Ameriška Domovina {nto 'nia '^ofcyij'ln8;8-^ /VSJBJRI e/%' imi— HO/W1E NO. 219 Jyn Ky IRf? m mm National and International Circulation KLOVCNIAM MOfiMINO M€WŠRAP«1 ’ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. NOVEMBER 12, 1970 ŠTEV. LXVHI — VOL. LXVIII Ne Izrael ne Arabci ne dajo dosti na mir Ko se ZDA trudijo za obnovo razgovorov med Izraelom in Egiptom preko G. Jarringa, ne računajo na daljši mir rte v Jeruzalemu ne v Kairu. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V načelu je Izrael pristal na obnovo razgovorov z Arabci po posredovanju G. Jarringa, povedal le ni, kdaj misli z njimi začeti. V Jeruzalemu odločitev o tem odlagajo, ko v izraelskih vojaških krogih prevladuje prepričanje, da se novemu merjenju vojaške moči ni mogoče izogniti. Premirje je ob Sueškem prekopu podaljšano za 90 dni, pa ni gotovo, če bo tako dolgo vzdržalo. Izrael se ne smatra vezanega z določili prejšnjega premirja in ojačuje svoje utrdbe in vojaške postojanke na Sinajskem polotoku in izboljšuje zveze ter zaledje. Egipt je potisnil protiletalske rakete tako blizu prekopa, da kot smatra za koristno in varno. Obe strani se torej kar odkrito pripravljata za nov spopad. O njegovi neizbežnosti niso prepričani le v Izraelu, ampak še bolj arabskem svetu. Predsednik Libije M. Kdafi je v začetku tedna tekom obiska v Kairu, kjer se je razgovarjal o federaciji Libije, Egipta in Sudana, izjavil, da novega vojnega spopada med Arabci in Izraelom ni več mogoče preprečiti, tega ne zmorejo niti Združeni narodi. Zdi se, da pri Arabcih zopet raste upanje in zavest, da so vojaško tako močni, da smejo upati na uspeh v novem vojnem spopadu z Izraelom. Sovjetska zveza je poslala Egiptu dovolj novega, modernega orožja in pomagala reorganizirati in iz-vežbati njegove oborožene sile Tako je zabelo po vsem sodeč v egiptskih odločujočih krogih prevladovati prepričanje, da je le vredno še enkrat tvegati rabo sile proti Izraelu. V Izraelu bi radi to preprečili in so v zadnjem času ponovno poudarili, da so močnejši, kot so bili kdajkoli preje in da bo Egipt znova Poražen, če se spusti v boj. Iz-javljajo, da bodo tokrat, če le Pojdejo preko Sueškega preko-R3) udarili tako daleč v Egipt, kolikor jim bo le mogoče. Novi grobovi Bonn in Varšava blizu! Mečj * Kambodži sporazuma o dogovoru !|M,r"8111 most Anna Mary Norsic V Western Reserve okrevališču je umrla v torek ponoči 80 let stara Anna M. Norsic, roj. Schwab v Clevelandu, s 335 E. 210 St., vdova po 1. 1946 umrlem možu Georgeu, mati Georgea, Matthewa, Carla, Harolda, Mrs. Matt Strumbly, Mrs. Charles Paules in Mrs. Stanley Jakše. 23-krat stara mati, 13-krat pramati, sestra Magdalene Giel-nik (Mentor, O.). Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Križa ob .9., nato na Kalvarijo. Andrew Kotnik Po več mesecih bolezni je umrl v Medicare Nursing Centru 41 let stari Andrew Kotnik s 14801 Westropp Avenue, mož Betty, roj. Rabi, oče Marka in Stevena, brat Martina, Mrs. Leo Pedry, Mrs. Sam Kucich, Mrs. Ralph Krause, sin pok. Martina in pok. Caroline, roj. Bogolin. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen 20 let pri Penn-Central železnici kot kretničar v Collinwoo-du. Bii je veteran korejske vojne, član ADZ št. 45. Bil je izprašan letalec in letalski inštruktor za mala letala. Pogreb bo iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na pokopališče. Marion W. Humphreys V Ft. Lauderdale, Fla., je umrl 10. novembra 62 let stari Marion W. (Red) Humphreys, mož Addie, roj. Kozely, oče Lo-wella in Mrs. William Thompson, 5-krat stari oče, brat Franklina, zet Mrs. Jennie Kozely z E. 156 St., rojen v Columbiana okraju v Ohiu. Družina je živela preje v Kijrtlandu, Ohio, pa se pred 3 leti preselila v Florido. Pogreb bo iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 11. dopoldne. Molitve bo opravil v pogrebnem zavodu rev. Charles Kline od Združene Kristusove cerkve v Strongsvillu, O. Pokopan bo v Chardonu. Namesto vencev priporoča družina darove za sklad za boj proti boleznim srca. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! Razgovori med Zahodno Nemčijo in Poljsko o priznanju meje oh Odri in Nisi ter o nenapadanju se bližajo uspešnemu zaključku. VARŠAVA, Polj. — Razgovori so se začeli pretekli teden in so upali, da bodo še pred koncem tedna zaključeni. Prišlo je do težav, ko se obe strani nista mogli sporazumeti o besedilu dogovora, četudi sta si bili načelno o njegovi vsebini na jasnem in soglasni. Zahodna Nemčija, ki jo je pri razgovorih zastopal zunanji minister W. Scheel, je vztrajala na stališču, da prizna mejo na Odri in Nisi, pa pripominjala, da bo končno priznanje vključeno šele v mirovno pogodbo Nemčije z njenimi sovražniki iz druge svetovne vojne. Za sklenitev take pogodbe so odgovorne štiri velike sile, kot je bilo to odločeno v Potsdamu julija 1945. Tedaj so računali še z eno Nemčijo. Te ni in jo verjetno še dolgo ne bo, zato tudi mirovne pogodbe z njo ne bo. V Varšavi to vedo in bi radi nemško “dokončno” priznanje, kot so ga dobili od vlade Vzhodne Nemčije. V Bonnu imajo odličen izgovor, ko se sklicujejo na štiri velike sile. Druga težava je v vprašanju preostalih Nemcev, na Poljskem. Poljska je dobila obsežne predele nekdanje vzhodne Nemčije, skupno okoli 40,000 kv. milj in večino nemškega prebivalstva od tam preselila v preostalo Nemčijo. Kakega pol milijona Nemcev je le ostalo v ‘novih’ pokrajinah 'Poljske in tem bi sedaj Zahodna Nemčija rada UNIJA DANES GLASUJE 0 NOVI POGODBI Z GMC PHNOM PENH, Kamb. — Rdeči saboterji so razstrelili giTmostu 3doemil?severno o'd'S' rnii:l avtomobilskega delavstva in General Motors sta vče- na cesti št. 6 in s tem pretrgali zvezo glavnega mesta s Kom-pong Cham, pa tudi s Skounom, ki je oporišče za kakih 20,000 vladnih vojakov, ki še vedno skušajo od tam prodirati proti Kompong Tom 75 milj dalje dopoldne je bil po več dneh nuj- raj dosegli sporazum o novi 3-letni kolektivni delovni pogodbi. Glavni odbor Unije je kompromis sprejel, Unijski svet, ki ga sestavlja okoli 350 predstavnikov štrajkujočih iz vse dežele, pa bo danes rekel odločilno besedo. DETROIT, Mich. — Včeraj vanja za bolezen, pokojnine, proti severu. Porušitev mostu pri Batheay- nih in skoraj neprestanih razgovorov dosežen sporazum o novi tem področju, odšel drugam. ju in še enega manjšega na po- triletni kolektivni delovni poti proti Skounu je pretrgala o-.godbi med Unijo avtomobilske-skrbo čet v tem predelu po red-j ga delavstva in General Motors ni poti. Verjetno jih bo treba o-.korporacijo, največje družbe skrbovati z letali, dokler ne bo- avtomobilske industrije na sve-sta mostova za silo popravljena, tu. Vodstvo Unije je sporazum Južnovietnamske sile, ki sku- odobrilo in ga predložilo Unij-paj s kambožanskimi stikajo za'skemu svetu. Ta svoje delo vče-rdečimi jugovzhodno od glavne-ni zaključil in se zbero