Letnik 1918. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CXXVII. Izdan in razposlan 10. dne julija 1918. Vsebina: (Št. 249—253.) 249. Ukaz o izplačevanju obresti na določna imena glasečih se (vinkuliranih) zadolžnic Vlil. avstrijskega vojnega posojila po poštni hranilnici. — 250. Ukaz, s katerim se izpreminjajo nekatera določila o dnevščinah meroskusnih uslužbencev za meroskuse zunaj meroskusnega urada in za tehniško pripomoč pri merskih in tožnih policijskih revizijah. — 251. Razglas o komisijah za pripozna-vanje semenja. — 252. Ukaz, s katerim se uravnava promet glede nekaterih vrst divjačine. — 253. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje' cene za preje, ki so docela ali deloma narejene iz konopnine (dolgih konopelj in konopnih potirkov), ter. za vrvice, motvoze in vrvi za zamotavanje. 349. Ukaz finančnega, pravosodnega in trgovinskega ministra v poraznimi z Vrhovnim računiščern z dne 6. junija 1918. 1. o izplačevanju obresti na določna imena glasečih se (vinkuliranih) zadolžnic Vlil. avstrijskega vojnega posojila po poštni hranilnici. Določila ministrstvenega ukaza z dne 24. julija 1915. 1. (drž. zak. št. 212) o izplačevanju obresti na določna imena glasečih se (vinkuliranih) zadolžnic davka prostih 5 */a0/« n>h avstrijskih vojnih posojil po poštni hranilnici se uporabljajo tudi na plačevanje obresti 8. avstrijskega vodnega posojila, in sicer davka prostega 51 /a0/<» nega raz-dolžnega državnega posojila in davka prostih 5*/,*/0nih državnih zakladnih listov. Schauer s. r. Wimmer s. r. Wieser s. r. '.Stotini—fr). 350. Ukaz ministra za javna dela v po-razumu z ministrom za notranje stvari in finance z dne 2. iuliia 1918. 1., s katerim se izpreminjajo nekatera določila o dnevščinah meroskusnih uslužbencev za meroskuse zunaj meroskusnega urada in za tehniško pripomoč pri merskih in težnih policijskih revizijah. § 1. * Deloma izpreminjujé Člen 1, § 2, lit.«, ministrstvenega ukaza z dne 3. maja 1901. 1. (drž. zak. št. 47) se ustanavlja dnevščina meroskusnih uslužbencev za meroskuse zunaj uradnega kraja, ako se rabi več časa nego 10 ur za mero-skusno opravilo, vštevši čas, ki je potreben za pot tja in nazaj, z 12 K. § 2. S 4, lit. a, ministrstvenega ukaza z dne 8. januarja 1878. 1. (drž. zak. št. 8) o dnevščinah • 163 m meroskusnih uslužbencev za tehniško pripomoč pri policijskih revizijah v javnem prometu nahajajočih se mer, uteži, tehtnic in drugih meroskusu zavezanih reči se izpreminja tako : Dnevščina znaša a) v uradnem kraju ako se porabi do 4 ure časa . . , 2 K ako se porabi več nego 4 do vstevši 8 ur časa......................4 „ ako se porabi več nego 8 ur časa . 6 „ b) izven uradnega kraja ako se porabi do 5 ur časa, vštevši pot tja in nazaj ........................4 K ako se porabi več nego 5 do vštevši 10 ur časa, vštevši pot tja in nazaj 8 K ako se porabi več nego 10 ur časa, vštevši pot tja in nazaj................10 K § 3 § 5, lit. «, ministrstvenega ukaza z dne 15. oktobra 1894. 1. (drž. zak. št. 204) se izpreminja tako, da morajo meroskusni 'uslužbenci računih za tehniško pripomoč pri policijskih revizijah v javnem prometu nahajajočih se mer, uteži, tehtnic in drugih meroskusu zavezanih reči glede vsega dunajskega občinskega okoliša dnevščine, ki so ustanovljene v § 2, lit. a, sedanjega ukaza. ' • ' y . § 4. Ta ukaz dobi mož z dnem razglasitve. . Homanu s. r. 251. Razglas poljedelskega ministrstva z dne H. julija 1918. I. o komisijah za pripoznavanje semenja. Na postavi ukaza z dne 1. julija 1918. 1. (drž. zak. št. 245) se razglaša : Za pripoznavanje semenja v zinislu § 3 ukaza so pooblaščene komisije za pripoznavanje semenja deželnih kulturnih svetov na Dunaju in v Linču, nemških in čeških odsekov deželnih kulturnih svetov v Pragi in Brnu, c. kr. kmetijskih družb v Salzburgu, Gradcu, Ljubljani, Krakovu in Levovu ter kmetijskega podpornega odbora ta Sleško v Opavi. Silva-Tarouca s. r. 252. Ukaz urada za prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministrstvi z dne 7. julija 1918 1., s katerim se uravnava promet gledé nekaterih vrst divjačine. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se ukazuje tako: § 1. Ako prodaja posestnih lova v naslednjem imenovane vrste divjačine avstrijskega izvira, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene : 1. za jelene in košute za kilogram 3 K 50 h, 2. za divjačino damo „ „ 3 „ 50 3. za divje koze , „ 3 , __ 4. za srnjad za kilogram: a) od živali izpod 10 kg . . 4 „ 50 b) » „ nad 10 kg . .5 „ — „ 5. za zajce po : a) do 3 kg težke . . . . . 6 , __ „ b) čez 3 kg težke . . . . 7 __ 6. za divje kunce po .... 3 , ___________ 7. za fazane po.................7 „ _____ 8. za jerebice . . . . .- . . 3 „ __ „. Gene se umevajo za divjačino nerazdevano s kožo vred, za jelene in košute, divjačino damo, divje koze ter srnjad iztrebljene brez rogovja, od poštne ali železniške postaje lovskega kraja, od lovskega kraja pa le tedaj, ako bi bilo prevažanje po pošti ali železnici izključeno ali negospodarsko. Prevozne stroške od lovišča na poštno ali železniško postajo mora plačali kupec le tedaj in torej niso všteti v gornji ceni, ako je lovišče dokazano najmanj 10 kilometrov oddaljeno od bližnje poštne ali železniške postaje. t g 2. Politična deželna oblaslva morajo za prodajanje divjačine v § 1 omenjenih vrst porabniku določiti najvišje cene, ki potrebujejo odobrenja urada za prehranjevanje ljudi. § 3. Posestniki lovskih okrajev so dolžni od skupnega donosa lova svojih lovišč, doseženega v vsa-kočasnem koledarskem »letu, nastopne množine divjačine prodajati in izročati obstoječim prevze-malnicam divjačine ali prevzemalnicam, ki jih še ustanovi politično deželno oblastvo, po cenah, ustanovljenih v § 1, in sicer : a) zajci in divji kunci: od letnega skupnega donosa 51 do 100 zajcev 50% ud nadaljnjih 400 ...................... 60% od nadaljnjih 500 ...................... 70% od nadaljnjih 1000 30% od vsakega nadaljnega večjega zneska.................................90% Od prvih 50 zajcev letnega skupnega donosa ni izročati po odstotkih. b) jeleni in košute, divjačina dama, srnjad in divje koze: vsako drugo žival. Za prisilno izročitev določene zajce in kunce je zaporedoma dajati na razpolaganje v izmeri, ustanovljeni v § 3, odstavek a, kontingente iz ostalih vrst divjačine vselej, kadar se ustrelé, od gonj in pogonov vsekakor odstotno pripadajočo množino dnevnega donosa. ^ Izročati se morajo cele živali. Posestnik lova mora stvarno in skrbno ravnati z divjačino, ki jo je oddati prevzemalniei, ako nanese tako, jo, izpolnjujé vse opreznosti, ki so običajne zaradi možnosti,- da se divjačina izpridi, oddati prevoznemu zavodu in o tem, da se je odposlala divjačina, vselej takoj obvestili prevze-malnico. Obstoječi sklepi niso na potu izročilni dolžnosti lovskih upravičencev. Po železnici ali po ladji se prevaža na račun in nevarnost prevzcmalnice, ki mora od trenutka, ko se izroči divjačina prevoznemu zavodu, plačati vse stroške ter nositi ves riziko. Pošiljati po pošti je dopustno le tedaj, ako je lovišče najmanj za 5 kilometrov manj oddaljeno od poštne postaje nego od bližnje železniške postaje. Posestniki lovov morajo prevzemalniei gledé vsakega mesca najdalje do 10. dne naslednjega mesca naznanili število postreljene divjačine. Razen tega mora lovski upravičenec vsako gonjo ali vsak pogon poprej naznaniti političnemu oblastvu I. stopnje po pristojnem poveljstvu orožniške postaje in temu oblastvu je po isti poti naznaniti v treh dneh po lovu tudi uspeh. S 4. Prevzemaluica mora divjačino prevzemati po cenah, določenih v § 1, in jo po ukazilih političnega deželnega oblastva porabljati v prvi vrsti za zalaganje potrebščine blagiujskih uredb, zlasti vojnih kuhinj, drugih aprovizacijskih mest in organizacij konsumentov. Gene, ki jih smejo terjati za divjačino pre-vzemalnica ter mesta, katerim jo podeli, naj določi politično deželno oblastvo — v poslednjem primeru na predlog prevzemalnice —, toda tudi ta določitev cene se pridržuje odobrenju urada za prehranjevanje ljudi. Uradu za prehranjevanje ljudi je dano na voljo, da ukrene posebne odredbe gledé množin divjačine, ki se izročajo v posameznih upravnih okoliših. š 5. Politična deželna oblastva so pooblaščena iz posebnega ozira vrednih razlogov, zlasti v primerih, v katerih bi, če bi se pošiljala divjačina prevzemalnicam iz zelo oddaljenih lovišč, narasli preveliki prevozni stroški ali bi bila nevarnost, da se izpridi, lovske upravičence na obrazloženo prošnjo oprostiti dolžnosti izročati divjačino krajevno pristojni prevzemalniei in dovoliti, da izročajo prisilni kontingent neposrednje v dotičnih krajih ležečim hlaginjskim uredbam ali revnemu prebivalstvu, ako se oddaja po cenah, imenovanih v § 1, ali ceneje; dotični posestniki lovov pa se morajo v teh primerih izkazati nasproti krajevno pristojni prevzemalniei za divjačino ob rokovih, imenovanih v predzadnjem odstavku § 3. gledé izpolnjevanja svoje izročilne dolžnosti. 8 6. Politična deželna oblastva so pooblaščena, da posestnikom lovov, ki so postrelili tako malo divjačine, da ni v nikakem razmerju k temu, kar je je še, oziraje se na obstoječa določila lovskega zakona, naročijo, naj postrelé določeno število divjačine. Ako tisti, ki se mu naloži ta dolžnost, ne sluša oblastvenega zaukaza ali ga ne sluša primerno, more politično okrajno oblastvo na njegove stroške poveriti izvedenim in zaupanja vrednim osebam, da postrclé določeno število živali. § 7. Ako se pošiljajo v § 1 imenovane vrste divjačine iz upravnega okoliša političnega deželnega oblastva po železnicah ali pamoplovstvenih podjetjih, mora pošiljač pridejati voznim listinam za vsako pošiljatev prevozno potrdilo, ki ga je izdalo politično okrajno oblastvo po vzorcu, natisnjenem v dodatku. To potrdilo je odvzeti na namembni postaji. Politično deželno oblastvo more tudi prevažanje takih pošiljatev divjačine z vozovi narediti odvisno od tega, da se predloži prevozno potrdilo. § 8. Kdor terja za vrste divjačine, omenjene v § 1, večje plačilo nego v tem ukazu ustanovljene najviše cene, jih da sebi ali komu drugemu dati ali obljubiti, tega kaznuje politično okrajno oblastvo z zaporom enega tedna do šest mesecev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se moro naložiti denarna kazen do 10.000 K. Kdor drugače ravna zoper določila tega ukaza, tega kaznuje politično okrajno oblastvo z denarno kaznijo do 20.000 K ali z zaporom do šest mesecev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo v otežilnih okolnostih nalagati tudi druga poleg druge. Istim kaznim kakor storilec zapade, kdor napelje koga drugega k enemu teh dejanj ali sodeluje pri njega izvršitvi. § *. Oh kaznovanju se more nadalje, ako se je storil prestopek v obratovanju obrti, razsoditi na izgubo obrtne pravice za vedno ali na določen čas. Pravtako se more povodom kazenskega postopanja izreči, da zapade divjačina, na katero se nanaša kaznivo dejanje, ali, nje izkupilo v prid državi. Ako zasledovanje ali kaznovanje določene osebe ni dopustno ali ni izvršljivo, se more samostojno razsoditi, da zapadejo reči ali njih izkupilo. Zapale reči ali njih' izkupilo se porabijo za preskrbovanje prebivalstva. § 10. Politična okrajna in cesarska policijska oblastva morejo za zavarovanje zapada ukreniti potrebne zavarovalne naredbe, zoper katere ni dopusten priziv. Zavarovano divjačino more otujiti za zavarovanje upravičeno oblastvo, še predenj se izjavi, da zapade, ako nastanejo z nje hrambo stroški ali nevarnost, da se izpridi. 8-H. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Z istim dnem izgubi moč ukaz urada za prehranjevanje ljudi z dnem 20. aprila 1917. 1. (drž. zak. št. 185). Paul s. r. t / Kos CXXVII. 252. Ukaz urada za prehranjevanje ljudi itd. z dne 7. julija 1918. 631 Dodatek. Prevozno potrdilo za divjačino. (Požiljačevo ime) divjih koz lazanov zajcev jerebic v času od 19 od (pošiljalna postaja) % • v (namembna postaja) po (železnici, parniku) na naslov: (prejemnikovo ime in stanovališče)................... i / Uradni • pečat. ........- : Kraj in dan izdaje. Podpis. 1 To potrdilo je trpežno pripeti na vozno listino. V vozni listini je zaznamovati, da je pridejano potrdilo. Namembna postaja naj odvzame potrdilo. 353. Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu s pravosodnim ministrom, finančnim ministrom in ministrom za deželno bran z dne 8. jnlija 1918. L, s katerim se ustanavljajo najvišje cene za preje, ki so docela ali deloma narejene iz konopnine (dolgih konopelj in konopnih potirkov), ter za vrvice, motvoze in vrvi za zamotavanje. Na podstavi zakona z dne 24. julija 1917. 1. (drž. zak. št. 307) se zaukazuje tako : 8 1. Najvišje cene za predmete, navedene v naslednjem, se ustanavljajo tako: 1. Konopne preje: d) Preje dolgih konopelj iz gojene tvarine : štev. angl. : */* 1 2 3 4 kron: 8-75, 8.90, 9 35, 1005, 10 65,. štev. angl. : 5 6 8 10 12 kron: 1M0, 11 55, 1245. 13-55, 1440, štev. angl.: 14 16 kron: 15-30, 17-— za 1 kilogram. Preja za čevlje Št. 10: ako jo prodajajo izdelovalci: K 13-50 za 1 kilogram, ako jo prodajajo kupčevalci: K 15-50 za 1 kilogram. Za številke vmes veljaj poprečnina cen ti-stih številk, med katerimi so. b) Preje konopnih potirkov iz gojene tvarine: štev. angl. : _ v* 1 i*A 2 kron : 5-90 605 6-65 6-90 štev. angl. : 3 4 6 6 kron : 7-55 8-70 9-25 9-85 štev. angl.: 8 *10 12 * . kron : gram. 10-65 11-45 12-40 za 1 kilo- Za številke vmes veljaj ( poprečnina cen tistih številk, med katerimi so. c) Za preje, ki so izdelane iz negojene (zelene) tvarine, se ustanavljajo najvišje cene za 50 vinarjev nižje nego cene, navedene zgoraj za preje iz gojene tvarine. d) Za preje, ki so izdelane mešano iz gojene in negojene tvarine, se ustanavljajo najvišje cene za 30 vinarjev nižje nego cene, navedene zgoraj za preje iz gojene tvarine. 2. Mešane preje. Za preje, ki so deloma iz konopelj deloma, iz papirja, veljaj naslednje: K stroškom porabljenih tvarin se za stroške izdelovanja in dobiček ne smejo pribijati višji nego naslednji zneski : V štev. angl.: */* 1 1 */* 2 3 kron: 1-75 1-80 1-90 2-— 2-25 V štev. angl. : 4 5 $ kron: 2-50 2-75 2-95 za 1 kilogram. Za številke vmes veljaj poprečnina postavkov za tiste številke, med katerimi so. Na poziv je trgovinskemu ministrstvu od primera do primera predložiti dokaze o stroških gradiva. Na postavi preskušnje teh dokazov more trgovinsko ministrstvo od primera do primera ustanoviti cene preje, zaslišavši vojno zvezo industrije za konopnino in juto. 3. Vrvice, motvozi in vrvi za zamotavanje: Najvišje cene v kronah , za 1 kilogram za izdelovalce: kupfievalee : Fine konopne vrvice L : 2 žice št. 32 . . . . . . 19-55 22-50 2 30 . . • . . . 17-60 20-25 2 28 . . . . . . 16-60 19-10 2 26 . . . . . . 15-60 17-95 2 24 . . . . . . 14-30 16-45 ž n 20 . . . . . . 13-30 15-25 2 ?» n 16 . . . 14-70 2 ?» n 12 . . . . . . 12-25 14-10 2 1 n K) . . . . . . 11-90 13-70 2 * ?» 8 . . . . . . 11-60 13-30 2 ?» 6 . . . . . . 11-15 12-80 2 4 . . . . . . 10-70 12-30 2 3 . . . . . . 10-20 11-75 2 2 . . . 11-30 3 24 . . . . . . 14-25 16-40 3 20 . . . . . . 13-25 15-20 Najvišje cene v kronah za 1 kilogram za izdelovalce : kupf evalce : 3 žice št. 16 12-70 14-65 3 , ,12 12-20 14-05 3 , ,10 11-85 13-65 3 . , 8 11-55 13-25 3 , , 6 ...... . 11-10 12-75 3 , , 4 10-65 12-25 3 . , 3 1015 11-70 3 - , 2 9-75 11-20 Fini konopni motvozi L 6 žice št. 16 20-35 23-40 6 , . 14 18-40 2115 6 , ,12 17-40 2000 6 , ,10 16-40 18-85 6« , , 8 1510 17-35 6 , , 7 1410 16-20 6 , , 6 13-55 15-60 6 , - 5 1305 1500 6 , , 4 12-70 14-60 6 . , 3 12-40 14-25 6 . , 2 11-95 13-75 6 , , 1 11-50 13-20 6 „ , 0 11-— 12-65 16- do 96kratni štev. 2 . . 11-15 12-80 Motvozi za zastirala, naravno- sivi (sirovi) . . .^. . 12-65 14-55 Navadne vrvice T: 1 žice št. 3 900 10-35 1 - , 2 8-30 9-55 1 , , iv. 8 00 9-20 1 , , I 7-25 8-35 2 , , 12 14-25 16-40 2 , , 10 13-15 1510 2 , , 8 12-25 1410 2 , , 6 11-35 1305 2 , , 4‘/. 10-30 11-85 2 , , 3 8-70 10- — 2 , , 2 8-00 9-20 2 , , IV* 7-70 8-85 2 , , 1 6-95 8- — 3 , , 12 14-20 16-35 3 „ , 10 13-10 1505 3 , , 8 .... 12-20 1405 3 , „ 6 .... 11-30 13 — 3 , , 4‘/ji 10-25 11-80 3 , - , 3 ... 8-65 9-95 3 , , 2 .... 7-95 9-15 3 , , f‘/s .... 7-65 8-80 3 , , 1 .... 6-90 7-95 2-, 3- in 4-kratno cordel . 6-75 7-85 6 do 32-kratno cordel • 6-70 7-75 2-, 3- in 4 žice št. 0 6-60 7-65 Vrvi za zamotavanje 6- do 32-kratne 6-70 7-75 § 2. Najvišje cene veljajo, ako se plača v 14 dneh od dne, katerega se blago pošlje, oziroma pripravi, brez vsakega odbitka; v njih so všteti stroški dovoza k nakladni postaji. Pri poplemeničenih prejah je dopusten pri* klad k najvišjim cenam, ki ustreza običajni plači za plemeničenje. Pri sukanih prejah je dovoljeno zaračunjati naslednje priklade: pri prejah do vštevši števT 6 angl.................22 h za 1 kilogram; pri prejah čez štev. 6 do vštevši štev. 10 angl. . . 31 , , 1 v ; V pri prejah čez štev. 10 angl. . . 43 , „ 1 V- najvišjih cenah za preje in sukance so všteti stroški opreme v štrenah. Za opremo v lažjih štrenah nego običajno se morejo računiti doslej v prometu običajni prikladi. Ako se dobavlja na križnih vretancih, so dopustni naslednji prikladi : pri prejah do vštevši štev. 3 angl. . . 4 h za 1 kilogram; / pri prejah čez štev. 3 do vštevši štev. 6 angl. . . 8 „ , 1 „ ; pri prejah čez štev. 10 angl..............12, „1 „ ; pri prejah čez štev. 10 angl..............15 , , 1 „ V najvišjih cenah za vrvice in preje za čevlje so všteti stroški opreme v klopčičih. Za opremo v lažjih klopčičih nego običajno se morejo zaraču-niti doslej v prometu običajni prikladi. Ako se dobavljajo v štrenah ter v klopčičih brez papirnatega omota se morejo računiti 3 odstotki priklada. Prejo za čevlje je dobavljati s polno težo in za papirnati omot se pribije 20 kron za 100 kilogramov prejo. Za omotavanje se sme računiti k večjemu 8 kron za 100 kilogramov. 8 3. Temu ukazu niso podvržene kupčije, sklenjene prej, preden dobi moč. § 4. V g 1 ustanovljene najvišje cene se ne uporabljajo na reči, ki se uvozijo iz carinskega ino- zemstva potem, ko je dobil ta ukaz moč. Za preje in vrvice (§ 1), ki so narejene iz konop-nine, ki se uvozi iz carinskega inozemstva potem, ko "je dobil ta ukaz moč, veljaj naslednje: V § 1 ustanovljene najvišje cene se zvišajo ali znižajo za tiste zneske, za katere je porabljeno inozemsko gradivo dražje ali cenejše nego enakovredno avstrijsko ali ogrsko gradivo. Na poziv je trgovinskemu ministrstvu od primera do primera predložiti dokaz o stroških gradiva. Na postavi preskušnje teh dokazov more trgovinsko ministrstvo od primera do primera ustanoviti cene preje, zaslišavši vojno zvezo industrije za konopnino in juto. § 5. V § 1 ustanovljene najvišje cene veljajo za dobave v kakovosti, ki je doslej obče običajna v prometu. Ako nastane gledé kakovosti spor, odloči o tem končnoveljavno zvezno vodstvo vojne zveze industrije za konopnino in juto. § 6. Kdor terja za preje, ki so docela ali deloma narejene iz konopnine (dolgih konopqlj in konop-nih potirkov), ter za vrvice, motvoze in vrvi za zamotavanje višjo ceno nego v tem ukazu ustanovljeno najvišjo ceno, jo da sebi ah komu drugemu dati ali obljubiti, tega kaznuje politično oblastvo prve stopnje z zaporom od enega tedna do šest mesecev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Poleg kazni na svobodi se more naložiti denarna kazen do 10.000 K. Kdor ravna drugače zoper določila tega ukaza, tega kaznuje politično oblastvo prve stopnje z denarno kaznijo do 20.000 kron ali zaporom do šest mescev, ako dejanje ne spada pod strožjo kazen. Te kazni se morejo nalagati tudi druga poleg druge. Vrhutega se more izreči, da zapadeje tiste množine, na katere se nanaša kaznivo dejanje, in, ako se je storil prestopek v izvrševanju obrti, tudi da se izgubi obrtna pravica. § 7. Kdor napelje koga drugega k dejanju, kaznivemu po tem ukazu, ali sodeluje pri njega izvršitvi, zapade istim kaznim kakor storilec. - §. 8. Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Hkratu se razveljavlja ministrstveni ukaz z dne 10. maja 1917. 1. (drž. zak. štev. 210). Ravnanje zoper razveljavljeni ukaz pa je kaznovati po § 6 nazadnje omenjenega ukaza, tudi če se izreče kazenska razsodba šele po začetku veljavnosti sedanjega ukaza. Wieser s. r. ii c. kr. dvorno in državne tiskamo, «su»