55. številka.
V Trstu, v sredo 9. julija 1890.
Tečaj X]

„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na reden. vsako srede m loboto on 1. uri popolndn*
„Edinost" stane:
*a vne leto ffl.	izven Avst. ».— irl.
za polu leta „ 3.—: „ , 4.50 „ ca ietrt leta „ 1.50; „ „ 2 86 , Posamične številko bo dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po & nov.,
v 3crioi in v Ajdovščini po « nov. Na caročbe brez priložene naročnine se ipravnistvo ne ozira.
EDINOST
Oglftii in oananila rakune po S no"
vrtuica v petitu ; za naslovi r. debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi ga
oltHejrlo navadnih vratic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne računu po pogodbi.
Vsi dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Carintia št. 'ift. Vsako pismo mora Idti Irantrovano, ker nefranknvaua ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in inserate preloma upravništvo v ulici Carintia i!S. Odprte reklamacij« so proste poštnin«.
^Glasilo slovenskega političnega družtva za Pitimorsko.
y.\	>
iV rdii'.st le m č
Vabilo na naročbo.
Prvo poluletje tekočega leta je zavrženo. Stare naročnike prosimo nujno, da pravočasno ponove naročbo, da ne nastanejo neredi pri odpošiljanju lista. Prijatelje našega lista tudi prosimo, da gledajo nam pridobiti novih naročnikov. Gena je razvidna na čelu lista.
Upravništvo „Edinosti".
V edinosti je moč.
„Edinost" je ime našemu listu. Geslo našemu listu pa je : „V edinosti je moč". Krasno, pomembno je to ime, a le tedaj, ako je res tendencija listu ista, kakor je izražena v lepem tem naslovu. Naslovu našega lista odgovarja povsem tudi njega „moto". Tudi v tem reku izražen je lep, ziatavreden nauk, kateri nauk — ako ga uvažujemo vsikdar iu povsodi — nam daje siguren, neprecenljiv lek zoper vse naše narodne bolečino in težave. To je nezru-šljivo naše prepričanje, in zato nam bode vedno prva skrb, da se držimo rečenega nauka. „V edinosti je moč" — to je večna resnica, katero imej vsikdar pred očmi vsaka država, vsak narod, vsako družtvo. In v koliko vočjej meri bi morali uvaže-vati to resnico osobito mi Slovenci! Le pomislimo! Maloštevilen narod smo, katera okolnost je že sama na sebi veliku ovira napredku naroda, ker mu ne dovoli, da bi se zadostno in zdatno silo šel v boj za svoje pravo. Nedostatnost naših inočij vpliva čestokrat jako neugodno celć na najpogumnejše, na najenergičnejse mej nami, da jarnejo predčasno omugovati, Malošte-vilnost utiša je nam sovražni faktor, s katerim nam je vedno računati, ako hočemo biti natanjčni v svojih proračunih in svojih načrtih. Malo$tovilno*t naroda slovenskega moramo imeti vsakokrat pred očmi, ko se pripravljamo za napore v dosego te ali
PODLISTEK. Ne pozabi me!
List iz dnevnika; »pisal J, M. Krivio v.
(Dalje).
Zelo sem bil žalosten po teh očetovih besedah. Tudi mati neso dalje silili, a od svojega sklepa — ili v šolo — ne-sem odstopil. Z materjo pogovarjala Hva se o tem vedno, kadar sva bila sama; vselej sem jih prosil, da mi izpoalujejo pri očetu dovoljenje, da grem v šolo.
Nekega dno srečajo naju, idoča na polje, naš gospod župnik. Pogovarjala sta se z materjo o raznem. Pogovor se zasuče tudi na-me, ki sem spoštljivo na strani stal. Mati povedo gospodu župniku, da bi rad v šolo sel. Dobri gospod jeli so me povpraševati, kaj da bi rad postal, ko dorastem. Osrčil sem se ter rekel v svojej otročjej priprostosti : „Gospod bi bil rad." Mater mojo so neizrečeno razveselile te besede, ker so bili uverjtmi, da ne menim druzega, nego duhovnega gospoda. „Po-sk u site, poskusile!" rečejo gospod župnik, „jaz sam hočem govoriti z očetom." O, kako sva bila z materjo vese'a, kajti pre-
one svrhe, da ne postanemo v nadojali svojih presangvinični, kar je čestokrat v veliko škodo.
Na jednej strani torej maloštevilno«! naša — in na drugej strani pa preobilo nasprotstva, tako od strani drugorodnib, kakor tudi od strani zelene uaize veljavnih mogočnih iti krmilo države naše vodečili gospod o v. Malo na h je torej in ako še tu malo, kar nas je, ne bodemo vlekli na jednej in istej vervi in v jednej in istej meri, smemo-li upati, da bodemo h za korak naprej potisnili našo narodno stvar po atrmej poti ; smeino-li upati, da kedaj dosežemo svoj cilj P
Uprav dovršivše so volitve v dež-Jut zastop Moravski so nnm glasen opomin, da bodimo složni. Pri teh volitvah so izgubili Cehi tri mandate i rt sicer v mestnih sku-pinah, katerih prebivalstvo je po velikoj večini slovansko. Staročeški listi siuer zvra« eajo krivdo na žalostnem tem izidu nu razna nemoralna sredstva — mej temi stoji na prvem mestu drzno in nesramno kupovanje glasov — in na pristransko, Slovanom neprijazno postopanje okrajnih političnih načelnikov; ali — mi smo uver-jeni, da bi bil izid rečenih volitev ves! drugi, da so šli Moravski Čehi
združeni
in jedini v volitveni boj. Denimo tudi, da v dotičnih treh volilnih okrajih ni bilo! nasproti stoječih si domačih kandidatov, I ali prepir je bil v skupnosti stranke, neslogu jo bila mej odličnjaki. To pa vpliva v moralnem pogledu na vso stranko, da. ne more razviti pravo agilnosti, da se ljudje ne udeleže volilnega čina isto navdušenostjo, katero more poroditi samo lo nekaljena sloga. Kdo daje provzročil nesrečno neslogo na Moravskrm, nočemo tu na široko motiti, toda i/.javiti nam je, da krivda i/.vestno ni — kakor trdijo staročeški listi — izključljivo na strani Mlado-čehov in kmetske stranke, ampak krivde jo malo tu in mulo tam, ako jemljemo v poštov posamične osobnosti. Glavni vzrok nosporazumljenju je pa bila gotovo širečn
pričana sva bila, da bodo oČo koj dovolili, ako župnik žnjimi govore. Prišedši domov povedali so mati takoj očetu o tem pogovoru. Oče so nekaj mrmrali, toda nesem jih razumel; p »tem pa so odšli iz sobo.
Kmalo so nas obiskali gospod župnik, ter govorili so dolgo z očetom ; potem pa so poklicali mene, ter mi povedali, da poj dem v mesto v šolo.
Ko so se bližale počitnice svojemu koncu, šla sva nekega dne z očetom v mesto in tu so me vpisali v šolo. Ne bodeni opisaval dalje svojih šolskih let. Kdor je skušal težave in sitnosti dijaških let, gotovo ve, da tudi v najlepših letih življenja no cveto vsakteremu rožice. Največje moje veselje je bilo, ko sva se sprehajala z Filipom. Mnogo veselih ur sva preživela in hitro tekel mi je čas, da skoraj nesem vedel kako. Učil se nesem po-aebno pridno, pač pa moj prijatelj. Mati obiskali so me pogosto, ne tako oče ki neso imeli pravega zaupanja do mojega učenja. Bržkone bila jo očetova nezaup-nost tudi kriva, da nesem dokončal šol, kakor bi jih moral. Ostati moral Betu v nižavi.
Prišlo je druguči, nego so si domišlje-
ne ia rastoča nezadovoljnost mej narodom. Treba je pomisliti, da tri četrtine prebivalstvo Moravske je slovanska iu vender ne morejo odpravili anomalijo — in na te in je gotovo kolikor-toliko kriva neprava taktika vseh slovanskih poslancev v državnem zboru, — da tam gospodujejo Nemci, da jedna četrtina ukazuje trem četrtinam. Žalostna ta prikazen je ogrenila vse čutsvovanje ljudstva : od todi izvira nezadovoljnost, ki ju provzročila neslogo v lastnem taboru, katerej posledica je bil žalosten izid ravnokar do-vršivših so deželnozborskih volitev. Ali to je gotovo : d u ni bilo nesloge, bil bi izid i z v o h t n o d r u g a č e n. 3 1 o g e in bratske ljubavi n i bilo — in v s p e hi so i z o s t u I i.
Moravski ti dogodki opominjajo nas dovelj glasno — in gorje nam, ako ne bodemo hoteli slušati teh opominov ! — : bodite složni, ljubite se med seboj! Ali stojte, tu treba nekoliko pojasnila. Tako abotni nesino, da bi zahtevali, da morajo biti vsi ljudje vsikdar in o vsakej stvari jedne iu iste misli ; da mora biti vse življenje nuroda nekak mrtev mehanizem, kateri deluje, samo da ga navije ka'itt posebna, v to določena sila. Česa taeega ne smemo zahtevati, dasi imamo — žal ! — uprav mi Slovenci odličnjakov, kateri bi si t<iko želeli, kateri bi hoteli, da In bil narod le mašina brez lastne volje, ki naj bi delovala ob času — volitev. Ali tako zahtevunjo je absurdno, kajti že naš slovenski pregovor pravi : vsaka glava svojo pamet. In prepričani smo, da nijance v političnem mišljenju posamičnih vrst naroda neso v nikako škodo, da! celo v korist so! Kajti razlika v mišljenju dela, da se vsako vprašanje temeljiteje prouči, čemur je posledica, di se bistrijo nazori in pospešuje temeljito poznavanje lastnih odnošajev. Jedno prt je absolutno potrebno ; izražanje teh različnih nazorov bodi vselej dostojno in ne nosi
vuli iu želeli moja mati. Ni se jim izpolnila želja, da bi me videli pred altarjem. Tudi od Filipa moral sem se ločiti, kajti odišel je na višje šole v Zagreb, Ali kako težko sva so ločila ! Na postaji, ko sva se slednjič objela in poljubila, zatrjevala sva si, da si hočeva pogosto dopisovati. Tako se je tudi godilo nekoliko časa.
Čas pa hitro mineva in donaša nam vedno kaj novega. Drugi časi, dr ige misli in druge sitnosti. Meisebojna pisma postajalo ho vedno redkejša ; naposled so čisto prenehala. Ne duha ne sluha ni bilo več o mojem prijatelju.
Zgubil sem tudi veselje do učenja in želel seno si preteklih časov. Spominjal sera so očetovih besed : da jih mnogo pride iz šole z gosposkimi rokami in prazno glavo, tako, da potem neso ne za kmeta, ne za gospodu. In sedaj nahajal sem se tudi jaz na ravno istej poti. Zakaj sem vender prosil očeta, da me pošljejo v šolo?!.
Premišljevati sem začel resno o svojej bodočnosti, moreča misel blodila mi je po glavi: kaj bo iz tebo P Ali za šolo nesem bil več in prvokrat, ko so došli mati, razodel sem jim nakano svojo. Mati bo se seveda močno prestrašili ; rokli so :
na čelu znak osobne animozitete. Spoštovati jo treba vsako menenjo — naj je že prišlo od desne ali leve, —- ako slutimo, da bi bilo to koristno našej stari, st\ari naroda. V tem pogledu so jako poučni dogodki najnovejše dobe na Češkem. Tudi tam jo nastal razpor, katerega moramo globoko obžalovati. Ako motrimo to dogodke se stališča gori označenega, moramo pač priznati, da so Staročehi mnogo, mnogo zakrivili. Da so uvaževali, sklepajoči spravo z Nemci, razna menenja, da so k Dunajskim konferencijam poklicali tudi Mla-dočehe — ker ti reprezentujejo velik del naroda češkega, bodi to komu ljubo, ali ne — no bilo bi nastalo tako razburjenje po vsej deželi, no bi videli, kako v službi naroda osivelemu, preznslužnemu dr. Riegru — človeku se kar milo stori, opazujočemu žalostno to prikazen — ginjeva nekdaj vsemožna avtoriteta, kakor se topi sneg po rahlem spomladanskem dežju. Slušati ni hotel od njegovega različnega menenja svojega političnega bližnjega. Tako postopanje vzbuja mej narodom sum, da hočejo umestiti absolutizem ožjih krogov. To pa žali, to greni. Tako sta zašla Rieger in njegova stranka na visečo planjavo, po katerej pelje že po natornem zakonu pot vedno nižje in nižje.
Rojaki, vse to bodi nam v svarilo, da se nam ne bode moglo kedaj očitati, da nfinrao znali izvajati potrebnih naukov iz znamenitih dogodkov, ki s<» se vršili pred našimi očmi. Ni treba, da bi bili ob vsakem vprašanju takoj začetkoma vsi jednega in istega menenja, toda uvužujmo vselej pametno misel, došlo nam od desno, ali leve. Ako bodemo dobrohotno motrili vsa različna menenja o vitalnih interesih naroda našega, uverjeni smo, da se bodemo pravočasno razumeli ob vsakem vprašanju in tako si bodemo vstvarili trdno podlago za delovanje naše. Ako bodemo tako postopali, ni so nmn bati, da ne bi bili jedini in složni ob usodepolnih, narodno našo bodočnost odločujočih trenotkih. Ob takih trenotkih
„.Ta, kaj ne bodeš postal gospod P"
„Ne*, odgovoril sem jaz, „nemara veselja, rajši bodem kmet."
Ni ene Hame besede neso črhnili mati na ta moj odgovor, toda videlo se jim je, da so močno vznemirjeni. Pri odhodu pa so vskliknilli :
„Kaj pa bodo oče rekli P !"
„Jaz ne vem" bil je moj odgovor. In tako Hva se ločila; danes prvikrat tako žalostno. Kaj se jo dalje godilo z menoj, ne bode veliko zanimalo častitega bralca. Nedolgo potem vstopil sem v službo na nekem kolodvoru, in živel sem še precej
zadovoljno. To naj zadostuje !
*
* *
O prijatelju Filipu pa ni bilo ni duha, ni sluha.
*
* *
Daleč sem zašel se svojim pripove-dovajem in je čas, da »e vrnem k dogodkom v toplicah.
Ko se drugo jutro zbudim, bila je moja prva misel pri mladem častniku. Koj po zajutrku napotil sem se proti studen-čeku, kakor sva se bila dogovorila. Vsel sem se v senco, kajti spomladansko solnce je že precej pripekalo. Dolgo sem moral
je pa absolutno potrebno, da amo složni in jedini — kajti le t edinosti je moć!	—t—.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dne 6. t. in. rasel je novoimenovani škof Dunajski dr. Anton Josip Gruša knezo-nadškofijski stol. Slavnosti introni-zacije udeležil se je tudi papežev nuncij Galimberti, namestni škof, sufragani in vsa Dunajska duhovščina.
Dne 26. avgusta pripelje se Nj. Veličanstvo v Gradec, da se vdeleži polaganja temeljnega kamena za novo vseučilišče in brambovsko vojašnico.
Na Solnograškem volile so kmečke občine v deželni zbor same katoliško konservativne poslance, izvzemši jed-nega. Znani dvorni svetnik, germanizator in centralist Lienbacher je torej se svojo stranko pogorel. Konservativna stranka izgubila je torej en sam mandat, ali izguba ta jo nkeli, kajti propal je njo prvak, deželni glavar grof C h o r i n s k y.
Mestni z a s t o p Praski volil je v deželni šolski svet zastopnikom Čehov dra. Srba in zastopnikom Nemcev državnega poslanca H e i n r i c h a. Volitev se je izvršila jednoglasno, kajti Mladočehi so pri tej priliki izrekli, da v tem vprašanju ne poznajo razlike med Mlado- in Staro-čehi, ampak le žele, da se volita moža, katera bosta v deželnem šolskem svetu odločno zastopala interese mesta Praškega in naroda češkega. Poslanca dr. Skarda in dr. Kučera dobila sfa nalog, da izdelata protest proti določbi postave, da mestni zastop mora voliti jednega Čeha in jednega Ni;mua v šolski svet. Mladočeh Kučera je rekel, da kaj tacega bi si ne upala ogerska vlada niti nasproti najmanjšemu selu.
O občnem zboru „Pro Patrie* pišejo Praškej „Politiki" : „Narodno zje-dinjenje je ona podlaga, na katerej stoječ, bodo skušali politiki v Trentinu — to je: državno- in deželnozborski narodni klub — rešiti Tr entinsko vprašanje in ako nas vsa znamenja ne motijo, bodemo kmalu Ćuli o predlogu italijanskih Tirolcev. Tako dal nam je prvi razumeti list „Alto Adige". Nameravajo namreč osnovo dveh ločenih okrožnih zborov in razdelitev deželnega premoženja. Sedanji deželni zbor oitane sicer, uli delokrog mu bod« jako omejen.u
Pri tej priliki si pa ne morejo kaj,	naravnost škodljiva, vendar ne proizvajajo
da se ne bi spomnili naše slovenske južne	dobrih učinkov za naše zdravje. Stirske. Zastopniki slovenski, vzdramite Raba plinovih voda je sloven-
se! Česar smejo prositi Italijani, smemo	skemu občinstvu menda premalo znana:
tudi mi, kajti, kar je na Tirolskem prav,	zato ne bode odveč, ako opozorimo tukaj
tudi na Stajarskem no bi bilo napačno,	na novo fabriko plinovih vod via Vsakako je treba na to delati, da se slo-j M o r e 1 I i, štev. 12 ter nekoliko izpre-
venski Stirci osvobode jarma nemških	govorim o dobroti teh vod.
Ako pomislimo, da naturna voda t pasjih dnevih postane manj zdrava, bode
čakati — ali vsaj meni se je tako zdelo. Mislil sem že. da ne pride. Naposled vender prikorači počasnih korakov, čitujoč neke novine. Ko me zagleda, uie po/.uravi rekoč : „Gotovo ste že mislili, da me ne bode. In res bi me danes ne bile, da se nesva včeraj za gotovo zmeuila. Vidite ta-ie studenček tu vzbuja v meni zelo vesele in zelo žalostne spomine."
Naredim mu prostor na klopi, da se vsede. Po kratkem molku prične pripovedovati :
.Obljubil sem vam, da vam povem dogodbe svoje. Sicer ni prijetno se spominjati onih dni, ko je živel človek v najlepšem upanji za bodočnost. Nerad začnem, ali naj si bode. Upam, da me bodete sočutno poslušali. Rodil sem se v vasi
K......kot sin revnih starišev. Sedaj
bi marsikdo drugače sodil. Očeta nesem poznal, umrli so mi v zgodnjej mladosti, in tudi mater zgubil sem, ko mi je bilo komaj deset let. Ko mi kruta Bmrt pobere še mater, bil sem tam na širnem svetu. Ne, nesem bil popolnoma zapuščen, imel sem strica, kateri je imel veliko premoženje v mestu. Jaz ga niti poznal nesem, le mati so mi včasi pravili o njem. Ta prišel je pome, in me odpeljal seboj v mesto."
(Dalje prihodnjič).
srditežev.
Vnanje države.
Razkralj Milan se je neki odločil, naru takoj jasna prednost plinovih vod, ki da skrajša bivanje svoje v Belemgradu, 8e PriPrftvlJ'aj0 iz najčistejše vode. Plinove kajti mika ga — tako pravijo — krasno vode' zmerD0 pobite, so sredstvo hladilno kopališče v Badenu pri Dunaju z vsemi last- in Pred V8em prebavljivost pospeševalno ; nimi mu ugodnostmi. Ali pa ni morda kak one U9tttv|jaj° preobilne kislino v želodci drug vzrok, da seje dobri Milan premislil? ter P08PeSe™j<> prebavljanjo debelejših in I seveda jo : mož je menil, da bode z gro- manj razpuatljivih stvari. Plinove vode so mečimi besedami pri kakem profesorskem gotov Pom°ček zoper želodične bolezni, banketu zrušil njemu toli neprijetno radi- katerim 80 baš vzrok preobilne kisline, kalno stranko. Toda slabo je računal, kajti 1>linove Vodo neso samo, kakor nekatere za sedaj smemo reči, da radikalna stranka Brenke vode> v kako nadlego, one marveč je ves narod z jako malimi izjemami; ći8tiJ° in ,oćujej°» kar je v telesu, v nje-proti vsemu narodu pa nikdar ne zmore Sov»h sokovih v preobilici. — Plinove jedna sama oseba, in če je ta oseba tudi vode' 80 mog°čen pospeševatelj v jetrnih pohotni Milan.	j P03l>h ter store, da se kri bolje pripravlja.
Vdova umorjenega majorja Panice Skratka, plinove vode so gotov in odposlala je telegram materi prinčevoj, cen Pomo°ek zoper različne bolezni in tudi proseč jo, da pri knezu posreduje za ob- Z0Per kolero.
sojenca. Neko v diplomat spremil jo je' Oori imen°™na fabrika, h katerej zajedno do ministra Jirkova, kjer je pa 8Pttda tudi podružnica v Gradiški, pri-zvedela, da je nje soprog — že umorjen. PravIja plinove vode se stroji na par in Tako nečloveški so z uoogo ženo postopali 80 PliPoroži na Prv» mah ogledniku se ti bolgarski krvoločneži, da jej niti neso 8V0Jiu' rodom, čistočo in pripravnostjo privolili, da bi se bila poslovila od dražega hramov.
jej soproga! Ali dan maščevanja pride Prodaja plinovih vod je v Gorici, ka-gotovo, to naj si zapomni slavni Stambulov ! tera Be Ponaša z izvrstno naturno vodo,
Bruseljski „Nord« piše: Usmr- praV znanienita; kajli kdor	kravje,
tenje Panice ni nikogar iznenadilo. daju Predno8t Sotovim pomočkom zoper Stambulov sežiga sedaj za saboj vse b°,ezn1' kat<?re P™16 ladije, kajti nema več česa izgubiti. Nek	f^"1^0 P°«nema Go-
dopisnik tega lista pa vpraša: Kako dolgo
ričane v tem, da si priskrbi plinove vode, katere odpošilja gori imenovana fabrika točno in dober kup !
Mislim, da sem prav pogodil, ako sem Slovence opozoril na rabo plinovih vod, toliko slovečih zarad njih dobrote. Mens
more še trajati tako kritična in umetna Bituvaeija, ko jeden vsemožni minister pošlj e iz dežele knežjega uzurpatorja, da more potem dati ustreliti jednega narodovih junakov ?
u___• i --i i i	sana tn corpore sano.
opanjskaministerska kriza	,
,	y kratkem kii
je ze završena. Sestavilo se je strogo kon- y ^
servativno ministerstvo z C a n o v a s d e 1 J 0 a s t i 11 o na čelu. Novi kabinet se bode neki glede vnanje politike držal starih tradicij. Canovas se ne bode mešal v zadeve Evrope in bo gledal, da vzdrži dobre odnošaje z vsemi državami.
prav zanimivega.
Domače vesti.
DOPISI.
1.
Nadvojvodinja Štefanija pride, kakor hh poroča, prihodnjo jesen v Miramar, kjer ostane čez zimo.
Tržaški namestnik mudil se je minolo i soboto v Sežani, kjer je bil slovesen vspre-jem. Pri uhodu v vas sta ga vnprejela julija [Izv. dop.] okr. komisar dr. L ah ar nar in Župan
V Gorici dne
(Novo šolsko poslopje — Če-g. Rajmund Mohorčič. Pred gla-povan — Spodnja gimnazija — varstvom igrala je godba cesarsko himno Nova fabrika plinovih vod via in pokali so možnarji. Tu so pričakovali M ore 11 i, 12.) Naznajam Vam, da se čč. duhovščina, občinski starašinje, urad-izroči novo šolsko poslopje že početkom niki in šoUka mladina; neka deklica poda-prihodnjega leta svojemu plemenitemu na-; rila mu je lep šopek cvetlic. Na to je g. menu. To poslopje krasne zidave ne bo; namestnik sprejel deputacije, obiskal cer-samo odgovarjalo siluej potrebi, služilo bo kev, urade, šolo in ječo ; obiskal je so-tudi v lepoto goriškega mesta. Zuano Vam progo gospoda župana, župnika g. Komana je, da se je iz Goriškega odposlalo mi- in posestnika Scaramanga. Ob 4. uri pop. nisterstvu kacih 150 peticij v dosego slov. vrnil se je v Trst.
spodnje gimnazije. Se nam ni znana osoda Imenovanja. Okrajnim komisarjem na onih peticij, čeprav se nam jadrno bliža Primorskem so imenovani: Bogoljub Prin-početek novega šolskega leta. Morda nas čič, Alfredu Manussi pl. Montesole, Ernst hoče nj. ekscelenca prav na naglem izne- Gironcoli pl. Steinbrun, Fr, Renner; pro-nenaditi. Accidit in puneto, quot non spe- vizoričnim grof Marius Attems pl. Ileili-ratur in annum. Upajmo! Ker že govorim genkreutz ; namestniškim koncipistom so o toploti naših želja, naj govorim tudi o J imenovani: Artur Wolkenstein Rodenegg, vročini. Prosim, opozorite svoje čitatelje v Ivan Bat. grof Sordina de Cocinari, Ivan Trstu, ki ljubijo hlad in mir, na Ćepovan j Krekič pl, Freuland, Albert vitez Putzer-ter povejte jim, da jih čaka kot novo naj-! Reybegg, Emil Fesch, Rudolf Lobmayr, primernejše poletišče se svojo zmerno dr. I. vitez Ssarpa, baron Anton Cesehi v temperaturo, bistro hladno vodo z železom sv. Križu.
in z drugimi ugodnostimi. Res, Čepovan, lepa poletna dolina, je in ostane najpri-
Mladomašnikov dobi naša tržaško-ko-perska škofija 23, ki bodo deloma popol-
mernejše poletišče na Goriškem. To je žu j nili prazna mesta po deželi. Enako število bilo dokazano v Vašem precenjenem listu, j novomašnikov nesmo ž o več let imeli.
Vročina, koja sedaj vlada, zahteva, Odbor političnega družtva „Edinost* da izpregovorim nekoliko o hladnih in J ima v nedeljo ob 10. uri predpoludne svojo zdravih pijačah. Vsak ve, da vina, lani i sejo v prostorih »Del. podp. družtva". Vsi pridelana, so vslod bolezni zelo plehka in 1 gg. odborniki, namestniki in zaupni možje manj prijetnega okusa; pa tudi če neso so naj rošeni, da se udeleže te teje.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu darovali so rodoljubi Pazinski, slaveči imendan sv. Cirila in Metoda, 3 gld.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti oziroma za otroški vrt v Rojanu, se je nabralo dne 29. pr. m. v veselej družbi pri dveh okroglih mizah v Bar-kovljah 1 gld. 20 kr.
Slavnost sv. Cirila in Metoda otmčičev slov. šole pri sv. Jakobu izvršila se je posebno dostojno. Sv. mase udeležili so se praznično oblečeni otroci, njih stariši, mnogo odbornik ov, oziroma odbornic obeh Trž. podružnic, kakor tudi druzega pobožnega občinstva. Pri sv. maši so kaj ubrano peli otročiči. Pc» sv. maši zbrali smo se v šolskem vrtu, kjer se je vršila ginljiva slavnost, katera nam je bila v jasen dokaz, da šola pri sv. Jakobu vrši povsem svojo lepo dolžnost, na Čemur gre vsa čast in hvala učiteljskemu osobju. Čuli smo lepo petje in razne deklamacije, posebno pa jo ugajal prizor „Štirje letni časi". Pri tem prizoru bili so predstavljalke in predstavljale! primerno opravljeni. Nadzornik g. M. Man-dič razdelil ju mej otroke n»d 200 podobic sv. Cirila in Metoda s primerno molitvico nu zadnjej strani. Slavnost je zaključila „cesarska pesem". Slovencem pač ni smeti biti žal žrtev, ki jih doprinašajo za družbo, kajti snd, katerega doprinašajo te žrtve, je zlat sad neprecenljivo vrednosti. To nam bodo radi potrdili vsi oni stariši, ki so bili pri slavnosti navzoči, kajti videlo se jim je na obrazu, da so ginjeni do srca.
Slavnost sv. Cirila in Metoda v Rojanu.
Rojanski otroški vrt družbe sv. Cirila in Metoda slavil je v soboto god naših slovanskih blagovestnikov. Že na predvečer godu so bili razsvitljeni prostori otroškega vrta, ter primerno okinčani. Druzega dne pa je plapolala nad temi prostori narodna trobojnica, kazajoč s tem, da je tam krepka narodna trdnjava. V soboto zjutraj ob poide vetej uri zbrali so se otročiči polno-i Številno v prostorih otroškega vrta. Bila i je okoli 55 otročičev. Vrtnarica gospodičina ' F a b i j a n i v vrstila je otročiče, da odidejo J k sv. maši. Vredno je posebno omenjati, i da so bile navzoče pri tej slavuosti skoraj I vse matere otročičev šolskega vrta. Sv. mašo je služil č. g. kapelan Počivalnik, tajnik podružnice. Razen otročičev se je udeležilo sv. maše predsedništvo in nekaj domačih rodoljubov. Po končanoj »v. maši odpravili so so otročiči zopet v prostore otroškega vrta. Predsednik podružnice g. Drag. Martelanc razkladal je pomen slavnosti ter navzočim starieem posebno omenjal, da ta slavnost ni pomenljiva te za naš otroški vrt, temveč za nas vse Slo-venco — in skupne Slovane. Uprav sedaj ! je nekaj čez 1000 let odkar sta prižgala 1 slovanska blagovestnika luč sv. krščanske j vere v srca naših prednikov. To je velepo-I menljivo — ako pomislimo, da jo krščanska vera temeljna podlaga vsej evropskej omiki. Hvaležni moramo biti torr.j sv. Cirilu in Metodu, našim blagovestnikom, in sveta, častna naša dolžnost je, da se jih posebno danes tu spominjamo. Otročičem je priporočal g. prvomestnik, naj se vedno spominjajo naših blagovestnikov-pokroviteljev družbe sv. Cirila in Metoda, po katerih nosi družtvo evoje ime, — a tudi sveta brata se bodeta njih spominjala gori nad oblaki — ter skrbela da bodo vzrastli — vzgojeni na narodnej podlagi. Po končanem govoru prvomestnika izvršili so otročiči „Molitev". Nastopila je na to deklica Germanis ter deklainovata „Našo zvezdo". Vsi otroci skupaj so zapeli »Zvonovi pojejo". Deklica Iv. Perič je deklamovala na to „Slavčeku", na kar so otroci zopet peli „Domovje moje Slovenija". Zatem je nastopila deklica A, Čokelj ter deklamovala „Sreče dom". Tej deklamaciji sledilo je petje „Mrzel veter". — Dvogovor „Mačka in senica" je vzbudil mnogo smeha. Na zadnje se je zapela še cesarska pesem. Po dovršenem vsporedu se je obdarovalo otročiče z sadjem in sladčicaini. Ločili srno se od te slavnosti radostno prizna-
■vajoč, d« je »otroški vrt" v Rojanu prava narodna tvrdnjava, koja nam vzgojuje lepo število nedolžnih otrok, ter jih tako za vedno reši pogube — tujstva. O.'ročiči so izvrstno in lepo molili in peli, — a divili smo se deklamovanju malih deklic. Zahvaliti se mora gg- J. Katalanu in Bremicu, ker sta okrasila šolsko dvorano. Videlo se je očitno, kako to dobro upliva na navzoče matere — videče toliko lepega uspeha pri svojih otročičih.
Nedeljski izlet „Tržaškega Sokola* v
Skedenj sme družtvo to na Častnem mestu zabilježiti v svojej družtven^j kroniki. Zbirali smo se pri sv. Jakobu, kjer se je sešlo prilično obilo članov v sokolskej opravi. Vrativši se odkorakali smo proti Skednju. Škedenjska godba došla nam je naproti do rotunde. Na vrtu gostilne g. Sancina-Nemca nabralo so je obilo občinstva iz mesta in domačega sela. Korporativno došlo mnogobrojno škedonjsko pevsko družtvo „Velesila" zabavalo nas je se svojim divnim petjem, na čemur mu tu šn enkrat izrečemo najpriarčnejšo zahvalo. Ob 6. uri začela se je telovadba. Dasi so se nam takrat odtegnili nekateri telovadci-od-ličnjaki — iz katerega vzroka, ne vemo — se je vender točka ta tako dobro izvršila, kakor ne bi nikoli pričakovali. Občinstvo je glasno in šumno odobravalo proizvajanja vrlih naših tulovadcev. Po dokončanej telovadbi zahvalil se je starosta iskrenimi besedami v prvej vrati telovadcem, potem pa zbranim Sokolašem. Besedo starosto našle so glasen odmev v vrstah Sokolov, kar nam je pričalo, da vlada sedaj iskreno sporazumljenjo mej vodstvom in družtve-niki. Temu govoru odzvalo se je pur So-kolcev. Znamenito je, kar je jeden govornikov konstatiral, da je uprav dosedanja opozicija dala giuvni kontigeut k temu izletu. Potem je sturosta govoril do vsega zbranega občinstva in do druživa „Velesila" poscbe. Odgovoril mu je predsednik „Velesile*, g. S a n c i n - N e iu e c. Oba govora spremljali so navdušeni živijo*klici. Pri sviranju cesarske pesmi iu „Hej Slovani" pojavljali so se isti putrijotiško« nuvdušeni pojavi, kakor nedavno v Bar-kovljnh : vse občinstvo pelo je ti pesmi z godbo, stoje in razogluvo. Po z vrše t ku teh dveh točeit uastal je pravi orkan oduševljenja: klici „živela Avstrija" neso hoteli potihniti. Niti hudomušni dež ni nam mogel kaliti veselju našega. Tudi družbe sv. Cirila in Metodu nesmo pozabili. Ob 9. uri odišli smo iz Skednja, apremljevani po godbi. Doapevši v mesto, zbrali «mo se v dvorani hotela „Europa", kjer so pevali pevci „Del. podp. družtva", pomnoženi po nekaterih druzih pevcih. Tudi tu so je nupivalo in govorilo. Sploh je bil vsej slavnosti pritisnjen znak prelepega spora-zumljenju, sloge iu bratske ljubuvi. Naravno, da smo se razšli še-le pozno v noč. Želja, ki nas prosinja, je ta, da bi za vedno tako ostalo! Sklepajoč te vrstice, kličemo : Slava „Tržaškemu Sokolu 1"
Slovesno blagoslovljenje in položitev prvega kamena pri novej cerkvi v Rocolu bode dne 19. t. m. dan sv. Vincenca Pav-ljanskega ob 8. uri predpol. Temu svetniku bode nova cerkev tudi posvečena. Napravili so se dotični načrti in proračun. Cerkev bode stala vkupe 150 tisoč goldinarjev ; zidana bode na tri ladije ter bode merila 50 metrov dolgosti in 25 metrov širokoBti ; v njej bode prostora za 3000 oseb. Spredaj bode imela monumentalno pročelje. Po tem takem bode pravo umetno delo našemu mestu v okrasbo. Dosedaj se je nabralo milodarov gl. 880410 v denarju iu 2350 v vrednostnih papirjih.
Od SV. Ivana so nam piše: Sv. Ivan-čani so kaj lepo okrasili vso poti, koder je šla v nedeljo procesija. Postavili bo štiri slavoloke v narodnih barvah in odi-čene z narodnimi zastavami. Neprijetno izjemo v tem pogledu delal je le oni „pri palkih", da si je stal 60 gl. Pohvaliti nam je g. Kufermana, ki bi bil lahko — dasi je tujec — mnogim drugim mlnč-
nežem v izgled. Pri procesiji peli so kaj lepo otroci. „O blažena mladina — vsklik-nili smo pri tej priliki — kako razumno in navdušeno izgovarjaš besede, ker veš, kaj poješ — ali prišla bodo poznejša leta, in peti bodeš morala in Boga moliti v neumljivem ti jeziku. Tedaj bodeš morala — mesto, da bi glas svoj v v umljivem jeziku pošiljala do Stvarnika svojega — besede Bogu posvečenih pesmi izgovarjati v ptujem jeziku in navadno skandalozno popačeno. Blagi pokojni učitelj Piano naučil je naše pevce že pred 20 leti mnogo lepih cerkvenih pesmi in tudi krasno veliko mašo, ki je vsem neizrečeno ugajala. Sedaj se poje še vedno ista skladba — toda latinski. Sedanjemu učitelju pa zakličemo : ako če že nočete koristiti svojemu vbogemu, trpečemu rodu, ali vsaj ne dotikajte se del v grobu ležečih mož, kateri so žrtvovnli domovini svojej vse svoje i moči, ne plašeč se, da bi mogli radi tega izgubiti celo svoj kruh. Toda vrnimo se j k procesiji. Omeniti nam je neke nedostatnosti. Vprašati moramo : Zakaj se pri 1 spremstvu zastavonošev prezira narodno oblečene, domače deklice, iu se daje prednost mestnej gizdavosti P — Pri tej 1 priliki povedati moramo neko svojo željo : , da bi so namreč tu osnovalo bralno druž-| tvo, kateremu bi bil namen, vabiti neza-■ vedneže v narodni rodoljubni krog. Morda se kdo drugi oglasi v tej zadevi P — Pa šo nekaj ! Židovsko vredništvo tržaškega ! „Mattino" doposlalo nam je dvakrat zaporedoma svoj list pod naslovom „Slovansko družtvo". Ubogi „Matinčel" Lepo slovansko družtvo bi bilo to, ako bi pod-piralo list, ki jo polen obrekovanj, laži in grdenja nas Slovencev. Vesel bodi, da okoličani ne čitajo tvojih nesramnosti, sicer bi prišel tvoj klobuk pred časom mej stare cunje. Čudno je pa to, da so uprav oni, ki močno ropotajo proti Židom, naročeni na ta židovski list.
Od SV. Ivana nam pišejo: Kakor je (slišati, pride s prihodnjim šolskim letom slavno-znani B o n i n v šolo k svetem i Ivanu : a za njim, tako upa vrli poitulijan-iČevalec, priromata kmalu otroški vrt „Pro patri e" in pa !a«<ki rtizred na tukajšnej šoli. A da svetoivančanje že naprej spomnimo, mu povemo, da no bode tu našel tak6 mehkih tal v to svrho, kakor v Rojanu, da smo tu trdni, kakor kraška skala in da smo pripravljeni kljubovati njemu I in njegovim mrežam, ter storiti vso poti, i da si ohranimo vauj te pravice, katere ; vživumo. Kakor bodo malo opravil tukajšni vodja, ki je vstvaril v našej šoli nezaslišano veliko število otrok, ki „govorč" italijanski; tako malo, zagotovimo ga, odpravil bode novi — poslanec. Dajte S1 o-vencu kar je bIovenskega, a Lahu kar je laškega!" Za to geslo — se bodemo bojevali.
„Pro patria* — v Gorici. Z velikim sožalenjem poročajo iz Gorice, da se je nadzorništvu šo] tega društva odp vodala tamošnju znana gospa Marani, sopioga odvetnika Maranija in predsednika goriške podružnice lahonskega šolskega družtva. Tudi zadnji neki numeruje odpovedati se svojej časti ter navaja kot uzrok propad pri zadnjih volitvah rekoč, da so njegova stranka — panlnhoni — ni zadosti odločno potezala za njega kandidaturo. Mi se tega pojava veselimo ter želimo, da bi tudi nekateri drugi strastni zastopniki luških idej sprevideli, da na Primorskem ni ugodnih lal za njihovo marnje. Vivat sequens.
