" Z umetnostjo se ne sreèujemo samo v gle- dališèih, galerijah, ob branju knjig. Sporoèil- nost lepote, ki jo ustvarja èloveško bitje, nas navadno spremlja v èisto vsakdanjem `ivlje- nju. Umetniški èut lahko zaznamo v nena- vadni frizuri, izvirno pripravljeni jedi, vabilu na poroko ali v slikovitosti vsakdanjih pogo- vorov. Med nami se na primer razširja mno- `ica pripovedi in izrekov, ki si jih skušamo zapomniti in posredovati naprej zaradi nji- hove zanimive vsebine. Seveda se ob pripo- vedovanju trudimo, da bi poslušalèevo po- zornost èim bolj pritegnili, zato hoèemo nanj vplivati tudi z dramatiènostjo pripovedne zgradbe. Èe se poslušalcu zdi pripoved do- volj zanimiva, jo bo prenesel naprej in tako bo to besedilo postalo del slovstvene folklore. Besedila, ki se prenašajo med nami, mar- sikaj povedo o njihovih pripovedovalcih (o njihovem pogledu na svet, vrednotah …), prek pripovedovanja pa lahko spoznavamo tudi znaèilnosti dru`be, v kateri ti ljudje `i- vijo. Vsako govorno dejanje je namreè og- ledalo èloveka, ki govori, oziroma okolja, ki ga je oblikovalo. Govor je povezan s posa- meznikovim intenzivnim do`ivljanjem re- sniènosti, s pomoèjo uporabe jezika pa tudi sam postaja razumljiv sebi in drugim. V tej razpravi bi rada podrobneje analizirala odnos do Boga, kot se ka`e v slovstveni folklori s podroèja Brkinov. Pripovedi, ki so povezane z religioznimi vsebinami, so lahko resne in so vsaj prvot- no imele vpliv na religiozno zavest ljudi, lah- ko pa je njihov prvotni namen zabava ali celo posmeh. Med resne bi lahko uvrstili legen- de in nekatere primere povedk. Legende so v Brkinski slovstveni folklori navadno pove- zane z domaèimi sakralnimi objekti ali z na- stankom molitev, ki jih nekateri molijo še v nareèju. Tako sem med zbiranjem gradiva za- sledila pripovedi o nastanku romarske cerkve v Vremah, o znaèilnosti zvonov na Ostro`- nem Brdu ali pa o posebni molitvi, ki naj bi jo Mati bo`ja posredovala nepouèeni deklici, vredna pa naj bi bila za tri ro`ne vence: “Tri- najstutau`¾nkrat bu¾t po辚èena lepa ru¾`e, Ma- rije si¾d¾m `alosti, Marije devica, svi¾ta Tro- jica, usmileni J¾zus, usmilena Mati buo`je, us- milen ceu nebi¾ški rut, bu¾di poèešèen trinaj- stutau`¾nkrat.”1 Pred odloèitev, ali jim bomo verjeli, nas postavljajo tudi strašljive povedke, ki govorijo o grozljivih pojavitvah onostranskega v `iv- ljenju preprostega èloveka. Ljudi strašijo duše, ki še niso našle svojega posmrtnega miru, ali prikazni, za katerih izvor ne vejo. Ti pojavi se lahko prekinejo s posredovanjem Boga prek duhovnika ali pa jih udele`eni rešijo sami, na- vadno s posebnimi izreki. Ko neka trpeèa du- ša ponoèi prihaja k nekomu skozi zaprta vra- ta, jo ta vpraša, kaj je rekel Jezus, ko je sto- pil skozi zaprte duri.2 Duša mu seveda od- govori po resnici: “Mi¾r v¾m bu¾di.” Èlovek najde kljuè do njene rešitve z vprašanjem, za- kaj ona potem njemu ne da miru. Po tem vprašanju mu vsiljivec pove, koliko svetih maš potrebuje za umiritev po smrti.3 V brkinski slovstveni folklori torej ljudi ne plašijo ne- navadna razodetja Boga oziroma svetnikov, temveè se v teh pripovedih Bog manifestira kot odrešenik. S pomoèjo bo`jih posegov !+     #      *  #    )&  "! # (sveta maša) ali z navajanjem svetopisemskih odlomkov se ljudje namreè zavarujejo pred neobvladljivo onostranskostjo. V navedenem primeru strašljive povedke se skriva drobec humorja zaradi sovpadanja neustreznih pomenov besede mir. Jezus na- mreè ob vstajenju svojim uèencem podarja notranji mir, `ivi èlovek iz te pripovedi pa ta pomen Kristusovega izreka nekoliko predru- gaèi, saj mrtvega sprašuje, zakaj mu ne da fi- ziènega miru. Preneseni pomen notranjega miru razume v neposrednem pomenu fiziè- nega nadlegovanja, kar je po mnenju Henrija Bergsona smešno.4 Kljub prisotnosti humorja odnos do Boga v tej pripovedi ni izkljuèno neresen. V Brkin- ski slovstveni folklori lahko naletimo tudi na besedila, kjer je Bog predstavljen šaljivo. Sme- šno na primer uèinkujejo pravljice, v kate- rih se Kristus in sveti Peter znajdeta sredi kmeèkega sveta. Nenavadno si je namreè predstavljati Kristusa, ki mlati `ito ali pa se !+     #    Kri`ani. Kamen, obpotno znamenje, prva polovica 19. stol., Ocizle na Krasu.   "" mu zjutraj ne ljubi vstati, ker ve, da bo za- radi èude`a hitro opravil delo. Ljudje goji- jo do Jezusa iz slovstvene folklore veèje sim- patije kakor do svetega Petra. Do tega prihaja verjetno zato, ker se zavedajo Kristusovega pomena v odrešenjski zgodovini. Ko ju neka `ena sprejme pod streho, v zameno pa naj bi omlatila njeno `ito, ju zjutraj ne more spraviti k delu. Ker dvakrat zaporedoma natepe sve- tega Petra, mu Kristus ponudi zamenjavo na le`išèu, da bi mu prihranil dodatne udarce. Situacijsko komiko ustvari dejstvo, da se v tretje premisli tudi gospodinja in zato, da ne bi udarjala vedno samo po enem, zaène tepsti drugega. Zaradi zamenjave je to spet sveti Pe- ter.5 Pripovedovalci so verjetno tako Kristusu prihranili boleèino, Jezusovo dejanje pa bi v tem primeru lahko razumeli tudi kot prera- èunljivo, saj bi si lahko predstavljali, da je za- radi vsevednosti poznal potek nadaljnjih do- godkov, torej niso bili samo posledica nakljuè- ja. Kljub takšni mogoèi razlagi veèina ljudi, ki sem jih povprašala po mnenju, pravljico razume na prvi naèin, tako se Kristus tudi tu- kaj izka`e za tistega, ki je za svojega prijatelja pripravljen potrpeti. S šaljivimi pripetljaji teh dveh oseb so si ljudje razlagali tudi nekatere nepopolnosti v svetu. Ko sta na nekem razpotju Kristus in prvak apostolov vprašala pod drevesom le`e- èega mladenièa po pravi poti, jima je ta samo leno molèe pokazal smer. Na drugem kri`išèu sta za pot vprašala pridno `anjico. Dekle jima je vse prijazno razlo`ilo. Na poznejše Petrovo vprašanje, kaj ji bo Jezus podaril v zahvalo, mu Kristus odgovori, da lenuha s prejšnje- ga kri`išèa, ker sicer sam ne bo pre`ivel, de- klica pa bo zaradi pridnosti imela vsega pre- veè.6 Èeprav se nam zdi ta izjava nepraviè- na, so si ljudje s pomoèjo te pripovedi lah- ko predstavljali, da ima v bo`jem naèrtu vse svoj pomen. Pripovedi, ki sem jih opisala, so smešne, ker duhovni osebi Kristusa in svetega Petra postavijo v konkretno okolje vsakdanjega `iv- ljenja. Tako je naša pozornost odvrnjena od duhovnega bistva teh dveh likov k njuni fi- zièni pojavnosti. Zaradi konkretizacije duhovnega so smešna tudi besedila, v kate- rih so Bogu pripisane èloveške lastnosti. Ob omenjanju antropomorfiziranega Boga se ljudje navadno zavedamo, da je to bitje ne- predstavljivo in èloveka neskonèno presega, torej ga ne moremo ujeti v predstave èloveš- kega obnašanja. V nekaterih smešnicah iz Br- kinov se pojavlja Bog, ki razmišlja in se spra- šuje, kako ustvariti èim primernejšega èlove- ka, ali pa se v sodbi po smrti obnaša po us- taljenih sodniških pravilih, hkrati pa prese- neèa s svojimi zakljuèki: mo`a, ki ni bil po- roèen, pošlje v vice, ker je v `ivljenju premalo trpel, tistemu, ki je bil poroèen enkrat, za- radi prestanega trpljenja odredi nebesa, tiste- ga, ki pa se je v zakonski jarem vpregel dva- krat, pošlje v pekel, ker mu enojno trpljenje ni bilo dovolj.7 V dosegljivem gradivu pripovedi, ki ne- posredno govorijo o Bogu, niso povezane s posmehljivim smehom.8 Gre za šaljiva bese- dila, ki niso `aljiva, ampak so namenjena predvsem zabavi. Besedila, ki opisujejo bo`je namestnike, duhovnike, vsebujejo nekoliko veè kritike, èeprav so pripovedovalci tudi do te skupine ljudi prizanesljivi in se jih ne lo- tevajo z ironijo in odporom. Zavedajo se na- mreè, da so tudi ti ljudje lahko podvr`eni na- pakam, zato jih najveèkrat sprejemajo z do- brodušnim smehom. Duhovniki so v brkinski slovstveni folklori veèkrat smešni zaradi prilagojenosti komu- nikacijskim pravilom, ki so povezana z nji- hovo slu`bo. Svojim `upljanom navadno po- stavljajo duhovna vprašanja ali pa dolgovezno pridigajo. Takšne ustaljene jezikovne formu- lacije vèasih preseka vaški šaljivec. Tako na primer na `upnikovo opozorilo, da bi mo- ral bolje poskrbeti za dušo, hitro odvr`e tovor, ki ga nosi na hrbtu in pravi, da ima duhovnik !+     #    "# # prav, ker bi mu, èe tega ne bi storil, duša sko- èila iz telesa. Pretvarja se torej, da vprašanje razume drugaèe, kot je bilo zastavljeno.9 Iz- java verjetno za duhovnika ni bila preveè `a- ljiva, saj duhovita domislica, ki prihaja iz ust šaljivca, ni `aljivka, ampak je definirana kot smešna.10 Šaljivec je tisti, ki lahko èloveku z avtoriteto (v našem primeru duhovniku) pove v obraz, kar mu pade na pamet, ne da bi se bal prevelikih posledic (razen v totalitarnih re`imih). Ta vloga šaljivca je znana `e iz sred- njega veka, ko je lahko dvorni norec oblast- niku povedal tudi tiste stvari, ki bi si jih lahko privošèili le èlani njegove o`je dru`ine, drugi pa bi bili zaradi takih izjav lahko prikrajša- ni za glavo. Bolj posmehljivemu smehu so navadno iz- postavljeni duhovniki, ki ne upoštevajo te- meljnih naèel kršèanstva. Ko na primer v neki `upniji ljudje ob èišèenju razbijejo kip sve- tega Antona, tamkajšnji `upnik preprièa cer- kovnika, da se pusti pobarvati s smetano in se postaviti na svetnikovo mesto. Zaradi nes- porazuma je ta potegavšèina kasneje razkrin- kana.11 Neustrezno obnašanje èloveka, ki bi sicer moral biti zgled moralne popolnosti, je verjetno smešno samo tistim, ki se zaradi tega ne poèutijo èustveno prizadeti, kajti èustvo (jeza, u`aljenost, soèutje …) prepreèuje smeh. Smeh je v tem primeru verjetno tudi neko- liko privošèljiv, saj razkritje la`i navadno spro- `i zadovoljstvo. Mogoèe se nam ob navedenih primerih po- stavi vprašanje, kako si ljudje lahko privošèijo šalo iz tako resnih tem, kot je Bog. Verjetno je ravno humor tisti, ki poleg vzbujanja ugodja v nekem odnosu ka`e mero èlovekove svobode. Osebe, iz katere se lahko nekoliko pošalimo, se navadno ne bojimo. Potemtakem šala na ra- èun Boga in svetega ka`e na sprošèen odnos do njega. Gotovo se moramo poleg tega za- vedati, da je meja med sprošèenim in nespošt- ljivim lahko zelo ozka. Vèasih ljudje Boga do- `ivljajo tudi travmatièno, na primer kot kru- !+     #    tega sodnika ali nepredvidljivega policaja. Vid Peèjak pravi, da ko se s humorjem dotakne- mo travmatiène vsebine, postane ta manj trav- matièna.12 Humor ima v takem primeru obrambno funkcijo, z njim pa lahko podiramo prisilne predstave. V tej razpravi sem se posvetila samo tistim besedilom, ki neposredno govorijo o Bogu ali o religioznih temah. O pripovedovalèe- vem odnosu do Boga pa lahko ugibamo tudi posredno na primer glede na to, kakšna mo- ralna naèela zagovarja, kakšno besedišèe iz- bira ... Iz zapisanih pripovedi lahko razbere- mo, da ljudje v njih upoštevajo temeljne za- konitosti spoštovanja svetega, saj v njih ni- sem našla popolnega razvrednotenja Boga in pojavov, ki so povezani z njim, to pa vsekakor ne potrjuje, da med ljudmi ne kro`i tudi to- vrstna slovstvena folklora. 1. Legendo mi je posredovala Marija Krebelj, rojena 1908, Postojna (Ostro`no Brdo). Z znakom ¾ sem oznaèila polglasnik. 2. Prihod vstalega Kristusa med uèence pri zaklenjenih vratih (Jn 20,19). 3. Strašljivo povedko mi je posredoval Franc Nemec, rojen 1922, Prem. 4. Henri Bergson, Esej o smehu (Ljubljana: Slovenska matica, 1977), 72. 5. Pravljico mi je posredoval Ivan Krebelj, rojen 1949, Ribnica. 6. Pravljico mi je posredovala Marija Krebelj, rojena 1950, Ribnica. 7. Smešnico mi je posredovala Marija Krebelj, rojena 1950, Ribnica. 8. Vrste smeha po Vladimiru Proppu: vedri smeh, dobrodušni smeh, obredni smeh, razuzdani smeh, posmehljivi smeh, cinièni smeh, zlobni smeh; Vladimir Prop, Problemi komike i smeha (Novi Sad: Knji`evna zajednica Novog Sada, 1984). 9. Anekdoto mi je posredoval Ivan Krebelj, rojen 1949, Ribnica. 10. Jerry Palmer, Taking Humour Seriously (London and New York: Routledge, 1994), 25–26. 11. Smešnico mi je posredovala Marija Pecman — Krebelj, rojena 1972, Prelo`e. 12. Vid Peèjak, Psihologija humorja, Satira Multi: Satira, Humor — Multimedialno (Celje: Perfekta, 1995), 11.