GLAS! LO OSVOB O D I L N E F R O N TE O K RAJA T R BO.VUE Leto n. TRBOVLJE, 22. julija 1949 Štev. 29 Redna le Ima skupščina Republiškega odbora sindikata rudarjcr za Slovenijo, ki se je vršila v Trbovljah, je potrdila pravilnost poti, ki bo privedla našega rudarja v socializem Ob prisotnosti 80 delegatov je olvoril predsednik RO sindikatov rudarjev za Slovenijo tov. Piki Jože skupščino, ki je bila v lepo okrašeni dvorani DUR-a v Trbovljah dne 16. in 17. t. m. Skupščini so prisostvovali tudi člani CK KPS in član predsedstva GO ZSS Černe Franc, član sekretariata Centralne uprave rudarjev Škrinjar Vili, zastopnik ministrstva za delo LRS ing. Pirc, zastopnik Generalne direkcije za premog Gostiša Bogomir, predsednik RO SR za Bosno in Hercegovino Milinovič Ante, predsednik RO kovinarjev Kvas Jakob, član politbiroja OK in pod- predsednik okraja Trbovlje Burkeljc Viktor in drugi. Uvodoma je pozdravil skupščino tov. Milinovič Ante, ki je prinesel lepe pozdrave rudarjev iz BIH-a ter ugotovil, da dosegajo bosanski rudarji po enakih naporih, enake uspehe, kar je zasluga CK KPJ, ki vkljub klevetam pravilno nakazuje pot, po kateri gredo naši rudarji z zavestnim delom v socializem. Po objavi dnevnega reda je predsednik sindikata rudarjev za Slovenijo podal v obširnem referatu pregled dela in uspehov od zadnje skupščine dalje. pravljajo pomanjkljivosti v preskrbi z lastnimi ekonomijami, ki merijo sedaj 590 ha in na katerih dajejo žene s prostovoljnim delom — Hotemež 1200 ur, Velenje 1000 ur itd. — velik doprinos Rudarji se dobro zavedajo pomena močne sindikalne organizacije V sklopu RO je 25 podružnic z 20 tisoč 328 rudarji, od katerih je 19.230 organiziranih. Neorganiziran je le dotok delovne sile, ki prehaja iz rudnika v rudnik. Od 93.2 •/• organiziranih članov v juniju lanskega leta, se je dvignilo število članstva na 95.6 •/•. V tem času so bile novo formirane podružnice CRD v Trbovljah, podružnica pri zavodu za geološka raziskovanja LRS, podružnica cinkarne v Celju in podružnica Kremen pri Domžalah, dočim je bila podružnica Liboje združena s podružnico Zabukovica. V 67 pododborih je 1055 sindikalnih aktivistov, od katerih je 120 žena. Dasi- ravno pa ponajveč mladina ruši stare norme, je le še slabo vključena v sindikalno organizacijo. Ker ima podružnica z nad 900 člani pravico do plačanega funkcionarja, je sedaj v republiški organizaciji 29 plačanih funkcionarjev. Članarino so pobirali pavšalno in neredno, kot ja videti iz primera v Velenju, kjer so vsi člani plačevali enak prispevek po 30 dinarjev ali pa iz primera, ko je bil prt OSS v Šoštanju predsednik tovariš, ki sploh ni bil član sindikata, ker ni plačeval 11 mesecev članarine. Občni zbori podružnic pa so bili pravočasno in so bili dobro pripravljeni. Dobri strokovni ka dri so podlaga dobri organizaciji V organizaciji manjka še veliko število dobrih sindikalnih funkcionarjev. Velika napaka je bila storjena s tem. da so bili poslani v tečaje ljudje, ki jih niso mogle podružnice porabit: drugje. Nasprotno pa bi morali posečati te tečaje udarniki in racionalizatorji, predani ljudje, ki se zavedajo pomena današnjega časa. Sklepi, sprejeti na konferencah sejah, so ostali po večini mrtva, papirju zapisana stvar, dasiravno ustvarja baš izvajanje sklepov avtoriteto podružnice. Tak primer se je dogodil v kočevski podružnici, ki ni bila zmožna mobilizirati rudarje za proizvodno konferenco. Socialistično tekmova nje mora postati trajen način dela Trboveljski rudnik je izvršil plansko nalogo s 102.7 */•, Zagorje s 102.2*/., Hrastnik pa z 98.2 •/«. Vsi trije rudniki torej s 101.7*/«. Sest republiških rudnikov je plan doseglo oz. preseglo, 7 rudnikov pa je malenkost pod planom. Rudniki barvnih kovin so izpolnili svoje plane takole: Mežica 100°/., Idrija 100,14*/., Pleše 100.5*/«, Cma pa 87•/•. Dolnja Lendava ni dosegla plana, ker ni prejela strojev, ki bi jih morale poslati države ljudskih demokracij. Politična zavest se izkazuje tudi v tem, da so se obvezali nakopati do 29. novembra 44.812 ton, do 30. junija pa je bilo izvršene 24.305 ton njihove obveze. Nedeljska produkcija je znašala v letošnjem letu 49.481 ton, kar predstavlja 34.469 ur prostovoljnega dela, Nadplanska produkcija je bila v juniju napram operativnemu planu za 4025 ton višja, napram osnovnemu planu pa za 6070 ton višja. Brigadni sistem dela še ne ustreza pravilni organizaciji dela. Najboljši sistem ima trenutno Dolnja Lendava, kjer je za vsako delo zaposlen poseben delavec, ki opravlja samo odka-zano delo. Od zadnje skupščine je naraslo število udarnikov na 2094, odlikovancev na 143, 15 je novatorjev, 26 pa racionalizatorjev. Zaščita dela je še zelo pomanjkljiva, zlasti v pogledu tehnične higijenske skupnosti. Tudi menze ki jih je 7 Irt 19 DUR-ov, doprinašajo svoj delež k skupni in dobri prehrani rudarjev in nameščencev. Stanovanjsko vprašanje pa je še vedno pereče. Kulturno prosvetno delo naj se izvaja vzporedno s političnim delom pri tisku itd. 13 predavanj, 14 strokovno političnih tečajev, 86 kulturno-prosvetnih prireditev, 4 sindikalni tečaji in 35 obiskov na vasi, so bilanca Aktivno vključevati delavski razred Slovenije v borbeno samovzgojo, v duhu jugoslovanskega patriotizma, usposobiti kultumoprosvetna vodstva, da oblikujejo rudarje v duhu marksiz-ma-leninizma ter odklanjati sleherno revizijo, je sedanja naloga sindikalnih podružnic. Ta naloga mora biti neločljivo povezana z idejnopolitičnim delom v delavskih kolektivih s proizvodno agitacijo, s kulturnoumetniškim delom, delom pri preobrazbi naše vasi, dosedanjih prizadevanj. Zavedamo pa se, da smo še vse premalo storili v pogledu sodelovanja industrije z vasjo, kar bo treba temeljito predrugačiti. Z vzgojo delavskega razreda pa bomo