764 njegovo razmotrivanje o nedostatkih v novejem slovenskem stihotvorstvu pa kae temeljito poznavanje nae knjievnosti. Lk. Razstava hrvakih umetnikov v Pragi je bila slovesno otvorjena dne 30. oktobra. Navzoa sta bila Hrvata V. Bukovac, novoimenovani profesor prake akademije, in R. Frange, profesor v Zagrebu. eki umetniki so se v obilem tevilu udeleili slovesne otvoritve. Zastopani so na razstavi sledei hrv. umetniki: Crni, Ivekovi, Tiev, Bukovac, Frange, Kovaevi, Kriman, Coiko, Bauer, Buan, enoa, Rendic, Valdec, Mestrovi. Drutvo sv. Jeronima". Drutveni letopis nam poroa, da je bila letonja glavna skupina dne 12. februarja, kateri je predsedoval novi predsednik, kanonik in poslanec Cvetko Rubetic, ker je na rojak dr. Feliks Suk, kateri je celih dvanajst let spretno vodil to drutvo in marsikaj koristnega ukrenil, to ast odloil. Drutvo teje sedaj 15.878 dosmrtnih lanov in do 4500 letnih in ima 285.045 K 46 h premoenja. Naj bi drutvo pognalo vrste kali v hrvakem narodu, naj bi se razirilo povsod, kjer ivijo Hrvatje, in nalo obilo prijateljev med njimi! Upajmo, da temu pripomorejo tudi letonje knjige, a pravi domoljubi naj poskrbe, da jih bode narod tudi ital in se z njimi okoristil. Janko Barle. Slike Julija Mafaka. Julija Mafaka imenujejo ehi svojega prvega pokrajinskega slikarja. Umetniki kritik K. B. Madl in zalonik F. Topi sta zaela zdaj izdajati reprodukcije njegovih najboljih del. Tako dobe ehi za Manesovo in Mvslbekovo tudi monumentalno Mafakovo zbirko. eko in nemko olstvo na Moravi je bilo 1. 1902. v sledeem razmerju: ekih ljudskih ol je bilo 1733, nemkih 701, dvojezinih 11. Ena ola pride na 9 km2 ali na 1800 prebivavcev. Mestnih ol je bilo ekih 73, nemkih 63. ehi in Slovaki. eki uenjak L. Niederle ocenjuje v ekem asopisu historickem" knjigo Czambelovo Slovaci a ich re" ter pravi: Ako Slovaki sluajo nasvet g. Czambela in se definitivno nam odpovedo ter zapro svoja vrata eki knjigi, jim pri sedanjem stanju slovake literature (in ta se dolgo asa ne bo izpremeniii ne preostane ni drugega, kakor da store, kar ima g. Czambel res v mislih : da se obrnejo k madjarskemu slovstvu in sprejmejo njim vred madjarsko omiko, madjar-sko dravno idejo ... Da bi jim zato dali Madjari ole in zavode, potrebne k slovstvenemu razvoju, pa ne verujem in ne veruje nihe, ki zasleduje misli in besede madjarskih politikov." Vkljub temu pa Slovaki ne kaejo volje, da bi se zdruili ~ ehi v en narod, ker hoejo imeti svojo lastno knjievnost. Francosko asopisje in Slovani. Francosko nacionaliko asopisje se jako zanima za Slovane, posebno za ehe, v katerih vidijo in spotujejo mogoen branik proti razirjanju nemtva. Ustanovili so v Parizu dopisovalnico Correspondance Tcheque", katera daje francoskim asopisom slovanske novice. Francoski pisatelj Henri Hantich, ki je objavil v Revue Hebdomadaire" pred kratkim lanek La Boheme d'au jour d'hui", je izdal knjigo Le droit historique de la Boheme et les tendances federalistes en Autriche". V tej knjigi popisuje zgodovinski razvoj ekega dravnega prava in sedanje federalike tenje v Avstriji. isti dobiek je namenjen za spomenik ekemu kralju Janu Luksemburkemu. Epopeje Verkovieve falzifikat. V Ar-chivu fiir slavische Philologie" je objavil sedanji bolgarski uni minister J. Simanov razpravo, ki dokazuje, da so staroslovenske" pesmi, katerih pristnost je branil Verkovi, izdelek nekega grko-bolgar-skega uitelja Gologanova. Veda Slovena" je izginila vsled te razprave s pozoria. Nastale so pa te pesmi na ta nain. Gologanov je vedel, da eli Verkovi dobiti slovanske epine pesmi, in je zael za drag denar lahkovernemu nabiratelju poiljati razne pesmi, tako da je dobil od njega ez 50.000 kron. Verkovi ni bil nikoli slial teh pesmi od drugih ljudi, a jih je vendar sprejel v dobri veri, da je to pristna narodna poezija. Iz Pariza je celo vlada poslala konzula, da se izjavi o pristnosti teh pesmi. Ta konzul je le slabo razumel nekaj hrvaine in je potrdil kot pristne te pesmi, katere je Gologanov zloil v svoji gostilni. Simanov je pa el v Rodopsko gorovje, odkoder baje izvirajo te pesmi, je na stroke bolgarske vlade izbral nekaj Pomakov mohame-danskih Bolgarov kateri so ve mesecev hodili po vseh rodopskih vaseh in nabirali, kar se je dalo dobiti bolgarskih pesmi. Ti so nabrali mnogo dragocenega narodnega blaga, a o Verkovievih pesmih, o Orfejevi enitvi, o slovanskih boanstvih itd. niso nali sledu. S tem je konana tudi uenjaka pravda o Slovanski vedi". Bolgarsko olstvo. Uradno poroilo izkazuje, da je bilo stanje bolgarskega olstva prolo leto sledee: Otrokih zabavi je bilo 22, osnovnih ol 2833, od katerih so bile 103 moke, 4 enske in 2772 skupnih za oba spola. Mestnih ol je bilo 213 in selkih 2670. Novih ol so otvorili 13, zaprli so jih po manjih selih 73 vsled pomanjkanja uencev. Vse osnovne ole so tele 236.108 otrok, izmed katerih je bilo 164.952 uencev in 71.156 uenk. Uiteljev je bilo 3799, uiteljic pa 1839. Bolgarija ima vsega skupaj 3,750.000 prebivavcev. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi