GOSPODARSTVO
LETO XVII. ŠTEV. |T2
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
SREDA, 27. marca 1963
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 . TEL 38-933
Videm za tesnejše sodelovanje s Slovenijo
Predstavnik Gospodarske zbornice o uspešnem obisku v Vidmu - Preosnova sejma «Alpe-Adria»
Po predhodnih obiskih zbornicama za trgovino, industrijo in kmetijstvo v Trstu in Gorici je podpredsednik republiške Gospodarske zbornice Svetko Kobal vodil posebno odposlanstvo, v katerem sta bila poleg njega še dr. Miran Goslar, načelnik za trgovino in Lavo-slav Dolinšek, referent za obmejne sporazume, na posvetovanje z videmsko zbornico.
Razpravljanje v Vidmu med italijanskimi in slovenskimi gospodarstveniki je trajalo ves dan, dne 20. marca, v prostorih videmske zbornice v najbolj prijateljskem vzdušju in se nehote podaljšalo še na slavnostnem sprejemu.
Podpredsednik slovenske gospodarske zbornice Svetko Kobal je po svoji vrnitvi iz Vidma rade volje posredoval našemu listu svoje neposredne vtise in tudi navedel vrsto številnih problemov, ki so jih obravnavali ali pa glede katerih — in teh je bila velika večina — so se strinjali na marčnem snidenju obeh sosednih zbornic.
Videmski zbornični vodilni krogi na čelu z ljubeznivim in preudarnim predsednikom grofom di Maniago so že od vse-
di s slovenske strani je podobno še premalo globokega poznavanja gospodarskih zmogljivosti, ki jih razna furlanska industrijska središča, kot npr. Videm, Pordenone, ali manjša kot Čedad, Maniago, S. Giovanni, Spilimbergo in druga nudijo, kakor tudi, da je furlansko kmetijstvo toliko napredovalo, da bi marsikateri artikli prav prišli slovenskemu kmetijstvu.
Predstavniki obeh zbornic so se prav zaradi tega strinjali, da je prav zaradi tega premajhnega medsebojnega poznavanja odstotek blagovne izmenjave neprimerno manjši, kakor bi lahko bil po objektivnih pogojih sosedstva, asorti-mana artiklov in pa subjektivnih momentov medsebojnega spoštovanja in razumevanja, ki niti v burni preteklosti niso bili nikdar moteni.
VLOGA TRSTA
Slovenija in Furlanija mejita med seboj v Gornjem Posočju, ki je neposredno naslonjeno na industrijsko Gorenjsko. Nekoliko dlje od večjih urbanističnih središč in pomorskih zvez se je tod bolj uveljavila proiz-
ga začetka pokazali tolikšno za- [ vajalna delavnost od posredni-Vzetost, da bi se čimprej na skoro vseh področjih gospodarskega udejstvovanja poglobili in Pomnožili stiki med Furlanijo in slovenijo, da je obravnavanje številnih predlogov, predloženih z obeh strani, steklo v prisrčnem prijateljskem tonu.
MOŽNOSTI IZMENJAVE PREMALO IZKORIŠČENE — PREMAJHNO MEDSEBOJNO POZNAVANJE — VEČJA PROIZVAJALNA NASPROTI MAJHNI TRGOVINSKI DEJAVNOSTI
Obe strani sta ugotovili, da možnosti za blagovno izmenjavo še zdaleč niso dovolj izkoriščene, pa čeprav vlada velika Prijateljska pripravljenost z o-beh strani, da bi to prijateljstvo rodilo bogate plodove za obe strani. Furlanski krogi sami priznavajo, da še zmerom Premalo poznajo nagli povojni gospodarski razvoj Slovenije,
Potrebe po določenih artiklih v Sloveniji, ki bi jih prav go-
ske trgovinske. Velja za obe strani, za slovensko in furlansko, da se je proizvajalna vnema bolj osredotočila na proces proizvodnje, kakor na iskanje tržišč, in da je zato stari trgovski emporij Trst, ki zna proučevati potrebe svojih sosedov, bolje odrezal v povojni blagovni izmenjavi med obema državama.
Spričo takega položaja je razumljiva in umestna spodbuda, vzrasla na posvetovanju obeh zbornic, da bi z obiski, razstavami, sejmi in drugimi načini, a predvsem s sodelovanjem bolje spoznavali drug drugega, da bi globlje črpali v virih medsebojne proizvajalnosti.
Takšna iniciativnost je toliko potrebnejša, ker nekateri formalni razlogi, kot npr. dejstvo, da gotovo najplodnejši in najbolj industrializirani del videmske pokrajine ni vključen v pas obmejne blagovne izmenjave in osebnega obmejnega
spodarski operaterji videmske j prometa, negativno vplivajo na pokrajine mogli zadostiti. A tu-1 hitrejšo medsebojno izmenjavo.
V Rimu so podpisali novo trgovinsko pogodbo
V soboto je bila po enomesečnih pogajanjih podpisana nova trgovinska pogodba, ki uiejuje izmenjavo med Italijo in Jugoslavijo v času od 1. aprila 1963 do 31. marca 1964. Kakor vsako leto so tudi letos vključili v pogodbo sporazum o izmenjavi med obmejnima področjema, to je tržaški in goriški sporazum, ki veljata od 15. januarja tudi Za dobo enega leta. Z italijanske strani je podpisal novo pogodbo opolnomočeni minister Man-lio Castronuovo, za Jugoslavijo Pa opolnomočeni minister Vasilij Milanovič.
Italija je z novo pogodbo za jugoslovanski izvoz priznala u-godnosti liste A, ki daje za u-voz naj večje olajšave, kakor je izjavil minister za zunanjo trgovino L. Preti med svojim obiskom v Trstu. S tem priznanjem so bili ustvarjeni ugodnejši pogoji za trgovino med obema državama; doslej je namreč jugoslovanski uvoz v Italijo o-virala zlasti prav razlika glede Uporabe uvoznih sistemov, ki delijo države v razne kategorije. Minister za zunanjo trgovino je med svojim bivanjem v Trstu tudi naglasil, da po njegovem mnenju niti določbe Evropske Sospodarske skupnosti ne predstavljajo posebne ovire jugoslovanskemu uvozu v Italijo, ker sestavljajo jugoslovanski uvoz Predvsem kmetijski pridelki. Pri tem nima jugoslovansko blago posebnega konkurenta, ker se kmetijstvo v državah Evropske gospodarske skupnosti se ni dovolj razvilo. Minister freti je tudi mnenja, da se da ^menjava med sosednima državama še okrepiti, zlasti če bi Jugoslavija lahko še dvignila izvoz Polizdelkov v Italijo.
Novi kontingenti v obmejni trgovini
Nekateri kontingenti so bili
uvoz blaga z jugoslovanskega ubmejnega področja v Trst nekoliko zvišani. Po novem spora-^niu veljajo za jugoslovanski dvoz na Tržaško naslednji kontingenti: klavna goveja živina t-2 milijarde lir; zmrznjeno goveje meso 150 mil.; svinjsko meso, sveže in zmrznjeno 550 mil.; ?Veže mleko in smetana 220 mi-mlečni izdelki 40 mil.; ma-S'o 40 mil.; melasa 50 mil.; namizno vino 250 mil.; peneče se ^stekleničeno vino 1 mil.; navadno '/stekleničeno vino 15 mi-■d-I industrijsko vino 100 mil.;
a go «čez carinarnico« neome-
jena količina za 1.9 milijarde lir.
Za izvoz italijanskega blaga na področja Buj, Sežane, Kopra in Nove Gorice veljajo naslednji kontingenti: riž 50 mil.; agrumi in drugo namizno sadje 200 mi-lij.; semena, žive rastline 15 mi-lij.; mast ter živalsko in rastlinsko olje 20 mil.; esence 15 mil.; kemični proizvodi 80 mil.; farmacevtski proizvodi 50, barve in laki 15, žveplo 20, papir (izključen časopisni) 150; predivo, tkanine in konfekcija 800; konoplja (predivo, vrvi in vreče ter juta) 50; pločevina 20; pisarniški stroji 200; razni stroji in nadomestni deli 300; vozila in nadomestni deli 200; precizij-ski in optični aparati 80; glasbila in plošče 30; električni in telefonski material 150, radiotelevizijski material 50; oprema za ribolov 20; gume za vozila 300; gumijasti izdelki 10; razno drobno modno blago 100; ure 5; gospodinjski aparati 200; keramični in stekleni izdelki 15; pluta in izdelki 250; usluge in popravila 100; drugo blago 500 milijonov lir.
SEJEM «ALPE - ADRIA« — A-PRILA SKUPNO POSVETOVANJE OBMEJNIH ZBORNIC V LJUBLJANI
Kakor lansko leto tako je tudi letos videmska zbornica pripravljena podpreti in organizirati udeležbo čimvečjega števila furlanskih gospodarskih operaterjev na sejmu «Alpe-Adria». Po dosedanjih izkušnjah so v Vidmu prav radi privolili v predlog ljubljanske Gospodarske zbornice, da bi za realizacijo kupčij na sejmu «Alpe-Adria» ustanovili posebni «clea-ring», brez manipulativnega kredita, ki bi bolj prožno, nevezano usklajal kredite, da ne bi bila sredstva predolgo imo-bilizirana.
V aprilu se bodo odposlanstva zainteresiranih italijanskih obmejnih zbornic iz Vidma, Trsta in Gorice sestala v Ljubljani, da bodo točneje odločili pogoje o sklepanju kupčij na letošnjem sejmu «Alpe-Adria».
še bolj značilno za pravi duh prijateljskega sosedstva je dejstvo, da niso razpravljali samo o sejemskih in obmejnih sporazumih, temveč tudi o količkaj pomembnejših problemih, ki jih iznaša na površino tesno sožitje prebivalstev, zajamčeno po liberaliziranih obmejnih sporazumih.
Na popolno razumevanje pa je naletel pri slovenskem gospodarskem odposlanstvu videmski predlog, da bi bila sčasoma vključena v obmejni pas celotna videmska pokrajina in da bi se še bolj razširile pravice i-metnikov obmejnih prepustnic glede trajanja in pogostnosti mesečnih prehodov, olajšav v izdajanju potnih vizumov in drugih možnih olajšav in sprostitev.
Plasiranje visokokvalitetnih semen — Podpiranje Gorice v povezavi z italijanskim avtomobilskim cestnim omrežjem — Problematika delovne sile v kmetijskem delu.
Slovenski gospodarstveniki so tudi pokazali razumevanje, da bi nekateri proizvodi naprednega furlanskega kmetijstva mogli najti ustrezen trg v Sloveniji, tako npr. glede visokokakovostnih selekcioniranih semen in podobnega reproduktivnega materiala.
Videmska zbornica se zaradi podobnosti svojih proizvajalnih panog in sorodnosti interesov najde na istih stališčih kot go-riška. Tako zagovarja Gorico, da bi skozi le-to peljal priključek, ki bi vezal moderno italijansko avtomobilsko cestno o-mrežje skozi Vilese do Gorice in nato do moderne jugoslovanske avtomobilske ceste, ki je v načrtu čez Novo Gorico do Ljubljane.
Pri predlogu videmske zbornice o zaposlovanju delovne sile iz Jugoslavije v poletnem času pri kmetijskih delih, zlasti pri obiranju sadja, so ugotovili, da je na jugoslovanski strani le malce kasneje dozorevanje istih sadnih vrst in da stvar zasluži proučevanje spričo svoje socialne problematike, socialne zaščite in drugih podobnih momentov. Po zasedanju v prostorih videmske zbornice se je nehote nadaljevalo razglabljanje o najrazličnejših problemih sosedstva še na banketu, kjer sta z istim duhom prijateljstva sodelovala še predsednik videmske pokrajine in župan Vidma.
Iz Vidma je odposlanstvo Gospodarske zbornice Slovenije odpotovalo v Celovec in nato v Innsbruck, da bi se s predstavniki avstrijskih obmejnih dežel dogovorili glede avstrijske, oziroma jugoslovanske u-deležbe na spomladanskih sejmih; prvi sejem bo v Gradcu.
Kaj dela zahodnonemški kancler Adenauer za hrbtom ameriškega predsednika Kennedgja? Na njegovi glavi se je nedavno prikazala francoska kokarda — z generalom de Gaullom je sklenil vojaško pogodbo, prav s tistim de Gaullom, ki ruši ameriške načrte v Evropi. Bivši zunanji minister Bren-tano je te dni obiskal predsednika Kennedgja, da bi zagotovil zvestobo Zahodne Nem čije Atlantski zvezi in Ameriki. V resnici je zahodnonemška vlada na željo Amerike ustavila izvoz cevi za gradnjo sovjetskih naftovodov, čeprav so se nemške tovarne že obvezale, da bodo cevi dobavile Sovjetski zvezi. (Podobno ameriško željo je nekaj mesecev poprej švedska odbila.) Brentano je izjavil, da se je s Kennedgjem pogovarjal tudi o napovedanem obisku ameriškega predsednika v Bonnu. Politika pač menja svoje lice iz dneva v dan...
Hladna vojna z jeklenimi cevmi
ZSSR obtožuje ZDA in zahodne petrolejske magnate
Na namig Združenih ameri-1 takšne cevi (s premerom 1 meških držav oziroma Atlantske I tra) »strateški material«, kate-
zveze je Zahodna Nemčija u-stavila dobavo brezšivnih naftnih cevi enometrskega premera Sovjetski zvezi, čeprav so zahodnonemška podjetja podpisala pogodbo za dobavo 163.000 ton cevi. Nemška vlada je prepovedala izvoz po sklepu zahod-nonemške krščanske demokracije, medtem ko sta bili socialistična in liberalna stranka proti prepovedi. Do tega je prišlo, tako trdi sovjetska vlada
—	ta domneva se zdi verjetna
—	na pritisk zahodnih petrolejskih magnatov, ki se bojijo konkurence sovjetskega petroleja v Evropi. Cevi so namenjene v prvi vrsti za graditev velikega sovjetskega naftovoda v Srednjo Evropo.
Že januarja je Sovjetska zveza protestirala v Ameriki. Na to je prejela odgovor, da so
Optimizem glede gospodarskega razvoja
Iz perspektivnega poročila Borisa Kraigherja
rega izvoz v ZSSR je prepovedan. Po poročilih iz Londona niso tega mnenja Angleži, čeprav sami še ne dobavljajo cevi Sovjetski zvezi. Sovjetska vlada je zdaj v posebni noti, ki jo je izročila ameriškemu odpravniku v Moskvi, ponovno protestirala proti temu ravnanju, češ da predstavlja ameriški pritisk na Nemčijo «idejanje hladne vojne». V tovarni Hoesch AG v Dortmundu, ki bi morala dobaviti Sovjetski zvezi 32.000 ton jeklenih brezšivnih cevi, so zaradi prepovedi izvoza v ZSSR močno skrčili delovni čas.
Zdi se, da gledišče Atlantske zveze glede izvoza naftnih cevi v ZSSR ne bo zadelo Italije, ker so cevi, ki jih Italija dobavlja v zameno za petrolej, i dolarjev na prebivalca; posebno menda manjšega premera. | se je povečal izvoz prav v zad-
Ob koncu zakonodajnega delovanja jugoslovanske ljudske skupščine, ki bo te dni razpuščena — nato bodo razpisane kmalu volitve v novo skupščino na podlagi določil nove ustave — je jugoslovanski zvezni izvršni svet kot vrhovna izvršna oblast predložil skupščini poročilo o svojem delovanju v minuli petletni dobi.
Najbolj nazorno sliko o rasti jugoslovanskega gospodarstva v preteklem petletnem obdobju, o začasnem zastoju v začetku lanskega leta in še nekoliko prej v letu 1961 ter nato o zopetni poživitvi celotnega gospodarskega življenja v o-stalem delu leta 1962 z dobrimi perspektivami za nadaljnji gospodarski razvoj, je podal Boris Kraigher, predsednik odbora zveznega izvršnega sveta za splošna gospodarska vprašanja. Iz njegovega obširnega poročila navajamo te-le bistvene podatke :
Sedemodstotna rast
v zadnjih petih letih
V obdobju 1958-1962 je znašala povprečna stopnja rasti ju-goslpvanskega gospodarstva 7 odstotkov. V prvih treh letih 1958-1960 je družbeni proizvod rastel kar za 11 odstotkov, leta 1961 in pa v začetku 1962 nekoliko počasneje, in sicer za 5 odstotkov. Povprečna stopnja gospodarske rasti je bila torej v preteklem obdobju približno 7 odstotkov, kar ni malo, če jo primerjamo z nekaterimi drugimi državami. Jugoslavija je lahko zadovoljna, da je npr. v industriji dosegla v tem času napredek kar za 66 odstotkov. Ni se pa samo tako spodbudno povečal obseg industrijske proizvodnje, temveč se je povečal tudi izbor proizvodov in znatno izboljšala njihova kakovost. Le takšna industrija je sposobna za izvoz. In res se je v tem času izvoz jugoslovanskih industrijskih proizvodov hitreje povečal kakor proizvodnja, saj je narasel za približno 82 odstotkov.
37 dolarjev izvoza
na prebivalca
Da bi rešili nekatere gospodarske probleme zlasti v dispro-porcih med proizvodno strukturo in strukturo vseh oblik potrošnje ter da bi tako spodbudili v letu 1962 večjo rast proizvodnje in pa predvsem večji izvoz, so izdali vrsto ukrepov, s katerimi so dosegli lepe uspehe. Vrednost izvoza se je povečala v treh letih od 22 na 37
njih dveh tretjinah leta 1962. Seveda pa pokaže primerjava z drugimi državami, da je 37 dolarjev izvoza na prebivalca zelo skromen v primeri z nekaterimi sosednimi državami, ki se giblje okoli 70 dolarjev na osebo.
Jugoslovansko proizvodnjo bo treba še bolj povečati in usposobiti za izvoz z modernizacijo, kar bo predvsem mogoče doseči z integracij0 v raznih oblikah med posameznimi podjetji. Veliko so si prizadevali prav na tem področju in so dosegli pre-
fftgžral
^onae
Zenska ne more biti birokrat
Na tržaškem matičnem (ana-grafičnem) uradu sem doživel nekaj nenavadnega; vsaj jaz mislim, da je bilo to nenavadno. Vi boste seveda mislili, da bom zabavljal čez birokracijo, kakor navadno delajo listi po vsem svetu, tudi za železno za veso. Oh, ne Povedal bom nekaj razveseljivega ne sicer v pohvalo birokratom, pač pa bi-rokratinj! Da, v pohvalo nacejanje uspehe, tako, da se bo- ših uradnic v občinskem ura-r,r' jugoslovanski industrijski du. Kar tri so me veselo pre-
Nemška pristanišča odklanjajo nadzorstvo EGS
Trst in Genova jim konkurirata s tovornjaki ?
V Bremenu je bila konferenca prometnih ministrov zahod-nonemških dežel, na kateri so razpravljali tudi o gledišču nemških pristanišč nasproti Evropski gospodarski skupnosti ter se pri tem dotaknili tudi konkurence, katero naj bi nemškim lukam izvajala Genova in Trst.
Senator bremenskega pristanišča dr. Borttscheller je spregovoril o stališču nemških pristanišč glede prizadevanja, da bi tudi na pomorska pristanišča raztegnili določbe Evropske gospodarske skupnosti, čeprav sama rimska pogodba ne omenja niti z besedo niti po smislu teh pristanišč. Govornik je naglasil, da je prometno gospodarstvo obmorskih pristanišč dopolnilni sestavni del pomorske plovbe. Zato velja za luško gospodarstvo izjema, ki jo predvideva člen 84 pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti
glede pomorske plovbe; izjema velja tudi glede zračnega prometa. Temu dosledno ne more EGS vključiti pod svoje prometnega gospodarstva v obmorskih lukah. Govornik je tudi poudaril, da so nemška pristanišča po razvoju svojega prometa zaostala za povprečnim prometom v pristaniščih EGS. Povprečni napredek je od leta 1954 do 1961 v vseh pristaniščih EGS znašal 76,1 odstotka, medtem ko je dosegel v Hamburgu samo 44,6 odstotka in v Bremenu 51,6 odstotka, čeprav še ni viden preobrat v smeri prometnih tokov, mora ta razvoj vendar vznemirjati.
Dr. Borttscheller je nastopil tudi proti poskusu komisije EGS, da bi luškim tarifam v nemških pristaniščih pripisala značaj podpornih tarif nemških železnic, če komisija Evropske gospodarske skupnosti kritično gleda na te tarife, potem bi ne
smela prezreti na drugi strani tudi breztarifnega prevoza čez meje Italije in Nizozemske, ki se sploh ne da nadzirati, pa tudi ne prometa po Renu. Tako italijanski tovornjaki na primer lahko ceneje prevažajo blago iz Mannheima v Genovo in Trst kakor nemške železnice v nemška pristanišča.
Nemška pristanišča očitno zavračajo vsako nadzorstvo komisije EGS nad luškimi tarifami; odbijajo tudi nadzorstvo nad samimi lukami, kar pomeni, da je vprašanje konkurence med pristanišči EGS odprto. Glede tarif na železnicah v zaledju luk si je Hamburg že pri sklepanju pogodbe EGS zagotovil izjemno pravico, da zanj ne bodo veljale morebitne omejitve v zvezi s tarifami na podlagi zemljepisnih razdalj v zaledju pristanišč, ki bi jih postavila komisija Evropske gospodarske skupnosti.
VLADIMIR MURKO
Nagli razvoj proizvajalnih sil v Jugoslaviji, zlasti na področju industrije, kmetijstva in prometa združen s težnjo po čim višjem izobraževanju najširših množic, je dal izreden zagon visokemu in tudi višjemu šolstvu, ki naj zagotovita potreb-
no števiio kadrov z višjo in vi- ,jaj tudi okrajni ljudskj od.
soko strokovno izobrazbo. Ker ^ združenjaJ gospodarskih se Jugoslavija zaveda pomemb-1 podjetij posamezne stroke in
Visokošolski zavodi v Jugoslavij
i
nosti te izobrazbe za vzgojo kadrov na vseh področjih gospodarstva in v drugih družbenih službah, prispeva znatna denarna sredstva ne le za poslovanje dosedanjih zavodov, marveč tudi za izpopolnitev omrežja visokošolskih zavodov ter je ustvarila novo obliko večinoma dveletnih višjih šol; le-te naj bi dajale kadre z višjo izobrazbo za tiste zaposlitve, za katere ne zadošča splošna srednješolska ali srednja strokovna izobrazba, za katere pa ni potrebna popolna visokošolska izobrazba, marveč zadošča dveletna višja izobrazba, ki bolj upošteva potrebe prakse, daje pa vendarle zaključeno strokovno znanje.
ŠOLNINE NE PLAČUJEJO
četudi so univerze in visoke šole ter umetniške akademije večinoma republiški zavodi, prispeva tudi zveza znatnejša sredstva za investicije v visoke šole, zlasti za tehniške in gospodarske «troke. V'Me šole ustanav-
celo posamezna pomembnejša podjetja, ki tudi prispevajo k znatnim stroškom vzdrževanja raznih visokih in višjih šol. Ker redni študenti ne plačujejo šolnine, so seveda stroški visokega šolstva znatni. Precejšnja sredstva žrtvuje družbena skupnost tudi v obliki otroških dodatkov, ki naj omogočijo študij, v obliki štipendij, katerih je deležno znatno število študentov, in v obliki dotacij za pocenitev bivanja in prehrane v študentskih domovih.
Znatni razmah visokega šolstva dokazuje že podatek, da je predvojna Jugoslavija štela vsega. tri univerze — v Beogradu (s filozofsko fakulteto v Skop-lju), Zagrebu in Ljubljani, ustanovljeno 1. 1919, ki pa se je morala boriti s številnimi težavami in je šele po osvoboditvi dobila naj višja letnika na' prej nepopolni medicinski fakulteti. Tehniške znanosti so tedaj poučevali v okviru univerz na te-
daj enotnih tetah.
tehniških fakul-
gradu, Zagrebu in Ljubljani delujejo tri običajne vrste akademij — za glasbo, za igralsko umetnost in za upodabljajočo umetnost, v Beogradu tudi akademija za uporabno umetnost, v Sarajevu glasbena akademija, v Novem Sadu oddelek beograj-
sko in pravno fakulteto ter cen-. s^e glasbene akademije.
UNIVERZE S ŠTEVILNIMI
FAKULTETAMI
Danes deluje v Jugoslaviji poleg nekdanjih treh univerz še univerza v Sarajevu, Skoplju ter v Novem Sadu. Beograjska univerza ima v samem Beogradu 18 fakultet, izven Beograda rudarsko-metalurško fakulteto v Boru, v Nišu medicinsko, pravno-ekonomsko in tehnično fakulteto,, v Titogradu (nekdanji Podgorici), ekonomsko fakulteto in oddelek elektrotehniške fakultete, v Prištini filozofsko in pravno-ekonomsko fakulteto, v Kragujevcu oddelka ekonomske in strojniške fakultete.
Novosadska univerza ima poleg 6 fakultet v Novem Sadu še ekonomsko fakulteto v Subotici; zagrebška univerza ima poleg 17 fakultet v Zagrebu še ekonomsko fakulteto v Osijeku, e-konomsko, medicinsko in strojniško fakulteto na Reki, metalurški in kemijsko-tehnološki
oddelek za nafto v Sisku, elek-	v_ ___ ______
trotehniško, kemijsko - tehnolo. I umetniških akademij, v Beo-
ter za izredni študij strojništva v Splitu in filozofsko fakulteto v Zadru, univerza v Sarajevu poleg 12 fakultet v Sarajevu ima še tehniško fakulteto v Banja Luki, rudarsko in tehnološko fakulteto v Tuzli ter metalurško fakulteto v Zenici; univerza v Skoplju 7 fakultet izključno v Skoplju, ljubljanska univerza pa 9 fakultet s sedežem v Ljubljani, ki jih bomo še podrobneje opisali.
Že ti podatki kažejo, kako se je omrežje univerz razširilo na vso deželo, da bi približalo univerzo študentom in da univerzitetni študij ne bi več ostal pridržan predvsem študentom iz glavnih mest. Fakultete se torej ustanavljajo tudi v drugih večjih mestih in v krajih, kjer so posebni pogoji za študij določene stroke.
AKADEMIJE
IN VISOKE ŠOLE
Razširilo se je tudi omrežje
Močno so se razvile tudi visoke šole, ki poučujejo večinoma bolj specialne stroke, namreč visoke šole za politične vede v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu (v Zagrebu je ustrezna fakulteta), visoke šole za telesno vzgojo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, pedagoška akademija v Mariboru, visoka industrijsko-pedagoška šola na Reki, visoki defektološki šoli v Beogradu in Zagrebu, visoka upravna šola v Zagrebu, visoki gospodarski šoli v Sarajevu in Zagrebu, visoka tehniška šola v Zagrebu, visoka tehniška šola strojniške stroke v Mostarju (v Sarajevu je v likvidaciji), ter visoka kmetijska šola v Osijeku. Tudi jugoslovanska ljudska armada ima 10 akademij z rangom visoke šole za razne vojne rodove in stroke ter 3 višje šole za sanitetni kader, ne glede na 3 najvišje vojne šole za izobrazbo višjih oficirjev.
(Nadaljevanje sledi)
do
proizvodi laže razpečavali na zunanjih trgih, ker stoje za njimi najboljši integrirani industrijski obrati.
Zelo velikega pomena pri povečanju proizvodnje so pravilni odnosi do kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov v proizvodnji in tudi v komercialnih službah industrijskih obratov. V investicijski politiki je treba nadalje vzpostaviti poslovne odnose in načela gospodarjenja, to je upoštevati načela rentabilnosti; in da materialna odgovornost pade na tistega ki vlaga sredstva nerentabilno.
Organizirati bo treba zato stalno investicijsko konjunkturno službo, ki bo dajala zainteresiranim na voljo vsa potrebna obvestila, a kot faktorji, ki finansirajo investicije bodo nastopale povsod le banke.
Razvoj nerazvitih področij
ne sme biti politično
vprašanje
Vprašanje razvoja nerazvitih področij v Jugoslaviji se ne sme postavljati kot neko moralnopolitično vprašanje, temveč kot gospodarsko vprašanje, saj se s tem razširi notranji trg, izkoriščajo večje količine surovin, že obstoječih zmogljivosti itd. Posebno bi se morale bolj izkoristiti gradbeniške zmogljivosti prav na nezadostno razvitih področjih.
Rezultati 5 let kažejo, da ima Jugoslavija pogoje za nagel gospodarski razvoj. Vseh problemov pa ni mou reševati z izvo zom. Obstoje najbrž nesoraz mer j a med direktnimi in indi rektnimi osebnimi dohodki zaposlenega prebivalstva, kar povzroča strukturne težave in o-vira normalno urejevanje problemov na področju potrošnje.
Obstoje pa tudi tehnični problemi, tako modernizacija železniškega prometa, ki je zelo zaostal in ki je nujno potreben modernizacije.
Zaradi potrebe, da se uvedejo določeni poslovni mehanizmi, da se uskladi investiranje, bo treba urediti kreditni in bančni sistem.
čimprej bo treba politiko cen uskladiti z gospodarskim sistemom.
Zagotoviti stabilnost
cen in trga
Eden najvažnejših tekočih problemov je zagotoviti stabilnost trga in sedanje ravni cen.
V	sedanjem obdobju nikakor ne bi smeli dovoliti nekontroliranega zviševanja cen posameznim proizvodom. Na področju osebne potrošnje je treba zagotoviti povečanje realnih dohodkov. Na splošno rečeno, obstaja na torišču cen in življenjskih stroškov problem cen kmečkim proizvodom, medtem ko je cena industrijskim v glavnem ustaljena. V industriji bi vsak poskus zvišanja cen zavrl tempo proizvodnje, če bi podjetja z višanjem cen reševala težave pri prodaji svojih proizvodov.
V prvih dveh mesecih letošnjega leta je proizvodnja narasla za 7 odst., toda v razmerju, ki je pod planirano letošnjo stopnjo 10 odst. Letos so bile sicer zelo neugodne vremenske razmere, toda že deset let se prve mesece giblje proizvodnja nekoliko nižje kot zadnje mesece prejšnjega leta. To je nezdrav pojav, ki ga je treba proučiti in odpraviti takšno nihanje, ki ga ne opravičujejo objektivni razlogi.
Tudi letošnji izvoz je bil prva dva meseca pod planirano stopnjo. Potrebno je mobilizirati vse sile za zboljšanje zunanjetrgovinskega in deviznega režima, vse gospodarstvo se mora tako orientirati, da bo smatralo izvoz za svojo glavno nalogo in bo tako ustvarilo pogoje za izboljšanje odnosov v notranji potrošnji.
Gre za dolgoročno akcijo, v katero se morajo vreči vsi zavedni graditelji materialnih o-snov, na katerih počiva jugoslovansko gospodarstvo. Dosedanji uspehi popolnoma opravičujejo zaupanje vseh ljudi v še hitrejšo izgradnjo jugoslovanskega gospodarstva.
NOVA LEŽIŠČA PETROLEJA
V	ZSSR
Sovjetski geologi so nedavno odkrili velika ležišča petroleja in zemeljskega plina v pokrajini Kazahstan v bližini Kaspijskega morja. Dve ležišči, ki obetata posebno velike količine teh dragocenih surovin, se nahajata zahodno od mesta Prorva na obali Kaspijskega morja.
senetile ne morda s svojo spomladansko toaleto — spomlad še vendar ni — kakor bo kdo hudomušno ugibal, temveč prav s svojo resnično ženskostjo.
Na matičnem uradu sem i» skal dokument in da bi uradniku olajšal zadevo z mojim imenom — moj priimek namreč ni bil poitalijančen — sem mu vse podatke napisal na listič papirja in označil tudi na men zahtevane listine. Ko mi je bila naslednjega dne natančno ob dogovorjeni uri izročena listina, sem takoj opazil, da ni bila prava. Gospa pri okencu, ki izroča listine, mi je svetovala, naj se obrnem na šefa, da bi šlo hitreje z izstavitvijo pravega dokumenta. Ta mi je dokazoval, da sem gotovo jaz pogrešil in naročil prav takšen dokument; zato mi ne more pomagati, treba bo ponovno v vrsto za staro o-kence. Nekaj sto lir za novi kolek bi bil že prebavil, toda zopet v vrsto in potem se zgubiti dva dni! Vrnil sem se h gospe. «Bom poskusila jazu, je dejala in stopila k šefu. Nič ni opravila, boj za dokument, pravi dokument, ki bi ga bilo treba takoj napisati in šejov-slco podpisati, je opazila druga uradnica. Ta ni skomignila z rameni, kakor bi bil to gotovo naredil drug birokrat, in se je takoj pridružila gospe. Navala dveh žensk šef ni vzdržal in čez dobre četrt ure sem imel dokument, pravi ao-kument v žepu.
Moja hvala «šibkega» spola še ni končana. Prav v tistem uradu se je nekaj zapičilo s podobnim dokumentom nekaj dni poprej in gospa pri drugem okenca mi je svetovala naj se obrnem na šefa, češ on lahko napravi izjemo glede časa za izstavitev naročenega dokumenta. Svojemu nasvetu je dodala: «Ako ne pojde, pridite mi povedat». šlo je. Zaradi gneče se ji še nisem utegnil zahvaliti, pa bi rad to storil na tem mestu.
Nisem tam iskal «sižeja» za «Naše mnenjem, moram pa povedati, da sta mi oba primera dala misliti. Tako se je začelo spraševanje vesti: Ali nisi bil vedno nasproten poplavi uradov in pisarn z ženskami in vedno govoril, da bi bilo bolje, ko bi družinskega glavarja raje bolje plačali, da bi lahko vzdrževal družino in bi ženskam ne bilo treba delati po uradih? Povem Vam, da sta ta doživljaja izzvala resničen boj v moji notranjosti: za žensko ali proti njej v javnosti. Revidirati bi moral svoje stare pojme in pri glasovanju visoko dvigniti roko: «Za!» Skoraj mi je bilo žal, da nisem minister za preosnovo javne uprave, da bi lahko še več žensk spravil v javne urade. Sicer sem se potolažil z mislijo, da sem prav na tem mestu nekoč zapisal, da so ženske po svoji naravi ter po svojih nalogah in svoji vlogi za ohranitev človeškega rodu bliže življenju kakor mi moški, ki operiramo in reagiramo na dogodke in nove položaje na delu z učeno glavo in predpisi in ne s človeškimi čustvi in naravnim instinktom, kakor ženske. Omenjena doživljaja sta mi dokazala, da postaja ženska tudi v uradu potrebno dopolnilo, lahko bi rekel korektura moškega birokratizma, ne morda samo s črno kavico.
Zakaj so potem prav te dni ženske v najhujšem mrazu po Curihu morale protestirati proti kantonskemu svetu, ki jim še ni priznal volilne pravice za politične ustanove, pač pa samo za cerkvene? Na drugi strani je tudi res, da imajo v Hannovru verniki «združene (protestantske) cerkve« za župnika žensko; gre sicer samo za poskus, ki ga je wuerzburški škof odločno odklonil, češ da ni Kristus za apostola izbral nobene ženske.
Na koncu lahko še ugotovim, da sem to odo na žensko v prozi napisul z mirno vestjo. Ni se rni morda treba bati očitka špekulacije, da bi se bil rad prikupil volivkam, ki imajo večino na Goriškem in Tržaškem in marsikje drugod, saj ne kandidiram ne v poslansko zbornico ne v senat.	__ib__
MNOGO TELEFONOV V FIRENCAH. V Firencah pride en telefonski aparat na vsakih 3,2 prebivalca. Po gostoti telefonskih naročnikov so Firence v Italiji na četrtem mestu; pred njimi so Milan, Rim in Turin.
/«n\
IMH«
\w#/

ŽIVAHNA VOLILNA AGITACIJA V ITALIJI. Preteklo nedeljo je bilo po Italiji čez 4000 volilnih shodov, na katerih so nastopili vidni italijanski politiki vseh strank. Njihovi govori so pokazali, da se bije zlasti hud boj med krščanskimi demokrati in komunisti. Tudi govor glavnega tajnika krščanske demokracije Mora je to potrdil. Moro se je sicer zavzel za nadaljevanje politike levega centra, vendar ni jasno označil, pod kakšnimi pogoji. Omenil je le, da bo treba nadaljevati s previdnimi poskusi in zajamčiti demokratično varnost. Tudi glede decentralizacije države na dežele, ki jo zahtevajo vse levičarske stranke, je bil zelo previden. Vodja socialnih demokratov Saragat je nastopil proti poskusom krščanske demokracije, da bi prevzela glavno vodstvo v državni politiki. Polemične govore sta imela tudi Fanfani in Togliatti.
VOLITVE IN ODNOSI MED ZSSR IN VATIKANOM. Rimski dopisnik švicarskega lista «La Tribune de Geneve* Jac-ques Ferrier poroča, da je spre jem glavnega urednika «Izve-stij» Alekseja Adžubeja, zeta predsednika Hruščova pri papežu presenetil italijanske meščanske družine; saj je papež Pij XII imel za hudičevo vse, kar prihaja z Vzhoda. Janez XXIII je svojo odločitev, da sprejme visokega sovjetskega odposlanca zaupal samo svojemu osebnemu tajniku msgr. Lovisu Capovilli in pomočniku državnega tajnika msgr. Angelu Dell’Acqua, ki podpirata papeža v njegovem prizadevanju za zbližan j e z Vzhodom. Tej politiki nasprotuje kardinal Ottaviani, šef Sv. oficija. Komunistična stranka si spričo volitev prizadeva, da bi čimbolj izkoristila ta zgodovinski sprejem in pridobila čim več glasov iz katoliških vrst. Ako pride do obiska predsednika N. Hruščova Italiji, bo tega gotovo sprejel tudi papež. Vatikanski radio je poročal, da je papeževo ravnanje čisto evan-gelsko. Nasprotno s prejšnjim papežem, je sedanji odločil, da sprejme ponudbe čeprav hoče ostati iznad vsakdanjih zaplet-ljajev «au-dessus de la melče). Adžubejev sprejem pri papežu bo koristil komunistični stranki, ki bo povišala število svojih glasov. Toda nastop konference italijanskih škofov, ki so podprli Fanfanijevo politiko levega centra in poslali poziv vernikom, naj na volitvah nastopijo enotno, utrjuje položaj krščanskih demokratov; vendar niso škofje direktno obsodili ne komunistov* ne socialistov. Tako si je krščanska demokracija, ki ima mnogo pristašev zlasti med ženskami zagotovila podporo cerkve.
PRAVOSLAVNA REVIJA O SEDANJEM PAPEŽU. Ruski pravoslavni časopis »Moskovski patriarhat« piše s priznanjem o papežu Janezu XXIII. in naglasa potrebo po zbližanju krščanskih cerkva, ki ga je ruska pravoslavna cerkev vedno zagovarjala. Sedanji papež, piše revija, se razlikuje po svojem pojmovanju od svojega predhodnika Pi-ja XII. Pod prejšnjim papežem je bilo malo storjenega za sporazumevanje med faznimi krščanskimi cerkvami. Papež Janez XXIII. je v svojem govoru, s katerim je začel cerkveni zbor, pokazal čudovit optimizem glede časov, v katerih živimo. Revija izraža upanje, da bo rim-sko-katoliška cerkev pripomogla k pravičnemu mednarodnemu miru. Revija meni, da je glavna ovira na poti k združenju dogma o nezmotljivosti papeža.
LOPEZ OBIŠČE TUDI JUGOSLAVIJO. Na svojem potovanju po Evropi bo mehiški predsednik Adolfo Lopez Mateos obiskal Francijo, Jugoslavijo, Poljsko, Nizozemsko in Zah. Nemčijo. V Evropo je priletel z letalom. Pred svojim odhodom je izjavil, da je Mehika nasprotna ustvarjanju blokov in da se v svoji zunanji politiki zavzema za mir in široko sodelovanje med državami brez vsake razcepljenosti, blokovskega egoizma in satelitskega podrejanja. V Evropi se bo boril proti temu, da bi se mehiškemu blagu zaprla evropska tržišča. Gre za koristi milijonov mehiških kmetov, tisočev rudarjev in sto ti-sočev delavcev tekstilne industrije.
KITAJCI ZAHTEVAJO VLADIVOSTOK? Kitajski tisk postavlja zahtevo, da je treba Hongkong in Macao priključiti Kitajski. »Ljudski list» dostavlja, da je treba razveljaviti vse pogodbe iz 19. in 20. stoletja, ki so jih vsilili Kitajcem »imperialisti*. Med »imperialiste* prištevajo Kitajci tudi ruske carje, za katerimi so Sovjeti' nasledili ozemlje, ki sestavlja sedanjo Sovjetsko zvezo. Kitajske radijske postaje zahtevajo v tej zvezi dosledno sovjetska pristanišča Vladivostok in Habarovsk na Amurju ter Sinkjang. »Ljudski list* zahteva naj bi začeli s prijateljskimi pogajanji s Sovjetsko zvezo glede odstopa omenjenih predelov.
NOV NEMŠKI TANK V SERIJI. General Alfred Zerbel, inšpektor zahodnonemške vojske na kopnem, je izjavil listom, da bodo nemške tovarne prihodnje leto pričele serijsko izdelovati nov .tip tanka, ki je zelo posrečen. Zanj se zanimajo tudi v I-taliji, Belgiji in na Nizozemskem. Meseca junija bodo primerjali tipe francoskega in nemškega tanka, da bi ugotovili, kateri je bolj uporaben. V vsakem
MEDNARODNA TRGOVINA! pomorstvo
Mednarodni pomen
sejma motorjev
Tudi letos je na sporedu sejemskih prireditev Gospodarskega razstavišča v Ljubljani »Sejem motorjev in motornih vozil», ki bo po vrsti drugi (od 10. do 19. maja). Bralce moramo takoj v začetku opozoriti, da ne gre morda za sejem motornih vozil, to je motornih koles, avtomobilov in tovornjakov, temveč je to tudi sejem motorjev vseh vrst, kakor elektro-mo-torjev, bencinskih motorjev, pa tudi ladijskih.
Prepoved uvoza osebnih avtomobilov je seveda v neki meri tudi postavila nekatere manjše ovire pri njegovem razmahu (dokler bo trajala prepoved), vendar ni občutno prizadela njegovega pomena. Kakor rečeno, gre samo za prepoved uvoza o-sebnih avtomobilov, ki torej ne zadeva uvoza tovornjakov, pa tudi ne avtobusov in vlečnih vozil, kakor traktorjev, tudi ne specialnih vozil, ne karoserij. Prepoved tudi ne zadeva reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. Naj še omenimo, da zajema razstava motorjev poleg raznih vrst pomožnih strojev tudi gradbene stroje.
Sejem torej odpira tujim podjetjem obširne možnosti, da seznanijo jugoslovanske poslovne kroge s svojimi najrazličnejšimi izdelki na področju motorizacije. Zato ni tudi letošnji sejem naletel v tujini na nič manjši odziv, kakor prejšnji. Med tujimi podjetji, ki so prijavila svojo udeležbo naj omenimo dve veliki italijanski tovarni, to je «OM» in »Alfa Romeo«. Med nemškimi »Mercedes« in »Auto Union« (DKW), med francoskimi »Renault«, med avstrijskimi «Sauer» in Schweisspunkttechnik (za punk-tiranje karoserij). »Autocom-merce« bo zastopala kar 10 tujih tvrdk. Za sejem motorjev in motornih vozil se zanima tudi francoska tovarna Simca, ki pa se še ni dokončno prijavila. Poleg pravih tovarn motornih vozil je iz Jugoslavije prijavila svojo udeležbo vrsta drugih podjetij, ki so povezana z indu-
govina s posameznimi državami EGS se sicer ugodno razvija, toda izvoz krije samo 53 odstotkov izraelskega uvoza iz teh držav.
ČEZ 70 MILIJARD ZA IZVOZ ČEVLJEV
Ob 17. razstavi čevljev Bologni ugotavlja italijanski gospodarski tisk, da so v prvih 11 mesecih lanskega leta izvozili iz Italije za 71.481 milijonov (leta 1961 63.992 mil.) lir čevljev. V Italiji se je obutvena industrija po vojni silno razvila; leta 1951 so italijanski izvozniki čevljev prejeli samo 900 milijonov za izvoz. V tem letu je Italija izvozila okoli 300.000 parov čevljev, lani 36,5 milijona.
Na letošnji razstavi v Bologni so razstavili okoli 15.000 raznih vzorcev; razstavljeno je 170 industrijcev in obrtnikov. Letos prevladujejo med novimi vzorci krajše oblike z zaokroženim sprednjim delom, daljši tipi čevljev se umikajo. Modo ustvarja posebna ustanova «Ente Moda Calzature Italiane.*
Socialni
m HINKI
ŠVICA SE OTEPA TUJE DELOVNE SILE
Švicarska vlada je s posebno uredbo omejila prostost delodajalcev, da bi prosto najemali tujo delovno silo. Do te omejitve je prišlo, ker je naraščalo doseljevanje tuje delovne sile; Švicarji so nasprotni mešanju domačinov s tujci, ker se bojijo za lastno posest. Dve glavni organizaciji švicarskih delodajalcev, in sicer Združenje trgovcev in industrijcev, in Osrednja organizacija švicarskih delodajalcev sta izrekli pomisleke glede omenjenega ukrepa vlade. V načelu sicer ne nasprotujejo vladi v tem pogledu, toda hkrati naglašajo — in to je storila tudi vlada — da je na-jemanje tuje delovne sile povezano s vprašanjem delovnega
.	.	, časa. Po mnenju delodajalcev
strijo motorjev in motornih vo-j bj morali tudi delavski sindi-zil, kakor tovarne elektrotehnič- j kati uvideti, da je doseljevanje nega materiala, gum, stekla itd. tuje delovne sile tudi posledica
ZDA NA CELOVŠKEM VELESEJMU
Lanskega avstrijskega lesnega sejma v Celovcu se je udeležilo 1000 razstavljavcev iz 20 držav. Zastopana je bila tudi Italija s tržaško izložbo, pa tudi Jugoslavija, ki ima na sejmu lasten paviljon. Zdaj so tudi Združene ameriške države sporočile, da bodo na XII. avstrijskem lesnem sejnju 1-963 uredile gospodarsko - .informacijskem sražbo. Tako- hočejo' -ZDA se bolj utrditi trgovinske vezi z Avstrijo. Avstrijski stiki s Kanado so dovedli do tega, da bo tudi Kanada prihodnje leto prijavila svojo udeležbo na celovškem sejmu.
»SLOVENIJALES* na MILANSKEM VELESEJMU Med jugoslovanskimi podjetji, ki se udeležijo letošnjega velesejma v Milanu, je tudi znano izvozno podjetje »Slovenijales*. Razstavljalo bo montažno hišo, ki jo je izdelala tovarna »Jelovica*. »Slovenijales* zastopa 75 tovarn lesnih izdelkov.
IZRAEL IN EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST
V Koelnu je izraelski poslanik Passavreg govoril v Evropski uniji o gledišču svoje države nasproti Evropski gospodarski skupnosti. Izrael želi skleniti s skupnostjo splošen dogovor glede pogojev za pridružitev, ne pa v drobcih. Tr-
skrajšanja delovnega časa; zahteve delavskih sindikatov v tem
pogledu so prevelike, čim manj časa bodo domačini delali, temveč tuje delovne sile bo treba najeti. Okrožnica, ki so jo razposlala omenjena združenja delodajalcev, naglasa, da bi omejitve glede najemanja tuje delovne sile morale veljati tudi za javna prevozna podjetja, kakor za železnico, pošto in druga podobna podjetja, ki jim ni bila omejena višina tuje delovne sile. Delodajalci opozarjajo vlado tudi na možnost, da bi o-mejevanje najemanja tuje delovne sile še povečalo zahteve delavskih sindikatov.
Predstavniki Švice so se že na 46. zasedanju Mednarodne konference za delo, ki je bila meseca junija lansko leto, upirali sklepu, da se skrajša delovni čas tako, da bi znašal samo 40 ur na teden, ter izjavili, da ne bo mogla Švica glede na svoje posebne razmere in na pomanjkanje delovne sile sprejeti te obveze. Švicarska vlada je bila proti temu, da se z državnim posegom skrajša delovni čas. Zadevna mednarodna ureditev tega vprašanja je po švicarskem mnenju opravičljiva samo, ko gre za zaščito zdravja, predvsem ženske delovne sile in mladine. Na omenjenem zasedanju mednarodne konference za delo je bil sprejet sklep, da je treba domačina in tujca glede socialne varnosti izenačiti.
Predsednik Segmi ob splavitvi «RaffaeIia»
Svečani splavitvi velike čezoceanske ladje »Raffaello* v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu je preteklo nedeljo prisostvoval tudi sam predsednik republike Antonio Segni. Poleg drugih predstavnikov oblasti je bil prisoten tudi minister za zunanjo trgovino L. Preti. Botrovala je soproga bivšega predsednika senata gospa Merzagora. Nova ladja je dvojček »Michelangela*, ki so ga splavili preteklega septembra v Genovi. Obe ladji sta last genovske družbe «Italia», ki pripada državni skupini ERI. Gre za veliki ladji s tonažo po 43.000 ton, z dolžino 275 metrov in brzino 29 milj na uro (navadna hitrost 26,5 milje). Ladji sprejmeta lahko po 1800 potnikov. Pluli bosta na progi Genova . New York.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
(Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje — Vzhod: »Sarajevo* 29.3. Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: »Avala*
20.4.
Proga Jadransko morje — Daljni Vzhod: «Jesenice*
30.4.,	«Velebit* 15.5.
Proga Jadransko morje
— Perzijski zaliv:	«Učka»
29.3.,	»Makedonija* 20.4. Proga Jadransko morje
— Združene države: «Crna gora* 26.3., »Slovenija* 20.4. Proga Jadransko morje — Severna Evropa: »Ivan Ma-zuranič* 27.3., »Frano Supilo*
3.4.
Proga Jadransko morje — Ciper — Izrael: »Plavnik*
1.4.,	»Risnjak* 8.4.
Prihodi v Trst:
»Trebinje* iz Združenih ameriških držav; 30.3.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled* bo priplula v Split 29. marca; ladja »Bohinj* je v Buenos Airesu; »Bovec* je odplula iz Trsta za Benetke in Reko, kamor je prispela 20. marca; ladja »Zelen-gora» je priplula 13. marca v Lome, od koder je odpotovala za Apapo, Fort Harcourt, Ta-koradi in Abidjan, kjer pristane 4. aprila.
Vpliv veronskega sejma se širi
Sadovi agrotehnike: Več pridelka - manj dela
(Od našega dopisnika)
Verona, 18. marca
Jutri se zaključi 65. veronski kmetijski sejem, ki se je začel 10. marca. Ta sejem, ki se uradno pravzaprav imenuje »Mednarodni poljedelski in živinorejski sejem*, sodi gotovo med najpomembnejše specializirane sejme v Evropi. Razstavišče obsega 280.000 kv. metrov, od tega je okoli 100.000 kv. metrov pokritega prostora, število raz-stavljalcev in ■ obiskovalcev se dviga iz leta v leto, tako je lani razstavljalo okoli 3360 podjetij, med katerimi je bilo okoli 1000 tujih, letos pa je število italijanskih razstavljalcev doseglo okoli 3000, tujih pa okoli 1800. O letošnjem obisku še ni uradnih podatkov, verjetno se je število obiskovalcev v primerjavi z lanskim, ko je doseglo 650.000, še povečalo. Letos so razstavljale! prišli iz 30 držav, kar gotovo predstavlja lep napredek, če upoštevamo, da so leta 1948 razstavljale! prišli samo iz 15 držav.
Veronski sejem ni važen samo kot sejem kmetijskih pridelkov in živine, temveč morda še bolj kot sejem poljedelskih strojev in raznih drugih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil in proizvodov za pobijanje kmetijskih škodljivcev in bolezni vseh vrst.
Predaleč bi nas dovedlo opisovanje naj novejših kmetijskih strojev, ki jih uporablja napredna agrotehnika in brez katerih
PRENOVLJENA IN POVEČANA TOVARNA V TRŽIČU
Otvoritvi prenovljene in povečane tovarne elektrotehničnih strojev v Tržiču (OET — Gfficine Elettromeccaniche Tri-estine), ki pripada državni skupini IRI-Finmeccanica, je prisostvoval predsednik republike Antonio Segni. Tovarna obsega 85.000 kvadratnih metrov površine, od tega 35.000 kvadratnih metrov pokrite. Tovarno so popolnoma obnovili in investirali v ta namen nad poldrugo milijardo lir. Proizvajala bo električne stroje vseh vrst, v njej je zaposlenih okoli 1000 delavcev in nameščencev.
Poljska-Zahodna Nemčija -EGS
Trgovinska pogodba, ki je bila nedavno sklenjena med Poljsko in Zahodno Nemčijo, je večjega pomena, kakor navadne pogodbe trgovinske in gospodarske narave sploh. Sicer že komentar glasila poljske delavske stranke «Trybuna ludu* izrecno naglasa, da gre po sami vsebini za trgovinski dogovor in da so politična vprašanja med obema državama ostala še nerešena. Pogodba je važna tudi z vidika, da se je Zahodna Nemčija odločila za u-činkovitejše gospodarsko sodelovanje z državo, ki priznava Vzhodno Nemčijo. Do vzpostavi, tve diplomatskih odnosov ni prišlo, pač pa je Poljska omogočila Zahodni Nemčiji, da u-stanovi v Varšavi trgovinsko predstavništvo. Z druge strani si je Poljska zagotovila pravico, da odpre podobno predstavništvo v Frankfurtu ob Meni. «Trybuna ludu* izrecno naglasa, da niso to morda diplomatska predstavništva, temveč samo tr. govinska, vprašanje političnih odnosov je ostalo nerešeno. Glasilo poljske delavske stranke naglaša, da bo možno normalizirati odnose in obnoviti diplomatske vezi samo pod pogojem, da Zahodna Nemčija prizna mejo na Odri in Nisi.
Komentarji nemških listov
naglašajo, da je napredek v tem, da nova pogodba velja za
tri leta, medtem ko je prejšnja veljala samo eno leto. Važr
Ruski in ameriški mornarji v Gibraltarju
Rusi dobri kupci: 85.000 lir na glavo
Ruske mornar j" e sem najprej opazil v trgovini z jestvinami, v neki prodajalni v Gibraltarju, kjer največ blaga prodajo mornarjem vseh narodnosti. Eden izmed ruskih mornarjev je segel z roko v žep in izpraznil polno prgišče denarja na pult, nato še drugič, a tretjič je izvlekel prazno pest in je bil nekam kar zadovoljen, da ni bilo nič več. Nato je pomignil prodajalcu, naj računa, in je začel kar pobirati škatle po policah: ovsene kosmiče, klobase, marelice, vsega velik kup. Prodajalec je bil videti navajen prodaje na tak način in je sešteval račun. Ko se je bližal meji denarja, izpraznjenega iz žepov, je lahko pisnil skozi zobe. Rus je takoj prenehal s
primeru bodo francoske tovarne izdelovale svoj tip, nemške pa svojega. »Le Monde« pripominja, da je takšna rešitev pravilna.
ŽRTVE OGNJENIKA. Na indonezijskem otoku Baliju je ognjenik pričel nenadoma bruhati; lava je preplavila ozemlje daleč naokoli in do smrti ožgala okoli 1500 oseb; okrog 75.000 ljudi je nrišlo ob vse imetje.
AMNESTIJA ZA JUŽNE TIROLCE. Porotno sodišče v Boc-nu je ustavilo kazenski posto-, pek proti 22 južnim Tirolcem, ki so bili obtoženi sodelovanja ! pri atentatih. Sodišče je tudi zanje uporabilo amnestijo, ki jo je podpisal pred kratkim predsednik Segni. Obtožnica navaja, da so amnestirani preprodajali razstrelivo in hranili doma orož-brez potrebnega pooblastila.
li
paberkovanjem po policah, a prodajalec je napisal končni seštevek in dodal za navrh še zavojček in nekaj suhih smokev ter zaprl roko kot pahljačo.
Tisti dan je bilo zasidranih v Gibraltarju 19 ruskih ladij. Bili so šest1 mesecev na Antarktiki, na lovu na kite in so se vračali zdaj v svojo bazo v Odeso. Drugo jesen jo bodo spet mahnili na šest mesecev južnega poletja. Na kitolovkah je bilo okoli 1.200 mož posadke in so se zadrževali v gibraltarskem pristanišču 5 do 6 dni, da si nakupijo vse potrebno. Vsak dan se je izkrcalo na kopno okoli 300 mož. V teden dni nakupijo za približno 60.000 funtov šterlin-gov v gotovem denarju ali približno za 50 funtov (85.000 lir) na glavo.
Po gibraltarskih ulicah je moč Ruse prepoznati po obrazu in glavah z visokimi ličnicami, ozkimi očmi in šopi zmršenih las. Pod oblekami se rišejo njihova močna ramena, široka bedra in jih je že po tem mogoče ločiti od drugih ljudi. Obleke imajo zlikane, čiste, a hlače široke.
Po Gibraltarju se podobno sprehajajo skupine ameriških mornarjev, ovešenih s fotografskimi aparati in pa z ekzotič-nimi punčkami ali šali ter drugimi spominki iz raznih dežel.
Američani so kadili po ulicah ali žvečili gumi ter po nakupih v trgovinah odšli v bare na pivo in opazovat dekleta. V obraz so bili Američani bledi in živahni, se od srca smejali in hrupno zabavali nad tem, kar
ne da bi trenili z mišico. V bare, kinematografe ali kabarete sploh niso šli. Na pločnikih jih je bila sama vljudnost in se umikali pasantom, a v dekleta sploh niso zijali, kaj šele da bi za njimi žvižgali ali delali pripombe.
Rusi pa niso kupovali samo jestvin. Mahnili so jo v trgovine s tkaninami in galanterijo. Predvsem so radi kupovali odeje, preproge, barvana posteljna pregrinjala in blazine, ozaljšane s pticami. Redko so se odločili za dežne plašče, pač pa so kar v ducatih kupovali poceni bluze. Za barve se sploh niso zmenili, kakor da niso izbirah za posamezne svoje Nataše, temveč za vse ženske na splošno. V trgovinah z jestvinami so kupovali na oko in takoj, pri tkaninah pa so mešetarili.
Od prejšnjih odprav so morali prejeti navodila, kam naj se obrnejo. Znanje jezika ni bilo posebno potrebno, ker so pokazali kar s prstom. Edino v drogerijah je bilo nekoliko bolj zapleteno, kako kupiti britvice ali pa cuclje za otroke. Nastopali so kot resni igralci, brez nasmeška, ujčkali v naročju namišljenega otroka in mlaskali z ustnicami. Kupovali so cuclje kar po ducatih.
Tako opisuje »Economistov* dopisnik pojav ruskih in ameriških mornarjev konec letošnje zime v Gibraltarju. Preprosti ljudje z ene in druge strani nimajo ničesar posebnega na sebi. Le škoda, da je Trst tako daleč od svetovnih prometnih poti, da bi tudi pri nas kupo-
so videli in opazili. Rusi, pa so vali mornarji pa 50 funtov šter-narobe zelo pozorno opazovali, i lingov na osebo.
no je tudi, da si je Poljska zagotovila izvoz svojih kmetijskih izdelkov, ki predstavljajo večji del njenega izvoza v Zahodno Nemčijo kljub temu, da je ta članica Evropske gospodarske skupnosti. Poleg tega se je Poljski odprla večja možnost, da izvaža tudi industrijske izdelke, ki dajejo večji zaslužek.
Oboeg iraovine med obema državama se bo povečal od sedanjih 590 milijonov mark na 810 milijonov. Zanimivo je, da so si Poljaki zagotovili prebitek v zunanji trgovini, izvoz bo namreč prekašal za 70 milijonov nemških mark uvoz iz Zahodne Nemčije. Že danes je trgovinska bilanca aktivna za Poljsko.
Velik pomen te pogodbe je tudi za druge države izven Evropske gospodarske skupnosti v tem, da je zahodnonemška vlada pristala na razne koncesije glede uvoza iz Poljske, čeprav je to proti zahtevam, ki jih postavlja prof. Hallstein kot predsednik komisije pri Evropski gospodarski skupnosti.
Prva tona bakra
iz poljskega rudnika
Te dni so Poljaki v bližini Lubina nakopali prvo tono bakrene rude in s tem odprli prvi rudnik bakra na Poljskem. Ležišče bakrene rude v tem rudniku sodi po svojem obsegu med 12 naj večjih rudnikov bakra na svetu. Poljski listi so to novico priobčili pod velikimi naslovi na prvi strani. Tako bodo na Poljskem lahko izvršili enega izmed naj večjih gospodarskih načrtov v zadnjih letih. Računajo, da bodo okoli leta 1972 lahko pridobili že 100.000 ton bakra na leto. Poljska bo tako postala eden izmed naj večjih izvoznikov bakra. Da to doseže, je potrebno še mnogo dela: speljati železnico in ceste ter zgraditi ustrezna stanovanja. To delo naj bi bilo končano še pred letom 1972. Za to bo potrebno mnogo denarja in sicer okoli 1 milijardo dolarjev.
Ležišče bakra na tem mestu, to je med Lubinom in Glogo-wom so odkrili že leta 1937 in zajema okoli 10 milijonov ton bakra. Novi rudnik je na nekdanjem nemškem ozemlju, ki je bilo priključeno Poljski po drugi svetovni vojni. Prvo tono bakra so pridobili iz enega izmed treh rudnikov v bližini Lubina. Redno pridobivanje se bo začelo okoli leta 1966, ko bodo postavljene potrebne naprave.
Blizu Glogovva bodo zgradili topilnico z zmogljivostjo 50.000 ton. Povečali bodo zmogljivost sedanje topilnice pri Legnici na 50.000 ton. Ležišče bakra so odkrili že Nemci ter poskusili z izkoriščanjem med drugo svetovno vojno, toda rove je zalila voda. Ruda leži okoli 500 metrov pod zemljo. Poljski strokovnjaki so preprečili poplavo s tem, da so okoli rova umetno ustvarili okoli 15 metrov debel leden zid. Ruda vsebuje najmanj 2 odst. čistega bakra, nekatere žile pa imajo rudo s 15 odst. bakra ali še več.	,
si ni mogoče več zamišljati sodobnega kmetijstva; naj omeni, mo samo, da je na veronskem kmetijskem sejmu prišlo do izraza prodiranje japonske industrije, ki že čedalje bolj konkurira evropski proizvodnji na drugih področjih. Tako smo letos v Veroni opazili prvič japonske poljedelske stroje; v tem pogledu so se doslej uveljavljale zlasti nemške, angleške in francoske tovarne. Med drugimi državami, ki so se udeležile tega sejma s kmetijskimi stroji, je letos tudi Jugoslavija. Udeležba Jugoslavije na letošnjem sejmu je bolj obsežna, kakor je bila lanska, ko se je Jugoslavija prvič udeležila veronskega sejma z razstavo izdelkov raznih svojih podjetij; poprej je namreč imela na sejmu samo informacijsko pisarno, oziroma je razstavljala le živino. Letošnjega veronskega sejma so se poleg tovarne kmetijskih strojev »Zmaj* iz Zemuna, ki sodi med naj večje tovrstne tovarne v Jugoslaviji, udeležila še naslednja podjetja: »Poljo-privrednik* iz Sombora, «JLM» iz Tuzle, «Lifam» iz Stare Pa-zove in »Pobeda* iz Novega Sada, kakor tudi «Agrovoj vodina* iz Novega Sada. V lepo urejenem jugoslovanskem paviljonu so razstavljala konservirana živila, vino in žgane pijače naslednja podjetja: »Crvena zvezda* iz Kragujevca, »Fructal* iz Ajdovščine (likerje in sadne sokove), »Budimka* iz Užičke Po-žege; nadalje smo opazili razne vrste vina in žganih pijač podjetij: »Kmetijskega kombinata* iz Ptuja, »Slovenija vino* iz Ljubljane, »Hercegovke* iz Mo-stara, »Navipa* iz Beograda, »Kadinjača* iz Bajne Bašte* »Avale* iz Beograda in pivo »Zlatoroga* iz Laškega.
Jugoslavija se je udeležila tudi živinske razstave ter je razstavljala plemensko živino, in sicer govedo in konje. Svojo izbrano živino so poslale na razstavo tudi Francija, Nizozemska, švedska, Švica, Nemčija, Poljska in Madžarska.
POVEČANA KMETIJSKA
PROIZVODNJA —
SKRČENA DELOVNA SILA
Tudi letos je bil sejem izredno poučen tudi glede same agrotehnike, to je naprednega kmetovanja, in sicer v pogledu mehanizacije kmetijstva pa tudi uporabe sodobnih sredstev za pospeševanje rasti najrazličnejših kultur in pobijanja kmetijskih škodljivcev.
Statistični podatki nam - kažejo, kako gre razvoj poljedelstva v Italiji v zadnjih letih. Zanimivo je namreč, da je uporaba sodobnih agrotehničnih sredstev omogočila, da se je kmetijska proizvodnja dvignila, a hkrati zmanjšalo število ljudi, ki so zaposleni v kmetijstvu. V zadnjih letih se je kmetijska proizvodnja za prodajo povečala za 20 odsto — tako so leta 1958 cenili njeno vrednost na 2650 milijard, v letu 1962 pa na 3200 milijard lir; v tem času se je delovna sila, zaposlena v kmetijstvu, skrčila od 6 milijonov na 5,7 milijona ljudi, to je za dobrih 300.000. M. B.
Novi duh v Sovjetski sveži
JUGOSLOVANSKI DAN
NA SEJMU
Na veronskem sejmu je bil 17. marca »jugoslovanski dan*. Ob tej priložnosti je prispela iz Jugoslavije posebna delegacija, ki jo je vodil Geza Tikvicki, podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice. Med predstavniki jugoslovanskih poslovnih krogov so bili tudi Petar Zečevič, predsednik Sveta za kmetijstvo pri Gospodarski zbornici v Novem Sadu, Rista Bajalski, predsednik upravnega odbora novosadskega sejma in Julije Drasinover direk tor tega sejma. V Verono je prispel tudi jugoslovanski generalni konzul v Milanu Vjekoslav Cvrl je. Člani jugoslovanskega odposlanstva so se sestali z ministrom za finance Trabucchi-jem, ki je hkrati predsednik veronskega sejma. Skupno so si ogledali jugoslovanski paviljon; župan Verone je na čast Jugoslovanov priredil sprejem. Sprejemu, ki ga je jugoslovanska delegacija priredila v paviljonu na sejmu, pa so prisostvovali finančni minister Trabuechi ter predstavniki krajevnih oblasti pa tudi tujih razstavljavcev. Načelnik jugoslovanske delegacije Geza Tikvicki in minister Tra-bucchi sta ob tej priložnosti izmenjala zdravice, v katerih sta naglasila, da so dane možnosti za nadaljnje utrjevanje gospodarskih stikov med Italijo in Jugoslavijo.
URAMA IN ZLATARNA
MIKOLJ KAREL
T K S T
Čampo S. Uiacoino J, tel S5-881 Ure najboljših znamk, velika
izbira zlatih okraskov za vse prilike
Edvard Crankshavv, ki pozorno sledi razmeram v Sovjetski zvezi in obvešča o njih angleško javnost kot sodelavec londonskega »Observerja*, se je nedavno vrnil s potovanja po Sovjetski zvezi ter je ob desetletnici Stalinove smrti opisal svoje vtise v članku »Rusija po Stalinu*.
V takšnih političnih razmerah, kakor vladajo v Sovjetski zvezi, ne bi rad živel, pravi pisec, toda v primerjavi s človekoljubnostjo ruskega človeka odbija ozračje, ki na Zahodu ustvarjajo v družbi konvencionalnost, samopremago van j e in duh kompromisnosti, ki ubijajo svežino svobodnega izražanja, šele v novih razmerah, ko je Hruščev obračunal s Stalinovimi metodami, je pričelo rusko ljudstvo, ki je poprej z nekakšno usodno vdanostjo sprejemalo krivice, kritično presojati Stalinovo politiko. Blaginja se v ZSSR dviga, število meščanov narašča. Že v Stalinovih časih je bila ustvarjena osnova za splošno in strokovno izobrazbo, da sovjetski človek lahko streže stroju v tovarnah in da se je Sovjetska zveza lahko razvila v veliko industrijsko silo. Čeprav je televizija močno razširjena, Rus danes vprav požira tiskano besedo in rad posluša predavatelje, pesnike in igralce.
V industriji se še čutijo pomanjkljivosti. Kaj se bo zgodilo v Sovjetski zvezi, ko bodo tudi na političnem področju nastopile bolj sproščene razmere,
ne more pisec napovedati. Gotovo je le, da danes v Sovjetski zvezi ne vlada takšen komunizem, kakor si ga predstavljajo v Londonu. Sovjetska zveza ni več danes glavni stan mednarodne zarote, ki hoče z vojno in nasilno revolucijo po vsem svetu razširiti enoten nauk. Hruščev je to jasno razsvetlil. Javno je on komunizem izenačil z izobiljem, starim smotrom političnih reformatorjev; za Sovjetsko zvezo najprej izobilje. V tem pogledu ima Hruščev svoj narod za seboj. Tako je Hruščev prvi ruski voditelj v zgodovini, ki ima ljudstvo za seboj. Z ideali starega sveta se tako popravljajo napake novega.
Po Stalinovi smrti je tudi na mednarodnem poprišču nastopila važna sprememba, ki jo priznava tudi Hruščev: pojav združene in bojevite komunistične Kitajske, ki je kot revna država pripravljena v vsakem trenutku seči po revoluciji, in to v času, ko Rusi mislijo na druge reči.
SVET JE MAJHEN. V švicarskem središču zimskega športa Zermattu se je pojavil parati-fus. čez nekaj dni so že z Dunaja, Muenchena in celo iz New Yorka sporočili, da so tam zabeležili več primerov paratifusa, in sicer so za njim zboleli turisti, ki so se vrnili iz Zermatta. Zdravniki se mučijo, da bi ugotovili žarišče okužb; ne morejo ugotoviti, ali je v hrani ali vodi.
Održava osam linija i to:
S JEVERNA EVROPA
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za London i Hull.
Ekspresna pruga (svakih petnaest dana) iz Jadrana za Hamburg, Rotterdam i Antvverpen.
Brza pruga (svakih dvadeset dana) iz Jadrana (s tičanjem luka Južne Italije, Sjeverne Afrike i Portugaia) za London, Hull, Hamburg, Rotterdam ; Antvverpen.
SJEDINJENE DRŽAVE AMERIKE (svakih 10 dana) iz Ri-jeke do New Yorka Philadelphie j Baltimora.
JUŽNA AMERIKA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Buenos Airesa.
LEV ANI (svakih 7 dana) tz Jadrana do Lattakije. Beiruta 1 Aiexandrije.
IHAN, IKAQ (svakih 30 dana) iz Jadrana do Khorramshahra.
INDIJA, PAKISTAN. BURMA (svakih 30 dana) iz Jadrana do Ranguna.
DALEKl 1STOK — Ekspresna (svakih 30 dana) iz Jadrana do japanskih luka.
DALEKl ISTOK — brza Pruga (svakih 30 dana) tz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim progama p lovi 40 brzih i modernih b rodova, kojl imadu preko 280.000 tona nosivosti, rashladni prostor, tan-kove za biljna ulja i 520 putničkih mjesta.
mmzm
Hiiili

IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BHODOVIMA ciJUGOUNUEn
R I J E K A - Jugoslavija
Nove in udobne ladje »Jadrolimjea (opremljene s pripravami za umetno hlajenje) m/l ciOrebič« in m/l »Opatija« odplujejo iz Trsta vsaki torek in pristajajo v vseh najvažnejših mestih Jugo. slovanske obale ter nadaljujejo za Brindisi, Patras, itej ‘n Pirej. Potovanje traja 14 dni. Parnik »l.astovo« odpluje iz Trsta vsakih 14 dni m pristaja v že navedenih mkah ter v Heraklionu na Kreti. Cdne prevoza so konkurenčne usl uge na krovu prvovrstne Za informacije se obrnite na agencijo v. Bortoluzzi, Piazza Duca degli AbruzzC 1 Trst ati direktno na Jadrolinijo-Hijeka
SPLOŠNA PLOVBA
PIHAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TO-VORN O-POT NIŠKIMI	LADJAMI
REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZA, HODNA AFRIKA
(Rijeka . Split ■ Neapelj hrenova • Marseille-Casablanca . Dakar - Conakry ■ Tacoradi . Tema, Rio de .laneiro - Santos . Montevideo Buenos Aires) kanor tudi REDNO LINUO OKOLI SVETA^tiz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko ZDA . Zahodna afriška obala, sredozemske lune)
IN NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.990 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOSNA PLOVBA«, R1RAN, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telexi: 035-22. 036-23. telefoni 72-170 do 72-177 m na naše AGENTE PO VSEM SVETU
mm
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A. - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH UR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO RIŽI ŠT. 10
telefon št 38-101, 38*045 brzojavni naslov.-: BANKRED
Na političnem obzorju
VOLILNA AGITACIJA V TR-| STU. Na političnih volitvah na 1 Tržaškem nastopi enajst list. Volilna agitacija postaja živahnejša od tedna do tedna, čeprav nas loči od volitev še mesee dni. Prejšnjo nedeljo je komunistična stranka priredila v kinu Ar-cobaleno prvi večji shod, na katerem sta govorila kandidata V. Vidali in Marija Bernetič; ta je zlasti podčrtala delo stranke za priznanje manjšinskih pravic, Zadnjo nedeljo sta na shodu socialistične stranke v Nabrežini nastopila kandidata inž. Pečenko (v poslansko zbornico) in dr. Pincherle (v senat). Inž. Pečenko je navedel napore stranke za priznanje pravic Slovencem in za ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina; v okviru dežele je treba bolj zavarovati manjšinske pravice. Omenil je tudi zasluge vlade levega centra, ki jo podpirajo socialisti, za rešitev važnih socialnih vprašanj.
MLADINCI V JUGOSLAVIJI. Predstavniki Mladinske iniciative v Trstu so te dni obiskali Ljubljano, kjer so bili gostje Centralnega komiteja Zveze mladine Slovenije, ter Beograd kot gostje Centralnega komiteja Zveze mladine Jugoslavije, širše odposlanstvo se je iz Ljubljane vrnilo v Trst, medtem ko sta tajnika Mladinske iniciative Igor Kosmina in Vito Svetina nadaljevala pot v Beograd, kjer so bili predstavniki Mladinske iniciative prvič na uradnem obisku. V razgovoru s predstavniki CK Zveze mladine Jugoslavije so podčrtali bratsko povezanost med jugoslovansko mladino in slovensko mladino v Italiji. Tajnika Mladinske iniciative sta jugoslovanske predstavnike obvestila o položaju zamejskega prebivalstva in o težavah, ki se pojavljajo v naporih za narodnostni obstoj. Dogovarjali so se o možnostih srečanja med mladino na obmejnem področju, ki bi imelo širši značaj ter bi okrepilo prijatelj-ke vezi med slovensko in italijansko mladino.
OBISK GORIŠKIH SOCIALISTOV V KOPRU, pretekli torek je bilo na obisku v Kopru odposlanstvo pokrajinskega vodstva Italijanske socialistične stranke iz Gorice. S predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Kopra se je raz-govarjalo o raznih vprašanjih. Goriško odposlanstvo je vodil tajnik goriške federacije PSI V. Semola, v odposlanstvu Socialistične zveze delovnega ljudstva pa je bil tudi član izvršnega odbora dr. Svetozar Polič. Razpravljali so zlasti o vprašanjih, ki se nanašajo na položaj narodnih manjšin na obmejnih Področjih. Medsebojno ..sodelovanje naj bi prispevalo k boljšemu vzajemnemu spoznavanju in prijateljstvu med prebivalstvom obmejnih pokrajin.
NOVI PROSTORI SLOVENSKE PROSVETE. V Donizettijevi ulici so te dni odprli nove prostore Slovenske (katoliške) prosvete. Vabilu na otvoritev so se odzvali tudi tržaški škof San tin, generalni vi. komisar dr. Mazza in tržaški župan dr. Fran-zil; prisostvoval je tudi občinski svetovalec dr. Simčič. Zbrane je pozdravil prof. J. Peterlin. Nove prostore je blagoslovil škof, ki je tudi nagovoril mladino; spregovoril je tudi župan dr. Franzil. Predstavnik Prosvete je izjavil, da hočejo mladino Vzgajati v «dobre in konstruktivne državljane«, a župan je naglasil, da je treba ((Oblikovati nove državljane Trsta italijanskega in slovenskega jezika«. Gostje so si tudi ogledali razstavo katoliškega tiska v slovenskem jeziku. — Prejšnjo nedeljo so v Trstu ustanovili Zvezo Pevskih cerkvenih zborov na Tržaškem, ki si bo prizadevala, kakor '3 naglasil dr. Zorko Ha-rej, da bi zboljšala cerkvene zbore in izšolala potrebne pevovodje in organiste. V odbor so bili izvoljeni dr. Z. Harej, dr. H. Mamolo, prof. Marica Župančičeva, prof. Dina Slamova, Marijan Živic, Drago Petaros in P. Fonda.
KAKO GLEDAJO NA ZAMEJSKO VPRAŠANJE SLOVENSKI KATOLIČANI. Slovenski verski Ust «Družma» (15. III.) je napisal daljši članek o zamejskem vprašanju, kakor pravijo zdaj Slovenci problemom glede Slovencev na Koroškem in v Italiji. Velika matična naroda na
SEDEŽ, TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 8-1. - TELEFON ŠT. 37-808
SPOD\RSKFGA ZORI JZEN.IA
PLAČILO PRVEGA OBROKA IGE
člane, ki so napravili letno prijavo IGE prek združenja, obveščamo, da lahko dvignejo na tajništvu potrdila.
Obenem opozorjamo, da zapade rok sa plačilo prvega o-oroka dne 31.3.1963. Priporočamo članom, da dvignejo pravočasno omenjena potrdila in plačajo prvi obrok ter se tako izognejo nepotrebnim denarnim globam.
TUDI PRODAJALNE CVETLIC ZAPRTE OB NEDELJAH
Končno je bilo ustreženo dolgoletni želji cvetličarjev, da bi uvedli nedeljsko zaporo njih prodajaln. Prefektura je z odlokom št. 1-7/D-3-1807 z dne 11. marca 1963 določila nov urnik za prodajalne cvetlic. Po novem odloku bodo prodajalne ob delovnikih od ponedeljka do petka odprte od 8. do 19. ure.
Ob sobotah in ob dneh pred prazniki: od 8. do 19.30. Ob nedeljah: popolna zapora. Vse prodajalne pa lahko zaprejo ob delovnikih od 13.30 do 15.30.
Navedeni urnik velja tudi za krošnjarje.
Za prodajalce cvetlic na stojnicah pri pokopališču, kakor tudi za prodajalne cvetlic v bližini pokopališč, velja ob nedeljah sledeči umik: od 8. do 13. Novi urnik je začel veljali v nedeljo, 24. marca.
POOBLASTILO ZA ZAPOSLITEV
Člane delodajalce obveščamo, da morajo po zadnjih predpisih Urada za delo ob zaposlitvi u-službencev na splošno navesti v prošnji za izdajo «nulla 0-sta», ki se naslovi na Urad za delo in ki mora vsebovati poleg podatkov tvrdke točne 0-sebne podatke in kvalifikacijo uslužbenca še naslednje podatke: «Le condizioni offerte ai lavoratori assunti sono confor-
mi alle tariffe ed ai contratti collettivi vigenti.
«Si dichiara, inoltre, che en-tro l’anno precedente vi sono stati i seguenti (non vi sono stati) dipendenti della stessa qualifica licenziati per riduzio-
Glas iz občinstva
TURIZEM In”MEHANIČNA DELAVNICA
V vašem listu naletim pogosto na turistične novice, pa bi vam tudi jaz rad eno napisal. Seveda brez zamere, če komu ne bo ugajala.
S prijateljem sva se nekega večera iz Slovenije vračala čez Ljubljano v Trst. Nekje pred Ljubljano sva opazila, da z gumami na avtomobilu ni nekaj v
NOVO NASELJE V ŽAVLJAH. Vodstvo industrijskega pristanišča v Trstu je dalo pobudo za graditev novega naselja, kjer naj bi našli stanovanje predvsem nameščenci in delavci v tovarnah industrijskega pristanišča, ki jih je danes že čez 4000. Sezidali naj bi več sto stanovanj v pasu, kjer je bilo že zgrajeno naselje Borgo S. Sergio. Po prvotnem namenu naj bi stanovanja prav v tem naselju (Borgo S. Sergio) zasedli nameščenci industrijskega pristanišča. V resnici pa je bilo vseljenih čez 3000 istrskih beguncev, ki so prišli iz raznih predelov mesta in niso nameščeni v Zavij ah.
SPOR MED GORICO IN TRŽIČEM. Zaradi imenovanja podpredsednikov Ustanove za industrijsko in pristaniško cono v Tržiču, ki ima uradno ime En-te Zona Industriale e Portuale, je prišlo do spora med Tržičem in Gorico, šlo je namreč za dve podpredsedniški mesti. Spor je bi! zdaj rešen in za podpredsednika sta bila imenovana dr. Cesare Devetag iz Gorice in inž. Mario Bagon iz Tržiča; predsednik je tržiški župan dr. Nazario Romani. Za tajnika pa je bil imenovan inž. Omero Prampo-lini iz Tržiča.
GROF THURN-TAxIS PRODAJA. Nedavno se. je po Trstu raznesel glas, da devinski grof. Thurn-T.axis. (Torre 0 Tasso) prodaja del' obale ob Sesljanskem zalivu. Na tem zemljišču so že nekatere turistične naprave, kakor restavracija «La Caravel-la» in kopališče. Princ menda namerava zadržati kamping, ki je lansko leto privabil mnogo turistov, zlasti Nemcev in A-meričanov. Neka agencija poroča, da bi šlo zemljišče, ki ga namerava prodati princ, za ceno okoli 50 milijonov lir.
VODOVOD NA VRHU. Občinski svet v Sovodnjah je na zadnji seji sklenil, najeti posojilo
6.4	milijona lir, da bi speljali vodovodno mrežo na Vrh. To delo bo stalo okoli 14 milijonov lir, vendar so pri napeljavi vodovoda v Dolu prihranili okoli
7.5	milijona lir. Tako bodo laže krili stroške za vodovod na Vrh. Delo so že oddali na dražbi in polaganje vodovodnih cevi lepo napreduje.
TUDI V FEBRUARJU
MANJ PROMETA
TRST. Po uradnih podatkih trgovinske zbornice je bilo februarja v Trstu 384 tisoč ton prometa. Od tega 290 tisoč ton izkrcanega blaga in 94 tisoč ton vkrcanega. V primerjavi z istim mesecem lanskega leta je promet upadel za 38 tisoč ton. Temu pa je vzrok slabo vreme, ki je zadrževalo delo v pristanišču in pa upad izkrcanja premoga in železove rude za Avstrijo. Prav tako ni bilo dovoza žita.
železniški trgovinski promet je dosegel v februarju 202.000 ton, to je 16.000 ton manj kot
leta 1962. Napram manjšemu dovozu iz evropskega zaledja (62 tisoč ton) je pa treba zabeležiti dober odvoz po železnici, zlasti proti češkoslovaški, Nemčiji in Madžarski.
OBISK FRANCOSKEGA VELEPOSLANIKA. Francoski veleposlanik v Rimu Armand Be-rard je uradno obiskal Trst. Posebej se je z županom Fran-zilom razgovarjal o vprašanju francoskega konzularnega zastopstva v Trstu, katerega so pred leti ukinili. Zvečer je veleposlanik izročil odlikovanje «Legion d’honneur» Dariju Zaf-firopulu, glavnemu ravnatelju Združenih jadranskih zavarovalnic in ustanovitelju italijan-sko-francoskega kulturnega društva.
neavedboerali°^lebil kakšen uliti redu' Zvečeril° se že in meni-navedDo ali je bil kakšen usluz la sva> da bi kazalo popraviti
gume v Ljubljani, da ne bi morda obtičala nekje na poti proti Trstu. Zato sva zapeljala avto pred mehanično delavnico ((Zastava«. Tam so ugotovili, da sta dve zračnici popustili in da ti ju bilo treba zakrpati. Okoli šeste ure sva izročila avto in se priporočila, da bi to malenkostno delo čim prej opravili, ker bi rada takoj nadaljevala pot zaradi noči. Računala sva, da bo to trajalo kvečjemu pol ure. Toda stvar se je zavlekla kar do osme ure. Najprej je bilo treba protokolirati v posebni zapisnik, kakšno delo bo treba izvršiti, 'lo je naredila neka u-radnica. Nato so avto prevzeli v dr la/n! x Ko sem hotel prositi mehanika, da bi delo opravil čimprej, ker se bliža noč, so mi odgovorili, de je vstop v delavnico prepovedan. Kakor rečeno, se je popravilo zavleklo na dve uri in račun se je glasil na 1.800 dinarjev. Po mojem bi takšno delo v Trstu stalo okoli 250 lir ter bi trajalo kvečjemu pol ure.
Vprašam vas, gospod urednik, ali je bilo to v korist turizma?
S.
benec prejšnje leto odpuščen. PRIJAVA «VANONI»
Opozarjamo člane, da zapade 31. marca čas za prijavo dohodkov. Priporočamo zamudnikom, naj ne čakajo prav zadnjega dne.
Tajništvo je na razpolago vse dni, razen ob sobotah popoldne, od 8. do 13. ure ter od 15,30 do 19.
OBNOVA OBČINSKIH OBRTNIC (licenc)
clane, ki so izročili tajništvu združenja občinske licence za letno obnovo, vabimo, da dvignejo omenjene licence.
Avto cesta Trst - Mestre
V svojem predavanju o avto cestah je podtajnik v ministrstvu javnih del posl. Ceccherini govoril tudi o graditvi avto ceste Trst-Mestre. Po prvotnem načrtu naj bi bila to drugovrstna avto cesta s skupno širino 19 metrov. Prizadete pokrajine in občine pa so vztrajale, da mora biti cesta široka 24 metrov, kot so avto ceste prvega reda, in sicer dve stezi po 7,5 metra, v sredi zelen predel 3 m ter dva stranska varnostna pasova po 3 metre vsak. Minister za javna dela Sullo je sicer obljubil, da bodo upoštevali želje prizadetega prebivalstva, vendar bo o tem dokončno odločil upravni svet ANAS.
Trgovinska vpeljava pravno zaščitena
Parlament je pred 15 dnevi odobril zakon o zaščiti poslovne vpeljave, ki predstavlja za trgovce in obrtnike veliko pridobitev. Vsi trgovci in obrtniki, ki imajo neposreden stik s potrošniki in odjemalci, so po tem zakonu dobili pravico prednosti na najemnih prostorih pred vsemi drugimi ponudniki. Lastnik, ki hoče oddati v. najem poslovne prostore, je dolžan sporočiti najemniku-trgovcu (ali obrtniku) v priporočenem pismu vsaj 60 dni pred potekom najemninske pogodbe ali običajnega roka vse ponudbe, ki jih je prejel od drugih interesentov. Dosedanji najemnik ima prednostno pravico na najem prostorov, če v 15 dneh po prejemu navedene ga obvestila s priporočenim pis mom ponudi lastniku nepre mičnine enake pogoje kot ostali ponudniki. To prednostno pravico obdrži stari najemnik tudi v primeru, da je najemna pogodba z novim najemnikom prenehala v dobi 6 mesecev; isto velja tudi v primeru, če lastnik prostorov razdre pogodbo iz razloga, da prostore potre buje zase, pa pred potekom 6 mesecev da iste prostore v najem tretji osebi. Najemnik pa izgubi pravico do prednosti najema, če odpove pogodbo, če sporoči gospodarju, da namerava pogodbo obnoviti, in v primeru težkih kršitev najemnika.
če lastnik poslovnih prostorov — brez krivde najemnika in proti njegovi volji — razdre najemno pogodbo (razen v primerih, da sam potrebuje prostore), je dolžan povrniti najemniku vso nastalo škodo zaradi izgube vpeljave, in to v višini dobička, ki ga utegne doseči lastnik nepremičnine; v nobenem primeru odškodnina za odišli dobiček najemnika ne sme presegati iznosa 30 mesečnih najemnin, ki jo po tržni ceni lahko dosežejo prostori z enakimi značilnostmi (lega, obseg 1.dr.). Odškodnine lastnik ni dolžan plačati, če se pogodba ni obnovila po volji najem
Severu in zahodu sta imela silo JANJE MANJŠINSKIH PRA-1 nika °rožja za svojo pravico ter sta VIC V SLOVENIJI. V Sloveniji S 2 množičnim izseljevanjem na se iz meseca v mesec izpopol- j Namesto odškodnine najem-severu ter z ricinovim oljem na njuje «magna charta« narodnih | nik lahko zahteva tudi obnovi-zahodu hotela izbrisati vsako , manjšin. Začelo je z dvojezič-1 tev pogodbe vsaj za dve leti pro sled slovenske manjšine na nju 1 nim šolstvom, nato z dvojezič- ti dogovorjeni najemnini, če je nem ozemlju. Zamenjala sta ; nimi napisi, enakopravnostjo v I krivda v smislu tega zakona na Pravico s slepo silo orožja. Za j vseh izvoljenih organih oblasti S strani najemodajalca. Najem-Piejsko vprašanje pa je v prvi s posebno zaščitno klavzulo, da S nik ima dalje pravico, dati pro-yrsti moralno vprašanje člove- i morajo biti manjšine zastopa-1 store v podnajem ali odstopiti jta in družbe. Prav takšno je1 ne v skupščinah ne glede na Q najemno pogodbo tudi brez pritrdi naše zamejsko vprašanje v število svojih volivcev. Obširno 1 Stanka lastnika v primeru, da
sosedni Avstriji in Italiji. Naše ! razpravljanje zveznega in repu- 'qA -------- -
‘judstvo v teh dveh državah je j bliškega osnutka je pokazalo,
Jh ostane slovensko in samo to : kako bodo v najmanjše nadrobne j stvo odloča, ali so tudi vse j n osti ustavno zaščitene v statu-slepe sile, ki se javljajo kajpa tih občin vse pravice manjšin, uidi ob takem vprašanju, še do | Najnovejši glas o narodnih manj-bre ali zle. Ako iztrgamo vsa [ šinah je poročilo Izvršnega sve-2amejstva, dobimo hujšo nepo- j ta LRS na zasedanju slovenske sredno napetost in navzkrižje ! ljudske skupščine dne 19. marketi narodi. Pravzaprav je za-1 ca, kako Se bil namreč v lan-|hejstvo tisti naravni obliž, Ki skem letu dejansko dosežen nakaži nasprotja in pospešuje predek glede enakopravnosti na-(Uedsebojno zbliževanje med na- rodnih manjšin V murskosobo-r°di. Tako gledamo mi na za- škem okraju je bil dosežen dvo-•hejsko vprašanje in tako gleda jezični pouk za Slovence in Mahanj naša celotna domovina. Za- : džare. Utrdil se je položaj ita--° Pa uživajo v Jugoslaviji tudi lijanskega manjšinskega šolstva hrugorodne npr. italijanske in 1 v koprskem okraju na podlagi hiadžarske manjšine vse to, kar tržaške spomenice Posebna hm kot tako pojmovanim za- j skrb je bila posvečena učenju {hejcem po pravici gre. Tem j italijanščine v slovenskih šolah "olj zahtevamo isto za naše za- in slovenščine v italijanskih šo-Jhejce preko mej naše države, lah. V narodno mešanih okrajih Pako ie stališče slovenskih ka- se morajo slovenski učenci ob-
ga zakona (za škodo za izgubo vpeljave) ob priliki obnove na jemne pogodbe, ki je dotlej tra jala že 9 let. Vse pravice, izha-joče iz tega zakona, zapadejo v 3 letih. Za pravde iz tega naslova je pristojno sodišče kraja, kjer se nahajajo sporne nepremičnine. Ta zakon velja tudi za nepremičnine, ki so last države ali javnih ustanov.
Odškodnina najemniku iz tega zakona je podvržena v celoti dohodninskemu davku (ric-chezza mobile) in krajevnim dodatkom. Pač pa sme lastnik nepremičnine odbiti znesek odškodnine od davčne osnove za davke na zgradbe (imposta sui fabbricati) in z njim mih dodatnih davščin, in	do-
bo treh let, po eno tri. vsako leto. Ta zakon velja vudi za sedaj veljavne pogodbe, vštevši one, ki so bile podaljšane po zakonu.
'Tirfiizeim
OČARLJIVA OBALA TRŽAŠKEGA ZALIVA. Wilhelm Wei-din je v zahodnonemškem listu «HandeIsblatt» (od 21. marca) objavil daljši članek o krasotah «Tržaške riviere». Pisec zlasti obširno opisuje krasen razgled na Tržaški zaliv s štiri kilometre dolge Napoleonove poti, ki se vije 360 m nad morjem. Nemški časnikar tudi omenja burno preteklost Miramarskega gradu ter pripominja, da je v devinskem gradu bival nemški pesnik Rilke
TRŽAČANI IN GORIČANI V PLANICI. Na smučarske tekme v Planici je v soboto in nedeljo odšla velika množica Tržačanov in Goričanov. Društva in potovalni uradi so organizirali izlete v ta čudoviti planinski kot, tako Slovensko planinsko društvo in športno društvo «Bor», nadalje agenciji «Aurora» in «U-tat». Vreme je bilo lepo, le veter je nekoliko motil skakalce. Računajo, da je tekmam prisostvovalo okoli 40.000 ljudi, med njimi tudi predsednik Tito. Zmagali so smučarji iz Vzh. Nemčije z najdaljšim skokom Bockeloha 121 metrov.
NAŠE SOŽALJE
V Dolini sta istega dne umrla 66-letni Josip Jerjan in 61-letni Avguštin Štrain, znana trgovca: v Barkovljah 58-letni Josip Scheimer, v Clevelandu Avgust čebron, na Opčinah 68-letni Franc Škerla vaj, v Pari ričah 76-letna Jožefa Grgič, v Trebčah 57-letni Viktor Kralj, v Nabrežini Emilija Pertot vd. Caharija in Antonija Caharija vd. Pertot, v Mirnu pri Gorici 80-letna Jožefa Tomšič vd. Pahor.
Minister L. Preti v Trstu in na Proseku
Minister za zunanjo trgovino 1 slanstvo Slovenskega gospodar-Luigi Preti je v soboto na Goi- skega združenja, v katerem so doni j e vem trgu govoril na sho- bili dr. A. Kukanja, predsednik
du socialdemokratske stranke ter s tem odprl volilno agitacijo te stranke na Tržaškem. Pozitivno se je izrazil o podržavljanju električne energije, naglasil pa je hkrati, da ni nobene nevarnosti za zasebno pobudo. Napovedal je preosnovo davčnega sistema.
Minister je tudi prisostvoval seji upravnega odbora tržaškega velesejma. Pozdravil ga je predsednik Suttora, ki mu je razložil pomen sejma v trgovini med Srednjo Evropo in čezmorskimi deželami. Spregovoril je tudi odbornik Orioni, in sicer prav tako o značilnostih tržaškega velesejma. Minister je v svojem odgovoru zagotovil, da bo v vsakem pogledu podprl delo sejma.
Predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi je med svečanim kosilom izročil ministru posebno spomenico, ki obravnava zlasti odnose s Češkoslovaško, Jugoslavijo in nekaterimi afriškimi državami.
Minister Preti si je .ogledal tudi postajo za živinski promet na Proseku, da bi se na licu mesta prepričal, ali ustreza zahtevam sodobnega prometa. Kakor znano, je pred dnevi na
toliških krogov v Sloveniji.
pravna zaščita in izva-
vezno učiti
manjšin.
jezike narodnih
da istočasno v najem ali odstopi tudi podjetje. O tem mora
obvestiti najemodajalca, ki se p0Staji tako zaostal promet, da
I,	* ™°=°
upre odstopu najemne pogodbe Stari najemnik je vzajemno z novim odgovoren za plačilo najemnine in izpolnjevanje ostalih pogojev najemne pogodbe.,
če je nepremičnina razlašče na iz razlogov obče koristi, sme najemnik zahtevati od najemodajalca primerno odškodnino za izgubo vpeljave do naj višjega zneska 30 mesečne najemnine Sodna oblast sme z izvršno d-ločbo odrediti delno naplačilo v
so morali za več dni ustaviti nove pošiljke iz držav tržaškega zaledja.
Zvečer je minister prisostvoval svečanemu sprejemu v muzeju ((Revoltella», ki so ga priredili ob izdaji knjige «Voyage en Egypte (1861-1862». Knjigo je izdalo združenje diplomantov tržaške univerze. Ob tej priložnosti je minister naglasil, da mora tudi Trst iskati nove možnosti v naglem zunanjetrgovinskem razvoju ter se vključiti
korist najemnika iz odškodnine v novi svet. Treba je delati za za razlastitev.	koristi skupnosti.
Nična in neupoštevana je vsa- j ka klavzula, s katero se najem-' nik vnaprej odreka pravicam iz |
SPREJEM
ODPOSLANCEV SGZ
upravnega odbora Tržaške kreditne banke in podpredsednika združenja St. Bole in M. Kralj. Minister je pokazal veliko zanimanje za delo združenja in njegovo vlogo v mednarodni trgovini.
DEŽELNI GOSPODARSKI NAČRT IN PRAVICE NAŠIH KMETOV Na zadnji seji pokrajinskega sveta so izglasovali sklep, s katerim je bila sprejeta pobuda deželne zveze pokrajinskih uprav za proučevanje načrta za gospodarski razvoj v deželi; po tem predlogu bo center za gospodarski razvoj o-pravljal naloge tajništva. Proti sklepu so glasovali komunisti, medtem ko so se socialisti vzdržali. Predsednik dr. Delise, ki je ob tej priložnosti podčrtal pomen industrije za gospodarski razvoj Trsta, ter zavrnil zahtevo po ustanovitvi proste cone, ki jo postavljajo zlasti levo usmerjene politične skupine, češ da bi utegnila postati ((trojanski konj« separatizma.
Inž. Pečenko je postavil vprašanje, ali je pokrajinski odbor dal kmetijskemu nadzorništvu navodila glede ugotavljanja škode, ki jo je povzročil mraz kmetijstvu.
Namesto, da bi kmetom odpisali zemljiški davek v smislu zakona, ki predvideva olajšave v primeru škode zaradi vremenskih neprilik, so kmeta tudi letos obdavčili. Med razpravo o sklepu, da bo pokrajinska uprava dala Ustanovi za kmetijsko obnovo 500.000 lir, je inž. Pečenko naglasil, da ta ustanova ne upošteva, da je 90 odst. kmetovalcev na Tržaškem slovenske narodnosti in ne prireja predavanj v slovenskem jeziku. Govornik je kritiziral ravnanje odbornika Degana, češ da pozabljamo, da smo v Italiji in da je treba zato govoriti italijanski. Nismo več v žalostnih fašističnih časih, je naglasil inž.
Pečenko, ko so bili povsod natega zakona. Pač pa se je moč Med bivanjem v Trstu je mi- j piši «Qui si parla soltanto ita-i odreči odškodnini iz 4. člena te- nister Preti sprejel tudi odpo-1 liano«.
Priznanje Glasbeni Matici
NASTOP GLASBENE MATICE V BEOGRADU. Prejšnji ponedeljek so člani Glasbene Matice iz Trsta priredili s sodelo-! vanjem moškega zbora prosvet-j nega društva «Prosek-Kontovel» ! koncert na Kolarčevi ljudski u-j niverzi v Beogradu. Orkester je i pod vodstvom dirigenta prof. Oskarja Kjudra izvajal dela nekaterih klasikov; sodelovali so solisti Župančič in Hrvatič na violino in Tatjana Uršičeva na klavir. Pevski zbor Prosek-Kon-tovel je vodil Ignacij Ota; zbor je zapel tudi nekatere tržaške narodne pesmi pa tudi mogočno «Pesem o svobodi«, skladbo istrskega rojaka Matetiča-Ronj-gova, ki je pred vojno deloval v Beogradu. Navdušenje sta izzvali tudi Kjudrova kantata ((Kontovel« in Vrabčeva ((Zdravica« za moški zbor in orkester. Poleg predstavnikov beograjskih glasbenih ustanov in drugega občinstva, so koncertu prisostvovali tudi član zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, tajnik komisije zveznega izvršnega sveta za kulturne zveze z inozemstvom Drago Vučevič in Pepca Kardeljeva, članica centralnega sveta Zveze sindikatov ter tajnik italijanskega veleposlaništva dr. Sergio Cattani, ki je zastopal veleposlanika. Predstavniki Glasbene Matice so obiskali poprej italijanskega veleposlanika A. Beria ter ga povabili na koncert. Dan po koncertu je veleposlanik s soprogo priredil v čast delegaciji Glasbene Matice ožji sprejem. V delegaciji so bili tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze M. Kosmina, predsednik Glasbene Matice Dušan Hreščak, ravnatelj glasbene šole dr. Goji-mir Demšar in predstavnik Slovenskega gledališča dr. J. Tavčar. Isto delegacijo je sprejela tudi predsednica sveta za kulturo Izvršnega sveta LR Srbije Stanka Veselinov. O nastopu Glasbene Matice sta velika beograjska lista «Borba» in ((Politika« priobčila laskave kritike. Po koncertu je čestital Matici dekan Glasbene akademije Predrag Miloševič, v imenu tržaških gostov pa se je za prisrčen sprejem zahvalil občinstvu in predstavnikom glasbenega življenja tajnik SKGZ Mirko Kosmina.
POSLANSTVO GLASBENE MATICE
Ljbljansko «DeIo» je v svoji kulturni rubriki priobčilo članek «Mnogoterno poslanstvo tr žaške Glasbene Matice«, v katerem opisuje glasbeno vzgojno delo Matice. Pisec piše med drugim: «Tržaška Glasbena Matica vzdržuje orkester .otroški pevski zbor in glasbeno: špio ter opravlja prepotrebno pedagoško delo s pevskimi zbori slo venskih kulturnih _ društev \ predmestju in okolici. Glasbena šola šteje danes skupno s podružnicami v Gorici, Nabrežini, Proseku, Trebčah in Boljuncu 150 učencev«, članek se zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: Pri svojem kulturnem in narodnostno - zbliževalnem poslanstvu pa podobno kot druge manjšinske ustanove, kljub večkratnim zahtevam, ne uživa nikakršne podpore italijanskih oblasti.
VEČER MARIJE MIJOTOVE NA OPČINAH
Prosvetno društvo na Opčinah je prejšnjo soboto priredilo kulturni večer, posvečen tržaški pesnici Mariji Mijotovi. Pomen znane tržaške pesnice v narečju je orisal pisatelj Boris Pahor. Tri njene pesmi, ki jih je uglasbil Ubald Vrabec, je zapel pod vodstvom skladatelja pevski zbor «1. Gallus«; V počastitev slavljenke je bila na sporedu tudi Lipovčeva ((Pozdrav Mariji Mijotovi«. V drugem delu kulturnega večera je nastopilo več solistov, med temi sopranistka Ljuba Košuta-Berce in tenorist Marijan Dolenc. Na klavirju je spremljal prof. Am-brozet. V ((Prosvetnem domu« je bila tisti večer tudi razstava slovenske knjige. Razstavljene so bile tudi tri slike Tončke Kolaričeve z motivi od Sv. Ivana, kjer je Mijotova doma. Slavljenka ‘3 bila ganjena do solz.
RAZPIS MLADINSKEGA
RISARSKEGA NATEČAJA
Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole razpisuje Mladinski risarski natečaj za učence in dijake tržaškega ozemlja. Sodelujejo lahko vsi učenci in dijaki slovenskih osnovnih in srednjih šol od 6. do 14. leta. Poleg natečaja prireja pedagoški odsek tudi razstavo sprejetih risb, plastičnih izdelkov in slik. Učenci lahko uporabijo katerokoli tehniko. Velikost risbe ne sme biti manjša od 20x30 centimetrov in ne večja od 35x50 centimetrov. Risbe morajo biti proste in brez okvira. Risbe sprejemamo do 10. maja t.l. na sedežu SSŠ v Ulici F. Filzi 8. Učenec naj na hrbtni strani risbe navede svoje ime
^GOSPODARSTVO"
Izhaja trikrat, mesečno - Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.— Naročnina: letna 1000 lir, polletna 500 lir Pošt. tek. račun ((Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 900 din, polletna 450 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva ul 3/1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno - Cene oglasov: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir - Odgovorni urednik, dr. Lojze Berce Založnik:
Založba ((Gospodarstva« Tiskarna Založništva tržaškega tisaa (ZTT) Trst
in priimek, starost, razred, ime šole ter ime in priimek svojega učitelja ali profesorja. Dela bo pregledala in izbrala komisija pod predsedstvom slikarja Lojzeta Spacala. Najboljše risbe bodo nagrajene s knjigami in publikacijami.
TRŽAŠKI TRIO
V JUGOSLAVIJI
Tržaški trio, ki uživa po svetu velik ugled in ga sestavljajo pianist Dario De Rosa, violinist Renato Zanettovich in čelist Amedeo Baldovino, je doživel v Jugoslaviji, kamor se je prvič podal, velik uspeh. Tržaška skupina je nastopila v Beogradu in izvajala recital, v Zagrebu so nastopili z Beethovnovim trojnim koncertom, prav tako tudi v Ljubljani. Jugoslovanski tisk hvali tržaške glasbenike. Ljubljansko «Delo» se samo toži, da je preteklo toliko časa, preden je prišel trio v sosednje mesto, ki je tako blizu in ugotavlja, da je žel odobravanje slovenskega občinstva. V Ljubljani so izvajali tudi skladbo tržaškega skladatelja Pavla Merkuja. V kratkem pa bodo v Sarajevu izvajali opero Giulia Viozzija v enem dejanju «Allamistakeo». (Ag. Italia).
številko te revije, ki izhaja v Ljubljani periodično, da bi seznanjala svet z gospodarskim napredkom Jugoslavije in prispevala k utrjevanju p^s1 ovnih stikov s tujino Tudi ta številka je bogato opremljena, kakor so bile prp'tr''°. da lahko tekmuje s podob »im? p-)spodf.n;timi revijami v tujini. P-maša vrsto člankov o poteku izmenjave z raznimi drž'vami, o jugoslovanski industriji . (lesni, tekstilni, ladiedelslri in metalurški), o velesejmih in jugoslovanski udeležbi na tujih sejmih ter pristaniškem prometu v Jugoslaviji
JAJC BO ŠE PREVEČ Iz Padove poročajo, da se je število vzrej ali šč za kokon v tej pokrajini v enem letu podvojilo. V zadnjem času so brez pravega nadzorstva ustanovili čez 3000 takšnih središč, ki iih vodijo, kakor poroča agencija «Treveni>, ne posebno sposobni ljudje. Nevarnost je, da bo kmalu nastopila hiperprodukena jajc in da bodo temu dosledno tudi cene padle, da se ne bo izplačalo več gojiti kokoši. Ko so gojili še 1.600.000 kokoši v pokrajini, so te dale okoli 160 milijonov jajc; v kratkem se bo proizvodnja podvojila.
PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica • Via D. d’Aosta N. 180 * Tel. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
KMEČKA BANKA
r. z. z o, j.
GORICA. Ul. Morelli 14 - Tel. 22-06
Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini
Ustanovljena leta 1909
adriaimpex$».
T R SR T# Via della Geppa. 9 Tel.: 38.770. 29-13?
IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov
Tvrdka je poolduščenu zu prodajo nadometst nih delov FIAT, O M, R! V v Jugoslavija
HOTEL «TURIST» - Ljubljana
se priporoča cenjenim gostom za obisk v svojih obratih: Hotel - Restavracija • Vrt ■ v Dalmatinovi 13 — Restavracija »ZLATOROG« v Župančičevi 9 - postrežemo vam z lovskimi specialitetami — Gostilna »DALMACIJA«, Trubarjeva 23 - Znana po svojih ribjih specialitetah
TRANS- TRIESTl
Societa a r. L
TRIESTE - TRST, V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele . Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
JnUARjUMtta Kofvi/o
MEDNARODNA SPEOICJA N TRANSPORT
GLAVNA DIREKCIJA TELEF. 141, 184 TELEX: 03-517
*
Mednarodna špedicija ln transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — špediter ska služba na medna rodnih razstavah ln sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo— — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Kvantitativm prevzem va-gonskih ln kosovnih pošiljk — Strokovno emballranje - Dodajanje ledu ln vskladtšče nje blaga v lastnih skladiščih - Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani.
FILIALE:
Beograd Zagreb. Ljubljana Rljeka. Maribor.
Sarajevo Sežana. Subotica Novi Sad Zrenja-nln, Jesenice Nova Gorica. Kozina. Podgorje,
Prevalje, velesejemsk a poslovalnica v Zagrebu Pl oče Bar
PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 tel 37-823
Stran 3
GOSPODARSTVO
Sreda, 27. marca 1963,
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
svež 410-450, uležan 510-540, ta-Na italijanskih trgih s sadjem, I	svež 380-400, uležan 520
in zelenjavo so kupčije s sad- , -. 0c/Te^cenza sve^ 340-370, jem zelo dobre, zboljšale pa so ulezan 430"460 lir za k§-se tudi kupčije z zelenjavo. Ta prihaja sedaj na trg bolj redno in tudi cene so nekoliko padle. Ugoden je tudi trg z žitaricami, posebno s pšenico; cene težijo navzgor. Maslo se na vseh trgih slabo prodaja, cena je padla za 35 lir pri kg. Suhe in uležane vrste sira se dobro prodajajo, slabše pa sveže vrste.
Povpraševanje po goveji živini, je slabo, za teleta in junce sploh ni zanimanja. Prašiči za rejo in še posebno mladi prašički gredo dobro od rok, debeli prašiči za rejo pa se slabo prodajajo. Prodaja perutnine je -zmerna. Cene olju, in to oljčnemu in semenskemu, težijo navzdol, kupčije so slabe. Trg z vinom je zmeren, brez posebnih sprememb pri ceni.
do 350, uležan 580-530, italico, 1050-1220 lir za kg, tunina v '	' oljčnem olju 630-670, sardine v
oljčnem olju v škatlah po 780 gr 490-510 lir škatla, polenovka (slana) tipa A 240-250, tipa B 215-225 lir kg.
KAVA
TRST. Navajamo cene za kg ocarinjene kave. Brazilska kava: Pernambuco 3 17/19 1190, Santos Fancy 18 1190, Viktorija V 18/19 1180; Srednjeameriška kava: Ekvador extra sup. 1200, Haiti naravna XXX 1225, Kostarika 1380; Arabska in afriška kava: Gimma 1210, Moka Ho-deidak št. 1 1290; Indonezijska in malajska kava: AP/1 1050, AP special 1080, Rob EK/1 3-5 odsto 1050, Rob EK/1 special 1070, Rob EK/3 10-12 odsto 1040; Slonokoščena obala 1060 lir za kg.
LES
TRST. Navajamo cene za avstrijski rezani les, f.co meja, neocarinjen: Smrekov rezan les:
I-	II 33-35.000, 0-III 29.000, 0-IV
28.000,	III 27.000, IV 21.000, les krajših mer izpod 4 m 19-20.000, izpod 3 m 15-17.000, tramovi «po običaju Trst* 14.500-15.500; Macesnov les: I-II 38.500-40.500, I-
II-	III 28-29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31-33.000, I-II-III 25-
26.000,	III 18-20.000 lir kub. m.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Rumene pomaranče extra 130-140, I. 90-110, taroki extra 200-250, I. 150-200, rdeče pomaranče I. 170-230, jabolka različnih vrst 25-60, hruške 80-130, limone 140-170; suh česen (netto) 200-350, pesa 100-200, kapus 30-120, repa 100-150, cikorija katalonija 100-180, čebula krajevnega pridelka 34-45, od drugod 24-40, sveže čebulice 70-130, olupljene čebulice (netto) 120-200, cvetača 80-130, korenje krajevnega pridelka 50-80, kar-čofi 40-50, rdeč . radič 250-400, rdeča pesa 100-200, solata 200-270, solata Trokadero 250-700, krompir Bintje uvožen 68-80, peteršilj (netto), 600-1000, zelena 280-370, paradižniki 200-320, špinača 85-120 lir za kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, za takojšnjo izročitev in plačilo, embalaža, trošarina in prometni davek nevra-čunana. Mehka domača pšenica 7350-7500, dobra merkantile 7100-7200, merkantile 7000-7050, trda domača pšenica dobra merkantile 9500-9900, uvožena pšenica Manitoba 9300-9400; pšenična moka tipa «00» 9800-11.500, tipa «0» 9200-9500, tipa «1» 8800-8900, moka za testenine tipa «0» 9400. 9500, otrobi tipa «0» 12.300 do 12.500, rumena domača koruza 6300-6400, uvožena koruza 4675 do 4700, uvožen ječmen 4200 do 4700, uvožen oves 5000-5100, uvoženo proso 4100-4150; neolu-ščen riž Arborio 7900-8700, Via-lone 9000-9500, Carnaroli 9500-
10.000,	Vercelli 7600-8000, R.B. 7700-7900, Maratelli 7400-7600, Stirpe 136 6800-7100, Ardizzone 6800-7100, Balillone 6900-7100; o-luščen riž Arborio 14.500-15.200, Vialone 17.800-18.300, Carnaroli 18.400-19 000, Vercelli 14-14.200, R.B. 12.300-12.600, Rizzotto 11.700- 12.100, P. Rossi 12.400-12.600, Maratelli 11.900-12.300 Stirpe 136 10.900-11.100, Ardizzone 11-11.200, Balillone 10.800 do
11.000,	Razza 77 11.900-12.200 lir za stot.
MLEČNI IZDELKI
MILAN. Domače maslo 765 lir ža kg, lombardsko maslo 755, maslo iz centrifuge 805; sir grana proizv. 1960 780-840, pro-izv. 1961 720-760, proizv. 1962 660-710, domač grana svež 440-450, uležan 450-480, sbrinz svež 470-190, uležan 550-570, Emmen-thal svež 530-600, uležan 680 do 700, provolone svež 540-550, uležan 575-505, gorgonzola svež 240
VALUTE V MILANU
13.3.63 25.3.63 620,96 620,50 575,70 573,50 155,43 155,35 126,73 126,67 143,50 143,40 24,05	24,03
1739,15 1738,50 6100,00 6200,— 5750,00 5800,— 710,00 712,—
Amer. dolar Kanad. dolar Nem. marka Francoski fr.
Švicarski fr.
Avstrijski šil.
Funt. št. pap.
Funt št. zlat Napoleon Zlato (gram)
Dinar (100) — Trst drobni 75-77 debeli	75-77
BANKOVCI V CURIHH 25. marca 1963 ZDA (1 dolar)	4,30
Anglija (1 funt št.)	12,02
Francija (100n.fr.)	87,25
Italija (100 lir)	0,693
Avstrija (100 šil.)	16,60
ČSSR (100 kr.) .	13.00
Nemčija (100 DM)	107,25
Belgija (100b.fr.)	8,52
Švedska (100 kr.)	82,25
Nizozemska (100 gold.)	119,25
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)	2,80
Egipt (1 eg. funt)	6,50
Jugoslavija (100 din)	0,52
Avstralija (1 av. funt)	9,55
PERUTNINA I ' ’ '.JCA
MILAN. Živi d-... „-ii piščanci 1050-1160 lir za kg, zaklani domači piščanci 1100-1300, navadni živi piščanci 360-380, navadni zaklani 460-490, uvoženi zmrznjeni piščanci 400-500, žive kokoši 480-520, zaklane kokoši 600 do 700, žive domače kokoši 750 do 800, zaklane domače kokoši 950-1050, žive uvožene kokoši 450-460, uvožene zmrznjene kokoši 450-550, zaklane pegatke 1300-1350, zaklani golobi 1300-1500, zaklane domače pure 1000 do 1200, uvožene zmrznjene pure 550-600, uvoženi zmrznjeni purani 550-650, žive domače gosi 550-600, zaklane domače gosi 600-700, uvožene zmrznjene gosi 360-370, živi domači zajci 590-600, zaklani s kožo 770-800, brez kože 840-900, uvoženi zmrznjeni zajci 550-600 lir za kg. Sveža domača jajca 24-25, uvožena ožigosana jajca 23-24 lir za jajce.
KRMA
MILAN. Celi ali zrezani rožiči 4400-4700 lir za stot, seno majskega reza 4250-4400, II. reza 4250-4400, detelja 4050-4150, slama 1150-1250, koruzne krmne pogače 4800-4900, lanene 7200 7300, krmna moka iz zemeljskih lešnikov 6150-6250, kokosova moka 5600-5700, iz sončnic 3500-3600, iz koruze 4600-4700, iz sezama 6350-6450, iz prepečene soje 7100-7200 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA.	Goveja	klavna	živina: voli I.	290-310,	II.	230	do
250, krave I.	250-270,	II.	170	do
210, junci I.	300-320,	II.	280	do
300, biki I. 330-360, II. 300-330, junci in junice 290-310, teleta 50-70 kg težka 480-500, 70-90 kg 490-510, čez 90 kg težka 500 do 540; goveja živina za rejo in vprego: neodstavljena teleta 50 do 70 kg težka 550-650, 70-100 kg 530-630, junice 75-78.000 lir glava, voli za vprego 290-300 lir kg, krave mlekarice in breje krave 160-180.000, navadne krave 120-150.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 18-25 kg težki 820, suhi prašiči 25-40 kg težki 700, 40-60 kg 570, 60-80 kg 530, debeli prašiči 125-145 kg težki 435, 145-160 kg 440, 160-180 kg 440, čez 180 kg težki 444 lir za kg.
OLJE
MILAN. Cene veljajo za stot, f.co Milan, trošarina in prometni davek nevračunana. Oljčna semena: suhe tropine 2300-2350, koruza 4900-5000, riž 3850-3950; olje iz surovih semen:	iz zemeljskih lešnikov
33.400-33.600, iz sončnih 32.300 do 32.500, iz koruze 28.200 do 28.400, iz tropih 26.800 do 27.000, navadno olje iz kokosa 19.700-20.200, laneno olje za industrijsko porabo 22:22.200, olje iz soje 28.200-28.400, iz ricinusa 32-
33.500	lir za stot; semensko jedilno olje: iz zemeljskih lešnikov 38.400-38.600, iz sončnic 36.600-36.800, iz soje 33.300 do 33.500, semensko jedilno olje I. 33.700-33.900; oljčno olje: «lam-pante» 71-71.500, retificirano 79
79.500	lir za stot.
GRADIVO
PIACENZA. Polna opeka 12.500 lir za 1000 kosov, tipa «Uni» 22.000, štiriprekatni votla-ki 10.500, dvoprekatni votlaki 9000, strešniki marsejskega tipa (vacum) 31.000, pesek 400, mivka 600 lir kub. meter.
SLABA KONJUNKTURA Z VINOM
Konjunktura z vinom je v Italiji neugodna, ker je lani predelek dosegel kar 68 milijonov hektolitrov; hkrati je tudi Francija pridelala čez 73 milijonov hektolitrov.
POOBLASTILA ZA ZAMENJAVO VOZILA
Uradni list (Gazzetta Uffi-ciale z dne 13. marca) je priobčil uredbo glede zamenjave motornih vozil (tovornjakov). Dovoljena je zamenjava tovornjakov z nosilnostjo med 25 in 50 stotov z drugimi tovornjaki večje nosilnosti, ako je bilo za voz. ki se zamenja, izdano pooblastilo za prevoz blaga na račun tretjih v smislu zakonskih določb, izdanih pred 30. julijem 1956. Prošnjo za pooblastilo je treba vložiti do 31. maja 1963. V primeru prodaje vozila, ki ima pooblastilo v smislu gornjih navedb, je možna izdaja pooblastila na ime kupca (v smislu člena 4 ministrskega odloka z dne 8. junija 1949) edino, ako je kupec sin, eden izmed staršev ali drugi zakonec. V tem primeru morajo obstajati upravičeni razlogi.
Boj proti draginji
Novi kontingenti
za uvoz mesa
Na predlog ministra za zunanjo trgovino Preti j a je rimska vlada pristala na nadaljnje olajšave glede uvoza živine, govejega mesa in svinjskega mesa, da bi potisnila cene v notranjosti navzdol in znižala življenjske stroške. Gre za uvoz žive živine, mesa in svinjskega mesa v kosih. Kontingent za uvoz klavne goveje živine (65 tisoč glav in 105.000 stotov svežega mesa), ki je bil določen za april se prične uporabljati takoj. Minister je bil pooblaščen, da dovoli izredni uvozni kontingent za nadaljnjih 50 tisoč glav, 100.000 stotov svežega mesa in 100.000 stotov zmrzlega mesa za predelovalno industrijo, ako bi bilo to potrebno, da bi se cene znižale. Odobren je bil tudi izreden kontingent za uvoz 50.000 stotov svinjskega mesa v kosih. Ministra za industrijo in za zunanjo trgovino sta bila pooblaščena, da sprejmeta potrebne u-krepe, da bi se cene v trgovini na drobno prilagodile cenam na debelo. Posebno glede cene masla na drobno je odbor za cene ugotovil preveliko razliko v primerjavi s ceno na debelo.
ZNIŽANA BO CENA ŽITA
Komisija pri Evropski gospodarski skupnosti je Italiji priporočila, naj zniža ceno žita novega pridelka (v letu 1963) za 275 lir pri stotu. Na seji ministrskega sveta je prevladalo mnenje ,da je Italija v načelu sicer pripravljena znižati ceno pšenici, vendar ji razmere ne dovoljujejo, da bi to znižanje bilo tako obsežno. Zato je vlada pooblastila ministra Rumorja, da v Bruslju brani to gledišče Italije. Preobčutno znižanje cene bi prizadelo pridelovalce, ki pridelujejo žito z višjimi proizvodnimi stroški kakor na primer v Franciji. Dr-
žava pospešuje pridelovanje žita z odkupom proti višjim cenam, kakor bi bile čisto trgovinske.
Po naj novejših poročilih so v Bruslju vprašanje znižanja žitne cene odložili.
POLOŽAJ NA ŽITNEM TRGU
Letos ne pričakujejo v Italiji ugodnega pridelka žita ne samo zaradi neugodnega vremena, temveč tudi za to, ker je bila zasejana površina zmanjšana za 176.000 hektarov. Zmrzal je nekatera področja močno poškodovala. Država ima v svojih zalogah okoli 22 milijonov stotov žita; prodaja je šla počasneje od rok, ker so sami pridelovalci imeli dovolj lastnega pridelka. V trgovini je danes okoli 60 milijonov stotov pšenice, ki zadostuje potrebam industrije (5 milijonov stotov na mesec).
SLABŠI JE POLOŽAJ GLEDE KRME
Zaradi suše je bil pridelek sena lani za okoli 50 milijonov stotov pičlejši kakor leta 1960. Tudi letos ne kaže v tem pogledu prav nič dobro, ne v Lombardiji ne v Piemontu, ker je mraz zadržal razvoj trave. Živinorejci še vedno prodajajo mnogo živine, vendar se bo ta pojav v kratkem popravil in nastopilo bo povpraševanje po živini za rejo. Nekateri živinorejci tudi hitijo s prodajo živine, ker se bojijo, da bo cena po večjem uvozu močno padla.
&tm KMEČKE ZVEZE
Iz odpadkov naj cenejši gnoj!
s praviti niti zimskega škroplje-■ ' n j a. Verjetno ne bo prepozno, če to stori zdaj.
v v v
fr fr • fr
fr fr t fr
CHICAGO
Pšenica (stot . dol. za 60 funtov) j. Koruza (stot. dol. za 56 funtov) ,
NEW YORK
Baker (stot. dol. za funt) .
Cin (stot. dol. za funt) . . .
Svinec (stot. dol. za funt) . .
Cink (stot. dol. za funt) . . Aluminij (stot. dol. za funt) .
Nikelj (stot. dol. za funt) .... Živo srebro (dol. za steklenico) . Bombaž (stot. dol. za funt) . . Kava cSantos 4» (stot. dol. za funt)
LONDON
Baker (funt šter. za d. tono)
Cin (funt šter. za d. tono) .
Cink (funt šter. za d. tono) .
Svinec (funt šter. za d. tono) . , .
SANTOS
Kava «Santos D» (kruzeirov za 10 kg)
fr fr fr .•
TRZISCA		
4.3.63	13.3.63	25.3.63
207 7»	207 V,	203 7,
118 7,	115 7,	117 7,
31,—	31,—	31.—
108,12	109,37	109,62
10,50	10,50	10,50
11,50	11,50	11,50
22,50	22,50	22,50
79,—	79,—	79,—
189,—	188,—	188,—
35,75	35,85 33 y2	35,90 33 'U
34,—		
234 /4	234 7«	234 74
854 V,	857,—	854,—
70 7,	717,	72 7,
55 7,	55 7.	56 7«
1300,—	1268,—	1264,—
Pretekli teden je na mednarodnih borzah zbudil pozornost skok cene sladkorju; med kovi-
KAVCUK Cena je v glavnem na trgih
nami je nazadovala’ cena činu, stanovitna. Svetovna proizvod-
VINO
MILAN. Barbera 11-12.000 lir hi, Nebbicio 16-19.000, Barolc 34-37.000, uvožena vina 720 do 750 lir stop/stot, rdeče vino 10-llstop. 580-620, 11-12 stop. 620-660, bela vina 10-11 stop. 600 do 640, 11-12 stop. 640-660, Chianti 11-12 stop. 750-850, 12-13 stop. 900-1000 lir stop/stot.
PAPIR IN LEPENKA
TORINO. Cene veljajo od proizvajalca do grosista, f.co papirnica. Navaden satiniran tiskarski papir 17.500-19.000, srednje vrste 20.500-22.000, navaden pisarniški papir 18-19.500, srednje vrste 20.500-22.000, trikrat klej en papir 28.500-31.000, papir za registre srednje vrste 22.500-
24.500,	finejši 27-28.500, pisemski papir srednje vrste 26-28.000, finejši 31.000-33.000, velina za kopije 44.500-46.500, risarski papir 51.500-55.000, beli pergamin navaden 25-26.500, extra 30.000-
31.500,	srebrn papir 37-39.500, velina za zavijanje 27.500 do 29.000; navaden bel ali barvan kartončin 21.500 do 23.500, finejši 32-35.000, tipa «Bristol» 37-42.000; navadna siva lepenka 7000-7500, lepenka za vezavo knjig 8500-8600, «triplex» 12 do 14.000 lir za stot.
KONSERVIRANA ŽIVILA
MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 165-180 lir za kg, v škatlah po 1/2 kg 200-210, trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 175-200, po 1/2 kg 210-220, v tubah po 200 gr 55-62 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 gr 120-130 lir škatla; svež grah v škatlah po 1 kg 150-160, v škatlah po 1/2 kg 155 do 170, droben fižol v škatlah po 1 kg in 1/2 kg 240-260, gobe v oljčnem olju v škatlah po 5 kg 2500-2800, čebulice v kisu v škatlah po 5 kg 250-270, kumarice v kisu 300-320, paprika v kisu 180-200, dobra marmelada v škatlah po 5 kg 210-230, breskve v sirupu v škatlah po 1 kg 240-270, marelice v sirupu 280-300,' češnje 260-280; tuna v oljčnem olju v škatlah po 5 kg
medtem ko je cena bakru ostala neizpremenjena.
BAKER. Svetovna proizvodnja rdeče kovine se je v mesecu februarju povečala na 281.147 ton, to je 13.190 ton več kot v januarju. Svetovne zaloge so konec februarja znašale 462.606 ton. Skupna proizvodnja v zahodnih deželah naj bi v letu 1962 dosegla rekordno število 3,797.000 ton, in to po cenitvi predsednika Phelps Dodge Corporation. Presegla je torej zahteve celotne porabe za 159.000 ton. Kotacija: London (v funtih šterlingih za dolgo tono — 1016 kg): 23414; proti dobavi v 3 mesecih: 234. New York: (v stotinkah dolarjev za en funt): prvi termin 29.74.
CIN. V Londonu je njegova cena padla, ker ni prišlo do stavke malajskih rudarjev, ki so jo bili napovedali za 23. marec, ždružene države Amerike bodo glede svojega programa za prodajo preostalih kovin, to je kovin, katerih proizvodnja je presegla potrebe v potrošnji, predložile nov načrt, po katerem bo opuščen sistem dražb, ki je bil v veljavi od 12. septembra 1962 dalje. Od 5000 ton cina, ki je bil spravljen na trg po omenjenem datumu, je bilo prodanih samo 2200 ton, to je manj kot polovica. Novi sistem likvidacije najpomembnejših, ali bolje stra-tegičnih zalog cina bo podoben sistemu, ki so ga uporabljali za kavčuk: določili bodo temeljno ceno in ponujene količine kovin se^ bodo spreminjale v funkciji tržnih cen. Kotacija: London (v funtih šterlingih za dolgo tono — 1016 kg): 853 (857); proti dobavi tekom treh mesecev: 857 (8591/2).
nja naravnega gumija se je v januarju zvišala za 162.500 ton (proti 200.000 tonam v decembru lani); poraba je narasla za
172.500	ton (proti 187.500 tonam v decembru lani). Skupna zaloga je konec januarja dosegla
727.500	ton. Kotacija: London: 223/s—227/k (221/z). New York (v stotinkah dolarja za funt): 27.70
VLAKNA
BOMBAŽ. Posejana površina v ZDA je bila zmanjšana od 16 milijonov 412.000 na 14,818.000 a-krov. — New York (v stotinkah dolarjev za bušel): 35.90; proti dobavi v maju: 34.87.
VOLNA. Prodaja volne ob izvoru je bila živahna. New York (v stotinkah dolarja za bušel): 133.5. London (vrsta 64sB (v penijih za bušel): 110.
ŽIVILA
SLADKOR. Cena se stalno dviga. Od konca druge svetovne vojne do danes je dosegla rekord v Londonu in v New Torku. Njegova razpoložljivost na svetovnem trgu se manjša. Brazilski pridelek sladkorja bo po naj novejših cenitvah za 320.000 ton manjši New York (v stotinkah dolarjev za funt): 7.10; proti dobavi v maju: 7.18 (6.45); prejšnji teden 6.35—6.45.
Sladkorna pesa. Njeno proizvodnjo ceni F. O. Litcht za leto 1962-63 na 21.8 milijona ton, to je 500.000 ton manj kot po prejšnji cenitvi. KAVA. Ekonomski komite za Commonwealth računa, da bo naslednji pridelek znatno manjši od pridelka v letu 1961-62 in bo celo dosegel nižjo raven kot v letu 1960-61. New York (v stotinkah dolarjev za funt): v pogodbi «B» proti dobavi v marcu: 33.99.
Kmetje, vrtrtarji!
za vsako Vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST, VIA MILANO 18 TELEF, 35-169
katera Vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna SEMENA najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne SADIKE, ŽVEPLO, MODRO GALICO, UMETNA in ORGANSKA GNOJILA ter vsakovrstno ORODJE in STROJE vsake velikosti
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino svetovno znanih strojev za obdelavo zemlje ter kosilnice «Agria»
Prispevki države za kmetijski napredek
Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo sporoča kmetovalcem, da bo poleg rednih pobud dalo s sredstvi, ki so jih stavili na razpolago ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in vladni generalni komisariat, še naslednje pobude v prid krajevne živinoreje:
NAGRADE ZA VZDRŽEVANJE BREJIH JUNIC
Da bi kmetovalci povečali in izboljšali vzrejo junic sivo-rjave pasme, so bile določene nagrade «za rejo brejih junic». O-menjene nagrade bodo dane v najvišjem znesku 20.000 lir na prošnjo rejcev, takoj ko bo ugotovljena brejost. Rejce, ki nameravajo izkoristiti te pobude, prosimo, da predložijo tozadevno prošnjo na živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega nadzorništva.
PRISPEVEK ZA NAKUP KUNCEV — DOMAČIH ZAJCEV ZA VZREJO
Kmetovalcem, ki želijo kupiti za vzrejo kunce odbranih pasem (Gigante di Fianda, Fulvo dl Borgogna, Bleu di Vienna), bo dan prispevek v naj višjem znesku 50 odst. nakupne cene in to, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota.
PRISPEVEK ZA NAKUP OPREME ZA KOKOŠEREJO IN ZAJČEREJO
Kmetovalci, ki nameravajo nabaviti opremo za kokošerejo in kunčerejo (kletke), lahko predložijo prošnjo za prejem prispevka, ki bo dan v najvišjem znesku 50 odstotkov na kupne cene.
PRISPEVEK ZA ZATIRANJE GLAVNIH RAZŠIRJEVALNIH BOLEZNI PERUTNINE
Da bi se med kokošerejci čimbolj posplošila raba profi-laktičnih sredstev za zatiranje glavnih razširjevalnih bolezni perutnine (kokošje kuge, difte-rije, grintavosti), bo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo dajalo prispevek 10 lir za vsako glavo; zainteresirani morajo predložiti prošnjo, v kateri je treba navesti število rejene perutnine in ji priložiti račun za kupljeno cepivo.
Za vsa potrebna pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na živinorejski oddelek pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu — Ulica Ghega, štev. 6/1 - tel. 23-9-27 in 38-6-73. od 9 do 13 ure.
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TRST • UL. MURER1 3T. J Tei. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
Hotel POSTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157 — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Cene od 750 lir dalje.
VISTA
TRST — Ul. Carducci 15, telefon 29-656
Bogata izbira naočnikov, dalj nogledov šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
Po naših klancih in celo poteh naletite na kupe plevela, trave in maha, listja, dračja in rožja; tja odlagajo omet (mal-tanino). Kaj pa boste rekli takemu — le primeru? Mladenič iztoči sod gnojnice na kolovoz .ki vodi čez gmajno. Malenkosti, o katerih ni vredno govoriti? Mogoče! A te neštete malenkosti so zelo značilne. Predvsem pomenijo mnogo truda, izgube dragocenega časa v njih je zapopadeno človeško delo, fci ga nespametno zavržemo. Res je plevel nebodigatreba in se. ga je treba odkrižati. Če je dozorel (zrelo seme), naj gre na ogenj ali v jamo, če ne, pa na kup trave, maha, listja in dračja — tja, kjer bo ta mešanica počasi razpadla in se spremenila v koristen gnoj. še bolj je zgrešeno podcenjevanje rožja, ki ima veliko gnojilno vrednost in vsebuje dosti kalija — hranine, ki je zelo potrebna vsem pridelkom, zlasti pa trti. Naj strohni na posebnem kupu in se vrne v zemljo! Omet (malta) je iz peska in apna. Apno pa je rastlinska hrana. Ne spada torej na pot, ampak v obdelano zemljo. In gnojnica? To je dragocena tekočina, ki pomeni v kmetijstvu (kot gnojilo) zlato kapljo.
V vasi se nahaja kak prostor za odlaganje stare šare. Ta ne zanima le nabiralca uporabnih odpadkov, ampak tudi one, ki žele zvedeti, kaj vse se v do-tični vasi poje in popije, kakšna lepotična sredstva se uporabljajo, itd. Tudi semkaj priroma marsikaj, kar bi moglo koristno služiti.
Koliko pa razmečemo ob naših domovih! Na tem in onem dvorišču so raztresene smeti, saje, perje, papir, cunje in drugi odpadki, kar napravi zlasti ob dobro urejenem gnojišču vtis protislovja, Ali niso ti od. padki prav nič vredni? Zopet bo kdo rekel, da nas te malenkosti ne morejo gospodarsko rešiti. Na to smo že odgovorili in le dostavimo, da se razmetavanje vrši vsak dan in torej 360-krat v letu. Spravimo to na določen kraj, pa si bomo počasi pripravili dober gnoj, ki bo pognojil vrt in bo tam uspevala povrtnina, da bo veselje! Zakaj zavreči nekaj, kar nam more brez truda koristiti? Sicer pa velja še vedno gospodarsko pravilo, da iz malega raste veliko. Kakor zbirajo odpadke ■ - staro železo, pločevino, steklenino, itd. — za industrijo, tako naj bi zbrali odpadke v kmetijske namene. Vse, kar zraste iz zemlje (rastline iti živali) ali postane iz rudnine (cestno blato, omet itd.), naj se kot gnoj vrne v zemljo. To so rastlinske hranine, ki jih zemlja za svojo rodnost nujno potrebuje. Nujno jih potrebuje, a jih večkrat nima, vsaj ne v zadostni meri. Ker zato malo rodi, zvračamo krivdo nanjo namesto na nas, S hrano dobro založena zemlja se dobro odreže tudi v suši, ker rastlina mnogo bolj varčno izkoristi talno vodo.
Ne le kmečka, marveč vsaka hiša — torej tudi dčlavska — naj bo toliko uvidevna, da vse ostanke in porabne odpadke stalno zbira in spravlja na odrejeno mesto, kjer razpadejo v gnoj. Za to ni potrebno posebnih žrtev. Ko to preide v navado, bo pomenilo korak v umno gospodarjenje. Tako ravnajo v naprednih deželah.
j- /•
Osnažimo sadno drevje!
Življenje in rodovitnost starejšega sadnega drevja lahko zelo podaljšamo s snažen jem in gnojenjem. Snažiti drevo začnemo v vrhu, in sicer z žagico in škarjami. Odžagati in odrezati je treba:
a) vse suhe veje in vejice; b) vse bolne, poškodovane, nalomljene veje, ki se ne dajo rešiti; c) vse veje in vejice, ki se križajo in med seboj drgnejo; d) vse pregoste veje, ki si med seboj jemljejo svetlobo in se ovirajo v razvoju; e) vse preveč pobešene in k tlom viseče veje; f) vse roparje ali divje poganjke, ki niso potrebni za vzgojo novih vej in vrhov. Zlasti moramo odstraniti poganjke iz debla in iz korenin.
Kjer odstranimo vejo nastane večja ali manjša rana, ki je vedno nevarna za zdravje drevesa, ako se ne zaceli. Napačno
ravnanje z večjimi ranami je poglavitni vzrok, da veliko prezgodaj zamrje toliko sadnega drevja. Predvsem je treba vejo pravilno odžagati, da bo rana čim manjša. Navadno odžagamo vsako debelejšo vejo tako, da nastavimo žago zgoraj tik debla in namerimo rez poševno navzven (ne pa navpično ob deblu), nekako pravokotno na vejo, ki jo žagamo. Da veje ne začes-nemo, jo najprej spodaj naža-gamo. Vsako večjo rano je treba vsaj ob robu z nožem gladko obrezati in nazadnje skrbno zamazati s cepilno smolo, ne pa z ilovico, ki jo odmoči in izpere prvo deževje.
Tudi votla, nagnila in od viharja nagnjena ali celo zvrnjena drevesa se dajo včasih še ohraniti mnogo let. Vso gnilobo odstranimo, votline očistimo in zadelajmo s cementom in odpeljimo vodo, da se ne zaceja vanje, Nagnjena in zvrnjena drevesa naravnajmo v pravo lego in dobro podprimo. Navadno se še prirastejo, zlasti če zemljo pod njimi zrahljamo in jim izd 'mo gnojimo.
Ko so tako urejene veje in rane, se lotimo še stare odmrle skorje, mahu in lišajev. S str-guljo in ščetjo osnažimo vse debelejše veje in deblo in navsezadnje namažimo deblo z anne-nim beležem ali s 50-odstotno rastopi. o dentirinovo (drevesnim karbolinejem). Ako mažemo z apnenim beležem, je prav dobro, da mu primešamo nekoliko dendrina.
ZA MESEC ZAKASNELO
Mandeljni bodo cveli šele te dn", lani so bili že v polnem cvetju okoli sv. Matije (24. februarja). Gotovo bo letos tudi drugo sadno drevje zakasnelo zaradi mraza. Marsikdo ni zaradi slabega vremena utegnil o-
POZNI BOMO LETOS TUDI
5	SAJENJEM KROMPIRJA. — Prejšnja leta je bil ob tem času že davno pod zemljo. Čimprej ga sadiš, tem bolj je verjetno, da bo pozneje ušel suši. Ne pozabi, da je pametno menjati ser ,e.
POSOJILA ZA RAZVOJ
ŽIVINOREJE
»Zeleni načrt« (zakon z dne 2. junija 1961) predvideva tudi kmečkim posestvom posojila, za katera prispeva država k plačilu obresti, za izvedbo sledečih pobud: nakup živine, tehničnih pripomočkov, kokošerejske in živinorejske opreme ter za izboljšanje hlevov in drugih bivališč živine; gradnje naprav za vskladiščenje, shrambo in prodajo živinorejske in kokošerejske proizvodnje. Posojila omenjenih pobud so obremenjena z 1% obrestno mero za najdaljšo amortizacijsko dobo 5 let za nar kup živine in za dobo 15 let za izboljšanje hlevov in naprav.
Kmetovalci lahko predložijo prošnjo na pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo — Ulica Ghega
6	(v ponedeljek in soboto od 9. do 13. ure), kjer bodo prosilci prejeli, poleg predpisanih obrazcev za prošnjo, tudi vsa podrobna pojasnila.
NAKAZILA ZA
TRAVNA SEMENA
Obveščamo kmetovalce, ki so svoječasno naročili semena večne detelje, triletne detelje in mešanice travnih semen, da je pričelo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo razdeljevati nakazila za dvig omenjenih semen, j Ob prejemu nakazila morajo zainteresirani plačati sledeče vsote: 50 odsto nakupne cene in si- 1 cer: 440 lir za kg večne detelje; 375 lir za kg triletne detelje in 240 lir za kg semena travne mešanice. Izdaja nakazil se dokončno zaključi 6. aprila.
Gostilna „ 5c UffPižiO*
j! SI Hh,	S UL. CARDUCCI it
— - • '■/ m
n

Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ( ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
Trunsmlrhi
». •*. A.
IMF C) RT . E X PC) RT
TRST — Ul. Cicerone 8-11 — Tel. 30-214 Skladišče; Scalo Legnumi
Vse vrste lesa - eksote - turnirje poliestere-dekorativne plastične profile • laminate stroje in druge artikle za lesno industrijo
o lestenci, svetilke o opreme za kopalnice o razne vrste ploščic o vodne pipe vseh vrst
T H S T
VIA S. MAUK1ZIO, 2
IMPEXPORT UVUZ - IZVOZ . ZASTOPSTVA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr-: lmpexport - Trieste	UVAZA: VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN URAU-BENI MATERIAL . MESO IN ŽIVINO IZVAZA: TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL • KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
	
MOBILI MADALOSSO	
TRST-TRIESTE, ul. XXX Ottobre vogal ul. TorreManca, tel. 35-7jt0	
	Pohištva ‘ dnevne sobe - oprema za urade * vozički - posteljice
permafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi, 7