nadaljevali do njegove dokončne pr©, vzgoje. Naloge, ki Jih bo treba še izvršiti, so velike V bodoče bo treba posvetiti največjo pažnjo borbi za razvijanje sirovln-skih baz in napredku proizvodnje proti rušenju kupne moči, razvijanju operativnih planov o mobilizaciji delovne sile, ki ustreza razvoju proizvodne moči, stanovski in komunalni izgradnji in ureditvi življenjskih pogojev, ki bodo stabilizirali delavca, pravilnemu organiziranju in postavitvi delovnih brigad in končno njih planskemu izkoriščanju. Socialistično tekmovanje bo treba organizacijsko utrditi, da bo mogoče naloge še uspešneje in o pravem času izpolnjevati. Vsak posameznik mora v bodoče do potankosti poznati svoje dnevne naloge. Med posamezniki in brigadami je treba voditi evidenco, x uvedbo grafikonov pa prikazovati rudarjem vsakodneven uspeh njihovega dela. Vsaka podružnica j« dolžna sproti zasledovati izvrševanje planskih nalog in tekmovalnih obvez, zato morajo biti med upravo podjetja in podružnico najboljši odnosi. Pri delavstvu je treba dvigati zavest o čuvanju obče narodne imovine. Zelo važno pa je tudi idejno izgrajevanje delavstva v duhu socializma. Tekmovanje mora postati stalni sistem dela, neopravičeni izostanki pa morajo pasti na minimum. Uvajajmo pri sleherne m delu realne norme zaščite žena in mladine. V jamah je 233 žena, za katere se sindikati prav malo brigajo. Poleg ostalih pomanjkljivosti se ne izvršuje niti tromesečni obvezni zdravniški pregledi. Nasprotno pa je pravna zaščita še dokaj dobra, Dobro socialno zavarovanje odpravlja pri rudarju izvendelovne skrbi V nasprotju s prejšnjimi kapitalističnimi režimi so današnje ljudske oblasti izdale kopico socialnih uredb, ki določajo povišanje bolniške in rodbinske hranarine, brezplačna zdravljenja, pravice upokojencev, porodniške dopuste in preskrbo nosečih žena ter končno zobozdravniško zavarovanje in pošiljanje bolnikov v toplice in zdravilišča, s čimer se razvoj socialnega zavarovanja stalno izboljšuje, dolžnost sindikatov pa je, da izvajajo kontrolo nad izvajanjem socialnega zavarovanja. Pravočasna preskrba odstranj a negodovanja Dolžnost sindikatov je, posvetiti vso pozornost pravilni in pravočasni preskrbi ter pravični dodelitvi stanovanj. Prehrambena kategorizacija še vedno ni zadovoljivo rešena. Delno se od- V komisiji za delovne norme naj bodo poleg funkcionarjev sindikalne podružnice tudi najboljši delavci, udarniki in racionalizatorji. Predpisane norme morajo biti vseskozi realne, upoštevati pa je treba tudi kvaliteto. Vsak delavec mora poznati Uredbo o delovnih normah, s katero se bodo seznanjali na pogostih posvetih. Prav tako je treba delavcu pojasniti, kaj pomeni znižanje PLC za delavca v socialistični državi. Proizvodna posvetovanja naj se vrše po obratih. Ker je brigadno delo v rudarstvu še zelo slabo proučeno, naj bi se sklicala posvetovanja, izsledki pa se bodo vnesli v Pravilnik o obliki brigad. Udarniki naj se ne proglašajo le ob L maju ali 29. novembru, temveč neposredno po rušenju novih norm. Ker so strokovni sindikalni kadri sestavni del našega socialističnega gospodar- stva, bo treba posvečati šolam, tehnl-kumom in tečajem dosti več pozornosti, kot se je je doslej. Na delovnih posvetovanjih naj se uvede kot stalna točka dnevnega reda zaščita dela, v komisije za zaščito dela pa naj se vključujejo tudi mladinci. Kulturni in dobri preskrbi po rudniških magazinih je posvečeno še vse premalo paž-nje. Ljudje, ki imajo slabe odnose do graditeljev socializma, ne spadajo med nas. Sindikalne organizacije se morajo neprestano zanimati za pravilno poslovanje magazinov in vršiti natančno kontrolo nad pravočasno in pravilno razdelitvijo živilskih nakaznic. Rudarji Slovenije so dosedaj še vedno vse naloge častno izpolnili. V častni borbi za dosego velikih ciljev bomo še nadalje dajali na razpolago vse svoje sile in premagovali vse težave, ki nam jih hočejo prizadevati naši prijatelji in neprijatelji, ker se zavedamo, da je resnica na naši strani. Dobra in izčrpna diskusija razčisti marsikatero nejasnost Po obeh referatih se je razvila obširna diskusija, ki je posegla v prav vse nakazane probleme, ki jih je danes, ko prehajamo v socializem, več kakor kdajkoli doslej. Lep primer dobrega rudarja in di-skutanta je prikazal tov. Ludovika Polde iz Zagorja, ki je prisostvoval skupščini kot častni gost. Ze 42 let opravlja rudarski posel in pravi, da hože vztrajati v službi do konca petletke. Navzočim pa je lepo obrazložil zgodovino rudarstva in socialne prilike nekdaj in danes. Tov. Heglar je v imenu brigade »Fa- kina Franca«, ki nudi tovarišem v Raši pomoč poudaril, da je ta pomoč zelo velika, postavljajo pa se jim tudi zapreke, ki pa jih slovenski rudarji obvladujejo. Dogajajo se kraje in sabotaže, kar pa ne moti rudarjev, d« ne bi vestno vršili svojega dela. Tov. Frlan Zdenko je v imenu proizvodnje nafte v Dolnji Lendavi ožigosal nepoštenost SZ, ki je tej industriji poslala defektne stroje, ki so morali že po enem letu v večja popravila. Poslane šipke za zemeljska vrtanja so bile izdelane iz mehkega materiala, zaščitne cevi so Imele poševno vrezan« Te »n)*>ije naše vasi, ki se mora vršiti vzporedno s prehajanjem industrij« v soc izlizani. Mad dtetotaij« s» poeaMH skupščina mladina! št. 2-1* iz Vzhodnega »bratu, ki so s« obveaaši, da bodo nakopuli 6« 20. novembra v praši««* «*sw, v kast skupščini 100 ton prem«#*, »stale številke pa 200 'ton, kar so vsi navzoči burno sprejeli. Med diskusijo je bila sprejeta tudi resolubija, ki je bila poslana KSS-u v 'Ljubljano, 'v kateri zbrani delegati pozdravljajo delovne frontne brigade in 'jih bodrijo k nadaljnjem« delovnem« ■ poletni. Po izvršenih volitvah so bile odposlane iz skupščine resolucije GO Zveze sindikatov