Stev. 64.
V LJOHM v oefleiu one !Б. rama IB2I. Posamezna stevUKa stane 2 Din. Ш0 Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec ■«•*.. Din M ,e pol leta ..... . IM p celo leto . . . . a 340
ca inozemstvo:
mesečno.......Din M
Sobotna izdaja: celoletno t Jngoslavljt .... Din M r Inozemstvu . e . . . 60
Cene lnseraiom:
Enoatolpnu petttna vr»J» malt oglasi po Din t'30 in Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm viline po Din 2 50, veliki po Din V— in 4 —, oglasi * uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri »евјот naroČilu popust.
Izhaja vaak dan izvzemil ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
Posinioa uloCons v mm\
Uredništvo je v Kopitarjevi t lici 6/П1. Rokopisi •e ne vračajo; nelranklrana pisma ae ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniltva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprav« je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 In 10.349 (za Inserale) Sarajevo 7.565. Zagreb S9.01L Praga in Dunaj 24,797.
Za avtonomijo vseučilišč.
Državna uprava je sklenila varčevati. Sklenila Je, da ne bo več po nepotrebnem izdajala in trošila davčnega denarja za nepotrebne stvari, ampak bo vsak krajcar in vsako paro desetkrat obrnila, predno ga bo spustila iz rok.
Ta vladni sklep je vse pohvale vreden. Ko so ljudje zvedeli zanj, so bili silno veseli, češ da bodo poslej plačevali manj davka, da bosta živež in obleka uenejša in da si bodo vsled prihrankov lahko celo svoje hiše zidali z malimi vrtički okoli hiš, kjer bo rastla solata in kjer so bodo otroci lahko valjali skupaj s psičkom in s kokoši.
Počasi so pa ljudje uvideli, da vlada razume varčevanje v javni upravi vse drugače. Videli so, da vlada pri topovih prav nič ne varčuje. Videli so dalje, da ima ža svoje ožje prijatelje še vedno na stežaj odprta vrata državne blagajne. Iz davčnih predpisov pa so videli, da davki kljub napovedanemu varčevanju niso nič manjši, in iz krojaških in špecerijskih računov so razvide-li, da je življenje vsak dan dražje in ne cenejše. In lepili sanj o lastnih hišicah in o vrtičkih, o otrocih na prostem in psičkih in kokoših je bilo konec.
Iz vladnih odredb o varčevanju so ljudje kmalu sprevideli, kako si vlada varčevanje pravzaprav misli. Varčevati se da n. pr. imenitno, če ne plačaš dolgov dobaviteljem. To so prav lepi mili-jončki. Varčevati se da, če zvišaš takse m tarife in pristojbine. Najbolj varčevati pa se da, če poženeš par tisoč uradniških in delavskih rodbin na cesto. Zakaj bi vzdrževali razne ustanove, ki jih ni treba I In zakaj bi plačevali za te ustanove potrebno osobje?
Tako smo doživeli slavno dobo uradniških in delavskih redukcij. Reducirali so bolnišnice, reducirali cerkvene ustanove, reducirali šole, reducirali razne urade. Vse seveda v interesu napovedanega varčevanja. Ker pa še niso dovolj navarčevali, so se lotili končno šc vseučilišč.
Začeli so tam, kjer je najbližje, namreč v Belgradu. Tam .je minister za prosveto reduciral kar tri profesorje. Njihova imena so postranska stvar — glavno je, da jc gospod minister za prosveto(l) tri vseučiliške profesorje kratkomalo reduciral, t. j. vrgel na cesto. Kar je storil v Belgradu, bo storil tudi v Zagrebu in tudi za ljubljansko vseučilišče ima že pripravljen poseben cukerček te vrste.
Proti odrejeni redukciji vseučili-fikili profesorjev v Belgradu pa so odločno vstali vsi belgrajski vseučiliški slušatelji s svojimi prolesorji vred. V sredo so zborovali vsi skupno in odločno protestirali proti omenjeni ministrski narod bi. Rektor pa je v znak protesta odredil, da tri dni ne bo predavanj.
S svojim protestom so dijaki pokarali, da mnogo pravilnejše razumejo pojem vseučilišča kakor pa tisti minister, ki se imenuje minister za prosveto.
Minister za prosveto očividno misli, rta je vseučilišče navaden državni pomožni urad, ki ga plačuje država zato, da mu »lifra« vsako leto gotovo število za razne državne službe usposobljenih ljudi. Dosledno temu naziranju smatra seveda vseučiliške profesorje za navadne uradniške kulijo, ki jih lahko premešča. nastavlja in odstavlja kakor kakšne analfabetske »policaje« iz Dobra v Piškopejo ali pa obratno. Tako misli o vseučilišču g. minister za prosveto, to je vodja tistega oddelka, ki bi se moral najbolj živo zavedati, da vseučilišča nikjer na svetu niso državni zavodi, ampak so avtonomne institucije profesorjev in dijakov, ali kakor so rekli včasih Nemci proste in svobodne znanstvene republike, ki uživajo lo državno podporo, pa ne kot neke državne inštitucije, ampak zato, ker •majo državljani desetkrat več koristi od znanstvenega delovanja vseučilišč, kakor pr« je vreden državni prispevek. Saj vemo iz prakse, da ena sa-Ha znanstvena najdba pomeni lahko za državljane miljardne vrednosti I
Vseučilišče je neodvisna družba profesorjev in dijakov, torej samosvoja, avtonomna organizacija, ki živi po s v o-j i h štatutih in se obnavlja samo iz sebe. Kot člani te inštitucije so dijaki in profesorji enakopravni; razlika je le ta, da eden uči in izprašuje, drugi pa so uči in odgovarja. Tiste pa, ki uče, voli profesorski zbor in jih ne določa minister. Minister ima samo dolžnost, skrbeti za plačilo onih, ki jih voli profesorski zbor in nič več. Vseučiliški profesor postane tisti, kogar izvoli in pri-pozna za vrednega te časti avtonomno vseučilišče samo, ne pa tisti, kogar
RAZPRAVA 0 PRORAČUNU
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Ob priliki razprave o proračunu ministrstva notranjih zadev na današnji seji narodne skupščine je v imenu Jugosl. kluba poslanec dr. K u -lovec izvajal približno sledeče:
Govor dr. Kulovca.
Ministrstvo notrenjih zadev, ki je v prvi vrsti politično ministrstvo, predstavlja kvintesenco političnih tendenc in cilj vsakokratne vlade v notranji politiki. Politične svoboščine, v kolikor jih uživajo posamezni državljani, razna društva, socialne institucije, samoupravna telesa, so v prvi vrsti odvisna od politične uprave, ki ima svoj vrhovni regulativ v ministrstvu policije, kakor se to ministrstvo v Srbiji imenuje. Mi Slovenci tega imena za politično upravo ne poznamo. Ce pa pogledamo zgodovino notranje politike zadnjih 5 let, nc bi mogli bolje in izrazitejše karakterizirati politike, ki so jih vodile posamezne vlade tekom zadnjih pet let. S tem bi sc izrazilo, da živimo pod režimom policije in žandar-merije, ki omejuje politično svobodo, ki uvaja nasilje in gre za tem, da združi politično moč v eni roki ir. diktatorno absolutno zavlada nad ljudstvom in pokrajinami. Ali moremo govoriti o politični svobodi v državi, kjer se ustvarjajo izjemni zakoni in se celi stanovi oropajo političnih pravic? Ali moremo govoriti o politični svobodi, če vemo, da so velike množice ob pravico združevanja in svobodo zborovanja? Naša stranka obsoja vsak izjemni zakon, tudi zakon o zaščiti države, ki so ga ustvarile prejšnje vlade in ga posebno sijajno izvaja sedanja in ki jo bil sprejef proti našim glasovom. če pogledamo v življenje v državi, vidimo, da se kapilal svobodno giblje. Ima vse pravice, in kopiči velikansko premoženje v rokap posameznika. Proti tej tendenci velekapitala ni izjemnega zakona, tudi normalnega ne.
Za enakopravnost državljanov.
Mi stojimo na stališču, da naj bodo v državi vsi državljani enaki, da ne potrebujejo nobenih izjemnih zakonov. Ker so vsi državljani enaki, morajo imeti vsi enake pravice, da more vsakdo uveljaviti svoje načelo o ureditvi države in da skuša v svobodni igri parlamentarnih načel svoja nn-čela tudi uresničiti. Iz nasilja je porojeim tudi naša ustava, ki naj bi bila temeljni Vn-kon, na katerem naj bi se vršilo našo notranje politično življenje, toda tudi v tej ustavi vidimo izjemni zakon, ker nam ia zakon te ustave jemlje naše osnovne pred-pravico, nas degradira v državljane druge vrste ter nam zanikujc in uničuje našo narodno samobitje. Vladno časopisje in vladno javno mnenje trdi, da je to neresnično, češ da ustava proglaša enakopravnost vseh državljanov. Resnično je, da srno na papirju vsi enaki, nismo pa dejansko. Samo če pogledamo na ministrske klopi v zadnjem letu, vidimo, da sedi tu 18 Srbov, ki imajo vso politično moč v rokah. Upravljajo ?. denarjem in državo. Povsod v državi imajo glavna in odločilna mesta v rokah Srbi in eksponenti sedanjega režima, ki so vladi povsem na uslugo. Povsod se dejansko vlada hegemonistično. To je čisto naravno, kajti osnovni problem, okoli kaleroga se je bil boj za ustavo, je bil problem narodnega edinstva. Z novo uržavo smo dobili politično edinstvo in z njim so hoteli uvesti narodno edinstvo.
»En narod.«
Proglasili so, da smo en sam narod. Če pa vprašamo, kateri narod jo to, nismo do-
»imenuje« minister. Zato pa minister
tudi absolutno nirna nobene pravice od avtonomnega in neodvisnega profesorskega zbora izvoljenega člana vseučilišča odstavljati.	w
Žalostno je, da so to edino pravilno stališče razumeli pač dijaki belgrajske-ga vseučilišča, nc razume pa tega stališča šef naše vrhovne prosvetno uprave.
Protestu belgrajskega vseučilišča proti neverjetnemu napadu ministra za prosveto na avtonomijo vseučilišč se mi s svojo strani v polni meri pridružujemo in pričakujemo, da se bo minister pravočasno spametoval.
NOTRANJEGA MINISTRSTVA.
bili nikjer odkritega in jasnega odgovora. PaČ pa je tn pojem razbistril Pašič, ki je o priliki debate o vladni deklaraciji o narodnem edinstvu dejal, češ da jo pojm Slovenec in Hrvat enak pojmu Šumadinca. To je mažarska teorija o enem političnem narodu, nasproti kateremu predstavljajo vsi narodi samo plemena, državljsne drugo vrste. Če tako pojmujete narodno edinstvo, in narodne pravice moramo izjaviti, da med plemensko čredo mi ne maramo iti. Po vašem (srbskem) mnenju bi bilo lo, če bi se spremenila politična situacija in bi Hrvati in Slovenci prišli do svojih pravic, eksperiment, ker bi se dala moč ljudskim masam, ki niso sposobne za vlado države. Če pogledamo na politiko ministrstva notranjih zadev, moramo konstatirati, da je ta politika logično udejstvovanje duha, ki je iz-ra'Vii', v ustavi: v centralizmu.
Kmetijska drnžbn.
Vsa politična uprava pri nas je v vseh najmanjših podrobnostih odvisna od centralizma. Tukaj v Belgradu, v centrali ima notranje ministrstvo svoje eksponente, ki so nekaki mali ministri, ki upravljajo preko ljudske volje in proti nji. Za to svoje trditve navaja govornik več drastičnih primerov. Tako n. pr. je vlada storila protipo-stavno delo, ker je razpustila odbor Kmetijske družbe samo radi tega, da je udarila nas, ki smo imeli v odboru večino. Vlada nima nobene pravice, da postavi privatni družbi gerenta, vlada ima pač pravico družbo razpustiti, ne pa pravice odstaviti družbeni odbor in postavili gerenta. (Medklic notranjega ministra: Ko je predsednik družbe zapustil svojo službo, som moral postaviti gerenta!) Knlovec: Gospod minister, zato niste imeli nobene pravice. Kmetijska družba na podlagi svojih pravil sama ureja svoje notranje zadeve. Vsaka družba oziroma društvo je popolnoma avtonomno. Vladna dolžnost je, da čuva, če se potrjena pravila izvršujejo ali ne. Če vidi, da se ne, ima pravico jo razpustiti, nima pa te pravice, da bi družbi, ki je ustanovljena po društvenem zakonu, postavljala gerenta.
Protest prolj likvidaciji imovine Kranjske.
Navaja tri slučaje glede samoupravnega premoženja Slovenije. Ker sc čuje, da je imenovana posebna likvidacijska komisija, da likvidira premoženje bivše kranjske de-J žele, najenergičnejše kot zastopnik slovenske dežele protestira. Svojega premoženja ne damo in ga ne bomo nikdar dali iz rok.
Orožništvo.
Govornik preide na samoupravo občin, ki jo vlada sedaj zatira in občinam nalaga posle, ki hi jih morala upravljati državna oblstva. Končno govori proti reorganizaciji naše žandarmerije v centralističnem smislu. Naša žandarmerija je bila dobro urejena; sedaj pa jo hočejo na srbski način urediti. Začeli so s tem, da so odpustili večino slovenskih oficirjev in poslali svoje zaupnike. Protestiramo proti temu, da se jjostavljajo na odločilna mesta ljudje, ki ne poznajo naših razmer, jezika in zakonov. Govornik preide na vprašanje varnostnih straž po avtonomnih mestih " Sloveniji in izvaja:
Krivice pri policiji.
Neštetokrat smo že zahtevali, da naj ministrstvo izplača policiji pristojbine, do katerih ima pravico za nočno in čozumo službo po zakonu. Tozadevni sklepi finančnega odbora pa ostanejo na papirju, ravno tako tudi sklopi finančnega odbora, da se regulirajo draginjske doklade ludi jx>liciji v Sloveniji, kakor so se v Zacrebu.
Proti parcclaeiji.
Govori končno o parcelaciji, ki ni ni česar drugega, kot da se hegemonistični duh, kt ga daje centralistična ustava enemu narodu, prenese do zadnje vasi. Slovenci odklanjamo tako politiko, ker pomeni za nas omejevanje narodnih pravic, ker nam no da one politične moči, ki nam gre, ki jo moramo zahtevati. Ker je baš ministrstvo notranjih zadev nositelj centralistične ustave in hegemonistične politike, izjavljam, da bom glasoval proti proračunu tega ministrstva.
Za njim je govoril zemljoradnik posla nec Kokanovič. Med njegovim govo rom je prišlo do burnih izpadov, ker je г dokumenti dokazal, kako so sedanji voditelji radikalov za časa avstro-ogrske monarhijo bili največji hlapci dunajskega režima. Tako je n. pr. v pestrih barvah narisal delovanje sedanjega ministra, ki je bil duša Flottenvereina, in poslanec Andrič, ki je za časa vojne po nalogah vlade agitiral mod Srbi za Avstrijo. Po kratkem odgovoru ministru Vujičiča je bil proračun z radikalno-turškimi glasovi sprejet.
HRSS vztraja pri zapečati akciji
Zagreb, 15. marca. (Izv.) Naš poročevalec se je nocoj pred sejo predsedstva HRSS razgovarjal z uglednim članom predsedstva IIRSS o akciji opozicionalnega bloka in o vprašanjih, ki so v neposredni zvezi s to akciio. Na vprašanje, če se je g. Pro-davec vrnil z Dunaja in kdaj pojde v Belgrad, je odgovoril: G. Predavec se je že vrnil in odpotuje julri zvečer z dr. Mačkom v Belgrad.
Ali je g. Radič odobril izročitev ne* daljnih 30 poverilnic?
Mi smo z g. Radičem dnevno v zvezi, tako da to ni bilo niti potrebno, ker pride tudi vsak teden po en član predsedstva £ njim v stik. G. Predavec vzame seboj v Belgrad 20 poverilnic, tako da bo njihovo število z že verificiranimi in 10, ki jih ima dr. Behmen, znašalo 50.
Ali boste šli v Belgrad, kadar bo to zahteval opozicionalni blok?
Gotovol Mi celo želimo, da se to čimprej zgodi. Če oni zahtevajo, da premo jutri ali pojutrišnjem, mi bomo prišli.
Ali bi vi sodelovali pri kratkem delo narodne skupščine, ki je nameravano, ako dobi opozicionalni blok volivni mandat?
Mi bomo pomagali bloku v smeri, da sploh onemogočimo l'ašiću, da se zopet povrne na vlado. Vprašanje sodelovanja v parlamentu še ni dogovorjeno; o tem in o ostalih stvareh se bosta ie dni v Belgradu dogovorila dr. Maček in Predavec.
Ali ste pripravljeni, da izvršite vse formalnosti. ki so v zvezi z vašim prihodom v Belgrad?
Za nas so bile formalnosti vedno zadnje. Najprej vsebina, potem šele forma. Jar sem za časa volitev dejal, je končal, glavno so mandati, potem šele kandidati.
Delovanje nRSS od Radića odobreno.
Zagreb, 15. marca. (Izv.) Danes zjutraf se je vrnil z Dunaja podpredsednik HRSS g. P r e d a v e c. Od 8. do 9. zvečer se je vršila seja predsedstva HRSS. Na seji je g. Predavec poročal o svojem razgovoru z g, Radičem. Poslanec Predavec je poročal g. Radiču o izročitvi poverilnic in o akciji opozicionalnega bloka. Po poročilu se je z g. Radičem razvil daljši razgovor o celi akciji opozicionalnega bloka in o sodelovan ju HRSS pri tej akciji. Posebno dolgo časa še jc sukal razgovor okoli vprašanja rušenja vlade in odhoda poslancov HRSS v Belgrad. Po seji je vaš dopisnik stavil na g. Preoavcr več vprašanj. Med ostalim ga je vprašal, kaj misli o političnem položaju in o zadnji pisavi begrajskega demokratskega in zagrebškega opozicionalnega časopisja. G. Predavec je zamahnil z roko in dejal: Pa kaj to pisanje. Položaj se ni prav nič spremenil. Vse gre po določeni poti. Danes sem dobil od dr. B e h m e n a pismo, v katerem mimogrede javlja, da se stvar opozicionalnega bloka zelo dobro razvija. Ne gre za to, gremo li jutri ali pojutrišnjem v Belgrad in koliko nas gre, treba je, da sc točno ure-do vse stvari, tako da bo svoj čas vse na svojem mestu.
Nato se jo vaš dopisnik v družbi glav noga tajnika IIRSS dr. Krnjoviča razgovarjal o referatu g. Predavca. Zvedel je, da je
g. Radič odobril vse dosedanje delo predsedstva HRSS. pa tudi delo, ki ga namerava izvršiti predsedstvo v bodoče.
Na vprašanje, kdaj poslanci odpotujejo v Belgrad, je dr. Krnjević odgovoril: Gotovi krogi bi nam radi diktirali politiko. Mi ee nismo nikdar dali vplivati niti z desne niti z leve. Spoznali smo, da je prišel čas za etr-iHoglavljenjo Pašičeve vlade in to se bo tudi izvršilo. Gre samo za to, kdaj in na čem. Mi smo za to, da se vlada zruši na proračunu. Ker bo proračunska debata trajala do 28. t. m., imamo še časa 14 dni, da ee o tem dogovorimo. Za sedaj še ni stvarnih razlogov, da gremo v Belgrad; zakaj bi pač sedeli 14 dni prej v parlamentu. Jutri zvečer, najkasneje pojutrišnjem, potujeta v Belgrad podpredsednik HRSS dr. Maček in Preda-vec, da se o teh stvareh dogovorita z načelniki opozicije.
Kadić zadovojen.
Zagreb, 15. februarja. (Izv.) Podpredsednik HRSS g. Predavec je nocoj na vprašanje vašega poročevaca, če bi mogel kaj
Eovedati v mišljenju Stjepana Radiča o po-tičnem položaju, odgovoril:
G. Radič je zelo zadovoljen z razvojem političnega položaja in upa, da se bodo dogodki razvijali tako, da bo v korist Srbov, Hrvatov in Slovencev. G. Radič se bo vrnil domov, čim dosežemo to, za kar se naša stranka bori in kar je velika potreba, da se namVeč razpišejo volitve. To, mislim, ee bo zgodilo kmalu.
