SLOVENSKO ODONATOLOŠKO DRUŠTVO Verovškova 56, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Internet: http://www.odonatolosko-drustvo.si E-mail: nabiralnik@odonatolosko-drustvo.si ERJAVECIA številka 39 BILTEN 31.10.2024 izhaja enkrat na leto ISSN 1408-8185 uredil: Matjaž Bedjanič FRIEDRICH MORITZ BRAUER (1832-1904) Erjavecia 39 2 NASLOVNICI POD ROB FRIEDRICH MORITZ BRAUER (1832-1904) – EDEN VODILNIH AVSTRIJSKIH ENTOMOLOGOV DRUGE POLOVICE 19. STOLETJA V 19. stoletju, v času Avstrijskega cesarstva in kasneje Avstro-Ogrske, je entomologija tudi v naši nekdanji državi doživljala velik napredek. Avstrijski entomologi so bili med vodilnimi v Evropi. Med najeminentnejše vsekakor sodi tudi zoolog in entomolog Friedrich Moritz Brauer, ki so mu svetovni sloves prinesle njegove raziskave dvokrilcev, mrežekrilcev in kačjih pastirjev. Rojen je bil 12. maja 1832 na Dunaju. Že v otroštvu je zbiral in opazoval žuželke, pri čemer so ga navdihovali oče Anton Justus, stric Daniel Baum in učitelj Anton Löw. Leta 1846 je prejel majhno zbirko eksotičnih žuželk, ki mu jih je pomagal določiti kurator Vinzenz Kollar v dvornem prirodoslovnem muzeju na Dunaju. Leta 1848 je osnoval svojo zbirko žuželk, ki jo je hranil vse življenje. V rani mladosti je nabiral in gojil predvsem mrežekrilce ter opisoval in risal njihove ličinke. Bil je eden od ustanoviteljev avstrijskega naravoslovnega združenja Zoologisch-Botanische Gesellschaft (1851). Leta 1853 se je vpisal na študij medicine na dunajski univerzi, prvi rigoroz je opravil leta 1860, drugega pa leta 1971. Leta 1872 je bil habilitiran, leta 1884 pa je postal redni profesor na dunajski univerzi. Čeprav je bil Brauer že v času srednje šole redni obiskovalec entomološkega oddelka takratnega dvornega prirodopisnega kabineta se je Prirodoslovnemu muzeju na Dunaju (K.k. Naturhistorisches Hofmuseum) pridružil šele leta 1861, kot zrel in uveljavljen entomološki raziskovalec. Dodeljen je bil oddelku za mehkužce in sorodne skupine, ki ga je vodil kustos Georg Ritter von Frauenfeld, po njegovi smrti pa je skrb za urejanje zelo obsežne zbirke prevzel Brauer. To delo je pokazalo njegovo vestnost in izjemen sistematičen pogled tudi za skupino živali, ki ni bila področje njegovega osrednjega interesa. Marca 1876 je bil imenovan za kustosa in po 16 letih v muzeju je lahko vso svojo energijo končno posvetil entomologiji. Prevzel je vodenje obsežnih zbirk skupin Diptera, Neuroptera in Pseudoneuroptera, torej tistih skupin žuželk, pri raziskavah katerih je že pridobil svetovni sloves. Februarja 1898 je bil imenovan za direktorja Zoološkega oddelka Prirodoslovnega muzeja. Kot je menda sam večkrat izjavil, Brauer ni bil rojen za upravnega uradnika in se mu je zdelo veliko dolžnosti njegovega novega položaja težko breme. Že sredi leta 1902 so njegove moči začele pešati in proti koncu leta 1904 se je odločil zaprositi za upokojitev. Žal pa je usoda hotela drugače – umrl je 29. decembra 1904, v svojem 73. letu starosti. Erjavecia 39 3 SLIKA 1. Friedrich Moritz Brauer z entomološko opremo v njegovih srednjih letih (Vir: ZOBODAT - https://www.zobodat.at/personen.php?id=3952&bio=full). Kot entomolog se je Brauer osredotočal zlasti na raziskave dvokrilcev, mrežekrilcev in kačjih pastirjev, obdeloval je tudi fosilne žuželke. Objavil je skoraj 200 znanstvenih prispevkov, med njimi so najbolj znane npr. neuropterološka monografija »Neuroptera austriaca« (BRAUER & LÖW 1857), dipterološka monografija »Monographie der Oestriden« (BRAUER 1863), pa serija več obsežnih dipteroloških prispevkov »Die Zweiflügler des Kaiserlichen Museums zu Wien« (npr. BRAUER 1880, BRAUER & VON BERGENSTAMM 1895) in še bi lahko naštevali. Erjavecia 39 4 Tudi na odonatološkem področju je Brauer priobčil tudi številna zelo tehtna dela. Opisal je preko 100, pretežno tropskih vrst kačjih pastirjev (npr. BRAUER 1864, 1865, 1867a, 1867b, 1868a, 1868b), od katerih jih je danes 69 veljavnih, 38 od njegovih imen taksonov pa je uvrščenih bodisi v rang podvrste ali pa so bili sinonimizirani (PAULSON s sod. 2024). Opisal je tudi številne nove rodove kačjih pastirjev, od katerih jih danes kar 19 nosi Brauerjevo avtorstvo: Staurophlebia, Gomphomacromia, Agrionoptera, Brachydiplax, Brachythemis, Crocothemis, Diplacina, Erythrodiplax, Lyriothemis, Macrodiplax, Nannodiplax, Nannothemis, Neurothemis, Onychothemis, Orchithemis, Pachydiplax, Tetrathemis, Trithemis in Urothemis. SLIKA 2. Predstavnico eksotične družine Chlorocyphidae, vrsto Rhynocypha ustulata z daljnega indonezijskega otočja Moluki, je leta 1867 opisal F. M. Brauer (Foto: M. Bedjanič; Indonezija, Seram, Manusela, 25-XI-1996). Izmed številnih vrst, ki jih je opisal Brauer, je »evropskih« le nekaj, npr. vzhodni zimnik Sympecma paedisca (Brauer, 1877), kot omenjeno zgoraj pa nosita njegovo avtorstvo npr. nam bolj znana rodova škrlatcev Crocothemis Brauer, 1868 in telovnikarjev Trithemis Brauer, 1868. Brauerjevi zgodnji temeljni deli – Verzeichniss der in Kaiserthume Österreich aufgefundenen Odonaten und Perliden (1856) in Die Neuropteren Europas und insbesondere Österreichs mit Rücksicht auf ihre geographische Verbreitung (1876) – sta relevantni tudi za slovensko odonatologijo in ju je v Slovensko odonatološko bibliografijo uvrstil že KIAUTA (1994). V prvem delu (BRAUER 1856, SLIKA 3) navaja podatek za vrsto Crocothemis erythraea »pri Gorici«, medtem ko za Sympetrum danae navaja »Kranjska (Schiner)« (Op. SLIKA 3, spodaj: Libellula scotica Donovan je sinonim za Sympetrum danae Sulzer; Ignaz Rudolf Schiner (1813–1873) je bil avstrijski entomolog, specialist za dvokrilce). V drugem delu (BRAUER 1876, SLIKA 4) pa omenja vrsto Ceriagrion tenellum »že pri Trstu«, kar je povzeto po delu H. A. Hagena »Synonymia Libellularum Europaearum« (HAGEN 1840, KIAUTA 2017). Erjavecia 39 5 … … SLIKA 3. Naslovna stran (zgoraj) Brauerjevega seznama kačjih pastirjev (fam. Odonata) in vrbnic (fam. Perlidae) Avstrijskega cesarstva iz leta 1856. Izseka s strani 230 prikazujeta omembi vrst Crocothemis erythraea (sredina, kot Libellula erythraea) in Sympetrum danae (spodaj, kot Libellula scotica) za takratno Kranjsko (BRAUER 1856). Erjavecia 39 6 … SLIKA 4. Naslovna stran (zgoraj) Brauerjevega seznama mrežekrilcev Evrope iz leta 1876. Izsek s strani 300 prikazuje omembo vrste Ceriagrion tenellum (spodaj, kot Pyrrhosoma tenellum) za okolico Trsta (BRAUER 1876). V zaključku naj dodam, da je Brauer že za časa življenja opravljal številne častne funkcije in prejel visoka priznanja. Bil je redni član cesarske akademije znanosti na Dunaju in častni član dvanajstih entomoloških društev, med njimi najuglednejših v tujini (Berlin, Bruselj, London, Pariz, St. Petersburg, Washington). Že leta 1868 je bil odlikovan z zlato medaljo za umetnost in znanost, leta 1894 z viteškim križem Erjavecia 39 7 kraljeve družine, nekaj dni pred smrtjo pa je prejel poveljniški križec reda Franca Jožefa. Avstrijsko entomološko društvo – Österreichische Entomologische Gesellschaft podeljuje od leta 1998 posebno nagrado za izjemno delo na področju znanstvene entomologije – medaljo Friedricha Brauerja. SLIKA 5. Tropski ploščec Orchithemis pulcherrima živi v jugovzhodni Aziji. Brauer je vrsto opisal leta 1878 in je tudi avtor njenega rodovnega imena (Foto: M. Bedjanič; Indonezija, Borneo, Tanjung Puting, 5-XI-1996). SLIKA 6. Zanimivo je, da samci vrste Orchithemis pulcherrima nastopajo v dveh barvnih variantah – osnovna barva zadka je bodisi rdeča (SLIKA 5) ali skoraj črna kot na sliki desno (Foto: M. Bedjanič; Indonezija, Borneo, Tanjung Puting, 5-XI-1996). LITERATURA: BRAUER, F., 1856. Verzeichniss der in Kaiserthume Österreich aufgefundenen Odonaten und Perliden. Verh. zool.-bot. Ges. Wien 6: 229-234. BRAUER, F., 1863. Monographie der Oestriden. K.k. Zoologisch-Botanische Gesellschaft, Wien. 292 str., Tab.1-10 excl. Erjavecia 39 8 BRAUER, F., 1864. Erster Bericht über die auf der Weltfahrt der kais. Fregatte Novara gesammelten Neuropteren. Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien 14: 159–164. BRAUER, F., 1865. Fünfter Bericht über die auf der weltfarht der kais. Fregatte Novara Gesammelten Neuropteren. Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien 15: 975–978. BRAUER, F., 1867a. Beschreibungen neuer exotisher Libellen aus den Gattungen Neurothemis, Libellula, Diplax, Celithemis und Tramea. Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien 17: 3–26. BRAUER, F., 1867b. Bericht über die von Hrn. Dir. Kaup eingesendeten Odonaten. (Schluss.). Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien 17: 287–302. BRAUER, F., 1868a. Neue und wenig Bekannte vom. Herrn Doct. Semper gesammelten Odonaten. Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien 18: 167–188. BRAUER, F., 1868b. Dritter Bericht über die von Herrn G. Semper mitgetheilten, von dessen Bruder auf den Philippinen gesammelten Neuropteren und Beschreibung einer neuen Libellen-Gattung. Verhandlungen der Zoologisch-Botanischen Gesellschaft in Wien 18: 541–558. BRAUER, F., 1876. Die Neuropteren Europas und insbesondere Österreichs mit Rücksicht auf ihre geographische Verbreitung. Festschr. Feier 25. Besteh. zool.-bot. Ges. Wien: 263-300. BRAUER, F., 1880. Die Zweiflügler des kaiserlichen Museums zu Wien. I. (1.) Die kaiserliche, Winthemsche, Wiedemannsche und Eggersche Sammlung. (2.) Systematische Übersicht. (3.) Die Tabanus-Arten der europaischen, mediterranen und sibirischen Subregionen. Denkschr. Akad. Wiss. Wien 42: 105–216. BRAUER, F. & F. LÖW, 1857. Neuroptera austriaca. Die im Erzherzogthum Oesterreich bis jetzt aufgefundenen Neuropteren nach der analytischen Methode zusammengestellt, nebst einer kurzen Charakteristik aller europäischen Neuropteren-Gattungen. Carl Gerold`s Sohn, Wien. 80 str. BRAUER, F. & J VON BERGENSTAMM, 1895. Die Zweiflügler des Kaiserlichen Museums zu Wien. VII. Vorarbeiten zu einer Monographie der Muscaria Schizometopa (exclusive Anthomyidae). Pars IV. Denkschr. Akad. Wiss. Wien 61: 537–624. BRITTINGER, C., 1850. Die Libelluliden des Kaiserreichs Oesterreich. Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften Wien, mathematisch-naturwissenschaftliche Classe 4: 328–336. FLIEDNER, H., 2020. The scientific names of Brauer’s odonate taxa. International Dragonfly Fund - Report 148: 1-55. HAGEN, H. A., 1840. Synonimia libellularum europaearum. Dissertatio inauguralis, Dalkowski, Regimontii Prussorum. 84 str. HANDLIRSCH, A. 1905. Friedrich Moritz Brauer. Verh. zool.-bot. Ges. Wien 55: 129-166. KIAUTA, B., 1994. Gradivo za odonatološko bibliografijo Slovenije. Exuviae (1/1): 9-15. KIAUTA, B., 2017. Naslovnici pod rob: Pregled doslej ugotovljene odonatne favne na zgodovinskem in sedanjem slovenskem etničnem ozemlju izven meja slovenske države. Erjavecia 32: 1-13. PAULSON, D., M. SCHORR, J. ABBOTT, C. BOTA-SIERRA, C. DELIRY, K.-D. DIJKSTRA & F. LOZANO, (Coordinators) 2024. World Odonata List. OdonataCentral, University of Alabama. https://www.odonatacentral.org/app/#/wol/ (dostop: 31-X-2024). (M. BEDJANIČ) Erjavecia 39 9 POSODOBLJENI EVROPSKI RDEČI SEZNAM KAČJIH PASTIRJEV Štirinajst let po prvem Evropskem rdečem seznamu kačjih pastirjev (KALKMAN s sod. 2010) je bilo ponovno ocenjeno tveganje za izumrtje kačjih pastirjev v Evropi, in sicer na podlagi novih podatkov iz obdobja 2000–2020 in analize trendov (DE KNIJF s sod. 2024a). Za vso to delo je poskrbela Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov – IUCN v sodelovanju s priznanimi evropskimi odonatologi. Posodobljeni regionalni rdeči seznam, tokrat v angleščini poimenovan »The European Red List of Dragonflies & Damselflies (Odonata)«, ponuja celovit pregled stanja ohranjenosti kačjih pastirjev na naši celini ter ključne vpoglede in znanje za načrtovanje in določanje prioritet pri njihovem ohranjanju (DE KNIJF s sod. 2024a). Vrste so v rdeče sezname IUCN uvrščene v več kategorij (SLIKA 1). Glavni namen vseh rdečih seznamov pa je katalogizirati in izpostaviti vrste glede na njihovo stopnjo ogroženosti. Za zaključek uvoda predlagam, da naj se tudi ta posodobljeni seznam DE KNIJF s sod. (2024a) v slovenščini imenuje kar »Evropski rdeči seznam kačjih pastirjev«, navkljub svojemu angleškemu originalu (SLIKA 2, 3). SLIKA 1: Vrste so v IUCN-ovih regionalnih rdečih seznamih – primer je Evropski rdeči seznam kačjih pastirjev – uvrščene v več kategorij, pri čemer so ogrožene vrste razvrščene kot kritično ogrožene [CR], prizadete [EN] ali ranljive [VU]. V kontekstu varstva narave se smiselno uporablja še kategorija potencialno ogroženih vrst [NT]. Erjavecia 39 10 SLIKA 2: Naslovnica novega Evropskega rdečega seznama kačjih pastirjev (DE KNIJF s sod. 2024a), ki je združen izvleček ocen stanja ogroženosti evropskih kačjih pastirjev. Na naslovnici je zadnja za znanost opisana vrsta kačjih pastirjev v Evropi (2020) – Onychogomphus cazuma. SLIKA 3: Novi Evropski rdeči seznam kačjih pastirjev (DE KNIJF s sod. 2024a) je za prenos na voljo na https://iucn.org/resources/jointly- published/european-red-list-dragonflies-damselflies- odonata ali preko QR-kode na levi. Širše smo posodobljeni Evropski rdeči seznam kačjih pastirjev v slovenskem čtivu že predstavili (VINKO s sod. 2024), zato boste na teh straneh našli predvsem nekaj izvlečkov in del rezultatov. Stanje ogroženosti evropske odonatne favne je povzeto v osrednji publikaciji DE KNIJF s sod. (2024a), a bistveni pomen in najobsežnejši del rdečega seznama je Erjavecia 39 11 združen v ocenah ogroženosti za posamezne vrste (SLIKA 4). Tako s tem prispevkom tudi apeliram na vas kolege, da naj vsako resno delo, bodisi naravovarstveno ali odonatološko, vključuje tudi uporabo informacij iz tega poglobljenega kataloga. SLIKA 4: Ocene ogroženosti vsake od 146 vrst kačjih pastirjev, ki se pojavlja v Evropi, so na voljo na spletni strani IUCN-ovih rdečih seznamov ogroženih vrst. Privzeto so prikazane globalne ocene, vendar z odstranitvijo izbire za globalno oceno lahko vidite tudi regionalne, kot je evropska ocena. Vrste lahko poiščete tudi po njihovem znanstvenem ali angleškem imenu. Do evropskih ocen dostopate neposredno prek povezave https://www.iucnredlist.org/search?permalink=753d85 9f-1f84-4148-9cf3-656b9e8027bf ali QR-kode na desni. Poleg same ocene je na voljo tudi veliko informacij o razširjenosti in grožnjah. Vseh 146 vrst kačjih pastirjev, doslej zabeleženih v Evropi, je bilo upravičenih za regionalno oceno (SLIKA 1), podrobne analize in ocene pa se osredotočajo na 142 vrst, ki se v Evropi razvijajo. Od teh je v Evropi trenutno 21 % vrst ogroženih (TABELA 1), kar pomeni osupljivo povečanje števila ogroženih vrst kačjih pastirjev za približno 50 % od leta 2010. Poleg tega smo strokovnjaki ugotovili, da je še dodatnih 12 % vrst potencialno ogroženih, kar pomeni, da bi kmalu lahko dosegle merila za status ogroženosti (TABELA 1). Tako je danes v Evropi kar tretjina vseh vrst kačjih pastirjev ogroženih in potencialno ogroženih. Situacija je še bolj kritična za vrste, ki so v Evropi endemične – kar 42 % jih je ogroženih, 21 % pa potencialno ogroženih. TABELA 1: Ogrožene in potencialno ogrožene vrste kačjih pastirjev na ravni Evrope in/ali območju 27 držav članic Evropske unije – EU27 (DE KNIJF s sod., 2024a) [CR: kritično ogrožena; EN: prizadeta; VU: ranljiva; NT: potencialno ogrožena; LC: neogrožena vrsta]. Vrste, ki so endemične za Evropo oz. EU27, so označene z zvezdico [*]. Družina Vrsta Evropa EU27 Coenagrionidae Ceriagrion georgifreyi CR CR Coenagrionidae Pyrrhosoma elisabethae CR* CR Aeshnidae Aeshna juncea EN EN Aeshnidae Boyeria cretensis EN* EN* Coenagrionidae Coenagrion caerulescens EN EN Coenagrionidae Coenagrion intermedium EN* EN* Coenagrionidae Ischnura intermedia EN EN Gomphidae Onychogomphus cazuma EN* EN* Erjavecia 39 12 Družina Vrsta Evropa EU27 Libellulidae Orthetrum nitidinerve EN EN Libellulidae Sympetrum danae EN EN Libellulidae Sympetrum flaveolum EN EN Coenagrionidae Coenagrion hylas VU EN Aeshnidae Aeshna grandis VU VU Aeshnidae Anax immaculifrons VU VU Coenagrionidae Coenagrion castellani VU* VU* Coenagrionidae Coenagrion hastulatum VU VU Coenagrionidae Coenagrion lunulatum VU VU Coenagrionidae Coenagrion mercuriale VU VU Cordulegastridae Cordulegaster helladica VU* VU* Cordulegastridae Cordulegaster insignis VU VU Cordulegastridae Cordulegaster picta VU VU Corduliidae Somatochlora borisi VU* VU Corduliidae Somatochlora metallica VU VU Libellulidae Leucorrhinia dubia VU VU Libellulidae Leucorrhinia rubicunda VU VU Libellulidae Sympetrum depressiusculum VU VU Libellulidae Sympetrum vulgatum VU VU Libellulidae Zygonyx torridus VU VU Macromiidae Macromia splendens VU* VU* Lestidae Lestes macrostigma NT VU Aeshnidae Aeshna caerulea NT NT Aeshnidae Aeshna subarctica NT NT Aeshnidae Aeshna viridis NT NT Aeshnidae Boyeria irene NT NT Coenagrionidae Ischnura graellsii NT NT Corduliidae Somatochlora alpestris NT NT Corduliidae Somatochlora sahlbergi NT NT Gomphidae Gomphus graslinii NT* NT* Gomphidae Gomphus pulchellus NT* NT* Gomphidae Gomphus simillimus NT* NT* Gomphidae Onychogomphus costae NT NT Lestidae Lestes sponsa NT NT Erjavecia 39 13 Družina Vrsta Evropa EU27 Libellulidae Leucorrhinia albifrons NT NT Libellulidae Sympetrum pedemontanum NT NT Platycnemidae Platycnemis acutipennis NT* NT* Synthemistidae Oxygastra curtisii NT NT Aeshnidae Aeshna crenata LC NT Coenagrionidae Coenagrion armatum LC NT Coenagrionidae Nehalennia speciosa LC NT Kot je postalo razvidno iz aktualne ocene stanja kačjih pastirjev v Evropi, so med bolj ogroženimi vrstami te, ki se pojavljajo v manjših vodah, zlasti tistih z malo organskimi hranili v Zahodni in Srednji Evropi, in vrste, ki živijo v potokih v Sredozemlju. Največje število ogroženih vrst skupaj najdemo v širokem pasu približno od južne Francije do južne Skandinavije in baltskih držav, kjer je tudi stanje kačjih pastirjev v Evropi najbolje raziskano. Hkrati v tem pasu živi tudi največ širše razširjenih vrst. A pri tem velja še opozorilo iz naslednjih odstavkov. Pomembni regiji večjega števila ogroženih vrst sta tudi Sredozemlje in Balkanski polotok (vključno s Slovenijo), kjer pa se redkeje pojavlja več ogroženih vrst skupaj. Tu so namreč prisotne predvsem vrste, ki imajo razmeroma ozko razširjenost in vrste, vezane na vodotoke. Območja z največ ogroženimi vrstami so sicer povezljiva z ogroženostjo življenjskih okolij, pa tudi z raziskanostjo vrst. Zemljevidi, tako v posameznih ocenah kot v združenem poročilu, temeljijo na hidrogeografskih območjih (hidrobazenih), kar zaradi premajhne natančnosti žal daje le splošen vtis o razširjenosti vrst. Tak tip zemljevidov je skladen z odločitvami IUCN in je obvezen za vse vodne vrste, kamor uvrščamo tudi nam ljube »tobolice«. Je pa zato v besedilu posameznih ocen vrst njihova razširjenost pogosto podrobneje opisana. Za nekaj vrst pa so poleg tovrstnega tipa zemljevidov vključena še tudi hidrogeografska območja, kjer so vrste najverjetneje prisotne – vir podatkov zanje je publikacija KALKMAN s sod. (2022). Pri zemljevidih v združenem poročilu velja še ena pozornost, ki sem jo zgoraj sicer že nakazal. Npr. v jugovzhodni Evropi je veliko lokalno prisotnih, ogroženih vrst, a ker so pogosto lokalno prisotne in se ne pojavljajo v istih hidrogeografskih območjih, so zato združeni zemljevidi, ki prikazujejo število ogroženih vrst po posameznih območjih na ravni Evrope lahko zavajajoči. Zato tudi pri njihovi interpretaciji previdnost ni odveč. Preživetje kačjih pastirjev v Evropi je tesno povezano s kakovostjo in razpoložljivostjo njim primernih življenjskih okolij. Med največje grožnje za tiste, ki so prilagojeni specifičnim okoljskim pogojem za uspešen življenjski krog oz razvoj, lahko poleg izginjanja primernega življenjskega okolja, uvrstimo še podnebne spremembe, onesnaženje in slabo upravljanje voda. Na primer, oligotrofne vrste, ki so odvisne od okolij revnih s hranili, so ogrožene zaradi Erjavecia 39 14 evtrofikacije ob odlaganju dušika, manjše razpoložljivosti kisika zaradi višjih temperatur vode, dolgotrajnejših sušnih obdobij in povečanega plenjenja domorodnih toploljubnih in tudi tujerodnih vrst. Med bolj ogroženimi so poleg ozkih specialistov tudi hladnoljubne vrste. Hkrati povečano črpanje vode za kmetijske namene ter vse pogostejše in intenzivnejše suše povzročajo uničevanje življenjskih okolij po sredozemski regiji. Kompleksna interakcija teh groženj, tesno povezana z neprimerno rabo prostora širom Evrope, je v zadnjem desetletju povzročila znatno upadanje populacij pri kar 29 % vrst kačjih pastirjev v Evropi. Za naslavljanje trenutnih groženj in upadajočih trendov je vsekakor v Evropi treba aktivno začeti izvajati različne aktivnosti in pobude. Obnovitev in ohranjanje primernih življenjskih okolij, skupaj z ustreznim upravljanjem mokrišč, mora postati prednostna naloga vseh evropskih držav, kjer imata tako lokalno načrtovanje kot regionalno oblikovanje politik ključno vlogo pri teh prizadevanjih. Za dolgoročno preživetje ogroženih vrst je treba med drugim začeti izvajati obnovitvene projekte, in to tudi na območjih, kjer imajo trenutno še stabilne populacije. Avtorji rdečega seznama poleg osnovnih nalog varstva narave poudarjamo tudi pomen monitoringov in regionalne koordinacije raziskovalnih prizadevanj za zapolnitev trenutnih vrzeli v znanju. V rdečem seznamu so za mnogo vrst predlagane konkretne raziskave – največ njih je s področja populacijskih študij, a tudi z drugih področij. Kot zagotovo že veste, je za varstvo biodiverzitete aktualno poznavanje razširjenosti vrst ključno, bistveno je tudi poznavanje populacijskih trendov in dejavnikov ogrožanja tako na lokalni, nacionalni kot regionalni ravni. Zato je Evropski rdeči seznam kačjih pastirjev, med drugim, tudi poziv državam in Evropski komisiji k izvedbi več odonatoloških raziskav in inventarizacij, zlasti za namen ohranjanja narave. Ko smo že pri monitoringu, je pri njem treba nameniti pozornost celotni odonatni favni in ne zgolj vrstam, uvrščenim na priloge evropske Direktive o habitatih. Namreč, kot se je izkazalo pri nastanku posodobljenega rdečega seznama, so nepričakovani rezultati možni pri prav vseh vrstah. V upadu so lahko tudi široko razširjene in pogoste vrste, kot se je za nekaj primerov po Evropi izkazalo v zadnjih 20 letih. Npr. tudi za generalista modrega kresničarja Ischnura elegans, ki je za »las ušel« strogim merilom IUCN, da ne bi bil uvrščen med v Evropi potencialno ogrožene vrste. Ni pa se tem merilom izognil navadni kamenjak Sympetrum vulgatum (TABELA 2). Kakšen status pa imajo na novem rdečem seznamu vrste, zabeležene v Sloveniji? Od 73 vrst jih je na ravni Evrope ogroženih in potencialno ogroženih kar 16 (TABELA 2). Med ogroženimi na ravni celine so npr. barjanska deva Aeshna juncea, barjanski spreletavec Leucorrhinia dubia in črni kamenjak Sympetrum danae. Med potencialno ogroženimi pa obvodna zverca Lestes sponsa, mahovna deva Aeshna subarctica in alpski lesketnik Somatochlora alpestris. Vse omenjene vrste so primarno značilne za s hranili revne oligotrofne vode. Erjavecia 39 15 TABELA 2: Vrste kačjih pastirjev, zabeležene v Sloveniji, z zapisom kategorije ogroženosti na ravni Evrope v aktualnem (DE KNIJF s sod., 2024a – ERS 2024) in preteklem (KALKMAN s sod., 2010 – ERS 2010) Evropskem rdečem seznamu [EN: prizadeta; VU: ranljiva; NT: potencialno ogrožena; LC: neogrožena vrsta]. Pripisana je tudi kategorija ogroženosti v zastarelem slovenskem rdečem seznamu (Ur. l. RS, 2002 – SIRS 2002) [Ex: izumrla vrsta; Ex?: domnevno izumrla vrsta; E: prizadeta; V: ranljiva; R: redka vrsta; I: neopredeljena vrsta za katero se domneva, da je ogrožena, vendar je na razpolago premalo podatkov za uvrstitev v kategorijo ogroženosti; O1: vrsta za katero obstaja potencialna možnost ponovne ogroženosti]. V zadnjem stolpcu je zapisan populacijski trend vrst na evropski ravni po DE KNIJF s sod. (2024a – ERS PT) [+: naraščajoč; -: padajoč; ◊: stabilen; ?: neznan]. Vrste, ki so v Sloveniji zavarovane, so označene z zvezdico [*]. Vrste, ki jih pri nas nismo zabeležili najmanj po letu 2014, so označene s piko [●]. VRSTA ERS 2024 ERS 2010 SIRS 2002 ERS PT Chalcolestes parvidens LC LC I ◊ Chalcolestes viridis LC LC O1 ◊ Lestes barbarus LC LC V ◊ Lestes dryas * LC LC E ◊ Lestes macrostigma * ● NT VU R ? Lestes sponsa NT LC O1 - Lestes virens * LC LC E ◊ Sympecma fusca LC LC O1 + Calopteryx splendens LC LC O1 ◊ Calopteryx virgo LC LC O1 ◊ Platycnemis pennipes LC LC O1 + Ceriagrion tenellum * LC LC E ◊ Coenagrion hastulatum * ● VU LC E - Coenagrion ornatum LC NT V ◊ Coenagrion puella LC LC O1 ◊ Coenagrion pulchellum LC LC V ◊ Coenagrion scitulum LC LC V ◊ Enallagma cyathigerum LC LC O1 ◊ Erythromma lindenii LC LC V + Erythromma najas LC LC O1 ◊ Erythromma viridulum LC LC O1 + Ischnura elegans LC LC O1 - Ischnura pumilio LC LC O1 ◊ Pyrrhosoma nymphula LC LC O1 ◊ Erjavecia 39 16 VRSTA ERS 2024 ERS 2010 SIRS 2002 ERS PT Aeshna affinis LC LC V + Aeshna caerulea * ● NT LC R - Aeshna cyanea LC LC O1 ◊ Aeshna grandis VU LC V - Aeshna isoceles LC LC V + Aeshna juncea EN LC V - Aeshna mixta LC LC O1 ◊ Aeshna subarctica * NT LC R - Aeshna viridis * ● NT NT E - Anax ephippiger LC LC O1 + Anax imperator LC LC O1 + Anax parthenope LC LC O1 + Brachytron pratense LC LC V ◊ Stylurus flavipes * ● LC LC Ex? + Gomphus vulgatissimus LC LC V ◊ Lindenia tetraphylla * ● LC VU Ex + Onychogomphus forcipatus LC LC O1 ◊ Ophiogomphus cecilia * LC LC V ◊ Cordulegaster bidentata LC NT V ◊ Cordulegaster heros * LC NT V ◊ Cordulia aenea LC LC O1 ◊ Epitheca bimaculata LC LC V + Somatochlora alpestris * ● NT LC R - Somatochlora arctica * LC LC R - Somatochlora flavomaculata LC LC V ◊ Somatochlora meridionalis LC LC O1 ◊ Somatochlora metallica * VU LC E - Crocothemis erythraea LC LC O1 + Leucorrhinia caudalis * ● LC LC E + Leucorrhinia dubia * VU LC E - Leucorrhinia pectoralis * LC LC E + Libellula depressa LC LC O1 ◊ Libellula fulva LC LC V ◊ Libellula quadrimaculata LC LC O1 ◊ Erjavecia 39 17 VRSTA ERS 2024 ERS 2010 SIRS 2002 ERS PT Orthetrum albistylum LC LC O1 + Orthetrum brunneum LC LC O1 ◊ Orthetrum cancellatum LC LC O1 + Orthetrum coerulescens LC LC O1 + Selysiothemis nigra LC LC O1 + Sympetrum danae * ● EN LC E - Sympetrum depressiusculum * ● VU VU E - Sympetrum flaveolum * ● EN LC R - Sympetrum fonscolombii LC LC O1 + Sympetrum meridionale * LC LC R + Sympetrum pedemontanum * NT LC R - Sympetrum sanguineum LC LC O1 ◊ Sympetrum striolatum LC LC O1 ◊ Sympetrum vulgatum VU LC O1 - Trithemis annulata LC LC O1 + Vendar za nekatere vrste, navkljub občutno zastarelemu slovenskemu rdečemu seznamu (Ur. l. RS 2002), ki nikakor več ne odraža dejanskega stanja ogroženosti vrst pri nas, žal zelo dobro vemo, da so pri nas bolj ogrožene, kot so na ravni cele Evrope. To npr. velja za obrežno zverco Lestes dryas, rdečega voščenca Ceriagrion tenellum, zeleno devo Aeshna viridis, nosno jezerko Epitheca bimaculata in mrtvičnega spreletavca Leucorrhinia caudalis. Kakšna bi bila aktualna, v skladu z metodologijo IUCN opredeljena ogroženost kačjih pastirjev pri nas, zaradi manka primernih nacionalnih politik ne vemo. A kaže, da je nemalo število vrst v le dveh desetletjih tudi pri nas pristalo na robu izumrtja ali pa so celo že izginile iz naše favne (VINKO s sod. 2022). Da bi v Evropi izboljšali varstvo ogroženih vrst kačjih pastirjev in prispevali k sprejemu potrebnih politik ter k izvajanju primernega upravljanja življenjskih okolij kačjih pastirjev, je v postopku prenove rdečega seznama kot rezultat nastala še ena pomembna publikacija. Nov regionalni rdeči seznam je namreč dopolnjen z dodatnim virom znanja, ki se osredotoča na prenos zbranih informacij v rdečem seznamu v konkretne ukrepe za ohranjanje na terenu. Publikacija »Od ocene stanja do varstvenega načrtovanja za ogrožene evropske kačje pastirje« (DE KNIJF s sod. 2024b; SLIKA 5) je namenjena prepoznavanju in določanju prioritet ključnih ukrepov, potrebnih za učinkovito ohranjanje kačjih pastirjev v prihodnjih petih do desetih letih. Po opravljenih ocenah stanja vrst za rdeči seznam smo odonatologi širom Evrope februarja in marca 2024 sodelovali na delavnicah za načrtovanje Erjavecia 39 18 ohranitvenih ukrepov in naslovili deležnike, ki naj te ukrepe izvajajo. Priporočene ohranitvene ukrepe, osredotočene na evropsko ogrožene vrste, smo razvrstili v tri cilje: 1) Znanje, orodja in strokovne zmogljivosti; 2) Varstvo, obnova, upravljanje in spremljanje ključnih habitatov in populacij ter 3) Zagotavljanje učinkovite podpore politikam in načrtovanju. Vse tri cilje preveva potreba po večji ozaveščenosti. Deležniki oz. naslovniki ciljev so široko izbrani in vključujejo evropske in nacionalne vladne agencije in lokalne upravne organe, organe za upravljanje območij ohranjanja narave, razvojne in finančne agencije, oblikovalce politik (lokalne, nacionalne in regionalne), upravljavske službe (za upravljanje voda, gozdov, travišč, prostora, varovanih območij, občin …), znanstveno skupnost in izobraževalne ustanove, nevladne organizacije, skupine uporabnikov zemljišč itn. SLIKA 5: V okviru prenovljenega Evropskega rdečega seznama kačjih pastirjev je nastala tudi publikacija »Od ocene stanja do varstvenega načrtovanja za ogrožene evropske kačje pastirje« (DE KNIJF s sod. 2024b) in je za prenos na voljo preko QR-kode ali na spletnem naslovu: https://iucn.org/resources/jointly- published/european-dragonflies-moving-assessment- conservation-planning Hvala osebju IUCN, ki je koordiniralo projekt in nudilo podporo pri izdelavi novega rdečega seznama. Celotno delo je bilo opravljeno v okviru projekta Providing Technical and Scientific Support in Measuring the Pulse of European Biodiversity Using the Red List Index, ki ga financira Evropska komisija. V okviru projekta vodi IUCN posodobitev več rdečih seznamov z več kot 9.500 ocenami za različne skupine vrst z glavnim ciljem oceniti stanje evropske biodiverzitete. Informacije o delu tega projekta, ki naslavlja kačje pastirje, so vključene tudi v slovenski informacijski sistem za naravo – NarcIS (https://narcis.gov.si/ords/r/narcis/narcis/projekt?p10_id=2904), kjer sta shranjeni tudi obe osrednji publikaciji, ki ju v tem prispevku omenjam. Statusov vrst po evropskem rdečem seznamu pa v sistemu NarcIS ne boste našli, saj ne gre za uradno predpisan status vrst v Republiki Sloveniji. Avtorji rdečega seznama se želimo zahvaliti tudi vsem, ki so bili pripravljeni deliti svoje podatke in ki so naše delo recenzirali. Med njimi ste tudi člani SOD, saj smo Slovenci v uporabo predali vse podatke, zbrane v Podatkovni zbirki kačjih pastirjev Slovenije, ki jo upravlja Center za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom, med recenzenti pa je bil tudi naš M. Bedjanič. Hvala A. Šalamunu, ki je več kot 61.000 podatkov iz Slovenije – od teh je približno 40.000 najdb od leta 2000 dalje – tudi primerno pripravil. Erjavecia 39 19 Tako, upam, da ste o ogroženosti in varstvu kačjih pastirjev v Evropi izvedeli novega oz. obnovili že znano. Če morda še niste vzeli v roke zadnje osrednje teme revije Trdoživ, si pričujoči prispevek le oplemenitite tudi z branjem prispevka VINKO s sod. (2024). Tiste bralce, ki ste vključeni v izvajanje nalog ohranjanja narave pri nas, pa še dodatno pozivam k ustreznemu varstvu ogroženih vrst – še kako so tudi v Sloveniji potrebne učinkovite politike in primerno upravljanje življenjskih okolij kačjih pastirjev. LITERATURA: DE KNIJF, G., BILLQVIST, M., VAN GRUNSVEN, R.H.A., PRUNIER, F., VINKO, D., TROTTET, A., BELLOTTO, V., CLAY, J. & ALLEN, D.J., 2024a. Measuring the pulse of European biodiversity. European Red List of Dragonflies & Damselflies (Odonata). Brussels, Belgium: European Commission. 46 str. DE KNIJF, G., BILLQVIST, M., VAN GRUNSVEN, R., ALLEN, D., ASSANDRI, G., BELLOTTO, V., BRUSLUND, S., BEDJANIČ, M., CONZE, K.-J., DÍAZ MARTÍNEZ, C., DOLNÝ, A., FERREIRA, S., GARN, A., GOERTZEN, D., HOLZINGER, W., HOUARD, X., HUNGER, H., JEANMOUGIN, M., JOVIĆ, M., KALNIŅŠ, M., KARLSSON, T., KAZILA, E., KITANOVA, D., KULIJER, D., LEUS, K., LOHR, M., MAYNOU, X., MOTTE, G., MÚRRIA, C., OLSEN, K., PRUNIER, F., SAHLÉN, G., SCHIEL, F.-J., ŠÁCHA, D., ŠIGUTOVÁ, H., SPARROW, D., SPARROW, R., TAŃCZUK, A., TARKOWSKI, A., TAYLOR, P., TROTTET, A., VILENICA, M., VINKO, D. & LEES, C., 2024b. European Dragonflies: moving from assessment to conservation planning. A report to the European Commission by the IUCN SSC Dragonfly Specialist Group and the IUCN SSC Conservation Planning Specialist Group. IUCN, Conservation Planning Specialist Group, Apple Valley, MN, USA, 44 str. KALKMAN, V.J., BOUDOT, J.-P., BERNARD, R., CONZE, K.-J., DE KNIJF, G., DYATLOVA, E., FERREIRA, S., JOVIĆ, M., OTT, J., RISERVATO, E. & G. SAHLÉN, 2010. European Red List of Dragonflies. Luxembourg: Publications Office of the European Union. https://data.europa.eu/doi/10.2779/84650 KALKMAN, V.J, BOUDOT, J.-P, FUTUHASHI, R., ABBOTT, J.C., BOTA-SIERRA, C.A., GURALNICK, R., BYBEE, S.M., WARE, J. & M.W. BELITZ, 2022. Diversity of Palaearctic dragonflies and damselflies (Odonata). Diversity 14: 966. https://doi.org/10.3390/d14110966 Ur. l. RS, 2002. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list RS 12(82): 8893–8975. VINKO, D., BEDJANIČ, M., KOGOVŠEK, P., TRATNIK, A. & A. ŠALAMUN, 2022. Osrednja tema: Kačji pastirji in njihova ogroženost, tudi v luči podnebnih sprememb. Trdoživ 11(1): 11–16. VINKO, D., DE KNIJF, G., BILLQVIST, M., VAN GRUNSVEN, R., PRUNIER, F. & M. BEDJANIČ, 2024. Osrednja tema: Ogroženost kačjih pastirjev v Evropi. Trdoživ 13(1): 30- 35. (D. VINKO) Erjavecia 39 20 TERENSKI VIKEND SOD 2024 - NOTRANJSKA V letošnjem letu smo sezono večdnevnih društvenih terenov otvorili s terenskim vikendom, ki je potekal od 7-VI-2024 do 9-VI-2024 na Notranjskem. Nastanjeni smo bili v lovskem domu Lovske družine Cerknica. Na terenskem vikendu smo na 29 lokalitetah popisali 28 vrst kačjih pastirjev (TAB. 1, 2). Terenskega vikenda se je udeležilo 11 članov Slovenskega odonatološkega društva. Poleg vodje Petra Kogovška še Nika Tivadar, Mark Plut, Maja Hostnik, Nina Erbida, Ana Tratnik, Gregor Šulgaj, Danjiel Kablar, Nina Šramel ter nova člana Urška Lemut in Peter Krajnc. V sklopu terenskega vikenda smo večino časa preživeli na območju Cerkniškega jezera in Blok, kjer smo obiskali tudi največ lokalitet. Obiskali smo tudi Podpeško jezero, Jezero na Rakitni, Rak in tri lokalitete v Loški dolini. Novih vrst za območje nismo našli, smo pa pripomogli k boljšemu poznavanju aktualnega stanja. Vsi zbrani podatki so bili predani v podatkovno zbirko, ki jo v društvu urejamo skupaj s Centrom za kartografijo favne in flore. SLIKA 1. Skupinska fotografija udeležencev terenskega vikenda SOD Notranjska 2024 ob reki Bloščici. Erjavecia 39 21 TABELA 1. Mesta vzorčenja na terenskem vikendu SOD 2024 Notranjska med 7-VI-2024 in 9- VI-2024. Navedeni so zaporedna številka in ime mesta vzorčenja, število vrst, koordinate v sistemu D96/TM, datum obiska ter število zabeleženih vrst na posameznem mestu vzorčenja. MESTO VZORČENJA D96/TM KOORD. DATUM ŠT. VRST 1 Podpeško jezero 455959, 92258 7-VI-2024 4 2 Potoček, ki se izliva v Podpeško jezero 456050, 92125 7-VI-2024 5 3 Jezero Rakitna 455960, 83192 7-VI-2024 3 4 Potok, ki se steka v Jezero Rakitna 455966, 82974 7-VI-2024 2 5 Lipsenjska blata 454654, 67571 8-VI-2024 9 6 Dujice - barje med vasjo Goričice in Gorenje jezero 454186, 66621 8-VI-2024 7 7 Cerkniško jezero SZ od vasi Gorenje jezero 453928, 66141 8-VI-2024 4 8 Potok Jezerščica pri mostu Z od vasi Gorenje Jezero 453693, 65508 8-VI-2024 5 9 Trstičje J od mostu čez potok Jezerščica 453651, 65466 8-VI-2024 1 10 Bajer na posestvu Bajer na JV vasi Viševek 460525, 62255 8-VI-2024 4 11 Kal Dulanji studenec na V robu vasi Podlož 4581 46, 66219 8-VI-2024 4 12 Odtok Kala Dulanji studenec 458134, 66200 8-VI-2024 3 13 Trstenik - barje J od vasi Martinjak 453993, 69966 8-VI-2024 6 14 Veliki Obrh za Rodeo barom 459118, 62617 8-VI-2024 1 15 Cerkniško jezero V od Čebelarskega društva Cerknica 450290, 69331 8-VI-2024 2 16 Stari meander Cerkniščice 449007, 70920 8-VI-2024 13 17 Cerkniško jezero J od ponorov Rešeto 450230, 69547 8-VI-2024 7 18 Poplavljen del nad mostom Otočec-Otok 451392, 66495 8-VI-2024 4 19 Mlaka na travniku 400 m V od ponora Vodonos 451365, 69908 8-VI-2024 3 20 Mlaka na travniku 950 m VJV od ponora Vodonos 451529, 70325 8-VI-2024 2 21 Poplavljen del V od Retja 450350, 69717 8-VI-2024 9 22 Potok Rak 300 m V od Velikega naravnega mostu 444909, 73064 8-VI-2024 12 23 Dobška lokev na robu vasi Dobec 450098, 79320 9-VI-2024 4 24 Mlaka 530 m S od Kožljeka 451986, 79187 9-VI-2024 5 25 Pri Mežnarjevem studencu 458678, 73643 9-VI-2024 2 26 Reka Bloščica pri izlivu levega pritoka 460624, 72573 9-VI-2024 8 27 Bloško jezero 462318, 71962 9-VI-2024 8 28 Bloščica 250 m SV od Bloškega jezera 462586, 72107 9-VI-2024 12 29 Mrtvica Bloščice ob cesti 462444, 72195 9-VI-2024 6 Erjavecia 39 22 Peter, Nika, Mark in Maja smo se na pot odpravili že v petek takoj po službi. Da bi se izognili gneči na primorski avtocesti in po poti še malo poterenili, smo se odločili najprej obiskati Podpeško jezero, nato pa še Jezero na Rakitni. Ko smo prišli v Cerknico, se je pričelo iskanje naše lovske koče. K sreči smo imeli v naši ekipi Majo Hostnik, saj je le njen telefon pravilno prikazal lokacijo koče. Telefoni vseh drugih udeležencev so nas vodili do hiše nekega umetnika na robu Cerknice, kjer pa ni bilo nikogar doma. Le Maji je kazalo, da se moramo peljati še nekaj kilometrov globoko v gozd in tako smo le prišli na pravo mesto. Druga zanimiva stvar glede naše koče pa je bila ta, da smo bili zadnji gostje, ki so prespali v njej. Poleg te hiše so lovci namreč zgradili nov sodoben lovski dom, leseno kočo, v kateri smo spali mi, pa je naslednji vikend čakalo rušenje. Na tej točki bi se rad zahvalil Notranjskemu regijskemu parku in predvsem Rudiju Kraševcu. Ne le, da so nam dovolili tereniti po parku in priskrbeli brezplačno prenočišče pri lovcih, poslali so nam tudi precej zelo zanimivih lokacij na delih jezera, ki jih prej nihče od nas ni poznal. Drugi dan smo morali najprej dopovedati vsem, ki so bili na poti k nam, da je naslov, kamor jih pelje telefon, napačen. Ko smo se le uspeli dobiti, smo se razdelili v dve skupini in odpravili na teren. Naša skupina se je najprej odpravila na vzhodni del Cerkniškega jezera na lokacije Dujice, Lipsenjska blata in Trstenik. Lipsenjska blata in Trstenik sta območji, ki sta bili do nedavnega povsem preraščeni z vrbami in drugim grmovjem, nato pa so se v parku odločili, da del grmovja zmulčijo in tam ponovno vzpostavijo močvirni teren z odprto vodo. Najbolj smo se razveselili zgodnjega trstničarja Brachytron pratense in deviškega pastirja Aeshna isoceles. Ti dve vrsti smo sicer v tem delu leta na Cerkniškem jezeru pričakovali. Nato se je naša skupina odpravila do Jezerščice, kjer smo pomalicali. Po malici pa smo se na kratko odpravili še v sosednjo Loško dolino. Druga skupina, ki jo je vodila Nina Erbida, je popisovala severni del Cerkniškega jezera in manjše vode v njegovi okolici. Najprej so obiskali stari meander Cerkniščice, ki je bil s 13 vrstami najbolj vrstno pestra lokacija terenskega vikenda. Nato so obiskali nekaj manjših mlak na pašniku, od koder pa jih je kmalu prepodila čreda krav. Nekaj časa so še terenili po severnem delu Cerkniškega jezera, ko pa so se naveličali brodenja po poplavljenih travnikih, so se odpravili do prelepega potoka Rak, ki si z 12 zabeleženimi vrstami deli drugo mesto z Bloščico. TABELA 2. Seznam zabeleženih vrst po lokalitetah na terenskem vikendu SOD 2024 Notranjska. Zaporedne številke lokalitet so povzete iz TABELE 1. VRSTA ZAPOREDNA ŠTEVILKA LOKALITETE Calopteryx splendens – PASASTI BLEŠČAVEC 8, 16, 22, 26, 28 Calopteryx virgo – MODRI BLEŠČAVEC 2, 4, 5, 6, 8, 12, 14, 16, 22, 25, 26, 27, 28 Lestes sponsa – OBVODNA ZVERCA 6, 13, 21 Sympecma fusca – PRISOJNI ZIMNIK 16, 17, 21, 22 Ischnura elegans – MODRI KRESNIČAR 1, 2, 7, 8, 10, 11, 13, 15, 16, 17, 21, 22, 27, 28, 29 Erjavecia 39 23 VRSTA ZAPOREDNA ŠTEVILKA LOKALITETE Ischnura pumillio – BLEDI KRESNIČAR 13, 16, 22 Pyrrhosoma nymphula – RANI PLAMENEC 3, 6, 24, 27, 28, 29 Coenagrion puella – TRAVNIŠKI ŠKRATEC 1, 2, 5, 6, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 16, 17, 18, 21, 22, 24, 26, 28, 29 Erythomma lindenii – PRODNI PAŠKRATEC 3, 22, 27 Erythromma najas – VELIKI RDEČEOKEC 15, 17, 18, 21 Platycnemis pennipes – SINJI PRESLIČAR 1, 2, 3, 4, 11, 12, 16, 21, 22, 26, 27, 28, 29 Brachytron pratense – ZGODNJI TRSTNIČAR 5, 16 Aeshna cyanea – ZELENOMODRA DEVA 23, 24 Aeshna isoceles – DEVIŠKI PASTIR 5, 21 Anax imperator – VELIKI SPREMLJEVALEC 1, 10, 16, 17, 19, 21, 22 Gomphus vulgatissimus – POPOTNI POREČNIK 26, 28 Onychogomphus forcipatus – BLEDI PEŠČENEC 22, 28 Cordulia aenea – MOČVIRSKI LEBDUH 24, 27 Somatochlora flavomaculata – PEGASTI LESKETNIK 6 Somatochlora meridionalis – SREDOZEMSKI LESKETNIK 18, 22, 25 Libellula depressa – MODRI PLOŠČEC 2, 5, 6, 7, 9, 10, 11, 13, 16, 18, 19, 20, 24, 28 Libellula quadrimaculata – LISASTI PLOŠČEC 5, 16, 26, 28, 29 Orthetrum brunneum – SINJI MODRAČ 5, 13, 26 Orthetrum coerulescens – MALI MODRAČ 28 Orthetrum albistylum – TEMNI MODRAČ 5, 6, 8, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 26, 27, 28, 29 Sympetrum sanguineum – KRVAVORDEČI KAMENJAK 17 Sympetrum fonscolombii – MALINOVORDEČI KAMENJAK 27 Sympetrum striolatum – PROGASTI KAMENJAK 7, 16 V soboto zvečer sta nas žal morala zapustiti Ana in Gregor, sta nas pa zato v nedeljo zjutraj obiskala nova člana Urška in Peter. Najprej smo želeli popisati še nekaj vodnih teles na osrednjem in južnem delu jezera. Žal nismo vedeli, da bo ta dan organiziran Tek ob Cerkniškem jezeru, kar je pomenilo, da je bilo tam polno ljudi in da je bila cesta zaprta za avtomobile. Tako smo se od jezera poslovili in si pustili nekaj lokacij za naslednji obisk. Odpeljali smo se v Menišijo, kjer smo popisali dve gozdni mlaki. Predvsem nam je bila všeč tista pri Kožljeku, kjer je bilo poleg 5 vrst kačjih pastirjev še mnogo velikih in planinskih pupkov Triturus carnifex in Ichtyosaura alpestris. Nato smo se odpravili na Bloke. Ob Bloškem jezeru nas je po malici prijetno presenetil edini malinovordeči kamenjak Sympetrum fonscolombii tega vikenda. Na Bloščici smo se nagledali še bledih peščencev Onychogomphus forcipatus, popotnih porečnikov Gomphus vulgatissimus in lisastih ploščcev Libellula quadrimaculata. Nato pa smo se poslovili in si obljubili, da se v lepe notranjske konce vsekakor še vrnemo. (P. KOGOVŠEK) Erjavecia 39 24 TERENSKI VIKEND SOD 2024 - KOLPA Za lokacijo drugega terenskega vikenda Slovenskega odonatološkega društva v letu 2024 smo izbrali reko Kolpo. Terenskega vikenda se je udeležilo skupno 12 udeležencev. Od 16-VIII do 18-VIII-2024 smo bili nastanjeni v Centru za doživljanje biodiverzitete Grduni, ki ga upravlja Krajinski park Kolpa. V treh terenskih dneh smo popisali Kolpo med Vukovci in Podzemljem ter kale in ribnike v njeni bližini. Skupno smo popisali kačje pastirje na 21 lokalitetah in na njih zabeležili prisotnost 18 vrst kačjih pastirjev. Medtem ko je ravno v času vikenda po večini države deževalo in so padle tudi temperature, smo imeli v Beli Krajini še vedno temperature nad 35 °C. Posledice dolgotrajne suše pa so bile dobro opazne, med drugim so bili tudi nekateri kali v času našega obiska skoraj suhi. TABELA 1. Seznam popisanih lokalitet na terenskem vikendu SOD Kolpa med 16-VIII-2023 in 19-VIII-2024. V zadnjem stolpcu je podano število tokrat popisanih vrst na posamezni lokaliteti. LOKALITETA KOORDINATE D96/TM DATUM ŠT. VRST 1 Reka Kolpa pri Balkovcih 525289 34982 16-VIII-2024 3 2 Levi pritok Kolpe v Podklancu pred križiščem pri čistilni napravi 520548 36185 17-VIII-2024 3 3 Izvir 200 m JZ od cerkve v Podklancu 520252 36329 17-VIII-2024 1 4 Kal 200 m J od cerkve v vasi, pri hiši Miliči 13 527921 38960 17-VIII-2024 / (suh) 5 Kal Gornji kal v vasi Hrast pri Vinici 518234 37484 17-VIII-2024 10 6 Kal Krivače S od vasi Hrast pri Vinici 517855 38088 17-VIII-2024 6 7 Kal Kršeljivec 200 m SV od Perudine 518835 37532 17-VIII-2024 6 8 Mlaka 900 m SZ od Hrasta pri Vinici, S od kamnoloma 516946 38415 17-VIII-2024 3 9 Mlaka v kamnolomu 750 m SZ od Hrasta pri Vinici 517024 38158 17-VIII-2024 4 10 Reka Kolpa (jez Vukovci, JV od Učakovcev) 517566 31840 17-VIII-2024 7 11 Reka Kolpa pri jami v kamnolomu 519248 35010 17-VIII-2024 6 12 Reka Kolpa pri Žuničih 528591 37751 17-VIII-2024 3 13 Kolpa pri jezu v Pobrežju 524528 43559 18-VIII-2024 3 14 Manjše mlake V od vzhodnega ribnika J od vasi Prilozje 520991 49938 18-VIII-2024 4 15 Reka Kolpa ob Kampu Jankoviči v Adlešičih 525515 42016 18-VIII-2024 4 16 Reka Kolpa pri kopališču Podzemelj 521596 51648 18-VIII-2024 2 17 Ribnik (spodnji) S od vasi Mlake 520390 51127 18-VIII-2024 3 18 Srednji ribnik J od vasi Prilozje 520853 49977 18-VIII-2024 6 19 Vzhodni ribnik J od vasi Prilozje 520944 49947 18-VIII-2024 6 20 Zahodni ribnik J od vasi Prilozje 520766 49991 18-VIII-2024 3 21 Mlaka Ribnik sredi polj SZ od vasi Griblje 522268 48484 18-VIII-2024 1 Erjavecia 39 25 SLIKI 1 & 2. Bledi peščenec Onychogomphus forcipatus (levo; Foto: A. Kožuh) in grmiščna zverca Lestes barbarus (desno; Foto: A. Tratnik). TABELA 2. Seznam 18 zabeleženih vrst kačjih pastirjev na terenskem vikendu SOD Kolpa med 16-VIII-2024 in 18-VIII-2024 z dodanimi zaporednimi številkami lokalitet iz TABELE 1. SLOVENSKO IME STROKOVNO IME ŠT. LOKALITETE PASASTI BLEŠČAVEC Calopteryx splendens 1, 2, 10, 11, 12, 13, 15 MODRI BLEŠČAVEC Calopteryx virgo 10 GRMIŠČNA ZVERCA Lestes barbarus 7 MODRI KRESNIČAR Ischnura elegans 5, 6, 7, 8, 10, 11, 14, 18, 19, 20 PRODNI PAŠKRATEC Erythromma lindenii 1, 5, 10, 11, 15, 16, 18, 19 SINJI PRESLIČAR Platycnemis pennipes 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 18, 19 VIŠNJEVA DEVA Aeshna affinis 5 ZELENOMODRA DEVA Aeshna cyanea 3, 20 VELIKI SPREMLJEVALEC Anax imperator 5, 7, 13, 14 MODRORITI SPREMLJEVALEC Anax parthenope 5 BLEDI PEŠČENEC Onychogomphus forcipatus 1, 10, 11, 12, 15, 16 SREDOZEMSKI LESKETNIK Somatochlora meridionalis 6, 8, 11, 17, 19, 20 MODRI PLOŠČEC Libellula depressa 17 TEMNI MODRAČ Orthetrum albistylum 5, 6, 7, 14, 17, 18, 19 SINJI MODRAČ Orthetrum brunneum 9 PRODNI MODRAČ Orthetrum cancellatum 5, 6, 18 MALI MODRAČ Orthetrum coerulescens 2, 9 KRVAVORDEČI KAMENJAK Sympetrum sanguineum 5, 6, 7, 9, 18, 19, 21 Erjavecia 39 26 SLIKA 3. Reka Kolpa ob Kampu Jankoviči v Adlešičih (Foto: A. Kožuh). Reko Kolpo smo popisali na 6 lokalitetah, na katerih smo skupno zabeležili 8 vrst kačjih pastirjev: modrega bleščavca Calopteryx virgo, pasastega bleščavca Calopteryx splendens, prodnega paškratca Erythromma lindenii, modrega kresničarja Ischnura elegans, sinjega presličarja Platycnemis pennipes, bledega peščenca Onychogomphus forcipatus, sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis in prodnega modrača Orthetrum cancellatum. Največ (7) vrst je bilo zabeleženih med popisom s kanujem na odseku med Vukovci in Vinico (D96/TM: 518234, 37484). Poleg kačjih pastirjev smo pod jezom na reki Kolpi ob Kampu Jankoviči (D96/TM: 525515, 42016) našli tudi lupine sladkovodne školjke potočnega škržka Unio crassus in v levem pritoku Kolpe v Podklancu pred križiščem pri čistilni napravi (D96/TM: 520548, 36185) vodnega hrošča obrobljenega kozaka Dytiscus marginalis. Lokaliteta, na kateri smo tekom terenskega vikenda zabeležili največ vrst, je bila Kal Gornji kal v vasi Hrast pri Vinici (D96/TM: 518234, 37484), ki je že v preteklosti postregla s številnimi odonatološkimi presenečenji. Mednje sodita edina slovenska podatka za južno zverco Lestes macrostigma iz leta 1995 (BEDJANIČ 1996, KOTARAC 1997) in iz leta 2008 najdba rdečega voščenca Ceriagrion tenellum, ki ga sicer v Sloveniji poznamo le iz Primorske regije (VINKO 2015). Tokrat smo tukaj skupno zabeležili 10 vrst, med njimi tudi višnjevo devo Aeshna affinis. Na bližnjem Kalu Kršeljivec, 200 m SV od Perudine (D96/TM: 518835, 37532), pa smo se razveselili najdbe grmiščne zverce Lestes barbarus. Erjavecia 39 27 SLIKA 4. Kal Gornji kal v vasi Hrast pri Vinici (D96/TM: 518234, 37484) (Foto: M. Bahor). Podatke o prisotnosti kačjih pastirjev so poleg avtorice prispevka zbrali še: Ana Tratnik, Nika Tivadar, Danijel Kablar, Nina Šramel, Nina Erbida in Aljaž Kožuh. LITERATURA: BEDJANIČ, M., 1996. Lestes macrostigma (Eversmann, 1836), a new species for the dragonfly fauna of Slovenia and rediscovered in Croatia (Odonata: Lestidae). Exuviae 2/1(1995): 10- 12. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 205 str. ŠALAMUN, A., 2022. BioBlitz 2022 – Krajinski park Lahinja. Erjavecia 37: 106–108. VINKO, D., 2015. Poročilo skupine za kačje pastirje. V: N. Sivec (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Stari trg ob Kolpi 2008, str. 34-38, Društvo študentov biologije, Ljubljana. VINKO, D. & N. ERBIDA, 2015. Raziskovalni tabor študentov biologije Dragatuš 2015. Erjavecia 30: 41–43. (M. BAHOR) Erjavecia 39 28 DELOVANJE SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE NA BIOCAMP 013 PREKMURJE Prvi tabor v seriji poletnih bioloških raziskovalnih taborov, v katerem kot mentorji sodelujemo člani SOD, je bil v letu 2024 BIOCAMP. Tabor v organizaciji študentskega društva BIODIVA z Univerze na Primorskem, FAMNIT, je letos potekal trinajsto leto. Na pobudo mentorjev se je letos tabor odvijal v skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Nastanjeni smo bili v OŠ Fokovci, od koder smo imeli dobro izhodišče za raziskovanje tako Prekmurja kot Goričkega. Tabor je potekal med 6-VII in 13-VII-2024. Tekom tabora smo v petčlanski skupini prednostno obiskovali vode vzhodno od reke Mure, skočili pa smo tudi v Prlekijo, kjer smo popisali območje nekdanjega glinokopa Boreci. Poleg avtorja prispevka, na SLIKI 1 predzadnji, so bili člani skupine še (z leve proti desni) Žiga Tertinek, Maša Herzog, Neja Luzar in Blaž Pavlič. SLIKA 1. Udeleženci skupine za kačje pastirje (Foto: N. Šabeder). S terenskim delom smo pričeli 7-VII-2024. Prva dva dni smo se osredotočili na vode Goričkega ter obiskali marsikatere potoke, jarke, mlake, ribnike in večje zadrževalnike. Cilj popisovanja na Goričkem je bil najti še letajoče koščične škratce Coenagrion ornatum. Željo smo uresničili in vrsto popisali na dveh lokalitetah – v neposredni okolici Hodoškega jezera ter v okolici naselja Doliči. Razveselili pa smo Erjavecia 39 29 se tudi povodnega škratca Coenagrion scitulum, ki smo ga odonatologi na Goričkem zabeležili prvič. Ob vmesnih postankih na stoječih vodah, od katerih smo ob senčni mlaki še uspeli videti ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, smo ciljno obiskovali potoke v iskanju studenčarjev, izmed katerih pa smo bili uspešni le v videvanju in lovu ličink ter odraslih velikih studenčarjev Cordulegaster heros. Smo pa se že v prvih urah dela na terenu pričeli soočati s tedensko stalnico – obilico komarjev, ki nas je spremljala in na svojo prisotnost s piki opozarjala ves čas. Miselno smo se začeli pripravljati in kovati bojni plan za obiske mrtvic in mlak ob Muri ter Murske šume. SLIKA 2. Vztrajni popisovalci med odhodom z lokacije (Foto: N. Šabeder). 9-VII-2024 je bil naš prvi dan ob Muri. Začeli smo “na lepšem”, z dopoldanskim popisom voda v Petanjcih, proti popoldnevu pa smo obiskovali vode dolvodno ob Muri. Že tukaj se je začel stalen vzorec vrst, ki se je z redkimi posebneži nato ponavljal do konca tabora. Srečevali smo obilno število opoldanskih škrlatcev Crocothemis erythraea, v družbi temnih modračev Orthetrum albistylum, velikih spremljevalcev Anax imperator, modroritih spremljevalcev A. parthenope – ki so bili na nekaterih lokalitetah tudi bolj številčni kot veliki spremljevalci, krvavordečih kamenjakov Sympetrum sanguineum, sinjih presličarjev Platycnemis pennipes, modrih kresničarjev Ischnura elegans, malih rdečeokcev Erythromma viridulum ter manj številčno, vendar vseeno omniprisotnih travniških škratcev Coenagrion puella, prodnih modračev Orthetrum cancellatum, modrih ploščcev Libellula depressa in progastih kamenjakov Sympetrum striolatum. Zatorej bom nadalje izpostavljal le vrste, ki so nam v množici zgoraj omenjenih lokalnih pogostežev zelo padli v oči. Tako smo na primer rjavo devo Aeshna grandis na taboru opazili le ob mrtvici Zaton pri Petanjcih. Zadnji postanek dneva je bil ribnik pri Veliki Polani, kjer smo videli vse tri slovenske vrste iz rodu Libellula – modrega L. depressa, lisastega L. quadrimaculata in črnega ploščca L. fulva. Erjavecia 39 30 10-VII-2024 smo pričeli s postankom čez Muro v Borecih. Luže in močvirja, ki so jih obiskovali in popisovali odonatologi v prejšnjih letih so bile v letošnjem letu prijetno vodnate, tako da smo imeli dela za cel dopoldan. Mentor sem se tam prvič v življenju srečal z mnogimi loškimi zvercami Lestes virens, kar sem skupini tudi primerno počastil med malico. Poleg loške in grmiščne zverce L. barbarus smo na celotnem območju Borecev od zanimivejših vrst oz. prvič na taboru videli še suhljatega škratca C. pulchellum, bledega kresničarja I. pumilio, lisastega lesketnika S. flavomaculata in višnjevo devo Aeshna affinis. Preostanek dneva je neumorno minil v znamenju obiskovanja ponovljivih gramoznic Prekmurja z že zgoraj omenjenim seznamom vrst. SLIKA 3. Loška zverca Lestes virens iz Borecev (Foto: N. Šabeder). Težko pričakovani peti terenski dan, 11-VII, ki sem ga napovedoval od prvega dne in orisal kot najbolj potencialni dan za državne redkosti, smo začeli v Dechatlonu. Kolektivno nam je zmanjkalo repelenta za komarje, dodatno smo se opremili tudi z dolgimi srajcami ter šik roza pajčolani, vse za ugodno delo na zgodovinsko odonatološko med najbolj atraktivnimi nižinskimi lokacijami pri nas. Čas je bil namreč za mrtvice Mure v okolici Petišovcev na skrajnem SV Slovenije. Z le malo redkostmi se lahko pohvalimo. Od nam novih vrst smo videli prisojnega zimnika Sympecma fusca in deviškega pastirja Aeshna isoceles. Sicer pa kljub prečesavanju znanih voda, kjer sta bila nekdaj popisana zelena deva Aeshna viridis in mrtvični spreletavec Leucorrhinia caudalis, o teh dveh vrstah ni bilo duha in sluha. Ta dan so se nam pridružili tudi skupina za fotografijo, oboroženi z osupljivimi objektivi za fotografiranje kačjih pastirjev na vseh oddaljenostih in višinah, vendar smo se, kljub podrobnemu iskanju odločili, da iskanih vrst ta dan Erjavecia 39 31 na obiskanih vodah ni bilo in terenski dan zaključili z dremežem ob Murski šumi, s kopanjem v Muri, večerjo v Lendavi in nočnim popisom dvoživk Prekmurja. SLIKA 4. Skupinski dremež ob Murski šumi je zaključil pričakovanja poln obisk lokacij brez najdb želenih vrst. (Foto: N. Šabeder). Tabor smo sklenili 12-VII-2024 z logističnimi popravki in obiskom izpuščenih voda preteklega tedna. Brez pretresljivih novih najdb smo popoldan preživeli v hladnem zavetju ribnika in pripravili predstavitev ostalim skupinam. Rezultati letošnjega BIOCAMPA in vseh taborov, na katerih sem letos izobraževal udeležence o kačjih pastirjih, bodo izjemoma podani le kot seznam vrst in ne kot popolni favnistični podatki. Tako lahko povzamem naš teden v severovzhodni Sloveniji s sledečim naborom 39 vrst, za katere navajam strokovno in slovensko ime ter njihov status ogroženosti po osvežitve potrebnem Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (TABELA 1). Erjavecia 39 32 TABELA 1: Seznam 39 vrst kačjih pastirjev, ki smo jih med 6-VII in 13-VII-2024 zabeležili na taboru BIOCAMP 013 v Prekmurju, na Goričkem in nekaterih mestih vzorčenja v Prlekiji. Navedeni so strokovno in slovensko ime vrste, naravovarstveni status po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (V – ranljiva vrsta; E – prizadeta vrsta). Zavarovani vrsti sta v zadnjem stolpcu označeni s krepkim tiskom. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STATUS Chalcolestes viridis ZELENA PAZVERCA Lestes barbarus GRMIŠČNA ZVERCA V Lestes virens LOŠKA ZVERCA E Sympecma fusca PRISOJNI ZIMNIK Calopteryx splendens PASASTI BLEŠČAVEC Calopteryx virgo MODRI BLEŠČAVEC Platycnemis pennipes SINJI PRESLIČAR Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC Coenagrion pulchellum SUHLJATI ŠKRATEC V Coenagrion scitulum POVODNI ŠKRATEC V Coenagrion ornatum KOŠČIČNI ŠKRATEC V Enallagma cyathigerum BLEŠČEČI ZMOTEC Erythromma viridulum MALI RDEČEOKEC Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC V Ischnura elegans MODRI KRESNIČAR Ischnura pumilio BLEDI KRESNIČAR Pyrrhosoma nymphula RANI PLAMENEC Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA Aeshna grandis RJAVA DEVA V Aeshna isoceles DEVIŠKI PASTIR V Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC Anax parthenope MODRORITI SPREMLJEVALEC Onychogomphus forcipatus BLEDI PEŠČENEC Cordulegaster heros VELIKI STUDENČAR V Cordulia aenea MOČVIRSKI LEBDUH Somatochlora meridionalis SREDOZEMSKI LESKETNIK Somatochlora flavomaculata PEGASTI LESKETNIK V Crocothemis erythraea OPOLDANSKI ŠKRLATEC Libellula depressa MODRI PLOŠČEC Libellula quadrimaculata LISASTI PLOŠČEC Libellula fulva ČRNI PLOŠČEC V Orthetrum albistylum TEMNI MODRAČ Orthetrum brunneum SINJI MODRAČ Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAČ Orthetrum coerulescens MALI MODRAČ Sympetrum fonscolombii MALINOVORDEČI KAMENJAK Sympetrum sanguineum KRVAVORDEČI KAMENJAK Sympetrum striolatum PROGASTI KAMENJAK Erjavecia 39 33 Sklenem lahko, da ogroženih in redkih vrst, ki so jih starejši kolegi še pred desetimi leti na območji videvali, v Sloveniji morda več ni. Česar pa ne bomo zagotovo vedeli brez sistematičnih, poglobljenih in podrobnih terenskih odprav na območje in ne le z občasnimi obiski prostovoljcev. Mladi biolog v meni že ima v planu še nadaljnje iskanje v širšem časovnem okviru in z boljšo plovno opremo (čoln), kot so potonljivi visoki škornji, v prihodnjih letih. Z upanjem me navdaja tudi misel, da bo v prihajajočem letu na tem območju mrtvičnega spreletavca aktivno iskal tudi magistrski študent. Popolni favnistični podatki s tabora bodo po objavi tega prispevka posredovani v Podatkovno zbirko kačjih pastirjev Slovenije, ki jo vodi Center za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Zainteresiranim bodo na voljo pri avtorju prispevka. Ob koncu pa še velika zahvala letošnjim izjemnim članom skupine! Skupaj smo kljubovali pestrim terenskim pogojem, ki jih julija postreže skrajni severovzhod naše države, se veselili vsega kar ni bilo pogosto, tuhtali, kako bi reševali lokalne naravovarstvene tegobe in slovenske politične zagate ter si izmenjevali svetovne nazore. Nekateri tokratni udeleženci so bili v moji skupini šestič, drugi tretjič, nekateri prvič, na koncu tabora pa smo vsi skupaj veselo odpeli našo interpretacijo preteklega tedna v obliki pesmi ter vzkliknili v poslovilni pozdrav. Letos sem bil na taborih mentor sedemnajstič in BIOCAMP neprekinjeno mentoriral šest let. Iskrena zahvala vsem preteklim in letošnjim organizatorjem tabora, da je vedno vse teklo tako gladko. Prihodnje leto bo na tem primorskem taboru vlogo vodje prevzela Neja, jaz pa bom z veseljem prišel na sladokusno lokacijo pogledati ali pa pokazati kako vznemirljivo vrsto. LITERATURA: BEDJANIČ, M., 2002. O kačjih pastirjih Pomurja in Goričkega. V: A. Gogala (ured.), Narava Slovenije: Mura in Prekmurje, str. 37-41, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. CKFF, 2024. Podatkovna zbirka kačjih pastirjev Slovenije Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. [5. 11. 2024] DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER &. R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. 2nd ed., Bloomsbury Publishing, London. 336 str. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom, Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. ŠALAMUN, A., 2000. Poročilo odonatološke skupine. V: M. Govedič (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Šalovci '99, str. 23-27, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana. VINKO, D., 2015. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje. V: I. Kljun (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije Slovenske gorice – Sveti Jurij ob Ščavnici 2011, str. 77–84, Društvo študentov biologije, Ljubljana. (N. ŠABEDER) Erjavecia 39 34 KAČJI PASTIRJI NA RTŠB PODBRDO 2024 Raziskovalni tabor študentov biologije je v letu 2024 potekal v Podbrdu v Baški Grapi. V odonatološki skupini so pod mentorstvom Maje Bahor delovali Blaž Šepič, Jure Barbo in Nataša Rojec. Številne podatke o prisotnosti kačjih vrst je prispevala tudi skupina za dvoživke, ki jo je letos vodil Nik Šabeder. Skupno smo popisali več kot 70 lokalitet (SLIKA 1) in zabeležili 37 vrst kačjih pastirjev, od katerih jih je kar 13 uvrščenih na sicer že zastarel rdeči seznam kačjih pastirjev (TABELA 1). SLIKA 1. Zemljevid območja popisa skupine za kačje pastirje tekom Raziskovalnega tabora študentov biologije 2024 – Podbrdo med 12-VII in 21-VII-2024, z označenimi lokalitetami in številom popisanih vrst kačjih pastirjev na posamezni lokaliteti. Izhodišče tabora je bilo tokrat na Osnovni šoli Simona Kosa v Podbrdu v zelo slikoviti Baški grapi. Zelo ozko dolino prepredajo sicer številni, a zelo hitro tekoči potoki, ki večini vrst kačjih pastirjev ne ustrezajo. Tako smo tukaj našli le povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata, bledega peščenca Onychogomphus forcipatus Erjavecia 39 35 in zelenomodro devo Aeshna cyanea. Za dodatno vrsto v Baški grapi in tudi na taboru pa je poskrbela metuljarska skupina, ki je na travniku v Grahovem pri Bači (D96/TM: 413080, 113760) fotografirala malinovordečega kamenjaka Sympetrum fonscolombii. SLIKA 2. Pogled iz Tolminskega Loma proti dolini reke Soče na levi strani slike in ozki dolini Baške grape na desni strani slike (Foto: M. Bahor). Prvi terenski dan je skupina za kačje pastirje raziskala območje Davče in Cerknega, skupina za dvoživke pa je popisala območje Jelovice, kjer smo opazili modrega ploščca Libellula depressa, lisastega ploščca Libellula quadrimaculata, barjanskega lesketnika Somatochlora arctica, barjansko devo Aeshna juncea, povirnega studenčarja Cordulegaster bidentata, malega modrača Orthetrum coerulescens, ranega plamenca Pyrrhosoma nymphula, koščičnega škratca Coenagrion ornatum in bleščečega zmotca Enallagma cyathigerum. Naslednji dan smo Jelovico obiskali še odonatologi. Na Jelovici smo na barjih popisali značilne barjanske vrste: barjansko devo A. juncea, barjanskega lesketnika S. arctica in barjanskega spreletavca L. dubia. Presenetila nas je najdba samca velikega studenčarja C. heros na 1.037 m nadmorske višine ob potoku za Blatom pri ponorih (D96/TM: 428929, 128447). Z vodno mrežo smo vzorčili po počasi tekočemu potoku, a ličink v njem nismo našli, tako da je bila najdba samca verjetno naključna. Na bližnjih povirnih barjih severno od barja Ledine (D96/TM: 431291, 124790) smo zabeležili – na teh nadmorskih višinah bolj pričakovano – dva samca povirnega studenčarja C. bidentata. Erjavecia 39 36 Drugi dan se je skupina za dvoživke povzpela na Ratitovec. Na tamkajšnjih kalih smo popisali barjansko in zelenomodro devo, modrega in lisastega ploščca ter bleščečega zmotca. Zanimiva je bila najdba jajc planinskega pupka Ichthyosaura alpestris, zavitih v lev zelenomodre deve. SLIKA 3. Vrstno najbogatejša lokacija na območju Davče s 4 vrstami kačjih pastirjev je bil v Ribnik na domačiji pr' Vrhovc (D96/TM: 424480, 115447), na katerem smo zabeležili prve odonatološke podatke (Foto: Maja Bahor). Naslednja dva dneva, 15-VII in 16-VII-2024, smo združili obe skupini. Iz Podbrda smo se odpeljali z avtovlakom do Bohinjske Bistrice in si tako precej skrajšali pot do Pokljuke, predvsem pa smo prihranili na času, ki smo ga v teh dneh veliko prebili v avtu. Prvi dan smo popisali kale na planinah Kranjska dolina, Klek in Pekel. Večina kalov je bila že precej suhih ali pa smo v njih zabeležili le številne ličinke planinskih pupkov I. alpestris ali paglavce krastač Bufo bufo, od kačjih pastirjev pa le na nekaterih modrega ploščca L. depressa in zelenomodro devo A. cyanea. Povsem drugače pa je bilo na kalu na SZ delu Planine Pekel na Pokljuki (D96/TM: 420554, 140525), kjer smo na nadmorski višini 1.548 m popisali kar 8 vrst kačjih pastirjev. Tukaj smo zabeležili tudi rjavo devo A. grandis, kar je drugi podatek za območje Pokljuke za to vrsto. Ko smo se vračali proti avtu, smo se ustavili še pri planšarski hiši, kjer nas je lastnica pogostila s kavo in prijetnim klepetom. Drugi dan na Pokljuki smo popisali kačje pastirje na visokih barjih Veliko Blejsko barje (D96/TM: 422233, 134055) in Šijec (D96/TM: 422529, 133332). Prvo je že precej zaraščeno z ruševjem in smo na njem zabeležili le barjanskega Erjavecia 39 37 lesketnika S. arctica. Visoko barje Šijec je bilo v času našega obiska že precej suho. V redkih oknih z vodo pa smo imeli priložnost opazovati v Sloveniji izredno redko mahovno devo A. subarctica elisabethae, za katero je to barje edina znana lokaliteta v državi (VINKO 2015). Tokrat smo zabeležili 1 ličinko, 3 leve ter 2 odrasla osebka (1 samca in 1 samico). Na Pokljuki smo obiskali še planini Zajamniki in Javornik. Na slednji smo se najprej okrepčali z dobrotami v planšariji, nato pa smo na Kalu na Planini Javornik na Pokljuki (D96/TM: 419245, 136194) zabeležili kar 8 vrst kačjih pastirjev, med katerimi smo se še posebej razveselili najdbe samca in samice grmiščne zverce Lestes barbarus. SLIKA 4. Vožnja z avtovlakom nam je skrajšala pot na Gorenjsko (Foto: Łukasz Popowicz). Prosti dan, 17-VII-2024, smo izkoristili za izlete po svojih željah. Mentorica odonatološke skupine se je podala okrog Bohinjskega jezera in na seznam vrst dodala še kovinskega lesketnika Somatochlora metallica, deviškega pastirja Aeshna isoceles in prodnega paškratca Erythromma lindenii. Bohinjsko jezero je tudi edina lokacija, na kateri smo tekom tabora zabeležili 10 oz. 11 vrst (SLIKA 1). Mentor skupine za dvoživke se je podal na Breginjski kot, kjer je popisal zelenomodro devo, barjansko devo, modrega ploščca, travniškega škratca, obvodno zverco, bledega kresničarja, bleščečega zmotca. Metuljarsko pa je bilo območje zanimivo, saj smo tam na taboru zabeležili edine podatke o gorskem apolonu Parnassius apollo. Preostanek tabora smo odonatologi raziskali še območja zahodno in jugozahodno od Podbrda ter se odpravili v doline rek Bače, Idrijce, Soče in Nadiže. Zanimivo je, da so udeleženci šele sedmi dan tabora prvič videli v drugih delih Slovenije sicer zelo pogosti vrsti - sinjega presličarja Platycnemis pennipes in sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis. Erjavecia 39 38 TABELA 1: Seznam 37 vrst kačjih pastirjev, popisanih na RTŠB 2024 – Podbrdo med 12-VII in 21-VII-2024. V oklepaju je zapisano število najdišč (zbranih s strani odonatološke skupine) za posamezno vrsto na taboru. Vrste, ki so označene z zvezdico je popisala samo skupina za dvoživke. Popolni favnistični podatki dvoživkarske skupine bodo zaradi terenskega dela drugega avtorja v Namibiji objavljeni naknadno. Vrste, označene s krepko so uvrščene na Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata). Pripisane so tudi kategorije ogroženosti: E – prizadeta vrsta, V – ranljiva vrsta in R – redka vrsta. Lestes barbarus - V (1) Lestes sponsa* Calopteryx virgo (14) Calopteryx splendens* Coenagrion puella (9) Coenagrion scitulum - V (1) Coenagrion ornatum* - V Enallagma cyathigerum (7) Erythromma lindeniii (1) Ischnura elegans (6) Ischnura pumilio* Pyrrhosoma nymphula (1) Platycnemis pennipes (6) Aeshna cyanea (16) Aeshna grandis - V (1) Aeshna isoceles - V (1) Aeshna juncea - V (7) Aeshna subarctica - R (1) Anax imperator (9) Cordulegaster bidentata - V (5) Cordulegaster heros - V (2) Gomphus vulgatissimus - V (1) Onychogomphus forcipatus (6) Cordulia aenea (2) Somatochlora arctica - R (6) Somatochlora meridionalis (1) Somatochlora metallica - E (4) Libellula depressa (13) Libellula quadrimaculata (8) Orthetrum albistylum (2) Orthetrum brunneum (1) Orthetrum cancellatum (4) Orthetrum coerulescens (1) Sympetrum fonscolombii (1) Sympetrum sanguineum (6) Sympetrum striolatum* Leucorrhinia dubia - E (2) SLIKA 5. Visoko barje Šijec na Pokljuki (D96/TM: 422529, 133332) je edina slovenska lokaliteta za redko in ogroženo mahovno devo Aeshna subarctica elisabethae (Foto: Maja Bahor). Erjavecia 39 39 Skupina za dvoživke je zadnja dva dni popisala Dolino Triglavskih jezer od Planine Blato do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer smo zabeležili barjansko devo, zelenomodro devo, kovinskega lesketnika, bleščečega zmotca, travniškega škratca in modrega kresničarja ter obronke Matajurja, kjer smo od kačjih pastirjev popisali progastega kamenjaka S. striolatum, zelenomodro devo, barjansko devo, modrega ploščca in bleščečega zmotca. LITERATURA: CKFF, 2024. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom, Miklavž na Dravskem polju. DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER & R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe: Second edition. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. FERLETIČ, U., 2006. Poročilo o delu skupine za proučevanje kačjih pastirjev. V: I. Kodele-Krašna (ured.), Biološko raziskovalni tabor »Breginj 2005«, str. 42-44, Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom - Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. VINKO, D., 2010. Raziskovalni tabor študentov biologije Most na Soči 2010. Erjavecia 25: 2022. VINKO, D., 2011. Poročilo od delu odonatološke skupine. V: D. Vinko (ured.), Raziskovalni tabor študentov biologije, Most na Soči 2010, str. 50-55, Društvo študentov biologije, Ljubljana. VINKO, D., 2015. SODovanje 2015: Terenski vikend na Gorenjskem z mahovno devo Aeshna subarctica elisabethae. Erjavecia 30: 50-57. ŠABEDER, N. & D. VINKO, 2023. Prispevek Dijaškega biološkega tabora 2023 – Posočje k poznavanju favne kačjih pastirjev zahodne Slovenije. Erjavecia 38: 24-34. (M. BAHOR & N. ŠABEDER) DELOVANJE SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE NA DIJAŠKEM BIOLOŠKEM TABORU POLJČANE 2024 Dijaški biološki tabor (DBT) je letos potekal od 4-VIII do 11-VIII-2024 na Štajerskem. Nastanjeni smo bili v OŠ Poljčane, večino terenskega dela pa smo opravili v Dravinjski dolini, na območju severno od Dravinje do »štajerske« avtoceste ter ob vznožju Boča in v zaledju Rogaške Slatine. Udeleženci skupine so bili Črt Lesjak, Filip Cmok, Nadja Volk in Samo Štelcer. Terensko delo smo opravljali po standardni metodi raziskovanja kačjih pastirjev, občasno smo vzorčili tudi z vodno mrežo in lažje določljive ličinke določili že na terenu, v redkih primerih pa katere shranili v alkoholu za kasnejšo določitev. Erjavecia 39 40 Veliko časa smo posvetili manjšim vodam v Dravinjski dolini, kjer smo prva dva terenska dneva tabora v spremstvu muhastega vremena popisali pričakovane vrste. Ustavili smo se tudi v lepem gozdnem rezervatu Cigonca. Skoraj vsak dan smo poiskali različne odprte odseke Dravinje v upanju videnja odraslega kačjega potočnika Ophiogomphus cecilia. Sredi tabora se nam je želja tudi uresničila, ko smo 7-VIII-2024 ob reki tudi zagledali enega samca. SLIKA 1. Skupina za kačje pastirje na DBT 2024 (Foto: N. Šabeder). Ta del Štajerske pa se bohoti tudi z mnogimi večjimi vodami, večjimi ribniki in zadrževalniki vode, ki smo jim posvetili posebno pozornost. Nekaterim tudi z večkratnimi obiski, z namenom popisa katerega od redkih kamenjakov, kot sta npr. rumeni kamenjak Sympetrum flaveolum in stasiti kamenjak S. depressiusculum. Tako smo 8-VIII in 10-VIII-2024 obiskali zadrževalnik Medvedce in v več smereh prodirali proti obali. Podobno smo 8-VIII in 9-VIII-2024 obiskali Ribnike Petelinjek (Štatenberšček). Zadnj terenski dan 10-VIII-2024 smo se odpravili proti Mariboru in na poti obiskali ribnike v okolici Rač (Rački ribniki, Turnovi ribniki, zadrževalnik Požeg) ter mentorjevo rojstno mesto Maribor. Gurmani in sladoledni sladokusci so bili navdušeni nad sladoledom v slaščičarni Ilich, kulturno izobraževanje pa smo sklenili ob najstarejši vinski trti na Lentu s sprehodom ob Dravi. Kljub posebni pozornosti na zanimivih vodah pa prej omenjenih redkih in atraktivnih kamenjakov nismo zaznali. Erjavecia 39 41 SLIKA 2. Terensko delo s pridruženimi člani skupine za naravoslovno fotografijo (Foto: N. Šabeder). Tekom tabora smo kot skupina delovali kot dobro naoljen stroj in v času mojega vodenja skupin na dijaških taborih obdelali rekordno število mest vzorčenja. Udeleženci so vrste osvajali bliskovito hitro in jih že drugi dan s pomočjo določevalnih ključev in mentorjevih popravkov samostojno določali. Pogosto smo moči združili tudi s kakšno drugo skupino. V spominu nam bo poleg omenjenih zanimivih lokacij gotovo ostal tudi obisk Boča, druženje z osličkom pri domačiji Blaževe babice, spopadanje z gigantskimi pijavkami ter pomemben postopek komuniciranja z lokalci glede posoje traktorja za reševanje avta z jarka. Gotovo pa bomo mi ostali organizatorjem v spominu kot skupina, ki je bila za malico sposobna sklestiti tri bele štruce kruha. Erjavecia 39 42 SLIKA 3. Postopanje okoli nasedlega avtomobila. Tudi v jarku, kjer smo obtičali, smo ob vedrenju in čakanju na traktor popisali kačje pastirje (Foto: N. Šabeder). V terenskem tednu smo na DTB Poljčane 2024 obiskali 65 mest vzorčenja in zabeležili 35 vrst kačjih pastirjev. Seznam kačjih pastirjev je predstavljen v spodnji tabeli (TABELA 1). TABELA 2: Seznam 35 vrst kačjih pastirjev, ki smo jih med 4-VIII in 11-VIII-2024 zabeležili na DBT 2024 na Štajerskem. Navedeni so strokovno in slovensko ime vrste, naravovarstveni status po Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (V – ranljiva vrsta). Zavarovani vrsti sta v zadnjem stolpcu označeni s krepkim tiskom. Vrste, ki smo jih zabeležili le kot ličinko so označene z zvezdico. STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STATUS Chalcolestes viridis ZELENA PAZVERCA Lestes barbarus GRMIŠČNA ZVERCA V Lestes sponsa OBVODNA ZVERCA Sympecma fusca PRISOJNI ZIMNIK Erjavecia 39 43 STROKOVNO IME SLOVENSKO IME STATUS Calopteryx splendens PASASTI BLEŠČAVEC Calopteryx virgo MODRI BLEŠČAVEC Platycnemis pennipes SINJI PRESLIČAR Coenagrion puella TRAVNIŠKI ŠKRATEC Enallagma cyathigerum BLEŠČEČI ZMOTEC Erythromma viridulum MALI RDEČEOKEC Erythromma lindenii PRODNI PAŠKRATEC V Ischnura elegans MODRI KRESNIČAR Ischnura pumilio BLEDI KRESNIČAR Aeshna affinis VIŠNJEVA DEVA V Aeshna cyanea ZELENOMODRA DEVA Aeshna mixta BLEDA DEVA V Anax imperator VELIKI SPREMLJEVALEC Anax parthenope MODRORITI SPREMLJEVALEC Ophiogomphus cecilia KAČJI POTOČNIK V Onychogomphus forcipatus BLEDI PEŠČENEC Cordulegaster heros VELIKI STUDENČAR V Cordulia aenea * MOČVIRSKI LEBDUH Somatochlora meridionalis SREDOZEMSKI LESKETNIK Somatochlora flavomaculata PEGASTI LESKETNIK V Crocothemis erythraea OPOLDANSKI ŠKRLATEC Libellula depressa MODRI PLOŠČEC Libellula quadrimaculata* LISASTI PLOŠČEC Orthetrum albistylum TEMNI MODRAČ Orthetrum brunneum SINJI MODRAČ Orthetrum cancellatum PRODNI MODRAČ Orthetrum coerulescens MALI MODRAČ Sympetrum fonscolombii MALINOVORDEČI KAMENJAK Sympetrum sanguineum KRVAVORDEČI KAMENJAK Sympetrum striolatum PROGASTI KAMENJAK Sympetrum vulgatum NAVADNI KAMENJAK Čeprav prispevek ne zajema polnih favnističnih podatkov, bodo ti ob koncu leta posredovani v Podatkovno zbirko kačjih pastirjev Slovenije Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom. Podatki pa bodo tudi javno objavljeni v poročilu skupine v zborniku tabora »Kaj mrgoli«, ki bo predvidoma izšel v letu 2025 in bo dostopen na spletni strani www.biotabor.si. Lepo se zahvaljujem organizatorjem tabora, ostalim mentorjem skupin in vsem udeležencem tabora za ponovno čudovit teden na rodnem Štajerskem. Hvala gospodu s traktorjem za pomoč pri reševanju avta. Prav tako pa hvala družini Jaka Zlobka in babici Jerneja Skledarja za prispevanje surovin za že drugi »jubilejni večer restanega krompirja«. Običaj, ki smo ga pričeli lani v Mostu na Soči in bo Erjavecia 39 44 očitno postal tradicionalna stvar na dijaških taborih, kot kakšen drug družaben dogodek na študentskih taborih. LITERATURA: CKFF, 2024. Podatkovna zbirka Centra za kartografijo favne in flore v sodelovanju s Slovenskim odonatološkim društvom, Miklavž na Dravskem polju. DIJKSTRA, K-D. B., A. SCHRÖTER & R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe: Second edition. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. GERKEN, B. & K. STERNBERG, 1999. The exuviae of European dragonflies. Arnika & Eisvogel, Höxter. 354 str. KOTARAC, M., 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom - Atlas of the dragonflies (Odonata) of Slovenia with the Red Data List. Atlas faunae et florae Sloveniae 1. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 205 str. (N. ŠABEDER) BIOBLITZ 2024 – ČRMOŠNJICE Intenzivni 24-urni popisi čim večjega števila organizmov na izbranem območju so že močno zasidrani v zavesti in spomladanskem koledarju velikega števila terenskih biologov in drugih ljubiteljev narave, tako da posebne predstavitve že 8. BioBlitz Slovenija gotovo ne potrebuje. Še toliko manj med ljubitelji kačjih pastirjev, ki smo vedno številčno zastopani. Naše društvo je bilo soorganizator vseh dosedanjih BioBlitzev Slovenija, tudi tokrat, kot že nekajkrat poprej, smo bili prvi med enakimi. Poleg Slovenskega odonatološkega društva so bili organizatorji še Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Botanično društvo Slovenije in Center za kartografijo favne in flore (CKFF) ter tokrat drugič zapovrstjo tudi Agencija RS za okolje (ARSO) s projektom LIFE NarcIS (projekt LIFE19 GIE/SI/000161-LIFE NarcIS), ki je tudi finančno podprla dogodek. Tokrat smo 7-VI in 8-VI-2024 raziskovali okolico Črmošnjic in potoka Črmošnjičica s pritoki, z izhodiščem v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Lipa v Črmošnjicah. Vnos podatkov smo tudi tokrat prikazovali v živo na spletni strani CKFF. Pridobljene rezultate si je mogoče ogledati na spletni strani Bioportal.si in v informacijskem sistemu za naravo – NarcIS, kjer so na voljo tudi podatki s preteklih dogodkov. Več je objavljenega še na stalnih straneh BioBlitza na spletnem naslovu http://bioblitzslovenija.weebly.com, v 25. številki revije Trdoživ in na Facebook strani BioBlitz Slovenija, kjer so objavljene tudi fotografije z dogodka. Od sto udeležencev iz 35 organizacij ali posameznikov je do izdaje biltena Erjavecia podatke prispevalo 88 popisovalcev. Zbrali smo 3.322 podatkov o 1.199 taksonih in 1.078 vrstah. V večernih urah smo lahko prisluhnili tudi predavanju Urše Mežan z ARSO o informacijskem sistemu NarcIS, ki nam je med drugim Erjavecia 39 45 predstavila, kaj o izbranem letošnjem območju ta nastajajoči informacijski sistem že ve. Tako smo na primer izvedeli, da so bile do BioBlitza v NarcISu za območje letošnjega popisa vključene najdbe 56 taksonov. TABELA 1: Vrste kačjih pastirjev, ki so bile popisane 7-VI in 8-VI-2024, ter število zbranih podatkov na dogodku »BioBlitz 2024 – Črmošnjice«. SLOVENSKO IME STROKOVNO IME ŠT. PODATKOV PRISOJNI ZIMNIK Sympecma fusca 1 PASASTI BLEŠČAVEC Calopteryx splendens 2 MODRI BLEŠČAVEC Calopteryx virgo 10 BLEŠČAVEC Calopteryx sp. 1 TRAVNIŠKI ŠKRATEC Coenagrion puella 2 MODRI KRESNIČAR Ischnura elegans 1 BLEDI KRESNIČAR Ischnura pumilio 1 RANI PLAMENEC Pyrrhosoma nymphula 3 ZELENOMODRA DEVA Aeshna cyanea 2 VELIKI SPREMLJEVALEC Anax imperator 2 POVIRNI STUDENČAR Cordulegaster bidentata 1 VELIKI STUDENČAR Cordulegaster heros 2 STUDENČAR Cordulegaster sp. 1 MOČVIRSKI LEBDUH Cordulia aenea 1 MODRI PLOŠČEC Libellula depressa 2 SLIKA 1. Povirni studenčar (Cordulegaster bidentata) je izkoristil redke sončne trenutke za poziranje (Foto: A. Šalamun). Erjavecia 39 46 Podatke o kačjih pastirjih je prispevalo 20 popisovalcev. Poleg potoka Črmošnjičica in pritoka Divji potok smo pregledali še kal, dve zajetji, ostanke ribogojnice in mlake v kamnolomu. Zanimiva je najdba ličinke bleščavca v Jami v Mašlju. Skupaj smo popisali 13 vrst, dve najdbi nista bili določeni do vrste (TABELA 1). Kar tretjina podatkov so opažanja modrega bleščavca Calopteryx virgo, skupaj smo zbrali 32 podatkov na 15 lokalitetah. Samo modri bleščavec je bil popisan dvakrat na isti lokaliteti. Našli smo ličinke oz. leve 7 vrst in 2 rodov. Za 2 vrsti so bile ličinke edine najdbe. Nič čudnega, glede na to, da je bilo vreme že tradicionalno BioBitzevsko deževno in oblačno. Kar pa nas gotovo ne bo odvrnilo od številčne udeležbe tudi na prihajajočem dogodku BioBlitz 2025. Dodajmo še, da je dogodek BioBlitz Slovenija konec oktobra 2024 prejel prestižno nacionalno priznanje – slovensko nagrado NATURA 2000. Ta je organizirana po vzoru podobne evropske nagrade v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje NATURE 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) in nagrajuje primere dobre prakse upravljanja območij NATURE 2000 v Sloveniji z dolgoročnimi učinki. Dogodek, ki ga že 8 let družno organiziramo Slovensko odonatološko društvo, Botanično društvo Slovenije, Center za kartografijo favne in flore ter Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica je postal zmagovalec v kategoriji slovenski inovativni dosežki znanosti za Naturo 2000 s prijavo »BIOBLITZ SLOVENIJA - vsakoletni bliskovit popis favne, flore in funge na izbranem območju s strani tuje in slovenske strokovne javnosti«. (A. ŠALAMUN & D. VINKO) SLIKA 2. Divji potok je dokaj skalnat, zato so ličinke velikega studenčarja (Cordulegaster heros) omejene na manjše zatone (Foto: A. Šalamun). Erjavecia 39 47 DROBTINICE IN OCVIRKI  Drobtinice in ocvirki so rubrika, ki je namenjena objavi posamičnih favnističnih podatkov, zanimivih opažanj in dogodkov, ki so morda "premajhni" za objavo članka, v terenskih beležnicah in naših glavah pa nanje kaj kmalu pozabimo. Zaželeni so podatki za redke in ogrožene vrste, predvsem iz območij od koder doslej niso bile znane, izjemno zgodnja ali pozna opazovanja določene vrste, notice o nenavadnem vedenju, skratka karkoli zanimivega iz tega ali onega razloga. Podatki naj bodo čim bolj natančni, zato je nujna navedba datuma, natančne lokalitete in imena popisovalca. Prispevke prosim pošljite na naslov: Matjaž Bedjanič, Rakovlje 42a, 3314 Braslovče ali na e-naslov: matjaz_bedjanic@yahoo.com Vljudno vabljeni k sodelovanju tudi v prihodnje! NAJDBE CIKLAMNEGA TELOVNIKARJA TRITHEMIS ANNULATA V LETU 2024: VRSTA SE ŠIRI Z NOVO LOKALITETO IN »RASTE« Z ZASTOPANOSTJO Že četrto leto zapored v Sloveniji opažamo ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata, 73. vrsto, ki bogati seznam naše odonatne favne (VINKO & ŠALAMUN 2021). Tipične ekološke značilnosti te vrste in vpliv podnebnih sprememb vsako leto pripomorejo vrsti pri širjenju njenega areala. Zadnja leta jo vse pogosteje videvamo na Balkanskem polotoku, širi pa se tudi proti notranjosti Evrazijske celine (ĐURĐEVIĆ s sod. 2024, VINKO & ŠALAMUN 2021, CABANA s sod. 2022, iNaturalist 2024). Pa naredimo hitri pregled skozi že znane podatke. Do letošnjega leta smo poznali šest lokalitet v Sloveniji, kjer smo potrdili prisotnost vrste: akumulacija Vogršček in Goški kal v Vipavski dolini, Malo in Veliko jezero v Fiesi pri Piranu, Vanganelsko jezero pri Kopru in Škalsko jezero pri Velenju (VINKO & ŠALAMUN 2021, BAHOR & VINKO 2022, VINKO s sod. 2022, DOBOVIŠEK s sod. 2023, VINKO s sod. 2023). Poleg tega je bil v preteklem letu opažen prvi juvenilni osebek, ki se je domnevno razvil v Slovenski Istri, natančneje v Vanganelskem jezeru (VINKO s sod. 2023), medtem ko ličinke ter levi v Sloveniji še niso bili zabeleženi. Prvi podatek za letošnje leto je javil Nejc Kelbič, ki je 11-VII-2024 opazil samca ciklamnega telovnikarja (SLIKA 1) na novi lokaliteti v notranjosti države, na Gradiškem jezeru pri Gradišču pri Lukovici (D69/TM 477872.37, 113214.52), kar je sedaj sedma znana lokaliteta za Slovenijo. Opazil je tudi naslednje vrste: sinjega presličarja Platycnemis pennipes, modrega kresničarja Ischnura elegans, velikega spremljevalca Anax imperator ter temnega modrača Orthetrum albistylum. Vse od prve najdbe v letu 2021 je prisotnost ciklamnega telovnikarja že kar pričakovana na akumulacijskem jezeru Vogršček (D96/TM: E403073, N86358). Maja Bahor je 12-VII-2024 letos prva poročala o večjem številu osebkov (53 Erjavecia 39 48 samcev ter 3 sveži osebki). Zabeležila je tudi teritorialno vedenje, pri katerem so ciklamni telovnikarji preganjali osebke temnih modračev ter opoldanskih škrlatcev Crocothemis erythraea. Vzorčenje ličink in pobiranje levov je bilo žal neuspešno. Drugi podatek Leje Piko navaja, da je 9-VIII-2024 bila številčnost te vrste na isti lokaliteti najmanj dvakrat večja. SLIKA 1. Samec ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata, opažen na Gradiškem jezeru pri Lukovici (Foto: N. Kelbič, 11-VII-2024). Naslednje opažanje vrste sta dodala Peter Kogovšek in Nika Tivadar, ki sta 4- VIII-2024 na Velikem jezeru v Fiesi opazila 5 samcev, na manjšem jezeru v Fiesi (D96/TM: E389227, N43673) pa 1 samca ciklamnega telovnikarja. Bojan Škerjanc pa z Vanganelskega jezera (D96/TM: E404610, N41880) poroča o posebni najdbi. Tako je 3-IX-2024, navkljub vrstno ne zelo pestri zastopanosti vrst kačjih pastirjev, zabeležil veliko številčnost ciklamnih telovnikarjev. Med njimi je opazil tudi samico (SLIKA 2), kar je drugi znani podatek za samico te vrste pri nas – doslej je bila popisana le na Vogrščku (VINKO s sod. 2023). Erjavecia 39 49 SLIKA 2. Prva zabeležena samica ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata v Istri (Foto: B. Škerjanc, 3-IX-2024, Vanganelsko jezero). LITERATURA: BAHOR, M. & D. VINKO, 2022. Novi najdbi ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata v Sloveniji, prvič tudi na Štajerskem. Erjavecia 37: 116-121. CABANA, M., F. PRUNIER, A. CORDERO-RIVERA, C. DÍAZ MARTÍNEZ, A. MIRALLES- NÚÑEZ & P. LUQUE, 2022. Trithemis annulata and Trithemis kirbyi: their recent expansion in the Iberian Peninsula. V: D.Vinko, & M. Bedjanič (ured.), ECOO 2022, 6th European Congress on Odonatology, 27–30th June 2022, Kamnik, Slovenia, Book of Abstracts, str. 71, Slovensko odonatološko društvo, Ljubljana. DOBOVIŠEK, M., C. OTTOLENGHI, B. ŠKERJANC, D. VADNJAL, M. BAHOR & D. VINKO, 2023. Prve najdbe ciklamnega telovnikarja (Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807)) (Odonata: Libellulidae) v Slovenski Istri. Acta entomologica slovenica 31(2): 207-210. iNaturalist (2024). https://www.inaturalist.org [obiskano 10. 10. 2024] ĐURĐEVIĆ, A., I. MEDENICA, A. SAMARDŽIĆ & M. NIKOLIĆ, 2024. Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) and Selysiothemis nigra (Vander Linden, 1825) (Odonata: Libellulidae): new members of the dragonfly fauna of Serbia. Acta entomologica serbica 29(2): 1-10. VINKO, D. & A. ŠALAMUN, 2021. First record of Violet Dropwing Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. Natura Sloveniae 23(2): 25-37. VINKO, D., M. BAHOR & D. GOERTZEN, 2022. Two new records of Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807) (Odonata: Libellulidae) in Slovenia. Natura Sloveniae 24(2): 55-58. VINKO, D., N. ŠABEDER, M. BAHOR, A. TRATNIK, M. DOBOVIŠEK, S. KOVAČIČ, D. VADNJAL & A. ŠALAMUN, 2023. Drobtinice in ocvirki: Najdbe ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata v letu 2023, prvič tudi v Slovenski Istri. Erjavecia 38: 72-78. (M. DOBOVIŠEK, M. BAHOR, N. KELBIČ, P. KOGOVŠEK, L. PIKO, N. TIVADAR & B. ŠKERJANC) Erjavecia 39 50 »NOVOSTI« V EVROPSKI ODONATNI FAVNI – DEVIŠKI PASTIR ISOAESCHNA ISOCELES (MÜLLER, 1767) IN POVIRNI STUDENČAR THECAGASTER BIDENTATA (SELYS, 1843) Kačji pastirji Evrope veljajo v taksonomskem smislu za dobro raziskane, kar pa ne izključuje še vedno odprtih vprašanj in zanimivih presenečenj. Med slednja gotovo sodita zadnja, za znanost šele leta 2020 opisana nova vrsta peščenca Onychogomphus cazuma iz Španije (LÓPEZ-ESTRADA s sod. 2020) in pa iz statusa podvrste povzdignjeni škratec Coenagrion castellani iz Italije (DIJKSTRA s sod. 2023). Več taksonomsko-nomenklaturnih novosti je bilo od preloma tisočletja uveljavljenih za nekatere vrste na rangu rodov (npr. Chalcolestes viridis vs. Lestes viridis, Erythromma lindenii vs. Cercion lindenii, Stylurus flavipes vs. Gomphus flavipes, Anax ephippiger vs. Hemianax ephippiger). Celovit pregled tozadevnih odprtih vprašanj in sprememb na vrstnem ter rodovnem nivoju najdemo v priljubljenem priročniku Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe (DIJKSTRA & LEWINGTON 2006 – Appendix 1: 309-310; DIJKSTRA s sod. 2020 – Appendix 1: 323-324). V branje priporočam tudi poglavje »Phylogeny and Classification« iz monografije Atlas of the European dragonflies and damselflies (DIJKSTRA & KALKMAN, 2015) … Čeprav imajo nekatere od zgoraj omenjenih sprememb že dolgo brado in so bile predmet mnogih razprav, je poleg klasičnih morfoloških primerjav nova spoznanja na tem področju v zadnjih dveh desetletjih prinesla predvsem uporaba molekularno-genetskih analiz. Te lahko namreč dodajo pomemben komplementaren uvid v širšo sliko in sorodstveno povezanost posameznih taksonov. Dve tovrstni novi spoznanji oz. potrditvi preteklih ugibanj, ki se med našo favno kačjih pastirjev odražata na taksonomsko-nomenklaturni ravni, kratko predstavljam v nadaljevanju. V preteklosti je bil deviški pastir Isoaeschna isoceles (Müller, 1767), običajno uvrščan v rodova Aeshna Fabricius, 1775 ali Anaciaeschna Selys, 1878 (npr. SCHMIDT 1950a, 1950b), vendar je bilo že dalj časa jasno, da se vrsta morfološko razlikuje od ostalih predstavnikov obeh rodov (npr. DIJKSTRA & LEWINGTON 2006, DIJKSTRA s sod. 2020). V lanskem letu je bila objavljena obširna molekularno filogenetska raziskava z naslovom »Molecular Phylogeny of Holarctic Aeshnidae with a Focus on the West Palaearctic and Some Remarks on Its Genera Worldwide«, ki je vključevala vse zahodnopalearktične vrste in večino rodov družine Aeshnidae iz celotnega sveta (SCHNEIDER s sod. 2023). Rezultati so v kontekstu deviškega pastirja potrdili pretekle morfološke analize in ugibanja. Avtorji so ugotovili, da se vrsta razlikuje od predstavnikov rodov Aeshna in Anaciaeschna in posledično so za deviškega pastirja postavili in opisali nov monotipski rod Isoaeschna Schneider, Vierstraete, Kosterin, Ikemeyer, Hu, Snegovaya & Dumont, 2023. Iz diferencialne diagnoze novega rodu, ki ga v družini dev definira nekaj zanimivih morfoloških kombinacij in svojstvena obarvanost, Erjavecia 39 51 povzemam le npr. značilen rumen trikotnik na hrbtni strani drugega segmenta zadka, prečno grbinico na ventralni strani drugega segmenta zadka, zelene oči brez sledi modre barve, prisotnost jantarnih bazalnih madežev na zadnjih krilih, odsotnost temnega madeža v obliki črke »T« na čelu itd. (SCHNEIDER s sod. 2023). Dodajam še, da je zgodba deviškega pastirja le eden od zanimivih zaključkov omenjene raziskave, za več podrobnosti pa priporočam v branje prosto dostopni znanstveni članek. Če je morebiti komu oko zastalo pri zapisu novega rodovnega imena »Isoaeschna«, naj v tem kontekstu spomnim tudi na zanimiv prispevek prof. Boštjana Kiaute, objavljen v našem biltenu (KIAUTA 2014). SLIKA 1. Deviški pastir Isoaeschna isoceles (Foto: M. Bedjanič). Nekoliko razširjena mednarodna ekipa raziskovalcev je v letošnjem letu priobčila še eno pomembno molekularno-filogenetsko raziskavo z naslovom »Molecular Phylogeny of the Family Cordulegastridae (Odonata) Worldwide«. Omenjena revizija prinaša jasnejše razumevanje evolucijskih odnosov in taksonomskega okvira družine Cordulegastridae, ki na globalnem nivoju šteje preko 50 doslej opisanih vrst. Na podlagi rezultatov so avtorji predstavnike družine razdelili v naslednje rodove: (i) Anotogaster Selys, 1854, (ii) Cordulegaster Leach, 1815, ki vključuje vse predstavnike t.i. »C. boltonii skupine vrst«, (iii) Thecagaster Erjavecia 39 52 Selys,1854 za predstavnike t.i. »C. bidentata skupine vrst« in (iv) Zoraena Kirby, 1890, v katerega je uvrščena večina ameriških predstavnikov družine. Status rodu Neallogaster Cowley, 1934 je ostal nerazrešen zaradi nezadostnega števila vključenih vrst iz te skupine v molekularne analize in zaenkrat je vanj še uvrščenih osem neevropskih vrst (PAULSON s sod. 2024). Če se omejimo le na evropske predstavnike družine studenčarjev, to pomeni, da v rodu Cordulegaster ostajajo vrste C. boltonii, C. heros, C. picta in C. trinacriae, po novem pa v rod Thecagaster uvrščamo vrste T. bidentata, T. buchholzi, T. helladica in T. insignis. SLIKA 1. Povirni studenčar Thecagaster bidentata (Foto: M. Bedjanič). Erjavecia 39 53 Kar se tiče rabe v prispevku izpostavljenih novo vpeljanih rodovnih imen velja dodati, da obe spremembi med drugimi že upošteva tudi globalni odonatološki katalog World Odonata List (PAULSON s sod. 2024), tako da se jih bomo morali navaditi tudi pri nas. V biltenu Erjavecia bomo novi imeni pričeli uporabljati z naslednjo številko prihodnje leto. Kakšen vpliv pa imata omenjeni nomenklaturni spremembi na že ustaljeno slovensko poimenovanje dotičnih vrst? Pri Isoaeschna isoceles zagate skorajda ni, saj je zanjo Iztok Geister že izvorno skoval unikatno slovensko ime deviški pastir (GEISTER 1999). In če pri tej vrsti nismo spreminjali slovenskega imena v zadnjem desetletju ali več, ko je nomenklaturno »gostovala« med predstavnicami rodu Aeshna, potem lahko tudi za povirnega studenčarja uberemo podoben »konzervativni« pristop, ki daje prednost že ustaljenemu slovenskemu poimenovanju. Enako, čeprav v nekoliko zasukani zgodbi, smo se pred dvema desetletjema že odločili pri prodnem paškratcu Erythromma lindenii (npr. BEDJANIČ 2005), tudi denimo pri afriškem minljivcu Anax ephippiger in rumenem porečniku Stylurus flavipes uporabljamo kljub mednarodno sprejeti spremembi rodu še naprej izvorna in uveljavljena slovenska imena v skladu s Seznamom slovenskih imen kačjih pastirjev (GEISTER 1999) … V tem duhu zaključujem prispevek s predlogom, da naj torej »naš« Thecagaster bidentata še naprej ostane povirni studenčar! LITERATURA: BEDJANIČ, M., 2005. Cercion lindenii vs Erythromma lindenii: prodni paškratec je dejansko rdečeokec!? Erjavecia 19: 17-19. GEISTER, I., 1999. Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata). Exuviae 5/1: 1-5. DIJKSTRA, K.-D. B. &. R. LEWINGTON, 2006. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. British Wildlife Publishing, Dorset. 320 str. DIJKSTRA, K.-D. B. &. V. J. KALKMAN, 2015. Phylogeny and classification. V: J-P. Boudot & V. J. Kalkman, (Eds), Atlas of the European dragonflies and damselflies, str. 15-26, KNNV Publishing, the Netherlands. DIJKSTRA, K.-D. B., A. SCHRÖTER &. R. LEWINGTON, 2020. Field guide to the Dragonflies of Britain and Europe. 2nd ed. Bloomsbury Publishing, London. 336 str. DIJKSTRA, K.-D. B., G. ASSANDRI & A. GALIMBERTI, 2023. Morphological and molecular evidence supports the species status of the Italian endemic Coenagrion castellani Roberts, 1948 (Coenagrionidae). International Journal of Odonatology 26: 44-53. KIAUTA, B., 2014b. Naslovnici pod rob: I. A. Scopoli, avtor rodovnega imena Aeschna (nomen emendatum), 1777. Erjavecia 29: 1-4. LÓPEZ-ESTRADA, E. K., J. B. FERNÁNDEZ, N. CARDO-MAESO, S. TERUEK MONTEJANO & C. DIAZ-MARTINEZ, 2020. Onychogomphus cazuma sp. nov. from Spain: molecular and morphological evidence supports the discovery of a new European dragonfly species (Odonata : Gomphidae). Odonatologica 49: 125-154. PAULSON, D., M. SCHORR, J. ABBOTT, C. BOTA-SIERRA, C. DELIRY, K.-D. DIJKSTRA & F. LOZANO, [koordinatorji] 2024. World Odonata List. OdonataCentral, University of Alabama. Vir: https://www.odonatacentral.org/app/#/wol/. (Dostop: 31/10/2024). SCHMIDT, E., 1950a. Was ist Libellula... isosceles O. F. Müller 1767? Entomol. Z. 60(1): 1-7. Erjavecia 39 54 SCHMIDT, E., 1950b. Was ist Libellula... isosceles O. F. Müller 1767? Entomol. Z. 60(2): 13-14. SCHNEIDER, T., A. VIERSTRAETE, O. E. KOSTERIN, D. IKEMEYER, F.-S. HU, N. SNEGOVAYA & H. J. DUMONT, 2023. Molecular Phylogeny of Holarctic Aeshnidae with a Focus on the West Palaearctic and Some Remarks on Its Genera Worldwide (Aeshnidae, Odonata). Diversity 15(950): 1-40. https://doi.org/10.3390/d15090950 SCHNEIDER, T., A. VIERSTRAETE, O. E. KOSTERIN, D. IKEMEYER, F.-S. HU, R. NOVELO-GUTIÉRREZ, T. KOMPIER, L. JR. EVERETT, O. MÜLLER & H. J. DUMONT, 2024. Molecular Phylogeny of the Family Cordulegastridae (Odonata) Worldwide. Insects 15(622): 1-33. https://doi.org/10.3390/insects15080622 (M. BEDJANIČ) 7. EVROPSKI ODONATOLOŠKI KONGRES – ECOO 2024 Med 25-VI in 28-VI-2024 je v Sevilji v Španiji potekal 7. evropski odonatološki kongres (European Congress On Odonatology - ECOO), ki se ga je udeležilo 72 kačjepastiroslovcev iz 23 držav. Ti smo prihajali iz Belgije, Bolgarije, Danske, Češke, Hrvaške, Finske, Francije, Grčije, Italije, Malte, Nemčije, Nizozemske, Severne Makedonije, Poljske, Slovaške, Slovenije, Srbije, Španije, Švedske, Švice, Združenega kraljestva ter Avstralije in Mehike. Slovensko »delegacijo« je zastopalo pet članov našega društva, M. Bedjanič, A. Tratnik, L. Piko, M. Lipovec in D. Vinko. Slednji sem bil tudi del organizacijske ekipe in moderator prve sekcije, namenjene kačjim pastirjem Španije, o katerih si lahko več preberete v knjigi povzetkov (PRUNIER s sod. 2024). Kongres so organizirali Grupo Ibérico de Odonatología, Red de Observadores de Libélulas en Andalucía in Estación Biológica de Doñana. Vodil ga je Florent Prunier iz AEA El Bosque Animado. Po treh dneh predavanj smo se odpravili še na medkongresno ekskurzijo, ta je tokrat potekala na zadnji dan srečanja, in sicer v naravni park Grazalema. V večernih urah smo si lahko ogledali še predstavo flamenka. V kongresni sali, ta je bila v Hiši znanosti (Casa de la Ciencia), smo prisluhnili 38 predavanjem in pokramljali ob posterjih, imeli pa smo priložnost tudi nakupiti kaj odonatološke literature in si ogledati fotografsko razstavo kačjih pastirjev Andaluzije. Organizatorji srečanja so želeli kongresu dodati noto trajnosti in tako smo udeleženci med drugim prejeli kongresno majico iz organskega bombaža, za vse odmore s kavo in za domov pa manjše termovke, ozaljšane z znakom srečanja. V naši delegaciji je bil le Matjaž tisti, ki je udeležence kongresa nagovoril s predavanjem (BEDJANIČ & DIJKSTRA 2024) in je pestrim predstavitvam dodal še tropsko razsežnost. Tudi sicer je bilo »vroče robe« veliko, naučili in razpravljali smo lahko res o marsičem. Več o drugih predavanjih je priobčeno v že omenjeni knjigi povzetkov. Erjavecia 39 55 SLIKA 1. Naslovnica knjige povzetkov ECOO 2024 (levo). Nadaljuje se tradicija ohranitve skupnega logotipa vseh ECOO (spodaj), ki se ji doda še logotip posamičnega srečanja – ta krasi naslovnico knjige povzetkov. ECOO je bil tudi priložnost predstavitve novega Evropskega rdečega seznama kačjih pastirjev (DE KNIJF s sod. 2024), ki je takrat postal dostopen javnosti. Posebej pomemben del je bila še uradna razglasitev nove organizacije, ki bo skrbela za varstvo kačjih pastirjev v Evropi – Dragonfly Conservation Europe (DCE). Ta novost je bila toplo sprejeta, saj DCE obljublja podporo prizadevanjem pri projektih Erjavecia 39 56 in politikah za ohranjanje kačjih pastirjev v Evropi. Obenem bo DCE skupaj z lokalnimi organizatorji tudi bdel nad izvedbo naslednjih evropskih odonatoloških kongresov. Zaenkrat še začasna spletna stran, kjer si lahko preberete več o DCE, je https://www.vlinderstichting.nl/europeandragonflies. Na njej je objavljena tudi prva izdaja biltena DCE, v katerem sta organizacija in njen sestav tudi predstavljena (VAN GRUNSVEN 2024; več informacij sledi na naslednjih straneh Erjavecie). Ni pa bila to edina oznanitev, na ECOO smo namreč izvedeli tudi, da so svoje odonatološko društvo ustanovili na Češkem. SLIKA 2. Odonatologi z Balkana smo bili na ECOO 2024 pestro zastopani. Na sliki od zgoraj z leve: E. Kazila (Grčija), M. Vilenica (Hrvaška), M. Jović (Srbija), D. Kitanova (Severna Makedonija), T. Stefanov (Bolgarija), A. Tratnik in D. Vinko (Slovenija). S slike so odsotni trije Slovenci: M. Bedjanič, L. Piko in M. Lipovec. Kongresu je že tradicionalno sledila večdnevna terenska odprava. Po Andaluziji nas je 19 udeležencev med 29-VI in 3-VII-2024 opazovalo tamkajšnje »posebneže«, kot so temni bleščavec Calopteryx haemorrhoidalis, zahodni škratec Coenagrion caerulescens, Platycnemis latipes (SLIKA 3), P. acutipennis, večerna senca Boyeria irene, Onychogomphus cazuma (SLIKA 4),, O. uncatus, O. costae, Orthetrum chrysostigma, O. trinacria, O. nitidinerve, Oxygastra curtisii, Brachythemis impartita, Trithemis kirbyi, Diplacodes lefebvrii in Zygonyx torridus. Objavljeno je tudi že kratko poročilo o odpravi (GUERRA CARANDE 2024). V istem obdobju je Andaluzijo odkrival tudi Matjaž z družino. Erjavecia 39 57 SLIKA 3. Paritveni koleselj prikupnega presličarja Platycnemis latipes, ki je razmeroma pogost na celotnem Iberskem polotoku in v jugozahodni Franciji (Foto: M. Bedjanič). Naj na tem mestu še pisno navedem, da smo člani Slovenskega odonatološkega društva vabljeni, da se ekipno zorganiziramo in odidemo v goste k organizatorju tokratnega ECOO. Florent nas je pripravljen sprejeti in nam v pokazati katere od vrst, ki jih na teh straneh omenjam. Za dve od njih smo si v zadnji številki revije Trdoživ drznili predlagati njuno slovensko ime (VINKO s sod. 2024). Odonatologija kot stroka uspeva tudi zaradi svoje odprtosti, prostega pretoka idej, znanja in podatkov, tudi sodelovanja kačjepastiroslovcev, kar so nam že povsem sprejeti »standardi« na evropskih odonatoloških kongresih. Udeleženci smo Erjavecia 39 58 vedno, ne glede na starost in odonatološko predznanje, lepo sprejeti, obsežnega prostočasnega večernega programa pa tudi nikoli ne manjka. Zato se le opogumite in si skušajte vzeti čas za naslednji ECOO, ki bo potekal poleti 2026 na Poljskem. SLIKA 4. Španski peščenec Onychogomphus cazuma je endemit Iberskega polotoka, kjer ima zelo ozko razširjenost. Z letnico 2020 je »najmlajša« za znanost opisana vrsta kačjih pastirjev v Evropi (Foto: M. Bedjanič). LITERATURA: BEDJANIČ, M. & K.-D. DIJKSTRA, 2024. Glimpses into dragonfly fauna (Odonata) of Madagascar. V: F. Prunier, M. Cabana & M. Villasán (ur.), ECOO 2024: 7th European Congress On Odonatology: Abstract book, str. 59, AEA El Bosque Animado, Benarrabá. DE KNIJF, G., BILLQVIST, M., VAN GRUNSVEN, R.H.A., PRUNIER, F., VINKO, D., TROTTET, A., BELLOTTO, V., CLAY, J. & D. J. ALLEN, 2024. Measuring the pulse of European biodiversity. European Red List of Dragonflies & Damselflies (Odonata). Brussels, Belgium: European Commission. 46 str. VAN GRUNSVEN, R., 2024. Founding Dragonfly Conservation Europe. Dragonfly Conservation Europe, Newsletter 1: 3-4. GUERRA CARANDE, J., 2024. Report of the ECOO 2024 field trips in Andalusia, Spain. Dragonfly Conservation Europe, Newsletter 1: 7-17. PRUNIER, F., M. CABANA & M. VILLASÁN (ur.), 2024. ECOO 2024: 7th European Congress On Odonatology: Abstract book. AEA El Bosque Animado, Benarrabá. VINKO, D., DE KNIJF, G., BILLQVIST, M., VAN GRUNSVEN, R., PRUNIER, F. & M. BEDJANIČ, 2024. Osrednja tema: Ogroženost kačjih pastirjev v Evropi. Trdoživ 13(1): 30-35. (D. VINKO) Erjavecia 39 59 KAČJI PASTIRJI V LITERATURI PODOBE DROBNIH ŽIVALI - KAČJI PASTIRJI Émilie Beaumont *** Erjavecia 39 60 *** Prikupno in odlično ilustrirano poglavje o kačjih pastirjih najdemo v otroški knjigi “PODOBE DROBNIH ŽIVALI”, ki je leta 2010 izšla pri založbi Oka otroška knjiga. Gre za prevod francoskega izvirnika “L’imagerie des petites bêtes”, pri katerem je pod besedilo in zasnovo podpisana Émilie Beaumont, ilustracije pa sta prispevala Bernard Alunni in Marie-Christine Lemayeur. Delo, ki ima kar 123 vsebinsko bogatih in poučnih strani ter ogromno zelo nazornih in lepih ilustracij, je v slovenščino odlično prevedla Ana Marija Toman, kačji pastirji pa so predstavljeni na straneh 48-49. Erjavecia 39 61 Kot je zapisano v predstavitvi, bodo otroci v tej knjigi spoznali, kako živijo, se prehranjujejo in razmnožujejo drobne živali, kot so žuželke, pajkovci, mali glodavci, polži in nekatere morske živali. Med žuželkami lahko mladi bralci na sistematičen, pa vendar zelo poljuden način spoznajo veliko zanimivosti in podrobnosti iz življenja čebel, čmrljev, os in mravelj, pa seveda hroščev, metuljev, kobilic, muh in še bi lahko naštevali. Seveda avtorji niso pozabili niti na polže, žabe in številne male sesalce, ter na mikroskopsko majhen plankton in na pršice. (M. BEDJANIČ) KAČJI PASTIRJI V LITERATURI TISOČERI OBRAZI SLADKE VODE Marjan Rejic *** Kačji pastirji (Odonata) Ločimo male kačje pastirje in velike. Mali imajo tanek in dolg zadek, oba para kril sta približno enaka, ko počivajo, jih zložijo nad hrbtom. Razmik med očesoma je opazno večji, kot je širina enega očesa. Veliki kačji pastirji imajo močnejši zadek. Krila se razlikujejo med seboj, pri mirovanju leže vodoravno in so razprostrta. Oči se na temenu stikajo ali pa je razmik med njimi manjši, kot je širina očesa. Samica odloži jajčeca prosto v vodo ali jih pritrdi na podvodne rastline ali pa jih vloži v dele podvodnih rastlin. Ličinke, ki pridejo iz jajčec, se najkasneje po nekaj minutah levijo in tako preidejo v prave ličinke. Sprva se hranijo z enoceličnimi organizmi, kasneje pa z večjimi vodnimi živalmi. Za lov uporabljajo lovilno krinko, ki jo bliskovito sprožijo. Ličinke kačjih pastirjev so roparji. Zasnove kril se pokažejo šele kasneje. Da ličinka doraste, se levi 10-15-krat. Ves razvoj od prve ličinke do odraslega kačjega pastirja traja nekaj mesecev do pet let. Bube kačji pastirji nimajo. Ko pride njen čas, zleze ličinka iz vode, navadno na steblo močvirne rastline. Na hrbtni strani oprsja poči ličinkina koža in najkasneje po dveh urah zleze kačji pastir na dan. Približno dve uri pa sta še potrebni, da telo in krila otrdijo. Barva telesa in kril pa se v celoti razvije šele po nekaj dneh (priloga 15, sl. 8-10). Erjavecia 39 62 PRILOGA 15. 1 = Hydrous piceus 2 = Hydrous piceus, ličinka 3 = ličinka obrobljenega kozaka 4 = Helmis maugei in 5 = njegova ličinka 6 = Culex sp. ličinka 7 = Culex sp. buba 8 = Agrion (Calopteryx) sp., ličinka 9 = Cordulia sp., ličinka 10 = Anax sp., ličinka 11 = Hydropsyche sp., ličinka 12 = Agapetus sp., tulec z ličinko 13 = Hydroptyla sp., tulec z ličinko 14 = Anabolia sp., ličinka 15 = Stenophylax sp., ličinka 16 = Phryganea sp. ličinka 17 = Sericostoma sp., ličinka. Erjavecia 39 63 *** Kratek odlomek o kačjih pastirjih je povzet iz zelo zanimivega dela slovenskega biologa, zoologa in limnologa Marjana Rejica z naslovom »Tisočeri obrazi sladke vode«. Knjiga je izšla pred 60 leti, davnega leta 1963, pod okriljem Cankarjeve založbe, v drugi seriji zbirke »Planet«. Vsebinsko je zelo bogata in šteje preko 260 strani. Kačji pastirji so omenjeni na strani 79, risbe ličink kačjih pastirjev pa najdemo kot del Priloge 15 na strani 251. Napovednik na ovitku nagovarja k branju z naslednjimi besedami: »Ne gre podcenjevati pomena morja, o katerem imamo že precej del. Za vsakdanje življenje pa sladke vode niso manj pomembne. Koristi sladkih voda so neprecenljive, vsakdanja raba vode to potrjuje. Ne moremo si zamisliti takega razvoja mest in industrije, kakršnemu smo priča, če ne bi imeli na voljo potrebnih količin sladke vode. Podtalnica, podzemne ter površinske tekoče in stoječe vode so zakladi prvega reda. Mimo koristnosti so sladke vode okras pokrajin. Človeku sedanjosti, ki ga razvoj znanosti in tehnike trga od prirode, je v veselje in sprostitev pogled na igrivi potok, valujoče jezero, tiho mlako, na živi svet, ki ga najde v teh vodah. Neprecenljivemu zakladu sladkih voda grozi danes uničevalni pohod odpadnih voda in snovi. Še je čas, da se upremo zlu in uresničimo poznan izrek, da so preventivni ukrepi najboljši in najcenejši. Knjiga, ki jo dajemo bralcu, je prva knjiga v slovenščini, ki opisuje sladke vode kot življenjski prostor, njih rabo in zlorabo.« Kratka pohvalna ocena knjige je bila objavljena tudi v reviji Varstvo narave (PETERLIN, S., 1965. Varstvo narave 2-3: 230). Še nekaj besed o avtorju. Marjan Rejic je pod mentorstvom prof. Jovana Hadžija diplomiral leta 1949 z delom »Metode biološke preiskave sladke vode«. Doktoriral je leta 1956 na takratni Prirodoslovno matematični flozofski fakulteti v Ljubljani z delom »Problem razširjenosti kopenskih in amfipodnih rakov po Ljubljanskem barju, predvsem v velikih in majhnih izvirih«. Njegova bogata bibliografija šteje krepko preko 150 del. Objavljal je tudi v revijah Proteus in Biološki vestnik, pod njegovim mentorstvom je bilo zaključenih nekaj doktorskih disertacij in magistrskih del ter številna diplomska dela, ki povečini obravnavajo metodološke in druge vidike biološke ocene kakovosti vodotokov ter vplive onesnaženja na vodne biocenoze. (M. BEDJANIČ) Erjavecia 39 64 KAČJI PASTIRJI V LITERATURI *** Izpod peresa dr. Marije Javornik, odgovorne urednice revije National Geographic Slovenija, je v letošnji aprilski številki te eminentne poljudnoznanstvene revije izšla tudi zanimiva spremna beseda, namenjena kačjim pastirjem (JAVORNIK, M., 2024. 19(4): 138). Pospremila je obsežen odonatološki prispevek Marjana Žiberne, ki ga krasijo čudovite fotografije fotografa Uroša Florjančiča (ŽIBERNA, M., 2024. Kačji pastirji, bleščeči akrobati. National Geographic Slovenija 19(4): 122-135). Erjavecia 39 65 REDNA LETNA SKUPŠČINA SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA 2024 Vabilo za redno letno skupščino 2024 smo članom poslali 10-III-2024, izvedli pa smo jo 20-III-2024. Tokrat smo se prvič dobili v prostorih prenovljenega Nacionalnega inštituta za biologijo, in sicer v veliki predavalnici. Ker je stavba nova in nas večina še nikoli ni bila v njej smo imeli nekaj težav z orientacijo, po krajši zamudi se nam je le uspelo zbrati. Pred samo skupščino smo izvedli še tradicionalni društveni foto večer, ki se je zaradi nekaj izgubljenih članov začel okrog 17:15. Na njem smo si ogledali fotografije kačjih pastirjev z vseh koncev Slovenije, pa tudi nekaj utrinkov iz Balkana, Indije in Namibije. Matjaž Bedjanič in Ali Šalamun sta navdušila občinstvo z dobrim poznavanjem eksotičnih vrst. Skupščina se je začela kot načrtovano ob 18:00. Upravni odbor je skupaj z odgovornimi za izvedbo posameznih aktivnosti na skupščini predstavil izpeljane aktivnosti v letu 2023, finančno poročilo za preteklo leto skupaj s pregledom članstva (članarino je lani poravnalo 76 članov) in poročilo o prostovoljstvu. Skupščini je poročal še nadzorni svet, ki ni ugotovil nepravilnosti pri delovanju društva ter je ugotovil, da so finančni ter vsebinski izkazi realni in v skladu z dokumentacijo, ki jo društvo poseduje. Nadzorni svet je predlagal, da v prihodnje najave za dogodke ne bodo tako kratkoročne in da se člane bolj redno obvešča o aktivnostih preko društvene mail liste. Sprejeli smo načrt dela za leti 2024 in 2025. Po zaključeni skupščini nas je Danijel Kablar popeljal na ogled novih prostorov Nacionalnega inštituta za biologijo. Predvsem smo si ogledovali prostore skupine za divje opraševalce, še posebej nam je bila zanimiva soba za gojenje čmrljev. Nad videnim smo bili navdušeni in smo se soglasno strinjali, da so ti prostori res velika pridobitev za Slovenijo in Ljubljano. Večer smo zaključili ob slastnih in raznolikih picah v piceriji Bulizzia. (P. KOGOVŠEK) VILINSKI KONJIČI PRESTOLNICE Letos smo člani Slovenskega odonatološkega društva na območju Ljubljane izvajali projekt Vilinski konjiči prestolnice, ki ga je sofinancirala Mestna občina Ljubljana. V okviru projekta smo zbrali 455 podatkov o pojavljanju 39 vrst kačjih pastirjev na 80 lokalitetah. Izvedli smo 7 različnih izobraževalnih aktivnosti, in sicer po dva bralna krožka in poljudna terenska dneva, sodelovali smo na festivalu Raznoživo, izvedli delavnico določevanja ličink in levov ter zaključili tekmovanje o opaženih vrstah kačjih pastirjev iz leta 2023. V okviru projekta smo natisnili tudi simpatične magnete z motivom kačjih pastirjev. Erjavecia 39 66 POPIS VRST: Od 51 vrst, ki so znane za območje Ljubljane (KIAUTA 2014), smo jih v okviru projekta našli 39. Od 23-III do 8-IX-2024 smo v 31 terenskih dnevih, ki jih je izvedlo 10 popisovalcev, obiskali 80 lokalitet. Popisovali smo tako odrasle žuželke (z metuljnico in daljnogledom) kot ličinke (z vodno mrežo) in leve (iskanje po obrežju in vegetaciji), ki smo jih določili ob koncu projekta. Popise smo izvedli v skladu z dovoljenjem za vznemirjanje, ujetje, odvzem iz narave, jemanje tkivnih vzorcev in zbiranje ostankov zavarovanih kačjih pastirjev. TABELA 1: Seznam lokalitet, obiskanih med 23-III in 8-IX-2024 v okviru projekta Vilinski konjiči prestolnice. ŠT. KRAJ TOČNA LOKALITETA XGK YGK 1 Češnjica Potok Betežica ob cesti S od vasi Češnjica 471071 99060 2 Besnica Potok Besnica v vasi Besnica 473222 99342 3 Ljubljana Ribniki pri Rakovniku - manjši SZ ribnik v gozdu, nad večjim Z ribnikom 463829 99613 4 Ljubljana Potok med manjšim SZ in večjim Z ribnikom pri Rakovniku 463872 99564 5 Ljubljana Potok Z pod barjem Mali Rožnik med Mostecem in ZOO 459355 102020 6 Ljubljana Koseški bajer 459290 102695 7 Ljubljana Ribniki pri Rakovniku - večji Z ribnik v gozdu 463893 99496 8 Ljubljana Močvirni zaton (mrtvica) Kašeljskega potoka na SV koncu polja V produ, JV od J konca Ceste španskih borcev v Zgornjem Kašlju 469830 100525 9 Srednje Gameljne Pritok potoka Črnuščica 1,7 km SV od Črnuč (S pritok iz Črnuč) 462618 108788 10 Spodnje Gameljne Pritok potoka Črnuščica 1 km SV od Črnuč 100 m S od ceste (6 S pritok iz Črnuč) 462968 108492 11 Ljubljana Pritok potoka Črnuščica 750 m SV od Črnuč, 50 m S od ceste (4 S pritok iz Črnuč) 463433 108174 12 Ljubljana Pritok potoka Črnuščica 550 m SV od Črnuč, 200 m J od ceste (4 S pritok iz Črnuč) 463379 107925 13 Ljubljana Potok Pržanec v gozdu Z od od industrijske cone na Cesti Andreja Bitenca v Ljubljani 458034 105110 14 Ljubljana Tivolski ribnik ob čolnarni v parku Tivoli 461268 101004 15 Ljubljana Mlaka v ZOO pri ogradi z gepardi (vsaj 2008 še pri tigrih), 170 m SSV od vhoda v ZOO 459582 101230 16 Ljubljana Mlaka v ZOO v ogradi z medvedi, 230 mSSV od vhoda v ZOO 459624 101274 17 Ljubljana Mlaka ob V ograji ZOO na zunanji strani medvedje kletke 459676 101293 18 Ljubljana Mlaka v ZOO v ogradi rac in gosi, 100 mSSV od vhoda v ZOO 459587 101163 19 Ljubljana Mlaka v ZOO ob SV ograji 459473 101591 20 Ljubljana Jarek v ZOO v ogradi s kenguruji 459366 101237 21 Ljubljana Potok Glinščica S ob mostu na Poti Roberta Blinca (Zadrževalnik Brdnikova) 458588 101135 Erjavecia 39 67 ŠT. KRAJ TOČNA LOKALITETA XGK YGK 22 Ljubljana Mlaka V ob cesti v Žabji vasi 469159 98963 23 Ljubljana Pritok manjšega SZ ribnika pri Rakovniku 463797 99636 24 Ljubljana Potok iz Mosteca v Koseški bajer, V od Večne poti 459647 102332 25 Podlipoglav Potok Rekarjeva reka 50 m nad sotočjem s potokom Javorska reka pri domačiji Ipavec 473509 96452 26 Selo pri Panca Potok Rekarjeva reka 370 m SV od domačije Rekar 473712 96060 27 Ljubljana Zaton reke Ljubljanice nasproti četrti Spodnji Kašelj, 450 m SV od cerkve sveti Andrej 470879 101306 28 Ljubljana Zaton reke Ljubljanice Mrtvica Krnica, Z pod Kašeljskim gričem, V od četrti Spodnji Kašelj 471157 101448 29 Ljubljana Mlaka na SV robu opuščenega glinokopa na Vrhovcih 458931 100276 30 Ljubljana Razširjen del potoka na S bregu reke Ljubljanice, 150 m V od cerkve sveti Andrej pri četrti Spodnji Kašelj 470676 101079 31 Šmartno Ribnik V od potoku Gračenica V od hriba Debeli hrib 460040 110174 32 Ljubljana Potok Mejaš (Dolgi potok) na Golovcu, 150 m J od hiše Ob potoku 60 465008 99560 33 Ljubljana J pritok ribnika Suhi Bajer pri Rakovniku 464125 99146 34 Ljubljana- Rakovnik S pritok ribnika Suhi Bajer pri Rakovniku 464170 99174 35 Laze pri Dolskem Potok Slapnica nad zaselkom Slapničar, 300 m pred izlivom v reko Savo 478340 104226 36 Podgrad Potok Besnica Z od hriba Murjevka 472261 102108 37 Podgrad Potok Gobnik nad izlivom v potok Gostinca 474781 103607 38 Podgrad Potok Lutnik pred izlivom v potok Gostinca 474535 103228 39 Jevnica Brajdov potok pred izlivom v potok Jevnica 480824 102935 40 Selo pri Pancah Potok Panška reka 310 m JV od opuščenega strelišča 475074 96119 41 Selo pri Pancah Potok Panška reka 200 m SV od opuščenega strelišča 474990 96592 42 Podlipoglav Brezniški potok nad pritokom Vavrčevka 470924 95666 43 Povodje Potok Gameljščica 85 m S od hiše Šmartno 96 460166 110503 44 Ljubljana Mlaka v Tehnološkem parku Ljubljana na Brdu 458611 100668 45 Ljubljana- Črnuče Pritok potoka Črnuščica 660 mVSV od hriba Straža (395) 463588 107784 46 Povodje Ribnik v ribogojnici Povodje 460173 110631 47 Ljubljana Potok Glinščica pod suhim zadrževalnikom v Podutiku 458224 103490 48 Ljubljana Severni pritok potoka Črnuščica v Sračji dolini, 730 m SV od hriba Straža 463563 107959 49 Ljubljana Potok v dolini med hriboma Mali in Veliki Rakovnik, 150 m V nad barjem Mali Rožnik 459680 101866 50 Spodnje Gameljne Mrtvica Save na levem bregu Save pri brzicah, 800 m SZ od Zavoda za ribištvo Slovenije 461569 108036 51 Spodnje Gameljne Mlaka na levem bregu Save V od mrtvice Save pri brzicah, 750 m SZ od Zavoda za ribištvo Slovenije 461666 108064 52 Zgornje Gameljne Mlaka v gozdu na levem bregu Save, 300 m SZ od mrtvice Save pri brzicah 461269 108179 Erjavecia 39 68 ŠT. KRAJ TOČNA LOKALITETA XGK YGK 53 Ljubljana Mlaka 135 m SV od JV roba deponije odpadkov Barje (SHS P3) 460323 97484 54 Ljubljana Mlaka 150 m S od JV roba deponije odpadkov Barje (SHS P2) 460226 97518 55 Ljubljana Mlaka 290 mSSV od JV roba deponije odpadkov Barje (SHS P1) 460336 97649 56 Ljubljana Mlaka 230 m S od JV roba deponije odpadkov Barje (SHS S2) 460206 97601 57 Ljubljana Mlaka 235 mSSV od JV roba deponije odpadkov Barje (SHS S3) 460308 97598 58 Ljubljana Mlaka 290 mSSZ od JV roba deponije odpadkov Barje (SHS S1) 460184 97643 59 Ljubljana Gozd Z od zaselka Dobrava pri Črnučah 464781 107682 60 Ljubljana Generirana lokaliteta 79676: Ljubljana, Veliki Rožnik, potok iz Mosteca Z od ceste ZOO-Koseze, 1kmSSZ od Biološkega središča 459003 101872 61 Ljubljana Generirana lokaliteta 79700: Ljubljana Zalog, Ribnik pod Debnim vrhom 471079 100870 62 Ljubljana Gradaščica betonski del na Vrhovcih 458898 99810 63 Ljubljana Ribnika v Črnučah 464402 107114 64 Ljubljana Mlaka v soseski Brdo v Ljubljani 458675 100064 65 Ljubljana Mlaka v Botaničnem vrtu v Ljubljani 462755 99617 66 Zgornja Besnica Potok Vakovka 100 m pred izlivom v potok Besnica 477833 97329 67 Ljubljana Potok Gračenica med ribogojnico Povodje in avtocesto 460078 110095 68 Ljubljana Izvirni krak potoka Glinščica pod Toškim Čelom, nad pritokom potoka Planjavski graben 456461 104723 69 Ljubljana V pritok potoka Čepski graben na S pobočju hriba Klobuk, 400 m SV od domačije Vrsjak, Stranska vas 21a 456548 103023 70 Zgornja Besnica Mlinščica potoka Besnica pri domačiji Kucmar, Zgornja Besnica 5 476729 98690 71 Zgornja Besnica Potok Stolnik 150 m S nad cesto v zaselku Srednja Besnica 476197 98890 72 Ljubljana J izvirni krak Nadgoriškega potoka 580 m SV od cerkve sveti Janez Krstnik v Nadgorici 466779 106586 73 Ljubljana Potok pod Z ribnikom Rakovnik 463872 99365 74 Zagradišče Potok Šivnik pri daljnovodu S pod hribom Šivnik, 350 m JV od zaselka Podgorje 471504 99922 75 Ljubljana J pritok potoka Dobravščica, 550 m JV od vrha hriba Strašnjak 467964 106564 76 Ljubljana Nadgoriški potoka, 1 km S od cerkve sveti Janez Krstnik v Nadgorici, 500 m pred iztokom v potok Dobravščica 466789 107202 77 Besnica V pritok potoka Besnica pri domačiji Derčar, Besnica 43 473326 99872 78 Podmolnik Potok Podmolniški graben 800 m ZJZ od vasi Podmolnik 468342 97090 79 Ljubljana Mlaka na Savskih prodih 200 m S od reke Save, 750 m J od industrijske cone in stavbe Brnčičeva 53 466276 104743 80 Ljubljana Kanaliziran potok ob Cesti 13. julija v zaselku Žabja vas, J pred iztokom v mlako 469130 98941 Erjavecia 39 69 TABELA 2: Seznam 39 vrst kačjih pastirjev, najdenih na območju občine Ljubljana v aktivnostih projekta Vilinski konjiči prestolnice v letu 2024. Chalcolestes parvidens Chalcolestes viridis Lestes barbarus Sympecma fusca Calopteryx splendens Calopteryx virgo Platycnemis pennipes Coenagrion ornatum Coenagrion puella Coenagrion scitulum Enallagma cyathigerum Erythromma lindenii Erythromma viridulum Ischnura elegans Ischnura pumilio Pyrrhosoma nymphula Aeshna affinis Aeshna cyanea Aeshna mixta Anax imperator Anax parthenope Onychogomphus forcipatus Cordulegaster bidentata Cordulegaster heros Cordulia aenea Somatochlora flavomaculata Somatochlora meridionalis Crocothemis erythraea Libellula depressa Libellula fulva Libellula quadrimaculata Orthetrum albistylum Orthetrum brunneum Orthetrum cancellatum Orthetrum coerulescens Sympetrum fonscolombii Sympetrum sanguineum Sympetrum striolatum Sympetrum vulgatum TABELA 3: Vrste kačjih pastirjev, ki so znane za območje Ljubljane (KIAUTA 2014), a jih v letu 2024 nismo zabeležili okviru projekta Vilinski konjiči prestolnice. Lestes dryas Lestes sponsa Lestes virens Coenagrion pulchellum Erythromma najas Aeshna grandis Aeshna juncea Aeshna isoceles Brachytron pratense Gomphus vulgatissimus Ophiogomphus cecilia Epitheca bimaculata Sympetrum meridionale Sympetrum flaveolum Več o vrstah iz TABELE 3 lahko preberete v prispevkih VRHOVNIK s sod. (2015) in KIAUTA (2014). Svoje moči smo tarčno usmerili tudi v pregled potokov za velikega studenčarja Cordulegaster heros, ki je pri nas na Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah na prilogah 1A (varovanje vrst) in 2A (varovanje habitatov vrst), prav tako pa je naveden na prilogah II in IV Direktive o habitatih in je posledično kvalifikacijska vrsta za del omrežja NATURA 2000. Pri popisu smo uporabili standardizirano metodo popisa, ki omogoča primerjavo med vzorčenji (ŠALAMUN s sod. 2010). Pregledali smo 58 lokacij, od katerih smo vrsto našli na 35 (60%) potokih. Več o tem si lahko preberete v članku v reviji Trdoživ (HOSTNIK s sod. 2024). Popis in projekt, v katerem je nastal, smo 20-X-2024 predstavili tudi na 49. Srečanju entomologov sosednjih dežel v Postojni. Erjavecia 39 70 Pri potokih, kjer živi veliki studenčar je pomembno, da se ne črpa vode iz struge, saj obstaja nevarnost presušitve potoka in vrsta lahko izgine. Pomembno je, da je ob bregovih potoka strnjen gozd in da je dovolj finega substrata ter da naklon ni prestrm. Utrjevanje ali celo betoniranje brežin in predvsem dna potokov ličinkam onemogoča skrivanje v substratu, zaradi česar vrsta oziroma vrste s potoka izginejo. Takšen je na primer potok Slapnica v Lazah pri Dolskem. Na potoku Vakovka v Zgornji Besnici je divje odlagališče, ki bi ga bilo treba očistiti. Na potoku Jevnica v Jevnici pri Litiji se je ob načrtovanju ceste z brežino deloma zasulo potok in bi bilo material treba očistiti. IZOBRAŽEVALNE IN PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI: Prvi dogodek v sklopu projekta je bil bralni krožek, znan kot uSODno branje, ki je potekal 28-II-2024. Na njem smo na temo »Bizarna dejstva o kačjih pastirjih« prebrali članke in jih predstavili. Izvedeli smo, kje po svetu kačje pastirje jedo in ali jim gredo bolj v slast odrasli ali ličinke. 20-III-2024 smo izvedli Foto večer za pregled terenskih fotografij kačjih pastirjev in njihovih habitatov. Dogodek smo izvedli na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, kamor smo povabili vse zainteresirane preko spletnih list, elektronskih sporočil in Facebook profilov. Z začetnim predavanjem smo udeležence ozaveščali o vlogi kačjih pastirjev v ekosistemu ter o pomenu projekta in izvajanja tovrstnih aktivnosti za ohranjanje biodiverzitete. Same popise na terenu smo izkoristili tudi za izobraževalno dejavnost, saj so se jih pod vodstvom strokovnjaka lahko udeležili zainteresirani posamezniki in pri tem spoznali tako delo strokovnjakov, kot tudi pomen vodnih teles za našo prihodnost. Poleg tega smo z izobraževalnim namenom izvedli dva prikaza terenskega popisa, 29- V-2024 ob Koseškem bajerju in 21-VI-2024 ob Tivolskem ribniku, na katera smo povabili širšo javnost. Za določevanje ličink in levov smo 16-IX-2024 izvedli izobraževalno delavnico na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Za namen širše predstavitve raznolikosti kačjih pastirjev smo 22-V-2024, Mednarodni dan biotske raznovrstnosti, obeležili s festivalom Raznoživo, ki je med 9:00 in 18:00 uro potekal na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Izvedli smo razstavo fotografij, ki smo jih pridobili in razvili v okviru projektov Fotografskih natečajev leta 2013 in 2016, ki ju je sofinancirala Mestna občina Ljubljana. Na dogodku smo imeli tudi izobraževalno delavnico, kjer smo obiskovalcem festivala približali kačje pastirje in njihov pomen v Sloveniji, kot tudi v Ljubljani. Jeseni smo 24-IX-2024 izvedli še eno uSODno branje, kjer smo slišali zanimivosti iz sveta ličink. Pogovarjali smo se, kako pomembno je, da se ličinka pred izlevitvijo dobro oprime rastline po kateri spleza v odraslo življenje. Izvedeli smo, zakaj je zelena deva edina vrsta kačjih pastirjev pri nas, katere življenje v obdobju ličinke je vezano na eno vrste rastline, in sicer na vodno škarjico. Med liste rastline se namreč skrije pred plenilci. Vse to in še več zanimivega smo prediskutirali ob sproščenem druženju s prigrizki. V društvu smo že šesto leto zapored izvajali Slovensko odonatološko dirko, v okviru katere tekmujemo v številu najdb kačjih pastirjev po Sloveniji. Predvsem Erjavecia 39 71 kategorija »Število fotografiranih vrst« je namenjena splošni javnosti, kjer udeležencem pomagamo tudi pri določitvi njihovih fotografiranih vrst. S tem zbiramo podatke in izboljšujemo poznavanje kačjih pastirjev v Sloveniji. Ob zaključku projekta smo zaključili SODirko 2023. Dogodek je potekal 9-X-2024 na Oddelku za biologijo v Ljubljani. Na dogodku smo promovirali kačje pastirje, projekt in pomen zbiranja podatkov za varovanje narave. V sklopu podelitve smo imeli krajše predavanje o projektu, namenjeno širši javnosti. Odzvali smo se tudi povabilu Združenja EPEKA in se 6-III-2024 pridružili 325 ljubljanskim dijakom pri ogledu dokumentarnega okoljevarstvenega filma THE CAMPAIGN AGAINST THE CLIMATE. Dijakom smo poleg predstavitve stanja kačjih pastirjev Slovenije predstavili tudi projekt Vilinski konjiči prestolnice. Na Dan Zemlje smo predavali o kačjih pastirjih v CUDV Draga, Ljubljana, kjer smo predstavili tudi ta projekt. Z namenom promocije pomena kačjih pastirjev in njihovih življenjskih okolij ter na splošno biodiverzitete smo natisnili magnete z motivoma modrega bleščavca Calopteryx virgo in zelenomodre deve Aeshna cyanea, ki smo jih in jih še bomo delili na dogodkih. Čudovita motiva je narisala Anja Bolčina. Navedba sodelavcev oziroma partnerjev, ki so sodelovali pri izvajanju projekta in projektnih aktivnosti: Nina Erbida, Peter Kogovšek, Nika Tivadar, Maja Hostnik, Maja Bahor, Mitja Dobovišek, Nik Šabeder, Benjamin Schwartz, Marisa Schlamberger, Leon Rojk Štupar in Katja Konc, ki je pomagala pri promociji dogodkov med člani Herpetološkega društva. Za Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev nam je pri tem pomagal Mitja. Dodajmo še, da že načrtujemo nadaljevalne terenske aktivnosti tudi v letu 2025. Naše delo bo namenjeno boljšemu poznavanju ljubljanske odonatne favne, napore bomo usmerili tudi v raziskovanje Ljubljanice. S tem želimo izboljšati predvsem možnosti za najdbo kačjega potočnika. Upamo, da bomo na razpisu Mestne občine Ljubljana uspešni. LITERATURA: HOSTNIK, M., N. ERBIDA, A. ŠALAMUN, M. BAHOR, D. VINKO & M. BEDJANIČ, 2024. Popis velikega studenčarja na območju Mestne občine Ljubljana. Trdoživ 13(1): 6–8. KIAUTA, B., 2014. Zametki za favno kačjih pastirjev (Insecta: Odonata) mesta Ljubljana, Slovenija. Natura Sloveniae 16(1): 15-40. ŠALAMUN, A., M. GOVEDIČ, M. PODGORELEC & M. KOTARAC, 2010. Dopolnitev predloga območij za vključitev v omrežje Natura 2000 – kačji pastirji (Odonata): veliki studenčar (Cordulegaster heros) - končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor RS. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 64 str. + priloga 1 & 2 + podatkovna zbirka. VRHOVNIK, M., N. ERBIDA, J. CVETKOVIĆ, R. GOLOBINEK, M. HOSTNIK, K. KISOVEC, D. VINKO & N. ZALETELJ, 2015. Kaj neki leta v prestolnici? Poročilo o projektu “Kačji pastirji Ljubljane”. Erjavecia 30: 58–65. (N. ERBIDA, D. VINKO & A. ŠALAMUN) Erjavecia 39 72 PODPRITE DELOVANJE SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA Z DELOM SVOJE DOHODNINE Slovensko odonatološko društvo ima status nevladne organizacije v javnem interesu, zato lahko društvo podprete tudi z delom svoje dohodnine, ki ste jo vplačali v državni proračun. Obvestilo o tej nameri je potrebno predložiti vaši izpostavi FURS (po pošti ali osebno oz. preko sistema eDavki) do 31. decembra za leto, za katero se dohodnina odmerja (do 31. 12. 2024 za leto 2024). Zahteva velja vse do preklica oz. do prejema nove zahteve. Več informacij in obrazec najdete na spletni strani eDavki, namenitev dela dohodnine za donacije ali, če boste vlogo oddali po pošti ali osebno, na https://www.cnvos.si/enprocent. Takšna donacija vas neposredno nič ne stane, saj gredo ta sredstva sicer v proračun države. Podatki društva so: Slovensko odonatološko društvo; davčna številka 68437650. Društvu lahko namenite od 0,1 % do 1 % svoje dohodnine. Po preliminarnih podatkih (dokončnih za preteklo leto FURS še ni objavil) je delovanje Slovenskega odonatološkega društva v letu 2023 podprlo 31 oseb z vplačano dohodnino, in sicer v skupnem znesku 637,25 € donacij dohodnine. Hvala! Lepo vabljeni, da tudi vi podprete delovanje društva! MAILING LISTA SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA Vsi, ki bi se želeli pridružiti mailing listi Slovenskega odonatološkega društva, lahko za prijavo pišete na: odonata-si+subscribe@groups.io. Za objavo prispevkov in spremljanje objav je prijava obvezna, kot do sedaj pa prispevki niso moderirani. Po prijavi jih enostavno pošljete na: odonata-si@groups.io. Domača stran liste, z dodatnimi navodili in možnostjo prijave, je dosegljiva na strani: https://groups.io/g/odonata-si. Tam si lahko pogledate tudi arhiv objav. Za morebitna vprašanja se obrnite na naslov: odonata-si+owner@groups.io Na še dolga leta zanimivih objav! Erjavecia 39 73 DRAGONFLY CONSERVATION EUROPE (DCE) was founded on June 10th 2024, in Wageningen, the Netherlands. DCE has a goal to promote odonatology and the conservation of dragonflies and their habitats. Primarily this means stimulating collaboration in Europe and helping people where possible. How DCE will do that depends to a large extent on what is considered helpful by the community. An important goal of DCE is being a central contact point for European odonatology and odonatologists. This is relevant for organisations such as the EU but also for people interested in dragonflies. In the EU the need for biodiversity monitoring is being recognized more and more. Dragonflies are on the list of groups that should be monitored. If the EU wants to develop this further, they will need a partner, an organisation working on dragonflies at the European level, DCE can play this role. For both these roles the network has not changed, and the same people will be involved in the end, we just opened a hatch to the outside world. To promote collaboration between odonatologists and odonatological societies in Europe, DCE wants to make protocols, and eventually data more accessible. To some extent this will be directly available through the DCE website or the website will give information on what exists and how the right persons can be contacted. Of course, ECOO will remain to be the main gathering of European odonatologists, and DCE wants to be a home for the network in between ECOOs. Erjavecia 39 74 DRAGONFLY CONSERVATION EUROPE - BOARD Chair: Roy van Grunsven; Secretary: Geert De Knijf; Treasurer: Klaus-Jürgen Conze; Conservation projects Coordinators: Geert De Knijf & Marina Vilenica; Scientific Literature: Philippe Lambret; Newsletter Editor: Adam Tarkowski; ECOO Organisator: Adam Tarkowski; Webmaster: Magnus Billqvist; Social Media Coordinator: Eleana Kazila DRAGONFLY CONSERVATION EUROPE - WEBSITE www.europeandragonflies.com DRAGONFLY CONSERVATION EUROPE - NEWSLETTER & CONTACT info@europeandragonflies.com *** Na letošnjem evropskem odonatološkem kongresu ECOO 2024 v Španiji je bila tudi uradno sporočena razveseljiva novica o ustanovitvi nove evropske odonatološke organizacije - DRAGONFLY CONSERVATION EUROPE oz. s kratico DCE. V zgornjih vrsticah smo nekoliko skrajšano povzeli enega uvodnih prispevkov iz novičnika »Newsletter of Dragonfly Conservation Europe« (VAN GRUNSVEN, R., 2024. Founding Dragonfly Conservation Europe. DCE Newsletter 1: 3-4). Prva številka novičnika DCE je izšla novembra 2024, v prihodnje pa naj bi s svežimi novicami in informacijami izhajal dvakrat letno. Najdete ga med gradivi in povezavami na spletni strani DCE: www.europeandragonflies.com. Nova odonatološka organizacija je zamišljena in zasnovana kot široka platforma za sodelovanje evropskih odonatologov, z glavnim ciljem promocije odonatologije ter ohranjanja kačjih pastirjev in njihovih življenjskih okolij. Eden prvih rezultatov tovrstnega sodelovanja odonatologov iz celotne Evrope je poročilo »European Dragonflies: Moving from assessment to conservation planning«, ki je tudi s sodelovanjem DCE izšlo pod okriljem IUCN in dopolnjuje novi evropski rdeči seznam kačjih pastirjev. Ali bo nova evropska odonatološka organizacija izpolnila cilje in pričakovanja bo seveda pokazal čas. Z naše strani ji za začetek zaželimo vse najbolje, predvsem pa uspešno delo in čim več odmevnih uspehov v prizadevanjih za ohranjanje kačjih pastirjev v Evropi! Če želite biti vključeni na mailing listo DCE, imate kakršna koli vprašanja, ali bi želeli s širšo odonatološko javnostjo deliti zanimivosti v prihodnjih izdajah novičnika, enostavno sporočite vašo željo na naslov: info@europeandragonflies.com. (M. BEDJANIČ) Erjavecia 39 75 ERJAVECIA V DIGITALNI KNJIŽNICI SLOVENIJE (DLIB.SI) Digitalna knjižnica Slovenije (dLib.si) omogoča dostop do raznovrstnih digitalnih vsebin s področja znanosti, umetnosti in kulture. Je spletni informacijski vir, ki predstavlja bistveni sestavni del sodobne infrastrukture, potrebne za izobraževalne in znanstvenoraziskovalne procese, ter enega od temeljev informacijske družbe. Portal dLib.si poleg tega omogoča trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine v digitalni obliki, s čimer je poskrbljeno, da bo ta ostala dostopna tudi prihodnjim rodovom. V zbirki dLib.si so od oktobra 2020 v elektronski obliki sistematično shranjene in predstavljene vse pretekle številke našega društvenega biltena Erjavecia. Najdete jih na naslovu: https://dlib.si/, pri čemer v iskalno polje seveda vpišete »Erjavecia«. Za redno dopolnjevanje in arhiviranje zbirke bomo ažurno skrbeli tudi v prihodnje. Erjavecia 39 76 DODATEK H GRADIVU ZA ODONATOLOŠKO BIBLIOGRAFIJO SLOVENIJE XXXIX. Pod tem imenom bodo tudi v prihodnje v Erjavecii zbrani naslovi odonatološke literature, ki je izšla po objavi Gradiva za odonatološko bibliografijo Slovenije (KIAUTA, B., 1994. Exuviae 1/1: 9–15) oz. po objavi Odonatološke bibliografije Slovenije za obdobje 1685–2015 (BEDJANIČ, M., 2015. Erjavecia 30: 99–144). Ob tej priložnosti vas prosim, da pošljete kopije vsakršnih objavljenih notic, sestavkov ali člankov, ki vsebujejo favnistične podatke za ozemlje Slovenije ali se kako drugače dotikajo kačjih pastirjev na naslov: Matjaž Bedjanič, Rakovlje 42a, 3314 Braslovče oz. e-mail: matjaz_bedjanic@yahoo.com. 1495. BAHOR, M. & E. HROVAT, 2023. Drugi terenski vikend SOD v letu 2023 - Ilirska Bistrica. Erjavecia 38: 43-52. 1496. BAHOR, M. & N. ŠABEDER, 2023. Poročilo o delu odonatološke skupine na RTŠB Črna na Koroškem 2023. Erjavecia 38: 55-62. 1497. BEDJANIČ, M., 2023. Monitoring favne kačjih pastirjev (Odonata) v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok (NRŠZ) ter priprava smernic za urejanje in upravljanje habitatov s stališča favne kačjih pastirjev v okviru Letnega programa dela in finančnega načrta Naravnega rezervata Škocjanski zatok za leto 2023. Elaborat za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ProNatura, Braslovče. 65 str. 1498. BEDJANIČ, M., 2023. Drobtinice in ocvirki: Nova opazovanja temnega slaniščarja Selysiothemis nigra iz Škocjanskega zatoka. Erjavecia 38: 83-85. 1499. BEDJANIČ, M., 2023. Observation of heterospecific mating attempt by blue chaser Libellula fulva Müller, 1764 and broad-bodied chaser L. depressa Linnaeus, 1758 (Odonata: Libellulidae). Natura Sloveniae 25(2): 53-60. doi: 10.14720/ns.25.2.53-60 1500. DOBOVIŠEK M., C. OTTOLENGHI, B. ŠKERJANC, D. VADNJAL, M. BAHOR & D. VINKO, 2023. Prve najdbe ciklamnega telovnikarja (Trithemis annulata (Palisot de Beauvois, 1807)) (Odonata: Libellulidae) v Slovenski Istri. Acta entomologica slovenica 31(2): 207-210. 1501. DOLINAR, N., E. GABRIJELČIČ, A. KRIVOGRAD KLEMENČIČ, U. KUHAR, Š. REMEC REKAR & N. ŠTUPNIKAR, 2020. Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji: Poročilo o monitoringu za leto 2019. Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana. 56 str. 1502. ERBIDA, N. & M. LIPOVEC, 2023. Drobtinice in ocvirki: Dve novi najdbi dristavičnega spreletavca Leucorrhinia pectoralis v Sloveniji. Erjavecia 38: 79-80. 1503. ERBIDA, N. & M. LIPOVEC, 2023. Slovensko odonatološko društvo na dogodkih in delavnicah 2023. Erjavecia 38: 88-91. Erjavecia 39 77 1504. GOJZNIKAR, J., J. LESKOŠEK, M. SKUBIC & D. KNEZ, 2024. Kratek (bio)geografski opis raziskovalnega območja. V: Gojznikar J., Bolčina A. (ur.), Kaj mrgoli po Beli krajini, Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2021 – Dragatuš, str. 11-20, Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Ljubljana. 1505. HORVAT, E. & M. BAHOR, 2023. Kaj imajo skupnega rečne ovire in kačji pastirji? Trdoživ 12(2): 44. 1506. HOSTNIK, M., N. ERBIDA, A. ŠALAMUN, M. BAHOR, D. VINKO & M. BEDJANIČ, 2024. Popis velikega studenčarja na območju Mestne občine Ljubljana. Trdoživ 13(1): 6-8. 1507. KAČIČNIK JANČAR, M., 2023. Referenčne vrednosti stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov območij Natura 2000. Varstvo narave 33: 95-106. 1508. KNEZ, D., 2024. Poročilo o delu skupine za naravoslovno fotografijo. V: Gojznikar J., Bolčina A. (ur.), Kaj mrgoli po Beli krajini, Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2021 – Dragatuš, str. 57-59, Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Ljubljana. 1509. [KNEZ, D.], 2024. Taborski utrip - Fotokronika. V: Gojznikar J., Bolčina A. (ur.), Kaj mrgoli po Beli krajini, Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2021 – Dragatuš, str. 84, Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Ljubljana. 1510. [KRAŠEVEC, R., N. ŠABEDER, Š. PUNGARŠEK, M. BEDJANIČ & T. KRANJC], 2024. Fotoživ. Trdoživ 13(1): 29. 1511. KOREN, T. & A. ŠTIH KOREN, 2023. Program praćenja stanja očuvanosti crnog tresetara (Leucorrhinia caudalis) na području Hrvatske. OPKK projekt „Razvoj sustava praćenja stanja vrsta i stanišnih tipova“ - GRUPA 17: „Izrada i razvoj programa praćenja za vretenca s jačanjem kapaciteta dionika sustava praćenja i izvješćivanja“. Udruga Hyla, Zagreb. 31 str. 1512. KOREN, T. & A. ŠTIH KOREN, 2023. Program praćenja stanja očuvanosti velikog tresetara (Leucorrhinia pectoralis) na području Hrvatske. OPKK projekt „Razvoj sustava praćenja stanja vrsta i stanišnih tipova“ - GRUPA 17: „Izrada i razvoj programa praćenja za vretenca s jačanjem kapaciteta dionika sustava praćenja i izvješćivanja“. Udruga Hyla, Zagreb. 31 str. 1513. KOREN, T., A. ŠTIH KOREN, D. KRANŽELIĆ & B. SCHMIDT, 2023. Program praćenja stanja očuvanosti rogatog regoča (Ophiogomphus cecilia) na području Hrvatske. OPKK projekt „Razvoj sustava praćenja stanja vrsta i stanišnih tipova“ - GRUPA 17: „Izrada i razvoj programa praćenja za vretenca s jačanjem kapaciteta dionika sustava praćenja i izvješćivanja“. Udruga Hyla, Zagreb. 30 str. 1514. KOREN, T., A. ŠTIH KOREN, D. KRANŽELIĆ & B. SCHMIDT, 2023. Program praćenja stanja očuvanosti dravskog regoča (Stylurus flavipes) na području Hrvatske. OPKK projekt „Razvoj sustava praćenja stanja vrsta i stanišnih tipova“ - GRUPA 17: „Izrada i razvoj programa praćenja za vretenca s jačanjem kapaciteta dionika sustava praćenja i izvješćivanja“. Udruga Hyla, Zagreb. 30 str. Erjavecia 39 78 1515. KOTNIK, J., S. VEBERIČ, P. BREZOVŠEK & L. STERMECKI, 2023. zaDravo: Predstavitev aktivnosti projekta. Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, Maribor. 48 str. 1516. KROŠELJ, T., 2018. Varstvena raba barjanskih ekosistemov na primeru Črnega jezera na Pohorju. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Maribor. 82 str. 1517. LA PORTA, G. & S. HARDERSEN, 2024. A Warm Welcome to the Alps— The Northward Expansion of Trithemis annulata (Odonata, Libellulidae) in Italy. Insects 15(5), 340: 1-14. https://doi.org/10.3390/insects15050340 1518. LIPOVEC, M., 2023. Ekosistemi Balkana: Dogodivščine biologov v Črni gori: Skupina za kačje pastirje: Potrpežljivost je mati uspeha. Antirepresor 27: 20-21. 1519. PETKOVŠEK, M. 2023. Pomen in uporaba standardnega obrazca območij Natura 2000 (SDF). Varstvo narave 33: 7-93. 1520. PIRNAT, A., M. BEDJANIČ & A. ŠALAMUN, 2023. Iz zaprašenega odonatološkega podstrešja: Poročilo skupine za kačje pastirje na Mladinskem biološkem raziskovalnem taboru Trebnje '97. Erjavecia 38: 63- 71. 1521. POBOLJŠAJ, K. & A. ŠALAMUN, 2023. Raziskave dvoživk in kačjih pastirjev na območju pobud za dopolnitev OPN občine Rogaška Slatina: »Obrtna cona Ratanska vas in Turistično območje Dolina Jurg«: Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 25 str. [Naročnik: Občina Rogaška Slatina]. 1522. PODGORNIK, S., 2022. Pregled in identifikacija habitatov kačjega potočnika in ostalih vrst kačjih pastirjev na območju reke Save od naselja Sava do Krškega: Končno poročilo. Okoljske raziskave in svetovanje, Samo Podgornik s. p., 129 str. [Naročnik: HSE invest d. o. o., Maribor]. 1523. PUNGARŠEK, Š., M. JERNEJC KODRIČ, T. KNAPIČ, M. KRIŽNAR & S. STRGULC KRAJŠEK, 2024. Simon Robič (1824-1897) – srčni naravoslovec. Trdoživ 13(1): 25-27. 1524. SCHLAMBERGER, M. & L. R. ŠTUPAR, 2024. Standarizirano in totalno vzorčenje ličink velikega studenčarja (Cordulegaster heros) v Rakovniku. Samostojna raziskovalna naloga pri vajah iz predmeta Ekologija živali, Ekologija in biodiverziteta, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. 17 str. 1525. PRIJATELJ VIDEMŠEK, M. / VINKO D., 2024. Zagovornik narave in kačjih pastirjev. Delo 66(143): 15 [22.6.2024]. 1526. PRIJATELJ VIDEMŠEK, M. / VINKO D., 2024. Zagovornik narave in kačjih pastirjev. Trdoživ 13(1): 14-16. 1527. SIMČIČ, M., 2023. 90 Naravna vrednota Krivi potok: Krivi potok ali Babinec? V: A. Hudoklin (ured.), Naša naravna dediščina: izbor člankov iz Dolenjskega lista, str. 130, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. Erjavecia 39 79 1528. SIMČIČ, M., 2023. 183 Južna zverca (Lestes macrostigma). Zavarovana vrsta: Spoznajmo kačje pastirje Bele krajine. V: A. Hudoklin (ured.), Naša naravna dediščina: izbor člankov iz Dolenjskega lista, str. 232, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana. 1529. ŠABEDER, N., 2024. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje (Odonata). V: Gojznikar J., Bolčina A. (ur.), Kaj mrgoli po Beli krajini, Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2021 – Dragatuš, str. 43-48, Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Ljubljana. 1530. ŠABEDER, N. & M. BAHOR, 2023. Prispevek biološkega raziskovalnega tabora BIOCAMP 012 k poznavanju favne kačjih pastirjev Dolenjske (JV Slovenija). Erjavecia 38: 10-17. 1531. ŠABEDER, N. & M. DOBOVIŠEK, 2023. Drobtinice in ocvirki: Kačji pastirji med jesensko migracijo ptic na sedlu Suha v Karavankah. Erjavecia 38: 81-82. 1532. ŠABEDER, N. & M. JEROMEN 2024. Poročilo o delu skupine za kačje pastirje (Odonata). V: Gojznikar J., Bolčina A. (ur.), Kaj mrgoli po Savinjski dolini, Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2022 – Trje, str. 36-42, Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Ljubljana. 1533. ŠABEDER, N. & A. KOZINA, 2023. Terenski vikend SOD 2023 na Krasu. Erjavecia 38: 34-43. 1534. ŠABEDER, N. & M. MLAKAR MEDVED, 2023. Drobtinice in ocvirki: Opazovanje višnjevih dev in deviškega pastirja pri prehranjevanju v roju. Erjavecia 38: 85-86. 1535. ŠABEDER, N. & D. VINKO, 2023. Prispevek Dijaškega biološkega tabora 2023 – Posočje k poznavanju favne kačjih pastirjev zahodne Slovenije. Erjavecia 38: 24-34. 1536. ŠALAMUN, A. & D. VINKO, 2023. BioBlitz Slovenija 2023 – Vojsko. Erjavecia 38: 52-54. 1537. ŠTARKEL, N., P. PROSENC, P. REPNIK, T. MAZI, N. SMOLAR- ŽVANUT, I. KAVČIČ, M. KLANEČEK & N. KODRE, 2021. Analiza in ocena stanja projektnih območij Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki z vidika upravljanja voda: Akcija A.1.1. Projekt LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), Direkcija Republike Slovenije za vode, Ljubljana, 113 str. + digitalne priloge. 1538. TIVADAR, N., 2023. 9. Biološko - ekološki raziskovalni tabor (BERT) 2023. Erjavecia 38: 18-24. 1539. VINKO, D., 2023. Šesti slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo. Erjavecia 38: 108-111. 1540. VINKO, D., T. BAČIČ, N. KRIVEC & M. BEDJANIČ, 2023. Iz terenske beležke v svet. Trdoživ 12(2): 50-51. 1541. VINKO, D., G. DE KNIJF, M. BILLQVIST, R. VAN GRUNSVEN, F. PRUNIER & M. BEDJANIČ, 2024. Osrednja tema: Ogroženost kačjih pastirjev v Evropi. Trdoživ 13(1): 30-35. Erjavecia 39 80 1542. VINKO, D., N. ŠABEDER, M. BAHOR, A. TRATNIK, M. DOBOVIŠEK, S. KOVAČIČ, D. VADNJAL & A. ŠALAMUN, 2023. Drobtinice in ocvirki: Najdbe ciklamnega telovnikarja Trithemis annulata v letu 2023, prvič tudi v Slovenski Istri. Erjavecia 38: 72-78. 1543. VREZEC, A., Š. AMBROŽIČ ERGAVER, A. KAPLA & M. BEDJANIČ, 2023. Conacija območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib glede na populacije izbranih naravovarstveno pomembnih vrst nevretenčarjev. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 32 str. 1544. VREZEC A., Š. AMBROŽIČ ERGAVER, A. KAPLA, S. KOCIJANČIČ & M. BEDJANIČ, 2023. Ekspertno svetovanje na terenu pri odstranjevanju starejših dreves in monitoring izbranih vrst nevretenčarjev na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 45 str. 1545. VREZEC A., T. TRILAR, Š. PUNGARŠEK & M. KRIŽNAR, 2023. Scopoli: Kranjska narava in rojstvo moderne naravoslovne znanosti na Slovenskem: ob 300 letnici rojstva velikega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723-1788). Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. 223 str. 1546. ZAGMAJSTER, M., N. MORI & D. VINKO, 2023. 25. letnik znanstvene revije Natura Sloveniae. Trdoživ 12(2): 52-53. 1547. ZAKŠEK, B., A. LEŠNIK, A. ŠALAMUN, N. ERBIDA & S. STRGULC KRAJŠEK, 2023. Popis vrst in habitatnih tipov, prisotnih v malih alpskih mokriščih znotraj projektnih območij projekta »Integrated small wetlands of the Alps monitoring and protection«: Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 60 str. + digitalne priloge. [Naročnik: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana]. 1548. ŽIBERNA, M., 2024. Kačji pastirji, bleščeči akrobati. National Geographic Slovenija 19(4): 122-135. (M. BEDJANIČ)