Naročnina Dnevna ltdn|n ze državo SHS meaečno ZO Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdata celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Iluslrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D,vbč|1 oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredulikenidelu vrstica po tO Din □ Pri veilem □ naročilu pc.pu.4t Izide ob 4 zjutraj rožen ponde'IKo ln dneva po proznlku . /e v Kopltar/evl ulici St. 6 111 Hokoplsl se ne vračalo. netranUIrana pisma se ne aprelemalo * Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 232S Političen list sa slovensUi narod Uprava le vKopltarlevl ul.St.6 Cehov nI ratun: Cluhllano Stev. 10.630 In 10.349 za Inserate. SarafevoSt. 7363, Zaarel» St. 39.011, Praga In »una/ St. 24.797 Italiji, Evropi, * zunanjemu uradu. Od fašistovske diplomacije izzvani spor med Italijo in nami se je ublažil v toliko, da se ni več bati zapletka, ki bi ogrožal svetovni mir. Kolikor se moramo tega veseliti, toliko nas navdaja na drugi strani skrb, da ne bi se slični dogodki ponovili in končno kljub naši dobri volji potegnili v svoj usodni vrtinec cele Evrope, ker se pač nihče ne sme udajati prevari, da bi ostal tak spor omejen na Jugoslavijo in Italijo ali pa samo na gotovo skupino držav. Kdor se tega zaveda, bo moral priznati, da se morajo v interesu evropskega ali pravzaprav svetovnega miru gotove reči med našo in italijansko državo razčistiti vsaj do gotovega več ali manj znosnega stanja (če se že ne morejo do dna in temeljito), zahteva-jočega od nas žrtev in odpovedi, dokler se po rapallski pogodbi Jugoslovanom prizadeta krivica na ta ali oni način nc popravi. Takega znosnega stanja pa ni mogoče drugače vzdržati kakor da Italija brzda neumerjene aspi-racije svoje fašistovske diplomacije, ki zahteva od nas veliko več, nego more in sme prenesti neodvisna in okrepljajoča se mlada država. Danes nc nameravamo na tem mestu govoriti o tem problemu, kolikor se tiče Albanije, oziroma Balkana sploh, kjer hoče Italija na naš račun uresničiti imperialistične težnje svojega sedanjega režima, dasi jc to zaenkrat najbolj pereče. Pač pa hočemo opozoriti na drugo vprašanje, ki ni nič manj važno, čeprav se Italija skrbno prizadeva potiskati ta problem pred cclim svetom v ozadje, kakor da ne bi ostojal, v čemer jo je žalibog podpirala tudi svoječasna politika go3poda Ninčiča. To je vprašanje naših rojakov v Italiji. Da sc namreč med našo državo in Italijo doseže vsaj tako razmerje, kakršno je nujno potrebno, da se ohrani svetu, nam in posebno (e fašistovski Italiji tako potrebni mir, niso tolike važnosti razne medsebojne pogodbe, pakti, konvencije i. t. d., kolikor izvestna atmosfera, razpoloženje, duh, če ne prisrčnosti, pa vsaj korektnosti, razumevanja in strpljivosti. Če so razmere take, da ne moremo še v sedanjem momentu zahtevati reparacije one velike krivice, ki sc nam je zgodila s lem, da se je pol milijona naših bratov v nasprotju z naravnim pravom in slovesnimi obljubami zaveznikov pridelilo Italiji, pa imamo brezdvoma vedno ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da ne ostanemo ravnodušni napram njihovi usodi, to je z drugimi besedami, da mora Italija hočešnočeš sprejeti kot neuklonljivo dejstvo to, da je naše zadržanje napram njej v prvi vrsti odvisno od tega, kako postopa s slovansko manjšino v svojih mejah. Mi se s tem ne vtikamo v njene notranje razmere, ampak stvar Italije je, da po slovesni izjavi svojega kralja »spoštuje slovenski jezik, kulturo, običaje in čustva slovenske manjšine v Julijski Benečiji«, ako hoče dobrih odnošajev z Jugoslavijo. Reklo bi se nositi vodo v morje, če bi hoteli še na tem mestu dokazovati, kako sistematično, verolomno in kruto krši italijanska vlada obljubo svojega vladarja, posebno pa, odkar je zavladala v Italiji diktatura. Slovenski jezik sc je iz javnega življenja popolnoma izbrisal, slovensko šolstvo se je uničilo do žalostnih rudimentov, slovenska knjiga in tisk se preganjata, plenijo se celo nedolžne nabožne čitanke za otroke, prebivalstvo se fizično in moralno muči, strahuje ter gospodarsko upropašča, uprav barbarsko pa se zasleduje slovanska duhovščina' in uči-teljstvo. Kako se italijanska politična javnost sama čuti krivo, dokazuje mučni molk, ki jc sledil govoru poslanca Besednjaka v rimskem pariamentu, ko je razkril rane, na katerih Krvavi slovensko in hrvatsko prebivalstvo v Italiji. Kaj pa naj porečemo na to, da Mussoli-nijev minister Fedele na to ni skušal niti enega očitanega dejstva ovreči, marveč jc skušal pomagati sebi in parlamentu iz zadrege s tem, da je grozodejstva fašizma v Julijski Benečiji označil kot še vse premilal? Kot stranka, ki nosi odgovornost vlade, smo si dobro premislili, čc povemo na tem mestu italijanski vladi čisto kategorično, da se vsako izboljšanje medsebojnih odnošajev začenja brezpogojno na meji Julijskih alp, to je, da naj g. Mussolini ne misli, ds jc mogoče med nami zbližanjc, ki bi imelo količkaj vrednosti, ako bo pustil v Julijski Benečiji svobodne roke zločincem, ki pod pokroviteljstvom prefektov zamišljajo atentate na naše ljudstvo, jezik in celo na cerkev. Anglija, Francija, Nemčija pa morajo v interesu evropskega miru opozoriti Italijo na dolžnosti humanitetc, kulture in demokracije, ki jih ima vsaj do slovanske manjšine, čc jih že ne vpošteva do lastnih pod fašistovskim terorjem ječečih naci-jonalov. Kajti od obnašanja Italije do Jugoslovanov v njenih mejah je evropski mir šc bolj odvisen nego od katerihkoli drugih incidentov, ker se lc-ti zaostrujejo baš radi duha sovražnosti in brutalitete, ki ga kaže Italija napram Slovencem in Hrvatom v svojih me- jah, kar naši bratje Srbi občutijo popolnoma enako kakor mi! Na našem ministru za vna-njï zadeve pa je, da Italiji to nedvoumno pove in da vsako najmanjšo krivico, ki se nam zgodi, bodisi v Kerkavcih ali v Pazinu in Gorici, skrbno registrira in pribije, v Rimu, v Londonu, v Parizu in Berlinu! Le naša lastna dosedanja nemarnost je bila kriva, da si je fašizem toliko dovoljeval nasproti našim rojakom! Gospodarstvo in politika. Zndnje dni se je pojavilo dvoje izredno zanimivih gospodarskih gibanj v naši javnosti, ki so tako značilna, da se je treba za trenutek pomuditi pri njih. I. Pred kratkim so zagrebški obrtniki ua javnih zborovanjih zahtevali, naj jih zagrebška mestna občina ščiti potom taracovine pred konkurenco iz province in Slovenije. Pri tem so padle zelo pikre opazke na slovensko konkurenco, češ, slovenski podjetnik proizvaja tako poceni, dn pobija z nizkimi cenami vso svoje ostale jugoslovanske tovariše. Glasovi prihajajo iz Srema in Bačke, da pripravljajo tudi tamoSnji gospodarski krogi veliko zborovanje v Subotici, ki bi imelo namen, da zgradi v gospodarskem življenju neko »slovensko epasnost«, češ, da vlada, predvsem pa slovenski ministri in višji slovenski uradn:ki, namenoma proležirajo slovenske pridobitne kroge. Da se bo na tem zborovanju razpravPalo in sklepalo tudi o taktiki, ki bi odstranila to navidezno protežiranje, je samo-obsebi umevno. Če bo šlo po tej poti naprej, smemo računati, da se bo to gitanje še povečalo in da bomo kmalu imeli celo vrsto sestankov, sej, resolucij itd., ki ne brdo imele drugega namena, kot da ustvarjajo razlike v nazorih glede konkurence med posameznimi jugoslovanskimi gospodarskimi krogi. Poleg tega pa bo vse to gibanje imelo še posebno primes mržnje proti slovenskemu gospodarstvu in bo na ta način čisto gospodarska vprašanja preneslo na politično polje. Slovenski gesprdarski krogi morajo v očigled temu položaju smatrati za svojo prvo nalogo, da pomagajo pri razčiščevanju različnih zmotnih trditev, ki so se in se bodo pojavile pri obravnavanju tega problema. Predvsem je treba zagcvar.ati stališče, da enotna država ne pozna in ne sme poznati notranjih gospodarskih meja. Vsa država jc le takrat celotni gospodarski organizem, čc na celem njenein področju vlada ista gospodarska svoboda, veljajo isti zakoni in enaka bremena. Zato je v interesu vseh gospodarskih krogov, naj se isti nahajajo na sovoru ali jugu naše državo, da pobijajo vse, kar ovira svobodni promet, pa najsi bodo to taracovine, užitnine ali pa tudi druge vrste prometne ovire. Ravno tako važna je pa tudi naloga slo-vonskih podjetnikov, da branijo ne samo sedanjo vlado in njeno gospodarsko taktiko, ki hoče in skuša predvsem po pravici razdeliti gospodarske ugodnosti in gospodarska bremena, ampak da dokažejo tudi to, da, kar so je dosedaj pod vplivom slovenske parlamentarne dolegacije storilo v korist slovenskega gospodarstva, ne pomeni prav nobenega ekonomskega prvenstva Slovenje« v državi, amoak samo pravično izravnanje gospodarskih ugodnosti med posamezne interesirane pokrajine. Če že ravno govorimo o nekakem : gospodarskem prvenstvu Slovenije« v državi, se je treba pri tem pejmu za par trenutkov ustaviti. Naši pridobitni krogi, ne mislimo pri tem samo na slovenske ampak na vse jugoslovanske podjetnike, so dosedaj na vseh svojih zborovanjih in sestankih, v vseh svojih resolucijah in pozivih vedno imeli pred očmi le državo, njeno moč in njeno gospodarsko taktiko. Vse to je bilo že neštetokrat predmet ostrih, mnogokrat tudi popolnoma upravičenih kritik. Del la pa se je redna napaka, da so podjetniški krogi iskali vzrok za svoje ne ravno blestele stanje edinole v državi in njenem vplivu na gospodarstvo, nikoli pa niso s primerno energ jo presojali tudi lastnih napak in pomanjkljivosti. Te tičijo predvsem v tem, da jugoslovanski podjetniki žalibog le prevečkrat ne urede svojih podjetij ne tehnično, ne trgovsko tako, da bi bila na višku, produciriila enake kvalitete blaga kot .inozemstvo, imela najn anj enake tehnično produkcijske stroške kot inozemska konkurenca. Nič manjša napaka jugoslovanskih gospodarskih krogov tiči tudi v tem, da krčevito brantjo svojo osebno svobodo in se le z največjo težavo dajo pregovoriti, da skupno nastopajo v produkciji in prodaji blaga. Ne zmenijo se, da je v inozemstvu ta proces v najbolj živahnem razvoju, da se tam ustvarjajo v vseh gospodarskih panogah koncerni in koncernom slične organizacije, ki dovajajo proizvajanje do mej skrajne racicnalnosti in si redno osvajajo najbolj moderne prodaja metode. Če že država dela napake v svoji gospodarski politiki, potem je ona seveda tudi odgovorna za žalosten gospodarski položaj, v katerem se nahajamo. Ni pa ona sama odgovorna. Odgovorni so za to tudi gospodarski krogi, ki predvsem s svojo taktiko povzročajo, da se naše gospodarstvo ne razvija v oni smeri kot v inozemstvu. To so sicer stvari, ki jih redkokdo navaja, kajti bati se mora odločnega odpora neuvidevnih krogov, toda kljub temu so resnične, ker ne samo pravično razdelijo odgovornost za sedanji gospedarski položaj, ampak tudi zadenejo v bistvo našega domačega gospodarskega razvoja. Če bodo slovenski gospodarski krogi v debati, ki se bo o teh stvareh gotovo razvila, kajti to bo nujna posledica gori omenjenega gibanja, zastopali to stališče, jim seveda pot ne bo posuta z rožicami ; da pa ne bi dobili zaveznikov tudi izven Slovenije, tega se jim ni treba bati. Uvidevnih ljudi je tudi v go-sp:darskih krogih izven Slovenije dosti in če se z njihovo pomočjo posreči, da bodo jugoslovanski gospodarski krogi končno pogledali résno tudi v svoje lastne hiše, potem ta debata ne bo brezplodna. Upravičen pa je strah, da bo ta debata vsaj v začetku krenila na stranska pota in da bosta predvsem slovenska parlamentarna delegacija in njena gospodarska taktika predmet p.vega boja. Slovenski gospodarski krogi se morajo, če so dosti uvidevni, predvsem potegniti za to takt ko in jo podkrepiti ne s političnimi nego z gospodarskimi razlogi. Čo tega ne store, bodo pač sami čutili posledice. II. Da tega do danes niso uvidoli, to priča dosedanja javna debata o volivnem redu za TOI-zbornico. Vlada se je v tem vprašanju postavila cčividno na sledeče stališče: Bistvo ne samo naše, ampak vsake moderne države je splošna, enaka in tajrna volivna pravica. Na njeni pcdlagi se voli parlament, naloga parlamenta pa je, da uredi držav-o. Ni važno pri tem vprašanje, ali parlament hitro najde pravilno rešitev, kako naj uredi državo, tudi ni važno, če parlament na prvi mah ne zadene prave poti, kako pravilno urediti državo, važno je edinole, da parlament najsi bode tak ali tak, vedno izhaja iz splošne, enake in tajne volivno pravice. Zato je bil tudi boj za te vrste volivno pravico v vseh državah neizmerno dolg in zelo težak. Ker pa vsak parlament kmalu uvidi, da mu ni megoče v lastnem delokrogu urediti vseh podrobnosti v državi, potem je samo dosledno in naravno, da dele svojega delokroga prenese na druge javnopravne organizacije n. pr. občinske, samouprave, zavarovalne zavode, stanovske organizacije itd. Vse te javnopravne organizacije imajo izvor svoje moči in svojega delokroga v parlamentu. Parlament oz. državna organizacija, ki stoji pod njegovim vodstvom in njegovo kontrolo, izdaja zanje zakone in zakonom slične predpise, pobira zanje obvezne prispevke v obliki doklad itd., daje s svojo močjo primerno sankcijo njihovim sklepom. Zato je samo dosledno, če parlament zahteva, da te samoupravne organizacije nastanejo na isti načiin, kot je nastal parlament. Isti razlogi, ki govere v prid splošni, enaki in taini volivni pravici ?a parlament, govore v prid enaki volivni pravici tudi za samoupravne organilaeije. Dosledn« veljajo pa tudi isti ugovori. K iu se je svojčas ugovarjalo proti splošni, enaki in tajili volivni pravici za parlament. to se ugovarja tudi proti splošni, ena- ki in tajni volivni pravici za samoupravne organizacije. Zanimivo je, da vsi protivniki bodočega volivnega reda za TOI-zbornioo navajajo morda bolj inst;uktivno kot vedoma ravno iste ugovore, kot smo jili pred 20, 30 in več leti slišali proti uvedbi splošne, enake in tajne volivne pravice za parlament Na vseh teh ugovorih n i nič novega, kvečjemu to, da so olepšani z raznimi ncparlamentarnimi izrazi, ki gotovo ne govore za to, da se polemika vodi na visoki kulturni višini. Če bi izjned vseh teh protivnikov novega volivnega reda za TOI-zbornico le eden nepristransko premotril razloge »za< in >proti«, pobil razloge, ki govore »za«, in dodal starim ugovorom se nove, bi bila debata takoj nekaj bolj kulturna in olikana, kot je dosedaj. Tako pa se ponavljajo samo stari že davno pobiti ugovori, ki se jih nikomur ne ljubi znova pobijati, norih momentov pa v celi tej polemiki sploh ue vidimo. Vsi ugovori, ki jim služijo za osnovo: davčna bremena, premoženje, socijalni položaj, politična pripadnost, gospodarske skušnje, se razbije jo na dejstvu, da TOI-zbornica ni prostovoljna, ampak samoupravna organizacija, ki mora k njenemu življenju prispevati vsak podjetnik po svojih močeh, pa naj-siho mali obrtnik ali pa veliko kapitalistično podjetje, mali trgovec na deželi ali pa prvi veletrgovec v Ljubljani. Ni važno dejstvo, da prvi daje manj. drugi daje več, važno in demokratično je edinole to, da vsakdo mora dajati po svoji moči. To je argument, ki bi ga morali nasprotniki prekucniti, če hočejo moralno utemeljiti svojo naziranje, vse drugo jo prazno govorjenje. III. K sklepu pa moramo vseeno opozoriti še na sledeči značilni pojav: Gotovi slovenski gospodarski krogi iščejo v svojem brju proti splošni, enaki in tajni volivni pravici za TOI-zbornco pomoči v gospodarskih krogih izven Slovenije, ali z dru-volivni pravici za TOI-zbornico pomoči v gospodarski krogi nastopili v tej zadevi proti sedanji vladi in slovenski parlamentarni delegaciji. Istočasno pa pripravljajo ravno isti izvenslovenskj gospodarski krogi napad na vlado, posebno pa na njen slovenski del, češ, da isti preveč protežira slovenske podjetnike. Ta pojav je tako značilen za naše razmero, da si ga mora dobro zapomniti vsakdo in ne samo slovenska parlamentarna delegacija. Če bi bila slovenska parlamentarna delegacija tako kratkovidna, kot so gotovi slovenski gospodarski krogi, potem bi lahko slovensko gospodarstvo prišlo v najkrajšem času, in sicer po lastni krivdi, v še slabši položaj, ki se nahaja danes v njem. Hvala Bogu, da so ravno sedaj odgovorni slovenski politiki bolj uvidevni kot pa voditelji gospodarskih krogov, kajti drugače bi bila katastrofa neizogibna! Sioer pa tudi voditelji gospodarskih krogov ne smejo pozabiti, da vsaka struna poči, če je preveč napeta, in da se tudi njim lahko pripeti očitek, da so sami zavozili gospodarski razvoj v Sloveniji. ZA POKOJNINE OROŽNIŠKIH VP0K0- JENCEV. Belgrad', 29. marca. (Izv.) Poslanec 2e-bot je v imenu^Jugoslovanskega kluba interveniral pri orožniškem poveljstvu v Belgradu radi neizplačanih pokojnin orožnikom v Sloveniji. Poveljstvu je na koncu proračunskega leta zmanjkalo kreditov za pokojnine. Poslanec je dobil zagotovilo, da se bodo plačila takoj po 1. aprilu izvršila. VPRAŠANJE ŽEL. GOSPODARSKE POSLOVALNICE V LJUBLJANI. Beigrad, 29. marca. (Izv.) Prometni minister je danes poslal poslancu Ž e b o t u pismen odgovor glede razmerja med železniško gospodarsko poslovalnico v Ljubljani in železničarsko zadrugo. Minister pravi, da je vprašanje gospodarske jwslovalnice sedaj v razpravi in da se bo rešilo istočasno z vprašanjem aprovizacijske ustanove pri ljubljanskem ravnateljstvu. Ko se bo odločilo o teh ustanovah, se bo rešilo vprašanje uslužbencev teh uslanov, v kakem razmerju l>odo uslužbenci napram državnim železnicam. Kolikor so tem uslužbencem nn zakonski jvxl-lagi zajamčene katerekoli pravice, se jim ne bodo krajšale ali vzele. V nedeljo telovadna akademija J. 0. Z. v »Unionu« ! Prazne kombinacije opozkionalnih strank. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Vedno smo zatrjevali, da je pravočasno sprejetje proračuna popolnoma zasigurano- To se sedaj potrjuje. Danes ni nobenega dvoma več, ci a se bo proračun pravočasno sprejel. Misli se, da se bo proračunska debata končala najpozneje v četrtek opoldne, nakar se izvrši ponovno glasovanje. Z ozirom na to se v vseh opozicionalnih strankah opaža precejšnja potrtost, posebno med samostojnimi demokrati, ki so stavili največje nade na to, da bodo vladi preprečili pravočasno sprejetje proračuna. V zvezi s tem je skoro v vseh opozirfo-nalnih strankah opažati pokret, da bi se približale vladi in, če le mogoče, po sprejetju proračuna vstopile v vlado. Radi tega ravno opozicionalne stranke širijo najrazličnejše kombinacijo in vesti. Po časnikarski dolžnosti te vesti beležimo. Prva vest je razširitev koalicije z Demokratsko zajednico. Kakor smo nedavno poročali o interviewu g. Davidoviča. je on odločno proti temu, da bi demokrati sodelovali v v vladi g. Uzunoviča, v kateri bi sedel Boža Maksimović. Raditega postavljajo demokrati kot kandidata za takšno koalicijo sedanjega prosvetnega ministra Velja Vukičeviča. Oni ceLo zatrjujejo, da so v tej smeri storili korake. Glede ostalih ministrov ne bodo demokrati delali nobenih težav. Edino bi morda prišlo do manjših resornih sprememb. To je kombinacija Davidovičevih demokratov. Radikali pa odločno odklanjajo to reševanje krize, ker pomen ja vmešavanje v njihove notranje strankarske zadeve. Drugo verzijo širijo radičevci. Po tej verziji bi se vladna koalicija razširila z vstopom radičevcev. Ni nobenega dvoma, da delajo radičevci z vsemi silami na to, da. bi prišli v vlado. Govori se celo, da je Stjepan Radié v tej smeri merodajnim činiteljem poslal prošnje in predloge. Kljub vsem tem verzijam pa so dobro poučeni politični krogi prepričani, da ni prav nobenega povoda za takšno spremembo. Tekom proračunske debate se je pokazalo, da je vlada dovolj konsolidirana in dovolj močna, da lahko reši vse težke probleme, ki so na dnevnem redu. intrige SDS proti reformi trg. zbornice. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Samostojno- demokratske gospodarske organizacije so poslale predsedniku vlade Nikoli Uzunoviču, ministru Milanu Simonoviču ter predsedniku narodne skupščine Trifkoviču protest proti amandementu finančnega zakona, ki regulira volivni red za ljubljansko trgovsko zbornico in odvzema samostojni demokratski stranki sedanje privilegije. Novi volivni red bo one- Seja narodne skupščine. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Današnja skupščinska seja jc trajala do dveh popoldne. Na seji se je sprejel proračun ministrstva za izenačenje zakonov, oddelek državnih dohodkov in rezervne kredite. Ker je finančni odbor sprejel vse amandemente šele davi ob šestih, se je skupščinska seja nato prekinila in se bo nadaljevala jutri. Tekom današnjega popoldneva so se poslancem razdelila poročila o amandementih. Na ta način so se sprejeli poslednji oddelki v finančnem odboru in ni nobenega dvoma, da bodo sprejeti tudi v skupščini. HRVATSKI FEDERALISTI IN VLADA. Zagreb, 29. marca. (Izv.) Današnji »Hrvat« razpravlja v uvodniku o možnosti sodelovanja hrvatskih federalistov v vladi in prihaja do zaključka, da bi mogli hrvatski federalisti sodelovati samo v taki vladi, ki bi imela v programu revizijo ustave v smislu programa hrvatskih federalistov. Seja zagrebške oblastne skupščine. Zagreb, 29. marca. (Izv.) Današnja seja oblastne skupščine se je pričela ob osmih. Stjepan Radič se je v svojem govoru izjavil proti temu, da bi se mesto Zagreb izločilo iz zagrebške oblasti. Dokazoval je, da je to protiustavno ter da bo oblastna skupščina storila vse, da Zagreb ostane priključen oblasti. Radičevci so sklenili, da bodo tozadevno storili korake v narodni skupščini, se to prepreči. Stjepan Radič je v svojem govoru dal izjavo glede revizije ustave. Dejal je, da je za revizijo, in sicer za pametno revizijo, do katere bo kmalu prišlo. Oblastni poslanec Pankretić je izjavil v imenu vseh poslancev, da oblastna skupščina obsoja akcijo zagrebškega mesta, da bi se izločilo iz oblasti. Poudaril je, da Zagreb sam ne bi mogel nositi vseh bremen za ljudstvo. Pobožaj v Šanghafu. London, 29. marca. Nad Sanghajem se je proglasilo obsedno stanje. V francoski koncesiji je divjal velik požar. Francosko koncesijo nameravajo izprazniti; francoske čete so prešle pod britansko vrhovno poveljstvo. Cangkaišek je izjavil, da šteje kantonska armada milijon mož in da bo takoj prodirala dalje proti Pekingu. Kitajski nacijonalisti ni-3o proti viru kaor komunisti in bodo zagotovili popolno svobodo vesti. Zastopnikom velesil se izroči spomenica, ki bo zahtevala odpravo pred pravic. v Šanghaj, 29. marca. (Izv.) Japonska poročila javljajo, da se je položaj v Hankavu poslabšal. Japonske žene in otroci so zbežale v japonsko naselbino, odkoder jih bodo v slučaju nevarnosti odpeljale japonske ladje. Vsi Američani v provinciji Funkin so dobili nalog, da se zbero v Amui, kjer jih bo vzela na krov ameriška torpedovka. v Peking, 29. marca. (Izv.) Cangcolin je izjavil o mirovnih pogajanjih med severno in južno armado, da je vsako razpravljanje o miru nemogoče, dokler bodo Rusi gospodarji v južni Kitajski. Cinke S^S ia- laneni suhanec najcenejše pri Osrerin I Cijokarik! zadrug Ljubljana, Konicresni tre mogočil vse sleparije, ki so jih zadnjič vršili nekateri demokratski agitatorji. Jugoslovanski klub je takoj popravil vse neresnice, ki jih skuša znana klika razširiti tudi po belgrajskih časnikih. Novi volivni red ne bo v korist SLS, ampak v korist vseh strank, ki imajo pristaše v gospodarskih krogih in ne računajo na goljufije, da bi z njih pomočjo prišle v trgovski zbornici do večine. Chamberlain o angleški poSîtiki na Kitajskem. London, 29. marca. V včerajšnji seji spodnje zbornice je poročal Chamberlain o vladni politiki na Kitajskem. Pogajanja glede šang-hajske mednarodne naselbine se bodo nadaljevala šele tedaj, ko se na Kitajskem ustanovi centralna vlada. Anglija glede angleškega imetja in angleških pravic ne bo več popuščala. Zbornica je tem izjavam viharno pritrjevala. Vtrjuje se mnenje, da se Anglija ne bo umaknila iz Šanghaja. Japonska in Amerika si hočeta tudi zagotoviti protektorat nad deli kitajskega ozemlja. Italifa foujska dalje. v Rim, 29. marca. (Izv.) »Giornale d'ïta-j lia« se danes zopet bavi z odnošaji naprâm ! Jugoslaviji. V uvodniku skuša Gayda dokaza-■ ti, da je realna politika Jugoslavije popolnoma v nasprotju z izjavami lojalnosti, katefe dajejo jugoslovanski politiki. V podkrepitev svojih trditev navaja neke izjave vojaških krogov in kralja samega. Dalje pravi, da je vsa agrarna reforma naperjena predvsem proti Italiji, ker hočejo zapleniti predvsem premoženje Italijanov. Istotako prepoved, da ne smejo inozemci kupovati posestev 50 km od meje, zadene predvsem Italijane. Tudi in-! cidenti radi ribolova da podpirajo njegove ! trditve. Končno se bavi tudi z zadevo nettun-skih konvencij in pravi, da je Italija z zavlačevanjem ratifikacij trpela občutno škodo. V političnih krogih naglašajo, da bo Italija v slučaju, da pride do zopetnih prijateljskih odnošajev, zahtevala revizijo nekaterih konvencij. OBOROŽEVANJE ITALIJE. v Rim, 29. marca. (Izv.) V novem italijanskem proračunu je votiran znesek 10 milijonov lir za uniformiranje narodne milice. Francoska politika na Pariz, 29. marca. »Petit Parisien« objavlja Seydoux-jev članek o francoski politiki na Balkanu. Po njegovem naj bi se rešil sedanji spor zaradi Albanije na podlagi direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo pod avspici-jami velesil. Pri tem se pa mora albanski problem iz temelja na novo razviti in končno-veljavno rešiti. O italijanski prevladi ob Donavi pa ne more biti govora. NEMŠKO STALIŠČE V ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKEM SPORU. Dunaj, 29. marca. »Neue Freie Presse« prinaša poročilo o pogovoru svojega berlinskega poročevalca z neko poučeno osebnostjo. Glede ankete se Nemčija strinja z Mussolinijcm, da nima zmisla. Sploh bi Nemčija pritrdila le odredbam, na katere bi pristali obe prizadeti državi. Nemški odnošaji so dobri tako z Italijo kakor z Jugoslavijo, Ogrsko in Češkoslovaško. V pravcu te politike bo vprašanje Anschlussa ob sebi dozorelo. Poljska in Rusija. Varšava, 29. marca. Poslanik v Moskvi, Patck, se je z novimi navodili Vrnil na svoje mesto. Listi pišejo, da odpotuje v Moskvo tudi zunanji minister Zaleski, kakor hitro bodo pogajanja za poljsko-ruski garancijski pakt dovoli napredovala. Cestni okrajni odbori. Nič se nismo čudili nesramnosti, e katero se »Jutro« zaganja v sedanjo vlado, oziroma v SLS in v sedanjega velikega župana zaradi razpusta cestnih odborov. Znano je, da je zadnje volitve v cestne odbore razpisal in vodil kot eksponent SDS bivii veliki župan dr. Baltič. Dr. Baltič pa ni imel nobene pravice razpisovati in voditi te volitve, ker deželni cestni zakon z dne 21. februarja 1912, dež. zak. št. 22, daje to pravico samo deželnemu odboru. Cestne zadeve, ki jih je vršil prejšnji deželni odbor, pa so prešle na gradbeno ravnateljstvo in ne na velikega župana. Dr. Vilko Baltič je tudi vse občine nanovo razdelil tako, da so občine z večino SLS prišle ob svoje zastopstvo in da so bili favorizirani zastopniki SKS in SDS. Dr. Vilko Baltič se je na čisto izreden način poslužil tudi določila § 39. omenjenega zakona, ki pooblašča deželni odbor (ne velikega župana), da sme imenovati v vsak cestni in okrajni odbor še poleg izvoljenih po dva do tri člane. Dr. Vilko Baltič je imenoval v vse odbore skoro izključno same nasprotnike SLS in v največ slučajih ravno 8 temi imenovanimi člani povzročil, da so nasprotniki SLS dobili večino v odborih. Na primer v okrajni odbor za ljubljansko okolico, ki je pri vseh zadnjih volitvah pokazala, da je po svoji ogromni večini v taboru SLS, je dr. Baltič imenoval znanega gostilničarja in vinskega trgovca Ivana Grada iz Beričevcga in bivšega poslanca SKS Jakoba Kušarja. Tako in podobno je postopal dr. Vilko Baltič v vseh okrajih. Znano nam je, da so okrajni glavarji poročali dr. Baltiču o politični pripadnosti izvoljenih občinskih delegatov in novoizvoljenih članov okrajnih cestnih odborov. Vsi cestni okrajni odbori, razen litijskega in višnjegorskega, kjer se volitve niso vršile, so prišli tako v nezakonito stanje, ki ga je bilo treba odpraviti. Prvi odstavek $ 52. omenjenega zakona pooblašča deželno oblastvo, da potem, ko fe zaslišalo deželni odbor, razpasti cestni okrafnl odbor (»Jutrovenuu juristu v pouk). Na podlagi tega zakonitega določila je sedanji veliki župan izvršil naročilo ministra za javna dela in naredbo z dne 22. februarja 1927. ki sta jo izdala skupno minister za gradbe in minister za notranje zadeve. Tako se je zakonitim potom Izvršil razpust nepravilno izvollenih cestnih odborov. »Jutro« se sedaj vprašuje, kako pride oblastni odbor do tega, da mesto razpuščenih odborov imenuje gerente? Zopet po zakonul Tretji odstavek § 52. omenjenega zakona namreč pravi: »Kadar se cestni okrajni odbor razpusti, določi deželni odbor, dogovorno s političnim deželnim oblastvom, organ, ki naj, dokler se ne postavi novi odbor, oskrbuje njegova dela in opravila po tem zakonu in posebnih ukazih deželnega odbora.« Poleg tega je minister za javna dela v citirani naredbi izrecno določil, da preide vsa nadzorstvena oblast nad cestnimi okrajnimi odbori na oblastni odbor. Zlasti je izključno oblastni odbor kompetenten, da postavlja gerente in vodi volitve. OJblastni odbor je imenoval cestne gerente in jim dodelil sosvete iz zastopnikov vseh strank. V najkrajšem času bodo razpisane nove volitve v cestne okrajne odbore. Tako se bo upostavilo zakonito stanje in zadostilo veliki krivici, ki jo je partizanska uprava prizadejala našemu ljudstvu. To je pa edini namen te potrebne operacije. Interesno zastopstvo. »Jutro« je v borbi za svojo volivno geometrijo o TOI iznašlo nov šlager: »interes«. Kaj je ta interes, tega nam »Jutro« ne pove. Pravi le, da v nepolitični zbornici morajo biti mandati razdeljeni po »interesu«. Kje je osnova, merilo in vsebina tega interesa? Ali v politiki ni interesov? Ali dr. Žerjav ne zastopa nikakega »interesa«? Ali so jutroven goljufali pri zadnjih volitvah v TOI brez »interesa«? »Interes« je povsod, kjer je življenje, povsod, kjer se pojavi sebični človek. Pri vo-iivnem redu ne gre za vstvarjanje interesnega zastopstva, ampak za način, kako pravim interesom pripomoči do pravičnega vpliva. Rešitev tega problema je v enaki, tajni proporčni volitvi. Naj se ne boji g. ing. Šuklje za svoje industrijce. Po proporčnem sistemu bodo tudi oni dobili svojo besedo. Vsaka stanovska strokovna in druga skupina, ki bo stopila v volitve, se bo borila za vse glasove in kolikor mogoče vsem skupinam. Ce bi kaka skupina še ne bila zadovoljna, pa ji je svobodno, da nastopi samostojno, če misli, da bo tam bolje varovan njen »interes«. Jutrovsko »interesno zastopstvo« pa je zgolj brezvsebinsko žongliranje s šlagerjem, ki naj služi za hujskanje. Če bi SLS ne nastopila za enako, tajno, proporčno volivno pravico v vsa zastopstva in tako tudi v TOI, bi se kruto pregrešila zoper svoje lastne principe- Stavba trgovske zbornice. Bivšega gerenta konji vozijo in so gotovo dobro plačani. Ker Jutro kaj podobnega ne more očitati g. Ogrinu, se je najprej zlagalo, da je Ogrin dru&abnik vseh tvrdk, ki imajo pri trgovski zlmrnici knko delo. Ker se je ta laž le prehitro unesla, pravi »Jutro«, da Ocrin vrši neka stavbna deia. Resnica pa je, da sta vsa stavbna dela pri zbornici izvršila gg. Curk in Svetina. Le neke malenkosti pri ureditvi dvorišča delajo letos Ogrinovi zidarji po istih režijskih cenah. Teh zidarjev pa ni nastavil g. Ogrin, ampak g. komisar Jela-čin na predlog odličnega pristaša SDS g. tajnika dr. Windiecherja. • r Tudi pozabljeni. (Pismo iz Gradca.) V zadnjem vestfalskem pismu piše gosp. Kalan o slovenskih izseljencih ln skrbi zanje in pravi med drugim: »Kdo se briga za te ljudi iz domoviue in kdo skrbi zanje?« Za slovenske delavce po srednji in zgornji Štajerski pač mirno rečem, nihče. In koliko še je slovenskih delavcev v teh krajih, n. pr. v Gradcu, Leobnu, Gross-Veitschu, Kapfenber-gu in dragih mestih in industrijskih krajih! Nekateri še iz predvojne, dragi iz vojne dobe, mnogo pa jih je prišlo tudi prva povojna leta. Ker so Slovenci znani kot pridni delavci, jih radi sprejemajo v delo in imajo celo nekako prednost pred dragimi narodnostmi, pa ker je tudi bi velika kriza na delovnem trgu, ni brezposelnost nič manjša kot pri vas doma. Mnogi so prisiljeni iskati si dela iz kraja v kraj, tako da velja zanje: danes tukaj, jutri tam. Brezposehio podporo dobiva tukaj vsak, torej tudi Slovenec. Seve pa, da. se vsakemu v času dela odteguje malenkostne vsote za brezposelni fond. Podpora sicer ni tako velika, a vendar za skromno življenje zadostuje, je pa tudi za tuje državljnine manjša, kot za domačine. Delavske plače so v primeri nekoliko boljše kot v domovini, ter se določajo po vrsti dela in delovnega časa. Neorganiziranega delavca tu skoraj ne najdeš. Brez razlike se zavedajo, da je le v organizaciji moč in da posameznik ne more ničesar ali vsaj malo doseči. Slovenski delavci so večinoma, če ne vsi, organizirani pri socialdemokratih. Temu je vzrok, ker jih socialistični zaupniki takoj, ko stopijo kje v delo, vpeljejo v svojo organizacijo ter si jih znajo tudi obdržati. O krščanskih socialistih (vsaj v Gradcu) se more reči, da so za tuje delavstvo mnogo manj brigajo kot socialisti. Pripomnim še, da mnogi s časoma postanejo vneti in delovni člani socialistične delavske organizacije. V narodnem oziru so precej mlačni. Slovenski se morda še govori doma, ali mož in žena med seboj, otroci pa slovenski že ne razumejo ali pa vsaj govoriti ne znajo. Pri delu, na ulici in v družbi slišiš malokedaj slovenski govoriti. Zgodi se tupalaim, posebno ob nedeljah in praznikih, kadar so od vinske kapljico židane volje, da pokažejo svojo, narodnost ali pa še katero po slovensko, nejo (zapojejo). Pa ne mislim -s, tem svojih tovarišev žaliti, to povem le kot dopolnilo k svojemu poročilu. Malo, prav malo je zavednih slovenskih delavcev,; ko bi jih bilo le malo več, bi tudi slovenska misel med mlačnimi zopet oživela. Pa ker se domovina zanjo ne briga, ker so pozabljeni, se tudi oni vedno bolj odtujujejo njej. In kdo je kriv?? Domovina! In kdo greši? Domovina in njeni sinovi v tujini. Še veliko slabše pa je v verskem ozrtru. Začetkoma še zahajajo v cerkev, večinoma opuste tudi to. V prejemanju svetih zakramentov pa moram prištevati slovenske delavce k zadnji vrsti. Nimajo pa za to tudi prilike. Navzlic temu da je recimo n. pr. v Gradcu, pač precej tisoč Slovencev, deloma avstrijskih, deloma jugoslovanskih državljanov, ni v verskem oziru za nje nič preskrbljeno. V Marijini cerkvi pri lazaristih, vidiš nad vsako spovednico napis, v katerem jeziku se spo-veduje, našel boš nemški, italijanski, francoski, slovenskega nikjer. Malo je pa onih, ki bi vedeli za slovenske spovednike. Nujna potreba bi bila, da bi se za graške Slovence vpeljala vsaj enkrat na mesec slovenska služba božja s pridigo ali pa večernice, kakor je bilo predvojna leta v cerkvi usmiljenih bratov. Ob takih prilikah bi se lahko zbranim naznanilo kdaj in kje da lahko Slovenci opravijo svojo krščansko dolžnost. Istotako bi se Slovenci medsebojno spoznavali in bila bi to najlepša prilika za utrditev narodne misli, da bi Slovenci v tujini ohranili deščino svojih očetov — vero in jezik svoje matere. Kdor bi to zadevo izpeljal in jo uresničil, bi storil veliko delo, rešil bo mnogo duš, ki že leta in leta tavajo v temi. Slično je tudi po drugih krajih. V Gross-Veitschu je bilo prejšnja leta vsaj do GOO in še več delavcev slovensko narodnosti. In gotovo da bi vsaj velik del rad zahajal k službi božji če bi se slovenski pri-digovalo. A se/mi si ne znajo pomagali iu tudi ne vedo, kam se obrniti. Čudno, da sc cerkvena oblast graške škofije za to nič ne pobriga. Res je, da je v graški škofiji malo slovenskih duhovnikov, pa kateri bi se že našel. Sam vem, da jo še v frančiškanski provinciji nekaj slovenskih patrov, menda 2 ali 3 in, če se ne motim, je eden izmed teh v graškem frančiškanskem samostanu. Pravim, nešteto duš bi se še dalo reŽiti, nebroj zgubljenih ovac spraviti v čredo. Kaj pas ko bi g. Kalan enkrat pogledal med nas graške in gornješlajerske Slovence'? DE PINEDOV POLET. v Havnna, 29. marca. (Izv.) De Pinedo Je včeraj ob 14. uri s Haïti prspel v Havane j Danes ob 6. uri zjutraj je odplul proli New i Orluana. Ka/ se gođi doma Minister brez Zopet se je dvignil in Rima obupen vik nagih bratov, ki jefiijo pod fašističnim režimom. Iz ust svojega neumornega poslanca je slovensko ljudstvo v Italiji rotilo rimskega diktatorja: Pustite steber naše kulture, pustite nam naših učiteljev, usmilite se njihovih družini... Dovolite nam moliti našega Boga in našega Zveličarja v materinskem jeziku 1 Slovensko ljudstvo v Italiji predobro pozna svoje gospodarje, da bi bilo v to prošnjo stavilo posebne nade. Poslanec Besednjak gotovo ni pričakoval, da bo po njegovem govoru rimski diktator menjal svoj načrt, iz katerega diha Slovanom v Italiji Smrt. A da se bo diktatorjev minister naravnost norčeval iz te krvave prošnje, ni moglo priti na misel niti najhujšim pesimistom. Govor poslanca Besednjaka je napravil v zbornici silno mučen vtis, večina poslancev je bila vsaj trenotno ganjena; nastalo je tako razpoloženje, da je prosvetni minister Fe-dele takoj prosil za besedo, »da razprši žalostni vtis«, kakor je sam izjavil. Le minister sam je oetal trd kot skala; bil je silno razburjen, a ne morda, da bi ga žgala vest. Peklo ga je, ker ni mogel ovreči konkretnih dejstev, kd jih je navedel poslanec, in je prišel radi tega v zadrego pred zbornico. Kaj je njemu, ki se je s samim preeedlanjem iz liberalnega v fašistovski tabor (Mussolini je svojčas imenoval take junake: gar-jeve ovce) priboril do ministrskega stolca, ako je v enem mesecu vrgel na cesto 42 družin slovenskih učiteljev? »Še premalo sem jih odpustil!« je vzkliknil Fedele med BeseJnjakovim govorom. In v svojih medklicih je Fedele trikrat ponovil, »da je pri odpuščanju slovenskih učiteljev premilo postopal« in morda bi bil to še naprej trdil, da ga ni poslanec Besednjak krepko zavrnil: »Hvala vam za vašo milobol JUGOSLOVANSKO - OGRSKO RAZSODIŠČE. Budimpešta, 29. marca. Včeraj je začelo svoje delo ogrsko-jugoslovansko razsodišče, da razčisti vprašanje glede pokojnin in druga nerešena vprašanja. Predseduje Holandec van Schlooten. BETHLEN POTUJE V RIM. v Budimpešta, 29. marca. (Izv.) Zunanji mdnister Valko je danes izjavil časopisnim poročevalcem, da bo ministrski predsednik Bethlen v ponedeljek v spremstvu soproge in grofa Hedervaryja odpotoval v Rim. KONEC VOJAŠKE KONTROLE NA OGRSKEM, v Pariz, 29. marca. (Izv.) Poslaniška konferenca je sklenila, da bo vojaška kontrolna kbmisija na Ogrskem z 31. marcem prenehala s svojim delovanjem. Vendar bo komisija še ostala skupaj do 15. maja, da zaključi svoja poročila. AMERIŠKO - MEHIŠKI SPOR POVZROČILE SPLETKE? London, 29. marca. V Washingtonu so odkrili drzne spletke krogov, ki imajo interes na tem, da so razmere med Ameriko in Mehiko stalno napete. Ti krogi so našli pota, da se je popačilo besedilo uradnih not Mehiki. Calles je poslal sedaj v Washington fotogra-fične posnetke prejetih not. Preiskava je v teku. ZVIŠANJE PLAČ TEKSTILNIM DELAVCEM V LODZU. v Varšava, 29. marca. (Izv.) Posebna ko-mis;ja, ki je proučevala delavske plačo v tekstilnih tovarnah v Lodzu, je izdala sklep, po ka'erem bodo delavcem zvišane plače od 5 do 12 odstotkov. _____ Tisoče dežnikov je bilo izgubljenih ali pa ukradenih samo zato, ker ne nosi vsak raje nepremočljivega dežnega plašča tvrdke DRAGO SCHWAB - Ljubljana. vesti in srca. S svojimi medklici in e svojim zaključnim odgovorom je minister Fedele pokazat, da ne poseduje niti zdaleč tiste resnosti, ki je potrebna ministru. Vrabci na strehi se morajo smejati Fedele j ovirn besedam: »Slovansko družine na Primorskem ljubijo italijansko šolo.. .< Ali pa: »V IV. razredu ljudskih šol na Primorskem se poučuje verstvo v italijanščini, ker otroci IV. razreda govorijo izvrstno italijanski jezile.« Slovenske duhovnike je vrgel iz šole, »ker ne dovoli, da bi eo iz katekizma uganjala politika.« Ko je poslanec Besednjak primerjal položaj Slovanov v Italiji z Italijani, naseljenimi v Franciji, je udaril minister vmes: Italijani v Franciji ne nameravajo vzeti Francozom njihovih dežel... (Morda se tudi Primorci oborožujejo? Prip. ur.) Najlepšo pa si je minister Fedele prihranil za nazadnje. Poslanec Besednjak je v svojem govoru na podlagi dekretov, ki jih je sam prosvetni minister poslal slovenskim učiteljem, ugotovil, da je minister te učitelje odpustil, ker se niso hoteli vpisati v fašistično učiteljsko društvo. Minister Fedele je tedaj zaklical: »Resnica je ta, da so bili ti učitelji vpisani v drugem društvu, ki ga vi dobro poznate in katerega sedež se ne nahaja v Italiji.« Minister je mislil na »Zvezo slovenskih učiteljev v Italiji«, ki jo je prav on razpustil. Minister Fedele je bil pri prejšnjem govoru poslanca o preganjanju slovenskih učiteljev bolj precizen. Takrat je navedel kar mesto, v katerem je imela »Učiteljska zveza« sedež, in pokazal na Zagreb! Borba resnih ljudi proti takim možom, kakor je minister Fedele, je pač težka; edino vera v sveto in pravično stvar more človeku vlivati toliko vztrajnosti, da v taki borbi vzdrži. Rebek, vodja obrtnikov. Tudi g. Rebek se je na zadnjem zboru žerjavovskih zaupnikov dvignil proti pravični izpremembi volivnega reda v zbornico za trg., obrt in industrijo. G. Rebek, ta slavni voditelj obrtnikov, je torej zato, da ima 18.000 obrtnikov ravnotoliko zastopnikov kot 84 malih in dus tri jce v, ki nimajo prav nič večjih obratov kot obrtniki. Res izvrstnega voditelja imajo obrtniki SDS. Bodoča Rus^a. Zpdnja številka »Borbe za Rusijo« prinaša zanimiv članek A. Kartaševa o desetletnici revolucije. Izvajanja so tembolj pomembna, ker se razširja Ust (ki izhaja v Parizu) predvsem v Rusiji sami, kljub neizprosnemu preganjanju sovjetskih oblasti.. Kl,ub desetletnici, pravi Kartašev, revolucija še ni končana in je težko podati njeno oceno. H vali; an jo in preklinjanje sta enako enostranska. Jasno je le, da so no bo povrnila stara državnost. Rusija je postala in bo ostala demokracija, naj bo že republika ali monarhija. Če bi bil — kljub pričakovanju — na novo izvoljen car, bj imela njegova oblast popolnoma novo socialno utemeljitev, nove ustavne oblike, novega političnega dulia. Glavna sprememba je v tem, da se je cerkev oprostila nadvlade države! V novi Rusiji bo vladala verska prostost in enakopravnost. Drugaîe ne more biti, ker se je rodil ruski amer^I.aniem. Ruski državni nacionalizem je postal demokratičen pojav. V stari Rusiji je mislila javnost le na socialne reforme, ni se pa brigala za versko in zunanjo politiko, katero je prepustila vladi. V novi Rusiji bo drugače in to jamči za njeno moč. Mr. George Pye ima skoraj svetovni rekord v dolgem službovanju. Star je sedaj 93 let in je že 80 let v službi kot uradnik vodovodnega oddelka občine Tutbury na Angleškem. Ponočevanje s smrtnim izidom. Ponočevanje fantov na deželi ima navadno slabe ter žalostne posledice in tako je bilo tudi v vasi Hodoše pri Ptuju. Zvečer se je napotilo 6 fantov iz vasi Hodoše v Gerečjo vas. Pili eo v gostilni Sagadin do zatvoritve krčme. Po policijski uri so je napotil od zgoraj omenjenih petih fantov Janez Glažar sam proti domu, drugi štirje pa so se še pogovarjali z. gerečkimi fanti. Iz bogzna kakšnega maščevalnega vzroka sta jo ure-zala za Glažarjem komaj 18 letni Štefan Zupa-nič in Kureč Anton, druga dva fanta pa sta ostala še naprej v Gerečji vasi. Ko sta prišla Zupanič in Kureš do Olažarja, ki se je vrtčal mirno po polju domov, sta ga začela obdelovati z ročicama voza s tako silo, da se je zgrudil nezavesten ua tla. Na tleh ležečemu sta še prizadjala z nožem 16 ran in sta ga pustila ležati v krvi celo noč na mrzli zemlji Zjutraj so ga šele našli ljudje, ko so šli na polje delat in ga odpeljali v ptujsko bolnico. V bolnici je bil komaj dober teden in je prosil, naj ga mistijo domov, da bo rajši doma umrl. Prošnjo so uslišali, a komaj so ga prepeljali v rojstno hišo, so morali takoj po duhovnika. Po opravljeni spovedi in sprejetem sv. obhajilu je 28 letni Glažar izdihnil. Rajni je bil vedno vzglednega obnašanja ter spoštovan in priljubljen pri vseh. Strah pred požigalčevo roko. V vase Lešnica, župnija Velika nedelja, je zavladal med prebivalstvom velik in upravičen strah pred hudobno požigalčevo roko. V mesecu marcu je v tem kraju gorelo kar na treh krajih. Na pustni torek je zgorel mlin Alojzija Kukovca, naslednjo nedeljo zvečer je gorelo pri Podgoretcu, 25. t. m. pa pri Karnekarju na Dobravi. Sumi se, da zažiga zlobna roka, ker je čfcs požara vedno isti, to je med osmo in deveto uro zvečer. Med ravnokar naštetimi posestniki, ki so postali žrtev po-žigalčeve roko, ni več razdalje kakor dobre četrt ure. Vlomi v gostilne so bili zadnje mesece v Mariboru skoro na dnevnem redu. Vlomilec je bil celo predrzen ter je obiskal skoro večino mariborskih gostilničarjev. Imel je precej lahko delo, ker gostilne niso zavarovane z močnejšimi zapahi ter se dajo vrata odpirati z navadnimi vitrihi. Plen sicer nikjer ni bil velik, po večini je padlo vlomilcu v reke nekaj drobiža in cigarete, toda pri številnih vlomih se je posel izplačal. Polocija je dolgo časa zaman zalezovala predrznega vlomilca, sedaj pa se je pravi ptiček menda le ujel. Po Mariboru se že dolgo potika neki Lombar, brat znanega vlomilca, ki je bil nedavno aretiran v Ljubljani. Lombar je brez vsakega posla in zaslužita, pa vendar dobro živi in zapravlja denar. Osumljen je, da je on izvršil vlome v gostilne in je te dni bil aretiran. Iszpređ sodišča Ivan Delačin contra Weixel („3utro"). TEŽKA OBSODBA. Včeraj se je vršila zanimiva tiskovna razprava, ki je trajala del dopoldneva in nepretrgoma do pol štirih popoldne. Kot tožnik je nastopil ljubljanski trgovec in posestnik Ivan J e 1 a č i n, ki je tožil Vilka Woixla, trgovca v Mariboru, in sicer radi pregreèka po členu 52. zakona o tisku, katerega je zagrešil obtoženec s tem, da j» sestavil in objavil dne 18. avgusta 1926 v ljubljanskem dnevniku »Jutro« pod naslovom: »Gospodu Jelačinu v albume, sledeče pismo: »Ali ne vidite, g. Jelačin, da ste ee z vašim postopanjem (pisec misli s tem Jelačinovo kandidaturo na »Združeni stanovski listi«) pokazali nevrednega našega zaupanja in ali vam ni jasno, da vam vsa vaša politična žongliranja, vsa vaša gostobesednost, vsi vaši članki, ki jih pišete in inspirirate v »Slovencu«, ves »švindel« z vašo konsumarsko politiko pod okriljem starih zagrizenih sovražnikov slovenskega trgovca sestavljeno listo ne bo nič pomagala!« — Daljo je inkriminiral tožitelj v omenjenem članku tudi vso ostalo vsebino članka, v kolikor je v zvezi s citiranim odstavkom in potrebno za njega razumevanje, predvsem pa insiuuacijo, da je dal tožitelj v Kranju častno besedo, ki pa bi jo naj no bil držal. Člankar namreč, dokazuje, dn je g. Jelačin nastopil proti trgovskemu kandidatu Mo-horiču in da jo samolastno nastopal pri volitvah v trgovsko zbornico in zato ni vreden zaupanja. Obtoženec. je priznal, da je avtor tega članka, kar sta potrdila tudi urednika g. Rasto Pustoslemšek in g. Brozovič. Seiiatu je predsedoval viš. sod. svet. Mladič, votanti so bili sodna svet. dr. Mohor i č, Saj o vi c in sodnik Ju van c. Tožitelja je zastopal dr. V rta čn i k, toženca pa je branil dr. K n a f H č. Zanimivo pričevanje. Kot prvi je bil zaslišan Ivan Mohor i 6, tajnik trg. zbornico. Preds.: »\li je imel Jelačinov govor v »Zvezdi« za posledico, da niste bili izvoljeni v Narodno skupščino?« — Priča jo odgovoril v daljšem razmotrivanju, kako so se vršili takratni shodi, da jo g. Jelačin javno proglasil, da nima osebno ničesar proti meni, vendar pa da oh-ialuje, da kandidiram na listi »Narodnega blokac, ki j« zakrivit tekom časa to zadosti krnic našemu trgevstvu. — Nato je priča urednik g. dr. K r a-m e r podal kratko sliko pogajanj različnih strank v svrho postavljanja kandidatov. Med tem je po vedal, da se je razgovarjal tozadevno tudi s takratnim pooblaščencem SLS p. Ogrinom in sicer o enotni volitvi v trgovsko zbornico. — SLS je zahtevala v obrtnem odseku večino mandatov, v trgovskem polovico, industrijski odsek pa da se pusti pri miru. Priča je poudarjal, da je to razmerje težavno in končno sta so zedinila na njegov predlog — če bo izpeljiv — da so volitve depolitizirajo in so določi za »Napredni blok« iz trgovine in obrti 18 mandatov, za SLS pa 14 mandatov in dva v industrijskem odseku. Ogrin pa je predlagal enakomerno razmerje lfi : 16. Priča je imel vtis, da jo g. Ogrin ta predlog odobraval in Ie fiksira! te predlogo tudi pismeno. Določilo se je tudi, da se sestavi skupni odsek, ki bo sestavil program bodočega dela Trgovske zbornico. Na pismo, če so s tein pogajanja zaključena ali razbita, pa priča ni dobil nobenega odgovora in je kasneje tudi ugotovil, da stranka Ogrinovih predlogov ni sprejela. O Jelačinu se je pri teh pogajanjih govorilo samo na prvem sestr.nku. na katerem se je g. Ogrin izrazil, da oni žele, da kandidira tudi g. Jelačin. Priča trdi, da te kandidature osebno ni izključeval, če Ra postavi stranka kot kandidata.' Priča g. Fr. Zebal, trgovec v Rudniku, je izpovedal glodo zborničnih volitev, da se je g. Jelačin izrazil, da se jKjgajanja vrše, no bi bilo pa dobro, če bi se potek prehitro objavil. Obljubil je, da se vrše volitve neborbeno. — Preds.: »Ali ste gledo Jelačinovega govora v »Zvezdi« imeli kak vtis, da je ta govor kaj vplival na izid držav-nozborskih volitev v Ljubljani?« — Priča: »Na vsak način in to odločilno. Bili so tam sami pred-stavniki trgovstva in tistih 300 glasov je zakrivil ont — P° zaslišanju še nekaj prič se je obrav-nava prekinila in se je nadaljevâla popoldne. Zastopnik tožitelja g. dr. Vrtačnik je poudarjal, da se je g. Jelačin pohvalno izrazil o osebi kandidata g. Mohoriča. Kritiziral pa je le dejstvo, da jo kandidiral na listi SDS. Po Mohoričevem programnem kandidatnem nagovoru na volivce je poaval govornik posluašlce. čo ima kdo kaj proti tej kandidaturi. Nn ta poziv se je oglasil g Jelačin, ki pa ni kritiziral njegovo osebnosti, marveč le njegovo kandidaturo na listi SDS, ki je v zadnjem času precej slabo zastopala interese našega trgovstva. Poudarjal je tudi, da je bilo na tistem shodu okoli 70 tTgovcev. In če bi vsi ti ne bili volili proti Mohoriču, in to [>o zaslugi g. Jelečina, bi še tudi ne bil iî^oljen, ker bi mu šo vedno manjkalo par sto glasov. Gledo kandidatne liste omenja, da bi bilo treba sestaviti in postaviti tako listo, proti kateri bi dnevno časopisje ne protestiralo ali pa bi se vsaj izjavilo za desintere-siraao. Združena stanovska kandidatna lista pa je bila najprej politično interesirana in so pristali na njo SLS, SKS, NRS in še več cepljenih samostojnih brez ozira stranke. Torej tn lista gotovo ni bila ï-koiisumarskac — še manj pa »švindek. — Ta dokaz se obtožencu gotovo ni posrečil in predlaca obsodbo. h Po govoru zastopnika toženca in kratki repliki tožnika je proglasil po skoro enournem posvetovanju predsednik senata sodbo, s katero je bil obtoženec Weixel spoznan krivim in se obsoja na 14 dni zapora in na denarno globo 5000 Din, mora plačati materijetno odškodnino 5000 Din, nositi vse stro«ko pravde ter mora priobčiti t« sodbo na čelu lista »Jutra«. Naročajte fSSovsncak! skih kat. politikov in celo nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov napram Ukrajincem in Belorusom. Kako morejo poljski kat. politiki in kat. krogi zagovarjati preganjanje narodnih manjšin v državnih uradih in v cerkvi, čeravno tvorijo 41 odstotkov prebivalstva Poljske, ne vemo. Jasno pa nam je, da je v Jugoslaviji tako ravnanje med kat. politiki nemogoče. Energično odbijamo težko obdolžitev, da • kat. Slovenci, ki so vstopili v t. z. Uzunovi-čevo vlado, gredo roko v roki s Srbi proti Hrvatom«. Razen zgovornega Radiča, ki ne tehta besed, ne bi upal nobeden hrvatski politik resno izreči take trditve. Kako ugodno pa sodijo kat. Hrvati o delavnosti ministrov slovenske ljudske stranke, se lahko č. g. ks. Rostworowski prepriča iz hrv. kat. listov, zlasti iz »Seljačkih novin«, »Narodne svobode« in sJadrrna«. Čitanje hrvatskih in slovenskih katoliških listov bi imelo tudi za posledioo, da ks. Rostworowski ne bi precenjeval Radiča in izrekel za hrvatske katoilke žaleče trditve, >da bi prišlo do velikih izstopov iz kat. Cerkve (namreč pod Radičevim vplivom), če ne bi Radič stopil v opozicijo.« Tako mogočen pai Radič ni v vladi. Govoreč o konkordatu opozarja na nevarnost, ki bi nastala za jugoel. katoličane, ako bi »e sedež pri m asa prenesel iz Zagreba v »pravoslavni Belgrad, kjer bi bil podvržen neposreduen u vplivu (katKlavdijoigro iz prvih časov krščanstva, je žo dvakrat vprizorila Marijina družba v ininoritski cerkvi v dvorani Narodnega doma. Na koncu zadnjo predstave so predvajali tudi skioplično slike iz življenja malo Terezije deteta božjega. Pasijon namerava vprizoriti ravnatelj Bratina z Dramatičnim društvom in s sodelovanjem Kat. izobraževalnega društva minoritske župnije. Pričele so se že vaje. Sejmsko poročilo. Na zadnji živinski ln konjski sejem so prignali 130 volov, prodali pa 65 po Din 9 do 7.50 za kilogram žive teže; 199 krav, prodali 113 po Din 7.50 do 2; teleta po 11 do 9 Din; 89 juncev, prodali 4 po Din 8 do C; 41 konj in 97 kobil, prodali 18 konj in 40 kobil, najvišja cona za 4-letno žrebico G5Ô0 Din, najnižja za starejšo kobilo 600 Din. Povprečna cena med 2500 do 8000 dinarjev. Cena je konjem znatno poskočila. Na svinjski sejem so pripeljali 175 svinj, prodali pa G7. Cena za 1 kg žive teže od 9 do 15 Din. ' Svinje po 10 do 9 Din, prolenki od 10.50 do 12 Din, pitano špehovne od 14 do 15.50 Din. Slovenska Krajina Smrt vrlega moža. Težka Izguba je zadela Horvalovo hišo v Žižkih. Skrbnega gospodarja je pograbila nemila smrt Bil jp navdušen Slovenec, zvest pristaš SLS, velik prijatelj Orlov. Sedaj žalujeta za njim žena in starejši sin kol kand. prava, mlajši pa kot učitelj. Težko bodo pogrešale umrlega vse dobrodelne akcije, kajti ko jc šlo zn podpiranje dobrih stvari, jo imel vedno odprte roke. Bog naj mu bo usmiljen sodnik in plačniki Marliniščc. Ako še niste kupili srečke loterije, si jo nemudoma nabavite. Dan žrebanja je blizu in povpraševanje po srečkah je veliko, ker bi pač vsak rad imel avtomobil, ki mu ga kolo sreče lahko nakloni. Na razpolago so srečke pri ravnateljstvu Martinišča v Murski Soboti. Dolnja Lendava. Most nad Črncem je ▼ obupnem stanju. Polovica mostu sploh uporabljiva ni, druga polovica pa je tudi tako slaba, da se ves most trese, ko gre voz čez njega. Občina je že dvakrat razpisala natečaj za popravilna dela, a je stavila take pogoje, da dela ni nikdo prevzel. Ker je ret skrajni čas, da sc most popravi, bi bilo želeti, da vodstvo v tvojih zahtevah popusti. Ljubljansko gledišče DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer. Preda, 80. marca: Zaprto. Četr'.ek, 81. marca: UGRABLJENE SABINKE. G Petek, 1. aprila: TI IN JAZ. Red E Sobota, 2. aprila; Predstava pomladka Rdečega križa I. drž. gimn. v Ljubljani. Nedelja, 8. aprila ob 15. uri pop.: DANES BOMO TIČI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 80. marca: EROS IN PSYCHE. Promfjorn. Red D. Četrtek, 31. marca: TAJDA. Red A Pe'ek, 1. aprila; Zanrto. Sobota, 2. aprila: ORLOV. Opereta. Izven Nedelja, 3. aprila: ORLOV. Opereta Izven TI IN JAZ. * Komedija v treh dejanjih. Spisal Filip Barry. Preložil F. A. Režiser M. Skrbinšek.. Dogodki v tej igri so taki, da bi jih druge zemljo pisatelj, zlasti pri nas, gotovo izoblikoval v ležko dramo, ïe žo ne v žaloigro. Mladi Roderik White in Veronika Duan, dvoje srečs željnih doraslih otrok, so zaročita. Roderika st bili namenili v Pariz, kjer naj bi študiral arhitekturo; sedaj so odloči iti v tovarno za milo, kjer jo v službi tudi njegov oče. Že se pogodi s tovarnarjem VVarrenom in nastopi službo, samo da bi se z Veroniko čimprej lahko vzela. Ta sklep ni Itoderikovemu očetu in materi prav nič všeč, oba težko občutita, kako se je sin odločil za tak korak, kot sla ga v mladosti tudi onadva storila. Tudi o£e Maitland White in Nancy sta se vzela brez denarja in oče, ki jo obetal, da postane dober slikar, je pustil kariero in šel v tovarno. Umetniškega poklica ni mogel nikoli preboleti in s težavo prenaša tovarniško službo. Da bi si opomogli, skleneta oba zakonska, da si oče Maitland uredi slikarski atelje in pusti službo v tovarni. Hoteč izvršiti veliko delo — napravi sliko brez vrednosti; usmili se jo samo tovarnar NVarren — ki jo kupi za reklamno predlogo. Oče spozna, da je samo še za tovarno. Rode-rik, doživi težko borbo za Veroniko. Ta spozna, da je njegovi sreči na poti — zalo se mu odpovo. Tedaj uvidi Roderik, da se ne smo slepo vreči v življenje in skleno iti v Pariz. Veronika gre z njim. — Igro oblikuje idealen razum, ki vsak vozel zamota zato, da ga razreši z dokazovanjem, koliko jo vredno vsako pozitivno delo, vsak trud ln vsaka spolnitev dolžnosti. Vendar si starejši in mlajši rod stojo nasproti kot pogreSeno in urejeno življenjo. Tragiîen konflikt nad voljo in močjo je za zdrav razum pogrošen, ker Človek naj sc posveti tistemu poklicu, v knlcrem more biti ves cel in popoln. V sredo dejanja jo pisatelj postavil z vsemi smešnimi ornamenti obloženo služkinjo Etto, ki je kot gosposko našopirjen model pravo zrcalo za stanovsko in poklicno modrost. Podobnega pomena sta tudi tovarnar Q. T. Warren in modni pisatelj Geoffroy Nickolis. — Igra so razvija s potrebnimi dogcxlki v preprosti zaporednosti in so odteguje vsakemu motivnemu prepletanju. Prevladuje princip komične ironije. Igro je g. režiser M. Skrbinšek točno pripravil in g. VavpotiČ ji jo dal prav svežo scenično pestrost. Zadovoljeval v igri ni g. Kralj, kot Maitland White, radi lega je občutno trpel osrednji ton igre. Središče igro je bilo šablonsko, brez globlje moške individualnosti, kar jo boljše igravce oviralo. Zlasti smo to opazili v Kraljevi igri z g. Medvedovo in gosp. Lipahom. O. Medvedova je v ženi Nancy podala lepo in elegantno postavo mlade matere, ki ji je sin le prezgodaj dorasel in ga njen» še dekliška modrost no moro več krotiti. G. Jan jo vsemodrega in zrelega dečka Roderika izdelal z resnično mladost-nostjo in temperamentom. Tudi gdč. Danilova se jo na Dunaju močno razgibala in je postala pri-icupna igravka — ljubljanščina ji rada uhaja v tekst. Gdč. Debelakova je svoj naivni tema odigrala sebi in drugim v sladak užitek; zlasti v drugem dejanju je bila kot »damac dovršena. Gosp. Lipah sc jo odlikoval predvsem z izborno masko in zrelim pojmovanjem dovlipnega in praktičnega Warrena. Njegov humor je bil moško navihan in prijeten. Tudi g. Gregorin se ie s svojo stransko vlogo diskretno krctal in harmonično spopolnjeval celoto. Mariborslco gledišče Sreda, 80. marca ob 20: UČITELJICA. Abonma C. Premijera. Četrtek, 31. marca ob 20: MADAME BUTTERFLY. Abonma B. Kuponi. Petek, 1. aprila: Zaprto. Sobota, 2. aprila ob 20: UČITELJICA. Abunma A. Kuponi. Ljudlslzi ođer y Ljubljani Sobota, 2. aprila ob 8. uri zvečer: PASIJON Nedelja, 3. aprila ob 3. uri pop.: PASIJON. Maja de Strozzi, ki si jc izbrala za ta evoj ljubljanski nastop povsem francoski repertoar. Dolžnost narodnega ljubljanskega občinstva je, da se i v obilnem številu odzove vabilu francoskega in-itituta in ludi na ta način počasti tpomin blago-pokojnega vladarja. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Knjige in revije Ravno 200 verskih govorov jo natisnjenih v dozdaj izišlih knjižicah ljubljanskega stolnega pri-: dlgarja dr. Mihaela Opeka. Kdor si jih nabavi vso, bo imel veliko lepega in koristnega berila v svoji domači knjižnici. Celo zbirko (12 zvezkov) dobite po nekoliko znižani ceni. nevezano za 200 Din, v pol plat no, pa trdno vezano za 310 Din, v elegantni, salonski vezavi za 470 Din. Naj bi zlasti društveno knjižnice (orlovsko, izobraževalno, itd.) ne bile brez tega berila! Narcčila sprejema Prodajalna K. T. D. 1L NiČmanova v Ljubljani. Spori Glasba Cerkven koncert v stolnici priredi stolno Ce-cilijino društvo v sredo, dne 6. aprila, ob pol osmi uri zvečer. Izvajale se bodo izbrane orgelske in vokalne skladbe. Na orglah nastopi ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl. Sodeluje stolni pevski zbor. Petje bo vodil pevovodja »Ljubljane« Anton Dolinar. Vstopnice se dobijo v Jugoslovanski knjigarni. Tukafšnfi francoski institut priredi v soboto, dne 2. aprila ob 20. uri v Unionski dvorani slavnostni konccrt na korist spomenika blagopokoj-nega kralja P?lra I. Velikega Osvoboditelja. To je prva javna koncertna prireditev na korist tega spomenika in posebno značilno je, da je prišla ideja te prireditve iz srede tukajšnje francoske kolonije in da priredi koncert tukajšnji francoski institut. Brez dvoma je ta koncert jasen dokaz, kako ceni francoski narod v splošnem našega prvega velikega vladarja. Na koncertu naitopi med drugim priznana in visoko cenjena uuicln.ca gospa Kolo jahačev in vozačev prestolonaslednika Petra v Ljubljani priredi v mesecu juliju t. 1. veliko in bogato nagrajeno dirke, nakar so vsi lastniki jahalnih in dirkalnih konj že zdaj opozarjajo. Na sporedu sta dvo trab-dirki na 2000 m in ena galopna dirka čez zapreko na 8200 m. Za vsako dirko so določene tri nagrado in sicer I. 8000 Din, II. 2000 Din. III. 1000 Din. — Razen tega je na sporedu mililary na 1C km s tremi častnimi nagradami in karusel, pri katerem nastopijo damo in gospodje, ki so člani Kola jahačev in vozačev v Ljubljani. Podrobni program bo objavljen v eni prihodnjih številk. S. K.Jadran. Danes od 14.80 trening na igrišču samo ob ugodnem vremenu. I ŠPORTNI DOGODKI. I Unrçruayski Pefiarol bo igral 3. aprila na Dunaju. Sedaj, po velikem porazu BAC napram Ra-pidu, je takole: BAC in Admira 23, Hakoah 21, Rapdd in Sininiering 19, itd. Kudolfshligel 4. Borotra si jo priboril ameriško prvenstva tenisa v halli. Indijanec Zaflro je tek*! 100 km v 7 urah hi 35 minutah. Hahn jo tekel v halli 1000 m v 2 : 20.4, boljo kot Baralonov svetovni rekord. Wide je na 2 milji premagal Ritola v 9 :05. Flhci pravijo, da no bodo šli na olimpiado; -predrago je in odbor jo izločil neka i tekem, loi jih Finci posebno gojijo. Si bodo 6o premislili. Dunajcan Berfker Je sunil obojeročno 150 kg; čo bo to ponovil, nov avstr. rekord. V šestdnevni dirki v Chicago Je zmagal pai Giorgetti — Stockholm. Nemec Neitzel je plaval 500 m v 5 : 15, nov nemški rekord; žo dva dni nato mu ga je'vzel Iloinrich s 5 :00. Ameriški dijak Ноичо je plaval 100 m hrbtno v 1 : 10.2; če bo potrjeno, nov svetovni rekord, doslej Lauffer 1 :11.2. V morju pri Floridi so plavali 5 milj; nekaj nad 8 km. Prva Jo bila Lucija Hyatt, v 2 : 38. ŠPORTNI SANATORIJ. Phlllpp Wlnter piše v »N. Fr. Presse« tole: Imamo sanatorijo za najrazličneje bolezni, z najmodernejšo opremo. A tako moderen ni dane« šo noben eanatorij, da bi se poaluiil tudi najmodernejšega zdravilnega sredstv*, športa. Saj sport ni samo stranska zaposlitev, ni samo sredstvo za Okrepitev mladino in za dvig ljudskega zdravja, ni eamo zabranjevalno sredstvo proti številnim boleznim — n. pr. tuberkulozi, prelilajenju —, eport jo tudi zdravilno sredstvo samo na sebL Študij o koristi telesnih vaj in njih uporabi jo danee sicer šo v povojih, vendar imamo že lepo literaturo o skušnjah, ki so jih napravili z uporabo športa. Najprvo so začeli z »zdravilno gimnastiko«, s pasivnim in aktivnim gibanjem, nato z zdravilno masažo itd. Večkrat pri tem ne prido v poštev samo gibanje ali pa prisiljeno boljše ln globlje dihanje itd. Že veselje, da se gibljem v krogu enakomislečih zadovoljnih ljudi, vpliva na mono; psihičen je ta vpliv. Kdor goji eport, so čuti zdravega in veselega. Bolniki, pravi in najnišljeni, so navadno slabe volje, čutijo se bolne in so nato tudi res bolni. Njih najhujša bolezen jo občuiek bolezni. To so pravi pacienti za onega, ki hočs zdraviti s športom. Število bolezjii, ki so jih že e športom zdravili, je veliko. Omenim tuberkulozo, arteriosklerozo, razne vrsto srčne hibe, protin itd. Marsikatera teh bolezni se s športom ne da samo poboljšati, temveč ee more tudi ozdravili. Seveda se pa zdravljenje s športom ne sme tako razumeti, da pristopim k športnemu klubu in tam sport gojim, kakor bi se mi ljubilo. Samo zdravnik sme tukaj predpisovati, in sicer samo športno izvežb&ni zdravnik. Na Nemškem in v Avstriji imajo žo polno športnih zdravnikov. Zdravniki nadzorujejo one. I ki gojijo sport, in nadzorujejo telesno vzgojo šolsko mladine. Dobro bi bi}o pa tudi, da bi se pečali tudi z onimi, ki ne gojijo nobenega športa in ki so bolni; morda prav zaradi tega bolni. To bi so vršilo najlažje v posebnih športnih sanatori-jih. Marsikatero zdravilišče je že prišlo na .te, da mora svojim pacijenlom in gostom nuditi sport. Napravljajo obalne kopeli, študirajo športne vrste, ki bi se dalo lam gojiti, in prirejajo športne zabave. To pa ie ne zadostuje. Sport kot zdravilno sredstvo se mora sistematično uporr-bljati. Napraviti so morajo eportni sanatoriji, izkušeni športni zdravniki morajo tam preiskovati in morajb za po-i samezno bolezni v pravi izmeri predpisati pra-o ' sportns vrelo ali gininastične vaje. Seveda pa mora nuditi eanatorij sam možnost, da gojimo sport, mora imeti športne naprave, kopalnice itd. Dobri športni učitelji bi učili lam po navodilih zdravnikov, zdravniki bi nadzorovali. Športni sanatorijt bi pridobili pametno gojenemu sjiortu novih prijateljev, bi zdravili bolnike Ln bi iz čemernih napravili veselo ljudi. ČEZ KONTINENTE IN ČEZ OCEANE. Kar cela vrsta aviatikov leta sedaj v ogromnih etapah čez oceane in čez kontinente. Italijan de Pinedo je letel Če?. Atlantik, je preletel slepe in pragozde Južne Amerike in je sedaj, ko to pišemo, gotovo že kje na kubi. Portugalci so mu sledili, so sodaj v Južni Ameriki in bodo šli za njim gor proti severu. Uruguaycom se je poskus ponesro-čil, aeroplan so jim je v pesek zaril in so jim jo pokvaril; a so rekli, da bodo spet poskusili. Ame-rikanci hočejo leteti naravnost iz Amerike v Evropo, Francoz Fonck prav ttko. In tako dalje; najmanj pol tucala se jih pripravlja. Zadnji, c katerem beremo, da bo kmalu letel, Je Franco] Nungesser; naravnost iz Evrope v Ameriko bo letel, 6000 km. Njegov aoroplan bo imel akcijski radij 6750 km. Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana. Wolfo-ù 121 K jubileju katoliške univerze v Lille: pogled na univerzitetno poslopje, zgoraj v krogu na levi prvi rektor Hautoeur, na desni sedanji rektor Lesne. Modii Novi klobuki Vendar je prišlo tudi v tem oziru nekaj novega, saj so bile sedanje oblike že kar zelo dolgo v modi. Onih okrašenih, >salonskih< klobukov že zdavnaj nismo več nosili, ker smo imeli le prav enostavne, s trakcem ali zaponko okrašene klobučke. Tvornice so upoštevale želje, da bi bili klobuki poceni. Zato so izdelovale prav lične oblike, ki so bile druga drugi skoraj za las enake. Seveda je imelo pri tem znatno škodo umetniško izdelovanje klobukov, mimo lega so se pa ženske naveličale nositi venomer iste in iste klobuke. Tako so prišle zdaj kar same po sebi nove oblike klobukov na vrsto, dasi prejšnji klobuki še zmeraj niso za med staro šaro in jih bo ženski svet še dolgo upošteval zlasti za sport in deževne dni. A k posebnim pražnjim oblekam so moderni zdaj tudi posebni pražnji klobuki. Ti se precej razlikujejo od prejšnjih oblik. Že blago, ki ga uporabljamo za nove klobuke, je vse drugačno. Novi klobuki so iz svile in tudi iz slame, so okrašeni s trakovi in drugimi okraski. Za nove klobuke pride v poštev gladka in zoDcasta svila, gladka, blesteča se in zobata, BKvačkana slama, slama »Bangkok«, >Mani-la< in >Tagal«. Barve klobukov se ujemajo z moaemimi barvami oblek. Torej so moderni Črni, temnomodri, rjavi in svetlozeleni klobuki. Sestava dveh barv ni v navadi, pač pa sestava dveh snovi, kakor svila in slama in trakovi, in podobno. Nekaj najnovejših oblik vidimo na pričujoči sliki: Spodaj na levi je napol športni slamnik temnomodre ali črne barve, ki ga nosi? k promenadni obleki in je okrašen s pisanim trakom. Moderni so zlasti povešeiri krajevci. — Desno od tega slamnika je baretu podoben klobuk, ki je najlepši črne barve in ga nosiš poleti, za popoldne ali zvečer. Zgoraj je prvi klobuk narejen iz svile, rob pa iz spletenih trakov, ki bo podloženi z blesteče se svilo. Poleg tega jc navaden klobuček za sport, je iz mehke blobučevine in iste barve kot obleka. — Peta oblik« je pa čisto nova, a se zdi, da ne bo priljubljena. Klobuk je narejen iz slame in svile. Ztmimîv osîî Koslim-komplet je najpripravnejše oblačilo za pomlad. Sestoji iz celotne obleke in kratke vrhnje jopice— oboje je seveda iz istega blaga. (Lanski komplet pa je tvorila celotna spodnja obleka in dolga vrhnja jopa!) Kostim-komplet more biti tudi lak, da je spodnja obleka iz svile, jopica pa iz sukna — seveda vse iste barve. Najmodernejša barva za to oblačilo je mornariško-modra. Na Kitajskem je gora galuna, ki je visoka 1000 čevljev. ★ Človeško srce napravi deset udarcev manj, ako človek leži, kot pa če stoji. ★ Benetke stoje na 117 malih otokih, skozi mesto se vije 150 kanalov, preko katerih je 380 mostov. ★ Kakao je bil pred petdesetimi leti tako čislan v Mehiki, da je krožil okoli mesto denarja. En bob je bil enak enemu centu. ANGLEŠKI DNEVNI RED. Mnogokrat govorijo o njem. Pa nas bo morda zanimal. V čem obstoja? V tem, da se modro združita delo in čas za jed. Angleški