20o
V L«
iubljani, torek 26, avgusta 1919.
II. leto.
v Ljubljani
m pošti:
«>S Isie ,	,	.	k	84 —
č*i !»ts ,	,	.	„42-
i*tri itls .	.	.	„	21 v-
« »8**1 |	.	,	7 —
lsi«Me©mf|yo:
e« cct« H* »avr«]	K	55’—
s« pet tata	,	,	50-~
« estri let*	.	,	28*'"
ŽS*j!*B	*	.	i?»*
S!a pismene nero6be brei poUljntTe denarje ie n* 3it>r«mo ostriti.
^ ^ pošilja.}* Jl.T«
UredalStre je a*. Starem trg« Sier. 19. Telefon SMrr. Zri). — TJprarničtro je tw Martinom irgrm
St*v,%. — Telefon Štev. 44.
Izhaja vsak dsm zjutraj.
Posamezsft Številka vetja 40 vinarjev.
fprate^jeJa ^Scoe Inaerntur U dr. s® »n! pri* fo|t w feScfovof definpla pil sncmloi. — hopiaS k*j se £sr silreji?. — Itotoplel se »e m.cpjo.
—!C.
Boljševizem in naša so-cijalna demokracija.
(Nadaljevanje.)
Na yojno pa ie hujskala večina duhovnikov vseh cerkev, ne samo katoliške. Za nas pride v poštev seveda katoliška duhovščina in njeno časopisje, ker naš narod je po svoji ogromni večini katoliški. Katoliško Časopisje in duhovščina je narod na vojno hujskala ter izpodbujala ter utrjevala v militarističnem duhu. Nevednemu llHflStvu so pravili, da gre za sveto ™va>, da nekateri duhovniki so celo vpili, da, ie vera v nevarnosti. Sedaj ® nastopna reakcija. PrtorosU človek takih stvari ne razume, ce jih sam ne opčuti. Vojna je bila tista šola, ki mu J| oči odprla. Bil je dolgo na fronti. Casa za premišljevanje je Imel dovoli in premišljal je. Spoznal je, kako gi
i
17- pcvilliarlHl IV*	9 f ------- D
e njegov duhovnik nalagal in kako ‘ekrščanske nauke ga Je učil. Izgubil je vero v duhovnike, v cerkev in marsikdo tudi v Boga. Vojna je obiskala skoro vsako hišo. Vsaka družina ima kakega mrtvega ali invalida. Du-novnild pa, ki šo druge za vojna navduševali, pa šo ostali lepo doma, dobro se jim je godilo in zdravi so kot so bifl pred vojno. Take stvari dajo tudi prfprosteroa človeku misliti. Če bi bili duhovniki vseh krščanskih cerkev napravili svojo dolžnost, bi bili lahko vojno preprečili. Zgodilo pa se je nasprotno, da so vojno pripravljali. Zlasti to velja za katoliško duhovščino v Avstriji. Poleg dobe vladanja treh papežev in mistifikacije katoliške cer-Č7,,?,0 ^evu Taxilu, je hujskanje katoliške duhovščine na vojno gotovo eno najžalostnejšlh poglavij v zgodovini katoliške cerkve. Vera peša. To je res. Ob veljavo pa jo je spravila predvsem duhovščina, katere postopanje med vojno sem opisal. Verski Indiferentlzem se je polastil tudi ljudskih mas. Izgubljajo svojo glavno duševno oporo.
Vsaka vojna ljudi posurovl. Ta jih je pa še posebno, ker je bila tako grozna, in dolgotrajna. Pleme-
nitost in člpvekpljublie gjneva. Vji moralni temelji Človeške družbe so omajani. Nobena stvar ni več Jiiidem sveta. Sovra&vo preveva vse. Brajo-ljubje je izginilo. Najgršj materiiaii-zem vjada povsod. Pohlep po dobičku je postaja splošna Človeška lastnost. Vsak stremj, kako bi na lahek način, brez dela prišel do bogasjva in udobnega življenj** vojna je tozadevno pokvarila vse stanove. Vsak drugi človek Je zakotni trgovec, verlžnik. Vsakega mika bogastvo, ki so si ga vojni dobičkarji in verižniki nagro-madili med vojno na lahek in brezvesten način, na škodo celokupne narodne mase. Ljubezen do dela, ki vstvarja vedno nove materijelne in duševne vrednote, je izgini ja. Nagnenje k brezdelju je sprošna duševna bolezen, ki ie posledica te vojne. Oltarje resnicoljubja in pravice je oskrunila vojna furjjai Korupcija Ieli nad nami kakor težka megla. Noben greh ni več greh. Intriga kraljuje v zasebnem in javnem življenju. Vse je okuženo. Socijalne krivice se množe, beda narašča. Splošna nezadovoljnost pa raste od dne do dne. Kakor bi živeli v debi Antikrista.
To je ozračje, v katerem živimo, 'ako je razorano polje za boljševiško ullko. Vsrečo nam je sedaj slučajno ■>» da je Jugoslavija agrarna' država. r| nas ni velikih industrijskih središč, v katerih bi kakor drugod tudi pri nas moralo delo vsled splošnega pomanjkanja surovin počivati. Po drugih državah so ravno industrijski kraji, kjer so zbrane delavske mase, ki morajo živeti v brezdelju jn bfdj, ognjišča boljševiških prekuclj. Pri ha9 boljševizem do sedaj v praksi še ni
resno nastopi). Napaka
vsak
nemir aji nered, ki se je tu ali tam pojavil v naši mladi državi, pripisovati na rovaš boljševikom. To radi delajo tisti ljudje, ki imajo slabo ve3t in radi tega opravičen strah pred ljudiko nevoljo. Na Hrratskem je ju-intam malo zadišalo po boljševizmu-Netili so plamen Kunovi agitatorji; v prvi vrsti madžarski uslužbenci, ki so še ostali na našem teritoriju, ter judje. V Dalmaciji so netile boljše-
vifko gibanje italijanske oblasti, da bi poti pretvezo nemirov niogle zajesti Še več ozemlja. Tudi drugače se zahrbtna itajija zelo irileresjra za boljševizem v Jugoslaviji in skuša to gibanje pri nas na razne najine pospeševati, da bi tako vsled pri nas nastale anarhije kovala na pariški konferenci dobičke na naš račun. Isto stremljenje ima Neui. Avstrija ter Madžarska. Ruski boljševizem je res Čisto socijajnega značaja, kar se o nemškem in madžarskem ne more trditi. Boljševizma šo se tajno žejo veselili vse-nemci, ker so upali, da se bo razširil po vsej Evropi, izvit zmagovalcem moč |z rok, pri splošni anarhiji pa bi Še oni polastili vlade v Nemčiji, rešili |voje stanovske privilegije in vladali potlačenim narodom kakor pred vojno. Isti karakter je imel madžarski boljševizem, ki je bil pravi falziflkat so-cijalizma. Hotel je rešiti »sveto integriteto1* države sv. Stefana. Madžarski boljševizem je bil nacijonaino šovinističnega značaja. Cesar se ni posrečilo grofom, to naj bi bifl storili Bela Kun et consortes. Ohranili naj bi nedotakljivost ozemlja ogrske države. Kunova rdeča armada je vdrla na Slovaško, zahrbtno napadla nepripravljene Čehe. Bela Kun je pojedel besedo, ki jo je dal češkim soci ja listom ža n j lli kavalirstvo, ker se niso hoteli pokoriti povelju pariške konference, k) je zahtevala, da češka armada prekorači demarkacijsko Črto Jn se udeleži skupnega pohoda z Romuni proti boljševikom. V zahvalo je Kunova armada opuslošlla Slovaško.
Svarilo vladi!
Pred in med vojno je v naših krajih najbolj cvetelo nemčurstvo v Hrastniku. Ustanovi)! so v tem Čisto slovenskem kraju ceo Šulferajnsko šolo, kjer so potujčevali našo decp. Duša vsega nemčurstva v omenjenem kraju in celem okrožju premoaokop-nega revirja Trbovlje-Hrastnik-Zagorje je bil znani narodni odpad rik Wiltsch-njgg. Ta mož je škodoval Slovencem, rfjer je mogel. Grdil je naš narod ob
Doživljaji jugoslovanskega Interniranca v Italiji.
(Konec.)
Na ta način je začela poštooan italijanska okupacijska oblast p?otJ Jugoslovanom zlasti tedaj, ko se je mudil francoski rušilec v luki. Poslej je zahteval itrlijanski poveljnik še strožje od duhovništva in učiteljstva, naj dela med ljudstvom za Italijane; «r nismo mogli ustreči tem predpisom, so nas vse internirali.
Preganjanja in internacije so se ze;o pomnožile, posebno med duhovništvom; našega vladiko dr. Antona Mahniča, ki je hotel proti temu protestirati pri italijanski admiraliteti v Puli, so odvedli v Italijo; se danes je interniran v Rimu. Neposredno po odhodu francoskega rušilca so bili v noči 4. decembra internfrani na Velikem Lošinju: svečenika Josip Pavačič Sime Pečinič in Avgust Beričevič. Podpisani vikar Pičinič je bil izgnan z Lošinja in je moral odstaviti faro, 2® .?* bi bil ostal kak duhovnik tam; tistikrat pa je tod divjala španska
vsaki priliki. PosLževal se je pri tem najgrših sredstev. BI je ravnatelj steklarne v Hrastniku in delničar on-doine cementne tovarne. Svoj mogočni vpliv je zlorabljal v škodd našemu narodu. Zato Je bil skrajno obsovra-žen pri vseh poštenih Slovencih. Pri prevratu jo je popihal kakor veter v družbi nekaterih drugih nemčurjev. Imel je opravičen strah pred ijudško nevofjo. Do sedaj se je potikal po Nemški Avstriji in čaka! prilike, da se povrne v svoje prejšnje kraljestvo. Poizkusil je vse mogoče, Z denarjem tudi ni štedil. In ris je našel nekatere domačine, ti se zanj zavzemajo. Pred kratkem ie bHa pri poverjeniku za notranje stvari Oolji depujacija, Vi je prosila, da se dovoli WHtkhhiggu ■povrat v Hrastnik. V deputaciH so bili: Alojzij Gričnik, podoinače Pust, Ludvik Urbsjs, Miha Drnovšek in trgovec Vovk, v3i iz Hrastnika, Deputati jo pa je vodil odvetnik dr. Benkovič, lei sedaj zastopa trboveljsko premegokopno družbo. Posebno se tudi Zavzema za znanega nemškega podanika, tovarnarja Wilcfe v Sevnici, ki je med vojno po celem Posavju « svojim nečednim delom povzročil toliko gorja v teh krajih. Dr. Benkovič je tip odvetnika, ki so ga rodile sedanje razmere v Jugoslaviji. B lo bi v interesu odvetniškega razreda, da bi proti nekaterim ljudem nastopila odvetniška zbornica. Res je, da so odvetniki navajeni zagovarjati lumpe, saj je to celo njihova zakonita dolžnost, če prevzamejo zastopstvo, toda povsod so gotove meje, ki se jih ne Sme prekoračiti, človekoljubno delo je, da se brani ljudi, ki se jim godi krivica. Ščititi pa elemente, ki so bili notorični škodljivci našega naroda, ki so mu prizadjaji toliko krivic in gorja, ne odgovarja obči morali, predvsem pa ne narodni morali, katere ŠČif je bil v najtežjih časih ravno neodvisni naš odvetnik.
Poverjenik Oolja tud! nima zakrknjenega srca za nemčurje. Ima vedno »pravne pomlslike* v prilog raznim nemčurjem. Mož je pristen odgojenček stare ponemčurjene avstrijske birokratiČne gole. Opozarjamo
bolezen in je umilo vsak dan več ljudi.
Z Lošinja so nas odpeljali v Pulo in nas zaprli. Po desetdnevnem zaporu v Puli so nas odgnali v jetni* Snico Sv. M^irka poleg »mosta vzdihljajev". Tu smo bili v družbi roparjev tn tatov, ki so bili obsojeni na 16 do 30 let ječe. Tako je podpisani vikar Pičinič spal med dvema prisi-jencema: levi je bi! obsojen na 30 ifi z,3P°ra zaradi umora, desni pa na ku, 1 z* lst‘ zIoCin- Naša celica je 55-	’	,un»azana	in	vlažna. V
celih 40 dr,eh, kar smo bili tu, se nismo smeli preobleči niti obriti. Bili snto silno ušivi in nesnažni ter nismo dobivali niti toliko vode, da bi se do sitega napili: po vrhu pa smo morali po živalsko piti vodo, ki je pritakala po nečedni zeleznl cevi skozi špranjo v zidu. Le enkrat na dan smo dobivali malo riža na vodi In košček kruha, četudi smo prosili dan na dan, nismo mogli dobiti dovoljenja, da bi si smeli kupovati jedi na svoje stroške v gostilni. Na sv. dan smo bili tako lačni, da smo vsi jokali, končno so nam dovolili veakemu kupiti pol kg po-
lente. Tako smo praznovali sv. večer. Vikar Pičinič je izgubit v 40 dneh 15 kg na teži, kar priča, da je moral pretrpeti precej giadu kakor njegovi tovariši. Mi svečeniki smo morali opravljati najbolj odurne posle v ječi, posle, kakor jih opravljajo samo zločinci po zaporih. Ko smo protestirali proti temu postopanju v imenu omike, so se nam rogali in nam grozili, da nas zapro v podzemeljskih temnicah, kjer ni bil izza beneške ljudovlade nihče več zapit. Dasi smo bili duhovni, 3e nismo smeli udeleževati maše. ki se je obhajala vsako nedeljo v jetnišnici; če smo prosili za dovoljenje, smo morali slišati najcstudnejŠa bogokletstva.
V celicah nismo bili sami, ker je prihajalo slednji dan 20 do 30 Jugoslovanov Iz raznih zasedenih krajev, eni internirani, drugi obsojeni po vojnem sodišču v Trstu; večina so bili poljski, pri katerih so iztaknili lovsko puško in jih zato obsodili na 18 do 28 mesecev zapora. Pripovedovali so nam, da so tržaške ječe polne jugoslovanskih duhovnov, odvetnikov fn učiteljev, ki so jih Lahi zaprli iz Istega
vzroka kot nas.
Po 40 dnevih ječe so nas razkropili po Italiji, nekatere so poslali v Sardinijo, druge v Kalabrijo, podpisani pa je bil interniran z nekim tovarišem sredi beneških lagun na malem otoku Sv. Frančiška puščav-nika, Kjer je frančiškanski samostan; prepovedalo mu je bilo zapustili ostrov. Ko smo zapuščali ječo, smo opazili, da so postale naše potne torbice znatno lažje; stražniki so bili pokradli skoro vsem perilo in obleko.
Nekemu delavcu iz Trsta so iz-meknili 1900 K. Ker je zahteval svoj denar nazaj, so ga vtaknili za 6 dni v čisto temno celico, kjer je curljala voda s stropa in so mu dajali na dan samo košček kruha. Vsi tovariši so potrdili, da je imel res s sabo 1900 K, ki so jih potem našli v kovčeglh jetnlčarjev, ne da bi bili tatje zato kaj kaznovani.
Jasno je, da so dobili jetničarji glede nas posebna navodila, kajti ravnali so z nami slabše nego z zločinci, ki so bili obsojeai na mnogo let ječe. Podpisani vikar Pičinič je ml interniran 3 mesece in pol ha otoku
celokupno deželno vlado na omenjeni Wlltschniggov slučaj. Naj pazi na Goljo, da ne bo po svoji stari na/adi ustrel<l zopet kakega kozla, ker nevarnost je, da gre potem ljudska ne-volja preko vladine gfave.
Sicer bi bil pa že skrajni čas, da pride kakor druga tuja podjetja, tudi trboveljska premogokopna družba pod prisilno upravo. Saj je to povečini nemški kapital. Prisilna uprava bo produkcijo premoga dvignila. To je splošen državni interes, ker bliža se zima in celi Evropi, posebno pa Jugoslaviji, preti katastrofa pomanjkanja premoga. Žalostna šola preteklega leta nam mora biti živ memento. To nevarnost je treba pravočasno odstraniti. Prvi korak k temu je prisilna uprava.
Ničesar nimamo proti sedanjemu trboveljskemu ravnatelju g. P., ki je mož na svojem mestu, splošno priljubljen, ki je bil vedno zelo konci-ljanten napram našemu narodu. Vedno je rad govoril slovenski in dobro obvlada uaš jezik. Toda v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in v Ljubljani so še vedno nekateri zastopniki te pre-inogokopne družbe, katerim je Jugoslavija trn v peti. Škodovali bi naši državi, kjer bi le mogli. Zavzemajo taka važna mesta, aa naši mladi državi v neugodnem trenotku napravijo lahko ogromno škodo. Naj nas ne moti to, da se danes pridno uče slovenskega jezika in se sedaj po prevratu povsod silijo v slovenske kroge. Kdor jih pozna, dobro ve, da so v svojem srcu ostali stari neizprosni sovražniki našega naroda in da žele naši državi le pogin. Za to jim je treba pravočasno izviti orožje iz rok. Ce se jih sploh ne odstrani, naj se jih da vsaj pod strogo nadzorstvo, da ne postanejo nevarni. Ob
Erevratu so bili ti ljudje ponižni ka-or psi. Enega je le aretacija rešila pred gotovo smrtjo, ker bi ga bili drugače delavci ubili. Ta mož je živila, ki so bila namenjena do kosti sestradanemu delavstvu, pošiljal visoki gospodi na Dunaj, tako da mu je celo orožništvo enkrat zaplenilo dva zaboja bele moke pri tej mahinaciji. Ravno ta gospod je tudi oškodoval domačine kmete pri prodaji lesa za več stotisoč kron. Domačinom je plačeval les za V2 Id tudi za ‘/3 ceneje kot na tujim tvrdkam. Te cene je mogel radi tega tako nizko diktirati, ker so bili domači prodajalci lesa navadno tudi vozniki družbe in kot taki oproščeni vojaške službe. Vedno je visel nad njimi Damoklejev meč, da bodo pokticani k vojakom, če ne bodo dali lesa po isti ceni, kot jo jim je narekoval ta med vejno vsemogočni gospod, ki je z istim argumentom tudi operiral pri diktiranju plačila za vožnje lesa. Ta mož je še danes zelo mogočen. Sedi v Ljubljani in se rad pobaha, da ga nekateri gospodje od naše visoke birokracije vabijo k sebi na čaj. Na svo-
jih ine3tih 80 ostali tudi še vsi tisti gospodje trboveljske družbe, ki so naše navdušene fante rudarje preganjali in pošiljali k vojakom, ker so se navduševali in agitirali za jugoslovansko deklaracijo. Nekateri teh gospodov so pri malem štrajku med vojno, ki je izbruhnil radi kontrolnih znamk zagrešili zločin obrekovanja. Oni so vedoma po krive n obdolžili kakih deset neljubih jim rudarjev, da so ščuvali na štrajk. Pustili so jih odvesti v Gradec k vojaškemu sodišču, kjer so reveži presedeli par mese3cv po nedolžnem v preiskovalnem zaporu, na kar so bili vsi razuu enega spoznani nekrivim; obrekovalci pa so kljub temu dosegli pri vojaški oblasti, da so bili ti delavci odpuščeni iz službe ter so mora'i iti k vojakom. Kdo bo popravil to vneb3vpljočo krivico?! Obrekovalci pa nosijo danes po koncu glave in čutijo se varne kakor pod Avstrijo. Saj jih ščiti visok birokrat v Ljubljani ki vedno trdi, da brez teh strokovnjako\ ne more izhajati. Človeška pravica pa zahteva, da ti ljudje prejmejo zasluženo kazen. Od pristojnih oblasti zahtevamo, da napravijo tozadevno svojo dolžnost. Dokaze imamo na razpolago. Te zadeve ne bomo pustili zaspati. Nadalje opozarjamo vlado, da se ravnatelj ce-metne tovarne v Trbovljah vozi ponovno v Berlin. Svoje premoženje skuša spraviti na varno. Ta je bil najhujši zatiralec delavstva medvojno.
Kar smo pisali, so gola de]3tva. Vemo še več! Če to ne bo zadostovalo, bomo nadaljevali. Od vlade pa zahtevamo, da 3tori svojo dolžnost, da vpelje nad temi ljudmi strogo kontrolo.
Priprava za plebiscit na Koroškem.
Ni zadosti, da je povzročila naša Narodna vlada toliko nepotrebnega zla na Koroškem, ampak se množijo še danes slučaji, ki kažejo kljub vsej dobri volji popopolno nerazumevanje v upravi KoroSke, kjer je vsak tak slučaj lahko odločilen za nadaljno politično mišljenje vsled bivšega nemškega terorizma nemško mislečih Korošcev. Neradi pišemo o tej stvari, toda bolje je spoznati se z manjšim zlem nego se kasneje vživeti v neizogibno zlo, zato priobčujemo sledeči članek iz peresa visokega srbskega oficirja.
Zavedni koroški kmetje iz zgornjega dela Rožne doline so se po dolgem obotavljanju vendar odločili, da si po nasvetu merodajnih vladnih krogoy uredijo zopet svoje gospodarske razmere, kajti reklo se jim je: meje stojijo zdaj trdno in mi vam ščitimo vaše domove.
Večja skupina se je podala na Kranjsko, da sl nakupi za kmetijo potrebne konie, kajti njihove so jim pobrali Nemci.
Toda ker naše vlade še ne po-
sv. Frančiška pustinjaka, koncem meseca aprila so ga pripeljali v Rim, kjer je ostal do začetka junija. Skozi vseh 7 mesecev svoje internacije ni prejel niti vinarja za svoje preživljanje od laške vlade; ko je naslonil prošnjo v tem smislu na notranjega ministra v Rimu, so mu odgovorili: „Vi ste duhoven, lahko se vzdržujete sami. BIH ste v zaporu, kjer ste dobivali hrano, toda ste neprestano prosili, da bi vas izpustili; torej skrbite sedaj sami za svoj živež. „Ker podpisani ni mogel več izhajati brez dohodkov v Rimu, kjer je potrošil vsaj 12 lir na dan, je moral pobegniti iz Italije.