da-ga mesta, niso naletele nikjer ^es dopoldne ob 9.30 na podrobna kak večji odpor. Sodijo, da'no razpravo in glasovanje. Upa-je rdeči polk, ki je operiral naJ°» da bo sporazum odobren in 'da bo v tem slučaju mogoče v vseh tovarnah GMC obnoviti reden obrat do srede prihodnjega meseca. Podrobnosti nove pogodbe minister A. Gromiko je prišel "iso biIe obiavljene, ker morajo v torek na tridnevni obisk v Ita-najPrej Podložene Unij-lijo, kjer hoče dognati, kaj je o- s.kemu svetu v odobritev Ven-pravil tam tekom svojega obi-'^ 30 znana sPlosna doloclla' ska predsednik ZDA R, M. Ni-'Tako naJ bl. dobili dela';ci v xon v preteklem oktobru, in ka. avtomobilski mdustnji v okviru j nove pogodbe prvo leto 50 centov poviška pri urnih plačah, naslednji dve leti pa vsako leto še po 14 centov. Skupno to pomeni 20%, od tega prvo leto 14, v naslednjih pa po 3%, kolikor znaša porast produktovnosti. V Gromiko v Italiji RIM, It. — Sovjetski zunanji Naših letošnjih volitev se je udeležilo 57.6 milijonov volivcev WASHINGTON, D.C. — Federalni urad za ljudsko štetje eeni, da imamo sedaj 124,018,000 v°livnih upravičencev. Udelež-ba pri volitvah je torej znašala ^•5%. Giblje se torej na stan-dardni višini, ki jo opažamo že hekaj let. Dočim absolutno šte-vdo udeležencev raste od voli-W do volitev, ostanejo odstot-ki na isti višini. To bi pomenilo, da hodi pri vsakih volitvah pri-■•'Sstek na prebivalcih res tudi Volit, ko dobi volivno pravico. ko utegne rdeča Kitajska upo-j rabiti svojo novo postojanko v Rimu, ki jo je dobila z vzpostavitvijo rednih diplomfhskih odnosov z Italijo pretekli teden. Tekom svojih razgovorov z zunanjim ministrom Italije Al-dom Morom je A. Gromiko posebno vneto govoril o potrebi sklicanj a e v r o p ske varnostne konference, že par let starega ro je pokazal zanimanje za tako konferenco, pa poudaril, da dobila pravico izselitve na Za- bo Ita]ija v tem pog]edu odlo^a. hod, v kolikor imajo tam svoje|]a y sog]asju s svojimi zavezni_ sorodnike in žele tja. Poljaki to ^ odklanjajo češ, da je to “notranja zadeva” Poljske. Zdi se, da je le prišlo do nekakega k o m p r o m isa, ker je predsednik poljske vlade ob sprejemu nemškega zunanjega ministra W. Scheela pred njegovim povratkom domov izročil povabilo za obisk pogodbo je vključeno še določilo o draginjski dokladi, ki jo bodo dobili delavci v soglasju s porastom cen, oziroma njiho-- , vim nihanjem. Sedaj znaša pov-predloga sovjetskega bloka. Mo- pre£na piača v avtomobilski industriji $4 na uro. Hud boj se je bil glede upra- kanclerja W. Brandta v Varšavi. Računajo, da bo sporazum dosežen še pred koncem tega tedna in da ga bo prišel kancler W. Brandt podpisat v Varšavo enkrat koncem tega meseca ali nemškega pa v začetku prihodnjega. vičenosti do $500 pokojnine po 30 letih dela. Unija je zahtevala, naj ima do tega pravico vsak delavec, ki bi dopolnil 30 let dela pri GMC. Ta je hotela to vezati na starost 60 let, pa v pogodbi pristala na starost 58 let, ki pa naj bi se postopno znižala na 56 let. Delavci GMC so deležni raznih robnih koristi, kot zavaro- SALT pogajanja pofekajo mirno, ovirajo jih pa politične čeri Vremensh prerok pravi: Hladnejše z možnostjo dežja. ^ajvišja temperatura 55. CLEVELAND, O. — Ne bi mogli reči, da iz Helsinkov prihajajo razburljive novice z razgovorov SALT, ki naj najdejo pot in način za omejitev strateškega, v glavnem jedrskega orožja. Kar je tam diplomatov, ne kažejo zaskrbljenosti na svojih obrazih, z besedami pa tako ne smejo povedati ničesar bistvenega o tem, kar se dogaja v sejni dvorani. Politični svet v Helsinkih je zato prišel do zaključka, da obe delegaciji obravnavata največ obrobna vprašanja tehničnega značaja, torej “čistita pojme”. Splošno stanje v oboroževanju pogajanjem ni naklonjeno, kot bi se zdelo. Se je že pokazalo par pojavov, ki se lahko razvijejo v neprijetne ovire pri pogajanjih. Politiki mislijo pri tem na sledeče: Tako Amerika kot Sovjetska zveza nadaljujeta s pove-čavanjem vrste in zalog strateškega orožja. Pri tem se malo ozirata na pogajanja SALT, več pa nato, kaj dela nasprotna stran. Zaloge strateškega orožja rastejo na o- beh straneh, kar ne more služiti za dokaz, da sta Washington in Moskva že prepričana, da se bodo pogajanja srečno končala. Je na drugi strani tudi res, da vlada med ameriškim in sovjetskim arzenalom določeno ravnovesje, ki sicer ni čisto natančno, pa je vendarle boljše kot nič. Nobena stran še ne kaže volje, da bi to približno ravnovesje kmalu bistveno premaknila v svojo korist. Na obeh straneh prevladuje dalje konservativni politični duh, ki se le nerad osvobaja od tradicionalne presoje, kaj dela druga stran. V Moskvi se na primer ravno sedaj pečajo najbolj z idejo, kakšna naj bo nova petletka in kako naj partija porabi prihodnji pomladanski partijski kongres za propagando v sovjetski javnosti. Vse priprave za petletko in kongres so v rokah sovjetskih konservativnih tovarišev, ki se praviloma zmeraj odlikujejo z nadpovprečnim nezaupanjem do Amerike. Ravno te politične sile odločilno vplivajo na instrukcije, ki jih dobiva sovjetska delegacija v Helsinkih. Te sile sicer ne zanikajo, da Amerika misli na znižanje stroškov za narodno obrambo, toda bolj se brigajo za to, kaj Amerika planira, recimo, z AM in MIRV. Te sile nimajo ničesar proti temu, da se dvigne zunanja trgovina med obema državama, toda tudi hitro opazijo, kako skrbno u-smerja ameriška narodna o-bramba vsak večji izvoz blaga ali kapitala v Sovjetsko zvezo. Vidi v tem znak ameriškega nezaupanja do sovjetske zunanje politike. Na navodila, ki jih dobiva sovjetska delegacija v Helsinkih, vplivajo seveda stalno in močno vsi dogodki v mednarodni politiki, posebno tisti, ki pomenijo trenja s Kremljem, na primer obe vojni, v Indokitajski in na Srednjem vzhodu. Vsak tak pojav, ki pomeni vznemirjenje mednarodne politike, pride sovjetskim konservativcem prav, da povečajo svoje nezaupanje do Amerike. Ne smemo misliti, da so a-meriški konservativni krogi kaj boljši. Tudi ti skrbno c-pazujejo, kaj dela sovjetska zunanja politika, in skušajo vse, kar odkrijejo, “stvarno” tolmačiti. To jih goni, da se ogibajo vsakemu optimizmu, svojemu pesimizmu pa dajejo take oblike, da nikogar preveč ne razburjajo. Da se naša in sovjetska konservativna struja tupa-tam spoprimeta, je le prirod-no. Praksa ju je zmodrila, da ne gonita nobene konfrontacije na nož, ako zato res ni posebnega povoda. Tako se obe strani ogneta marsikateri diplomatski krizi, ki bi končno lahko pomenila oviro za pogajanja v Helsinkih. Vse to navaja na zaključek, da se pri pogajanjih SALT ne bo zgodilo ničesar važnega, dokler ne spravijo Sovjeti svoje petletke in svojega partijskega kongresa pod streho. Pri tem ne bo igralo nobene vloge, ali se SALT vršijo v Helsinkih ali na Dunaju. I. A. dodatne podpore za slučaj brezposelnosti in še nekaterih drugih malenkosti. GM trdi, da te robne koristi dvignejo povprečno urno plačo od $4 na dejanskih $5.78 in jo bodo po novi pogodbi na $7.50. Če bo Unijski svet novo pogodbo danes odobril, upajo, da bo mogoče rešiti ostala sporna vprašanja, med drugim še okoli 70 krajevnih pogodb, v takem času, da bo mogoče pognati vse tovarne GM v poln obrat sredi prihodnjega meseca. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj cb 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Dober kup— V Norwood Appliance & Furniture. 6202 St. Clair Avenue, imajo ugodno naprodaj TAPPAN štedilnike. — Več v oglasu! Nov varnostni direktor— Župan C. Stokes je imenoval včeraj novega varnostnega direktorja Georgea W. O’Conno-rja, načelnika policijskega programa v zveznem pravosodnem tajništvu. Prevzel bo mesto, katero je zapustil v preteklem juliju Benjamin O. Davis Jr. zaradi nesporazumov in trenj z županom. Sovjetski rušilec zadel britansko letalonosilko LONDON, Vel. Brit. — Ko so imele britanske pomorske sile v vzhodnem Sredozemskem morju v začetku tedna svoje pomorske vaje, so sovjetske pomorske sile te skrbno opazovale. Nek sovjetski rušilec z 2,800 tonami teže je tekom svojega o-pazovanja britanskih pomorskih vaj zadel v britansko letalonosilko Ark Royal. Britanska ladja je dobila par čevljev široko luknjo, sovjetski rušilec pa je izgubil nekaj mornarjev, ki so pri tem padli v morje. Ker se je to zgodilo ponoči, so jih le s težavo reševali iz morja. Dva naj bi bila utonila. Britanska vlada trdi, da so nesrečo zakrivili Sovjeti in namerava vložiti pri vladi ZSSR protest. Učetjs in sinovi različni tudi v Sovjetski zvezi KIJEV, Ukr. — P. J. Šelest je mogočen tovariš v Sovjetski zvezi. Je prvi tajnik ukrajinske komunistične stranke in obenem tudi član Politbiroja v Moskvi. Ima sina dr. Selesta, ki se je posvetil znanstvenemu delu v fiziki. Kot sin veljavnega očeta je dobil dovoljenje za pot v Ameriko in da si tu ogleda, kako je organizirano znanstveno delo. Kamorkoli je prišel, so mu bila vrata odprta. Zato je kmalu spoznal, v čem je Amerika pred Sovjetsko zvezo na znanstvenem polju. Ko se je vrnil domov, je začel o tem pisati v ukrajinskih časopisih. Njegovi spisi se odlikujejo po stvarnosti, pokažejo pa tudi mladega Selesta kot pogumnega znanstvenega delavca. On namreč svetuje svoji domovini, naj se ne brani stikov s tujino, p0 novembra zjutraj je majhen posebno z Ameriko, ker ti sov-i res bre udd zS°daj zjutraj jetski inteligenci lahko veliko no iva s^v0- Sk°de ni koristijo. Dočim ukrajinsko ča- ' 0 Pose ne, po robnih poročil sopisje svobodno prinaša Sele- se mariJ a-stove članke, pa moskovsko molči o njih kot grob. Jugoslavija postaja dežela potresov TITOGRAD, Jug. — Dne 7. Zadnje vesti PARIZ, Fr. — Danes dopoldne je bila pogrebna sv. maša za gen. Charlesa De Gaulla v katedrali Notre Dame, ki se jo je udeležilo okoli 8» predsednikov držav in državnih vlad ter kraljev. Poleg predsednika ZDA Nixona so bili predsednik ZSSR N. Podgor-nij — A. Kosygin je ostal v Moskvi, predsednik vlade Vel. Britanije E. Heath, prestolonaslednik Charles v imenu kraljice Elizabete, cesar Hailc Selasije, kraljica Julijana iz Holandije, belgijski kralj in drugi. De Gaulla bodo položili k večnemu počitku na pokopališču Colombey danes popoldne brez vseh večjih slovesnosti, kot je sam določil še pred smrtjo. Atomsko strelivo neuporabno za kopanje kanalov WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je 1. 1964 imenoval posebno komisijo, ki naj preštudira možnost rabe atomskega streliva za kopanje kanalov. Komisija je sedaj dovršila svoje delo in poročilo poslala Beli hiši. Iz poročila je pa razvidno, da se komisija ni mogla odločiti, da predlaga atomsko strelivo za tako rabo. Imela je' namreč na razpolago premalo] praktičnih poskusov z atom-l skim strelivom. Poskuse je de-' lala naša Atomska komisija, ta' je pa imela premalo denarja za' obširnejše eksplozije. Vsi računi so pa tudi brez tega pokaza- SAIGON, J. Viet. — Pretekli li, da bi bile eksplozije z atom- teden je padlo v bojih v Juž- skim strelivom izredno drage. Težave bi pa prišle tudi s pravne strani in politične strani. Ni namreč izključeno, da bi države, ki bi bile blizu takih eksplozij, hudo protestirale proti rabi atomskega streliva in se pri tem sklicevale na dosedanje mednarodne pogodbe o tem predmetu. — Kemikalije, slične po sestavi aspirinu, uporabljajo proti boleznim rastlinja. nem Vietnamu 31 ameriških vojakov. TRIPOLI. Lih. — Vodja palestinskih gverilcev Arafat je izjavil tu, da pričakuje skoro spet odprtega boja s kraljevo vojsko v Jordaniji. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Danes se vrši v glavni skupščini razprava o nadomestitvi Cangkajškove kitajske vlade v ZN z Maovo. Napovedujejo, da bo za letos ostala še Čang-kajškova, ki jo podpirajo ZDA. I AMERIŠKA DOMOVINA NOVEMBER 12, 1970 Ameriška Domovina rajJL- 'te V V* I I/ ■ <- \ v 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18 ^0 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year pri Slovenski dobrodelni zvezi do težav, do zastojev, pa se je vedno znala iz njih rešiti in jih uporabiti za povečan napor k novi rasti. Na predzadnji konvenciji leta 1966 je organizacija spremenila svoje ime iz Slovenske dobrodelne zveze v Ameriško dobrodelno zvezo, da bi se bolj približala, kot so dejali, mlademu, v Ameriki rojenemu slovenskemu rodu. V ta namen je kupila in ureja novo izletniško središče v Leroyju, ki je že postalo važno središče ne le za Ameriško dobrodelno zvezo in njeno članstvo, ampak tudi kot zbirališče drugih slovenskih rojakov in rojakinj. Ameriški dobrodelni zvezi k praznovanju 60-letnice obstoja in dela čestitamo in ji želimo, da bi rastla in uspevala v enaki meri kot v preteklosti tudi v bodočnosti v korist ameriškega slovenstva in vse Amerike. BESEDA IZ NARODA 1 Jesenski dnevi pri Sv. Vidu SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 CLEVELAND, O. zveza praznuje 60-letnico obstoja No. 219 Thursday, Noc. 12, 1970 ^.. jesens]^j — puranski festival [pri Sv. Vidu, ki je običajno tra- Ameriška (Slovenska) dobrodelna !;«'p° sm° ld‘°s ^ isah m zgostili v prireditve dveh 'dni. , ,01 V SOBOTO, 21. NOVEMBRA, V soboto praznuje Ameriška (Slovenska) ^ '^;bo v dvorani pod cerkvijo sv. zveza s slavnostnim banketom v Slov. narodnem domu na|Vida bazar za staro in mja_ St. Clair Avenue 60-letnico svoje ustanovitve, svojega ob- do> kj bo trajal od enih do petjh stoja in svojega dela. S svojimi okoli 20,000 elani le br.ez!popoldne. Zabava, jedila in pi-dvoma najmočnejša slovenska organizacija v državi Ohio, na katero je njeno delo po pravilih omejeno. Ostale slo-, 0d petih do osmib zvečer bo venske bratske podporne organizacije imajo svoja sredisca na raZp0iag0 za večerjo kokošja drugod in sega njihovo delo na večje število držav. Ko so prihajali slovenski pionirji v zadnjih desetletjih preteklega stoletja in v prvih tega v Združene države Amerike, so bile razmere tod zelo različne od današnjih. Deže-.Vstopnina en in pol dolarja po la je bila sredi razvoja, industrija ja rastla, obdelovanje osebi. To bo prijeten konec ted-zemlje se je premikalo vse dalje proti zahodu. Komaj je bi- n, ki ga ne kaže zamuditi. lo kje kaj trdnega, vse se je naglo spreminjala, človek je 1 V NEDELJO, 22. NOVEM- bo pokazala dve zabavni točki, bil vezan sam na sebe in na svoje sorodnike in prijatelje BRA bo popoldne točno ob pol Rudija Kneza Mladi harmo-za obstanek, če se ga je nenadno lotila bolezen, ga zadela štirih kulturna revija s nikarji zaigrajo: Veseli Ribni- Nekda- stvom učiteljic Mrs. Mollie Zau-cha in Sr. M. CarlAnne. Hrvatski otroci iz naše šole pod vodstvom učiteljice Miss Katherine Bublich zapoj o: Kad si cigo zaželi... in pa Oj vijaj-lo . .. Med odmorom razdelitev nagrad. Dvorni balet iz Snegulčice vodi Silva Savernik. Cerkveni pevski zbor Lira, ki ga dirigira Martin Košnik, zapoje Prijat’li, obrodile..,., Pogo- pečenka, za ceno dveh dolarjev. Po deveti uri igrajo Vandrov-ci in Telbanov orkester za ples. vor z domom, The Linden Tree. Slovenska telovadna zveza poda Varškovo: Kujejo črni kovači .. . Višja skupina Slovenske šole pod vodstvom Janeza Smrdelja nesreča ali pa da je ostal brez zaslužka. sledečim sporedom: čan, Majolka, šmentana ta reč. Tedaj ni bilo Social Security, ni bilo zavarovanja za Za uvod bosta kratko sprego- Duet Goršetovih pa zapoje: Let- bolezen, zavarovanja za brezposelnost, pa tudi socialno gorila pisatelj Karl Mauser slo-skrbstvo, ki ga vrše sedaj javne ustanove, je bilo zelo,vensko in predsednik KSKJ Jo-skromno. Tedaj ni živelo 12 milijonov ljudi na javni pod- seph Nemanich angleško. Takoj pori, saj dežela ni niti poznala dohodninskega davka, ki nato zaigrajo ameriško in slo-jpoje: V čolnu, Pohojena travca nas sedaj vse tako tare. Ta je bil uveden Šele V času prve tvensko himno — Veseli Sloven-,in God bless America. ni časi. Korotanov mešani zbor pod vodstvom Frančka Gorenška za- svetovne vojne. ,ci. Veseli Slovenci zaigrajo Naša dežela je tedaj uživala polno gospodarsko svo-l Otroški zbor naše šole pod Kresovci v narodnih nošah pa bodo, podjetja so se spuščala v ostre tekme, uspevala, pa^odstvom Martina Košnika^ za- zaplešejo Veselo slovensko pol-tudi propadala; delavstvo je bilo skoraj brez vsakega var- P°ie tri pesmi: Pa se shs’..., ko. stva unije so bile Šele v svojih začetkih, kolektivne pogod-Ka*en> Po jezeru... j Kar leze in kar gre, Jesenske be komaj poznan pojem. Kdor je bil sam in ni mogel v si-1 šolska mladina vprizori cir- dni pri Sv. Vidu — pridi gledat li upati na nobeno pomoč, je bil res revež, vsega usmilje- k^ko točko - Basen, pod vod- vse...! nja vreden. Naši ljudje so to naglo opazili. Komaj so se P. O. Slovenski dom za ostarele do njega uresničitve tudi pri- šlo.” NEW YORK, N.Y. — Nedav- malo razgledali, so že začeli misliti na medsebojno povezavo. Povezovali so se v farne skupnosti, ustanavljali cerkve in svoje fare. V Clevelandu so naši rojaki ustanovili kar štiri fare: Sv. Vida, Sv. Lovrenca, Marijo Vnebovzeto in Sv Kristino. Povezovali so se v društva in gradili na- rodne domove. Danes jih imamo v Velikem Clevelandu cel "» J* Pod »J™ naslovom j I i bilo bralcem A-meriske Domovi- ' , , * j, i • ue razkrito, da bo dom za osta- Težave so nastale, ko je kdo zbole ali^umrl. Kdo naj rele) ki ga zidajo slovenske se_ ga pokoplje, če ni imel sorodnikov? V začetku so rojaki stre v Lemontu pod imenom stopili skupaj in vsak je dal nekaj, da so umi lega po sta- Manor, namenjen rem običaju položili k večnemu počitku. Nato so po zgle- vsem brez ozira na narodnost) du Čehov začeli misliti na organizacijo. Rodile so se brat- vero ali raso (regardless of na_ ske organizacije jednote. tionality, religion or race). O ustanovitvi naše Ameriške dobrodelne zveze je pi-j Popolnoma do kraja se stri-sal njen prvi predsednik John Gornik ob njeni 35-letnici. njam z dr. Mejačem in z vsemi, Povedal je, kako so razmere prisilile slovenske priseljen- ki so o takem slovenskem domu ce v Clevelandu, da so potem, ko so ustanovili Društvo sv. za onemogle ,že pisali pred njim, Barbare kot podružnico organizacije v Forest City, Pa., da je zamisel in izgradnja do-in spoznali, da to ne odgovarja njihovim željam in potre- ma brez vsakega najmanjšega bam, sklenili ustanoviti lastno, samostojno organizacijo. dvoma sila važna in potrebna, . . . Največja težava je bila. kako dobiti začetni kapital, ki ter da bodo slovenski rojaki ra-i 11 s a enm sem so e- naj pomaga novi organizaciji, dokler se ne bo postavila di pomagali in podvzetje s svo-j ova Vstarem krtin" čvrsteje na noge. Rojaki Anton Kaušek, John Jerše in jimi darovi podprli. Od časa dok ... r rk J : iion ■’ >ohn Gornik so končno prevzeli jamstvo, da bo vsak od časa so lemontske sestre tudi je m T ’ p, n r' elanov dobil v slučaju bolezni in njegovi v slučaju smrti poročale v listih, da je gradnja! J to, za kar bo zavarovan. Pričeli so brez vsakega centa, ker ze v teku m bi hitreje napredo-l . . , ’ je denar Društva sv. Barbare, ki je postalo matica nove or- vala, ce bi se slovenski ljudje vi , , . , ganizacije, ostal v osrednji blagajni v Forest Cityju. Taj- Ameriki res živo zavzeli za toi ; kntoliško n^dip ^ nik tega društva Anton Oštir, je bil tudi prvi tajnik nove važno ustanovo in s svojimi pri-|cenlm Zdru5enih držav, kjer se Kaj je po vsem tem z domom za ostarele, ki ga sestre zidajo v Lemontu? Ali bo slovenski, se pravi, namenjen ostarelim ljudem slovenskega rodu, ali pa se gradi tam ustanova za vse narodnosti, vere in rase? Na to vprašanje je treba, da sestre v Lemontu odgovorijo jasno in razločno. Pri odgovoru bo zelo umestno in potrebno misliti, da je Lemont amerikanskim Slovencem versko in narodno središče, izrazito slovensko, kakor ga drugega ni v tej širni deželi. Idejni začetnik in ustanovitelj lemontske ustanove, rajnki pater Kazimir Zakrajšek, moj do- snovo načelo naj bi bilo izraženo v statutih in javno razglašeno. Potem bodo slovenski onemogli vedeli, kje imajo v potrebi zatočišče, in jim bo s tem odvzeta velika, moreča skrb. Imamo take reveže vedno med seboj, čeravno zanje vedo le malokateri, talke, ki potrebujejo o-skrbe v nursing home, pa se bojijo, da bodo tam grdo, brutalno z njimi ravnali, za izbrane domove pa ni denarja, ker so o-skrbnine nezmogljivo visoke. Kar si slovenski onemogli in samim sebi prepuščeni upokojenci na star dan želijo, je zavetišče, kjer bodo našli košček domačnosti in toplo besedo v materinskem jeziku. To so velike reči! Mislili smo, da se tako zavetišče gradi v Lemontu, in tako mislimo še danes. Ne morem pritrditi dr. C. J. Mejaču, da bomo na tak dom morali še misliti in ga uresničiti nekje drugje, če prav razumem njegovo misel. Zavetišče za stare, onemogle in zapuščene Slovence se že zida v Lemontu. Treba je sedaj, da zamisel takega doma, ki jo sestre v Lemontu u-resničujejo, vsi Slovenci, posamezniki in ustanove radodarno podpro. Veliko stvar je treba podpreti z veliko akcijo. Zato sem mnenja, naj bi se čimprej ustanovil za nabiranje denarnih sredstev v prid Alver-nia Manor (ki naj bi nosil podnaslov: Slovenian Retirement House) poseben finančni odbor s sodelovanjem lemontskih sester. Ta odbor bi sproti in vztrajno spodbujal slovenske ljudi v listih in tudi drugače, naj se spomnijo tega doma in bogato zanj darujejo. Podoben odbor se je osnoval za slovensko kapelo v Washingtonu in dosegel velik uspeh. Sproti bi v listih objavljal imena darovalcev, njih darove in višino nabrane vsote. Cela zadeva naj bi bila kakor na tekočem traku. Nobenega dvofna ni, da bo mogoče zbrati potrebna denarna sredstva ne samo za zgradbo, ampak tudi za opremo zavetišča. In bomo vsi skup veseli in ponosni, da smo s skupnimi močmi postavili v slovenskem središču v Ameriki socialno ustanovo, ki bo Bogu všeč, Slovencem v korist in še poznim rodovom v ponos, našim starčkom pa bo nudila zavetje in mir ob izteku njihovega življenja. Dr. Ludovik Puš Dvajset Se! slovenske telovadke v HmerikS J? lobodo zbirali ljudje našiga jezi- ka in vere, da si oboje ohranijo novitev nove organizacije je veliko pripomogla, da je bil del prazno blagajno. Tudi ime-1 a predlog. na in zneski, ki so jih darovali d.. . d koder S(J bo ra Drugi vodilni rojaki pri ustanovitvi Slovenske dobro- posamezniki, so bila tu in tam bvala ta0b^eda in ta blagwest delne zveze, kot se je v začetku imenovala, so bili John objavljena v AD, vendar dokaj Gornik, dr. Seliškar, že omenjena Anton Kaušek in John nerodno, kar vem iz lastne Jerše, pa tudi Ahčin, Anton Grdina, Jalovec. skušnje. Prav ima torej dr. Me- Prvi odbor Slovenske dobrodelne zveze je bil izvo- s* z oz^rom na redka pc- Ijen, kot poroča John Gornik, v začetku januarja 1911. ročila ° posameznih darovalcih CLEVELAND, O. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu praznuje letos 20-letnico telovadne aktivnosti med Sloven ci, ki so prišli po drugi svetovni vojni v Ameriko iz taborišča Spittal na Dravi v Avstriji. Fantje-telovadci in dekleta so si obljubili, da bodo nadaljevali in gojili ta lepi šport med slovensko mladino, kjerkoli se bodo naselili v novi domovini. V Clevelandu smo začeli resno v letu 1950. Kot slovenska telovadna družina v telovadnici stare šole pri Sv. Vidu, na vrtu g. Sušnika, v Recreation Centru na St. Clair ju in v Baragovem domu. Leta 1958 smo se formirali v samostojno Slovensko telovadno Novi pojavi nestrpnosti na Tržaškem Slov enskemu odvetniku dr. Bogdanu Berdonu so pred kratkim neznanci premazali na napisni tabli pisarne slovenski napis ‘odvetnik’. V petek zvečer, 16. oktobra, so zopet neznanci pomazali slovensko besedilo na spomeniku padlim za osvoboditev v Zgoni-cu in nekatere dvojezične napise v vaseh zgoniške občine. V zadnjem času so neznanci že večkrat oskrunili in pomazali razne slovenske napise, policija pa skrunilcev še vedno ni odkrila. Menimo, da ima policija dovolj sposobnih ljudi in dovolj potrebnih sredstev, da bo lahko izsledila “dobro znane, a neimenovane” mazače. V teh dneh se je pojavil na mestnih oglasnih zidovih lepak “Lege Nazionale”, v katerem se omenjeno združenje z izredno ihto zaletava v morebitno bodočo uvedbo dvojezičnosti na našem področju. Stari in zakrknjeni krogi, pa naj se izdajajo za karkoli, mogoče celo za kristjane, ne zaslužijo drugega kakor pomilovanje, ker še niso spoznali duha časa, katerega neovrgljiva osnova je strpnost v vsakem pogledu. Oskrumba spomenika padlim v Zgoniku ter istočasno mazanje slovenskih napisov v občini je sprožilo takojšnjo reakcijo vsega tržaškega demokratičnega prebivalstva. Zgoniški občinski odbor je sklical izredno sejo in na njej so izglasovali e-notno resolucijo, ki izraža zaskrbljenost in ogorčenje vsega zgoniškega prebivalstva (za resolucijo so glasovali tudi svetovalci LSS). Medtem pa so bila vložena vprašanja na parlament (posl. Škerk) ter na deželni in tržaški občinski svet. V svojem vprašanju je deželni svetovalec dr. Štoka obsodil takšna podla dejanja, katerih cilj je žaliti spomin padlih ter pravice slovenske narodnostne skupnosti. Svetovalec Liste Slovenske skupnosti je vložil vprašanje tudi glede šovinističnih provokacij “ar-ditov”, ki so bile v Trstu. peli lepe in ganljive slovenske nabožne pesmi. Cerkev je bila nabito polna ljudi, ki so se v slovenski pesmi in molitvi spomnili žrtev fašistične diktature in vseh žrtev, ki jih je dmga svetovna vojna terjala na oltar svobode, bratstva ter prijateljstva med narodi. Na pokopališču so spregovorili predstavniki šen tlenarske občine, združenja ANPI in Zveze borcev iz Slovenije. Goriški oktet je pretresljivo zapel tri pesmi, dva recitatorja pa sta prebrala dve slovenski pesmi. Marsikatero oko se je orosilo ob slovenskem petju in ob slovenski besedi. Med svečanostjo so tržaški mladinci izobesili velik napis, ki je opozarjal na nezaslišano krivico, ko ni smelo biti na spominski plošči tudi slovenskega napisa, saj so bili padli slovenski partizani. Dogodek s tem v zvezi je gotovo vsem že znan, niso pa še točno znane okoliščine, ki so privedle do prepovedi slovenskega napisa. Spomenik sta postavila občina in ANPI. Baje je občinski svet sklenil, da mora biti napis samo v italijanskem jeziku. Če je bilo tako, zakaj pa se ANPI ni upala iti stvari do dna? Upamo, da bodo odgovorni forumi čimprej vso stvar razjasnili, ker je res nezaslišano, da se na pokopališču ne sme postaviti slovenskih napisov! Po vsem svetu imamo na pokopališčih napise v več jezikih, pa se zaradi tega nobena država ni sesula. Posebej ko gre za vojaške grobove, so napisi skoro vedno in povsod — celo v Afriki — v jeziku padlih. Pri nas, v Beneški Sloveniji, pa tak šovinizem, narodnostna nestrpnost, in prezir materinega jezika svojega soseda. Brali smo, da je v zvezi s tern dogodkom interveniral tudi deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je bil skupaj z dr. Damijanom Paulinom tudi prisoten na svečanosti odkritja v Šent-lenartu. Zanimiva pa je ugotovitev, da ni bilo opaziti nobenega člana italijanskega parlamenta. na vse strani, kjer živijo sloven- f.y620 in se kmalli zatem Pref- ski ljudje. lili v novo telovadnico pri Sv. Vidu, kjer še danes delujemo na Ali ni samo po sebi razumlji- temelju obljub storjenih ob raz- Predsednik je bil John Gornik, 1. podpredsednik John ni mog°e'e doslej ustvariti pra- nova Škerl, 2. podpredsednik Anton Zorčič, 1. tajnik Mike la- ve sodbe ° odzivu med ljudmi, prvi O -t-o.-i; 1 - A r\~ i. ■ _ ul. .i n /i , v. it. ‘ ■ Nato nispp v rnm na "HnHo hodu. To 20-letnico bomo praznovali v soboto, 28. novembra 1970, v novi dvorani pri Sv. Vidu zve- vo, da mora tudi socialna usta 'nova v tem središču služiti v vrsti slovenskim ostarelim lovec, 2. tajnik Anton Oštir, blagajnik Matevž Udovič za-' Nato pisec z ozirom na bese-1ljudem? Sodobno zelo obrablje- pisnikar Joseph Zokalj. Nadzorniki so bili: fohn Čučnik de “reSardless of nationality, na rečenica “regardless of race, j čer od 7. do 9., ko bo večerja Frank Zorič in John ’jalovec; porotniki: Anton Grdina’ reliSion or race” zastavi vpraša- religion or nationality” je v na-j (svinjska in goveja pečenka), Frank Knaus, John Majzelj, Andrej Ferjuc in Anton Ben- nje: AU zasluži Dom našo po-jčelu pravilna in krščanska, ter nato izbran telovadni spored in Čin. Vrhovni zdravnik je bil dr. J. M. Seliškar, vratar John moČ'? ko niti med vrsticami ne naj bo v veljavi tudi za Dom zatem ples, za katerega bo igral Zdovc in zastavonoša Leopold Furlan. Uradno plašilo or- beremo besede slovenski. Po-|ostarelih v Lemontu, v Alver-orkester “Veseli Slovenci”, ganizacije je bila “Clevelandska Amerika”, kot se je tedaj tem Pribi-ie: to ni- v zadnjem nia Manor, če in kadar bodo Vljudno vabimo vse rojake, imenovala sedanja “Ameriška Domovina”. • odstavku očividno obupa nad našli tamkaj svoj prostor in o- da si ta večer rezervirate in z Ustanovitelji, 'odborniki in članstvo nove organizaci- Slovenskim domom za ostarele'skrbo najprej slovenski starčki nami praznujete to pestro oblet- je so se lotili dela. Vneto so nabirali nove člane ustanav- v Lemontu’ ko Pravi: “Na slo-,in starke in bo za take vedno nico! Ijali podružnice in širili svojo organizacijo v Clevelandu venski dom za ostarele bomojhiša odprta, pa bo vendar še njegovi bližnji in daljni okolici. Kot povsod je prišlo tudi morali še misliti>--. da bo kdaj prostora tudi za druge. To o- Bog živi! Odbor STZ Odkritje spomenikov padlim za svobodo V nedeljo, 25. oktobra, sta bili skoro istočasno svečani odkritji dveh spomenikov padlim v boju proti nacifašizmu. V Nabrežini je odkritju prisostvovala velika množica našega ljudstva. Spomenik sta zasnovala in izdelala arhitekt Dako Jagodic ter akademski slikar Stojan Batič. Na svečanost je prišlo tudi mnogo gostov iz Trsta, Gorice in Furlanije. Zelo lep nagovor je imel ob tej priložnosti devinsko-na-brdžinski župan dr. Drago Le-giša, ki je poudaril žrtve padlih in njih pomen za boljše in pravičnejše življenje nas vseh. Spomenik je blagoslovil in ob tem spregovoril tudi nekaj tehtnih besed domači župnik Srečko Rejc. V Beneški Sloveniji se je zbralo veliko domačinov in gostov iz Slovenije v Šentlenartu, kjer sta občina in združenje ANPI po 25 letih končno le dala dostojnejši grob trinajstim slovenskim partizanom, k at e r i h imena so v glavnem znana, ki so maja 1943 padli alpincem v zasedo. Proslava odkritja spomenika je bila združena z mašo zadušnico, ki jo je daroval domači župnik v latinščini in med katero so goriški cerkveni pevci Škodljivost vključevanja j v tuje stranke “Naši razgledi” (štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja — izhaja v Ljubljani) so svojo predzadnjo številko posvetili 50-lei;-nici plebiscita na Koroškem. U-vodni članek je o tem dogodku, napisal slove nski zgodovinar Bogo Grafenauer. Ob analiziranju tedanjih koroških političnih razmer je Grafenauer zelo jasen. Med drugim trdi tudi tole: “Povezovanje slovenskega delavstva le po nemški socialnodemokratski stranki pa je zaviralo razvoj narodne zavesti tudi pri tem delu slovenskega prebivalstva na Koroškem, tako da je ostalo slovensko politično organizirano delo omejeno le na: konservativno kmečko stranko.” Naš zgodovinar Grafenauer torej prizna, da je tedanje vključevanje v nemške stranke bilo za slovenski koroški živeljj negativen pojav. Ta ugotovitev prihaja na dan točno po 50 letih in Ljubljana jo uradno jemlje na znanje v enem svojih najbolj razširjenih časopisov. Ni treba biti prerok posebne vrste in napovedati, da bo uradni in objetkivni zgodovinar isto (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA FRAN ERJAVEC: IZBRANI SPISI Na strijčevem, domu > ****** *+* * *> Starega leta dan po južini se je strijc nekam odvezel. Drugače me je vedno jemal s seboj, a danes mi ni rekel besede, jaz se pa nisem usiljeval, ker sem videl, da ni pri volji. Precej za njim sem 'se napravil tudi jaz in sem šel na Savski prod, da bi mi dan prej minil. Bilo je mrzlo, ali hoja me je pa toliko ugrela, da bi tudi za večji mraz ne bil maral. Sneg je ležal na debelo, brinovi in češminovi grmi so samo vršičke molili iz snežne odeje. Sneg je bil toliko mrzel, da me je držal in tudi vode, ki so zastale izza jesenske povodnji, bile so do dna zamrzle. Tod je raslo vrbovo grmovje; dalje proti Savi so pa stale lepe olše, namešane z visokimi topoli. Od grmovja in drevja je viselo dolgo ivje, ki je lesketalo v večernem solnci. Prišel sem tja do Save, ki je bila zdaj prav majhna, ali lepše zelena nego poleti in čista kakor ribje oko. Vse okoli mene je bilo tiho, samo onikraj Save ob cesti so letale vrane ter so se časih oglašale s svojim “kra-kra”, in od enostranskega mlina se je razlegalo klepetanje koles. V dnu so stale s snegom odete Kamniške in Gorenjske planine, ki so zdaj gorele v žaru zapadajočega solnca. To me je opominjalo, da se bode treba obrniti proti domu. Precej hitro sem korakal nied vrbovjem, kar zaslišim, da tu še nekdo hodi po snegu. Stopinje so se mi bližale in dobro sem tudi čul, kako se mu je sneg Odiral pod nogami, no, razločiti gn nisem mogel. Hitro je korakal, tudi grmovje se je jelo gibati, in pred menoj je stal — Ka-nienarjevPavel Pavel je bil najlepši mladenič na vsem Posavji. O tem je šel samo jeden glas. Bil je visok in tenak kakor smreka, legak in vitek kakor jelen, zraven pa tudi poln in krepak. Črne kodraste Isse je puščal nekoliko daljše, nego je bila sicer navada pri kmetskih mladeničih, in črne brkice so posebno dobro pristajale resnemu, nekoliko zagorelemu obrazu. V vsem je bil za eudo podoben onemu lesenemu Umskemu vojaku, ki je v naši cerkvi pri božjem grobu na straži stal in ki je meni tako Ugajal, da bi ga bil lehko celo Uro neprestano gledal. Kadar je Pavel danes tako nabodoma stopil predme, ustrašil sem se ga nekoliko; ne da bi ;se ga bil bal, ali neki neznan občutek me je izpreletel. Pri srci me je zazeblo, zmislil sem se Marij ce. Nekaj časa se tiho gledava, Potem me nagovori. “Ali si se me ustrašil?” Odmajem z glavo. “Kako, da hodiš po produ zdaj na večer, in prav sam?” “Doma mi je bil dolgčas, in sem šel proti Savi. A zdaj bode skoro noč, moram domov, da ne bodo v skrbeh.” “Tudi jaz sem na poti proti ^ornu. Pojdiva skupaj,!” Molče korakava naprej. Meni ie bilo nekamo tesno pri duši. bfe, da bi me bilo groza mojega bruga, ali iznebil bi se ga bil Vendar rad, sam nisem vedel, 2akaj. “Zakaj te vse praznike ni bilo Uič k nam v vas? Saj druga leta rad prihajal. S čim smo se ti Ua toliko zamerili?” Kil sem uvezan. Nisem znal, kaj bi mu odgovoril. “No, čemu bi te izpraševal, saj si morem misliti, zakaj te ni. "M H, da ti je strijc prepovedal boditi k nam?” “ “Ne, strijc mi tega ni prepovedal!” ” Pavel me prime za roko in Pravi: “Saj sva bila menda zme- le malce rad Marijico, povej mi, .in mn Zavežite si metuljčkov® rutko od Giensdeer 4.00 wska Modna novost... metuljčki - simbol svobode. Plahutajo tu, tam, vsepovsod. Oglejte si jih na naših najnovejših rutkah, 24” kvadratne iz čiste ali umetne svile, ročno obrobljene, ali podolgovate iz tvila. Čudovito lepi barvasti vzorci. Modne pritikline, pritličje v mestu in v vseh podružnicah. — j Kupujte v mestu v petek, od 10. dop. do 5.45, pop. K upujte na Heightsu, Parmatownu, Southgate, Great Lakes Mall, Great Northern, Sheffield, od 10. dop. do. 9.30 zvečer. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. Sev. Koreja se odraca isrofi rcHeži Kila|ski PYONGYANG, Sev. Kor. — Kako hitro raste ugled in vpliv rdeče Kitajske, smo pretekli teden zopet videli v Severni Koreji. Severnokorejska komunistična stranka je namreč imela svoj partijski kongres. Glavni govornik na njem je bil predsednik in maršal Kim II Sung, ki je tudi podal uvodno poročilo. Iz poročila je bilo razvidno, da se je korejska politika zopet preusmerila proti Peipingu. dočim je moskovsko tovarišijo napadal ter ji podtikal “revizionizem”. To je naj hujša politična psovka, kar si jo more izmisliti govornik v komunističnem svetu. 2enske dobilo deio Iščemo gospodinjo za 5 dni na teden, lažja opravila in varstvo treh otrok, v South Euclidu. Lastna soba, dobri pogoji. Mora razumeti angleško. Kličite: 692-1835. (225) Seveda je maršal napadel tudi kongresnega programa med ko-japonski imperializem, da je tu- munisti. di ameriški kapitalizem prišel, ______„______ v govoru na vrsto, se razume samo po sebi. Povezava treh križev Podatki o severnokorejski domači politiki so samo ponavljali običajno hvalo domačim delovnim ljudem in peli slavo uspehom na gospodarskem polju. I Govor se je držal običajnega Zastava Velike Britanije je povezava treh križev: sv. An- dreja, sv. Jurija in sv. Patrika. Maršal je namreč našel za kitaj-1,0m prijatelja, ali ne? Ce imašlske tovariše samo lepe besede, Iščem snažilko Iščem slovensko snažilko za en dan v tednu v neposredni bližini Sv. Vida. Kličite 361-5887 < 220) MALI OGLASI Hiša naprodaj E. 185 in Lake Shore okolica, enodružinska lesena hiša, 3 spalnice, zgotovljena klet, velika razvedrilna soba, dvojna garaža. $21.500. Lastnik 531-3894. (221) POPRAVLJAMO IN PRENAVLJAMO TAPECIRANO POHIŠTVO. Brezplačen proračun. Zajamčeno za 15 let. PARK UPHOLSTERING CO 251 E. 156 St. tel. 531-0898 ali 731-8991 Varuhinja otrok Sprejmem v varstvo otroke na mojem domu, podnevi, na 15618 Holmes Avenue. Kličite: 851-0411. (219) Stanovanje oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo. Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193. (223) Soba se odda Cista, prebarvana, opremljena soba se odda moškemu na 2549 St. Clair Avenue. Oglasite se osebno na tem naslovu. (222) Stanovanje oddamo Lepo 4-sobno stanovanje s kopalnico oddamo zastonj tistemu, ki bi kuhal staremu slov. možu v isti hiši. Tudi nagrada. Blizu Sv. Vida. Kličite 361-5887. (220) Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet. Priključena garaža. Velik lep lot. Fara sv. Kristine $26,900 Dobro zgrajen bungalow, 3 spalnice, obita rekreacijska soba, garaža. 15 let star. Odličen. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St., 2 spalnici spodaj, ena na drugem; nova dvojna garaža. Posamezni vhod. Znižano na $22,900. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE i-1070 UMLS . (222) jltfr K.r ALEXANDRE DUMAS: AMERfSIU D0M0VTT7A Grot Monte Cristo Nadzornik je res obiskal sobe, čutiti posledice tega njihov vid, celice in temnice drugo za dru- J vonj in tip na jednak način, še go; več jetnikov je nagovoril:; predno jih prekoračijo, bili so to oni, katere je priporo-1 “O,” pravi nadzornik in ob- stane na sredi stopnic, “vraga, kdo more tukaj prebivati?” “Jeden najnevarnejših upornikov, ki nam je bil opisan tudi še posebno kot človek, ki je zmožen vsega.” “Ali je sam?” “Gotovo.” “Koliko časa je že tukaj?” “Približno jedno leto.” “In je v tej luknji, odkar je prišel semkaj?” “Ne, gospod, ampak šele, odkar je hotel ubiti svojega jetni-čarja, ki mu je prinesel jedi.” “Ubiti je hotel jetničarja?” “Da, gospod. Ali ni res, Antoine?” vpraša guverner. “Da, hotel me je ubiti,” odvrne jetničar. “Toda ta človek je pač blazen?” “Več nego to,” pravi jetničar, “on je sam vrag.” “Ali se hočete zaradi tega pritožiti?” vpraša nadzornik guvernerja. “To ni potrebno, gospod, saj je že tako dovolj kaznovan; sicer pa zdaj itak kmalu zblazni in po izkušnji, katero smo si pridobili v svoji žalostni službi, bode popolnoma blazen, še predno poteče leto dnij.” “Pri moji duši,” pravi nadzornik, “to je zanj tem boljše, če zblazni, bode manj trpel.” Nadzornik je bil, kakor je mogoče izprevideti čitatelju sa- eala oblasti njihova mirna ali pa omejena narava; nadzornik jih je vprašal, kako so zadovoljni s hrano, in pa, če imajo kake prošnje ali želje. Odgovarjali so vsi jednako: da je hrana ničvredna in da je njihova želja prostost. Na to jih je vpraševal nadzornik, če mu imajo povedati še kaj drugega. Zmajevali so z glavami. Kaj naj bi imel povedati jetnik dru gega, kakor da želi prostost! Nadzornik se je okrenil in rekel smehljaje guvernerju: “Ne vem, zakaj moramo vedno potovati in nadzorovati ječe; kdor vidi jedno ječo, jih vidi sto; kdor sliši jednega jetnika, jih sliši tisoč; stvar je vedno ista; hrana je slaba, in nedolžni so. Ali jih imate še kaj?” “Da, imamo še nevarne in blizne jetnike, katere smo zaprli v temnice. “Pokažite jih,” pravi nadzornik z izrazom skrajne hladnokrvnosti, “svojo dolžnost hočemo izvršiti popolnoma; pojdimo v temnice!” “Počakajte,” pravi guverner, “da dam poklicati dva človeka; imamo namreč dva jetnika, ki izvršujeta včasih najobupnejša dejanja, in če je to tudi samo zato, ker sta naveličana življenja in bi rada, da se ju usmrti: vi bi' lahko postali žrtev takega poskusa.” “Torej ukrenite, kar se vam zdi potrebno,” pravi nadzornik. Ko prideta naročena dva vojaka, odidejo po tako vlažnih in trhlih stopnicah, da pričnejo CHICAGO, ILL. MALE HELP CEMETERY SALES “Don’t reject what you don’t understand” Our jnen sell vaults, memorials, and lots on a commission basis before- need. Leads furnished. For confidential interview call: Mr. Cohen (Lemont) 257-7711. (219) memu, zelo človekoljuben’in zelo planil jetnik proti nadzorniku vreden službe, katero je opravljal. “Prav imate, gospod”, pravi guverner, “in vaša opomba kaže, da ste izborno proučili svoj delokrog. Tukaj imamo v temnici, ki je oddaljena od druge samo kakih trideset čevljev in h kateri vodijo stopnice, starega abbeja, sivega italijanskega kolovodjo, ki je tukaj izza leta leta 1811., ki je zblaznel nekako leta 1813. in ga od onega časa fizično ni več poznati; prej je jokal, zdaj se smeje, prej je bil suh kakor kostnjak, zdaj se redi. Ali ga hočete videti prej kakor tega? Njegova blaznost je vesele vrste in človeka razvedri. Pri njem ne postanete žalostni.” “Videti ju hočem po vrsti,” odvrne nadzornik; “človek mora svojo službo opravljati vestno.” To je bilo prvo uradno potovanje nadzornikovo, in hotel se ije prikupiti oblastim. “Najprej pojdimo torej k te- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP COSMETICS — Rare oppty., part or full time. Comm. 9-5. 777-7733 aft. 6 P.M. call 736-8320. (219) Male & FEMALE HELP TELEPHONE SOLICITORS Full or part time, day or evening from our office. Salary plus comm Lemont area. Call Mr. LaBeau. 257-7712 (219) Help Wanted Male & Female EARN MORE ai JEREMEY’S Now Hiring in Oak Brook MEN • WAITERS • BROILER MEN • SAUTEE MEN • BUS BOYS • DISHWASHERS WOMEN • COCKTAIL WAITRESSES • DINING ROOM WAITRESSES • LUNCHEON WAITRESSES • SALAD GIRLS Full time openings • Excellent Benefits JEREMEY’S 112 OAK BROOK CENTER MALL OAK BROOK, ILL. Phone 325-3715 (219) mu!” pristavi. “Z veseljem,” odvrne guverner. In nato namigne j etničarju, naj odpre vrata. Dantes, ki je čepel v kotu svoje luknje, kamor je padal skozi zamreženo okence solnčni žarek, na katerem se je solnčil z nepopisnim veseljem, vstane, ko začuje rožljanje močnih ključavnic in vrazenje težkih vrat. Ko zagleda, neznanega človeka v spremstvu dveh vojakov, kateremu sta svetila dva jetničarja z bakljami in ki je govoril z guvernerjem, spozna, kaj pomeri ta obisk, in plane s sklenjenimi rokami proti vstopivšemu, da bi pač ne zamudil prilike, priporočiti svojo zadevo višji, mogočnejši oblasti. Takoj prekrižata vojaka svoja bajoneta, kajti menila sta da je s hudobnim namenom. Nadzornik sam stopi korak nazaj. Dantes vidi, da so ga opisali kot nevarnega človeka. Zato izrazi s svojimi očmi vso pohlevnost in ponižnost, katere je bil zmožen, ter poskuša omečiti nadzornikovo srce s svojo zgovornostjo, nad katero ostrmijo vsi prisotni. Nadzornik posluša Dantesove besede do konca ter se obrne nato h guvernerju. “Saj postane mehak,” pravi polglasno; “že zdaj je mnogo drugačen. Vidite, strah pri njem ne zgreši svojega cilja; obstal je že pred bajoneti, in veste, da blaznik ne obstane pred nobeno stvarjo. Kar se tiče tega, sem opazoval v Charentonu zelo zanimive slučaje.” Nato se obrne k jetniku. “Povejte mi kratko,” pravi, “česa želite?” “Vedeti želim, katerega zločina sem obdolžen? Priti želim pred sodnika! Želim, da se prične moja preiskava! Končno želim smrti, če sem kriv, pa tudi prostosti, če sem nedolžen.” “Ali ste zadovoljni s svojo hrano?” vpraša nadzornik. “Da, mislim. Nič ne vem. Toda saj ne gre za to! Gre ne samo meni nesrečnemu jetniku, ampak tudi onim, ki skrbe za pravosodje, kralju, ki je naš vladar, za to, da ne postane nedolžen človek žrtev lažnjive obtožbe in ne umira za ključi in zapahi, prekljinjaje svoje krvnike.” “Danes ste zelo ponižni,” pravi guverner; “toda vedno niste bili taki. Oni dan, ko ste hoteli ubiti svojega jetničarja, ste govorili čisto drugače, moj ljubi prijatelj.” “Res je, gospod,” pravi Dan- crr ofCT T&m %uSi ONE FAIRLANE DRIVE JOUET, IL 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns.^ 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President ........................................ Joseph J. I^onrad First Vice-President ............ Ronald Zefran Second Vice-President ........... Anna Jerisha Secretary ....................... Robert M. Kochevar Treasurer ....................... Anton J. Smrekar Recording Secretary ............. Joseph L. Drašler First Trustee.................... Joseph Šinkovec Second Trustee .................. Matthew Kochevar Third Trustee.................... Anthony Tomazin First Judicial Mary Riola Second Judicial ................. John Kovas Third Judicial................... Frances Yucevicius Social Director.................. Nancy Owen Spiritual Director .............. Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor ................. Joseph A. Zalar, M.D. tes, “in tega moža, ki je bil z menoj vedno zelo dobrotljiv, prosim zelo ponižno, naj mi odpusti. Toda, kaj hočete? Bil sem blazen, bil sem besen. “In zdaj niste več?” “Ne, gospod, kajti ječa me je spokorila, ječa me je uničila ... Tako dolgo že, kar sem tukaj!” “Tako dolgo? In kdaj so vas zaprli?” vpraša nadzornik. “28. februarja leta 1815., ob dveh popoludne.” Nadzornik prične računir.i. (Dalje prinocinjAbi start cooking better with Tappan and get a bonus gift when you buy Tappan makes it easier than ever to become a gourmet chef with these convenience features — • Galiery warming shelf warms plates, keeps food hot • Exclusive Lift 'N Lock Top for easy cleaning • Lift-off oven door • Clock with interval Model 30-2161 now only FREE 55-piece set of Rogers stainless when you buy any Tappan range. With self-cleaning Catalitic liners. Gas cooking is clean, fast, dependable. EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK & SONS EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno o£!£2ene piščance, na kose zrezane, popolnoma aveia jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl izberita! HOWARD 34» KAST 185 STREET, EUCLlD BAKER KB 1-8187 NENAVADNA VRTNICA — V San Bernardinu, Calif., je zrastel na vrtnici z rdečimi cveti tale nenavaden pol rdeči in pol beli cvet. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE, Boltizar Hozjan ki je preminul 12. novembra 1964. Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do tebe je še živa, v naših srcih kot lučka gori! Žalujoči: ANA — soproga JOHN in MATIJA — sinova JOHN in ROBERT — vnuka JANNETTE — vnukinja Ostalo sorodstvo Cleveland,. O., 12. novembra 1970. V BLAG SPOMIN 5. OBLETNICE ODKAR JE ODŠEL 'V VEČNOST DRAGI IN NEPOZABNI SOPROG John T. Eržen ki je umrl 12. novembra 1965 Blag spomin na Tebe, dragi, bo živel do konca dni Pri Bogu Tvoja duša biva in prosi za nas milosti. V tihi žalosti: Soproga, FRANCES ter drugi sorodniki Euclid, Ohio 12. novembra 1970. ■M” V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA John Mivec ki je preminul 12. novembra 1963. Sedem let so že minule, odkar si Ti zapustil nas, a spomin v naših srcih, bo ostal na večni čas. žalujoči: WIKI Anna Mivec in Mary Kaucnik, hčerki, John Mivec in Frank Grdanc, sinova Cleveland, Ohio 12. nov. 1970 BELOKRANJSKI KLUB prijazno vabi prijatelje, znance in vse slovenske ljudi, na I Veselo MARTINOVANJE I v soboto, 14. novembra 1970 ob 7-2vecer’ V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVENUE VEČERJA — PLES — ZABAVA IGRAJO “VESELI SLOVENCI” Pridite, poveselite se z nami!