Slovenije, CO Zveze sindikatov Jugoslavije in CK KPS; nakar je predsednik tov. Piki Jože zaključil dvodnevno zasedanje skupščine, katere rezultati bodo vnesli med naše rudarje nove pobude pri nadaljnjem' prizadevanju. ustvariti vse pogoje za čimprejšnji prehod v socializem, kar bo naš odgovor vsesn klevetnikom Jm-formbiroj« ia Zapado. Tekmovanje zagorskih rudarjev se v drugem polletju uspešno nadaljuje Zagorski rudarji tudi v drugem polletju tretjega leta naše, gospodarske petletke uspešno nadaljujejo tekmovanje za čim večjo proizvodnjo 'premoga. V prvi polovici meseca julija je bil operativni plan .dosežen S 101.9‘i*. Obrat Kotredež ga je dosegel s 102,9*0, obrat' Kisovec s ’t9;i.2*A>, obrat Semnik s 110.8“/«, obrat Fodstrana pa z 90.4*/«; Ker se odkupne prilike v Podstrant izboljšujejo, . pričakujemo, da bo plan proizvodnje v mesecu juliju, znatno presežen. Ce pa Hočemo izvršiti letni; plan proizvodnje do 29. novembra t. 1. kakor smo se zavezali, bo treba preseganje! plima stopnjevali za znaten odstotek. Od' tega termina nas ločijo samo še 4 meseči.in ppl. V .tem.času moramo preseči plah za . toliko, kolikor znaša enomesečna produkcija. JaStio -jej da delovni kolektiv tega ne trn mogel sam izvršiti v svojem rednem delovnem času. Tudi dosedanje prostovoljne obveze ne bodo zadostovale, da bi nadomestite manjkajočo produkcijo. Na vsak tlačiti bo potrebno zvišati prostovoljne obve-, ze, uprava rudnika pa bo morata preskrbeli zadostno število delovišč, odkopov ter zvišati ndkopno storitev. — Odkupna storitev bi se dala precej zvišati, če bi se odkupno moštvo zaposlilo izključno na odkopih, za postranska dela pa naj bi se organizirale posebne delovne brigade. Uprava rudnika bo v zvezi s sindikalno in partijsko organizacijo gotovo uspešno rešila tudi to nalogo, kar sklepamo iz doseženih uspehov v prvem polletju tega planskega leta. Ce primerjamo rezul- tate, ki jih je rudnik Zagorje dosegel V prvem polletju t. 1. z rezultati za leto 1944., vidimo znaten napredek, kar narh zgovorno tolmačijo naslednji podatki. Povečanje v I. polletju 1949 napram letu 1948: storitev v pripravi na premogu za 5.67«, storitev na odkopu za 7.27«, storitev v pripravi in odkopu skupaj za 7.7*/*, jamska storitev za 5;3’/»j. rudniška storitev za 7.27«, Zmanjšanje v I. polletju 4949 napram letu i 1948: števiio bolnih za 4.92*/«; število nezgod za 1 .(j 1*/«', izredni . dopusti za 27*/«, neopravičeni izostanki za 40*/«. Te številke pomenijo prepričevalen odgovor rudarskega delavskega kolektiva na klevete, ki jih siri komintorm-'blrpjevska propaganda nroti naši ljudski oblasti. To so dejstva, ki pričajo • o visoki politični zavesti1 naših delovnih ljudi. Naš delovni človek vidi. da so ga v borbi za gospodarsko osamoošvo; jilev pustile na cedilu celo državč ljudskih' demokracij. Dobro razume, da smo vsled tega prišli v težak položaj, da smo navezani na lastne sile v tej težki borbi in da moramo v njej vztrajati do konca, do popotne zmage, če hočemo dokazati popolno svobodo iu lepše, človeka vredno življenje, t. j. če hočemo čimprej zgraditi socializem. Naš delovni človek pa tudi dobro ve, kaj ga čaka, če bi v tej borbi omagal, če bi se pustil prepričati od ljudskih sovražnikov ter izdal stvar mednarodnega proletariata. Zato sedaj vsak njegov gib. vsak njegov zamah spremlja trdna, nepopustljiva volja: Za socializem, za zmago socializma! Polletni plan investicij je rudnik Trbovlje izvršil s 107% Po veliki zmagi trboveljskega rudnika, v prvem polletju v produkciji premoga, je tudi plan investicij presežen za 7 %. Dela v jami so v pričetku leta močno zaostala. Kljub temu pa je bilo izvršenih do I. polletja 94.6 % del. določenih po planu. Pri tem je omenili zlasti velike uspehe pri izgradnji Marinkovega jaška. Za vodovod je položenega 800 m cevovoda ter se vrše dela že pri rudniški restavracji, od koder bo šel preko Paurove kolonije in Gvida na Lim-berg. Pri tem delu imajo velike zasluge prostovoljci, ki razumejo potrebo zadostnih količin zdrave vode. Vsa dela se vrše s prostovoljnim delom, razen varjenja cevovoda. Stanovanjska hiša z 9 stanovanji, ki sloji poleg rudniške uprave, » znotraj urejuje, pričakovati pa je, da bo do oktobra že nasleljena. Kolonija na I.imbergu se dovršuje. Vrše se le še notranja dela v poslednjih dveh hišah. Menza pri internatu je že pod streho. Nujno potrebna kopalnica na Vzhodnem obratu je tik pred dovršitvijo. Dovršuje se le še inštalacija. Nova delavnica na Gvidu je delno v uporabi. V 2 barakah na 7. etaži se izdeluje no tranja ureditev. Za postavitev nove kolonije na Topolskem so vse predpriprave v teku, žal pa stoji trgovski dom še vedno nedotaknjen. V drugem polletju bo treba vložiti še precej truda, da bodo zgoraj navedena dela dovršena, z dovršitvijo teh del pa se bo v naši dolini močno dvignil življenjski standard našega delovnega ljudstva. Lep vzgled prostovoljnega dela Ze večkrat so naši rudarji in učenci pokazali, svojo delavnost pri javnih delih v naši dolini. Prebivalstvo Trbovelj si je zadalo nalogo, da s prostovoljnim delom zgradi prepotrebni vodovod in tako preskrbi rudarskim kolonijam pitno vodo. Lep zgled pri lem je pokazal tovariš Mrak Alojz, nameščenec na Zunanjem obratu, ki se je obvezal, da si s prostovoljnim delom zasluži časten naslov udarnika. Dosedaj je naredil pri izkopu vodovoda nad 300 ur in je ves svoj prosti čas žrtvoval skuTm-"'' Tu. di svoj redni letni dopust je *..» s krampom in lopato v jarku vodovoda. P® remontu }e proglasila elektrarna 0 udarniki M V sofeoU) so ustužbanai tabovel-jske elektrarn« postavili p .SMaitn da«. Po predčas«« iisvršenani remont« do-sežeootn 5 dni pced postavlje*-«« rokom, so se zbraii v svoji provUtorioni dvorani, da manifestirajo ta uspeh in dokažejo javno vsem obrekovalcem, da ima kolektiv ljudi, ki znajo z delom odgovarjati na vse laži i« klevete. —' Elektrarna ne daje vidnih produktov, daje pa silo, od katere je odvisno obratovanje neštetih, važnih podje-t-ij, •zato je izvršitev remonta v 5 mesto v' 10 dneh tem pomembnejša i« dokazuje, da je pot, nakazan« p<» Partiji i« Titu, prava in da koraka kolektiv ravno po: poti v socializem. Da bi pa dobilo opravljeno delo tudi zunanji poudarek, so bili v soboto pohvaljeni najboljši, katerih zasluga je, da je bito delo opravljeno predčasno. Za udarnike so biii proglašeni tovariši Stošicki Anton, Restor Ivan, Gorenc Andrej, Žitnik Martin, Božič Ignac in Grebenc • Vencelj, Nekateri od teh so, postati že večkratni udarniki. Z medaljo deta pa sta bita. .odlikovana;, tov. Pfantaa Julij iri Gol-konga Jože. Objavljeni s* bili tudi rcruTlatK tekmovanj*. V oelotaein remontu je rti*. segla brigada Ko#t*ika Alojza prvo mesto, brigada Vodopivca drugo, brigada Hočevarja Mirin* pa tretje mesto. V tehničnem vodstvu, ki ne dela normirano, niti nima plačanih nadur so prejeli nagrade tovariši Stopčah Jože, Pišek Rudolf, ing. Javornik, Kuder Jože in Jordan Vinico. Direktor Mrvic je izjavil ob tej prilHei, da bo remont [tlačan vsem utdužb«.K*«.ni zn 10 dni, čeprav je bit opravljen v 5 dneh. Direktor Generala* direkcije tov. Dolinšek je v ime«« Ministrstva čestital kolektivu k uspehu, opominjajoč ga, naj ostane še nadalje tako enoten, kot 3e je izkazal ob remontu ter da naj čuva stroje, izkoriščene sicer do največje kapacitete, kot zenico svojega očes«. V imenu ministrstva je izročit direktorju elektrarne tov. Mrviču nagrado. Tovariš Jordan Vinko je z vzklikom »Čuvajmo našo enotnost« zaključil pomembno slavje. *akar se je razvil neprisiljen družabni večer. Mladina Centra predvojaške vzgoje Steklarne in Kemične tovarne v Hrastniku je ustanovila lastni Rdeči kotiček Ko 'govorimo o politični vegoji in ideološki izgradnji naše mladine, ki je 'glavni steber izgradnje socializma v naši domovini, je bilo mnogo govorjenega in se še govori o najboljšem pripomočku za politično izgradnjo, to je o Rdečih kotičkih, v katerih se zbira mladina na študiju in ob razvedrilu ter tako koristno izrablja »voj prosti čas. ke, sindikalna podružnleu steklarne |>a se je obvezala, da bo finansirala 2 dnevnika in 2 tednika za Rdeči kotiček. Ker je za Rdeči kotiček potreben tudi radijski aparat, je Center sklenil, da zaprosi upravi i* sindikalni p»>-1 ru?.niči Steklarne in Kemične za denarno pomoč. Center upa, da mu tolsta sindikalni podružnici in upravi priskočili na pomoč, ker se bo v Rde- . mufa 1 JH&ii J <: 1 . Jlll Taka potreba se je pokazala tudi pri predvojaški vzgoji, kjer je vključena mladina iz industrije pa v prostem času nima kam iti in gre tako dragocen čas v izgubo. Predvojaška vzgoja, ki naj izgradi vredne naslednike padlih herojev v času Ljudske revolucije in vredne pripadnike slavne Jugoslovanske Armade je v prvi vrsti poklicana, da nudi svojim mladincem nekaj več, kakor samo tedensko tistih nekaj ur vežbanja. Treba je mladince in mladinke zainteresirati in pritegniti, da bodo z voljo in veseljem, ne pa iz strahu pred kaznijo hodili k predvojaški vzgoji. Skoraj nekaj mesecev se je komanda Centra predvojaške vzgoje Steklarna - kemična Hrastnik bavila z vprašanjem, kako bi organizirali Rdeči kotiček in kje dobiti sredstva ter material, ki je za to potreben. Mladinci sami so izrazili željo, da bi bilo dobro imeti Rdeči kotiček, ki bi naj bil odprt vsaj vsak drugi dan. Na skupni seji so določili vsakemu, kaj bo organiziral, oziroma preskrbel. Eden se je obvezal, da preskrbi knjižno omaro, drugi knjige, tretji šahovske deske. itd. Nabavljena je omara, nekaj Knjig, šahovske deske, mize, stoli, parole, sli- čem kotičku Centra vzgajala mladina v zavestne in dobre člane sindikatov, v zavestne borce za izvrševanje plana — v zavestne graditelje socializma. Toda ne samo mladinci, tudi mladinke, ki so se vključile, menda prve v območju Vojnega odseka Trbovlje v predvojaško vzgojo, nočejo zaostajati za mladinci, ko gre za vseobčo korist. Tudi one želijo pridno obiskovati Rdeči kotiček ter se seznanjati z napredno literaturo in s problemi doma in po svetu, s čimer hočejo pokazati vsemu svetu, da so klevete, ki letijo na našo Partijo in na naše vodstvo, neutemeljene in krivične. Z ustanovitvijo Rdečega kotička, kakršni so bili dosedaj ustanovljeni samo po sindikalnih podružnicah, je mladina Centra predvojaške vzgoje pokazala svojo pripravljenost in željo, da se politično čimbolj izgradi In dokaže s tem svojo predanost Partiji in državnemu vodstvu. Center Steklarne - kemične pa želi, da bi tudi drugi Centri v mejah možnosti ustanovili Rdeče kotičke, ker bodo s tem še bolj pritegnili mladino, ki naj postane res pravi nositelj borbenih idej pri izgradnji socializma. Važnost novih kadrov v rudarski industriji V tagradnji a««« države ja razvoj Buš« industrije najbolj važen. Industrija se ši« s takim tempom, kot še nikdar. Zato pa nastopa vzporedno z razvojem industrije vprašanje novih kadrov, brez katerih ni napredka v industriji. Naša ljudska oblast posveča temu vprašanju največjo pažujo. Ustanavljajo se industrijske šole. teti-Itfkumi, internati itd. "■udi na rudniku Trbovlje obstaja rudarska industrijska šola. V njej se naša mladina vzgaja in pripravlja za lep rudarski rtoklie in z« kovinarje. Iz te šole bodo prišli naši novi rudarski kadri, ki bodo v doglednem času stopili na mesta starih, v znoju prekaljenih rudarjev. ■iaša industrija mora poskrbeti, da vstopa naraščaj v čim večjem številu v rudarstvo ter se v šoli izuči za dobre kopače, ki bodo v bodočnosti sledili stopinjam svojih očetov in prav tako kot oni kopali črni diamant za naše j tovarne, našo industrijo. Pa tudi mla- j Uina s kmetov ima možnost, da še i vključi v rudarsko šolo, saj ima šola svoj internat, ki je moderno in tiigi-jenično urejen. V njem imajo gojenci vso oskrbo. Za razvedrilo in športne Igre je dobro poskrbljeno. Njihova vzgoja je poverjena vzgojiteljem, ki peetovsko skrbijo za svoje gojence. Najboljši učenci rudarske šole imajo možnost, da se še naprej strokovno Šolajo na tehnikuriiu, kjer se vzgajajo j Wv M «*»ai**> At *"ia « v '"'1 >,;ris gttamraj naši bodoči pazniki in srednjetehnični kadri. Pozivamo vso našo revirsko mladino pa tudi mladino iz kmečkega okolja, da se v čim večjem številu vključi v rudarstvo iti s tem dokaže svojo predanost naši domovini. CRD so se Izkazale v socialističnem tekmovanju V eentrninih rudarskih delavnicah so aa svoji 5. širši konferenci objavili rezultate prvega medobvatnega tekmi>-vanja. Lično diplomo za dosežene uspehe je prejel obrat mizarrie. ki niu je bit žreb naklonjen, ker je bil obrat žičnic z istim številom točk prav za prav na prvem mestu. Tretje mesto je dosegel obrat rudarskih aparatov, ki je ie za malenkost zaostajat za prvima dvema, ki pa dosega v borbi za plan najlepše uspehe.. Obrat separacije je v borbi za plan dosegel pol-letnt plan s 109,25"/«, vendar mu je komisijo glede na ostalih 9 točk tekmovanja dodelila šele četrto mesto. Obrat livarne, ki je prav za prav najmlajši obrat in ki ima največje težave vsted pomanjkanja delovne site, je dosegel peto mesto in 3 tern pokazal, kako se lahko odstranjujejo z voljo do dela tudi največje zapreke, kadar gre za dosego postavljenih ciljev. Šesto mesto je dosegel obrat izvoznih strojev. Na sedmem mestu pa je splošni obrat. — Kdor pozna ustroj CRD in n jen kolektiv, bi prišel pri presoji, komu naj dodeli prvo mesto, do zaključka, da je prav za prav vsak posamezni obrat zase upravičen do prvega mesta. Rezultati so pokazali, kako pravilno razume kolektiv CRD pomen socialističnega tekmovanja. Najpomembnejši pa •je skupen uspeh obrata CRD ker so Centralne rudarske delavnice presegle polletni plan kljub vsem oviram in težkočam za 6 in pol odstotka. Centralne rudarske delavnice, bivša Osrednja delavnica in bodoča velika tovarna strojev se z naglimi koraki dvigajo. Stari objekti se rušijo, gradile se bodo velike, moderne montažne dvorane." furnirnica je že nameščena v novem poslopju, tam pa, kjer je stala bivša’ portirnica s pisarniškimi priv stori, je ie še kup ruševin ki dnevno spreminjajo svoje lice. Pridne roke neumorno delajo in grade. Kl jub rušenju, sprčminjanju, preseljevanju in neurejenim prostorom pa teče delo v delavnicah nemoteno naprej. Stroji brne in izdelek za izdelkom zapušča to novo, marsikomu še neznano tovarno, kajti mnogi niti ne vedo, kako •važni stroji in strojni deli se izdelujejo v teh matih, nekdaj reparaturnih delavnicah. Kako veliko važnost posveča razvoju in delovanju Centralnih rudarskih delavnic resorno ministrstvo pa je največji dokaz najnovejše naročilo kondenzatorjev za oljne škriljavce, popolnoma nov izdelek, ki ga bo naša mlada tovarna izdelala za pridobivanje pogonskih sredstev. Tako z lastnimi rokami in močmi vedno znova gradimo stroje, ki smo jih prej uvažali. Analitska tehtnica, Orsat aparati, manometri, viti ji raznih Upov, poglob-Ijevalni stroji, reparacije itd. zapuščajo tovarno. Taki delovni uspehi peščice ljudi dokazujejo, kako nesmiselne so klevete o naši državi, o našem vodstvu in o naši Partiji. Gradnje družbenega Nastanitev delovni ljudi pri rudniku Zagorje, je spričo stanovanjske stiske, ki je posledica velikega priliva delavstva v povojnih letih, stalen pereč problem. Uprava rudnika ima v vsakoletnem planu predvideno gradnjo določenega Števila stanovanj za rudarje. Letošnje gradnje izvršuje rudnik deloma v lastni režiji, deloma pa jih je dobilo v svoj operativni plan republiško gradbeno podjetje »Zidar«. V lastni režiji mora letos uprava rudnika usposobiti za vselitev 33 novih stanovanj in zgraditi dečje jasli za 40 otrok. Doslej je gotovih 20 stanovanj, dočim bo ostalih 13 gotovih še v tem mesecu. Otroške jasli nameravajo pričeti graditi še ta mesec. Za Stavbo je izbran zelo lep prostor, tako standardu v Zagorju da bodo 'najmlajši dobili v njej res prijeten dom. Pričakovati je, da bo odziv prostovoljcev pri delu na stavbi te socialne ustanove velik. Gradbeno podjetje »Zidar« mora letos dokončati 72 stanovanj. Plan predvideva za leto 1949 skupaj 105 novih stanovanj, kar bo vsekakor omililo veliko stanovanjsko stisko. Razen tega mora letos podjetje »Zidar« pričeti z gradnjo novega sodobnega samskega doma, v katerem bodo naši samci imeli primerno stanovanje, in to mango lepše, kakor v dosedanjih samskih hišah. Kakor pa napredujejo dela v lastni režiji, tako beleži podjetje »Zidar« kot letošnji uspeh šele 4 dovršena stanovanja. Ker nima dovolj delovne sile. mu rudnik tudi v tem pogledu pomaga. Podjetje bo moralo vložiti mnogo več truda in volje za Napolnitev svojcu« i>lan* in pričakujemo, da 1» z večjim Slanom, ob pomoči napovedanih front« j h brigad nadoknadilo, Ihm-je zamudilo v pevi polovici se* hi e. Poleg rudniških investicij je letos v Zagorju žival in« gradben« dejavnost graditeljev lastnih stanovanjskih hišic. Številni rudarji ei s pomočjo brezobrestnega posojil« gs>ade hišiee v kraju, prav tako p« tudi v njegovi bližnji okolici. Ta dejavnost marljivih rudarjev je rudniku v veliko korist, ker mu pozneje ne bo treba vezati toliko delovne sile na gradnje stanovanj in bo ta sila lahko ’ koristno uporabljena v v produkciji. Rudniška uprava kljub dobrt volji nima vedno možnosti staviti materialna sredstva brezobrestnikom na razpolago, splošna želja vseh prizadetih pa je, naj bi jih oblast podprla vsaj z dodelitvijo