Moji rojaki so zaprti po celi Italiji; samo v Sardiniji jih je okoli 4000. Evo nekaj imen: v Rimu (Frascatt-Camaldoli): dr. Anton Mahnič, škof na Krku, in brat Bernardin Baričevlč, kaplan na Vel. Lošinju. V Qualu Tadinu: Tončič, podnamesm’k v Zadru; dr. Bogič, poslanec iz Šibenika ; Ante Nižič, župnik na Lukoranu (na dolgem otoku kraj Zadra); brat Bono Sarič, župnik v Kjeli pri Kninu; Parenla* prof. bogoslovja v Zadru; Cvetic, veroučltelj v Zadru; diugi
svečeniki, redovniki, odvetniki in dijaki iz Šibenika ter okolice kakih 40 po številu. Cosenzi (Kalabrija): Paljevič Štefica in Rade Dinka, učiteljici z Lošinja; Avgust Barlčevič, predsednik Narodnega doma na Vel. Lošinju ter Andrej Korč č, predsednik Hrvaškegs društva v Uniji zraven Lošinja. V Sardiniji, poraznih vaseh: dr. Zuccon, odvetnik in poslanec v Puli; Franjo Frankola, prof. v Pazinu; Stanko Rod č, sodnik iz Pazina; Mons. Mate Polonjo, Škofji tajnik na Krku: Josip Pavačč, umirovljen župnik na Lošinju; Ivanka Opatč, Dujmovič, Kastelan in Pur:č, učiteljice na Čresu; Albert in Avguštin Razčič, učitelja na Voloskem; Zora in Ruža Ružič, učiteljici v.Kasteliru; Janez Zajc, uradnik z Viča pri Ljubljani z ženo in sinom; Krivičč, finančni inšpektor na Čresu; Marko Kurtini, stotnik s Sušaka; Eranc Kropeč, uradnik posojilnice na Cresu; itd. itd.
Lahko se reče, da se nahaja zatrdno velika večina razumništva iz Istre, Dalmacije in Ooriške internirana
P°*. . i *van	vikar	na
Lošinju. _________________________ p,	p#
znajo zadosti, so imeli smolo. Pred durmi jim pusti viada za visoke tisočake kupljene konje zapleniti ter jih na Jesenicah na javni dražbi prodati.
Pridite, gospodje od vlade, zdaj na Koroško ter poslušajte po tem slavnem činu, ko je toliko kmetov zgubilo še zadnje pred nemškimi tolpami rešene tisočake, ljud3ko sodbo. Jaz sem to slišal na mestu.
Nemci se seveda smejijo v pest ter triumffrajo, kajti njihova pšenica cvete.
Ko je bil še Celovec zaseden, so tukajšnji merodajni civilni in vojaški krogi na vse načine pro3lli pri kompetentnih »kranjskih* uradih, naj ustavijo variženje kranjskih trgovcev s konji, katerih se je izvozilo na stotine v Nemško Avstrijo. Bilo je vse zaman. Vsak mešetar je prišel z V3emi mogočnimi izkaznicami od najvišjih vladnih krogov.
Zdaj pa, ko je demarkacijska črta popolnoma zaprta ter si koroški kmetje tudi sami upajo nabaviti potrebno živino jim tega kranjski mešetarji ne privoščijo, kajti pri razprodaji na Jesenicah se da napraviti še enkrat en dober »kšeft«.
La tako naprej! Kdor Korošce pozna, za tega izid plebiscita v kratkem ne bo več dvomljiv, Če bo naša slavna deželna vlada na ta način pripravljala plebiscit. Kdor pa ne verjame, naj pride sem, pa bo slišal vse na lastna ušesa. ________________
Jugoslavija.
Parlamentemi položaj.
j Belgfad, 24. avg. (Izv. por.) Parlamentarni položij je še vedno nepojasnjen. Odločitev leži na eni strani pri Črnogorcih, na drugi strani pri Koroščevem Jugoslovanskem klubu. Ker se Črnogorci dosedaj še niso javno izjavili o svojem stališču napram vladi, se radikalci še vedno nadejajo, da bodo vendarle tudi nje pridobili za opozicijo, vsled česar bi postal položaj za vlado nevzdržen. Z demokratske strani pa se zatrjuje, da je vlada s črnogorske strani popolnoma sigurna in da radikalne intrige ne bodo imele nikakega uspeha. Tudi Jugoslovanski klub se v zadnjih dneh vedno bolj odtujuje od radikalcev. Njegovi vodilni člani, ki so biii še pred par dnevi zelo bojeviti opozlcijonalci, se izražajo sedaj mnogo bolj popustljivo in spravljivo ter odločno odklanjajo vsako ožjo zvezo z radikalci. Ni izključeno, da prinese že prihodnji teden znatno zbli-žanje med Jugoslovanskim klubom in vlado. — Narodni klub je zbran sicer polnoštevilno, ne more pa zavzeti še vedno nikakega stališča. Kakor vse kaže, vladajo v klubu ostra nasprotstva, ker se de! klubo/ih članov z vso odločnostjo upira zvezi z radikalnimi šovinisti, dočim druga skupina v zaslepljenem sovraštvu proti demokratom zagovarja zvezo z radikalci na življenje in smrt. Tudi v tem klubu bo prišlo do jasnosti tekom prihodnjih tednov. Po današnjih dispozicijah je položaj za vlado razmeroma zelo ugoden, dočim se radikalcem ne obetajo nikaki uspehi.
j B e Igr a d, 23. avg. V današnji seji narodnega predstavništva je podal min. predsednik Davidovič obširno izjavo, ki cbsega znane točke delovnega programa demokratsko - socijalistične vlade.	__________
Sosedne države.
Madžarska.
Glnljlva proklamactja Jožefa. — Bog Madžarjev.
e Ldu. Budimdešta, 24. avg. (OKU.) Nadvojvoda Jožef je izdal nastopno proklamacijo na madžarsko ljudstvo: V najbolj usodepolnih urah najhujše krize sem prevzel vodstvo svoje ljubljene domovine. K temu me je bodrila samo zavest, da bom mogel morebiti pomagati onim, ki so z naj-iskrenejšlmi vezmi zvezani z mojim srcem: svojim ljubljenim rojakom. Vodila mi je le namera, oteti jih iz trpljenja In jih dovesti do praga boljše
bodočnosti. Videč, da se naša domovina dviga Iz propadanja in da se bodo mogle vršiti priprave za volitve brez ovir, tako da bo mogel narod res delovati po svoji volji in si ustvariti bodočnost, smatram, da je moje delo končano in vračam upravo v roke naroda. Odstopam s svojega me3ta, vendar ostanem v dobrem in slabem še nadalje tukaj in sem na razpolago svoji madžarski domovini, za katero živim in umrjem z neomajno zvestobo do poslednjega diha. Bog Madžarjev naj blagoslovi naš ljubljeni narod in naj nakloni naši domovini procvit.
Friedrichova vlada odstopila.
e Ldu. Budimpešta, 23. avg. (OKU) Vsled danes iz Pariza dospele brzojavke, kjer ententa izjavlja, da se ne more pogajati s sedanjo Madžarsko vlado in nadvojvodo J a-žefom, je nadvojvoda Jožef danes odstopil od svojega mesta kot guverner Ogrske. V zvezi s tem je derai-sijoniralatudl vlada Friedrichova. Nova vlada se sestavi v t eh dneh.
Nemška Avstrija.
Vse meščanske stranke proti odcepitvi nemških pokrajin.
e Ldu. N a u e n, 24. avg. (Brezž.) Iz Inomosta poročajo Iz zanesljivega v.ra: Vse nemško-tirolske, neniško-štajerske in> nemško-koroške meščanske stranke 30 sklenile, glasovati proti vsakršni mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo, ki bi vsebovala določbe o odcepitvi delo? teh dežel. Zato je pričakovati, da bo v nemško-avstrijski narodni skupščini zelo slaba večina za ratifikacijo mirovne pogodbe. Zlasti Tirolci so odločeni, odkloniti mirovno pogodbo, ako se Nemška Južna Tirolska ne prizna Nemški Avstriji. Državni kancelar dr. Renner je od tirolskega zastopa baje dobil naročilo, da v imenu Tirolske odkloni podpis.
Nemčija.
Prva zrakoplovna vožnja za potnike.
e Ldu. Friedriechshafen,
24.	avg. (DuriKU.) Davi je letalo za popotnike „Bodoasee' prvikrat poletelo v Berlin. Z njim se je peljalo deset zastopnikov časopisja iz Berlina, Hamburga, Stuttgarta, Konstance, Bazla in Stockholma ter literalni sotrudnik družbe Hapag. Poleg teh so bile na krovu tri ženske in devet moških. Letalo je bilo opoldne nad Norimberkom, ob sedemnajstih je pristalo na letališču Staakenu pri Spandau.
Politični pregled.
p Sobotna »Narodna Politika* priobčuje trezen uvodnik, v katerem ostro obsoja plemenski partikularizem# ki so ga začeli gojiti v sedanjem čas« hrvat3ki starčevičanci, še bolj pa Šovinistična klika v srbsko-radi kalni stranki. List opozarja na to, kako ta agitacija izpodkopuje temelje naše ujedinjene domovine in povdarja, da je dolžnost vsakega pravega domoljuba, da to agitacijo pobija. Treba je povedati ljudstvu, da smo 3 tem, ko smo priborili Jugoslavijo pridobili mnogo več, kakor če bi ustvarili Veliko Hrvatsko ali Veliko Srbijo.
p Naš parlamentarizem. Bel-grajske „Večerne novosti" prinašajo daljši Članek o našem parlamentarizmu. Med drugim pravi, da pri nas ni čistega in pravega parlamentarizma, ker igrajo pri nas osebni in strankarski interesi večjo vlogo nego narodni in državni. „Večerne novosti" so neodvisen političen list in kot takšen pravi. „V teh težkih časih, ko od v3eh strani grabijo po nas neprijateljske in grabežljive roke, bo padla odgovornost na ene kot druge, ker vsled vlado-hlepnosti in svojih partizanskih ciljev niso hoteli sporazuma." — Dobre so te besede. Pa Se nekaj 1 Način boja# ki se nam obeta v parlamentu, nas tudi ne bo kazal svetu vredne in sposobne za svobodo. Kot predpriprava 2a ta boj se že vrše prekljanja po nekaterih hrvatskih listih. Človek Študira včasih, kje je pravzaprav zrno#
205. a«f.
JjMJOSLAVijA • d«« 26. avgusta i^l,
Strun 8.
Pa ga seveda ne najde, ker so v večini slučajev tl napadi nestvarni, izvirajoči le iz osebnosti in trme.
p Izročitev poslanca Kristana. »Hrvat11 poroča, da je došia imunitetnemu odseku Narodnega predstavništva prošnja ljubljanske sodnije, naj se ji izroči poslanec in sedarfji mi nister Kristan, ker je obdolžen prestopka zakona proti oderuštvu in tihotapstvu, Imunitetni odsek je izročitev odklonil.
p Dr. Trumbič pride v Belgrad, Riječ SHS javlja, da pride minister zunanjih poslov dr. Trumbič te dni v Belgrad.
p Napeti odnošaji med Jugoslavijo in Romunijo. Posebni dopisnik ..Jourtiala1', Henri Barbie, je odposlal svojemu listu poročilo o odnošajlh kraljestva SHS z Romunijo. Brzojavna vest, ki jo je odstopii obenem tudi belgiajskl , Epohi“ v objavo, slove: Odnošaji med kraljestvom SHS In Romunijo so zelo napeti. Dosedaj 8icer še ni bilo nobenega odkritega sovražnega spopada, toda v Belgrcdu krožijo čimdalje bolj vznemirljive vesli. Vladni in politični krogi v Belgr&du so skrajno pesimistična ker vidijo, kako se čimdalje resneje in pogosteje ponavljajo imperialistične manifestacije in pretnje časopisja in politikov v Romuniji, s katero je kraljestvo SHS želelo živeti v najboljših odnošajih: toda vsi brez izjeme izjavljajo, da se kraljestvo SHS v nobenem primem more odreči srbskemu Banatu, ki J1111 ga je»sicer prisodila tudi mirovna konferenca. Kraljestvo SHS, ki je ptl-®topiio k zvezi narodov, upa, da bo
dn Odhod italijanske misije Iz Ljubljsne. Poluradno se poroča: V soboto 23. t. m. je šef medzavezniške misije v Ljubljani, kr. italijanski major Pentimalli, službeno naznanil predsed-ništvu deželne viade, da se 24. t. m. na višje povelje misija razide. Italijanski člani misije so 24. t. m. zapustili Ljubljano in se odpeljali v avtomobilih preko Trbiža na Dunaj. V primorskih begunskih krogih je novica že v soboto zvečer vzbudila radostno in veselo razpoloženje. V teh krogih se je tudi z gotovostjo zatrjevalo, da Italijani pomaknejo do 25. t. m svoje čete ob sedanji demarkacijski črti na črto Divača. Ljubljano zapuščajoči Italijani so nam zatrjevali, da se vračajo z veseljem — v Rim. Ze ob P45 v nedeljo so prvi Italijani z ekspresnim vlakom odšli. Bili so to karabi-nerji in razni sluge, med njimi neki Galante, slovenski tolmač, ki je italijanskim oficirjem tolmačil pisavo slovenskih časopisov, čital jim je dnevno Jugoslavijo", „Večerni list", ,.Slovenski Narod" in „Slovenac“. Zanimivo je dejstvo, da je skušala italijanska misija*povsem natihoma, neopaženo izginiti iz Ljubljane, brez vsacega ofi-cijeinega slovesa. Se pri ostalih članih ententine misije se niso poslovili. Italijani se v Ljubljani gotovo niso dobro počutili, saj so se lahko vsak trenutek prepričali, kakšno mnenje imajo Jugoslovani o njih. Ker je za potovanje v in skozi Italijo potrebno dovoljenje italijanske oblasti, se bodo morali begunci in drugi potniki obračati toza-
“,vpuo k zvezi naruui/^,	~	°-------- .	p.	K	    o	<
k *veza narodov ukrotila imperializem devno na italijansko misijo v Belgrad, r°mun8kih polit kov; toda vtis, kate- ali na Dunaj,_ dokler ne pride v Ljjub-re8a sem dobil o priliki svoje en£cte v tej stvari, je ta, da je kraljestvo SHS : odločeno, kljub vsem možnost.m oo- , držati Banat za vsako ceno. Ako Romunija ne razume, oziroma noče razumeti in napade, tedaj bo naletela na odločen odpor. Srbska vojska je pripravljena, ca odgovori na vsako even- : tualnost. S svoje strani pripominjam, da se kraljestvu SHS nikakor ni treba ®ati Romunije, seveda, ako bo raz- ;
Orožitev Bolgarije zavarovala mejo kraljestva od te strani.
p Naš poslanik v Bukarešti.
Za izrednega poslanika in pooblaščenca ministrstva v Bukarešti je imenovan Dragomir Jankovič, dosedanji izredni poslanik v Madridu.
p Papež proti komunizmu.
Kakor poroča milanski „Avanti“, namerava papež v kratkem izdati encikliko proti komunizmu in revolucionarno socialističnemu gibanju. Razen tega razmotrivajo v vatikanskih krogih načrt o ustanovitvi velikopoteznih organizacij za tovarniške in poljedelske delavce, ki naj se razširijo po vsem svetu.
p Preprečen boljševlškl puč v Curihu. Ldu. Inomost, 24. avgusta.
(Dku.) Kakor poroča jvžnotirclski list,
8o se boljševiki v Curihu nameravali osvetiti načelniku Švicarskega generalnega štaba, polkovniku Bonderegger-*u’ !e Sonderegger energično preprečil dva poizkusa boljševikov, organizirati v Curihu puč. Kolovodia
ter « ssss
p Angleški poslanik v Parizu
lord Derby zapusti svoje mesto. Nadomeščal gl bo podkralj indijski lord Harginge.
p Interesi Francije v Turčiji.
»Journal des Debets« izvaja v članku T.,Jxmes!h ln pravicah Francije v pU 5iiV Razpad Turčije bi imel za ule. Poledice. Zato mora
in t«! t	^	bodI usoda, ki
L° im“ Tu,r5ka Pekova« od mirovne pogodbe, izvesti uporabo po berlinski pogodbi priznanega načela subrogacile Franclja mora dobiti vse svoje stare pravice in vse obnove. Jamstva in obveznosti mora zavarovati otomanska država, kakor tudi one države, ki so anektirale prej otomansko ozemlje.
Preverjeni smo, da britanska vlada ne do s premarljlvimi agenti zbudila vtisa, da se zoperstavlja pravici.
Ijano italijanski konzul, ki je baje že imenovan.
dn Pozor potniki v zasedeno ozemlje 1 Ldu. Ljubljana, 26 avgusta. Kakor se nam poroča, so Italijani popolnoma zaprli demarkacijsko črto in ne dovolijo nikomur brez posebnega vizuma potovanje v po njih zasedeno ozemlje. Toliko v opozorilo potujočemu občinstvu, dokler se ne določijo novi pogoji za prekoračenje demarkacijske črte.
dn Poštni promet z Italijo je zopet vpostavljen.
dn Telefonski promet z Dunajem je zopet odprt.
dn Železniška zveza med Zagrebom in Budimpešto. Obnovljena je direktna železniška zveza med Zagrebem in Budimpešto preko Pečnha. Prav tako je uvedena zopet direktna železniška žveza iz Zemuna preko Novega Sada in Subotice v Budimpešto.
dn Velik ljudski shod. V nedeljo, dne 31. avgusta se vrši na Suhi med Dravograd-Libeličami velik ljudski shod. Govorijo dr. Ravnik in drugi. Sodeluje tudi oddelek „Glasb. Matice" iz Maribora. Po shodu ljudska veselica, šaljiva pošta, žrebanje dobitkov itd. Začetek ob 10. uri. Komur je za blagor naše domovine, za lepšo bodočnost našega Korotana, naj pride 1 dn Dne 7. septembra se vrši ob Baškem jezeru pod Beljakom na skrajni severni točki Jugoslavije velik ljudski tabor. Vsa društva se naprošajo, da se oziraje na ta tabor njih prireditve po možnosti ne vrše ra ta dan. Natančnejše poročilo se objavi v kratkem, dn Kssacijsko sodišče za Slovenijo. >R:ječ Srba-Hrvata-Slovenaca« poroča, da bo predložila vlada nar. predstavništvu zakorsko osnovo o ustanovitvi najvišjega in kasacljskega sodišča za Slovenijo In Dalmacijo s sedežem v Zagrebu.
dn Pravosodni In državoslovnl državni izpiti. Pravosodni in državo-slovni državni izpiti bodo v drugi polovici meseca septembra in oktobra 1919 v sodni palači v Ljubljani. Prošnje za pripustitev k izpitu naj vložijo kandidatje do 10. septembra 1919 pri predsedstvu izpraševalne komiS'fe za pravosodni in za državoslovni državni izpit v Ljubljani (sodna palača, prvo nadstr.. št. 70. S kolkom za 2 kroni kolkovanim prošnjam je treba priložiti spričevalo zrelosti, absolutorij, knjigo glasilnico (lndex) in spričevalo o o-
pravljenem pravozgodovinskem izpitu. Dnevi Izpitov se razglase na sodni deski v II, nadstropju sodne palače v Ljubljani pri sobi štev. 123. Kdor želi biti obveščen osebno po pošti, naj priloži prošnji frankiran zavitek s svojim naslovom.
dn Potovanje v Nem, Avstrijo. Kakor nam poroča nem. avstrijsko zastopstvo v Ljubljani, je uvedena za potovanja v in preko Nem. Avstrije cd 23. t. m. enotna tak3a za visum in sicer v znesku od 7 50 K. Pismenim prošnjam za visum naj se vedno priloži tudi potno dovoljenje, denarni zne ek za takso in že frankiran povratni piimemski ovoj. Pri prošnjah za potovanje v nem. Štajersko in Koroško pa se mora poleg navedenega priložiti še dovoljenje dolične (štajerske ali koroške) deželne vlade o-ziroma dovoljenje policljseega ravna teljstva v Gradcu. Prodno sc ni doseglo tozodevnega potnega dovoljenja nemških oblasti, naj se sploh ne vlaga prošenj za visum na zastopstvo Nem, Avstrije.
dn Polovična vožnja v toplice.
Z odlokom ministarstva saobračaja z dne 17. julija 1919, št. 9883/19 se je dovolila posetn kom zdravilnih, v kraljestvu SHS se nahajajočih toplic v sezljski dobi polovična voznina po progah državnih železnic na sledeči način ozir. pod sledečimi pogoji: Po-setniki toplic kupijo na odhodni postaji vozovnice poljubnega razreda za celo ceno. Te vozovnice so veljavne tudi za povratek, vslcd česar se jih pri nastopu ne sme oddati. Kot toplice se smatrajo sledeči kraji: a) v Sloveniji: Toplice na Dolenjskem, Topolščiče pri Šoštanju, Dobrna pri Celju, Rogaška Slatina, Radenci, Rimske toplice, Laško in Čatež pri Bre-žcah. b) v Srbiji: Arandjelov^Čka, Vraniska, Vrnjačka, Koviljača, Matruš-ka, Mladenovsfka in Ribsrska. c) na Hrvatskem in v Bosni: (razglašenje sledi). Nadaljne informacije dobe po-setniki toplic pri vodstvu dotičnlh toplic.
dn Slovo. Poročnik Janez Drago, poveljnik 5. čete 47. peš. polka je zapustil danes svojo četo. Z njim je izgubila četa svojega najboljšega poveljnika. Priljubljen pri vseh je spravil svojo četo v vrsto najboljših. Bil nam je vsem, v težkih in veselih dneh najboljši brat In neprecenljiv tovariš. 5. četa si je pod njegovim poveljstvom pridobila neprecenljivih zaslug za tuž-ni, a sedaj osvojeni Korotan. Sedaj je odšel, a s sladko zavestjo v srcu, da je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh in da mu je domovina dolžna zahvalo. 5. četa ga pa ohrani v nelepšem spominu.
dn Imenovanja pri južni železnici. Imenovana sta revidentom: progovna nadziralelja Ivan Gregorič in Gašper Pezdir v Ljubljani. — Prista-vom sta imenovana: Anton Ma3le, a-sistent v Ljubljani in Ivan Straz!cky, asistent v Mariboru.
dn Navodila za I. jugoslov. dijaški srednješolski svobod, shod v Celju. Vsem onim tovarišem, ki se mislijo udeležiti našega »hoda, javljamo sledeče: Hrana in stanovanje je za vse one tovariše, ki se pravočasno javijo, preskrbljena za 3 dni, to je 31. avgusta, 1. in 2. septembra. Na vseh železn'cah našega kraljestva so udeleženci deležni 50 odstotkov popusta i. s. na državnih železnicah od
25.	avgusta do 7. septembra, na južni železnici pa od 29. avgusta Irci. do 4. septembra, V svrho znižania železniške vožnje se morajo tovariši zglasiti pri pristojni železniški blagajni z sledečimi dokumenti: 1. zadnjim šolskim izpričevalom, 2. posebnim pozivom pripr. odbora, ki se jim bo odposlal, potem, ko so se javili pripr. odboru v Celje, 3. od najbližje politične oblasti potrjeno identično izkaznico. Na državnih železnicah dobe udeleženci polovične vozne iistke, na južni pa pri vožnji v Celje celi vozni listek, ki velja tudi za povratek. — Pripravljalni odbor.
dn Iz učiteljskih krogov. Neznosno zapostavljanje učiteljstva pri vseh uradnih zadevah istemu jemlje ugled. — Vsi uradi so že dobili iz-
plačane draginjske doklade, le učiteljstvo ne, ker za to baje nima časa dež. knjigovodstvo.
dn Sprejemanje finančnih stražnikov za nove kraje je prepuščeno pokrajinskim vladam, vsaki v svojem področju. Njihove plače se bodo razdelile v istem razmerju, kakor jih imajo srbski finančni stražniki. Ravno tako bodo pokrajinske vlade tudi sprejemale finančne pripravnike ter liste izbranih pošiljale ministru za finance v odobrenje.
dn Društvo državnih pisarniških uradnikov. Ustan. občni zbor se vrši dne 7. sept. t. 1. ob 16. uri v prostorih odpravništva deželne vlade na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. Vabimo vse člane, da se istega polnoštevilno udeleže. Pripravljalni odbor.
dn Tobačna glavna trafika na Javorniku št. 40 je razpisana v oddajo po javnem natečaju. Prednost pri oddaji imajo invalidi, vdove in sirote po padlih vojakih in oficirjih. Podatki so razvidni iz natečajnega razglasa, ki je nabit na uradni deski pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri obč. uradu v Koroški Beli.
dn Kateheti uljudno vprašamo poverjeništvo za uk in bogočastje, kaj je z našo remuneracijo za pouk krščanskega nauka, ki se nam je obljubila z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 14. febr. 1919 št. 361 točka II. § 9 priobčeno v „Uradnem listu" z dne 20. febr. 1919. Za prvo polovico leta bi se nam morala izplačati ta remuneracija že dne 1. avg.; danes pa imamo že 20. avgusta, toda niti en vinar se nam še ni nakazal. Od same božje besede vendar ne moremo živeti 1
dn Madžarski mrtveci v Baranji. Po pripovedovanju potnikov iz Baranje potegnejo vsak dan iz Donave veliko število mrtvecev, ki jih prinaša Donava iz Madžarske. Baje njih število tako narašča, da so oblasti odredile, naj se jih ne vlači več ven.
dn Drobiž zagrebške občine. Kakor perečaja iz Zagreba, se občinstvo kar trga za novoizdani drobiž zagrebške občine, ki ga hočejo chraniti za spomin na današnje razmere. Drobiža, ki se ga je izdalo za okroglo 200 000 K, bode kmalu zmanjkalo vkljub temu, da je kotnej par dni v prometu in merodajni krogi so prisiljeni razmišljati o novem iz-danju.
dn Samomor. V Zagrebu so našli na nekem vrtu pod slivo mrtvega vojaka z imenom Senta Mitič. Ugotovilo se je, da se je obesil, pa pa se mu je vrv utrgala, ko je bil že mrtev. Mitič se je nahajal že tri dni v bolnišnici, nakar je zginil. Baje je izvršil samomor iz strahu pred neozdravljivo boleznijo.
dn Zagonetna smrt. V Belovaru so našli v nekem kanalu mrtvo moško truplo. Dotlčnik je 180 cm visok in od 30 — 40 let star. Našel se je pri njem monogram F. C. Truplo je ležalo že več mesecev v kanalu, vendar pa se je še dalo dognati, da je umrl nasilne smrti.
dn Svojo ženo ubil In mrtvo truplo razkosal. 20. t. m. se je začela v Zagrebu razprava or^ti poštnemu slugi Stjepanu Sokaču, ker je ubil svojo ženo, mrtvo razkosal ln posamezne dele vrgel v kanal.
dn Roparski umor v hotelu. V hotelu Madžara Barta v Virovaru so našli v stranišču razmesarjeno truplo nekega bosanskega trgovca, ki je odšel od doma 1.1. m. z večjo svoto denarja na kupčtjsko potovanje in pri tem brez sledu izginil. Prelzkava kaže, da je omenjenega trgovca umoril r.ajbrže hotelski sluga s pomočjo sobarice. To je že tretji umor, ki se je dogodil v Imenovanem hotelu.
dn Pazite na otroke! 4 letna hči služkinje Ivana Zupan iz Brez-nice na Oorenjskem se je Igrala z drugimi otroci na hodniku nad hlevom. Ker ni bil hodnik dosti zavarovan, je padel otrok na tla, si zlomil levo roko ter se tudi notranje močno poškodoval. Nahaja se v bolnici v Ljubljani.
dn Nesreča pri delu. Ko je dne 21. avgusta v Mekinjah pri Kamniku
stal na lestvi Fran Podbreznik, zid pom. se je po neposrednosti približal toku z visoko napetostjo, ki ga ]e potegnil k sebi s tako močjo, da mu je prežgal meso na desni roki in nogi do kosti. Ko sta Še le obe varovalki zgoreli, ga je izpustil tok, na kar je padel z visočlne 4 m na tla In se vrhu tega poškodoval ra glavi. Prvo pomoč ponesrečenemu nudil je g. dr. Polec iz Kamnika, na kar so težko ranjenega prepeljali v deželno bolnico.
dn Oddaja tobačne glavne trafike v Mariboru. Tačasna tobačna glavna traf ka v Mariboru, Franc Južefa cesta št. 9 je razpisana v oddajo potom javnega natečaja. Ponudbe, ki morajo biti napravljene na predpisanem uradnem obrazcu, se morajo vročiti do 3. s»pt. 1919 ob 10. uri v zaprtih in zapečatenih uradnih zavitkih pri f nančnemu okr. ravnateljstvu v Mariboru, kjer dobe in-teresentje tudi vse tozadevne natančnejše podatke. Invalidi izza zadnje j vojske ter vdove in sirote v tej vojski padlih, ali umrlih vojakov imajo prednost ored drugimi ponudniki.
dn Povratek v Belgrad. Znamenita in splošno priljubljena 15. letna violinistka Marija Tomičinska, ki je nastopila v Beigradu pred regentom z največjim uspehom, se poda sedaj na posebno povabilo zopet v Belgrad, kjer priredi več koncertov. Upamo da bode priznana umetnica Posetila tudi nas, predno odide na svojo nadaljno turnejo na Frarcosko in Angleško.
dn Otrok ne k strojem I Na
Erjavčevem podu v Vižmarjih so mlatili žito. 11-letni sinko Stanko razvezoval je snopje. Neki delavec mu u-kaze, naj odpre vratca pri mlatilnici, in fant, hoteč ga ubogati, poskuša, da bi odprl vratca. V tem trenotku ga dregne po nesreči neka deklica, da je zašel z lovo roko v mlatilnico, ki mu jo je pri tej priči odtrgalo nad komolcem. — Zopet en iuvalid več.
dn Hoteli so se ohladiti, ker so »punco** dobro prodali. Ko so se 24. t. m. zjutraj vračali delavci iz vevške papirnice domov iz gostilne, hoteli so se med potjo vsled presta-nega nočnega krokanja nekoliko o-hiaditi. Ivan Žulovec pa je od veselja, ker so neko punco fantu dobro prodali, začel s samokresom streljati v zrak. ^ Samokres je bil pa v ŽulovČe-vem žepu tudi preveč segret in ni hotel Žulovca na vsak ukaz ubogati, da bi streljal. Žulovec pa, videč sa-mokresovo nepokorščino, ga začne natančneje ogledovati, pa glej smolo; ravno v tem trenotku stopil je Ivan Robljek k Žulovcu, ko se je samokres sprožil, tako da je Robljeka zadelo v stopal desne noge. Zadnjo besedo o kupčiji ir. slavnostnemu streljanju bo Imelo sodišče.
dn Smrtna obsodba. Pred osiješkim vojaški sodiščem je bil obsojen na stort delavec Joso Drenovac iz Ojurgjenovca radi roparskega umora.
dn 28 let v Ječi. V Zagrebu se je vršila razprava proti 50 letnemu Janku Lechner, tapetarskemu pomočniku, radi tatvine. Dobil je osem let težke ječe; vsled sličnih zločinov je presedel že dvajset let. Presedel bo skoro gotovo polovico svojega življenja v zaporu.
tr Ifprememba poštnega okraja. Vasi St lij, Logavas, ški flče i. dr., prej podrejene pošlnemu uradu Vrba, spadajo odsihmal k poštnemu uradu Sv. Jakob v Rožu.
dn Mislinjska podružnica Slov. plan. društva Slovenjegradec naznanja, da se je nekdanja nemška koča na gori Urška vzela od podruž*
?oC.aV . J° 8e ie ,8ta dne 15 8 19i9 o.vorila. Za hrano in izvrstno
PiKP Preskrbljeno. Ker je gora U-ška radi lahkega dohoda, kakor kras nega razgleda znana po celi Štajerski in Koroški, se slavno občinstvo vabi da isto mnogoštevilno poseti.
dn Preizkušnje za pomočnike pred obrtnooblastveno preizkuševalno komisijo v Ljubljani se bodo vršile meseca septembra. Prošnje za pripu stitev k preizkušnji je vlagati do 1. septembra 1.1. Natančnejši podatki so
razvidni iz razglasa v »Uradnem Hstu“ štev. 134 z dne 18. t. m.
dn Smola. Srbskim oblastim se je posrečilo prijeti znanega roparskega poglavarja Srdana Nackoviča, ki je S’edi meseca maja s svojo Četo oropal blizu Aikšiča vojne transporte. Vzrok roparjevi smoli je nezgoda, ki sc je pripetila njegovemu bratu, da mu je na odmoru eksplodirala bomba, ki je njega samega ubila, brata Srdana pa težko ranila. Ostali tovaršf, trije po številu so bili le lahko ranjeni in so pobi gnili. Srdan Nackovič se nahaja sedaj v belgrajski vojaški bolnici, kjer ga stražijo.
dn Učni tečaj za babice se prične s prvim oktobrom. Več v zadnjem »Uradnem listu.*
dn Otroci ne smejo nikdar uživati alkohola. Alkohol jih stori nervozne, moti zdravo krepko spanje in otežkočuje učenje. Nj h možgani in živci postanejo razdraženi, vsled česar so pojavi pri otroc.h kaj rada svoje-glavnost, jeza, lažnjivost itd. Otroci, kateri uživajo alkohol, četudi v prav malih količinah, zbole hitreje in hujše kot oni, ki se vzgajajo abstlnentno. — V Sloveniji štejemo danes vsled alkoholizma staršev 8000 telesno ali duševno degeneriranih otrok.
dn Velik letni sejm se vrši dne 1. septembra v Piiberku. Ker ga že dve leti ni bilo, bode udeležba gotovo zelo velika, posebno še, ker je mesto Pliberk postalo Jsredišče slovenske Podjune.
dn Naseljevanje na Angleškem. Iz Londona se poroča: Uradno je bila izdana važna naredba glede naselitve v Veliki Britaniji. Vsak tujec, ki je državljan štirih sovražnih držav, se ne sme vrniti v Veliko Britanijo, ne da bi imel Izrecno dovoljenje državnega tajnika za notranje posle. Vsi drugi tujci katerekoli narodnosti smejo pristati na Angleškem, ako imajo zadosti denarnih sredstev, da se morejo vzdrževati ali ako imajo trajno službeno mesto. Razen tega moralo imeti izkaz trgovinskega urada, ki ga mora izposlovati delodajalec. Nova naredba stopi že 1. septembra v veljavo.
dn Išče se Franc Ferjančič, roj-1.1892 v Ložah pri Vipavi, ki je služil po prevratu pri stražnem bataljonu na Ledini v Ljubljani. Kdor ve kje se nahaja, naj javi Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani.
dn Inteligentna, skromna begunska družina, obstoječa iz 3 do 4 članov, želi sprejeti oskrbovanje manjšega posestva na Slovenskem. Mož je vešč vseh upravnih in gospodarskih poslov, žena izurjena v panogah gospodinjstva. Ponudbe z navedbo glavnih pogojev sprejema Posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
Ljubljanske vesti.
1 Odhod 2f. srbskege pešpolka iz Ljubljane. Včeraj ob 5 15 dopoldne se je odpeljal iz Ljubljane
26.	srbski pešpolk, ki je bil ves čas Izza preobrata v glav, mestu Slovenije. Pri odhodu so bili navzoči predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc, kot zastopnik mestne občine ljubljanske dr. Zarnik, profesor Ilešič, od vojaške strani polkovnik Vukasovič, major Andrejka in mnogo drugih oficirjev. Predsednik deželne vlade za Slovenijo se je v imenu vse Slovenije zahvalil poveljniku polkovniku Milosavljeviču, vsem cFcirjem in moštvu tega vrlega polka. Poveljnik polkov nik Cedomir Milosavljevič se je v svojem Imenu in v imenu vseh oficirjev in vsega moštva moštva polka ginjen zahvalil gospodu predsedn<ku za lepi pozdrav in izjavil, da polk ne bo pozabi! Slovenije in njenega glavnega mesta, ki ga je vzljubil iz vsega srca. Ob sviranju vojaške godbe se Je krasno ovenčani vlak odpeljal iz kolodvora.
1 Pogreb gosp. Janko Dimica,
strojnega stavca v »Učiteljski tiskarni" je pokazal kako je bil pokojni priljubljen tovauš in dober mož. Pogreba se je udeležilo mnogoštevilno sokolstvo z naraščajem in vojaško godbo, dru-
štvo tiskarskih pomočnikov, pevci in veliko občinstva.
1 M«g8tratni uslužbenci in nova dragtnjska doklada. Občinski svet ljubljanski je že v svoji zadnji seji meseca julija t. 1. sklenil, da se bo istočasno in v isti izmeri kakor državnim uslužbencem nakazala tudi mestnim uslužbencem nova povišana draginjska doklada A glej: državni uradniki in drugi državni uslužbenci so že 1. avgusta odroma naslednje dni prejeli to doklado, mestni uslužbenci pa čakajo zaman na to, tako krvavo potrebno regulacijo draginjskih doklad. Baje se jim niti 1. septembra ne misli izplačati. Zakaj to zadrža-vanje že dovoljenega poviška draginjskih doklad? Občinski svet ljubljanski je sam uvidel, da so mestni uradniki, posebno oni nižjih člnovnih razredov, pomožni uradniki in drugi uslužbenci enako vredni z onimi v državni službi, ker se od njih zahteva enaka šolska izobrazba in enako delo, zato je privolil v slično povišanje draginjske doklade. Toraj izplačajte jim takoj, kar jim grel Vsaj smo v demokratski državi 1
1 Aprovizačnl pododsek uraduje vsak torek od 8 do 11. ure na magistratu Oaletova hiša pritličje in ne več v veliki magistralni dvorani. (Krušna komisija vsled tega v torkih ne posluje za stranke.
1 Ljubljanski prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase takoj z sladkorni centrali pri g. ravnatelju Llleko radi nakazila sladkorja. Kilo gram sladkorja v nadrobni prodaji 7 K 60 v. Sladkor se prodaja na odrezek št/. 1 sladkornih izkaznic za avgust.
1 Društvo fnženjerjev v Ljubljani vabi svoje člane na izvanredni občni zbor danes ob 20. uri v dvorano mestnega magistrata. Razpravljalo se bo definitivno o obliki st'ka z drugimi jugoslovanskimi Inženjer-sklmi društvi. Ker je zadeva za društvo In njega prihodnjost zelo važna, pozivaio se vsi člani, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. Za razpravo se naj prrpravijo s proučenfem v prvi številki društvenega glasila objavlje* nega načrta pravil za udruženje. člani, ki še Usta niso dobili, se naj javijo pri odboru pismeno s polnim naslovom.
1 Zveza poštnih organizacij v
Liubljani sklicuje za 27. t. m. ob 19 45 sejo širšega odbora v pismo-noški dvorani na glavni pošti. Pridite polnoštevilno. — Odbor.
1 Francoske čete zapuščajo Jugoslavijo. Včeraj in danes so se peljali skozi Ljubljano proti Trstu večji transporti francoskih kolonijalnih čet. Dosedaj še ni jasno, ali namerava Francoska demobilizirati svojo armado namenjeoo za vpad v Madžarsko, ali pa misli s svojimi četami zasesti dosedaj od Italijanov zasedeno ozemlje. Gotovo pa je, da bodo dokonča tega meseca zapustile vse francoske čete jugoslovansko ozemlje.
1 Šparta—Ilirija 1:3. Pri včerajšnji fotbalski tekmi je zmagala Ilirija nad Spsrto z 1:2 goalima. Podrobnejše poročilo še prinesemo.
1 Veliko cestno dirko na progi 50 km priredi klub slovenskih kolesarjev Il rija v Ljubljani dne 21. septembra. Dirkalo se bo iz Vranskega v Ljubljano za klubovo prvenstvo 1919. Po dfrki razdelitev nagrad z veselico. Športniki, ki bi se hoteli udeležiti dirke, a niso Člani kluba, naj se pravočasno prijavijo v klub.
Dopisi.
Narodno- socijal. stranka.
Ljubljanski zaupniki NSS. Podpisani odbor vas vabi k sestanku, ki se vrši dne 28 avg. od poi 20 uri v Mestnem domu (mala dvorana). Dnevni red: Ustanovitev krajevne organizacije NSS. Z ozirom na nujnost in važnost sestanka, zanesljivo računamo na vašo udeležbo. Pripel|lte s seboj tudi kakega druiega somišljenika, ki bi hotel deiatl za našo stvar. Prip. odbcr.
Zahtevajta Jugoslavijo" po vtth gostilnah, kavarnah in brivnicahi
d Mošnje. Tudi v naši občini je v petek večer toča napravila velikansko škodo na jesenskih pridelkih. Ajda je deloma uničena. Drugi pridelki zelo poškodovani. Sadja tako ne bi bilo veliko letos; zdaj je pa še od tega mnogo nezrelega odpadi. Tudi drevja je vihar precej polomil. Listja >'n mladik je kar vse zeleno pod dre/esi. Revež kmet, ki ga je obiskala nesreča.
d Iz Kočevja. Bliža se pričetek šolskega leta in zadnji čas je, pričeti z urejevanjem šolskih razmer. Pri nas imamo na gimnaziji ravnateija, ki je bil do preobrata hud nemškutar. Mol je bil član nemškega profesorskega društva, podpiral baje pridno Sttd-marko in Schulverein. Kazal se je Nemca v taki meri, da do preobrata sploh nismo vedeli, če zna tudi slovensko. Takšen profesor naj sedaj vzgjja našo mladino, ki je komaj še le osem mescev Slovenec in tudi to le zakadi tega, ker mu za enkrat bolie kaže. Sploh smo radovedni, kedo ga je na to mesto postavil, ker on kot duhovnik vendar ni sposoben za gimnazijskega ravnatelja, medtem ko je na kočevski gimnaziji par drugih profesorjev, ki so bolj zmožni in zraven tega zanesljivi Slovenci. Vsi njegovi nemški tovariši so že odslovljeni iz službe, torej zadnji čas je, da se tudi W. pošlje kamor sliši. Vendar ne bomo najhujšega ih Slovencem nevarnega nemškutarja gledali na ravnateljskem mestu. Mi imamo sicer veliko potrpjleuja, mislimo pa, da danes vendar lahko zahtevamo slovenske učitelje, kar gotovo tudi državi ne bo v kvar. Upamo torej, da Deželna vlada malo več pozornosti obrne na Kočevje.
d Novomesto. Na cerkvenem proščenju pri sv. Roku poleg Novega mesta, ki se je vršilo 17. t. m-, se je pokazalo, da so naši fantje vkljub petletni vojni še ohranili svojo vročo kri. Že proti večeru sta prišla na ljudsko zabavo znana pretepača A. Bartolj in Ivan Vindišman, ki sla brez posebnega povoda napadla Fr. Šoberja fn dva njegova tovariša. Šober se je junaško branil in hitro spravil Bartolja podse, ker pa sta ga obadva tovariša v sili zapustila in je Vindišman priskočil Bartolju na pomoč, se je zadnjemu posrečilo obvladati ga, nakar ga je začel neusmiljeno obdelavati * odprtim nožem. Dasi je zgubil vsled dobljenih ran Šober mnogo krvi, j® vendar s pomočjo dobrih ljudi šel pe» do bolnice usmiljenih bratov, kjer čak* sedaj ozdravljenja in — sodnijske obravnave.
d Iz Strnlšča. Te dni so darovali naši narodno zavedni železničarji bivajoči kot tržaški begur.ci v tabori-škem okraju »Mlada Bolehava« tukajšnjemu otroškemu zavetišču 80 K, katere so nabrali v lastnoročno popravljenem kegljišču. Vrlim železničarjem ki so iz Trsta donesli toliko rodoljubnega čuta, kličejo naši malčki iskrefl Bog plačaj I — Hvala tudi taboriškemU predstojništvu, ki je z ozirom na rodoljubni namen dovolilo popravo kegljišča in dalo zato potrebna sredstva.
d Ptuj. Trgovcu Senčarju je bilo ukradenega za 28 000 K sladkorja. Na izsleditev tatov je razpisana nagrada 1000 K. Privatnemu detektivu Jeriču se je posrečilo priti na sled petnajstih1 tatovom.
d Ptuj. Utonil je 20 avgusta p°* poldan saper Lovro Bražijo tukajšnje ekspoziture sap, bat. Kopal se je * Dravi za vojaškim vežbališčem. Nesrečnežu je bila prepozna pomo** Doma je bil iz Vačlje pri Litiji n* rjjinjskem. Pogreb se je vršil dn® 21. avgusta ob 17 uri v Ptuju. ...
d Ptuj. V našem demokratskem v) Ptuju je dandanes toliko milostivih» da se navsezadnje več ne spozna*' katera gospa deli milosti in katera j® nemilostiva. Nočemo žaliti naših sl®' venskih gospi, ker so v obče vrl® narodne žene in ijubeznjive mater®' hočemo le konstatirati, da je na*1 „milo3tiva“ srednjeveški nemški p*’®' ostanek, torej je to nenaroden in P0'. leg tega tudi nedemokratski naziv, * nikakor ne povzdiguje ugleda na*"j slovenskih žena. Nasprotno pa v#e*
buje beseda gospa vse vrline slovenske žene in tujo spako ,,tni!ostiva“ visoko nadlcriljuje. Prava slovenska zena bodi torej edinole gospa, in pravi jugoslovanski demokrat je ne bo nikdar nazival „mI!ostiva". — Velja za vsa naša mesta, ne samo zi Ptuj.
d Rogaška Slatina. V sredo
27.	t. m. se vrši v veliki koncertni dvorani gledališki vesel večer znanega recitatorja in humorista Evgena Panterja in njegove družbe z obilnim Sporedom. Sodeluje vojaška godba.
a Orebinj. Druga narodna veselica, ki se je vršila v nedeljo, dne 17. t. m. je všpela nad vse pričakovanje. Na vsporedu so bili govori, petje, dve veseloigri (»Prijetno iznenadenje4 in »Ne kliči vraga4) in ples. Veselica se je vršila na prostem, svlrala je tudi vojaška godba iz Maribora. Občinstva je bilo veliko, posebno kmetoy, kar nam dokazuje, da se ne bojijo poki-zati, da so Slovenci. Da je veselica
tika dob o uspela, se imamo v pr/i vrsti zahvaliti tukajšnjemu štac. poveljniku, g. kapetanu Dekaneva, ki nam je šal v vsikem oziru prijazno na roko. Dalje so vredni pohvale tudi tržaški pevci društva »Nanos4, kakor tudi domači pevci in pevke pod vodstvom g. Modriča, litotako so tudi igralci 3voje uloge dobro zastopali. Reditelj! (tukajšnji vojaki) so tudi lepo skrbeli za mir in red O. Ručigaj je zopet skrbel za dobro postrežbo. Take veselice prav dobro upiivajo na naše ljudi, ker jim povejo, da se na sv oji zemlji več nikogar ne bojimo.
Roman Razkrinkani Habsburžani izdamo te dni kot ponatis v posebni knjigi. Cena samo 5 K. Naročite to velezaniinivo knjigo, ki jo bo vsakdo čital z velikim zanimanjem.
Najnovejše vesti.
izvirna telefonska in brzojavna poročila Jugoslaviji*. d rek murska doputacijagro v Belgrttd.
Murska Sobota, 25. avgusta. V kratkem odide iz Prekmurja v Bel-grad ileputacija, ki bo predložila cen * tralni vladi v imenu prekmurskih Slovencev spomenico' glede uspešne ureditve gospodarskih in političnih razmer, Ki so postale vsled dolgotrajnega madžarskega in nazadnje boljšenškega terorja korupine. Glede uprave je vroča Želja Prekmurcev, da se vsi kraji, kjer ®e govor! prekmursko ali takozvano Prleško narečje, združijo v eno upravno celoto, ki bi bila pod direktno politično upravo centralne vlade in s široko samoupravo z enim okrožnim zborom.
Reorganizacija bosanske vlado.
Zagreb, 25. avg. Listi poročajo {z Samjeve, da je po kratkem ča3u »zvedena reorganizacija bosanske vlade. Nova vlada bi imela uradniški značaj, ^edseduvai ji bo dr. Peleš, poklicanih P* bo v njo tudi več slovenskih strokovnjakov. *
Napad na čošlie Sokole na Dunaju.
Dunaj, 25. avg. Minulo soboto so napadli na severozapadnem kolo dvoru železničarji in občinstvo češke Sokole, ki so hoteli potovati v Znajm. Med Sokoh je bil tudi čehoslovaškl poslanik na Dunaju dr. Fiedler. Nem-sko-avsirijssi zunanji minister je izrazil dr. riedlerju obžalovanje svoje vlade.
TaŽna in odločna izjava Hooverju.
Berlin, 25. avgusta. »Berliner *aglatt« poroča iz Lugana: Konferenca zveznikov je sicer nerada, toda vendar zavzela stališče proti Jožefu. To se je zgodilo na odločno zahtevo a-Provizacij-jkega diktatorja Hooverja, ** le izjavil, da je Amerik?, prišla v vropo, da odstrani zanemarjene razpne, ki so vladale v habsburški hiši.
w Ir d,mpe5H bi bil nemogoč*. II Konferenca imela le nekai energije. Mesto tega pa se pod okriliem konference pripravlja podobm?«,e< jetje tudi na Dunaju. Skrajni ča? t da se napravi konec tem usode bolnim intrigam. Ni naša naloga, da se vmešavamo v notranje razmere premaganih narodov. Stvar konference pa je, da odločno izjavi, da ne pripušča ni mh'1* rcakciior|arnih dejanj in restav-h_ v.110 konferenca tega ne stori,
5,1	5 A”eii!tii’ tUdi bi °SlSla
pri tem sama.
A juliju proti ruskim bolj še vikom.
Dunaj, 25. avg. ,8 Unr Blatt1* poroča iz merodajnega vira, da vodijo
fcf 2iJ2fC,,° F?« bIoli§evik°m Angleži, k' \ d jo o boljševizmu nevarnost za indijo. Ruska boljševiška armada se bliža Afganistanu in indijski meji. B-Mi-seviki so zanesli delo v I idijo komunistične ideje.
Anglija la Nemška Avstrija.
<la Va’ 25, av2*»Eclair“ poroča,
je bilo v torkovi sej! vrhovnega
sveta opažati neko uplivanje v prid popolni spremembi mirovnih pogojev Nemški Avstriji. Angleški mirovna delegacija je šla celo tako daleč, da je izjavila, naj se Nemška Avstrija ne smatra za sovražnico. Temu se je odločno uprla Franclja, kateri se je pridružila tudi Italija, nakar je angleški načrt pogorel.
Italijanski glas o llabsburgorclh.
Ženeva, 25. avg. »Corriere della sera" izve Iz Pariza, da je mnogo ententnlh austrofilov delalo za vposta-vitev Habsburgovce v na Madžarskem. Monarhisti v Budimpešti, na Dunaju in v nevtralnih državah, ki so združeni v tajni organizaciji skušajo od ložhi rastavracijo Habsburgovcev, da bi tako predvsem v Budimpešti upeljali zmerno socialistično vlado, ki bi imeia nalogo doseči združenje Avstrije z Madžarsko, nakar bi sama po sebi nastala monarhistična akcija, ki je že pripravljena. To združenje se pripravlja od države, ki v javnosti še ni Imenovana.
Velika organizacija tihotapcer v Švici.
Dunaj, 25. avg. „Neues Wiener Journal*1 poroča iz Curiha: V Švici je obsežna organizacija tihotapcev, ki vtihotapljajo v Švico bankovce in dragulje. *V organizaciji je tudi veliko število tujih državljanov. Kakor se poroča, se poslužujejo male države svojih kurirjev za utihotupljanje bankovcev in drugih denarnih vrednosti. Do 1. avgusta je bilo vtihotapljeno v Švico mesečno za okoli deset milijonov frankov vrednostnih predmetov.
(Od našega belgrajskega poročevalca,) Narodno predstavništvo.
Belgrad, 25, avgusta Tudi za današnjo sejo nar. predstavništva je vladalo v Belgradu veliko in splošno zanimanje. Gaierije v zbornici so bile že zgodaj zjutraj zasedene. Pred dvorcem, v katerem zaseda predstavništvo pa so se neprestano zb rale skupine ljudi, ki so pričakovale poročil o poteku seje. Časnikarska loža je bila celi dan polna. Med poročevalci je bilo tudi več tujih francoskih zutnalistov. Seja je bila sklicana za aeveto uro dopoldne, a že mnogo poprej so se začeli zbirati poslanci. nnKi?evetiib ie b la zbornična dvorana
M- Kakor v soboto. Vsi se
nart 9Sl « ?asedeni- Navzočih je bilo nad 2oO poslancev. V seji je izostalo torej komaj Kakih 10 poslancev, od kat en n pa se nahaja večina na mirovni konferenci v Parizu. Poslanci so se pred začetkom seje živahno razgovarjall. Vlad. skupini rti bili polni zaupanja, pa tudi opnzicijo.nalci so odkrito priznavali, da nimajo upanja, da bi mogli dobiti proti vladi večino. Malo pred deseto uro so prišli v dvorano ministri, ki so bili od svojih pristašev živahno aklamirani. Predsednik dr. Draže Pavlovič je otvoril nato sejo. Po uvodnih formalnostih je prešla zbornica na dnevni red: razpravo o
vladi in deklaraciji. Prvi govori Črnogorec MarLo Dakovič, ki izjavlja, da stoje Črnogorci sicer na principu kon centracijske vlade dokler ni sklenjen mir in da se do takrat ne nameravajo pridružiti nobeni stranki, vkljub temu pa bodo podpirali sedanjo vlado, dokler bode delala za splošno državno korist. Za njim govori dr. Marko Trif-kovič v imenu radikalnih desidentov. Povdarja, da zahteva njegova skupina koncentracijski kabinet, In da zato ne more podpirati sedanje samo od dveh strank sestavljene vlade. Med splošno pozornostjo povzame za Trifkovlčem besedo vodja staroradikalne stranke, bivši min. predsednik Protič. Govori temperamentno in ostro. Najprej pojasnjuje postopanje radikalcev v zadnji krizi in razlaga, zakaj radikalci niso vstopili v viado. Iz vrst demokratičnih in socialističnih poslancev se oglasijo živahni medklici, ker slika Protič potek krize precej drugače, kakor pa je bil v resnici. Posebno burni pa postajajo protesti, ko se pusti Protič zavesti od svojega temperamenta in začne posamezne člane vlade, zlasti pa notranjega ministra Pribičeviča, osebno napadati. Protiču njegovi ožji pristaši živahno pritrjujejo. Protest iz demokratskih in socijalisti-čnih klopi pa to pohvaio kmalu ud uši.
Vesti Ljubljanskega dopisnega urada. ljubljanski škof' pri papežu.
Ldu. St. Germ a in, 25. avgusta. (DunKU) „Echo de Pariz** javlja iz Rima, daje papež sprejel ljubljanskega Škofa dr. Jegliča In da je Imel z njim razgovor o konkordatu, ki ga namerava Jugoslavija skleniti z Vatikanom.
Nova madžarska vlada.
Ldu. Dunaj, 25. avg. (ČTU.) Madžarske meščanske in socijalistične stranke so se že zedinile na gotovi podlagi. Smatra se, da se nova vlada sestavi jutri, in sicer prevzame predsedstvo minister za zunanje posle Martin Lovaszy. Friedrichova vlada bo sprejeta v novo vlado.
50.000 delavcev na cesti.
Ldu Bern, 24. avgusta. Dku Po vesteh, ki prihajajo iz Barcelone, so zahtevali delavci osemurni delavnik, uakar so delodajalci sklenili zapreti svoja podjetja Vsled tega je vrženih na cesto 15.000 zidarjev, 30000 tkalcev in 6000 mesarjev. Prihodnji teden se zapre vsa podjetja. V Macoresi je pnšio do nemirov. Podrobnosti še niso znane.
Aretiran župnik.
Ldu Bečkerek, 25. avgusta. Na katoliški praznik sv. Štefana, kralja ogrskega, je imel profesor katoliškega bogoslovja in urednik nemškega lista »DerMorgen4 Geza Rech v temeš-varski cerkvi slovesno prepoved, v kateri je namigaval na zvestobo nekaterih temešvarsklh Nemcev napram madžarski cerkvi. Na ovadbo detektiva je bil župnik takoj, ko je dovršil slnžbo božjo in stopil iz cerkve, aretiran.
Francoski glas o Bolgarih.
Ldu. Lyon, 24. avgusta. (Brezž.) Razpravljajoč o določbi mirovne pogodbe z Bolgarijo, ki govori o varstvu narodnostnih majšin v Bolgariji, pravi pariški „Iitransigeant'‘: Bolgari sploh ne zatirajo svojih narodnostnih manjšin, oni jih enostavno — zatro.
Težke kazni za navij aleo cen.
Ldu Belmar, 24. avgu3ta. Dku (Brezžično.) Iz NVashingtona javljajo, da je poslanska zbornica sprejela zakon, ki se tiče kaznovanja navijalcev cen pri živilih, obleki, in živi jenskih poirebščinah. Kazen znaša dve leti ječe In 5000 dolarjev.
Japonsko barantanje.
Ldu Belmar, 24 avg. Dku (Brezžično.) Iz Pekinga brzojavljajo, da je giasom neke vesti japonskega ministrstva za zunanje stvari, Japon3ka pripravljena, odreči se tekom dveh let nekdanjim nemškim pravicam v Šan-tungu, ako dobi za to druge kompenzacije in sicer prihaja v poštev Mandžurija ali Mongolija, mogoče tudi obe.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek.
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
Poslano.*
Zvedel sem, da nekdo na prodaj ponuja mojo trgovino z gramofoni in godbenimi stroji v Ljubljani, Sodna ulica št. 5.
Opozarjam slavna občinstvo, da sem lastnik trgovine jaz in da dosedaj niseiii^ za prodajo nikogar pooblastil.
Toliko v vednost slavnemu občinstvu, da kdo ne pride v škodo.
Moja trgovina seveda ni na prodaj.
Z odličnim spoštovanjem
 ____________________ A.	Rasberger.
* Uredništvo ne prevzame za »Poslan** nobene odgovornosti.
**roda ae: S Škotski poni z vozom in opremo vred pripraven za Otroke na prodaj. Ogled* se jahto v hlevu g*. Frana Mi-*'*a hotel Južni kolodvor v Ljubljani, Kolodvorska ulica.	Pšen’co, koruzo, ječmen, oves, konopljino seme, -s ko količino prodam. Vaclav Vy-ška, Daruvar, Slavonija. 1238	Prodajalka vešča mešane stroke išče službe, najraje kje na Hrvaškem. Naslov dove uprava tega lista.
	44 Kupi s©:	i*č Rasno:
	Kupim g-otllno in trgovino z nekoliko zemljiščem najraje na deželi, ali v kakem trgu ali mestu na Kranjskem. Eventuelno zamenjam tudi svoje posestvo, katerega	S popolno oskrbo išče k dobri družini stanovanje za sred! septembra, gojenka trgovske šoie. Ponudbe n? A očno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 1233
Prodam v dobrem stanu laliko elegantno motorno kolo z dobro pnevmatiko. Ogleda se lahko v delavnici		
v st. Peterski vojašnici.	kraju na Dolenjskem. Ponudbe na upravo pod ,Kupčija'. 124 ■	Visokošolec, pravnik, ki nima sredstev za nadaljevanje študij, išče osebo, ki bi ga podpirala 2 -3 leta. Povračilo po dogovoru. Prednost samostojnim ženskam vsake starosti. Ponudbe pod »pomoč visokošolcu* na u-pravništvo iista. 1230
Proda s»> dobro ohranje-Dp 1j\0^orno kolo znamke „Puch“. Poizve se v upravi Jugoslavije. 1241		
	Kupim trpemin po visoki ceni. Iv. Jančar & Co Ljubljana, Slomškova ulica 10. Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Ceue za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETI, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 410	
Konjski gnoj sc odda. Naslov v upravi Usta. 1245		
Planino, svetle barve, do-pro ohranjen prodam za 3500 K. Naslov v upravni-štvu. 1240		
		Boljši obrtnik išče stanovanje z hraio pri boljši družini. Ponudbe pod »Stanovanje" na upravo lista.
Težka krava s tel čkom, težko 670 kg, teliček star 14 ii* va ,ma P° teličku 15 litrov mleka na dan se Pro“a pri Ivanu Bulc, posestniku v Mirni, Dolenjsko. 1233		
	Kupi so srednjevclika kopalna baujn. Pourdbe s ceno na upravo pod P. J. f£f Slu’Sbf£: $	Par tisoč kron nemško-»vstiijskega denarja se dobi od 16—17 ure. Aleksan-dr>va ce3ta IG, III. nadstr. Ilešič. 1240
Prodam Posestvo pol ure od I tuja z 8 oralov zemlje, travnikov in pašn kov. 1234	Kontoristlnja, začetnica, vešča stroje- in te3nopisja želi vstopiti v službo takoj. Ponudbe na upravo ,Jugoslavije" v Celju. 1843	,,Svetna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg Izvršujt tiskovin• vsth vrst, kakor: tusovlsa, knjig*, brošur*, cenike, letak*, letake, vspcredt, tabele, raluna. koven* in pls*m-skl papir s firmo, vizitke, naslovnice, raiunsk« zaklfuik* In vsa v to stroko spadajola tlela okusno In ceno. ~
In vloma varne Werthelm- blagajne v vsaki velikosti, kakor tudi blagajne fa zidati in vsakovrstne Wertheim-blagajnice izdeluje tu J vsako popravo Izvršuje tvrdka Franc Schell, umetni in blagajnlčarskl ključavničar v Mariboru, Koroška cesta štev. 31. 1026		
	Kontorlstinjo, popolno izurjeno v slov. in nemški stenogratiji in strojepisju, ki ima tudi veselje c o sodelovanja v trgovini z mešanim blagom, sprejme tvrdka N. Zanier & sin v Sv. Petru v Sav. dolini. 1844	
Izurjeno vlagalko
sprejme takoj »Zvezna tiskarna44 v Ljubljani, Stari trg.
- BARVA !i) KEMIČNO
vsakovrstno blago
h PERE ' in
domače perilo (pošilja po isto na dom)
- ČISTI
obleke
SVETLOLIKA
ovratnice, zapcsnice in srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nusip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3.
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši.
Zahtevajte sapio pristno yoskovo »HIFw-kreiuQ, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: cigaretne stročnice in papirčki od !4 K naprej, razglednice, pisemski papir, viasnlce, toaletno ihilo i. t. d.
Zaloga samo na debelo: Oroslav Čertalič, tna, Resljeva cesta št, 20.
papir,
Z:
Ljubijan
NAZNANILO.
P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril
krojaško obrt
na Sv. Petra nasipu štev. 53/1.
ter se bodem potrudil svoje naročnike v vsakem oziru zadovoljiti.
Peter Capuder, Ljubljana.
Štev. tai.
G//82DO".
Spisal Vlad. Levstik. Jjidala Svetna tiskarna v Ljubljani Cenabroš. 3 vsjano 10 jj. C/[hJ. S GU2S0 je najlepša povest, kar jih je izšlo 3ednja leta.
Zbirko zanimivih povesti in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
»Šopek == = samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska petnica in pisateljica M. Komanova Založila in izdala
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 5’—, broširani K 4 —.
Rudniško ravnateljstvo v Kočevju
potrebuje enega železo-vrtiiaija ključavničarja in dva kurjača. Reiieutanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Kočevju.
Škrob
fin, bleščeče bel, razpošilja po pošti po 5 kg po K 48 za kg
Rudolf Zori&Komp.
Ljubljana.
Bukova drva
oglje, smrekov les, deske in trame kupuje
»CROATIA«,
gozdna in d. delniška družba v Ljubjani,
Marije Terezije cesta 2.
Kupim vsako množino
kakor tntjl
jabolčnega kisa.
ponudbo s? navedbo množine in najnižje cene na Ljubljana I., poštni predal štev. 163.
vrste in v vsaki množini kupuje vedno ns plačuje najbolje trg. firma
J- Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko),
RAZGLAS.
Javni vodovod za mesto Kranj in okolico v Kranju razpisuje službo
vodovodnega monterja.
Mesečna plača 200 K, drag. doklada 250 K in dnevnine za dela izven Kranja po 3 K ter 15% od čistega dobička pri hišnih inštalacijah. Službo je nastopiti 1. oktobra 1919.
Prošnje z dokazili o dosedanjem službovanju, spričevala sposobnosti itd. je predložiti vodovodnemu odboru v Kranju do 15. septembra 1919.
Jami vodovod za Kranj In okolico t Kranju,
dne 23. avgusta 1919.
Predsednik:
F. POLAK s r.
Razpis javne dražbe.
Finančna uprava proda v sredo, 3. septembra ob 8. uri v skladišču južne železnice v Celju 21 tisoč 500 komadov dobro ohranjenih solnih vreč potom javne dražbe. Vreče se bodo oddajale v partijah ali počez najvišjim ponudnikom. Interesentje se vabijo, da si ogledajo blago še pred dražbenim dnem. Kupnino je plačati koj pri prevzetju blaga. Kupec mora blago nemudoma odstraniti iz skladišča na svoje stroške.
Natančneja pojasnila daje vodstvo preglednega okraja finančne straže v Celju, pri katerem so tudi na vpogled dražbeni pogoji.
Poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1919.
Delegat: Dr. Šavnik 1. r.
pozor! = pozor!
Ravnokar došlo krasno sortirano inozemsko manufakturno in modno blago po najnižjih cenah.
Slavnemu občinstvu za nakup se najtopleje priporočam.
Manufakturna in modna trgovina
Karoi Pajk, Celje,
Kralja Petra cesta.
Komisijska trgovina
Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta St. 6, priporoča svoio bogato zalogo
manufaktur noga blaga:
t*>
cebrja,	r„,v,|
t-lota, hlačevinc, nogavic, ro cev, sukane*, črne in bele Svile, gumbov, pritiskačev, rinčie za čevlje in drugih iz-
DRVfl
trda ali mehka, vsako količino kupim za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe do 29. t. m. na
„Adriawoodexw | Ljubljana. Hotel Union.
zastopa.
Tapetnik in dekorater
M. ZOR
Blelvelsova cesta poleg dež. glade
Se priporoča v napravo žimnic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera dela izvršuje priznano solidno In po nizkih cenah. Prosi blagohotnih naročil.
Rudniško ravnateljstvo v Trbovljah
potrebuje
== Več = tesarjev
Ker primanjkuje stanovanj za oženjene, se sprejemalo samo samski delavci Reflektanti naj se zglasijo pri rudniškem ravnateljstvu v Trbovljah.
z steklenino in porcelanom ter steklarskim obratom v Mariboru se takoj
proda.
Dobro vpeljano. Trgovina ima veliko in lepo pročelje, ter kompletno trgovsko in skladiščno opravo.
Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta 10.
Izšel je 3—5 snopič »Narodne knjižnice" Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS‘ poslovenil dr. J. Glonar; cena K 6~—- in 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo „GADJE GNEZDO11 povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8—, okusno vezani K 10‘—.
V založbi »Zvezne tiskarne* so izšle izvirne pesnitve tv. Albrehta „SLUTN JE“ in Janko Glaserja »POHORSKE POTi“. Cena r——vsaki knjigi K 4‘—. r--.—
Pozor poljedelci!
Izdelovalci čilskega 'solitra — jednega od najkoristnejših umetnih gnojil — želeči, da poljedelcem kraljestva SHS nudijo kar naj-bolja obveščenja in navodila o uporabi vseh vrst umetnega gnojila, a posebno onega,katero je našim zemljam najpotrebneje in to je
azotno gnojilo
odprli so od 1. julija t. 1. svojo delegacijo za kraljestvo SHS.
Pisarna delegacije se nahaja v Beogradu Resavska ulica št. 33 in stavija svoje usluge brezplačno na razpolago vsem poljedelcem in zainteresovanim v kraljestvu SHS.
Pozor gostilničarji
na Kranjskem in koroškem*
Ker letošnja vinska letina ne obeta biti
posebno dobra, se cene vinu vedno le višajo, mesto da bi se znižale. Mi pro-dajemo še po starih, zelo nizkih cenah, samo radi pomanfkanja prostora, kvantum okrog 400 hektolitrov dobrega, belega, štajerskega vina lastnega pridelka, letnika 1918. Vino leži v Ptuju, kjer se ga lahko prevzame in franko postavi na
Vino se prodaja samo gostil-— Gostilničarji, kateri se za
kolodvor.
ničarjem. ___________
nakup vina interesirajo, naj takoj vpo-šljejo svoj naslov, kakor tudi kvantum katerega bi odkupili na upravništvo „JU-GOSLAVIJA1' v Ptuju. 7 =====
Trgovina
z mešanim blagom se
vzame v najem.
Naslov v upravi „Ju-gos!avije“ v Celju.
Najlepfs darilo mladici
je povest slovenskega dečka iz pretekle svetovne vojske
Knjiga je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4- — Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zresni knjigami v Ljubljani, Marijin trg 8,
Sirite med narod
sledeče knjige in brošure:
1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje ) Spisal dr. Bogumll Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre.
Slovenci, Slovenke 1 Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom!
Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije“ v Ljubljani in po njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu tsr vseh knjigarnah.
Cena
8S