Iz SV. Križa se nam piše : Pri slo-vesnej pocesiji, vršivši ae sv, Petra in Pavla dan, nesli so tudi novo cerkveno zastavo, katero smo omislili po blagem opominjanju vrlega našega župnika, preč. g. P u b i š e. Križani sploh ne zamude nobene priliko, da no bi skuzuli čast in udanost Najvišjemu. Lepo slovenske zastavo so pu pričale, da smo zvesti tudi svojemu domu in rodu, da smo zvesti sinovi ninjke „Slavo", Seveda našemu
slavnemu županu neso bile povseči slo- sel ter tirjal, naj mu da SO krrajcarjev.
se tedaj Peter vanjo ter jo jame neusmiljeno nabijati s pestmi po glavi, prsih iu po životu iako, da »e je nesrečnici kri
venske te zastave in prihrupel je, da jih Ona rnu jih odreče; kal.or zdivjan zažene moramo odstraniti, Češ, da on ne trpi takih „zmotarij." Videč pa, da bi pri nas lahko kuj skupil, odšel je urnih peta. Tega
moža moramo odpraviti od županskega1 udrla skozi grlo ter je pula v nesvest. stola, ako hočemo, da se naša slovenska j Proti 6. uri zjutra j je izdahnila svojo dušo. stvar tu prav razvije. Vsa naša prizade- Zverskega morilca lunine sestre je policija vanja morajo delati na to, kajti nadleguje | kmalu potem aretirala v nekej ljudskej nas neprestano. Ali mi hočemo ostati zvesti kuhin ji.
svojemu Stvarniku in svojemu rodu! Vele-1 Nečloveška mati. Neka gospa, imenom častitemu gospodu župniku pa izrekamo ; Terezija contessa Budini rojena Ilauser, iz iskreno zahvalo, da se tako trudi, da bi, Novegagrada v Dalmaciji, bila je že dlje nas osrečil. Njega slušajmo, ne pa razne aaaa poročena z nekim oficijalom pri tu-zapeljivce, ki nas hočejo le mamiti. Bog kajšnjem brzojavnem uradu. Njen mož naj nam ohrani blagega gospoda šc mnogo }me| j0 ud prejšnjega zaknna dvoje otrok, •	jedno trinajstletno deklico Dragotinko in
Vabilo. Občno letno zborovanje „uči- jednega dečku. Osobito prvo je brezsrčna teljskega družtva za Goriški okraj" bodo mačeha tako mučila, pretepala in suvala, dne 24. julija ob 9. uri predpoldne v Go- da je ubogo dekletce žo 1. 1888 moralo -rici na slov. odd. dež. kmet. šole. Dnevni dva mesece zdraviti se v bolnici. Čeprav red: 1. Petje po notah; 2. Poročilo o j0 policija neusmiljeno baburo tedaj ostro
društ. delovanji ; 3. Pregled letn. računov; pokarala, zadnja lo ni hotela jenjati in 4. Volitev družtvenega vodstva. K obilni ravnala je še dalje ta . o nečloveški z ne-udeležitvi uljudno vabi	ODBOR. dolžnim otrokom," da je zadnji minoli teden
Strajk kamenosekov se nadaljuje. Včeraj fItl neznanskih bolečinah umrl. Ali kmalu jo bilo posvetovanje mej strajknjočimi de- 8e je raztrosila vest, da jo dekletce ma-lalci in gospodarji, katero je pu imelo ne- ćehu z batinami umorila ; policija je stvar gativen vspeh. Gospodarji so hoteli pri- naznanila sodniji, koja jo odredila, da se znati lOurno delo za poletje in 9urno za j0 „„tvo telesce zopet odkopalo in zdrav-zimsko dobo. S tem pa delalci neso zado- njkft Xydias in Zamparo, katera sta mr-voljni in hočejo rajše zapustiti tukajšnji tveca raztelesila, prišla stado prepričanja, trg, nego bi odnehali od svojih zahtev. da jo zadnji preminol na batinah ne-Mesto Trst šteje Btdaj 160,092 pre- človeške matere, kojo so minulo soboto bivalcev, ne števši vojaštva. Od 26,-28. m. zaprli. Brzojavni uradniki so zajedno za-meseca se jih je rodilo 58 možkih, 49 htevuli od svojega predstojnika, da so do ženskih; umrlo pa 4 možki in 2 ženski, končane sodno obravnave njen mož iz Krajcarska tarifa. Po državnej želez- urada odstrani, ker jo dopustil tako ne-niči se je odpeljalo v nedeljo 2057 oseb človeštvu. Ženska tu hijena je stanovala j v Boršt, 260 v Herpeljo in 144 v Divačo, v ulici sv. Justa št. 3. Grozen čin jo na-, Promet je tedaj velikansk. Vožnja v Boršt polnil vse mesto z začudenjem. tBtane sedaj samo 15 kr. Dobro bi bilo, Nesreči. 6 leten otrok pal je v nek ,da tudi naša druživa napravijo kako pri- vodnjak v sv. M. M. zgorn,i ter utonil, hodnjih nedelj Bkupni izlet v Boršt ali Roditelji so ga iskali vso noč in še le prijazno Dolino.	drugo jutro so ga našli mrtvega v vod-
Razpisano je mesto zdravnika pri okr. njaku. Sturiši pazite na svoje otročiče ! — j blagajni za bolne v Kopru s sedežem v 28-leten Jernej Sosič, stanujoč v Rojanu • Miljah. Letna plača 1200 gld. Probije bo'st. 97., je ogledoval minoli petek po noči julagujo pri okr. glavarstvu v Kopru do vagone pri južnej železnici. Približavši se z 20. t. *ai.	nočno svetilko k odprtini, vname se plin,
Regata, katera jo imela biti minolo ki je izhlapoval iz vagona s tako močjo, j nedeljo v barkovljanskem zalivu sla je po' da je ubozega Soaiča vrglo na tla ter mu .... vodi. Oče Piuvius je gotovo vedel, |j0 ogenj ožgal ves obraz in zgornji život, da suha polju bolj potrebujejo dežja, nego j Nesrečneža so prenesli v bolnico, kjer mu tržaški Lahi regate. Čeprav se je nebo 8o je neki zdravje obrnilo na bolje, ves popoludne nekako komačilo, ljudstva | Nek neroden kolesar je kolovratil je v Barko v I je kar vrelo. Ko je pa jelo | mitiolo nedeljo ob l a kov janskej luki, hi.tež nenadno ulivati iz nebu, nastala jo tu ve-'pokazati svojo skušenost na kolesu. Šest-lika zmešnjava. Vse jo teklo, kamor je le leten deček je uprav hotel preko ceste ▼ moglo ; mestne frajlice so si pa poiuau- j tem, ko pridirja nerodnež ter ga povozi, drale svoje bele obleke. Regata se nekdaj Ko)o Inu jo 6|(J p0 vrfltu in rokah ter ga ponovi bodočo nedeljo.	j močno poSkodovtllo. 0trok II10rnl je v
Češko Šolsko družtvo „Uatredni Ma-' bolnico; nerodneža kolesarja so zaprli.
tiče skolskii" bode praznovala letos deset letnico svojega obstoja. Do tega veleko-ristnega družtva jo imel češki narod vsigdur največje simpatije ter neizmerno dosti za
„Zemljepis za prvi razred srednjih Šol". Drugi popravljeni in skrajšani natis; spisal in založil Janez Jesenko; cena 40 kr. Tako se imenuje najnovejša lična
nje žrtvoval. Samo ob času, ko se je njegu učna knjižica vsem dobro znanega pisatelja,
pomoč zahtevala od druge strani n. pr. po požaru gledišča v Pragi, žrtvoval je manje za narodno šolstvo. V teku zadnjega desetletja je uz rževalu Matica 2 gimnaziji, 38 ljudskih šol (15 javnih in 31 otroških vrtov). Pripomogla je poleg tega 3 šolam do osnutja. Na vseh, teh zavodih uživa do 11.000 otrok poduk v materinem jeziku. Matica dovoljuje pri tem podpore tudi drugim šolam in zavodom ter spl< h skrbi za duševni napredek češkega naroda. Desetletnica njenega obstoja obdržavala bode v Padurbicah dne 15., 16. in 17. prih, avgusta svoj slovesni jubilarni občni zbor, koji brez dvojbe še bolj oživi zanimanje naroda za to velepomenljivo in prekoristno družtvo.
Grozovit bratomor. Nek 25-leten potepuh Peter Kvalica stanoval je s svojo sestro R o z o, strežajko v ruski kopelji polog javnega vrta, v ulici Giulia štev. 21. V soboto zvečer šla jo Roza, kakor po nuvadi, v posteljo. Ob 1. uri popolunoči prikrevsal je njen brat Peter pijan domov in približuvši k njene j postelji, jo sfre-
profesorja na c. kr. gimnaziji v Trstu. Knjiga obsega 88 str. in se odlikuje po pravilnem in jasnem jeziku. Brez dvojbe jo bode ministerstvo čira prej potrdilo kot učno knjigo v prvem gimnazijalnem razredu. Priporočamo jo ne lo dijakom srednjih šol, ampak tudi drugim rodoljubom \ pridno čitanje
„Ljubljanskega Zvona" 7. številka ima naslednjo vsebino: 1. A. Aškerc : Ponoćna potnica. Balada, p. Josip Stare : Zadruga. Povest. 3. Y : Nje obraz. 4. Fr. Orožen : IIenry Moreton Stanlev. 5. Josip Cimper-man : Satura 15, 16. 6. Viljem Rohrmun: Rastlinski vpliv pri tvorbi rodne zemlje. 7. Ig. Kas : Bosanka. 8. J. Stare : Pisma iz Zagreba XXII. 9. L. A. ; Njega listek 10. Jožef Rakež : Kako je doktor Janez Smukač zaslul. 11. Književna poročila. 12. l.islek.
„Učiteljski Tovariš* štev. 13. ima naslednjo vsebino : Prof. Fr. Orožen — Ljubljana : O zemljepisnem pouku. (Dalje.) — Ana Pour — Vrhnika: Črtice iz dekliške šole. — F. Stegnar — Ljubljana :
2—3
Razpis učiteljskih služeb.
Razpisujejo se službe:
1.	učitelja-voditelja na enorairednicab v Velicemdolu, Temnici, Zgoniku, Gorjan-akem, Sempolaji in Kobiljaglavi ;
2.	učitelja na sitrirazrednici v Sežani, in
3.	učiteljice na dvorazrednicah v Po-virju in Tomaju :
vse s postavnimi dohodki III. plačilne vrste.
Za službo učitelja-voditelja zahteva se tudi sposobnost podučevati katoliško verstvo.
Prošnje naj so vložijo pri podpisanem v teku 4 tednov po razglašenju tega razpisa v časniku „Oservatore Triestino".
C. kr. okrajni šolski svet.
Sežana 2. julija 1890.
Delovanje .Narodne šole«. — Frančišek Št. 398/0. š. s. Jegljič — Dovje: K osnovi pravil družtva v pomoč učiteljev in učiteljic, dalje učiteljskih vdov in sirot na Kranjskem. — J. Marn : Knjiga Slovenska. — Dopisi : Iz Logatca. — Iz logaškega okraja. — Iz Črnomlja. — lz kočrvakega okraja. — Iz Ljubljane. — Z Dolenjskega. — Iz Šentjerneju. — Iz Komna. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva,
„Unio Chatolica". Kakor je razvidno iz denašnjega inserata, prevzel je gospod Mate M a n d i ć te družbe glavni zastop za Primorsko in Dalmacijo. Vzlic temu, da zavod ta deluje še le dobrega pol leta, je vender zanimanje zanj od dne do dne ži-vahneje. Tudi jv narodnem obziru smemo zavod le priporočati, kajti namen mu jc izpodriniti razne židovske zavode, ki so nam Slovencem skrajno nasprotni. Potujoči zastopnik obiskal bode te dni najprej našo okolico, potem Goriško iu Istro. Priporočamo ga našim gospodom naročnikom, osobito pa čustitej duhovščini.
Javna zahvala.
Ob priliki veselice pevskega družtva A y OPll	n "Rl^lPITli
„A d r i j a" v Barkovljah od dne 29. m.1 ^VgUOLIU UllCllll
m. darovala je sledeča gospoda: Fr. Ka-'	ol»rti»i kemik
lister 10 gl., M. Truden 10 gl., družina Corso štv. 22. — Barkovlje	249. Covacich-Rebek gl. 3*10, Fr. Dollenz 3 gl., j pripravlja te-le sirupe:
8. dr. Pertot gl. 2'50, Ivan C. 2 gl. Ant.' malinovec . . . ......kii0	po so kr.
Pogorelec 3 gl., A. Počkaj gl. 1*40. Drag. ribež . . •.......... „	„ 80 „
Martelanc 1 gi„ N. N. (št. I.) 1 gl., N. N. i* mulin in tamarinda..... *	„ 80 ,
(št. II.) 1 gl.. N. N. (it. III.) 1 gl. N. N. !z 6rnih "\"rv. ■ ........ •	" "
j./ ^ . i/i	•	e j i i 'L- lz granatnih jabolk...... „ „ »o „
(st. IV.) 1 grl. (ker se niso mogli udeležiti tamarinde ......... „ „ 55 „
veselice). Angel j T:iccani gl. 1*80, I. M.	iz pomeranč . . . ....... „ so n
Kanduš 1 u'!.. S ver,k.i Martelanc prepustil	Dalje pripravlja tu Ji koncentrovan sirup iz daje potrebnega lesa za oder ter daroval	teljnov iz Aleksandrije, izvrsten lek proti kašlju nV- L fr ČebA0hy. ?Cih7lg!;' proti unetju j>lu8,
UrbatuMČ J., Polic l an, A. Žitko, Zornik a. Te cone veljnjo zft dom narožnikom za in N. N. po <0 nvc., prof. M. Mandic 50 ( trg znižtt He M '10 odstotkov, nvč., Ani", Ščuka 50 nvc., N. N. 50 nvč.,
M. Krže 50 nv., Vek. Stare 50 nv., Jak.! ^HHiHHHIV^
Tavčer 30 nv., S. Pertot 25 nv., N. N. - -	- ----------------
25 nč., J. Stare 20 nv., L. F. 50 nv., F. | n	.	....	, ..
TT on rj M OA A vri X a- 1 : 1 Casc nam le preporučiti p. n. občinstvu K. 20 nv., Zornik 20 nč., Mlač, Sirk in T__. ,	'n_s' .	u-„„«
N. N. P„'io nv., Sušmelj J. 30 nč., K.J. l'lUn.v S VadoTah l mTe.taK m t
20 „v . Kalin 30r - lU««r. » je	^^n.tu t.
»r* 9troievi
odzovejo družtvenim nasprotnikom 1 — C.	JEDINU SLAVENSKU
g. A. Rebek barkovljanski domačin, cea. ^^^ ^ ^^^ ^ ^ ^ ^^^ ^ ^ kr. zač. komisar v Kopru je daroval družtv. ^^^T '^m ^m^T mm	¥|
igralcem več potrebne in za igre primerne V ■	mM I^T m I
obleke. — L u k a P e r t o t (podp. ud) je A A |J IV /\ II U daroval jedno lepo hrvatsko zastavo. — ▼ ^r ^^^ ▼ t ▼ ▼ ▼ ▼ ^^ Odbor „Adrije" se vsej tej častnej go-	t t 'TDCTl T
spodi najprisrčnejše zahvaljuje. Bog naj1	LJ J	J LJ
stotero plati rodoljubnim gospodom, kateri,	r obay	fc |iaru6bn
pomagajo barkovljanskim rodoljubom, uč,-	P k«)igotUarskosa posla
niati _Adriiou prvo in „nepremagljivo na-..	J t w *?..	" *. ..
•j . , . * t. i j. °J	i te preporuca se osobito za ove vrsti tis-
rodno tvrdniavo okolice !*	11 • i
«	kauic kao n. pr.:
.Adrija"	2a župne urede, okružnice, račune, list. artiju
1 i zavitke s napisom, preporužne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da če nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom | pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom i izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) svo potrebne tiskanice i knjige z ti crkvena urede.
Onda ima nn prodaj slicdeće knjigo : Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjev v pouk ciena prije *»0 nvč.
sada 40 tvrdo vezana......n. ®0
Sodnijuki obrazci sa«tavil U. Trnovec . . n. *0
Vilim Tcd, prevod Cegnera......n. 40
Ljudmila prevod .1 Lebana.....n. SO
Filip prevod Krizmana.......n. <6O
Antigona prevod Krizmana......n. 90
Trst iu okolica od Sile •......n. 30
Pjesnin o zvonu preveo A. K. Istranin . n. «0 Istra pjnKma	„ A. K- „ . . n. 90
Ove su knjige jako prikladne za darove o praznioih zalo ili si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti t o č n o naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja.
Spomladansko zdravljenje.
Čaj „Tisoč cvetlic" (Millefiori).
Cisti kri. Izvrstno sredstvo, ako peče v želodcu, kakor tudi proti zabasanju in hemoroidom. En zavitek, zadosten za zdravljenje stane 50 kr. in se dobi v odlikovanej lekarni i'raxmarer „Ai due Mori" Piazza Grande.	9—10
Ta fabrika izdeljiijo po jako nizkih cenah orgije 7.a cerkve in harmonije, krasno vglafiene in solidne konstrukcije. Pogoji plačevanja ho lahko prav ugodni. Kataloge in cenike dobiva se gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 16. let blizu 300 orgel], mej katerimi je bilo dosti prav velikih.	12—20
To dokazuje najsijajnejše zmožnost zavoda in njega renlnost.
La Filiale della Banca Union
TRIESTE
s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute.
a) Aecetta veraamenti iu Conto correut?, akkouandn
PER BANCONOTE: PEU NAPOLEONI:
o C. preav d i 5 g ni
3\%........ „ p1 *%0, proar.di 2>I g.n
33. _ a 4 mesi fisso	" v 'i m ,,
31/« »* * » mesi
VI	fi
„	n	"/in««i » " »
U nuovo tasso d" interense principiera a decorrere sulle lettere di versamento in circolazione dal 1 e 8 Maržo 1890 a se-conda del relativo preavviso.
In Banco giro abbuonando il 23/4°(0 in-teressc annuo sino a qualunque somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso chčque; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conteggia per tutti i versainenti fatti a qualsiasi ora d'nfficio la valuta del me-desimo giorno.
Amnnepei propri correntinti 1'incasso di conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vienna, Budapest ed altre principali cittfl, rilascia loro assegni per quest.c piazze, ed accorda loro lafacoltadi domiciliare effetti presso la sua cassa franco d'o(jni spesa per cftni.
b)	S'tncarica deW(tcquisto c della vendita di effetti pubblici, valute e divise, nonehe dell'incasso di astegni, cambiali o coupons, verso 1[8°[0 di prov-vigione.
c)	Accorda ai propri committenti la fa-colta di depositare effetti di qualsiasi specie, e ne cura gratis 1'incasso dei coupons alla scadenza.
d)	Vende le Lettere di pegno	e 5°[0 della Banca Commerciale Unghc-rese di Pest e le lettere di pegno 4°|0 deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au-striaca di Vienna. 13—24
Trieste, 24 Febbrajo 1890.
Odbor pevskega društva v Barkovljah.
Pošilja tlagj doVro sir.iv.jeno in poštnine prosto !
Teodor Slabanja
srebrar v Gorki, ulica Morcllt št. 17.
priporoča ^e vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in
orodja najnovejšo oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrdbri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja.	37—28
„Unlo catholica"
pj vzajemni zavod za zavarovanje škod na Dunaji, I., Backerstrasse 14.
=y	koncesijovan vsled ministerske naredbe z dnem 28. febrnvarija 1889.
i|J	Zavod zavaruje:
jjj"7j Premakljivo in nepremakljivo premoženje proti škodi po požaru, streli in eksploziji —
jnjj za taka zavarovanja jamčijo solidarno prvi vzajemni zavarovalni zavodi, kateri ho člani Jj^. razdelilnega društva vzajemnih zavarovalnic. Vsled zveze z vzajemnimi zavarovalnimi zavodi zamore „UNIO1* zavarovanja v naiveči vrednosti
sklepati in daje na podlagi te
zveze svojim zavarovancem največjo varnost. Vsakoletni prebitek razdelil se bode mod 'Jtfl' zavarovance.
-♦JH	Zavod vpeljal je tudi novo, doslej še no poznato stroko zavarovanja, nnmref
ny	Zavarovanje cerkvenih zvonov proti prelomu ali razpoku. V to stroko spadajo one
UJjj Škode, katero niso nasledki požara, temveč ki iiH*ti,nejo vsled druzih katerih-koli slučajev, rijj K vdeieJbi v tej zavarovalni stroki vabijo ne vai prečastiti cerkveni predstojniki.
nt
m
Ljil
m
Lrl
Tudi posreduje zavod pri prvih vzajemnih zavarovalnicah
zavarovanje na življenje in proti nezgodam.
Vprašanja glede zavarovanj blagovolijo nuj se podpisanemu glavnemu zastopu ali pa okrajnim gospodom zastopnikom dopofiiljatl
Zastopništva po deželi oddajamo zaupnim osebam, katere se naj pismeno ali ustno pri podpisanem glavnem zastopu oglase. ~	TRST, meseca junija 1890.	1-3
Glavni zastop zavoda „l \10 CATHOLICA" v Trstu
za Primorsko in Dalmacijo.
M. MANDIĆ.
-------------------------
pJ|
m
f
Pciilja "blago dobro spravljeno in poštnine prosto!
.'jO — 40
NajboljSa
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniskiii cenah
tovarna finega sukna
Sigel-Imhof
v Brnu.
Za elegantno pomladno in poletno moško oblok« zarlusti je 1 odrozok v dol-gosti 3-10 metra, to je 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja: gld. I.*»0 iz !uiva<lne '®Bt,t gld.	iz line ""^E
J^** gld. IO TtO iz jako lino Stf"	I'' IO iz najlinejSe
Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiHte, peruvienne oi toBking za salonske obleke, prepisana sukna za gg. Uradnike, blago il sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristna piijue-gilet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko.
Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
Srečke Dunajske razstave po 1 gl
16—6 Vsaka srečka je veljavna za obojna žrebanja.
(DeKiinmek dobitkov aru oliOjnn /rehanjjii.
3 8
Prvo žrebanje 14. avgusta 1890. Drugo žrebanje 15. oktobra 1H90.
1 dobitek vreden 50000 gld. 1 dobitek vreden 50000 gld.
1 „ „	iiOOO
1 „ H	*ooo
1	.	IOOO
2	dobitka vredna vsak 500 5 dobitkov vredni	»OO 10 „ „	IOO 20	•»« 50 «	»O 200 „ po 2000
IO sreč. razst. 200 » „ . 2000
n	&OOO
1	n	„	9000
1	,	„	IOOO
2	dobitka vredna vsak ."»Oo 5 dobitkov vredni	900 10 n „ IOO 20 „ »O 50 „ n »O
lO S
Srečke po 1 gld.
V TRSTU pri Ign. Neumann Mandel & Comp
v
elika gospodarstvena Izložba
14 maja do 15 oktobra
10 sati u jutro do 10 na večer
šumarstvena, umjet nička i obrtnička- _
riaznira 40 nove. I no do ljub i svoteih !J0 novč. — Ulaznice za djecu 20 novfc.
I Fontane lumineuse
Park i rotunda
Ive čer električno ra/.s v i et Ij en o
Lastnik pol. drnžtvfi ..Hinost''.
I/dajatolj in odgovorni urmdnik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu