZONE
7. Hits - PHIL COLLINS
8. Blue - SIMPLV RED
9. Ouench
- THE BEAUTIFUL SOUTH
10. Suppased Former Infatuation
Junkie - ALANIS MORISSETTE
11. The Best of - M-PEOPLE, 12. R. - R.
KELLY, 13. Pilgrim - ERIC CLAPTON, 14.
The Singles 1986-1998 - DEPECHE
MODE, 15. Špirit - JEVVEL, 16. City of An-
gels - SOUNDTRACK, 17. Up - REM, 18.
One Night Only "Live" - BEE GEES, 19. Th\s
Is My Truth, Teli Me Yours - MANIC STRE-
ET PREACHERS, 20. My Love Is Your Love
- VVHITNEV HOUSTON, 21. Sultans of
Swing "The Best of" - DIRE STRAITS, 22.
Supernatural - DES'REE, 23. Step One -
STEPS, 24. Sittin'on the Top of the VVorId -
LEANN RIMES, 25. Version 2.0 - GARBA-
GE, 26. Sive - FIVE, 27. These Are Special
Times - CELINE DION, 28. B*Witched -
B*WITCHED, 29. 5 - LENNY KRAVITZ, 30.i
Back for Good - MODERN TALKING, 31.;
Greatest - DURAN DURAN, 32. On a Dayi
Like Today - BRVAN ADAMS, 33. Flovversl
- ACE OF BASE, 34. The Miseducation of
Lauryn Hill - LAURVN HILL, 35. Armaged-
don - SOUNDTRACK, 36. Double Live -i
GARTH BROOKS, 37. Never Say Never ^
BRANDV, 38. Labour of Love 3. - UB40,39.;
Believe - CHER, 40. Garage Inc. - METAL-
LICA, 41. Hello Nasty - BEASTIE BOYS, 42j
No Security - THE ROLLING STONES, 43.
1've Been Expecting You - ROBBIE VVILLh
AMS, 44. Greatest Moments - CULTURE.
CLUB, 45. The Globe Sessions - SHERVL
CROW, 46. Musical Chairs - HOOTIE &
THE BLOVVFISH, 47. The Best of - NICKl
CAVE & THE BAD SEEDS, 48. The Boy Isj
Mine - MONICA, 49. Adore - SMASHINC^
PUMPKINS, 50. Best of - EN VOGUE, 51J
Eros Live - EROS RAMAZZOTTI, 52. Honeyi
to the B. - BILLIE, 53. Desireless - EAGLE-
EYE CHERRY, 54. When We Were the Nevvs
Boys - ROD STEVVART, 55. Modem Clasics^
"The Best of" - PAUL VVELLER, 56. The Blue'
Cafe - CHRIS REA, 57. The Best of - MEAlj
LOAF, 58. Mezzanine - MASSIVE ATTACK;;
59. Real as I Wanna Be - CLIFF RICHARDJ
60. Tracks - BRUCE SPRINGSTEEN, 61. Irt
Due - NEK, 62. My Life "The Best of - JULIO(
IGLESIAS, 63. The Masterplan "B-Sides" ^
OASIS 64. Gloria - GLORIA '
ESTEFAN, 65. Another Le-
vel - ANOTHER LEVEL, 66.
Hand Knock Life Vol. 2 -
JAY-Z., 67. Haitul of Rain
"The Best of - DEL AMITRI,
68. International Velvet - CA-
TATONIA, 69. Out of the
Dark - FALCO 70. Tubular Belis 3.- MIKE
OLDFIELD, 71. Stunt - BARENAKED LADI-
ES, 72. Moving on - 911, 73. You've Come
a Long Way, Baby - FATBOY SLIM, 74. The
3 Tenors in Pariš - PU\CIDO DOMINGO &
JOSE CARERAS & LUCIANO PAVAROTTI,
75. From Their Hearts - KELLY FAMILY, 76.
Gran Turismo - THE CARDIGANS, 77. So-
unday S.p.m.- FAITHLESS, 78. A Little So-
uth of Sanity "Live" - AEROSMITH, 79. In My
Life - GEORGE MARTIN, 80. Jane McDo-
nald - JANE McDONALD, 81. Illumina -
ALISHA'S ATTICK, 82. Godzilla - SOUND-
TRACK, 83. Cappucino Songs - TANITA
TIKARAM, 84. Human Being - SEAL, 85.
Greatest Hits - 2PAC, 86. Embrya - MAX-
WELL, 87. The ChoirgirI Hotel - TORI
AMOS, 88. Enter the Dru - DRU HILL, 89.
Američana - OFFSPRING, 90. The OMC
Singles - OMD, 91. More - NO MERCY, 92,
Magic - DJ BOBO, 93. This is Hardcore -
PULP, 94. Neapolis - SIMPLE MINDS, 95.
The Party - ALEXIA, 96. Before These
Crovvded Streets - DAVE MATHEVVS
BAND, 97. Melting Pot "The Very Best of -
THE CHARL^TANS, 98. Mutations - BACK,
99. Yield - PEARL JAM, 100. Ophelia -
NATALIE MERCHANT.
Lestvico je sestavil:
David Breznik
Lestvico POPU-
LARNIH    10
lahko poslušate
vsako soboto v
večernem spore-
du radia Ru].
m>Mladi dopisniki
ŽELIM SI, ŽELIŠ
SI, ŽELI SI...
- v novem letu si želim, da bi
dobil veliko petič, da bi končal
razred z odličnim uspehom in
da bi po vsem svetu zavladal
mir.Zelim si veliko zdravja,
veselja in predvsem veliko
srečnih trenutkov v moji
družini.
- V novem letu si želim, da bi
se lepo razumeli med seboj,
predvsem z učitelji.Naj bo v
novem letu veliko dobrih ocen
ter ljubezni na naši šoli.
- Novo leto naj zažari brez
solz in skrbi in v šoli naj bo
polno lepih ocen!
- Želim si, da bi na svetu vla-
dal mir. Da bi vsi otroci imeli
domove in starše, da ne bi bilo
več nasilja med ljudmi, da bi
vsi ljudje praznovali božič in
novo leto tako, kot praznuje-
mo in doživljamo te dni mi.
Želim, da bi se ljudje imeli
radi.
- Moja želja je, da bi novo
leto preživel z vsemi sorodniki
ter da bi prišla moja teta iz Av-
stralije, da bi jo lahko spet vi-
del po dolgem času. Želim, da
bi brat končno pripeljal do-
mov pimco, ker bi jo rad spoz-
nal.
- Želim, da bi imeli vsaj dva-
krat na mesec šolski ples in
druge zabave!
- V naslednjem koledarskem
letu si želim: dober uspeh, ve-
liko zdravja, veselja, zado-
voljstva, ljubezni, veliko sreče.
Želim si tudi, da bi bilo na
svetu več miru, da bi revnim
ljudem pomagali.
- Prevečkrat pozabim, da je
čar božiča v sreči in družinski
ljubezni in ne sprejemanju da-
ril.
- Želim si, da na svetu ne bi
bilo sovraštva, zasvojenosti z
mamili in cigareti, da bi bila
povsod le ljubezen in dobrota.
- Želim si, da bi imela veliko
dobrot, ki bi jih delila z drugi-
mi. Želim si tudi mir na vsem
svetu. Želim si da bi se sov-
ražniki spoprijateljili.
- S prijaznostjo in odprtim
srcem bi bilo na svetu manj la-
kote in sovraštva. To bi se
lahko uredilo še pred 21. sto-
letjem, to pa se žal ne bo ure-
sničilo, če so to le moje želje.
- Moje želje v novem letu so,
da ne bi otroci pokali s petar-
dami ter da bi vsi otroci imeli
dovolj hrane in topel dom. Da
bi vse družine preživele vesel
božič in srečno novo leto.
- V novem koledarskem letu
1999 si želim dober uspeh, ve-
liko zdravja za vso družino ter
sreče in ljubezni za ves svet.
Želim si, da bi vsi otroci imeli
enake možnosti v'življenju in
sprejemali znanje, ki ga potre-
bujejo.
Učenci OS Videm
v       v
BOZIC
Drevesa so pokrita s snegom,
ulice postlane z ledom,
družine krasijo božično dre-
vo,
modro je nebo.
Božič je.
Petra Oblak, 4. b,
OŠ Olge Meglic
ZIMA
Zima se začne 21. decembra,
konča pa 21. marca. Pozimi se-
veda sneži. Ko neha snežiti, pa
je na cestah vse polno snega.
Plužimo ga z velikimi tovorn-
jaki, ki zadaj trosijo sol. Sol
trosijo zato, da ne bodo ceste
spolzke. Zima je najbolj mrzel
letni čas. Zato si kurimo v
pečeh. Zima ima tudi veliko
športnih iger, kot so na pri-
mer: skoki, slalom, veleslalom
in še bi lahko naštevali. Otroci
smo zime najbolj veseli. Pozi-
mi se kepamo, sankamo,
smučamo in počnemo še dru-
ge vragolije. Medved, jazbec,
jež in druge živali že spijo. Ne-
katere njive so posejane z žita-
ricami, nekatere pa so brez
pridelka. Ko se zima konča, pa
nastopi toplejši lemi čas. To je
pomlad.
Gregor Trlep, 3.r.,
OŠ Hajdina
BILO JE
NEPOZABNO ...
v zimski šoli v naravi se mi
je najbolj vtisnila v spomin
vožnja po Mašin-žagi, topel čaj
in sladki keksi na smučišču ter
pravljice, ki smo si jih pripo-
vedovali zvečer, ko bi morali
zaspati.
Darja Zelenko
Na Rogli sem se zabaval.
Najbolj všeč mi je bilo, da sem
se naučil smučati, ker se še ni-
sem znal. Ko se bomo vrnili, si
bom kupil smuči in se smučal
doma.
Matjaž Smigoc
Na Rogli mi je bilo najbolj
všeč, ko sem šel spat, ker se je
takrat začel pravi žur. Najbolj
mi je bilo smešno, ko je moj
sošolec ponoči na poti iz stra-
nišča zgrešil sobo.
Miha Orlač
Smešno je bilo, ko mi je s
sedežnice padla smučka.
Smučko mi je prinesel nepoz-
nani gospod. Moj učitelj je bil
Renato.
Aleš Štelcer
V zimski šoli v naravi mi je
najbolj ostalo v spominu prvo
srečanje s sedežnico, sidrom in
vlečnico. Učil me je Matija.
Bilo je zelo lepo.
Aneja Cafuta
V zimski šoli v naravi smo se
imeli kul. Uživali smo v sobah
in na smučiščih. Zvečer smo si
pripovedovali pravljice, zato
nismo spali.
Mojca Sosterič
Rogla je prekrasno zimsko
središče. Učenci smo si želeli,
da bi dnevi počasi minevali, a
ta želja se nam ni uresničila.
Nikoli ne bom pozabila teh
šestih prečudovitih dni, ki
sem jih preživela na snegu.
Sandra Belšak
Petošolci OŠ Videm
ODLOČILA SEM
SE POSTATI ŽIVh
NOZDRAVNICA
Izbira poklica je velik korak
v življenju. O tem, kaj hočeš
postati, moraš dobro premisli-
ti. Delo, ki ga boš opravljal do-
bro polovico življenja, moraš
opravljati z veseljem, saj je
med tem delom in delom, ki
ga opravljaš s težavo, velika
razlika.
Jaz sem se odločila postati
živinozdravnica, saj hočem
pomagati bolnim živalim.
Živali imam zelo rada. Na sve-
tu je vse več bolnih in ranjenih
živali. Veliko živali je
ogroženih in nekaterih sploh
ni več zaradi človekovega rav-
nanja z naravo. Skoraj vsak
mesec je ogrožena nova vrsta
živali. Ljudje uničujejo živali
zaradi svojih potreb in mar-
sičesa drugega. Če se bo tako
uničevanje nadaljevalo, bo čez
nekaj let namesto prekrasnih
gozdov z živalmi, ki živijo v
njem, ostal samo beton. Pust,
siv beton bo krasil obličje
zemlje. Dihali bomo umazan
zrak, prosti čas pa bomo
preživeli zraven računalnikov
ali televizorjev. Zaradi tega
sem se odločila postati živi-
nozdravnica, saj hočem pre-
prečiti takšne katastrofe. Mor-
da pa bom postala ekologinja.
V vsakem primeru bom v mo-
jem poklicu pomagala naravi
in živalim.
To je moja odločitev pri izbi-
ri poklica, ki ga bom opravlja-
la vestno in z veseljem.
Lama Sršen, 8. a,
OŠ Lovrenc
BOŽIČEK
Božiček možiček,
oj, dobri striček,
le kam hitiš?
Tja v daljne dobrave,
tja v daljne višave?
Le kam, le kam,
ve samo božiček,
bradati striček.
Petra Oblak, 4. b,
OŠ Olge Meglic
MOJA SESTRA
Moji sestri je ime Irma. Stara
je šestnajst let. Ima črne lase in
rjave oči. Obiskuje drugi let-
nik gimnazije na Ptuju. Hodi
na izrazne plese. Ima zelo dos-
ti prijateljic. Je zelo vesela
punca.
Helena Brodnjak, 2.a
OŠ Hajdina
LUJZEK
Dober den vsoki den in
zodjič v totem leti, ki se pos-
lovla in ga nikol več nemo
srečali, hvolili, šinfali in de
nam samo v spominih ostalo.
Enim v lepih, drugim v manj
lepih, tretjim v žalostnih. Tak
je pač to. Meli smo hujde
poplove, meli smo potres, meli
smo lepe in meli smo hujde ca-
jte. Ko sma z Mco na božični
večer sama ob smrečici in
jaslicah sedela in inventuro
letošnjega leta delala, sma
ugotovlala, da bo vse vredik, če
bo v novem leti vsaj tak, kak je
bilo v letošjem. Ker nesma
preveč zahtevna in dnara
lačna, bonm najbolj srečna, če
nama bo zdrovje služilo, če bo
na mizi kruhek, v tunkipujcek,
pri peči mujcek, v pivnici
vinček, v štalici Seka. Če bo na
njivi pšenička zrosla, v gorici
grozdeki obrodili, če bo hčer
Jula vsaj enkrat z Dojčlanda
domu prišla, če bo pes okoli
voglov loja in bodo kure koko-
dokale, ko bodo jcy'čka nesle.
Vidite, ke nemam preveč ve-
jkih želja. Moremo pač biti
skromni in se veseliti vsokega
dneva, ki meni v sreči in zado-
voljstvi.
Našim poslancom in poli-
tikom nasploh želim, da bi se
malo manj eden gor na
drugega sprovkdi in se z jeziki
seksali. Lepo in dobro je, če
Udje različno mislimo, neje pa
lepo in dobro, če se te, gdo je
vredno in potrebno, ne zed-
inimo, zgučimo in zgučano
tudi uresničimo. Cajt že bija,
da bi hejali s tistimi igricami
in medklici: Vi ste komunisti
in ateisti, vi ste domobranci in
fašisti, v zodjih klopeh in na
balkonih pa odmeva: ...isti,
...isti, ...isti... Poleg splošne
nam je pač potrebna tudi
vejkša politična kultura.
Pa pustimo politiko in
političare, naj se malo ohladijo
in nabrusijo jezike za nove
medstrankarske, pozicijske in
opozicijske bitke. Rajši si
povoščimo vse dobro v leti, ki
se bo začelo v petek, L
januarja. V njem so tri devetke
in enica. Jasnovidci provijo, ke
to glih neje preveč dobro.
Namesto toga pa si sami
naredimo dobro in srečno, kak
vam tudi želi vaš LUJZEK
TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
29
ŠPORT
MALI NOGOMET
Bo Mila Poetovio ubranil naslov?
Nogometaši Mile Poetovio bodo prvi ptujski
športniki, ki bodo delovno krenili v novo leto. V
športni dvorani Center bo 2. januarja ob 9. uri
pričetek sklepnega tekmovanja slovenskega re-
vialnega pokala v malem nogometu. Nastopilo
bo 12 ekip, ki bodo razvrščene v tri skupine po
tri ekipe. Vse ekipe so si pravico nastopa priigra-
le vse leto, ko so nastopale na turnirjih.
Nastopili bodo skoraj vsi reprezentanti, ki so v
glavnem mestu Rusije, Moskvi, igrali kvalifikacijska
srečanja za nastop na evropskem prvenstvu. Tako
se po vsej verjetnosti številnim gledalcem obeta
pravi malonogometni spektakel. Organizator final-
nega turnirja je ptujski prvoligaš Mila Poetovio, ki si
je z lanskoletno zmago v finalu priigral pravico do
organizacije turnirja.
V 13 sezonah Slovenskega revialnega pokala je
bilo odigranih 214 turnirjev, 2697 srečanj,
doseženih je bilo 12127 golov, nastopilo je 4100
nogometašev. Na prvem mestu t.i. večne lestvice je
ptujski Poetovio, ki je osvojil največ pokalov, 110,
največ turnirskih zmag imajo prav tako Rujčani, 16.
Največ posamičnih pokalov je dobil kapetan Mile
Poetovio Silvester Kornik, 18, sledi mu klubski tova-
riš Tomaž Emeršič s 14, najboljši vratar SRP je Sil-
vester Kornik.
Omenimo še postavo Poetovla: Silvester Kornik,
Ivo Lončarič, Emil Šterbal, Milan Emeršič, Franci
FridI, Boris Klinger, Tomaž Emeršič, Robert Vesen-
jak, Nastja Čeh, Vlado Kokol in Aleš Čeh.
Danilo Klajnšek
PTUJ / ODZIV NA ČLANEK O PTUJSKI KOŠARKI
delilo fudi drugf iduii
v Tedniku, ki je izšel 10. decembra, smo pisali o problematiki v
delovanju ptujskega košarkarskega kluba, kjer so nezadovoljni
z dodeljenimi termini za vadbo in tudi s financiranjem. Za
boljše razumevanje problematike in odpravo dvomov glede os-
rednjih vprašanj je težave poskušal kar najbolje pojasniti Stan-
ko Glažar, direktor Športnega zavoda Ptuj.
Povedal je, da je osnova za raz-
deljevanje finančnih sredstev in
terminov za vadbo javni razpis, ki
izhaja iz pravilnika o razvrstitvi
športnih panog in objektov v Ptu-
ju ter vsebuje kriterije ministrstva
za šolstvo in šport - sektorja za
šport. Ker v Ptuju kronično pri-
manjkuje športnih objektov, po
vsej verjetnosti nobeden od 92
klubov in špormih društev, koli-
kor jih deluje v mestni občini, ni
zadovoljen s termini, ki so mu na
voljo. Športni zavod Ptuj, kot na-
vaja direktor Stanko Glažar,
upravlja s šponnima dvoranama
Mladika in Center (samo za
večerne termine). Termine raz-
deljujejo na osnovi števila selekcij
v klubu in ranga tekmovanja
(nivo lige, v kateri selekcija nasto-
pa). Pri tem upoštevajo tudi krite-
rije posameznih panožnih zvez
(dolžina in širina igrišča za roko-
met ter mali nogomet narekuje
uporabo ŠD Center kot edine na
tem področju). Analiza terminov
po klubih in društvih pa pokaže,
da ima ravno Košarkarski klub
Ptuj glede na razmere (po-
manjkanje pokritih športnih ob-
jektov) največ terminov med
vsemi klubi. Časovna razporedi-
tev terminov med klubi pa je pri
vseh klubih raznolika, tako da
imajo popoldanske, večerne in
nočne termine glede na selekcije,
od najmlajših pa vse do članov.
"Vsak klub ali športno društvo
ima svoje vodstvo, ki kroji politi-
ko kluba in zagotavlja pogoje za
delo. Glede na to, da se košarka
lahko igra v osnovnošolskih telo-
vadnicah, bi bilo smotrno, da se v
njih zagotovijo termini, seveda ob
pravočasnem sodelovanju z vodst-
vi osnovnih šol," med drugim
poudarja Stanko Glažar. Pre-
pričan je tudi, da vsi, ki spremlja-
jo dogajanja na športnem
področju, poznajo prizadevanja za
športno dvorano, ki je v strategiji
in viziji razvoja športa v prioriteti
in bo tudi omogočila ne samo
košarki, temveč tudi vsem drugim
ptujskim športom boljše razmere
za delo.
V Športnem zavodu Ptuj izjavl-
jajo, da v Košarkarskem klubu
Ptuj ne poznajo sistema financi-
ranja športa, saj so sredstva, ki jih
klub prejema, namenjena mlajšim
selekcijam in ne članom, ki nasto-
pajo v najnižjem rangu tekmovan-
ja. V pogodbi o sofinanciranju
izvedbe programov športa za leto
1998 jasno piše, da se KK Ptuj so-
financira športna dejavnost otrok
in mladine. Res pa je, da so sredst-
va, ki jih prejema klub, izredno
majhna. Potrebno pa je upošteva-
ti, da izmed 92 klubov pride v sis-
tem financiranja le 38 klubov in
da lahko Športni zavod razdeli le
toliko srecktev, kolikor jih je za
športno dejavnost namenjenih.
Tako bi moral KK Ptuj ob sredst-
vih, ki jih prejema, upoštevati
tudi brezplačne termine, ki jih
ima na voljo za treninge in odigra-
vanje prijateljskih, pokalnih in
prvenstvenih tekem vseh selekcij.
Pisanje v Tedniku o problematiki
KK Ptuj pa naj ima pozitiven
vpliv na ptujske mestne svemike,
da bodo za športno dejavnost, ne
samo za košarko, in za investicije
na področju športa v bodoče na-
menili večji kos občinske pro-
račimske pogače, so prepričani v
Športnem zavodu Ptuj.
MG
Šahovske novice
OObiniiborŠDPfui
člani Šahovskega društva Ptuj
so na rednem občnem zboru iz-
brali novo vodstvo. Društvo bo
nasledriji dve leti še naprej vodil
Boris Zlender, člani izvršilnega
odbora pa so še Stanislav Napast,
Janko Bohak, Domen Krum-
pačnik, Štefanija Bohak, Fran j o
Lazar in Oliver Težak.
Člani društva so na zboru oceni-
li dosedanje delo in reztiltate.
Odlične rezultate so dosegli: He-
lena Rižnar - mladinska prvakinja
Slovenije in udeleženka svetovne-
ga mladinskega prvenstva. Rado
Brglez - prvi do drugi na medna-
rodnem velemojstrskem tturnirju
na Ptuju in Boris Žlender - osvoji-
tev naslova velemojstra v dopi-
snem šahu, uspešno pa sta
nastopili tudi moška in ženska
ekipa na državnem prvenstvu -
tretje oziroma četrto mesto v
državi.
• Hitropofezni turnir
Po občnem zboru so navzoči
odigrali izreden hitropotezni tur-
nir, na katerem so bili doseženi
naslednji rezultati: Domen
Krumpačnik 11,5, Janko Bohak 9,
Robert Roškar 8,5, Katarina
Maric in Viktor Napast 7,5, Boris
Žlendar, Jože Čič in Dušan Klaj-
derič 6 itd.
• Novoletni
hitropotezni turnir
Tradicionalni novoletni hitro-
potezni tiunir Šahovskega
društva Ptuj, ki je zadnji v ciklusu
ttu-nirjev za hitropotezno društve-
no prvenstvo v letu 1998, bo v so-
boto, 2. januarja, ob 9. uri v
društvenih prostorih.
• Boiiini turnir
Šahovske
sekcf/e Spuhlja
Tradicionalnega Božičnega tur-
nirja šahovske sekcije Spuhlja se
je je udeležilo 26 igralcev, ki so
odigrali 11 kol po švicarskem sis-
temu s tempom igre 10 minut za
partijo. Presenedjivo, vendar po-
polnoma zasluženo je zmagal
Dušan Majcenovič z 8,5 točke in
prejel v trajno last pokal organiza-
torja. Naslednja mesta so zasedli:
Jurica Škarja in Viktor Napast
7,5, Matjaž Plajnšek in Franjo La-
zar 7, Dušan Ličina, Jože Čič, Jan-
ko Bohak, Boris Žlender in
Martin Majcenovič 6,5 ter Zlatko
Roškar in Mirko Kuhar po 6 točk
itd.
Janko Bohak
SERVIS SMUČI,
KOLES iN TENIS OPREME
Šport servis Davorin Munda. s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ptu), tel.: 062/778-587
TENIS
Ameriški nastopi U, Jurii
s svetovnega mladinskega prvenstva na Floridi se je vrni-
la tudi Ptujčanka Urška Jurič. Ekipa Slovenije je nasto-
pala oslabljena brez Srebotnikove in Pisnikove. Po
porazu proti Francozinjam so se Slovenke borile za uvr-
stitev do 11. mesta.
Urška je odigrala tudi dva turnirja posamezni konkurenci. Na
tumiriu Edi Her se je prebila skozi kvalifikacije v glavni turnir. V
prvem krogu glavnega tiu-nirja jo je po borbeni igri z 2/6, 7/5, 1/6
premagala Argentinka Erica Krauth, ki zaseda 5. mesto v svetovni
mladinski konktu-enci. Na tiuniriu Orange Bowl pa je Urška iz-
padla v tretjem krogu kvalifikacij. Premagala jo je Avstrijka Ada
Mezak Monique z rezultatom 6/1,6/2.
Za Urško je bila to prva tovrsma turnirja in na njej se je kar dobro
znašla. Domov prihaja z dobrimi občutki, saj je prepričana, da drži
stik s svetovno mladinsko konkurenco.
J.M.
ŠPORTNI POGOVOR / DR. AUOŠATOS
športniki in poškodbe
Poškodbe in nesreče so sestavni del življenja, predvsem pa so
sestavni del življenja športnikov. Marsikateremu vrhunskemu
športniku se zaradi poškodbe ni uspelo vrniti na športna polja.
Pri telesnih aktivnostih, še posebej pa pri kontaktnih športih,
pride hitreje do poškodb, velikokrat tudi zaradi slabše osnovne
pripravljenosti in podobnega.
Specialist kirurg dr. Aljoša Toš
je eden izmed številnih zdravni-
kov, ki imajo na dnevnem redu
poškodbe športnikov iz različnih
športnih panog. Športniki in
športnice ga tudi sicer zelo radi
obiskujejo, saj so njegovi nasveti
zelo dobri, predvsem pa učinkovi-
ti in tudi zanimiv sogovornik je.
# Kako bi opisali dejavnost v
svoji specializirani ambulanti?
"Imam ambulanto splošne kir-
urgije in delamo vse tisto, kar spa-
da v delo te ambulante - od pregle-
dov in diagnostike do posegov.
Bolj se ukvarjam s poškodbami
sklepov, tako da je v celi ambiUan-
ti praktično poudarek na tem."
# Pri svojem delu uvajate no-
vosti pri operativnih posegih.
"Gre za novo metodo, ki mislim,
da sem jo prvi prinesel v Slovenijo
iz Amerike od profesorja Hauerja
iz Sacramenta, po kateri s
pomočjo kit z notranje strani steg-
na nadomesti križno vez v kolenu,
ki je ena najpomembnejših vezi v
kolenu, saj ohranja stabilnost ko-
lena v več smereh. Dosedanje me-
tode so bile dokaj uspešne, vendar
so imele nekaj pomanjkljivosti,
predvsem težave v postoperativ-
nem obdobju z bolečinami v
sprednjem kolenskem delu. S to
metodo smo se izognili tem
težavam in mislim, da je zaradi re-
habilitacije ta metoda boljša."
Dr. Aljoša Toš.   Foto: Kosi
# Kaj to pomeni za športnika
in njegovo vrnitev na igrišče?
"Glede časa ni bistvenih razlik
med eno in drugo metodo, je pri-
bližno istočasno. Pri tem novem
posegu pacient že drugi dan hodi
sam in brez kakršnihkoli opornic.
Rehabilitacija hitreje poteka, saj
že po 14 dnevih lahko pacienti ho-
dijo po normalnih opravkih.
Težko fizično delo je dovoljeno po
treh mesecih. Pri športnikih pa je
polna obremenitev, ki se primerja
z ameriškim nogometom, dovolje-
na po štirih mesecih.
# Koliko operacij ste naredili
doslej in kdo je najbolj znan
športnik, ki ste mu operirali ko-
leno na ta način?
"Do sedaj smo v relativno krat-
kem času opravili 27 operacij.
Najbolj znan športnik je judoist
Damjan Petek. Zraven tega pa je
bilo kar nekaj nogometašev iz
našega okolja, ki so končali na
mizi s takšno poškodbo in so bili
zadovoljni z operacijo."
# Imate zasebno ambulanto.
Kako pa p>oteka sodelovanje z
drugimi institucijami, predvsem
v postoperativnem postopku in
rehabilitaciji?
"Sedaj smo končno dosegli do-
govor z bolnišnico in zavarovalni-
co, tako da sedaj polovico časa
opravljam v bolnišnici, polovico
pa v svoji ambulanti. Pacienta na-
potim v bolnišnico, ga tam tudi
operiram in zdravim ves postope-
rativni čas. Ko je odpuščen iz bol-
nišnice, pa ambulantno zdravljen-
je poteka pri meni. Vse druge sto-
ritve, ki spadajo v mrežo javnega
zdravstva, pa so pacientom čisto
enako dostopne kot v bolnišnici."
# Ali klubi in njihovi maserji
iščejo pri vas nasvete?
"Veliko se dogovarjam s klubi
direktno, pri nasvetih in dobrem
sodelovanju z maserji pa moram
izpostaviti maserja NK Drava in
maserko RK Velika Nedelja. Dru-
gače pa imajo športniki majhno
prednost in se kaj hitro dogovori-
mo za posege in rehabilitacijo, da
se čimprej vrnejo na športna pri-
zorišča."
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
Pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj in generalnega
sponzorja trgovskega podjetja Petlja je v Ptuju potekalo tek-
movanje v streljanju z zračnim orožjem - III. turnir samostoj-
nosti. Tekmovanje je bilo v znamenju novih rekordov in novih
zmagovalcev.
V soboto se je štirinajst ekip in
štirinajst tekmovalcev pomerilo z
zračno standardno pištolo. V
ekipni konkiu-enci je z novim re-
kordom tekmovanja zmagala
ljubljanska Olimpija s 1690 krogi,
drugouvrščena je ekipa EHišana
Poženela z Rečice 1685, tretji so
lanskoletni zmagovalci ekipe Ptu-
ja, 1655, ^v sestavi Janez Štuhec,
Robi Šimenko in Matija
Potočnik, četrta je ekipa Juršinci
(Berlak, Raušl, Moleh), peti I. po-
horskega bataljona Ruše, šesti
Celje, sedma Petija - Pmj, osmi
Gozdar - Lovrenc pod Pohorjem,
deveti Petoviaavto, deseta Coal-
Petišovci, enajsti Halo Cirkulane,
dvanajsti Dijaški dom Ptuj, tri-
najsti Star Ptuj in štirinajsta Dor-
nava. V posamezni kategoriji je
zmagal strelec Olimpije Peter Ma-
rinček s 572 kr., drugi je bil Peter
Tkalec, Rečica, 569, tretji Mirko
Moleh, Juršinci, 568 kr. itd.
V nedeljo je bilo tekmovanje z
zračno puško. Ekipno je zmagala
ekipa Bresta Cerknica z rekordni-
mi 1743 krogi, druga je bila ekipa
Celja 1725, tretji so bili Elektro
Maribor 1703, četrti Dušan
Poženel Rečica, peti Kovinar
Štore. Posamezno je zmagal
državni reprezentant iz Cerkelj
Damijan Kandare z rekordnimi
589 krogi, druga je bila Maja Du-
lar, Rečica, 581 kr, tretja Renata
Oražem, Kamnik, 580 kr., četrti
Toni Iršič, Celje, 580, peti Matjaž
Suligoj, Brest, 579.
• //. državna
liga: SD Marok -
Petlja 1632:1850
Po treh zaporednih zmagah so
bili strelci Petije v šestem krogu
poraženo od vodilne ekipe druge
lige Marok Sevnica. Strelci Ptuja
so nastopili v sestavi Simon Fras
512, Marian Gril 530 in Slavko
Ivanovič 538 kr. Posamezno je
zmagal Ivan Tomše iz Sevnice s
549 kr..
SI
• SD Juršinci
v Kranju je potekal 5. krog
državne lige za pionirje. Pionirke
SD Juršinci so zasedli 5. mesto,
posamezno pa so dosegle tele re-
zultate: Nina PavUn 158 kr., Saša
Cafiita 156 kr., Alenka Plohi 143
kr.
V Kranju je bil tudi 5. krog
državne lige za mlajše mladince.
V streljanju z zračno pištolo je
ekipa SD Juršinci zasedla odlično
4. mesto z nastreljanimi 921 kr.
Med posameznicami je zmagala
Sonja Raušl, ki je dosegla osebni
rekord 345 kr. Na svojem prvem
nastopu med mladinci je zelo do-
bro streljala tudi Staška Benko,
nastreljala je 288 kr. Enak rezultat
je dosegel tudi Simon Simonič.
Majda Raušl pa je tekmovala na
reprezentančnem dvoboju med
Slovenijo in Hrvaško in nastrelja-
la zelo dobrih 358 kr.
Darko Pavlin
PLANINSKI KOTIČEK
Po zasneženem Pohorjul
od Rogle do Osankarice \
Zima je del leta, ko se ljudje večji del dneva zadržujemo v zaprtih |
prostorih, bodisi doma ali na delovnem mestu. Kot posledica se i
močno zmanjša človekovo gibanje, ki je nujno za vzdrževanje!
ustrezne fizične in z njo povezane psihične kondicije. Zato so prav;
v zimskih dneh posebej priporočljivi izleti in pohodi v naravo, saj \
nam omogočajo ustrezno sproščanje in krepitev naših telesnih j
moči. In prav tovrstni vzroki, povezani s podoživljanjem idilične;
zimske gorske pokrajine, pritegnejo vsako leto številne planince)
na Zreško Pohorje, kjer poteka tradicionalni pohod od Rogle do i
Osankarice.
Med stalne obiskovalce skritih kotičkov zasneženega Pohorja se že i
vrsto let uvrščamo tudi ptujski planinci, ki vas vabimo, da se nam na;
tokratnem pohodu pridružite tudi vi in vaši prijatelji. ;
Udeleženci pohoda se zberemo v soboto, 9. januarja, ob 6. uri na av-:
tobusni postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popel-'
jali do Peska, kjer je pričetek pohoda. Poleg pohodnikov se bomo na ]
pot do Osankarice podali tudi smučarji s tekaškimi smučmi, kar daje |
na izbiro pohodniško ali smučarsko preživet dopoldanski del pohoda, i
Po sestopu v vas Kot, kjer nas bo počakal avtobus, bo sledil zaključek i
pohoda, ki bo tudi tokrat v Zrečah. Poleg žigosanja kontrolnih kar- i
tončkov se bomo veselo zavrteli ob zvokih ansambla Zreških 6,;
domači planinci pa bodo v sodelovanju z Uniorjem planinsko rajanje 1
popestrili z bogatim srečolovom. V Ptuj se bomo vrnili do 19.30 ure. \
Oprema planinska za zimske razmere (planinski čevlji, topla obleka, ]
rokavice ...). Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah ob poti. Cena j
izleta, ki vključuje prevoz s posebnim avtobusom, organizacijo in vo- i
denje, znaša za člane PD 960 tolarjev, mlade planince 850 tolarjev ter j
nečlane PD 1.300 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 5. j
januarja, oziroma do zasedbe 45 prostih mest v pisarni PD Ptuj, j
Prešernova 27, vsak torek in petek med 16. in 18. uro. Vodil vas b0|
Uroš Vidovič s sovodniki. '
U.V.^
30
četrtek, 31. december 1998 - TEDNIK
PISE: MIRKO KOSTANJEVEC
Izvensodne poravnave
NA PRAVOSODNEM MINISTRSTVU GUVSNO RAZMIŠUAJO O REŠEVANJU, ZLASTI S
PORAVNAVO, NEKATERIH KAZENSKIH ZADEV IN CIVILNIH SPOROV S POMOČJO IZ-
VENSODNIH ORGANOV
v obširnem in zanimivem po-
govoru, ki ga je imela novinar-
ka Darka Zvonar Predan s pra-
vosodnim ministrom Tomažem
Marušičem ("Večer" - sobota,
10.X.1998), je omenjeni minis-
ter razkril tudi nekoliko
načrtov, o katerih za zdaj samo
še glasno razmišljajo, za
reševanje, zlasti s poravnavo,
nekaterih kazenskih zadev in
civilnih sporov s pomočjo iz-
vensodnih organov. O teh
načrtih želim pisati v tem član-
ku in izraziti svoje mnenje.
0 Zakaj je aktualno o teh
načrtih razmišljati in si priza-
devati, da se uresničijo
a) Zato ker reševanje kazen-
skih in civilnih zadev na
sodiščih zelo dolgo traja, ker je
pripad teh zadev iz leta v leto
večji, ker je konec leta 1997 bilo
na sodiščih že preko pol milijo-
na nerešenih zadev in ker to
število še narašča.
b) Ker že sprejeti ukrepi, kot
npr. prenos nekaterih zadev, ki
so jih doslej reševala sodišča, v
reševanje notarjem, uvedba raz-
meroma visokih sodnih taks,
povečana kontrola storilnosti
sodnikov itd., niso bistveno
zmanjšali dotoka in števila
nerešenih zadev na sodiščih.
# Kdo bi, po mnenju pravo-
sodnega ministra, lahko
vzpodbujal in sodeloval pri
sklepanju poravnave sprtih
strank
a) v predlogu sprememb za-
kona o kazenskem postopku, ki
ga sedaj obravnava državni
zbor, mora tožilec obvezno v
drobnih kazenskih zdevah, ki
se preganjajo, po uradni
dolžnosti, skuSati sprte stranke
med seboj poravnati. Želim, da
bi bil ta predlog uzakonjen.
b) Sprte stranke naj bi v ka-
zenskih zadevah, ki se pregan-
jajo na zasebno tožbo, in v civil-
nih zadevah, ki se nanašajo na
pravice, s katerimi stranke
prosto razpolagajo, poskušali
pomiriti in ji^ pripraviti do
tega, da sklenejo poravnavo,
odvetniki za ^nimerno nagra-
do; ta v sedanjTodvetniški tarifi
ni določena. Tudi to idejo bi
kazalo podprett.
c) Po vzgledu tujih držav, npr.
Italije, bi tudi pri nas lahko
uvedli mirovnega sodnika, ki bi
razen sodelovanja pri sklepanju
poravnav tudi razsojal v
manjših sporih. Stranke bi ob-
vezno najprej morale iti k nje-
mu, in šele če bi ugovarjale pro-
ti njegovi odločbi, bi prišle
pred redno sodišče.
Ustrezni predpisi o postopku
in pristojnosti mirovnega sod-
nika v Italiji in drugih državah
mi sicer niso poznani, vendar se
za idejo pravosodnega ministra
o uvedbi mirovnega sodnika
tudi pri nas ne navdušujem iz
razloga, ker bi delo in naloge, ki
naj bi jih opravljal iz državenga
proračuna plačani mirovni sod-
nik, po mojem mnenju enako
dobro ali pa še boljše lahko
opravljal poravnalni svet.
d) Pozdravljam idejo pravo-
sodnega ministra, ki je v omen-
jenem razgovoru med drugim
dobesedno dejal: "Drugi raz-
mislek, ali lahko v okviru občin
uvajamo poravnalne svete. V
vsaki občini imamo kakšnega
upokojenega sodnika ali vsaj
pravnika. Morda bi tak porav-
nalni svet sodil v okvir lokalne
samouprave."
Glede na to da smo v prejšnji
Socialistični republiki Sloveni-
ji že imeli poravnalne svete,
želim zlasti mlajšim bralcem
napisati nekaj stavkov o porav-
nalnih svetih kot poduk, politi-
kom pa v razmislek, ali ne bi
kazalo podpreti in čimprej
spraviti v življenje zamisli pra-
vosodnega ministra.
Po ustavi SRS iz leta 1974 in
zakonu o samoupravnih
sodiščih (skrajšano ZSS - Ur. 1.
SRS št. 10/77, 23/81, 4/82) so
bili poravnalni sveti ena od vrst
samoupravnih sodišč in so
opravljali sodno funkcijo v me-
jah svoje pristojnosti, določene
z ustavo, zakonom in aktom o
ustanovitvi. Poravnalne svete
so lahko ustanovili občani pri
krajevnih skupnostih in pa de-
lavci v organizacijah združene-
ga dela. Volitev in razrešitev
predsednika in članov porav-
nalnega sveta je bila v pristoj-
nosti skupščine krajevne skup-
nosti oz. delovskega sveta v or-
ganizacijah združenega dela. Po
ZSS je bila glavna naloga por-
avnalnega sveta, posredovati in
sodelovati pri sklepanju porav-
nave, ki sta jo sklenili stranki,
in to v tehle zadevah:
a) v kaznivih dejanjih zoper
čast in dobro ime ter lahkih te-
lesnih poškodb, v katerih se
začne postopek na zsebno tožbo
b) v civilnih sporih glede pra-
vic, s katerimi so stranke prosto
razpolagale
Če pa so se tako dogovorile
stranke,   je   poravnalni   svet
lahko tudi razsodil v pod b)
omenjenih sporih. Občani so se
i poravnalnega sveta rado pos-
luževali zlasti za to, ker je bil
pred njimi postopek enostaven,
hiter in brezplačen. Prvotno je
bil postopek pred poravnalnim
svetom v zgoraj navedenih za-
devah tudi obvezen, ker je bilo
tako določeno v 3. odst. 49. čl.
ZSS (U.l. št. 10/77). Šele po
predlogu poravnalnega sveta
Krajevne skupnosti Hajdina je
Ustavno sodišče Jugoslavije s
svojo odločbo. U. št 149/79 z
dne 17/XII. 1980 odločilo, da je
3. odst. 49. čl. ZSS v nasprotju z
zakonom o kazenskem postop-
ku in zakonom o pravdnem
postopku, ter naložilo
Skupščini SR Slovenije, da ta
nasprotja odpravi, kar je ta tudi
storila in uzakonila ustrezno
določbo (glej U.l. SRS št.
23/81). Odslej strankam ni bilo
obvezno o zgoraj omenjenih za-
devah obračati se na poravnalni
svet, temveč so tožbo lahko ne-
posredno vložili na redno
sodišče.
Brez vprašanja uporabnikov
poravnalnih svetov in širše
konzultacije pravne stroke so z
uveljavitvijo zakona o delovnih
in socialnih sodiščih (Ur.l. SRS
št. 19/94) prenehale veljati tudi
tiste določbe zakona o samou-
pravnih sodiščih, ki so se
nanašale na poravnalne svete.
Pri nas se je o ponovni uvedbi
poravnalnih svetov začelo raz-
mišljati šele po ugotovitvi veli-
kega števila nerešenih zadev na
sodiščih. Nekaj pobud za usta-
novitev poravnalnih svetov je
bilo tudi objavljenih (glej čla-
nek "Tudi poravnalni sveti bi
razbremenili naša sodišča", ob-
javljen v časopisu za pravna
vprašanja "Pravna praksa" št.
14-15 leta 1997). Politiki in po-
litične stranke, ki bi jih morali
skrbeti veliki zaostanki pri
naših sodiščih in ki bi bili
dolžni iskati in poiskati zakon-
ske rešitve, niso doslej pokazali
potrebe niti volje za ustrezno
izboljšanje stanja. Verjetno so
le redki politiki, razen častnih
izjem, prečitali in se zamislili
nad zapisom na ovitku knjige
vrhovnega sodnika Vasilija
Poliča. Knjiga nosi naslov
"Ljudje v sodniških haljah", za-
pis na ovitku pa se glasi: "Pov-
prečni državljan Republike Slo-
venije pravi: Ljubi Bog, prosim
te, da bi razsvetlil sodnika, ki
ima mojo zadevo, da bi jo rešil
še, dokler dačim to našo
zemljo."
Mirko Kostanjevec

TEDNIK - Četrtek, 31. december 1998
31
OGLASI IN OBJAVE
PTUJ / ZA MALE IN VELIKE
IMF' \f
Zur s taki in dedkom Mrazom
čuki so v Ptuju poželi pravo navdušenje med otroki
MIss Slovenije Miša Novak je dokazala, da je lahko prijetno tudi z otroki
Mladi iz plesne šole Mambo so zaplesali Novoletni ples.
Foto: M. Ozmec
Redkokdaj se pripeti, da je
v ptujski športni dvorani
Center tako veliko srečnih in
razigranih otroških obrazov,
kot jih je na - sedaj že lahko
rečemo tradicionalni
prednovoietni otroški prire-
ditvi Za male in velike. Tudi
letos smo jo za naše mlade
poslušalce pripravili v družbi
Radio-Tednik, zato smo bili
skupaj s Tatjano (Mohorko)
in Dušanom (Sterletom), po-
budnikoma, organizatorjema,
voditeljema... prireditve, res-
nično veseli tako velikega od-
ziva otrok in njihovih
spremljevalcev. In bilo je
fuU-kuil, kot smo obljubili že
lani in kot bo zagotovo, ko se
bomo srečali leto dni starejši.
Letošnjo, drugo predpraz-
nično otroško zabavno priredi-
tev je pričel otroški pevski
zbor OS Ljudski vrt pod
vodstvom Ksenje Ličen, tudi
letos so nastopili mladi člani
Orffovega orkestra OŠ Mar-
kovci, ki ga uspešno vodi Jer-
neja Bombek. Pravo nav-
dušenje pa so povzročili vesel-
jaški Čuki, s katerimi so mali
in veliki otroci veselo zapeli in
zaplesali. Vsa dvorana je bila
na nogah, vse je rajalo in pre-
pevalo, vsi so imeli kroko-
dilčke v očeh, vsi smo bili ka-
vboje! in indijanci, da o zobar-
ju in hozentregarjih sploh ne
govorimo.
Med razigranim otroškim
živžavom je zapela mlada Ve-
nera, svoj novoletni ples so
nam predstavili plesalci Ples-
nega centra Mambo, prisrčen
je bil nastop mladih glasbeni-
kov in pevcev glasbene šole
Noctumo iz Dornave, nič
manj nastop Špele Huzjan,
Suzane Krivec, glasbene sku-
pine Nepridiprav ter Alek-
sandre Dominko. Z našimi
mladimi poslušalci in obisko-
valci se je lep čas prijetno po-
govarjala in potrpežljivo
družila tudi mis Slovenije
Miša Novak. In kot se za
prednovoletno otroško zabavo
spodobi, nas je ob koncu obis-
kal tudi dedek Mraz.
Voditelja Tatjana in Dušan
sta poleg vseh nastopajočih
hvaležna tudi vzgojiteljicam in
malčkom iz vrtca Kidričevo, ki
so pripravili čudovite novolet-
ne obeske, pa malčkom in
vzgojiteljicam iz vrtca v Cirku-
lanah, ki so narisali novoletne
risbice, glavnemu pokrovitelju
Mercatorju SVS, oddelku Le-
vi's v Mercatorjevi blagovnici,
frizerki Brigiti Pušnik ter se-
veda sodelavcem iz družbe Ra-
dio-Tednik, ki so pomagali pri
izvedbi prireditve.
Vsem mladim poslušalcem
oddaje in njihovim staršem
želimo vse najlepše v novem
letu, pa seveda na svidenje na
tretjem živžavu Za male in veli-
ke, saj je vseeno!
• ONi
Kulturni
križem kražem
PODLEHNIK • V sobo-
to, 2. januarja, ob 17. uri
vabi Kulturno društvo
Podlehnik na božično-
novoletni koncert Pihal-
nega orkestra Podleh-
nik, ki ga vodi Milan
Feguš. Gostje večera
bodo Koledniki iz
Kamnika. Po koncertu
bo družabno srečanje,
ki ga pripravlja Društvo
podeželskih žena
Podlehnik.
SLOVENSKA BISTRI-
CA • Zavod za kulturo
organizira v torek, 5. ja-
nuarja, ob 18. uri v
viteški dvorani gradu I.
Ingoličev večer. K sode-
lovan[u so povabili otro-
ke OS Pohorskega od-
reda in predstavnike
Društva slovenskih pisa-
teljev, v kulturnem delu
pa bodo sodelovali še
učitelji in učenci bist-
riške glasbene šole ter
delavci Zavoda za kultu-
ro.
SLOVENSKA BISTRI-
CA • V četrtek, 7. janu-
arja, ob 19. uri bo v
viteški dvorani bist-
riškega gradu osrednja
proslava v spomin 56.
obletnice padca Po--
horskega bataljona. Na
proslavi bodo nastopili
pevski zbor iz avstrijske
Koroške ter delavci Za-
voda za kulturo.
KINO PTUJ • Od 1. do
3. januarja bo ob 18. in
20. uri na sporedu film
Nori na Mary. Pa srečno
1999.!
RODILE SO - ČESTll A
MO: Marinka Horvat, Sve-
tinci 23, Destrnik - Thoma-
sa;     Biserka     Klajderič,
Gruškovec 93, Cirkulane -
deklico; Vlasta Lenič, Zg.
Duplek 101/a, Sp. Duplek -
Urbana;   Mojca   Muršič,
Peršonova 41, Ptuj - Luka;
Simona Viher, Nova vas
106/a, Ptuj - dečka; Maja
Kosi-Letonja,   Ul.   Jožefe
Lacko 2, Ptuj - Špelo; Suza-
na Lukačič, Moravci 152,
Ljutomer - Tamaro; Mate-|
jka Virt-Lazič, Potrčeva 48,3
Ptuj - Marka; Sonja Novak,!
Gomila pri Kogu 3, Kog -j
deklico;    Mira    Jerenee,!
Brezovec 51, Cirkulane -|
Ano;      Lizika      PetekJ
Moškanjci 93/a, Gorišnica -
dečka;     Metka     Frank,
Lovrenc na Dr. polju 92 -
Matica.
POROKE - PTUJ: Ivan
Lajh, Grlinci 31, in Sonja
Megla, Kukava 8/a; Franc
Jerenee in Neža Dodlek,
Spolenakova ul. 11, Ptuj.
UMRLI SO: Evica Herg,
rojena Krčelič, Arbajterjeva
ul. 4, Ptuj, 1909 - t 19.
decembra 1998; Katarina
Gabrovec, rojena Šturbej,
Langusova ul. 15, Ptuj, *
1927 - 1 19. decembra 1998;
Slavko Rapaič, Kvedrova
ul. 1, Ptuj, ^' 1926 - t 16.
decembra 1998; Franc Fur-
man, Lešje 14/a, 1912 - t
19. decembra 1998; Anton
Kelc, Pohorje 42, 1946 -1
19. decembra 1998; Vladi-
mir Bogme, Lovrenc na
Davskem polju 104. ;k 191Q
- t 20. decembra 1998; Ja-
kob Fajfar, Gruškovec 120,
t' 1945 - t 20. decembra
1998; Marija Vuzem.
Strianci 20, ^' 1928 - t 22,
decembra 1998; Konrad
Ferdinand Munda
Ormoška c. 100, Ptuj, H<
1942- 1 23. decembra 1998.