Kaj bo, če opozicionalni blok ne bo dobil mandata za sestavo volivne vlade, ali če pride v tem času do spora v opoziciji ter se tako zopet nudi možnost radikalno-de-mokratske koalicije?
Bral sem tudi danes v časopisju take in slične kombinacije. Vendar kombinacije ostanejo kombinacije. Jaz smatram, da so iz sedanjega položaja najboljši izhod volitve, ker je treba, da ljudstvo z volitvami pokaže svoje mišljenje o sedanjem režimu. To velja posebno za srbski narod. Ne verjamem, da bi ta odobril tako strašno korupcijo. V koalicijo demokratov z radikali ne verujem. Smatram, da je nočeta niti Pribičevič niti Davidović. V Davidoviča imamo veliko zaupanje. Sploh bi pa bila taka koalicija nemogoča tako z ozirom na zunanji kakor tudi na naš notranji politični položaj. Z ozirom na notranji politični položaj zato, ker bi demokrati izigrali svoj ugled, če bi se zedinili s tistimi, katere so rušili radi korupcije; z ozirom na zunanji politični položaj pa zato, ker bi to značilo prevaro nad ■llrvati in Slovenci.
Nekateri listi, ki podpirajo opozicionalni blok, vendar pišejo, kako vas bo g. Da-•vidovič poceni pripeljal v Belgrad?
Naj le pišejo. Nočem sedaj preiskavati razloge, zakaj tako pišejo. Gotovo je vsekako, da so oni zadovoljni, zadovoljni smo pa tudi mi. In za to gre, da bomo vsi zadovoljni. Glavno je, da bomo dosegli to, kar želimo.
Radikali trdijo, da ne boste položili prisege in da zato ne bo z opozicionalnim blokoin nič. Kaj pravite na to?
To samo znači, da radikali niso obveščeni o naših razgovorih. Jaz sem v Belgradu izjavil — enako tudi moji tovariši — da mi ne zahtevamo zase ničesar, nobenega izjemnega položaja. Kar so storili drugi poslanci, bomo storili tudi mi. Mi bomo ustregli vsem zahtevam poslovnika.
Poročilo za HRSS.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Danee je odpotoval v Zagreb poseben odposlanec Jugoslovanskega muslimanskega in Jugoslovanskega kluba poslanec Čumovlć, da izroči predsedništvu HRSS posebno pismo, v katerem so navedeni vsi poslednji sklopi opozicionalnega bloka.
Trgovinska pogajanja.
Predlogi Jugoslovanskega kluba deloma sprejeti. — Kovanje srebrnega in zlatega denarja.
Belgrad, 15. marca. (Izv.) Dr. Ry-har,Kukič in načelnik 'Iodoro-vić so imeli danes z ostalimi člani naše delegacije za trgovsko pogodbo z Italijo daljši sestanek. Na njem so razpravljali o dosedanjih rezultatih pogajanj posebno z ozirom na prvo sekcijo, ki je končno razpravljala o splošnem delu trgovske pogodbe. Kakor nas obveščajo, jo večina naših zahtev deloma prodrla. Sestavlja se tozadeven spis in se bo izročil ministru Kojiču, ki se je takoj popoldne sestal s člani posebnega komi-tota ministrov. Istotako je dr. Kojič o tem poročal na seji vlade, ki je trajala do 9. uro. Ministrski svet je odobril stališče naše delegacije, glecfe spornih zadev pa je naročil kornitetu ministrov za trgovsko pogodbo, da jih najprej pro-uče. Na tej seji vlade je finančni minister predložil zakonski načrt za kovanje zlatega in srebrnega denarja. Po tem načrtu bi smela izdati država 520 miljo-nov kovanega srebrnega denarja v komadih po pol in po en dinarja, ter za 20 miljonov zlatnikov po 20 Din vrednosti. Ta zakonski načrt je vlada sprejela in da ga finančni minister v najkrajšem času predloži narodni skupščini.
Italijanski kralj na Reki
Reka, 15. (Izv.) Jutri ob pol enajstih pride na Reko italijanski kralj. Ob štirih popoldne bo še! v Opatijo, odkoder se vrne ob šestih na Reko. Ob osmih zvečer odpotuje nazaj v Rim.
DANUNZIO — KNEZ.
Rim, 15. marca. (Izv.) D'Anmmzio je odlikovan z naslovom »principe di Monte Nevoso«.
FAŠISTOVSKE ORGANIZACIJE.
Rim, 15. marca. (Izv.) Veliki faši-stovski svet je včeraj nadaljeval svojo zborovanje. Govorili so o organizaciji. Fašistoveke zveze štejejo nad 350 tisoč članov. Najmočnejša je zveza v Florenci. ki šteje 22000 članov, tej sledita zvezi v Milanu s 17 tisoč in zveza v Rimu s 16500 člani. Lansko leto so ustanovili 104 zveze.
MORGAN V ITALIJL
Rim, 15. marca. (Izv.) »Avanti« poroča, da stoji obisk znanega finančnika Morgana v Italiji v zvezi z elektrifika cijo italijanskih železnic in z izkoriščanjem alpskih vodnih sil.
Romunska kraljeva dvojica ne gre v Rim.
Bnkarešt, 15. marca. (Izv.) V parlamentu je bilo stavljeno vprašanje, če je kraljeva dvojica res opustila potovanje v Italijo. Zunanji minister Duca je odgovoril, da je kraljeva dvojica res nameravala napraviti obisk v Rimu. Rimska vlada jo bila za to, da se ta obisk izvrši spomladi. Sedaj je pa rimska vlada predložila, naj bi se obisk odgodil, nakar je kraljeva dvojica sklenila, da sploh opusti potovanje v Italijo.
SVET DRUŠTVA NARODOV.
Ženeva, 15. marca. (Izv.) V svetu Društva narodov je poročal češki minister vnanjib zadev (fr. Benoš o omejitvah v oboroževanju na morju. Predlagal je, naj se skliče nova konferenca strokovnjakov za proučevanje tega vprašanja. — Delegat Hanotuux je po-
ročal o finančni pomoči za obnovo Ogrske. Kredit za obnovo Ogrske je bil soglneno odobren.
PRED VOLITVAMI V FRANCIJL
Pariz, 15. marca. (Izv.) Na ostro kritiko finančnega zakona od strani rar (likalnega senatorja Juvenela je odgovoril Poincare: »Pred koncem maja bodo gotovo novo volitve. Zato se ni treba bati nikake diktatorsko vlade. Podaljšanje veljavnosti mandatov bi pomenilo kršenje osnovnih določb volivnega prava.
Pariz, 15. marca. (Izv.) Senat je sprejel finančni zakon s 153 proti 1Ž9
glasovom.
ANGLEŠKI PRORAČUN.
London, 15. marca. (Izv.) Iz proračuna za mornarico jo razvidno, da bo štelo angleško brodovje v Sredozemskem morju poslej 8 velikih bojnih ladij, dve flotilji križark, eno fiotiljo poet-mornic, štiri torpedne rušilce in več pomožnih ladij.
London, 15. marca. (Izv.) Angleški proračun za I. 1924-25. izkazuje 785 miljonov funtov izdatkov, to je za 30 miljonov funtov manj kakor letos. (785 miljonov funtov je 1 biljon in 99 miljard jugoslovanskih kron ali okroglo 275 miljard dinarjev. Naš proračun izkazuje le 10 miljard dinarjev izdatkov. Anglija bo potrošila torej skoro 28 krat več kot kraljevina SHS.)
FINANČNA POMOČ MAŽARSKL
Ženeva, 15. marca. (Izv.) O finančni pomoči za Ogrsko so podpisali dva protokola. V prvem protokolu se države, ki bodo dale posojilo, zavezujejo, da bodo priznale integriteto in suvereniteto Ogrske, Ogrska pa se obvezuje spoštovati določbe trianonskega miru. V drugem protokolu se Ogrska obvezuje, v določenem roku izdelati natančen finančni načrt za uravnavo proračuna in dalje privoljuje, da nadzira vro sanacijsko akcijo glavni komisar Društva narodov.
ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARI-FOV NA MAŽARSKEM.
Budimpešta, 15. maroa. (Izv.) Z 20.
marcem bo železniški tarif zvišan za 50 odstotkov.
POLJSKA RATIFICIRALA SEN-ŽERMENSKO POGODBO.
Varšava, 15. malca. (Izv.) Sejm je danes ratificiral senžormensko pogodbo. Z ozirom na ratifikacijo je zbornica pozvala vlado, da zapleni nekdanja posestva Habsburžanov.
KORUPCIJSKE AFERE NA ČEŠKEM.
Praga, 15. marca. (Izv.) »Prager TaghlatF« poroča, da bo zaprli ravnatelja legijonarske banko Khyna in knjigovodjo iste banke Lipo, ker sta zapletena v afero z bencinom.
Dr. Joža Glonar:
Slovani po vo]nl.
V času, ko se pri nas zopet oglašajo predvojni vseslovanski fantastični in utopistični glasovi, ne bo odveč, če poslušamo mnenje, ki ga ima o teh prašanjih Мавагук, torej mož, ki mu vsled njegovega taktičnega znanja Slovanov in trezne realnosti duha gre v teh rečeh odločilna beseda. To svojo mnenje je povedal v članku, ki ga je pod zgoraj navedenim naslovom prinesla 1. številka londonske »Slavonic revievv« na uvodnem mestu. t>ru-gou eo ta članek preveden že izdali v posameznih brošurah — mogoče se najde tudi pri
nas kak podjeten založnik ali revija, ki bi gj
prinesla prevedenega v celoti.
Najprej zavrne Masaryk precej razširjeno toda zmotno misel, da je svetovna vojna bik odločilna vojna med Slovani in NemcL Slcei sta ie Herder in Kollar prerokovala propas Nemcev in silen napredek Slovanov, toda U prerokovanje treba trezno pretehtati. Res je da so po vojni Nemci ua tleh, toda vedno h ostane odprto prašanje, jeli sprememba, ki sc je izvršila z Rusijo, res kak napredek. Rusij! pa je v celotnem slovanskem računu velik ii vsled tega odločujoč faktor. Res pa je, da je padec treh največjih absolutističnih monarhij v Evropi osvobodil poleg Slovanov tudi celo vrsto malih narodnosti na ozemlju med baltskim in sredozemskim morjem.
Čehoslovaška je poživljena stara češi« in velikomoravska država. Za njeno današnje lice so značilne velike tujerodne manjšine ob njenih robovih; najvažnejše dejstvo je veliki nemška manjšina ob meji z Nemčijo in problem države ie sedaj, kako Jo pridobiti zase Politično in administrativno enotno države treba spraviti v sklad z avtonomnimi potre bami. Mednarodni pomen države je v tem, da leži v sredi Evrope, da je torej nekako njeno srce. Težaven kulturen problem je nova država našla na Slovaškem in v Podkarpatjn kot posledico protinacijonalne madžarske po-litike. Tukaj je treba takorekoč iz temelja izgraditi slovaško in rusinsko šolstvo. Težaven problem je versko vprašanje, ki ga še kom pllcira obnovljeno husitstvo in nenavadno po večano število židovskega prebivalstva. Indu strija je tako razvita, da mora delati na iz voz, agrarno vprašanje in orijentacija pro metnih sredstev je usodna dediščina stan Avstrije-
Poljska ima enake politične in admini strativue težave in euako sname, da si neko liko različne narodne manjšine. V verskea pogledu je usodno, da ima komaj 60 odstotko\ katoličanov, dočim mejijo vse njene narodu« manjšine na versko enotne rojake. Ekonom ske razmere so težavne zaradi posledic vojne in industrije, ki ji jo odprt izhod samo ш vzhod.
V Jugoslaviji je težaven problem administrativna unifikacija, saj treba tam izenačiti nič manj ko pet sistemov. Nacijonalne manjšine niso tako važne, pomenljiva pa je razlika v veri. Glavni in najtežji problem je ravnovesje med centralističnimi in avtouomističnimi potrebami, med splošno politiko in lokalnimi Interesi. Zgraditev prometnih sredstev je * gospodarskega in državnopolil.čnega 8tališč nujna potreba.
Bolgarska ima manj težav ko Jugoslavija in če зе znajde ž njo — kar je Želeti — v federaciji, bo s tem zaenkrat dovršeno ujedinjenje južnih Slovanov.
Največje spremembe, ki se ne dajo primerjati s spremembami pri kakem drugem slovanskem narodu, pa je doživela Rusija, ki je kot prva socijalistična država na svetu zbudila splošno zanimanje. Njem najtežji problemi so razmerje do sosedov in do zapadnih držav, na katerih gmotni in duševni kapital je navezana, organizacija poljedelstva in industrije, dviganje kulture prebivalcev in razmerje do njene lastne cerkve. Sam po sebi je boljševizem nadaljevanje teoretičnega ruskega ni-hillzma, bolj bakunlstičen ko marksističen in hočeš nočeš nadaljuje caristični avtokratizsm. Nekaj lastnih potez ima res, loda da bi bil — kakor tudi anarhizem — kaj specifično slovanskega, ni mogoče dokazati.
Ukrajina je gospodarsko boljše aituirana tn se lahko razvije, ker je postavljena kulturno na lastne noge. Enako se v Beli Rusiji pojavljajo novi kulturni elementi.
Vprašajmo se sedaj, kaj imajo ti slovanski narodi skupnega, t. j. ali ememo govoriti o Slovanih in slovanslvu kot nekaki kulturni ali celo politični enoti, ali: kaj je s panalaviz-mom?
Dr. TV. M. Mac Govern.
i1':.'.
Vstop v skrivnostno azijsko deželo Tibet je vsem tujcem prepovedan, in zastonj so poskušali drzni raziskovalci priboriti si dohod v glavno mesto Tibeta, v Lliazo. Vedeli srno o Lhazi lc, da ima najbrž kakšnih 15000 prebivalcev; vrhu tega pa da stanuje tam še posebej okoli 18-UOO lam ali menihov, kojih število se ob romarskih dnevih zviša na 80.000. Glavar menihov in vsega budističnega sveta se imenuje Dalai-lama (izgovori: tale-lama) in stanuje v palači Potala blizu Lhaze. Prvo poročilo o Lhazi je prinesel v Evropo leta 1325 neki menih. Leta 1661 sta prišla v Lha-zo dva jezuita, 1. 1811 je bil tam neki angleški zdravnik, leta 1846 pa dva laza-rista. Vsi poznejši poskusi Evropcov, da bi videli to sveto tibetsko mesto so ro ponesrečili; tako čuječi so bili Tibe-tanci. Tudi slavni Sven Hedin ni mogel tja; prišel je sicer blizu, obiskal je v mestu Siga-tze Faši-lamo, nekakega so-vladarja Dalai-lame, a Lliazo ni videl. Sicer so prodrli leta 1904 pod poveljstvom polkovnika Younghusbanda Angleži noter do Lhazo, in 3. avgust 1904
je oni znameniti dan, ko so vkorakali v sveto mesto; a ker jo bil Dalai-lama žo pred njih prihodom ubežal, so šli čez par dni spet nazaj. Šole lani, 1923. se je posrečilo angleškemu profesorju Mac Governu, da je za kulija preoblečen prišel v Lhazo, govoril z Dalai-lamo in na licu mesta študiral šege in običaje Tibe-tancev. Kuli pouioni služabnika, slugo, težaka itd. Njegov popis tega potovanja je silno zanimiv in ga bomo priobčili. Pa tudi iz drugega vzroka.
Dvakrat že so naskočili Angleži najvišjo goro sveta, Mount Everest (mavnt , Evorest), 8882 metrov visoko. Prišli so 1. 1922 sicer do viš'ne nad 8300 m, a na j vrh niso mogli. Letos so se spet odpravili; iz Indije bodo šli na severno stran Himalaje in bodo prodirali tam proti Como-lungmi, kraljici — materi sveta, kakor imenujejo domačini Mt Everest. Izhodišče njih himalajske ckspodicijc jc prav isto kakor je bilo izhodišče Mac Govorna, in nam je Mac Governov popis izboren uvod za razumevanje te oks-pedicije — Mac (izgovori mek) je škotska beseda in pomoni sin).
Pripoveduje nam pa Mac Govern
tole.
Priprave.
Narava in ljudje Tibeta so ho združili, da vstop бкогај onemogočijo. Veli-
kanska visoka planota je to1, 4000 do 6000 metrov nad morsko gladino se dvigajoča. Obdajajo in preprezajo jo gorstva, visoka včasih 7000 do 8000 metrov, obdana od večnega ledu in snega. Planota jo pusta in gola, brez drevja in brez rastlin; le trava raste tam, in pasejo so po nji divji osel, ovco in govedo jak. Ječmen je edina žitna vrsta, ki uspeva, a še ta lc v toplejših okrajih.' Na tem velikanskem prostoru živijo razstresene gruče domačinov, skrajno sovražno vsakemu tujou. Nekateri so pastirji in potujejo s svojimi čredami sem in tja, drugi stanujejo v vaseh, drugi zopet v mestih. V bližini večjih most stražijo dohod velikanski gradovi iz kamna, zgrajeni v čudnem slogu proteklih časov. Na obzidju so stražniki, ki strogo pazijo, da se ne priklati kak nepoklican tujec.
Prav toliko kakor vasi in gradov je pa samostanov. Tibet jo dežela menihov, vsak četrti moški jo menih. Stanujejo skupaj v ogromnih poslopjih, proč od drugih selišč. A ti samostani niso taki kot so naši, tj menihi niso naSi menihi.
1 Meri okoli dveh milijonov km", toliko kot osem JuRoalavij.
* Tu sa Mac Govoru moti. Ravno okoli Lhazo in nižjo doli ob tiramaputri uspeva tuili pšenica. Seveda so to gtoboke zarozo v planoti, visoko samo 3000- 4000 motrov.
Ti samostani so kraji prepirov, njih prebivalci so včasih ljuti bojevniki. Zgodi se, da si napo vesta dva samostana drug drugemu boj, nli pa da vderejo menihi v kakšno mesto, odstavijo neljubega jim namestnika in ga sesekajo na drobne kose. V enem samem samostanu je menihov več sto, tudi po več tisoč. In prav ti menihi tujce najbolj sovražijo; oni so največja nevarnost za tistega, ki hoče deželo raziskovati in študirati; tudi spremstvo, ki ga dajo tujcu civilno oblasti,'jim ni sveto.
Kdor hoče priti v Lhazo, mora premagati najprvo vse velikanske težkoče, ki jih dela narava, mora premagati led in sneg, prepade in strmine. In ko ima vse to za seboj, zadene na najhujšo oviro, na sovražno domače prebivalstvo. Smrtna kazen mu je gotova, če se ne umakne o pravem času. Tudi meni se prvi poskus ni posrečil. Prišlo je pa tc takole. Pred dobrima dvema letoma — torej v začetku lota 1921 — jo sprožil Georgc Knight — izgovori: najt — misel o ekspccuciji, ki naj bi raziskala Ti-bot in življenje Tibotanccv. Knight jo pridobil za svojo misel najprvo Willia-ma Dederichsa, prijatelja znanega raziskovalca južnih polarnih krajev, Erne-fita Shackletona. Ker jo življenje Tibc-taneev tesno spojeno z budizmom, j« bilo treba zgodovino iu običaje budizma
Z jezikoslovnega stališča so si Slovani bolj sorodni ko Romani ali Germani, geogra-fifno pa so ločeni, po kulturi pa spadajo Cehi n. pr. bolj njed zapadne narode ko med Slovane Nekdaj so res tvorili enoto, ki pa se je v toku časa jezikovno in kulturno diferencirala. V historičnih časih je bil njih razvoj bolj paralelen — pod tujimi vplivi! — ko vzajemen ali skupen. Nova politična svoboda tudi ni ravno nujen vzrok za okrepitev političnega pan-slavizma; pri kupovanju in prodajanju n. pr. no odloča jezikovno ali krvno sorodstvo. Kulturno pomoč lahko raznim Slovanom dajejo tudi zapadni narodi. Povrh pa imajo nove slovanske države poleg vseh drugih problemov še v lastnih mejah svoje pekoče slovanske probleme, Čehoslovaška n. pr. kar tri: razmerje do Slovakov, Rusinov in Poljakov! In enaka je z Jugoslavijo! Enak slovanski problem je n. pr. tudi povodenj ruske emigracije. Splošno slovanski pojav že pred vojsko je bila orijentacija na zapad, pri kateri pa ne odloča Mižina in sosedstvo.
