gim!W1«r«a
—	PavSalnl franko v drZavi SHS.
Številka 15.	V Ljubljani, dne 14. aprila 1921.	III. leto.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev ~ za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO'—
Polletna naročnina.........K bO’—
Četrtletna naročnina . . .	. K 25’—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ......po ceniku. :
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se se priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj so pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
v Ljubljani.
cu
VABILO
k
H. rednemu občnemu zboru
ki se vrši
v soboto, dne 30. aprila t. 1. ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednikovo.
2.	Poročilo tajnikovo.
3.	Poročilo blagajnikovo.
4.	Poročilo računskih pregledovalcev in sklepanje o absolutoriju.
5.	Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, dveh računskih pregledovalcev in
njunih namestnikov.
6.	Izprememba pravil.
7.	Sklepanje o došlih predlogih.*
8.	Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 11. aprila 1921.
Za odbor:
Joža Bekš 1. r.	Josip Reisner 1. r.
t. č. tsjnik.	t. e. I. podpredsednik.
* Predloge, o kuterih naj se sklepa, je prijaviti pismeno Zvezinemu odboiu najkasneje * dni pred občnim zborom. Zakasneli predlogi pa lahko pridejo vseeno na dnevni red, ako glasuje Zfito najmanj 25 članov občnega zbora (§11 pravil.)
Vsem pri O. Z. včlanjenim strokovnim organizacijam!
Širši odbor Osrednje zveze javnih Nameščencev in vpokojencev je na seji t. m soglasno sklenil, da se ima vršiti peiini občni zbor O. Z. v soboto 30. t. m.
Pol 20. tiri v mestnem domu. V infor-r"aeijo vseh pri O. Z. včlanjenih strokov-nih organizacij prinašamo v izvlečku v Rezinih pravilih glede občnih zborov °bsežno določbo.
§ 11. pravil veli: »Občni z/bor z gla-„?yaln° pravico tvorijo odposlanci včla-organizacij. Vsaka organizacija od-nJyJe na občni zbor za vsakih 50 ali osta-tno POt* 50 Zvezi priglašenih članov po Va Jja odposlanca. Če odposlanec organi-K ni njen predsednik se mora izkazati
| z odborovim pooblastilom. Voliti, oziroma i glasovati pa smejo le v primeru, da le ; niih organizacija članarino v redu plača- ! I la. kar doženc blagajnik Osrednje zveze.
Prisostvovati more občnemu zboru j vsak organiziran nameščenec... Predloge. o katerih naj se sklepa, je prijaviti pismeno zvezinemu odboru najkasneje 8 dni pred občnim zborom. Zakasneli predlogi pa lahko pridejo vseeno na dnevni red. ako glasuje zato najmanj 25 članov j (delegatov) občnega zbora. Sklepi občne-j ga zbora so obvezni za vse Zvezine čla-; ne ... Za sklepčnost je potrebna navzoč-| nost najmanj 60 odposlancev z glasovalno pravico. Ako občni zbor v napoveda-
nem času ni sklepčen, sc otvori pol ure kasneje občni zbor z istim dnevnim redom. ki je sklepčen ne glede na število navzočih. Sklepa se o vseli točkah z večino glasov. Pravila more spremeniti le dvetretjinska večina rednega ali izrednega. razpust društva pa sme skleniti tričetrtinska večina izrečno v ta namen sklicanega občnega zbora...« § 12 veli: »Delokrog občnega zbora. 1. Volitev predsednika, dveh podpredsednikov /n zacije ni njen predsednik, se mora izkazati nikoma za dobo enega leta. 2. Odobrenje oziroma zavrnitev poročila odbora in računskih pregledovalcev. 3. Razpolaga z Zvezinem premoženjem. 4. Odločevanje o denarnih prispevkih članov in o predlo-gin. 5. Izprememba pravil in sklepanje d razpustu Zveze. 6. Razsojevanje glede pritožb zoper širši odbor.
Pred vsem je torej nujno potrebno, da poravnajo vse strokovne organizacije do 30. t. ni. svoje obveznosti napram Zvezi. Ker se izpremembe glede gibanja članstva prijavljajo Zvezi v prav redkih rrimerih in še to samo od nekaterih organizacij. poživlja predsedstvo vse organizacije brez izjeme, da dopošljejo najkasneje do 12. t. m. Zvezinemu tajniku .loži Bekšu. davč. upravitelju. Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 3/I1I. po dopisnici sledeče podatke: Društvo N. N. (oficialni naziv organizacije) je štelo 1. aprila t. i. ..... (število) članov in plačalo članarino do ...... (navedba dneva). Bivališče društvenega predsednika......... (ime,
priimek in službeni značaj) je:...(uli-
ca, hišn. štev.). Delegatom za občni zbor O Z. dne 30. t. m. imenuje društvo g.: (ime, priimek in služb, .značaj.) Ti podatki so neobhodno in nujno potrebni tudi zaraditega. ker se zdi. da so nekatere organizacije izstopile iz O. Z. brez formalne prijave. Ponovil se je namreč zadnji čas slučaj, da je par organizacij prijavilo svoj izstop šele tedaj, ko je blagajnik O. Z. zahteval plačilo zastale članarine. Vsekako je to značilno za dotične organizacije, ki s takim postopanjem jasno osvedočajo svoj neobičajni takt.
Zvezinemu tajniku je poleg zgoraj navedenih podatkov poslati do 22. t. m. eventualne predloge, o katerih naj v zmi-slu čl. 11. pravil razpravlja občni zbor. V lastnem interesu vseh strokovnih organizacij, ki žele sodelovati na občnem zboru. je. da se Zvezinemu pozivu točno odzovejo. Občni zbor bo vodil namesto odstopivšega predsednika davč. nadtipra-vitclja gosp. Lillega I. podpredsednik O. Z. gosp. prof. Reisner.
Dnevni red občnega zbora prinašamo na drugem mestu.
> ---------------^----
I. L.
Reforma uradniških plač v Avstriji.
Iz Avstrije prihaja vest, da se pripravlja ondi temeljita reforma uradniških plač. To bi utegnilo naše uradništvo zanimati.
Pravkar je ministrski svet dokončal | svoja tozadevna posvetovanja in sklenil | postaviti na popolnoma novo podlago ne ; ic zakon o uradniških plačah, nego tudi uredbo o napredovanju ter zastopstvo personala. Najmarkantnejši znak te reforme je, da se odpravijo sedanji činovni lazredi, na njih mesto pa stopi popolnoma nov razporedbeni sistem. Vse uradništvo se uvrsti po faktičnem delu (vporabi) v 19 skupin, nekako tako, kakor pri dunajski mestni dbčini.
Ta reforma je sicer povzeta povsem po zakonu o uradniških plačah v Nemčiji, ie pa vendar prikrojena na poseben način avstrijskim razmeram. Velik korak naprej znači v toliko, ker prihaja ž njo v upravo nekak trgovski duh. ki bo pobijal biro- i kratizem. Naobrazba vobče ne bo več ! odločujoča za uvrstitev posameznika in i za njegove plače, marveč odločilo bo le | njegovo faktično delo, njegova faktična j službena vporaba.
Reformni predlog predvideva v vsaki skupini časovni avanceinent in sicer bo uradnik napredoval vsaki 2 leti. Najnižja plača višje skupine znaša vedno za eno stopnjo več. nego znaša najvišja plača nižje stopnje. Tako je omogočeno, da pomeni napredovanje iz ene skupine v drugo tudi rnaterijalen priboljšek, s čimer je takozvani alimentacijski princip, ki ga Imamo pri nas še vedno, na mah odpravljen. Predstojnik bode bolje plačan nego njegovo podrejeno osobje, česar doslej ni bilo vedno. Pri nas že celo ne. Samo ob sebi je umevno, da daje vsaka težja služba, »višja vporaba« (gehobene Vcnven-dung) pravi zakonski predlog — pravico do priznanja v boljši plači.
Vsakemu uradniku pa je omogočeno uvrščenje v višjo skupino, če je dokazal svojo usposobljenost zanjo; nasprotno je degradacija, t. j. dislokacija mogoča v nižjo skupino le izjemoma in pod posebnimi kavtelami. Če nameščenec ni sposoben za delo v oni skupini, kateri pripada, preišče posebna komisija, ki mu določi nižjo skupino, kateri ga prideli. Posebno poglavje je določeno za disciplinarne pre-greške.
Koliko Save bo poteklo v Donavo in koliko Donave v črno morje, predno bode mogoče pri nas na kaj takega-le misliti? Brez činovnih razredov, zastopstvo personala? To so za nas še španske vasi. Smo pač še daleč zadaj!
Ivan Višnjan.
Vsem enaka pravica!
Da je dala vlada z določitvijo plač učiteljstvu vsem drugim prečanskim državnim uradnikom zaušnico, ki je nikakor nc morejo in ne smejo spraviti v žep, je gotova resnica. Kaj takega bi se v urejeni državi nc smelo nikdar pripetiti. Ker pa nismo v urejeni državi, je pri nas tudi kaj takega in še hujšega mogoče.
Tako je bila nedavno razpisana služba uradnega sluge z letno plačo 1200 dinarjev in dokladami. To v sedanjem času ni veliko. Če ima revež večjo družino, s tako plačo niti izhajati ne more. Ali kaj naj počnem jaz. ki že čez 24 let zvesto služim državi, ki mi pravijo, da sem uradnik, ker imam le 600 dinarjev letne plače z dokladami, torej ravno polovico manj,
i kot novo nastavljeni siuga, ki morda niti I sam prošnje za podeljeno mu mesto napi-j sati ni znal? Ali jaz sem vendar že sple-i zal po uradniški lestvi na peti ali šesti klin I plačila'
Kako pa naj učitelj živi. če naj začne : čisto od spodaj? Ali se mu ni pred vojsko j pri paševanju dr. Šušteršiča in drugov, ko je dobival mesečne plače 66 K 66 v., bolje godilo, kot bi se mu sedaj, če bi dobil letno 1600 K, torej plačo XI. činovnega razreda? Jasno je. da to ni nikaka plača. Vsak pastir' vsaj dvakrat toliko zasluži. To je morala uvideti tudi vlada, ko je učiteljstvu določala plače; da tega ne vidi tudi pri drugih državnih uradnikih, le to je posebnost, ki je mogoča menda samo pri nas. Mi bi bili pač lahko še ruskim boljševikom za vzorec. Tam so menda plače le izenačili tako. da ima nižji uslužbenec enako plačo z višjimi, pri nas ima pa sluga še enkrat toliko plače kot 24 let služeč, prav dobro kvalificiran uradnik, oziroma ima učitelj začetnik toliko, kot v delu in skrbi za državo osiveli učenjak.
Obup bi se skoraj lotil človeka, če to premišljuje. Tolaži nas le misel, da je morda vlada dala take plače novopečenim slugam in učiteljem z namenom, da bi bile to začetne plače slug in uradnikov. No morda? Ali če je temu tako, čemu čaka potem vlada, da ne vred! po tem vzorcu plače starim zvestim državnim uslužbencem? Morda si misli vlada, da si mi starci pač ne bomo iskali več drugega kruha, med tem ko bi za tako plačo nanovo nihče ne hotel vstopiti v državno službo in se tako po poljubnosti lahko igra z nami. Svaka sila do vremena. Tudi naša država se bo enkrat uredila, ker te razmere so trajno nemogoče. To končno pametno urediti je gotovo večjega pomena za državo, kakor če je ta ali oni gospod na ministrskem stolčku ali ne, ali če sc naša domovina imenuje kraljevina ali kraljestvo ali pa celo kar nakratko in edino pravilno Jugoslavija.
•r^l— II IM 11--	• Vt **-*TK»-l.'OUVll
Fran Vajda, Ptuj:
Bolniško zavarovanje državnih uslužbencev.
Zadnji članek za »Naš Glas« sem pisal iz bolnišnice. Moral sem se podvreči operaciji. Ker ima ptujska bolnišnica dobrega kirurga kot primarija, sem imel srečo v nesreči, da sem vsaj mogel ostati tukaj. Pri vstopu v bolnišnico sem s strahom vprašal za stroške in izvedel, da stane III. razred dnevno 25 K. II. razred pa 100 K. Ker znaša draginjska dnevnica za mojo osebo samo 72 K, sem hotel iti v III razred. Toda 111. razred je bil prenapolnjen; tudi me je upravitelj bolnišnice tolažil, da po ozdravljenju lahko vložim prošnjo na Zdravstveni odsek, ki mi oskrbnino vrne ali vsaj zniža na znesek 111. razreda, ker sem državni uslužbenec.
Plačal sem 1200 K -- bolnišnica za-računi ves dan. četudi vstopiš šele proti večeru. Tu ni tako kakor pri potnih dnevnicah, ki so polovične, če traja potovanje j manj ko 12 ur.
Vložil sem prošnjo za vrnitev oskrb-! nih stroškov, kolkoval prošnjo z 2 din. in priložil kolek 5 din. za rešitev. V podkrepitev prošnje sem navedel in s prilogo dokazal, da je ptujska gimnazija prej bila deželna (štajerska), istotako bolnišnica in da so deželni uslužbenci v deželni bolnišnici Imeli prosto oskrbo v H. razreda zase in za svoje rodbinske člane, ako so za to prosili. Dobil sem nekolkovano rešitev z dne 15. marca 1921 štev. 3080/21: »Vaši prošnji za povračilo oskrbnih stroškov se v smislu naredbe zdravstvenega odseka
i z dne 20. novembra 1919, št. 5742 (Ur. list ; št. 181—1919) ne more ugoditi.« Poiskal j sem dotično številko Ur. lista in našel: »Prošnje za odpis ali znižbo oskrbnih stroškov 1. in II. razreda se odslej ne bodo vpoštevale.« Ko bi bil znal na pamet vse naredbe vseh resortov, bi vztrajal pri HI. razredu in počakal par dni. da nastane prostor; vsekakor pa bi si bil prištedil vsaj 28 K za brezuspešno prošnjo.
Kar se je danes pripetilo meni, se lahko jutri zgodi tebi. Zato objavljam ta doživljaj v stanovskem glasilu. Obenem | povdarjam nujno potrebo bolniškega zavarovanja za državne uslužbence, če že : državne bolnišnice ne nudijo nobenih j ugodnosti za državne uslužbence. Vsak j delavec in hlapce mora biti član bolniške ! blagajne, ki mu zagotovi brezplačno zdra-i vljenje in če se ne motim, tudi podporo I za dobo bolezni. Dokler državni uslužb- -’ nec tudi v bolezni dobiva neprikrajšano i plačo, bi posebno podporo še pogrešal. ! ako dobi vsaj brezplačno zdravljenje. To j pa je nujno potrebno, kajti zdravljenje ne more imeti trajnega uspeha, ako se je bol-: mk zakopal v dolgove in se mora potem kot rekonvalescent, ko potrebuje dobre postrežbe, ne le odreči vsakemu priboljšku, temveč si pritrgati celo najpotrebnejše, da se reši dolga.