izvenplanskih kontinentov najnujnejšega gradbenega materiala, kar marljivi delavci tudi po pravici zaslužijo. Dobili smo nov kader kvaliffeiranib kovinarjev V ie*oSnjem letu je obiskovalo v Trbovljah 28 učencev tretji letnik kovinarske šole, poleg teh pa jih je bilo še 8 na etektro oddelku. Pa celoletnem učenju so opravili ob koncu šolskega leta zaključne izpite in to 4 z odličnim, S s prav dobrim, 7 z dobrim, 1 zadostnim uspehom, 4 pa imajo popravni izpit. V etektro oddelku pa je Vsi so bili tudi člani PRKS. Intenzivno so se bavifd tudi s fizkulturo. Iz-venšoisko so bili člani SSD Rudarju, TD Trbovlje ter SKUD-a »Lojze Hoh-krauta. Disciplina je bila ves f is 1 stanju na dostojni višini, njihovi medsebojni odnosi pa prav tovariški. Konec letu so bili najboljši nagrajeni - knjižnimi iki- opravil izpit 1 z odličnim, 5 s prav do-1 grudami, ‘I izmed njih pa so bili brim in 2 z dobrim uspehom. Izmed kovinarjev je bilo teoretično usposobljenih ti ključavničarjev, 5 strugarjev, 2 rezkarja, 2 kovača in 2 modelna mizarja. Vsi učenci so se med letom zelo aktivno udejstvovali v mladinski organizaciji, saj je obstajal skoraj celoten šolski odbor iz učencev lil. letnika. np dan učencev v gospodarstvu sprejeti pri Ministrstvu za delo, kjer so prejeli še posebne nagrade. Za prihodnje leto so izgledi novih kadrov mnogo boljši. Tretji letnik bo posečalo 51 učencev katerim se bo pridružil Se odstotek onih, ki bodo uspešno opravili popravni izpit in katerih je 22. Rdeči kotiček v Zagorskem rudniku deiuje uspešno Strojni obrat pri rudniku Zagorje ima vzorno urejen rdeči kotiček. V večji sobi se vršijo seje sindikalnega pododbora, študijski in delovni sestanki partijske celice in obratne konference. V manjši sobi pa se nahajajo 4 garniture šaha. Rdeči kotiček ima svojo lastno knjižnico, ki šteje 282 knjig leposlovne in politično - vzgojne vsebine. V rdečem kotičku se sestajajo tovariši iz strojnega obrata ter uporabljajo svoj prosti čas za čitanje knjig in časopisov, ali pa igrajo šah in poslušajo radio. Kolektiv strojnega obrata je eden izmed najzavednejših obratnih kolektivov rudnika Zagorje. Njegova visoka politična zavest se zrcali v političnem in strokovnem udejstvovanju v obratu samem, kakor tudi izven obrata, posebno pri prostovoljnem delu v bližnjih vaseh. Prostovoljne ekipe strojnega obrata radi sprejemajo naši kmetje, ker jim naši kovinarji pri takih priložnostih popravljajo orodje in stroje. Tovariši iz strojnega obrata pa poleg svojega rednega dela v delavnicah pomagajo v prostem času tudi tovarišem rudarjem pri izpolnjevanju proizvodnega plana. Tako jih večkrat vidiš na deloviščih v jami, pri vrtnarju, kopanju premoga in pri- drugih rudarskih delih. Razen strojnega obrata imata svoje rdeče kotičke še obrata Kotredež in Kisovec. Vendar pa delovna kolektiva teh dveh oblatov ne posvečata obisku in ureditev kotička toliko pažnje kot kolektiv strojnega obrata. Obrata Pod-strana in Zunanji obrat še nimata svojega rdečega kotička. Želeti bi bilo, da merodajni činitelji podvzamejo potrebne ukrepe, da se tudi za ta dva obrata najdejo primerni prostori, kjer bo delovni človek svoj prosti čas bolje izkoriščal kot ga more v hrupu in težkem zraku v gostilnah in točilnicah. Zagorski obrtniki postajajo zavestni graditelji socializma Te dni se je vrnila v Zagorje skupina obrtnikov, ki so se udeležili akcije za izvršitev polletnega gozdnega plana. Ta skupina je tvorila desetino v sklopu brigade »Franceta Salamona«, ki je delala za gozdni plan v Cmi pri Prevaljah. V tekmovanju med desetinami si je priborila najboljše mesto, saj je napravila 52 kubikov več lesa, kakor druga najboljša skupina-deseti-na. V priznanje za svoje uspešno delo je dobila od AFZ organizacije v Orni v trajno last tekmovalno zastavico. Največ zaslug za to priznanje pa sta si priborila tovariša Omahne Tone, vodja desetine in ekonom desetine Dornik Ferdo. Ob svojem povratku v Zagorje je dala skupina izjavo, da b pritegnila v svoj krog še ostale zagorske obrtnike, nato pa skupaj z njimi organizirala prostovoljno delo na cesti »Milje Marinka« iz Zagorja v Trbovlje. Razgibanost udarniškega dela v območju HO OF V območju Mestnega odbora OF v I Trbovljah je bilo prostovoljno delo v poslednjem času zelo razgibano. Prostovoljno delo se stopnjuje iz dneva v dan, ker je organizirano po terenskih brigadah. Prostovoljno delo, izvršeno v mesecu juniju, prekaša vse ostale mesece letošnjega leta. Ko so bili po 6. marcu izvoljeni novi terenski odbori OF, so si napovedali medsebojno tekmovanje. Peti teren je napovedal tekmovanje vsem terenskim odborom OF v okraju. Prvi uspehi so že vidni. Iz statističnih podatkov, ki jih je doslej sprejel Mestni sekretariat OF, je videti, da so nekateri tereni obveze tekmovanja presegli za več kakor 300“/t. Tako je napravil 11. teren OF od marca do junija 2191 prostovoljnih ur. Temu sledi 12. teren s 1973 urami, za njim pa ne zaostaja mnogo 13. teren. Pri kopanju cestnega jarka za polaganje cevovoda pa je opravil največ prostovoljnih ur 10. teren OF. V splošnem je bilo izvršenih v Trbovljah v letošnjem letu 10.273 ur prostovoljnega dela. Pri tem pa niso vštete sindikalne organizacije, ki so same napravile 19.233 delovnih ur. Pri organiziranju prostovoljnega dela pa bi želeli nekoliko večje povezanosti s sindikalnimi podružnicami, ker bo le tesna povezava med množičnimi organizacijami rodila dobre uspehe. Za drugo polovico meseca julija je vnaprej planirano delo pri kopanju jarka za pitno vodo in pri delih na cesti Mihe Marinka v »Siačniku«. Za poedine terenske odbore OF so dolo- čeni sledeči dnevi: 1. teren OF dne 14. VII. 1949. 2. teren OF dne 15. VII. 1949. 3. teren OF dna 16. VIL 1949. 4. teren OF dne 18. VII. 1949: 5. teren OF dne 19. VII. 1949. 6. teren OF dne 20. VII. -949. 7. teren OF dne 21. VII. 1949. 8. teren OF dne 22. VII. 1949. 9. teren OF dne 23. VII. 1949. 10. teren OF dne 25. VII. 1949. 11. teren OF dne 26. VII. 1949. 12. teren OF dne 27. VII. 1949. 13. teren OF dne 28. VII. 1949. 14. teren OF dne 29. VII. 1949. 15. teren OF dne 30. VIL 1949. Klek na svojem gradbišču za nega doma. Ob vseh dnevih bo delo pri kopanju jarka in polaganju cevovoda za pitno vodo, le ob nedeljah dne 17., 24. in 31. julija bo udarniško delo na cesti »Mihe Marinka«. Vsi tereni pa naj se točno udeležujejo prostovoljnega dela po gornjem razporedu. Tudi zagorski ribiči poživljajo prostovoljno delo Zagorska ribiška zadruga noče zaostajati za drugimi društvi v Zagorju pri prostovoljnem delu. Njeni člani so sklenili, da bodo poleg drugih prosto-voljnih^del napravili pri opekarni 12 tisoč kosov opeke. Da bo ta obveza a izpolnjena, lahko sklepamo po tem, da so dne 1. julija napravili 1680 kosov opeke. Zagorski ribiči se dobro zavedajo, kako velike važnosti je danes proizvodnja opeke. Zlasti v Zagorju burno potrebovali mnogo tega gradbenega materiala. Od proizvodnje opeke Je odvisno tudi to, v kakšnem časovnem razdobju bo mogoče zgraditi stanovanjske hiše. Ker primanjkuje delovne sile, je dolžnost vseh delovnih kolektivov, da priskočijo v pomoč delovnemu kolektivu naše opekarne in mu pomagajo izdelati čimveč opeke. Pionirji okraja Trbovlje na letovanju v Brežicah Krško-brežiške trate so veselo oživele. 60 pionirjev iz okraja Trbovlje je prišlo v petek, dne 8. julija v Brežice, da si tu oddahnejo od celoletnega učenja ter da si na zdravem zraku in ob primernih pogojih okrepijo zrahljano zdravje. Ze prihod v Brežice nam je bil porok, da se bomo v teh treh tednih našega letovanja dobro počutili. Na postaji so nas prisrčno sprejeli brežiški pionirji. To je bilo našim otro-kom-letoviščarjem silno všeč. Na našem novem domu pa nas je toplo sprejela tov. upravnica. Preden smo prišli v Brežice, si je mnogo prizadevala, da nam je skrbno pripravila spalnice, oskrbela kuhinjo in vse, kar je pač potrebno, če pride na počitnice toliko mladih želodčkov. In naše tovarišice kuharice! Teh pač ne bodo ti otroci izlepa pozabili. Koliko dobrega nam dan za dnem pripravljajo! So pač naše — Trboveljčanke! Tov. članica IO AFZ okraja Krško nam Je v imenu žena iz Čateža obljubila vso pomoč in naklonjenost. V razgovoru z njo nas je veselo presenetilo njeno zdravo razumevanje potreb naših revirčanov in mladine sploh. Tovariši vodiči ki so prišli iz različnih šol, predvsem iz ljubljanskega in mariborskega učiteljišča, se pridno skušajo vživeti v naše otroke. Tovariš medicinski referent skrbno pazi na higieno v koloniji in je sleherno minuto budno med nami na straži, če bi se komu kaj pripetilo, toda otroci so zdravi kot ribe! Tudi vreme nam je naklonjeno! Kako veselo teko proti Krki na kopanje, ko jim sveti nasproti sonce v zagorela lica! Marsikateri se je že v teh dneh naučil plavati. Ob takih pogojih res ili čudno, da so otroci vsak dan bolj zdravi in veseli. Prav lepo j« živeti med temi iskrenimi revirskimi otroki. Ce s« jim približaš, postaneš nehote otrok, se z njimi veselo poigraš in razvedriš, pa tudi prav resno pogovoriš. Kar prehitro bo kone« teh brezskrbnih dni naših pionirjev. Vsebina vsakega dne pa je tako pestra, poučna in razvedrilna, da jim bo to letovanje še v kasnejših dneh ostalo v svetlem spominu na njihovo lepo mladost. Njihovo zadovoljstvo pa naj bo edino zadoščenje za ves trud vsem onim ki so si resnično prizadevali prirediti otrokom čim lepše počitnice. Mladina CRD napoveduje tekmovanje Mladinski aktiv Centralnih rudarskih delavnic Trbovlje napoveduje enomesečno tekmovanje vsem delovnim aktivom. Tekmovanje naj se prične 24 julija 1949 z naslednjimi točkami. 1. Kateri aktiv bo pritegnil čimveč neorganizirane mladine. 2. Kateri aktiv bo delal na vprašanjih plana podjetja. 3. Kateri aktiv bo skrbel za čistoto v obratu (tovarni) in pri dajanju predlogov za varnostne naprave. 4. Kateri aktiv bo imel več predlogov o zaposlenju mladine in dajal obratovodstvu predloge. 5. 'Kateri aktiv bo zmanjšal neopravičene izostanke. 6. Kateri aktiv bo procentualno zmanjšal izostanke od predvojaške vzgoje. 7. Kateri aktiv bo delal intenzivneje na ideološki izgradnji mladine. 8. Kateri aktiv se bo bolje udejstvoval na fizkulturnem polju. 9. Kateri aktiv bo bolje skrbel za razvedrilo mladine z raznimi izleti in zabavami. 10. Kateri aktiv bo organiziral več mladinskih proizvodnih številk. Poleg vseh teh točk pa napovedujemo še sledeče: Kateri aktiv bo pristopil k tekmovanju za diplomo, katero razpisuje mladinski aktiv CRD, in sicer v nogometu, šahu, boksu in odbojki. LMS sekretariat. Mladina vključuj se v frontne brigade ter tako pomagaj pri izpolnitvi plana! Jedinstvo (Čakovec) : Rudar (Trbovlje) 1:2 (0:2) V nedeljo dne 17. julija je bila odigrana v Trbovljah nogometna tekma med Jedinstvom iz Čakovca in domačim Rudarjem. Po nezanimivi tekmi je zmagal Rudar z rezultatom 2:1 (2:0). Čeprav je moštvo Rudarja nastopilo z več rezervami, je pokazalo zelo slabo igro in bi neodločen rezultat bolj ustrezal. Gostje so zaigrali lepo in zelo povezano. Prvi gol za domačine je po lepem predložku Hudarina postavil Krasnik v 9. minuti. Kmalu zatem pa doseže Hudarin po soloakciji s krasnim strelom iz daljave 20. metrov najlepši gol dneva. Gostje so dali častni gol v drugem polčasu iz enajstmetrovke. V domačem moštvu sta najbolj ugajala Hudarin in Novak v golu, ki je lepo lovil še tako nevarne žoge. V predtekmi sta se pomerili moštvi Zunanjega obrata in Rudarja juniorji II. Tekma se je končala neodločeno 2:2. Kvalifikacijska prvenstvena nogometna tekma za vstop v II. slovensko ligo med SSD »BRATSTVOM« (Hrastnik) : FD PREŠEREN (Radovljica) 7:1 (3:0) V nedeljo se je v Hrastniku odigrala kvalifikacijska prvenstvena nogometna tekma med zgoraj navedenima moštvoma. Tekma se je končala z visoko, toda zasluženo zmago domačinov, ki so to pot zaigrali kot prerojeni s svojo hitro in požrtvovalno igro ter presenetili mnogoštevilno publiko, ki je bila priča lepi borbeni igri. Gostje so se izkazali kot poedinci zelo nedisciplinirani, posebno pa igralec Slamič, ki je ugovarjal odločitvam sodnika Gvardjančiča ter bil celo dvakrat opominjan. Ome- niti moramo še to, da so gostje nastopili z nekaterimi, nekdaj najboljšimi, znanimi igralci kakor n. pr. s Slamičem, Tičarjem in drugimi. Tekma je bila odigrana v pravem borbenem duhu in je bila na dostojni višini. Tekmi je prisostvovalo okrog 500 gledalcev, ki so to pot prišli na račun in zadovoljni zapustili igrišče. Sodil je Gvardjančič iz Ljubljane, objektivno in zadovoljivo. S. R. Uprava zagorskega rudnika pravilno ocenjuje prostovoljno delo Uprava zagorskega rudnika pravilno ocenjuje prostovoljno delo. Najboljši dokaz za to je kulturna prireditev, ki jo je organizirala v nedeljo dne 10. t. m. za vse, ki so se udeležili prostovoljnega dela, bodisi pri izvršitvi polletnega plana proizvodnje, bodisi pri prostovoljnem delu na ekonomiji Dolsko. Prireditev je zelo dobro uspela. Mladinski ženski zbor nam je zapel nekoliko izbranih pesmi, ki so navdušile vse navzoče. Posebno privlačna točka sporeda je bil nastop otrok iz Doma igre in dela. Navzoči so dobili pravi pojem o skrbi, ki jo ima naša ljudska oblast pri vzgoji otrok staršev, ki so zaposleni v industriji. Direktor rudnika tov. Klančišar se je v svojem govoru zahvalil delavcem in nameščencem, prav posebno pa še frontovcem, ki so s svojim prostovoljnim delom pripomogli, da smo uspešno izvršili polletni plan proizvodnje. Apeliral je na navzoče, da tudi v drugem polletju priskočijo v pomoč rudarskemu kolektivu, da bo mogel predčasno izvršiti letni plan proizvodnje. Isto je poudaril tudi predsednik sindikata tov. Guzaj Edi, ki je med ostalim dejal, da smo navezani na lastne sile pri izgradnji socializma in da bomo le z delom ovrgli vse klevete, ki jih naslavljajo na nas inform-birojevci. Nabirajte polže Polži so v inozemstvu zelo iskani kot posebnost v prehrani. Ker si z njimi za našo skupnost lahko zagotovimo devize, smo organizirali masovno vzrejo polžev. Polže nabiramo celo leto. Tudi sedaj po košnji v juliju in avgustu se polže nabira po travnikih, košenicah in robovih gozdov. Priden zbiralec jih lahko nabere okoli 50 do 100 kg dnevno. Kmetijske zadruge in odkupna podjetja jih plačujejo nabiralcem po 7 din za kg. Zbrane polže pošiljajo zbiralnice ali pa nabiralci sami na sledeča najbližja državna posestva, kjer so organizirana vzrejeva-lišča polžev: državno posestvo Črnelo, žel. post. Jarše, Zovnek, žel. post. Polzela, Orehek žel. post. Prestranek, Beltinci žel. post. Beltinci, Podvin, žeL post. Radovljica, Mahovnik žel. post. Kočevje, Marenberg žel. post. Vuhred. Zadrug« naj zahtevajo od navedenih posestev zaboje za pošiljanje polžev, če jih pa pošljejo v svojih zabojih, jim posestva te na zahtevo vrnejo. V vzre-jevališčih se polži krmijo. V jeseni, ko se polži zaližejo, so godni za izvoz. Zbirajte samo velike, sive vrtne pola že (Helix pomatia). Ne zbirajte malih, črnih, belih, rdečih in drugih polžev, ker takih zbiralnice ne prevzamejo. Nabiranje polžev je dober vir dohodkov za vsakega zbiralca. Zato ponovno pozivamo vse, ki imajo le količkaj prilike, posebno pionirje, da sedaj po košnji zberejo čim več polžev. Se prav posebno pozivamo vodstva pionirskih počitniških kolonij, da organizirajo nabiranje polžev. Nabirajte polže — s tem koristite sebi in skupnosti! Ali že veste da izstopajo potniki iz avtobusa na trboveljski postaji ali obratno v trgu, uniformirani. Vsi so namreč po vožnji enako na debelo pokriti s prahom; da povzročajo manjkajoče luči na trboveljskem avtobusu, zaradi katerih ne vozi k večernim vlakom, prijetnost nošenja težkih kovčegov po trboveljski dolini; da dobiš breskve le, če vzameš tudi 1 kg pokvarjenega fižola. Res pameten način kupčevanja danes, da ne gre nobena stvar po zlu; da pošiljajo Dečje jasli v Trbovljah vsa pisma preko pošte na Upravo rudnika, dasi so jasli najmanj še enkrat bližje upravi, kot je pošta; Objava. Uprava Dijaškega doma v Trbovljah sporoča vsem dijakom, ki želijo v šolskem letu 1940/50 bivati v internatu, naj vložijo vprašalno polo (obr. 1, 74)! za sprejem v Dijaški dom, najkasneje do 1. avgusta 1949. Po tem terminu uprava ne bo sprejemala prošenj. Prednost imajo oddaljeni gojenci iz trboveljskega okraja, zlasti višješolcn Ker uprava še nima zadostnega števila vprašalnih pol, jih bo zadržala za novince, starejši gojenci pa lahko zaenkrat vložijo prošnjo na navadni poli. Objava. V nedeljo dne 17. t. m. sem izgubil na poti iz Trbovelj II. do Polaja očala. Najditelja prosim, da mi jih vrne na naslov: Jager Zdravko, Rudniški magazin, Trbovlje. Preklic. Preklicujem 5 (pet) ukradenih živilskih nakaznic na ime Vrtnik in Vrbič Rudolf, Loke 68, Trbovlje I. ter jih proglašam za neveljavne. — Dotična oseba je bila opazovana. Kinematografi KINO TRBOVLJE predvaja sovjetski film »Zlati rog« v soboto ob 6. in 8. uri zvečer; v nedeljo ob 4., 6. in 8. url zvečer; v ponedeljek ob 6. in 8. uri zvečer. KINO HRASTNIK predvaja ameriški film »Nichlaus Nickleby« v soboto ob 6. in 8. uri zvečer; v nedeljo ob 4., 6. in 8. uri zvečer. KINO ZAGORJE predvaja angleški film »Oliver Twist« v soboto 23. ob 6. in 8. url zvečer, v nedeljo ob 10., 6. ia 8. uri zvečer. Uredništvo Trbovlje 3 Uprava rudnika Trbovlje teieloa M s Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar