NOVE NOVICE IZ RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA oktober 1991 cena 20 SLI št. 11 poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica IL\ IllltTt d.o.o. Šalka vas 4, 61330 KOČEVJE, tel.: (061) 851-967; fax.: (061) 855-052 Poslovalnica v Novem mestu, Kristanova 65, tel. in fax.: (068) 24-720 UGODNI NAKUPI IN POGOJI: n a n kredit na 24 in 36 mesecev s 40% pologa obresti: 22,5% letne za kredit na dve leti in 25% letne za kredit na tri leta obvezno kasko zavarovanje vozila za dobo odplačevanja kredita Trgovsko Seškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax: 51 - 006 a MOŠKE SRAJCE IZ VISKOZE ŽENSKE BLUZE IZ VISKOZE h TRENERKE "PAJKICE" VSEH VELIKOSTI igr Pl JSEI i> JI 1 l>ONU)B\ V._ 1 _ _ J a ORIGINAL KAVBOJKE LEWIS, CARRERA a ŽENSKE JOPE a OTROŠKI ČEVUI PRI NAKUPU NAD 1.000,00 din možnost plačila na dva čeka!!! V C K VIDEO CENTER KOČEVJE Tatjana Špiletič, Seškova 13 Tel.: (061) 852 -192 največie število originalnih kaset z odkupljenimi avtorskimi pravicami, kvalitetno snemanje z videokamero po naročilu, presnemavanje kaset, izposoja video playerjev, popusti za člane. POZOR! Ugoden nakup rabljenih posnetih videokaset. Del.čas : vsak dan od 9h - lih in 14h do 19h, v soboto od 8h do 13h Tone ŠPILETIČ VU—61330 KOČEVJE,Seškova 13 tel: 061/852 192 OPOZORITE NASE ! Objavite svoje reklamno sporočilo na tekočem svetlobnem panoju na veleblagovnici NAMA Obrtniki, trgovci, gostinci, nova podjetja ... POIŠČITE NAS ! Smo prijazni in vsakomur dostopni! VARSTVO NA DOMU Na svojem domu v centru Kočevja sprejmem v varstvo otroke v dopoldanskem in popoldanskem času. Tek: 853-448 Vsebina Kako je poskrbljeno za begunce Kako postati državljan Republike Slovenije Nove novičke Iz sodnih dvoran: Skrivnostno izginotje deviz, Pogojna obsooba Dr. Stane Južnič: Istra v zraku Družina Arko: Nič ni prepuščeno naključju Crna kronika ■ Kultura: Otvoritev knjižnice ■ Poslovne strani, Nagradna križanka NOVE NOVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&Š, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Na podlagi 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 -11.00, ostalo 861- 704. uredništvo Kolodvorska ul. 1 KUPON ZA BREZPLAČNI 61310 Ribnica MALI OGLAS DO 20 BESED Tekst oglasa: DATUM:_______________________ŠTEV. OBJAV lx 2x IME IN PRIIMEK_______________ ŠIFRA ZA PONUDBO_____________ NASLOV PODPIS__________TELEFON______ NOVE NOVICE Kako je poskrbljeno za begunce? Kljub raznim premirjem lahko iz sredstev množičnega obveščanja le ugotavljamo, da je na Hrvaškem vse huje. To se odraža tudi v vse večjem številu beguncev, ki si iščejo varno zavetje na našem koncu. V zadnjem obdobju se je opazno povečalo število beguncev v ribniški občini, saj se jih je sem zateklo v začetku oktobra že okrog 70. Po zgledu škofijske Karitas in hrvatskega društva v Mariboru, ki sta v mariborskih trgovinah zbirala hrano za begunce, se je v Ribnici za tako pomoč od Iskrice v očeh begunskih otrok O beguncih v Kočevju smo v NOVIH j NOVICAH že pisali. Trenutno je na tem| področju okrog 100 beguncev, med njimi pa se i vse pogosteje pojavljajo tudi pribežniki izven |i kriznih žarišč Hrvaške in celo iz drugih republik, j Nastanjeni so v glavnem pri sorodnikih in; prijateljih, zato še ni potrebe po večjem zbirnem j centru. Zanje skrbita v dogovoru tudi RK in j Karitas. Obleka se zbira na sedežu RK nad j občino, hrana pa v Domu starejših občanov. 60 j! otrok je bilo posebno veselih akcije Nedeljskega j dnevnika "Iskrica", v kateri se je zanje zbralo ji 30.000,00 din. Na RK so jim pripravili darilne jj pakete v vrednosti po 500,00 din. 9.9. do 21.9.1991 odločila trgovina Hani. 11 darovalcev je na tak način zbralo nekaj denarja za hrano, kije bila podarjena 7 - članski begunski družini, ki sije našla zatočišče v Sajevcu. Dvema begunskima družinama so vaščani Prigorice uredili zatočišče v zapuščeni hiši, gospdinje pa so se dogovorile za pomoč družinama z 11 otroki. Ker je val beguncev še kar naraščal, so se predstavniki Karitasa in Centra za socilano delo v Ribnici in RK 24.9.1991 zbrali v župnišču, kjer so se dogovorili za skupno akcijo. KZ jim je začasno odstopila skladišče na Šeškovi 14. Med vaščani in krajani cele ribniške doline je stekla zbiralna akcija obleke, obutve, hrane in denarne pomoči, ki je naletela na velik odmev. Aktivisti Karitasa in posamezni darovalci so napolnili skladišče z veliko količino življenjskih potrebščin, tako daje trenutno dovolj obleke. Center za socialno delo organizira razvoz pomoči beguncem in ob tem skrbi, daje pomoč pravično porazdeljena. Posamezniki v želji, da bi razbremenili stisko velikih družin, vzamejo za dan ali dva k sebi otroke, da se zaigrajo z domačimi. Veliko je tudi družin, ki želijo sprejeti morebitne nove begunce. Izraženo skrb za begunce so v Ribnici skalile govorice, da prejemajo le-ti po 300,00 din dnevne pomoči na osebo. V Centru za socialno delo so nam pojasnili, da to nikakor ni res. Iz republike so dobili le priporočilo, naj oskrbni dan v zbirnem centru ne bi znašal nad 300,00 din na osebo. To so stroški za celodnevno oskrbo s hrano, prenočevanjem, higienskimi potrebščinami... Skratka, begunci so v Ribnici našli varno zatočišče pri sorodnikih, prijateljih ali dobrih ljudeh, od katerih dobrote in humanosti so tudi odvisni. APEL ZA MIR ~ 16.6. in 17.9. je v javnosti krožil obrazec s podpisi "APEL ZA MIR", ki ga je organiziral odbor za MARIJINO DELO v Jugoslaviji. Ti podpisi, zbrani v podporo za mir, so poslani Združenim narodom, Mirovni konferenci o Jugoslaviji v Haagu in predsedniku Bushu. (Obvestilo je bilo tudi po valu 202 v soboto, 21.9.). V Ribnici je podpisalo ta apel 900 občanov v dveh dneh (obrazci so bili na PTT, Hani, Čiček, SSK banki, Inlesu, šoli, Zdravstvenem domu). Podatke smo dobili od g. Stanke Hočevarjeve, Centra za socialno delo Ribnica in OO RK Kočevje. Kako postati državljan Republike Slovenije? V zadnjem obdobju seje predvsem zaradi 7. oktobra povečal interes za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Po Zakonu o državljastvu naj bi slovensko državljanstvo pridobili vsi tuji državljani oz. državljani drugih republik, ki so ob lanskem plebiscitu 23.12. imeli stalno prebivališče na območju republike Slovenije in tu tudi dejansko živeli. Sprememba zakona se pripravlja le v tem smislu, daje pogoj za pridobitev državljanstva tudi ta, da v času agresije na Slovenijo niso sodelovali pri okupaciji. Prošnje za sprejem v državljanstvo je potrebno oddati do 25.12.1991 oz. v roku šest mesecev po formalni razglasitvi samostojne Republike Slovenije. Tega roka bi se po sedanji zakonodaji bilo dobro držati predvsem zaradi tega, ker naj bi po tem roku ne bilo več avtomatizma, ampak bo državljanstvo mogoče pridobiti le, če prosilec izpolnjuje nekatere zahtevane pogoje, npr. 10 let neprekinjenega stalnega bivanja na območju Republike Slovenije. Pri izpolnjevanju prošenj se mnogim porajajo pomisleki, zakaj jih izpolnjevati, saj so že dolga leta v Sloveniji, aktivno so sodelovali celo pri TO ipd., vendar ni nikakršnega avtomatizma, ki bi dodelil državljanstvo brez formalne prošnje. Marskikdo se niti ne zaveda, da pravzaprav ni državljan RS. Predvsem se to dogaja otrokom staršev, ki so, kljub temu da so rojeni v Sloveniji, ob rojstvu prevzeli državljanstvo svojih staršev. V takšno kategorijo tujih državljanov spadajo tudi nekateri Slovenci, ki so se ob popisu 1. 48 nahajali v drugi republiki, kjer so jim pripisali kar tamkajšnje državljanstvo. Skratka, dobro je, da se kdorkoli, ki je v dvomih okrog državljanstva, oglasi na oddelku za notranje zadeve matične občine in se o tem prepriča. Prošnji morajo biti priloženi originalni izpiski iz matične knjige rojstne občine ali vsaj overjene fotokopije. Pri tem pa prihaja včasih do težav, saj so nekatere občine, predvsem na kriznih področjih, nedostopne ali uničene, nekaterim občinam pa pri zahtevku za izpiske tudi ni priporočljivo navajati, zakaj se potrebujejo. Naslednja nadležnost je še plačilo takse v višini 615,00 din, za katero vsaj zakon ne predvideva izjem. Pred oddajo prošnje, ki jo je mogoče dobiti na vložišču občine ali na oddelku za notranje zadeve, se je dobro na pristojnem mestu prepričati, če je pravilno izpolnjena, da ne pride do zavrnitve in ponovnih popravkov. Prošnje je mogoče poslati po pošti. Obrazec za prošnjo, ki ga objavljamo spodaj, seveda ni mogoče izpolniti in pošiljati, objavljamo pa ga predvsem zaradi tega, da bi zmanjšali morebitno zadrego ali predsodke pred izpolnitvijo prave prošnje. NAVODILO ZA TAKSO: Taksa za vlogo in odločbo za eno osebo znaša 615,00 din. Treba jo je plačati s položnico pri banki ali pošti na naslov: Skupščina občine Ribnica; namen plačila: Občinske upravne takse v gotovini; številka računa: 51310-840-045-3161. Če skupaj prosita oba zakonca ali starši in mladoletni otroci, se plača ena taksa za odločbo, to je 600,00 din, poleg tega pa še po 15,00 din za vsako osebo. Upravni ovgan, prlatojan sa notranja tatfava ZADEVA: PROSlUA ZA SPREJEM V DRŽAVLJANSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE I. PODATKI 0 PROSILCU 1. Priimek in Ime 2. Dekliški priimek 3. Datum in kraj rojstva 4. Občina in republika rojstva 5. Naslov stalnega prebivališča 6. Stanovanje Je: (ustrezno obkroži) 1. lastno 2. druEber.o s stanovanjsko pravico 3. pednajesniško s pogodbo 4. živi pri sorodnikih brez pogodbe 5. živi pri znancih brez pogodbi 6. živi v sasskes donu 7. Leto prihoda v Slovenijo 8. Datun prijave stalnega prebivališča 9. Zaposlitev 10.Državljanstvo zakonca 11.V Sloveniji inan naslednje 1. zakor.ee družinske člane (ustrezno 2. otroci obkroži) 3. starše Datun Podpis PRILOGA: izpisek iz rojstne matične knjige potrdile (obvestilo o državljanstvu) položnica o plačani taksi CPCM2A: Zakonci naj priložijo tudi Izpisek Iz poročne matične Vnjige, če to se poročili izven Slovenije. Protla ta sprajta v drlkvljanatvo tudi ta avoja-ga «ladolatna-ga otroka-otroka PODATKI O MI-ADOLETNEM OTROKU 1. Priimek in ime 2. Datum in kiaj rojstva J. Občina in republika rojstva 4. Stalno prebivališče 5. Republiško državljanstvo Podpis očeta Podpis matere IZJAVA: ...................................... roj................v ............ ........................ stalno prebivajoč ..................................... soglašam z vlogo mojih staršev za moj sprejera v državljanstvo Republike Slovenije. D-tua: Podpis: (Izjavo mora izpolniti otrok, starejši od 14 let) PRILOGE: izpisek iz rojstne matične knjige potrdilo o državljanstvu (potrdila ni treba priložiti v primeru, če je otrok rojen po letu 1977 in je republiško državljanstvo vpisano v izpisku iz rojstne ••.atičnz knjige OPOMBA: Za vsakega otroka je treba izpolniti svoj obrazec ! ZA TAKSO: Taksa za vlogo in odločbo za eno osebo znaša Treoa^o Je plačati & položaiao pri banki ali pošti na naslov: Skupščina občine Ribnica; namen plačila: Občinske • : upravne takse v-gotovini, številka računa: 5131c-84o-o45-3i£,;, Če skupaj ptfuslta oba zakonca ali starši in mladoletni otroci se plača ena taksa za odločbo, to Je 6oo- din, poleg tega pa še pc 15.- din za vsako osebo. * y KOČEVJE IN OKOLICA j V oktobru priključeni prvi telefoni iz | novega omrežja Krajevna skupnost Kočevje-mesto je do 10. | maja letos podpisala 1430 pogodb z novimi | naročniki telefonskih priključkov. Ti so v treh | obrokih odplačali telefbsnki prikluček v višini | 850 do 1000 DEM dinarske protivrednosti, s | tem denarjem pa so kreditirali nabavo nove | digitalne telefonske centrale s 5.000 priključki, | ki je bila zgrajena že oktobra. Po 10. maju je pogodbe z interesenti zaf telefonski priključek prevzelo neposredno PTT | podjetje, ki je prispevke zaračunavalo v enkrat-1 nem znesku po višji, tržni ceni. Tisti, ki so pod-1 pisali pogodbo s KS Šalka vas, KS Stara Cerkev f in KS Livold, naj bi po pogodbi dobili priključke § do 30.9.1991. Zaradi vojne se je priključevanje | zavleklo, tako da je nov pogodbeni rok | 30.12.1991. Kljub temu so že opravljena dela na J področju Koblarjevih, Klinje vasi, Mrtvic,! Novih-Dolnjih - Srednjih in Gornjih Ložin, tako | da bo po opravljenem tehničnem prevzemu ta | konec Kočevske predvidoma priključen do | konca oktobra. Priključitev bo potekala iz | periferije proti centru, zato naj bi oddaljenejša | naselja dobila priključke prej kot npr. Rudnik. | Z deli paše niso začeli na Trati, Mestnem Logu | in nekaterih drugih mestnih naseljih, vključno z | obema KS Livold. Če ne bo zmrzali, se tudi tem | naseljem obeta priključitev na telefonsko I omrežje. Glede na to, da so oz. bodo omarice | vzidane tudi potencialnim naročnikom, bodo le | - ti, če se za telefonski priključek odločijo, f priključeni skupaj z ostalimi. Ob priključitvi bo potrebno poravnati še | stroške, ki so maja letos znašali 2.400,00 din. FRANCETOVA JAMA Gobarska sezona letos kasni Člani gobarske družine so se zbrali po sejmu pri Francetovi jami na družabnem srečanju, na katerega so povabili tudi sosednje Cerkničane. Leti niso prišli, ob gobarskih polpetah iz prejšnje številke NOVIH NOVIC pa tudi domači druščini ni bilo dolgčas. V pomenku s predsednikom ribniških gobarjev, Viktorjem Oblakom, smo izvedeli, da je družina stara že 16 let-toliko kot ribniški semenj. Letos jih jeTO izselila iz prostorov v bivšem zdravstvenem domu, zato so se med semnjem zatekli pred izpraznjeni DOM JA. V najboljši sezoni razstavijo do 250 različnih vrst gob, kijih skrbno pregledajo in opišejo determinatorji, da ne bi prišlo do usodnih zavajanj obiskovalcev. Med člani gobarske družine še ni bilo zastrupitev, pred 81 leti pa je v Ribnici umrl nekdo, ki se je zastrupil s panterjevo mušnico. Letos gobe zaradi suše nekoliko kasnijo, na njihovo rast pa vplivata predvsem toplota in vlaga, manj pa luna ali prekomerno nabiranje v prejšnji sezoni. Prav tako ne velja tudi vraža, da goba segnije, če jo opaziš in ne odtrgaš, saj je Viktor za lanski semenj kar deset dni pokrival 1 gobo pred živalmi, daje pridobila na teži od 0,5 do 1,5 kg. Za gobarje predstavlja večjo nevarnost v gozdu klop kot pa medved, saj predsednik v dvajsetletnem gobarjenju medveda še ni srečal. Vloga gobarske družine je v spoznavanju gob, manj pa so gobarji zasvojeni s pridobit-ništvom, čeprav se da z nabiranjem sirovk, štorovk in jurčkov lepo zaslužiti. NOVE NOVICE NOVE NOVIČKE II Ji! ________________Kočevje_________________ OBČINSKI PRAZNIK IN MAŠA SPOMINA Ob prazniku je bilko kot ponavadi tudi letos precej prireditev, ki so sprejemale osrednjo sejo vseh treh zborov. Letošnji republiški gost Šeškovega domaje bi! podpredsednik vlade, dr. Leo Šešerko, v športnih prireditvah pa so sodelovali odbojkarji, mladi tekači po mestnih ulicah, invalidi in šahisti. 15. mesecev za spravno slovesnostjo je bila z nekajmesečno zamudo zaradi vojnih dogajanj na grobišču v Kočevskem rogu Maša spomina. Na to lepo prvo oktobrsko nedeljo je nadškof Alojz Šuštar v pridigi večino besed namenil prihodnosti, takrat pa naj bi na tem mestu bil tudi deloma pokrit, deloma odkrit objekt za tovrstne obrede, da prireditelji in obiskovalci ne bi bili tako popolnoma odvisni od vremena. JJ I V Miboto, l(k oktobra, bo oh 20. 00 uri dav-| I nostni koncert ob 400 - letnici smrti ribniškega | I rojaka Jakoba Petelina Gallusa. Na tej osrednji | I prireditvi bodo Gallusovo mašo in motete peli | ! mešani pevski zbor, nonet Vitra in oktet Gallus | ! iz Ribnice. Javnosti bo predstavljena v času izida | I NOVIH NOVIC tudi knjiga z naslovom Podobe | I Gallusovega časa, ki predstavlja freske 16. stol. | I iz cerkev na področju ribniške fare. Freske in| I Gallusov čas, v katerem so nastale, je s tekstom | I opredelil avtor knjige, Jure Mikuž, uvod pa je | I napisal prof. Janez Debeljak. POSLANCEM I PREJELI SMO: I APEL ZA MIR • I ZDRUŽENEGA DELA I Samo en dan pred iztekom moratorija! Na I Hrvaškem je oklicana splošna mobilizacija, pos-I lanci zbora združenega dela pa še vedno odlagate I sprejetje zakonodaje, ki bo odpravila temelje I starega sistema, zaradi katerega je Slovenija še I vedno v gospodarski izolaciji in zaradi katerega poteka v "Jugoslaviji" državljanska vojna. To je I sistema "znajdi se", seveda na račun drugega. I Ne moremo se znebiti občutka, da številni poslanci vašega Izbora, ki je sicer edinstveni primerek parlamentarne I demokracije v svetu, nevede, številni pa vede, ščitite I privilegije določene manjšine - elite - slovenskega naroda. I Določen del poslencev gotovo glasuje tako, ker je deligiran I od "zgornje baze", kot nam vrabci pojejo že vrsto let. I Razumljivo: strah ima veliko moč. "Delojemalci in drobni I varčevalci" iz naše sredine pa ugotavljamo, da se nam ravno » I zaradi vašega oklevanja oz. odločanja lahko zgodi zopet I zgodovinska prevara, ki nas bo popeljala v reprizo Romunije I v stilu "argentinskega tanga". Zmota, prevara in zavajanje I volilcev, zlasti delojemalcev, je v tem, češ da se politika -I država - parlament, kjer legalno sedite tudi vi, vtika v pogoje | - sistem gospodarjenja. To kot parlamentarci - politiki I počnete tudi sedaj in boste počeli tudi v bodoče, kot to počne ves razviti svet s parlamentarno demokracijo. Če vlada predlaga novo zakonodajo, ki bo omogočila § ustanavljanje in delovanje novih institucij združevanja P kapitala - varčevalcev in upravljanje s kapitalom lastnikom, npr. vzajemni skladi, za nas, drobne varčevalce, nasprotniki I iz bivših priviligiranih vrst to imenjujejo "podržavljanje". Te | institucije razviti svet, njihovi politiki, strokovnjaki in | porabniki teh institucij, imenujejo "gospodarska! demokracija", tudi za drobne varčevalce iz bivših oz. sedanjih | "kvazi zaščitenih" delojemalcev, delavcev v družbenih | podjetjih - združenem delu. f Nekateri izmed vaših vrst se borite za delavske delnice, ki f naj bi jih delavci kupili za 200 - 1000 DEM. S čim naj | zaposleni to kupimo? Gotovo veste, kdo bo lahko takšne I delnice kupil, vendar ne iz prihrankov, ampak iz zalog | nabranih iz "družbenega lastninjenja", v imenu združenega | dela - (delavcev?. Očividci "takšnega lastninjenja", ki še | intenzivno poteka, pa so izmed vseh poslancev slovenske | skupščine, ravno poslanci iz vaših vrst. Vladni predlog, ki predvideva brezplačno razdelitev delnic f državljanom in uvaja gospodarsko demokracijo lastnikov -1 varčevalcev, upraviteljev (po prevedenih sposobnostih) in § delojemalcev, pri čemer se vsak lahko svobodno odloča | posvojih sposobnostih in nagnjenju, pa jemljete za nesprejemljiv za prebivalce Slovenije? Jezimo se in jezite se na razviti svet, da nas ne prizna in nam gospodarsko ne pomaga, a ravno ta svet živi v tej in od takšne | "gospodarske demokracije” in podeljuje lahko celo penzije j tistim, ki niso bili nikoli zaposleni.Pretehtajte svoja pretekla : in sedanja dejanja in dajte svoj prispevek razvoju blagostanja | na pošten in legalen način vsem državljanom Slovenije. Le | tako boste pospešili slovensko osamosvajanje ter posredno z | vzorom nove gospodarske demokracije tudi umirili | "socialistično balkansko državljansko vojno". 1 OO SKD Ribnica, | Franc Mihič, dipl.ing. Kje se nahaja sodišče v Kočevju, vam prav gotovo ni potrebno posebej razlagati. Že po svoji zunanjosti nas stavba na Ljubljanski ulici opozarja, da se v njej dogajajo pomembne reči, pa ne samo na področju politike in sodstva, pač pa tudi dosti bolj na področju življenja samega, njegove usode, ki je dostikrat tako neverjetna in zapletena, da spominja na kriminalke A. Christie. Sodišče je pač sodišče, pravici je formalno v tej hiši vedno zadoščeno. Koliko pa ta pravica zadosti v dejanskem življenju, pa presodite sami. Tudi tu, okrog nas se dogajajo najbolj neverjetne in najboj tragične drame iz življenja, ki gredo mimo nas skoraj vedno, če nas le, tega si nihče ne želi, osebna in lastna drama ne pripelje vanj. Preberite in presodite-vsak zase in v sebi. V eni prejšnjih številk NOVIH NOVIC; smo napovedali, da bomo sprejemali tudi dogajanja v sodnih dvoranah. Konec septembra smo tako spremljali na kočevski enoti Temeljnega sodišča glavni obravnavi proti dvema obtoženima storilcema kaznivih dejanj, ki sta bila v preiskovalnem postopku že od 1989. leta. _________Skrivnostno izginotje deviz_____________ Konec decembra 1989. leta sta zakonca Marija in Anton Šobar iz Dolenjih Lazov ugotovila, da jima je iz stanovanja izginil del deviz v dinarski protivrednosti po uradnem tečaju 41.258,00 din, ki so bile sprevljene v predalu mize. Tedanji komandir PM Ribnica je na obravnavi kot priča po lastnih navedbah svetoval oškodovancu, naj predal prinese na PM. Po natančnem pregleduje ugotovil, da so na kovinskem robu koledarja v predalu rdečkasta volnena vlakna, zato je vsebino predala poslal na laboratorijsko analizo. Ker sta oškodovanca izrazila sum, da so vlakna z rokavice njune sosede Štimac Francke, ki je bila njuna pogosta gostja, so te rokavice Štimacovi zasegli kot dokazno gradivo. Laboratorijska analiza je pokazala, da bi bila vlakna na koledarju po svoji barvi in sestavi res lahko vlakna z rokavic. Vlakna, najdena na sponki za denar, pa se z rokavicami niso ujemala. To dejstvo je skupaj z dejstvom, da se obtoženka ni izmikala izročitvi rokavic, je skupaj z dokaj nejasnimi izjavami komandirja PM Ribnica o samem vrstnem redu preiskovalnega postopka izkoristil zagovornik obožene za oblikovanje teze, po kateri naj bi oškodovanca z napeljevanjem postopka na obtoženko prikrivala možnost družinske tatvine. Oškodovanka je namreč kljub temu, da je dobro poznala razmere v hiši, le težko neopažena iz drugega prostora odnesla denar. Zagovornik je dokazno gradivo v celoti zavrnil kot neosnovano. Obtoženka si je v zaključni besedi dovolila tudi precej pikrih na račun oškodovanca, češ da ji je s svojim neosnovanim sumničenjem zagrenil dve leti življenja, oškodovanec pa je na obravnavi nasprotno izrazil razočaranje nad zlorabo dobrososedskih odnosov. Petčlanski sodni senat je Štimacovi izrekel oprostilno sodbo zaradi pomanjkanj a dokazov. V obrazložitvi je obtoženki štelo v prid to, daje izročila rokavice kljub temu, da je bila osumljena tatvine, vlakna sama pa niso zadostna obremenilna okoliščina. Sodišče je dopustilo možnost, da sta bila oškodovanca kljub nepopolnemu vodenju svojih prihrankov ob večjo količino svojih deviz, vendar je obtoženki - kot rečeno - kljub temu izreklo oprostilno sodbo. Sodba še ni pravnomočna, saj seje nanjo mogoče pritožiti v roku 15 dni. Pogojna obsodba za prometno nesrečo s ___________smrtnim izidom___________ Na glavni obravnavi je obtožnica bremenila šoferja In-tegralovega avtobusa, JANEZA GAČNIKA, DA JE IZ MALOMARNOSTI ZAKRIVIL PROMETNO NESREČO, V KATERI JE JUNIJA 1989 IZGUBILA ŽIVLJENJE SEDEMNAJSTLETNA Stanka Nose iz Ložin. Obtoženi je vozil avtobus iz smeri Ljubljana - Kočevje proti postajališču v Mrtvicah s hitrostjo 77 km na uro, kar je že v preiskovalnem postopku ugotovil prometni izvedenec. Na postajališču ni nameraval ustaviti, ker je za njim vozil avtobus, kije pobiral šolarje. Tedaj se je iz nasprotne smeri na postaji vMrtvicah ustavljal avtobus, izza njega pa je čez cesto priteklo dekle, ki jo je avtobus z desnim prednjim delom zbil kljub zaviranju. Priče nesreče so v razpravi izjavljale, da nasproti vozeči avtobus v času srečevanja še ni ustavil na postaji, kar naj bi dokazovalo, da Janez Gačnik ni mogel predvideti, da bo kdorkoli prečkal cesto že v času ustavljanja. Priče so tudi izjavile, da v času nesreče na tem delu ceste" niso opazile posebnih znakov za omejitev hitrosti 80 km na uro, kolikor je zaradi rumene table dovoljeno voziti skozi naselje Mrtvice. Prometni izvedenec je s svojimi izračuni sicer oporekal verjetnost izjave ene izmed prič v ustavljajočem se avtobusu, ki naj bi videl teči dekle proti avtobusu, češ da tolikšne razdalje ni mogla priteči v tako kratkem času. Zagovornik obtoženega je zahteval izločitev izvedenca zaradi pristranskosti, vendar sodišče zahtevi ni ugodilo, češ da so izvedenčevi izračuni glede na izjavo priče verjetni, lahko pa, da se je priča motila v oceni razdalje. Po pričanju medicinskega izvedenca je poškodovana Stanka Nose umrla 8 dni po prometni nesreči zaradi poškodbe možganov. Obtoženi je obžaloval smrt dekleta, vendar nesreče ni mogel predvideti in zato tudi ne preprečiti. Tričlanski sodni senat je obtoženega spoznal za krivega iz nezavedne malomarnosti in mu je spričo opisanih okoliščin izrekel najnižjo možno kazen po veljavni zakonodaji: 6 mesecev zapora pogojno na dve leti. V obrazložitvi sodišča je bilo omenjeno, da bi se voznik zaradi dolgoletnih izkušenj le moral zavedati okoliščin na postajališču, na katerem je bilo pričakovati ljudi, upoštevalo pa je tudi vse olajševalne okoliščine. Sodba še ni pravnomočna, zastopnik pokojne Stanke Nose pa je ločeno od te obravnave napovedoval odškodninski nadomestek. II II 11 '.•.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.* T/sIedili storilce ; lil Na PM Ribnica so izsledili mlajSe mladoletnike za p°lrcbe Pra\ .acijske tako gorska kol svojega . d is c so našli ....i esa, ne da otroka. l)i zato l! IS uči kar iz tovarniških de ki si bvesti ;> ki iba "nabavili ovnih Strojev ... . , izposojal ,.. .... je lastn ike. 23.9. "Pinzgauer" zasedel passata 1991 obveščena s Ortneku < Vozni zadel \n/ilu 40.00( sodni! str ü 10. a ni pr uri da je bilo na TV V . ipat nika I . pa je \ojaskega vozila je pri ' jarki ra n o vozilo VW P3 . lili bil J 2^-, n /r r M V T kije Ribnici . IIR začasno v poškodovano vozi 1 o. . . ... zvratm vožnji nastala II materialna ,00 t in. Zoper .u za ojaka je PIV prekrške. O tej nezgoe govorice, ca je vojaš Bistri SSAI, na tem škoda Aišini avto pori ii .Ijplllr““... zdala predlog so sc razširile PASSATA v ia seveda ne drži. nik gc do Kraje v gozdu v, posebej tisti, ki imajo posekal ...vse pogosteje prijavljajo kraje lesa. Nekateri krajo prijavijo po več mesecih zalo je slonice zelo težko odkrili. «--.-.i------- bi bila odveč. budnost lastnikov gozdov f vred prstane in cekine Odnesel Ä - -;a il.. „ .. . . . _ . )91 je neznani storilec med sedmo in os ■ i 4-4 ■ i ■ -. ■ r i ..i_: iü išel v hišo na Gorenjski cesti 51 skozi iibi 7C zbito zadnje okno. Ukradel je šest starejših prstanov n zlatih kovancev z zgodovinsko nos tj o. poizve d u ejo. ___________ Za neznanim storilce lil Strah ima velike oči 28 9.1991 je bilo po 22. uri s išali deumaci. kateri je bila PM v Ribnici obveščena iz O, o več 1 čnih krajev. Šlo je za tri detonacije t.i. povskega udara", s katerim so najverje m adoletniki strašili krajane. Glede izkušnje se ni čuditi številnim klicem, na srečo pa na je imel strah vsaj tokrat le velike oči. Šala je bila vsekakor nec takšna dejanj kusna. saj ni treba pose a v takšnih časih ne pameti za Prizor iz gledališke predstave KUGE, VOJSKE LAKOTE REŠI NAS O... (Ribniški grad, 21. 9. 1991 - foto Aleš Debeljak) •.•.•.•.v.v.v.v.v.v.v.v.v.vK*:- Družina Arko: NIC NI PREPUŠČENO STIHIJI iZakonca Karmen in Brane Arko iz Mestnega loga v Kočevju sta v dvanajstih letih skupnega življenja uspela tako v športu, študiju, kot službah (Karmen je direktorica Doma Dušana Remiha, Brane pa učitelj v STIPŠ-u), že drugič sta se lotila gradnje hiše, pripravljata pa se na ustanovitev že tudi drugega zasebnega podjetja. Vse to ob in v skrbi za sina Alekseja, šestošolca, in hčerke Jasmine, male šolarke. Dovolj razlogov torej, da s svojo zvedavostjo poskušamo najti kakšen namig ali napotek, ki bi utegnil koristiti katerikoli generaciji na poti, če že ne k uspehu, pa vsaj k preživetju. S tem bo najbolje poplačana tudi gostoljubnost družine Arko. Kdaj se je začela vajina skupna ustvarjalna pot?_______________ Brane: Uradno pred dvanajstimi, neuradno pa pred sedemnajstimi leti. Kočevska športna javnost vaju iz tistih časov pozna kot aktivna rokometaša. Kako gledata na to obdobje?_______________________ Karmen: Izhajam iz športne družine. Oče je bil športnik in glasbenik, brat pa republiški reprezentant v atletiki. Po testih sem tudi sama imela razvite fizične sposobnosti..., ki jih je Brane očitno opazil že v osnovni šoli... Brane: V rokometu sem bil že pred njo, v letu 1972. Karmen je prišla za mano. Karmen: Brane je bil zelo dober športnik. Treniral je tudi za Inles. Skupaj z Dušanom Križmanom sta igrala v II. ligi, Dušan pa je ostal v rokometu in treniral ženske. Šport je bil v začetku vajine poti torej skupna strast, skupna obveznost pa najbrž šolanje? Brane: V Kočevju sem končal poklicno šolanje, potem sem hodil dve leti na srednjo šolo v Ljubljano in nadaljeval šolanje na Strojni fakulteti, kjer mi ni šlo prav zaradi športa, poroke, otrok... Zaposlil sem se kot pripravnik na Itasu, po pripravništvu pa sem šel študirat na VUŠ. Karmen: V četrti gimnaziji sem zanosila in rodila, v študentskem domu pa sva začela "revolucijo" s skupnimi sobami. Dobili smo se dve "cimri" in dva "cimra", se med sabo zamenjali in o tem uradno obvestili upravo. Zaradi tega sva bila celo v polurni televizijski oddaji. Študij sva končala v najkrajšem možnem času, otrok pa je bil v tem času v varstvu pri starših, zato je bil to še dodaten motiv. Se je takrat še dalo dobiti službo? Brane: Ker za računalniškimi profili takrat še ni bilo pravega interesa, sem po kakih dvajsetih prošnjah obupal in odšel v vojsko. Tam sem spoznal, da bo do doma treba priti z lastnimi rokami, saj kot mlada družina brez dohodkov nisva mogla do družbenega stanovanja, ob dveh plačah pa bi zopet izpadla iz vseh prioritetnih list. Po vojski sem dobil službo na srednji šoli, kjer poučujem strojništvo in praktični pouk - od pile do računalnika. Karmen: Med študijem sva bila odvisna predvsem od sebe, delala sva preko Študentskega servisa in študirala sto na uro. V tistih časih sva imela srečo in kmalu dobila službo. V Domu Dušana Remiha sem po treh letih delovne dobe kandidirala za direktorico, čeprav je bil pogoj za to delovno mesto pet let. Zaradi tega sem bila pripravljena predčasno končati porodniški dopust za drugega otroka. Funkcijo sem na začetku opravljala kot v.d. Za vajin družinski in poslovni stil življenja je torej nekakšna skupna značilnost "predčasnosf. Korak pred časom je bila tudi ustanovitev zasebnega podjetja? VAŠ INTERVJU a NOVE NOVICE Brane: Bil sem bolj pri hiši in če delaš hišo, je to tudi neke vrste podjetje. Več iniciative pa je dala Karmen. Karmen: Lani februarja sva začela s turistično agencijo Kočevski medved. Ko sva dobila poslovni prostor, sva v podjetje pritegnila še brata in svakinjo, ki sta imela interese za živali. V tistem obdobju se je dosti potovalo, tudi na "šopinge" in sindikalne izlete. Laže kot večje agencije sva se prilagodila potrebam manjših skupin in or-ganizriala sva do dva izleta tedensko. Del izkupička sva vlagala nazaj v poslovni prostor, del pa v hišo. V službi, pri gradnji in v poslu imata stike z ljudmi, predvsem Kočevci. Kakšne so vajine izkušnje?