Stanovska organizacija naj posreduje pri vladi, da državni uslužbenec zase iu za svoje rodbinske člane dobi brezplačno oskrbo v primernem razredu državnih bolnišnic. Če se to ne da doseči, se mora tudi za državne uslužbence vpeljati oo-vezno bolniško zavarovanje. Odtegujejo sc nam že od plače razni davki in prispevki za nabavljalne zadruge, pa bomo prenesli še ta odtegljaj za bolniško zavarovanje gotovo lažje kakor ogromne stroške v slučaju bolezni.
Starini in mladini.
(Iz krogov pisarniških uradnikov.)
Pod zaglavjem »Slučaj Besov« jc ■»rinesla št. 7 »Našega Glasa« članek, v caterem se povsem stvarno opisuje i" mtikuje imenovanja po preobratu nastavljenih uslužbencev. Neki gospod »Mladin« pa se je čutil užaljenega in Jc lapisal v št. 9 »Našega Glasa« odgovot. s katerim misli, da je gospoda člankarja It. 7 temeljito zavrnil. Pa zmotil se je.
Gospod »Mladin« piše: »Ako so se tihotapili v državno službo ljudje brez. notrebne kvalifikacije in izobrazbe, so te-ja posamezne organizacije same krive.4
Torej tako! Sedaj se vali krivda na organizacije! Ne. gospod, organizacije m-jo imele nikakega vpliva na imenovanja, oač pa velika gospa »protekcija«.
Nadalje pravi gospod člankar, da imalo mladini 4 letno vojno za seboj, da s0 mnogo pretrpeli in si med tem časom n^-L-rali mnogo izkušenj, tako da se v mais' 5em lahko skušajo s svojimi starejsinu tovariši.	_
Gospod »Mladin«, ali ste pozabili, so isto tudi starini pretrpeli, samo s te razločkom, da so še težje prenašali v /n-napore kakor mladini, ker so bih zc - ‘ rejši? Ali Vam ni znano, da so se i klici vršili do 50. leta starosti?
Naravnost zlobno pa je očitanje, (j b'lo starinom v tem času največje ^ nje, čitati časopise po kavarnah, kul maloštevilni starini, katerim m bilo v okušati vojnih trdot, so morah s i>() , me. silo »vleči«, da so tako z delom naa^ stili svoje vpoklicane tovariše ter ^ zali svojo neobhodno potrebnost	,
Niso imeli niti časa niti denarja za u 'onio n.-, Irnvnrmvh.
Dalje prosimo, da se nam pove, kakšne so bile tiste v vojni pridobljene izkušnje, s katerimi se lahko merite s starejšimi tovariši? Mi smo namreč skromnega mnenja, da si uradnik za izvrševanje svojega poklica more pridobiti izkušnje le s študiranjem zakonov, naredb. predpisov i. t. d. in z večletno prakso. Če so si Pa mladini nabrali te izkušnje po strelskih jarkih, potem jim vsa čast.
Starini stoje vedno na stališču, da si mora državni nameščenec pridobiti najprej vsestransko zmožnost, uporabljivost, vestnost in zanesljivost, šele potem zasluži imenovanje. Kdor se pa drži znanega reka »Wem Gott gibt das Anit, dem gibt er audi den Verstand,« temu ni za službo, ampak le za korito.
Dobe se pisarniški uradniki, ki imajo že 20 do 25 službenih let za seboj, pa so v istih činovnih razredih, kakor oni, ki so šele po preobratu prestopili prag državnih uradov. Pa še več! Po preobratu so bili nekateri oficijanti, ki služijo državi že po 20 do 26 let, imenovani za kancliste in so — samo ob sebi umevno — v vseh pisarniških strokah popolnoma izvežbani, tičč pa še danes v XI. činovnem razredu iu sploh ne vejo, če jim bo kdaj milost dana, da prijadrajo v pristanišče X. čin. razreda. Medtem gospodje mladini že davno sede v tem činovnem razredu.
Ali je po Vašem mnenju, gospod Mladin«, to prav?
V Vašem članku nam očitate, da zavist ni lepa čednost, a mi Vam na to odgovorimo: »Krivica peče«. —■ Ali Vam je znana tista svetopisemska dogodba o »gospodovem vinogradu«, ko so bili vsi delavci. tisti, ki so zgodaj in tisti, ki so prišli pozno delat, jednako plačani? Že takrat so tisti, ki so zgodaj prišli, godrnjali, pa ne iz »zavisti« ampak ker se jim je godila krivica.
Sedaj so pa druge razmere. — Pa brez zamere!
6»	n——Tn-Tf «111»— mi 0 111—mm—
ANDRFJ ŠKl'I.J:
Gospodarsko poročilo.
(Dalie.)
•NoTTiJcftno pa je, da nekateri zadružniki komaj čakajo jednakih neljubih iprilik, in iz neke zlobne nepremišljenosti bobnajo v svet o mili-tonsklih izgubah lastne zadruge, mesto, da bi Pomagali reševati in odbijati grozečo nevarnost.
Gospodarske posle je bil odbor izročil gosp. Pisarniškemu ravnatelju Iv. Bizjaku. Ko pa je nastalo med njim in mod (Klborom zaradi njegovega poslovanja nesoglasje, ga je nadzorstvo Pozvalo, naj pojasni nekatere točke v svojem gospodarskom poslovanju. Zaradi tega poziva je •menovamec izvajal konsekvence, odložil gospo, danski referat ter izstopil iiz načelstva zadruge.
Na njegovo mesto je načelstvo In nadzorstvo poklicalo g. carinskega nadzornika Justa Piščanca, ki je imel zadružno prakso iz Trsta. Načelstvo pa je tudi njega kmalu zamenjalo ter •overilo gospodarski referat dvema odboniiko-ll1a iz" načelstva tako, da vodiva od konca no-'•eittbra 1520. gospodarske posle skupaj z gosp. •Močnikom, ^ sva imela z aprovizacijo več ali manj že preje prakse.
Danes je težko dobiti vestnih iti zanesljivih ‘•službeiicev »Samopomoč« so je morala boriti l*di v tem oziru. Načelstvo je vestno pazilo na VSe in pri prvii priliki, kjer h pri komur je zagazilo nerod, jc izvajalo takoj najstrožje konse-vvunco ~ navadno z odpustom. Večjih nezve-01 ’ Pa nismo doživeli.
m , ^riikokrat pa jc kai težko zaslediti tajne ak* macl*e tak‘l1 Cementov. Nič si ne laskam, zorV '''e ^116'0 načelstvo skupno z nad-nost,VUm	srcee» da je prišlo vsem nered-
-'adr"1 VSc’lc* 0 Pravem času na sled, tako, da
IU,a vsled tega ni imela omcnljive škode.
Obžalovati moramo, da. smo zaradi nerodnosti in površnosti morali v zadnjem času odpustiti tudi g. poslovodja de Gregoria.
'Najbolj trdna os, okoli katere se je vrtilo naše poslovanje so bile vestno nudene poslovne knjige, ki so zrcalo našega poslovanja, žal da vzlic vsemu iskanju in razpisovanju po časopisih nismo mogli dobiti stalnega knjigovodje.
Načelstvo se je trudilo rešiti poverjeno mu nalogo kar najbolje mogoče, a tudi točno po pravilih in poslovniku. Vse sklepe je načelstvo po kolegijalni temeljiti debati v skupnih sejah z nadzorstvom sprejemalo po formalnem glasovanju ter so se njune odredbe vselej v skupnih sejah odobrile. Da nam je včasi tudi kaj izpodlete-lo, priznavamo, saj pa v tako kritičnih časiih ka-koršni so prav sedaj, niso obvarovane nezgod niti največja in naj vešče vod ena trgovska podjetja, kaj šele mi, ki smo se morali marsičesa j šele učiti.
Moči zadruge pa ne tvorita le načelstvo in j nadzorstvo, glavna sila zadruge so vedno iu j povsod zavedni in disciplinirani zadružniki. Cla-! ni nimaijo le pravice, nego tudi dolžnosti. In te j dolžnosti so nekateri pozabili.
Že od meseca oktobra 1920. opažamo, da ! peša zanimanje za zadrugo in nekateri člani se ; ne poslužujejo več »Samopomoči«. Menda so za-! upali in verjeli bolj raznim spletkarskim in zlob-■ nim vestem, kakor izvoljenemu načelstvu. Nismo j se silili v »zvolitev. Če pa bi bili vedeli, da bo-i mo za svoj trud, veliko skrb, zamudo mnogo zla-I tega časa, razburjenja in veliko odgovornost želi ! očitanlja koritarstva, bi bili gotovo vsi odklonili
I izvolitev.
1
Vem, da je mnogo zadružnikov lojalnih, po-j znajo težkoče in pomen zadružništva kot edinega j sredstva samoobrambe v današnjih časih. Ni pa j vesel pojav za javne nameščence, da v obče ni-I mamo toliko zadružnega duha, kakor ga imajo ! delavci in celo kmetovalci. Pri teh se zadružništvo kaj lepo razvija vsled zavednosti, stroge discipline hi če treba celo lastne požrtvovalnosti, med tem ko uradniške zadruge životarijo in propadajo. To daje misliti.
(Konec prih.)
Vestnik.
Osrednja Zveza ima sejo širšega odbora . 28. t. m. ob 20. url v posvetovalnici mestnega magistrata. Dnevni red:	odobritev zapisnika
zadnje seje, določitev kandidatne liste za volitev predsednika, dveli podpredsednikov, dveh računskih pregledovalcev in njunih namestnikov. Prosimo vse strokovne organizacije, da sklepao že zdaj o kandidatih, ki jih mislijo predlagati občnemu zibom za volitev. S tovariši, 'ki bodo za volitev predlagani, naj se organizacije točno dogovore, ako bi v slučaju izvolitve sprejeli mandat. Kandidatna lista nima za občni zbor nobene obveznosti. Tudi o načinu volitev, ki v pravilih ni predviden, odloča občni zbor. Glede podrobnosti občnega zbora opozarjamo na posebni poziv v tej številki.
Društvo užltninsklh uslužbencev s sedežem v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši občni zbor v nedeljo, dne 17. t. m. ob 14. pop. v prostorih gostilne Češnovar, Kolodvorska ulica. Pol ure pozneje se bo zborovalo ob vsakem šte valu članov. Želeti je, da se člani v naj večjem številu zborovanja udeleže. Obenem se vsi tovariši j (člani) ponovno opozarjajo, da poravnajo zatostn- j lo članarino do konca meseca aprila. Namen občnega zbora je razpustiti društvo tej se z vsem skupaj priklopiti društvu finančne kontrole. Ivan žagar, t. č. predsednik.
Društvo davčnih uradnikov za Slovenijo.
Skrajno neokusna notica v nekem ljubljanskem dnevniku z dne 8. t. m., s katero društvo ni v najmanjši zvezi in ki ima prozoren namen na prikrit način gojiti in širiti nezadovoljstvo med že Itak irazbunjenim davčnim uradništvom, nam daje povod k sledečemu pojasnilu: Predlog za Imenovanje davčnih uradnikov je predložila delegacija generalni direkciji neposrednih poreza
meseca decembra lansko leto. Ne samo na prošnjo organizacije, marveč tudi iz Lastnega nagiba je delegacija imenovanje ponovno urgirala, do ! danes (11. t. m.) žal brezuspešaio. Društvo, kt j ima bridke izkušnje, da z direktnimi vlogami pri i finančnem ministrstvu ničesar ne opravi, se je j obrnilo s prošnjo za posredovanje na drž. p> I slanca prof. R e i s n e r j a, ki je dobil na pri-| stojnem mestu malo tolažilno in nad vse čudno : informacijo. Predlog za imenovanje je baje Liko i nejasno stiliziran in tako obsežen, da ga dotični j referent absolutno ne more prebaviti. Vse kaže, j da ga bo moral razvozljati slovenski urad-| nik. Finančni minister je sicer na intervencijo po-! slanca Reisnerja ukazal, da mu je imenovanje i slovenskih davčnih uradnikov takoj predložiti v : podpis, ako pa se je to v resnici tudi že zgodilo, i o tem nimamo nobene vesti. — Vzdržujemo sc ! vsakega komentarja, ker nočemo delati nikomur nezasluženih očitkov, da pa ima davčno uradnl-štvo že od nekdaj velikansko smolo, tega nara nc ovrže nikdo.	Predsedstvo.
Deputacija Zveze pošt. organizacij pri dež. predsedniku. Dež. predsednik je sprejel deputacijo »Zveze jugoslov. železničarjev« in »Zveze poštnih organizacij«. Deputacija* mu je izročila resolucije glede naraščajoče draginje, nabavLjahve zadruge in zavlačevanja pragmatike. Deželni pred sednik je izjavil, da pozna težnje državnih nameščencev. Vedno se hoče z vnemo zavzemati zanje. Podpira nas v stremljenju po izenačenju plač, zakaj razlika v plačah nepovoljno vpliva na razpoloženje drž. nameščencev.
Celibat poštnih uradnic. »Poštni Glasnik« piše v 5. št.: Med drugimi čaka na rešitev tudt vprašanje o možitvi poštnih oficijantk in aspirantk. Zadnji čas je že, da bomo v vseh vprašanjih vsa tri plemena enakopravna. Tega seveda pred rešitvijo službene pragmatike ni mogoče doseči, ker so bile uprave v različnih naših pokrajinah različne, in bo zahtevalo izenačenje vseh dolžnosti in pravic obilo truda. Srbske poštne uradnice sc lahko poroče. Za slovensko uradnico pa velja ta še vedno zloglasna paragrafa 3 in 45 naredbe blv. avstrijskega trg. min., po katerih more dobiti ženska službo 'poštne aspiratke oziroma oficiantke le tedaj, če je samica, vdova aii ločena, v vsakem teh slučajev ,pa mora biti brez otrok. Ako sc poroči ali ne odgovarja več do pičice zgorajšnjim pogojem, izgubi službo. Izjema so oficijantke, ki so že stalne in imajo že najmanj 5 let službe za sabo. Tem se je dovolilo, da se smejo poročiti, ne da bi morale zapustiti službo. Pa tudi ta ugodnost je pogojna. Razmerje omožene napra-m upravi postane namreč s tem, da se je omožila, zopet provizorno. Poštna uprava jo torej lahko odšlo-,1 iz službe, neglede na to, da je bila oficijantka pred poroko že stalno nameščena. Kje tiči vzrok, da se poštnim oficijantkam in aspirantkam ne dovoli možitev? Pričakujemo, da se to zlo tudi v Sloveniji skoro odpravi. Z novo pragmatike s« mora tudi to vprašanje urediti za vsa poštna ravnateljstva enako.
Dinarske plače. »Poštni Glasnik« poroča v 5 štev.: Zastopniki poštnih organizacij so bili pozvani v Beograd, da skupno z ministrstvom izdelajo načrt o dinarskih plačah. Zvezo je zastopal predsednik Urbančič, ki se je vrnil v Ljubljano, ko smo list že zaključili. Delegati so s srbskimi tovariši sestavili načrt dinarskih plač v okviru prejemkov, ki jih imajo srbski nameščenci. Zvišek bi znašal 5—6 milijonov dinarjev na leto. Gospod minister jc obljubil, da predloži načrt ministrskemu svetu in da nas bo v naši zahtevi podpiral. Kar se tiče pragmatizaeije nepragmatičnega osobja, jc minister že na osebna in pismena posredovanja nekaterih poslancev odgovoril, da predloži naredbo takoj, kakor hitro bo izpopolnjeno ministrstvo in je poudarjal, da ni prav nobene druge zapreke. Ker se je ministrstvo -izpopolnilo, bo to vprašanje v kratkem rešeno. Službena ofeeka za slu-žabništvo je izgotovljena in jo je dobavite!! že odposlal. V aprilu se razpošlje posameznim ravnateljstvom.
Potreba Centralnog saveza. Zagrebški »Naš Glas« piše v 13. štev.: Činovničko pitanje može se riješiti samo zajedničkom suradnjom svih javnih namještenika u cijeloj državi. Tok onda, ka-
da svojim /.ahtjovinu uamožncmo dati auktori- l tet, da 'je to zahtjev svih javnih namještenika u i državi,'onda ćemo moći sigurno računati na uspjeti.
A doklegod budemo ini tražili jedno, drugovi u Sloveniji drugo, a oni u Srbiji treće, dotle je i sama državna vlast u neprilici, kojem zahtjevu treba zadovoljiti, pa sva ta pitanja rješava na način, koji je za nju najjednostavniji, a to je, da ne da nikome ništa, i tako kao indirektno poučava, da treba, da tražimo svi jedno, pa ćemo ipak onda uspjeti. Prvi bi zahtjev bio, da što skorije dodle do izjednačenja beriva u cijeloj državi, a za bazu da se uzmu beriva državnih namještenika u Srbiji, jer su oni daleko bolje plaćeni od nas. KaJ bi se to izjednačenje provelo, moglo bi se poći dalje i tražiti, da se postigne onaj 'minimum, koji je za život potreban, ako ga to izjednačenje ne bi donijelo. 1 tu bi se moralo postupati prema1 prilikama, a ne prema teritorijalnoj razlikosti, kao se to danas čini. Dodaci bi se mogli razdijeliti j prema mjesnim prilikama. Unutrašnjost Srbije da- : nas živi jeftinije pored sve razlike krune i dini- ! ra, nego se živi n. pr. u Zagrebu i u nekim dru- j girn mjestima Hrvatske. Pored svega toga dob;- i vaju javni namještenici u Srbiji daleko veće do- ! datke, nego u Hrvatskoj, jer je u Beogradu znat- | no skuplji život. Sve bi to imalo utvrditi posebne i komisije. — U svoje vrijeme bilo je zaprekom i osnutku centralnog saveza to, što još nije bila i provedena u svim mjestima u Srbiji organizacija j javnih namještenika. Danas više valjda ne postoj! taj razlog, barem on ne bi smio biti zaprekom tome osnutku.
Za profesorje. Zagrebški »Naš Glas« piše v | 13. štev.: Pred mjesec dana se prenijela u javnost vijest, da novi ban donosi upravnome činovnl-štvu izjednačenje beriva sa sudačkim berivima, • a danas nema ništa. Profesorima se obećava od ■ mjeseca listopada izjednačenje u berivima sa sr- ; bijanskim profesorima. To je obećanje osvježeno oko Božića, pa onda opet polovicom siječnja. Konačno je tili obećanja već bilo toliko, a sva su bila ; posve svršena stvar, da se već netko malo i kao
zastidio. 1 onda krajem februara dolazi novo obe čanje, u novom obliku. Po tom novom obećanju Izjednačuju se prečanski'profesori sa srbijanskima, počevši od 1. siječnja 1921. u osnovnim berivima. No prečanima se oduzitnlje i ono malo Mira stanarine i snizuju se lični dodaci. Kako smo upućeni, profesori protestiraju protiv takova ure-djenja njihovih beriva, jer po tom su izjednačenju ne samo zapostavljeni nekim drugim činovničkim kategorijama sa istom kvalifikacijom, nego daleko zaostaju za mnogim činovnicima niže kvalifikacije.
Poslanci uradniki. Prejeli smo: Slavno uredništvo! V raznih časopisih je bilo, da je v kou-stituanti 190 poslancev uradniškega stanu. Zato prosi tukajšnje nradništvo, da bi »Naš Glas« v eni prihodnjih številk objavil v imenu celokupnega jugoslovanskega uradništva apel na te svoje kolege poslance, da bi se v svojih klubih zavzeli za čim hitrejšo In povotjuejšo rešitev naše pragmatike. S kolegijalnim pozdravom ptujsko urad-ništvo. —.Tovarišem javljamo, da se je našemu poslancu, g. prof. Jos. Relsnerju posrečilo, v Beogradu organizirati vse poslance uradnike za složno delo v interesu javnih nameščencev. Prof. Reisner in ban dr. Tomljenović se solidarno trudita, da v soglasju s tovariši uradniki - poslanci čim preje rešita dve najvažnejši vprašanji javnih nameščencev: izenačenje prejemkov ter službeno pragmutiko. Ker je pričakovati, da bo ustavno vprašanje kmalu dognano, se je nadejati, da pride za njim najprej na vrsto — naše vprašanje!
Iz geometerskih krogov nam pišejo:	Zopet
nas je osrečil oddelek A VI. dologacije min. financ z veselo odločbo gospoda finančnega ministra. Pristojbine za privatna merjenja, plačane po strankah državi kot odškodnino za službene prejemke geometra, ki meritev izvrši, se od 1. oktobra 1920 naprej odvedejo v polnem obsegu državni blagajni. Dnevnice in potni stroški so ol dne 30. septembra 1920 namreč znatno zvišani. Na ta način odpade geometru koncem leta delež na vplačanih zneskih, ki si ga je sorazmerno pri-
služil. - Vzdržujemo se vsake kritike; pribijemo' pa, da smo zopet prepričani, da minister v Beogradu podpiše tako naredbo, kakoršno mu soufli-rajo ministri iz Ljubljane. Da pa so ti ljubljanski ministri nevoščljivi svojim stanovskim tovarišem za vsak ficek, ki bi si ga ta ali oni s trudom prislužil, je več kot gotova stvar. Zato se ml na gospoda finančnega ministra v Beogradu prav nič ne jezimo.
Iz sodnijske pisarne. Pri nekaterih sodnijah se opaža,, da od časa povišanih dijet zapuščinske komisije večji del izvršujejo sodniki. Ker se v tem oziru čutijo pisarniški uradniki materijelno oškodovane, prosimo predsedstvo višjega deželnega sodišča, da v tej zadevi kaj ukrene za odpravo te krivice. Sicer pa opozarjamo na to dejstvo društvo sod. pis. uradnikov.
Krojaštvo Fran Iglič
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28. preje v Trstu.
Izdelovanje oblek za gospode, otroke in uniforme. Za dame po najnovejšem modernem
kroju.----Lastna zaloga modnega blaga.
Uradnikom znaten popust
Kateri sodni sluga
v Celjskem ali Novomeškem okrožju bi hotel zamenjati s tovarišem ječarjem, ki daje tudi hrano jetnikom?
Kdor želi, naj se obrne na naslov: JERNbJ PETRIČ, sodni sluga v Radečah pri Zidanem mostu.
Tovariši! Rešite poslane Vam položnice pozabljenosti in obnovite ž njimi ----------naročnino:------------
1*1_1*
19-3
»VViAftlMI
se priporoča za mnogo-brojen obisk. Pristna kava, cena in solidna postrežba.
Stefan Miholič, kavarnar.
Ljubljana - - Sv. Petra nasip.
II	i f Mn I
es u	L USI, 1
&> to 0 u O	mm.im.iuiinn	 ^ Ljubljana, |
II	Wolfova ul. 3. g
■■■■■■
A.MiheHč, Ljubljana
■	Šelenburgova ulica 1. ;
jj ....•
S Trgovina s ščetinastimi iz- S
■	delki. Galanterija in par- ;
f umerija. Edina zaloga jugoslovanskih ; K V A R T kakor tarok,
« marijaš, whist„ primorka*. 5
Drogerija ,ADRIJA‘ Fotomanufaktura 22_3 Parfumerija
V
B. Cvančara
Ljublj’ana, Selenburgova ul. 5.
Naš Glas Je strogo stanovski list in se zavzema za koristi vseh javnih nastav-Ijencev, Tovariši! Naročajte in širite
naše glasilo!
r	"... J	f	t
	Vzajemna posojilnica r. z. z 0. j. v Ljubljani. Izvaja za javne uslužbence transakcije dolgov v Avstriji. — V letu 1920 je bilo uradništvu v korist že izvedenih 80 transakcij. Za izvedbo transakcije je sedaj najugodnejša prilika, ker je kurz avstr, krone zelo nizek. Vsakdo lahko zniža svoj dolg na 2 tretjini 'in še več. Transakcijo izvede zadruga sama proti povrnitvi naraslih stroškov. Zadruga dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit: proti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življ. polic na daljšo dobo in proti malim mesečnim odplačilom; obresti 6“/o.	! j
	Hranilne vloge se obrestujejo po 40[0.	
ij Prošnje se rešujejo zelo hitro.	Zahtevajte prospekt!		
k.		1	
Modni salon
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1-
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih J**®-
bukov, čepic In slamnikov za dame in deklice, m
Popravila toCno in	Žalni klobuki ved-
ceno.
no v zalogi.

Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni nrednik Makao Dacha. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.