KATOLIŠKI CKUK^TKN lalST. • Danica« izhaja vsak petek na celi poli in veljA po polti za celo 'eto 7 kron, za pol leta o krene (0 \inarjev. za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za »/, leta 3 krone, za 14 leta 1 krono 51 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LIH. V Ljubljani, 7. decembra 1900 Ust 49. Novomašniku č. g. Ivanu Plahutnik*). Šopek radosti. (Govorila Ivanka Pečnikova.) Vaš sveti praznik vstaja k neba na krilih gorkih srčnih sil . . . za njim ne more misel moja: kaj orla palček bi lovil?! 0, ti Brezmadežna Devica, s pogledom milim mi poglej v otroško dnšo in izpolni, kar želj iskrenih najdeš v njej! In vse te želje Vam poklanjam — poklanjam v šopku pisanem: In mir in sreča in veselje--- le nevenljivosti ni v njem . . . A nevenljivi cveti krasi odslej Vam v delih klijejo; naj v Šopek jih po trudnih dnevih nebesa Vam povijejo . . ! — Šopek žalosti. (Govorila Leniča Pečnik-ova.) 0 ne le vi, o ne le vi, vsa vas se z Vami veseli, in doli z večnega neba Vas gledata še svata dva. In v radosti se čudita: aAh, najin sin! Glej, tudi ta v nedolžnem cvetu mladih let pastircem dušnim je prištet.* — Le žal! — na tistih tratah, žal skeleče trnje sili v kal; H kako težko je ovcam tam, bridkč . . . bridko bo tudi Vam! Pa naj na roži trn brsti, saj ji duha ne zamori; pa naj je zima kroginkrog: Saj Vi ste z Bogom, z Vami Bog! M. *) Vrlemu sotrudniku čestita tudi naš list. Vredn. Leopold po bo^ji milosti knezškoi sekovski, doktor sv. pisma, častiti duhovščini in vernemu ljudstvu sekovsJce škofije pozdrav in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Krista. (Dalje). 2.) Te preroške Izveličarjeve besede se pa blišče kot nadpis tudi nad Sredino tekočega stoletja: Duh nevere in upornosti, ki se je porodil na francoskih tleh, dasi premagan, ni popolnoma izmrl, ampak je živel in pogubonosno deloval v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji, pod raznimi imeni in nameni, dokler ni po nekem memo-idočem poskusu izza 1830 leta vsplapolal po vsej Evropi v ljuto revolucijo 1848. leta. V Italiji sta zlasti Mazzini in Garibaldi delala na to, da vržeta raz prestole katoliške vladarje in uničita tudi sv. Petra prestol. Pij IX., ki je obsipal svoje podanike z dobroto in ljubeznijo, je moral po zavratnem umoru svojega prvega ministra Rossi bežat* iz Rima in v uea-politanski trdnjavi Gaeta iskati si zavetja. Zopet so se vzradostili sovražniki cerkve in papeštva ter klicali: „Papež na begu; papeštvo padlo: cerkev pogine!" Toda prav v prognanstvu se je povspelo papeštvo na stopinjo, kakor je svet se ni videl. Ves svet je. zavzet nad predrzno drulialjo. ki je preganjala Kristovega namestnika, pošiljal jetniku dokaze udanosti in neugasljive ljubezni. Darovi so dohajali od vseh strani j v Gaiito in goreče molitve so se dvigale pred prestol Najvišjega v blag« »staj cerkve in srečo njenega vladarja. I)a, H«»g je hotel, da je prav revolucijski mogotec Napoleon IIL) končal v Rimu revolucijo in da je prav on moral papeža dovesti v njegovo imovino. I'o sedemmesečni odsotnosti se je vrnil Pij IX. v slavju v Rim, njega sovražnika Maz-zini in Garihaldi pa sta morala kojkoj bežati v tujino. Zopet se je uresničila Kri sto v a obljuba do apostolov prvaka, sv. Petra: „Ti si skala in nato skalo hočem zidati svojo cerkev in pekla vrata je ne bodo zmagala". • I. Toda, duh teme ne miruje, temveč vedno rti je proti božji državi, sv. cerkvi in nje poglavarju. <>aribaldi in Mazzini sta skovala naklepe, da porušita pred vsim Avstrijo, na katero se je papež zlasti opiral. Vsa Italija bodi jedno kraljestvo. to je bilo njiju geslo. V zvezi s Francijo je pričel Pijeiuont vojsko z Avstrijo, in vržena je bila iz Italije papeževa najtrdnejša za-slomba —- Avstrija. V teku desetih let so pregnali vse katoliške kneze, njih dežele s cerkveno državo vred so združili z laškim kraljestvom in liim se je slednjič proglasil glava „zedinjene" Italije 1>>7". Papeža zdaj sicer niso pregnali, vendar mu jo ostal le Vatikan in cerkev sv. Petra. Oropan je bil svoje dežele, svojih dohodkov: čuvali so ga skrbno kot jetnika. Z"pet so zaorili klici zopercerkvenega zmagoslavja: P a peš t v o uničeno: konečno p ogi ne vender 1 e t u d i e e r k e v4! Toda nade sovragov se niso uresničile. X i kedar se ni kazala duševna pa peš k a moč v takem svitu, kakor v teh tridesetih letih rimskega n j e g o v e g a j e t n i š t v a. Bog je znal skrbeti za to, da ie prav v trenotku. ko je bila cerkvenemu knezu vzeta vsa svetna oblast, stopila njega cerkvena veljava in duševna oblast na vrhunec. Po sklepu cerkvenega zbora izza 1^7 0. leta se ie namreč povzdignila nad vsako zemsko in človeško oblast. Le malo tednov pred vzetjem Kima je vatikanski cerkveni zbor razglasil versko resnsico o neiz-motljivosti papeževi v njega pastirski službi, kar se namreč tiče resnic sv. vere in nravnosti.*) Tako se je pri poznala najvišja avtoriteta vrhovnega pastirja sv. cerkvi v najvažnejši točki njega delovanja sijajno in pred vsim svetom. Hic digitus Dei est: — tukaj se zopet kaže prst božji, ki vodi modo katoliške cerkve. So vragi so skušali cerkev popolnoma ponižati — a povspela se ie v najvišjo slavo. K vatikanskemu jetniku roma sedaj leto za letom nešteta množica iz vseh delov sveta; vatikanskemu jetniku pošiljajo milijoni ljubečih src ,,Petrov novčič" v znamenje neomajane zvestobe in udanosti: za vatikanskega jetn;ka se dvigajo dan na dan goreče molitve pred Vsemogočnega. Pod vatikanskega jetnika okriljem se zbirajo škotje in mašniki katoliškega ljudstva. Besedi vatikanskega jetnika se klanja nad dvesto milijonov katolikov in poleg teh tudi mnogi nekatoliki, tako da ne more nihče opovreči naslednje resnice: Prva in naj ve-Ijavnejša moč koncem devetnajstega stoletja je rimski papež: največje ill najmogočnejše kraljestvo, ki stopi v novo dvajseto stoletje, to je katoliška cerkev. Sovragi krščanstva, sovragi katoliške vere sicer niso nikedar tako neumorno delovali, ni-kedar z lažmi in obrekovanjem, z zvijačo in silo tako strastno ruvali proti cerkvi in papežu, kakor tekom zadnjih tridesetih let. Toda zgodovina je tudi na izhodna vrata 19. stoletju zapisala Gospodovo besedilo: „Ti si Peter in na to skalo hočem zidati svojo cerkev in peklenska vrata je ne bodo zmagala". (Dalje prihodnjič.» Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. (D* lje.) XIV. Smlednik. Podružnice. 3. Spodnje Pirniče. Xe daleč od Smarine Gore in na skrajni južni meji kranjskega dekanata imajo Spodnji Pimičanje cerkev, katero so zgradili v čast sv. Križa Da bi imela domača duhovščina nekoliko polajšano delo, hodili so v starih časih župniki iz Smartina tu-sem brat sv. maše, ka- *) 18. julija 1*70. terili je bilo treba vsako leto 17 opraviti. (Škofijski vizitacijski zapisnik iz 1. 16,31.) Takrat je pripadala Smledniku tudi podružnica Tacen, ki je imela lastno pokopališče za pogreb revnih! (In coemeterio mortui sepeliuntur pauperes). Sicer pa je stala spodnje-pirniška cerkev veliko časa poprej. Ko je v prvi polovici 16. veka zavladalo splošnje pomanjkanje denarja in ni bilo nikjer več vzeti srebra ali zlata, pobirali so — kakor smo že pri Smledniku omenili — cerkvene dragocenosti ter je kovali v denar (1526). V Spodnjih Pirničah, s takratnim imenom Unter Pernekh, se ni dobilo kaj posebnega, a nekaj vendar, namreč en kelih z bakrenim stojalom in en funt vinarjev.*) Staro majheno cerkev z lesenim stropom v ladiji so podrli in na njenem mestu sezidali sedanjo 1. 1873, ko je župnikoval v Smledniku Anton Klemen (1868—18X5). Vnanja podoba, posebno portal in nad njim stoječi zvonik, nas spominja pokopališke kapele v Kranju, gotovo so jo delali po tem vzorcu. V zaokroženem svetišču stoji kameniti veliki oltar, katerega je dala napraviti blaga gospa, mati sedanjega odvetnika dr. Karola Ahačiča v Ljubljani. Xa križu iz črnega marmorja visi pozlačeno telo Kristovo, poleg njega sta Marija in sv. Ivan, pod menzo leži Izveličar v grobu. Ob straneh oltarja vidimo sobi milanskega škofa sv. Karola Boromeja ter sv. Ivane s krono na glavi in z žezlom v roki, vrh kinčata kipa sv. Josipa i:» sv. Helene. Stranskih oltarjev cerkev nima. Kjer ni med letom veliko sv. maš, zadostuje tudi edini veliki oltar. Ko so zidali novo cerkev, zgradili so pri glavnem vhodu stene toliko naprti, da je sedaj stolp v cerkvi, poprej je bil zunaj nje. Zvonovi pojejo v sekstakordu t. j. v primi, terci in seksti z glasovi bes—de«— ges je 1, 3, 6. Premer jim je samo 90 : 75 : 57 rm, vendar je skupno zvonjenje dosti dobro. Veliki vlit v Albert Samassovi zvonarni 1 1866 s težo 7 stotov in 79 funtov. Ob vratu sta reliefa: Krist na križu in Marija z Jezusom v naročju. Razun zvonarjevega imena ni nobenega napisa. Drugi s podobami: Križ. Marija brezmadežna, sv. Josip. Albert Samassa 1. 1883. Teža 241 kg. Glas ni prav jasen, ljudje pravijo, da „hrešenf\ Ta izraz pomenja. da se al;quot glasovi ne vjemajo ter se vsled tega čutijo sunki (vibriranje). Tretji je istega leta (1883) kakor drugi. Križ. Teža 113 kg. 4. Zgornje Pirniče. Smleške župnije največja vas, Zgornje Pirniče, šteje nad sto hiš. Omenili smo že, kako *) Anton Koblar: Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. Izvestja V., stran 116. je bila soseska vneta za zidanji' nove župne cerkve (1847 — 1X49», poleg tega pa tudi ni pozabila lastne podružnice sv. Toilia. Xa tristranskem svetišču in ob glavnih vratih vidimo še sledove gotskega sloga, vse drugo je bilo predelano 1. 1646. Do 1869 je imela ladija lesen strop, takrat so jo obokali. Veliki oltar je bil napravljen za časa župnika Ivana Tobije Bačnik 1. 1742. kakor nam govori napis: Suh A. R. D. Jonnne Tohia \Vatsclnrig parne/'o haec ara ereeta 1742. 01» strani glavnega zavetnika sv. Toma (o njegovem življenju glej Britof v župniji Predoslje) vidimo kipe sv. Simona in Jude. sv. Kozma in Damijana. Ko sta bila nekedaj v Smledniku dva duhovna pomočnika, imeli so Zgornji Pir niča nje vsak teden sv. mašo. Cerkev je oklepalo ]>okopališče. ki je sedaj opuščeno: tudi stranskega oltarja sv. I>ponanl:i ni več. mesto njega so sezidali na ženski strani kapelo Matere božje (1XX1). Poljanski kipar Štefan Stibic je naredil za-njo oltar, v katerem časte Marijo z Jezusom v naročju. Ta soba je bila poprej v znamenju na Svetju. pozneje pa zaradi starosti popolno zavržena in in spravljena pri Tosniku med drugo mani vredno robo. Kdo bi bil mislil, da bo prišla še k večji časti, kakor jo je imela v starih časih. Osnažili so jo, poslali zlatarju in blagoslovljeno postavili v oltar. Mnogo zahvalnih podob, ki vise ob stenah, priča, da ljudstvo rado zahaja semkaj molit in da ima to ka}>elieo sedaj za malo božjo pot. Tako se na svetu večkrat popriinemo davno pozabljene reči, ki pride zopet v veljavo. Kar so čislali naši predniki kedaj, to čislamo tudi mi in še v večji meri, ker nam je toliko bolj drago zaradi zgodovinske važnosti. — V žagradu je klečalnik, katerega omenjamo zato, ker se na priprost način raztegne in iz njega naredi spoveditica, potem se zopet zloži, da postane klečalnik. Priprava, ki jo je izumil in izvršil domač „umetnik*\ bi ne bila napačna za kako razstavo. l>odisi gled«' dejanske vporabe ali glede izvirne misli. V visokem in ozkem stolpu so trije z v o* novi, vsi iz 18. veka. oevajoči v primi, kvarti in kvinti z glasovi g —c —d = 1. 4. 5. Premer jim je 100 : 75 : 67 cm. Veliki je Jakob Samassov zvon z lefnico 1772. Križ. Marija z Jezusom v naročju in z rožnim vencem v roki, sv Tomo. Ob zgornjem robu napis: S. THOMA ORA PRO NOBIS. (Sv Tomo prosi za nasl. Srednji s podobami: Marija obdana z zvezdami in z mesecem ob vznožju, sv. Sebastijan s puščicami, sv. Aleš pod stopnicami, sv. Leonard z verigo. A FILGIRE ET TEMPESTATE LIBERA NOS DOMINE. HEINR1CH RAISCH ME FHHT LABAU ANNO 1728. (Treska in hudega vremena reši nas Gospod Henrik Rausch me je vlil v Ljubljani 1. 1728). Ravno istega zvonarja in istega leta je srednji zvon pri podružnici v Hrašah. Sicer pa Rausch ni imel veliko dela, ker mu je bil ob onem času tekmec Gašpar Franchi, od katerega imamo največ starih zvonov na Kranjskem Mali iz livarne Ivan Jakob Samassove 1. 1783. Križ, Marija s sklenjenima rokama sv. Josip, sv. Anton Padovan. Župnik Josip Lavtižar. (Dalje prihodnjič.i Devica brez madeža, prosi za nas! (8. decembra i „Tvoje rojstvo, o devica Porodnica, je naznanilo veselje vsemu svetu; praznujmo z veseljem njeno spočetje!" Tako pozdravlja sv. cerkev z navdušenjem tisti srečni trenutek, ko se je po božjem sklepu ro-dda ona svetopisemska, zmagovalna žena, ki je bila od začetka izbrana izmed Evinih hčera, da zdrobi moč peklenski kači. A kako bi naj zdrobila glavo satanu, ko bi le en trenotek bila pod njegovo oblastjo! Vsemogočni ni pripustil, da bi jo okužil le sopar kakega greh*, ampak njej jedini izmed Alanovih potomcev je skazal odliko da je bila v mi lcsfi božji spočeta, da je polna milosti ostala do zadnjega zdiha Zato jo sv. cerkev radostno po-z Iravlja takoj pri njenem rojstvu: »Vsa si lepa, prijateljica meja, in madeža ni na tebi! Da takoj v prvem začetku njenega žitja se je nam prikazala \sa lepa. vsa čista, brez madeža, kakor vshajajoča jutranja zariia. kafere tudi pogubni dih izvirnega greha ni okužil. Saj je prav ona tista prerokovana žena. ki naj porodi včl >večenega Sina božjega. Kakor je bil prvi človek ustvarjen iz ne-omadeževane zemlje, tako je bil iz ne-omadeževane device rojen drugi popolni človek. Ta popoh.i človek in Bog Sin nam je pridobil večno življenje, izgubljeno po Adamu. Kra j David je h: tel polen hvaležnosti zidati svetišče, kamor bi pripeljal skrinjo zaveze, a Bog rnu ni dovolil te časti: .Ti mi ne pozidaš hiše za stanovanje, ker si mož krvi". A^o tedaj kralj David, ki ni do krivici krvi prelival, kateri je hodil zvesto p> liosprdovih pot'h, ri bil vreden z»lati svetišča, v katerem bi bila shraniena 1« skrinja zaveze; kako sveta je pač morala biti Marija, v katerej je hotel prebivati sam Sin božji. Ali m dovol) razloga, da proslavliamo Marijo, božjo Mater, kot vedno čisto Devico, kot brez madeža vsacega. tudi izvirnega greha. Res ne moremo si misliti, da bi bil najsvetejši Sin božji hotel rojen biti od nje. če bi bila kedaj omadeževana s kakim grehom; on najsvetejši je gotovo hotel imeti tako čisto in sveto miter kakor je bil sam. Zato pa tudi cje ni zadela obsodba, ki zadeva ves človeški rrd: .Prah si in v prah se povrneš", saj ni možno misliti, da bi to živo svet:šče božje, največje delo megovih vsemogočnih rok. pustil razpasti v prah. Vsemogočnost božja je oživila njeno deviško truplo z njeno rajsko čisto dušo in v naročju krilatih angeljev je splavala v nebo. k svojemu sinu; tu kraljuje ona v d-užbi sv. Trojice, kraljica angeljev, kraljica nebes. Tja v svetli nebes, pred nje kraljevi sedež naj se dvigajo naše misli in želje: »Naj bi rajsko mila za a Gledati se večno dala<. Kraljica nebes nam je pripravila sedež pri svojem božjem sinu; a on zahteva, da poveličujemo njegovo deviško mater. Saj jo je postavil v blagor vsega sveta. Blagor tedaj tistim, ki so v resnici zvesti, verni njeni služabniki in njeni otroci. Njim so pisane besede, ki jih govori Marija: .Kdor mene najde, najde življenje in prejme izveličanje od Gospoda". L. P. Ugovori in odgovori. Francosko napisal Abbe de Segur. (Dalje.) XXXIV. Kako more biti resnično pričujoče Kristovo Telo v posvečeni hostiji? To je nemogoče. Odgovor: Na to ti le to odgovarjam: Telo Kristovo je pričujoče vposvečeni hostiji, torej je mogoče. Telo Kristovo je pričujoče vposvečeni hostiji, zato moraš to verovati, dasi ne razumeš, kako se zgodi. Da, Jezus Krist je resnično in bitno pričujoč v sveti hostiji. Po posvetitvi pri sv. maši ni več v maš nikovih rokah kruh, nego je Telo in Kri našega Gospoda Jezusa Krista v podobah kruha in vina. Da te o tem prepričam, dragi prijatelj, ne bom ti navajal premnogubrojnih prič od apostolskih časov do danes, ne bom ti dokazoval, da so vedno kristijani živo verovali Kristovo pričujočnost v posvečeni hostiji. Tudi ne bom razkladal, da so največji duhovi, najtemeljitejši učenjaki ponižno in s prepričanjem molili Jezusa Krista v tem presvetem zakramentu, ker bi naj i vse to zavedlo na predolge razgovore, a to ni moja želja Moja želja je, da bivava pri veri. Navesti ti hočem Kristove besede, v katerih sam pravi in zatrjuje,da je presv. zakrament—On sam, da je to Njegovo Telo in Njegova Kri. Jezus je o tem dvakrat govoril. Nekako eno leto pred svojim trpljenjem in smrtjo je obljubil to veliko skrivnost. Predvečer svojega trpljenja pa je to obljubo izpolnil in postavil zakrament sv. Rešnjega Telesa 1. V šestem poglavju svojega evangelija pripoveduje sv. Ivan, kako je Jezus čudežno nasitil 5000 ljudi s peterimi kruhi in dvema ribama. Drugi dan je ljudstvo prihitelo za Jezusom v Kafarnavm. Ko so ga našli, govoril jim je Jezus besede, katere hočem tu navesti. Najprej zahteva od ljudstva vero, ker je stvar, o kateri hoče govoriti, velika verska skrivnost. Ivanovega šestega poglavja 47. vrsta se glasi: .Resnično, resnično Vam povem: Kdor veruje v Mene, ima večno življenje." Vrsta: 48) .Jaz sem Kruh življenja". 51.) .Jaz sem živi Kruh, ki sem prišel iz nebes". 52.) »Ako kdo jč od tega Kruha, živel bode vekomaj; in Kruh, kateri Jaz dam, je Moje meso za življenje sveta"*) 53) Judje so se tedaj prepirali, med seboj, rekoč: »Kako nam more ta Svoje meso dajati v jed?" 54.) Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično resnično Vam povem: Ako ne bodete jedli Mesa Sinu človekovega in pili Njegove Krvi, ne bote imeli življenja v sebi." 55.) »Kdor jč Moje Meso in pije Mojo Kri. imavečno življenje, inJaz gaobudim poslednji dan". 56.) »Zakaj Moje Meso je res jed, in Moja Krije res pijača." 57.) »Kdor je Moje Meso in pije Mojo Kri, ostane v Meni in Jaz v njem." 58.) »Kakor je Mene poslal živi Oče. in Jaz živim zavoljo Očeta, tako bo tudi tisti, ki Mene jč, živel zavoljo Mene." Kaj praviš k tem besedam, dragi prijatelj? Ali mu ne veruješ, ko govori tako jasno in odločno, da je sv. Rešnje Telo res Njegovo Telo in Njegova Kri? Da, ta trditev ne more biti jasneja izražena, kakor je, in protestantje se zastonj trudijo več nego 300 let, da bi te Kristove besede razlagali kako drugače. 2. Kakor so besede, s katerimi je Jezus obljubil evharistijo. jasne solncu enako, prav tako ao tudi jasne besede, s katerimi je postavil to najsvetejšo skrivnost. \ Evangelisti Matej (26, 27), Marka (14, 22), Luka (22, 19). pripovedujejo o zadnji večerji Gospodovi »Po večerji je vzel Gospod kruh v svoje svete roke, zahvalil, blagoslovil, ter razlomivši Ga dal svojim apostolom rekoč: Vzemite in jejtevsiodTega, To je namreč Moje Telo." Ali ni to dovolj določno rečeno? To. kar imam v rokah, kar vam dajem, je — kaj je? — to je moje Telo. Nato je apostolom, ki so bili prvi duhovniki, dal oblast in ukaz isto storiti, kar je On storil Pristavil je namreč besede: »Kolikorkrat bodete to storili, storite v Moj spominj,4 t. j. storite, kar sem Jaz sedaj le storil. Vsi pametni in razboriti ljudje poslušajte in so" dite besede: To je Moje Telo! Kar se mene tiče. moram priznati, da so mi te besede dovolj. One ne dokazujejo samo, da je Jezus Krist resnično in bitno pričujoč v sveti hostiji, ampak mi dokazujejo tudi, da je On pravi Bog. zakaj še nikdar ni noben človek tako govoril in mogel govorit i. Razun tega ti, dragi prijatelj, dve jako oriprosti opazki utrdijo vero v skrivnost presvetega Rešnjega Telesa. Prva je: a) Telo Jezusa Krista je v sveti hostiji pričujoče na nadnaraven način, na po-veličan način, v stanju slave; povsem je +) Pomni dobro, da Jezus Krist tu 5e le obljublja skrivnostnega Kruha, in ga Se ne daje; saj pravi: »katerega Vam Jaz dam«. Ne smemo torej tega mesta razlagati, kakor je razlagajo protestantje, češ da govori tu Jezus o svojem nauku. Svoj nauk je Jezus že dal in ga Se daje; kar pa je kdo dal in Se daje, tega ne obljubava več. različn o od stanja Čl o veškega tel esa, vka-terem mi živimo. Kar bi bilo nemogoče v umr-Ijivem, zemskem, trpljivem. minljivem stanju, to je mogoče v nebeškem, netrpljivem, neumrljivem stanju. V tem obojem je velika razlika! Tako n. pr. železo, baker ali kaka druga kovina, dokler je v navadnem, trdem surovem stanju, ne more imeti oblike, ki jo ima tvorilo. Vrzi pa kovino v ogenj, razžari in raztopi jo, potem jej lahko daš obliko, kakršno hočeš. Zakaj je to sedaj mogoče, kar je bilo preje nemogoče? Zato, ker se je izoremenilo stanje kovine. — Po tem izgledu poučeni lahko govorimo, kako je mogoče, da je Jezus Krist pričujoč v zakramentu sv. Rešnjega Telesa. Drug opazka je še bolj važna b) Narava nam na premnogih izgledih dokazuje pretvarjanje ene snovi v drugo, kar se nam zdi na prvi pogled nemogoče. Najboljši izgled je ta, kako mi hranimo svoje telo. Kruh kateri si povžil. se je po čudovitem delovanju prebavljajočih organov premenil v tvoje meso, v tvojo kri, v tvoje telo. Bistvenost kruha se je premenila v bistvenost tvojega telesa. Kar dela Beg v nas vsak dan. zakaj bi ne mrgel delati na nadnaraven način v sveti hostiji? Sedaj uvidiš kako ni nemogoče, da premeni Bng po svoji vsemogočnosti krnh in vino na naših oltarjih v Telo in Kri našega Gospoda Jezusa Krista. Prepričuješ se tudi, da cerkev učeč to ne uči nobene nemogoče stvari, ki bi nasprotovala človeškemu ra zumu. Tako bi se dozdevati utegnilo le kakemu nevednemu in nenreraišljenemu človeku A ti bi. dragi prijatelj, rad vedel, kako se zgodi ta veliki čudež? Tedaj ti odgovor jam: tega ne vem. Vem pa, da tega niso vedeli niti največji uče njaki, ker je verska skrivnost, skrivnost božja. Mi drugega ne vemo, nego. da je tako, in to je nam dovolj. Jezus Krist, Kralj duš Življenje kristijanov. Poglavar cerkve. Pribežališče grešnikov, dobri in lju beznjivi Izveličar. Tolažnik v vseh nadlogah, je po svoji pričujočnosti v sveti hostiji vedno med svojimi otroki Ker je ja B^g in človek zato je On tista živa vez, ki nas združuje s Svojim Obetom in z našim Očetom. Jezus časti Svojega Očeta na popolen način in nadomešča, kar nedostaja naši molitvi, našim ponižnim prošnjam. Neprenehoma prosi usmiljenja za grehe, ki je dela svet. On je prisoten pri vseh ljudskih rodovih, ker je ljubi, ker je vse odrešil, On je pričujoč pri njih. da sprejema od njih molitev čast in ljubezen. Ako je torej zakrament sv Rešnjega Telesa skrivnost vere, tedaj je še bolj skrivnost ljubezni! Verujmo, ljubimo, častimo! XXXV. V cerkev k maši hoditi ni treba. Doma prav tako lahko molim Boga. Odgovor: Torej doma pridno moliš? Oprosti dragi, meni se pa zdi vsekako, da ti prav tako malo moliš doma kakor v cerkvi. A ne vpraša se, ali molim doma prav tako kakor v cerkvi, nego vpraša se: ali Bog h)če, da Ga ob nedeljah in praznikih molim ne doma. ampak v cerkvi pri sv. maši? Odgovor je: Dobro vedi, da Bog bole poslednje. Gotovo se še spominjaš, ko sva že govorila o cerkvenih zapovedih in da smo dolžni poslušati in izpolnovati zapovedi duhovnih pastirjev v katoliški cerkvi, ker je je Jezus Krist pooblastil dajati take zapovedi, rekoč: .Kdor vas posluša, Mene posluša, kdor vas zaničuje, Mene zaničuje." (Luka 10, 16. Matej 10, 40). Ker nam cerkev zapoveduje biti ob nedeljah in praznikih spodobno in pobožno pri sv. maši, torej je nepokorščina proti Jesusu Kristu. nepokorščina proti Bogu samemu, ako nočeš izpolnovati te zapovedi. Ta zapoved je zelo resna ter je dana iz važnih vzrokov. Eden teh vzrokov je potreba javnega bogoslužja. Mi ne živimo vsak za se. mi živimo kot kristijani t. j. kot udje velike verske družbe, kot udje katoliške cerkve, ki jo je Bog sam postavil. Kakor ima vsak posamezen človek dolžnosti proti Bogu. tako jih ima tudi katoliška cerkev kot celota poedincev. Javno bogoslužje krščanske cerkve je v tem, da smo pri sv. maši. Tu se vsi zbi ramo in združujemo z Bogom ob dnevih, ki so v to odločeni, deloma od Boga Očeta samega, deloma od našega Gospoda Jezusa Krista, deloma od Njegovih apostolov in naslednikov. Kdor se ob takih svetih trenotkih ne priklopi ostali krščanski družini — in ta je celo krščanstvo, v malem pa je vsaka cerkvena občina — kdor se od nje leči, ta se odpoveduje svojemu krščanskemn imenu, odpoveduje se predpravicam. ki je ima kot kristijan. kot otrok božji, kot učenec Jezusa Krista. kot ud katoliške cerkv. Torej jo smrten greh, kdor ni brez posebnega vzroka ob nedeljah in praznikih spodobno in pobožno pri sv. maši. Ako pc-mislimo. kaj je sv. maša, kako velik, vzvišen in svet je ta čin. tedaj se nam mora zdeti ta greh tem večji in grši. Sv. maša je središčevse naše sv. vere. Sv. maša je nekrvava ponovitev daritve Jezusa Krista, ki je središče naše sv. vere, ki je Bog kristijanov. začetek in konec vseh stvari. Pri sv. maši je Jezus Krist pričujoč, živ, poveličan, v svojem božanstvu in svojem človečanatvu, ter ponavlja iznova najimenitnejši in največji čin svojega življenja, svojo daritev. Jezus Krist je velika žrtev za odrešenje sveta. Po greha se je odvrnil človek od Boga, njegova molitev ni bila nič več tako Bogu všeč. Jezus Krist Sin Božji, je pc*tal človek, je za nas trpel in za nas umrl. On je nas odrešil. On vdahnil našim dušam sv. Duha, ki jim daj* večno živlienje. Kadar smo združeni z Jezusom Kristom po božji milosti t. j. kadar njegov duh oživlja in posvečuje naše dnše, tedaj imamo v sebi kal večnega življenja, in ako nas v takem stanju najde smrt pridemo gotovo v večna nebesa. Jezus Krist je torej naš Izveličar. žrtva za naše izveličanje. Vse njegovo življenje je bilo neka priprava za to veliko žrtev, ki jo je daroval na lesu svetega križa na veliki petek Bogu Očetu. A glej — sv. maša ni nič druzega nego nekrvava ponovitev te daritve Kristove na križu. Med daritvijo na križu in daritvijo sv. maše ni bistvenega razločka. Daritev je ista toda le podoba je druga. Duhovnik daritelj je isti t j. Krist, ki je bil na Kalvariji vidljiv, na oltarju pa je nevidljiv, darujoč se po d u-kovniku, svojem namestniku Daritev je ena in ista: Jezus Krist krvav na Kalvariji, nekrvav in skrit v sveti hostiji na oltarjn. A te razlike so zunanje in nebistvene, stvar pa. bistvo, daritev je ena in ista Naš dobri Izveličar je hotel, da vsi ljudje lahko prisostvujejo činu Njegovega odrešenja, da vsakdo osebno prejme od Njega blagoslov. Pri sv. maši, ko izgovori mašnik posvetilne besede, stopi Jezus Krist na oltar, da se iznova daruje svojemu nebeškemu Očetu, da Ga v našem imenu moli, da se Mu v našem imenu zahvaljuje, da Ga prosi v našem imenu odpuščanja, da od Njega izprosi v našem imenu vseh milosti in vseh dobrin, ki jih potrebujemo. Na skrivnostne in božje besede, ki je pri posvetitvi izgovori mašnik ali bolje rečeno Jezus Krist sam po svojem služabniku, se ponovi vsak dan na naših oltarjih isti čudež ljubezni, ki ga je storil Jezus Krist na veliki četrtek pri zadnji večerji. Kruh in vino se namreč spremenita v Telo in Kri Jezusa Krista tako, da ostane le podoba kruha in vina. Zato je po povzdigovanju le Telo in Kri Kri-stova na oltarju. Jezus Krist je tu v svojem pove-ličanem Telesu pričujoč v tem sv. zakramentu. Povzdigovanje je glavni del sv. maše, ker se v tem trenotku Jezus Krist daruje svojemu nebeškemu Očetu ter pena vlja darovanje svojega trpljenja in svoje smrti v naše odrešenje, v naše izveličanje, kakor se je prvikrat daroval na križu na Golgati. Vse. kar se godi pred povzdigovanjem, je kot priprava, a kar se potem, je dopolojenje in zahvala za presveto daritev. Odslej, mislim, dragi prijatelj, že veš dobro, čemu je hoditi v cerkev. Pridi torej, pridi s svojimi brati, pridi k svojemu Oirešeniku in Izveličarju Za te prihaja iz nebes, za te se žrtvuje. On te ljubi, On te blagoslavlja. — In ti, ki Ga tako potrebuješ, ki brez Njega ne moreš rešiti svoje duše pogina, bežiš od Njega, Ga zaničuješ? Ti nizka opravila, malenkosti, nepotrebnosti više ceniš od Njega, naj-višega, najboljega ti prijatelja? Ne, ne, tega nič več! Kesaj se. poboljšaj se, izpolnuj svoje dolžnosti, ki so lahke, važne in potrebne. Pojdi vsako nedeljo in vsak praznik v cerkev k sv. maši, da pomisliš, kako si preživel pretečeni teden, in da se ojačiš za prihodnji teden. Bog te blagoslovi in ti bodeš srečen. A. M. (Dalje pride.) Simfonije — Soglasbenice. XV. »Človek ne ve, je-Ii vreden ljubezni ali sovraštva.