________________________ Karmen: Poznajo me iz politike, iz športa, pa tudi po starših, saj sva oba z možem avtohtona Kočevca. Poklicala sem kolege in znance, napisala in v Kočevju je šlo hitro od ust do ust, da imava firmo. Začeli so me spraševati za nasvete, sledila sem potrebam. Izletov se nisva lotila organizirati na slepo. Turizem v teh vojnih časih zamira, vidva pa kot prava podjetnika spet razmišljata o nečem, kar je pred časom?________ Karmen: V načrtu imava več dejavnosti. Za katere se bova odločila, je za zdaj še poslovna skrivnost. Brane: Kako se bova odločila, bo pokazal šele natečaj za poslovne prostore v bivših drvarnicah za Namo. Če bodo take norije s to stanarino, ki naj bi se oblikovale na licitaciji, bo treba dobro premisliti, kako bo vse skupaj zneslo. Vsekakor pa bova sledila potrebam tržišča in se lotila tistega, česar v Kočevju še ni. Poleg lokala za novo dejavnost sta se lotila tudi gradnje nove hiše..._________________________ Karmen: Zaradi družinskih razmer in najine stalne težnje po samostojnosti sva se lotila gradnje čisto svojega doma. Prvo hišo sva zaradi stanovanjske stiske gradila po načelu: čim hitreje, najcenejši materiali, pomoč staršev... V hiši smo sedaj tri družine, prostori pa so nefunkcionalni, živimo visoko pod streho. Nov dom bo res po najinih željah in izkušnjah. Brane: Pri hiši je, če se je lotiš tako kot mi, vloženo vsaj dve tretjini lastnega dela. Izkušnje pri gradnji pa pridejo prav tudi pri opremljanju lokala. Ali kot pedagoga svoje znanje in izkušnje s pridom uporabljata tudi pri domači vzgoji? Karmen: Usposobljena sem za delo z vedenjsko in osebnostno motenimi osebami ter za domskega vzgojitelja. Kljub temu, žal, doma časa za vzgojo ni. Sin je k sreči tako samostojen, da se sam uči, dela naloge in se na naju obrne le, če rabi dejansko pomoč. Danes sem ga videla prvič šele ob pol devetih zvečer, ko je prišel s treninga. Aleksej je, ne da bi se hvalila, v šoli vzoren odličnjak. Hčerka Jasmina je v vrtcu že od malega inje tudi precej samostojna. Brane: V Alekseja sva veliko vložila v prvem razredu, da si je pridobil učne navade. Karmen: Pri nas je tako, da je življenje organizirano do minute. Nič ni stihijskega. Točno se ve, kdo bo kaj počel naslednjega dne. Imamo tudi etapne cilje, ki smo se jih navadili že med študijem. Vikendi in počitnice so običajno samo naši. Takrat si drug za drugega dejansko vzamemo čas. Aleksej, boš tudi ti rokometaš? Na rokometni krožek hodim že tretje leto. Po navadi igram krilo. Ker imamo v šoli možnost dodatnih znanj iz nemščine, matematike, šaha..., sem vključen v te krožke. V soboto imamo šahovsko tekmovanje. Pomagaš pri gradnji? Aleksej: Čez teden nimam časa, drugače pa sem že mešal malto. Oče: Zgodilo se je že, da mi je povsem zamenjal delavca. Aleksej: Gojim tudi hrčke in morske prašičke, ki jih dam v lokal, da malo zaslužim. Skrbim tudi za psa. Boš preko NOVIH NOVIC pozdravil kakšno punco?________ Aleksej: Imel sem punco, trenutno sem pa prost. Jasmina, kaj najreje počneš v vrtcu? Najraje delam vozičke iz kock, včasih pa gremo na sprehod in kaj opazujemo. Kaj pa doma? Jasmina: Najraje se vozim s kolesom. Strgala sem že tri hlače in dve trenerki. Darja in Stane Hafnar Dr. Stane Južnič o Istri v zraku Dr. Stane Južnič iz Fare pri Kostelu je v tedniku NOVA DOBA z njemu lastnim samosvojstvom zgodovinarja razmišljal o ozadju ravnanj politikov na primeru Istre. Del intervjuja smo si iz tega časopisa, ki gaje na našem koncu teže dobiti, sposodili tudi za bralce NOVIH NOVIC. "Nobenega dvoma ni, da si današnji Velikosrbi skušajo s tihim ponujanjem Istre Italiji pridobiti naklonjenost, s katere pomočjo bi lažje opravili s Hrvatsko in kasneje imeli na zahodu dobre neposredne sosede namreč Italijane. Podobne signale Beograd kar naprej pošilja tudi Sloveniji, Srbi bi radi, da bi Hrvatska kot administrativni pojem preprosto izginila s prizorišča. Zato ponujajo Sloveniji Medžimurje, hrvaško Zagorje in del ozemlja južno od Kolpe, kjer govorijo kajkavščino in ki po stari definiciji velikosrbstva ne pomeni srbskih ozemelj. Vse drugo, namreč tam, kjer govorijo štokovski, je za njih Srbija. Kakorkoli si mislimo o današnji srbski politiki, je to vendar takoimenovana real-politika. Takšne težnje Srbov so povsem logične, rekel bi celo, da bi vse drugo bilo, gledano z njihovega zornega kota, nelogično. Srbski interes ni Hrvatsko samo okrniti, marveč jo sploh onemogočiti kot zanje neprijetno novo državotvorno središče na Balkanu." Torej soglašate, da je sedanja velikosrbska politika z vojno agresijo vred pravzaprav usmerjena h genocidu nad Hrvati? "O tem ni nobenega dvoma. Toda v čem pa so Hrvati kaj boljši? Gre pač za spor dveh diametralno nasprotnih zgodovinskih ciljev, za spor dveh skrajno nacionalističnih konceptov. Zato je vojna na Hrvaškem prava državljanska vojna. Prvi dokaz za mojo trditev je, da se nasprotnika perfektno razumeta, ker govorita isti jezik. V tem sporu je zanimiv prej antropološki kot zgodovinski vidik. Z antropološkega vidika med Srbi in Hrvati, tako kot z jezikovnega, ni nobene razlike, čeprav Hrvati z občasnimi novoreki skušajo umetno zanikati jezikovno istovetnost. Z antropološkega vidika so Srbi in Hrvati, če naj karikiram, ena in ista biomasa. Edina lončnica, ki razdvaja Srbe in Hrvate oz. balkanske narode nasploh, je vera. To razcepljenost enih in istih ljudi na tri vere so prinesli Turki in to je res tragično. Tragično je, da so vse današnje razlike na Balkanu nastale zaradi delovanja dejavnikov izven njih in torej niso posledica avtohtonega zgodovinskega razvoja južnih Slovanov. Predvsem katolicizem in pravoslavje sta dve povsem različni religiji s povsem drugačnim duhovnim ogrodjem. Edino, kar ju druži, je, da sta nadvse nestrpni in agresivni. Na obeh straneh te temeljne ločnice lahko danes opazimo diametralno si nasprotujoče vrednote, dva povsem drugačna odnosa do države, do vsega. Toda prav ta spopad dveh religij je v Istri še najmanj zaznati? Morda res, zato pa je Istra prav tako kot ves Balkan živ dokaz neavtohtonega zgodovinskega razvoja v naših prostorih. In tudi danes se zaradi usode Istre igračkajo predvsem v Beogradu in Rimu, pri čemer bodo Istrani na svojo usodo, bojim se, še najmanj vplivali. Po drugi strani pa sije Istra prav na račun teh uvoženih konfliktov izoblikovala neko svojo identiteto." Vsaj ko gre za srbsko ponujanje Istre Italijanom, je tudi glede na ravnanje italijanskega zunanjega ministra de Michelisa zaznati morebitno pripravljenost Rima trgovati z Beogradom? "Seveda, o tem ni nobenega dvoma. De Michelis ima kot Benečan glede Istre posebne interese in celo specifično "benečansko" držo. De Michelis vztrajno trdi: Jugoslavija mora obstati, Slovenija in Hrvaška nimata možnosti, da bi ju priznali. Mi priznavamo Jugoslavijo. Ergo, če mi Italijani vztrajamo pri Jugoslaviji, vi pa za to niste, bo pač treba spreminjati meje,kajti te so bile sporazumno začrtane z Beogradom in ne morda z Zagrebom ali Ljubljano. Če nočete Jugoslavije, boste pač vrnili Istro in morda še kaj. Skratka, de Michelis igra na zelo preprosto karto in beneška diplomacija je bila v zgodovini vedno takšna. Zdi se mi, da tega koda naši politiki ne razumejo. De Michelis natanko ve, da Jugoslavija ne more obstati in prav na tem sloni njegov poker za Istro. Tega naši politiki ne razumejo. Pri tem pa ne mislim, da mora znanost politiko podučevati in da sem prav jaz ta, ki naj to v njenem imenu počne." Kot znanstvenik oz. zgodovinar pa vendar imate pravico tudi politično razmišljati... "Ja, hočem povedati, da našim politikom ne bi škodilo, če bi tem subtilnim in celo perfidnim igricam de Michelisa nekoliko bolj prisluhnili. Bolj bi lahko prisluhnili tudi znanosti. Mnogi profesorji v Sloveniji so presedlali v politiko, ker v znanosti niso mogli uveljaviti svojih velikih ambicij. Znanost namreč ne more in noče nikomur komandirati, pa so raje šli v politiko, kjer je to mogoče početi. Hočejo krmariti, ti spolitizirani profesorji, ki imajo neznansko veliko voljo po moči." Kaj se v naši dolini dogaja in kaj se še bo Temu, kar bom pisala, pravimo poročilo. Poročila so potrebna, da ljudje vedo, kaj se v njihovi ljubi dolini dogaja. Da bo bolj jasno, ga bom razdelila na podnaslove. Prvi podnaslov ali Kako spravljamo knjižnico v pogon Drugi podnaslov ali Naslednji debatni večer v Miklovi hiši Končno, boste dejali. Res. Opremo, ki smo jo potrebovali novo, ker je stara last Doma JA in je sedaj nekje v Brčkem, smo dobili, baje po intervenciji gospoda Capudra, šele 19. septembra. Izdelovalec te opreme je namreč edini takšen primerek v Sloveniji in dela tudi za pol Jugoslavij e, zato j e vrsta čakajočih pri njem zelo dolga. Zmagujejo pa samo uporni. Ko smo tistih deset ton knjig potem že četrtič prenesli iz vseh kotičkov nove knjižnice, smo šele lahko začeli to zmešnjavo zlagati. Proti pričakovanju smo jo zložili dokaj hitro. In tole pišem sedaj v zgodnjih jutranjih urah že v čitalnici nove knjižnice, ki se od sedaj naprej imenuje Knjižnica Miklova hiša. Prijeten prostor je tale čitalnica. Svetal, topel, miren. Pred mano je 48 različnih časopisov, ki so lično spravljeni v za to primerne omare, in čakajo na bralce. Na moji desni se knjižne police upogibajo pod težo najrazličnejših enciklopedij, leksikonov, slovarjev in drugih priročnikov. Novost v tej knjižnici je tudi cicibanova soba. Majhen prostorček z nizkimi policami za majhneže, da bodo lahko sami segli h knjigam, z veliko mizo v sredini, kjer bodo lahko risali, se igrali, od novembra dalje pa tudi poslušali pravljice. Temu rečemo pravljične urice. Mame pa bodo ta čas v čitalnici pregledale Burdo, očetje prebrali Delo ali pa segli po Monitorju. V tem tednu, ko to pišem, knjižnica še ni odprta, drugi teden, ko boste vi to brali, pa že bo. Od devetih dopoldne do polosmih zvečer, pa še v soboto (vsako) od pol devetih do dvanajstih. Nova, lepa, svetla, prijetna knjižnica vas torej z veseljem pričakuje. Vedno ko pišem o knjižnici, bi najraje zlila na papir vse, kar čutim, da knjižnica mora pomeniti v takšnem kraju, kot je Ribnica. Če mojo želo odkrito poimenujem, se temu reče pridiganje. Pa vam bom prizanesla; naj dogajanje v knjižnici govori samo zase. Naslednja ugotovitev se bo marsikomu zdela smešna, pa mislim, da kar drži, ker se je že neštetokrat potrdila. Trditev je tale: Ribnico imajo najreje Neribničani in tisti Ribničani, ki v Ribnici ne živijo. Kaj pa mi, ta pravi, tukaj živeči? Izraz mačehovski odnos je marsikdaj preblag, da bi označil tisto, kar (česar) z njo (ne) počnemo. Če bi morali označiti naš kraj, katero od naštetega bi obkrožili: čist, zna ponuditi gostinske usluge, zna ponuditi po vsem svetu znane izdelke domače obrti, ima urejene izložbe in lepe izveske nad trgovinami, staro mestno jedro je obnovljeno in takšno kot nekoč? Če ste bili pošteni, je obkroženega jako malo. V Ribnico že sedem ali osem let zahajata dve gospe iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine: gospa arhitektka Blažičeva in gospa umetnostna zgodovinarka Arhova. V teh letih je z njuno pomočjo, z njunimi nasveti, predvsem pa z njuno ljubeznijo do Ribnice (Neribničanki!) nastalo v našem kraju veliko lepega. Imata še veliko nasvetov, idej, napotkov, o katerih se bomo pogovarjali na naslednjem debatnem večeru v Miklovi hiši. Morda bomo pa ovrgli gornjo trditev, kaj se ve! Tretji podnaslov ali Vojske nikar "Ti, kaj pa z Domom JLA, pa z vojašnico," se sprašujemo ljudje. In nimamo pojma. Ker nihče nič ve ve, smo mislili, da se od odgovornih nihče s tem ne ukvarja. Pa se. Gospod predsednik SO Ribnica, France Mihelič, ali po domače župan, je povedal, da so iz občine poslali na republiko zelo resen program, kaj želimo v Ribnici narediti iz objektov, ki jih je zapustila vojska (zadevo bom poročala po točkah, da ne bom česa pozabila). 1. V vojašnici v Ribnici bi želeli imeti gimnazijo, kar pa bi ostalo prostora, bi lahko ponudili mirnim obrtniškim dejavnostim. Alternativa: industrijsko-obrtniška cona. 2. Dom JLA naj bi spremenili v motel oziroma gostinski objekt na visokem nivoju, kjer bi bile možne tudi kulturne dejavnosti. 3. Ugar: Če se že ne moremo ubraniti vojske, naj bi bila vsaj tam, če pa se jo bomo lahko, naj bi bilo tam naslednje: ribogojnica, gojenje gob, konjeniški klub. Nekaj takšnega torej, kar bi nudilo oddih in rekreacijo in prinašalo dobiček obenem. 4. Ortnek: Zaradi specifičnosti tega objekta bo moral le-ta obdržati svojo namembnost (skladišče goriva). Tisoč in ena ovira stoji na poti uresničevanja zgoraj naštetega, prva je celo znana: vse te objekte, če bodo z božjo in kaj vem čigavo še pomočjo namenjeni našim pobožno željnim dejavnostim, je treba najprej od republike odkupiti. Tale stara resnica pa tudi še kar drži: vse se da, če se le hoče. V. Poštrak NOVE NOVICE ŠOLSTVO 11 Učenke in učenci 7. c razreda osnovne šole v Stari Cerkvi pri Kočevjuso med svojimi sorodniki, znanci in prijatelji izvedli anketo. Spraševali so: ČESA VAS JE NAJBOLJ STRAH? ČESA SI NAJBOU ŽELITE? Slavka, 34 let: Bojim se, da nas spet ne doleti vojna, da ne bi zmanjkalo denarja za preživetje. Želim si, da bi bili vsi zdravi m srečni. Alojz, 43 let: Strah me je jutrišnjega dne, tedna, meseca, zaradi bojev za mir in svobodo, ki bodo ogrožali življenja mojih najijubših in najbližjih ter vseh ostalih ljudi. Jaz pa jih ne bom mogel braniti in jim nuditi zaščito doma, ker bom v bojih na fronti. Želim si, da bi se vse gorje vojne in trpljenje ljudi končalo. Generali in njihovi voditelji naj bi spoznali svojo zmoto. Potem bi lahko prenehali s streljanjem na nedolžne ljudi. Danica, 12 let: Strah me je avionov. Hotela bi, da me neha boleti trebuh. Mateja, 33 let: Strah meje ekološke katastrofe. Bojim se, da bi zmanjkalo pitne vode, da v zraku ne bo več kisika, da bo vedno več smetišč. Posebno me je strah človeških hudobij, zaradi katerih nastajajo težave. Želim si, da se vojna ne prenese ponovno na Slovenijo in da bi bili vsi zdravi. Tanja, 13 let: Strah meje spraševanja in kontrolnih nalog v šoli. Najbolj se bojim vojne in sicer napada z letali in mučenja. Želim pa si uspehov v šoli in mir. Stanka, 53 let: Strah me je nasilja, lakote. Strah me je tudi takrat, ko gre moj sin na orožne vaje. Sicer zdaj ne več tako kot takrat, ko je bila tu v Sloveniji vojna. Želim si malo več razumevanja med ljudmi, zdravja in seveda mir. Tea, 12 let: Najbolj meje strah bolezni in nezgod. Najbolj si želim "fejst" fanta. Simon, 5 let: Najbolj meje strah teme. Najbolj si želim, da bi dobil formulo. Aleš, 12 let: Strah me ni nikogar. Želim si lepo dekle in da bi se podrla šola. Kristjan, 14 let: Najbolj me je strah samega sebe. Želim si uspeha v življenju. Andraža, 20 let: Ničesar me ni strah. Želim si, da bi uspešno igrala v rokometni ligi in v življenu. Katica, 65 let: Najbolj me je strah vojne. Želim si, da ne bi doživela še kakšne smrti svojih sinov in hčera ali da bi se kaj zgodilo mojemu možu. Marija, 56 let: Najbolj me je strah mrtvega človeka, ognja in poplav. Želim si veliko denarja in zdravja. Ivan, 40 let: Najbolj ne je strah vojne in kač. Želim si mir v svetu in zdravja. Ruža, 27 let: Najbolj meje strah vojne, deževnikov drugih dvoživk ter žuželk. Želim si srečo v zakonu in zdravje celi družini. „Stipe, 38 let: Najbolj meje strah vojne, orožja, lakote in suše. Želim si, da bi bil mir v svetu, da otroci ne bt stradali. Imel bi tudi dober avto, hišo in denar. Ivanka, 36 let: Najbolj me je strah četnikov, vojne in neozdravljive bolezni. Želim pa si mir in dolgo življenje v zakonu in zdravju. Radmila, 17 let: Strah meje vojne in četnikov. Želim si avto ferari, hišo z bazenom, veliko uspeha v poklicnem življenju in ljubezni. Minka, 19 let: Strah meje pajkov in drugih živali. Želim si, da bi čimprej začela hoditi v službo, da bi bila uspešna v poklicu in v ljubezni. Dragica, 36 let: Mene je najbolj strah, da moja otrokajie bi zašla v slabo družbo, da ne bi uživala mamil in alkohola. Želim si miru, zdravja in da bi imela zagotolvljeno službo. Boštjan, 17 let: Bojim se, da ne bi dokončal šole in da ne bi dobil zaposlitve. Želim si z letalom v Avstralijo in Francijo in svoj avto. Marjeta, 12 let: Strah me je grozljivk in teme. Želim si majhnega psička in motor. Natalia, 17 let: Kaj pa vem. Ne vem. Najbolj si želim avto. Darja, 14 let: Bojim se kontrolke pri fiziki in kemiji. Želim si staro razredničarko. Marinka, 32 let: Strah meje grmenja. Želim, da bi se čimprej vselili v novo hišo. Boštjan, 12 let: Strah meje ropota v gozdu. Želim si, da bi končalo šolo z odličnim uspehom. Gregor, 8 let: Strah me je gozdnih živali. Želim si avlo na baterije. Anton, 40 let: Ko hodim po gozdu, me je strah medveda. Želim si, da bi ne bilo toliko ljudi brez službe, da ne bi bilo toliko ljudi lačnih in brez domov. „Davor, 11 let: Strah meje teme in nočnih živali: sove, čukov. Želim pia si motor. Franci, 45 let: Strah meje, da bi ostal brez službe. Želim si, da bi dobil na podjetju nov avtobus. Helena, 61 let: Strah me je, da bi zbolela. Želim si več pokojnine. Katja, 4 leta: Strah me je prvega šolskega dneva. Želim si novega kolesa. Francka, 71 let„: Stah meje, ker ne morem vstati s stola, ker me bolijo kolki.Želim si, da lahko v miru pokadim. Albina, 13 let: Bojim se, da bi k meni na obisk prišli marsovci. Želim si poleteti v vesolje. Vse odgovore so zbrali učenci v prostem času. Uredili in popravili so jih pri pouku. Želijo si, da bi vsaj nekaj nihovega dela lahko prebrali v vašem časopisu. Njihova mentorica: Daniela Lavrič Neznanemu vojaku Tam v grapi je nekoč zadet omahnil z glavo prestreljeno, da bi v zavetju nekih let si vzela zemlja, kar je njeno. Zdaj mu le sence trav polže čez zapuščen nagrobni kamen in v vetru, ki suši solze, zamrl je davno sveče plamen... Tako nekoč nekdo odšel, je v smrt za neke ideale, da bi prek trupel se povzpel nekje nekdo med generale. A ta nekoč, nekdo, nekje, je večna pesem neizpeta, ki jo v dolini zla ljudje plešoč pojo iz leta v leta; ne da bi vedeli, zakaj jih že nizkotno, bojno geslo, brezbrižne pahne v položaj, kjer smrt zajame polno veslo. Tako se svet vrti naprej in vse se v stare struge zlije; le človek ni dojel doslej, da se s krvjo kri ne izmije! Morda zato že drevi spet, nekdo za neke ideale, omahnil v grapi bo zadet in spet bodo za njim ostale le: solze, sveče, veter, trave in vegast križ bo kot vprašaj, štrlel iznad sprhnele glave, ter spraševal: ZAKAJ, ZAKAJ... Jože Kozina i NOVE NOVICE DOBRO JE VEDETI I! Gnojenje z gnojevko Farma prašičev v Klinji vasi uspešno deluje že 14 let. Z našo proizvodnjo pokrivamo 7 - 8% slovenskih potreb po prašičjem mesu. Kot stranski produkt proizvodnje se pojavlja tekoča gnojevka. Dnevno se sveža gnojevka zbira v egalizacijskem bazenu, nato se v procesu separacije ločujeta čvrsta in tekoča frakcija. Čvrsti ali gosti del zbiramo na urejeni betonski deponiji, tekoči pa se zbira v dveh lagunah, ki sta utrjeni s kvalitetno ilovico in prekriti z nepropustno folijo. Služita kot skladišče in prostor za anaerobno fermentacijo, kjer gnojevka zori 3-4 mesece. Tako naravno prekrito gnojevko uporabljamo kot organsko gnojilo. Tudi gnoj, ki ga dobimo po separaciji in zori več mesecev, je moč koristno uporabiti na obdelovalnih površinah. Po študijah strokovnjakov s področja gnojenja bi farma potrebovala blizu 800 ha kmetijskih površin. Trenutno gnojimo že 1.520 ha, od tega preko 300 ha v zasebni lasti. Vseh potreb in želja po gnojenju v letošnjem letu nismo mogli izpolniti, zato smo površine gnojili z minimalnimi količinami gnojevke. Linijo razvoza z velikimi cisternami do površine in nato z malimi po površinath smo v zadnjem času še okrepili. Ta način, plod lastnega dela in finančnih sredstev, je zaenkrat edini tovrstni način v Sloveniji! Vsi prevozni stroški od farme do površine in razvoz na površinah gredo v breme farme prašičev. Gnojimo v občinah Kočevje in Ribnica, od Spodnjega Loga do Ortneka, v okviru našega podjetja Mercator - Kmetijsko gospodarstvo Kočevje ter na željo zasebnih kmetov. Rentabilnost proizvodnje farme pokriva stroške razvoza v razdalji 25 do 30 km. V okviru podjetja imamo izdelan gnojilni načrt v sklopu dolgoročnega programa gnojenja kmetijskih površin z govejo in prašičjo gnojevko ter dopolnjevanjem z mineralnimi gnojili. S prašičjo gnojevko gnojimo predvsem travnate površine. Najboljši dokaz smotrnosti varčevanja organske mase nazaj na kmetijske površine je povečan odkos na travnikih z enega na trikratni do štirikratni ter zadovoljni kmetje, katerih je že blizu 50 v obeh občinah. Interes za gnojenje se še vedno povečuje. Gnojevka se redno analizira na vsebnost mineralov, količino suhe snovi, PH vrednost itd. Po analizah Kmetijskega inštituta Slovenije vsebuje naša gnojevka v povprečju v eni toni 0,75 kg dušika, 0,25 kg fosforja, 1,25 kg kalija in 0,30 kg kalcija, PH vrednost je nevtralna. Glede na to, da smo letos razvozili že 34.000 m3 gnojevke, so dobile površine 25.500 kg dušika, 6.800 kg fosforja, 42.000 kg kalija in 10.200 kg kalcija. Preračunano na mineralno gnojilo NPK 13-10-12 pomeni, da smo nadomestili najmanj 68.000 kg t.i. umet- nih gnojil ali družbi prihranili 646.000,00 din. Preko gnoja, ki ga dobimo po separaciji, smo nadomestili nadaljnjih 75.000 kg umetnih gnojil in privarčevali 715.500 din. Že nekaj časa se veliko govori in piše o razseljevanju velikih družbenih farm, predvsem prašičerejskih, češ da ne ustrezajo zahtevam časa in predstavljajo stalno ekološko nevarnost. Namesto razmišljanja nekaterih, da je potrebno našo farmo razseliti na 60 majhnih, smo v našem podjetju ta problem rešili z raz-seljevanjem gnojevke. Problem razvoza, vsaj za naše razmere, kjer je prebivalstvo vasi čedalje manj kmečko, sta neprijeten vonj ali aroma dan ali dva po razvoju. Razvite kmetijske dežele zahodne Evrope ga sprejemajo kot normalen spremljajoči faktor kmetijske proizvodnje in z njim živijo (Nizozemska npr. razvaža gnojevko do 200 km daleč). Naša farma vlaga dodatne napore za zmanjšanje emisije smradu v okolje, s tem, da spremljamo novosti v svetu na tem področju. Letos je naš osnovni cilj prepričati občane, da gre za nekaj novega, za vračanje organskih snovi na površine, katerim le-teh primanjkuje, ne pa za strup ali kemikalije. Vsem, ki bi želeli dodatne informacije o našem delu, svetujemo, da se oglasijo na naš naslov: MERCATOR-KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE PE PRAŠIČEREJA KLINJA VAS France Trdan, dipl.ing. NOVICE POSLOVNA STRAN ■ ■ss: NASLOV:NOVE NOVICE,KOLODVORSKA 1, 61310 RIBNICA, TEL.: 861-765 OD 8.00 -11.00, OSTALO 861 - 704 TA DEL ČASOPISA JE NAMENJEN VSEM PROIZVAJALCEM,TRGOVINAM,STORITVENIM DEJAVNOSTIM IN DRUGIM,KI ŽELIJO REDNO ALI OBČASNO SEZNANJATI SVOJE POTROŠNIKE IN ODJEMALCE S SVOJO PONUDBO.NAROČILA ZA POSLOVNE OGLASE SPREJEMAMO VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12. - 17.URE IN VSAKO SOBOTO OD 9.-13.URE. OBJAVO POSLOVNIH OGLASOV ZARAČUNAMO PO VELJAVNEM CENIKU. MESARSTVO BRADAČ TZO 71, KOČEVJE tel. 858 - 100 - vse vrste svežega mesa - pestro izbiro delikates (POSEBNA "mNIJ!)BA ZA KONL(TLDNAj) - domača teletina - jagnetina ______________- odojek_____________ Gostišče COREL Jože Corel, Mahovnik 41, Kočevje tel.: 855-150 - hrana po naročilu, obarvane palačinke - razne vrste pijač, domača medica Sprejemamo naročila za poroke in slavnostne priložnosti. Za razvedrilo: biljard in balinanje. V OKTOBRU PRAZNUJEMO 4. OBLETNICO USPEŠNEGA DELA. ZELO UGODNA PONUDBA: ° razprodaja teniških loparjev) ° bogata ponudba različnih trenirk ° jakne in ostala oblačila AMERIŠKE „ NEL ” LIGE odprto od 9. do 13. in 16.-19. ure KOČEVJE - Ljubljanska 9a , telefon: 061/851-983 m KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA Ribnica, Šeškova 15, tel. (061) 862 -131, fax: 861 - 030 V SVOJIH POSLOVALNICAH IZBIRA, ZADRUŽNIK, DOM SODRAŽICA IN SVETI GREGOR VAM PONUJAMO: - vse vrste blaga dnevne potrošnje, - gradbeni material, - rezervne dele iz programa Zastava in IMV, - celotni asortiman reprodukcijskega materiala za potrebe kmetijstva po izredno ugodnih cenah. V naših poslovalnicah boste prijazno in hitro postreženi. NOVO! Odkupujemo vse vrste rezanega in celuloznega lesa ter žamanja po ugodnih cenah. m' MESARIJA J NOSE IVAN Šalka vas 135, KOČEVJE Telefon : (061) 851 - 225 ° sveža govedina ° klobase, hrenovke in suhomesnati izdelki domačih proizvajalcev 0 od četrtka dalje sveža domača teletina POSEBNA PONUDBA: 0 vakumsko pakiranje mesa za zmrzovanje Odprto tudi v NEDELJO! Trgovina SLOVENKA Metka Goljevšček, Dolga vas 41, Kočevje - bogata izbira živilskih izdelkov - bife v sklopu trgovine s trgovinskimi cenami pijače Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 17. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure, ob nedeljah od 9. do 12. ure NOVE NOVICE POSLOVNA STRAN II ■ zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Zavarovalna agencija BIO d.o.o., Šeškova 15, Ribnica, tel.: 861- 921 zastopa in posreduje vse oblike zavarovanj ZAVAROVALNICE TILIA d.d. iz Novega mesta nudi vse informacije in nasvete iz področja zavarovanj ter vso pomoč pri zavarovanju možnih rizikov NAŠEGA ČASA nudi vso pomoč pri likvidacijah škodnih primerov vključno, s HITRIMI IZPLAČILI ŠKOD nudi za vse oblike zavarovanj 10% agencijski popust ter možnost obročnega odplačevanja premij. " POSEBNA PONUDBA" V mesecu oktobru in novembru nagrajujemo DOBRE VOZNIKE z DODATNIM 10-% POPUSTOM! Popust velja za vse voznike, ki v razdobju enega leta niso povzročili prometne nezgode. OBVEZNO AVTOMOBILSKO ZAVAROVANJE LAHKO VPLAČATE V DVEH OBROKIH Z DVEMA ČEKOMA. POŽARNA ZAVAROVANJA NUDIMO S POPUSTOM DO 30%. PRIČAKUJEMO VAS S PRIJAZNIM NASMEŠKOM. Drogerija SONJA Ljubljanska 43, Kočevje, vam nudi • kozmetiko za njo in njega ter nego otroka • parfumerijo (tudi iz uvoza) • bižuterijo, igrače • sveče • modne trakove za v lase različnih barv • dekorativni papir in trakove PO ŽELJI VAM DARILO TUDI LEPO ARANŽIRAMO, VSA PRI NAS KUPLJENA DARILA BREZPLAČNO! d. o. o. 61330 KOČEVJE BRAČIČEVA 24, teLfax 061/851-197 Smo pooblaščeni zastopnik za prodajo in servisiranje vozil NISSAN. Nudimo kompleten program NISSAN po najugodnejših cenah. Možnost nakupa preko Hravške. Garancija za avtomobile NISSAN je 3 leta oziroma do 100.000 km, 3 leta na barvo in 6 let na karoserijo. FENIKS razpisuje prosto delovno mesto: "'šivilje zn kroje ije in ši Pogoji: končana oblačilna šola ali triletna šola - tekstilni konfekcionar II 3 leta delovnih izkušenj poskusno delo 3 mesece OD od 13.000 do 15.000 din Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: FENIKS-MARKETING d.o.o., Stara Cerkev 72,61332 Stara Cerkev. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem roku za prijavo. RUSS d.O.O. TRGOVINA Z INSTALACIJSKIM MATERIALOM V začetku oktobra je na Griču, Cesta III/3, na isti lokaciji kot trgovina z gradbenim materialom MON, začela poslovati trgovina RUSS z naslednjim prodajnim programom: vodovodna instalacija s kopalniško opremo; elektroinstalcaije; centralna kurjava; gradbeno orodje. V trgovini je mogoče nabaviti vse, kar potrebuje graditelj pri gradnji hiše na enem mestu po konkurenčnih cenah. Večji del blaga imajo na zalogi, možna pa je tudi dostava na dom v treh dneh na podlagi priložene specifikacije. Delovni čas: od 8. do 18. , ure AVTOMOBILSKA IZLOŽBA KENTAX TRADING podružnica Ribnica, Šeškova 42, tel. 861 - 488, NOVO NA TRŽIŠČU : Opel ASTRA od 23 800 DEM dalje - na voljo vsi modeli Rešitve nagradne križanke št. 10 pošljite na uredništvo NOVIH NOVIC, Kolodvorska 1, Ribnica. Nagrajence bomo objavili v 13. številki NOVIH NOVIC. Nagrade prispeva lokal na sliki. W ICJ na&L y ^ ' -x- « »k^^-riiiiiuu^ - g O^ZAVA &0& LJOsezMi ttitlJSLl ELCHOlr MrlbWA Jtze Slo\J. PiSArtLl fVLlp SkAvIbH HO NSW PO&kAML FOSFOR ÜAZUcaM m ^OCA sAHO- S\ M DE.L 06PAZA P(Wl kETALEO NAMFßA eii:e.\io ž&AnJE f» i| PkftviOTA sAiiifilsi: ftLPAH &0fcA 'i TOtClOl nežici KftPlU PßlHotStO V/|N0 Pohoda cAHEtlidft JfitoNSto HtSTO 1931 §1 ^&M*** '' 1Ü1F UOSTftfL HftklO \ •£4 £ ilS PotOUA ŽWAL ir WL OHtTtlli leAMiko UOHftOStO PLCHt IZOEIXMLB, APMA PLAAötÄöT JUMiClU MöfLStl MIC HofcsKA m lUOti ŠtCDUl- 'JEC HozoLJA-VI OST tliMÖ« fttlfl (OOH*- ßOOEc PLEMEL HOD. PASMA HAOzftd. 2 • IME NOSILU TdST ST JAPON. S0"' ÜlSlW NftSELlE fO»E.Su foUEt ST. ŽIDO'J. tdAcJ H^KlI &0& OElEOTAL. PMfekS ZA USE 'JEktTCt. POHtHbllC ŽIM'LO ÄlsTflfl Hone. »LozAVC JUS j OTOK. TUl SAtOlrtUi T0M~ UStHAtO OdEvlO mtfL 1 vesrft KtTOUiA &oro 'J stvlEftNiH PUtCEUH E&ipoAA. bok i IZŽREBANKA NAGRADNEGA! VPRAŠANJA "HIDROKULTURA" je: SILVA MLAKAR, TW 5, Ribnica Nagrado prejme pri CVETLIČARSTVU! "ŠPELA" v Ribnici. Izžrebanka naj se po:| nagrado oglasi osebno pri cvetličarstvul "ŠPELA" v Ribnici. f IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE ŠT.8 i "FOTO Toni" g tl. nagrada razvijanje barvnega filma z izdelavo slik Saša Pavlin,! i;: Prijateljev trg 12, Ribnica 12. nagrada fotografiranje za dokumente Stane Pelc, Podgorska 10,1 I Kočevje ’! I 3. nagrada baivni film Aleša Kužnik, TVV13, Ribnica nai se zari*di narave nagrad seveda osebno zglasijo pri Fotoi |TONI-ju v Ribnici na Gorenjski cesti 6. TRGOVINA IN AVTOSERVIS kta Humec 41, 61331 Dolenja vas, tel.:864-166 * Golf (stari in novi), Zastava 101, Yugo * za vse vrste vozil * VALVOLINE olje (predpisano za Opel in Hyundai) * gume Sava v vseh dimenzijah (EXACT) * svetlobna oprema SATURNUS NOVO! Pripravimo vam vozilo za tehnični pregled in vam ga dostavimo s potrjeno dokumentacijo! I\M / ★ * prodaja gradbenega materiala pridobivanje gramoza vseh granolacij z dostavo £3 {2 CH □ o o m < & stanovanjska zadruga (triodstotna provizija, vpisnina 50,00 din) NOVO ! brezplačna dostava na dom z razkladanjem paletiranih izdelkov FKANK0PAN5XA VSE NA ENEM MESTU, HITRO IN OB VSAKEM ČASU! -i > Stanovanjsko komunalna banka d.d., ..iilLiilf} poslovna enota Kočevje, obvešča občane in obrtnike, daje razširila svojo ponudbo. SKB BANKA D J. Banka nudi občanom: - zbiranje dinarskih in deviznih hranilnih vlog, - vodenje tekočih, žiro in deviznih računov, - menjalne storitve, - prodajo in odkup kratkoročnih in dolgoročnih vrednostnih papirjev, - vse vrste potrošniških posojil, - stanovanjsko varčevanje in kreditiranje gradnje, adaptacije ter nakupa stanovanj in stanovanjskih hiš. Obrtnikom in ostalim komitentom, ki opravljajo samostojno dejavnost, banka poleg vodenja žiro računov in opravljanja plačilnega prometa nudi kredite za obratna sredstva in investicijske naložbe. Vabimo vas, da se za vse podrobnejše informacije oglasite v Kočevju, Trg zbora odposlancev 18 ali nas pokličete po telefonu št.: 061/855-222 Odprto: ponedeljek - petek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00, sobota - zaprto.