»proletarec" je i delavski list za
misleče čitatelje
j
Official Organ Yugoslav Federation, S, P. - f danilo Jugoslovanske Sociuliatične Zveze
— gl /vsilo - * prosvetne matice j. s. z.
U. _ NO. 1499.
M MMBl-rlut Matur. Ilfrr«b«r «. IMTT. ■« (ht p—t efflae al i htrai«, |||„ andrr ik« Ari er t»««r*M «1 March »r*. Ittve.
CHICAGO, ILL., 3. JUNIJA (June 3), 1936.
1'altlUhrd nrrklr al SUMM H. |,nh min lr Avf.
LETO — VOL. XXXI.
THOMAS OBLJUBLJA ENERGIČNO KAMPANJO
Francija na| pragu težavnih odločitev
soc. stranka bo ostala enotna, izjavlja njen i predsedniški kandidat
Vprašanje skupnih akcij s komunisti bo fano po volitvah v odločitev članstvu
0 reorganiziranju federacij bo razpravljala in sklepala eksekutiva. — Drugi važni sklepi <
NORMAN Thomas, ki je zdaj v tretjič kandidat za zveznega predsednika na socialističnem tiketu, izjavlja, da se prerokovanja stare garde o splošnem razkolu v socialistični stranki ne bodo uresničila. "Tisti, ki so odstopili, so le neznatna struja in prav nobenega izgleda ni, da se ji bi posrečilo zgraditi stranko. Ogromna večina je ostala zvesta tej orga-niiaciji," ugotavlja Thomas, ki je bil v frakcijskem boju na ielu militantne struje. Tudi milwauški župan Hoan je mnenja, daioc. stranka ostane enotna in da tudi večina pristašev stare garde ostane v nji, ker načel-
Namesto dobre hrane je dal Hitler Nemcem nove vojne ladje
--i-----
Zakrinkani "varuhi" amerikanizma
nih razlik med eno in drugo sploh ni, ali pa so tako malen-
M
konvenciji njenih 44 delegatov iz Ne\v Yorka. Boj okrog te točke je trajal na konvenciji 15
f
ur.	—. .
Načelna deklaracija
Načelna deklaracija, sprejeta pred dvema letoma v De-
Iz statistike, ki jo je koncem maja objavil Hitlerjev minister za propagando dr. Goebbels, JI razvidno, da je Nemčija prošlo zimo potrosila za podpiranje bednih $150.000,000. Te pomoči je bilo deležnih 13 milijonov ljudi, ali ena petina nemškega prebivalstva.
Pomanjkanje je torej veliko. 2ivl jenski standard je veliko nižji kot pa predno je Hitler prevzel vlado. Ampak on nima ministra za propagando tjavendan. Njegova naloga je Nemce hraniti z navduseva-njem in šovinizmom, ne pa s kruhom, maslom in mesom!
Na vsakih toliko dni vlada razbobna kako "senzacijo", ki vpliva vzpodbudno na gladno prebivalstvo. Zadnjič so razglasili poročilo o velikih mj-nevrih nove nemške vojne mornarice. Hitler jim je vseskozi prisostvoval. To. da ima Nem-
tro.tu, okroB katere se ae po- ^ vojno brodovje> je „ ml. teir> <wredotoW fnkcgski b?J. Lirtr. prop.„nde v«inejie, je bila na prosi, konvencij, v kot p> d> je petinft ljudi odvi„
NORMAN THOMAS
*
kostne, da bi čisto lahko prišlo do sporazuma. Hoan pravi v intervjuvu v dnevniku Milvvau-kee Leader, da so bili militanti pripravljeni popuščati, ne pa newyorska stara garda, ki je
Clevejandu stilistično popravljena in omHjena. Označba "bogus demokracija" je črtana in dotična točka nadomeščena z novim besedilom, ki se glasi: "Socialistična stranka znova izjavlja svojo vero v ekonomsko in politično demokracijo. Sistem popolne demokracije pa je kajpada mogoč le v brezrazredni družbi, v kateri služi vlada vsemu ljudstvu, ne pa, da je orodje Vladajočega razreda. Dokler razredi ostanejo, bo forma in bistvo demokracije podvržena zlorablja-nju in omejitvam v korist razredne vlade. V taki razredni uredbi so bili zatirani sloji v stanju izvojevati si gotove civilne svobodščine in demokratične pravice s pomočjo vztrajne borbe proti vladajočemu razredu."
nih za svoje preživijanje od miloščinske podpore.
Veliko telefonov
Na vsem svetu jc 33,539,-
V Michiganu preiskujejo lajno organizacijo, ki se imenuje Black Legion Njeni člani so rečinoma hribovci i Krntuckyja in drugih južnih držav, kjer je svoj čsl prospeval KKK "Črna lrgija" v Michiganu varuje "moralo" in njen nalben je hoj za "ameriUaniaem in u*!avo" ter proti 890 telefonov, med temi nad iiJonit žrneem, katoličanom in "rdeč kar jem". Na vesti imajo že precej polovico V Zed. drŽavah.	i človečkih življenj. Slika prikasuje kostum teh patriotičnih tolovajev.

zahtevala, da se prizna nal (Nadaljevanje na 2. strani.)
Poročilo o nadaljnih važnih sklepih
devete redne konvencije S. S. P. Z.
--
Sklep za vložbe na prve vknjižbe. — Pet stalno nameščenih glavnih odbornikov. — Smernice novega glasila
Kot že poročano v prejšnji številki, je eden najvažnejših sklepov prošle (devete) redne konvencije SSPZ, ki se je vršila v Milwaukeeju, ustanovitev
Utiranja in druge nasilnosti znamenje ignoranee
"črna legija" patriotičnih fanatikov, ki pravi, da bo dobro v Zed. državah, če se zatira črnce, pod a vi Žide in "koloniste" ter ustrahuje "katoličane", je organizacija ignorantov, ki se niso ničesar naučili in zato tudi ničesar pozabiti ne morejo. Vzlic temu je ta tolovajska banda v Michiganu uživala veliko protežira-nja in izkazalo se je, da je bil v nji marsikak "politišen", ki « bi zdaj rad opral, kajti "Cr-n* legija" je bila v svojem početju več kakor črna.
V južnih državah še iposeb-D(> prevladuje nazor, da ima v*akdo, ki je v stanju sklicati "kupaj drhal v morilne namene. pravico izvrševati "smrtno wen" in inkvizicijsko mučenje. Pet policajev iz Tampe, ki 80 lanskega 30. novembra u-Kra<bili v privatnem stanovanju pet socialistov in njih so-mi*ljenikov, je porota na obravnavi v Rartovvu, v Floridi, koncem konca vendarle spo-2nala krivim, kar je bila sen-?*«ija za vso Ameriko! Eden izmed ugrabljenih, bivši socia-|»«tični organizator Joseph »hoemaker po imenu, je vsled dobljenih ran umH. Policaji so ..*a namreč odpeljali na polje ,Zven mesta in ga pretepali ter naučili ter vrgli v jarek. Ležal J* več ur nezavesten, predno našli drugi ljudje. Med-je dobil zastrupljenje v
nogi, ki so mu jo z bičanjem j beni takozvani civilizirani de skoro razbili; ko so ga pripeljali v bolnišnico, so mu jo nemudoma odrezali, ampak bilo je prepozno. Ostali štirje u-grabljenci so okrevali.
Zdaj so se ti razbojniški "varuhi reda in mira" pritožili na višje sodišče, češ, razprava je bila tehnično nelegalna, ker so si porotniki naročali žganje, v prerekanju so se enkrat stepli in počenjali I druge neumnosti, ki niso bile v skladu z njihovo službo.
Linčanja niso vjobičaju v no-
želi, razen''v Zed. državah. Predloga, ki jih bi prepovedala z določitvijo strogih kazni za kršilce, pa v kongresu ne dobi podpore, še celo "liberalni" senator republikanec Bo-rah se je izrekel proti sprejemu take postave.
Ako se v tej deželi kaj dogodi, da regularna oblast skrahi-ra, bo zavladala linčarska "ju-stica" in divjala bolj brutaino kakor je Mussolinijev fašizem prvih par let. kateri je dosegel v današnji dobi višek terorizma.
lastnega glasila. Izkazalo se | na slojih konvencijah to že je. da jp bila agitacija se v vsa- poskušala.
ki podporni organizaciji po- Resolucijo, Ki določa, kako spešena, čim je dobila svoj iM. naj bo novo glasilo SSPZ ure-Na pravilih je konvencija jevano, je predložil Vatro
porabila štiri dni. Sprememb je bilo precejšnje število. V bodoče bo pravila s popravki
Grill, ki je bil izvoljen tudi za urednika. On je urednik Enakopravnosti v Clevelandu, ki
in spremembami uredil uprav-; je bila glasilo SSPZ doklej, ni odsek namesto posebnega Konvencija je določila od-odbora.	; bornikom sledeče plače: glav-
Omenili smo že v prejšnji1 ni predsednik $15 mesečno; gl. številki, da je konvencija po-. podpredsednik, $35 na leto; slala pozdrav konvenciji soda- vrl. tajnik in gk blagajnik vsa-listične stranke, in o skiepu, da ' ki po $190 na mesec; pomožni mora biti glasilo urejevali ) v tajnik* $150 in urednik-uprav-duhu zavednega, organizira- nik *1H0 na mesec, nega delavstva. Resolucija Nekateri so smatrali te pla-pravi, da mora biti to bojevnijče v gl.-uradu za previsoke, to-list za korist delavcev in far-;da bile so odobrene skoro brez marjev. To jc druga slovenska Posebne opozicije.
podporna organizacija, ki je
Predsednik nadzornega od-
dala glasilu take smernice,	bora ]><> prejemal $.",0 letno, o-
Ima jih tudi JPZS, toda ker	**ala dva pa vsaki po $25.
ima najeto iglasilo. mu smernic	Predsednik porotnega odbora
ne more narekovati, četudi je	(Nadaljevanje na 4. strani.)
Množina stavk dokaz,da se razmere ne izbol j šu jejo
Poročila na "finačnih straneh" ameriških dnevnikov so zelo optimistična. Dividende se višajo, ker je business danes
tih sploh tako majhne, da je! pitalistično časopisje samo pri-1 tisoč delavcev, ker so prc{
sramota.	znava, da je bilo do konca ma- znosn > izkoriščani.	J
ja na stavki nad 30,000 delavcev,
boljši kod kdaj prej od leta |^enT nadTzkorfščanjem v tolik-; Poljedelski delavci so se po-
Naravno, da so delavci vzlic bojazni za svoje službe razka-
1930 naprej. Korporacija za korporacijo razglaša, da nekaj let niso zmogle niti regularnih dividend, zdaj pa lahko izplačujejo že tudi izredne, kar je znamenje, da se blagostanje vrača. Trditev je izmišljena, kar se profitov za kompanije tiče. Delavci pa imajo vzrok, da so nezadovoljni. Kajti produkcija je dosegla enako stopnjo, kakor je bila 1. 1929, dočim so plače za isto delo danes veliko nižje in v mnogih obra-
Skoro vse stavke bi bile us-pešne, če ne bi kompanijam pomagala policija, šerifi in so-
šni meri. Posledica je množina dali v boj za izboljšanje svojih dišča! Vsi ti "politišni" so v vo stavk, ne sicer v velikih indu- razmer v Arkansasu, vrtnarski lilnih kampanjah delavski pri-
delave!.v Californiji, gozdarji jatelji. ampak nikdar ne v pra-
v VVashingtonu in Oreg mu, in- ksi. Vsaki kompaniji je na raz-
dustrialni delavci v VVjsconsi-; polago policijska, šerifov a in
nu, mlinarji v Minnesoti in de- sodna oblast. Ni čudno, če je
lavci raznih strok v drugih dr-'hoj delavcev tako otežkočen!
žavah.	^ Ampak čudno je, da pretežna
tr	i m 4 j večina r/oljufanih delavcev
c, w * , ^ , , X	1 ! ^uu vseeno voli za prevarante in
Stavke so to pomlad nastale : zastavkalo .1000 pristaniških i	u.^,,«,,;; i\r„
v najmanj dvajsetih državah in prevoznih delavcev. V Re- "m	v kampanji, I)ru-
ameriške Unije. Udeležilo se mingtonovjh tovarnah po vz- gače naš boj za zboljšanje raz-jih je nad 50,000 delavcev. Ka-|hodu je prenehalo z delom več i mer ne bi bil toliko težaven.
strijah, ampak v malih obratih. V velikih (pa se znova pripravljajo. Odbor za industrial-ne unije bo storil kolikor bo v njegovi moči, da se delavci organizirajo tudi v masnih industrijah.
IMOVITI SLOJ V STRAHU PRED NARAŠČAJOČO DELAVSKO SILO
DeportiralijeTrancosIcega duhovnika lzlitiopije. Impotenca sv. Stolice dokazana v raznih slučajih
V NOBENI deželi ni bogataški sloj danes toliko v strahu, kakor v Franciji. Najprvo ga je osupnila zmaga ljudske fronte, ki ima zdaj v parlamentu večino in prevzame vlado, potem pa ogromna manifestacija dne 24. maja v spomin žrtev, ki so maja 1871 padle v borbi za pariško komuno. 30,000 'delavcev, njihovih žen in otrok so takrat pobili. Komuna je bila zatrta v krvi in francoska reakcija si je oddahnila. Danes pa vidi na pragu novo komuno in socialistično*stranko na vodstvu vlade. Dne 24. maja je korakalo na pokopališče Pere-La-chaise, kjer so pokopani borci komune.iz oniTi dni, sto tisoče delavcev, še nikdar ni Pariz videl tolikšne delavske manifestacije! Delavci in njihovi voditelji so korakali skupaj in poteklo je ure. predno so prišle k zidu žrtev na pokopališče zadnje trume v povorki.	" ~ •
Listi poročajo, da je buržvazija v Parizu nehala prirejati razkošne bankete in plese in svojega nakita nič več ne razkazuje. Mnogi bogataši so se umaknili iz mesta v svoje vile.
Novo presenečenje za imoviti sloj je bila stavka, ki je izbruhnila prošli teden v Parizu in več drugih francoskih mestih. Tudi način stavke ^a je osupnil. Kajti delavci so enostavno ostali v tovarnah in družbam sporočili svoje zahteve. Hrano so jim pošiljali svojci irf pa delavske organizacije.
Preje so delavci y štavkah tovarne zapustili in se potem spoprijemali s stavkokazi in s policijo. S to metodo pa so obrat resnično ustavili in družbam pa onemogočili obnovitev dela s stavkokazi.
Do 29. maja je ostalo v tovarnah na stavki že 50,000 delavcev. Prizadeta je bila posebno municijska industrija. Za poravnanje te stav ke se je zavzel ves kabinet, ki je na posvetovanje povabil tudi bodočega premierja socialista Leon Bluma in. mnogo drugih delavskih vodij.	•• " /
Stavkarji so zahtevali skrajšanje delavnika in zvišanje plače. Nobeno jamranje družb ni pomagalo. Delavstvo v Franciji, ki je organizirano politično in ekonomsko, bo skušalo uporabiti svoje zmage sebi v korist kolikor bo v danih razmerah največ mogoče. Bogataši se boje, da bo takih možnosti precej. Gospodarska kriza je v Franciji zelo občutna. Položaj je

(Nadaljevanje na 3. strani.)
"IZVESTJA" ODGOVORILA PAPEŽU, DA JE ON ZVEZAN Z REAKCIJO.
V treh nedavnih pridigah je papež Pij apeliral na krščan-s.ki svet v vojno zoper komunizem. Skliceval se je posebno na Rusijo in omenjal poleg nje še Španijo in Mehiko. Nemčije, ki zdaj mre vari nad pet sto frančiškanov zaradi "nemoralnega življenja", si ni upal omeniti!
"Izvestja", ki je glasilo sovjetske vlade. pravi v odgovor papežu v izdaji z dne 27. maja. da je katdliška cerkev zedi-nila svoje sile s "fašističnim barbarizmom" in militarizmom. "Kaj naj si mislimo o predstavniku cerkve, ki javno
proglaša svojo radost nad triumfalno zmago, ki je bila dosežena nad revnim, malim, nepripravljenim ljudstvom v Etiopiji? Mar so strupeni plini, bombe, ogenj in žveplo znaki krščanske civilizacije?" In krščanski papež je izrekel svoj glejte, pravi Izvestja. prav ta blagoslov nad tem barbarskim početjem, potem pa se ^clrznc metati očitke na nas!
če kdo, je papež, ne pa komunistična Rusija sovražnik civilizacije in človeštva! Njegovo podpiranje vojne proti Etiopiji in njegovo veselje nad italijansko zmago to jasno potrjuje.
NASE \ \MM-i;
Glavna naloga članstva JSZ in Prosvetne matice je skrbeti, da bo naš enajsti redni zbor resnično uspešen.
JSZ mora nadaljevati s svojim delom neglede na zunanje vplive. In nadaljevala bo kljub vsem oviram v svojih ali v strankinih vrstah. Kakor smo težkoče premagali doslej, jih bomo v bodoče.
Z ozirom na socialistično stranko, naj bo tu poudarjeno, da Proletarec ni glasilo kake posamezne struje, ampak eden izmed listov SOCIALISTIČNE stranke. Pred vsem pa glasilo Jugoslovanske socialistične zveze!
To načelo je naglasila eksekutiva v posebnem pro-glacu in Proletarec ga vztrajno propagira. Ni je sile, ki bi mogla uničiti socialistično gibanje. Lahko se ga začasno potlači, za zmerom nikoli! Uredništvo Proletarca apelira znova na naše člane, da se naj nihče ne udinja kaki frakciji — eni ali drugi — ampak da naj rajše grade svojo SOCIALISTIČNO organizacijo.
Dalje, da naj sodelujejo s SOCIALISTIČNO stranko kot celoto. Ta celota je bila na prošli strankini konvenciji v Clevelandu dokaj dobro ohranjena, in »o je dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati! Naprej z borbo za socializem!
h*.
\
—ti/
PROLETAREC
LIST ZA INTCUESC DELAVSKEGA LJUDSTVA. ' * IZHAJA VSAKb SREDO, i
Itdaji Jugoslovanska Dalavaka Titkovna Druiba, Chicago, III.
<.I.ASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZfc.
NAKOCN1NA v £ediiij«aih državah za c*lo l*to $3.00; za nal 1#»U SI 75; sa
četrt leta $1.00. Inosemstvo: za c«lo letu $.1 50; za pol leta $2.00.
Vsi rokupiii ia oglasi muraju hiti v nai#>» uradu najpozneje do pond«ljka • ' popoldne ta priob£it«v v Atevllki tekolega tedna.
PROLETAREC
Fubllahed sv«ry Wednesday by th« VitRonlav Workmen's Publlshing Co., Inc.
Eata^liahed ltfOfl.
Editor................................Frank Zaitz.
Buslnesa Msnager.......,.........Charles Pogorelec.
AzKkstant Busincsa Msnager.............John lial; Jr.
PRIZOR S KONVENCIJE SOCIALISTIČNE STRA
SUBtfClUPTtON RATE.S:. United Statei: One Tear $3.00; Six Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.B0; Six Months $2.00.
proletarec
2301 S. L»wndale Ave. -	CHICAGO, ILL.
T.I«phon.s ROCKWELL IM«.
Socialistična stranka v svojem novem
razdobju
SOC. STRANKA BO OSTALA ENOTNA, IZJAVLJA NJEN
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Protlvojno »tališče
Tudi besedilo, v katerem se naglasa strankino protivojno stališče in nal:>g<>, ki jo ima v borbi za preprečenje vojne In eboroževanja, je popravljeno, dasi je pomen v novi obliki skoro isti. Dalje je popravljena iz-
Oalavaka stranka---------
Socialistična stranka se Je na konvenciji izrekla *a iode-lovanje pri gradnji delavske ali farmarske stranke, pod 1>0. tfojem, da se zan jo izrečejo u. nije in da ne bo podpirala k* pitalističnih kandidatov,
java v deklaraciji, ki se~je prej 1 pa svoje, in da .m;.izreče y.a
glasila, da bo stranka podpirala in branila vsakega, kf bi z ozirom na boj proti oboroževanju in vojni prišel v navskrižje z zakrni. /daj j«« v nji t >lma-deno, da bo branila vse tiste, o katerih se uveri, da so vredni
ializ tci jo bogastev. Dalje m. ra biti taki stranka federativ.
na in so -ia listič ni stranki mora biti v nji dovoljeno vrniti s^i*. I Lit It-no delo naprej. Vsi kandi. dati, izvoljeni na listi take stranke morajo biti za svoj*, delo v javnih uradih nji odg*
njene podpore. V prejšnji voj-1 ni so priMi v soc. stranko plM-I vuini.
vqkatorji in izvršili sabotažna1 Sprejetih je bilo veliko dm-
Gornja slika je bila sneta v čatu debata o predlogih-za prlsnanja in neprlananja dalagatov stara garde. Konvencija je porabila sa ta »|>or 13 ur £a»a, kakor poroča Milvvaukee Leader. Na desni strani slike je mil-«vauskl iu|>um D. VV. Hoan, ki ja predlagal, da naj ta prizna v New Yorku vsaki struji toliko delegatov, kolikor jih je dobila pri zadnjih primarnih volitvah. Njegov predlog je bil porftien. Newyoriki starogardisti so potem odšli na tvojo konferenco in ustanovili "socialdemokratsko federacijo". Izjavili so, da v kratkem akli-
i Ben Lucifer, ki piše v dnevnik Milvvaukee Leader, o men h v enem svojih šaljivih poročilih, da je videl na proSli konvenciji socialistične stranke tudi Adolfa Germerja, njenega bivšega tajnika. Med vojno je bil Germer obsojen vsled strankinega protivojnega stališča na dvajset let za,pora zaeno z Victor L. Bergerjem in številom drugih socialistov. - i
Adolf, ki je prišel v Cleveland zaradi konvencije ACW. se je Benu potožil;ieš, socialistične konvencije niso več kakor nekoč. Nič starih obrazov! S tem je mislil, da ne prihajajo nanje tisti ijlani, ki so bili v ospredju do predvojne dobe, oziroma do konvencije v Milwaukeej<u leta 1932.
V	zborovalni dvorani v Clevelandu je dominiral nov element, večinoma taki člani, ki so pristopili v poslednjih petih letih. Od 1. 1922 do 1932 — torej skozi dobo-desetih let. ni socialistična stranka dobila skoro nič novih članov. Na starih se je krčila od leta do leta, ampak novincev, ki bi vzeli izpraznjena mesta, ni bilo. »Imeli smo pač. "prosperiteto", ki je ameriško ljudstvo opojila toliko kakor še nobena poprej.
Po krahu so milijoni in milijoni upali, da je polom le začasen. Toda kriza se je vlekla iz leta v leto! Medtem je postajalo ime Norman Thomas čezdalje bolj- znamenito.
Thomas je pristopil v socialistično stranko 1. 1916, v vojni dobi. Bil je tedaj smatran zji zelo konservativnega socialista. Njegovi kritiki so mu rekli, da je le pacifist. Komunisti so ga skozi deset let zmerjali, da je "reverend", soeial-fašist, sluga kapitalizma, in predstavnik "tretje kapitalistične stranke". Danes so pripravljeni agitirati zanj, samo če bi hotel privoliti v njihovo indorsiranje.
Norman Thomas se je prva leta udejstvoval največ v Ligi za industrialno demokracijo. Preje se je imenovala Inter-Col-legiate Socialist Society. Vsled medvojnih persekucij si je nadela .prvo omenjeno ime, ker je manj bodlo. Thomas in dr. Laidler sta v tej organizaciji vodila študente, toda ne v' eks-tremni radikalizem, pač pa v smislu imena "Liga za industrialno demokracijo".
Več let je bila nesocialistično orientirana. Thomas jo je približal socialistični stranki šele pred kakimi osmimi leti. Od tedaj je ta liga postala vir novih intelektualcev za ameriško socialistično gibanje.
V	predvojni dobi so v naši stranki prevladovali izključno krščanskem nauku potvarja navadni delavci, odborniki unij in pa intelektualci, ki so se raz- naravno razmerje. Nobenega vili na to stopnjo iz proletarskih vrst. Socialistične konvencije naravnega zakona ne prizna-so bile takrat kot kak, kongres internacionale: Nemci, Rusi, va brez čudeža in vrhutega še Finci, Poljaki, Čehi, Jugoslovani — Vse narodnosti so bile zastopane in človek je čul na teh zborih pomenke v okrog dvajsetih jezikih.	-	Ci
Tiste socialistične stranke ni več. Danes prevladuje v nji •vpliv Lige za industrialno demokracijo — kar pomeni študente in bivše študente, ki so zdaj profesorji, časnikarji, eksperti v tej ali oni stroki, duhovniki ali pa bivši duhovniki, in brezposelni intelektualci. Oldtimerji se ne morejo sprijazniti s to novo sliko, kar je naravno. Ampak socialistična stranka je danes taka kakršna je in če hočemo z njo, je potrebno, da se ji asimiliramo.
Nedvomno večina teh ljudi, ki jo danes tvorijo," razume, da brez delavcev in farmarjev ne bo prave, resnične in močne socialistične stranke. To je vzrok, čemu je toliko argumentiranja ,o ustanovitvi nove stranke, v kateri naj bi imeli industrialni delavci in poljedelci prvo in glavno besedo.
Konvencija v Clevelandu je pomedla ostanke socialistične stranke stare forme in nov element je vzel skoro vse prve sedeže; to se pravi, vodstvo nad stranko in v stranki. Mladina, ki dominira v nji, ni potrpežljiva. Hoče akcije, kajti mladina je pač mladina. .Presledek desetih let pa je pustil vrzel, da je tistih, ki bi mogli nad njo vplivati, premalo, zato se morajot iz njenih vrst vzgojiti novi voditelji z njenimi močni in skušnjami.
iejo konvencijo v New ^ orku, na katero pričakujejo delegata iudi is drugih driav. Norman Thomas izjavlja, da je raskol v soc. stranki neznaten in da sa stari gardi tte bo posrečilo zgraditi novo stranko. —- Zupan Hoan, ki je deloval za sporazum med obema strujama, je sprejel nominacijo v novo eksekutivo in ob enem izjavil, da v nji prajkone ne bo do konca termina. O stranki pravi, da je bila na konvenciji res nevarnost, da se razdvoji, kar pa se je k sreči preprečilo. On ja mnenja, da otlsne večin« pristašev stare garde v socialistični stranki.
problem vzgoje otrok in delavski razred
Borba za kontroliranje mladine v fašističnih deželah. — Cerkev prisiljena popuščati diktatorjem. — Edina prava vzgoja, koristna otrokom, je delavska vzgoja v duhu socialističnih naukov. Vsaka druga je kvarna
(Konec.)
Prva vzgojitaljica jo mati, njena naloga je, da otroka v tem smislu"navaja, zakaj premnogo prilike ima ob odgovarjanju na vsa mnoga vprašanja otroška. Starosti primerne, resnične odgovore naj daje radovednemu otroku, da bo, ko odraste, že poznal resnico in laž. da se mu ne bo treba šele mučiti in premagovati, preden se otrese vseh starih vraž in bajk in predsodkov, šola sama ne more vcepiti otrokom zdravega naziranja, če nima pod\>o-
tih duševnih in telesnih sužen-skih smereh kakor so nas vzgajali, dajmo se ojunačiti pa se dvignimo in- zahtevajmo za o-troke prlvzfojo novega svetovnega naziranja, ker hočemo naprej.
Neod pustno greši tisti nad človeškim zarodom, ki tlači otroke v črno praznoverje alt v kapitalistično ideologijo ko-
dejanja, da bi pred oblastjo!gih resolucij; kompromitirali druge ^>eiaLi-, omenjene, ste in stranko v celoti.
Sprejeta je bila resolucija, v kateri soc. stranka izjavlja, da je1 propagiranje sile, ki se jo naj poaluži manjšina proti stabilni državnj mašjnerijj romantična nemogočnost, zato taka propaganda v soc. stranki nima mesta. Dalje ista resolucija pravi, da se bo borila za ohranitev vseh pridobljenih svobodščin in proti fašistični diktaturi z Vsemi mogočimi sredstvi. *
glavne so ta
Sovjetska Unija
Resolucija ugotavlja, da je dolžnost socialistov in vseh za-valni boritelji za prav.ee de-jvednih delavcev braniti sovjetsko Unijo pred imperialistični-
lavskega razreda. Večino tu-
kajšnjih otrok mika, da bi dobili politične službe bodisi s pomočjo demokratske ali republikanske stranke, posledi-
mi silami. Ne bodo pa pomagali ameriški kapitalistični vladi, niti kaki drugi kapitalistični vladi, čeprav se sveže s
čnih" služb je premalo za vse. Pravilna vzgoja je učiti o-
rupcije, češ naj si ^ pomagajo, troke, da bodo morali delati za ako si morejo, saj itak vsakdo preživljanje, zato je njihova krade, samo ako ima priliko! dolžnost, da se Že v rani mla-Ni čuda, če je med mladino dosti prično boriti za tako u-posebno v tej deželi tako tež* redbo, v kateri bo vsakemu da-
re. Današnja šola ne vzgaja t roka k pravemu in.naravnemu mišljenju. Glavna krivda temu je verski pouk, ker tako v starih zgodbah kakor tudi v
*obni postati iskreni, požrtvo-
ca tega zastrupljenega ozračja Sovjetsko Unijo. Kajtj kapitali-pa je kriza, ki tepe starše in I stična vlada, ki bi bila v vojni otroke. Kajti dobrih "politi-j pripravljena pomagati USSR,
bi to storila vsled lastnih interesov. nikakor pa ne v korist delavskega razreda. Resolucija pravi, da delavci lahko pomagajo sovjetski Uniji najboljše z intenzivnim bojem proti kapitalizmu in kapitali-
' ko dobiti ljudi, ki bi bili spo- na prilika za pošteno, dostojno stični vladi v svojih deželah.
preživljanje.
Coughlin proti komunizmu m nacizmu
Father Coughlin v svojih pridigah svari ljudstvo pred politiki "stare sorte" (demokratskimi in republikanskimi) in pravi, če ne bo na straži in rešilo to deželo predno nastopi leto 1940, bo prisiljena v toke, ki dovedejo bodisi v Stalinov komunizem, ali pa v Hitlerjev nacizem.
Zanimivo je, da Coughlin ne udriha tudi po Mussoliniju, .kar bi moral storiti, ako mu je demokracija in socialna pravičnost res tako pri srcu. Morda ipa bi bilo njegovih pridig kmalu konec, če bi udrihal enako po fašizmu v ItalijiJ<akor po boljševizmu v Rusiji, ali pa bi moral dati slovo talarju,-kajti fašizem v Italiji vlada s sodelovanjem katoliške cerkve in Reve« rend Coughlin je pač katoliški duhovnik. Tskren torej ni in tudi demokracijo napačno brani. Socialne pravičnosti pa tako gibanje, kakor si ga gradi on. ne bo nikoli izvojevalo. Kvečjemu fašizem Mus.sn|inije»ve sorte.
neverjetno zavija zdravo logiko.
Sto in sto zgledov imamo iz narave, ki jih utegnemo povedati otrokom: preprosti zgledi morajo biti, da jih razume-
ve se zanašamo, da nam bodo pod avspicijo kluba št. 45 JSZ vratom predloženi dve resolu-. . ... .	la (,an "zrihtali" res vroče vre-1 na sodelovanje pa bodo povab- ciji. Večina resoluci jskega od-
jo. ^tn.k.zaen^Jj^^ji^vo^^, nuši številni somišljeniki |jCna vsa društva, ki m )<> razumevati, ^adar so o- pa da nas posetijo v obilnem seki spadajoči k Prot
"Osvoboditvene revolucije"
Hitler neutegoma poudarja, da je s svojo revolucijo "osvobodil" Nemčijo. Enako zatrjuje Mussolini. Isto trdi polkovnik Rafael Franco v republiki Paraguay, ki je za svojo deželo proglasil nacijsko obliko vlade. V resnici pa ni ljudstvo nikjer toliko zasužnjeno, kot v fašističnih deželah.
Malo jih je, ki verujejo v papeževo nezmotljivost. Ampak veliko je takih, ki ao prepričani v svojo nezmotljivost.
troci ze večji, naj jim pripoveduje mati namesto grozovitih povest ie o roparjih rajši o preganjanju in trpljenju delavcev in o navdušenosti prvobori-teljev, o njih trpljenju, o bojih za svobodo in o revolucijah in sicer tako, da razumevajo pomen in namen teh pojavov, in bojev.
To je delo. Tako naj vzgajajo starši svoje otroke, ne pa jim pripovedujejo, češ da "naj bodo njih otroci kaj boljšega, ne pa delavci". (Vsto žrtvujejo velike žrtve v take namene in prav starši so krivi, če se potem otroci sramujejo staršev delavcev "in se priklopijo delavstvu sovražnim razredom in strankam. Otroke moramo vzgajati k razrednozavednemu mišljenju, potem bodo šele znali varovati svojo delavsko čast in sč tudi boriti za delavske pravice.
Nasprotniki in tudi drugi bodo pripominjali tukaj: "Otrokom socialistični program? Ne! Tako zastrupljati otrok pa nočemo!" Na to odgovarjamo: "Socializem ni politični pro-Kiam, marveč svetovno nazira-nje! To svetovno naziranje je tako jasno in znanstveno utemeljeno, da bi ga morali kot dragocenost prisvojiti potomcem."
Mi verujemo v razvoj, raz-
Naši pikniki Waukegan-No. Chicago, III.
— Klub t. 45 JSZ je še na fe- proti jeseni vršil še en piknik, bruarski seji skleni T da v bo-j To bo piknik konferenčne or-dočem poletju .priredimo pik-1 ganizacije klubov JSZ in dru-nik. Za ta dan smo si izbrali štev Prosvetne matice za sever-tretjo nedeljo v juniju. Določi- ni Illinois in VVisconsin. To bo ti gotov dan toliko v naprej je nekak manifestacijski piknik kakor staviti na srečko: dobiš V\sega naprednega delavstva al' pa ne. Na vremenske bogo našega okrožja. Vršil se bo
_ ^	_,	• I Protivojna resolucija ugo-
• -	--'• ==r tavlja, da ima borba zoper mi-
vočasno o programu, vožnji, i litarizem in preprečenje vojne itd.	vrednost le, če je to istočasno
Omeniti moram še, da so bo
borba za socializem.
"Enotna fronta"
Vabilo komunistične stranke za skupni tiket in skupno kampanjo \ letošnjem volilnem boju je socialistična konvencija soglasno odklonila. Toda proti koncu konvencije sta bili dele-
štcvilu.
21. junija je začetek poletja in je najdal jši dan v letu in mi
klubi in od rosvetni ma-tui v naši naselbini, od zunanjih društev bomo pa pričakovali obilno vdeležbo. Pik-
kot "kunštni" ljudje smo si pa nik se bo vršil na Mo-
izbrali da se bomo čimdalj zabavali v prosti naravi ob belem dnevu, in pa ker smo za "day-light saving time" dasi nimamo nobene koristi od tega. Na koledarju je označeno, da se na ta dan prične poletje, in mi samo želimo, da bi bilo res vroče kakor po leti, saj veste ža-kaj.
Na piknik bomo povabili tudi, naše male sokoliče (Red Falcons), da se malo razfrčijo, drugega delavstva pa kar se ga zaveda kam spada, ni trebA vabiti, ker bo prišlo tudi brez vabila, ker se zaveda, da klub rabi gmotna sredstva za propagando socialističnih idej.
Na prejšnjih piknikih nas je vedno posetilo veliko število naših somišljenikov, upnmo, da se bo to zgodilo tudi 21. junija. Vos prebitek, ako ga bo kaj, je namenjen propagandi za jesenske volitve.
Piknik bo na farmi rojaka Peter Stanovnika na Ruckle.v Rd., kjer se običajno vršijo pikniki našecra kluba, samo na drugem mestu, kot je poročal pripravljalni odbor, kjer je lepši prostor, ako bo suho dovolj.
To naj zadostuje za enkrat. Ako povem vse, se* lahko kaj vojn primerna mora biti vzgo- pozabi do datuma piknika,
žinatovem parku. Tudi o tem bomo še več poročali, v prihodnjih tednih.
John Zakovšek. '
Narodnostne federacije
Za razpravo- o federacijah je bilo na konvenciji le mah časa. Mnogo militantnih vodij je odboru za kon venčno agfu. do predlagalo Odpravo federi-cij. V zadnji junijski izdaji , strankine revije "Socialist Monthly" sta proti fedmei-jam dva članka. Zamerila se jim je posebno židovska,federacija, ki je močna in vplivna posebno v Nevv Yorku in tudi v Chicagu. Nedvomno bo itak odstopila, zato bi odlok, da s« je naj razpusti, ne imel pomena.
Nova eksekutiva
Vprašanje federacij je kon-vencijJt poverila v rešitev eksekutivi, v katero je bilo izvoljenih sledečih enajst članov:
Daniel W. Hoan, VVisconsin.
Max Raskin, VVisconsin.
Devere Allen, Conneeticut.
Norman Thoma*, New York.
Maynard C. Krueger, Uli-nois.
Albert Sprague Coolidge, Massachusetts.
Fran z Daniel, Tenn*wee.
Powers Hapgood, Inditna.
Darlington H (f o per, Penn-, sylvania. .
George Rhodes, Pennsylva-nia. .
Max Delson, New York.
Izmed teh so razen treh vsi ponovno izvoljeni. Odstopili so, oziroma niso hoteli več kandidirati James Oneal, Leo Krzy-c ki in James I). (»raham.
NovLčlani eksekutive so Mai Raskin, George Rhodes in Max Delson.
Predsednika stranke je konvencija odpravila. Kksekuthn si bo predsednika volila m vsaki seji.
Petletnica kluba št. 24
JSZ
Salem, O.—klub št. 24 JSZ bo praznoval svojo petletnico 7. junija na Haltmanovi farmi s piknikom. Prostor se nahaja na R. 9 in je en četrt milje iz mesta. Pazite na napis "J. S. Z." in tam krenite na farmo, na kateri se bo vršil piknik. Na razpolago bo vsega, dobra po-trežba in zabava. ZA ples bo igrala Barbičeva godba iz Cle-velanda. Vabljeni- ste vsi rojaki in rojakinje, da se udeležite in z nami praznujete 5-Ietnico našeiza kluba. Vedite, da gre čisti dobiček v prid agitacije za delavsko stvar. Na svidenje 7. junija! — Klubov odbor.
Seja eksekutive JSZ
Chicago, III. — Prihodnja seja eksekutive in drugih odborov JSZ bo v petek 5. juniji oh 8, zvečer v Slov. del. centru. Na dnevnem redu so razna porot"* ila in druge važne razprave. — Tajništvo JSZ.
Strankina kandidata
Norman Thomas je bil z« predsedniškega kandidata skoro soglasno nominiran, kajti 1« par jih je glasovalo proti. Ko je prišel v dvorano, so Ka delegati in gosti sprejeli z burnimi ovaci jami. De jal je, da bo storil vse v svoji moči, da bo kampanja energična in da bo koristila nc samo agitaciji za pridobitev glasov, ampak k razmahu socialistične stranke.
Kandidat za podpredsednika je farmer George A. NeM iz Milltovvna, VVis. Aktiven j« v organizacijah farmarjev in v socialistični stranki.
ja naših otrok. Namesto da skušamo otroke vzgajati v tis-
to pazite za nadaljna poročila v tem listu, poročali bomo pra-
Naročite si Proletarca, ki je res pravi delavski list.
bora je predlagala skupno fronto s komunisti posebno v obrambi preganjanih delavcev, dalje skupne manifestacije m sploh v vseh akcijah, ki so skupnega značaja. V lokalnih naj bi odločevale okrajne organizacijo, v splošnih pa strankina eksekutiva. Resolucija manjšine, ki jo je predlagal delegat Biemiller iz VViscon-sina pa je bila proti kakršnemu koli druženju s komunisti ali z ločenimi komunističnimi skupinami. Ko je izgledalo, da bo resolucija večine sprejeta, se je dvignil poslanec Darlington Hoopes. iz Readinga in z vso resnostjo izjavit, da če konvencija resolucijo, kakor jo predlaga večina resolucijskega odbora, odobri, tedaj so nje<?a izvolili v strankino eksekutivo po nepotrebnem, ker ne bo služil v nji.
Sprejet je bil končno kompromisni predlog, da gresta obe resoluciji na referendum
in sicer na Thomasovo pri poro-1 i g' nadstropje, čilo sele po kampanji, kajti zdaj je potrebno, da članstvo svoje energije le tej posveti.
Sprejem večinske resolucije na konvenciji Je preprečil največ Hoopes z izjavo na koncu svojega govora, ko je dejal: "Ako nas hočete pognati iz stranke, kar združite se s komunisti! Jaz soc. stranke ne mislim zapustiti, dokler mi bo mogoče ostati v nji. Toda mandat v eksekutivi odklanjam, če bo resolucija sprejeta." -
Proti nji je bila vsa vviseon-sinska delegacija, v
Članska seja okrajne organizacije soc. stranke
Chicago, III. — članska seji
Cook County soc. organizacij« se bo vršila v pondeljek 8. junija na 123 VV. Madison St Od 7:30 do
8:30 zvečer bo izredna ^{J centralnega odbora za v Rivervievv parku 14. ju"1^ Na dnevnem redu bodo J*** čila in razprave o strankin' konvenciji. Prinesite .člans* knjižice seboj.	,
Arthur G. McDowell, tajni*
Slaba ustava
Ustava, katero vrhovno J dišče lahko razteza takoj* je vse neustavno, kar hi biti ljudstvu v koriit, je Mm ustava.
J
r
. J"
J7
A SERAFIMOVIČ:
ZELEZNA REKA
ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI
i *-
Prevel ii ruičine >• "Proletarca" ANGELO CERKVENIK
ŽRTEV ČRNE LEGIJE


(Nadaljevanje.)
Na nevarnost, na sovražnika nihče ne mi-IU 2» poveljnike se nihče ne zmeni. Poveljnika. ki bi-poskušal to deročo reko organizirati, bi pognali kmetje in vojaki k vragu. Pu-ike imajo nalik cepcem obešene čez ramena s kopiti navzgor, kadijo in prepevajo pro-staške, kvantarske popevke. Vsakdo ve, da je stari režim za vekomaj doigral svojo
vlogo.	_
Kožuha vleče nenehoma pomikajoča se reka naprej. Tako mu je. kakor da mu napeta vzmet z notranje strani trga iprsi. če bi Kozaki zdaj to čredo napadli, se ne bi mogel nihče živ oteti. Edinole na to upa: Trenutek, ko bodo pogledali smrti v oči, bo vse tako pretresel, da bodo v postrojenih vrstah zopet
~Žo pičlce natanko izpolnili vsako njegovo po. velje. Toda — ali ne bo prepozno? Kožuh »i ieli nevarnosti, nevarnosti, ki bi prišla čimprej
Kakor divje bobneča reka se valijo tudi--demobilizirani vojaki carske armade, dalje vojaki, ki jih je mobilizirala sovjetska vlada in pa tisti prostovoljci, ki so na lastno pobudo stopili v vrsto rdeče vojske. Med temi je največ revnih rokodelcev, čebrarjev, ključavničarjev, kleparjev, mizarjev, čevljarjev, brivcev in prav veliko število ribičev. Vsi ti vojaki se rekrutirajo po večini iz vrst ubožnih priseljencev. iz vrst delovnega ljudstva, ki mu je sovjetska viada vzbudila nepričakovano vsaj majhno upanje na lepše življenje. Zdajci so doumeli, da ni potrebno, da bi bilo življenje vedno tako pasje, kakor je bilo doslej. Pretežni del te armade pa so vendarle tvorili kmetje. V velikih množicah so zapustili svoje domačije, samo bogataši so ostali doma, ker jim ne častniki ne Kozaki niso delali nikakšnih sitnosti.
Čudno preseneča človeško oko množica vitkih, ozko opasanih postav kubanskih Kozakov, ki jezdijo na svojih dobro gojenih konjih. Ne, to niso sovražniki, to so revolucionarni bratje, revni Kozaki, ki so po večini frontni vojaki. V njih srcih žarijo pod dimom plameni, iskra revolucionarne zavesti, ki se je porodila pod pritiskom nepretrgane živ-Ijenske nevarnosti.
Eskadron za eskadronom. Na glavah jim čepijo kosmate, z rdečimi trakovi ovite kučme. Puške jim visijo ob hrbtih, ob pasu pa inajo zataknjene črne, s srebrom okrašene kodeže. V vsesplošni zmedi te vojaške edir aice na človeka prav čudno vplivajo.
Krepki konji pozibavajo svoje glave.
Bojevali se bodo proti svojim očetom in iproti svojim bratom. Vse so zapustili: domačijo, živino, premoženje in posestvo. Njihovo gospodarstvo je uničeno. Vitki korenjaki! Na kučmah se jim rdečijo rdeči trakovi, ki so jim jih ovile ljubke roke. Mladostno in korenja-iko prepevajo ukrajinske pesmi.
Kožuh jih ljubeče gleda: "Korenjaki! Vi ste moje edino upanje!" Ljubeče jih ogleduje, še bolj ljubeče pa to množico priseljencev, ki koraka tjavendan, ovita v oblake prahu. Saj se tudi v njegovih žilah pretaka njihova kri! Saj so kri njegove krvi!
Kakor dolga poševna senca ga venomer spremlja njegova preteklost, ki jo je sicer pozabil, ki se je ipa-vendarle ne more rešiti. Lačna, utrujajoča, siva, temna preteklost. Pred seboj vidi svojo mater, še mlado, ki so se ji v obraz zarezale že globoke gube. Vedno je bila preobremenjena; delala je kakor konj. Kup otrok, ki se od vseh strani lovijo za materino krilo . .. Oče — vedno le koza-iki hlapec! Pa če še tako gara, prav nič ne more doseči! Ne lastne domačije ne lastnega polja!
Kožuh je bil od svojega sedmega leta da- * lje občinski pastir. Stepa, gldbeli, gozdovi, krave — takšna je bila njegova družba! Nad njim oblaki, pod njim sence oblakov ... Taksna je bila njegova šola!
Bil pa je zelo spreten in nadarjen deček ter je prišel za vajenca v trgovino nekega bogatega vaškoga trgovca, kjer se je postopno naučil brati in pisati. Potem je prišla vojaška služba, vojna in turška fronta. Kožuh je postal strelec s strojnico, kakršnih je bilo malo. V gorah je prišel s svojim oddelkom •trojnic sovražniku za hrbet. Ko se je začela turška divizija umikati, jo je začel z vrha obstreljevati s strojnicami. Kosil jih je kakor travo. Topla, živa kri je hlapela . .. Nikdar Prej ni verjel, da bi mogla človeška kri teči v potokih ... Pa kaj zato/saj je bila samo tureka kri...
Za njegovo nezaslišano hrabrost so ga tako nagradili, da so ga poslali v častniško šolo. O, kako težko je bilo! Mislil je, da mu bo glavo razneslo! A z vztrajnostjo, podobno vztrajati bika, se je ril naprej. Učil se je ponoči m podnevu ter je pri skušnji — ipogorel. Častniki so se norčevali iz njega, šolski Častniki, profesorji in junkerji: To kmečko govedo bi hotelo obleči častniško suknjo! Ta °mejeni kmetavz! Ha-ha ... častnik bi rad Postal!
Zasovražil jih je. Stisnil je zobe ter mol-Poslali so ga kot nesposobnega nazaj k Polku.
Zopet granate in šrapneli, na tisoče mrt-
vih, kri, stokanje, zopet delo njegove strojnice. Kako naravnost čudežno oko je imel! Strojnice so dobesedno kosile, ljudje so padali kakor trava. V trenutku nečloveške prenapetosti živcev, ko smrt kar za stavo kosi človeške glave, nihče ne vpraša, ne čegava kri teče v potokih ne v čigavem imenu ... Za carja, za domovino, za edino zveličavno vero! Sicer pa je bila vse to le postranska stvar! Eno samo čuvstvo je bilo v njem glasno; Uiti iz te okolice krvi in nadlog, uiti za vsako ceno, dvigniti se... Kakor se je nekoč dvigni ter je postal iz pastirja trgovski pomočnik! Hladnokrvno, s stisnjenimi čeljustmi je še vedno stal pod točo svinčenk, je še vedno enako vztrajno delal, enako vztrajno kakor doma na polju, na travniku, ko je kosil pšenico ali travo.
Tako se je zgodilo, da so ga poslali drugič v častniško šolo. častnikov primanjkuje; na fronti jih je premalo, on pa je v resnici že toliko časa na častniškem mestu. Saj poveljuje največkrat precej velikim vojaškim oddelkom! Nobenega neuspeha, nobenega poraza mu ni mogel nihče očitati, zakaj vojaki so mu vdano sledili. Imeli so ga pač za človeka svoje krvi, ki je prav tako kakor on obdeloval zemljo. Za tem čokatim človekom s kamne-nimi čeljustmi so .šli v vodo in ogenj. V čega-vem imenu? Za carja, za domovino, za vero? Nemara! Vsa ta vprašanja so v krvavi megli skopnela. Nazaj ne moreš, ustrelili bi te! Zatorej naprej za tem hladnokrvnim, kmečkim korenjakom!	—
Kako težko, kako mučno jo to učenje! Glavo mu je hotelo raznesti. Pretežko si človek zapomni čarovnijo o decimalnih številkah! Laže je pogledati smrti v oči!
Častniki se kar tresejo od smeha, častniki, ki čepijo v šoli, ker so potrebni ali pa tudi — nepotrebni. Šola je pač miren, prijeten prostorček, vsekakor mnogo prijetnejši nego fronta! Tako se vedno najde kakšno primerno mesto, ki ga ljubeznivi ljudje imajo za vsako priložnost na razpolago! častniki se tresejo od smeha: Neotesan, umazan kmet! Častnik bi rad postal! čeprav so mu pri skušnji nastavljali še takšne pasti, njegovi odgovori so bili pravilni.
In vendar — poslali so ga kot nesposobnega nazaj na fronto.
Plamteči bleski iz topovskih žrel, eksplodirajoči šrapneli, brezdušno prasketanje strojnic, krvavo-ognjen vrtinčast vihar ... Smrt in peklo vsepovsod. Kožuh pa dela kakor doma, dela hladnokrvno kakor kmet na polju. Priden kakor kmet v jeseni, trdovraten kakor bik, težak kakor balvan! Ni zaman Ukrajinec! čelo mu je vzbočeno nad drobne, sivo-bodeče oči.
iZa njegovo hladnokrvno delo v tem obratu smrti so ga tako nagradili, da so ga tretjič poslali v častniško šolo.
Zopet? častniki se smejejo ter ga hočejo tretjič vrniti k polku kot nesposobnega.-
'Tedaj pa je iz generalnega štaba prišlo ostro povelje: Kožoha morajo takoj kot praporščaka poslati na fronto! To pa zato, ker je premalo častnikov!
Kako? Premalo častnikov? Da, da, na fronti jih je premalo, v zaledju pa ne!
Prezirljivo so mu napisali Izpričevalo. Vrnil se je k svoji stotniji. Na njegovih ramenih se bleščijo epulete — dosegel je, kar je želel! Kožuh se veseli, pa se ne veseli. . .
Veseli se, ker je uspel, uspel z naporom svoje nadčloveške volje, ne veseli se pa, ker ga svetle epulete ločijo od njegovih zvestih, od kmetov in vojakov. Ločijo ga od vojakov, k častnikom ga pa niso približale. Okrog njega je nastal prazen, samoten krog.
častniki, njegovi novi tovariši, mu niso pravili: "kmečko tele" ali "kmetavz", pač pa se je v taborišču, v častniški kantini in povsod, kjer se je sestalo dvoje, troje ljudi z epuletami, napravil okrog njega prazen krog. Ne, njihove besede niso nič povedale, pač pa so nad vse zgovorno pravile njihove" oči: "Kmečko tele!"
Kožuh jih je sovražil. Njegovo sovraštvo je bilo hladnokrvno, kamneno, zakopano globoko v njegovem srcu. Preziral jih je. Vse pa, sovraštvo, prezir in prepad, ki je nastal med njim in njegovimi zvestimi, je zamoril s hladnokrvnim pogumom tisočerovrstnih življenskih nevarnostih.
Nepričakovano se je vse zazibalo: Armensko gorovje,-turške divizije, vojaki, generali z zmedenimi obrazi, topovi, ki so umolknili, sneg na vrhovih . . . Kakor da se je čez ogromen prostor odprla razpoka ter izbruhnila nekaj nezaslišanega, nekaj, kar ni še nihče videl, kar pa je že od pamtiveka živelo v najskritejšem in najglobokejšem kotičku človeškega bitja, nekaj, kar se pi nikdar poklicalo po imenu ... Nepričakovano pa je prišlo ter so potlačeni in ponižani tisto čudežno doumeli kot preprosto in otipljivo.
Pojavili so se ljudje, navadni ljudje z mrša-vimi tovarniškimi obrazi, ki so začeli to razpoko le še bolj širiti in poglabljati. Prastaro sovraštvo, prastaro ponižanje, prastaro suženjstvo je nenadno bruhnilo iz te razpoke.
(Dalje prihodnjič.)
Na »liki »podaj na levi v jarku blizu Detroita je truplo WPA delavca Charles A. Poole-a. Pre,»kava je dognala, da »o ga "obsodili" v »mrl in umorili člani črne legije, ki je tajna teroristična organizacija".
glasovi iz našega gibanja
Zbral JOHN RAK
Johnstown, P«. ~ Andrevv Vidrich piše. da je zadnje čase bil precej zaposlen. Dobil je par naročnin in prodal nekaj knjig Cankarjeve družbe. Dalje pravi, da so brezposelni delavci. precej dobro delali po poplavi pri raznih delih v^me-stu. — Zadnji teden se je vrinila pomotoma glede datuma njihovega piknika. Vršil se bo v nedeljo 28. junija. Vabljeni so vsi sodrugi. somišljeniki in rojaki iz bližnje in daljne okolice.
Chicago. 111. — Frank Bizjak in Joseph Oblak obiskujeta naše naročnike ob vsaki priliki. Zadnji teden sta dobila štiri naročnike. — Chas. Pogorelec, ki se je nahajal v Clevelandu na strankini konvenciji, je obiskal tamkajšnje sodruge in dobil 5 naročnin, v fond Proletarca pa je dobil vsoto $7. Prispevala sta Rose in Vincent Jurman $5 in Frank Belaj $2. — V teku so priprave za zbor JSZ, ki se bo vršil 3.-4.-5. julija. Dramska odseka klubov 114 in 115 iz Detroita bosta ob tej priliki uprizorila muzikal-no dramo "Kamnolom". — Fr. Alesh je dobil dve naročnini in vsoto 50c v Proletarčev sklad, ki jo je prispevala Kose Sajo-vec." —
. Willard, Wis—Mike Krultz je poslal dodatno naročilo Prosvetni matici za kopije pesmi operete "čevljar baron" za društvo št. 198 SNPJ.
Nokomis, III. — Frank Stražar je naročil knjižico o državljanstvu. —- Antonija Kak se je zadnje dni mudila v Chicagu, kjer si jcr ogledala Slovenski delavski center, ko se je vračala s konvencije SSiPZ, ki se je vršila v Milvvaukeeju. Center se ji je dopadel. Upamo, da se bp y njihovi naselbini organizirala grupa zavednih rojakov in posetlla zbor JSZ v juliju.
Sheboygan, Wis. — Charles Chuck piše, da bi njihov klub rad dobil govornika za njih piknik, ki se bo vršil 2. avgusta. Najrajše bi dobili s. M. C. Kruegerja.
Milwaukee. Wis. — Frank iPerko poroča, da bo društvo št. 16 SNPJ zastopal na zboru
JSZ s. Joseph Vidmar.
Salem, O.—Frances Mihevc naznanja, da bo klub št. 24 JSZ praznoval svojo 5-letnico s tpiknikom v nedeljo, dne 7. junija na Haltmanovi farmi. Za ples bo igral Barbičev orkester iz Clevelanda. Vabijo se vsi somišljeniki in rojaki.
VVest Aliquippa, Pa. — Bartol Yerant je poslal še dve naročnini. S. Yerant je vedno na agitaciji za Proletarca.
Herminie, Pa. — Skoro vsako pismo, ki nam ga pošlje s. Anton Zornik, vsebuje par naročnin. včasi pa tudi večje število. Z zadnjim pismom je poslal tri naročnine in vsoto za 30 izdaj Majskega Glasa,, ki jih je prodal med rojaki. *
Girard, O. — John Kosin poroča, da bo njihov klub na zboru JSZ zastopal s. Anton Nagode. Zraven je poslal vsoto $1 v Proletarčev sklad, ki sta jo prispevala on in John černe iz Nilesa, O.
Seja in razprava v klubu št. 37 JSZ
Milwaukee, Wis. — članom kluba št. 37 JSZ se naznanja, da se bo vršila redna seja prihodnji četrtek 11. junija v navadnih prostorih. Ker bo po seji razprava, se seja prične točno ob 7:30 zvečer. Na dnevnem redu bodo le najnujnejše stvari, vse drugo se bo odložilo na julijsko sejo. .
Po redni seji se prične disku-zija o- stališču socialistične stranke v novo organizirani Farmer-Labor ^Progressive federaciji. Govornika bomo dobili od okrajne organizacije. Ker je važno, da se delavstvo seznani z nameni in cilji te nove politine kombinacije, v kateri sodelujejo soc. stranka, organizirano delavstvo, farmarji in progresivci, vabimo slovensko delavstvo, da poseti to sejo v obilnem številu. Vstopnina je prosta za vse. Začetek diskuzije ob 8. zvečer.
Joe Vidmar.
Poročajte v Proletarca o delu kluba JSZ v vaši naselbini in drugih aktivnostih.
Uspešno zborovanje konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice
Cleveland, O. — Na konferenci klubov JSZ in društev Prosvetne matice za Cleveland in okolico, ki se je vršila zad-njo soboto, je bilo zastopanih 18 organizacij. Za delegata XI. rednega zbora JSZ je bil izvoljen Anton Jankovich, in za namestnika Joseph I^ever.
Konferenci je predsedoval I^eo Bregar iz Akrona, podpredsednik je bil Anton Jankovich, zapisnik pa je vodil Milan Medvešček. Louis
ZorkoJ
je bil ponovno izvoljen za taj-nika-blagajnika, organizatorji pa so: Anton Jankovich, Joseph Lever in Betty Bogatay (za mladino), Cleveland; Leo Bregar za Akron-Kenmore in Anton Nagode za Girard.
Razprave so bile živahne in stvarne, sukale so se v glavnem o sledečih predmetih: pridobivanje članov med starimi in organiziranje novih klubov, agitacija za Proletarca in o našem kulturnem udejstvovanju.
Louis Zorko, tajnik.
IMOVITI SLOJ V STRAHU PRED NARAŠČAJOČO DELAVSKO SILO
(Nadaljevanje s 1, strani.) nestabilen, špekulanti na pariški borzi so vznemirjeni. Cene mnogim delnicam so padle in tudi zlati standard francoskega franka je že dolgo v negotovosti.
Drugi strah pa povzroča vsemu francoskemu ljudstvu Hitler, ki je poslal ita mtjo v Porenje veliko armado in ob enem gradi utrdbe, ki bodo baje v stanju zapreti pot še taki armadi.
Nova vlada, ki jo bodo tvorili člani ljudske fronte, prevzame odgovornost v zelo kritičnem (asu. Naloge, ki jih ima, so več kakor težke. Storiti bo morala čimprej kolikor bo v danih okolAčinah največ mogla za ljudstvo, spoprijeti se bo morala s krizo, s finančnim problemomTz zapletljaji v vnanji politiki, nadaljevati bo morala z oboroževanjem in si odrediti smernice v odnošajih z Italijo, Ntmčiio in Anglijo. Kajti francoska vnanja politika je že dolgo cincarska in nestabilna.
Novi vladi bo pretila največja nevarnost v vrstah strank, ki tvorijo ljudsko fronto, komunisti na primer so na račun skupnega nastopa v volilnem boja profitirali z mandati, a zdaj odklanjajo vstop v vlado in hočejo, da odgovornost v nji prevzamejo ostale stranke, oni pa bi le diktirali in kritizirali, četudi obljubljajo, da bodo novo vlado podpirali. Radikalno socialistična stranka, ki je v zbornici za socialistično druga največja, ni v ljudski fronti s komunisti nič kaj zadovoljna, ker sumi, da vzlic svojim izjavam za demokracijo delujejo v tokih, ki morajo Fiamijo privesti pod eno ali drugo diktuturo, Am-pak za enkrat je ljudska fronta v splošnem edinstvena. V interesu komunistične stranke same je, in prav tako v korist sovjetske Unije, da dobi nova vlada čimjačjo zaslombo. Kajti Francija je na pragu velikih odločitev in za delavstvo ni vseeno, kako jih stori.
Seja in piknik kluba brezposelnih
Chicago. — Prihodnja seja kluba brezposelnih št. 61 VVorkers* Alliance bo 4. junija ob 8. zvečer v spodnji dvorani SNPJ- Govoril bo Anton Garden. Na dnevnem redu bo več važnih in zanimivih raz-prav o brezposelnostni podpori in o vsem. kar se tiče dela pri projektih W>PA Pridite vsi!
Kakor je že bilo poročano, bo naš klub brezposelnih priredil Moonlight piknik dne 20. junija v WiHow Springsu pri Keglju. Pričakuje se velika u-deležba. Vstopnina je zelo nizka, namreč samo 15c za osebo. Igral bo izvrstni trio: Gomilar-Fojs-Ozbolt. Na pikniški prostor bodo vozili avtotruki. Prvi odpelje od Ivanška ob 2, popoldne in se ustavi tudi pri Vo-grichu na F916 W. Cermak Rd. Druigi odpelje ob 7. zvečer od istega protfiora. Oba truka se bosta ustavila tudi pri Sloven-j skem delavskem centru na 23. cesti in S. Lawndale ave.
Vstopnice se dobijo pri klu-bovih članih. Povabite svoje prijatelje in znance, da se udeležijo našega večernega ali moonlight piknika dne 20. junija.
Člani se prosijo, da se udeležijo seje 4. junija in piknika 20. junija v velikem številu.
Joseph Oblak.
Prva domača zabava
MilwaukeeT Wis. — Klub vdovcev in vdovic bo priredil svojo prvo domačo zabavo 6. junija v Tamšetovi dvorani, 730 W. National ave. Vstopnina samo 50c za vso postrežbo, ki bo prosta. Zabave bo obilo. Pričakuje se velika udeležba. Na 4. junija se bo vršila redna seja v Tamšetovi dvorani ob 8. zvečer. Udeležite se vsi! Naš klub je bil ustanovljen 5. aprila t. 1. in dobro napreduje. 2e-< limo, da se nam bi pridružili vsi rojaki in "rojakinje, ki so ostali osamljeni. Nadaljna*po-jasnila dobite pri članu Louis Barbiču na 414 So. 2nd st., ali pa pridite na našo domačo zabavo. — Mrs. ,Mary Blatnik.
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
Ordinirs vsak dan raz« nsrede od 9. zjutraj do U. zvečer.
V nedeljo po dogovoru. PHONE? CICERO 610
2125 SO. 52ND STREET
CICERO, ILL.
HOANOVA KNJIGA "MESTNE VLADE" IZŠLA
Baškar je izšla zanimiva knjiga na 365 straneh izpod peresa Daniel W. Hoana, socialističnega župana mesta Milvvaukee, pod naslovom "City Government" (Mestna vlada). Vsi kritiki, ki so knjigo prečitali, se izredno pohvalno izražajo o njeni vsebini. Zupan Hoan je zaslovel vsled svoje sposobne in poštene mestne administracije po vsej deželi in tudi v inozemstvu. Pod njegovim vzornim županovanjem je mesto Milvvaukee edino večje ameriško mesto, ki je solvent-no. S praktičnim in poštenim gospodarstvom, kolikor pride mesto Milvvaukee pod njegovo direktno področje, se je Hoan izkazal za najboljšega župana v Ameriki. Domala vsa ostala mesta iščejo vzroke temu vzorno vladanemu mestu. Vsa skrivnost Hoanovega uspeha je seveda osredotočena v njegovi zmožnosti in poštenosti, česar se pri politikaših starih strank ne najde. Pri njih vladata korupcija in favoritizem. Davkoplačevalci morajo plačevati visoke davke in iz teh virov ljudskega denarja se velik odstotek steka v žepe krukarskih politikov. Zupan Hoan kot socialist je pokazal, da je poštenje glavna stvar javnega funkcionarja poleg sposobnosti. S tem je dal dobršen del kredita soc. stranki, na čije principih on načeluje mestu Milvvaukee že nad 20 let.
Knjiga "City Government" se naroča pri HampePs Book Shop, Inc., 222 W. VVells st., Century Building, Milvvaukee, Wis., in stane $2.50 s poštnino vred. Kdor si želi knjigo naročiti. naj piše na označeni naslov, in če želi imeti avtografi-rano izdajo (z lastnoročnim podpisom avtorja), naj to omeni v pismu in se mu bo ustreglo. Knjiga je razdeljena v šest delov: analiza lokalne vlade, kontrola, financa ali gospodarstvo, administracija, planiranje in dobrobit ljudstva. Ta zaglav.ja so razdeljena v 22 poglavij, ki se bavijo z vsemi panogami mestne vlade.
FEi\CI/S
RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tal. Cravrford 13SJ
[ Pristna in sksiu domača jedila Cene «Merae. Pnstreiba točna.
Ako bi med delavci ne bilo hlapcev in skebov, ne bi bila nikdar nobena stavka izgub-I jena.
.rtfflmiBB
Milwaukee Leader
Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 r.a pol leta, $t.60 sa tri mesece.
Naslovt S40 W. Juneaa Ave.
MILWAUKEE, WIS. |
mrnmnnnr^^
*ili>:i
r<a
i ■ ■ ■ ■ ■ ■ m
■	BARETINCIC & SON
■
■ ■
■ 424 Broad Street I JOHNSTOWN, PA.
TeL 147S
POGREBNI ZAVOD
:
■v	■ ■ ■ ■	■ Bi, Bil
^a

# „
SIMON KAVČIČ:
MOJ JUBILEJ
V splošni navadi je, (posebno v tej deželi, du se praznujejo razni jubileji ali obletnice, ki so nekakšni mejniki v aktivnostih našega življenja. Za vsak važnejši dogodek v življenju, katerega ljudje limatraK' da' je zgodovinskega poinepa, sc? prirejajo ob goto*/ih časih taka slavja. Tako je nlLaa loven javnost zadnja leta prešla v nekako dobo jubilejev: danes se slavi desetletnica v tej naselbini, jutri obhaja bližnja naselbina 20-letnico svojcu a dru-. štva in zatem pride na vrsto sosedna nasebbina s slavjem 30 letnice. Srebrni jubileji ali 25-letnice se seveda nikdar ne prezrejo, temveč se navadno smatrajo za najvažnejše, saj pa rtobn—četrUto-
zazuaiiiiijeju letja. *
Vse te številne jubileje v mojem življenju sem popolnoma prezrl, spominjam pa se dogodkov. ki se tičejo mojega življenja v stari domovini in ki segajo v dobo 10 let nazaj.
V Idriji na Kranjskem (Notranjsko), ki sedaj spada pod Italijo, je velik rudnik živega srebra. Poleg rudnika je tudi rudototpilnica, fabrika za izdelovanje cinobra, železolivarna za porabo pri rudniku in v ru-dotopilnici. V Idriji so izdelovali sploh vse potrebščine za rudnik, ki je bil državna last. V njem je bilo uposlenih 1300 delavcev' in med njimi tudi jaz. Vsi ti delavci s O bili stalno zaposleni in sramotno nizko plačani. ker niso imeli nobene delavske organizacije in nobene zveze z delavci drugih okrožij.
Neko nedeljo v januarju leta 1896, ko sem prišel na mestni trg na poti v cerkev, sem tam opazil lepak, ki je naznanjal, da bo Delavsko izobraževalno in podporno, društvo iz Ljubljane tistega dne popoldne imelo v Idriji javen shod. čim sem vstopil v cerkev, se je fajmošter kmalu oglasil z leče in vpil, naj "poženemo Ljubljančane iz Idrije, da se ne bodo nikdar več upali k nam prikazati." "To so Antikristi, ki uče krivo vero in želijo vam večno pogubljenje!" Tako se je drl fajmošter. Zato sem se trd no odločil, da moram na vsak način te Ljubljančane videti in slišati ter sam presoditi, če so res tako nevarni.
Ob napovedani uri sem bil na mestu in shod se je kmalu pričel. Na moje veliko začudenje je bilo na shodu,mnogo o-nih, ki so slišali fajmoštrovo pridigo, naperjeno proti sklicateljem shoda. Podvomil sem, če so vsi ti ljudje v dvorani z resnim namenom, da slišijo "ljubljanske Antikriste", še predno se je shod otvoril, je •vstopil v dvorano cerkovnik, ki je hotel vse pognati v cerkev, kakor kakšne male paglavce. Toda nihče se mu nI odzval, sam pa je pravočasno odnesel pete.
Takratni predsednik Delavskega izobraževalnega društva v Ljubljani je bil s. Kordelič, ki je vodil shod. Kot govornik je nastopil mladi Kramaršič. Svoj govor je osredotočil na stroje, ki izpodrivajo delavce Čedalje bolj, povdarjal pa je potrebo, da se delavstvo organizira v svojih organizacijih. O Marksu in njegovem delu ni ničesar omenil, še manj pa o kakšni veri. To je bil torej prvi "Antikrist", ki sem ga slišal — ki smo ga slišali v zakotni Idriji.
Po končanem shodu je s. Kordelič pozival navzoče, naj se vpišejo v njegovo društvo, naj se organizirajo. Vsi so se spogledovali. Videlo se je, da eden drugemu ne zaupa. Ko so pa videli, da sem stopil k mizi in plačal članarino, so mizo tesno obkolili in pri tisti priči se jih je vpisalo 60. Takrat je bila v Id H ji ustanovljena podružnica (vplačeval niča) Delavskega izobraževalnega in podpornega društva s sedežem v Ljubljani. Mesečna članarina je znašala 10 krajcarjev. Pozneje se jih je vpisalo mnogo več.
Par dni pozneje sem napisal na papir citate iz fajmotorove •pridige ter omenil Uspeh in potek ahoda, zraven pa tudi opi-
sal delavske razmere v Idriji. Nato sem vse skupaj poslal u-redništi. u Delavca, ki je takrat izhajal na Dunaju trikrat na
mesec. Njegov urednik je bil pokojni Jože Zavertnik, pozneje glavni urednik Prosvete v C hicagu. Jože je moj dopis priobčil. To je bil obenem moj prvi dopis v easopi?«u. Vsi znaki so kazali, du je dotični dopis vplival na idrijske delavce, kajti vsakdo ga je hotel čitati. Zanimanje zanj je bilo še večje, ker. dopUmik ni bil podipi-san, kakor jt* običaj pri nas v Ameriki. Ugibali so, kdo ga je napisal, kar mi je seveda bilo v precejšnjo zabavo ter vzpodbudo, tako da sem od tistega časa postal nekak reden poročevalec Delavca.
Naš prvotni namen je bil, da se organiziramo za izboljšanje delavskih razmer. Nihče ni mislil, da bi vera radi tega kaj trpela ali bila na kakšen način prizadeta. Ampak od druge strani pa so nam zatrjevali nasprotno. Mi smo trdili svoje, oni svoje, in po krivdi klerikalcev se je res začasno vsa borba z ekonomskega in socialnega polja premestila na versko polje. Katekizem, sveto pismo, Kristusove nauke in zgodoivino rimskih papežev smo morali na vse pretege pojasnjevati. In ti dokumenti, če so bili dobro raztolmačeni, 90 marsikdaj precej zalegli in*naše nasprotnike večkrat spravili v precejšnjo zadrego. Marksa so nam kaj radi predbacivali, toda o njem niso vedeli več kot le to. da je baje rekel, "naj se delavci- zanimajo za ta svet, nebesa pa naj prepustijo vrabcem." Nazivali so nas tudi z derviši. O Darvvinovih naukih o evoluciji življenja niso menda nič vedeli, ker so trdili, da smo "o-pičarji". O Darvvinovih nazorih in dokazih so bili le toliko poučeni, da on ni verjel, da je bil Adam res iz gline ali ilovi-ve zgnečen. -
(Dalje prihodnjič.)
Veselica kluba vdovcev in vdovic
Milvvaukee, Wii. — Oni dan, ko sem pospravil kuhinjo, sem se podal na izprehod. Srečal sem prijatelja Jožeta, ki je brž opazil, da se nekam kislo držim. Povedal sem mu zaupljivo, da sem se že docela naveličal bečlarije in pa večnega sa-mevanja ter pomivanja čre-pinj. To mu je seveda dalo izvrstno priliko, da mi je povedal veselo novico, da so ustanovili klub ■vdovcev in vdovic. Povedal sem mu, da sem v listih videl, da se nekaj takega organizira, verjel pa nisem. Jože mi je pokazal imenik članov in članic in videl sem. da jih je že mnogo pristopilo. Nadalje mi je pojasnil, da stane pristopnina 50c in meseČnina samo 25c. Seveda sem hotel vedeti, kakšne koristi bom "imel če pristopim. Odvrnil je, naj kar pridem na prihodnjo sejo, pa se bom dodobra sam prepričal, zraven tega pa "si bom morda tudi katero izbral, tako da mi ne bo treba več samevati in kuhati ter Črepinj pomivati." , To je kajpak še bolj vleklo, zato sem se udeležil klubove seje 14. maja. Vse se mi je zelo dopadlo, posebno pa članice. Na seji je bilo sklenjeno, da naš klub priredi svojo prvo domačo zabavo 6. junija zvečer v Tamšetovi dvorani na ?39 W. National ave. Postrežba bo dobra in točna in nihče ne bo lačen in žejen. Poleg tega pa bo pripravljena tudi neka posebnost, kakršne še niste prej videli na nobeni veselici. Vljudno vabimo vse skupaj, da nas obiščete v velikem številu.
Član kluba.
Učitelji niso delavci —
Unija učiteljev in učiteljic v Memphisu, Tenn., je morala na pritisk okrajne in mestne oblasti odstopiti od A. F. of L.
Nemški vojaki ob francoski meji
Francoski genralni štab meni, da ima Hitler ob francoski me ji že 300,000 vojakov in močne utrdbe.
SEZNAM ČLANOV XI. REDNEGA ZBORA JSZ
c.	-
Enajsti redni zbor Jugoslovanske socialistične zveze in Prosvetna matica se bo vršil dne 3., 4. in 5. julija v Chicagu v dvorani SNPJ.
Volitve za delegate v klubih in konferencah JSZ in v organizacijah Prosvetne matice se zaključijo 31. maja. Seznam delegatov sledit
kij ih jsz
1, Chicago, III. — KRISTINA TUKPIN in JUSTIN ZAJC: :»>. Oglesby, 111. -- ANTON I DOVICII.
5.	Cooemautfh, Pa. — JOHN LANGBRHoU\ 9, Povver Point, O. — CHAS. BOGATAJ,
10,	Forest City, Pa. — JOSKPH DKASLKK.
11,	Bridgeport, Ohio.,— FRANK MATKO. 13, Sygan, Pa. — FRANK PUSTOVRH. 16, Chicago, 111. — FRANK BENOHINA.
20,	Chicago, 111 — MICHAEL CHAVIOH. '
21,	Arma, Kans. — JOHN KUNSTEU. -24, Salem, Ohio. -— FRANCES iMIHKVC. 27, Cleveland, Ohio. — LOUIS ZORKO.
31, Imperial, Pa. — FRANK AUGUSTIN. 37, Milvvaukee, Wia. — LKONAK!) ALPSKE, 45, VVaukegan, 1 IT.— FRANCES ZAKOVSKK.
47,	Springfield. III. — JOSEPH OVCA.
49. Collinvvood, Ohio. — THERE^A GORJANC.
69, Hejminie, Pa. — ANTON ZORNIK.
95, Piney Fork. Ohio. — NACE &L&MBEIRGER.
114,	Detroit, Mich. — JOHN ZOHN1K.
115,	Detroit, Mich. — LOUHS KOROŠEC Jr. 180, VVest AI lis, Wi*. — FRANK BOZ1CH. 118, Canonsburg, Pa. — MARKO TEKAVC. 211, VVest AHquippa, Pa. — BARTOL YERANT. 222,' Girard, O. r- ANTON NAGOtDE.
224, Chfcago, 111 — MARY VRHOVNIK. 235, Sheboygan, Wis. — JOHN SPENDAL.
Angleški odseki klubov JSZ
1, Chicago, III..— JEAN RAK. 27, Cleveland, Ohio. — BETTY BOGATAY. 37, Milvvaukee, VVis. — ANTON KAM NIKAR. 114. Detroit, Mich. — ESTOK MENTON. 180, VVest Allis, VVis, — ROSE MIJSJCH.
Konference JSZ in Prosvetne matice
1,-	zapadna Penns.vlvania. — MICHAEL JERALA.
2,	Ohio. —ANTON JANK/OVICH.
4, Illinois in VVisconsin. —y JOSEPH RADELJ.
pbosvi:t.\a matu a
Društva -
1, SNPJ, Chicago, 111. — JOHN JURECIČ.
6,	SNPJ, Sygan, Pa. — FRANK PUSTOVRH. 8, SNPJ. Chicago, 111. — FRANK GORENC.
16, SNPJ, Milvvaukee, VVis. — JOSEPH VIDMAR. 87, SNPJ. Herminie. Pa. — ANTON ZORNIK. 92, SNPJ, Franklin, Kans. — MARTIN STEFANCIč. 102, SNPJ, Chicago, 111. —. MINKA ALESH. 106, SNPJ, Imperial, Pa. — FRANK AUGUSTIN*
121.	SNPJ. Detroit. Mich. — PETFJR BENEDICT.
122,	SNPJ. VVest Aliquippa, Pa. — BARTOL YBRANT. 138, SNPJ, Strabane, Pa. — MARKO TEKAVC.
192, SNPJ. Milvvaukee, VVis. — JOSEPH VIDMAR. 147, SNPJ, Cleveland, O. — BETTY BOG ATA Y. 434, SNPJ, Arma Kans. — MARTIN KRUSIC. 535, SNPJ, Akron, O. — CHAS. POGORELEC, zastopnik. 559, SNPJ, Chicago, 111. — JOHN RAK. 564. SNPJ, Detroit, Mich. — MARY KLARJCH. 568, SNPJ, VVaukegan, 111. — ANTHQNY PIERCE. '747, SNPJ, Milvvaukee, VVis. — JOSEPH VIDMAR. 29, JSKJ, Imperial, Pa. — FRANK AUGUSTIN.
48,	SSPZ, Arma, Kans. — FRANK SOTOVšEK.
Federacije SNPJ, včlanjene v Prosvetni matici
Zapadna Pennsylvania, — BARTOL VERA NT, VV. Aliquippa, Severna Minnesota. — JOHN KOBI, Duluth. Vzhodni Ohio in VVest Vinrinia. — JOSEPH SNOY, Bridgeport. VVestmorelandska. — ANTON ZORNIK, Herminie, Pa. Kansaška. — MARTIN STEFANčIč, Pittsburg, Kans. VVisconsinska. — JOSEPH VIDMAR.
Kulturne organizacije
Soc. pevski zbor "Sava", Chicago. 111. — ERNESTTNE JUGG. Soc. pevski zbor "Zarja", ClevelarKl, O. — BETTY BOGATAY. Soc. pevski zbor "Svoboda", Detroit, Mich. — RUDOLF I^O-TOCHNIK.
Dram. društvo "Soča", Strabane. Pa. — MARKO TEKAVC.
It i : F E11E It 11
Poleg delegatov so člani zbora referanti, katerih predmeti so navedeni v objavah sporeda XI. rednega zbora. Ti poročevalci so:	. . m - Aii^iA JOHN TERČELJ, Strabane, Pa. JOSEPH SNOY, Bridigeport, Ohfo. ANTON SULAR, Arma, Kansas. LOUISE BRATANIC-J>URCZYK, Milvvaukee, VVis. OSCAR GODINA, Chicago, III. ' *	— DONALD J. LOTRICH, Chicago, 111. MARY JUGG, Chicago, 111. BOŽO STOJANOVipH, Chicago, 111. ANGELA ZAITZ, Chicago, III. BETTY BOGATAY, Cleveland, Ohio. * ESTOK MENTON, Detroit, Mich.
uitna <i \\i /iioit \
Dalje so člani zbora odborniki eksekutive JSZ in vseh drugih njenih odsekov kot:	»
Eksekutiva
Frank Alesh	Peter Kokotovich
Filip Godina	Joseph Oven
George Maslach	. Fred A. Vkler Frank Zaitz
Nadzorni odsek JSZ
X Michael Chavich Anton Garden Frank Udovich
Nadzorni odbor Slov. sekcije JSZ
Alice Artach	John Hujan	Angela Zaitz
Odsek Prosvetne matice
Peter Bernik	John Rak
Ivan Molek	Chas. Pogorelec, tajnik.
To je seznam Manov prihodnjega rednega zibpra JSZ in Prosvetne matice, katera so bila sporočena do 25. maja.
CHAS. POGORELEC, tajnik.
Townsend obtožen nagajanja preiskovalni kongresni komisiji
Posebna kongresna komisija, ki preiskuje Town»en-dovo gibanje za penzije, je uiliuU mnogo prič. Pozvan je bil tudi dr. Town»cnd, katerega so člani komisije na dolgo in široko izpraševali, da ufotove, kako je bilo porabljenih milijon dolarjev, katere ja zbrala Townsendova penzijska liga. Dr. Townsend sa je nad kongresniki končno toliko razjezil, da je zapustil dv6-rano in izjavil, da se prostovoljno v«č ne vrne. Komi-
sija ga je vsled tega obtožila pri zveznem sodišč«. Townsend je poročevalcem pojasnjeval, da so ga tliii komisija s svojimi vprašanji provocirali, in da so očita* pokazali, d .-je njihov namen diskreditirati njegove pes-zijsko gibanje. Kljub temu se je vendar dognala, d« jt služilo Townsendovo gibanje mnogim promoterjea a vir k dohodkom. +ow nsend je na levi v sredi to sliko (i očali).
Poročilo o nadaljnih važnih sklepih devete redne konvencije S. S. P. Z
(Nadaljevanje s 1. strani)
dobi $50 in ostala dva po $25 na leto.f Glavnemu zdravniku je določenih $500 na leto. Dnevnice odbornikov, kadar se mude po opravkih za zvezo, so po $7. Tudi upravni odborniki so jih bili deležni v času konvencije. a konvencija je sprejela predlog, da so dnevnice 11-pravnili odbornikov, kadar so po uradnih opravkih nad 50 milj distance od gl. urada, $3.50 na dan.
Rus, gl. tajnik, ponovno; A^n-ivite prosperitete še ni izza ton Zaitz, Forest City, Pa., f)o- ogla.
možni tajnik (nov urad); Mir-i Brezposelnim članom, ki so ko Kuhel, gl. blagajnik, ponov- stari nad 65 let, bo SSPZ pitno; Michael Vrhovnlk, direk- j če vala od $3 do $5 penzije m tor angleško poslujoČih dru- mesec, štev (nov urad).
V	nadzornem odboru so W. Candon, Cleveland, predsednik, in Joseph Grills, Pennsyl: varvia ter John Marn, VVisconsin.
Y	porotni odbor je bil izvoljen za predsednika Frank Pu-I
Na konvenciji je prevladovalo mnenje, da je SSPZ glavne tež koče prebolela in da je prišla spet- na stopnjo, s katere ji bo mogoče napredovati. Brzojavni pozdra v konvenciji je poslal tudi Proletarec.
„ .	,	... ...jceh Ohio, Frank Medved, Pa.,
Zapisnikar konvencije je bil iin Vincent Pugel. VVisconsin.
samo eden, Jakob Zupančič, Kij Urednik-upravnik glasila je običajno pise zapisnike sej gl. yatro- Grill.
Smrtna kazen v Rusiji
Smrtno kazen sodišča v USSR pogosto uporabljajo.. Mnogi, ki so bili spoznani krivim graf-ta, tatvin, jemanja podkupnin, poškodovnja državne lastnine sabotaže pri delu itd., se v Ru-.siji kaznuje s smrtjo. Da-li bo sovjetska, sodnija v poboljse-vanju in strašenju s tem sredstvom uspešnejša, kakor druge dežele, kjer se smrtno kazen uporablja dolga stoletja, j« drugo vprašanje.
odbora SNPJ in pisal jih je tudi že na par konvencijah S. N. P. J. Je zelo vešč v tem poslu, j
Prihodnja konvencija bo v' Collinvvood 11.
Za volitve v glavni odbor je bilo precej interesiranja in tudi nekaj "kavkusov" ali posvetovanj. na katerih so razpravljali, kdo naj bo deležen tega ali onega mandata. Splošno mnenje je bilo, da je odbor posrečeno izbran. Izvoljeni so: John Kvartich. Penns.vlvania, predsednik; Rudoloh Lise h, podpredsednik, Ohio; VVilliam
Glavni zdravnik je dr. F. J. Arch iz Pitt>burgha, izvoljen ponovno. SSPZ ima zdaj pet stalno nameščenih odbornikov.
Važen sklep konvencije je, da se v bodoče lahko vloži 40 odstotkov vse imovine v posojila na posestva, toda obrestna mera ne sme biti pod 5?r. S. N. P. J. na primer je te vrste vlo-žbe na svoji prošli konvenciji odpravila, pri SSPZ pa so mnenja, da bodo koristne, seveda, če se ne bo zašlo v špekulativ-na posojila, kar pa se v teh časih ne bo zgodilo, ker tiste slo-
1» IIIII i: 1» II l
klikov
•im Srn Mjm
V sledečem seznamu so priredbo dvorani ČSPS. klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih pevskih zborov. Ako priredba vašega kluba ni vključena, nam sporočite.
VVAUKEGAN, ILL.—Piknik konferenčne organizacije JSZ za sever* ni Illinois in VVisconsin v nedeljo 6. sept. v Možinatovem parku.
OKTOBER CHICAGO.—V nedeljo 25. oktobra dramska predstava kluba št. 1 v
JUNIJ
SALEM. O. — Piknik kluba št. 24 v nedeljo 7. junija.
CHICAGO, ILL. — Piknik socia listične stranke v nedeljo 14. junija v parku Riverview. Sodelujejo tudi klubi JSZ.
VVAUKEGAN, ILL.—Piknik kluba št. 45 JSZ v nedeljo 21. junija pri Petru F.tanovniku na Buckley Rd.
JOHNSTOVVN, PA. — Piknik kluba št. 5 v nedeljo 28. junija.
JULIJ. CHICAGO, ILL.
NOVEMBER CLEVELAND.—V četrtek 26. novembra na Zahvalni dan koncert soc. pev. zbora "Zarja".
CHICAGO.— V nedeljo 22. nov. koncert "Save" v dvorani SNPJ.
DECEMBER CHICAGO. — Silvestrov« zabava kluba it. 1 JSZ v dvorani SNPJ.
FEBRUAR 1937
CHICAGO,—Prireditev v korist Proletarca v nedeljo 28. feb. v dvorani SNPJ.
' 1
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
naročite si dnevn1i
ETA"
66
Stane za celo leta S« 00, pol leta #3.00
Ustanavljajte nova dru*tr* Deset članov(ic) je trebi »• novo druStvo. Naslov u li«t r m tajništvo j«?
2657 S. Lawndale A** CHICAGO, ILL
Proletarec mor« tiskarni plačevati svoje račun* »proti, ker
XI. redni zbor
tudi tiskarna plačuje papir in
JSZ in i'rosvetne matice dne 3., 4. in »Voje delavce sproti. Bodite
V objavljanju naročnine točni tudi vi.
5. julija.
CHICAGO. —' Dramski odsek JSZ iz Detroita vprizori s sodelovanjem pevskega zbora "Svoboda" v soboto 4. julija v dvorani Sokol Havliček muzikalno dramo "Kamnolom".
CLEVELAND, O.—Izlet članstva kluba št. 28 in prijateljev 12. julija k Joe Zornu, Bradlejr Road.
AVGUST *
SHEBOYGAN, VVIS— Piknik kluba št. 235 JSZ v nedeljo 2. avgusta v Lake View parku.
CLEVELAND. O.—V nedeljo 2. avgusta piknik kluba št. 27 JSZ in soc. pev. zbora "Zarja" na Močilni-karjevi farmi.
SEPTEMBLR
CHICAGO.—Piknik v korist Pro-letarca meseca septembra. Datum sporočimo pravočasno.
Del avci izobrazujte in organizirajte ae.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
office h0ur&: At 3724 W. 26th Stra£
1:80—3:30; «:30—8*0 Dal* Tel. Crawford Ml* r
At 1858 W. Cermak M-
4:30—6:00 p. m. DaiV
Tel. Conal 1100 Wedn«sday and Sondtf * appointment« onlj Residence Tel.« Craorford lf ao answer — Call Austin •700
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co*
1838 N. HALSTED STREET, CIIICACO, HA.
Tel. Lincoln 4700	J
PROLETAREC SE TISKA PR* *A *

Tri hčerke džina Morhagiana
«t Mwrr*»<Jinih pravljic: "Tisof. gneta kvišku, češ. <loli je nevz-• % ena nu*," siovcij.sk; .wp|aW drina vrlina.
Nato se je podal v studenec •drugi princ. Pa tudi ta se je pu-
<til takoj potegniti kvišku. Na zadnje je štl princ Hadiaha* man v studenec. Prosil je brata, naj ga v nobenem-a\in* a ju ne potni neta kvišku, pa ce L a Ji bi ju tptosil.
Spustila sta ga v študente in nista podučila njegovih pro-~ senj, naj ga potegneta kvišku.
MILIJARDA DOLARJEV ZA BONUS
IVAN VUK.
I. Paviljoni, ki ao izginili.
Živel je v davnih, davnih čajih vSamarkandu, v deželi A-jamlki, mogočen sultan. Ko je ffuiiil. da se oliža njegovo življenje h koncu, je nekega dne poklical k sebi svoje tri aino+e in jim rekel.
••Veseli me, da lahko rečem: Ljubim va* vse tri z enako ljubeznijo. Moji dnevi so šteti. Preden pa se ločim,- vam bojem podati dokaz svoje I ju bežni. fa-cj mi vsak svojo željo, in če bo v moji moči, — zgodi ie aaj."
Najstarejši, kateremu m rekli Kostem, si je zaželel pavi-. Ijon, ki bi naj bil pokrit z zlato in srebrno opeko.
»i. *vaj je videl princ. Badialtsamnn v studencu
Ko jt najmlajši princ dospel na dnu studenca, je za klical bratoma. -Ja j»> zrak v studencu kakor zastrupljen. Vendar, kakor je sam odredil, ga brata nista potegnila kvišku. Zato je od.ezal vrv od pa*-« in stopil skozi odprta vrata v dolgi hodil ti^to uro je pozval sultaninik« na koncu katerega <> bila
zidarje in tesarje, ki so morali delati ves dan tako, da je bil proti večeru paviljon malone gotov. Samo [pokrit št» ni bil in tudi pohištva še ni bilo v njem. Vkljub temu je prosil princ Kostem očeta, naj mu dovoli pre
zlata vrata. Odprl jih in za gledal pred seboj krasen grad. Vstopil je v grad. Prehodil ji' kuhinje in shrambe, v katerih jo videl velike zaloge živil. Stnpil je nato v stanovanjske prostore in prišel naposled v
rm: l \MO\ NEST
Ca m«» w it h Mother
Here is hoiv you can check up on
nočiti v paviljonu. Oče mu je : veliko dvorano, vse polno sto Odsvetoval, če*, naj strpj, da Ilov- divanov in vzglavij.
Meseca junija prične zvtxni finančni urad deliti bonm bivšim vojakom, ki so služili v ameriški armadi
v ia»u svetovne vojne. Na sliki je urad v Chicagu, ki sprejema aplikacije bivših vojakov.
bo paviljon čisto gotov in vse pohištvo v njem.
Princ pa je bil tako nestrpen, da je dal vkljub očetovemu nasvetu prenesti v še neiz-tfotovljen paviljon svojo posteljo. Legel je na njo, ali zaspati ni mogel. Začel je torej čitati koran. Opolnoči ipa so se nenadoma razdvojila tla in grl Džin je stopil iz razpoke, In je rtkel princu:
"Ti si sicer princ". Vendar, če bi bil tudi sultan, moral bi obračunati s teboj. Zakaj, postavil si ta paviljon ravno nad palačo moje najstarejše hčerke."
Izgororivši je. zbežal okr>g sten paviljona. Ko je tako zbežal okrog sten, so se zdrobile v prah in veter-ga je takoj raz-nesel na vse strani in od paviljona ni ostalo ničesar.
Princ je izdrl svoj meč. se pognal za Džinoni. Džin je pa ikočil v bližnji studenec in tam /zginil.
Ko je stopil iprinc Kostem drugi dan pred sultana, svoje-fa očeta, je bil ves pobit in žalosten. Oče pa ga je grajal, ker je bil neubogljiv in nestrpen.
, Prišla je vrsta na drugega sina. princa (Jhajatha, da pove svojo Željo. Želel si je paviljon, sezidan iz ribjih ko^ti. In sultan ga je dal narediti, ne boječ se velikih stroškov. Tudi ta princ je bil tako nestrpen in neubogljiv, kakor njegov brat. Tudi on je sklenil > prenočiti v te ne docela zgrajenem paviljonu. In glej, opolnoči se mu je prikazal taisto Džin — Mor-h«j?ian se je zval — ter je naredil natanko tako, kakor je naredil »pri princu Kostemu, trdeč, da je paviljon postavljen nad gradom njegove druge
Skril se je. In kmalu je zagledal jato golobov, ki so prileteli in se vsedli na rob kotanje, ki je stala sredi dvorišča. t i o I o bi so se potopili v vodo in se zopet pojavili kot mlade, lepe deklice, ki *o se takoj podale na delo. Ena je šla v kuhinjo, druga je hitela v shrambo, tretja je začela pometati, četrta pripravljati kobilo. In vse so bile vneto zaposlene. Kmalu nato je princ zopet zagledal deset golobov, ki so se vsedli na rob kotanje, se potopili v vodo in strnato zopet pojavili kot lepa dekleta.
Naposled je priletel še enajsti golob, ki so #a'dekleta oko-pale v majhni, z rožnato vodo naj>olnjeni kotanji In glej. pojavila se je čudovito lepa prin-eeza. Bila je to najstarejša hči Džina Morhagiana in so jo klicali Fathana.
Dvoje deklet jo je spreml jalo v sobo in ostale so ji sledile. Sedla je na divan, ki je stal na majhni višini.
Kmalu so tudi te sužnje odšle na delo. Pri tej priliki je ena izmed njih ipobrala nekaj belega na tleh ležečega. Bil je žepni robec, ki ga je princ Ba-dialtsaman po nesreči izgubil. Dekle je preiskalo vse kotičke in kote in na*!a princa. Globoko začudena je pove lala to svoji gospodarici Fathani. ki ji je ukazala, naj ji pripelje vsiljivca.-
In pojavil se je princ. Pogledala ga je. Opazila je, da je mlad in lep. -Prijazno ga je pogledala in velela, naj sede k nji.
Princ Badialtsaman je moral pripovedovati, zakaj jo šel v studenec in kaj je hotel tukaj najti. Ničesar ji ni zamol
(je bila ta princeza še vse lepša lin mlajša od Fathane, je ostal prav rad pri nji. štirinajsti dan pa je zahteval budi od te prin-1 Pregnani iz sv
. najde I Palestine. Zdaj
Morhagiana.
i c«»ze, da mu pove, kje najde
Tudi ona mu je rekla, da n« ve in ga je poslala s pismom k I njeni najmlajši sestri. * (Dalje prihodnjič.)
Nepravilno razdeljena prirodna bogastva
Ubožne velike dežele, ki so, ali ki bi rade bile velesile, zahtevajo, da se prirodne vire pravično razdeli. Kar v resnici hočejo je, da bogate velesile in "lene" rmfle dežele odstopijo del svojih kolonij Nemčiji, Italiji in Poljski. Mussolini si
Arabci in Židi
Židi so bili v davnih dneh svoje domovine pa bi jo radi kupili nazaj in zgradili v nji , svoj vpliv brez vojne in revolucije. Arabci protestirajo — zdaj zopet z orožjem, da ima Anglija, ki ima nad Palestino protektorat, veliko opravka z njimi. Pobili so že precej ži-|dov, kateri so se umaknili Hitlerjevemu preganjanju ali pa pogromu na Poljskem, a v Palestini so naleteli na enake ne-prilike in prerani grob.
Kam naj Židi vendar gredo, ko se krščanski svet proti njim tako nekrščansko obnaša
Dobra metoda proti
linčanjam
Črnec Fred Moorč je bil oktobra 1933 blizu Nevv Orleansa linčan. Njegova oče in mati sta vložila proti okraju in šerifu t< ž bo za $10,000 odškodnine. Razprava se je vlekla s tehničnimi odlaganji par let. Tožba je bila zaključena z zmago za starše. Dobila sta $2,500 odškodnine.
your mother:
Find aH the different kind« of mion labeU ycu can of thing t ought by your mother. Vou nugal tiake a bet vvith her that you won't ind, jay—10 or l/i iu a vveek—an I hen »ee if she can oieet Ihe numb »r 'ou *et.
Find ali thc labels of "Made in—" /ou ran and th*n nee if any are f i oni ?'a«<c*iMt countries. Kor everyone you ind she should be ftned. These ure he countries that would coun t ,guin*i youi mother if. you found he had bought goodš stamped w.tn
i.em: Ccrmany, Ilaly, Austria. #
War
In many uni.ver itie* rtu Jents hav iartfcd u n*w way of rhovving thnt-|vyill ttay up hey »»"e against war. They organized hemselves i ito th* Veteran« of Fu-ure VVari. Their slogan h "Make the arorld safe fjoni hypocrisy." Th «y laim t im t they should get the bonu v mow tKat thoy would ordinarily get after they had returned from vvaiv. In other vvords, they are trying to ridicule vvars.
*
Hobbies
Boyan Alesh—hasehall.
Hilda Mucerl—sevving.
Jcnnia Šimenc—sevving.
Angelina Pluth—^inging.
Lrroy LaFIamma — handiwork.
00011. K. McCormick, publuher of the <'hlrapo Trtbune, $50,000; and Frank. knox, puLlisher of the Daily Nevv.s, 175,000 a year.
Then Lh*se are the men wbo are telling million« and milliona of people vvho can hardly Ket by vvhat to do an I vvhat not to do and hovv to
vote ho that things vvill be "for their *	J
Birthdajra F.lsi« Krek- june 1.
No more monejr?
If you ever hear your father say that nt> one in America money .nowaday.vJu*t remind him of tht c salarie«.
Wjl'iam R. Hearst, $f»00,000 per year; his columnist Arthur Brisbane, $265,000; Merrill Coddard, editor of Hearst'« weekly, $161,222; John N'y-lan, chief lawyer for Hearst, $H8,-
llow it goas
Wlu'ji tht ie are lotn of	of ali
kinds, pr'c«< ko down; when there i;n't much'	prices ko up. Ho
vvhen there is u loUvf K"<»ds, buHinesn men bni n or let d« ray oj dump food-rttuffs into th.»-ocean »o that prices
for their profits. *
Did You?
Did you ever stop to think vvhat you woul>l do vvhen you vvere out of »chool? Then did you tfll it to,a<»me one older than your*elf and have them •uy thnt there vvere already too many people vvith that job? Then did you wondi»r why it vva* that ,r'many hand« make litfht \v<ork" but they wouldn't let you haVe a ihance at helpin< Kith the vvork?
"A Falcon respects the hone3t opinion of oth»>r^ even vvhen he op-ptoes it" is one of the Falcon lavvs. VVhat has happened in countries
vvhere this lavv vvas disregarded? , *
Don't forget that vvith vaeation you -huuld have more time to send
eontributions to our little column. *
FRIENDSHIP1 #
(Send your correspondence to Marj Jugg, 4134 W. 24th Plača, Chicago.)
THE PURPOSE OF UNIONS
black cloiids ineurope
hčerke. Zdrobil je paviljon v čal. Vprašal jo je tudi. kje bi
Demonstracija za mir
. , ,	,	V Amsterdamu ua Nitosetn-
je deloma ze pomagal na Hvojo | Hkem je 19 ma ja korakalo v
veliki povorki za mir in svobodo 20 tiso^ žensk, ki so prišle 7. vseh krajev dežele.
roko. Japonska nikogar več ne vpraša za dovoljenje, in Poljska študira, če bi ji morda na kak zelo diplomatičen način Francija~privolila kos zemlje kje v deveti deželi. Hitler pa prav tesno zahteva kolonije — vsaj r.ekaj od tistih, ki so jih zavezniki vzeli kajzerju.
Milwaukee, Wis. Kmployers ion-fequently always bitterly op|Hme la-l bor orKarvi^ations, and tend to de-ntroy Ihem vvhenever possible. This ] naturally is to be expected on their : part, a* labor organizations tends to protect labor, rather than the em-r-loyers. As a result strikes are the
conAequences. There are always, ii ' at na ■■ m ■ striken going on in every part of the PrOdllCtlOII FOT US6 AflO"
greater margln of profit. Labor unions demand ju.st' the opposite, hisher wagea, shorter hours, and mort» fafe and sanitary vvorking con-ditivn^. Thus it is easy to se« why tmployers oppose organired labor.
Louise Bratanic Jurczjrk.
In Werjjern Europe th? armed for^- vvorld. An<l not infrequently vvhere
Knjige!
Kadar naročate knjige, -po-sluzite »e Proletarceve knjigarne.
ce< of Francj.' and (n:rmany are j there are no union shops facing each other like tvv > vicious bulldogs on not-too-strong leashes. Farther- to the Kast, Ituly and Tur-key are lining up in a formation vvhich makes armed conflict both easy and logical. Off to one ^ide is Britain, pre par Ing as never before
or laboi
organization existing, vve find the tmployers putting on union labels. Sueh U the čase 1 am told of right here in Milvvaukee vvhere a strike is
When birds build nest«, that's produetion for use. ,
\Vhcn foxes dig burrovvs, that'.s pr<xluet!on for use.
\Vhon bees build combs in hollow
novv pending. VVhy should the em-ltre,s- that'* productio« for use. ployer try to protect himHeif behind Whcn Hot.tentots make dugouts, the skirts of a union label, vvhere no I that'» produetion for us4e.
break at any i union
for vvar vvhich ma.v moment. And in the mar and far I ployees are novv actually on strike to Ka t Japan and Rus<ia are grovvling get a union organized in their *hop?
cally exists, and vvhere the em-1 Whe» »reaUgrandma carded vvool,
vvove it into cloth and sevved it into
prah, ki ga je veter raznesel.
Tudi princ Ghajath je izdrl svoj meč in zasledoval Džina do studenca, v katerem mu je foffinil.
Ko je sultan drugo jutro izvedel, kaj se je zgodilo, je tudi nj»rga pokaral radi neposlušnosti in nestrpnosti.
Prišel je na vrsto princ Ba-dialtsaman, najmlajši princ, da pove svojo željo. Ta je zahte-paviljon iz samega kristali. Tudi on se je podal, natančno kakor starejša brata, sipat v paviljon, preden je ta bil čisto gotov. Ni pa tega storil kljubujoč v nestrpnosti, nego da vidi, kaj se tu dogaja in če sc bo Morhai?ian prikazal tudi njemi*.
Opolnoči se razpočijo tla in Morhafian stopi iz razpoke ter *|nerfa princa, zakaj je postavil paviljon nad gradom n jegove najmlajše hčerke. Nato je uničil paviljon in zbežal proti rtudenen. Princ pa, ki je na to
čakal, ga je dohitel in mu s svojim mečem prizadel tri ra-Vendar mu je Džin vseeno »šel.
^rngo jutro princ ni poiskal-t*jp™j svojega očeta. Njegova brata sta ga namreč na vse zRodaj naščuvala, da poiščejo &žma. Hiteli so k studehcu in Mnc Rontem se je dal po vrvi 4PMfffti na dno. Ali takoj je zabičal bratoma, naj ga pote-
lahko našel Džin Morhagiana, da bi obračunal z njim.
Fathane pa se j t smejala in rekla, naj na to več ne misli, nego se naj veseli, da je našel tako prijetno družbo.
Medtem se je bila pogrnila miza in sta skupaj obedovala. Po obedu so sužnje prepevale lepe pesmi in plesale vsakovrstne plese In to vse dotlej, dokler ni nastal čas spanja:
Mlademu princu je tukaj tako ugajalo, da je ostal pri Fathani Štirinajst dni. Nato ga je jel zanimati zopet Džin Mor-hagian. Vprašal je svojo gostiteljico, kje bi ga lahko našel.
Princeza mu je povedala, da je to njen oče in da je strašno močan. Ne more pa povedati, kje bi-se ga lahko to uro našlo. Svetovala mu je, naj vpraša njeno drugo sestro..
Odprla je neka vrata in princ je zagledal grad njene sestre. Dala mu je listič papirja. na katerega je zapisala nekaj be*ed..
Spremljan od Fathanesinih suženj, je stopil princ Radialt-saman v grad druge princezi-nje. In ko je bil prepuščen k nji, ji je izročil pismo sestre.
Ko se je to zgodilo, ga je tudi ona povabila, naj sede k nji in tudi nji je razložil, da je prišel, da najde Džin Morhagiana.
Prijetno st jc zabaval in ker
IVAN-VUK:
RESIGN-ACIJA
Petdesetosem, petdesetdevet, šestdeset stopnic je na mojem atopnjišču; Stopam po njih ves zlomljen, preklet iz družbe izločen, izročen gnojišču ... Preglasno sem namreč v urah presmelih in sončnih preveč samozavestnih pesem o bogu-floveku zapel . . . Petdesetosem. petdesetdevet, šestdeset stopnic je na stopnišču.
Vsaka stopnica — kratka sekunda, šestdeset stopnic -— že cela minuta . . . Koliko stopnic za celi je dan? Koliko stopnic — dosmrtna je pot? Petdesetosem. petdesetdevet, tako se vrste iz dneva v dan, pošastno po njih se noč plazi v noč. — Obnavlja se luna — Leta beže —
Korak moj pa. po njih iz dneva v dan -je vedno enak.
Tak štejem, poslušam lasten korak, topo odmevajoči z mrkih stopnic, brezbarvnih, brezupnih, brezcvetnih, brezčutnih, brezso^nih, brez smeha, toplote, brez iskre ljubezni
iz družbe izločen hudič ... — :
i *"
Koliko stopnic v brezsmrten je nič?
Petdesetosem, petdesetdevet, šestdeset stopnic je na stopnišču. Sto.pam po njih ,s topim korakom, obsojen,
iz družbe izločen,
ker v urah sem sočnih
in samozavestnih
preglasno zapel
bil pesem o bogu-človeku. —
Petdesetosem, petdesetdevet, šestdeset stopnic je na mojem stopnišču.
ominou šly.
VVe vvonder hovv the alarming situation in Kurope affects our friends vvho te!l u< that Socialism is imprac-tical. VVe vvonder vvhelher it is prae-ti al to continue an arrangement vvhich, despite advanees in scienee and culture, d ep r i ves million* of de-
The employer» u*ually oppose union-i m and its demand s. If they didn't, no strike vvould ever be necessary. Let us look ,,a bit further into the labor organization* and see hovv it protects labor.
Trade unions inerease the vvage earnings, shorten the hours of labor
cent living standard* in time of and gives a greater measure of safe-
ty, and more sanitary working condi-tions on the part of the vvorkers. Higher vvages of course means the vvorker vvill be able J.o spend more, and thus producing automatieally more vvork for other industries. Jt <vklently vvorks hand in hand. In some shops vvhere unions are not vvantcd, the employer keeps the vvages high, thus curtailing any at-tempt to get a union organized in hi* •hop. Where there is no union shop, labor must eompete for jobs at low vvages, long hours, and often unsani-tary vvorking conditions. Naturally the employers prefers this to organ-ized labor, because it gives him a
peace and herds generatlons after generation to death on battlefields.
If the chief bu-iness of life is living. then surelv Capitalism is a bad bu?ine-s. If happiness is the aim of existence, as philosophers avow, then the present economic .-y»tem is about as impractical as one could ima»rine.
Suixly, the people of the vvorld are paying a tvrrific penalty for * their biunder in letting the private ] profit syštem'drag "along to its logical conelu-ion. Can anyone believe that any biunder of a Socialist co-jopei^tivt commonvvealth could vvreck the havoe vvhich is the normal conse-{ quence of Capitalism?
—Reading Labor Advoeate.
Outivorn Institutions
Victor Hugo, in his masterpieee, refefring to an old vvorthless vehiele standing in one of the streets of Pa-, ris, vvrote: "Why vvas that forecar-j riage of a truck in that plače, in the sfreet? In the first plače, to eneum-| ber the street; next, in order that it might finish the proeess.of rusting. There is a throng of institutions in fhe old social order, vvhich one comes upon in this fa-hion as one vvalks about outdoors, and vvhich have no other leason for existence than the above."
Membership Meeting
Chicago, lil. — A general membership meeting of the Socialist Par-ty of Cook County vvill be held Mon-day, June R, at 12.*? West Madison St., on the l&th floor. Comrades Maynard C. Krueger, Meyer Halush-ka and several other speakers vvill report on the National Convention of the Socialist Party. Kvery member is urged to-attend. Bring your membership cards vvith you.
garments, that vvas produetion for use.	.
VVhen civilized men make shoes and go baiefooted, that'a produetion — for profit.
VVhen cotton raisers raise cotton and go ragged, that's produetion— for profit.
VVhen tailors make pants and wear pants vvith their seats out, that'« produ :tion—for profit.
VVhen machinists build automo-biles and thumb their way over hard roads, that's produetion—for, profit.
The essential difference between produetion for use and produetion for profit is that in the first instance ' the more tha producer produces, the more his vvants are relieved, vvhile in the second instance the more he produces the sooner he goes on relief.—Montana^ I^abor Nevvs.
"THE FALCON CALL"
Chicago, III. Another issue of The Falcon Call, an attractive 22 page magazine for children of vvorkers has ju»t been published by the Red Fal-cotis of America. officially recogniz-ed chiWren's organization of the Socialist Party, lT. S. A., with head-quarters in this city.
It contains illustrated stories bj^ children and for children with a de-finite vvorking clai*s und anlji-vvtar nppeal.
Copies of this magazine, and bun-dle orders can l>e secured by vvriting to th<' Red Falcons of America, 721 Moxley Building, Chicago, Illinois.
LOOK FORWARD
Ralph VValdo Kmerson vvrote: "The perpetual admonition of natuie to us is, the vvorld h nevv, untried. IK> not believe the pa-t. I give you the universe a virgin today."


Grandsons"
Deserter of the Faith
The Southern father vvas intro-duclng hi« family of boys to the (Jov-ernor. "Seventeen boys," exclaimed the C J o ver nor, "and ali Democrats I suppose."
"Ali but one," said the father proudly. "Thcy'ie ali Democrats but John, the little rascal. He got to readin'."
Juat a« True Today
"On!v orgnnize and «tand togeth^r. Claim «omething togrther, and at i once. Let the nation hear a United •lemand from the laboring voice, and th*n, vvhen you havf g<»t that. go for another: but get v<»mething."—Wen-ilell Phillips ip 18H8.
A novel about llirce graudHons of u Slovene worker
by louis adamič
IViee »2.50
Order from
proletarec book store
2301 SO. l.AVVNDAI.F. AVE.. CirrCAOO, TI.UMOIS
v


-Vugoslav Weekly Devoted
to the Interest of the Workers
OFFIOIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
POUCATION,
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH
NO. 1499.
Published werUy at 2301 5. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., JUNE 3, 1936.
VOL. XXXI.
THE SOCIALIST PARTY NOMINATES
The Socialist party has no-minated the only ticket \vhich anyone vvho is dissatisfied vvith the miserable methods of the capitalist parties can support.
The convention was held at a time when there vvas unfortunate and unnecessary fac-t ion al strife inside the organization. There vvas no differ-
vvent to a finish, one side had to get licked. It is up to those uho got licked ItT*take"their lic k ing like good športa, and stay in the organization.
It is very gratifying that George Nelson vvas nominated for vice president. He is a dirt Tarmer and his nomination completes the ticket splendid-ence in principle betvvecn ; |y. It ia the right nomination the tvvo factions. The differ- j for the country at large, and it ence in policy vvas not suffi- Us peculiarlv the right nomina-cient to be unbridgeable. It I tion for VVisconsin, under the vvas the resentments on both present circumstauces. In the sides that vvere unbridgeabK seUup of tfce Farmer-Lahor Had Mayor Hoan, vvho tried Progressive Federation in this to bring peace betvveen the I state. that body concerns itself factions, been nominated for onjv wjth	vvhich are
president, his nomination Voted for i>n a state-vvide basis, would have satisfied every-| body; but, vvith so many duties already piled upon his shoul-ders, it is understandable thiit he could not accept. As Norman Thomas vvas actively identified vvith one faction, his nomination vvill be unvvel-come to approximately one-third of the insiders, or those vvho have been such until very
or on a basis less than state-vvide; it does not concern itself vvith candidate« for president and vice-presklent this year, although it may some time vvheli a national farmer-labor party is orgnized. The nomination of Nelson vvill have a tendenc to vvin farmers and industrial vvorkers Away from the futility of supporting Roosevelt. The latter not only does not deserve their support, himself, but, as Norman Thomas said in his speech of aeeept-ance, to vote for Roosevelt is i to vote for the vvhole rotten Democratič party.
The Milvvaukee Leader.
SOCIALISM WAY OF
IS THE LIFE
=r=
es 114 and 115 of Detroit present . «.	^^^^ ^^^^^Kamuoluin", a four act musical
recently Hovvever, his nomina- drama al Sukol Havliček Hali. It svili
"KAMNOLOM" TO :BE PRESENTED AT THE JSF CONVENTION
Chicago, lil. For Saturday, July much intereated in dramatlca an I 4, braneh No. 1	has arranged to also an able direetor b in charge of
have the dramatic section of braneh-! the j>lay.
VVarfare in A f lica, and resulting International complicationj and alliance* vvhich uiniuxtakably warn of future vvars, raise new doubts of ci-vilization ability to avoid sclf-de-struetion.
Any person with a grain of under-ntanding ought to bc convinced that the cause of ali modern vvars is the economic rivalry which i« born in the womb of the system which cxploits masses for the-profit classea and pro-duces vvealth piimarl)y for »ale instead of for use.
Moreover, it should be clearly ap-parent that the *e*ults of another vvar—with mechanical and chemical science enlisted ort ihe side of death »m likely to destroy mostof the social benefits which it has evoked after many eenturles of trial and cr-ror. Vet foolish man holds fast to the cause even as he loudly decries thc results of conflict.
In the face of the poaaibilities vvhich loom dangeiously cloae, Socialists ap|m»ar as the only logical ad-vocate of peace. They present a phi-Josophy which attacks the roots of the evil. They urge the acrapping of the plivste profit system and the de-
velopment of an economy of produc-tion for use.
Socialist* are in tune vvith a fun-da merita I economic fact—the fact of man's ability to produce with cer-tainty and tbundance. In days gone by, before mankind learned to har-ness thc elements and enslave the machine, vvhen famine and starvation were ever-present threats, there vvaa some reason for men and nations to compete. When there vvas less than pnough for everybody perhaps it was reasonablc for the strong to pile up huge stirpluses at the expense of the vveak. But that excu*e for private accumulation no longer exists.
Today the very wealth which mankind posaesses, the -possibilities for peace and comfort, are the causes of vvar and misery. This is so because human beings have not yet learned to adapt themselves to the resources they have developed.
But there is a law of nature vvhich decrees that ali who live must adapt themselves to conditions—or die.
Sociilism points to the w»y of life. Capitalism appears determined to rush headlong into death.
Reading Labor Advocate.
For Women Only
Londuclcd Uy Mury Jumm
tion will be vvelcome to thou-sands of outsiders vvho have heard him speak, or come in contact vvith him in strikes and other activitics, and vvho are not interested iiuthe inside dis-sentions. Those to vvhom the nomination is unvvelcome vvill find it necessary. to forget their objeetions and support the ticket, as that is the only way in, vvhich they can vvork and vote for Socialism in this campaign. To support Roosevelt vvould be to vvork and vote against their principles.
There vvas right and vvrong on both sides of the dissention. It should, ar.d in the absence of resentments vvould, have been settled amicably. Since it
be sponsored for the JSF convention uhich vvill be in session over that week-end in Chicago and it affords an opportunity for Chicagoans and our oiit-«f-town delegate.3 and visitors to see an excellent program.
The Detroit comrades have spm-*ored some m:ghty fine programs under the leader-hip of Frank Ce:>en and John Berlisg. Their recent pre-•enUtion of "Kamnolom" m Detroit was a big success and .s st il talkid	,hat Uns to ^^ ^
about by those that saw the pla.v. The musical arranjcvment for this drama was prepared by John Ber-lisg, the direetor of sin^in^ MK*iety Svoboda. Almost every character in this song drama -has a šolo- part. There are also duets, quartets that
With the Detroit troupe of players as our guests iri Chicago, we invite our comrades and friends from near-by citieh to join u* at thii program. We expect to have in Chicago over that week-end larpe delegationa of visitors from Waukegan, North Chicago, Milvvaukee, West Allis, l>a Salle, Oglesby aud other nearby jklai-es. Brartl-h No, 1 JSF vvill make accommotlations for ali visitors. ~>
The adnvission tickets in advance are 40c.'At the <loor the priče vvilJ be HOc. Any organized group of vi-
pro-
gram, can get tkkets for the ad-vanee priče by writing to our braneh secretary, John Rak, 2301 S. Lawn-dale Ave., Chicago. The Chicago comrades are urged to do their ut-most to bring out a large attendance [ to this program. By selling your ti-
SOCIAL STUDY CLUB ACTIVITIES
Ch.c.fo, ltl. Our re^ular meeting are asked to eooperate vvith the com-of the S,e.al Study Club vvill be held mittee and help perform some of thc hn«lay, June 12, at the Slovene U- work.-Sec'y.
bor Center. VVe vvant every member -__— ■	_
to be* present and abo bring their friends along. After business matters have been transacted we vvill have a leeture on some current topic. After the meeting an ice cream social will be hehl. Kver.v member should be present and have their friends come along.
At our last Sociul Study-Cluh meeting the aecretary'š ivport ineluded
Socialist Party Picnic At Riverview Park
Chicago, III. — On Sumlay, June 14, the Socialist Party of Cook Coun-ty will hol<l itp annual picnic at River-vievv Park. The arrangcmcnt com-initU«e have prepared fer large afternoon program vvhich vvill includc
plan of summer activities that vve i Norman Thomas, Socialist Partv can
^ h<tn i <1 m /iml a i. i vi». ^ l. ^ _ _ _ ^ . i	...	»
are ac,ompani^ by th f entire ehi>rus ck u |n advance thia wi„ be"-etom
and the orchestra. The drama ilself is very impressive and vvith the musical arrangement it should be even more so and something nevv for the audienee. Frank Ce*en vvho is very
the tw0 demonstrations
. —
By 5. Tenenbaum
For the last time, the old vvorld parades in an immense cemc-tery. It is night. The moon shines on the sil ver letter« of the marble tombstones.
Behold! Here march once-povverful kings, vvith big, heavy crovvns on their golden curLj. Purple cloaks fall over their shoulders.	—-—-..... _
Beside them march their queens, vvith golden shoes uipon their feet; and yet, they are cold and shiverintg.
Here are skeletons of bankers, dressed in black dress coats, their red noses resembling the sharp beaks of crovvs. Mighty, dark churches, their gigantic spires covered vvith copper, move on slowly and heavily.
It is a dark and gloomy demonstration of the old generation that has died.'
Batallions of military men, vvithout faces, dressed in grey uni-forms, pass by—sombre figures, stili vvearing their ammuni-tion belts. Close to them come the black cannons. Priests murmuring incantations vvalk vvith slovv steps.
A group of street vvomen irt~bright govvns, their red hair vvaving in the breeze, dance and lauigh hysterically, thus inter-rupting the silence of the last parade of the dead.
Behind them march diplomats and statesmen, clean-.shav*'n, elegant in their tight-fitting coaLs. • Then follovvs the exe-cutioner, carrying a huge bloody ax, as he smiles gallantly to the stars in the firmament above. He is the incarnation of hundreds of scaffolds, vvith their grey nooses, marching to the strains of a sad rhythm.
Quietly, the parade passes the graves and disappears into Ihe night, somevvhere in the cold valley of death.
e a a
Davvn breaks.
A giant sun like a colossal star ajppears on the head of a blue day. Valleys, mountains, peaks appear as beautiful scen-ery on an enormous stage, lighted by projeetors. In the . distanceiis heard the iron somg of new men, and the hills re-echo the faraway music. The nevv era marches vvith svvift steps. Crowds, and greater crouds appear. Millions of men—as if aH vvere composed of metal. The sun dresses the giant parade in red silk cloaks and girda them in steel and iron. The nevv world marches vvith her mighty stride aeross the flaming planet. Behold the faces and the bare arms, big, mighty and ponderoUvS—hands that destroyed, recreated and built mighty cities, hands that cut tunnels through the mountain hearts and bttilt steel bridges over rivers, hands vvhich tenderly caressed the shoulders of young svveethearts and pressed them to hearts beating vvith love and the flaming špirit of revolt
They march tovvard the sun, and the sun\s rays vvrap them-seKes around them like golden igloves. The?e hands di-reeted shiips over the metallic vvaves of stormy oceans,
They march over mountain peaks and hilla in the hot melting sun. Songs, laughter, shouting.
A nevv mankind has come to take over life. A nevv špirit has conquered the universe.
Meekly lies the earth, vvhile the nevv generation reigns beneath blue skies.
plished.
Thc Nature of the System
In the capitalist system profit is prior to and more important than the life or liberty of the vvorking man. The capitalist'* profit first, last and always. He ovvns the tools and on!y allows the vvorker to usu them on condition that he can extract a satis-factory profit froin his labor. If he eannot do th& the tools are not allowed to be used—he locks them up and vvaits.'-—Eugene V. Debs.
should vvork out. Number one on the list »-as subseription books for selling chances for a beautiful art pic-I ture p&intcd by Harvey Perushek. The books are now available at the t»ffice of Proletarec. Let's have every member take out qn book to seJl chances among their friends. f'ifty preceni of the ivro^eeds wiU go into our treasury.
One very important date for our €hicag> comrades to rememtfer is July 1. The JSF convention vvill bo held here an^it vvill he' up to our Chicago comriM**jo make it a pleas ant wjek-end for our out-of-town de legates and visitors. The housing committee is . busy making accom-l^odations also for a large delegat ion visitors. Social Study Club members
didate for President and John Fi-^her, candidate for governor as the pi inciple speakers. There vvill be iMLseball and soccor games, dane ing in the evening and various ktnds of entertainment, assuring you a pleas-ant afternoon.
Admission tickets for this affair have been distributed to ali members of biarnh No. 1 JSF. We should try to seli as many as possible and get a large number of our friends and xynipathizcr* out for the picnic.
Wisdom
Bigotry is a disease of ignorance, of morbid minds; enthusiasm of the free, and buoyant. Education and free discussion are thc antidotes of both.—Thomas Jeffcrson.
A PAIN IN THE NEC K
under a government aml those w|io ovvn private businesa tvvo different
kinds of animali»?
*
A«, m mothrr: Will >he see that her
children,are trained vvith the idea of cooperative livia«? Can she explain
to them that the "private initiatrve'' idea explained in most schoolbook« is but capitalistic propaganda—that if government had control of industries it wouldn't mean that ali srn-bition would be taken away from people but that people vvould live ao much better that they vvould have much more ambition to vvork and im-prove things— —?
Can she explain to her child that the idea of getting as much as you •an for your.^elf regardless of hov you go about it is only a sign of a civili^ation that has not yet develop-c I il eif to knovv that it will not lift it^-lf by individuals but by the well-
brinu o! ali its members?
*
As * citisen: Wil! she be led to
vote ldindly year after year by "friends" who come for her vvith big ^hiny cars on election day and livt from the svveat of her brow throujh-out the rest of the year?
Wj11 she understand thc ballyfcoo of vvars and the "need to protect the country" hy realizing that war« are only nec»sities of capitalistic coua-tries? Then will she seek to agitate against vvar and find groups with a
similar purpose and help them? *
As a «tudcnt: Will she try to lea^i
—to read—to know? Will she sub-seribe to papers that vvill bring her information and read books that will give her knovvledge? WH1 she reahse
that "knovvledge is povver"?
*
Mrs. D. can be an agitator. In her conversation vvith other vvomen abe can point out defects, suggest bon things could be managed more effi-ciently, expre«s herself in support of measures or actions that vvould be beneficial. She can inspire, brini hope to those vvho see nothing bat darkness ahead. Then vvhen the times comes for an organization or for election of a labor candidate ib<
can guide and instruct/ *
Mr*. D. eannot re»t satisfied witš saying "What can I do?" In the mo*
"solid" communities, in the mori closed, the most reactiohary, she caa that private companics can do busi- j be an individual who sees an open ness vvell but the government ! road i>nd sets in to ti*avel it and c©uVdn't? Are the peo-ple vvho live ] guide others.
"VVhat can I do?"
"VVhat can I do?" with emphasis on "the I is the question of many vvomen vvho live nway from any center
of socialist organization.'
*
Mrs. D. lives in a small town where the meaning of the vvord "socialism" has never penetrated. There is no organization in near-by viernities. If she vvere so much as to mention socialism fhe vvould be ridiculcd and aVoided. "There is no u*e," she con-eludes. "I ean't do anything about it."
*
The čase is not hopeleaa for Mrs. D. Living as a Socialist is more. important and necessary tthan a mere boast of being one aml not knovving vv^hat the vvord means. H tre are some things Mrs. Dt .can do that vvill hel^ tovvard bringing about a better
standard for everyone: *
As a buyerf The nation's income even in times of depression is esti-mated over 60 billions of dollars. About half of this i« s|)ent for food, sheltcr, clothing, etc., and vvomen control this expenditure almost en-tirely. This means that the economic future of the country vvill be almost entirely in the hands of the vvomen.
It is up to Mrs. D. and milli>ns like her to shape that future. VVhere vvill they buy? What vvill they buy? Will they support producers that are tending to cooperative produetion of ali goods-so that everyone might get the benefit of profits—or vvill they support thains that are trying to get a "complete monopoly of goods so as to dravv more and more profit from \iie purse of the consumers? VVill Mrs. D. buy in Piggly Wiggly or A. & P.stores? She vvill buy union-madc goods vvhere a living vvage is giving to vvorkers like herself or vvill she -»tipport non-union products sold a cent or tvvo cheaper because it vvai taken *way front vvorkers like herself?
"But big companics have the equipment, thc facilities to produce goods on a large scale and" that al-ways makes things cheaper and better," thcy vvill say to Mrs. D. Will she support the idea that. if big chain* can do business in this way, organized groups of workers not in-terested in boases' profrt could do just as well? .	.	#
VVill Mrs. D. stand for the idea
nazi brutality to w0meh
(The Manchester Guardian recent^ published a report by a vvomen^ delegation from Holland, con-eeming four (ierman vvomen vvho are in German conccntration camps. The rej>oi-t states that thes<« four cascs give an idea of the situation of the numerous other vvomen vvho sharc their fate.)
In October, 1IL35, the vvife of Rudolf Claus, vvho had been condemncd to death, visite<l him in prison in Berlin. She vvanted to see her hus-band once more. From this visit she never returned to her family in Brunswick. For vveeks they had no knowledgc of whci*e she vvas; then they found that she had been taken to the womcn's conccntration camp at Moringt^n. This vvoman has never concerned herself vvith politics. The only possible explanation of her de-tention is that the men in povver in Germany are unvvilling to leavc in freedom a vvitness of their tyranny.
We were sent as a women's delegation from Holland to try to get into touch w-lth the authorities in connection vvit^ this čase. Moringen camp is near thb little tovvn of Nord-heim. in the distriet of Hildesheirti, in Hanover. The womcn's camp is a prison-like building in the middle of the village. VVe vvere admitted vvithout difficulty. An official came up to us from the office; he vvas plainly concerned to prevent the prisoners from learning of our arrival, and took u s into his office.
We rsked him vvhether Frau Claus was at this camp, and he told us that she was. VVe vvanted, of course, to speak to her. He said it could 1\ot h? permitted. We asked why she Vas kept a prisoner here. He replied: "VVe are not allowed to give you any information as to thaL Claus vvas vvarned three times, but nevertheleas vvent on vvith his work. It vvas neces-sary to make an example as a war-
ning to everybody, and for that rea»on he was executed."
We objeeted that we had not come about Claus but about his vvife, and vvanted to knovv why his vvife vva-* stili being kept a prisoner in this camp. llis reply was: "Vou may be mre that everybody in here has earn-ed his punishment"
Therj are more than a hundred vvomen at Moringen. Among them is Else Steinfurth, vvhose husband was shot at Oranienburg with three of hia cofnra<fes on Feb. 2, 19.14, His
last scribbled words vvhich he was able to smuggle out of Oranienburf camp. vvith the assistance of a fei-lovv prisoner, vvere: "There is nothing more I need. Take care of my El«." "I.S not Else Steinfurth stili here?" wc asked. "She had served her term. Why is she stili kept here? In Holland vve set everybody free at the end of his sentence." To this vve got no reply. The official only complained that people are agitating abroad against Germany. We asked if we might go over the camp, but vere told that this is strictly prohibited.
We have received news from Nord-heini that the vvife of Hans Beimler, a former member of the reichatag. vvas transferred towards the end of February from . Stadelheim prison (Bavaria) to Moringen. Beimler auc-ceeded in April. 1933, in escapin* from Daehau camp. Beimler's book on Daehau vvas the first to expoae to the vvorld the atrocities committed at Daehau against helpless prisoners. On April 2«, 1LL3.1, immediately after her husband's flight, Frau Beimler vvas arrest«! and held as hostage for him. This innocent vvoman has now been three vears in prison. She wM born on March 12, 1909, and so u only 27 years old. Her father fcll »« the vvar, and her mother had a toaf # struggle to bring up her children. Frau*Beimler's sister, Maria Dengl«r. vvas arrested vvith her. She too has been held for three years aa a hostage, and novv has been tranafcrrH
to Moringen.	.
Martha Claus, Else Steinfurth. Frau Beimler, Maria Dengler, JW fate of these foi|r vvomen some ioea of the endless suffernif-and grief of the uncounted -in Gei many's prisons. Natur»Uy German people learn nothing of tiu barbarism, or of its vast «*te|»t : ig a
Holding
ii ua	vi .'f ■ v" ' «"• —"	«m
fevv have any knovvledge of iLTn*
n^lding of hostage« iri* a mod«rn state in the heart of EuropeJ«[ •
graee to civilization. It is rVally
r K u rop« J'
... It ia rea .
possible to get it ended? It ia «ireiy time that the rulers of Germani, vvere told plainly what the weria thinks of it, told above ali *>y tB# vvives and mothers.
—Manchester Guardian.
NOTE
More English roporta «nd Articlea on Pat«