V političnem panslavizmu treba vodstva, (oda ravno največji slovanski narod ga danes ne more prevzeti in ga mogoče še generacije ne bo mogel. In da bi ga po kaki kontrarevoluciji sprejeli danes pregnani re akcionar-ni elementi starega režima, tega si nihče ne želi. Za Rusi bi prišli v poštev Rusini ali Poljaki; toda prvi za to nalogo, še dolgo ne bodo dorasli, drugim pa manjka zanjo pravega duševnega razpoloženja. Ostane nam torej sklep, da bo panslavizem še za dolgo dobo samo moralna in kulturna sila, kakor je bil že pred vojsko. Danes je KoMrjev program slovanske vzajemnosti bolj aktualen ko je bil za njegovih dni — le poznati in razumeti ga je treba.
Dr. Rado KušeJ:
Slovenske matrike ha Koroškem.
'(Novo nemško nasilje napram naši manjšini.)
Koroška slovenska narečja so bogata na prastarih izrazih, ki so drugod nepoznani, a tudi lepih domačih rodbinskih imen je še veliko število ohranjenih. Ponajvečkrat pa so zapisana v starejših župnih matricah v popačeni obliki in z nemškim pravopisom (Motschiu-nigg, SchelieCnig, Petschnigg itd) Koncem prošlega stoletja se je okrenilo v tem pogledu na bolje, ker so narodno zavedni Korošci zaželi sami od sebe pisati svoja družinska imena v pravilnem slovenskem pravopisu in branili to svojo pravico z uspehom tudi napram nemškim oblastnežem, ki so jih hoteli s kaznimi prisiliti, da se poslužujejo i nadalje v matricah ponemčenih nestvorov. Ko je v konkretnem primeru instančnim potom ugledni narodnjak iz celovške okolice izvojeval napram objestnemu okrajnemu glavarju zmago, si drugi niso več upali posnemati zgleda celovškega mogotca in lastna imena so se smela vdslej tudi v javnosti kazati nemoteno v svoji pnprosti naravni slovenski obliki.
Istočasno je uvidela tudi narodna slovenska duhovščina važnost tega vprašanja ter je uvedla v vseh slovenskih župnijah slovenske matrike. Vladni aparat je je planil znova po koncu in je zatrjeval, da so matrike državne stanovske knjige, ki služijo izključno državnim interesom in ki se morajo voditi v uradnem, l. j. nemškem jeziku. Navajali so se vsi argumenti, ki so sploh bili mogoči, historični, logični, upravopravni, a izkazalo se Je, da glede jezika, v kojem naj bodo pisane matične knjige, ne obstojajo nikaki predpisi. Rohnenje upravnih organov proti slovenskim maticam je moralo ponehati, čim se je izkazalo, da nima nikake zakonite osnove.
Tako si je slovenski živelj na Koroškem priboril v trdem boju pravico do slovenskih matrik in dosegel, da se ohranijo lepa narodna imena nepopačena še poznim rodovom. Ze
dolgo let pred izbruhom svetovne vojske, med celo vojsko in vse dosedaj se je vršilo slovensko vpisovanje v župne knjige neovirano in jo bilo vsaj molče tako od ordinariata kakor tudi od političnih oblastev priznano. Ni treba omenjati, da je s tem podana velovažna pravica slovenske manjšine v Avstriji.
Začetkom tega leta pa so pričeli razpošiljati okrajni glavarji slovenskim župnikom stroga uradna naročila, da morajo odslej vodili matične knjige v državnem, t. j. nemškem jeziku. Za primer, da se ukazu ne uklonijo, jim groze z občutnimi kaznimi.
Značilno je postopanje, ki so ga nemški zagrizenci ubrali. Ne osrednja, ne deželna vlada nista stopili v akcijo, ampak poslali sta v boj najnižje upravne organe, da si sami lahko na zunaj umivata roke v nedolžnosti. Za okrajnim glavarjem bo že stal kot kontrolni organ Heimatsdienst in skrbel za to, da se delo temeljito opravi, tako si pač mislijo v Celovcu. In v kratkem se izbriše zadnja, a dokaj učinkovita in zgovorna sled o slovenski koroški manjšini, odpre se pot nemškim duhovnikom v slovenske kraje, ki bodo opravili ostalo in ko izgine sedanja generacija, bo cela Koroška postala tudi jezikovna enota.
Ta atentat na pravice slovenske manjšine razburja vse narodno zavedne kroge, ki so vsled nesigurnih razmer, nastalih po plebiscitu, zbegani in izpostavljeni nasilstvoin Hei-matsdiensta- Zato je nujno potrebno, da se nekaj ukrene v zaščito te važne pravice naših jadnih koroških bratov tudi z naše strani, ako protest proti postopanju okrajnih glavarstev pri višjih upravnih mestih ne bo nič izdal.
Voditi matrike je dolžnost in hkrati pravica župnikov. Od tridentinskega cerkvenega zbora dalje sta bili krstna in poročna knjiga obvozui. Ker so pa bili vpiski nepopolni in nezanesljivi, je že cesarica Marija Terezija za-ukazala katoliškemu kleru in Judom, da skrbe za strogo zanesljivost krstnih odnosno rojstnih knjig. S cesarskim patentom z dne 20. februarja 1784 so bili predpisani potrebni obrazci. Katoliški dušebrižnlki in rabinci so dobili poverilo, voditi rojstne, poročne in smrtne knjige tudi v državnem interesu. Ali so postale s tem matične knjige državne, župniki pa državni matičarji,
Jožefinska drživa si je prisvajala pravico zakonodaje tudi \ strogo cerkvenih zadevah, smatrala je cerkev za državno napravo, ki ima služiti državnim interesom. Iz tega vidika je omenjeni cesarski patent brez dvoma od državo izdelani partikularni cerkvenopravni predpis, z drugimi besedami, matične knjige so ostale navzlic temu zakonu cerkvene knjige, ki so pa morale nuditi v državnem interesu vse garancije glede popolnosti in zanesljivosti. Država se je samo okoristila institucije, ki je v cerkvi že zdavnej obstojala, izpopolnila je cerkvene predpise glede nje ter jim dala v svojem območju sankcijo državnih zakonov. Župniki niso postali državni matičarji v strogem smislu ampak zgolj posredno, ker so imele služiti župne matrike tudi državnim svrham. Da je to naziranje pravilno, sledi iz dejstva, da državna oblastva tudi pozneje niso nikdar osporovala pravice škofov, da izdajajo po potrebi nove naredbe o tem predmetu in v istini so se ponovno obrazci izpopolnjevali in menjavali.
Ako pa so župne matrice cerkvene knjigb, ki se jih poslužuje tudi država v svoje svrhe, pridemo do raznih konsekvenc:
I. Jezikovno prašanje je rešiti po načelih cerkvenega prava. Danes jo v tem pogledu me-rodajen kan. 470. cerkvenega zakonika, ki predpisuje za vsako župnijo krstno, birmansko, poročno in smrtno knjigo, ter nalaga vsem župnikom dolžnost, da vodijo te knjigo na način, ki jo od cerkve že priznan ali ki je predpisan od domačega ordinarija.
Za koroške slovenske župnije je slovensko spisovanje matrik »usus ab Ecclesia probatus« v smislu omenjenega kanona in dolžnost cer-
dobro preštudirati. Zato so imenovali ekspedicijo »Budistično poslanstvo v Tibet« in so povabili tudi mene, naj se udeležim kot znanstveni sosvetovalec. Mislili so, da bo moje poznanje jezika in običajev akspediciji kaj koristilo. Več let poprej sem se že namreč teoretično pečal s proučavanjem Tibeta, tibetskega jezika in šeg prebivalstva; upal sem, da bom morda vendar tako srečen in bom prišel v to tako strogo zaprto deželo.
• Seveda* sem ponudbo z veseljem rtprejel; Denison RoB mi je izposloval od londonskega vseučilišča enoleten dopust; v orientalskem seminarju tega vseučilišča poučujem kitajščino in japonščino. Člani ekspedicije so bili tile: Knight kot voditelj, kapitan I. E. Ellan kot drugi voditelj, Fr. Fletcher kot geolog in transportni častnik, W. Harcourt kot kinematograf, in jaz.
Treba je bilo najprvo premisliti, od kod naj prodiramo v Tibet. Tri možnosti so prišle v poštev: od vzhoda skozi Kitajsko, od severozahoda skoz indijsko deželo Kašmir, ali pa od juga, iz Indije, naravnost gor. Tam leži med deželama Nepal in Butan majhna, napol samostojna država Sikkim. Odločili smo se i,a zadnjo pot, ki naj bi nas privedla takoj v osrednji del Tibeta z največjima tibetskima mestoma Šigatze8 in Lhazo.
' Končale« — tie pomeni: velik, star.
Angloindijska vlada ima po pogodbi pravico, da pošlje v posamnih slučajih posebne poslance v dve tibetski mesti, v Jatung — takoj ob meji Šikkima — in v Gjangtze, ki leži že zelo notri v deželi. A ti poslanci ne smejo kreniti prav nič s poti, temveč morajo iti naravnost tja in nazaj.
Julija 1922 smo odpotovali v Indijo; malo smo se pomudili v znanem himalajskem gorskem mestecu Dardži-lin^u, nakupili si tam raznih potrebščin, najeli služabnike in jezdno živino ter smo odšli skozi Sikkim proti Yatungu. Po dolgem pogajanju nam je bila namreč vlada dovolila, da smo smeli tudi mi do mesta Gjangtze. Tam se naj pogajamo s tibetskimi oblastmi, če nas pustijo naprej. Za vse drugo nam pa ni dala vlada nobenega jamstva. Jaz za svojo osebo sem napravil še majhen ovinek in sem obiskal vladarja sikkimskega. V Yatungu smo prišli spet skupaj. Tamoš-nji angloindijski zastopnik major Bai-lcy — izgovori: bejli — vodi vsa diplomatska pogajanja s Sikkimom, Butanom in Tibetom. Dal nam je še zadnja navodila in pa potne liste do Gjangtze. Morali smo mu pa na častno besedo obljubiti. da bomo prišli takoj nazaj v Indijo, če nas tibetske oblasti no bodo pustile naprej.
(Dalje sledi.)
kvene avtoritete je, da ta skozi desetletja odo- ( bravani >usus< napram nepoklicanim reformatorjem ščiti in zagovarja. To smemo od celovškega ordinariata pričakovati tembolj, ker odgovarja slovensko matrikuliranje naravnemu načelu, da se ima župni uradni jezik ravnati po jeziku župljanov, v kojim se jim tudi oznanja javno božja beseda.
II.	Državni jezik za spispvanje župnih matrik v nikakem oziru ni merodajen, ker velja samo za državne, nikakor pa za župne urade, ki so in ostanejo cerkveni uradi, dasi služijo župno knjige tudi državnim svrhnrn. Ako i>i bili župniki res državni matričarji, bi morali polagati službeno prisego pred državnim oblastva«, if4r se pa dosedaj od njih ni še nikakor zahtevalo.
III.	Način matrikuliranja bi mogla državna oblast spremeniti samo z zakonom, ki tn način urejuje in ki bi župne knjige izrecno proglasil za državne stanovske registre in župnike za državne matičarje. Dokler se to ne zgodi, jo postopanje državnih organov nedopustno poseganje v cerkvene zadevo in nasilje napram cerkvenim organom. Kazni, ki jih nalagajo okrnma glavarstva župnikom radi neupoštevanja njih dekretov, nimajo nikake zakonite osnove, niso pravno nič drugega kakor samovoljna konfiskacija privatnega imetja prizadetih, proti kateri je treba s pritožbami nastopiti do najvišjih instanc.
Ako odgovorni avstrijski vladni krogi ne bodo sami uvideli krivice, ki jo delajo okrajna glavarstva ua Koroškem slovenski manjšini. se bo treba za njene pravice zavzeti z vso energijo pri Društvu narodov. Danes podajamo imenom slovenske javnosti ogorčen protest preko Karavank proti brezvestnemu poskusu, zabrisati z nasiljem in krivico zadnjo sled koroških Slovencev.
»Jutrovi« nrtileristi pridno streljajo naprej v hrbet bloku. Brez najmanjšega dokaza pišejo, da »ne morejo prav verjeti, da bi klerikalci ne bili v zvezi £ neprestanimi intimnimi razgovori, katere vodi Radićev financier g. Prpič z radikalskimi prvaki.« To, pravijo »Ju-trovei«, da beležijo kot »vestni kronisti«. Lepi vestni kronisti, ki z namenom intrig proti bloku podtikajo SLS zveze z razgovori g. Prpiča, ki narn je čisto tuj. Tako kronisti ne delajo, vestni kronisti pa še celo ne, pač pa obrekoval-ci, ki nimajo čistih in dobrih namenov.
Kulturni boj razvnema »Jutro«, ki je še nedavno trdilo, da »demokratska stranka varuje versko svobodo« bolj kot katerakoli druga. To svobodo vere razumeva tako, da v svoji številki od 15. t. m. na ves glas kriči po kancelpara-grafu! Ni mu prav, da se vrše misijoni in menda misli, da bi bilo treba za vsak misijon preje dovoljenja od gospoda Žerjava. Ako misijonarji naglašajo, da veren katoličan, ako hoče tak ostati, ne sme podpirati demokratskega časopisja, kakršno je danes, stori le svojo dolžnost kot dušni pastir. Saj »Jutro« v isti številki, ko se ogorčuje nad tem dejstvom, napada poglavarja katoliške cerkve, lažeč se, da je odobraval svetovno vojno! Potem pa naj bi misijonarji ljudstvu branje »Jutra« še priporočali! Čudni so pojmi, ki se prevračajo po demokratskih glavah.
»Dokazi«. »Jutro« je privleklo v svoji številki od 15. t. m., v zadregi za resnične dokaze, iz framasonske ropotarnice dva mizerna produkta avstro-ogrske, oziroma nemške diplomacije, ki naj svedoeita o tem, da Sveta stolica v svetovni vojski ni bila nevtralna. Tako je poslal nemški ataše pri Vatikanu 26. junija 1914. bavarski vladi poročilo, v katerem trdi, da papež odobrava energičen nastop Avstrije proti Srbiji. Dokaza za lo nemški diplomat ni navedel nobenega in »Osservatore Romano« jc to trditev tudi demontiralo. Drugi »dokaz«. na katerega se opira »Jutro«, je poročilo grofa Palffyja Berchtoldu z dne 29. julija 1914. Ta diplomat trdi, da je govoril s kardinalom državnim t a j n i k o m , torej ne s papežem, in da je ta noto Avstrije na Srbijo (o vojski ni govora) odobraval, čeprav jo je označil za skrajno ost r o. Ta izjava da je »v skladu s papeževim mišljenjem«. Cisto iz svojega pa Palffy dodaja, da se »da med apostolskim mišljenjem in vojnim duhom (Avstrije) napraviti most.« — Že iz teh besedi je jasno, da je ta »most« zgolj konstrukcija avstrijskega diplomata in da je iz kardinalovih besed posnel to, česar v njih dejansko ni bilo, in kar je dodal iz svoje bojaželjno domišljije. Kajti tudi to je kurija dementirala. Znano je, da so b:li diplomati na delu, da napravijo z vsemi sredstvi razpoloženje za vojsko. Palffy je kot, ogrski mapnat in znan pristaš vojne stranke hotel pritiskati z vsemi sredstvi na Berchtolda, ki je, kakor vemo iz Hotzendorffovih spominov, časih omahoval in se bal zadnjo besede. V teh svojih prizadevanjih pa razni atašeji in agenti niso ravno gledali preveč na resnico in so se direktno lagali, kar jc že v mnocih slučajih dokazano. Na
dementije Svete stolice noben diplomat ni vedel ničesar odgovoriti in nihče do danes ni objavil nobenega dokaza, da bi Vatikan ne bil med vojsko popolnoma nevtralen. Izjava »Rcicnsposte« od 24. avgusta 1924. pa, da je namreč papež dobesedno vojsko proti Srbiji označil kot pravično, je bila naravnost izmišljena in je Vatikan to tudi pribil. Da »Jutro« danes te lnži pogreva, je dokaz njegove popolne neresnosti in zadrege, še bolj pa sovraštva proti katolicizmu.
»Narodova« verska filozofija. »Slovenec« je priobčil malo razpravico 0 tem, kako se je nekdanji naravoslovec —' atheist Plate izpreobrnil v theista, izpovedujoč Boga kot najpopolnejše osebno bitje. Človek bi mislil, da so ne bo nihče nad tem izpodtaknil, ker Plate pravzaprav ni storil koraka do kakšne določne veroizpovedi, marveč samo k neke vrste krščanstvu blizkemu idcaliz mu. Danes, ko se je ves izobraženi svet od plehkega materializma odvrnil, sc nismo nadejali, da bi kdo mogel proti temu vložiti svoj veto. Toda »Slovenski narod« sa je čutil prizadetega in meni, da je njegova dolžnost to kritizirati, dokazujoč s tem, da še do vratu tiči v nazorih svobodnjakarskega »biedermaier-stva« von anno dazumal. Zato objavlja v svoji današnji številki nek izredno konfuzen esej, začenši od Apisa do Al-laha, v katerem razlaga, da »absolutne resnice sploh ni«, da se torej Plate pravzaprav ni izpreobrnil od zmote k resnici, marveč od ene zmote k drugi. Vendar pa se samo eden ne moti, namreč »Narodov« člankar, sicer ne bi bil sploh svojega eseja napisal. Kajti če so vse resnice relativne, potem tudi »Narodova« verska razmišljanja nimajo nobene prave vrednosti. Mož pač ni pomislil, da obstojajo relativne resnice baš zato, ker obstoja neka absolutna resnica ali pa sploh nima smisla o čemerkoli govoriti. »Narod« predstavlja verski razvoj človeštva tako, kakor da bi se človeštvo, ki jo po njegovem mnenju začelo s češče-njem svetega bika, moglo kdaj zopet vrniti k njemu, ker mu je vera le »psihološki proces«. Toda baš moderna vero-slovna veda bi mu lahko povedala, če bi jo poznal, da je psihologizem tudi na verskopoznavnem polju premagano stališče. Predmet veri je vedno bil, je in bo nekaj transcendentno objektivno bi-vajočega in razni fetišizmi so degenerativni produkti, nikakor pa ne prvotne razvojne stopnje, kakor je to menil Spencer. Mož, ki je »Narodov« članek napisal, dokazuje samo, da mu je vsa veroslovna veda zadnjih petdeset let terra ineognita. Tudi ne ve, da nobena vera, tudi najpopolnejša ne, ne trdi, da ima o Bogu adekvantno znanje. Naj prebere pregloboki spis Lipperta S. I. »In-cipit lamentato« v letošnjih »Stimmen der Zeit«, kjer bo našel, da tudi katoliški filozof drhti pred strašno nedoum-Jjivostjo Boga. Sicer pa bi mu že Avguštin in Tomaž povedala, da o Bogu bolj vemo, kaj ni, nego kaj je. Tudi ni res, da krščanstvo, ki predstavlja višek religije, s tem trdi, da so se vsi vseskozi in v Vsakem pogledu motili. Že Justin govori o logosu. ki se je skozi celo zgodovino človeštva stopnjema razodeval, da pa krščanstvo predstavlja višek bogo-poznanja, izločujoč to, kar je v drugih' verstvih več ali manj zmotno. Popolno spoznanje pa je pridržano času, ko bomo gledali »iz obličja v obličje«. (Pavel.) Iz tega pa zopet ne sledi, da bi naše neadekvatne predstave o Bogu in, kar nam je o njem po Kristusu razode-to, bilo zmotno. To bi pomenilo absolutni relativizem, na jx>dlagi katerega je vobče absurdno stremeti sploh za kakršnimkoli spoznanjem o čemerkoli. Noben količkaj razumen človek ne bo stavil spoznanja krščanskega kulturnega človeštva, da je Bog edin in da je osebno bitje neizmerne popolnosti, na isto stopnjo s češčenjem »svetega bika«, ali pa z atheistieno nihilistično moralo Bucklhe kakor to dela »Narodov« relati-vist. Bil je velik »faux pas«, da se je »Narod« spustil v tako plitva razmotri-vanja o enem najglobljih predmetov človeškega spoznanja in iskanja, ko bi bil mogel iz tozadevne bogate moderne literature črpati vse drugačne pojme 4 tej stvari. Seveda je mogoče, da jc »Narod« hotel dati s tem duška svojemu starinskemu svobodnjakarstvu in proti-krščanskemu fanatizmu. Celo verjetno jc. Na to bi se dalo sklepati iz njegove jeze na »zunanje priveske, ki so izpouii-'nili in nadomestili prvotno krščanstvo.* Ce bi le mož poznal prvotno krščanstvo! Ako hoče o tem napisati prihodnjič kaj bolj pametnega, naj si nabavi pravkaC izišlo »Cerkev« od dr. Franca Gnvca, ki je mojstrsko delo.
Fatalno. Po dolgem času je »Narod« priobčil pameten članek »starega slovanofila«, s katerim se more vsak pameten človek strinjati. — Fatalno pa jc, da je »Slov. narod« k temu vposlanemu, iz zadnjih časov edino pametnemu članku dostavil, da se z njim — ne strinja.
Avtonomtst nadaljuje svoje demago-Stvo proti enotni falangi slovenskega ljudstva, zbranega v SLS. Njegova pisava zad-dnji čas to jasno priča, dasi bi »Avtono-mist« to tendenco rad prikril in razdiralni strup v naše vrste zanesel neopaženo. V zadnji Številki nadaljuje svojo polemiko. Nova stvarna izvajanja so mu zaprla sapo, ko smo dokazali, da se poslužuje demago-Stva. Ker ne more naših izvajanj ovreči, je šel po argumente nazaj v 1. 1912. Če bi Avtonomist ne bil demagog, bi moral povedati, zakaj sta v — Avstriji SLS in Starčevićeva stranka prava podali izjavo, da Slovenci in Hrvati tvorimo eno narodno celino. Če bi hoteli mi tako demagogijo uganjati, bi vprašali, kje pa je bila 1. 1912 »Organizacija slovenskih avtonomistov«, da bi bila nasproti omenjenima dvema strankama vabila, kakor vabi danes zaradi mandatov: >Vsak slovenski federalist in republikanec bodi član Združenja slovenskih avtonomistov!?« Mi pa pravimo: »Vsak avtonomist bodi član avtonomistično SLS!«

Dopisi.
i
Kako nepričakovano je prišla vest, 3a nas je starosta slovenskih zgodovinarjev za vedno zapustil! Z mladeniško vnemo je začel pregledovati rokopis iV. knjige »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, ki bo obsegala dobo od 1201 do 1246. Okoli velike noči naj bi se s tiskanjem pričelo. Pa moral jo odložiti pero. V potek dne 14. marca zjutraj jo zaspal.
Franc Kos je bil sin Selške doline. IV Selcih nad Škofjo Loko se je rodil 24. decembra 1853. Gimnazijske študije je začel v Kranju in končal v Ljubljani. ~Jo maturi se je podal na Dunaj in se posvetil zgodovinskemu študiju. Ko je dovršil filozofijo in dosegel doktorsko čast, se je vrnil v domovino in nastopil suplontsko mesto na goriškem ženskem učiteljišču; odtod je prišel na žensko nčiteljišče v Koper, kjer je bil tudi šolski nadzornik. Iz Kopra se je vrnil v Gorico. L. 1910 je stopil v pokoj. Med vojsko je bival na Dunaju, po prevratu pa se je nastanil v Ljubljani.
To je zunanji okvir Kosovegn življenja. ln ta skromni, tihi mož je bil naš prvi zgodovinar. Kazen »Vzgojeslovja« (1890) je vse njegovo bogato literarno delo posvečeno uomači zgodovini. L. 1885 He »Slov. Matica« objavila njegovo »Spomenico tisočletnice Metodove smrti« in devet let pozneje njrr-ove bogate »Doneske k zgodovini Sku.jo Loke in njenega okraja«. Veliko število zgodovinskih na nove vire oprtih študij je izšlo v publikacijah »Slov. Matice«, v »Iz-vestjih Muzejskega društva«, v »Domu in Svetu«, v »Ljublj. Zvonu«, »Vedi«, »Času«, »Časopisu za zgodovino in narodopisje«.
Največje in najvažnejše pokojnikovo delo pa je na široko zasnovana in vzorno urejena zbirka zgodovinskih virov »Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku,« ki jo je l. 1903 začela izdajati Leonova družba. Štiri knjige so doslej izšle; imajo skupaj nad 2500 strani. 1'rva (1903) obsega vire za dobo do 1. 800, druga (1906) 9. in 10. stoletje, tretja (1911) 11. in četrta (1920) 12. vek. O znanstveni vrednosti tega temeljnega dela naj navedemo sodbo srbskega hi-storika prof. Stanojevića, ki jo je podal pred dobrim tednom:
»Zbirka virov za zgodovino slovenskega naroda... je izdelana prvovrstno v vsakem pogledu in ima neprecenljivo veliko vrednost za našo narodno zgodovino. Ta zbirka stoji na višini moderne znanosti in popolnoma odgovarja vsem njenim zahtevam v vsakem oziru. Pre-kinjenje izdavanja te zbirke, bi bilo za našo znanslvo velika škoda.«
Leonova družba bo storila vse, da ee bo izdajanje Gradiva nadaljevalo.
Kos
Z Leonovo družbo je bil pokojni dr. vedno v tesnem stiku. Od njenega začetka je bil njen član, od L 1903 do 1913 njen odbornik in na občhem zboru 24. junija 1914 jc bil izvoljen za častnega Člana. »Jugoslov. akademija« v Zagrebu ga je imenovala za dopisujočepa člana in »Muzejsko društvo« v Ljubljani ter mariborsko »Zgćdovinsko društvo« sta ga počastili s častnim članstvom. iVse te korporacije so skušale, kolikor jim je bilo dano, počastiti zaslužnega moža, ki ni iskal zunanjih časti, ki jo marveč poznal le eno častihlepje: в strogo metodo izsledovati zgodovinsko resnico.
Sedaj počiva truplo Nestorja^ slovenskih liistorikov v eenci sv. Križa. Mir njegovi duši! Njegov spomin bo
jblagoslovijen.	_
Danes ob štirih vsi v Ljudski dom! - Mladinska akademija!

St Vid. »Klerikalne trdnjava v St. Vidu nad Ljubljano je omajana in liberalci se že vnaprej predstavljajo ln vesele na zmagoslaven izid bodočih volitev. Dopisnik »Jutra« opeva v številki od 12. marca uspešno prodiranje in napredovanje sokolsicih sli v SentviSki okolici, posebno pa šjp o napredku na prosvetnem polju. Komur pač niso znane tukajšnje domačo razmere, bi mogočo res verjel temu slavo-spovu m bi so nehote vprašal, ali jo mogoče, da bi se v tako krntkom času razmero toliko spremenile. Dopisnik »Jutra«, ki je gotovo navdušen in požrtvovalen Sokol, naj nikar ne misli, da srno taki tudi vsi ostali občani in fa-rani, marveč da jih ima okrog sobe le toliko, da bi no napolnil z njimi niti polovico sokol-ske društvene dvorane, kjer je prostora za ca 80—90 ljudi (sedežev). Ostalo polovico mora pa napolniti ob predstavah z mladim! radovedneži in clncarji, katere zvabljajo skupaj z veliko reklamo. Radi verjamemo, da imajo Sokoli dosti požrtvovalnih članov in članic. Najbolj požrtvovalni so pač oni, ki si kar za vsako predstavo, tudi če se ponavlja, kupijo svoj sedož v prvi vrsti. V Št. Vidu smo svojčas imeli skromen podeželski oder in tam si jo marsikateri pridobil koristnih izkušenj, tako tudi nekateri člani sokolskega odra. Poudarjamo, da le nekateri, to pa zato, ker sestoji večji del tukajšnjega sokolstva in naprednjaštva iz tujcev in priseljencev. So sicer nekateri tudi domačini, a teh je bore malo in jih dopisnik lahko eešteje na prste. Da pa pomnože svoj »stalež* vsaj navidezno, nazivljejo in smatrajo za svoje brate tudi take, ki niso in bujo sploh ne marrjo biti njihovi člani, še manj pa, da vlačijo in hvalijo njihova imena v javnosti i po časopisju. To dejstvo ilustrira stvir dovolj! Kot dodatek k temu pa naj javnost izve, (Jn naši ljudje tukaj ne spijo. Z združenimi močmi, staro in mlado, vsi stojimo pripravljeni za bodoče delo. Brez glasnega hrušča in veselja-čeuja vršimo svoje delo naprej. Spomladansko eolnee nas vabi, da dogradimo »Ljudski dom«, da bo \ prlhoduji sezoni že v celem ustrezal Bvojemu namenu. Dom v središču Št. Vide bo krasen, v ponos in zadoščenje vsem, i ki so in bodo po svojih močeh pripomogli do I dograditve veličastne stavbe. Kako b6de ta stavba naše nasprotnike in kakšne neumnosti spuščajo med naše ljudstvo, da bi jih odvrniti od nadaljnega dela, o tem pa mogoče prihodnjič kaj več.	Sentvidčani.
Za šolsko kroniko z Rake. Komaj so nekoliko polegle ir ublažilo napote razmere na naši šoli, je povzročila nenadua prestavitev učiteljice Vide Podreberšek, ki je bivala le pol leta mod nami in se splošno priljubila, novo razburjenja. Bila je v vsakem oziru vzgle-dna in se z veliko vnemo posvetila izobrazbi naših vrlih deklet. »Ta ne sme biti dolgo na Raki.« O tej obsodbi sn.o zvedeli iz krogov nje-uih sokolskih tovarišic že pred Božičem. Ne ravno čeden naklep se je res uresničil, ker je bila nenadno prestavljena. Mi smo sedaj popolnoma prepričani, da naše učiteljstvo smatra Kaško šolo za izključno sokolsko posest, kakor smo brali v »Jutru« 8. decembra 1921: »Nadučitelj J. Uolob je najkrepkejža opora našega sokolskega društva, katerega podpira vse učiteljstvo.. .< — Nas nič ne moti, če izobražuje 4—5 parov »okolic kar pet učiteljic, če so tudi tujke med nami. Toda da ue privoščijo ene učiteljice izobrazbi tako velikega števila deklet naših prosvetnih organizacij, to nas žali iu razburja in tega ne moremo mirno prenesti. S tem korakom si ja naše sokolsko učiteljstvo samo vzelo zadnje zaupanje med ljudstvom. Vzrok prestavitve jo bilo treba seveda pravno utemeljiti, »Učiteljica P. izdaja nasprotnikom uradne šolske tajnosti.« Kake so neki le šolske tajnosti, o katerih nismo nikdar nič slišali iz njenih ust, ker je bila sploh preboječa in prepoštenega značaja. — Iu »nasprotnikom«? Kakšnim? Nasprotnikov šolstva pri nas ni! Ali pa nam šolska oblast pošilja učitelje za kake druge namene in ne ža šolstvo? V kratkem dobimo na raško šolo dve novi učni sili, s strogo »sokolskim mišljenjem«, kakor nam izdajajo »uradne tajnosti« iz sokolskih vrat Ker se je Število učencev znižalo na 205, po postavi popolnoma zadostuje šest učnih moči. Te pa daues imamo. Zaradi ljubega miru smo do danes molčali. Zanaprej pa bomo vse spravili pred višjo šolsko oblast, oziroma v javnost, ako okrajni šolski svet ne bo upošteval uašega protesta. Učiteljica P. je bila dobra odgojiteljica šolske mladine. Mi prosimo in zahtevamo, da so nadomesti z enakovredno močjo (ako se sploh nastavi), ki bi tudi sodelovala pri izobrazbi naših deklet. Ako tej naši skromni zahtevi ne ugodite, imate pričakovali Se večjih neprijetnosti iz naše šole od onih pred par leli, katero eo vam gotovo se v dobrem spominu. »Kmetska zveza« je radi prestavitve učiteljice P. poslala protest v Krško, dasi smo vedeli, da ue bomo nič dosegli. Za kako neumnega pa imajo gospodje tam gori nas, o tem priča odgovor okrajnega šolskega sveta v Krškem: «Protest ni bil poslan na pravi naslov. Tudi tačaane učiteljice imenuje sedaj prosvetno ministrstvo v Belgradu...« E, to smo mi že prej vedeli, kakor vemo sedaj, zakaj je centralizem vse dober: Podrejeni organi počno, kar se jim ljubi, svoj hrbot pa »ladekajo« z ministrom tam daloii doli... Ce bi g. minister vedeli, kako navdušene sokolske jugoslo-vonke sc pri nas, pa bi vse posiali čez mejo med naše needrešene brate, da bi tam med
ožjimi svojimi rojaki delovale za »veliko Jugoslavijo« namesto prognanih duhovnikov.
—	Neokusna reklama. Zadnji čas se objavljajo v nekem političnem dnevniku v Ljubljani reklamni članld iz mariborske bolnice. V interesu ugleda zdravniškega stanu moramo najodločnejo nastopiti proti načinu, kako se ta reklama dela. Kako pride bolnik do tega, da ga primarij kaže časnikarskemu rc-porterju in mu razklada bolezni, ki bolnika v javnosti diskreditirajo. AU ne ve dotični primarij, kaj Je zdrnvulška tajnost? Ali ni pomislil, da časnikarski reporter lahko sreča bolnika Izven bolnice, ga spozna in pripoveduje kaki družbi o ujogovi bolezni. Ako se demonstrira bolnik v strokovnem društvu v znanstvene svrhe, mora dotični zdravnik jako diskretno postopati iu imeti v to privoljenje bolnika. Pod nobenim pogojem pa no sme imeti časnikarski reporter pristop v bolniško sobo, da prisostvuje viziti, in niu primarij razkazuje v zgolj reklamne svrhe bolnike ter mu zaupa popis bolezni. No zamerimo časnikarskemu reporterju. On jo storil svojo dolžnost, da je preskrbel interesanten članek za svoj list. Neodpustljiva Je pa ta reklama za dotičnega primarija, ki reprezentira kot primarij nekako elito zdravniškega stanu. Upamo, da so tako neokusnostl, ki silno Škodujejo ugledu zdravniškega stanu, ne bodo več ponavljale.
—	Osnutki za plakat Ljubljanskega velesejma. V sredo, dno 13. t. m. se je vršila seja predsedstva glavnega odbora in upravnega sveta velesejma, katere so se udeležili tudi gg. rlr. Miljutin Zanuk, ekademični slikar Ivan Vr-ootlč ln *kademični kipar Rlharcl Jakopič; imenovani gospodje so tvorili jury pri ocenjevanju predloženih 31 plakatnih osnutkov. I. nagrado se je dodelilo osnutku pod šifro »Voj-vrad«, gos j od Josip Beneš. II. nagrado se je prisodilo osnutku »Globus«, g. Trpin, litograf-eki učenec »Jugoslovanske tiskarne«. III. nagrado šifri »Naše« g. prof. Saša Šantel. Nadalje so bile določene tri priznanice in sicer za osnutek »Tovor«, prof. Saša Santel, osnutek »Gogo«, Bogumil Gorazd in mali osnutek na karlonu, geslo »Rudečo-modro-črno«,
—	Sprejem v otroško bolnico v Ljubljani so vrši počenši z dnem 15. marca 1924 izključno le v splošni bolnici v Ljubljani.
—	Dijaštvo proti prosvetnemu ministrstvu. Ker je bilo prosvetno ministrstvo reduciralo belgrajske vseučiliške profesorje Milo-jevlča, Andonoviča ln Bogdanoviča in e tem kršilo vseučiliško avtonomijo, je belgrajsko vseučiliško dijaštvo priredilo proti navedenemu ministrstvu protestne demonstracije, katerim se je pridružilo tudi mnogo drugega občinstva. Demonstranti so hoteli izročiti protestne resolucije tudi skupščini, a Jim jo orožni-štvo zastavilo pot.
—	Najmanjši inženir na ovetu. Pred kratkim je bil na belgrajski tehnični visoki Soli diplomiran za inženirja 28 letni Voja Simič, kl po telesu ni večji nego petleten deček. Simič jo v svojem 5. letu nevarno obolel in bil na Dunaju operiran. Vsled te operacije je njegova rast prenehala in je ostal do današnjega dno tako velik, oziroma majhen, kakor Je bil takrat. To ga pa ne ovira, da no bi bil navdušen športnik, ki zlasti v plavanju v Belgradu nima tekmeca.
—	Prepovedani mnžarski koledarji. Vlada je prepovedala razpečevanje vseh mažarskih koledarjev, med temi tudi nabožnih, ker vsebujejo uaši državi sovražne sestavke.
—	Pragmatika zagrebških mestnih uslužbencev. Vlada Je potrdila novo pragmatiko za zagrebško mestno osobje, kl jo ie bil sredi januarja sklenil zagrebški občinski svet. Svojo potrdilo je vlada navez-la na toliko klavzul, da jo pragmatika temeljito poslabšana. V stvari je sklicana seja magistratnega gremija.
—	Mesto velikega župana v Subotici izpraznjeno. Dosedanji veliki župan v Subotici dr. Pletikosič je imenovan za kralj, javnega beležnika v Bački Topoli. Njegov naslednik še ni Imenovan.
—	Pegavec in koze v Bosni. V sarajevskem okraju se je pojavilo nekaj slučajev pe-guvca in črnih koza.
—	Donava narašča. Donava je začela močno naraščati. Po reki plovejo ogromni kosi ledu.
—	Nova papirnica v Belgradu. V Belgradu so te dui začeli s prvim poizkusnim obratom v novi veliki moderni papirnici. Ob tej priliki si jo ogledal tovarno kralj Aleksander. Tudi novinarji so obiskali tovarno. Tovarna bo izdelovala papir vseh vrst od ovojnega do najfinejšega. Za j>ogon jc uporabljena vodna sila Save.
—	Trgovina e dekleti v Vojvodini. Policija v SentI je prišla na sled raznim osebam, kl eo so pod naslovom izseljenlških agentov pečale s trgovino z dekleti. Več oseb зо zaprli.
—	Dovoljen hnzard? Kamniški orožniki so zalotili v neki gostilni Dalmatlnca, ld jo j>rav predrzno obiral naše ljudi. Imel je čisto enostavno igro s 6 kegeljčki v dveh kolobarjih. Na vsak kegelj se je stavilo poljubno in kegelj, ki ga ni podrl prt, je dobil svoj za-stavek dvojno. Od početka je pustil premeteni hazardist, da so nekateri dobili. K igri pa sta animirala navzočo gosto dva dogovorjena tovariša, ki sta igrala in dobivala. Seveda so šli ti dobitki v skupno blagajno, vzpodbudili Da so neveduo navzoče, da so začeli pridno
igrati. In zgodilo se je, da je ta čedna družba obrala večkrat naše ljudi po raznih krajih z« prav občutne znesek. Ko so jih pripeljali v Ljubljano se je pa glavni obtoženec pri pre-iskavi Ironično nasmejal, češ kaj pa mi more. te, jaz imam dovoljenjo, da smem to igro Igrati Javno, samo da so javim na županstvu lu pla-čam takso. In res je pokazal hazardist dovoljenje notranjega ministrstva, da sme igrati tc igro, somo da so javi in »zaplati takse«. To j( vendar nekaj čudnega. Pri nas se navadna lia-zardnu !gra, ki jo šo vrh tega poštena, strogo kaznuje, tu pa sc dovoli hazardna igra, ki omogoča brezmejno izkoriščanje našega prebival-stva v Sloveniji. Kako se oo ta hazardna komedija dokončala, bomo poročali, da vidimo kako so ščiti proti takim tujim hazardistom našo prebivalstvo. — O tej igri smo že pred časom precej obširno poročali in sicer o velikih zgubah povodom raznih sejmov, kjer je ta družba ogoljufala na ta način več poaestui. kov za precej tisoč dinarjev.
—	Izgnan je iz naše države za dobo 5 let samski zidar Andrej Kozlovlč, doma iz Ma-rezige pri Kopru. Mož je nevaren že predkaz-novan tat.
—	Tatinski tovariš. Krojaški pomočnik, posestnikov sin Daniel Lebar iz Srednje Bistrico je ukradel svojemu sodelavcu Mihaelu Zicherlu iz Ljubljane srebrno moško uro z verižico, na kateri je bil za obesek srebrni francoski novec v skupni vrednosti 600 Din. Tat je pobegnil prejkone v Čakovec.
—	Razne nesreče. Pri gradnji železnice t Prekmurju se je na delavca Fedosov Grigorl-ja prevrnil poln vagonček in mu zlomil levo nogo. Ponesrc2enec je bil oddan v bolnico. — V gozdu Ferd. Skazedoniga v Slov. gradcu je na delavca Zgago Franca padel hlod in mu zmečkal desno roko, vsled česar je moral v bolnico. — Pri lesni industriji Gorjanci se je na krožni žagi Žagar Franc Klim močno obrezal na prstih leve roke. — V kemični tovarni i Šoštanju si je delavec Bari Viktor pri vrtil-iio.n stroju nevarno poškodoval desno roko,
—	V tovarni usnja Franc Woschnagg v Šoštanju si je usnjar Kopše Leopold pri delu
zmečkal prsto desno roke. Oddan je bil v bolnico. — V tovarni Titan v Kamniku je kovaču Nadrahu Ignaciju košček železa odletel v levo oko in mu poškodoval ro/.enico. — V paromll-mi Franz Ludvik i" sinovi v Mariboru je delavec Franc Iskra tako nesrečno padel po stopnicah, da si je zlomil levo roko. Oddan je bi> v bolnico.
—	Razglas. Zdravilišče Dobrna pri Celja odda koncesijo za prevažanje gostov iz Celja v Dobrno, za dobo treh let v najem. Potreben je auto-omnibus za 14 do J 6 oseh, in eventuelno osobnl auto za 6 oseb. Prevažanje gostov se vrši od 15. maja do 80. septembra. Na razpolago Jo garaža, magacln za bencin iii stanovanje za šolerja. Ponudbe Je polagati najpozneje do 10. aprila pri upraviteljstvu zdravilišča Dobrna pri Celju, kjer se izvejo tudi drugi podrobni pogoji.	1409
—	Obrtna »тега т Radovljici opozarja na svol današnji občni zbor ob pol 2 uri popoldne v prostorih Kmetijske zadruge. Predava g. profesor dr. Valentin Rožič o moilnrnora otirtnom Šolstva z ozirom ла narodno gospodarstvo. Pridite vsi obrtniki v polnem številu I
sleparski ženin.
Prišel je v Št. Peter nf> Krasu neznan ele< ganten možakar, ki se je predstavil za dr. Josipa Starmana pl. Podgrajskega, odvetnika v Gorici. Seznanil se je vljudni tujec z neko tamkajšnjo gospodično, odhajal je za kratek čas in zopet prihajal in v par tednih je bila zaroka gotova. Povodom občevanja je ugotovil ženin, da ima njegova novopečena nevesta precej dobro situiranega svaka na Sp. Štajerskem. Pod zvito pretvezo, da potuje k svojemu očetu, vpokojenemu majorju, se je odpeljal ženin k njenemu svaku. Tam se je predstavil za zaročenca njegove sorodnice in mu je zaupno povedal, da ga prosi ona za 1000 Din posojila, češ da je bila okradeua iu da denar nujno rabi. Bil pa jo svak previden in se jć informiral pismeno pri svoji sorodnici, vsled česar je prišla na dan predrzna sleparija. Moža so seveda aretirali in preiskava je ugotovila, da je la podjeten ženin izredno predrzen slepar Njegovo pravo ime je Josip Major, doma iz Brezovice pri Voloski in je bil zadnjič poskusni orožnik v Cerknici, kjer pa so ga bržkone odslovili, ali pa mu je bila služba prenizka in se je poglobil v višjo vlogo. Ugotovilo se je tudi, da ga iščejo razna sodišča radi raznih tatvin in goljufij. Ta mož je znan tudi v Ljubljani. Tu se je seznanil z neko mlado gospodično iz boljše družine. Zaljubila eta so in v par tednih se je vršila svečana zaroka. Zaročno naznanilo pa je dal v »Sloven. narod«. Tudi tu so je izdajal za majorjevega sina, dr. Starmana v Gorici. Da bi še bolj uveril zadovoljno mnnueo tam nekje v Trnovem, ki je mislila, kako dobro bo oddala svojo ljubljenko, jo dal v »Slov. ntuod« fingiran parte, da je umrl v Voloski major v pokoju dr. Starman
—	njegov oče. Ker pa jci ženinu vedno primanjkovalo denarja in je Že parkrat »napum-pal« svojega tasta in so na njegov račun tudi oblekel, in ker ei je »izposodil« še deuarja, da se je lahko odpeljal na »pogreb« v Volo-sko, od kjer ee ni več vrnil, so je ljubljanska ljubezen popolnoma ohladila. Koliko jo napravil ta ženin še podobnih avantur, se še ne ve-Osleparjeni pa naj se zglnse na policiji, kjer dobo, ne da bi lavnost zvedela, avoio zado-ščerlo.
Primorske novice.
p Istrski slovenski odposlanci pri škofu dr. Fogarju. Te dni so se poklonili školu dr. Fogarju v Trstu odposlanci »Političnega društva za Hrvate in Sloveneo v Istri«. Sko! jih je ljubeznivo sprejel, a pogovor se je predvsem sukal okolu pomanjkanja duhovniškega naraščaja v Istri.
p Župnik Maierhofer se preseli na Koroško. Italijanska vlada je kakor mnogim drugim odrekla državljanstvo tudi župniku v Planini pri Vipavi g. Maierhoferju. G. Maierhofer «e preseli na Koroško.
p Slovanski duhovniki dobe italijansko dr-Javljanetvo? »Goriška Straža« dne 13. marca poroča: Kakor smo zvedeli od zelo zanesljive strani, bo rimska vlada dala državljanstvo vsem slovenskim in hrvatskim duhovnikom, ki so morali zanje prositi, ker niso bili rojeni v Julijski krajini.
p Kmetijske potovalne šole in slovenski Jerik. V Julijski krajini uvajajo takoimenova-ne kmetijske potovalne šole, ki jih imajo v ostali Italiji. V tržaški pokrajini sta dva taka oddelka: eden v Sežani, drvgi v ltonkih. Za slovanski oddelek v Sežani se zahteva od kmetijskih inženirjev, ki predavajo na šoli, znanie slovenskega jezika. Videm dosedaj te ob sebi umevne uvidevnosti nasproti slovenskemu prebivalstvu na Goriškem še ni pokazal.
p Samo dva novomašnika za dve škofiji. V goriškem semenišču bosta letos posvečena samo dva novomašnika: g. F. Kodrič za goriško nadškofijo in en gospod za tržaško-koprsko škofijo. Pomanjkanje duhovnikov v Primorju iu Istri postaja že usodepolno.
p Smrtna kosa. V Solkanu je umrl posestnik in večletni župan I. Vuga. Bil je značajen in zaveden mož. — Mmrla je mati kobariškega dekana gospa Koršič, blaga in splošno spoštovana žena. — N. p. v m.t
p Smrtna nesreča. Splošno spoštovani posestnik v Kamnu pri Kobaridu Janez Logar je padel 9. marca na svojem domu 4 m globoko na cementni tlak tako nesrečno, da je kmalu nato umrl. Komaj mesec prej si jo bil pripeljal na dom mlado, vzorno ženo. Vse sočustvuje s težko prizadeto hišo.
p »Častna« afera viteza Petcrnela. O priliki fašističnega volivnega zborovanja v Gorici je došlo med kapitanom narodne milice, vojnim prostovoljcem, reškim legionarjem in — kar je glavno — pristnim Italijanom Graziani-jem in slovenskim odpadnikom, sedaj kav. Pe-ternelom do ostrega nastopa. Peternei je namreč Grazianiju očital pomanjkanje narodne zavednosti! Graziani je nato »vitezu« Peternelu poslal priče, a naslednji dan je Peternei Grazianiju po svojih zastopnikih dal popolno zadoščenje. Dvoboj je izostal. Na račun kav. Pe-ternela se sedaj smeje celo Primorje.
8 Novo okrajno glavarstvo. Za okraja Marenberg in Prevalje, ki sta dosedaj spadala pod okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu, je uprava eedaj ustanovila posebno okrajno glavarstvo s sedežem v Prevaljab. Občine ma-renberškegn okraja niso zadovoljne s sedežem novega okraja, ki je preveč oddaljen ter leži na njegovem severnem oglu, ter so vložile prošnjo, da se določi za sedež novega okraja Dravograd, ki leži ravno v sredini ter je radi prometnih zvez ugodnejši za upravno središče nego Prevalje.
g Kako gospodarijo demokrati pri mariborski mestni hranilnici. Upravni odbor mariborske mestne hranilnice, v katerem sedijo najbolj zagrizeni demokrati, je kljub protestom občinskega sveta tožil bivši nemški upravni odbor za povrnitev 17 milijonov kron, katere je posojilnica dala za vojno posojilo. Kar je vsak pameten jurist že naprej vedel in na kar je zlasti občinski klub SLS opozarjal, se je zgodilo. Meslua hranilnica je v tožbi pogorela in edini izhod je še bil, da se je poravnala. Edino korist od cele tožbe, v kateri ni bilo uiti ene eodnijske obravnave, imajo sedaj advokati. Demokrat dr. Koder-man je zaslužil 86 tisoč dinarjev, zastopnik nemškega odbora dr. Orosel pa 21 tisoč Din, ta'-* da stane cela nesmiselna pravda hranilnico skupno 107 tieoč Din.
š Požar. V petek, dno 14. marca je g. Fr. Megliču, posestniku v Orehovi vasi ob pol 6. zjutraj popolnoma pogorelo obširno gospodarsko poslopje z vso krmo in slamo, ki je bila tamkaj shranjena. Razen tega tudi 5 voz, katere so imeli nekateri drugi posestniki pri kovaču v popravilu. Domača požarna bramba je bila takoj na mestu nesreče, razen te je prihitela iz Maribora z avto-brizgalno, oni iz Rač ni bilo treba več stopiti v akcijo. Kako je nastal požar, se še sedaj ne ve, sumi se, da je bilo podtaknjeno. G. Meglič je bil deloma zavarovan. Pri tej priliki se je izkazalo, da bi za Orehovo vas bilo potrebno preskrbeti več vode, da bi je ob eventuelnib enakih nezgodah bilo dovolj na razpolago.
š Premetena goljufa. V okolic' Brežic sta se klatila dva mlada goljufa, ki sta se izdajala za agentf. nekih zavarovalnih družb ter izvabljala od kmetov pod pretvezo raznih premij in povišanih zavarovanj večje zneske denarja. Na omenjcL način sta opeharila več kmetov ter izdajala za sprejel denar celo potrdilo, katero je eden od njih podpisoval z imenom Henrik Urbane. Ker sn je začela za njuno delovanje »anlmati žandarmerija, sta še pravočasno ne-znunokani izginila«
Gospodarstvo.
Janko J o v a n :
Trgovska pogodba z Italijo.
0 PRAVICI TRANZITA SKOZI TERITORIJ ENE IN DRUGE DRŽAVE.
(Dalje.)
Blago, ki se kot tranzitno odpravi preko teritorija druge države, jo oproščeno plačanja carino, tudi v slučaju^ da se blago odpravi takoj po direktni poti ali da se iztovori v carinska skladišča pa zopet vtovori v svrho odprave.
Vsaka pogodbena država ima pravico, da postavi na teritoriju druge pogodbene države tranzitna skladišča za blago, poslano po železnici ali ladjah. Od Italije moramo zahtevati, da nam prizna vse privilegije v njenih pristaniščih, ki jih prizna katerikoli drugi prijateljski državi. Ker jo zn Slovenijo, dokler niso urejene razmere na Reki in ni Slovenija spojena z železniško progo z Reko, oziroma Bakrom, Trst edini pristop na Jadransko morje, zahtevamo v Trstu:
1.	Del javnega skladišča (Punto franco), ki stoji pod neposredno upravo unših oblasti. Ta del javnega skladišča mora biti sposoben za pristop parnikov in ladij in spojen z železniško progo. Odprava vagonov v la del javnega skladišča, oziroma odprava iz tega skladišča se mora opravljati na način, po katerem Italija postopa s svojimi pošiljkami. Izvoz blaga, ki se pošilja, ne sme biti razlog za od tega pravca ločeni postopek.
2.	V Skednju, oziroma Luki d'Aosta, odstopa Italija naši državi pri železniški progi del pristanišča za nameščenje lesa. Ta del mora obsegati najmanj 50.000 m5. V ostalem morajo načela, ki smo jih omenili pod točko 1, veljati ludi za to pristanišče.
Z ozirom na sedanjo ogroženo javno varnost radi nastopanja fašistov nimajo naši podaniki v Trstu nikake pravtce. Skladišča, katera imajo žo danes v Trstu, morajo voditi pod tujim imenom, kor so f-epričaiil, da bi jih sicer fašisti sigurno upropastili- Radi tega moramo zahtevati od Italijo ne samo da nam prizna gori omenjene ugodnosti, ampak da za varnost našega blaga prevzame popolno odgovornost, ki se mora nanašati tudi na škodo, povzročeno od fašistov. Če bi nam Italija te odgovornosti ne zagotovila, bi bilo tedaj vse koncesije, ki nam jih sicer prizna, postale ilu-zorne in mi bi so jih ne mogli posluževati. Ravno tako sprejema ludi naša država za italijansko,4kot tranzitno, preko našega teritorija usmerjeno blago popolno odgovornost.
V zvezi s tem vprašanjem je treba natančno določiti tudi načela o vporabi vagonov od druge države. Po sedanji pogodbi je morala Italija, ko je vporabljala našo vagone, plačati za vsak dan vporabe pet lir od vagona. Pri tako smešno nizkih ccnah je konvo-niralo Italiji, da zadrži vagone na svojem teritoriju, pa so se delale z vagoni najslabše zlorabe. Italija mora zasigurati, da našo vagone vrne takoj, ko se iztovori blago iz njih, ne sme pa jih zadrževati v svoje svrhe in vporabljati za svoj notranji promet. Odškodnino za nevr-njene vagone je treba tako visoko odmeriti, da nobena stran ne more imeti interesa na tem, da se za svoj notranji promet poslužuje tujih vagonov.
Nadalje je treba določiti direktne železniške tarife med našimi in italijanskimi pristanišči in lo v soglasju s tarifami drugih držav. Slučaji takozvano jadranske tarife, ki omogoča, da Avstrija po nižji tarifi postavi v Trst svoje eksportne predmete kakor mi, ki smo po geografski logi bližji, se morajo ukiniti, odnosno se mora naša tarifa postaviti v
soglasje z jadransko tarifo.
* « «
g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Včeraj (dno 15. L m.) se je vršila pod predsedstvom predsednika dr. Karla Triller-ja bi1a'-"'ia seja upravnega sveta Ljubljanske kreditno bai-ла v Ljubljani, na kateri je bi!a odobrena po ravnateljstvu predložena bilanca zavocla za 1. 1923. Bilanca izkazuje v,vseh panogah poslovanja napram oni za 1. 1922 znaten napredek kljub budi denarni krizi, v kateri se je nahajalo tekom celega leta celokupno gospodarstvo v naši državi. S'uipni promet banko v minulem letu je presegal znesek 28 milijard dinarjev, blagajniški promet pa ie dosegal skoro znesek 12 milijard dinarjev. V naslednjem navajamo nekoliko številk iz bilanc tega zavoda za L 1923 in 1. 1922 (v oklepajih). Od celokupnih aktiv banke v znesku 422,000.000 dinarev (383 milijonov dinarjev) odpade na blagajno 11 milijonov 600.000 Din (13,200.000 Din), na valuto 380.000 Din (520.000 Din), na menico in devize 41,000.000 Din (47,000.000 Din), na vrednostne papirje 19,400.000 Din (21,200.000 dinarjev), na predujme na papirje 14,000.000 dinarjev (19,000.000 Din), na dolžniko 297 milijonov Din (250,000.000 Din), na realitete 18,000.000 Din (3,000.000), na konsorcljalne račune 9,300.000 Din (8,800.000 Din) in na druga razna aktiva 10,000.000 Din (19 milijonov Din). Med paslvi eo Izkazani delniška glavnica z 49,999.950 Din (20,000.000 Din), i-ozervui fondi z 7,000.000 Din (13,400.000 dinarjev: v 1. 1923 zmanjšano vsled prenosa Din 12,500.000 iz računa rezerv na račun delniške glavnice), pokojninski fond z 2,000.000 dinarji (1,500.000 Din), vloge na knjižice in na tekočem računu z Ш.000.000 Din (isto).
razni upniki z 232,000.000 Din (211 milijoni Din), trate in lastni akcepti z 8,500.000 Din (8,800.000 Din), ostala pasiva z 14,000.000 Din (23,000.000 Din). Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1923 znala Din 8,210.756.14, napram Din 4,240.970 v lotu 1922. — Na bilančni seji upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke je skle..ilo predlagati občnemu zboru, ki se vrši dne 5. aprila ob 16. uri popoldne v bančni dvorani v novi palači Ljubljanske kreditne banke, izplačilo 12 odstotno dividende v znesku Din 18 (Diu 17 za 1. 1922) na vsako delnico po Din 150 nomi-nale (Din 10° uom.), dotlrati redni rezervni sklad z zneskom Din 409.228, dodeliti posebnemu fondu za dubiozno kontokorentne terjatve Din 2,000.000 ter poleg statutarnih tantiem nakloniti kot dotacijo bančnemu pokojninskemu fondu Din 250.000, določiti za izplačilo bilančne remuneracije uradnišlvu Din 250.000 in prenesti na novi račun 111.458.14 dinarjev.
g Izkaz Narodne banke. Po izkazu Narodne banke z dne 8. t. m. je bilo v obtoku bankovcev za 5 milijard 704 milijone dinarjev, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 29. februarja zvišanje za 26.8 milijonov dinarjev. Istočasno jo nazadovala metalna podloga od 436 milijonov dinnrjev (29. februarja) na 432.9 milijonov dinarjev (8. marca)
g Jesenska setev. Z ozimno pšenico se jo I. 1923 posejalo v državi 1,647.457 ha, 1922 1,450.627 ha. V Sloveniji znaša površina zimskih posevov 54.686 ha (1922 55.275 ha). — Z ječmenom je bilo posejanih 1923 v celi državi 246.403 ha napram 1922 214.434 ha. V Sloveniji je znašala površina, posejana z ječmenom 1923. 15.825 ha, 1922 1 6.141 hn. — Z ržjo je bilo lani posejanih v celi državi 158.678 ha, 1922. 168.836 ha. V Sloveniji je znašala površina posejana z ržjo 1923 26.614 ha, 1922 pa	\г teh podatkov jo raz-
vidno, da se io ■ >ice in ječmena v celi državi posejalo l. 1923 znatno več kakor lela 1922, medtem ko je površina posejana z ržjo v celi državi nazadovala od 1. 1922 na 1923. Za Slovenijo se je površina pri pšenici zmanjšala 1. 1923 v razmerju z letom 1922 neznatno "t 589 ha, pri ječmenu za 316 ha in pri rži za 330 litr. V splošnem lahko trdimo, da je površina posejana v Sloveniji s pšenico, ječmenom in ržjo ostala ista.
F® mtii
—	Sv. etol'ca in športne organizacije. Sv.
stolica je imenovala za generalnega cerkvenega nadzornika pri Zvezi športnih društev v Italiji odličnega rimskega prelata msgr. Karla Salottija. V svojem testvarnem pismu Salottiju naglaša državni tajnik kardinal Gasparri, da sv. oče z najboljšimi željami spremlja delo in prizadevanja Zvez1 športnih društev, k.' vzgaja mladino v moralni disciplini, v utrjevanju volje in značaja- Zv. oče podeljuje Zvezi svoj blagoslov.