aii ameriški nameščenec ostane v uradu ali v tovarni, potem ko se je pokrepčal z obilnim »breakfast«-om, Pri svojem delu vzdrži osem ur nepretrgano. Samo proti poldnevu za nekaj minut delo prekine. Brž pojužina kaj malega. Nato pa se spet loti dela in vztraja pri njem brez prestanka do konca. Domov pride poleti še zgodaj pred nočjo, pozimi v prvem mraku. Zato se lahko spočije na sprehodu, se loti svojega najljubšega športa ali pa se poživi v krogu svoje družine. Večerja obilno in v miru. Nato lahko gre v gledališče ali v kino, lahko kaj bere ali urejuje gospodarske posle. Osem ur dela, šestnajst ur počitka. Kar največ mogoče počivanja, kar najmanj napora. To je angleško načelo. Pa so Angleži zdravi in žilavi. V OSEM IN DVAJSETIH DNEH. Kaj lahko storiš v 28 dneh? Roman lahko napišeš, če si pisatelj. Lahko greš na dopust, se podaš na zabavno potovanje in tako naprej ... Lahko pa tudi napraviš potovanje okrog sveta kot sta to storila Amerikanca Evans in Wells. Ta dva junaka sta se podala na pot, samo da ugrabita rekord svojemu rojaku Mears-u, ki se mu je posrečilo priti naokeli v 35 dneh. Dosegla sta rekord s tem, da sta skrajšala ta čas za en teden. Čudna poti Evans in Wells si nista privoščila niti trenutka odmora. Zapustila sta ladjo, da skočita v letalo, stopila sta iz avta, da sedeta v vlak. Prav malo verjetno je, da bi ju kdo v doglednem času posekal. Če bi Jules Verne še živel, bi pač hotel objeti ta dva junaka, proti katerima je hrabri njegov Fileas Fogg samo žalostna senca. ČUDNI STALAKTITI. Redoma so stalaktiti v jamah vertikalni. V doslej še nepreiskanih jamah v Lacave (Lo-tar.) je Armand Viré, profesor na prirodo-slovnem muzeju, odkril stalaktite, ki se razlikujejo od vseh, ki so nam bili doslej znani. Mole namreč na vse strani kot v posmeh zakonu težnosti. Horizontalni so in poševni, ravni in zveriženi, sploščeni kakor listi ali pa metuljeva krila, potem spet slični koralnim gručam, batom, trnkom, fantastičnim žužel-želkam ... Stene same so pokrite z drobnimi kristalčki, ko da jih je kdo posipal z diamantnim prahom. Najdba je čudovita in skriva gotovo še marsikako iznenadenje. PARIŠKI IZVOŠČEK. Bilo je v času, ko so bili v Parizu, pa tudi drugod, izvoščki vse bolj v časteh nego danes. Amerik anec je prišel v Pariz pa si ga je hotel ogledati. Stopi v kočijo pa se popelje po mestu. Spotoma seve izprašuje izvoščka o tem in onem. »Kako se imenuje ta zgradba?« »Cerkev de la Madeleine.« »Ho! Prav čedno!« Yankee se zamisli in nenadno vpraša: »Kako dolgo so jo zidali?« Kočijaž zdaj malomarno zmaje z rameni kolikor je kdaj po strani ujel, odgovori na slepo srečo: »Tri leta.« »Ho! V Ameriki bi jo bili postavili v treb mesecih.« Kočija drdra naprej in privozi mimo opere. »Ho!« pravi Amerikanec. »Prav lepo! Kako dolgo so jo gradili?« Kočijaž, užaljen v svojem narodnem in parižanskem ponosu, hoče Amerikanca potlačiti: »Tri mesece.« »Ho! V Ameriki bi bili rabili tri tedne.« Kočijaž zavihne nos in stisne ustnice. Prispejo do katedrale Notre-Dame. »Hol Prav lepo I Koliko časa so jo zidali?« Koičjaž zdaj malomarno zmaje z ramen' in zine: »Ne vem. Snoči sem vozil tod mimo, pa je še ni bilo ...« Grki in Turki so s semenom divjega kostanja zdravili konjske bolezni. Od tega tudi ime: Ilorse chestout (angl. konjski kostanj). ★ Steklenico, ki so jo vrgli v morje rai krov nekega angleškega parnika 700 milj južno Afrike, so tri leta pozneje dobili na obrežju Čile. Steklenica je torej preplavala 9000 milj ★ Najhladnejši čas dneva je neposredno, ko solnce izide. To razlagajo s tem, da solne« povzroči hlapenje mrzle mokrole, ki pokriva zemljo. Na Angleškem pride na vsakih 150 porok ena ločitev. Umetne bisere izdelujejo iz slanikovih luskin. Vredni so 50 funtov (13.000 Din). Ti so ravno taki kot pravi in le veščak jih more ločiti od pravih. Vremensko »oročilo Meteorološki 7avod v Ljubliani. dne 29. marca 1927. Višina barometra 308'8 m Opazovantn Baro-meiei toplote • C Kel. vlaga » /, Veler In brilna » IT Oblačno»! (i-l(i Vrsta padavin m •M ► £ i. "ГЛ1 /■4 ob opazovanju | > mm tg 7» Ss 7 754-2 6-8 85 NE 1-5 10 33-4 124) 6-6 Ljubljana (dvorec) H 755-0 6-8 82 N 2 10 14 755-7 11 6 60 N t-5 7 21 756-3 8-2 76 SSW 0'5 9 tlïar'bor 754-1 9-t) 74 W 7 2 17-0 1? 4 Zagreb 754-6 9-0 81 SW 1-5 5 0-2 15 7 Belgrad * 755-9 13-0 68 N 1-5 10 po dežju o-i 21 13 Sarajevo Shoplje 24 Dubrovnik 755-6 12-0 71 E 0-5 9 34-0 Spili 754 7 12-0 80 E t-5 8 m. lahko 0-6 16 U Praga 7 752-2 5-0 NW 5 10 dež 15-0 10 4 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanin v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 30. marca: spremenljiva. K Povpr. barom, višji ko včeraj za 4.5 m,m. K strašnemu ciklonu na Madagaskarju: pogled na Gallienijev bulvar v Tamatavi, ki je sedaj kup razvalin. Isaac Newton, veliki angleški fizik in astronom. Umrl je 31. marca 1727. Gospodarstvo Konsolidacija naših državnih financ LJubljana, 20. marca 1927. »Službeno Novlne< prinašajo pregled državnih dohodkov ln izdatkov za mesec oktober prêt. 1 iz kuteroga je razvidno, da se je stanje naših držav-nih financ v zadnjili mesecih nepričakovano izboljšalo. Prvikrat moremo v tekočem proračunskem letu zabeležiti razveseljivo dejstvo, da so državni dohodki dosegli, oziroma za malenkost celo prekoračili v proračunu predvideno vsoto. Državna blagajna je v oktobru prejela 1.0493 milij Din napram 971.7 milij. Din v septembru in 897.1 milij. dinarjev v avgustu. Ker odpade od celotnega proračuna za tekoče proračunsko leto v v znesku 12.504 milij. Din na posamezni mesec 1.042 inilij. Din, državni dohodki pa so v oktobru dosegli 1.049.9 milij. Din, je bila torej v proračunu predvidena vsota prekoračena za 7.9 milij. Din. V posameznih mesecih tekočega proračunskega leta je bilo gibanje državnih financ sledeče: (v milijonih dinarjev) drž. dohodki primanjkljaj april 963.3 — 78.7 maj 893.8 — 148.2 juni 852.1 — 189.9 luli 870.5 — 171.5 avgust 897.1 — 144.9 september 071.7 — 70.3 oktober 1.049.9 + 7.9 Iz gornje tabele je razvidno, da je primanjkljaj napram proračunu v zadnjih štirih mesecih hitro nazadoval in sicer od 190 milij. v juniju na 171 milij. v juliju, 145 milij. v avgustu in 70 milij. v septembru; v oktobru pa je bil ta primanjkljaj že popolnoma odstranjen. V prvih sedmih mesecih tek. pror. leta so znašali državni dohodki 6.498.4 milij. Din, drirrvni izdatki pa 6.439.6 milij. Din. Dohodki so torej presegali izdatke za 58.8 milij. Din; toliko znaša namreč blagajniški suficit državne blagajne koncem sedmega meseca tekočega pror. leta. (V službenem izkazu objavljeni suficit v znesku 450 milij. dinarjev je Io navidezen, ker tu niso upoštevani izdatki in dohodki na račun preteki, pror. leta.) V splošnem je opažati, da so se državne finance v zadnjih mesecih hitro izboljšale. Državni dohodki od neposrednih davkov so v novembru in decembru znatno narasli, tako da je bila koncem koledarskega leta 1920 celo prekoračena v proračunu predvidena vsota; v januarju so ti dohodki sicer nazadovali, vendar je ta pojav pripisati rednim sezijskiiri spremembam. Najugodnejše pa se'razvijajo dohodki od neposrednih davkov, predvsem monopola ln carin. V prvih sedmih mesecih bo dohodki monopola prekoračili v proračunu predvideno vsoto za 97.0 milij. Din, carinski dohodki pa za 54.8 milij. Din. Na drugi strani pa beležijo znaten primanjkljaj državna podjetja, predvsem Eeleznice. Deficit naših železnic je še vedno znaten. Sicer ne zavzema več tako katastrofalnih dimenzij, kakor v prvih mesecih kol. leta 1920, vendar pa je tudi v zadnjih mesecih ta deficit precej visok. Celotni deficit državnih železnic za prvih sedem mesecev tekočega proračunskega leta znaša 240.4 milij. Din ln se razdeli na posamezne mesece sledeče: april —76.7, maj —69.9, juni + 12.7, Julij —28.2, avgust —87.4, september —17.7 in oktober —29.1 milij. Din. Z nadaljnimi redukcijami izdatkov železnic, bodisi materijalnih ali pa osebnih, so ta deficit ne da odpraviti, ker že danes vsled redukcij trpi redno obratovanje, stanje prog in veznega parka. Pač pa more rentabiliteto naših železnic znatno dvigniti nameravana komer-cijalizacija, v kolikor bo ista resnično in temeljito Izvedena. H koncu naj navedemo še nekaj številk, na podlagi katerih se da sklepati, da eo državne finance tudi v tekočem koledarskem letu napredovale. Kakor znano nalaga država evojo odvišno gotovino na različne žiro-račune pri Narodni banki, preko katerih gre precejšen del vplačil ln izplačil finančnega ministrstva. Stanje teh računov je razvidno iz rednih izkazov Narodne banke. Če zasledujemo gibanje teh dobroimetij v zadnjih mesecih, tedaj opažamo, da. so razpoložljiva denarna sredstva finančnega minislrslva v zadnjem času znatno narasla. V izkazu Narodne banke z dne 15. marca vidimo, da so te terjatve dosegle rekordno višino 320.1 milij. Din napram stanju 15. februarja 210.9 milij, 15. januarja 223.3 milij, 15. decembra 146.3 milij, 15. novembra 121.7 milij, 15. oktobra 59.4 milij. Din itd. Iz navedenih znakov moremo sklepati, da je kriza naših državnih financ, ki se je pojavila pred dobrim letom, več ali manj likvidirana. S tem pa bo v bodoče dana možnost, da se davčna bremena, ki težko ovirajo konsolidacijo našega narodnega gospodarstva, še nadalje zmanjšajo, na drugi strani pa gotovi, za napredek našega gospodarstva potrebni izdatki, povečajo. Prevelikim nad a m se za enkrat seveda ne smemo udajati. Prvič nam ni znano, v koliko so tekom kritičnega leta 1926 narasli leteči državni dolgovi, katere bo treba na kak način konsolidi-rati; drugič pa čaka našo državo še mnogo, dosedaj žalibog nerešenih vprašanj kakor n. pr. ureditev vojnih dolgov v Angliji, odškodnina privatnim železnicam oziroma odkup teh železnic, katere je država prevzela v lastno režijo itd. Tudi je upoštevati dejstvo, da so bili državni dohodki v prvi polovici tekočega proračunskega leta za 803.5 milij. Din manjši kakor se je pričakovalo (koncem oktobra se je ta primanjkljaj zmanjšal na 795.6 milij. Din), in bo finančnega ministra slalo mnogo truda, da bo po možnosti zmanjšal v tekočem proračunu določene izdatke. Dirckrija šum r Ljubljani razpisuje na osnovi Hena 86. zakona o državnem računovodstvu in člena 18. »Pravilnika za izvršitev določil iz oddelka »B< pogodbe in nabave« potom ofertalne licitacije prodajo vseh delov centralne kurjavo s segretim zrakom, ki se nahaja pri šumski upravi v Kranjski gori. Pravilno kuvertirane in kolkovano 1er s 10 odstot. vadijem opremljene ponudbe je vložiti najkasneje do 5. maja 1927 do 11 ure dopoldne pri direkciji šum v Ljubljani (Križanke). Predmetna pojasnila daje Direkcija šum v Ljubljani in šumska uprava v Kranjski gori, kjor je razpisan materija! na v|>ogled. Prisilna poravnava Slavenske banke, podružnice na Dunaju. V ponedeljek, dne 28. oktobra, se je vršil poravnalni narok v poravnalnem postopanju dunajske podružnice Slavenske banke. Generalni reprezentant dunajske podružnice Emil Eisner ni bil navzoč. Pravni zastopnik banke dr. Berger je sporočil, da je bil centrali Slav. banke v Zagrebu podaljšan rok predkonkurza do 12. apr., dunajski podružnici pa poteče rok 29. t. m. Upravnik je izjavil, da mu je uspelo izplačati vse krite terjatve iz različnih realizacij, ostanejo torej samo še nekrite terjatve v znesku 187.500 šil. Ker upa, da bo g. Eisner poravnal svoje obveznosti napram banki, predlaga, da upniki prejmcjo50% poravnavo v sedmih kvartalnih obrokih, pod pogojem, da se preskrbi garancija kake velebanke. Predlog je bil s strani upnikov sprejet. Državna obrtna banka bo pričela poslovati 1. maja, in sicer v belgrajski centrali in zagrebški podružnici. Upravni odbor obrtne banke je tudi določil višino obrestne mere, ki bo znašala za zasebnike 10, za obrtne zadruge pa 8%, pod pogojem, da ne bodo od svojih klijentov zahtevali več kot 10%. Cene krznu na sejmu v Ljubljani. Na II. sejmu krzna, ki se je vršil dne 21. t. m. v Ljubljani, so bile dosežene sledeče cene: lisice 250—300 Din, kune, zlatice 8C0—1000 Din, divji zajci 20 Din, domači zajci 2 Din, vidre 600 Din, divje mačke 34 Din, domače mačke 10 Din. Bilance Strojnih tovarn in livarn. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani objavljajo bilanco za L 1926., iz katere je razvidno, da se je to domače podjetje v prêt, letu borilo z velikimi tež-kočami, povzročenimi deloma vsled znatnega nazadovanja kupne moči konzumentov, predvsem pa vsled konkurenčnega boja med domačimi tvomi-cami. Iz poslovnega poročila družbe posnemamo, da je podjetju prizadejala največjo škodo državna železarna Vareš, ki znižuje cene, samo da obratuje, ne kalkulira pa enako kakor privatna podjetja, ker ne računa z davki, obrestmi in odpisi, ki znatno obremenjujejo privatna podjetja. Tako |e n. pr. železarna Vareš prodajala zavorke za železnice skoro po isti ceni, kakor surovo železo «amo. Ta državna železarna konkurira privatnim podjetjem tudi v komerčni litini in spodbija cene teh predmetov, tako da je fabrikacija komerčne litine za naša podjetja do skrajnosti ogrožena. Navzlic omenjenim težkočam so Strojne tovarne in livarne dosegle produkcijo od 131.5 vagon (za 13 vagonov manj kakor v 1. 1925). Bilanca izkazuje zgubo od 225.961 Din (1924 čisti dobiček 346.779 Din). Ta izguba je nastala v prvi vrsti rad; ogromnega obdavčenja podjetja, ki je v prêt, letu plačalo za pridobninski davek leta 1925. in naknadno predpisanih davščin za leta 1921. in 1923. nič manj kot 885.OCO Din. za prometni davek in osebno nri-dobnino pa 373.147 Din, skupaj 1,258.147 Din. Navzlic težkočam pa je podjetje previdno bilanciralo, kajti odpisalo je na v preteklih letih izvršene investicije skoraj 8С0.Г00 Din. Bruto dobiček podjetja znaša 5,220.000 Din (1925 14 017.000 Din), stroški 4,654.0C0 Din (1925 12.890.000 Din), odpisi pa 793.000 Din (762.000 Din). V bilanci ni opažati večjih izpremembi edino zaloge so se dvignile od 3,685.000 Din v 1. 1925. na 5,546 000 Din v I. 1925., dolžniki pa so se zmanjšali od 6,282.000 Din na 5,207.000 Din. IZor&a Dne 29. marca. DENAR. Zagreb. Berlin 13.52-13.55 (13.5246—13.5545), Italija 200.05-262.05 (259 31-201.31), London 270.20—277 (276.20—277), Newyork 56.75—50.05 (50.75-50.95), Pariz 223 -225 (223—225), Praga 108.30-109.10 (168.30—109.10), Dunaj 8.0075-8.0275 (8.006—8.03C), Curih 10.94—10.97 (10.94— 10.97). Curih. Belgrad 9.13 den (9.13 den.). Budimpešta 90.70 bi. (90.70 den.), Berlin 123.26 bi. (123.29), Italija 23.89 den. (23.95 den.) London 26.2485 (35.25 bi.), Newyork 519.75 bi. (519.75), Pariz 20.30 bi. (20.30 bi.), Praga 15.395 bi. (15.395), Dunaj 73.10 (73.10 den.) Madrid 94.10 (93.05 den.), Bukarešt 3.49 den.) (3.42 don.), Sofija 3.76 (3.70 den.), Varšava 58 (57.95), Amsterdam 208 (208 bi.), Bruselj 72.25 (72.25 den.), Kopenhagen 138.60 (138.G0). Belgrad 1240—50, Kodanj 18935—95, London 84.40-565, Milan 32.03 — 73, Newyork 709.55 — 712.05, Pariz 27.80—90, Varšava 79.05—55. — Valute: dolarji 708.70, francoski frank 27.77, lira 32.70, dinar 12.44, češkoslov. krona 20.98. Praga. Lira 16435, Zagreb 59.25, Pariz 182, London 163.45, Newyork 33.61. VBEDNOSTNI PAPIRJI. LJubljana. 7 odstot. invest. posoj. 80 87.50, vojna odèikod. 838 bi, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 193—197, Ljublj. krod. 150 den., Merkantllna 90—100, zaklj. 100, Praštediona 850 den. Kred. zavod 160—170, Strojne 85 den, Trbovlje 415 den, Vevče 120 den. Stavbna 55—05, Sešir 104 den. Zagreb. (V oklepaju zaklju5ki.) Agrarne obveznice 54 - 55, 7 odstot. invest. posoj. 86.50 —80.75 (80.50), vojna odškodnina 342—343 (34'2), llrv. esk. 104.50—105.50 (101.50), Kred. 03 -95, Hipobanka 04.50- 05, Juffob.inka ÎM.50—95 (esk. kupon), Praštediona 850 855, Ljublj. kreditna 150— 152 (152), Drava 500 den, lsie 40—47, Šečerana 405-470, Gutman 283 - 200. Slavex 128 den, Slavonija 27—30. Trbovljo 435—435.60 (435), Vevče 140—115 (140). Dunaj, Don.-sav.-Jndr. 82.45, 2ivno 81.60, Alpine 45.80, G rein i tz 0.50, Kranj, industrijska 51 JO, Trbovlje 55.90, Hrv. esk. 13.55, Leykam 12.80, Ju-gobanka 18, Guhiiann 39, Mundus 148. BLAGO. LJubljana. Smreka jelka: hlodi 4 m, I, П, mont* 180—210, bordonali merkaulilni 260—320,' tremi merkantibii škoreto 10 m podmerne 500— 5S0, šlkorete konične 10 mm, monte 550—570, ma-drieri 500—560; bukev: deske, plohi naravni ne-obrobljeni 430—500, deske plohi naravni ostro-robi 600—900, frizi parjeni 600-800, hlodi I. a 225-250; hrast: hlodi I. a 600-700, hlodi L. II. a 850—430, frizi 900-1300; oglje 80—95. (Franko vagon nakladalna postaja.) Žito. Pšenica bačka 75 kg, 2—3 odstot 850-355, rž bačka 71—72 kg, 2 odstot 805—310, oves bački 230—235, oves bosanski 220—225, koruza bačka I 200—210 (franko vagon, pariteta Ljubljana). Tendenca: za les čvrsta, za deželno pridelke neizpremenjena; zaključki: les 2 vagona. Naše ffijaštvo »7.arja«■. Na 52. rednem občnem zboru jugosl. kat. akad. društva >Zarje< dne 26. marca jo bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Joško Kroželj, stud. phil, tajnik: Ernest Vifan, cand. iur, blagajnik: Maks Vraber, stud. phil, gospodar: Davorin Mihevc, stud. iur, arhivar: Mirko Vrbnjak, stud. med, revizorja: Avgust Novak, caud. iur. in Maksim Sevšek, stud. med. Orel Sv. Peter-Ljubljana. Nocoj zvečer fantovski sestanek v običajnih prostorih. Predmet razgovora: prosvetno tekme. Člani ln starešine polnoštevilno! V globoki žalosti naznanjamo, da je po kratkem îrpljenju, pre-videna s tolažili sv. vere, boguvdano preminula naša ljubljena hčerka, mama, sestra in teta Avgusta Eberle dne 26. marca 1927 v sanatoriju v Grazu. Truplo nepozabne pokojnice se bo prepeljalo iz Graza v Ljubljano in se bo položilo na mrtvaški oder v mrtvašnici pri Sv. Krištofu. Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 31. t. m. ob 4 popoldne iz ccrkvicc pri' Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala dne 2. aprila 1927 ob 9 dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani V Ljubljani, dne 29. marca 1927. ŽALUJOČI OSTALL Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Oeilieni fsaoir Lkarbon papJ? biira*2 Liig§. Baraga, јјвашаста ђаг1Ј0 2а šjamgllijđe, dobite vedno m najceneje pn * Selenburgova ul. 6/L Telefon štev. 980 Sir II. Rider Haggard: 149 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljaneo ïznènada se mi je v duhu prikazal privid prekrasne sobane v Montezumovi palači v Tenoktitlanu, in sebe samega, ko sem spal na zlati postelji in sanjal. Zavedal sem se, da sem bil bog Tezkatlipoka, in da me je naslednji dan čakala smrt na žrtveniku. Bedno sem stal na onem domačem kraju, kjer sem ta večer v resnici stal, da mi je vonj domačih cvetic polnil nozdrvi, kakor v tej noči, in sladko petje slavcev mi je zvenelo v ušesih, kakor je v resnici v tej uri. Sanjalo se ml je, da je mesec vzšel nad zelenimi hrasti in jeseni, ko sem premišljeval in poslušal, in glej, v resnici je svetil mesec. Sanjalo se mi je, da sem slišal na griču neko petje... Naenkrat sem se zbudil iz tega privida minulih časov in davnih sanj, in ko sem stal tam ob hiši, se je oglasil na gričevem obronku prijeten glas neke ženske, ki jo pela. Nisem bil blazen ali sanjal, v resnici sem ga slišal, in glas jo prihajal vedno bližje in bližje, l/2 HP, 8 333 — Std-car PRINCESS..........8 185— S/d-car SCOUT...........8 175 - z električno lučjo in tachometrom. Velika zaloga nadomestnih delov. Solventni krajevni zastooniki se soreimo. Inserirajte v „Slovencu"! V-'lb'T . -i://fi?.4-. "t Л'. ' '»«v .Л-Л-i -v Natečaj za mesto kapelnika. »HRVATSKA GLAZBA V SARAJEVU« raz-plsuje natečaj za mesto kapelnika za godbo na pihala in zbor na lok pod sledečimi pogoji: 1. Plača po pogodbi, 2. vzdrževanje poduka vsak delavni dan od 7. do 9. ure zvečer. Sposobni reflektanti z večletno prakso in doslej doseženimi dobrimi uspehi naj pošljejo svoje dokumentirane ponudbe na upravo »Hrvatske Glazhc« v Sarajevu (Napredkova palača), najdalje do 15. aprila 1927. ODBOR. I«1 Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva odda oskrbništvo Frischaufovega doma na Okrešlju za čas od srede junija do koncem septembra. Prednost ima zakonski par. Ponudbe je do 30. aprila nasloviti na Savinjsko podružnico Slov. planinskega društva v Celju. Hmeljarji, pozor! V Savinjski dolini v vranskem okraju ]e zaradi družinskih razmer takoj naprodaj dvoje lepih posestev ta gejitev hmeljarstva ter živinoreje in sicer: Prvo posestvo obsega 35 oralov, arondirano, obstoječe iz 25 oralov samih lepih njiv ter 4 oralov zaraščenega gozda in 6 oralov travnikov. Vse poslopje: lepa hiša, gospodarsko poslopje, svinjaki in šestokenski kozolec je še skoraj novo. Drugo posestvo obsega 75 oralov z gospodarskim poslopjem in sicer: okoli 20 oralov lepe, ravne zemlje za njive in travnike, 20 oralov zasajenega smrekovega gozda, ostanek pa lepo, debelo bukovje. — Naslov v upravi lista pod štev. 2262. SVETUJEMO VAM da si naročite ki Je najboljše! Dobi se po solidni ceni In tudi na obroke ie pri tvrdkl BGN. VOX, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 7 Stavbene PARCELE prodam v velikosti 547 m* in 796 m' v bližini glavnega kolodvora. Nasiov v upravi pod itev. 2357. Prcbrldkim in nevtolažljivim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da se je nadvse ljubljeni sin in brat, gospod Milan Sluga v 18. letu po dolgem in mučnem trpljenju, previden s svetotajstvi, preselil v večno, boljše čivljenje. Pogreb rajnega bo v četrtek 31. marca t. 1. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Rožna dolina št. 28, cesta V„ na pokopališče na Viču. Rožna dolina, 29. marca 1927. Žalujoča rodbina SLUGA. Potrta neizmerne žalosti sporočam v svojem imenu kakor tudi v imenu svoje hčerkice Magdice vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je moj iskreno ljubljeni, nepozabljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Anton Marn sprevodnik državne železnice v ponedeljek 28. marca ob 5 popoldne, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes ob 4 popoldne iz deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 30. marca 1927. Žalujoča PAVLA MARN, soproga, in rodbini ŽAGAR-GASPER. špecerijska trgovina C. KNEZ Ce e, Glavni trg št. IO kupuje vse deželne pridelke kakor: fižol, kumno, janež, kuhano maslo, vosek, strel, orehe, suhe g^ibe itd. po nojvišll ceni. Širno?« КИшвпек LJIJDLJAN,!, Selenburgova ul. 6 izdeluje obleko za gospoda :: po najnovejši modi in zmernih cenah. :: T zalogi vedno najboljše CeSho ln angteSho blago. ŽIVINOREJCI! S prav majhnim izdatkom, s skupno 3—4°/# vrednosti blaga, morete že v skrajnem Času z uporabo DISTOL-A edino dobrega, zanesljivega sredstva, rtšiti svojo živino melljavosU. Od ministrstva za narod, zdravje predpisane cene: mala kapsula (za ovce) . . . Din 3.50 velika kapsula (za govedo) . . Din 10.50 Dobivajo se v lekarnah. Jemljite samo one kapsule, na kdterih je utiinfena beseda »DISTOL«, ker samo tak je pravi ■>Distol«, ki sigurno učinkuje, in to še celo pri govedi, ki (e že zapisano poginu. — V lastnem interesu vporabljojle predpisane doze in ne kupujte potvorb. »KAŠTEL« D. D., KARLOVAC. Za Jugoslovansko tiikaraa v Ljubljani: Karal Caà. Izdajatelj: dr. Fl. Italovec. Uradnik: Franc Terietflav.