A/ano •Ju&ca... NO. 58 Ameriška Domovina ZL r»Ji ri 1; AMSMCAN IN SPIRIT IN LAN« UAM ONLY SLOVCNIAN MORNINO NCWSPAPM AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) AM' ' > /lOVINA, AUGUST 9, 1983 VOL. LXXXV Doma in po svetu— PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Libijska letala zopet bombardirajo v Čadu; ZDA igrajo vedno večjo vlogo N’DJAMENA, Čad; WASHINGTON, D.C. - Včeraj so libijska letala zopet bombardirala severno čadsko mesto Faya-Lar-geau, kjer je močno oporišče čadskih vladah sil. Libijci podpirajo upornike, ki skušajo strmoglaviti vlado. Kot kaže, je v severnih krajih Čada do 2000 rednih libijskih vojakov, čeprav Libija trdi, da to ni res. Zahodni analitiki soglašajo, da je čadska vlada v hudih težavah in da bo najbrž padla, če ZDA in Francija in morda druge države ne pošljejo ^tatno več pomoči. Državljanska vojna v Čadu traja že več *et. prav tako vmešavanje Libije pod samodržcem Moamarjem Kadafijem. Čad je Južno od Libije in zahodno od Sudana. Ka-dafi ima v načrtu, da bi ustanovil veliko državo, pod katero bi prišle mnoge sosednje države, med njimi Čad in Sudan. Libijska ^ojska je sodobno opremljena z orožjem iz Sovjetske zveze in deloma Francije. Francija je poslala precej orožja Čadu, ^ Pa pristala na prošnjo čadskega predsed-uika Habreja, naj posegajo v boj redne fran-c°ske letalske sile. Tako daleč Francozi niso Pripravljeni iti. Predsednik Reagan je poslal ‘5 milijonov dolarjev vojaške pomoči Čadu, Predvsem v obliki protiletalskih raket, ki naj kljubovale sovjetskim bombnikom. Čadci So res sestrelili libijski bombnik in pilota ujeli. Le-ta je dejal pred zahodnimi novi-J^rji, da je res Libijec in da je večkrat bombardiral položaje v Čadu. V zahodnem Sudanu sta tudi dva ame-^ka letala AWACS, ki bosta preko izredno bobnih elektronskih naprav prisluškovali b°tek bojev v severnem Čadu. Poročali °sta tudi čadskim silam o libijskih početjih, rfr bo omogočalo učinkovitejšo obrambo, kupaj z AWACS je 8 lovcev F-15, katerih l^en je braniti AWACS pred morebitnimi Riškimi napadi. Kadafi je že dejal, da °do njegova letala sestrelila AWACS, če se sta približali libijski meji. V mednarodnih odah blizu libijske obale je tudi več ameriš-u bojnih ladij, med njimi letalonosilko. CK ^rancoski zunanji minister Claude ®ysson je dejal, da je Francija pripravlje- ‘Krati večjo vlogo v Čadu, tudi vojaško, v bodo Libijci nadaljevali s svojim vmeša- Francija ne bo ostala pasivna do j, °be tistih držav, med njimi Čad, do Crih ima s pogodbami določene obveznosti. v*temalski predsednik Efrain Rios Montt rm°glavljen; vojaški udar vodil obrambni ^•nister Oscar Humberto Mejia Victores GUATEMALA CITY, Gva. - Včeraj j« g 11 državni udar zoper režim predsednika *^ina Rios Montta obrambni minister Osno i k*eJ‘a Victores. Mejia je prisegel kot je v 8vatema^skt predsednik ter povedal, da Kii Uc*ar Padel le en vojak, tri osebe pa so Ue ranjene. lcCr .^ei‘a je dejal, da je vodil državni udar, skuJC Uvic*cl> da je Gvatemala prišla v roke rj^Pl06 Protestantskih fanatikov, med kate-qv Je bil sam Montt. Čeprav je prebivalstvo j^atetnale v veliki večini katoliška, je postal ^kt 1 ^an skrajne protestantske verske tj e’ ustanovljene v ZDA. V Gvatemali ima iniei a menda le 1000 članov, Montt pa je bike V SV°i' kli^iui ninoge svetovalce, pripad-te sekte in med njimi več Amerikancev. Montt je bil sicer neizprosen do levičarskih gverilcev v Gvatemali in vodil proti njim uspešno borbo. Njegovi kritiki pa so trdili, da ni nasprotoval delovanju desničarskih skupin, ki so ubijale preko atentatov svoje nasprotnike. Čeprav je bil obljubil svobodne volitve, je v zadnjem času podvzel ukrepe zoper politične nasprotnike v želji, ostati na krmilu države brez volitev. Reaganova vlada ni hotela komentirati o državnem udaru. Larry Speakes, predtav-nik za tisk v Beli hiši, je dejal, da ni še čas za to. V State Departmentu so pa povedali, da želijo videti v Gvatemali demokratičen politični sistem. V Nikaragvi je vodilni sandinist Daniel Ortega trdil, da so bile v ozadju državnega udara ZDA. Kong. Louis Stokes vozil avtomobil pod vplivom alkohola ROCKVILLE, Md. - Porota v tem mestu je sinoči ugotovila, da je clevelandski črnski kongresnik Louis Stokes res vozil avtomobil, ko je bil pod vplivom alkohola. Porota pa je zavrnila trditev okrajnega tožilca, da je bil Stokes pijan, ko ga je v zgodnjih jutranjih urah 25. marca letos ustavil policist v okraju Montgomery. Stokes je bil priznal, da je pil tisti večer samo dva kozarca vina ter da je bil zelo utrujen. Zanikal pa je, da je bil pijan. Težava za Stokes je bila v tem, da je v nekaterih izjavah po svoji aretaciji govoril nesresnico in je moral te izjave popraviti na sodišču. Porota pa je vzela skoraj 9 ur, predno je ugotovila Stokesovo krivdo, kar je presenetilo opazovalce. Vodilne banke povišale obrestno mero NEW YORK, N.Y. - Včeraj so vodilne new-yorške in druge ameriške banke povišale obrestno mero za nazanesljivejše izposojevalce na 11%. To je prvo takšno povišanje v zadnjem poldrugem letu. NewyorSka borza je bila nižja včeraj kar za 20,23 točke, ker so investitorji zaskrbljeni nad možnimi negativnimi posledicami višje obrestne mere. Višja obrestna mera bo negativno vplivala na ameriško gospodarstvo, soglašajo ekonomisti, najbolj prizadeti bodo kupci hiš in avtomobilov, ki ne bodo mogli plačevati tako visoke obresti. Ekonomisti niso pa enotni glede tega, ali bodo šle obrestne mere še višje v prihodnjih mesecih. V Sovjetski zvezi na pragu nove kampanje gospodarskih reform MOSKVA, ZSSR - Opazovalci sovjetskih političnih razmer menijo, da bo kmalu prišlo do nove serije gospodarskih reform. Sovjetski voditelj Jurij Andropov je že ponovno govoril o nujnosti večje delovne discipline, večji storilnosti itd. V zadnjem tednu je bilo objavljenih več člankov v vseh sovjetskih listih o tej novi kampanji. Kot kaže, vodilni ekonomisti v ZSSR izdelujejo načrt, po katerem bi prišlo do precejšnje decentralizacije sovjetskega gospodarstva. Direktorji posameznih tovarn bi dobili več vpliva in sicer na račun moskovskih birokratov. Nekateri analitiki poudarjajo, da ni mogoče preveč računati na Jurija Andropova, ker je 69-letni Andropov, ki je nasledil Leonida Brežnjeva pred 9 meseci, precej šibkega zdravja. Iz Clevelanda in okolice Lep piknik— Preteklo nedeljo popoldne in zvečer je imel Belokranjski klub lep in dobro udeležen piknik na Slovenski pristavi. Kosilo je bilo prvovrstno, vreme vroče a zelo naklonjeno. Festival uspel— Preteklo nedeljo zvečer se je končal Starokrajski festival na E. 185. cesti. Tudi letos je bilo zelo veliko obiskovalcev, posebno zadnje tri dni. Menda bodo že ta teden začeli s pripravami za prihodnje leto. Prvo mesto— Preteklo nedeljo, 7. avgusta, je Slovenski folklorni institut prejel prvo nagrado kot najbolj pestra in slikovita skupina v paradi, katera je bila prirejena kot viške »Starokraj-skega festiva« na E. 185. cesti v Clevelandu. S svojimi številnimi narodnimi nošami so plesalci Instituta predstavljali vse slovenske pokrajine. Spremljalo jih je navdušeno odobravanje gledajoče publike. Hčerkico imajo— Dne 7. junija se je g. William in ge. Cheryl, roj. Merhar, Owen, Lombard, 111. Ponosni stari starši so g. in ga. Joseph Merhar, Richmond Hts., Ohio in g. in ga. Albert Owen, Cleveland Hts., Ohio. Prastara starša sta pa g. in ga. Frank Rupar, Cleveland, Ohio. Čestitke vsem! Razprodaja— V petek in soboto, 12. in 13. avgusta, bodo imeli trgovci na St. Clair Ave. veliko razprodajo. Vsaka trgovina bo imela nekaj posebnega. Blago bo razstavljeno tudi zunaj trgovin in trgovci vas vabijo, da jih obiščete. Katoliški borštnarji praznujejo stoletnico V soboto, 20. avgusta, zvečer bodo praznovali Katoliški borštnarji v severnem delu Ohia 100-letnico ustanovitve te bratske organizacije. Slovesnost bo pri Sv. Vidu in se bo pričela zvečer ob 6. uri s koncelebrirano sv. mašo, katero bo daroval pomožni škof A. Edward Pevec. Somaševali bodo drugi duhovniki, člani te organizacije. Po maši bodo na razpolago koktajli v baru, ob 8. uri pa bo servirana večerja. Sledil bo kratek program in veselica v avditoriju. Prisrčno vabljeni so vsi člani in prijatelji. Vstopnina k prireditvi je $8 na osebo in si morate rezervirati sedež najkasneje do 15. avgusta. Lahko si rezervirate mizo za 8 gostov. Rezervacije sprejemata člana odbora John M. Spilar (681-2119) in Anthony J. Urbas (881-1031). Balincarji vabijo— Balincarski krožek Slovenske pristave si je izbral poseben dan za ljubitelje tega športa. V soboto, 13. avgusta, priredi krožek piknik na SP. Ob 6. uri zvečer bo na voljo večerja s stejkom. Vabljeni! Kresovci vabijo— Slovenska folklorna skupina Kres bo imela letos dva nastopa. Prvi bo v soboto, 10. septembra, zvečer ob 7.30, drugi pa v nedeljo, 25. septembra, popoldne ob treh. Oba nastopa bosta v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Vstopnice za nastop 10. septembra bodo rezervirane in že lahko pokličete Cilko Švigelj na 944-0708. Vstopnina je $5. Za nastop 25. septembra ne bo vstopnine za otroke, stare do 13 let. Vstopnice za starejše osebe lahko dobite pri članih Kresa. Dušan Maršicev Veseli Slovenci orkester bo živo spremljal oba nastopa ter igral za ples po prireditvah. »Čamp Pristava 1983«— Letošnje zelo uspešno taborjenje na Slovenski pristavi je bilo pod spretnim vodstvom Mike Koširja. Čestitke! Najboljšo skupino so sestavljali: Mary Ann Rus, Joe Cimperman, Andy Veider, Danny Frank, Tanja Kaučič, Rok Ribic, Caroline Žitnik, Pavli Košir, Suzi Rihtar, Peter Mrva, Danielle Selan in Eddy Sedmak. Skupina je bila pod vodstvom Ed Hrena, pomagala sta mu Donna Stefančič in Andy Gaser. Najboljša taboriščnika sta bila Tony Perčič in Mary Ann Rus, nagradi za vodenje sta pa prela Ivan Kamin iz Middle Village, N.Y. in Annie Lončar iz Kirtlanda, O. Čestitke vsem udeležencem taborjenja in njih voditeljem! Volitve danes— Danes so v 12. mestni vardi posebne volitve, na katerih bodo volivci izbrali novega mestnega zastopnika. Kot kaže, ima prednost bivši clevelandski župan Dennis J. Kucinich. Pričakujejo, da se bo volitev udeležilo do 60% volivcev, kar je nekaj izrednega za take volitve. VREME Pretežno sončno in prijetno danes z najvišjo temperaturo okoli 78 F. Tudi jutri bo pretežno sončno z najvišjo temperaturo okoli 80 F. V četrtek bo spremenljivo oblačno z manjšo možnostjo krajevnih neviht. Najvišja temperatura okoli 81 F. Tudi za petek in soboto napovedujejo deloma sončno vreme s temperaturama v nizkih 80-ih. Torej lep teden. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združine države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih dežav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $1 5.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih dežav; $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $ 14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, ______6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103_ No. 58 Tuesday, August 9, 1983 Igra s punčko 11 let staro dekletce, pa naj bo še tako telesno in duševno razvito, je še otrok in mu v našem slovenskem ljudskem izrazju ne pravimo punca, temveč punčka. Taka punčka je Samantha Smith iz Manchestra v državi Maine, katere oče je profesor angleškega jezika na univerzi Maine; je torej iz ugledne družine. Napisala je pismo sovjetskemu mogotcu Juriju Andropovu, kjer ga prosi za zagotovilo, da Sovjetska zveza ne bo začela vojne. Ali je ideja takega pisma prišla na misel deklici sami, ali je dobila pobudo od staršev, ali pa je prišla iz sfere propadandne-ga aparata ZSSR, bo pač težko dognati. Vsekakor je tovariš Dobrinin že skoraj 25 let sovjetski veleposlanik v Washingtonu in zatorej pozna Ameriko od vseh strani do zadnjega vlakenca. Na pismo je seveda prišel iz Kremlja odgovor s povabilom, naj Samantha pride na obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se bo prepričala o miroljubnosti sovjetskih oblasti in ljudstva. Vsa reč je šla kot »po žnorci«, povabilo in obisk sam sta se popolnoma prilegala panorami igre, ki so jo Rusi odigrali z odlično komunistično načrtovano preciznostjo in točnostjo. Ker je bila vsebina pisma popolnoma političnega značaja, je moral biti tak tudi obisk, čeprav sta se oče in mati glavne igralke na vso moč prizadevala, da bi vse skupaj prikazala kot nekaj povsem zasebnega, nepolitičnega. Igra se je Sovjetom na celi črti posrečila. Vedeli so, da bodo deklico spremljale baterije sovjetskih, ameriških in drugih televizijskih ekip in množica časnikarjev. Kaj je bolj vabljivo, kot tako lepo priložnost temeljito izkoristiti, da se po svetu razlije propagandni val o sovjetski ljubezni do miru, katera vojne ne more začeti. V Ameriki pa naj igra z ljubko, otroško, v Sovjetiji navdušeno sprejeto in javno češčeno odposlanke omehča ljudski odpor proti Sovjetiji in s tem spodkoplje načrt predsednika Reagana za močno oborožitev Združenih držav, da bi bile sposobne s svojo oboroženo močjo preprečevati komunistične načrte za popolno podjarmljenje sveta. Če je za trditev potreben dokaz, naj ga takoj navedem. Ko je naša punčka obiskala palačo mladih (komunističnih) pionirjev v Moskvi, so jo tamkaj povabili, naj podpiše »svoj glas za mir«. Ta glas pa je vseboval obsodbo načrtov za namestitev ameriških misilov v Evropi, torej zavrnitev najvišjega in najbolj spornega vojaško-političnega problema naših dni. K sreči je to zapazila otrokova mati, takoj intervenirala in podpis preprečila. Morda so ruske oblasti čutile, da bi ves ogromni cirkus okrog male punčke utegnil po svetu zbuditi sumnjo, da njen obisk hočejo izrabiti v politične namene. Časnikarji so namreč opazili, da je bilo kritje tega obiska na sovjetskih obveščevalnih postajah kar skromno. Vendar so bile objavljene fotografije na najvidnejših mestih vsakega časopisa obenem s podčrtanimi izjavami male deklice, kakor so Sovjeti zavzeti za ohranitev miru. Sicer pa igra ni bila namenjena ruskemu ljudstvu, ki take propagande itak ne potrebuje ko ravna, kakor mu je ukazano, marveč zunanjim obveščevalnim medijem širom sveta, da se uspešno razglaša sovjetska skrb za mir, indirektno pa kaže s posredovanjem ameriške punčke na bojaželjnost ameriške administracije. Koliko je ta prebrisana igra z ameriškim otrokom uspela, se danes seveda ne more dognati. Bila pa je inscenirana in odigrana do najmanjših podrobnosti in v velikem obsegu. Deklet-(dalje na str. 4) Papeški slovenski zavod v Rimu ob svoji desetletnici RIM, It. - Dne 20. junija je preteklo deset let, odkar je papež Pavel VI. povzdignil Slovenik v papeško ustanovo. Marsikdo se še spominja, s kakšnim veseljem in navdušenjem, nekateri kar s ploskanjem, smo sprejeli to novico v baziliki Sv. Petra. Drugim je morda ostal nepozaben obisk v Sloveniku, ko ga je v dveh dneh obiskalo nad 2000 romarjev, ali pa vseslovensko srečanje v palači Pija XII., kjer so naši pevski zbori z vseh krajev domovine, od Koroške do Benečije, po izklesanih besedah pisatelja A. Rebule dobesedno osvojili poslušalce. V desetih letih se je marsikaj spremenilo. Od prisotnih nad-pastirjev so nas zapustili prvi slovenski metropolit J. Pogačnik, mariborski škof M. Držečnik in zamejska škofa J. Kostner ter P. Cocolin; njim se je pridružil še bivši študent Štefan Štainer. Koliko naših dobrotnikov je v tem času prekoračilo vrata večnosti, ne more odgovoriti noben kronist razen Onega, ki piše večno kroniko. Vse pa smo vključili v našo molitev, ki se dnevno dviga od oltarja iz pohorskega marmorja, z relikvijami naših zaščitnikov v Sloveniku, ob Romanje v Frank CLEVELAND, p. - Društvo SPB, kakor vsako leto, tudi letos priredi romanje k Materi božji v Frank, Ohio. Letošnje romanje bo v nedeljo, 25. septembra. Ko se ta datum približuje, je prav, da objavimo tudi podrobnosti in se priporočamo za čim večjo udeležbo, saj so bili romarji vsako leto zelo zadovoljni in zagotavljali, da se prihodnjič spet vidimo v prijetnem Marijinem svetišču. Tudi letos bo ob 12. uri opoldne romarska sv. maša, katero bosta darovala g. župnik dr. Pavel Krajnik, in p. Fortunat iz Lemonta. Sv. maša bo darovana za rajne so-rojake, posebno za žrtve vojne in revolucije, predvsem pa za tiste, ki so izgubili življenje v Grčaricah in na Turkaku septembra 1943. leta. Letos obhajamo 40-letnico njihovega mučeništva. Po maši bo takoj kosilo, vstopnice za kosilo so po $5.25 in se dobe v Clevelandu, če pokličete tel. 881-2852. Po kosilu, nekako ob 2.30 popoldne, bo križni pot ob postajah v gozdičku, nato pa pete litanije Matere božje in blagoslov. Cena za vožnjo z avtobusom je za odrasle $8, za majhne $4. Prijave sprejemajo sledeči: Lojze Bajc — 486-3515 Vinko Rozman — 881-2852 Tone Meglič — 761-1060 Odbor pogledu Brezjanske Marije Pomagaj na steni, — dragocen spomin slovenskih škofov in slovanskega papeža Janeza Pavla II., ter po naše okrašen tabernakelj na umetniškem podstavku. Za zavod seveda ni pomembno, kaj se je dogajalo okrog njega, temveč, kako je sam vršil začrtano poslanstvo. Povprečni zgodovinar je zabeležil množično romanje rojakov v svetem letu 1975, z zračnim mostom med Brnikom in Ciampinom (Ciampino je rimsko letališče, op. ur.); nadalje vseslovensko romanje ob 1100-letnici brižinskih spomenikov s papeževim kronanjem Marije Pomagaj v Sloveniku, ali pa Ciril-Metodovo romanje z novim metropolitom A. Šuštarjem. Vsa ta skupinska srečanja so globoko odjeknila v verskem življenju naših rojakov in dostaviti je treba, da je Slovenik igral važno vlogo za dosežene uspehe. Nič manj pa niso bili zadovoljni posamezni romarji, ki so potrkali na vrata in si želeli postrežbe in navodil za razburkani Rim. Ob teh zunanjih in bolj vidnih dogodkih, za posameznika bolj otipljivih, se je treba ustaviti pri vsakdanjem skritem življenju Slovenika, kamor je prišlo po blagoslovitvi 31 študentov, ki so se leta in leta s študijem pripravljali na bodoče apostolsko delovanje med svojimi rojaki v domovini. Kot bi nam hotel največji Dobrotnik pripraviti posebno veselje, so ravno za desetletnico doktorirali kar trije: iz bogoslužja, svetega pisma in sociologije, in se v teh dneh vračajo domov, da bodo obdelovali po škofovi želji del Gospodovega vinograda. Omeniti je treba tri srečanja, takoimenovane simpozije, kjer se je na vsakem zbralo nad trideset izvedencev: razpravljali so najprej o vsemisi-jonskem delovanju pri Slovencih, v jeseni 1981; nato o misijonskem delovanju v mariborski škofiji, po Veliki noči 1982, in o S.B. A. M. Slomšku, v lanski jeseni. Ob vseh treh srečanjih se je ustavil tudi tisk, čeprav to ni bil namen organizatorjev, ki so si zastavili izključno znanstveno raziskovanje. • * * • Desetletna doba se ni izčrpala samo v uspehih, ampak j* tekom časa prinesla na dan nekaj pomanjkljivosti, ki ji*1 mora vodstvo upoštevati. Med vsemi naj se omejim le na naslednje: Romarji so najbolj občutili, da jim primanjkuje primerna dvorana za družabno srečanje. To posebno po večerji, ko bi vsak poln vtisov, rad povedal svoje mnenje ali Pa z domačo pesmijo potrdil, da smo v Sloveniku »kot doma«- Pri večjih obiskih in znanstvenih srečanjih smo občutih potrebo po dvorani, kjer bi mirno tekel pogovor in bi ne bilo potrebno spreminja11 obednice v predavalnico in obratno. Univerzitetni značaj Slovenika zahteva končno pr1' memo dvorano za knjižnico, kamor se stekajo knjige. k| kakor koli govorijo o teologij1 in filozofiji ali o veri in katoliškem delovanju med Slovenc1 doma in v zamejstvu. Hvala Bogu, da knjige Prl' hajajo, samo da prostora n1 bilo. Slovenikova knjižnic3 dobiva svoj izrazit obraz in n^ nadomestljivo poslanstvo, krogu rimskih narodnih, um verzitetnih in redovniških knJ1 žnic, predstavlja našo filoz® sko teološko kulturo. Vse du (dalje na str. 4) BARAGOVI DNEVI 1 983 LEMONT, 111. - Znova in znova skušamo nuditi Slovencem možnost, da spoznavajo veličino božjega služabnika Barage. V ta namen obhajamo v Lemontu vsako leto Baragovo nedeljo. Letos bo to obhajanje v nedeljo, 28. avgusta-Marquettska škofija pa obhaja letos Baragova dneva 3.in • septembra. Za lemontsko Baragovo nedeljo 28. avgusta m za marquettska Baragova dneva 3. in 4. septembra v Manis-tique, Michigan, pride zastopnik Ljubljanske nadškofu6 č.g. Zdravko Bahor, dekan in župnik v Kranju. Baraga se je kot misijonar bližal svojim vernikom v nji hovih materinskih jezikih, poganskim Indijancem Pa oznanjal Kristusovo blagovest v njihovem indijanskem JeZ1 ku. To je vršil zato, ker je bil prepričan, da je treba celotne^ ga človeka pridobiti za Kristusa in njegovo radostno oznanl lo. Materinski jeziki izražajo notranje ali duhovno Življch) ljudstev in narodov. Isto nedeljo je tudi romanje župnije sv. Štefana *z Chicaga k Mariji Pomagaj v Lemontu. Vabimo vas, da udeležite Baragove nedelje v Lemontu 28. avgusta. Masa ob enajstih dopoldan. Po maši bo kosilo v Romarskem domu; cena za eno kosilo $5.00; za otroke $3.00. Podprite slovenski Lemon svojo udeležbo na Baragovo nedeljo. Po maši se za medeni piknik. Iz čikaške župnije sv. Štefana je avtobus za romanje Manistique že napolnjen. P. Fortunat OFM V spomin slovenskemu župniku Gregoriju Maliju LAKE PANASOFFKEE, Fla. • V torek, 26. julija 1983, je umrl v Buenos Airesu mnogim bivšim taboriščnikom znani župnik g. Gregorij Mali. Rojen L 1903 v Selih pri Kamniku, P°syečen za duhovnika 1. 1927 v Ljubljani, je bil kaplan v Žužemberku pri župniku Gnidov-cu (Gnidovec je bil obsojen na smrt po vojni), nato kaplan na Vrhniki, od koder je prišel za župnika v Ajdovec. Po požigih m umorih 12. decembra 1942 v Ajdovcu, se je Mali rešil v Žužemberk, od tam odšel v Ljub-‘jano, maja 1945 pa se podal "^begunsko pot, najprej v Ve-tririje, nato v Peggez pri Lien-zu> od tam v Spittal na Dravi, outo v Argentino, kjer je kon-« zemeljsko potovanje in z vero v Boga odšel v večnost. To je kratek opis Matijevega Potovanja po zemlji. Naj ob smrti tega dobrega uuhovnika, ki je s tako poniž-uostjo, gorečnostjo, predano-stj°. dobroto, nesebičnostjo, ®olitvijo in prenašanjem veli-th križev deloval med ljudmi P° farah, potem po taboriščih J Argentini, omenim samo uekaj grozovitih preizkušenj, so mu jih naložili slovenski komunisti. Komunisti so govorili, pisali bred vojno, med vojno, da r°do prinesli mir, podpirali sr*6*6 ~ vs* bomo enaki, si komunistično propagan- ustvarili bodo novo. “r®«io družbo. Najbolj revni slovenske zemlje je Suha Tejina na Dolenjskem, to je • et okrog Žužemberka, Hinj Ajdovca. Nikjer se komu-51 ni zdivjal v taki meri kot avn° v Suhi Krajini, di noben slovenski m ;vnik — če izvzamemo ^ en-*a Pomorjenih duhovni-l V 'n °nih v slovenskih kata-^nibah-ječah — ni doživljal komunističnega sata-kot Gregor Mali. V noči betk *n dee- 1942 (med sti 0011 *n s°boto) so komuni-sv v Ajdovcu: Cerkev Tm r°bce s Svetim Rešnjim (ini68001* Gnidovčev don lenovan po škofu Gnidov •Požgali šolo in župnišče, jo^i Je bU zaprt v kleti. Ki s0 9 Polizani dobili v roke U$tre? vlekli pred zid, da g slo-. e‘ Med tem so gorela po strai Možje in fantie Vašk bili n S° ^e*oma zgoreli, drug slopi-^ieni ob gorečih po du j.' * nekatere so po odho Ver,- rnunistov našli z rožnin bivša V r°ki- Komunistka -skiin UČiteljica — je s satan hi,: Veseljem govorila: Src dela *)0skakovalo, ko sem vi ^r°jic yret* ^arno cerkev sv £ hotar,ka So ‘ned vsemi stra SovQrj!. ^Ulevali, na tihen tU ga 1 (^udje so to slišali) ‘hatij ?do kasneje, ko b< k°m Judl* ustrelili. Morda s< ''ila n,*,81! ^adi velikega šte hjitni Vl*1’ k' 80 ležali pre< Str®hu m,°rda zaradi nekegi 'iudejJ 80 8a povzročil s Mojimi zločini, odlo žili umor župnika. Dejstvo je, da ga niso ustrelili. Naj prepišem nekaj stavkov iz Malijevega pisma, kjer opisuje strahote tistih ur: »...je bil partizanski napad na Ajdovec in požig cerkve v noči med 11. in 12. dec. 1942 (med petkom in soboto). V nedeljo 13. decembra 1942 sem ob desetih imel namesto maše za župljane sv. mašo za pobite Vaške stražarje, ki jih niso smeli položiti na mrtvaške odre v domačih hišah, ampak so možje na mojo prošnjo na pokopališču skopali skupen grob in jih vanj enega poleg drugega položili. Bilo jih je 11. Eden izmed njih je imel v desni roki rožni venec. To je bil pokop tako pretresljiv in spremljan s takim jokom, da so ga slišali ljudje več kot eno uro daleč. V ponedeljek, 14. decembra, so ubili še očeta g. dr. Gnidovca. Naj počivajo v miru.« V drugem pismu mi g. Mali piše: »...Decembra 1942 je bila župnijska cerkev Presv. Trojice ne samo požgana. Eden izmed komunističnih napadalcev je z železnim batom oltarno menzo razbil, da je cerkev izgubila posvečenje. Pozneje so cerkev pod vodstvom inženirja z minami popolnoma porušili in njene ruševine odpeljali na cesto, ki pelje v Frato, na mesto, kjer so se komunisti od začetka zbirali. Tako imajo zdaj tam eno mašo na Selih pri Ajdovcu v majhni podružnični cerkvi, drugo pa v cerkveni hiši, ki so jo priredili za sveto mašo ob nedeljah.« Požgane farne cerkve v Suhi Krajini — v Žužemberku, Ajdovcu, Hinjah, in požgani podružnici v Žvirčah in Visejcu še sedaj po preko 40 letih komunistične »osvoboditve« o-znanjajo vernim in nevernim o satanizmu, ki so ga sejali krščeni brezverni slovenski komunisti po najbolj revnem delu Slovenije. In še sedaj, po toliko letih komunistične »svobode«, ljudje ne dobe dovoljenja za zidavo novih poslopij. Tako mi je Mali pisal 1. 1980: »...Morda si že bral, da je bila na obeh mestih, kjer sem v mladih letih služboval, nova maša: v Ajdovcu 29. junija 1980, v Žužemberku 6. julija 1980. Obe novi maši sta morala biti zunaj cerkve v posebnih za to slovesnost prirejenih prostorih. Obeh novih maš se je udeležilo veliko ljudi. Toda vsi so zelo pogrešali cerkve in obžalovali, da se novi maši nista mogli vršiti v cerkvah. Posebno pa je krvavelo srce meni, ker sta obe cerkvi v Ajdovcu in Žužemberku bili od komunistov požgani.« Zakaj se je slovenski komunist, vzgojen pri največjem morilcu v zgodovini človeštva Stalinu, tako razdivjal po najbolj revnem delu Slovenije? Ljudje po Suhi Krajini so v trdnem delu za obstanek tudi trdno verovali v Stvarnika nebes in zemlje in držali božjo posta- vo. Ker jih komunisti niso mogli spreobrniti na svojo stran, zato so hoteli cerkev, duhovnike, domačije in ljudi uničiti. Zato se sedaj ne dobe dovoljenja za zidavo cerkva. Pozabljamo na zgodovinsko dejstvo, da so Titovi komunisti — mislim na sedanje slovenske in druge komunistične oblastnike — v času, ko so požigali domačije in morili nedolžne ljudi, iskali zaslombo pri Hitlerju. Že 17. novembra 1942 so Titovi zastopniki imeli sestanek z nacističnimi generali. Ameriški zgodovinar Walter Roberts piše o sestankih med Djilasom, Velebitom, Popovičem in nemškim generalom Dippoldom v Vakufu blizu Sarajeva 11. marca 1943, in potem v Zagrebu 25. marca 1943, kamor je Titove zastopnike pripeljal nacistično letalo iz Sarajeva. Komunisti so nacistom obljubili - tako poroča ameriški zgodovinar - da se komunisti pod Titom ne bodo borili proti Hitlerjevim armadam, ampak le proti Mihajlo-viču. G. župnik Mali nikdar ni mogel pozabiti zlasti požiga farne cerkve s Svetim Rešnjim Telesom. Ko sva bila v taborišču skupaj, je bila stalna misel in tožba: Le zakaj nisem rešil Sv. Rešnjega Telesa! A kako, ko je bil zaprt v kleti, ko je vse gorelo okrog in ko so komunisti streljali vsepovsod?! Je bilo neko posebno božje varstvo, da ga niso takoj ustrelili, ko je stal pred zidom in da je kasneje ostal živ. Bog ima svoje načrte in svoje varstvo in razloge. Naj mu dobri Bog, ki mu je župnik Mali vse življenje tako zvesto služil, da mir, ki ga na svetu ni našel. A ker verujemo v večno življenje in v občestvo svetnikov, je prav, da se našim rajnim, ki so bodisi v vicah ali nebesih, priporočamo, da bomo srečni in pripravljeni dospeli do praga vesele večnosti. Jože Cvelbar Rentgen za drevje Kako ugotoviti, ali je drevesno deblo zdravo, ne da bi ga posekali? Vprašanje je sprva zanimalo ekologe, ki so proučevali vpliv onesnaženja na drevje, kasneje pa tudi gradbenike, ki so z nedestruktivno metodo želeli izvedeti, kako kvalitetno je drevesno deblo. Japonci so naredili napravo, ki deluje na znanem načelu križnega presvetljevanja z žarki X — tomograf. Ta se uspešno uporablja v medicini, zdaj pa je izdelan v precej manjši izvedbi in težak le dobrih 110 funtov, tako da se zlahka prenaša. Iz slike debla, kot jo mikroprocesor digitalizira in prenaša na zaslon, je mogoče sklepati predvsem o razdelitvi vode v njem in s tem o poškodo-vanosti in starosti debel. To je Dr. V. J. Bratina Galileo Galilei — Revisited »E tardi!«, Violetta Verdi, La Traviata III. Knjiga »De Revolutionibus« je hitro našla svoje mesto v »Index Librorum Prohibito-rum«; to se pravi, katoličan je moral dobiti formalno dovoljenje, če se ne motim, od krajevnega odinarija oz. njegove pisarne, da je smel brati, da se Zemlja premika okoli Sonca in ne obratno. Nerodna zadeva, danes težko razumljivo. Šele leta 1822 — mislim, da je letnica točna, imam namreč težave s tem podatkom —, ko je že vse skupaj postajalo smešno, je bila Kopernikova knjiga dovoljena širšim množicam. Mimogrede, poljska Akademija znanosti je leta 1973 za 500-letnico Kopernikovega rojstva izdala njegovo kompletno delo v treh knjigah. Prva knjiga je prekrasen faksimile Kopernikovega rokopisa: »De Revolutionibus«, seveda primerno draga. Med tem je tudi »Index« prenehal izhajati, danes bi bil verjetno najdebelejša knjiga, zadnja izdaja je bila leta 1948 in je danes že »collector’s item«. Pa se vrnimo k protestantom! Imeli so veliko intelektualcev, med njimi nekatere izredno bistre glave. Tudi nekaj bliže Poljski so bili, kot Rim. Kopernika so divje napadli, tudi Martin Luther (1483-1546), ki se je, slično kot katoličani, oprl na Jozuetov tekst. Veliki Melanchton (Schwar-zerd, 1497-1560) je Kopernika sarkastično imenoval: Sar- matski astronom, in je bil mnenja, da bi take ljudi morala oblast zaustaviti. Da Sarmati niso bili preveč upoštevani, bi sklepal po romanu dr. Ivana Preglja, »Magister Anton«. Tam vikar Jože izprašuje magistra Antona: »...Bil si med Sarmati. Ali res uši pražijo za jed?« in nadaljuje: »Tak govori! Ali v snego-vih in zmrzalih še kaj ved6 o Kristusu ali še vedno konjsko čeljust molijo?« Je to roman, toda dobro pokaže, kako je prefinjena Renesanca gledala s prezirom na »daljni sever«. Tudi reformator Calvin (1509-1564) je z ostrimi besedami napadel Kopernika, češ, kdo se drzne njegovo avtoriteto primerjati z božjo, itd. v Na zaključku svojega članka dr. L.P. poizkuša vskladiti zanimivo ne le za biologe, ki proučujejo fiziologijo dreves, ampak ima velik pomen za ugotavljanje poškodb lesenih zgradb in njihove starosti. Slednje je zanimivo tudi za arheologe, ki s tomografijo starih lesenih konstrukcij lahko sklepajo tudi na klimatske in druge razmere v zgodovinskih obdobjih. besede Biblije z naukom helio-centričnega sistema. Razlaga naj bi bila ta: Knjige Stare zaveze, Jozuetova vključno, govore v jeziku takratnega povprečnega Izraelca, kmetovalca, pastirja, ne pa v jeziku astronoma 17. stoletja, še manj v jeziku teoretskega astrofizika 20. stoletja. Tudi dr. M. Slavič v že omenjenem prevodu Stare zaveze (mariborska izdaja, prva knjiga) v uvodu razglablja precej obširno o tem. Takole piše med drugim: »Sv. pismo je nezmotno...tudi v rečeh znanosti... V rečeh znanosti. Tega ni težko uvideti, če vemo dvoje. Prvič, da sv. pismo sploh nima namena poučevati ljudi v znanstvenih rečeh, ampak jim kazati pot k zveličanju...Drugič, ko govori o naravoslovnih pojavih, ne govori o njih strokovno, po njihovem fizikalnem ustroju, ampak po njih zunanjem videzu, kakor se javljajo čutom in kakor se o njih izražajo vsi ljudje, ko ne govore strokovno...« Tudi, če se prav spomnim, smo se že v šoli pri verouku učili, da je menda I. Vatikanski koncil sprejel ali celo nekako uzakonil ta način razlage Biblije. Bo kdo mislil, ha, v tem je rešitev! S tako ali vsaj s približno tako razlago bi Galileo zlahka dosegel svojo oprostitev pred kardinali-inkvizitorji in bi te nerodne zadeve Galileo Galilei sploh ne bilo. Le kam so gledali vsi skupaj, da niso te enostavne rešitve takoj zapazili? Velikanska zmota! Galileo je bil velik genij, s čudovitimi razumskimi sposobnostmi. Napisal je razpravo: »Pismo Madami Christini di Lorraine, veliki vojvodinji toskanski. O problemu rabe citatov iz Biblije v svetu znanosti« (1615). Vsak, ki govori ali piše o zadevi Galileo, bi moral nad vse skrbno prebrati in podrobno preštudirati to njegovo razpravo. Je v resnici delo genija. S kakšno logiko, s kakšnim znanjem, in tudi s kakšno potrpežljivostjo razlaga stavke sv. pisma, ki so cerkvenim dostojanstvenikom in, bi rekli, takratni učeči Cerkvi, delali take preglavice, nepremostljive preglavice. Vse, praktično vse, kar je dr. Slavič zapisal in, kar se verjetno tudi sklada s sedanjo razlago oz. stališčem Cerkve o razlagi sv. pisma, je že v tej razpravi laika Galilea, in to pred več kot 300 leti! Seveda je nerodno, da je bil Galileo obsojen od svete Inkvizicije zaradi idej, ki so danes nekako uradna razlaga iste Cerkve, ki ga je obsodila. Kako se že reče v angleščini, »supreme irony«! (dalje prihodnji torek) Papeški slovenski zavod v Rimu ob svoji desetletnici (Nadaljevanje z 2. str.) hovnike prisrčno vabim, da nam posredujete redkosti slovenskega čtiva in s tem dopri-nesete svojo »veliko opeko« h gradnji naše edinstvene kulturne cerkvene ustanove, v kateri se zrcali slovenska duša. Tem vrzelim je bilo treba najti primerno rešitev, zato smo pred dvema letoma prosili arhitekta Jožeta Kregarja, naj nam pripravi načrt za racionalno izrabo pritličja, ki je bilo v najemu. Izvedbo pa je prevzel arhitekt Jože Breč. * • * * Zunanji znaki so nam namigovali, da je prišel trenutek za izvedbo načrtov. Nepričakovano so bili izpraznjeni določeni prostori in rimska občina je v kratkem času odobrila načrte. Tako smo se lotili dela — prepričani smo namreč, da je tukaj božji prst — in to delo dobro napreduje ter vse kaže, da bomo v novembru končali. Z deli so povezani stroški. Dosedanja pomoč dobrotnikov, kot tudi vidni zunanji znaki naklonjenosti posebno pa zaupanje v božjo previdnost, ki se poslužuje človeškega delovanja, nam dajo pogum in prepričanje, da bomo s skupnimi močmi začeto delo srečno končali. Nobenega ne bi radi izključili od sodelovanja in vse prijatelje lepo vabimo, da doprinesejo delček. Prav lepa hvala vsem, ki ste že darovali svojo »opeko« in Vas bratsko vabim, da nam priskočite na pomoč. Gre za ustanovo, ki presega osebne interese in je ena izmed redkih, da ne rečem, edina slovenska kulturna ustanova, ki jo kot slovensko pra- vno osebo prizna cerkveno in civilno, narodno in mednarodno pravo. Nekoč so naši predniki nosili »višarska polena« in zgradili Svete Višarje, mi pa prosimo, da za Slovenik prinesete »opeko«, ki stane Lit 5.000.- Kamen na kamnu palača, opeka na opeki Slovenik! Vse »opeke« bomo simbolično položili pod marmornato ploščo z napisom »Sveto leto odrešenja 1983« in papeževim grbom. S tem dobi naša dejavnost veliko večji pomen. Ne gre samo za tvarno gradnjo, ampak za neko skupno akcijo vernih sobratov in sester po svetu, s katero bomo postavili skupni spomenik svoje vere in hvaležnosti. Pred desetimi leti smo se zbrali okrog vogelnega kamna, vzetega iz bližine groba svetega Petra. S simbolično »opeko«, pa bomo zgradili skupni spomenik vere, izraz našega notranjega prepričanja in vzpodbudo bodočim rodovom. Ako bo prišla primerna prilika, bomo svojo hvaležnost tudi skupno izrazili v obnovljenem delu Slovenika. Naslov Slovenika je: Papeški slovenski zavod Via Appia Nuova, 884 00178 - RIM, Italija Tel. 799.4744) Današnje poročilo naj bi bilo najprej prav prisrčna zahvala vsem, ki ste že prinesli »svojo opeko«, povabilo vsem, ki bodo dostavili še »svojo«, prav posebno pa vam vsem, ki nas z molitvijo podpi- Igra s punčko (nadaljevanje z 2. str.) ce je bilo deležno ves čas najvišjih privilegij sovjetske družbe. Vozili so jo po Moskvi in Leningradu v črni Čajka limuzini, kakor se vozijo naj višji oblastniki; kamor je prišla, so jo sprejemali s šopki cvetja in izrednimi slovesnostmi; ko je prispela v priviligirano poletno letovišče za mladino ob Črnem morju, je pred njo paradirala ruska mladina kakih 2000 mladcev, ki so ji vzklikali dobrodošlico; povsod jo je mlado in staro prosilo za avtografe. Reči pa je tudi treba,da je bila deklica kos svoji nalogi. Navadno se ji je posrečilo očarati svoje goste, posebno ko je izjavila, da ji je obisk razgnal skrbi, ki jih je izrazila v svojem pismu Andropovu. Ko so jo časnikarji vprašali, ali se še boji, da bi Kremelj utegnil sprožiti nuklearni napad, je vzdihnila: »O ne!« Zdi se, da so bili celo resni ameriški časopisarji zadovoljni z dobro odigrano igro in ji pripisali mnogo večji pomen, kot ga zasluži. Tako vsaj bi človek sklepal, ko je prebral v vodilnem newyorškem listu debelo tiskan nadpis: »šolarka, ki je razorožila Ruse«. Skoraj bi se bilo treba smejati, če bi človek ne videl v tej naivnosti semena nevarnega bodočega razvoja. Doživela pa je punčka eno veliko, rekel bi elementarno, razočaranje. Pričakovala je, da ji bo dano videti in govoriti z idolom svojih otroških sanj, z vrhovnim šefom svetovnega komunizma, Jurijem Andropovom, komur je bila poslala pismo. Ni se zgodilo. Sovjetski samodržec je modro sprevidel, da bi šla igra z otrokom predaleč, če bi ga on sam sprejel in z njim govoril. Cirkus bi udaril čez rob, pretiravanje bi utegnilo več škodovati propagandistični učinkovitosti igre kot koristiti ji. Prepričan sam, da bi bila deklica rada zamenjala vse hrupne sprejeme s cvetlicami in paradami za nekaj trenutkov sprejema pri Andropovu. Tako se je igra končala napol tragično. Vendar je upati, da ob tej tragediji nihče na svetu ni jokal. rate in kličete na našo rimsko slovensko ustanovo po Marijinem posredovanju blagoslov Najvišjega! Rim, 20. junija 1983 Maksimilijan Jezernik Rektor Koncert v cerkvi je za komuniste prepovedan GORICA, It. - Beograjski list Večernje novosti poroča o zanimivem primeru učiteljice matematike Marije Antoci (po poreklu Madžarka) iz Kanjiže, ki je bila najprej izključena iz Zveze komunistov Jugoslavije, nato pa so ji izrekli zadnji opomin. In vse to zaradi koncerta z Bachovimi skladbami v horgoški cerkvi. Marija Antoci sicer osebno koncertu ni prisostvovala, pač pa se je zavzemala za obisk koncerta, češ da je taka glasba vredna poslušanja. Komunisti na šoli so ji zamerili, da je glede koncerta ravnala v nasprotju s partijskimi opredelitvami. S tem, da je energično in brez zadržkov podprla koncert v cerkvi, je izpričala svoje liberalistično prepričanje in storila nepopravljivo napako, ki je nezdružljiva s politiko Zveze komunistov. Nedopustno je, da se je šola — je rečeno v sklepih partijske organizacije skupnih srednjih šol v Kanjiži — spremenila v kraj, kjer »agitirajo in zagovarjajo obisk koncerta, katerega vsebino določa far«. Zato je bila izključena iz partije. Marija Antoci pa se ni vdala. Obrnila se je na komisijo za statutarna vprašanja centralnega komiteja ZK Srbije. Ta komisija je ugotovila, da je sicer pogrešila, ker je podprla obisk koncerta v cerkvi, ker ni dovolj upoštevala velikega vpliva, ki ga ima Cerkev v tem kraju. Tudi je z nekaterimi svojimi dejanji pripomogla k poslabšanju odnosov na šoli, vendar kot mlada članica ZK tega ni mogla videti in dojeti. Komisija je tudi upoštevala, da je dobra prosvetna delavka, pa je sklep o izključitvi spremenila v zadnji opomin. Toda osnovna organizacija šol v Kanjiži ni popustila. Pritožila se je na komisijo za statutarna vprašanja pri ZK Jugoslavije. Obtožbe so postale še ostrejše: Marija Antoci ne kaže nobene aktivnosti v partijskem delovanju, ni sprejela novih oblik vzgojnega dela, redkokdaj drži dano besedo, zahaja na koncerte, kino in gledališke predstave, ki nimajo nič opraviti z vzgojnim delom. Tudi k maši hodi pod izgovorom, da bo videla, koliko svojih učencev bo našla tam. Vsi ti razlogi terjajo, da se potrdi njena izključitev iz Partije. Tako je bila pri komisiji za statutarna vprašanja pri ZK Jugoslavije ustanovljena posebna delovna skupina, ki naj odloči, ali je Marija Antoci res vredna izključitve. Koliko hrupa za prazen nič! Iz Kat. glasu »Vroče« bakterije Dve milji pod površino oceana, v globinah zemeljskih razpok in lukenj na dnu je morska voda neverjetno vroča. Tam se namreč dotika magme (stopljene zemeljske skorje) in temperatura vode naraste od okoli nič do 350 stopinj Celzija, torej triinpolkrat več, kot je njeno vrelišče. Vendar ostane ta voda tekoča, saj ne more izpareti zaradi ogromne teže morja, ki pritiska nanjo. Opazili so, da so blizu zemeljskih razpok na dnu Pacifika nenavadne vrste rastlin in živali, ki se ob predelih s pregreto vodo zbirajo kakor ljudje okrog tabornega ognja. Biologom se zdi seveda kaj nenavadno, da lahko živa bitja prežive tako visoke temperature, saj običajni proteini (beljakovine) in nukleinske (jedrne) kisline ob tem niso več obstojne in denaturirajo, to je izgube svojo prostorsko urejenost, ki je pogoj za njihovo delovanje. Nekaj raziskovalcev oceanografskega inštituta v državi Oregon, je v globinah ob kalifornijski obali Baja odkrilo »herojske« bakterije, ki se Novi grobovi Joseph J. Kostansek V soboto, 6. avgusta, zvečer je v Euclid General bolnišnici umrl 76 let stari Joseph J. Kostansek, mož Frances roj. Merhar, oče Mrs. Gaetano (Arlene) Lisi, p. Jamesa SM in Dorothy (pok.), 2-krat stari oče, brat Antona, Paula, Mary Meehan in Rose Košir (pok.), zaposlen kot oskrbnik pri šolskem odboru Clevelanda 50 let, zadnja leta pred upokojitvijo pri collinwoodski višji šoli. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev Naše Gospe Pomočnice ob 9.30, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer. Louis Seme Pretekli četrtek je umrl Louis Seme, mož Christine Zore, roj. Miklich, oče Davorina. Pred leti je pokojnik služil raznim slovenskim pevskim zborom kot pevovodja. Pogreb je bil privaten. Frank A. Malečkar Pretekli petek je umrl Frank A. Malečkar, mož Tillie, roj. Robar, oče Donalda Chample, Dolores Otcasek, Jerryja in Franka, 7-krat stari oče, brat Mary Miklovic ter že pok. Augusta in Anthonyja. Pogreb je bil včeraj iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na Euclid Ave. na pokopališče Knoll-wood. Jean M. Florjančič Umrla je Jean M. Florjančič rojena Yetz, vdova po pok. možu Stanleyju F., mati Stan-leyja W., Roberta P. in Diane Morrow, sestra Sophie Yetz, 7-krat stara mati. Pogreb je bil iz pogrebnega zavoda Mullally na 356 E. 156. cesti včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Jero-ma. razmnožujejo v pregreti vodi. Nedavno tega so v reviji »Nia-fum< poročali, da te še neimenovane bakterije lahko tvorijo (po sicer še neznani presnovni poti) velike količine metana, vodika in ogljikovega monoksida. Za te pline, ki izhajajo iz podzemskih lukenj, so menili, da so neorganskega izvora; zdaj pa kaže, da so lahko vsaj deloma proizvod teh organizmov. Odkritje visokotempera-turnih organizmov je pa P°' membno iz dveh razlogov. Verjetno so najbolj podobni prvim živim bitjem na Zemlji-Ko se je Zemlja ohlajala in so nastajali oceani, so bili ti PraV gotovo zelo vroči, in trajalo je dve milijardi let, preden so se ohladili. Zato so prav živa bitja — kaže, da so se razvila prej, kakor so znanstveniki mislili do zdaj — ne le dobro prenašala, ampak celo uspevala le v »vročih« vodah. Na drugi strani pa glede na to odkritje ni mogoče več zanikati možnosti življenja na sosednjih planetih, kjer je bolj vroče, n. pr. na Veneri, kjet ima voda okoli 400 stopih) Celzija. __ Kdor ne žrtvuje ničesar« oe doseže ničesar. L. Pauweis Pred revežem beži celo pr* V najgrenkejšem trpljenj11 ni ne solz in ne vzdihovanj*1 LCank* Srce ima razloge, katerih ra zum ne pozna. B. Pa^ MALI OGLAS* HOUSE FOR SALE St. Jerome’s Parish. 3 far"' ly income. Principals ofl 291-0817 eves. /v\ Hišo v Sloveniji proda® ^ Prodam enonadstrop"^ hišo v Litiji, podkleteno.^ centralno kurjavo, 0ara qq 2 avtomobila in okoli kv m sadovnjaka. Hiša merna za vsako obrt• bjte ugodna. Informacije ° fl|j po telefonu 061-48-* pod »Lepa sončna le**®. Savi«. Jenič Stanka, .g Pot v Zeleni gaj 1» ® Ljubljana - Polje. ^ FOR RENT 3 rms. & bath’ 0del' Carpeting, newly r® £a|| ed. 1148 E. 63 St. 581-1801. (56.59) FOB "S'Jero"«’'9 5 rooms down. St. a .^it® Parish. Immaculate. only. 289-5413. Sale «0 i frame L. P. Kanadska Domovina Srečanje na Orlovem vrhu TORONTO, Ont. - Sredi svobodnih ameriških ravnin, pobitih z zelenimi gozdovi in Preprogami obdelanih polj, se vik pot k položni vzpetini nad Prostrano dolino Slovenske Pristave pri Clevelandu. Te dni, v soboto in nedeljo, •8. in 19. junija, je ta kraj °^et v slovenske zastave in svečano razpoloženje, kakor ^kjer drugje na svetu. Ob Manjini, kapelici se ustavi daljno ^vonenje domačih zvonov, kakor ob žegnanju in Vstaje-niu- Dospeli smo na Orlov k spomeniku naših domobrancev. Nad široko kamenito Ploščo, posejano z imeni kra-Jev> kjer so v 1. 1945 mučeniške smrti umirali naši najdražji, ume visoke temnozelene smreke in nosijo k nam večno-stni pozdrav... Osemintrideset let je od te-izteklo, iz otroških in mla-h smo dozoreli v polnost let, ^dosti sanj nam časov težkih ^ter je razgnal in zdaj že tu in .se mnogim nagnil dan je v daljno stran... A Orlov vrh stoji, kakor aljevska ptica vrh planin. Ja romamo kot na božjo pot, 114 Žalostno goro. Kalvarijo, 118 Brezje, da ne umre spomin n® veliko žrtev našega r°du...Slovenska zemlja je popečena s krvjo mučencev in v časov bo iz te krvi vstala n°va zarja, novo življenje. —UIČUUV 111 T^onj. Svetloba ^bezni bo neke ki obdaja < .Uha »n svet bo spo /®bodo. Borba prc J« borba duha. <>, k slavnostnega j v*1*® Kocipra m 2" .19. junija v* državi, ki je še bolj zaniflU . Tudi tokrat je šlo za melan ^ s smrtno obsodbo, ven(jj( trebuhu. Melanom so a se je sprevrgel v zločesti fon s tumorji v vratnih S gljih. Bolnico so zdravili s moterapijo, s koktajlom močnih zdravil. Tumorji so izginili. P8 spet pojavili in to se je P .. zijalo tri leta. Potem Pa n^aj orna nič več. Dekle obro počuti. duC*t Dr. Flynn je oum** ' ^ sodobnih primerov v raz* Iržavah in jim df ioCi-metipična regresivna n $ ^ oza«. Gre verjetno ^ ak, vendar obliko, ki z b n v s Ci v Sl 0 i/»r* n o J V* fO-TirACmV. —n/, Za zanesljivost in stvarnost c pri “kupovanju” ali prodaj1 Vašega rabljenega avtomobili se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 88l^i* Vesti iz Slovenije Pri Lendavi odkrili debele plasti premoga LENDAVA - V tako imeno-Vanem lendavskem kotu od hr-vaSke do madžarske meje so P® obsežnem in temeljitem ls anju odkrili več kot tristo j^etrov debele plasti visoko akovostnega premoga. Kot kaže, bi lahko začeli z [“oarskimi deli že prihodnje Gre za lignit, ki po kalo-^ vrednosti presega kako-°st tovrstnega premoga iz vedskega bazena. Strokovnjaki so ugotovili, a bi v srednjem velikem ru-2 letnim izkopom petsto dl ton lahko računali na jntanj petdesetletno izkori-je. Edino vprašanje je, ali ° mogli zbrati dovolj de-za začetek novega rudni- Toča in suša Prizadeli Sloveniji .LJUBLJANA - V zadt ^ julijn je toča prize ^akr5na ne pomnij< W desetletij. zrcvn6 25‘ jul'ja j® toča 1 učila največ škode v ptu l^ki in mariborskih c • Toča je močno okle Sn°i8raC*e’ sacl0vijake in r «ei J^'nami> neurje pa je J Skode povzročilo v go; * na cestah, mostovih te ojj.^.^tjskih in komuna k* je oklestila v ki bo>,. Pnosti Bogojina v ^ 3' °b2ini, je v 4 km dol d0b j širokem pasu un vin ^en koruznih pol rad°V ter vrtov- Kot ‘ vi *toča je pobelila pol; cj. i. ade v okolici vasi Fi Jer je Škoda največja. Ki So ,. . nmeijarjem, dvgK ‘*i v zadnjih tednih kar 0PUStoLnPriZadeti' NajVeJCe Ha LCnje J® na hmeljiščih ^ulen' °rU *n ^ranskem. Na divjaiJskem je neurje najbolj n0> y ? nacl Trebanjsko obči-vala * arna Ploha pa je odkri-to{a strehe v Novem mestu, v°zil Pa škodovala precej P s sWSCln drugačna pa je slika enske obale. Uradni po- datki kažejo, da junij in julij od leta 1935 naprej nista bila tako sušna. Posebno v juliju je bilo izredno suho vreme. Ob dalmatinski obali in na sosednjih otokih pa so bili požari na dnevnem redu. Proti koncu julija je moralo okoli 400 gasilcev, prostovoljcev in pripadnikom vojske kljubovati požaru, ki je divjal med Sveto nedeljo in Zavalo na otoku Hvar. Ogenj je zajel okoli 12 kv km površine. Pri gašenju pa sta življenje izgubila dva prostovoljca. 9. plenum CK ZKJ LJUBLJANA, BEOGRAD - Dne 25. julija je v Beogradu potekel 9. plenum centralnega komiteja ZKJ. Na seji so razpravljali predvsem o hudih gospodarskih težavah, s katerimi se srečujejo, ter o programu gospodarske stabilizacije. Uvodni referat je podal letošnji predsednik predsedstva CK ZKJ, Dragoslav Markovič, ki je dejal, kot so dejali vsi razpravljalci, da lahko uspešno premagajo vse težave zato, ker imajo »močan sistem socialistične demokracije«. Beograjski dopisnik ljubljanskega »Dela« Žarko Rajkovič, ki je o seji poročal, je razbral iz vsega povedanega, da »...ne moremo več imeti člane partije, ki se drže ob strani pri nalogah, katere jim nalaga gospodarska stabilizacija«. Vodilne osebe, ki niso kos novim razmeram in nalogam, naj prepustijo svoja mesta drugim, sposobnejšim, so dejali referenti. Člani ZK pa se naj pripravljajo na še večje osebne žrtve v prid programa gospodarske stabilizacije, prav tako naj bodo pripravljeni na to člani socialistične zveze. Kot kaže, pričakujejo v vodstvu ZKJ še hujše gospodarske razmere v prihodnjem letu. V Ljubljani pa je slovenska skupščina na skupni seji vseh treh zborov odobrila pred nedavnim oblikovanega zveznega programa gospodarske stabilizacije. Uvodni referat je imel predsednik skupščine Vinko Hafner, ki je dejal: »Kdor na katerem koli položaju ni sposoben ali ni pripravljen dosledno uresničevati programa gospodarske stabilizacije in uveljavljati samouprav- “SLOVENIA Radio program” HEARD COAST TO COAST 0n ^ ** Wl 5 on Saturday afternoons E.S.T. 0n Cabe TV systems—also in Greater Cleveland Kad'o 106 SCA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 nih družbenih odnosov, mora prepustiti mesto drugemu, boljšemu.« Iste besede, kot jih je bilo slišati na seji CK ZKJ v Beogradu. Cene v SFRJ deloma odmrznjene BEOGRAD - Zvezna vlada je proti koncu julija deloma odmrznila cene. Ohranila pa je postopke, po katerih ne bo mogoče priti do nenadzorovanega zviševanja cen, prav tako bo vlada pazila, da ne bo znatne razlike v ceni posameznega izdelka ali predmeta med republikami in pokrajinama. Kljub prizadevanjem vlade, inflacija v SFRJ še vedno napreduje. Tako je vlada konec julija odobrila, da bo moka dražja za 21,4, premog pa za 11,5 odstotka. Staro mestno jedro Maribora obnovijo MARIBOR - Letošnjo pomlad je stekla usmerjena prenova Lenta, starega mestnega jedra Maribora. Mariborčani so čakali mnogo let na pričetek obnove zelo starih hiš na Len-tu, ki so posebno zadnja desetletja nezadržno propadale. Prva bo obnovljena hiša na Vojašniški ulici 8, ki jo krasi več kot 400 let stara vinska trta. V kratkem bodo z deli pričeli tudi v sosednjih hišah. Tako bo imel mariborski Lent že v nekaj letih popolnoma drugo podobo. Načrtujejo tudi, da bodo po starih načrtih zgradili še hišo »mariborske Benetke«, ki so jo pomotoma porušili. Podjetje »Gorenje« v težavah VELENJE - Med številnimi podjetji na Slovenskem, ki so v gospodarskih težavah, je tudi velikan Gorenje, ki je imelo v prvem četrtletju 1983 kar 500 milijonov din izgube. Imenovali so novo, začasno vodstvo, ki pa ne bo imelo prijetne naloge. Umrli so Iz »Dela« 30. junija: Marija Fartek roj. Kuzmič (Radomlje pri Domžalah). Majda Kopač roj. Kamenšek / (Laško, Maribor). Frančiška Korber, Hrašano-va mama iz Letuša. Rozalija Semen, p.d. Tinše-tova mama, 86 (Podgorica). Anton Perme (Trbovlje). Viktor Godnik, 82 (Celje). Adolf Zanoškar, 75 (Novo mesto). Zmago Kopitar (Ljubljana). Bojan Podlogar (Jesenice). Milan Kemperle (Kamnik). Anton Lukančič (Mengeš). Rudi Dolničar (Trbovlje). Darinka Stare (Ljubljana). Ivanka Detiček (Ljubljana, Rijeka). Iz »Dela« 5. julija: Jože Brezovar, 56 (Motnik). Nada Jamar roj. Pogačar (Ljubljana). Jože Resinovič (Hrpelje). Alojz Tratar, (Ljubljana). Filip Uranič (Obrije, Jarše). Anton Puš, 57 (Radohova vas). Mirko Šuštar (Ljubljana). Ludvik Arnuš (Celje). Marija Šoln roj. Banič (Radomlje). Iz »Dela« 6. julija: Franc Rode (Ljubljana). Vinko Pestotnik, 56 (Šmartno). Zofija Jamnik roj. Zakrajšek (Rob pri Vel. Laščah). Alojz Pust (Ljubljana). Janez Fister (Dravlje). Franc Leskovar (Spodnje Laže, Ljubljana). Gregor Košir, 83 (Radovljica). Pavel Kavšek, 83 (Ljubljana). Karol Koščak (Ljubljana, Škocjan). Amalija Cimprič (Lazeč). Frančiška Blažun roj. Jutr-šek (Ljubljana). Ela Strojnik roj. Kastelic (Ljubljana). Mirko Kregar (Vižmarje). Jože Saje (Ljubljana). Elza Podboj (Ljubljana). Iz »Dela« 8. julija: Ivanka Mlinarič roj. Kolman (Sevnica). Frančiška Klopčič roj. Novak (Ljubljana). Franc Kožuh, 53 (Gaberje, Dobrova pri Ljubljani). Josipina Horjak roj. Žbon-tar (Kranj, Škofja Loka). Francka Bizjak roj. Jesih (Ljubljana). Stane Mrzlikar (Ljubljana, Tržič). Tine Pavlovčič (Ljubljana). Justi Lavrenčič (Ljubljana, Vrhpolje pri Vipavi). Alojz Železnik (Ljubljana). Marija Mustar roj. Klun (Kompolje, Struge). Vincenc Zalokar, 77 (Vir, Domžale). Marija Češarek (Nemška vas). Franc Bašelj, 76 (Kranj). Emilija Kokol roj. Stres (Domžale). Blaž Šter (Tržič). Anica Pogačnik (Jesenice). Bruno Čeč (Ljubljana). Vrednost dinarja vedno manjša LJUBLJANA - Po uradnem deviznem tečaju, objavljenem 25. julija, je bil ameriški dolar vreden 94,5 dinarja, kanadski dolar pa 76,6 dinarja. Kot kaže, bo dolar ZDA, ki je sicer proti vsem valutam trenutno zelo močan, kmalu prinesel lastniku 100 dinarjev. Močan dolar in šibek dinar skupaj povzročata preglavice jugoslovanskim finančnikom, ker je na primer cena uvožene nafte izračunana prav v dolarjih, tako so Jugoslovani kar dvakrat prizadeti. Iz »Dela« 11. julija: dr. Dušan Klobčič (Ljubljana). Marija Železnikar roj. Predalič (Ljubljana, Matena). Joahim Povše ml. (Polšnik). Marija Polenšek, Hrastni-kova mama, 93 (Frankolovo). Branko Peterlin (Dolščaki pri Robu). Vladimir Korbar (Ptuj). Katarina Toplak roj. Govekar, 72 (Ponikve). Gorazd Mušič (Trzin, Vir). Stanko Matekovič (Koper). Antonija Mohar, Moharje-va mama, gostilničarka v pokoju, 91 (Hrib, Ribnica na Dolenjskem). Jože Glušič, 73 (Kamnik, Ljubljana). Jožefa Bergant (Ljubljana-Polje). Franc Prosen, 51 (Ig, Ljubljana). Iz »Dela« 12. julija: Anica Oven (Horjul). Jože Kamnikar (Dobovec). Franc Marec st. (Ljubljana). Ignac Simčič (Trbovlje). Angela Eržen roj. Kavšek (Ivančna gorica). Jože Lipovec ml. (Cerknica). Franc Weiss (Ljubljana). Alojz Vidmar (Viljevo). Lidija Humar roj. Turnšek (Lesce). Smiljanka Lenardič (Ljubljana). Franjo Kraljič (Ljubljana, Rateče). Dušan Bravič (Ljubljana). Robert Kravogel (Trbovlje). Magda Kurent roj. Vrečar (Polje). Vinko Ravnikar, 85 (Ljubljana). Terezija Komatar, 93 (Ljubljana). Marija Medvešček (Rašica). Ivan Drev (Šmartno ob Paki). Božena Koren roj. Gaberšček (Ravne na Koroškem). dr. Viktor Derganc, zdravnik (Ljubljana). Marija Skubic roj. Gruden (Ljubljana). Stanko Trampuš (Ljubljana). Anton Trček (Breg pri Borovnici). Milan Regvat (Murska Sobota). Jože Kobal (Škofja Loka, Ljubljana). Pavla Franc (Krško). Iz »Dela« 13. julija: Herman Brede (Ljubljana). Marjan Bohinec (Ljubljana). Anica Osolnik, 80 (Ljubljana). Gizela Grad-Dernič (Mojstrana, New York). Marija Perles (Ljubljana, Škofja Loka). Alojz Vicozi (Ljubljana, Besnica). Ivan Štrukelj, p.d. Brecni-kov ata, 89 (Ljubljana-šent-vid). Avgust Blazutič (Ljubljana). ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Borba na Grškem se je nadaljevala še celo leto. Poročila v mojem uradu so pričala, da je jugoslovanska pomoč gverilcem prenehala. Pod ameriškim nadzorstvom se je po severnih krajih združila kmečka milica z redno armado za sodelovanje. Vsa država je bila sistematično očiščena od juga do severa. Prejeli smo poročila iz Jugoslavije in Grčije, da je »general« Markos zbolel. Ne vem, če je bila vest resnična ali ne; obveščevalna služba ga je opisovala kot Jugoslovana, ki si je nadel grško ime ter predstavljal zagonetno osebo celo partizanom, katere je vodil. Nadomestil ga je glavni tajnik komunistične stranke Za-chariades. O Markosu pa ni bilo več glasu. Molk je utrjeval mnenje, da je bil Jugoslovan in ga je doletela čistka, ko je Jugoslavija padla v nemilost v Kremlju. Znano je bilo namreč, da se je protivil podvreči grško gibanje Kominformu in se zoperstavljal, ko je ta obsodil njegovega prijatelja in glavnega pomočnika Tita. Toliko nam je bilo v Wash-ingtonu znano. Vendar je glavni udarec grškim revolucionarjem zadal Tito, ko je med govorom v Skopju julija 1948 proglasil, da se meje z Grčijo zaprejo in vsaka pomoč revolucionarjem ustavi. Mednarodni odnošaji so se pač naglo vrteli, spori in prijateljstva se čez noč pozabljala. Jugoslavija, nenadno izključena iz sovjetskega sveta, je urno sklepala pogodbe z Atenami in Ankaro in (grškemu) kralju Pavlu ni bilo nič nerodno uživati počitnice na Brionskih otokih kot gost maršala, ki se je leto poprej prizadeval vreči ga z grškega prestola. Zasledovati, primerjati in ocenjevati zaupna in tajna poročila o takem razvoju ni bilo predolgo-časno niti za mizo v Wash-ingtonu. Nemiri na Grškem so prenehali oktobra 1949 z naznanilom komunističnega vodstva, da bi nadaljevanje borbe dovedlo državo do popolnega ra-zrušenja. Uporniki so že pred tem poiskali zavetišče v Bolgariji in Albaniji. Markos je presenetil zahod, ko se je več let pozneje prikazal na Poljskem. Grška komunistična stranka ga je končno spet ustoličila, medtem ko je bil njegov nasprotnik Zachariades pod obtožbami za razne prestopke vržen iz stranke. To je bila prva zelo krvava vojska »hladne vojne«. Moj sodelavec v Washingtonu je iz številnih javnih in tajnih poro- čil sestavil statistiko žrtev: okoli 50.000 ljudi ubitih in 11.000 selišč deloma ali popolnoma požganih. Trpljenje ljudstva pa ni prenehalo. Kraljevski režim je dolga leta držal tisoče upornikov po ječah. Komunisti, ki so med revolucijo pod pretvezo varnosti nasilno vzeli staršem ter odvedli tridesettisoč otrok v dežele »železnega zastora«, so jih vrnili zelo malo. Grške o-blasti niso vztrajale, da se odrasli vračajo, ker so domnevale, da so mnogi med njimi postali komunisti. Vse to smo v mojem uradu stalno zasledovali in preučevali. Mislim, da ni nobena tragedija v »hladni vojni« povzročila toliko gorja kot med grškim ljudstvom. Zakulisno bitko glede Trsta in Slovenskega Primorja, ki je ravno tako postala privesek »hladne vojne«, sem imel priložnost opazovati in se je na skromnem načinu soudeleže-vati od leta 1943 naprej. Pri razgovorih v Teheranu decembra 1943 je Churchill vztrajal, da bi se začela ofenziva proti Nemčiji z beneških ravnin in Trsta preko Ljubljane proti Dunaju. Ponovil je to zahtevo v juliju 1944. Roosevelt, upoštevajoč Stalinov nasvet, naj se ofenziva začne skozi Francijo, se je protivil. Churchillovo vztrajanje je bilo bolj politično kot voj-no-strateško. Zdelo se mu je neobhodno za zahodne zaveznike zavzeti severozahodni del Jugoslavije, Avstrije in Dunaj, predno bi tja dospela Rdeča armada. To je tedaj smatral kot potrebno za zavarovanje zahodne civilizacije. Saj je v memorandumu Edenu, kot je znano danes iz njegovih spisov, dne 21. oktobra 1942 napisal, da bi bila »katastrofa za človeštvo dopustiti ruskemu barbarizmu zaseči kulturo in neodvisnost zahodnih dežel.« Tako tezo je Churchill stalno zavzemal in tega smo se z odobravanjem zavedali v Washingtonu. Roosevelt je pristal na Stalinova priporočila, češ da bi ofenziva preko Francije vojno končala prej in z manjšimi izgubami kot pa prodiranje skozi gorate kraje. Upoštevati je moral javno mnenje in pozicijo kot predsednik. Bližale so se volitve. Kot je razvidno iz Churchillovih spisov, se mu je opravičil, zakaj je sprejel Stalinov nasvet: »Iz čisto političnih razlogov tu pri nas v Ameriki. Če bi ofenziva le malo zaostala in bi se zvedelo, da sem odobril ofenzivo ameriških čet čez balkanske kraje, bi tega ne preživel kot prezident.« Churchill mu je brzojavno odgovoril: »Bog daj, da imaš prav.« Med zavezniki dolgo ni prišlo do sporazuma glede Jugoslavije. Anglija je sprva podpirala generala Mihajlovi-ča in kraljevsko vlado v izgnanstvu, a je bila prva, ki se je postavila na stran Tita. Amerika je sicer pošiljala opazovalce v partizanske skupine, a sledila je Stalinu, ki je zaveznike v Teheranu presenetil z odločnim zanikanjem. Odbil je priznanje Osvobodilne fronte ter njene vlade. Britanski minister Eden ga je tedaj pregovoril — kar najbrž ni bilo pretežko — poslati delegacijo v partizanski glavni stan. V Kairu sem po naključju videl nekatere člane te misije štiridesetih oficirjev in civilistov, katere so angleški letalci odvedli nekam v Bosno. V Washingtonu smo ugibali, zakaj je Stalin dolgo in dosledno odrekal priznanje vladi partizanov. Nobena skrivnost nam ni bila, da so partizane vodili komunisti, glavni med njimi izvežbani v Sovjetski zvezi in od tam poslani. Zakaj se je torej Stalin v konferencah z zavezniki dosledno obotavljal? Radio v Tifli-su je dnevno prinažl slavospeve o partizanskih borbah. Iz poročil obveščevalnih trojk in posameznikov v Jugoslaviji smo vedeli o pretiravanju, a smatrali, da je propaganda te vrste služila sovjetom za publiko doma in na tujem, obenem pa odsevala ideološko podporo od strani Moskve. Istočasno je Stalinov režim vzdrževal redno diplomatsko zastopstvo pri kraljevi vladi v izgnanstvu. V Londonu so odredili nadaljevanje pomoči kralju Petru ter podprli partizane, a Stalin je zahteval še leto pozneje, da se prizna za Jugoslavijo skupna vlada, zastopajoča prejšnji kraljevski režim in partizane. Amerika se je pridružila Stalinu in tako je prišlo do sporazuma med Titom in Šu-bašičem za osnovanje začasne skupne vlade. Kazalo je, da se Stalin ni navduševal za vključitev Jugoslavije pod sovjetsko sfero zaradi prevelike oddaljenosti od ruskih meja in da je zato na konferencah pristal na razdelitev vpliva nad Jugoslavijo, 50/50 z zahodom. Tolmačili smo tudi, da je njegovo zapostavljanje partizanov in podpora kraljevski vladi zvijačna poteza pri pogajanjih. Surovo odbiti kraljevsko vlado ni bilo v prilog sovjetskih interesov. Pokazali bi se preveč enostranski in agresivni z uvajanjem komunističnih režimov. V polemikah leta 1948 se najdejo očitki, da je bil Stalin mlačen v priznanju Osvobodilne fronte in da njegova diplomacija ni dosledno podpirala jugoslovanskih interesov. V Washingtonu smo tedaj malo vedeli o tajnih odnošajih med Moskvo in Beogradom. Delo-ma jih je pozneje razjasnil jugoslovanski uradni tisk. (se nadaljuje) Results of Insurance Examination of Holy Family Society of USA Dear Members of the Holy Family Society: This is my report on the observatrions and comments that resulted from the State of Illinois — Department of Insurance examination of the Holy Family Society. There were up to four examiners who worked at the Home Office conducting the examination from July 5th thru July 27, 1983. They were very profesional in their work and they did an intense and thorough study of the Societys’ records, management, accounting procedures, assets, liabilities, policies, rates, forms, reserves, claims and internal security. First of all the examiners were pleased with the accommodations provided for them. This included the private office space with all the necessary supplies to accommodate their needs. They were grateful that they were able to come in at 8 o’clock in the morning and leave at 4 o’clock in the afternoon. They appreciated having coffee and pop offered to them and also the use of the kitchen facilities for their lunch break. From the very first day of the examination we did hear many comments that were very pleasing to us and made us realize that the daily routines which we have set up have proven to be very efficient and well worth while. It was somewhat amusing that the examiners noticed that management was the first to arrive in the morning and actually got the office opened and helped to process the daily mail-Within a few days they commented on the cooperation all the girls gave to them. They were quick to notice that many of our employees have been with us for 20 years and to them that was a good indication of the type of organization we were. The chief examiner was the first to comment that we were well organized. Their request for material or documents was handled with expediency. If the material was not immediately available, it was in their hands within one half hour. With m the documented work papers given to them, they were able to trace all of the financial figures from our records into the pr°' per schedules of the Annual Statement. One of the first comments made by them was their surpris® ThcV that we were so updated with our office equipment. *** quickly observed that we were able to immediately serve our membership with our ON LINE data processing equip01611 ' Many questions were asked regarding the new bookkeep01® system which we have placed on our CPT8100 wordprocessor-They seemed to be impressed with the fact we had the ability ® design our own programs. Moreover they were impressed wi the fact that as FRATERNAL we were so MODER^ Because of the detail work papers prepared by our CPA t* they were able to minimize any additional auditing. The Ctu examiner even commented that if all companies had the w papers that our CPA prepared the Department of Insuran would not have any trouble with the audits of various co panics. We had asked the chief examiner if she could suggest a°y' § provement in the way we prepare our papers or in the au done by our Actuarial or CPA firms. She said at this time s could not make even one suggestion for improvement. Finally came the comments of the Actuary in charge. He ^ well pleased with the computer runs. When he had compl® his work and returned the reports to me I laughingly as ^. jj he wanted to take one of the reports home to read. He sa ^ he took any of the reports with him it would be to take 8r0*lo^ with him to all the companies that he goes to in order to s them how the reports should be prepared. It is obvious that the entire examination went very smooth^’ however, it will be at least six months before we receive1 e gf ficial written report of the examination from the Director Insurance, Springfield, Illinois. &tC The conclusion that one comes to is that as a Fraternal we an exception to the rule. The Holy Family Society is ^ g{ gressive and growing organization dedicated to the service its membership. Sj Fraternally You ’ Holy Family Society, ^ jean Kon*8 Administrative Man*« zak-zakrajsek pogrebni zavod 6016 St. Clair Ave- New Phone - 361-3112 Nova tel. st. 361-3112 John Fortuna, licenciran pogrebnik