—	Nevvvorški sodniki zn versko vzgojo mladine. Trije newyorški sodniki: Alfred 1. Falley, C. T. Crain in Oton A. Rosalsky so objavili poziv na starše, naj skrbe za versko vzgojo svojih otrok. Poziv opozarja na silno propadanje poštenja in nravnosti, Čemur je Iskati glavni vir v pomanjkanju vsake verske vzgoje. Po kaznilnicah sede večinoma ljudje, ki o veri le malo ali pa ničesar ne vedo. Vera je najži-votvornejša socialna sila in le z versko vzgojo mladine bo mogoče omejiti zločinstvo. Zato naj starši skrbe, da so svetna vzgoja in izobrazba mladine v šolah izpopolni s plemenitimi duhovnimi pobudami verskih idealov.
—	Ali sme poslanec v zbornici spati? V eni poslednjih sej angleške zbornice je lord Curzon pri daljši enolični razpravi zaspal, kar je zbudilo veliko nejevoljo med ostalimi poslanci, ki so sodili, da njegovo kimanje krši dostojnost slavue zbornice. Nekateri poslanci so zato energično zahtevali, naj prvosednik spečega lorda posvari. Prvosednik je zahtevo odločno odklonil. Skliceval se je na poslovni red zbornice, ki ne prepoveduje poslancem dremati pod tem pogojem, da ue smrče in torej ne motijo razprave. Ker lord Curzon ni smrčal, je naprej sladko spal ter ni bil grajan.
—	Italijanska vlada za katoliško duhovščina. Italijanski ministrski svet je v svoji seji dne 14. marca sprejel več sklepov, s katerimi se izboljša gmotni položaj katoliško duhovščine. bkoloni se zvišajo letni dohodki od 6000 • a 12.000 lir, župnikom se zviša kongrua od 1500 na 2500 lir, kanonikom od 2500 na 3000 lir. Razen tega je ministrski svet spričo vedno večjega pomanjkanja duhovščine sklenil za bogoslovco razne vojaške olajšave.
—	S00 parov prepelic iz Češkoslovaške v Ameriko. G. Kostar, nebraški državni gozdni in poljski nameščenec, je naročil 800 parov prepelic iz Češkoslovaške, ki so imajo poslali i Ameriko koncem t. m. Te prcpelice bodo v Nebraški po raznih krajih izpustili v zaplo-ditev in jih bodo hranili kakor fazane, katerih je tudi že več tisoč po nebraških logih. Fazar.i se silno hitro množe, ker jim podnebje ugaja. Starim češkim poljedelcem bodo prepelico prijazen pojav, ko se bodo na polju og'ašale s svojim ljubkim pedpedikanjem. Cehi so bodo zopet čutili kakor na domačem polju. Par prepelic bo elal s prevozom vred v Newyorku 9 dolarjev. Od Nevvyorka do Lin-colna bo vsaka prepelica zavarovana za 5 dolarjev.
PrUfčbivaitc novih naročnikov i
IJuMfarisMe novice.
lj V eponiin f dr. Kosu. Na »Alma
mater Labacensis« so jo g. prof. dr. P o 1 e e pred predavanjem spomnil ranjkega g. dr. Fr. Kosa. V kratkem govoru ;je očrtal slušateljem prvega oddelka tur. fak. delo tega zaslužnega moža. Iz SolŠke doline, ki nam je dala žo toliko slavnih mož, ;je izšel tudi ranj-ki profesor. Tiho a neumorno je nri-pravljal svojo gradivo. Toda pri izdaji .10 naletel na ovire. Med nami ие m bilo razumevanja za tako delo. Slednjič je zadobil razumevanje v ranjkem dr. Kreku in dr. Lukmanu, sedanjem predsedniku Leonovo družbe. Izšli so 4 zvezki, pravkar bi moral iziti 5, pa ga je sredi: priprav za 6. zvezek ugrabila smrt. Vendar dolo ne bo ostalo in torso. »Imam sina«, je dejal ranjki profesor, »ki ve za vse in ki bo nadaljeval, česar jaz nisem končal.« To je naša tolažba, možu pa ostane njegovo delo spomenik aere pe-remius.
lj Pogreb f dr. Kosa. Pogreb pokoj-
nega g. dr. Fr. Kosa .je pokazal, kako visoko je čislal znanstveni svet njegovo znanstveno delovanje. Vsa znanstvena in lito; rarna društva in zavodi so bili pri pogrebtl zelo številno zastopani. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki raznih oblasti in velika množica, ki je pokojnega spoštovala in cenila no samo kot učenjaka, ampak tudi kot človeka. Pogrebne cerkvene funkcije je ooravil ob številni asistenci šent-peterski župnik g. Petrič. Ob grobu so ee( spominjali zaslug pokojnega gg. dr. Lončar za Slov. Matico, dr. Lukman za »Leonovo družbo« in dr. Kovačič iz Maribora za Znrodov. društvo.
lj Našemu delavstvu- Danes se začno ob pol osmih zvečer v dvorani frančiškanskega samostana duhovne vaje za dulavstvo. Trajale bodo 3 dni; vzpored naznani duhovni voditelj P. Angelik Tominec prvi večer. Kdor le more, naj jih poseča v svrho duhovne iu moralno obnove; zlasti naj pa pride delavske mladina.
lj Govorilno ure kluba občinskih svetovalcev SLS za stranke so vsak pondeljek od 5. do 6. popoldne v tajništvu (Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje).
lj Mogtna občina ljubljanska je poklonila na:nosto venca na krsto bivšega občinskega svetovalca ravnatelja Ivana S u b i c a 500 Din za slepce.
lj Ravnateljstvo mestne elektrarne v Ljubljani preklicuje razglas, v katerem prepoveduje porabo električnega toka med gotovimi urami.
lj Maščevalna zaročenka. V ljubljanski
bolnici se je seznanila in končno tudi zaročila 17 letna uslužbenka Marija Oven s ključavničarjem Steklaso. Naenkrat pa je postal ženin hladen in ji je poslal končno poslovilno pismo. Ko je dekle uvidelo, da iz te moke ne bo kruha, se je užalila tako, da je sklenila umoriti nezvestega zaročenca ln sebe. Sla Je r njegovo sobo in ga je poklicala na razgovor. Med tem ko ga je pričakovala, je skrila nabit samokres pod njegovo posteljno odejo. Ste-klasovi tovariši pa so ga opozorili, da naj bo previden, ker se je dekle precej sumljivo obnašalo in so tudi njuno razmerje dobro poznali. Vsled tega so deklico prijeli in res našli samokres v postelji. Deklo ni niti tajilo, da je bilo pripravljeno nn vse, če se zaročenec ne premleli. Ker je taka odločnost le malo prenevarna, so jo zaprli, kjer se bosta morda razočarana ljubezen ln maščevalnost vsaj nekoliko ohladili.
lj Policijske ovadbe. Včeraj so bile vložene na policiji te le ovadbe: 2 radi kaljenja nočnega miru, 14 radi prestopka pasjega kon-tumaca, 1 radi cestno policijskega reda, 1 radi nedovoljenega plesa in 1 radi nedostojnega vedenja.
Ij Zasačena cerkvenR tatica. Cerkovnik v nunski cerkvi se je hotel nn vsak način uve-riti, kdo hodi v vas v cerkven nabiralnik in ga vedno prazni. Prod par dnevi je bil ukraden v cerkvi tudi lep zastor od spovednice. To je moža napotilo, da se je skril dopoldne po mašah v bližnjo spoveduico in čakal. In res nf bilo rastonj. Okoli 10., ko se je cerkev izpraznila, je prišla v cerkev mlada, čedno oblečena ženska. K<. je obhodila vso oltarje in se je uverila, da je sama, je pristopila k nabiralniku. Vzela je tanko poostreno žico in je začela loviti papirnate ribe. Ko je opravila svoj posel, je odšla, cerkovnik pa za njo. Na Marijinem trgu jo je izročil stražniku. Na policiji je mlada tatica, 23 letna šivilja Marija Dermota^ priznala, da si je že večkrat na ta način pomagala do denarja. Natančnejša preiskava o njenem življenju je še tudi ugotovila, da je bila že večkrat ovadena in kaznovana radi tajne prostitucije.
lj Eksplozija na Poljanski cesti. Predvče-« rajšnjlm so začuli stanovalci Predovičeve hiše na Poljanski cesti 54 močno detonacijo eksplozije in sicer iz pritličnega stranišča. Zračni pritisk je bil tako močan, da je polomil spodnjo cev in leseno oporo cevi v pritličju in se je zdrobilo v okolišu več šip na oknih. V hiši, kjer stanuje okrog 36 strank, Je nastala velika panika in ljudje so bežali preplašeni ir. hiše, misleč, da se bo vso podrlo. K sreči ni bilo hujših posledic. Vzroku eksplozije do sedaj še niso ugotovili, pnč pa sumijo, da je vr-
kdo iz neprevidnosti ali pa morda tudi i)
nagajivosti, steklenico karbida v greznico. To | sumnjo potrjuje tudi dejstvo, da se je razširil po hiši in bližnji okolici silen smrad po karbidu. Možno je tudi, da je vrgel kdo v greznico staro pokvarjeno acetilenko, v kateri jo bil še karbid.
lj Huda ponočnjaka. Predsinočnjem okoli polnoči se je precej glasno zabavala in prepirala vinsko-vesela družba na Kongresnem trgu. Ko je prišel stražnik, so veseli ponočnjaki odšli, mornar Karel Novak in neki Jože Korošec pa sta se mu uprla. Žalila sta ga in bi ga bila končno tudi napadla, da ni prišel k sreči njegov tovariš, ki mu je pomagal, da sta aretirala nasilneža. Novaka je oddalo policija vojaški mestni komandi, Korošca pa so izročili sodišču.
lj Objesten berač. V Vošpernikovi kavarni tia Sv. Jakoba trgu je bil aretiran 62 letni berač Miha Šuštar iz Vodic. Mož je prišel že precej vinjen v kavarno in je "rosjačil. Gostje so mu dajali po 1, 2 ali 4 krone. Ko je borač obredel vse mizo 'n je pogledal, koliko jo nabral, se je ujezil m vrgel gostom ves denar nazaj, češ da ni dostojno, da se staremu beraču tako malo da. Poklicali so stražnika, ki ga je odpeljal v policijske hladilnico.
Prosita.
*r. S t e 16 :
V. umetnostna razstava »Kluba mladih«.
>К I u b m i a d i hc, kateremu pripadajo raz-atavljalci, je šele par let stara organizacija umetnikov, ki sta jo ustanovila brata Kralja. Njegovo razmerje do drugih posobno starejših organizacij označuje v prvi vrati opozicija proti impresionizmu, vender pa je ta rahla vez razen interesne skupnosti, da se mladi rod uveljavi, tudi edina resnična vez te skupine, ker o kakSni globlji enotnosti stališča napram umetniškim problemom bi bilo težko govoriti. Pričujoča razstava v Jakopičevem paviljonu, ki je prva. kjer ta organizacija nastopa vsaj po številu skoro celotna, nas o tem dejstvu šo bolj prepričuje. Središče in bistvo njeno sta brata Kralja, okrog pa je zbrana vrsta drugih članov, katerih vsak ima svojo smer in je razstavili le po par novejših del. Tako bi se motil tisti, ki bi hotel videti v ti razstavi neko reprezentativno razstavo tega kluba. Njen prv in mogoče celo edini namen je pokazati nekaj najuovejsiii del teli ljudi prca odhodom na Češko, kjer se že prihodnji mesec otvori v Hodoninu velika razstava sedanjo sloven-»ke umetnosti.
Razstavili so razen bratov Kraljev še Kos Val. (kipar), Mušič M., Napotnik I. (kipar), Oražem M. (kipar), Pilon Veno, Serajnik M., Stiplovšek F., Spazzapan Luis, Vavpotič Bruno, Vidmar Drago, Vidmar Nande in Zupan Fran Ogrodje razstave pa tvorijo brata Kralja in brata Vidmarja. Kralja s svojimi rezbarijami, Vidmarja s slikami.
Središče zavzema Toneta Kralja najnovejše in dosedaj največje delo »Pasijon«. Na nizkem postamentu stoji lesen kip trpečega Zveličana brez križa, roke njegove, prebodene z žeblji, so dvignjene kvišku, obraz izraža skrajno bolečino — ta kip trpinčenegi je oproščen vsake realisti-3te in poenostavljen odločno v sfero vizionarnosti, aaio nas mogoče izprva nekoliko moti, da je izvržen v najmaterialnejši obliki, v kipu. Za njim je postavljenih deset črnih trikotnikov, v katere so v ploskem reliefu zarezani simboli glavnih postaj trpljenja, ki se je končalo v zmagoslavju Vnebo-hoda. Na prvem trikotniku so nalme, simbol cvetne nedelje, zmagoslavnega pohoda še pred obsodbo. Na 2. simbol zadnje večerje: dve dvignjeni roki s hostijo, spodaj konture apostolov, ki so ča-atč popadali na kolena. Na 8. simbol Oljske gore: dve roki, ko da se proseče branita kelika, ki je j viden na vrhu. Nn '. simbol Judove izdaje: roka, ki krčevito stiska srebrnik, kup drugih pa že leži zdolaj. Na 5. naprej nagnjen hrbet Kristusa, ki ga rablji bičajo. Na 6. Veronikiu potni prt. Na 7. glava s trnjem in dve pesd v gesti pritiskanja: kronanje 8 trnjem. Na 8. doprsna podoba žalostne Matere, spodaj pa s trni prebodeno srce. Na 9. simbol križanja: zgoraj trnje, v sredi pribite roke, spodaj pribite noge. Na 10. dve stigmaUzirani roki, ki plavata v vis: Vnebohod Gospodov. To delo, ki je originalno po zamisku, globoko po občutju in kaže vso spretnost v obdelavi, je samo vredno obiska, brez ozira na ostalo razstavo.
Tone Kralj je razstavil razen tega še po obdelavi in pojmovanju telesu e forme njenega po-danja zanimivega cv. Krištofa, ki pri občinstvu gotovo ne bo našel milosti, a je s formalnega stališča zanimiv. Opozarjam dalje na Tonetovo sliko Usmiljeni Samaritan, ki je nenavadno lino in sim-pa^čna po svojem kole itu, čeprav v motivu skra -no isk«na. Razstavil je tudi Že ponovno Zadnjo večerjo in Strte klase.
France Kralj je razstavil lesen kip Mafije lz Oznanjenja, pr: katerem je vso telesno formo absolutno zanemaril v svrho stopnje-anju udanega izraza, ki se osredotočuje v čudovito skrbno izdelani glavi in malo pretirani roki, položeni na . -si. Dalje je razstavil Pridigajočega Jezusa, ki je energično stopil naprej. Vse oblike obraza so stilizira-ne tako daleč, da estane samo še domlnirajoči izraz govorečih ust — slog, ki smo ga svoj čas kon-žtaHrali pri Tužni prošnji, je tu porabljen za drug izraz. — Zanimiv jo tudi sv. Frančišek Asiški, kip iz ' amna; v svojem - s- obsegajočem bratstvu z naravo, si je pritisnil k usnicam za nas skoro ogabno živalico »brata« kuščarja. — Med drugim je razstavljena zopet Magdalena in cela vrsta jako skrbno izdelanih, večinoma poetično občutenih majh-t"\ plaket iz lesa, na katere je treba posebej opozoriti.
Zelo zanimiva sta tudi brata V i d m p. r j a, ki | v "'ojih pokrajinah trdovratno iščeta elomentarnosti 1~ iza v obliki iu b«Lvnoeti. Opozarjam kof na zna-č'lni na sliki St. Ruperl »N. Vidmarja) in Zimsko pokrajno (D. Vdmarja).
Po smeri svojega iskanja vsaj nekoliko sorodni) sta si Stiplovšek in Vavpotič, blizu je Zupan, toda bistvene potezo ti ru'stavi ne dajo. Spazzapan in Pilon sta pa tako Blučajno zastopana, da so vidi, da je šlo samo za polnošteviluost Obeh pogrešam un škodo raznovrstnosti in tehtnosti razstave.
• * «i
pr Recitacijska matineja. Danes dopoldne ob enajstih so vrši v dvorani Filharino-nične družbe vokalno recitacijska matineja s sledečim sporedom: 1. G. Betetto poje arijo iz opere »Carska nevesta« in arijo Figara iz Mozartove »Figarove svatbe«. 2. Ga Marija V-r a recitira Kogojevo »Besedo« in g. Lipah dr. Robidovo Balado o gospodu Joštu, katero improvizira na klavirju g. Marij Kogoj, g. Šest recitira orijentalsko pravljico o oslu. 3. Gdč. Vida Jerajeva igra Allegro iz Mandel-solmovega vijolinskega koncerta. 4. Ga. Thier-ryjeva zapoje Dobroničevo Djevojčino nagovarjanje, Lajo/ičevo »Norčevo jesensko pesem« in Konjevičevo: Pod pendžeri. Pred-prodaja vstopnic v veži Filharmonije.
pr Spored lil. sinfoničnega koncerta Mu-zike Dravske divizijske oblasti pod vodstvom dr. Čerina v pond^jek, dne 17. t. m. ob osmih zvečer v Unionski dvorani: 1. Bedrili Smetana: a) Overtura Libuša, b) Sinfonična pesem Valenštajnov tabor (orkester), c) Večerne pesmi, poje gd*. Zikova, d) Nagovor kralja iz opere Da ibor, poie g. Cvejič, 2. Milenko Pauuovič: Jugoslavenska sinfonija v 3 stavkih. Protektornt tega koncerta jo prevzel generalni konzul Čehoslovaške republike dr. Otokar Beneš. S tem koncertom so zaključene slavnostne prireditve v proslavo 100 letnice rojstva. Bedriha Smetana. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
pr Mariborčani v Ljubljani. Kakor že javljei o, poseti pevski zbor Glasbene Malice v pondeljek dne 24. t. m. Ljubljano ter priredi tu vokalni koncert, na katerem bode izvajal celo vrsto nrških in mešanih zborov iz jugoslovanske g'asbene literature. Pevski zbor šteje 95 članov in članic ter stoji pod voc'stvom svojega zborovodje ravnatelja To-piča. Ljubljansko občinstvo opozarjamo na la pni ofieiieJni obisk bra'.shega društva iz Maribora ter želimo, da se v velikem številu odzove njegovemu povabilu ter poseti koncert O zbora samem gre najboljši sloves ter ga smemo brez dvoma prištevati k najboljšim slovenskim pcv'im zborom. To do-каг.ијс^о rjegovi izbrani sporedi in izredni uspehi, katerih je bil deležen do sedaj še na vseh svojih kor~--tih. Pred prodaja vstopnic v Mn'ični knjigarni.
pr Koncert na Jesenicah v nedeljo, dne 16. marca ob 8. zvečer v Katoliškem delavskem domu na Savi, ki ga priredi godbeni in pevski odsek Katoliškega delavskega, društva, vsebuje 14 samih izbranih točk in obeta biti izredno lep. Vsi vljudno vabljeni I
pr 700 letnica neapeljske univerze. V prvih dneh maja bodo v Neaplju slavili 700 letnico tamkajšnje univerze (ki jo je leta 1224. ustanovil Friderik II Hohenštauiski). Sodelovale bodo vse univerze sveta. Obenem se bo vršil v Neaplju V. mednarodni kongres za filozofijo, a na njem bodo proslavili dva jubileja 650 letnico smrti sv. Tomaža Akvinskega in 200 letnico rojstva Emanuela Kanta. V spomin Tomažu Akvinskemu bo govoril rektor milanske univerze p. Gemelli, v spomin Kantu berlinski filozof Artur Liebert. Na kongres pričakujejo med drugim kardinala Mercierja in Alberta Einsteina.
Pozor! Danes popoldne ob 4. uri se vrši v dvorani Ljudskega doma mladinska akademija ljubljanskega orlovskega okrožja Ker bogati in skrbno sestavljeni program (16 točk!) obeta res veliko vse* sUanskega užitka, vabimo vse prijatelje mladine ir. orlovske misli k lepi prireditvi. Pokažimo, da lju bimo mladino in da se zanimamo za dobro vzgojo in napredek naših malčkov. Vstopnico od 3. ure dalje v Ljudskem domu. Bog živil
Šentjakobski Orel v Ljubljani priredi na praznik sv. Jožefa ob 7. zvečer telovadno akademijo v telovadnici na Grabnu. Spored je jako zanimiv Pred akademijo govor. Vabimo k obilni udeležbi.
Predavanje stolne proavote, ki je bilo zadnjič preloženo zaradi skupnega predavanja, bo jutri, v ponedeljek zvečer ob 8. uri v družbeni dvorani v Križankah Predaval bo preč. gospod stolni župnik kanonik dr. Tom. Klinar.
.Starešinski sestanek se vrši v ponedeljek 17 t. m. ob 8. v dvorani akad. doma. Nadaljevanje debate o elektrifikaciji Ljubljane. Vabimo k obilni udeležbi. — Predsednik.
Šišenska prosveta priredi nocoj ob 6. v samostanu skioptično znanstveno predavanje > Postanek zemlje.« Prednva P. Janez. Jutri ob pol 8. skioptično predavanje »Polet v Indijo.« Predava gosp. dr. Rožič.
Sentpctersko prosvetno društvo. Odborova seja bo v ponedeljek ob 8. zvečer. Predsednik.
Krekova mladina v Ljubljani. Kakor običajno, ee tudi letos vršijo duhovne vaje, in sicer pri oo. frančiškanih. Vršijo sc dne 16., 17. in 18. t m., ob |K)1 8. zvečer. Sv. maša se vrši na praznik sve-iega Jožefa ob 7. zjutraj.
Drniba sv. Elizahnfe. Občni zbor družbe sv. Elizabete bo 23. t. ш. (3. postna nedelja) ob pol 6. po-
poldne v Marijanišču (pritličje). Pred občnim zborom bodo, kakor vsako leto, litanije e blagoslovom v kapeli ob 4. Vabimo iskreno članice družbe, vse dobrotnike in dobrotnice kakor vse Slane ljubljanskih karitativnih organizacij sploh, da ee občnega abora udeleže knr v najobilnejšem številu!
Društvo vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v LJubljani ima svoj redni občni zbor v torek, dne 18. t. m. ob sedmih zvečečr v restavraciji pri »Mraku« na Rimski cesti.
Jožica pri LJubljani. Danes popoldne ob pol 3. bo predaval v Društvenem domu g. dr. Mohorič o denarnih zavodih. Vstop vsem prost.
Orlovski odsek Kropa vabi na akademijo 19. mavca c.b pol 4. Na sporedu Je 8 telovadnih točk, govor in dcklaniacija. Po telovadbi prijateljska zabava pri mizah. Sodeluje društveni orkester.
XLI. redni občni »bor pevskega drnštva »Slavec« r-e vrši v soboto, dne 29. marca t. 1. ob 20 uri v društvenih prostorih v Narodnem domu. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi odborovo poročilo o proslavi društvene 40 letnice. Vabimo vse člane k polnošlevilui udeležbi.
Tombola poštnih uslužbencev na Kongresnem trgu dne 27. aprila t. 1. bo imela mnogo krasnih dobitkov. Tablice do 3 Din. Prodajajo jih vsi pismo-noši v Ljubljani, Šiški, na Viču n v Mostah. Nam naklonjeno občinstvo naj se jih poslužuje. — Odbor.
Cerkveni vestnik.
c Tridnevnica v pripravo na praznik sv.
Jožefa se bo obhajala v cerkvi sv. Jožefa 16.,
17.	in 18. marca. Zjutraj je v nedeljo ob 8, pondeljek in torek pa ob pol 7. sv. rraša z blagoslovom. Zvečer j- vse tri dni ob 6. kratek govor in blagoslov. Sredo, na praznik, bo ob 6. zjutraj skupno sv. obhajilo za vse častivce sv. Jožefa.
c Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo na praznik sv. Jožefa, v sredo 19. marca zjutraj ob 7. sv. mašo s petjem in skupno sv. obhajilo v Križanski cerkvi.
c Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima na praznik sv. Jožefa v svoji društveni dvorani izvencerkveni sestanek, katerega naj se udeleže čim največ mogoče vsi družbeni člani. Pričetek točno ob 7.
c Meščanska Marijina kongregacija pri č. o. jezuitih ima danes ob pol štirih р~.">1-dne v ' orgregacijski kapelici pri sv. Jožefu svoj redni shod. Polnoštevilnol
c Zakon o cerkvah je izdelal odsek vir-temberškega deželnega zbora. VeČina, ki ;e demokratsko-socialistična, ni razmerja do katoliške cerkve uredila po konkordatu, marveč za vse cerkve sprejela enak zakon. Centrum pa je skrbel, da se v ničemer ne žali cerkveno pnvo. Zakon pomeni velik ~predek v primeri s predvojnim stanjem. Izvolitev škofov, kanonikov in prebendnikov je popolnoma svobodna in država, oziroma dežela, nima nobene ingerence. Istotako škof sam „ ilj tbno nastavlja vso duhovščino, izvzemši, kjer po privoljenju cerkve obstojajo še dalje patronati. Kon-vikti in semenišča preidejo iz naučne uprave popolnoma v roke cerkve. Naimenovanje cerkvenih činov so stvar cerkve (velja za protestantske občine). Stolni kapitelj postane društvo javnega prava. Ustanovitev, delitev, spojitev far je izključno stvar cerkve. Premoženjska uprava preide popolnoma v roke cerkve. Cerkve imajo pravico pobiranja deželnega škofijskega davka.
Izpred sodišča.
Razne sodbe. Sprla sta se v Gorjah užitkar Ježe Ažman iz Zagoric pri Bledu in pos. Ivan Dolenc, oba že stara nanprotnika. Ažman je pri tem pretepel nasprotnika s bičevnikora po glavi in ga je končno odiinil od sebe tako nesrečno, da si je mož pri padcu zlomil rebro Ažman se je zagovarjal s silobranom, katerega pa ni mogel dokazati. Obsojen je bi! radi težke telesne poškodbe, napravljene v sovražnem namenu na I mesec težke Ječe ln mora plačati Dolencu 2500 Din za bolečine in 2000 Din sa izgubljen zaslužek ter 50 Din za takso za sodbo. — Finančna pripravnika Rusa Petra Ob-
jegojlova In Sergeja Martinova je ovadil pastir Anton Rigler, da sta ustrelila v gozdu nad Zgornjim Jezerom okrog 18 kg težko, 450 Din vredno »mo. Oba obtoženca sta se zagovarjala, da ob inkrimini-ranem času sploh nista bila v gozdu, marveč doma Ker se Jima tatvina ni mogla dokazaU in so priče potrdile, da so nosili takrat Rusi v suknjah zavite in na palicah cele tovore gob, jih je sodišče veled pomanjkanja dokazov oprostilo.
Turistika in šport.
Znilane vstopnice za današnji nogometni tek* mi Ilirija : Primorje in Hermes : Jadran za dijake in vojake po 4 Din se izdaja edino lo v predprodaji v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Pri blagajnah na igrišču se znižane karte no izdajajo. Pričetek tekme Ilirija : Primorje ob 14. uri, druga tekma se prične ob 15 40.
Izgubila se je večja svota denarja od Marti« nove ceste do Novega Vodmata skozi Jenkovo ulico. Pošteni najditelj naj vrne denar proli veliki nagradi v Novem Vodmatu 90 gospodu Jožefu Pančiču, kjer ga potem izgubitelj dobi. V denarnici so bila naročila za čevlje, katere so za izgu-bitelja velike vrednosti.
Naročite si tnJi VI GRAFOLOŠKO OCENO ZNAČAJA od priznanega grafologa Fran Vorsiča, Maribor, Slomškov trg 16 d. — Mnogo priznalnib piscml — Vpošlje se 20 s črnilom neprisiljeno pisanih vrstic kot pismo in Din 26.— ali pa Din 51.—	1465
Koliko nezadovoljnih gospodov
je videti v novih obleknh in to upraHčeno! VsaK pa je zadovoljen, ki si pre-krbi oblačila pri kontekcifskl industriji
Drago Schwab, LJubljana
Priporočamo vsem rodbinam Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
Meteoroiogično poročilo.
^.'ubljana 308 m n. ra. vlš. Normalna baromelerska višina 736 mm.
i.ua opuco-vari *	O.l t* mete v mm	lerti.o-mtjtet » t	l'.llllull. tileienci' » O	fiebo, vetrov	v min
14.3. 21 h	.411	-11	0;5	jasno s. vzh.	
15. 3 7 h	741-5	- 5-6	07	Jasno j. zah,	
15. 3. 4 h	.1-t-i	0-9	0-7	jasno	
&93ШВ!№.е£1:вШ1аВВВВаВВВВВВВВВВВаа1
Lepota? Svežost mladosti? Priljubljena vuani-ščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite pre-rano ostarelost edino z rar.ijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Iz-vanrednega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 Din) in 10 odstotkov doplatka in drugi Elza-preparati kakor Elzn cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-ko-Ionska voda itd.: adresa: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št 134, Hrvatska.	7653
'■'t ""'V.'' i, 11.Ф: ■•■'< rit'..'i ■	V
Zapustila nas je dne 15. marca ob 9. zveier, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, na&a zlata žena, mamica
Alojzija Zahukovec
roj. SMREKAR
Pogreb nepozabne zlate duše bo v ponedeljek popoldne ob Štirih iz hiie žalosti, Dunajska cesta 38.
LJubljana, 15. marca 1924.
Žalujoči soprog z otroci,
starši in ostali sorodnikL
IBMBBHHBHBMSHBl BBBOBBBBBB
Л
B ■
a
fil o e a a
Cena ljudska Izdafa
Josip Jurčič, Spisi.
Uredil prof. Dr. Ivan Gralenauer. 1© zvezkov broširanih 200 Din vezano	ЗОО Din
Posamezni zvezki 20 Din, vez. ЗО Din
s a
B
■	Zvezki obsegajo) I. Narodne pripoved-
■	ke. — Jurij Kozjak. — Domen itd. II. Jurij B	Kobila. — Tihotapec. — KloMerski iolnir. g	— Grad Rojinje. — Golida. Ш. Deseti brat. B	— Nemški valpet. IV. Cvet in sad — Koz-
■	lovska sodba. — Dva brata. — V. Sosedov
■	sin. — Med dvema stoloma itd. VL Doktor
■	Zobcr. — Tugomcr. VII. Lepa Vida. — Lipe. П	— Pipa tobaka itd. VRI. Erazem Taten-B	bach. — Bojim sc to. — Po tobaku smrdiš
■	itd. IX. Rokovnjafi. — Ponarejeni bankovci
■	itd. X. Slovenski svclec. — Veronika De-
■	seniška.
B	Handcl-Mazzctti, JUNAKINJA IZ STAJRA
S	(Stephana Schvvcrtncr). Prevel dr, Josip S	Jcrše. 2 zvezka. Vez. Din 60.—. S	Sienkievvicz, Z OGNJEM IN MEČEM. Pora	vest iz davnih let. Iz Poljščine prevel dr. S	Rudoll Mole. Ilustr. izdala. Vez. Din 120.—.
Kellermann, TUNEL. Roman. Prevel Nart« Velikonja. Din 36—, vez. Din 48—
Sbechan, KRESALO DUHOV. Roman Iz irskega življenja. Din 24—, vez. Din 32—
Baar, ZADNJA PRAVDA. Roman. Din 20—.
Bevk, TATIC. Povest Opremil Tone Kralj. Din 20—, vez. Din 28___
Bourget, ZMISEL SMRTI. Roman. Din 20—.
Coloma, KRALJICA MUCENICA. Zgodovinski roman. Din 24.—, vez. Din 32___
Pregelj. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Zgodovinska povest. Din 14.—.
B
B
a
ZAHTEVAJTE CENIKE KNJIG I Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
B ■
a a
a a a
a
a
a
DEČEK
poštenih staršev s 7 razredi ljuci. šole, želi vstopiti kot UČENEC t trgovino z meš. blagom. Naslov pri upravi •Slovenca« pod štev. 1471.
MLADENIČ
itfar 14 let, s 6 razredi ljudsko šole, želi vstopiti kot UČENEC v manuiakturno trgovino s stanovanjem ln hrano v hiSi. — Naslov pri upravi lista pod Stev. 1425.
Perfek tn^KullARICA
- dobrimi spričevali, ki je volina pomagati poleg soba. rir.p opravljati tudi druga domača dela, se išče proti dobri plači in ob dobren. postopku za takoj ali pa 1. aprila k mali slovenski družini. Ponudbe na Marijana JAKIL, Karlovac, Do mobrenska ollca.	1437
MEDIČARSKI
POMOČNIK
trezen ia pošten, dobro iz-vežban, se takoj sprejme. —
Plača ln drugo po dogovoru. Naslov pri upravi pod 1422.
Elcktro NAD MONTER
verziran v napravi električnih central kakor tudi velikih tovarniških pogonov, bi Želel službo v Sloveniji, bodisi za visoko ali nizko napetost. Cenj ponudbe prosim v ZAGREB. Katarinski trtf »t 5, KONDRES.
2 krojaška pomočnika
sprejmem takoj. Enega za velika boljša dela, enega za manjša dela. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan ŠTUPICA, krojaški mojster, Dob pri Domžalah.	1479
GOZDAR n« veleposestvu,
t drž. izpitom, pošten, zanesljiv, z dolgoletno intenzivno prakso v celokupnem gozd. gospodarstvu in lovskim znanjem, vešč čebelarstva, sadjarstva in vrtnarstva, želi premeniti dosedanjo službo event. kot upravnik manjšega posestva. Pismene ponudbe na upravo •Slovenca« pod itev. 1476.
Izkušen POSEL
fstarejši kmečki mladenič), vajen vsemu delu pri gospodarstvu, so sprejme kot MA-JER, kjer mora pa tudi tam sodelovati. - Ponudbe pod «SUIno mesto št. 1460« na upravo »Slovenca«.
SPRETNA SOBARICA
marljiva ln vajena pospravljanja sob kakor tudi servl-ranja, ki je služila v boljših hišah, se išče ob dobri plači in dobrem postopku (poleg kuharice) za takoj ali pa s
1, aprilom k mali slovenski družini. — Ponudbe na Marijana JAKIL, Karlovac, Domobranska ulica.	1436
Po priporočilu zupnega urada sprejmem v L|ubljano
poštenega, značajnega
HLAPCA-KOČIJAŽA
vajenega konj, malenkostnih vrtnih in gospodarskih deL Mož z dobrimi lastnostmi računa lahko, da ostane pri hiši. Prednost imajo oni, ki so služili pri konjenici ali so žo opravljali podoben poseL Starost 24—40 let. Plača dobra. Ponudbe z navedbo do. sedanjega službovanja nai sc pošljejo pod naslovom »Pomoč gospodarju« štev. 1303 na upravo »Slovenca«.
^aterijal
za zasipanje, tudi dobro kamenje, sc dobi na vrtu Kolo-lodvorska u!. IL Odjemalci
ganaj sami odpeljejo. 1488
GOSPOD
išče SOBO
s posebnim vhodom in po možnosti s hrano. Ponudbe pod: »Carinik« na upravo.
Stanovanja
z 1, 2 in 3 sobami in vrtom na Dunajski cesti oddaja Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova o. 12.
Pisarno
odda POKOJNINSKI ZA. VOD ZA NAMEŠČENCE, Aleksandrova ccsta št IZ
NAPRODAJ j« те£ malih
stavbnih parcel
po ca 700 kvadj. metrov v bližini JEŽICE. — Naslov т upravi lista pod itev. 1367.
SOBO e kuhinjo dobi stran, ka, i ki kupi pohištvo. Ponudbe na upravo pod Pohlltvo.
Novi6 HP motor
na surovo olje proda za 45.000 Din Pokojn. »v. za nameščence, Aleks. cesta 12
Mali vinograd
na Dolenjskem, po jako ugodnih pogojih ODDAM v NAJEM. Naslov pri «Apo|-lo«, Ljubljana, Stari trg 19/11
IZREZKI
AKACIJE
ca 2 — S L K- vagone, ▼ dveh partijah od nakladal, postaje SIRAČ, Slavonija. —• Ponudbe na J. HUCAK Sl-rač, Giižina.	1486
Naprodaj je
v Starem trgti pri Loža. — Natančne podatke daje FR. VAZENIČNIK, ramotam.
V najem vzamem
za takoj ali pozneje na prometnem kraju PEK ARIJO ali primeren lokal, kjer bi lahko postavil pekovsko peč. Ponudbe na Prijatelj Karol, pekarija, Mokronog — Dol.
JUTATVREČE
močnate 85 kg in 100 kg težke bale vsako množino kupim. - Ponudbe pod »Vreče štev. 1472« na upravo lista.
MLIN * malim posestvom naprodaj. Trajna studenčna voda za 2 kolesi; poleg nova šupa, krita z opeko, primerna za zgradbo stanovanj, poslopja. Fri hiši več zemljišča in gozd. . Žlebe Slev. 19, pošta Medvode.	1480
Prodam: 30 m žične mreže
▼ okvirih in večjo množino raznovrstnih stebričkov. Го naročbi naredim tudi vrata, vsakovrstne žične ograje in sejalne okvire za pesek v vseh izmerah. 3 BENCIN-MOTORJE 2, 4, 6 iiP v popolnoma dobrem stanju. — Anton KREMŽAR, strojno ključavničarstvo, Sent Vid nad Ljubljano.	1474
Dve popolnoma novi
MOŠKI OBLEKI
naprodaj po 800 Din. - Sv. Jakoba trg St. 5. 1466
TRGOVCI? POZOR?"
Lep trgovski lokal, 8 skladiščem in dvema izložbenima oknoma, ODDAM takoj v najem. Pogoje se izve pismeno ali osebno. K pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — L. REBOLJ, Kranj. 1463
CEPLJENE TRTE
vkoreninjene divjake in pa sadna drevesen nudi po konkurenčni nizki ceni ALOJZ GRABAR, posest, in trtna-, Zagorci, pošta Juršincl pri Ptuju. Znamka za odgovori
DVOKOLESA
otroSki vozički, se eprej. mejo v popolno popravo za emajllranje in poniklanje. — Istotam jc velika zaloga pneumatiko za dvokolesa in otroške vozičke — poceni. •TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovskn ccsla 4. — Tovarna dvokoles in otroških vozičkov.	1185
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jo naša srino ljubljena soproga, skrbna mamica, stara mamica, tašča in teta, gospa
Marija Mesek rof. Govže
dne 15. t. m., previdena s sv. zakramenti, za vedno zatisnila svoje trudne oči. — Zemske ostanke predrage pokojnice položimo dne 17. t. m. ob 4. popoldne k večnemu počitku na litijsko pokopališče. Vsi, ki ste jo poznali, ohranite jo v prijaznem spominul Litija, dne 15. marca 1924.
Žalujoče rodbine: MEŠKOVE, PERKO, ČEH, ČOKL in MIHELČIĆ.
m M							
							шшт
■Еававшинив	шт		мшш	н	. ИЦ.Ј,., м.	ииккгта^чу-ииш--^- т,— >	
Zahvaia.
Za mnogoštevilne ustno in pismeno Izražene dokaze sočutja ob pro-bridki izgubi naše predobre soproge, zlate mamice, sestre in svakinje, gospe
Maksimile ]esenkove roj Perme
Izrekamo tem potom vsem prijateljem, znancem ln sosedom, ki so spre-mili blago pokojnico na zadnji poti k večnemu počitku, najlskrenejšo zahvalol — V posebno dolžnost pa si štejemo, zahvalili *e posebej še gg. prim. dr. Holeva ter okrož. zdravniku dr. Gerloviču, ki sta zastavila vse svoje moči, da rešita dragoceno življenje, čč. sestram brežiške bolnišnice za veliko skrb, ki so jo nudile pokojnici tekom bolezni, preč. duhovščini v Brežicah, Sevnici, Radni in Rajhenburgu za udeležbo pri pogrebu, č. g. župniku Doberšku za rajnici podeljene zadnje sv. zakramente ter za tolažilne besede ob odprtem grobu, gg. pevcem za v srcc segajoče žalostinke, p. n. uradništvu ter sevniški požarni bramhi za udeležbo pri pogrebu, vsem vsem in za vse, kar ste storili pokojnici dobrega, zlasti tudi za prekrasne vence prisrčni »Bog plati!« Bog plati tudi vsem, ki ste pomagali pri prevozu pokojnice v bolnišnico in ki sc jc boste spominjali v molitvil
Sevnica, dne 10. marca 1924.
Dr. ROK JESENKO s SINČKOM ter ostali žalujoči.
NAZNANJAM
slavn. občinstvu, da sem 01VORIL po dolgoletni praksi svojo DELAVNICO in TRGOVINO z MESNIMI IZDELKI. Vsak dan sveže blago. Delikatesnim trgovcem Izdelujem blago po naročilu. Pri večjem naročilu popu't. Vabim cen|. občinstvo, da obilče mojo trgovino v Nov. VODMATU 145 (hiša goitiL Podobnik) ter s« prepriča o prvovrstnosti in izki ceni blaga. Se priporoča FRAN M VRTINEC, prekafevalstvo.	1473
(. preoblikovalnlca
damskih slamnikov in moških klobukov
BarbortC & ZmrSnn
Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih tilamnikov, naki-tenlh in praznili ter raznovrstnega nakita.
Amerikanska trta
Sajcnke s črnim in belim grozdjem, hitro rastoče in sc Izplačajo žc v drugem, ozir, v tretjem letu. — Naročila in pojasnila da trgovina -jsnja F. PLETERSKIi Vodnikov trg 5 — in sicer do 28. marca 1924. 1428
črna prst
80 m3, se ODDA brezplačno na stavMščii Okrožnega urada, Miklošičeva cesta, nasproti sodnijej istotam ge odda tadl 100 m4 HUTE.
HIŠA V LJUBLJANI
Dunajska ccsta 47 (Bežigrad) naprodaj. — Pismene vprašanja na P. KERSIČ, Gosposvetska cesta 4.
Čevljarskim mojstrom — posebno začetnikom — priporočam prave VZORCE in
(Oberteile). — Naročajo se samo pri izdelovatelju K,
BLATNIK. Cevlj. mojster, Ljubljana, Vrhovčcva ul. 3. Strokov, poučevanje ugodno.
Vrtnice
nizk.-, triletne cepljcnke, 40 najlepših vrst, 12 — 14 Din kom., nudi slav. občinstvu v mestu in na deželi ANTON FERANT, trg. vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg štev. X
Najceneje
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. — Naročila
sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska ccsta 16/1. - Tel. 343.
Od hiše do hiše
gro glas o Uvretni kakovosti
mila „Gazela"
ki se odlikuje po svoji izdatnosti ln obilnih penah.
Slovite ifflliisfi
ameriških МотнЈз iadit
Dobra, preminjajoča se in obdni hrana, prvovrstno pripravljena in servirana je ponos velikih in mirno plovečih ladij Državne Ameriške Linije. Bodisi da potujete na veličast. »Lcvv.cthanu. ali na kaki drugi sijajnih ladij Državne Ameriške I Linije, že od prvega dne boste navdušeni po ameriškem gostoljubju in uslužnosti.
Zahtevajte — brezplačno — ilustrovan prospekt in razpored ladijl
H
Bsofjrad, Pilata ВеокиЈпка Шгаке, Preko Hotel BrlMola; Zagreb. Srodltnje Bave* Hrvatskih Srljudfcih Zadruia, Mibano-vidnva nllcav, Pr.koputa kolodvora; LJubljana, Br<.dar«t*o /JtdlnJonlh AmcriShlli Držf.T, Dnnajnka беви 4t. Snrajovo, Savos Hrvat-klii Boljaćilh ваЛгвда za llosr.u I HorargoTlnu, Alezandrova ollca 52; Su.ink Binka ia Pumorenro.
Cement „TITAN", samokolnlce, žeblje, spojke (klanfa) krampa in lopate nudi najceneje samo na veliko
Janto Homaa
Ljubljana, Cegnarjeva 8.
psov, pozor!
I
laurin & Klemcnt 12/14 HP, 3 sedežen, šport knrosarija, vse kompl. v najboljšem stanju, naprodaj. Ponudbe pod šifro «NIZKA CENA 1379« na upravo »Slovenca«.
Najnovejši MODEL! otroških VOZIČKOV
in dvokoles - naiceneic pri »TRIBUNA«, tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Kasiov-ska cesta St. 4. — Ceniki franko. — Sprejemajo sc tudi vsa popravila. 770
KLOBUKE, SRAJCE"
kravate, dežnike, zimske čepice, majce, rokavice, nogavice in drugo moško тг Л no blago kupite po zni ceni pri Ivan KUNOVAi., L ju bliana, Stari trg 10 — Kupujem kože lisic, zajcev, kun in druge divjačine.
Semenski OVES,
GRAHORO in
irancoako LUCERNO
dobite pri Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccsta 36.
PRODAM HIŠ 0~
t VRTOM in takojšnjim sta-novanjem za 140.000 K. — Poizve sc v trgovini KUŠAR v Dravljah pri Ljubljani.
Lepo POSESTVO!"" j
5 min. od trga Železniki oa. prodaj i vsemi gospod, poslopji, gozdi, travniki in njivami. vse v najboljšem sta-n;u. Natančna pojasnila daja lastnik Ivan MARKELJ, Je-»enovc 59, p, Železniki nad fekoljo Loko, Gor. 1292 .
Nekdanji lastnik splošno slovečega in občudovanega polic, in detektivskega psa FIxa Harrasa otvori 1. aprila t L dresurni tečaj za polic, ter za varstvene in stražne pse. — Ima v pasji dresuri petnajstletno uspešno izkušnjo. — P. n. lastniki psov, ki jim jc na dobri šoli, še opozarjajo na ta tečaj.
Prijave najkasneje do 20. marca 1924 na zavod za asjo vzgojo in dresuro RUDOLF KNAPP, St. Veii a. d.
an, ICarnten, Austrio. — Tečaj traja okoli 2 meseca. RUDOLF KNAPP, zavod za pasjo vzgojo ln diesuro, SL Veli a. d. Glan, Karnten, Austria.
S
Ladjedelnica Lisiz L G.
Komercijelno ravnatcl st.vo: Wlan I., Wollzetle No. J2.
Toiefon No. 74.300 in V6.484. Tovarne v Liaj n. d. Donau.
I.	oddelek: Livarna za jo'fClo in železo.
Motor ji z nizkim urlt skom na 'urovo ot,'o za industrije io poljedelsko »vrhe od 5 do 170 HP. Motorji z nlzk m pritiskom nn norov oljo
za lad o od 10 do B00 HP — | oCoofii od 80 HP s patentiranim krmilom.
II,	oddolek: Gradba ladij.
Motoine in druge rcćue iadia vsako^a tipa, kakor tudi manjše pomorsko Indje,
Ш. oddelek: Gradba irotorjev.
Izdelovanje vseh Mlb, leklenih in železnih dolov v vsaki volitcstl.
Oliisk iuženirja ln proračuni na Zoljo brezplačno.

Zajamčeno popravljeni
Lokom&bili
Lan z- Wolf, izdel.
I1P	HP
10- 15	00—100
15— 20	100—130
20- 25	120-170
25— 30	130—190
80— 40	160—200
40— 50	170-230
50 - 60	S00- 800
«0— 75	300—40.1
70- 80	400—500
85-100	500-600
I. 1914-28 Iv o vi
20- «
30— 50 40- <i5 50- 80 70-100 100-140 120—130 140-170 170—100 200—2U0
Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
Mestna občina Kamnik razpisuje za gradnjo novega MOSTU čez Bistrico:
1.	Dobavo na živ rob rezanega, ca mestu postavljenega LESA. Ponudbe od 1 m*.
2.	Vsa tes.mka dela za most.
3.	Vsa zidarski dela s potrebnim materijalom. Ponudbe od 1 m3 betona.
4.	Vsa kovaška dela. Ponudbe оп 1 kg izdelanega železa.
Ponudbo, ki so stavijo tudi lahko skupno, je vložiti do 6. aprila 1924 pri županstvu, kjer so na vpogled vsi načrti in podrobnosti. Občina ni vezana na najnižjo ponudbo in si pridrži pravico zahtevati varščino.
Mestno županstvo Kamnik.
I'rvovrntno ^nm-rulno popravljeui fruickujoai. Ku. letno tovHruiiko lametTO. Popolna montaše, OgUjto al с»чо ataluo a»logo.
Motorji ш smo ol;o
benem-moterji
vse mlinshe stroje
Prvovrstne i/«nšitve, naprav«
modens^ sitSlnol
re on.iti ukoija iu preilditV« 2e obstoječih mlinov pa modernem sistemu
sHosl ln (avmisfte žiuilce naprave za transport 2Ma
. Velika zaloga v Zagreba. Obisk in! nerja, projekti, prospekti in katalogi bres-plačno.
Točna dobava. Cene zmerno. Transm!sl|t. Popolna nontaZa.
Brate nseher d. d.
Zagreb, Pautovćak 5.
ЛЗГ
Gradbeno podjetje
Ing.
lili if
Ljubljana
Bohoričeva ul. 24.

Najceneje
Edino iz Trbov, revirja
PREMOG
večje in male množine tudi V JKV- VREČAH dostavlja na dom. Naročila sprejema: H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343.
Dalmatinski
svetovne znamke
l
(TO UR) nudi po najnižji
dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani AlcksanUrovu cesta 12
Najceneje
A
trda in mehka, žagana in cepljena, večje in ma- , le množine, od 25 kg dalje dostavlja na dom. Naročila sprejema:
H. PETRIC, Gosposvetska cesta 16/1. - Tel. 343.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo« Gosposvetska c. 12.
KOTEL
za žganjekuho, ki drži 601, naprodaj. Naslov v upravi
• Slovenca« pod štev. 1426.
Papirna trgovina
dobro vpeljana in na ugodnem mestu se vsled rodbinskih razmer ODDA Plačilni pogoji po dogovoru. • Ponudbe pod šifro; «PAPIR -LJUBLJANA« na upravo.
Stran 81
SWVETNTBC, Зм 16. marca 1934.
8tev. 64-
Zadnje novosti spomladanskih GRIČAR & МЕЈДС, LJUBLJANA
n K 1 Л L-	A i mm__Л____v
samo Selenburgova uL 3
oblek za gospode in za dame
Konkurenčne cene. ravnokar došle.
Največja izbira.
(§©0©0©0©(90©©©© ©0©©©©©©©©0©i
V7
<9 <9 (9 0 (9
Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Mubljani
Kopitarjeva ulic« 6. lil.
©©9©O©C9C9©©©00© ©©©©©©©©©©©©©
i i
i
i ■
i
Stroji za pletenje
(Stric* ki НМпмсМлеп) ttshor todl vse potrebStlne ia stroji od мјрошГЦШ tvrdk ftaHor FB<lhs Lederer Wlen. Hlltiel® Birfu. flpolde, Frlrs Schustir, Ctieranltz Sander I Braff, Chimnltz. i nalvetjl Izberi po zmernih cenah pri lamozaBtopnlliu u Japcslavljo
Alfred Rozina, Osjek I., Zopanlnslia ulica bral
Igli neb itnllk vedno v lalogL
I
IZVLEČEK
femed Številnih priznainih pisem. doSlih v najnovejšem času livarni zvonov in i. J. in H. BtlHL, Maribor.
2npni Drad Sela pri Zagradcn: »Poslani nam zvon prav dobro vrii svojo službo. Dovolj je ustreženo nagemu pričakovanju, jako smo zadovoljni z njim. Da bo imel tako močen glas, niti nismo pričakovali. Zahvaljujemo se Vam najvljudneje, da ste to delo izvršili, in aicer za ceno, za katero ste pristali meseca julija 1922, čeprav je pozneje draginja Sla kvišku!«
2upni urad Bizcljsko: »Krasno pojejo zvonovi, vsa čast Vam in hvala.«
topni nrad Sv. Peler nad Medvedovem eelti: Z rvonovi smo vsi zadovoljni; zvonienje te harmonično (niiodoneče, vsi jih radi poslušamo!«
Žnpni nrad Slatina, Slavonija: .Poslana nam zvona
*u vrlo lijupo i dobro izradjena, glas je jasan. S toga mogu mirne duše Vaiu ljevaonico svakoj župi prepo-ručati. Sav je narod nad zvonima oduševljenl*
Žnpni nrad Petrovaradln: «Nova i zvona primili »mo u potpunom redu. Narod je vrlo zadovoijan sa iz-radom novih zvona, ki imajo vrlo lijep vanjski oblik, a »like i natpisi su vrlo precizno in točno izradjcnl. No najvišje je obradovao ovc župljanc vrlo jasan i skladan ivuk, koji se je poput valova vrlo blago i harmonično ljuljao po zraku i dopirao do duše i urca ovdašnjih iupljana. Osobito u veče, kada su zvona zvonila »Avc Marija«, narod je izašao iz svojih kuča, te jc odkrivene glave molio sc Bogu i slušao sa udivljcniem vrlo lijepe, mile i ugodne glasove novih zvona, koji siu 'ee u tiho večemje doba poput mile pjesme razVjcifali po ovoj ihipi i okolici. Stoga Vam budi izrečena najtoplija hvala i od mene i od mojih župljana!« — Ovo možete dati itampati u »lov. novine... Ivan Renčevič L r., župnik.
еемеааемеааееееееааемеаеаемееааемеееееамшеиее
no. lepo ln poceni
1П, L ob iana
mum
In Icamgam. MsiJevIre, ccflr, tiskano (dnik) platno, volnene blago in vso manufakturro robo kupite edino v v.letrgovii.i i. mRNKKI, Celja, Itdaf ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga vellkanjka. Trgovci engros cene. Cenik zastonj.
anocn Kova a a (Sur. »rmai)
If - rsu[C novo ntftvbe, hišno prizidave in vsa hišna popravil., po l.ntnib in danih naćrtio. Delo solidno I Mlzke cene I
HIŠICO
na deželi vzamem v najem za čas počitnic. Ponudbe pod »Sotnce in voda« štev, 1445 — na upravo Usta.
NA DROBNO t	NA DEBELO I
Ogiejte si specljalno deta'lno trgovino, kjer se prodajajo lastni
uroarski izdeihi
kakor vrvi za zvonove in transmisijo vseh debelosti, vr> i za seoo, Strikt za perilo, Slrange, uzde, Spaga, dreta, gurte 7.a tranpmisiie in navadne, mreže za eeuo, ogniegasne cevi. rit>jo mreže, vi?eCe mreže (Hangematten), bombževe mrežice zu otiošKe poslelte, tržne tnrbe, kakor tudi pravi tržaški bifievniki. biči, konjske krtače, žima, morstca trava itd. po najnižji cent.
Centrala: Ivan N. AdamlC, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 Podružnice; MARIBOR. Vetrinjska ulica 20
KAMNIK, Sutna št. 4 SOLIDNA POSTREŽBA!	NIZKE CENEt
Združene opekarne d. d. Ljubljana
Telefon 733
naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na Miklošičevi cesti št. 13
tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. Opeka ie na razpolago v poljubnih množinah po namižji dnevni ceni.
26 ©
M ©
«
©
m
PRESELITEV!
Poponoma varno naložite avoi denar pri
„Vzajemni posojilnici'4
v Mnbljant, t, z. z o. z.
ki sa |e PRESCIILA b hlle Urbillnskegs samostana na Kongcasnem trgu poleg nunska cerkve v lastno palato na Hikloliftn cesti paleg hotela „UNION". Hranilne vloga sa obrestujeio
po 67,
brat ertbltt* reatnega In Invalidskega davka. (Лиде v tekoJem гвћти st obrajtnjejo
po S v, vez. tudi po в % %
In vlile pa dogovoru. Varnost u hranilne vloge e telo dobra, kar poseduje Vzajemna poso|ilnica relativno vedno delnic stavbna delniške drulbe hotela „Union" v llubllani. Vrhutega i» mana last nova lepa paleta ob Nlklolltevi cesti. ni maitnlh Mi, stavbi« In zemlilH v tu in inoumstvu, Oanar sa naloJI lahko ta« pa poštnin poioiniialv
TrboveHshl premog in drva
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi na obroke
P. П.
\ Šivilje gospodinje j
: opozarjamo, da ao zopet do- | : speli najboljši Šivalni stroji j
Gritzner
j v vseh opremah, j
j Pouk v vezenin ter i I hi nanju perila m i
1 nOtfaVlC IStofanje) brez- } : plačno edino le pri: j
I Josip Peteline |
i Ljubl ana, Sw. Petra n.	I
:	i
: Mehanttna delavnica pod vod-	:
: stvooi priznanega strokov-	;
j njaka in mehanika Stanko	jj
: Galeta na razpolago za ši-	j
: valne stroje vseh sistemov	;
in koles. 7984	[
oeameittrreiet eeaefoaeeiiMaaoeeooeeaf tvorcev« *«ei
С€ПО
CešH® perie
1 t< MV4|j» .kubli, M D n. polbeUf. 80 Din. bded« 90 Di. boliSeJ« IIKI In 120 Din, mehkega kot j-uh 1*> in 180 Din naiboli. vrni« .75 Da. 1'oiilii proito c»riue proli povjetju. od 2(4) Oin »iSi proiln v j.'.t.'ii.ic. Zrmcna in vrnitev do-volist-s Vzorei i»»Btoni. Dopisi le n« Ben«)aiV:t 3pohsel, T,obez4».lft9 pri J?itnu, Češka, postni puketi ii Cet^. v Jujoii.vijo rabijo okoli M dni.
trg
Telefon iU 220
I
čitajte in širite »Slovenec«!
EEIN
€€
** "" " ""
družba za elektrotehniko industrijo d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
LJUBLJANO, Dunajska cesta 1. Telefon 88. MARIBOR, Veteriniska ulica 11. Telefon 239.
Stniki pri vporabi bencina.
Vozi brez
mm
ТШ
mm
Adaptiral svoj aulo-traktor aH stabilni motor s patent.
HAG-generatorjem.
Kuri z Proeorkta In reterenee daje
ogiiem! дидо-ђад
* Ljubljana t uition m
a i;mm	Bohoričeva allca 24.
a.
Stroški pri vporabi oglja.
iUGOSLAVENSKO d. d.
za promet armatar, sesalk in stricev (Teadloff-konce rn)
Zagreb, Zrinski trg 1|IV. Parne vodne plinske
hidrante vseh vrst pumpe in brizgalnice
za vse svihe (gasilske briargalke),
rrodie ra čiščenje, naprave ra razkuževanje, generatorji na sesalni r1 n, materini ra iioljeue železnice, grelna telesa ,jo las i nem sistemu.
Bogato oskrbljeno tvornHko skladišče. Zastopstva v vseh večjin krajih.
STROJaE TOVflfM IN LIVARNE d. ti. V LjUDljaBl
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovretne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah r kratkih rokih.
etrio fjnriojila
rudninski superfosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah dobavlja:
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
№as!ov za brzojavke: JADRANSKA
SpMt
Šibenik
Zagreb
Ш
m
Amerikanski oddelek — Potniški urad
Inozemska zastopstva:
Ш	ITALIJA: Danca Adrlatlc«, Trst, Opatija, Kadar.
I	AVSTRIJA: Adrlatische Bank, Dunaj,
g	JUŽNA AMERIKA: Banco Tugoslavo de Chlle, i Valparalso, Antoiogasta, Punta Arenas. Ш Porvenlr, Puerto Natales.	|
Ш	№
g AtHacija:	g
b	Franc Sakser State Bank S2, Cortland	fej
m	St. Mew York CIty.	B
H	B
Banka Ima prvovrstne zveze v vseh mestllt t:
1 sveta tn se peča z vsemi bančnimi posli.
m	B
izriaia koiuorcii >blovenca«.
Otlcovorni urednik: Franc Krcmžur v Liubliani.
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.