šie¥llka 16-17 • ieto XXXIX • cena UO din
Celle, 25. aprila 1985
KOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Foto: Edi Masnec
Kdaj naložbe v človeka dostojno okolje?
Znameniti amandma
XXXII naše ustave je kot pr-
va ustava na svetu sploh pro-
glasil izredno globoko in
nadvse jasno načelo: »Delov-
ni ljudje in občani imajo
(ustavno) pravico živeti in
delati v zdravem okolju!* Ta
edinstvena in sodobna pravi-
ca je še podrobneje razčle-
njena v novi slovenski usta-
vi, pri tem pa je ustavno po-
trjena in tudi predpisana
"dolžnost delovnih ljudi, ob-
čanov, organizacij združene-
ga dela, družbenopolitičnih
skupnosti, kr^evnih skup-
nosti in drugih samouprav-
nih skupnosti, da zagotavlja-
jo pogoje za ohranitev in raz-
voj naravnih in z delom pri-
dobljenih vrednot človekve-
ga okolja...«
Navadno se ob praznikih
dela spomnimo naših delov-
nih zmag, naložb v naše go-
spodarstvo, stroje, visoke
dimnike. Tako je bilo vedno,
^o smo vzgojeni, kajti go-
spodarstvo mora rasti, iz
^innnikov se mora čimbolj
kaditi. Tudi danes. Za devi-
ce- Za stabilizacijo. Za blagi-
in napredek, ki pa že
^davn^ ne predstavlja le
ohranjanja preizkušenih
^ednot, temveč je to že vro-
in živčno hlastanje za
^ečim, je zmeraj bolj tvega-
no iskanje novih tehničnih
postopkov.
Praznujmo torej enkrat Pr-
vi maj malce drugače. Vese-
limo se na eni strani naložb v
zdravo in človeka dostojno
okolje, ki so med vsemi na-
ložbami najbolj rentabilne,
produktivne in koristne in
priznajmo na drugi strani, da
za varstvo okolja nismo što-
rih, kar bi po začrtanem mo-
rali. Številni zakoni in pod-
zakoni o varstvu voda niso
uresničeni in kljub analiz-
mam, ki kažejo na boljše sta-
nje, ne moremo biti zado-
voljni. Nekateri večji »greš-
niki* so stanje sicer izboljša-
li, manjših onesnaževalcev
pa je vse več. Z ureditvijo
kolektorjev in čistilnih na-
prav smo sicer tako daleč, da
lahko pričnemo graditi ne-
naprave, vendar je vprašanje
financiranja večine teh še
vprašljivo. To le potrjuje tr-
ditev, da ima ekonomija pre-
veliko prednost pred ekolo-
gijo in cfa še vedno več nare-
dimo za beleženje stanja,
manj pa za konkretne premi-
ke. Znano pa je, da utapljajo-
či bolj potrebuje rešilni pas,
kot pa termometer.
V Celju ustanavljamo Dru-
štvo za zaščito okolja. Ne kar
tako, zaradi konjička, kajti
če bi res uresničevali vse za-
kone tako kot je treba, ga ne
bi rabili. In hote se vprašam,
katere pomembnejše čistilne
asociacijo za takšna razmi-
šljanja pa mi dajejo številne
govorice o gradnji TIO2-II v
Celju in tudi javna vpraša-
nja, postavljena v zvezi s
tem, ali imamo delovni lju-
dje in občani res (ustavno)
pravico živeti in delati v
zdravem okolju in vsi enako-
pravno odločati o tem?
Mogoče res ni treba biti
plati zvona, da si kopljemo
grob. Kajti, če sedanji ukrepi
za varstvo okolja ne bodo za-
dostni, se bomo naučili, tako
kot smo se delno že, živeti na
bolni zemlji. A kaj bodo rekli
naši zanamci?
RADO PANTELIČ
Po poti XIV. divizije
Od 4. do 12. maja bo hodil
po poti XIV. divizije odred
»Nikola Detnonja«. Gre za do-
bro organizirani pohod - to-
kratni bo štiriintrideseti po
vrsti - ki ga organizira stroj-
na fakulteta iz Zagreba, sode-
lujejo pa tudi gojenci voja-
ških tehniških šol iz Zagreba.
Odred, približno 180 članov
šteje, opravi leto en pohod, na
katerem obudijo spomin na
znamenite bitke in operacije
naših enot med NOB.
Odred »Nikola Demonja« bo
prehodil pot od Sedlarjevega
do Topolšice, pohod pa je tudi
zelo dobro organiziran (tako
kot tudi prejšnji pohodi tega
odreda, ki se ponaša s številni-
mi priznanji).
Del nekaterih etap bodo z
odredom prehodili tudi mla-
dinci in pripadniki teritorialne
obrambe iz posameznih obči
v šentjurski občini pa bodo
primer, imeli skupno v^o. Šte-
vilne bodo tudi prireditve z
zgodovinsko-kulturnim pro-
gramom, kot na primer v Bi-
strici ob Sotli, Šentvidu pri
Planini, Vrhu nad Laškim,
Dramljah, Dobrni, Škalskih
Cirkovcah, Zavodrxjah in v To-
polšici, kjer bodo zaključili po-
hod. Organizacije ZZB NOV,
SZDL, mladine in člani terito-
rialne obrambe bodo pripadni-
ke pohodnega odreda seznani-
h z zgodovino NOB na njiho-
vem območju in jim predstavi-
li krege, skozi katere bodo šli.
Pri organizaciji pohoda bodo
sodelovali tudi vojaki iz celj-
ske garnizije, odred pa bo k
spomenikom NOB v Kozjem,
Planini. Gračnici, Frankolo-
vem, Dobrni, Paškem Kozja-
Jcu, Graški gori in Žlebniku po-
ložil vence, pri drugih spome-
ih ja bodo izstrelili častno
S. Š.
Danes smo v
Rogatcu
Ob letošnji 7C0-letnici
Rogatca smo se odločili,
da obiščemo ta kraj in pri-
pravimo srečanje z obča-
ni. Ker pa je krajevna
skupnost Rogatec najtes-
neje povezana s sosednji-
mi krajevnimi skupnost-
mi, smo naše leteče ured-
ništvo in ustni časopis
»razširili« še na krajevne
skupnosti Stojno selo, Do-
načka gora in Dobovec.
Prireditev, ki ji pravimo
Ustni časopis, bo ob 20. uri
v osnovni šoli Edvard Kar-
delj v Rogatcu. V kultumo-
zabavnem delu programa
bodo nastopili moški pev-
ski zbor iz Rogatca, mešani
pevski zbor iz Stojnega se-
la, tamburaši iz Rogatca,
osnovnošolci in še kdo. Za
vedro razpoložerge bo po-
skrbel tudi Rogaški instru-
mentalni kvintet.
Pripeli si bodo rdeč
nageli za lubllel
Libojska godba na pihala, ki slavi 50
let obstoja, je pogosto sodelovala na
prvomajskih shodih. Stran 20.
Če ti bilo samo za denar, bi bilo naše
delo še slabše
Prvomajska anketa o tem, kako cenimo delo, ki ga oprav-
ljamo. Stran 12.
V Medlogu že
obratuje vodarna
Prejšnjo soboto so v Med-
logu priklopili na omre^e
novo vodarno, v njej pa že
čistijo vso podtalnico, ki jo
načrpajo v celjski vodovod.
Objekt - najpomembnejši v
referendumskem programu
- je stal približno 130 milijo-
nov dinarjev. Večji del de-
narja - 83,8 milijonov dinar-
jev -je bilo zbranega s samo-
prispevkom.
V bazenih vodarne v Med-
logu bodo čistili podtalnico z
ozonjranjem. Tako ne bodo
uničili samo bakterij, ampak
tudi nevarne viruse, z ozo-
nom pa bodo razgradili tudi
fenole, organska barvila, že-
lezove ione, cianide in od-
stranili 90 odstotkov manga-
na. Poleg tega bodo vodo či-
stili še s peščenimi in oglje-
nimi filtri, potrebno pa bo
tudi kloriranje, ki pa bo od-
slej bolj enakomerno. Lažje
bo tudi stalno nadzorovanje
kakovosti vode, ki jo bodo
črpali v vodovodno omrežje.
Zmogljivost vodarne je
250 litrov vode v sekundi, to-
rej toliko kot jo d^ejo oziro
ma jo bodo d^ali vsi vodnja-
ki v Medlogu in Levcu. Zara-
di čiščenja se bodo povečali
stroški za kubični meter vo-
de za približno 5 dinaijev,
višjo ceno pa n^ bi celjski
Vodovod uveljavil s prvim
julijem letos.
Vodarno v Medlogu so zgra-
dili po projektih Hidrotehni-
ke, Tozd Hidroinženiring
Ljubljana, sodelovali pa so
tudi strokovnjaki ljubljanske
FAGG in mariborske Visoke
tehniške šole. Z enako telino-
logijo Čistijo tudi vodo v vo-
dami v Jaršah pri Ljubljani.
Hkrati z \7odamo so v Med-
logu dogradili tudi »G« vo-
djak, ki bo dajal 50 litrov vo-
de v sekundi. To naj bi zado-
stovalo, da ne bi bilo več te-
žav s pitno vodo tudi v suš-
nih obdobjih. V načrtu je še
vodnjak »H«, ki bo d^al 20
litrov vode v sekundi, stro-
kovnjaki pa opozarjajo, da bi
se morali tudi čimprej lotiti
raziskav na Stranicah in
končati raziskave na Franko-
lovem, če nočemo, da kmalu
spet ne bomo imeli težav s
pomanjkanjem pitne vode v
S. ŠROT
Iz vodarne bo odslej prite-
kala čistejša voda, še vedno
pa je precej usedlin v 270 kilo-
metrov dolgem celjskem vo-
dovodnem omrej^u. Pri Toz-
du Vodovod obljubljajo, da ga
bodo očistili v naslednjih
dveh letih.
Malce zagrenjen
uspeli referenduma
Velenjčani so sicer izglaso-
vali samoprispevek, vendar ni
šlo brez pripetljajev, ki so za-
grenili uspeh. Tik pred refe-
rendumom so se našli posa-
mezniki in skupine občanov,
ki so imeli številne kritične
pripombe, kar bi bilo samo v
prid samoprispevku, če bi z
njimi prišli na dan, ko so, v
krajevnih skupnostih, kolekti-
vih in številnih forumih,
obravnavali programe samo-
prispevka. Zato lahko sklepa-
mo, daje šlo za namerno naga-
janje, tudi zato, ker so imeli vsi
možnost, da glasujejo proti sa-
moprispevku.
Tesen izid glasovanja v
mestnih krajevnih skupnostih
ni presenetljiv, saj živijo kraja-
ni v komunalno in urbano ure-
jeni sredini, danes pa se večina
tako ali tako briga le za lastno
dobro. Koliko je bilo ravnarjje
krajanov, ki so glasovali proti
samoprispevku na mestu, bo-
do le-ti presodili sami, gotovo
pa je bilo neodgovorno ravna-
nje Tatjane Novinšek, sekre-
tarke osnovne organizacije
Zveze komunistov v Starem
Velenju, kije prišla na volišče
šele dve minuti pred šesto uro,
Glasovanje za samoprispe-
vek ni uspelo le zaradi pozitiv-
nega izida, temveč tudi zaradi
dobrih priprav in organizacije.
Dejanski uspeh referenduma
pa bo viden šele čez nekaj let,
ko (in če) bodo dogovorjene
naloge uresničene. (O izidih
glasovanja poročamo na 2.
strani).
VILI EINSPIELER
2. stran - novi tednik
25. april 1985
■■■hhhhi^
Večina je odločila
za samoprispevek
Velenjski referendum za
uvedbo 4. samoprispevka je
uspel v vseh krajevnih skup-
nostih. Ker gre tokrat za šest-
indvajset referendumov, ki so
jih Velenjčani razpisali po
krajevnih skupnostih in ne za
občinski referendum, je mož-
no zapisati le podatke o ude-
ležbi in glasovanju iz posa-
meznih krajevnih skupnosti.
Največ volilcev je glasovalo
za samoprispevek v krcgevni
skupnosti Bele vode, več kot
80 odstotkov, kar ni presenet-
ljivo, ker morajo v tej kr^evni
skupnosti dokončati še naloge
iz prejšnjega referendumskega
obdobja. Gre predvsem za ce-
sto, ki povezuje Bele vode s
Titovim Velenjem, kar je za
kr^ane življenjskega pomena.
Najbolj tesen izid referenduma
pa je bil v mestni krajevni
skupnosti Desni breg, kjer je
za samoprispevek glasovalo
malo manj kot 51 odstotkov
volilcev.
Tudi v ostalih mestnih kra-
jevnih skupnostih se je za sa-
moprispevek opredelilo manj-
še število krajanov kot pa v
primestnih. Čeprav izidi niso
n^bolj primerljivi, ker je v po-
sameznih kr^evnih skupnosih
različno število volilcev, lahko
zapišemo, da je v mestnih kra-
jevnih skupnostih za samopri-
spevek v povprečju glasovalo
približno 60 odstotkov volil-
cev, medtem ko je odstotek v
primestnih krc^evnih skupno-
stih višji vs^ za 10 odstotkov.
Na vseh voliščih, ki jih je bi-
lo tokrat kar 70, je bila udelež-
ba dobra. Vsi krs^jani so glaso-
vali v kr^evnih skupnostih
Bevče, Bele vode, Cirkovce,
Podkraj-Kovče, Ravne in Šen-
tilj, najmanjšo udeležbo na re-
ferendumu pa so Velenjčani
zabeležili v krajevni skupnosti
Šoštarvi, kjer je glasovalo 88
odstotkov volilcev.
V.E.
Borci so še al(tivni
Na letni konferenci občinske organizacije ZZB NOV
Slovenske Konjice, bila je v petek, so borci ugotavljali,
da so program dela za minulo obdobje uresničili.
Pri organiziranju različnih proslav in spominskih slo-
vesnosti so, kot vselej, imeli podporo širše družbenopoh-
tične skupnosti občine. Dobro so sodelovali zlasti s
pioniiji in mladino. Te vezi utrjujejo s pogostimi obiski
med mladimi v osnovnih šolah, kjer jim pripovedujejo o
vrednotah narodnoosvobodilne borbe.
Med 600 borci, kolikor jih živi v konjiški občini, jih
četrtina še vedno aktivno dela in sodeluje v družbenopoli-
tičnih organizacijah v kr^u in občini. Spregovorili so tudi
o zdravstvenem stanju borcev in zadovoljno ugotovili, da
je bilo lani na zdravljenju v različnih okrevališčih 87 bor-
cev. V razpravi so ostro kritizirali belogardizem, ki dviga
glave in rekh, da se nobenega izdajstva ne da oprostiti.
MP
Laški borci so ogorčeni
Oilgovomost popušča na ¥seh ra¥neh, ugoiavUaJo
Na letni delovni konferenci
skupščine Zveze združenj
borcev NOV Laško so borci v
razpravah kritično ocenili ne-
razumljive in težke napake,
ki se vsakodnevno pojavljajo
v našem življenju in se spra-
šujejo, zakaj se nič ne ukrene
vsaj zoper tiste, o katerih se
že nekaj časa ve, da so storili
napako, zakaj se nekatera de-
janja prikrivajo javnosti.
Borci ugotavljajo tudi, da de-
lovna mesta zasedajo nespo-
sobni ljudje, ki ne pustijo pro-
stor a strokovno usposobljenim
kadrom.
Dotaknili so se tudi razrašča-
ixje birokracije in večanja soci-
alnih razlik, pri čemer ugotav-
Ij^o, daje družba nemočna, da
bi preprečila marsikd^ tudi
neupravičeno bogatenje posa-
meznikov.
Menijo, da je preslabo sode-
lovanje z drugimi družbenopo-
litičnimi in samoupravnimi or-
ganizacijami, zlasti pa pogreša-
jo večje vključevanje socialne
in patronažne službe za večjo
skrb za ostarele in osamele
borce.
Ne morejo niti mimo skup-
nosti pokojninskega zavarova-
rua in odnosa te inštitucije do
borcev in upokojencev in se
sprašujejo, zakag mora upoko-
jenec čakati pol leta in več na
odločbo za pokojnino. Odnos
delavcev na zavodu pa je nehu-
man in skrbno neodgovoren.
Niso se izognili niti vpraša-
ryem delegatskih odnosov in
menijo, da so delegatska gradi-
va preobsežna m nejasna m da
marsikdJO zav^^o delegate s
svojo dvoumnos^o.
Nenazadnje jih zanima, kaj
je z laškim turizmom in kdo je
odgovoren, da ta ne zaživi tako
kot je že neštetokrat bilo zapi-
sano v razvojnih načrtih. Išče-
jo tudi odgovornost posamez-
nikov do vprašanja gradnje
križišča, sgj ugotavljajo, da ob-
čina ni kos obrtniku, ki že ne-
k^ časa zavira delo na kri-
žišču.
Tudi borci se sprašujejo ti-
sto, kar sleherni občan; kako
se je moglo zgoditi, da se je
naša država tako zadolžila in
kdo je zakrivil te dolgove ter
neu se enkrat vendar jasno in
odgovorno razišče ljudi v naj-
višjih forumih.
JOŽE OMAHNA
Ko zarožljajo skeleti
Vse letošnje proslave ob
40-letnici osvoboditve so
obeležja miru in tvornega so-
žitja med narodi. Mednje
spadajo tudi proslave 40-let-
nice osvoboditve koncentra-
cijskih taborišč. Osrednja
slovesnost bo v Dachau 28.
aprila.
Udeležili nsu bi se je tudi
nekdanji interniranci v tem
taborišču smrti, v celjski ob-
čini jih še žive okrog petde-
set, samo trideset pa je takih,
ki bi se lahko zaradi zdrav-
stvenega stanja proslave
udeležili.
Potovanje je organizirala
komisija za internirance pri
občinskem odboru zveze
borcev v Celju. V začetku se
je prijavilo 33 taborišnikov
oziroma njihovih svojcev, ki
so se povezali z mariborski-
mi sotrpini. Od tam naj bi
tudi krenil avtobus.
Prvotni stroški za tridnev-
no potovanje so znašali ma-
lenkost več kot stari milijon,
plačah naj bi ga udeleženci
sami, za katere pa vemo, da
so njihove pokojnine zelo
nizke. In ker je še avtobusno
podjetje za nekaj tisočakov
podražilo vož^o, se je sez-
nam nekdanjih taboriščni-
kov začel krčiti. Na celjskem
jih je ostalo na koncu le dva-
najst, premislili so se tudi
mariborski. Za vse nekdanje
internirance iz Celja in Mari-
bora je postala udeležba na
osrednji proslavi predraga.
Ko gre za celjski primer,
ne moremo na nobenega
uperiti kazalec krivde. Lah-
ko pa potrkamo na lastno
vest in se vprašamo, ah smo
res vse naredili, da bi bili
dachauski taboriščniki iz
ce^ske občine naši poslanci
miru, s^ v tem duhu bo
osrednja proslava v Dachau
tudi potekala? Kot žive pri-
če, bi bili tudi oni vest člove-
štva, da se kaj takega ne bo
več dogajalo.
Za vsa mogoča slavja,
majhna in velika obeležja,
n^demo denar, za tovrsten
»izlet« (pod to oznako na-
mreč nekdanji interniranci
obiskujejo kroje učlovečene-
ga trpljenja) pa ga nismo na-
črtovali na začetku leta.
Verjamemo celjskim bor-
cem, da se jim je zdelo sra-
motno beračiti denar po de-
lovnih organizacijah za ljudi,
ki svojega trpljer^a v taboriš-
čih ne poveličujejo. Tudi če
izlet ni bil načrtovan v občin-
skem merilu, bi se denar naj-
brž našel, le če bi se kdo za to
res zavzel.
Letos za celjske interni-
rance podoživeta ne bo. Bo-
do res morali s skeleti pod
zemljo zarožljati tisti, ki so
ostali v Dachau za vedno?
Klicah bodo preživele tovari-
še, teh pa ne bo.
ZDENKA STOPAR
Kaj veš o prometu
¥ Titovem Velenju /e meti sretinlešolci
slavil ¥elenjčan
Vse več je razmišljanj, da je
sedanja organizacija in izved-
ba občinskih in republiških
tekmovanj »K^ veš o prome-
tu* zastarela. Da so tekmova-
nja neustrezna je nazadnje
ugotovil tudi celjski aktiv
mentoijev prometne vzgoje.
Velenjčani, ki so prejšnjo so-
boto organizirali 13. tekmova-
nje na kolesih z motorji za
srednješolce in 17. republiško
prvenstvo kolesarjev osnovno-
šolcev pa ocenjujejo, da ni raz-
logov za ukinjanje bogate tra-
dicije. V kolikor so tekmova-
nja dolgočasna, so po njiho-^
vem mneryu krivi mentorji in
organizatorji sami.
Republiško tekmovanje
učencev osnovnih in sredrgih
šol v Titovem Veleryu je ned-
vomno uspelo, tako zaradi šte-
vilne udeležbe kot zaradi do-
bre organizacije. Na tekmova-
r\ju so sodelovali predstavniki
59 slovenskih občin, tekmova-
lo pa je 59 učencev osnovnih
šol in 15 srednješolcev. Za
strokovno vodenje in varnost
tekmovanja je skrbelo 15 ko-
misij in prek 40 strokovnjakov
in mentorjev. Pokrovitelj tek-
movanja je bil velenjski izvršni
svet, dobro organizacno pa je
pohvalil tudi Bojan Žlender,
sekretar Republiškega sveta za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu.
Med osnovnošolci je bil naj-
boljši Robert Novak iz občine
Ljubljana-Vič, drugo mesto je
osvojil Janez Zakršnik iz Slo-
very Gradca, tretji pa je bil
Boštjan Svetlin iz Domžal.
Med sredruešolci je tokrat sla-
vil zmago Ludvik Golob iz Ti^
tovega Velenja, drugi je bil Mi-
ran Jablanovec iz Murske So-
bote, tretji pa Bojan Čopar iz
Celja. Vsi so dobili medalje in
praktične nagrade, prva dva iz
obeh tekmovanj pa se bosta
udeležila državnega prvenstva
v Pulju, ki bo 11. in 12. m^a.
Novost letošnjega republi-
škega tekmovanja pa je bil pri-
kaz računalniškega testiranja
znanja prometnih vsebin. Ra-
čunalniški program je izdelal
Davor Bonačič, predavatelj ra-
čunalništva na mariborski teh-
nični fakulteti, predvajali pa so
ga prek računalnika Spectrum
in petih Gorenj evih televi-
zorjev.	V. E.
Odlog za rešitev menjave dela
Skupščina Metlobčinske ztiravstvene skupnosti priznala
poseben položaj Laškemu
Kako bodo v občinah celj-
skega območja razrešili raz-
korak med priznanim zah-
tevkom izvajalcev zdrav-
stvenega varstva in mož-
nostmi občinskih zdrav-
stvenih skupnosti, se bodo
na Celjskem dogovorili do
konca junija. Do takrat pa
je skupščina Medobčinske
zdravstvene skupnosti Ce-
lje sprejela tretji aneks k
lanskemu samoupravnemu
sporazumu o svobodni me-
njavi dela.
V njem so priznali pose-
ben položaj občinski zdrav-
stveni skupnosti Laško, ki se
je znašla v hudih denarnih
zagatah. Zanjo so obveznosti
do Zdravstvenega centra Ce-
lje manjše, ker del zdravstve-
nega varstva zagotavlja v
bolnišnici Trbovlje in sicer
na področju varstva žena in
otrok 40 odstotkov, na po-
dročju kirurgije in interne
medicine pa 20 odstotkov.
Za toliko bo tudi manj pri-
spevala, vendar se je obveza-
la, da bo v primeru, če bodo
zanjo v Celju opravili več
storitev, te tudi plačala. Prav
tako se je obvezala, da bo v
celoti poravnala svoje obvez-
nosti po družbenem dogovo-
ru o združevanju sredstev za
modernizacijo bolnišnice v
Celju.
Ker pa pričakuje tudi
sredstva medobčinske soh-
darnosti, so predstavniki
drugih občinskih zdravstve-
nih skupnosti poudarili, da
bo to mogoče izpolniti le v
primeru, če bodo v Laškem
prispevne stopnje za zdrav-
stveno varstvo enako visoke
kot v občinah, ki že prejema-
jo solidarnost.
Delegati so spregovorili
tudi o analizi razvojnih mož-
nosti zdravstva na območju
v naslednjem srednjeroč-
nem obdobju ter v času do
leta 2000. Razprava o tem bo
do 30. junija, vsi pa pričaku-
jejo, da bo dala res trdno os-
novo za načrtovanje v na-
slednjem srednjeročnem ob-
dobju, saj se bo treba trdno
odločiti, kaj in kako v zdrav-
stvu, da ne bodo zadrege še
večje.
Občinske zdravstvene skup-
nosti, pa tudi vse druge v obči-
nah, čaka do konca polletja še
veliko nalog, saj je sedaj dogo-
vorjena meryava dela le začas-
na rešitev, ki se ne loteva celo-
vitega spleta problemov. Pre-
cfej je tudi odvisno, kako bodo
v občinah pripravili zahtevane
analize osebnih dohodkov de-
lavcev v družbenih dejavno-
stih, ki bodo pokazale, kje so
delavci v zdravstvu v primerja-
vi z ostalimi.
MILENA B. POKLIČ
Celjski teden v Grevenbroichu
22. in 23. aprila je bil v Celju na obisku župan Grevenbro-
icha Hans Gottfried Bernrath in sicer na razgovorih s pred-
stavniki celjske družbenopolitične skupnosti, Razvojnega
centra in Zdravilišča Dobrna. Obisk je sodil v redni prograni
medmestnega sodelovanja, ki kaže v tem trenutku doslej
najbolj konkretne oblike. Od 13. do 16. junija bo v terfl
prijetnem mestecu v ^N takoimenovani Celjski teden, ki
se bo vključeval tudiv grevenbroiški občinski praznik-
predstavili bodo s propagandnim gradivom in filmi zdravi-
lišče Dobrno, nastopil bo Komorni moški zbor. V mesecu
maju pa bo Celje obiskala ekipa gospodarstvenikov iz Gre-
venbroicha, da bi se na osnovi sedanjih pogovorov v RC
razvili konkretni poslovni odnosi predvsem na področju
mednarodnega marketinga in drobnega gospodarstva, ^
Zdravilišču Dobrna pa koriščenju zdravstvenih in turistič-
nih uslug uslužbencev nemške pošte. Na sliki: s sprejem^
pri predsedniku SOB Celje.
Foto: E. MasneC
Vse več je mladih, ki si ne
žele nadaljevati izobraževanja
y Laškem premalo kadrov z višjo In visoko izobrazbo
V občini Laško ugotavlja-
jo, da združeno delo vse
manj zaposluje. Gospodar-
stvo je doseglo lani le tretji-
no načrtovane stopnje zapo-
slenosti, povprečna rast za-
poslenosti v negospodar-
stvu je nekoliko večja, ven-
dar je realno v upadanju,
saj se je v teh dejavnostih
zaposlenost v primerjavi z
letom 1983 zmanjšala. Večje
je le zaposlovanje v zaseb-
nem sektorju. Lani v občini
niso dosegli niti načrtovane
kvalifikacijske strukture
novozaposlenih, od katerih
naj bi zaposlili 171 strokov-
nih kadrov od 220 novoza-
poslenih, zaposlili pa so le
145 delavcev s strokovno
izobrazbo od III. stopnje na-
prej.
Brezposelnost pa kljub te-
mu ne narašča, saj se lahko
še vedno mladi - zlasti fantje
- zaposlijo v ostalih občinah
v regiji. Zato pa ostaja na li-
sti brezposelnih vse več de-
klet, za katere ugotavljajo,
da ni dovolj primernih pro-
gramov v mreži-šol, da bi se
v večjem številu izobraževa-
le v deficitarnih usmeritvah.
Nadalje ugotavljajo, da je
občina v primerjavi z drugi-
mi v Sloveniji najslabše za-
sedena z višje in visoko
usposobljenimi strokovnimi
kadri in da tudi štipendijska
politika ne vzpodbuja mla-
dih k višjim stopnjam izo-
braževanja. Čeprav je razpi-
sanih za prihodnje leto več
kadrovskih štipendij za višje
in visoke šole, je 12 štipendij
še premalo. In nenazadnje
ugotavljajo, da je v občini
Laško vsako leto več mladih,
ki po osemletki ne nadaljuje-
jo izobraževanja. Lani je bilo
takih 15 odstotkov ali 36
učencev. Kaže, da tudi letos
ne bo drugače.
O zaposlovanju, štipendi-
ranju ter poklicnem usmer-
janju so razpravljali na seji
prejšni teden delegati skupš-
čine skupnosti za zaposlova-
nje. To je bila tudi osrednja
tema razprave na seji OK
SZDL Laško in na seji ob-
činske skupščine. Na teh se-
jah so se izoblikovale nasled-
nje usmeritve: združeno delo
naj prioritetno zaposli brez-
poselne mlade ljudi iz sufici-
tarnih poklicev v proizvod-
nji, vendar tako, da bodo
imeli prednosti pri zaposli-
tvah v svoji stroki. V zvezi s
tem naj bi združeno delo
sprejelo tudi nekakšen obve-
zujoči akt.
Skupnost za zaposlovanje
naj spremlja kadre, ki študi-
rajo na višjih in visokih šo-
lah ter jim pravočasno poiš-
če možnosti za zaposlitev v
domači občini. Nadalje je
treba spodbuditi obrtnike,
da razpišejo večje število ka-
drovskih štipendij, mladin-
ce, ki ne želijo nadaljevati iz-
obraževanja pa motivirati
vsaj za vključitev v skrajšane
programe.	VVE
25. april 1985
novi tednik - stran 3
Mozirje:
bolje povezati
trgovino
Trgovina na drobno v
občini Mozirje bi se mo-
rala usposobiti tudi za
prodajo tistega, kar pro-
izvedejo v industriji in
kmetijstvu domače obči-
ne, več pa bo moralo biti
tudi sodelovanja med
obema trgovskima orga-
nizacijama, Savinjo Mo-
zirje in Zgomjesavinj-
sko kmetijsko zadrugo,
ki v mnogih primerih s
podvajanjem zmogljivo-
sti slabšata svoj lastni
položaj.
Zaradi naravne lege se
je v občini razvila le trgo-
vina na drobno, ki je sko-
raj v celoti odvisna le od
potrošnje prebivalstva.
Realno padanje prometa
in zamrznitev marž sta tr-
govce pripeljala v neza-
vidljiv položaj, v obeh or-
ganizacijah pa so tudi na
slabšem, ker je promet na
prodajalno v občini slabši
kot drugod. Ob nekaterih
sistemskih rešitvah, ki so
potrebne, pa lahko za iz-
boljšanje dosti storijo tu-
di sami. Kot so poudarili
na seji izvršnega sveta, je
to mogoče z boljšim med-
sebojnim povezovanjem,
zmanjšanjem fiksnih
stroškov, povezovanjem z
združenim delom.
S skupnimi nastopi pri
dobaviteljih in sodelova-
njem na ekonomskih os-
novah so prve korake v
obeh organizacijah že sto-
rili, potrebni pa so še do-
govori o racionalnejši po-
nudbi v posameznih kra-
jih, ^er imata obe organi-
zaciji svojo trgovino in
kjer obe prodajata živila
in tehnično blago. Zmog-
ljivosti so tako podvoje-
ne, zaloge bremene oboje,
zato je dogovor nujen,
vendar na takšnih osno-
vah, da ponudba ne bo
okrnjena.
V mai^jših kr^ih nžo bi
zmar^jšali stroške tudi s
skr^šanjem delovnega ča-
sa, vendar, kot so poudarili
člani izvršnega sveta, le v
dogovoru s sveti potrošni-
kov in tudi tako, da v turi-
stični ponudbi tega ne bo
občutiti.
R. PANTELIČ
Prvomajski shodi in prosiave
Celfe: srečanje na
Gričku
s postavitvijo mlajev in
transparentov ter s pričet-
kom tradicionalnih športnih
tekmovanj za pokal Občin-
skega sveta Zveze sindikatov
v malem nogometu, odbojki
in rokometu so se v Celju že
vključili v praznovanje dne-
va Osvobodilne fronte in
Praznika dela.
V sredo se je že tudi sestal
občinski sindikalni svet in po-
delil sindikalna priznanja in
državna odlikovanja.
Osrednja proslava dneva
Osvobodilne fronte in 1. maja
bo danes, v četrtek, ob 19. uri v
Narodnem domu. Zanjo pri-
pravljeno koncert Tamburaški
simfonični orkester ŽPD Fran-
ce Prešeren Celje in oktet Stu-
denček. Pozdravni govor bo
imel predsednik občinske
konference SZDL Drago Med-
ved, na slovesnosti pa bodo
podehli srebrne znake OF in
spominske plakete ob 40-letni-
ci osvoboditve.
V petek ob 15. uri bo koncert
godbe na pihala KUD France
Prešeren Vojnik v krajevnih
skupnostih Vojnik, Ljubečna,
Strmec, Frankolovo in Dobr-
na, ob 18. uri pa promenadni
koncert na Tomšičevem trgu,
na katerem bodo sodelovale
sekcije ŽPD France Prešeren
Celje.
Na praznični dan bo ob 7. uri
budnica v krc^evnih skupno-
stih, ob 9. uri pa bo že čas, da
se občani Celja odpravijo na
Griček, kjer se bo ob 10. uri
pričelo prvomajsko srečanje
delavcev in občanov. Poleg
slavnostnega govora bo tam še
kulturni program, ki ga bodo
prispevali združeni pevski
zbori, pihalni orkester in reci-
tatorji. Po proslavi se bo zvrsti-
la vrsta zabavnih tekmovanj.
Pa še nasvet: na Griček se
odpravite peš. ker je parkirnih
prostorov letos še veliko manj,
kot jih je bilo pretekla leta.
Velenje: srečanje na
Graški gori
Prvi maj bodo delavci in
občani velenjske občine pro-
slavili na že tradicionalnem
shodu na Graški gori.
Sicer pa so v velenjski obči-
ni, kot je to že v tradiciji, pri-
pravili obširen in zanimiv pro-
gram n^različnejših priredi-
tev. Omeniti velja izvirno ba-
klado, ki jo bodo 27. aprila pri-
pravili v Šoštanju (sledilo bo
srečanje kr^anov na vrtu Ka-
juhovega doma), 30. aprila pa v
Titovem Veleruu. 30. aprila pri-
pravljcoo v kr^evnih skupno-
stih tudi kresovarga, v Rdeči
dvorani pa srečanje in prvo-
m^ski ples delovnih ljudi in
občanov.
Tudi sicer prireditev ne bo
manjkalo. Vse pohvale zasluži
Teden delavskega filma, ki se
danes izteka v Kulturnem do-
mu v Titovem Veleruu. Danes
bodo na osnovni šoli bratov
Mravljak odprli tudi razstavo
Delavska in prosvetna društva
Svoboda, jutri pa bo na šoli
Veljka Vlahoviča otvoritev raz-
stave likovnih izdelkov učen-
cev občinskih osnovnih šol na
temo 40 let svobode.
Osrednja občinska proslava
v Titovem Velenju bo jutri v
Kulturnem domu, na ^ej pa
bodo podelili tudi priznanja
OF in srebrne znake ZSS.
Žalec: pri ŠmiglovI
zidanici
Kot vsako leto se bodo tudi
letos delovni ljudje in občani
žalske občine srečali na tradi-
cionalnem prvomajskem sho-
du pri Šmiglovi zidanici nad
Grajsko vasjo
Slavnostni govornik bo član
predsedstva Republiškega
sveta Zveze sindikatov Miha
Gošnik, v kulturnem sporedu
pa bodo sodelovali pihalni or-
kester iz Zabukovice, folklor-
na skupina iz Šempetra, ženski
pevski zbor iz Griž ter ansam-
bel Mesečina iz Šempetra. Pri-
reditev pri Šmiglovi zidanici
se bo pričela ob 10. uri.
Laško: vsi na
Šmohor
Osrednja proslava ob Dne-
vu osvobodilne fronte v obči-
ni Laško bo jutri ob 19. uri v
Domii kulture v Radečah.
Tako kot že nekcO let zapo-
.vrstjo, bo tudi letos na Šmo-
horju prvom^ski shod. Sreča-
nj'' bodo organizirali kot trim
pohod iz smeri Huda jama. Re-
čica in Debro. Vsi, ki se bodo
udeležili trim pohoda bodo do-
bili partizanski golaž in prilož-
nostno darilo. Na Šmohoiju bo
tudi kulturni program in vrsta
družabnih iger.
Slovenske Konjice:
po budnici na grad
Praznično bo tudi po vseh
krajih v konjiški občini, kjer
so prazniku v pozdrav že po-
stavljeni visoki mlaji in okra-
šena pročelja hiš in tovarn.
V vseh večjih krajih v obči-
ni: V Vitaryu, Zrečah, Ločah in
Konjicah, bo konjiška godba
na praznik dela igrala budnico,
ki bo Konjičane ob 11. uri vabi-
la iz mestnega parka na shod
na grad, kjer bo letos že tretjič
zapored tovariško srečanje.
Šentjur: shod na
Resevni
Osrednja prireditev ob
prazniku dela v šentjurski ob-
čini bo jutri, v petek, v Dobju,
kjer bodo pripravili kulturni
program in podelili priznanja
OF ter občinskega sindikalne-
ga sveta.
Manjše proslave bodo še v
kr^evnih skupnostih, po njih
pa bodo mladinci zakurili kre-
sove. Za 1. m^ pa se bodo ob-
čani zbrah na Resevni, kjer bo
tradicionalni shod, igrala bo
godba na pihala, pel pa moški
pevski zbor iz Sentjuija. Do-
slej ta shod ni bil posebej orga-
niziran, letos pa je pokrovitelj-
stvo prevzel občinski sindikat,
izvedbo pa Planinsko društvo.
Šmarje pri Jelšah:
shod na Boču
Osrednja občinska proslava
obeh praznikov, združena z
občinsko revijo pevskih zbo-
rov, bo 26. aprila ob pol osmih
zvečer v Zdraviliški dvorani
v Rogaški Slatini.
Na tej svečanosti bodo pode-
lili tudi občinska priznanja OF
in srebrne znake ZSS.
Množično prvomajsko zbo-
rovanje delovnih ljudi in obča-
nov bo 1. m^a na Boču. Pri-
družili se jim bodo občani in
delavci iz občine Slovenska
Bistrica, v okviru Srečanj brat-
stva in prijateljstva pa bodo s
kulturnim programom sodelo-
vale še skupine iz bratskih ob-
čin. Poleg kulturnega sporeda
se bodo ta dan zvrstila športna
tekmovanja v odbojki, vleki
vrvi in m^em nogometu, v ta
sklop pa sodi še trim pohod iz
Slovenske Bistrice in Kostriv-
Mozirje: revija
zborov
Osrednja proslava ob dne-
vu OF bo letos v občini Mozir-
je v Delavskem domu Na-
zarje.
Na prireditvi, ki jo bodo zdru-
žili z revijo pevskih zborov ob-
čine Moziije bodo podeUli tudi
srebrne znake ZSS ter prizna-
nja Osvobodilne fronte. Kakš-
ne druge proslave ali shoda ob
1. m^u ne bo.
imeti pravi občutek, pa bi šlo
Kako razmišlja Dani Štrus, predsednik OK ZSMS Šmarje
Mladi se v občini Šmarje
pri Jelšah združujejo v šest-
desetih osnovnih organiza-
cijah ZSMS, od teh jih je 27
v združenem delu in 26 v
krajevnih skupnostih. V ob-
čini deluje še 6 aktivov mla-
dih zadružnikov, dva kluba
študentov, sedem osnovnih
organizacij ZSMS pa je še v
osnovnih šolah. Kako je mo-
goče delo mladih v občini
Šmarje pri Jelšah, ki je tudi
velika in razvejana, uspeš-
no usklajevati in voditi? O
tem in drugem smo se pogo-
varjali z Danijem Štusom,
ki je lansko jesen prevzel
krmilo šmarske občinske
mladinske organizacije.
»Zlasti težavno je usklaje-
vati zelo različne interese
mladih. Tu sta dva centra,
Šmarje in Rogaška Slatina
ter kmetijske in zelo odmak-
njene kr^evne skupnosti,
kot so na primer Vinski vrh,
Stojno selo. Osredek, Roga-
tec. Seveda ima vsaka os-
novna organizacija svoj pro-
gram, so pa tudi akcije, kjer
je treba na ravni občine delo-
vati enotno«.
Vse osnovne organizacije
najbrž niso enako aktivne.
Ste se kdaj vprašali, zakaj
ene dobro delajo, druge
slabo?
»Vehko razmišljamo o
tem. Prišli smo do zaključka,
da je delovni in ustvarjalni
zagon v največji meri odvi-
sen od vodstva. Ob dokaj po-
gosti pasivnosti mladih pri
vključevanju v skupne nalo-
ge, je zelo pomembno, da
vodstvo ne izgubi volje. Mla-
di so ogreti predvsem za pro-
stočasne aktivnosti s špor-
tom na čelu, za idejnopolitič-
no delo pa so mnogo manj
navdušeni in zlasti sposobni.
Kot da se tega področja lote-
vajo s strahom.«
Imajo morda s to platjo
udejstvovanja slabe iz-
kušnje!
»Za daljše obodbje izpred
petih let naz^ je značilno, ne
le za našo občino, da so v
družbenopolitičnih skupno-
stih zaupali mladim le akcije
kot so čiščenje okolja, pro-
slave, sprejem štafete mlado-
sti, skratka, zaupali so jim
organizatorske naloge, ki so
jih znali vedno odlično opra-
viti. Da pa so mladi sposobni
še kaj več, o tem se je povsod
razmišljalo narobe.«
Kaj pa oblike idejnopoli-
tičnega izobraževanja mla-
dih v ZSMS?
»Na klasični način, s pre-
davanji (največkrat suhopar-
nimi), mladega človeka ni
mogoče učiti. Samoupravlja-
nja, na primer, se mora učiti
s prakso, odločati že v šoli, o
neposrednih stvareh življe-
nja pa v kržoevnih skupno-
stih. Mladi so tam, kjer živi-
jo, zelo kritični do takšnih
pojavov, ko so stvari skupno
dogovorjene, potem se pa v
praksi dela drugače.«
Za kakšne oblike izobra-
ževanja se v občini ogre-
vate?
»Osnovni problem idejno-
političnega izobraževanja
mladih je pomanjkanje ne-
formalnih razgovorov o po-
sameznih temah, problemih
našega življenja, dela. Politi-
ka so vendar vsakdanje, pre-
proste stvari. Ta občutek bi-
morali mladi imeti, pa bi
šlo.»
M. AGREŽ
Kmet inovator leta
Nagrada za lzbolJša¥e mehanizacije
Občinska raziskovalna
skupnost Mozirje bo na
osrednji proslavi v počasti-
tev Dneva OF podelila le-
tošnja priznanja in nagrade
za inovacije.
Laskavo priznanje Inova-
tor leta bo letos prejel kmet
Jože Bider z Rečice ob Savi-
nji. Jože Bider je gospodar
na vzorno urejeni kmetiji,
usmeijeni mlečno proizvod-
no. Lani je prodal preko
58.000 litrov mleka. Za spra-
vilo krme uporablja strojno
finijo, ki jo sam izpopolnjuje
m izboljšuje. Na kmetijskih
strojih je izdelal izboljšave,
W jih na domačem trgu ni
niogoče videti. Izboljšal je
Pobiralno napravo za svežo
^Tmo, ki deluje tako, da tra-
vo spft-oti ob košnji nalaga na
Prikolico, ki je priključena
kosilnico.
Jože Bider je izdelal tudi
Avtomatsko kljuko za enoos-
no prikolico Fiat - Štore.
Prednost te kljuke je v tem,
je lahko vedno montirana
traktoiju, saj je originalno
Avtomatsko kljuko potrebno
Odstraniti, če hočemo na
tJ"aktor priključiti druge
I^riključe.
Tretja inovacija je razme-
tovalno koleno za seno. Na-
prava je prilagojena za veli-
kost in kupno moč sloven-
skih kmetij.
Občinska raziskovalna
skupnost Mozirje bo podelila
nagrade tudi drugim inova-
torjem iz občine. Prejeli jih
bodo: Martin Sem z Ljubnega,
Jože Podkrižnik z Ljubnega,
Milan Lipovd z Ljubnega, Ra-
fael Žirovnik iz Gornjega gra-
da, Peter Ribič iz Luč, Milan
Praznik iz Lačje vasi, Dubrov-
ka Kunej iz Nazarij, Kristian
Planovšek iz Lok, Jože Debets
iz Solčave, Stanko Prepadnik
iz Raduhe in Janez Venek iz
Poljan._
V delovnih organizacijah
ocenjujejo, da jim bodo nagra-
jene izboljšave letno prihranile
za 3,5 milijona stroškov.
Vsi ti inovatoiji so le iz dveh
delovnih orgamzacij-Kovinar-
stva Ljubno in GLILN-a Na-
zarje. Na občinski raziskovalni
skupnosti so pogrešali inovaci-
je iz ostalih delovnih organiza-
cij, predvsem pa inovacije
obrtnikov z mozirske občine.
RAJKO PINTAR
POGLED V SVET S icovlnotehno
Generali pred sodiščem
Ko se je te dni v argentinskem
glavnem mestu začelo sojenje deve-
tim visokim oficirjem, voditeljem ali
članom treh vojaških hunt, se je v
Buenos Aires zgrnilo toliko novinar-
jev, kolikor jih po navadi spremlja le
velike spektakle (tudi politične).
Sodni proces proti bivšim vodite-
ljem Argentine je razumljivo priteg-
nil veliko pozornost, saj se zgodisila
redko, da bi pred sodiščem odgovar-
jali najvišji predstavniki oblasti.
Natančno to se dogaja v Buenos
Airesu in se bo po mnenju poznaval-
cev še nekaj mesecev, kolikor bo
predvidoma trjal sodni postopek.
Pred sodiščem so se znašli trije gene-
rali, voditelji hunt (Videla, Viola in'
Galtieri) in njihovi člani, ki so
upravljali državo od 24. marca leta
1976, ko je vojska izvedla državni
udar proti peronistični vladi Isabele
Peron, in do konca predlanskega le-
ta, ko je vojska izročila oblast radi-
kalcem in njihovemu voditelju Ra-
u7u Alfonsinu, zmagovalcem parla-
mentarnih in predsedniških volitev.
Znano je, da je v več kot sedmih
letih vojaške oblasti Argentina pre-
življala eno najhujših obdobij v pol-
drugem stoletju neodvisnosti. Držav-
ni udar proti kaotični in skorumpira-
ni peronistični vladavini ni presene-
til, dejstvo pa je, da so se razmere s
prihodom vojske na oblast še posla-
bale. Generali so prevzeli oblast v
imenu »reda in zakonitosti,* vendar
so ta načela poistovetili z državnim
nasiljem, ki se je razbohotilo sredi
sedemdesetih in v začetku osemdese-
tih let, ko je v Argentini divjala tako
imenovana umazana vojna. Z njo je
vojaška oblast uradno hotela zatreti
skrajno levičarsko mestno gverilo, v
resnici pa je bila silovita represija
uperjena proti vsem slojem prebival-
stva, ki so jih osumili, da vsaj simpa-
tizirajo z levičarskimi političnimi
pogledi. Tragičen rezultat umazane
vojne je na tisoče civilnih žrtev in
najmanj dvajset tisoč »izginulih*
(njihova usoda je večinoma še danes
nepojasnjena).
Radikalna vlada Raula Alfonsina
je po volilni zmagi obljubila, da bo
postavila pred sodišče vse krivce za
umazano vojno in tudi voditelje vo-
jaških režimov, ki so z uporabo ide-
ologije nasilja odgovorni za smrt ti-
sočev civilistov. Nobenega dvoma ni,
da so se generali znašli pred sodiš-
čem tudi zato, ker se je njihovo nasi-
lje z argentinsko-britansko vojno za
Malvine (Falklande) pred tremi leti
obrnilo navzven. Poraz v vojaškem
spopadu v južnem Atlantiku je za vo-
jaške voditelje pomenil tudi plitični
poraz, kajti vojna za otoke je do kon-
ca kompromitirala vojaški režim.
Gospodarskim in socialnim stiskam,
ki so posledica skokovitega zadolže-
vanja v tujini, gospodarske depresije
doma in v tujini, visoke inflacije in
brezposelnosti, se je pridružil še sra-
moten vojaški poraz v spopadu za
otoke v južnem Atlantiku, ki večine
Argentincev spadajo pod argentin-
sko suverenost.
Sojenje voditeljem vojaških hunt
po eni strani potrjuje doslednost
predsednika Alfonsina, kije dejal, da
bodo pred sodišče postavili vse kriv-
ce za nacionalno tragedijo. Po drugi
strani pa se v sodni palači soočata
logika vojaških režimov in prizade-
vanja za demokratizacijo Argentine,
zaradi česar je proces tudi preizkuš-
nja za argentinske demokratične pro-
cese.
Piše Avgust Pudgar
4. stran - novi tednik
25. april 1985
Zreški Unior v Vitanju
Zreški Unior slavi novo delovno zmago. V Vitanju
bodo namreč jutri ob pol enih odprli prenovljeno
tovarno, ki so jo začeli dograjevati in obnavljati leta
1979. Opremili so jo z novo, najsodobnejšo tehnologijo.
Na novo so zgradili skladišče in razrezovalnico, obdelo-
valnico, plinsko postajo, lakirnico in halo v dveh nadstrop-
jih, kjer bodo izdelovali orodje in odkovke s še dodatnim
programom kladiv. Naložba je veljala 300 milijonov dinar-
jev, letno proizvodnjo so predvideli na 3000 ton izdelkov,
(ko bo začela tovarna polno obratovati), letno realizacijo
pa na 2 milijardi in pol-dinarjev. Izdelke iz nove tovarne
bodo plasirali v glavnem na domači trg. Za začetek pa
predvidevajo tudi 20 odstotni izvoz na tuji, konvertibilni
trg.
V novih in obnovljenih prostorih tovarne Unior v Vita-
nju bo zaposlenih 270 delavcev, oziroma 50 več kot prej.
Slovesnosti ob odprtju se bodo poleg delavcev Uniorja
udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja
republike in občine in tako skupaj proslavili praznik dela.
MP
V izvoz več končniii izdelkov
V LIK Savinja so te dni podpisali novo izvozno naročilo
za 72.000 angleških funtov s firmo Habitat v Angliji. Gre
za masivni program Queker, ki ga delajo v Tozdu Pohištvo
Celje skupaj s kooperanti, pogodbo o izvozu pa so sklenili
lani. Doslej so izvozili že za 355.000 ameriških dolarjev
tega pohištva, od tega samo letos za 158.000 dolarjev.
Vse kaže, da bo Queker, ki so ga vpeljali v proizvodnjo v
pičlih dveh mesecih, letos najuspešnejši izvozni artikel tega
tozda, medtem ko so lani dosegli precej velik izvozni uspeh
s prodajo knjižnih polic za ameriško tržišče (za približno
500.000 dolarjev). Posebej pomembno pa je, da so letos pri
angleškem kupcu dosegli za 12 odstotkov višjo ceno, kar se
na konvertibilnih trgih, še posebej pri pohištvu, zelo redko
dogaja.
»Se pred dvema letoma smo izvozili le 7 odstotkov proiz-
vodnje, letos pa je bomo že^30 odstotkov,« pravi direktor
Tozda Pohištvo Branko Tomažin. »Lahko pa bi izvozili še
več, če ne bi bilo cenovnih nesorazmerij in če nekatere
surovine - na primer iverice - pri nas ne bi bile dražje, kot pa
v tujini.«
Sicer pa si v LIK Savinja že nekaj časa prizadevajo, da bi
povečali delež končnih izdelkov in polizdelkov v_ skupnem
izvozu. Tako naj bi pohištvena tozda (v Celju in Šempetru)
letos izvozila že za več kot 2 milijona dolarjev izdelkov, kar
predstavlja približno tretjino vsega izvoza, ki ga za to leto
načrtujejo v Savinji.	S. Š.
Dobro izvozno trimesečje na Celjskem
Gospodarstvo Je bistveno povečate izvoz, še posebno v ceijsifi občini
Gospodarstvo na celj-
skem območju (brez občin
Mozirje in Velenje) je po po-
datkih Medobčinske gospo-
darske zbornice Celje v
marcu bistveno povečalo iz-
voz, zato so tudi skupni po-
datki o izvozu v prvem tri-
mesečju izredno ugodni. V
primerjavi z lanskim trime-
sečjem se je skupni izvoz
povečal za 2,2 odstotka,
konvertibilni za dobrih 7,
medtem ko se je skupni
uvoz povečal za 8, konverti-
bilni pa za 7,8 odstotka.
Izvoz se je bistveno popra-
vil prav v marcu, saj je bil v
januarju in februarju daleč
pod pričakovanji. Še posebej
je izvozno napredovalo go-
spodarstvo celjske občine,
kar kaže, da je bilo dobro
oskrbljeno s surovinami in
reprodukcijskim materi-
alom, hkrati pa tudi dovolj
izvozno aktivno.
Pa še nekaj vrednostnih
podatkov o izvozu in uvozu
na celjskem območju (brez
občin Mozirje in Velenje):
Skupnega blagovnega izvo-
za v prvih treh mesecih le-
tos je bilo 7 milijard in 621
milijonov dinarjev, od tega
konvertibilnega v vredno-
sti 6 milijard in 134 milijo-
nov dinarjev, medtem ko je
gospodarstvo ta čas uvozilo
v vrednosti 6 milijard in 80
milijonov dinarjev, od tega
s konvertibilnega tržišča v
vrednosti 4 milijarde in 740
milijonov dinarjev._
Pokritost uvoza z izvozom
za prvo trimesečje na ob-
močju je mogoče izraziti z in-
deksom 125 pri skupnem iz-
vozu in z indeksom 129 pn
konvertibilnem izvozu. (Go-
spodarstvo laške občine edi-
no v primerjavi z lankim tri-
mesečjem ni pokrito, med-
tem ko je celjsko končno z
vsem izvozom za 11 odstot-
kov prekrilo uvoz, pa celo
konvertibilnega s štirimi od-
stotki.
Ostale občine oziroma nji-
hova gospodarstva pa so se
takole izvozno izkazale: Slo-
venske Konjice skupni izvoz
večji od uvoza za 123 in kon-
vertibilni celo za 194 odstot-
kov (pač pa je vrednostno
konjiški izvoz v deležu ob-
močnega padel od 19 na 16
odstotkov), Šentjur je skup-
ni uvoz prekril s 67 odstotki.
konvertibilnega pa z 52 od-
stotki, Šmarje skupnega za
odstotek, konvertibilnega za
pet, Žalec pa je skupni uvoz
prekril s 46 odstotki, konver-
tibilnega pa z 51 odstotki.
Poudariti kaže, da so iz-
vozni in uvozni rezultati ob-
močnega gospodarstva bolj-
ši od republiških in zveznih,
kar je dobro izhodišče tudi
za drugo trimesečje letos, saj
je pričakovati zaradi dobre
oskrbe z reprodukcijskim
materialom (uvoz v januarju
in februarju) ugodne izvozne
rezultate tudi v aprilu in
maju.
MITJA UMNIK
Zaradi ugodnih izvoznih
rezultatov se je delež ob-
močnega gospodarstva v
skupnem slovenskem in ju-
goslovanskem tudi povečal,
in sicer od 9,7 na 10 odstot-
kov, pri konvertibilnem pa
od 9,2 na 10,1 v slovenskem
izvozu, v jugoslovanskem
skupnem izvozu pa od 7,3 na
7,9 oziroma pri konvertibil-
nem od 7,8 na 8,6 odstotka.
Prostori novega Ferralitovega obrata.
Vsi varčujejo
Na vseh šolah v šentjurski občini že
delujejo pod pokroviteljstvonn LB, SB
Celje pionirske hranilnice. Zadnja jo
je 15. marca dobila podružnična šola
na Blagovni. Vseh 32 otrok je takoj
začelo varčevati, vsi pa so hoteli po-
stati tudi »uslužbenci« hranilnice. De-
lo namreč opravljajo sami, od pisanja
blagajniškega dnevnika in hranilnih
knjižic, do preštevanja denarja. Njiho-
va mentorica Ljudmila Mastnak jim
pri tem pomaga, vendar pa se otroci
sami že zelo dobro znajdejo.
Privarčevanega denarja seveda ni
veliko, želja pa kar preveč: od kolesa,
smuči, do opreme za šolo, ki bi jo radi
kupili, ko bi se nabralo dovolj denarja
od obresti. Ker je šola majhna, vsega
seveda ne bodo mogli imeti, pomemb-
na pa je njihova zagnanost pri varče-
vanju.
Iskreno čestitamo vsem poslovnim sodelav-
cem in vsem delovnim ljudem ob dnevu O F
in prazniku dela - 1. maju.
Ferrailt se razvija
na eni lokaciji
Vsak za deset odstotkov se
bo povečal fizični obseg pro-
izvodnje v Ferralitovem toz-
du Strojni obrati, potem ko so
del tega tozda prestavili v
bivše prostore Sigme, ki jih je
Ferralit odkupil, so pa tako
rekoč na isti lokaciji kot osta-
li del Ferralita.
Deset odstotkov večja proiz-
vodnja bo predvsem zato, ker
bodo tehnološki postopki raci-
onalnejši, to pa velja tudi za
^notranji transport. Za ilustraci-
jo je zanimiv podatek, da so
mbrali doslej iz Ferralita v
Vrbju v tpzd Strojni obrati v
središču Žalca letno prepeljati
okrog 500 ton materiala. V no-
vih prostorih v Vrbju je sedaj
zaposlenih 55 delavcev. Stroj-
na oprema je sicer še iz bivših
prostorov, dodatno pa so kupi-
li tri najsodobnejše avtomaske
obdelovalne stroje. V nasled-
njih petih letih se bosta tozd
Strojni obrati in tozd Livarna
širila južno od sedanje lokacije
Ferralita, a vendarle v nepo-
sredni bližini, tako da bo Fer-
ralit do takrat ves na enotni
lokaciji.
Ferralit je v soboto slavil tu-
di 105 letnico obstoja. Na slav-
nostnem zasedanju delavske-
ga sveta je zbranim govoril
član predsedstva republiškega
sveta Zveze sindikatov Ivan
Kramer, ki je poudari, da se
danes Ferralit uvršča med
srednje velike livarne in sodi
med največje proizvajalce kon-
tinuirano vlečene sive litine v
Jugoslaviji. Od Ferralitovih
proizvodov, je dejal Ivan Kra-
mer, je odvisen tudi precejšnji
del naše kovinsko-predeloval-
ne inudstiije, elektroindustrije
in steklarn. Kljub zaostrenim
pogojem gospodarjenja v Fer-
ralitu dobro poslujejo, kar je
predvsem rezultat trdega dela
in vloženega truda tudi v pre-
teklem obdobju. »Doseženi re-
zultati in načrti, ki jih snujete
potrjujejo pravilnost spoz-
nanj in odločitev, da v tehno-
loškem pogledu ne smete zao-
stajati, da se je s partnerji v
reprodukcijski verigi nujno
treba trdneje povezovati,
predvsem pa, da notranje od-
nose ni mogoče urejati mimo
določil zakona o združenem
delu, je dejal Ivan Kramer. Po-
udaril je še, da je bila pametna
tudi odločitev, da Ferralit po-
stane polnopravni član sozda
Agros, scg je združevanje dela
in sredstev v tem trenutku
eden izmed življenjskih intere-
sov delavskega razreda. Zato
pri nas ne bi smelo biti družbe-
nega plana in plana organizaci-
je združenega dela, ki ne bi ra-
čunal z dohodkovnimi poveza-
vami, tako v repubhki kot tudi
na enotnem jugoslovanskem
tržišču. Cilj je jasen - večja
produktivnost in zmanjševa-
nje stroškov v procesu repro-
dukcije. Od kakovosti samou-
pravnih povezav združenega
dela na dohodkovnih odnosih,
pa je odvisna tudi sposobnost
obladovanja zakonitosti bla-
govne proizvodnje ter tržne
stihije in njenih posledic.
. JANEZ VEDENIK
»Predlagaj kaj koristnega!«
v Ko vinarstvu Ljubno tudi lirožek kvalitete
»Prdlagaj kaj koristne-
ga«, skupna akcija raven-
skih železarjev, je uspešno
stekla tudi v Kovinarstvu
Ljubno, temeljni organiza-
ciji Železarne Ravne. V Ko-
vinastvu so že ustanovili
tudi prvi krožek kvalitete,
v katerega se vključuje vse
več delavcev.
Za inovacijske predloge v
Kovinarstvu ni bilo preveli-
kega zanimanja, posebno še,
ker so postopki za uveljavi-
tev inovacije in njeno ovred-
notenje predolgi. Nova akci-
ja, »Predlagaj kaj koristne-
ga-, ki so jo začeli v marcu.
je že pokazala, da so imeli
delavci v svojih predalih pre-
cej koristnih predlogov. V
dobrem mesecu so jih na-
mreč prijavili mnogo več kot
prej inovacij, devet od teh, ki
so jih tudi že nagradili, pa so
takoj pričeli uporabljati v
praksi. Po posebnem poslov-
niku o nagrajevanju korist-
nih predlogov mora komisija
v sedmih dneh določiti upo-
rabnost predloga in tudi viši-
no odškodnine, ki jo delavec
dobi pri prvem osebnem do-
hodku. Tudi zato je zanima-
nje med delavci večje, kot
prej.
Dobra dva meseca imajo v
Kovinarstvu tudi krožek
kvalitete, ki so ga vpeljali na
osnovi izkušenj Gorenja in
nekaterih drugih delovnih
organizacij. Krožek kvalitete
sestavljajo posamezni delav-
ci in strokovnjaki, ki jih, od-
visno pač od tekoče tehnolo-
ške, organizacijske in ostale
problematike, imenuje vodja
Danilo Dobovičnik. Trenut;
no se ukvarjajo s problemi
terminiranja proizvodnje in
zagotavljanja rokov dobav za
kupce, poleg članov krožka
pa s predlogi sodelujejo vsi
delavci. R. PANTELIČ
25. april 1985
novi tednik - stran 5
Štafeta letos in v prihodnje
Kako prisrčno je mogoče pripraviti sprejem štafete mladosti in koliko veselja občutijo
otroci ob tem, ko držijo štafetno palico v rokah, smo videli v Šentjurju. Škoda, da se za
takšno obliko niso odločali povsod, kjer so pripravili sprejeme.
Že letos so v vseh občin-
skih konferencah razprav-
ljali o tem, kakšno štafeto si
želimo in potrebujemo v
prihodnje. Mladincem je bi-
lo ponujeno v presojo dvo-
je: ali naj ostane štafeta,
njena pot po Sloveniji, takš-
na kot doslej ali pa bi želeli
njen prihod vsebinsko po-
pestriti s tem pa bi štafetna
palica potovala izmenoma
le po polovici slovenskih
občin.
O tem je sekretar centra za
organizirano preživljanje
prostega časa pri republiški
konferenci mladih Jože
ARTNAK, ki je tudi vodil
priprave na štafeto, povedal
naslednje: »Javna razprava
po občinskih konferencah je
pokazala, da si mladi želijo
spremembe. Večina je nam-
reč podprla drugo različico,
ki bi štafeto bolj približala
mladim in vsem delovnim
ljudem, vendar so istočasno
tudi želeli, da bi v letošnjem
jubilejnem letu sprejeli šta-
fetno palico tudi v svoji obči-
ni. Tega pa, ob dejstvu, da
ostaja štafetna palica v Slo-
veniji le kratek čas, seveda
ni bilo moč uskladiti. Zato
smo se na zadnjem posvetu v
Krškem tudi odločili, da
ostaja prehod štafete po Slo-
veniji letos še takšen, kot je
bil doslej.
Za v prihodnje je verjetno
še prezgodaj napovedovati,
vendar sam menim, da bo
potrebno štafetno palico in
njeno sporočilo še bolj po-
družbljati. Skozi to podružb-
Ijanje bodo v daljšem časov-
nem razdobju mogoče tudi
spremembe klasičnega nači-
na prehoda in sprejemov šta-
fete. Že sedaj se namreč vidi,
da obstojata v Sloveniji dva
tipa občinskih konferenc
mladih, ki štafetno palico
različno sprejemata. Eni pri-
pravijo sprejem štafetne pa-
lice na klasičen način, s krat-
kim kulturnim programom,
drugi pa se potrudijo in ob
osrednji prireditvi pripravijo
še vrsto spremljajočih. Prav
s temi ustvarijo vtis življe-
nja, množičnosti in mladosti
- torej bratstva in enotnosti,
kar tudi ponazarja štafeta.«
Slovenske Konjice:
štafeta v združeno
delo
Da bi štafeto čimbolj pri-
bližali mladini in delovnim
ljudem so letos nosilci v ko-
njiški občini ponesli simbol
mladosti in miru med delav-
ce Konusa, Kostroja, Kon-
grada in Elektro-radia.
Tudi v Titovem Velenju so
štafetno palico ponesli po
delovnih prostorih Gorenja
in v šmarski občini v Metko
ter Dekor. V mozirski, žalski
in laški občini pa so pripravi-
li osrednje prireditve pred
delovnimi organizacijami.
Šentjur: že v soboto
skorajda »Dan
mladosti«
Prihod zvezne štafete so v
šentjurski občini popestrili z
vrsto spremljajočih priredi-
tev. Prva tekmovanja v
»Majskih športnih igrah«,
občinsko tekmovanje gasil-
skih enot in lokalna delovna
akcija brigadirjev so že v so-
boto zbrala v Šentjurju toli-
ko mladine, da lahko upravi-,
čeno zapišemo, da je bil 20.
april za šentjursko mladino
že prvi dan mladosti.
Šentjur, Laško: slabo
izbrana pot
v želji, da bi štafetna pali-
ca potovala po čimveč krajih
in bi jo tako pozdravilo več
ljudi, se včasih tudi kaj za-
plete. Tako so na našem ob-
močju prehod iz šentjurske v
laško občino zelo slabo iz-
brali. Štafetna palica je po
laški občini potovala eno uro
in petnajst minut, med ljudi
pa je prišla le ob sprejemu v
Brezah, v Rimskih Toplicah
in Laškem in še to le za nekaj
minut. Ostali čas poti po la-
ški občini pa se je štafeta s
spremljevalci vozila po ovi-
kastih makadamskih cestah,
kjer njene prisotnosti ni čutil
nihče. To vsekakor ni njen
namen.
Celje: življenje na
ulicah
Odločitev celjskih mladin-
cev, da poneso štafetno pali-
co po mestnih ulicah, je bila
še kako pravilna. Veliko Ce-
ljanov, mladih in starih, seje
zbralo v mestu, pred Tkani-
no pa je štafeti v pozdrav
igrala tudi godba na pihala.
Mozirje, Celje:
osrednji prireditvi bi
lahko pripravili bolje
v Mozirju so štafetno pali-
co sprejeli nekaj minut po 7.
uri in na prireditvenem pro-
storu je ostala skoraj pet-
najst minut. Ves čas jo je v
rokah držala nosilka, čeprav
bi se štafetne palice še kako
radi dotaknili in jo prijeli v
roke tudi ostali mladinci, ki
so prišli na osrednjo priredi-
tev. A nepripravljenost vod-
stva milice do improvizacij
(čeprav takšnih, ki poudarja-
jo pomen štafete), je odloči-
la, da ostane prireditev kla-
sična - takšna, kakršne si
nihče več ne želi.
V Celju so osrednjo prire-
ditev pripravili v hali Golo-
vec. Maturantski ples v veli-
ki dvorani zvečer in to, da
mladinci niso imeli postav-
ljenega odra pred halo, je
omogočilo stik s štafeto in
njenim sporočilom le peščici
ljudi. To pa tudi ne pripomo-
re k množičnosti in podružb-
Ijanju štafete, pa čeprav igra
na osrednji prireditvi prizna-
ni ansambel Lačni Franz.
Titovo Velenje:
mesto živelo s
štafeto
Množica ljudi, ki se je v
petek zbrala pred delovno
organizacijo Gorenje in v
vsem Titovem Velenju in na-
čin, kako so pozdravljali šta-
feto, potrjujeta, daje Velenje
upravičeno postalo Titovo
mesto in da bo to čast tudi
znalo ohranjati.
Foto: Nace Bizilj
Tako je govoril Tito...
To moramo doseči
»Moramo napeti vse sile, da bomo uresničili, kar želimo, kar
smo si začrtali za to in naslednja leta. To moramo doseči. Letoš-
nje leto bo za nas težko. Da bi lahko obvladali težave s katerimi
se soočajno, moramo angažirati vse fizične in umske sposobno-
sti naših ljudi. Mi smo mala država, toda ne siromašna. Jugosla-
vija je zelo bogata. Toda, več moramo delati, potrebujemo več
discipline, več moramo varčevati. Kajti tudi pri nas imamo
razsipništvo...«
(iz zdravice na kosilu v Karadjordjevu 1. 1. 1980. leta)
Umika ni
»Pred težavami ne smemo bežati. Več ko je težav, bolj morajo
komunisti strniti svoje sile in še bolj odločno premagovati vse
ovire. Oportunizem in premajhna budnost sta naša sovražnika.
Za izpolnitev ciljev moramo biti čvrsti. Sposobnost komunista
mora biti v tem, da obvlada protislovja, da ne jadikuje pred
problemi, ampak da jih obvlada. Prepričan sem, da bomo komu-
nisti imeli podporo v večini ljudstva.«
(iz govora političnemu aktivu Kosova, v Peči, 28. 3. 1976.)
Odgovornost mora biti konkretna
»Pred nami so velike naloge. Za njihovo uspešno in pravo-
časno izvršitev so najbolj odgovorni komunisti, pa tudi vsi naši
delovni ljudje. Toda odgovornost mora biti konkretna. Ne mor
vsak odgovarjati za vse. Vedeti moramo, kdo za kaj odgovarja.
Da pa bi to lahko dosegli, morama, imeti konkretno in jasno
začrtane cilje, v katerih bo vsak imel določene naloge, od najviš-
jih organov federacije, do občine in vsake delovne organizacije.
(iz zadnje novoletne poslanice 28. 12. 1979.)
Anica KERZNER, no-
silka štafete iz Mozirja:
"Ponos in srečo, hkrati pa
tudi strah in napetost
Sem čutila ves čas, ko
Sem imela v rokah štafet-
|?o palico. Mislim, da šta-
feta mladosti nosi še ved-
elo v sebi tako globok
spomin na Maršala Tita,
nihče od nas, ki smo
f^osili Titovo štafeto, ne
Pozablja in ne bo pozabil
Jseh tistih občutkov, ki
nas prevejali ob preda-
J' štafetne palice v roke
Maršalu. Med mladimi
[»staja Tito, spomin nanj
še živ, a strah me je
J^ga, da bi postopoma le
^ iz navade ob različnih
Priložnostih vzkhkali nje-
8ovo ime, pri tem pa po-
^bljali kaj m koliko je
^aredil za nas. Štafeto bi
Jorali bolj približati Iju-
^em, tega, da si jo imel v
°kah, ne pozabiš nikoli«
Zvonko FEVŽER, se-
kretar OK ZSMS Sloven-
ske Konjice: »Štafetna
palica danes mladim veli-
ko pomeni in tudi starejši
- kljub temu, da bo zanje
vedno ostala Titova štafe-
ta - jo priznavajo kot sim-
bol mladosti. Mislim, da
rjas v prihodnje čaka od-
govorna naloga ohranja-
nja in oživljanja tradicij
NOB; morda so prav po-
hodi, ki jih pripravljamo
mladi, ena od možnih po-
ti. O Titu je težko govori-
ti. Sam ga cenim in ga
bom cenil do smrti, s^ se
še predobro zavedam nje-
govega dela. V času Tito-
ve smrti sem služil voja-
ški rok in morda sem
prav v tistih trenutkih za-
čutil pristnost bratstva
vseh narodov in narodno-
sti, ki živimo v Jugoslavi-
ji. Vez, ki jo je Tito spletel
z nami mladimi, ne bo ni-
koli pretrgana.
Danilo MATOŠ, mladi-
nec in Šentjurja: »Štafe-
ta mladostin nosi v sebi
tako spomin na Maršala
Tita kot vez bratstva in
enotnosti vseh nas. Mi-
slim, da so prav takšna
srečanja - skupne akcije
in prireditve mladih, ka-
kršno imamo danes v
Šentjurju - tista, ki pona-
zaij^o našo mladost in
enotnost. Spomin na Tita
ostaja po mojem mnenju
med mladimi bolj živ in
pristnejši kot pa med sta-
rejšimi. Že zaradi števil-
nih srečanj in skupnih
delovnih akcij ostgja ta
spomin pristnejši, hkrati
pa se utrjuje tudi brat-
stvo. Menim, da k temu
veliko pripomorejo tudi
mladinske delovne akci-
je, na katerih se resnično
zbere vsa Jugoslavija, ve-
zi prijateljstva, ki se tkejo
ob skupnem delu, pa so
močne."
Durda STRSOGLA-
VEC, mladinka iz Celja:
»Morda zadnji čas upada
množičnost ob sprejemu
štafetne palice v občinah.
To gre pripisati kratkemu
postanku štafete in temu,
da po Titovi smrti štafet-
na palica nima pri nas in
v svetu več takšnega po-
mena in odmeva. Vendar
meni osebno štafeta še
vedno veliko pomeni, za-
me je to vez med mladimi
iz vse države. Že to, da
potuje vsako leto skozi ti-
soče rok mladincev raz-
hčnih narodnosti, ji daje
dovoljšen pomen. Mi-
slim, da štafete ne smemo
toliko spreminati, da bi
izgubila svoj pomen.
Vedno bo v njej ostal del
Tita, lahko pa jo malo bolj
podružbljamo s tem, da
ob sprejemu štafete pri-
pravimo tudi športne,
kulturne prireditve
mladih.«
Iztok PECIGA, nosilec
štafete iz Titovega Vele-
nja: »Meni je letošnja šta-
feta pomenila veliko priz-
nanje, ponosen sem, da
sem nosil v rokah simbol
mladostii in bratstva. Šta-
feta ne bo nikoli izgubila
svojega pomena, izgubila
pa je del tistega pričako-
vanja in občutkov, ki so
prevevali vsakega Jugo-
slovana ob predli štafet-
ne palice v Titove roke.
Menim, da bomo ostali
vedno Titova Jugoslavija,
da pa bo potrebno za to
navezanost in pripadnost
med mladimi veliko nare-
diti. Z leti in novimi gene-
racijami spomini bledijo,
še sploh, če se nihče ne
potrudi, da bi bilo druga-
če. Pa še to: ponosen sem
in mishm, da je za vse Ve-
lenjčane čast, da živimo v
Titovem mestu.«
Danica KUKOVIČ,
mladinka iz Šentjurja:
»Štafeta mladosti mora
ostati tudi v prihodnje
simbol mladosti, bratstva
in enotnosti vseh nas. Do-
d^ati ji je potrebno živ-
ljenja. Ob prehodu po ob-
činah se mora vključiti
čim več mladih. Zame je
že to, da sem držala šta-
fetno palico v rokah, veli-
ka obveznost za vnaprej.
Zavedam se, da je to čast
in da mora vsak mladinec
točast potem upravičiti z
nadaljnjim delom. Za Ti-
ta menim, da ne bo nikoli
popolnoma zbledel v na-
ših srcih Tudi na prihod-
ryo generacijo, na naše
otroke, ga bomo znali
prenašati in ga vsaditi tu-
di v njihova srca. A vse-
eno moramo poiskati pra-
vo pot, da bo ostal spo-
min nanj takšen, kot je
zares bil, da ga ne bomo
mistificirah.*
Mirko PAJ, sekretar
OK ZSMS Celje: »Zame
je štafeta izraz pripadno-
sti jugoslovanskih naro-
dov in narodnosti, brat-
stva in enotnosti. Bolj jo
moramo podružbljati v
prihodnje, še več mladih
bi se moralo vključiti v
prehod štafetne palice.
Tudi s tem se izraža aktiv-
nost mladih, prizadeva-
nja po uveljavitvi, s^ bo-
do končno mladinci no-
silci razvoja v prihodnje.
Tito živi v naših srcih, mi-
slim, da se mladi zaveda-
mo njegovega dela, nje-
govega prispevka k temu,
da živimo v samoupravni
socialistični državi. Seve-
da pa bo potrebno v pri-
hodnje veliko narediti za
to, da bomo mladim znali
pokazati pravo sliko naše
zgodovine in tudi v njih
vzbuditi spoštovanje do
naše revolucije.«
6. stran - novi tednik
25. april 1985
Kritično o delu
GasUcI občinske zveze CeUe so se
zbrali v Lokrovcu
v obnovljenem gasilskem
domu v Lokrovcu pri Celju
so se zbrali delegati gasil-
skih društev občinske zveze
ter ocenili svoje delo. Pri-
družili so se tudi gostje iz
sosednih občinskih zvez
Šmarje, Žalec, Velenje, za-
voda za požarno varnost Ce-
lje, Čuprije in Varaždina.
Srečanje je začel predsed-
nik Janko Rebov, kije ocenil
delo ter posebej poudaril, da
imajo člani gasilske organi-
zacije v sedanjem trenutku v
naši družbi posebno odgo-
vornost. Da pa bodo uspešni,
morajo skrbeti za še večje
znanje svojega članstva, to
pa pomeni stalno pripravlja-
nje seminarjev za usposob-
Ijanje gasilcev. Samo dobro
in strokovno usposobljen ga-
silec bo lahko učinkovito in
čini 149. Veterani so poleg
dela v društvih izredno ak-
tivni tudi na različnih tek-
movanjih, ki jih je vsako leto
dovolj. V bodoče bo treba
gasilske vrste kadrovsko in
strokovno še okrepiti. Ugo-
tovili so tudi, da so lani opra-
vili še premalo požarnih pre-
gledov na področju Celja, za-
to bodo preventivni pregledi
postali stalna obhka dela ga-
silskih organizacij. Občinska
zveza bo tudi nudila pomoč
gasilskim društvom na orga-
nizacijskem,operativnem in
družbeno političnem po-
dročju. Ob delu in skrbi za
preventivo pri požarni var-
nosti pa bodo tudi pripravili
vse, da bo dostojno priprav-
ljena proslava 30 letnice
ustanovitve gasilske zveze,
ki jo bodo združili s proslavo
40 letnice osvoboditve, razvi-
h pa bodo tudi prapor.
TONE VRABL
Na občnem zboru Občinske
gasilske zveze Celje v obnov-
ljenem gasilskem domu v Lo-
krovcu so dobili prizrmnja za
svojo aktivnost: Emil Žlender
(EMO), Albin Turnšek
(Ostrožno), Vinko Sentočnik
(Škofja vas). Janez Klakočar
(Štore), Janko Turnšek (Lo-
krovec), Marjan Jovan (Met-
ka), Andreja Hrovat (Prožin-
ska vas), Mirko Lešar (Lopa-
ta), Alojz Anžič (Babno), Kazi-
mir Vodenik (Metka) in Mile-
na Jurgec (Vojnik).
hitro posredoval pri odprav-
ljanju požara ali druge ele-
mentarne nesreče, ob do-
brem znanju pa bo tudi lažje
delo z zahtevno gasilsko
opremo. Gasilci so v zad-
njem obdobju večino nalog
izpeljali, žal pa zvezi ni uspe-
lo aktivirati industrijskega
gasilskega društva Aero, kar
bo treba nemudoma naredi-
ti, ker gre za tovaro z nevar-
nimi snovmi za morebiten
požar. Žal je še tudi vedno
premalo občanov, ki bi se
poleg gasilcev poglabljali v
njihovo dejavnost, kar bi še
kako prav prišlo ob nesreči,
kjer vsega sami gasilci tudi
ne morejo narediti. Ob več-
jem osveščanju ljudi bi se
dala marsikatera nesreča
preprečiti.
Ugodno so ocenih delo z
ženskimi desetinami in pi-
onirji ter veterani, ki jih ima-
jo evidentiranih v celjski ob-
Porušili so
črno gradnjo
o nezakoniti gradnji
stanovanjske hiše v vasi
Korpule pri Šmarju in o
napovedanem rušenju
objekta smo pred krat-
kim že poročali. Takrat
smo med drugim tudi za-
pisali, da sta graditelja,
Breda in Janko Vražič iz
Vinskega vrha, z začeto
gradnjo nadaljevala, ne
ozirajoč se na prepoved.
Potem, ko so na občini
v Šmarju datum rušenja
nekajkrat preložili, je pre-
teklo sredo prišlo do izvr-
šitve odločbe občinskega
gradbenega inšpektorja.
Gradnjo v Korpulah je
posebna delovna skupina
pričela rušiti zgodaj do-
poldne in jo do večera po-
rušila. Pri tem si je priza-
devala, da je bila škoda v
danih okoliščinah čim
manjša. Dejanje, v naši
praksi skorajda izjemno,
je potekalo mirno, seveda
pa je bilo poskrbljeno za
varnost izvajalcev.
M. A.
Prispeveli k razvoju občine
Deset let Zavoda za načrtovanje Žalec
Danes ni več dvoma, daje
Zavod za načrtovanje iz Žal-
ca precej prispeval k razvo-
ju občine, še zlasti s pro-
storskega vidika, oziroma s
posegi v prostor in naselja.
To so med drugim poudarili
na slavnostni seji ob 10-let-
nici obstoja Zavoda, ki je
bila v petek.
Pri urbanističnem načrto-
vanju je bil Zavod ves čas
koordinator ter sodelavec
urbanističnega programa
občine Žalec. Le-tega so iz-
delali leta 1977. Zavod je iz-
delal urbanistične načrte za
lokalna središča kot so Pre-
bold, Polzela, Šempeter,
Vransko, Braslovče in Pe-
trovče. Izdelal je tudi urbani-
stični načrt za srediče Žalec
ter načrt za ponovno oživitev
starega mestnega jedra Žal-
ca. Zavod je bil izdelovalec
vseh zazidalnih načrtov za
posamezne kraje v občini.
To velja tako za družbeno
blokovno usmerjeno kot tu-
di zasebno gradnjo ter zazi-
dalne načrte organizacij
združenega dela. Za območ-
je občine imajo sedaj tudi iz-
delano urbanistično doku-
mentacijo.
Desetletno obdobje ni bilo
brez težav. Velikokrat ni bilo
podpore s strani odgovornih
v občini, je povedal direktor
Stane Lesjak. Nekajkrat so
celo razpravljali o vprašanju
obstoja Zavoda. Največ pro-
blemov pa so morali reševati
na dohodkovnem področju
zaradi neurejenega načina fi-
nanciranja.
V bodoče se nameravajo
kadrovsko še okrepiti, saj ča-
kajo pomembne naloge za
pripravo prostorskih izved-
benih aktov ter pomembne
naloge v zvezi z urbanistič-
nim načrtovanjem ter drugi-
mi posegi-v prostor. Omeniti
velja tudi projektiranje in iz-
delovanje tehnične doku-
mentacije visokih in nizkih
gradenj, opravljanje sveto-
valnega inženiringa in nad-
zora nad vsemi vrstami gra-
denj za vse samoupravne in-
teresne skupnosti in oprav-
ljanje tehnično strokovne
službe za vse samoupravne
interesne skupnosti in ob-
činske sklade.
JANEZ VEDENIK
Sosedska pomoč vse združuje
Vzorno delo v krajevni skupnosti Slavko Šlander
Krajevna skupnost Slav-
ko Šlander v Celju ima so-
sedsko pomoč organizirano
tako, da v iyej sodelujejo
prav vsi. Najstarejši, kate-
rim je namenjena in naj-
mlajši člani, ki trgajo hlače
v vrtcu te krajevne skupno-
sti, kadar pa je njihova po-
moč potrebna tudi priskoči-
jo na pomoč.
Da v tej krajevni skupnosti
sosedska pomoč ni samo na
papirju, je »kriv« svet za so-
cialno skrbstvo pri KS, se-
stoji pa iz osmih članov.
Vsak član skrbi za svoje ob-
močje, poroča avetu meseč-
no rezultate, ki jih zbira spet
s pomočjo svojih sode-
lavcev.
Vso to organizacijo sosed-
ske pomoči vodi že četrto le-
to Rudi Via^ak, predsednik
sveta za socialno pomoč KS
Slavko Šlander.
Najprej so se tesno poveza-
li z vsemi organizacijami v
KS. Z Rdečim križem in ci-
vilno zaščito tako, da so po-
slali v tečaj prve pomoči 26
žena, kjer so se v 250 urah
naučile najosnovnejše nege.
Te nudijo pomoč 53 starej-
šim krajanom takp, da jih
vsak teden obiščejo ter me-
sečno poročajo svojim po-
verjenikom.
Tesno je svet za socialno
pomoč povezan tudi z orga-
nizacijo zveze borcev, kjer
imajo komisijo in za vsakega
člana <12 jih je v njihovi KS)
posebej skrbijo. Tudi pred-
sedniki hišnih svetov so za-
dolženi, da javijo vsako spre-
membo, če je v hiši ogrožen
stanovalec.
Da je v tej krajevni skup-
nosti sosedska pomoč res
učinkovita in zaide v vsako
stanovanje in k vsakemu
krajanu, je pripomogla evi-
denca, neke vrste anketa, ki
'^o so jo zelo slcrbno pripravili
in z njeno pomočjo ugotovili,
da je v tej KS 127 osamelih
starejših ljudi, od tega pa po-
trebuje pomoč kar sto kraja-
nov. Anketa je tudi pokazala,
da živi v tej krajevni skupno-
sti 60 starih občanov, ki so
stari nad 60 let. Nimajo niti
enega socialnega podpiran-
ca, največ imajo takih, ki ži-
vijo na robu življenjskega
minimuma. To so predvsem
upokojenci z nizkimi pokoj-
ninami od 12.000 do 15.000
dinarjev. Takih je okoli 60,
med njimi so tudi člani zveze
borcev.
V tej krajevni skupnosti je
tudi tesna povezava s patro-
nažno službo - 24 oskrbo-
vancev obišče patronažna
sestra vsak dan. Imajo tudi
seznam diabetikov (21 jih
imajo), tako da njihovim
budnim očem res nihče ne
uide.
Že na začetku smo omenili
tudi cicibane, ti pa sodeluje-
jo tako, da ob praznikih izde-
IžOo lične vizitke ali nastopa-
jo s kulturnim programom,
kadar se zbero krajani ob
proslavah ali pa če bolne
krajane obiščejo na domu.
In da zašpilimo to izredno
organizirano sosedsko po-
moč v KS Slavko Šlander v
Celju, povejmo še to, da nad
družbenim imetjem in imet-
jem stanovalcev skrbi štab
za civilno zaščito, ki obCasno
skupaj z miličniki kontroh-
r^o ponoči, kako je zaščite-
na imovina. Zelo slabo, so
ugotovili, ter takoj opozorili
kr£yane pred morebitno kra-
jo, kcuti veliko avtomobilov,
drvarnic in garaž so našli od-
prtih. ZDENKA STOPAR
Komandantu v
spomin
Na pokopališču v Špitaliču,
pri grobu Milenka Kneževiča
bo danes ob 11. uri spominska
slovesnost v počastitev 40-let-
nice smrti komandanta 13. bri-
gade, Milenka Kneževiča.
Slovesnost bo v sklopu do-
micilnih enot v konjiški občini
- 3. bataljona VDV in borcev
13. brigade.	MP
Poživiti dejavnost!
Mladi v sozdu Hmezad so
vse premalo aktivni in treba
b« nekaj storiti, da bo aktiv-
nost večja. To so ugotovili na
sobotni programsko volilni
konferenci mladih te sestav-
ljene organizacije združenega
dela. O tem smo se pogovarja-
li z dosedanjim predsedni-
kom konference osnovnih or-
ganizacij Zveze socialistične
mladine v sozdu, Robijem
Mlinarjem.
Kje so vzroki za premajhno
aktivnost?
Mlinar: »Sozd Hmezad ima
precej delovnih organizacij, ki
so v različnih krsoih po vsej
Sloveniji. To je že eden izmed
vzrokov, da aktivnost na ravni
sozda ni nsoboljša. Sicer pa bi
lahko rekel, da je nek^ delov-
nih organizacij, kjer so mladi
aktivni. Na ravni samega sozda
pa mladinsko organizacyo
predstavljajo trije, štirje mla-
dinci, ki so aktivni.«
Je morda sam program dela
mladih takšen, da za mlade
pač ni zanimiv?
Mlinar: »Tega ne bi mogel
reči. MisUm, da gre za globlje
vzroke. Iskati jih je treba mor-
da v sami družbenoekonomski
situaciji. Mladi pravijo, da niso
za nič krivi in da imajo obču-
tek, kot daje vsaka njihova ak-
tivnost zaman. Včasih je temu
težko argumentirano oporeka-
ti, sicer pa mislim, da nikogar
ne moremo prisiliti, da bi bil
aktiven, če tega noče.«
Na programsko volilni kon-
ferenci ste verjetno govorili o
tem, kako povečati aktivnost.
Kaj ste se zmenili?
Mlinar: »V posameznih de-
lovnih organizacijah bomo or-
ganizirali okrogle mize, na ka-
terih n^ bi mladi sami poveda-
h, zakcy niso aktivni, oziroma,
k^ storiti, da bi bila aktivnost
večja. Mishm, da bo to korak
naprej.«
Na programsko volilni kon-
ferenci mladih v sozdu Hme-
zad so za novega predsednika
izvolili Andreja Šporina.
JANEZ VEDENIK
Obnova studia
Radia Celje
V času od 27. aprila do
vključno 2. maja Radio
Celje ne bo oddajal. Pa ne
zato, ker bi si v uredništvu
privoščili podaljšane pr-^
vomajske praznike. Na-'
sprotno! V teh dneh bo v
našem studiu zelo delov-
no, saj bomo montirali no-
vo mešalno mizo, ta pa je
ključni del studijske
opreme.
Ni treba posebej poudar-
jati, kaj to pomeni za teh-
nično izvedbo radijskega
sporeda in ne nazadrye tudi
za delo naših tehnikov, ki
so v zadnjem času porabili
večino časa in energije za
sprotna popravila iztroše-
nih aparatur. Znova pa mo-
ramo opozoriti, da nam je
uspelo novo mešalno mizo
kupiti samo ob razumeva-
nju številnih delovnih or-
ganizacij celjskega območ-
ja, ki so nam priskočile na
pomoč z denarjem. Letoš-
ryi praznik dela bo po nji-
hovi zaslugi pomemben
mejnik v razvoju Radia Ce-
lje, ki je lani slavil 30-let-
nico!
MK
Stanovanjski blok
v Nazarjah dograjen
Delavci Gradbenika z
Ljubnega v teh dneh zaklju-
čujejo izgradnjo drugega
dela novega stanovanjske-
ga bloka v Nazarjah.
Blok s 65 stanovanji so
gradih v dveh fazah. V prvih
32 stanovanj so se stanovalci
vselili dva meseca pred ro-
kom in tudi v stanovanja
druge lamele se bodo dva
tedna prej, kot je bilo predvi-
deno. Med 33 stanovanji, ki
jih zaključujejo sedaj, je 18
solidarnostnih. 9 upokojen-
skih, ostala pa so kupile de-
lovne organizacije. Medtem
ko je bila cena za kvadratni
meter v prvem delu 37.222
din je za drugi že 61.835 di-
narjev. Poleg podražitev na
takšno razliko vplivajo tudi
stroški priključitve ogreva-
nja na Glinov toplovod.
Uspeh Gradbenika je po-
leg hitre gradnje tudi v tem,
da so po spremembi prvot-
nega projekta, ki so ga nare-
dili v Graditelju Kamnik, na-
mesto 56 naredili 65 stano-
vanj. S predelavo podstrešja
in večjih stanovanj so prido-
bili 9 stanovanj. Kljub temu
stanovanja v povprečju me-
rijo še vedno več kot 60 kva-
dratnih metrov.
R. PANTELIČ
NA KRATKO
Praznično na Hudinji
Na Hudinji praznujejo svoj praznik v spomin na 24. april
leta 1978, ko je bila krajevna skupnost ustanovljena. Letošnje
praznovanje je v veliki meri odraz živahnejšega dela v tej
krajevni skupnosti v zadnjem času.
Že v soboto so pripravili uspešen šahovski turnir in znatno
manj uspešen tek na 4000 metrov, na katerem se je skupno z
organizatorji zbralo le 15 krajanov. Več zanimanja so krajani
pokazali za ponedeljkovo kegljanje, posebne pozornosti pa je
vredna razstava ročnih del krajank in učencev osnovne šole na
Hudinji. Od ponedeljka do petka je odprta v prostorih krajevne
skupnosti.
Za osredryo proslavo, ki bo danes (v četrtek) popoldan, so
pripravili mimohod godbe na pihala in slavnostno sejo skup-
ščine, na kateri bo nastopil mešani pevski zbor Zveze društev
upokojencev Celje, učenci osnovne šole Franja Vrunča Hudinja
in godba na pihala. Na njej bodo podelili priznanja OF in druga
priznanja kr^evne skupnosti.
MBP
Za 1. maj v LIbojah
Tudi letos bodo krajevni praznik Liboj (3. maj) združili s
praznovanjem OF in 1. maja. Tako bodo v soboto, 27. aprila
pripravili tradicionalni pohod krajanov ob mejah krajevne
skupnosti.
Začetek pohoda bo ob 9. uri pri spomeniku ob Savinji, od
koder bodo pohodniki krenili proti Porancam, Zabukovici,
Zagrebenu, osnovni šoli ter pohod zaključili na Brnici ob 15. uri
s kulturnim programom. Na pohodu bodo obiskali vsa spomin-
ska obeležja v tej krajevni skupnosti ter se tudi ustavili pri
partizanskih domačijah.
30. aprila bo mladinska organizacija pripravila kresovanje s
kulturnim programom, 1. maja zjutr^ pa bo po kraju in zaselkih
zaigrala libojska godba rudarjev in keramikov. 4. maja pa bo ob
17. uri v dvorani Svobode še slavnostna seja vseh krajevnih
organizacij ob krajevnem prazniku, v programu pa bodo sodelcf-
vali predstavniki Svobode in šole. Zaslužnim krajanom bodo
podelili priznanja OF in krajevne skupnosti.
TV'
Jutri slavnostna seja
Krajani Petrovč praznujejo krajevni prazni 24. aprila v
spomin na leto 1942, ko je večja skupina fantov odšla v parti-
zane.
Prireditve ob letošnjem praznovanju so se pričele v soboto z
nastopom celjske folklorne skupine France Prešeren, v nedeljo
pa je nastopil z monodramo Zlatko Šugman v »Fraklovi vrni-
tvi«. Med tednom se bodo zvrstile še športne prireditve, slav-
nostna seja pa bo jutri, v petek, ob 19. uri.
T. TAVČAR
Slab odziv na akcijo Rdečega križa
Celjski občinski odbor Rdečega križa je doslej prodal ozi-
roma razdelil že za 600.000 dinarjev bonov za pomoč lačnim v
Afriki, še za približno 300.000 dinarjev bonov pa imajo n3
zalogi. V akcijo za pomoč lačnim v Afriki so se zelo dobro
vključile osnovne in srednje šole, precej slabše pa organizacije
združenega dela. Tako so na primer doslej dvignili denarne bon«
le iz 43 osnovnih organizacij sindikata od nekaj več kot 300.
kolikor jih je v celjski občini. Od večjih delovnih organizacij se
na primer doslej še niso odzvali v EMO in Cinkarni.
S. S
25. april 1985
novi tednik - stran 7
V Ameriki ga je prijelo domotožje
Najstarejši Ljubenec bi iz spominov lahiio napisal roman
■ Obisk pri najstarejšemu
Ljubencu 92-ietnemu Francu
Bačunu, ki ga domačini bolj
poznajo pod imenom Migla-
fev Franci, je svojevrstno do-
živetje. Že pri vhodu pozdravi
obiskovalce ogromen portret
Franceta Prešerna, ki je bil
naslikan na začetku tega sto-
letja. Soba, v kateri prebiva,
je urejena in čista. Kuha si
sam.
«Kuhanja sem se naučil že s
trinajstimi leti. Oče in starejši
brat sta me vzela s seboj na
delo v Bosno. Ker za težka dela
še nisem bil sposoben, sem ku-
hal gozdarskim delavcem. Tri-
najstletnemu fantu resnično ni
bilo lahko nasititi 14 krepkih
delavcev.«
Na delo so odšli zgodaj spo-
mladi, vrnili so se ob božiču.
Vendar doma ni zdržal dolgo.
Vleklo ga je v svet, vlekla ga
ježelja po zaslužku. S štirinaj-
stimi leti je šel po sledeh bra-
tranca, Iv je že delal v Ameriki.
»V Ameriki je bilo dela do-
volj, vendar ga zaradi mladosti
nisem mogel dobiti. Zato mi je
bratranec v dokumente pripi-
sal dve leti in problem je bil
rešen. Prvo leto sem delal v
jeklarni.
Amerika je prostrana dežela,
zato žito ne zori povsod isto-
časno, pove Miglačev Franc.
• Po letu dela v jeklarni, se
nas je nek^ fantov odločilo, da
gremo rajši iskat delo pri spra-
vilu žita. Ko smo pospravili ži-
to v Kanzasu, je dozorelo v Ne-
braski, zatem v South Dakoti-
in končno še v North Dakoti,
ki meji na Kanado. Tam smo
zagledali velike plakate, ki so
vabili delavce v Kanado, kjer
se je ravno pričela žetev.«
Vsak je bil dobrodošel, saj so
potrebovali več kot 70.000 de-
lavcev. Tako je iz leta v leto
potoval po širni Ameriki, kjer
je spoznal Američanko mad-
žarskega rodu. Leta 1916 sta se
- poročila. Privarčevala sta toli-
ko denarja, da sta vzela v na-
jem hotel, ki Jima je bil oaiiCen
vir zaslužka.
»Denarja sva imela dovolj.
Začelo pa me je grabiti domo-
tožje. Pogrešal sem pogled na
Raduho in šumenje Savinje.
Leta 1919 sva pograbila kovč-
-ke in se vrnila na Ljubno.«
Doma se je ukvarjal z gostil-
no, kasneje je postal lesni trgo-
vec, pred vojno pa je imel že
žago. Na leto je prodal 60-70
vagonov lesa v Italijo. Kot do-
brega poznavalca lesa, so ga le-
ta 1949 zaposlili v GLIN-u v
Nazarjah. Spet je bil odkupo-
valec lesa.
»Takrat smo bili štirje pdku-
povalci lesa. Vendar so kmetje
meni najbolj zaupali. Sam sem
odkupil več lesa, kot ostali štir-
je skupaj. Nikogar nisem niko-
li oguljufal in kmetje so to do-
bro vedeli.«
Miglačev Franci je še vedno
dobrega zdravja. Pravi, da bi iz
spominov lahko napisal
roman.
»Živim skromno, vendar
pravim, da mi nič ne manjka.
Za pijačo mi ni. raje kaj dobre-
ga pojem. Tako bi morala mi-
sliti tudi današnja mladina.
Ampak kaj, ko mislijo preveč
na zabavo. Predvsem bi morali
več delati.«
RAJKO PINTAR
V mozirski občini petnajst
gasMskili društev
Franc Trbovšek je predsednik Občinske gasilske zveze
Mozirje: »Imamo petnajst prostovoljnih gasilskih društev
z okoli 3000 člani, kar je približno četrtina vsega prebival-
stva v občini. Zaenkrat še nimamo nobenega industrij-
skega gasilskega društva (enota je samo v Glinu) pa čeprav
bi ga marsikje potrebovali. Tudi občinska gasilska zveza
Mozirje praznuje letos 30 letnico obstoja, obletnico pa
bomo proslavili ob občinskem prazniku Mozirja s tekmo-
vanjem veteranov. Za mlade gasilce skrbimo tako, da
imamo zaenkrat po šolah krožke, že letos pa želimo v duhu
lanskega gasilskega kongresa na vseh osnovnih šolah
ustanoviti društva Mladi gasilec. Prav tako stremimo za
tem, da bi vsako gasilsko društvo v občini imelo vsaj po
eno žensko desetino.
Pri opremi v letošnjem letu načrtujemo končno ureditev
UKV vez ter gasilski voz za društvo v Bočni. Domovi so
vsi novi ali obnovljeni, žal pa je problem garažiranja, saj so
nova vozila prevelika za garaže, ki smo jih delali ob gradnji
domov. Tako bomo letos dogradili tri prostore pri gasil-
skih domovih v Gorici ob Dreti, Šmartnem ob Dreti in v
Mozirju.
Prizadevamo si tudi, da bi uredili gasilski muzej ter v
njem razstavili vse^ kar je zanimivega za razvoj gasilstva v
mozirski občini. Žal pa mnoga društva svoje unikatne
gasilske stvari ne želijo podariti muzeju. Upam, da bomo
le našli skupno pot za ustanovitev enovitega gasilskega
muzeja.«
T. VRABL
i^a Ponikvi še veliko dela
To, da obrobne krajevne
skupnosti skorajda v vseh
občinah bolj kot ne capljajo
v razvoju je skorajda posta-
lo že pravilo. Takšne težave
pestijo tudi krajane Ponik-
ve pri Žalcu.
O slabih avtobusnih pove-
zavah v kraju smo že pisali,
nič bolje pa se krajanom Po-
nikve ne godi na področju
telefonije. Veliko prostovolj-
nega dela in prispevkov so
krajani doslej že vložili v
svoj razvoj, verjetno pa bo s
takšnim delom potrebno na-
daljevati tudi v prihodnje.
O tem je predsednik sveta
krajevne skupnosti Ponikva
pri Žalcu, Franc volk, pove-
dal naslednje: »Največ skrbi
posvečamo v naših delovnih
programih razvoju infra-
strukture v kraju. Tako nam
je že uspelo rešiti težavo z
vodno oskrbo. Naša krajev-
na skupnost je pretežno na
kraškem ozemlju, zato je ve-
selje krajanov, ki so končno
dobili tekočo vodo v svoje
domove, še toliko večje. Si-
cer pa so pri gradnji vodo-
vodnega omrežja sodelovali
krajani kar s štirideset tisoč
udarniškimi urami in denar-
nimi prispevki. Izkopanih je
bilo 13,5 kilometrov jarkov
glavnega voda in nekaj več
kot 20 kilometrov jarkov
stranskih vodov. Na vodo-
vodno omrežje pa je priklju-
čenih približno dvesto upo-
rabnikov.«
Vse do leta 1990 jih čaka še
veliko dela. Najprej bodo po-
skušali narediti kar največ
na področju komunalnega
urejanja kraja. Načrtujejo
urejanje in vzdrževanje cest-
nega omrežja, pridobitev lo-
kacijskega dovoljenja za
gradnjo mrliške vežice in
večnamenskih prostorov, ki
bi končno omogočili boljše
delo društvom in tudi druž-
beno-političnim organizaci-
jam na Ponikvi.
»Posebna naloga vseh nas
pa je seveda razširitev tele-
fonskega omrežja v kraju.
Zaenkrat imamo v vsej kra-
jevni kupnosti le en telefon-
ski priključek, kar je ob ne-
kaj manj kot tisočosemsto
krajani v današnjem času že
skorajda smešno,« je sklenil
Franc Volk
IVANA FIDLER
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU
"121
Proglas delovnim ljudem In občanom celjskega območja
Družbenopolitične organizacije celjskega območja
tekoče spremljajo prizadevanja za modernizacijo celjske
bolnišnice. Z njo želimo čimprej zagotoviti predstavitev
specialističnih ambulant iz kletnih in drugih neprimer-
nih prostorov starega objekta v novi prizidek. Tako bo
mogoče bistveno izboljšati pogoje zdravljenja bolnikov,
ki jim zdravstveni delavci kljub lastnim prizadevanjem
ne morejo v danih pogojih nuditi željene kvalitete zdrav-
ljenja. Glede na to, da so medobčinska in občinska
vodstva že pred leti namenila posebno prednost investi-
ciji v modernizacijo bolnišnice pred vsemi drugimi
naložbami v družbene dejavnosti in da po območnem
družbenem dogovoru zbrana sredstva ne zadoščajo za
dokončanje gradnje pozivamo delovne ljudi in občane,
da po svojih zmožnostih podprejo dodatno zbiranje
sredtev za dokončanje in usposobitev novo pridoblje-
nih prostorov celjske bolnišnice.
Družbenopolitične organizacije, Svet občin in Izvr-
šilni odbor za moderr>izacijo bolnišnice so pripravili
program dodatnih aktivnosti za združevanje sredstev
OZD in zbiranje prispevkov občanov, ki bo omogočil
pospešitev in dokončanje začete modernizacije. V ta
namen so delavci v vrsti OZD že doslej namenili znatna
sredstva. Ocenjujemo pa, da so nadaljnje možnosti in
pripravljenost delovnih ljudi in občanov podane še v
aktiviranju naslednjih načinov in poti zbiranja sredstev
v:
-	odstopanju enodnevnega zaslužka,
-	prispevkih iz sklada skupne porabe.
-	delu sredstev, namenjenem za reklame,
-	prispevku OZD v lastnih proizvodih,
-	da občani namesto vencev in osmrtnic ta sredstva
namenijo skladu za modernizacijo bolnišnice, kar bo
sproti javno objavljeno.
-	da namenijo občani tudi svoje morebitne zapuščine
in darila temu skladu,
-	da delavci v OZD ob proslavah jubilejev svojih
kolektivov del sredstev namenjajo za modernizacijo bol-
nišnice,
-	da združeni kmetje in kooperanti in ostali prispe-
vajo prek TOK Gozdno gospodarstvo v lesu,
-	da prispevajo tudi zasebni obrtniki s sredstvi ali
delom,
-	da kulturne in druge inštitucije izvedejo prireditve,
katerih dohodek bi namenili za modernizacijo bolniš-
nice,
-	prek oblik aktivnosti Rdečega križa, pionirjev in
mladine,
-	in vseh ostalih možnih oblik zbiranja sredstev.
Kljub upoštevanju zaostrenih materialnih pogojev živ-
ljenja delavcev in občanov smo prepričani, da bodo te
pobude in predlogi sprejeti z razumevanjem. Tako bomo
znova dokazali svojo podporo tej zahtevni skupni akciji,
katere končni rezultat bo nedvomno v prvi vrsti v dobro-
bit zdravstvenemu varstvu, kakršnega naš delavec in
občan zaslužita.
MEDOBČINSKI SVET SZDL CELJE
SVET OBČIN CELJSKEGA OBMOČJA
IZVRŠILNI ODBOR SKLADA ZA
MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE
Namesto čestitk - za modernizacijo
Sklad za modernizacijo bolnišnice
ŽR 50700-640-100084 .
V šolo se vrača življenje
že čez dve leti bo šola na Ponikvi pretesna
Na Ponikvo se ponovno
vrača življenje. To najbolj
priča število učencev na
tamkajšnji osnovni šoli. Po
devetih letih, kar so morali
ukiniti osemletko in ohra-
niti le dva kombinirana od-
delka prvi-drugi in tretji-
četrti razred, so lani morali
že ločiti prvi od drugega
razreda.
Če se bo število učencev
tudi v naprej tako večalo in
vse kaže, da se bo, bodo že
čez dve leti morali ločiti tudi
tretji od četrtega razreda. To
ni tako enostavno. Kajti »no-
va« šola, ki so jo zgradili tri-
deset let pozneje kot prvo os-
novno šolo, torej leta 1903,
ima le tri oddelke. Problem
bodo rešili tako, da bodo po-
novno usposobili staro šolo.
Dosti obnovitvenih del pa
je potrebno še letos postoriti
na »novi« šoli. Zamenjali bo-
do okna, polepšali fasado in
napravili greznico. Razmi-
šljajo tudi o telovadnici, saj
učenci sedaj telovadijo v
učilnici, igrišče pa lahko
uporabljajo le ob lepem vre-
menu.
Ker pa je telovadnica nuj-
no potrebna tudi za vse večji
interes ostalih mladih kraja-
nov na Ponikvi, bo verjetno
o tem potrebno reči besedo
dve tudi na krajevni skup-
nosti.
Tako kot vse šole v manj-
ših krajih, je tudi ta gonilo in
nosilec kulturnega življenja
v kr^u in zato tesno pozana
s krajevno skupnostjo in
društvi. Učenci nastopajo
prav navseh večjih in manj-
ših prireditvah. Da bi šola
zbrala več denarja za svoje
dejavnosti, je razvila pionir-
sko varčevanje in tudi druge
akcije, kot naprimer zbiranje
papirja. Lani so učenci te šo-
le zbrah okoli 1000 kilograov
papirja in to je bil lep zaslu-
žek s katerim so si lahko pri-
voščili šolo v naravi v Ba-
njolah.
Na šoli v Ponikvi je še veli-
ko učencev, ki prehodijo peš
tudi kakšno uro in več od
doma do šole ob vsakem vre-
menu. Letos tudi ob najhuj-
šem mrazu in snegu, niti en
učenec ni izostal od pouka.
Štirje izmed njih so nam po-
vedali tole:
Peter Kodrič je učenec
drugega razreda, stanuje na
Studencih, do šole ima tri ki-
lometre:« Najbolj strah meje
pozimi, ko se usipa sneg z
drevja. Nekoč sem videl ve-
verico. Stekel sem za njo. Ta-
krat se je usulo in pot mi je
bila zaprta. V šolo sem prišel
še pravočasno, vendar sem
bil ves moker in premražen.
Slekel sem si hlače in jih dal
na radiator, da se posušijo.
Pa mi ni bilo nič nerodno,
tudi drugim se to dogaja.«
Anica Vasle je prvošolka,
stanuje v Steblovniku. Do-
ma imajo kmetijo. »Poma-
gam staršem, mami kaj po-
spravim, pa v štali kidam
gnoj. Imam bratca in strica
vendar sta mljaša, zato naj-
več pomagam jaz, tako kot
vsi moji sošolci. Tudi za uče-
njemi ostane dovolj časa. Ko
pridem iz šole, najprej napi-
šem nalogo in se učim, po-
tem pa delam.«
Nataša Jelen hodi v tretji
razred:« Doma sem iz Pod-
kraja, do šole imam štiri kilo-
metre. Tudi jaz moram doma
pomagati, ker nas je veliko
otrok. Štirje so še in vsi so
mlajši od mene. Zato jim po-
magam, da se oblečejo. Vča-
sih me kakšen moti pri uče-
nju, vendar so se že navadili,
da mi morajo dati mir.«
Sašo Voh je iz četrtega raz-
reda. Tudi on je doma na
Studencu: »Rad imam živali.
Imam svojega čisto majhne-
ga sivega zajčka, ki ga nahra-
nim preden grem v šolo in
ko pridem iz šole. Pozimi
sem krmil ptice in nastavljal
mrvo srnam. Ko bom velik,
bom šofer, ker bi rad videl
Fracijo, Italijo in Japonsko.
Sem član krajevnega gasil-
skega društva in imam že
svojo uniformo. V šolo pa
rad hodim, ker so učitelji pri-
jazni. Pogrešam telovad-
nico.«
VIOLETA V. EINSPIELER
8. stran - novi tednik
25. april 1985
Inflacija tudi na šmarski kulturni sceni
Problemska konferenca Je spet opozorila na preskopo odmerjen kulturni dinar
Uvodničar na problemski
konferenci, ko jo je pripra-
vila občinska konferenca
SZDL Šmarje pri Jelšah je
delegate spodbudil k raz-
pravi z mnogimi dilemami,
vprašanji, kot so: Je to kul-
turna osveščenost, če so se-
je občinske skupščine kul-
turne skupnosti praviloma
nesklepčne? Je prazna kon-
certna dvorana odraz kul-
turne osveščenosti? Smo
prehitro zadovoljni s ti-
stim, kar dosežemo, ali
zgolj z množičnostjo? Je de-
lo ljudi na področju kulture
dovolj ceneno? So današ-
nje oblike kulturnega
ustvarjanja za mlade ljudi
preživele?
Izziv je bil dovolj močan,
da seje potem razvila razpra-
va, katere namen je bil jasen:
ob delovoljnosti omogočiti
nadaljnji razvoj kulture v
vseh njenih razsežnostih.
Tudi v občini Šmaije pri Jel-
šah je kulturni dinar presko-
po odmerjen, o čemer najz-
govorneje pričajo številni
kulturnozgodovinski spo-
meniki, ki jih neusmiljeno
razjeda zob časa. O tem go-
vori nekdanji živahen utrip
na dramskih odrih, ki jih da-
nes ni več ali pa so neprimer-
ni, žal tudi predragi. Tudi
»uvožena« godba na pihala,
ki jo premore menda vsaka
občina, je v nekem smislu
odraz težav v šmarski občin-
ski kulturi. Bolj kot vse to,
pa je pomembno vprašanje,
zakaj so delegatske skup-
ščinske klopi prazne? Bliža-
joče se volitve so morda reši-
tev problema nesklepčnosti
ali pa morda - osveščenosti!
Delegat iz krajevne skup-
nosti Rogatec je ocenil, daje
za kulturni amaterizem do-
volj zanimanja, gaje pa treba
podpreti, mu pomagati. Za-
kaj je danes v občini največ
pevskih zborov, se je vprašal
in takoj odgovoril, da so v
večini krajevnih skupnosti
pogoji edinole za tovrstno
delo, ker je njgcenejše, ker je
za to delo dober vsak malo
večji prostor.
V Kozjem se prav tako sre-
čujejo s prostorskimi proble-
mi. Kako nadaljevati s pred
leti začeto filmsko vzgojo v
šoli, ko pa je najemnina kra-
jevne kino dvorane tako dra-
ga, da s poprečnim obiskom
ni mogoče pokriti niti stro-
škov ogrevanja.
Nad nadaljnjo usodo zače-
te gradnje kulturnega doma
v kraju je bil zaskrbljen dele-
gat iz krajevne skupnosti
Rogaška slatina. Menil je, da
gradnja še zlepa ne bo kon-
čana, če pri tem ne bo pri-
skočila na pomoč širša (kul-
turna) družbena skupnost.
Združeno delo s tega območ-
ja je pokazalo dovolj zani-
manja.
Kulturniška skupina v Zibi-
ki se je danes sposobna spopa-
sti z zahtevnejšimi dramskimi
teksti, pa ji to zopet onemogo-
čajo prostorski problemi.
Se bo morala občinska ma-
tična knjižnica, kljub vsem na-
porom in uspehom po letu
1990 umakniti iz občine, če ne
bodo do takrat doseženi dolo-
čeni republiški standardi, zla-
sti prostorski?
Prav nič patetično ni izzve-
nel klic delegata iz kr^evne
skupnosti Podčetrtek, ki se je
vprašal, ali ni morda blizu dan,
ko bomo rekli: danes grad
Podčetrtek in nikdar več! V
občini pa propadlo tudi drugi
spomeniki prve kategorije. Na
mestu je tudi ocena, daje varo-
vanje naravne in kulturne de-
diščine tisto področje v kultu-
ri, ki je najmanj podružbljeno.
Sredstva republiške solidarno-
sti so iz leta v leto občutno
skromnejša.
Kljub naštetim in mnogim
drugim težavam pa gre razvoj
svojo pot. To pomeni, da šmar-
ska kultura uspešno kljubuje
denarnim, prostorskim, ka-
drovskim in ostalim težavam.
To lahko tudi pomeni, da gre
kultura v tisto smer, ko za vlo-
ženo premalo dobiva in potem
v končni fazi tudi premalo ali
pa preskromno ponudi.
MARJELA AGREŽ
Olicet je bila več
kot sporočilo starega
v soboto zvečer so v Sloven-
skem ljudskem gledališču v
Celju nastopili član kulturen-
ga društva Anton Tanc iz Ma-
rijagradca pri Laškem s pri-
kazom svatovske šege pod na-
slovom Ohcet bo, obcet! In je
bila!
Ko so pred petimi leti v Ma-
rijagradcu ustanovili kulturno
društvo s sekcijami (pevski
zbor, foklora in likovniki), so
se morali pri folklori opredeliti
za repertoar na nekakšno raz-
vojno pohtiko. V četrtem letu
obstoja je dokončno podobo
pokazal koncept prikaza starih
šeg in obič^ev, strnjen v spo-
ročilo stare ohceti. Gradivo, ki
ga je neutrudno zbiral Jure
Krašovec ob sodelovanju stro-
kovnjakov etnologov, glasbe-
nikov, starih godcev in drugih,
je nastal scenarij, ki ga zd^ na
odru podajajo z žarom in vne-
mo. Iz pozabe so potegnili za-
pise o stari kmečki ohceti, ki
jih je zbiral župnik, pesnik in
skladatelj Dragotin Ferdinand
Ripšl v Šmiklavžu nad Laškim
(1854-1859). Iz pozabe so po-
tegnili tudi bogato ljudsko
glasbeno izročilo znanja in iz-
kušenj Ivana Ulage, Vrhovske-
ga Anzeka s Svetine in njego-
v^ega očeta. Pri iskanju avten-
tičnega izročila pri godcih sre-
čamo imena kot so Stanko in
Franc Gorišek, Guček in dru-
gi. Pri oblekah so pomagale dr.
Marija Makarovič z Etnološke-
ga inštituta v Ljubljani, na te-
renu pa Sirkova mama, 92 let-
na kmetica izpod Huma nad
Laškim, Pintaijeva mama iz
Udmata, Aškerčeva mama iz
Gabernega, Deželakov ata z
Lož pri Rimskih Toplicah in
Klaužaijeva mama iz Trobne-
ga dola. Pesmi so bile izbrane s
pomočjo ankete med ljudski-
mi godci, s pomočjo prof. Mir-
ka Ramovša, (predvsem sesta-
va glasbil), prav so prišle pe-
smarice: Aljaževa, Ripšlova,
Štrekljeva, Ahacelova.
Pevski del je imela na skrbi
Marija Žagar, ples Marina Po-
kleka, kostume pa je zašila
Tončka Dinse. Povezovala je
Marika Bakovnik-Krivec, še-
ge zbral in v scenarij povezal
in režiral pa je Jure Krašovec.
In k^ smo videli v ohceti?
Zlepljenko slik: deklišč'no, po
nevesto, prva ohcetna noč, ju-
tro, na ženinov dom zadnja oh-
cetna noč in sklepni prizor. Ti-
ste čase je ohcet trajala šest dni
od sobote do četrtka. Uro in
pol traj^oča predstava nam je
razkrila naslednje: na osnovi
ljudskega izročila strokovno
zbrani elementi prikaza so
obudili iz starih spominov in
rešili pozabe dragocenost, kije
še ne znamo dovolj ceniti. Raz-
ne turistične in komercialne
prireditve so nas že odtegnile
od posluha za pisavo avtentič-
no izročilo. Današnja potrošni-
ška sposobnost po hitrem pri-
lag^anju, ki je v nenehni služ-
bi finančnega uspeha, je opra-
vila svoje. Tokrat smo na odru
videli, da stvar še ni izgublje-
na. Notrargi konceptualni pro-
blemi so odraz režiserjeve
(povsem upravičene) zahteve,
da izvedba ostaja zvesta prvot-
nemu izročilu in osnovni krite-
rij je pri pesmi notni zapis in
ne današnja pop varianta ko-
mercialne všečnosti in pogub-
nega kiča. In v tej zvestobi je
tisto, kar je nek^ več od izroči-
la starega. Dragocenost je tudi
v tem, da vsebinska zasnova
terja nenehno dopoi^evanje,
k^ti odkrivajo se novi viri, no-
vi dokumenti, celota popolno-
sti ni nikoli povsem zaključe-
na. Domiselna je odrska posta-
vitev fantovskega petja, ki po-
kaže tudi trenutek, ko se pevci
zmotijo in začno na novo. Po
glasbeni plati bi lahko očitali
izvajalcem, da so še neubrani,
da manjk^o v sestavu določe-
ni glasovi in podobno. Toda,
vprašanje je, ali bi potem bilo
pristnost sporočila še takšna,
kot je sed^. Režijska zasnova
bi lahko vsebovala več tempa,
prehodi so preveč očitni in
sploh ima način uprizoritve še
veliko možnosti po modifika-
ciji.
Kakorkoli že, ohcet je uspe-
la, kyub zadregam, ki jo je bilo
čutiti pri nekaterih nastopajo-
čih, ker jih je zbegal oder celj-
ske poklicne gledališke hiše.
Jasna vsebinska usmeritev in
doslednost pri spoštovanju
strokovnega mnenja in ludske-
ga izročila so tisti poroki, ki
nam zagotavj^o, da stvari, ki
so za nas dragocenega pome-
na, ne bodo šle v pozabo.
DRAGO MEDVED
Večer pesmi v Šentjurju
Vsakoletni koncert moškega pevskega zbora Skladate-
ljev Ipavcev iz Šentjurja je že desetletja kulturni praznik
številnih prijateljev lepe slovenske pesmi. Letos je bil gost
mešani pevski zbor Svoboda iz Šoštanja.
Koncert je izzvenel v počastitev 40-letnice osvoboditve.
Dirigenta sta bila Anka Verdnik in Edvard Goršič, ki sta
tudi pripravila izbor pesmi. Poslušalci so z aplavzom
nagradili predvsem Cossettijevo pesem na Kordunu, ki so
jo zapelil gostje, in Simonittijevo Dva možička, ki so jo
zapeli Ipavci. Celoten program je bil po izboru in izvedbi
na zavidljivi višini.
Igralec SLG v Celju Borut Alujevič je seznanil Šentjur-
čane s Šoštanjem in njegovim zborom, hkrati pa je reciti-
ral humoristične pesmice, ki so med poslušalci vzbudile
dobro voljo.
Poslušalcem pevskega večera seje ob tem utrnila misel,
da bi naslednje leto ob moškem pevskem zboru nastopil
še domači ženski zbor, ki bi zapel del programa, hkrati pa
bi oba zbora naštudirala nekaj skupnih pesmi. Takšen
zbor bi bil prav gotovo zelo uspešen in v veselje ljubite-
ljem petja v Šentjurju.
ERNEST REČNIK
Dostojno petje malih skupin
Vojnik je bil v soboto, 20. 4.
že petič gostitelj in organiza-
tor srečanja malih vokalnih
skupin, ki so nastopale v tam-
kajšnjem kulturnem domu.
Organizacija prireditve je bi-
la v rokah delovnih članov
prosvetnega društva »France
Prešeren«, ter pevk in pevcev
domačega okteta »Lokvanj«,
ki je pred leti postal pobud-
nik teh srečanj, pokrovitelj
pa je bila Zveza kulturnih or-
ganizacij Celje.
Prireditev je tekla brezhib-
no, dvorana je bila polna.
Na revijo se je prijavilo tri-
n^st skupin, žal pa je moral
oktet »TERCA« iz nujnih raz-
logov svoje sodelovanje odpo-
vedati. Sodelovale so nasled-
nje skupine: Kvintet »LA-
STOVKA« iz Polzele, oktet
»ŠENTJANŠKI FANTJE« iz
Vinske gore, kvintet »IN-
GRAD« iz Rogaške Slatine,
»SAVINJSKI OKTET« iz Ra-
ven na Koroškem, kvintet
»BRATJE FIRER« iz Ponikve,
nonet »SIMON GREGORČIČ«
iz Velike Nedelje, kvintet
»FRANKOLOVČANI«, ženski
nonet »VITRA« iz Ribnice,
»LOŠKI OKTET« iz Loč pri
Poljčanah in domačini mešani
oktet »LOKVANJ« iz Vojnika.
Vsi nastopajoči so se potru-
dili svoj program čimbolj do-
stojno odpeti. Videlo se je, da
so pevci in njihovi vodje vložiU
v svoje delo veliko truda in
splošen vtis je bil, da izrazito
podpovprečnega nastopa ni bi-
lo. Iz razgovora, ki je bil po
končanem koncertu z umetni-
škimi vodji in ga je kot že lan-
sko leto prizadevno in strokov-
no vodil Franček Plohi, član
glasbenega odbora področne-
ga združenja pevskih zborov,
n^ navedem le tista opažanja,
ki so bila ajbolj značilna:
Pri malih vokalnih skupinah
je treba še posebej skrbno goji-
tr kulturo glasu, ksuti doseči
glasovno izenačenost je mno-
go težje kot pri pevskem zbo-
ru. Pri nekaterih so bila taka
prizadevanja opazna.
Pri nekaterih pesmih je bilo
vprašljivo avtorstvo. Pesmi so
bile napovedane brez priredi-
telja ali pa so bile po svoje pri-
krojene. Želeno bi bilo, da bi
se pri izbiri programa le držali
tistih priredb narodnih pesmi,
ki so jim prireditelji znani. Ne-
kateri so segli po dokaj zahtev-
ni literaturi (ženski nonet Vitra
ali pa Koroški oktet) in jo s
prepričljivo dinamiko dostoj-
no odpeli.
Ker so zmogljivosti malih
skupin omejene, n^ bi se dina-
mični razponi gibali v tistih
okvirih, ko je petje še zlito, po-
sebno skrb pa je treba posveti-
ti vokalizaciji.
Postavlja se vprašanje pro-
gramske usmeritve malih vo-
kalnih skupin. Prvenstveni na-
men n^ bi bil gojiti pristno
slovensko ljudsko pesem, ter
obnavljanje starejše literature,
ki se je zbori iz kakršnih koli
razlogov izogibajo.
Vsem nastopajočim lahko za
njihova prizadevanja izrečemo
priznanje in jim zaželimo pri
nadaljnem delu mnogo
uspehov.
MARJAN. LEBIČ
Klub kulturnih organizatorjev
bo smotrneje uporabljal denar
Konec kulturnega mrtvila v velenjskem združenem delu
Velenjski kulturni anima-
torji so lani decembra usta-
novili klub kulturnih orga-
nizatorjev, pred kratkim pa
so že izdali tudi prvi bilten.
Klub so ustanovili z name-
nom, da se medsebojno ob-
veščajo in izmenjuje ideje.
Dokazati pa tudi želijo, da
ne drži pavšalna ocena, da
se v velenjskem združenem
delu na področju kulture
nič ne dogaja.
Ocena je namreč po njiho-
vem mnenju le plod slabega
obveščanja in ne slika dejan-
skega stanja. Med svoja pra-
vila pa so med drugim zapi-
sali, da se bodo zavzemali za
bolj smotrno uporabo sred-
stev, ki jih v posameznih or-
ganizacijah združenega dela
namenjajo za kulturo.
Kako nameravajo vse to
doseči? Kdo so člani kluba
kulturnih organizatorjev?
Kaj so doslej že storili in kaj
še nameravajo? Nastavljena
vprašanja so odgovarjali: Ja-
nes Pušnik, predsednik
skupščine kluba, Vane Goš-
nik, predsednik delovnega
Eredsedstva kluba, Zvonka
peh, članica delovnega
predsedstva in kulturni ani-
mator v delovni organizaciji
Gorenje Servis in Zofka M^-
hen, članica skupščine in
kulturni animator v Erinem
tozdu Vino Šmartno.
Janez Pušnik: Tako prire-
ditve kot celotno kulturno
dejavnost v organizacijah
združenega dela bomo poce-
nili s tehničnim in material-
nim sodelovanjem med po-
sameznimi kolektivi. Že ob
ustanovitvi kluba smo izpe-
ljali anketp, iz katere je raz-
vidno, s kakšnimi material-
nimi in tehničnimi možnost-
mi razpolagajo posmezni ko-
lektivi. V bodoče se bodo ko-
lektivi tehnične pripomočke
izposojali, medtem ko jih je
doslej delal vsak zase. Pri-
mer dobrega sodelovanja je
bilo tudi gostovanje kultur-
no umetniškega društva
Bratstvo iz Raven na Koro-
škem, ki so ga skupno orga-
nizirali Gorenje, Vegrad in
Rek. Stroške so si kolektivi
razdelili, predstavo pa so vi-
deli delavci treh in ne le ene-
ga kolektiva. Na ta način bo-
mo pocenili tudi razna gosto-
vanja priznanih umetnikov.
Med pomembnejšimi nalo-
gami, ki so pred nami, je go-
tovo razprava o gradivu Cen-
tralnega komiteja Zveze ko-
munistov Slovenije za kul-
turni plenum, ki bo maja.«
Vane Gošnik: »Obvešča-
nje o delu kulturnih anima-
torjev je slabo tako v tovarni-
ških kot v občinskem glasi-
lu. Informacije sicer so, ven-
dar jih je premalo. Ker takš-
no stanje traja že precej časa,
se je klub kulturnih organi-
zatorjev odločil za izdajo
lastnega biltena. Kulturni
animatorji v združnem delu
so prej delali nepovezano in
rezultati njihovega dela so
bili znani le ozkim skupinam
posameznikov. Naša najpo-
membnejša naloga je, da sez-
nanimo javnost z delom kul-
turnih animatorjev in da z
organiziranim delovanjem
premagamo ovire, ki so ne-
malokrat postavljene namer-
no. Iz pristopnih i2jav, ki so
bile obenem anketni lističi,
smo ugotovili, da opravljajo
kulturni animatorji kar dvaj-
set različnih poklicev, od
kvalificiranega mizarja do
inženirja o^anizacije«.
Zvonka !^eh: »V Gorenju
smo na področju kulture ve-
liko naredili tudi zato, ker
nas pri delu podpirajo nadre-
jeni. Med drugim smo v ko-
lektivu predstavili že vse de-
lavce, ki se na kakršenkoli
način kulturno udejstvujejo,
Februarja sem dobila prvo
idejo tudi že v klubu in pri;
pravila razstavo »Spoznaj
svojo kulturno dediščino«.
Razstavili smo stare knjige
in hišne predmete, ki so jih
prinesli delavci. Razstavo so
obiskali poznavalci starin iz
kulturnega centar Ivan Na
potnik, ki so ocenili, kaj je
vredno ohraniti in nas sezna
nili s postopkom čuvanja
starin«.
Zofka Majhen: »Naše gla-
silo skoraj nič ne poroča o
kulturnem dogajanju v ko-
lektivu. Izhaja že tako pre-
redko, v njem pa ne najdeš
skoraj ničesar drugega kot
gospodarske načrte in razne
zapisnike ali poročila s sej.
Prav tako ne dela komisija
za kulturo, zato mi je pomoč
kluba kulturnih organizator-
jev več kot dobrodošla. PO'
sledica dosedanje izmenjave
mnenj in izkušenj v klubu jS;
da smo v tozdu ustanovil
kvartet, gotovo pa bo ureS'
ničljivih idej še več.
vili einspielep
25. april 1985
novi tednik - stran 9
Atomske toplice imajo premalo postelj
Ob graUnjl novega objekta bodo pocenili tudi ogrevanje ^
Zdravilišče Atomske to-
plice Podčetrtek je s svoji-
mi 235 posteljami po zmog-
ljivostih na repu slovenskih
zdravilišč, s 95 odstotno za-
sedenostjo teh postelj pa
prav v vrhu. Število postelj
je glede na povpraševanje
že premajhno, tako da so se
v Atomskih toplicah odloči-
li za novogradnjo. Obenem
rešujejo tudi probleme
zmanjševanja stroškov, naj-
bolj tistih za ogrevanje, saj
predvsem zaradi tega po-
slovni rezultati niso takšni,
kot bi jih bilo po flzičnem
obsegu pričakovati.
Sedanje zdravniške zmog-
ljivosti nameravajo povečati
z gradnjo oziroma razširitvi-
jo sedanjega objekta za 135
postelj. Le na tak način na-
meravajo povečati obisk tuj-
cev, saj se domačim gostom
ne nameravajo odpovedati.
Projekti za investicijo, ki naj
bi po sedanji vrednosti velja-
la 340 milijonov dinarjev, so
že gotovi, tako da se v zdravi-
lišču trenutno dogovarjajo
še o sredstvih, ki naj bi jih v
večini združevali znotraj de-
lovne in sestavljene organi-
zacije. Graditi bodo pričeli
prihodnje leto, če bo sred-
stev zadosti pa naj bi prve
goste v novih objektih spre-
jeli že leta 1987.
Hkrati s to investicijo V
Atomskih toplicah razmi-
šljajo tudi o drugačnem nači-
nu ogrevaja. Za kurilno olje,
s katerim ogrevajo prostore
sed^, porabijo letno osmino
svojega celotnega prihodka,
tako da poslovni rezultati ni-
so takšni, kot bi ^lede na
obisk lahko bili. Studijo o
ogrevanju s toplo vodo in to-
plotnimi črpalkami bodo
sprejeli do konca maja. Le-
tos bodo končali prvo fazo
projekta, prihodnje leto pa
bodo investicijo zaključili.
Že letos nameravajo v
Podčetrtku prvič sprejeti
več kot sto tisoč gostov, od
tega 7500 tujcev, kar je v pri-
meijavi z lani tudi precejšen
skok. Te številke pa bodo bi-
stveno večje z izgradnjo no-
vega objekta in povečanjem
števila postelj v njem.
R. PANTELIČ
V šmarsko turistično ponudbo bo treba bolj vključiti
tudi Obsotelje in Kozjansko
Pogoji za turistični razvoj,
ki jih imajo v občini Šmarje
ob Jelšah, kljub dobrim re-
zultatom niso dovolj izkoriš-
čeni, saj je zaenkrat ves turi-
zem skoncentriran v glav-
nem le v dveh večjih središ-
čih - Rogaški Slatini in v
Podčetrtku. Manjši kraji se v
ta razvoj še niso vključili ta-
ko kot bi se lahko, so pouda-
rili na dobro obiskanem po-
svetu, ki ga je pripravila
Celjska turistična zveza v
Kozjem.
Občina Šmaije je najbolj
turistična na celjskem ob-
močju, saj so lani s 448 tisoč
nočitvami dosegli 48 odstot-
kov vseh nočitev na Celj-
skem. Daleč pred vsemi so
tudi z inozemskimi nočitva-
mi. K temu so po svojih
zmogljivostih prispevali tudi
v turističnih društvih v Bi-
strici ob Sotli, Kozjem, Pod-
četrtku in Rogaški Slatini
(žal ne tudi v Šmarju pri Jel-
šah), največ pa v obeh zdra-
viliščih.
Kljub vsemu bi se morali v
občinski skupščini ter v
zdraviliščih Rogaška Slatina
in Atomske toplice bolj zav-
zeti za celovito turistično po-
nudbo občine, ki bi morala
zavzemati tudi Obsotelje in
Kozjansko s spomeniki NOB
in ostalimi značilnostmi tega
območja. Nosilca razvoja bi
morali postati obe zdraviliš-
či, v turistična prizadevanja
pa se morata bolj vključiti
tudi Izletnik in šmarska Jel-
ša. V občini tudi nimajo pro-
spekta, ki bi predstavil celot-
no območje boljša pa bi lah-
ko bila tudi ponudba zaseb-
nih sob in v gostiščih.
ZORAN VUDLER
OBVESTILO
Naslednja številka
Novega tednika
izide 5. maja.
Prvi maj
na
Kopah
Med malo daljšimi, pet in
sedem dnevnimi prvomaj-
skimi počitnicami, ki so jih
pripravrh v agencijah in go-
stinsko turističnih organi-
zacijah, so pripravili zani-
mivo ponudbo tudi v Mer-
xovi delovni organizaciji
Hoteli-gostinstvo. V po-
nudbo prvomajskih počit-
nic na Kopah so namreč
vključili bogat program vo-
dene rekreacije, vsakod-
nevni hišni kino, vrste ple-
sov in zabav ter izlete in
pohode na bližnje in bolj
oddaljene planinske posto-
janke, v Partizanskem do-
mu pa bodo organizirali tu-
di vrtec za najmlajše.
Izletniška točka za invalide
Ivan Kramberger bo odprl gostišče ob Negovskem jezeru
Videti nove kraje, preži-
veti dan v prijetni družbi in
v prijaznem okolju so želje
večine ljudi. Zdravi jih lah-
ko uresničijo tako rekoč ka-
dar koli želijo, za bolne, še
zlasti invalide, pa je že tež-
je. Ne le neprimerni prosto-
ri, tudi cene so pogosto ti-
ste, ki omejujejo možnosti
izletov.
Tega se je zavedal tudi dol-
goletni zdomec Ivan Kram-
berger, ki je svoje življenje
posvetil predvsem bolni-
kom. Z darovanjem dializnih
aparatov (umetnih ledvic) je
pomagal tudi številnim jugo-
slovariskim ledvičnim bolni-
kom. Leto dni je že upoko-
jen. Vrnil se je v svoje doma-
če kraje in pri Negovskem
jezeru uredil gostišče. Odprli
ga bodo 1. maja dopoldan.
Kot nam je zagotovil ob obi-
sku v Celju, je gostišče na-
menjeno predvsem invali-
dom in bolnikom, pa tudi
drugim delavcem in obča-
nom, ki bi težko plačali dra-
ge gostinske storitve kod
drugod. Pri ^em bodo cene
samo tako visoke, da bo šlo
brez izgub, saj: »Za denar mi
gostišče res ni potrebno. Rad
bi le omogočil prijeten oddih
vsem, ki si to drugače težko
privoščijo
Ker Ivan Kramberger pri-
čakuje v svojem gostišču tu-
di večje skupine izletnikov,
se je dobro prej pozanimati
za prostor. Pokličete lahko
na telefonsko številko (069)
79-406. .
Ob Negovskem jezeru (v
bližini Radencev) vas priča-
kuje lepo urejeno gostišče s
posebno sobo s kaminom, v
njem pa je tudi disco. Prijet-
no so uredil tudi okolje, ka-
mor so vključili nov nasad 88
dreves v spomin na tovariša
Tita. Še bolj kot to pa je ver-
jetno pomembno zagotovilo,
da bo pri Krambergeiju
vsakdo resnično dobrodošel.
MBP
10. stran - novi tednik
25. april 1985
Ne more in ne sme biti poobiaščeniii, že vnaprej
biagosiovijenih uničevaicev narave in njeniii dobrin
Področje varstva voda Je z zakoni dobro urejeno, a ne uresničuje se niti polovica zakonskih določil
Eden najbolj perečih problemov varstva okolja je danes
vprašanje, kako naj pitno vodo kolikor toliko zavarujemo
pred strupenimi snovmi in umazanijo.
Ko so naše matere še prale perilo z milom, ko smo se s
kolesom vozili na delo in ni še nihče mislil na gospodarski
čudež, smo imeli zdrave potoke, zdrave reke in jezera.
Danes živimo »napredno«. Živimo z bioaktivnimi pralnimi
praški, pa tudi z razpadajočimi naftnimi rezervoarji in
industrijskimi odplakami ter odvratno umazanijo, ki iz
silosov in smetnjakov prenika v talno vodo. Danes smr-
dijo naše reke do nebes. Voda je že tako okužena, da je
dvomljivo, ali bomo sploh še lahko uvedli kontrolo nad
njo.
dr. Theo Lobsack
Te zgoraj napisane misli
nemškega ekologa o ranjeni
zemlji niso od danes, niti ni-
so iz časa naših prednikov.
Pa vzemimo, da nas, kot sen-
ca naše vesti spremljajo že
vsaj desetletje (brez dvoma
še dlje), od časa, ko smo
sprejeli družbeni dogovor o
varstvu naših voda. Ko
obravnavamo stanje v celj-
ski regiji, skušajmo v uvodu
ugotoviti, koliko se je stanje
voda na našem območju iz-
boljšalo.
V	celoti gledano, na našem
območju še ni kraja, ki bi
imel popolno kanalizacijsko
mrežo zaključeno še s čistil-
no napravo. Kljub veljavne-
mu zakonu o zaščiti voda, ki ^
ne dovoljuje izpuščanja ni-
kakršnih strupenih ali škod-
ljivih snovi, tudi industrija
voda ne čisti zadostno.
Veliko je polemik o vplivu
gnojil, škropil in kmetijskih
zaščitnih sredstev na podtal-
nico. Ekologi se sprašujejo ali
se odgovornost proizvajalcev
res neha s tem, da izdajo na-
vodila za uporabo in varnost-
ne predpise. Moderni insekti-
cidi niso malinovec in odgo-
vornost mora nositi tisti, ki se
zaveda nevarnosti. Če pa de-
jansko vsak lahko dobi v roke
te hude strupe in počne z nji-
mi, kar ga je volja, potem je
nadzor nad nadaljnjo usodo
teh strupov končan. V na-
sprotju s tem izdajo zdravil
kontrolirata dva: zdravnik in
lekarnar. Kaj torej v primer-
javi s tem koristi navodiio na
insekticidu, če ga takorekoč
nihče ne bere in če uporabni-
ki ne vedo, kako se recimo
pripravlja 0,5 odstotna razto-
pina.
Po meritvah sodeč se sta-
nje, predvsem zaradi izgrad-
nje nekaterih industrijskih
čistilnih naprav, izboljšuje.
V	celjski občini je naj-
zglednejši primer Železarna
Štore, pa Cinkarne in Emo,
veliko so za čistejše vode po-
menile tudi ukinitve genera-
torjev, nevtralizacije v Etolu,
Mesninah, Zlatarni, Aurei,
pa ukinitev stare galvane v
Ifi. Zgr^eni sta bili tudi dve
biološki čistilni napravi v
Dobrni in ŠkoQ\ vasi, vendar
slednja zaradi strojeloma, ki
je bil posledica konstrukcij-
ske napake (napaka bo v ce-
loti sanirana prihodnje leto)
v ekološkem smislu ni prine-
sla nič novega.
Manjše izboljšave so dose-
gli tudi v drugih občinah. V
konjiški občini s čistilnimi
napravami v Unioiju, pa z
ukinitvijo Konusove usnjar-
ne, v laiki pivovarni z izloča-
njem diatomejske zemlje pri
proizvodr^i piva ter z vgradi-
tvijo oljnih lovilcev, podob-
nih manjših posegov pa je
bilo nekaj tudi v vseh ostalih
občinah. Vzpodbudno je tu-
di, da se v nekaterih organi-
zacijah lotevajo tudi zame-
njave starih naprav, četudi
bi jih po veljavnih predpisih
še lahko uporabljali.
Večina sredstev je bila v
tem času namenjena za iz-
gradnjo primarne kanalizaci-
je in kolektorjev, kar je seve-
da osnova za izgradnjo čistil-
nih naprav, tako da smo da-
nes tako daleč (za ekologe
pomeni ta daleč pozno, za
večino ostalih, ki gledajo na
zadevo skozi stabilizacijski
dinar, pa dovolj hitro), da
lahko razmišljamo o gradnji
čistilnih naprav v Celju, Žal-
cu (že v gradnji), Titovem
Velenju, Laškem, Mozirju,
zelo potrebna pa bi bila tudi
čistilna naprava na Sotel-
skem jezeru.
Kljub vsemu pa s stanjem
ne moremo biti zadovoljni.
Potoki se
spreminjajo v kanale
Tako kot v republiki tudi
po občinah ugotavljamo, da
smo nekatere vode očistili,
izboljšali, a hkrati ugotavlja-
mo, da so nekatere, predv-
sem manjše rečice in potoki,
ki so bili prej čisti, danes bolj
onesnaženi. Potoki in potoč-
ki se spreminjajo v kanale za
fekalne odpadke. V gradivu
za problemsko konferenco o
varstvu voda, ki je bila v Ce-
lju, je nazoren prikaz kako-
vosti površinskih voda v
celjski občini. V tretjem in
četrtem kakovostnem razre-
du, torej vode, ki so primer-
ne samo za namakanje, ribo-
gojstvo in industrijo (3. raz-
red) ali pa so izven vsakih
norm (4. razred), so posamez-
ni deli rek in potokov Savi-
nje, Voglaj ne. Vzhodne Loč-
nice, Tophčice, Ložnice, kot
fekalni odtoki pa služijo po-
toki Sušnica, Travniški po-
tok, Polulski potok, Pečov-
niški potok.
Lava, Libojska Bistrica in
Marušica v žalski ali Kozari-
ca, Pešnica, Mestinjščica in
Šmarski potok v Šentjurski,
pa recimo Paka v Velenjski
občini so le nekatera imena
voda, ki si svojega imena
skoraj ne zaslužijo. Ne more-
mo torej biti zadovoljni, rav-
no nasprotno. Še slabše je,
če pomislimo, da so nekatere
čistilne naprave že postale
premajhne in jih bo potreb-
no nadomestiti, dograditi. A
tudi s čistilnimi napravami
še ne bomo rešili vsega. Po-
trebujemo tudi čistejšo teh-
nologijo, vodo zaprto v kro-
gotoke (Železarna Štore).
Predvsem pa nas mora skr-
beti to, da je vse bolj ogrože-
na naša pitna voda. A ne le
»naša«, saj ta voda teče na-
prej. Večji del Zagreba se
oskrbuje s podtalnico, tudi v
Beogradu pijejo »prečišče-
no« Savo.
iVIanJka pitne in
Industrijske vode
Preobširno bi bilo v to te-
mo vključevati razmišljanja
o oskrbi s pitno vodo. Študi-
je o tem so v teku, mnenja
strokovnjakov še deljena a
tudi enotna vs^ v tem, da bi
morali industrijo, ki seje kar
premočno navadila koristiti
vode iz mestnih in krajevnih
vodovodnih omrežij, preu-
smeriti na svoje vire, s čimer
bi sprostili kar precejšnjo
kohčino vode za gospodinj-
stva. Enotni so tudi v tem, da
bi kazalo, preden iščemo vi-
re drugod, izkoristiti tudi vse
preostale rezerve, ter aktivi-
rati stare vodnjake. Najpo-
membneje pa je v tem tre-
nutku, da bomo znali obsto-
ječe in tudi perspektivne vi-
re zavarovati pred onesnaže-
njem.
Poleg čistilnih naprav in
boljše tehnologije med to so-
di prav gotovo zaščita v ožjih
in širših varstvenih pasovih
naših vodnih virov. Med naj-
bolj perečimi je, o čemer
smo že vehko pisali, zaščita
vodnih virov v Medlogu in
Levcu.
Preden bomo zgradili vse
čistilne naprave, bo potrebno
v vseh občinah zgraditi še vr-
sto predčistilnih naprav. Do-
sti takšnih primerov je tudi v
Žalcu, kjer pa v enem primeru
še ne vedo, kje naj jo zgrade. V
Petrovčah in Žalcu so namreč
našli v odplakah primesi in
težke kovine, ki jih bo treba
odstraniti s predčiščenjem.
Najprej pa morajo najti še
povzročitelja.
Pitna voda, s katero se
oskrbuje Celje, že vsebuje
(od takrat ko smo naše nor-
me izenačili z normami sve-
tovne zdravstvene organiza-
cije) preveč nitratov.
Koncentracijo je mogoče
ublažiti le z mešanjem z dru-
go vodo, zato je v tem prime-
ru edina rešitev infiltracija s
Savinjo. Dokler to ne bo
uresničeno, je potrebna stal-
na kontrola vode, saj so lah-
ko ob nenadnem povečanju
koncentracije (sedanja po za-
gotovilu besedah Andreja
Planinška iz Zavoda za soci-
alno medicino Celje še ni kri-
tična) posledice lahko zelo
hude. Gremo sicer po obrat-
ni poti, s^ bi morali najprej
to območje zaščititi tako kot
je treba, potem pa ugotavlja-
ti stanje. Kljub sporazumu in
odlokoma o zaščiti varstve-
nega pasu v Žalcu in Celju so
namreč na varstvenem ob-
močju še vedno intenzivno
obdelane kmetijske površi-
ne. Ne glede na gnojilne na-
črte, ki jih nadzoruje Komu-
nala, to ni rešitev, saj bo
kmet, ki žeh imeti malo de-
belejši krompir, verjetno
zemljo pognojil drugače, kot
predvidev^o ti načrti. Pa naj
se to zgodi le enkrat in slu-
čajno povzroči havarijo, ki je
za spremembo ne bodo ob-
čutile le ribe, potem bodo
verjetno rešitve za drugačno
ureditev varstvenega ob-
močja kmalu na dlani.
Prizadevanja, da bi komu-
nala postala lastnik območ-
ja, torej vseh zemljišč, ki so v
zasebni lasti, tečejo že skoraj
25 let.
Kaj pravijo ribiči
Ribiči so v marcu vsej slo-
venski javnosti posredovali
poziv, ki opozarja na kritič-
no, zaskrbljujuče in slabše
stanje naših voda. Trdilo, da
se talnica polni z naftnimi
derivati, kar vodi v katastro-
fo (1 liter nafte napravi ne-
užitnih do 5 milijonov htrov
vode). Zaskrbljeni so nad ve-
čanjem števila manjših ones-
naževalcev, posebej še, ker
se število havarij močno po-
večuje. Medtem ko jih je bilo
leta 1983 na območju celjske
družine pet, so jih lani zabe-
ležih 11. Le v redkih prime-
rih so povzročitelju lahko
dokazali krivdo. Spisek iz-
rednih in stalnih onesnaže-
valcev v regiji je dolg. Vsi
potencialni onesnaževalci na
teh rekah so znani, vendar
interes ribičev ni zgolj v tem,
da bi za nastalo škodo iztržih
odškodnino. Tako kot vsem,
ki vidijo, kam takšno stanje
vodi, jim je največ do prepre-
čevanja onesnaževanja, do
tega, kaj bomo pustili za-
namcem. Vse bolj se zato tu-
di zavedajo, da je ob takš-
nem stanju njihovo čiščenje
bregov rek in jezer le povr-
šinska kozmetika, ki lahko v
vzgojnem smislu koristi le še
šolarjem. Večjih sankcij ni,
ali pa so premile.
Zakonskih predpisov
dovolj
Ne moremo reči, da za vr-
sto havarij tudi ni bilo za-
konskih sankcij in kazni. A
poznamo tudi vse preveč pri-
merov, ko kršitelja ni mogo-
če ugotoviti ah pa za svoje
dejanje sploh ne odgovarja.
Franc Dobnik, svetovalec
za varstvo okolja pri SO Ce-
lje: »Nejaj resnic se skriva tu-
di v številkah. Dokler bo pri-
spevek onesnaženja za en E
(ekvivalent onesnaženja) le
110 din, bodo v industriji še
vedno raje plačevali prispe-
vek, kot pa gradili čistilne na-
prave.«
Tak je tudi primer Petrola,
ko je v Tmovljah močno
onesnažil podtalnico z benzi-
nom. Temeljno sodišče v
Ljubljani in na pritožbo tudi
drugo stopenjsko sodišče sta
potrdila sodbo. Zvezno so-
dišče pa je pritožbi ugodilo.
A da ne ostanemo le v celjski
občini, tudi Uniorju, ki je
spustil v Dravinjo grafit, je
dalo sodišče oprostilno sod-
bo, verjetno pa je takšnih ali
bolj blagih sodb še dosti.
Katarina Jošt, tehnolog za
vode, NIVO: »Ko se bo pri nas
kakšen predsednik skupščine
cbčine ali direktor delovne
organizacije pohvalil z izgra-
jeno čistilno napravo, ki pri-
naša »vidni dohodek«, potem
bomo lahko rekli, da se v na-
šem skupnem mišljenju mar-
sikaj spreminja na bolje.«
Zakonov, podzakonov,
predpisov in odlokov imamo
veliko, a verjetno še ne do-
volj, da bi vsakomur stopili
na prste, kaj šele, da bi pri
nas zaprli ali prepovedali
obratovati tovarni, ki ones-
nažile okolje. V veljavi so že
novi predpisi o varstvu voda,
pravilnik o maksimalno do-
pustnih koncentracijah, ki
jih moremo spuščati v vode,
pa novi zakon o vodah, kate-
rega strokovno dopolnilo o
greznicah in gnojnih jamah
zahteva pri vseh novograd-
njah s 50 in več stanovalci
(bloki, hoteli, šole) čistilno
napravo, pri vseh starih ob-
jektih pa bi jih morah urediti
do leta 1990. Že sedaj pravi-
mo, če bi uresničevali vsaj 50
odstotkov (mnenje strokov-
njakov) tistega kar imamo
zapisano in uzakonjeno, bi
bilo stanje najmanj dvakrat
boljše. Na drugi strani pa, če
bi se strogo držali zakonov,
bi vsako drugo tovarno lah-
ko zaprh, pa tudi kakšne za-
porne kazni bi se lahko po-
služili. Ali nam botorej uspe-
lo uresničiti tudi . novo
breme?
Vse odvisno od
financiranja
Kako priti do denarja za
financiranje vseh čistilnih
naprav? Naložbe v zdravo in
človeka dostojno okolje so
neposredne naložbe v gospo-
darstvo in kot take, vsaj na
daljši rok, posebno močno
produktivne, rentabilne in
koristne. Zatorej je treba
spremeniti miselnost, saj so
doslej tovrstne naložbe pred-
stavljale le strošek, ki smo se
ga, če je le bilo mogoče, ogni.
li, ali pa je najpogosteje
zmanjkalo zanj denarja.
Kljub zakonom o investici.
jah, itn. Te stroške bomo pat
morali všteti v svoje kalkula-
cije in jih tudi ustrezno pla-
čevati, verjetno onesnežaval-
ci več kot doslej, saj večini
teh plačevanje tovrstnega
prispevka ni bila posebna
vzpodbuda za ureditev raz-
mer. Še pred petimi leti je
bila vrednost povračil za
onesnaževanje nominalno
večja, za čistilne naprave pa
se je takrat in danes odvajalo
relativno malo denarja. To je
tudi posledica politike slo-
venske vodnogospodarske
skupnosti, ki v zadnjih časih
ogromno prispeva za meli-
oracije, skrbi za vzdrževanje
vodnega režima, dotira vo-
dooskrbo na manj razvitih
območjih. Kako bo s tem v
prihodnjem letu, ko stopa-
mo v novo obdobje uresniče-
vanja družbenega dogovora
o varstvu voda, se še ne ve,
ve se pa, da lahKo precej k
izboljšanju stanja prispeva-
jo same delovne organizaci-
je, ki naj bi več vlagale v va-
rovanje okolja. Ne le s sred-
stvi za'čistejšo tehnologijo in
sredstvi za čistilne naprave,
tudi z vlaganji v kadre. Kajti
tudi teh, ki bi znali ravnati s
čistilnimi napravami, nam
manjka. Največ so pri tem na
n^em območju doslej storili
v Štorah, Cinkarni in Emu.
Veliko vprašanj je torej od-
prtih v zvezi z varovanjem
naših voda. Veliko je dobrih
primerov, veliko pa tudi
takšnih, ki potrjujejo, da ni-
so za stanje, v kakršnem so
naše vode, krive le »objek-
tivne okoliščine«, temveč da
nam včasih ali pa najpogo-
steje manjka zavesti. Ze
kakšnih deset ali petnajst
let...
Naša socialistična družba
se ne more deliti na eni strani
na pooblaščene, že vnaprej
blagoslovljene uničevalce na-
rave in njenih dobrin, pri ka-
terih se že vnaprej predpo-
stavlja in dopušča, da jim ne-
kako iz višjih interesov dovo-
ljujemo samovoljo, upošteva-
joč samo ozki profesionalni
ali skupinski ali lokalni ali
trenutno »rentabilni« interes,
kakršnokoli poseganje v na-
ravo in njena ravnotežja. In
na drugi strani na tiste, ki naj
to naravo branijo, pogosto
osumljene »romantične zane-
senjake«, ki ne razumejo »so-
dobne stvarnosti«, pred ne-
umestnimi, premalo premi-
šljenimi in nezadostno pri-
pravljenimi ali celo narav-
nost vsem vidnimi škodljivi-
mi posegi tistih prvih (npr.
Bohinjsko jezero, Soča...)
dr. Miha Potočnik
Franc Vitanc, predsednik
RD Celje: »Ne le morale, tudi
česa drugega nam še manjka.
Uspavani smo z nekaterimi
uspehi, pa tudi malomarnost
ni sankcionirana. Premik na-
prej je v tem, da smo kot prvi
v Sloveniji z NIVO-jem in ob-
močno vodno skupnostjo
sklenili samoupravni spora-
zum o medsebojnem sodelo-
vaiiju.«
Sredi maja bo v Celju usta-
novna seja Društva za zaščito
okolja. Aleksander Bukanov-
sky, ki je predlagan za pred-
sednika društva je dejal: »Pri
varstvu okolja imamo veliko
zakonov in podzakonov, ki pa
si jih vsak po svoje razlaga.
Društvo naj bi z usmerjanjem
in dajanjem priporočil skrbe-
lo za boljše uresničevanje za-
konov, v društvu pa bi obrav-
navali tudi vsa ostala vpraša-
nja v zvezi z varstvom okolja
ter spremljanjem srednjeroč-
nih in dolgoročnih družbenih
planov na področju rabe zem-
lje, zagotavljanja vode ter
preprečevanja onesnaženja
zraka.«
Glavni onesnaževalci voda In njihovo
onesnaževanje, izraženo v E za leto 1933
(po podatkih Zveze vodnih skupnosti Slovenije)
Občina Celje
Tekstilna tovarna Metka Celje	13368
GIP Gradiš, TOZD Gradbena enota Celje	5172
Izletnik, TOZD Delavnice Celje	6100
Hmezad, Celjske mlekarne Celje	12341
Cinkarna Celje, TOZD TiOj	27603
Cinkarna Celje, TOZD Metalurgija	20092
Slovenijales, LIK Savinja, TOZD Furnirnica. Celje	5283
AERO, TOZD Grafika Celje	4417
Libela, TOZD Tovarna tehtnic Celje	4107
Cinkarna Celje, TOZD Energetika	11096
Slov. železarne. Železarna Štore, TOZD Varljarna	7818
Hmezad, Celjska mesna ind., TOZD Proizvodr\ja	9232
SŽ, Železarna Štore, TOZD Elektroplavž in aglomeracija 14387
SZ, Železarna Štore, TOZD Livar, valjev kokil	4573
Občina Laško
Dekorativna Ljubljana, TOZD Predilnica Laško	4389
Pivovarna Laško	93709
Občina Mozirje
Ghn Nazarje, TOZD, Iverna	15358
Občina Šentjur
LI Bohor, TOZD Žaga	4059
KK Šentjur, TOZD Klavnica	8879
KK Šentjur, TOZD Lastna kmetijska proizvodnja	5810
Občina Šmarje
Slovin, TOZD Vital Mestinje, Podplat	6309
Občina Velenje
REK, Rudnik lignita Velenje	8961
VEPLAS, TOZD integral "	3610
VEGRAD, TOZD Mehanizacija Velenje	2282
REK, TOZD Plastični izdelki	2777
GORENJE, TOZD Galvana	21784
GORENJE, TOZD Kuhinjski aparati	542«
GORENJE, TOZD Štedilniki	8804
GORENJE, TOZD Zamrzovalniki	5272
Občina Žalec
Ferralit	2740
Minerva	3727
JUTEKS, TOZD Talne obloge	3778
■ JUTEKS, TOZD Juta	2985
HMEZAD, TOZD Kmetijstvo Petrovče	2758
Skupno
Občina Celje ^	20761'
Občina Laško	101002
Občina Moziije	2029'
Občina Šentjur	2138"
Občina Šmaije	10822
Občina Velenje	67844
Občina Žalec	2661'
Skupaj OVS	456^
Op. E - ekvivalent onesnaženja na 1. prebivalca in predstavlja
približno količino onesnaženja, ki jo povzroča 1 človek na daH
Pomeni, če gre n.pr. za E 2430, je to isto, kot da gre za mesto'
2340 prebivalci. Na seznamu so le nekateri večji onesnaževale'
25. april 1985
novi tednik - stran 11
Nagrajenci Sindikata in Osvoliodiine fronte
Celje
Sindikalna odličja in
priznanja so v Celju podeli-
li v sredo na plenarni seji
občinskega sveta Zveze sin-
dikatov.
Prejele so jih osnovne or-
ganizacije temeljne organi-
zacije Jeklarna Železarne
Štore, Pohištvo Lik Savinja,
osnovna šola Štore, delovna
skupnost skupnih služb In-
grad Celje, delovni organiza-
ciji Teko ter temeljni organi-
zaciji Zlatarne. Prejeh so jih
tudi koordinacijski odbori
osnovnih organizacij v de-
lovnih organizacijah Aero,
Blagovni center, Gostinsko
podjetje in Mlinsko predelo-
valna industrija.
Srebrne znake sindikata
so prejeh: Drago Beljakovič
(Metka), dr. Ivan Bindas
(Zdravstveni center). Stane
Božič (Klima), Anuška Dr-
gajner (Ingrad), Bogomir Er-
nestl (Tami), Stanko Godec
(Potrošnik), Helmut Hojnik
(Emo), Jožica Hostnik (Kre-
ator), Maks Hrovatič (Emo-
na), Albina Karner (Aurea),
Anton Koklič (Lik Savinja),
Štefan Kotnik (Mlinsko pre-
delovalna industrija), Marjan
Kvartič (Emo), Vida Leban
(Gostinstvo in turizem), Ka-
rel Lorcnčak (Mlinsko pre-
delovalna industrija), Dra-
gan Murovič (Cinkarna), Ma-
rija Mužič (Finomehanika),
Heda Pernat (Moda), Ludvik
Polegek (Elektrosignal), Pe-
ter Pregrad (Era), Janko Re-
bov (Cinkarna), Jože Regor-
šek (ŽTO), Herta Rošer (o. š.
XIV. diviziie Dobrna;, Franc
Rozman (Železarna Štore),
Tatjana Sintič (SŠ za eko-
nomsko usmeritev Tone Gr-
čar). Romana Škijanc (Celj-
ska mesna industrija), Maks
Šuster (Železarna Štore), Fa-
ik Terzič (Izletnik), Zdravko
Vidmar (Klima) in Tone Vo-
lasko (Era).
Priznanja Osvobodilne
fronte prejmejo v celjski
občini: Jože Lončarič (Sto-
re), Frac Plahuta (Svetina),
Alojz Pezdir (član predsed-
stva OK SZDL), Ivan Brata-
nič (Lav^, Adolf Lipnik (Tr-
novlje), Štefan Jager (Cen-
ter), Roman Zapušek (Štore),
Drago Polšak (Savinja), Zin-
ka Jazbec-Pustinek (Pod
gradom), Anton Špeglič
(Frankolovo), Avgust Jakše
(Dečkovo naselje) in Združe-
nje borcev NOV Tončke Čeč
(Nova vas).
Laško
Občinski svet Zveze sindi-
katov Laško podeljuje srebr-
ne znake le vsako drugo leto
in jih letos ne bo podeljeval.
Republiško priznanje - zlati
znak sindikata - pa bo preje-
la Pivovarna Laško.
Priznanja osvobodilne
fronte prejmejo: Osnovna
organizacija ZSMS Svibno,
občinski odbor Rdečega kri-
ža Laško, Leopold Ožek
(Rimske Toplice), Janez
Kralj (Radeče), Ivan Stare
(Laško), Jože Breznikar (Ra-
deče) ter posmrtno Lev Tičar
(Rimske Toplice).
iVIozirje
Srebrni znak sindikata v
občini Mozirje prejmejo:
00 ZSS COŠ Gornji grad,
OO ZSS TOZD Iverna DO
Gorenje Glin, Franc Brez-
nik, Nazarje, Amalija Celin-
šek. Glin Nazarje, Jože Časi,
ZKZ Mozirje, Jože Jamnik,
Kovinarstvo, Vera Marat,
ZKZ Mozirje, Fanika Mejak,
Kemija Mozirje, Marija Pete-
rec. Smreka Gornji grad, Jo-
že Vodušek in Gradbenik
Ljubno.
Priznanja OF občine Mo-
zirje: Izidor Matko (Ljubno),
Franc Zver (Rečica ob Savi-
nji), Stanko Cajner (Šmartno
ob Dreti), Franc Breznik
(Luče), Milan Šepec (Mozir-
je), Helena Herle-Zbašnik
(Solčav^, Rudolf Černevšek
(Nova Štifta), Jože Bitenc
(Kokarje), Franc Miklavc
(Bočna) in Jože Venišnik
(Gornji Grad).
Slovenske Konjice
Na osrednji proslavi ob
40-letnici osvoboditve in
zmage nad fašizmom, bodo
jutri, na predvečer dneva
OF in ob prazniku dela na
proslavi v Slovenskih Ko-
njicah podelili priznanje
OF. Prejmejojih: Stane Ko-
kelj (Slovenske Konjice),
Alijz Jurič (Jernej), Dušan
Zorko (Špitalič), M^da Gro-
leger (Slovenske Konjice),
Franc Jelenko (Konjiška
vas), Polde Mlakar (Sloven-
ske Konjice), (Srečko Laznik
(Stranice), Jože Košir (Zre-
če), Mladinska delovna bri-
gada »Milenko Kneževič«
Slovenske Konjice, krajevna
konferenca SZDL Vešenik-
Brdo in Moški pevski zbor
društva upokojencev »Adolf
Tavčar« Slovenske Konjice.
Srebrne znake zveze sin-
dikatov Slovenije pa prej-
mejo: Vili Premru (Unior),
Štefan Novak (Comet), Fra-
njo Šegel (OŠ Pohorski
odred Slovenske Konjice),
Mirko Regoršek (Kostroj),
Milica Dabanovič (Konus),
Janko Pirnat (GG tpzd Vita-
nje), osnovna organizacija
sindikata Pekarna Rogla in
osnovna organizacija Zdrav-
stveni dom Slovenske Ko-
njice.
Zlati znak Zveze sindika-
tov Slovenije prejme Vida
Štefan za uspešno in dolgo-
letno delo v Zvezi sindi-
katov.
Občinski svet ZSS Sloven-
ske Konjice prejme prizna-
nje sindikatov Jugoslavije -
prvomajsko listino - za
uspešno in vsestransko ak-
tivnost pri uveljavljanju vlo-
ge Zveze sindikatov.
Šmarje pri Jelšah
Priznanja občinske konfe-
rence SZDL Šmarje pri Jel-
šah bodo ob 27. aprilu preje-
li: Jože Drofenik (Rogaška
Slatina), Rudi Kostevc (Le-
sično). Rudi Krebs (Rogaška
Slatina), Franc Novak
(Šmarje), Dragica Planine
(Kozje), Slavko Podojsteršek
(Podčetrtek), Drago Ulčnik
(Podsreda), OO ZSMS tozd
»Dekor« (Kozje) in planin-
sko društvo »Sloga« (Ro-
gatec-Straža).
Priznanje srebrni znak ZSS
bodo prejeli: Osnovna organi-
zacija ZSS na OŠ Tončka Čeč
(Lesično), Rudi Filej, (COŠ
Podčetrtek), Milena Vrečko
(Skupščina občine Šmarje),
Tončka Mikša (Ingrad, tozd
Gradbeništvo Rogaška Slati-
na), Mirko Kunst (tozd »Met-
. ka« Ko2je), Jožica Vehovar.
(Zdravstveni dom Rogaška
Slatina) in Darinka Šuc-Lah
(skupne službe SIS Šmarje)
Šentjur
Letošnji nagr^enci OF
so: Tone Merslavič, Miha Tr-
bovc, Mirko Čander, Slavica
Gosar, Radko Pušnik, TVD
Partizan Ponikva, Občinska
gasilska zveza Šentjur, Vete-
rinarska postaja Šentjur,
Tajfun Planina in Občinski
štab teritorialne obrambe
Šentjur.
Priznai^a sindikata pa
bodo prejeli: Janez Pušnik,
Kristina Zalezina, Alojz Vo-
lavšek, Branko Oset in Mi-
ran Koren.
Velenje
Velenjčani bodo podelili
srebrna priznanja Osvobo-
dilne fronte in srebrne zna-
ke sindikata na osrednji
prireditvi, ki bo jutri v kul-
turnem domu v Titovem
Velenju.
Že danes pa bo v Ljubljani
podelitev zlatih znakov sin-
dikata, ki jih bodo dobili tu-
di štirje Velenjčani: Alojz
Napotnik iz Službe družbe-
nega knjigovodstva, Alojz
Saje iz Gorenja ter Stane Žu-
la in Jože Krk, oba iz sozda
REK.
Srebrna priznanja Osvo-
bodilne fronte bodo prejeli:
Herman Arlič (Škale), Stane
Divjak (Konovo), Angela
Dobnik (Pesje), Herma Groz-
nik (Levi breg), Milko Hudej
(Lokovica), Vida Klemenčič
(Desni breg), Ivan Kumer
(Ravne), Zlatka-Lampret-
Kompan (Bele vode), Leo-
polda Lukič (Šalek-Gorica),
Milko Vranjek (Šentilj), Ga-
silsko društvo Šoštanj in
krajevni odbor Rdečega kri-
ža Plešivec.
I Srebrne znake sindikata
pa bodo dobili: Alojz Bačov-
nik, Štefan Bačovnik, Marija
Kotnik, Ivan Sotošek, Albin
Vrečar, vsi iz Gorenja, Stane
Čas, Ludvig Golcman, Bran-
ko Kranjčec, Ivan Kr^an,
Jože Pečečnik, Roman Rep-
nik, Štefan Tkalec, vsi iz soz-
da REK Franc Leskošek-Lu-
ka, Danica Godler (Občinska
uprava Velenje), Borka
Ostrovršnik (Vzgojno izobra-
ževalni zavod, osnovna šola
Veljko Vlahovič), Dinka Pi-
puš (Center srednjih šol),
Frac Trebše (Vegrad), Borut
Meh (Era), Rozalija Ružič
(Veplas), Lidija Veber (To-
varna usnja Šoštanj), Konfe-
renca osnovne organizacije
Zveze sindikatov REK Rud-
nik lignita - tozd Jama-Pre-
loge, osnovna organizacija
sindikata tozda Elektroobra-
ti delovne organizacije Elek-
tro-strojna oprema, sozd
tlEK in osnovna organizaci-
ja sindikata Gorenje Gospo-
dinjski aparati, tozd Gal-
vana.
Žalec
Srebrne znake Osvobodil-
ne fronte bodo v Žalcu pode-
lili na slavnostni seji, ki bo
jutri ob 16. uri v domu SLO
v Žalcu. Prejeli jih bodo:
Lovska družina Polzela, Je-
rica Črtnik (Kasaze), Franc
Glavač (Andraž), Jože Klevi-
šar (Salzburg), Zoran Kovač
(Celje), Slavko Lešnik (Lip-
je), Igo Cizej (Gomilsko),
Cveta Mikuž-Vanda (Žalec),
Vinko Mirnik (Petrovče),
Ivan Pencelj (Polzela), Jože
Meh (Vrbje), Miroslav Petro-
vec (Zabukovica), Karel
Podvršnik (Pongrac), Fani
Vedenik (Prebold) in Rudi
Zupan (Šempeter).
Delovnim ljudem in občanom občine Celje
želimo ob dnevu osvobodilne fronte, ob 1. maju
in ob 40'letnici osvoboditve, obilo delovnih
uspehov za srečnejšo in lepšo bodočnost
Občinska konferenca ZKS, Celje
Občinska konferenca SZDL, Celje
Občinski svet ZSS, Celje
Občinski odbor ZZB NOV, Celje
Občinska konferenca ZSiViS, Celje
Skupščina občine Celje
izvršni svet skupščine občine Celje
12. stran - novi tednik
25. april 1985
Ce bi bilo samo za denar,
bi biio naše deio še siaše
Delamo premalo, delamo slabo, naše
delo ni nagrajeno, plačilo po delu je
samo fraza, osebni dohodki vse bolj
zaostajajo za rastjo življenjskih stro-
škov. .. Takšne so žalostne, posploše-
ne ugotovitve našega vsakdana. Ko pa
smo o njihovem delu povprašali ljudi
različnih poklicev, so potrdili, da sla-
bosti v nagrajevanju močno vplivajo
na uspešnost dela, a da čisto vse le ni v
denarju.
Ljudem, ki jim predstavlja delo sd-
mo vrednoto, ni težko prijeti za nobe-
no delo - pa čeprav ne ustreza njihovi
poklicni izobrazbi. Žal je takšnih ma-
lo, več pa je tistih, ki im^o radi svoje
delo in jim že dosežen uspeh pomeni
vzpodbudo za še boljše delo. Vzpod-
buda je še večja, če pohvalo izrečejo
drugi ljudje - sodelavci ali tisti, za ka-
tere so delo opravili. Pri tem imajo
pomembno vlogo tudi odnosi znotraj
delovne skupine. Pošteni, odkriti, brez
sprenevedanja in skrivanja slabega ali
dobrega dela posameznika v sivini
povprečja. Kjer so takšni, prihod na
delo ne predstavlja kazni ampak priče-
tek dne, v katerem je treba pljuniti v
roke in napeti možgane, da bo delo
dobro opravljeno. Kjer vedo, da bo de-
lo tudi temu ustrezno nagnjeno, je se-
veda še lažje.
A marsikaj ni odvisno le od dobre
volje in pridnosti posameznikov, med
katerimi prenekateri žrtvuje marsika-
tero prosto uro za dodatno izobraževa-
nje, za usposabljanje za boljše delo.
Zaradi neustreznega nagrajevanja zah-
tevnejšega dela, ki zahteva tudi več
znanja in naporov zanj, seje preproste-
je odločiti za skromnejšo izobrazbo, za
delo v pisarni namesto v proizvodnji.
Posledične slabe izobrazbene struktu-
re še tako pridno delo ne more preseči,
tako kot posamezni zagnani inovatorji
ne morejo potegniti voza napredka
preko strmine nepriznavarya njihovih
prizadevanj in dosežkov.
MILENA B. POKLIČ
da. Vsakomur je treba postre-
či, avtomobili se kar naprej
ustavljajo. RedkokdcO je vmes
kakšen predah. Pri delu opa-
žam zelo različen odnos javno-
sti do našega dela. Marsikdo
nas gleda tudi nekoliko zviška.
Sicer pa je danes naše delo ne-
primerno lažje, če ga primer-
jam z razmerami pred uvedbo
bencinskih bonov, ko ni bilo
dovolj, goriva. Tisto obdobje je
bilo za nas, delavce na bencin-
skih črpalkah, n^bolj temno.
Ngjla^e je delati, če je vsega
dovolj in če so stranke zado-
voljne.*
Justina Goleč, upokojenka
iz Celja: »Odkar pomnim, de-
lam, zato si življenja brez dela
ne morem predstavljati. Še
skoržo otrok sem bila, pa sem
že morala delati. Naprej sem
služila, ko pa sem se poročila,
sem 27 let delala na pošti. Zd^
sem že dvane^jst let v pokoju in
kljub temu, da živim sam,
imam vsak dan polno dela.
115.500 dinaijev pokojnine
I imam, zato gledam, da na r\iivi,
ki jo imam v nagem, pridelam
zelenjavo in vse ostalo, da mi
moram biti vedno na mestu,
namesto mene ne bo delg nih-
če opravil. Zato cenim delo,
veliko pa je še takih, ki ga ne,
ker delajo premalo. Terence vi-
diš vsepovsod, tudi po pisar-
nah se ne dela polnih osem ur.
Še vedno je dovolj lukenj, ki bi
jih morali napolniti z delom.«
Daniel Gorenšek, cestar iz
Komunalnega podjetja Slov.
Konjice: »Skor^ tri desetletja
že skrbim za ceste in v tem
obdobju sem si nabral prene-
katero trpko izkušnjo. Spoznal
sem, da je delo, ki ga opravlja-
mo. v očeh mnogih manj vred-
no. Pa ne v očeh mojih sode-
lavcev, ampak v besedah, ki
mi često odzvanj^o po ušesih,
češ, če se ne boš pridno učil,
boš pa na cesti delal. To je na-
pačna vzgoja odraslih. Delo na
cesti, od ranih jutranjih ur, ob
vsakem vremenu, res ni lahko
in ni hvaležno. Ob metli in lo-
pati sem o tem vselej veliko
razmišljal. A je potrebno, vidi-
te, in nič maiy častno, kot vsa-
ko drugo delo. Delavci, kakrš-
ni smo mi, cestarji, so v razvi-
tejših deželah sveta veliko bo^
Vida Zupane, vodja patro-
nažne službe v Celju: »Rada
imam svoje delo. Še ko sem
delala v bolnišnici kot medi-
cinska sestra, me je zanimalo,
kam \judje po zdravljenju od-
h^^o, kako živijo. Odločila
sem se za patronažo in ugoto-
vila, da premalo vem. Odloči-
tev za dodatno izobraževarye
je bila povsem logična. Odloči-
la sem se za višjo šolo, nato še
za študij za delo z ljudmi v
stiski.
Zavedam se, koliko je vredno,
če imaš svoje delo rad, če te
usp>ehi pri delu osrečujejo. To
je pomembnejše kot denar, ki
ga je za zdravstvo vedno pre-
malo. Zame je pomemben tudi
občutek, da se lahko zanesem
na sodelavke, da vem, da bodo
svoje delo opravile. Marsikgj
zdravstveni delavci naredimo
prav iz tega občutka odgovor-
nosti. Če pa pogleda odnos
drugih do našega dela, lahko
rečem, da nas zadnje čase bolj
cenijo - vs^ tisti, ki smo jim že
pomagali. Odkar smo razvili
zdravstveno nego na domu pa
je takšnih vedno več. Seveda
nas pri delu z ljudmi tudi mar-
sikaj moti - na primer to, da so
le malo pripravljeni storiti
sami.
Da bi delo opravljali še bolj-
še, bi bila gotovo vzpodbuda
ustreznejše nagr^evanje. A tu-
di pohvale v kolektivu, predv-
sem pa zahvala ljudi, s kateri-
mi se srečujemo, imajo prav
tako pomembno vlogo. Mislim
pa, da mora tudi vs^ zase kaj
storiti, da bo prišel na delo bolj
sproščen in pustil vse skrbi do-
ma. Sama sem našla sprostitev
v jutranji telovadbi in v teku«.
Silva Levpušček, Glasbeni
center Celje: »Prav gotovo
moraš imeti delo v prodajalni
plošč in kaset rad, kajti druga-
če ga ne moreš opravljati. Ra-
zen tega moraš imeti tudi dolo-
čen odnos do glasbe, kajti pre-
težni del dneva poslušati raz-
hčne zvrsti glasbe, razlagati za-
k^ ni na zalogi te plošče ali
kasete, je težko. Mislim, da tr-
govski poklic že na splošno ni
dovolj cenjen in tudi plačan
ne.
Naša prodajalna je ozko spe-
cializirana, tao da imamo tukaj
precej zvezane roke. Prej ko
smo prod^ali še glasbila in
drug material, je bilo precej
lažje, zdaj pa lahko izboljšaš
svoje delo tako, da spremljaš
vse novosti na glasbenem po-
dročju in da nudiš kupcu čim-
boljšo informacijo. Seveda pa
so težave tudi s strokovnim iz-
obraževanjem, s^ zbrane lite-
rature ni, tako daje od vsakega
posameznika odvisno ah se bo
dodato izobraževal ah ne.«
Alojz Štih, rudar-strojnik,
veleigski rudnik lignita:
»Svoje delo imam rad, ker
vem, da sem dosegel največ
kar sem lahko. Pripravljen
sem poprijeti za vsako delo, ne
glede na to cdi odgovarja mo-
jim strokovnim sposobnostim
ali ne. Zato sem jezen na sode-
lavce, ki niso pripravljeni pre-
makniti niti svinčnika na mizi,
če to ni v opisu njihovih del in
nalog. V slabo voljo me sprav-
na tudi vse večja uravnilovka,
ko so enako plačani sposobni
in nesposobni, leni in pridni
delavci. O nagrajevanju po de-
lu se zaenkrat samo govori in
le malo naredi, da bi bil resnič-
no vsak plačan za svoje delo.
Moje delo ni dovolj cenjeno,
ker se vse premalo upošteva
odgovornost in psihična zah-
tevnost poklica.«
Martin Mihelak, strojni teh-
nik, velenjski rudnik lignita:
»Delo mi je všeč, ker je dina-
mično in ker so rezultati dela
takoj vidni. Veselim se, če sem
sposoben razstaviti in popravi-
ti stroj, zato tudi doma veliko
»šraufam«. Sem pa tudi več-
krat nezadovoljen, ker zaradi
slabe kakovosti materialov ali
pomanjkanja rezervnih delov,
ne moremo izpeljati remonta
tako kot bi bilo treba. V družbi
je pokhc dovolj cenjen, v ko-
lektivu pa se n^dejo tudi takš-
ni, ki niso pripravljeni poprije-
ti za nobeno fizično delo. Te-
mu je kriva tudi miselnost, da
strokovTyak ne sodi v nepo-
sredno proizvodnjo. Sam sem
nasprotnega mnenja, ker lah-
ko strokovnjaki tudi v proiz-
vodnji veliko prispevno k
boljšim rezultatom in napred-
ku, vendar pa bi morali biti bo-
lje nagr£yeni, ustrezno svoji iz-
obrazbi. Veliko delam tudi v
pisarni, zato sem imel na začet-
ku nemalo težav, ker sodelavci
niso veijeh, da je tudi moje de-
lo lahko koristno. Boriti sem
se moral, da sem dokazal, da
lahko tudi s svinčnikom pri-
spevam k uspešnejšemu po-
slovanju.«
Metka Turk, dipl. inž. ke-
mijske tehnologije, profesori-
ca kemije na srednji družbo-
slovni .šoli v Celju; »Naprej
sem se zaposlila honorarno in
ugotovila, da me poklic veseh
in da rada delam z mladino.
Ostala sem za stalno, kljub te-
mu, da materialna stimulacija
v prosveti že zdavnaj ne ustre-
za povečanim obveznostim,
zlati v usmerjenem izobraževa-
nju. Že takrat, ko so povsod
prešli na 42. urni delavnik, je
obseg dela učiteljev ostal enak,
sedaj se pogovaijcoo o tem, da
bi nam obveznosti v razredu še
povečali. Z usmerjenim izo-
braževanjem smo dobili dodat-
ne obveznosti pri organizaciji
družboslovnih in ostalih dne-
vov, vsak učitelj je tudi mentor
v kateri od številnih interesnih
dejavnosti. Skratka, obremeni-
tve so vehke, naše delo pa je
družbeno vse manj priznano.
To se navsezadnje odraža tudi
v osebnih dohodkih. Učiteljem
se štejejo le ure, kijih prebijejo
v razredu, dog^a pa se, da nam
kakšna ura izostane, zaradi
raznih aktivnosti, in to uro
nam skrbno odštejejo, čeprav
smo tudi takrat na šoli in čaka-
mo, da nadaljujemo s poukom.
Sicer pa je danes intelektualno
delo na splošno slabo plačano.
Velikokrat sem že reizmišlja-
la, da bi poiskala drugo zapo-
slitev, vendar mi je poklic kot
tak in delo z učenci všeč, in to
odtehta marsikaj. Pri vseh pa
se na entuzijazem ne moremo
več zanašati«.
Rezika Tomič iz Rogaške
Slatine, vodja pisarne pri ob-
činskem sindikalnem svetu
Šmarje: »Delo z ljudmi mi je
všeč, zato sem na svojem de-
lovnem mestu zadovoljna. Mi-
slim, da delo dobro opravljam,
da so sodelavci in tisti, ki pri-
h^gjo k nam, zdovoljni. Po
drugi strani pa imam občutek,
da nas »v bazi« ne cenijo pre-
več. Prevladuje namreč mne-
nje, da smo mi, delavci v pisar-
nah, nujno zlo. Da malo dela-
mo, kar pa sploh ne drži. Tre-
nutno sem s povišanjem oseb-
nega dohodka zadovoljna in
mislim, da si takšen osebni do-
hodek tudi zaslužim. Je pa res,
da je vedno enak, ne glede na
to, ali se trudim ali ne. Najbrž
pa so tudi pri nas. pri takšnih
dehh, možnosti za nagr^eva-
nje po delu in bi bilo mogoče
izdelati kakšna merila za
opravljeno delo. Zaenkrat je
moja spodbuda za boljše delo
že samo pohvala, lasten obču-
tek, da sem nekaj dobro nare-
dila, če sem komu kaj prav
svetovala,«
Karel Herič iz Šmarja, dela-
vec na Petrolovi bencinski čr-
palki: »Svoje delo imam rad,
rad se srečujem z ljudmi, moje
delo ni nikoli enolično dolgo-
časno. Na žalost je škodljivo
zdravju zaradi svinca, ki je v
bencinu. Na žalost so tudi naše
plače zelo, zelo slabe. Lahko bi
sicer več zaslužil, če bi proda-
jal tisto robo, ki je ni. Od pro-
dne Paloma robčkov in po-
dobnega se prometa ne da
ustvarjati. Več delati pa se pri
nas na črpalki pravzaprav ne
skor^ ozimnice ni treba kupi-
ti. Vlagam v skrinjo in ker sem
vse življenje skromno živela,
tudi zdaj lahko sh^am iz me-
seca v mesec. Res, obrnem
vsak dinar, predno ga izdam,
zato pa ga znam bolj ceniti kot
drugi, ki več zaslužijo in jim
zato ni treba živeti varčno.
Rada delam, zelo rada, le kgj
bi počela brez dela? Ohišnico
imam skoraj pri Žalcu, tja pa
se vozim s kolesom, kar mi
vzame veliko časa. A rad vo-
zim tja, ScO da je to istočasno
moja sprostitev.«
Ivan Nareks, špediter iz Ce-
lja: »Svoje delo imam rad, če-
prav že teče enajsto leto, ko
delam samo ponoči. Navadil
sem se na to, vendar vem, da tu
ne bom mogel učakati upoko-
jitve. Zaenkrat še ne razmi-
šljam, da bi menjal službo, a
treba bo, ker vožnja ponoči ter-
ja zbranost in tudi veliko odgo-
vornost, saj vedno prevažam
skupaj s spremljevalcem oziro-
ma šoferjem tovore velikih
vrednosti. Včasih so delovne
organizacije same prevažale
svoje materiale, zd^ pa jih za-
upajo pošti. Zato je takšnega
dela tudi vedno več.
Neksg podobnega opravlj^o
miličniki in železničarji, a ima-
jo beneficirano dobo, pri nas
na pošti pa je ne priznajo. Jaz
»gor vzeti«. Opravljam sicer
nehvaležno delo, a ga imam po
svoje rad. Še štiri leta me čaka-
jo do upokojitve, najbrž inva-
lidske. Delo, delovni pogoji, so
mi načeli zdravje. Trideset ti-
sočakov in kakšen dinar še zra-
ven dobim na mesec. Ko smo
bili še družina, z majhnimi
otroki, je bilo veliko težje kot
danes. Ted^ sem moral v pro-
stem času poprijeti še za kakš-
no delo, da smo lahko shajali.
Tarnajo pa zmer^ tisti, ki jim
ni sile. Dela cestarja se kdo ve
koliko ne da omiliti ali izbolj-
šati. Cesta je pač cesta in vre-
me nam ni vselej naklonjeno.
S tem se moraš sprijazniti ko
vzameš metlo v roke. Potem
pa se truditi, da naloženo od-
govornost in naloge čim bolje
opraviš. Saj pravim - cenjeno
pa naše delo še zdaleč ni in
zato imam včasih grenak pri-
okus.«
Dobrana Božič, učiteljica
zgodovine in zemljepisa na
osnovni šoli Anton Aškerc
Rimske Toplice: Če bi bila da-
nes pred odločitvijo za poklic
učitelja, bi se ponovno odločila
zanj. Zame osebni dohodek ni
merilo za delo in tudi n^ ne bi
bil za nikogar. Je pa res, da
delo učitelja ni dovolj vredno-
teno. V naši družbi bi se enkrat
že morali dogovoriti, da delo
25. april 1985
novi tednik - stran 13
učitelja ni »poraba-. Da naše
delo ni dovolj cenjeno, smo
verjetno krivi tudi sami, ker
smo premalo odločni, ko zah-
tevamo več. Kamorkoli pri-
dem, ugotavljam, da se vse
preveč pogovarjamo o denar-
ju, premalo pa o problemih in
vsebini našega dela. Učitelji
smo si dober vzgled zapravili
tudi s tem, ko smo zaposlovali
in že zaposlujemo učitelje s
slabimi delovnimi navadami, s
slabim likom učitelja. Menim,
da bi za ta poklic morala biti
selekcija kadrov. Tudi zaposlo-
vanje za določen čas bi moraJi
na šolah ukiniti, ker menjava-
nje učiteljev v razredu med
šolskim letom slabo vpliva na
vzgojo otrok.
Kcg bi naredila, če bi bilo
moje delo bolj cenjeno? Spre-
memb skorig ne more biti, ker
daješ vse od sebe, k^ub slabi
stimulaciji. Ne morem si pri-
voščiti, da bi zaradi denarja tr-
pelo učenčevo znanje.«
Danica Čater, natakarica v
motelu v Šentjurju: »Svoje
delo imam zelo rada in ga
opravljam že šesto leto. Čeprav
je včasih zelo težko, nisem ni-
koli razmišljala, da bi delala
kcu drugega. Imam družino in
dva otroka, zato je neprijetno,
ker delam večinoma popoldan,
pa tudi ponoči. Ob tem pa do-
življam, da nas gostje zmerjajo
in smo zame vse drugo, samo
ljudje ne. Še sreča, da se s so-
delavci zelo dobro razumemo
in si pomagamo. V teh časih
zaliaja v gostilne vse manj lju-
di, zato tudi naše plače niso
visoke. Vem, da kljub dobro
opravljenem delu ne morejo
biti višje, če gostov ni. Še sre-
ča, da mož dobro zasluži, da
nam ne gre tako slabo.«
Anton Brglez, avtoprevoz-
nik iz Šentjurja: »V mladosti
sem želel ostati na kmetiji, pa
ni bilo mogoče, zato sern odšel
v tujino. Po vrnitvi pa sem po-
stal obrtnik in ne razmišljam
več o delu na zemlji. Nas ljudje
ponavadi gledajo kot mihjo-
naije, ki dobro živimo brez de-
ia. Večkrat shšim pripombe,
češ, poglej ga,kako velik tovor-
t\jak ima, tega pa stabilizacija
še ni nič priškmila. Ne vedo
pa, daje ta tovornjak pogoj, da
sploh lahko delam in živim.
Seveda je pr^eten občutek, ko
zaslužiš in si samostojen, ven-
dar pa brez dela vsega tega ni.
Želim si, da bi družba spozna-
la, da smo tudi obrtniki po-
trebni.«
Stane Cvetko, delavec iz
Cometa v Zrečah: »Šesto leto
sem v Cometu. Moje delo pri
stroju ni samo fizično, temveč
tudi umsko. S še tremi sode-
lavci ob stroju izdelujemo re-
zalke za brušerge iz raznih ma-
terialov. To je skupinsko delo,
pri katerem imamo možnost
drug drugega spodbujati, k^jti
od vseh je odvisen skupen re-
zultat. Kar spreten moraš biti,
če hočeš ob koncu meseca do-
biti dobro oceno za delo oziro-
ma dober osebni dohodek. V
glavnem smo mi, pri stroju,
enako ocenjeni, in sicer skozi
lupo kakovosti in storilnosti.
Pri delu pa se mi zdi izredno
pomembna ocena na račun od-
nosa do dela, marljivosti in
končne vrednosti izdelka. Ve-
ste, oceniti človekovo delo ni
lahka naloga. Nas, recimo, oce-
njuje posebna skupina za vsak
mesec sproti. Če delamo napa-
ke, lahko pridemo tudi v »mi-
nus«. Sam sem prepričan, da
Se je pri delu vredno potegniti
^ najboljše: za dober izdelek
in skozery je ovrednoteno tudi
naše delo, naš osebni dohodek.
Sprašujete, če je moje delo
ceryeno? V primerjavi z admi-
nistrativnim delom še vedno
premalo, v primerjavi z delavci
v drugih delovnih organizaci-
jah pa vendarle dobro zasluži-
mo. Kar zamislimo se, kje je
n^več socialnih problemov? V
delavskih družinah! Seveda
f^mišljam, kaj bi bilo stimula-
tivno za mojo delovno organi-
zacijo m zame osebno. Potem
Pridem do zaključka, da denar
^endar ni vse.Pri nas, v Come-
je še vedno prenizka pov-
prečna izobrazbena struktura
premalo cenjeno inventivno
delo.«
Samo Ulaga, študent stroj-
»Uštva iz Šentjurja: »Čepravje
strojništvo v naši družini že ne-
•^ako postalo družinski poklic,
Pa sem se sam odločil za to
Usmeritev po tehtnem premi-
sleku. Mislim, da bom v tem
poklicu zadovoljen, da bom
lahko uspešno delal, še pose-
bej. če se bom lahko specializi-
ral v termodinamiki ali pa v
mehaniki. Sam študij, kar je
trentno moje delo, imam rad.
Daje mi možnosti, da povezu-
jem svoje obvezno.sti z željo po
tem, da bi .se čimveč naučil.
Sicer pa .menim, da danes ni
več lahko biti študent. Pri nas
je znanje v primerjavi z iznajd-
ljivostjo in povzpetništvom še
vse premalo cerueno. Pa tudi
sama diferenciacija - žal ne po
sposobnostih - po osnovni šoh
in še bolj po končani srednji
šoli omejuje možnost študija
na vedno ožji krog mladih. Šti-
pendiranje in politika zaposlo-
varya pa sta po mojem nalogi,
katerima bo potrebno nameni-
ti več skrbi.
Mačehovski odnos do znanja
se pri nas kaže tudi v Univerzi-
tetnih programih, ki se ne pri-
lagajajo razvoju tehnologije in
znarya v svetu. Še bolj neus-
klajeno pa je sodelovanje Uni-
verze z združenim delom. Pre-
tok znanja med teorijo in prak-
so bi dal diplomi pravo vred-
nost, tako pa menim, da raven
znanja nekaj let po opravljeni
diplomi pade pod raven sred-
nješolskega znanja, seveda, če
se sam ne trudiš za na-
sprotno.«
Toni Sabranovič, natakar v
Gostinskem podjetju Turist
Nazarje: »Svoj poklic imam
rad in ga ne bi zamenjal za dru-
gega. V gostinstvna sem doživel
vse najlepše in bi se, če bf bil
še enkrat pred odločitvijo, po-
novno odločil za ta poklic. Tu v
Nazarjih nisem zadovoljen.
Osebni dohodek, ki sem ga do-
bil nazadnje, 20 270 din, kom^
zadošča za hrano, stanovanje
in cigarete. Tudi če ne bi upo-
štev^ sobot, nedelj, ko moram
delati, je moje delo preslabo
nagrajeno. Nekako med 35 in
40 tisoč din bi moral dobiti, da
bi bilo moje delo realno ovred-
noteno, zato grem že v krat-
kem v Portorož, kjer bom toli-
ko tudi dobil.«
Matin Germ, delavec v Ga-
rantu na Polzeli: »V pohištve-
ni industriji Garant na Polzeli
delam na stroju za nanašanje
barv. Reči moram, da v našem
delovnem kolekti\ai pravza-
prav ni delavca, ki bi bil lenuh.
Seveda je nemogoče pričako-
vat, da bi iz dneva v dan in iz
meseca v mesec vsakdo delal
enako pridno. Dejstvo pa je, dai
se vsakdo trudi za doseganje
čim boljših rezultatov, kajti to
naj bi se navsezadnje poznalo
tudi ob koncu meseca, ko do-
bimo plače. V teh časih se se-
veda vsakdo trudi, da bi zaslu-
žil čim več in ob tem skorajda
zmanjka časa za razmišljanje
ali je delo, ki ga kdo opravlja
tisto, ki si ga žeh ali ne. So pač
časi, ko je že samo po sebi sre-
ča, da lahko človek dela, da je
zaposlen. Zase lahko rečem, da
sem z delom, ki ga opravljam,
zadovoljen. S plačo pa tako ve-
ste, kako je. Ce bi bila še ne
vem kako visoka, ne bi bili za-
dovoljni. Če pa mora človek
stiskati na vsakem koraku in
če delavcu ne ostane niti toli-
ko, da bi mu plača zadostovala
za elektriko, stanarino, ogreva-
nje, hrano in najnujnejšo oble-
ko, da o čem drugem ne govo-
rim, potem je to hudo. Ljudje
post^ajo ravnodušni in to ni
dobro.«
Edvard Masnec, delavec v
Aerovem tozdu Kemija v
Šempetru: »Standar delavcev
kar naprej pada in tako kot
drugi tudi sam ugotavljam, da
še tako dobro delo in urejeno
nagrajevanje po delu ne poma-
ga ničesar v sedanjih časih, ko
so cene tako podivjale. Samo
delo, ki ga opravljam, me res
veseli in s tistim, kar delam,
sem zadovoljen. Občutek
imam, da tudi drugi spoštujejo
delo vseh poštenih, pridnih in
zavzetih delavcev. Ko pa de-
lavci vidimo druge lumparije,
ki še dogajajo, nas vse mine.
Če bi danes imel sto starih
milijonov, vem pa, da je veliko
takšnih, ki jih imajo še več, in
bi ta denar vezal, bi samo od
obresti dobil več kot pa dobim
vse leto za delo. Nikomur, ki si
je z delom in pošteno zaslužil
ta denar, ne zavidam, zavidam
pa ga tistim, ki si ga niso pošte-
no zaslužili. Najbolj žalostno
pa je to, da jim nihče ne stopi
na prste.«
V Prevaljah so odprli nov
prodajni center Kovinoteline
Ob otvoritvi jfe bila tutil Javna radijska oddaja
v petek so v Prevaljah odprli prodajni center Kovi-
notehne Celje. 2900 kvadratnih metrov meri ta nova
trgovina namenjena za prodajo izdelkov široke potroš-
nje ter reprodukcijskih materialov. Od tega je 800 kva-
dratnih metrov prodajnih površin. Ob tej priložnosti
smo pod pokroviteljstvom Kovinotehne v domu druž- •
benih organizacij v Prevaljah pripravili javno radij-
sko oddajo.
V izredno lepi dvoram je
kar 600 sedežev, zato nas je v
začetku malce skrbelo, kako
bo vse skupaj izgledalo, če
dvorana ne bo vsaj polovič-
no zasedena. Pa so nas Fre-
valjčani takoj potolažili, da
so skrbi odveč, kajti dvorana
bo polna obiskovalcev. Izka-
zalo seje, da so imeli prav. In
ne le to! Vsaj še kakšnih 300
obiskovalcev naše oddaje je
v dvorani stalo. To pomeni,
da je na prireditev prišlo
okrog tisoč obiskovalcev, ki
so navdušeno spremljali za-
nimiv spored za katerega
lahko rečemo, da je bil pe-
ster in da je bilo za vsakogar
nekaj. Radijska oddaja naj bi
trajala uro in pol, pa se je
zgodilo, da seje podaljšala za
debelo uro. Predvsem po za-
slugi odličnega narodno-za-
bavnega ansambla Alpski
kvintet, s katerim pojeta
Ivanka Kraševec in od ne-
davnega tudi Oto Pestner.
Vodji ansambla Jožetu An-
toniču se verjetno kar samo
smeji, ko vidi, kako posre-
čen pevski par ima sedaj v
ansamblu. Da je vse še bolj
pestro in veselo je tu še Vin-
ko Šimek-Jaka Šraufciger,
ki je na Prevaljah znova do-
kazal, da zna s svojimi šala-
mi in dovtipi v smeh spraviti
svakogar. Da je Vinko poleg
tega še dober pevec, pa je
tudi že nekajkrat dokazal.
Obiskovalci javne radijske
odd^e v Prevaljah so lepo
sprejeU tudi druge nastopa-
joče: mladi celjski ansambel
Globus, domača harmoni-
karja Slavka Vrabiča in
Franca Rebernjaka ter meša-
ni pevski zbor Kovinotehne,
ki ga vodi Milan Kasesnik.
Del tistega, kar so slišali obi-
skovalci na Prevaljah, so lah-
ko poslušali tudi poslušalci
radia Celje in koroškega ra-
dia Slovenj Gradec.
Skratka, na Prevaljah je
bilo prijetno. Najbolj po-
membno pa je to, da so Pre-
valjčani dobili nov prodajni
center in kot vse kaže, so ga
že sprejeli za svoiega.
JANEZ'VEDENIK
Slike: EDI MASNEC
Domača harmonikaša Slavko Vrabič in Franc Rebernjak
sta povedala, da je najlepše igrati na ohcetih, pa čepravje
to še kako naporno. Letos bosta spet tekmovala na Zlati
harmoniki na Ljubečni.
Predstavnik Kovinotehne
Franc Kovačičje Prevaljča-
nom obljubil, da bo prodaj-
ni center vedno dobro zalo-
žen, tajnik krajevne skup-
nosti Ivan Kavtičnik pa se
je Kovinotehni zahvalil za
njeno odločitev, da je tak-
šen objekt zgradila prav na
Prevaljah. Prodajni center
bo prav gotovo popestril
ponudbo na Koroškem. Ve-
ljal je 102 milijona dinar-
jev, del sredstev pa so pri-
spevale tudi delovne orga-
nizacije iz Mežiške doline.
Jaka Šraufciger že ve, kaj
mora pripovedovati, da se
mu ljudje smejejo. Sicer pa
sam pravi, da ljudje v teh
časih še kako potrebujejo
humor. Kar nekako lažje in
lepše je potem vse skupaj.
Alpski kvintet s pevcema Ivanko Kraševec in Otom Pestnerjem ter povrhu še z Jako
Sraufcigrom bo kmalu izdal ploščo z novo zasedbo. Vodja Jože Antonič pa je povedal, da
veliko več gostujejo v tujini kot doma, saj imajo tam precej več posluha za narodno
zaba vno glazbo kot doma. Rekel je, da pri tem še posebej misli na našo tele vizijo, kjer so
redki gostje, stalni gostje pa so denimo na avstrijski televiziji.
Člane mešanega pevskega zbora Kovinotehne druži^ ljubezen do lepe pesmi. To so
dokazali tudi s svojim ubranim petjem. Sicer pa je kot na dlani, da vaje zahtevajo ljudi,
ki jim petje zares mnogo pomeni, kajti ni enostavno hoditi dvakrat na teden iz različnih
krajev na vaje, če upoštevamo tudi to, da v zboru pojejo tudi prodajalci, ki imajo delo
dopoldne in popoldne.
14. stran - novi tednik
25. april 1985
Od zamisli do uresničitve
Društvo inovatorjev Si. Konjice naj se zrcaii v množičnosti
»Na področju izumov, teh-
ničnih izboljšav in prijavlje-
nih patentov smo Jugoslova-
ni med zadnjimi v primerjavi
z deželami, ki so enako ali po-
dobno tehnološko razvite in
ki imajo približno enak druž-
beni proizvod na prebivalca.
V primerjavi z razvitim sve-
tom pa zaostajamo še bolj in
čas je, da bi se končno prebu-
dili in začeli bolj sproščati
energijo in znanje«. Tako o in-
ventivnem delu pri nas raz-
mišlja Štefan Nemeš, pred-
sednik lani ustanovljenega
društva inovatorjev Sloven-
ske Konjice in direktor Come-
ta Zreče.
»Zadnje čase nas težke go-
spodarske razmere silijo, da se
vendarle bolj obračamo k last-
nemu znanju in da dajemo in-
ventivnemu delu večji pomen,
a še vedno capljamo za razvi-
tim svetom.« Da bi takšno sta-
nje na inovacijskem področju
presegli, so torej v Slovenskih
Konjicah ustanovili društvo
inovatoijev in si za cilj zastavili
množičnost. Med člani dru-
štva, okoli 70 jih je, so tudi že
izkušeni inovatorji, ki so gonil-
na sila pri aktiviranju energije
in znanja v svojih delovnih in
življenjskih okoljih in v dru-
štvu. Društvo je prevzelo os-
novno vlogo spodbujevalca
uspešnega in ustvapalnega de-
la na vseh področjih. Od ideje
do realizacije pa je pot često
dolga in trda. »Če rečemo ide-
ja«, razmišlja Štefan Nemeš v
imenu društva, »mislimo s tem
na določen tehnološki pro-
blem, ki ga je potrebno rešiti,
na aoiocen proizvod, ki bi ga
bilo potrebno in možno naredi-
ti ali pridelati in s tem ustvariti
nova delovna mesta, večji
družbeni proizvod, nove delav-
nice ali obratovalnice... Misli-
mo na izboljšavo, ki bi dopri-
nesla k večji produktivnosti, ki
bi zaščitila okolje, bolje izkori-
stila energijo itd. Nekaj takih
idej že imamo. Zanje bomo
razpisali projekt, ko bo izziv
vsem inovatorjem in bo moral
dati najboljše rešitve. Izbor bo
opravljala posebna skupina
strokovnjakov iz društva, ki bo
s tem prevzela odgovornost, da
bo predlagana rešitev tudi spe-
ljana.«
Društvo inovatoijev Sloven-
ske Konjice želi s svojim de-
lom aktivirati prav vsa področ-
ja. Tudi kmetijstvo je eno ti-
stih, ki ima za ustvarjalnega
strokovnjaka neizčrpne mož-
nosti. Kako na n^bolj ustrezen
in donosen način gojiti ribe,
gobe, pridelovati in zbirati
med in še kaj. Vse to so vpraša-
nja, na katera bodo s svojimi
študijami in projekti skušali
odgovoriti strokovnjaki. »Zato
je v društvu pomembna tudi
struktura strokovnjakov. Po-
trebujemo tehnologe, kmete,
komercialiste, administrativ-
ce, ki bi jih radi tudi primarno
nagradili. Pretežni del doblje-
nega dohodka iz uresničenih
projektnih nalog bo društvo
namreč namenilo za nagraje-
vanje inovatorjev. Pri nagraje-
vanju smo bili doslej, kjerkoli
seje inovatorsko delo vendarle
pojavljajo, izredno šibki. Tudi
pri nas, v Cometu, vendar pa
prav zdaj pripravljamo pravil-
nik za bolj stimulativno nagra-
jevanje.«
Ustvarjalnost se ne izšola,
temveč se ob tem, da je neko-
mu že prirojena, izpili in se, če
je stimulirana, nadgrajuje. To
pa je ob množičnosti tudi cilj
društva inovatorjev Slovenske
Konjice.
MATEJA PODJED
Velenjčani so še vedno vodilni med icrvodajaici
Konec prejšnjega tedna je bila v Titovem Velenju trodnevna krvodajalska akcija, ki jo
je organiziral občinski odbor Rdečega križa. Velenjčani so tudi tokrat dokazali, da so
med najštevilčnejšimi krvodajalci v Sloveniji, saj je v treh dneh darovalo kri kar 1323
občanov.
Prvi dan je darovalo kri 360 občanov, drugi dan 660, tretji dan pa 303 občanov. Krvodajal-
cev bi bilo gotovo še več, če ne bi bilo tfeba čakati na vrsto tudi več kot uro in pol. tako da so
mnogi izgubili potrpljenje in odšli domov. Čakalna doba je bila tako dolga, ker Zavod za
transfuzijo krvi iz Ljubljane ni pripeljal dovolj ekip. Takšno stanje se ponavlja že leta,
vendar Ljubljančani doslej niso še ničesar ukrenili, da bi bil odvzem krvi hitrejši.
Foto: Lojze OJSTERŠEK
Podeljena Roševa priznanja
Dan prosvetnih delavcev so delavci s področja vzgoje in
izobraževanja celjske občine obeležili s srečanjem v ponede-
ljek popoldne v Narodnem domu v Celju.
O aktualnih vprašanjih v šolstvu je uvodoma govoril Tine
Zorič, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraže-
vanje ter telesno kulturo. Sledila je podelitev Roševih priznanj,
ker so jih 29 najuspešnejšim prosvetnim delavcev občine Celje
letos podelili prvič v spomin na znanega prosvetnega delavca in
pisatelja Frana Roša. Po podelitvi je vendarle ostal grenak okus
vsem delavcem s področja vzgoje in izobraževanja predšolskih
otrok, ki so jih pri podeljevanju priznanj in uvodnem nagovoru
popolnoma prezrli.
Srečanje so zaključili s koncertom mešanega pevskega zbora
France Prešeren pod vodstvom Edija Goršiča.
VVE
Biserni jubilej delavsice godbe Zarja
Ustanovilo jo je razgibano tlelavstvo v Šoštanju
Delavska godba Zarja iz Šoštanja
bo slavila ob letošnjem prvem maju
60-letnico obstoja in uspešnega delo-
vanja v bližnji in daljni okolici, ka-
kor tudi v zamejstvu. Kako zelo so se
delavci tovarne usi^a zavedali po-
membnosti proslavljanja delavskega
.praznika priča dejstvo, da je prav na
proslavi 1. maja 1925 vzniklila zami-
sel o ustanovitvi delavske godbe.
V Šoštanju je bilo pred drugo vojno
le eno industrijsko podjetje, in sicer
tovarna usnja. Delavstvo je bilo zelo
razgibano. Kmalu po vojni so sami
zgradili zadružni dom, ob odprtju pa je
govoril Etbin Kristan. Vsako leto so
proslavljali 1. maj tako, da so imeli
zborovanje, razne nastope in izlete v
bližnjo okolico. Zavoljo takšne vse-
stranske kulturne dejavnosti ni bilo
čudno, da so ustanovili tudi godbo na
pihala s simboličnim imenom - Zarja.
Takoj se je prijavilo 64 članov, vendar
je godba lahko štela le 28 mož, ker za
vse ni bilo denarja za nakup instru-
mentov. Le-te so kupili v Trstu in ker
enodnevni zaslužek, za katerega so se
domenili, da ga odstopijo, ni bil do-
volj, je manjkajoča sredstva primaknil
še lastnik tovarne.
Prvi kapelnik je bil Anton Irgolič, ki
je pričel s poučevanjem godbenikov,
tako da so točno po letu dni, na prosla-
vi 1. maja 1926, lahko imeli prvi javni
nastop. Potem je godbenike vzgajalo
in vodilo še več kapelnikov. Za profe-
sorjem glasbe, Silvom Tamšetom. ki
je godbo vodil do lani, jo je prevzel
profesor Branko Škruba. Predsednik
godbe pa je že več kot deset let Alek-
sander Samobor.
V šestih desetletjih je imela godba več
tisoč javnih nastopov v Šoštanju, raz-
nih krajih po Sloveniji, v Srbiji in na
Hrvaškem, po osvoboditvi pa tudi v
Italiji in Avstriji. Brez dvoma ostaja
najpomembnejši nastop godbe Zarja,
ko je korakala na čelu prepovedanega
zleta Svobod v Celju, 7. julija 1935, na
katerem je bil glavni govornik Franc
Leskošek-Luka, ki je v svojem govoru
povedal, da seje pričel štrajk delavcev
v tovarni usnja Šoštanj. Po ^nitvi iz
Celja so se delavcem pridružili še god-
beniki.
Godba je v času svojega delovanja
dobila številne nagrade, priznanja in
plakete, ki zdaj krasrjo godbeni pro-
stor v tovarni usnja v Šoštanju. Biserni
jubilej bodo godbeniki proslavljali z
zavestjd, da so naši družbi potrebni in
da jih bo le-to zato tudi v bodoče mo-
ralno in materialno podpirala.
V. KOJC
Prvi godbeniki delavske godbe Zarja Šoštanj, ustanovljene 1. maja 1925 v
tovarni usnja Šoštanj.
V Rdečem križu
prizadevno delajo
Celjska, občinska organiza-
cija Rdečega križa je tudi v
preteklem letu uspešno izpe-
ljala obsežno zastavljene na-
loge, so ugotovili na program-
ski seji občinskega odbora, ki
je bila v torek. Ena pomemb-
nejših akcij, ki so jih začeli
lani, je bila ustanavljanje po-
staj Rdečega križa v krajev-
nih skupnostih. Letos bodo z
akcijo še nadaljevali, tako da
naj bi postaje ustanovilo vsaj
10 od 25 osnovnih organizacij
v krajevnih skupnostih.
Veliko skrb so namenili tudi
raznim oblikam izobraževanja.
Tako so na primer usposobili
303 pomožne bolničarje iz or-
ganizacij združenega dela,
imeli pa so tudi tečaj za bolni-
čarje, več tečajev za pripadni-
ke civilne zaščite in predava-
nja za učence, dijake in učite-
lje. Šest aktivov iz osnovnih
šol je tudi sodelovalo na repu-
bliškem tekmovanju v skrbi za
starejše, bolne in invalidne ob-
čane. Najboljši je bil aktiv iz
osnovne šole Franja Vrunča na
Hudinji. Mladi člani pa so bili
precej delavni tudi na drugih
področjih.
Zelo odmeven je bil tudi
uspešen izlet za tiste občane,
ki prejemajo družbeno denar-
no pomoč. V Žiče in na Pohor-
je so popeljali 81 občanov.
Obsežen program si je odbor
zastavil tudi za to leto. Ena po-
membnejših nalog bo uspo-
sabljanje ljudi za nudenje prve
medicinske pomoči, za nego
bolnika na domu, usposabljali
pa bodo tudi pripadnike civil-
ne zaščite in pripravili številna
predavanja v šolah. Hkrati naj
bi tudi spodbudili delo v kra-
jevnih organizacijah, s^ neka-
tere še vedno ne sodelujejo do-
volj v akcijah občinskega od-
bora, manjka pa jim tudi lastna
iniciativa.
Na programski seji so tudi z
veseljem ugotoviU, da lani za-
četa akcija pomoči starejšim ni
zamrla in da mladi člani Rde-
čega križa še vedno prizadev-
no pomagajo starejšim bolnim
invahdnim občanom.
S.Š.
V celjsko občinsko organi-
zacijo Rdečega križa je vklju-
čenih 18.554 odraslih, 4315
članov mladine Rdečega kri-
ža in 6246 mladih članov, tako
da je v Rdeči križ vključenih
približno 43 odstotkov vseh
prebivalcev v občini.
Lani je bilo v krvodajalske
akcije vključenih 3357 ljudi,
ki so dali 1181 litrov krvi. To
je 231 litrov oziroma za četrti-
no več, kot pa so načrtovali v
začetku leta.
V letošnje krvodajalske ak-
cije naj bi vključili več kot
4000 krvodajalcev in zbrali
približno 1100 litrov krvi.
Jubilej šoštanjske celodnevne šole
Začetki šolanja v Šoštanju segajo v leto 1775. Šolo je ustanovila Marija Terezija
Šoštanjčani danes praznujejo 210
letnico šole in 10 letnico celodnevne
osnovne šole Biba Ročk. Šoštanjska
osnovna šola je ena prvih v Sloveniji,
ki je pred leti začela uvajati celod-
nevni pouk in čeprav so ponosni na
visok jubilej, niso najbolj zadovoljni,
ker že leta čakajo na novo šolo.
Denarja je dovolj komaj za obnovo.
Šoštanjčani so doslej šolo obnovili že
petkrat, zaradi nenehnega naraščanja
kevila otrok in pomanjkanja prostora
pa so na podstrešju zgradili še pet do-
datnih učilnic. Celodnevno osnovno
šolo Biba Ročk obiskuje trenutno že
480 učencev, ki jih poučuje 33 učite-
ljev. K Šoštanjski osnovni šoli sodita
tudi podružnični šoli v krajevni skup-
nosti Bele vode, ki je oddaljena od
Šoštanja 13 kilometrov ter ima 11
učencev in v krajevni skupnosti Rav-
ne, ki ima 37 učencev.
V šoštanjski osnovni šoli je zelo raz-
gibana tudi izvenšolska dejavnost. Po-
leg številnih krožkov, ki so dobro obi-
skani, sodeluje šola tudi s šoštanjsko
termoelektrarno, kjer imajo učenci
elektro, strojni, kemijski in mizarski
krožek. Le-te vodijo strokovnjaki in
mentorji iz termoelektrarne, osnovna
šola Biba Ročk pa jim v zameno pri-
pravlja razne proslave in razstave. Os-
novni namen teh krožkov je v tem, da
se učenci spoznajo in delno usposobi-
jo za poklice, ki jih potrebujeta šo-
štanjska termoelektrarna in velenjski
rudnik lignita.
Letos je začela na šoli delovati tudi
šolska zadruga, v katero je vključenih
pribUžno 200 učencev na višji stopnji.
Najprej je šolsko vodstvo nameravalo
vključiti le učence, ki bi se za delo v
šolski zadrugi odločili prostovoljno, kas-
neje pa so se premislili, ker so ocenili, da
bo učencem delo v zadrugi le koristilo,
glede na to, da je velenjska občina tudi
dokaj kmetijska. Šolska zadruga je v Ma-
jerjevi vili. ki jo je na račun rudarske
škode odkupil velenjski rudnik lignita.
Učenci so zaenkrat posadili drevesnico
in ribezov nasad, pripravljajo pa že tudi
teren za zdravilna zelišča.
Današnja slavnostna seja zbora delav-
cev in sveta staršev se bo pričela ob 17.
uri v avli šole Biba Ročk. Ob tej priložno-
sti bodo delavcem, ki že od ustanovitve
celodnevne osnovne šole do danes
opravljajo vzgojno izobraževalno dejav-
nost na šoli, podelili posebna priznanja.
V. E-
Iz šolske kronike
»Učna soba se je nahajala v leseni'
mežnariji. Ta je stala tam, kjer je seda-
nja, ki so jo, pozidali leta 1820. Učno
sobo opisuje Šmihelski župnijski urad v
vlogi na okrožni urad dne 8. aprila 1784
leta kot tako nizko, ozko in kratko, da v
njej ni bilo mogoče postaviti tabel in
šestih petsedežnih klopi. Prvo delo v tej
učilnici je opravljal organist Janez
Rosser.«
»Mož je bil visoke rasti, suhoten,
okroglih rok in obritih lic ter bolj tuž-
nega in skrbnega obraza. Slovenskega
mišljenja je bil že v času, ko še drugi
vedeli niso, da so Slovenci sploh na
svetu.«
25. april 1985
novi tednik - stran 15
Z udarniškim deiom do teiefonov
Krajani Vinske gore so se odločili, da bodo s svojim delom
pomagali čimprej priti do telefonov. Gre za 225 telefonov, ki
naj bi zazvonili na krajevni praznik, 22. julij.
Predsednik režijskega odbora Peter Rebernik je povedal,
da bodo morali položiti ali obesiti kar 50 kilometrov telefon-
skih kablov, zanje pa izkopati več kilometrov jarkov in
postaviti številne telefonske drogove.
Telefonski priključek bi vsako gospodinjstvo stal pri-
bhžno 200.000 dinarjev, stroške pa bodo zmanjšali tako, da
bodo čimveč dela opravili sami. Tako naj bi vsak naročnik
opravil 50 udarniških ur za izgradnjo primarnega razvoda.
Doslej so izkopali 4 kilometre jarka in vanj položili 2 kilome-
tra kabla, je povedal vodja del. Tone Kroševec. Predsednik
KO SZDL Vinska gora, Ivan Košan pa pravi, da je to ena
večjih akcij v kraju, ki hkrati dokazuje, da reklo »v slogi je
moč« še vedno drži.	T.TAVČAR
Devetdeset let Hrovatove mame
Partizanski mami iz Podvina pri Poizeii življenje ni z rožicami postlalo
Devetdeset let je pred krat-
kim dopolnila partizanska
mama Jožefa Hrovatova iz
Podvina pri Polzeli. Hrovato-
vo mamo dobro poznajo lju-
dje tod naokrog. Povedo, da
se za svoja leta še vedno do-
bro drži. V to smo se prepriča-
li tudi sami, ko smo jo prejš-
nji teden obiskali.
Seveda je klepet najprej na-
nesel na njeno zdravje in sama
pravi, da se nima kaj pritoževa-
ti. Hudo je le to, da je pred
časom izgubila vid. Pa je vča-
sih tako rada brala! In to kar
vse po vrsti - časopise in knji-
ge. Sedaj je njen edini prijatelj,
ki ji ves dan dela družbo, kar
radio. Tako je Jozlova mama,
kakor se pri Hrovatovih reče
po domače, še vedno kar na
tekočem z vsemi pomembnej-
šimi dogodki. Pravi, dajo naj-
bolj skrbi to, da bi spet bila
vojna, ko pa se po svetu kar
naprej nek^ prepirajo.
Dve vojni vihri je preživela
Jožefa. Neštetokrat je bilo tako
hudo, da ni vedela, če se bo
dalo zdržati. Najhuje je-bilo, ko
je njen komaj sedemn^stletni
sin Franc odšel v partizane in
že po nekaj dneh padel na Do-
brovljah. Z besedami ni mogo-
če opisati neizmerne bolečine,
ki stiska materino srce, kadar
izgubi sina. Hrovatova mama
je takrat mislila, da se ji bo
sesul svet. Toda stisnila je pe-
sti in si krčevito govorila: »Mo-
ram še živeti in dokazati vsem,
da smo slovenske matere po-
nosne na svoje sinove.« Zdrža-
la je! Tudi plenjenja po hiši
med vojno, mnogokrat lakoto
in ure obupa. Potem je prišel
tisti najlepši dan, ko je napoči-
la svoboda. »Saj ne veste, kako
je, ko se človek naenkrat zave,
da je napočil mir! Samo, da bi
bil mir, pa bo šlo«, pravi Jožefa
in doda, da je ljudem danes
tako dobro, pa čeprav vsi
vprek kar nekaj kritizirajo.
Štiri otroke je Jožefa spravi-
la na svet. Nandi si je družino
ustvaril v Parižljah, Ana živi v
Podlogu pri Šempetru, doma
pa je ostal sin Julij, ki kmetuje.
Se zlasti rada ima mama Jože-
fa vnuka Jožija in Petra, ki ma-
mi včasih tudi kaj prebereta in
ji seveda pomagata, kadar kaj
potrebuje. Peter obiskuje še
osnovno šolo na Polzeli, Joži
pa prvi letnik kmetijske sred-
nje šole v Šentjurju. Mama
pi<avi, da imata oba veselje za
delo na kmetiji in da sina Juli-
ja sploh nič ne skrbi, kako bo z
naslednikom kmetije.. Potem
doda, da se fanta menda še nič
ne zanimata za ženske. Vpraša-
mo jo, po čem to sodi, pa je
odgovorila, da po tem, ker sta
ob večerih še kar doma. No ja,
pa saj še imata čas.
Z dela v vinogradu seje vrnil
sin Julij: »Nerodno je, če ni_v
hiši razen mame nikogar. Še
posebej zato, ker mama nič ne
vidijo«, pove Julij. Zato ne gre
drugače, še zlasti, kadar so dlje
časa kje na polju, da mamo pač
zaklenejo v hišo. Še sreča, daje
mama še tako pri močeh, da ne
rabi kakšne posebne pomoči
ali nege. Ne glede na to, pa
večkrat skoči kdo s polja do-'
mov pogledat, kako je z mamo
in če potrebuje kaj posebnega.
Potem besedo spet povzame
Jožefa in vse polno dobrih be-
sed ima na račun »ta mlade«,
ki je zelo »fejst« in se dobro
razumeta. Nenadoma se Jožefa
spomni in vpraša: »Vi ste pa z
radia?« Nekaj očitkov potem
slišimo, da je v radiu vse pre-
več tiste moderne glasbe, od
katere človeka kar ušesa boli-
jo. Je pa vendarle lepše, pravi
Jožefa, kadar zaigrajo Avseni-
ki in Slaki in kadar slišimo le-
po staro slovensko narodno
pesem. Teh pesmi je nasploh
premalo slišati.
Julij prinese na mizo hter
domačega in kozarček ga po-
nudi tudi mami, ki pove, da
daje vino starejšemu človeku
moč. Kozarček ali dva na dan
sta pravo zdravilo in starejšim
pomenita toliko kot otrokom
mleko. Mora pa imeti človek
pravo mero. Mama Jožefa še
sedaj ne more pozabiti, kako
hudo ji je bilo, ko je bila še
mlada in se ga je napila. En-
krat samkrat v življenju je bila
pijana.
Kar precej časa smo še govo-
rili z Jožefo Hrovatovo, ob slo-
vesu pa nas je povabila, naj se
še kdaj oglasimo. ,Če prej ne,
pa čez deset let. Želimo ji še
naprej trdno zdravje in polno
mero dobre volje!
JANEZ VEDENIK
Foto: TONE TAVČAR
Jožefa Hrovat s sinom Julijem.
16. stran - novi tednik
25. april 1985
Večja kakovost Izdelkov in poslovanja
LIK Savinja Je že v vrhu proizvajalcev pohištva
v LIK Savinja so se odlo-
čili, da bodo letošnje leto
proglasili za leto kakovosti,
pred dnevi pa so sklenili, da
se bodo tudi intenzivneje
lotili iskanja notranjih re-
zerv. Gre za kompleksno
presnovo delovne organiza-
cije, kot pravi glavni direk-
tor Zvonko Perlič, ki naj bi
prve rezultate prinesla že
letos, hkrati pa bi predstav-
ljala trdne temelje za razvoj
delovne organizacije v na-
slednjih letih.
V	Savinji poudarjajo, da
ne gre samo za večjo kako-
vost izdelkov, ampak tudi za
izboljšanje poslovanja od iz-
koriščenosti delovnega časa
in strojev do v^odenja in od
čiščenja delovnih prostorov
do večjih spodbud inventiv-
ni dejavnosti. Prvi uspehi
teh prizadevanj so že vidni,
čeprav v delovni organizaciji
poudarjajo, da je to daljši
proces, v katerem se bo z leti
in z boljšo tehnološko
opremljenostjo kakovost nji-
hovih izdelkov in poslovanja
še izboljšala.
V	Savinji veliko pričakuje-
jo tudi od programa aktivno-
si in ukrepov, ki so jih spre-
jeh te dni, in v katerih so se
delavci odločili, da bodo po-
iskali čimveč notranjih re-
zerv tako v proizvodnji kot v
nabavi, prodaji in financira-
nju. Najpomembnejše pri tej
odločitvi je, da bodo v delov-
ni organizaciji zmanjšali za-
loge surovin in končnih iz-
delkov, ki so doslej zaradi vi-
sokih obrestnih mer topile
poslovno učinkovitost.
Vsa ta prizadevanja pa bo-
do dala ustrezne rezultate, če
bodo sodelovali res vsi zapo-
sleni. Zato so v Savinji z nji-
mi seznanili vse delavce,
hkrati pa poudarjajo, da
uresničitev sprejetih ukre-
pov predpostavlja tudi spre-
minjanje miselnosti in navad
delavcev.
Te dni bosta prišla na trg
nova pohištvena programa,
od katerih si v LIK Savinja
veliko obetajo; 3K bodo pro-
izvajali v šcmpetrskem toz-
du, Soleil pa v tozdu Pohi-
štvo Celje
To bo pomembna pridobi-
tev za delovno organizacijo,
ki je, če bi sodili po prizna-
njih na sejmih, že sedaj v vr-
hu proizvajalcev pohištva
pri nas. Tako je bil na primer
program »Vista« lani progla-
šen za najboljši pohištveni
program pri nas, letos pa je
precej priznanj požel pro-
gram 3K, ki so ga v rekordno
kratkem času zasnovali in
uvedli v proizvodnjo. Da so
uspeli, potrjujejo priznanja -
»zlati ključ« na beograjskem
in »zlati most« na skopskem
mednarodnem sejmu in pa
tudi veliko zanimanje obi-
skovalcev na obeh sejmih v
Kolnu in Parizu.
Program 3K je sestavljen
samo iz 27 različnih desk, ki
jih je mogoče sestaviti v več
različnih pohištvenih sesta-
vov. Njegova prednost je v
tem, da lahko kupec po svo-
jih željah z različnim kombi-
niranjem opremi samske
dnevne in otroške sobe.
Precej zanimanja je požel
tudi program »Soleil«, ki je
sestavljen iz desetih elemen-
tov. Gre pravzaprav za idejo
izpred dveh let, ki pa so jo
vpeljali v proizvodnjo šele
sedaj, ker prej ni bilo dovolj
prostih proizvodnih zmoglji-
vosti. Za »Soleil<> je bilo že
pred dvema letoma veliko
zanimanje tako med domači-
mi, kot tujimi kupci, podob-
no pa je bilo tudi na letošnjih
sejmih. V Savinji obljublja-
jo, da bo mogoče kmalu ku-
piti oba pohištvena progra-
ma tudi v trgovini, saj so
»nulte« serije že v proiz-
vodnji.
Pestra izbira kakovostne-
ga pohištva pa daje tudi real-
no podlago načilom, da dobi
proizvodnja končnih izdel-
kov v Savinji pomembnejše
mesto oziroma večji delež,
kar se odraža tudi pri načrto-
vanem investiranju v nasled-
njih letih. Močna pohištvena
tozda s sodobno strojno
opremo, ena najmodernejših
žag pri nas, kjer izkoristijo
tudi odpadke pri žaganju (za
lamelni parket in obloge),
moderna, največja furnirni-
ca pri nas in tozd energetika,
ki se na trgu vse bolj uveljav-
lja s sitemom EKR-80 za
smotrnejšo porabo električ-
ne energije, pa so porok, da
je razvoj te delovne organiza-
cije dobro zasnovan in po-
stavljen na trdne temelje.
Tudi delavci LIK SAVINJA se pridružujejo
čestitkam ob dnevu O F in prazniku dela.
3K je dobil letos že dve pomembni priznanji - zlati ključ in zlati most.
Soleil, pohištveni program, od katerega si v Savinji tudi
precej obetajo.
Zavarovalna skupnost Trig:Iav, območna skup-
nost Celje deluje kot organizacijska enota zavaro-
valne skupnosti Triglav. Celotno zavarovalno
skupnost namreč tvori 16 območnih skupnosti.
Celjska območna skupnost je po obsegu poslovanja
na tretjem mestu v Zavarovalni skupnosti TRI-
GLAV, pri čemer pod poslovanjem oziroma njego-
vim obsegom razumemo število sklenjenih zavaro-
vanj, plačano zavarovalno premijo, število prijav-
ljenih škodnih primerov in izplačanih odškodnin
ter število zaposlenih delavcev v delovni skup-
nosti.
Mala osebna izkaznica
Območna skupnost Celje opravlja svojo dejavnost na
območju osmih občin: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske
Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žalec. V
vseh občinskih središčih ima tudi svoja predstavnštva,
kjer lahko zavarovanci dobijo vse potrebne informacije
o zavarovanjih, sklepajo zavarovanja, prijavlj^o škodne
primere in drugo.
Delovna skupnost, ki opravlja strokovna opravila za
območno skupnost Celje je imela lani zapo.slenih 248
delavcev, za izvajanje zavarovanja v zasebnem sektorju
pa je organiziranih še 93 zastopstev.
V poslovnem letu 1984 je bilo v območni skupnosti
Celje doseženo 2.152.000.000 dinarjev plačanih zavaro-
valnih premij iz 345.357 sklei^enih zavarovalnih
pogodb. Zavarovanci so lani prijavili 47.229 škodnih
primerov, vrednost izplačanih odškodnin pa je bila
1.599.000.000 dinarjev. V zavarovalnih sredstvih je raz-
merje plačanih zavarovalnih premij družbenega sek-
torja v odnosu do zasebnega sektorja 69 : 31.
Kaj le zavarovanje?
Zavarovanje je pomembna gospodarska dejavnost, s
katero se po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotav-
lja gospodarska varnost. Nevarnost pred posledicami
škod je narekovala potrebo, da se združujejo sredstva
posameznikov v skupne sklade (zavarovalna sredstva),
iz katerih se razdelijo tistim, ki so prizadeti zaradi
nepredvidenih škodnih dogodkov.
Cilj vsakega zavarovanja je torej odprava gospodar-
skih posledic zaradi nastalih škodnih dogodkov. S plači-
lom zavarovalnih premij se sistemsko združujejo sred-
stva tudi za zavarovalno preventivo, ki predstavlja pre-
prečevanje in odpravljanje vzrokov škodnih primerov.
Kakšne vrste zavarovanj poznamo?
Zavarovalna skupnost je pooblaščena za sklepanje
naslednjih vrst zavarovanj:
•	premoženjska zavarovanja v ožjem smislu:
požarno zavarovanje, vlomsko zavarovanje, zava-
rovanje stekla pred razbitjem, stanovanjsko zava-
rovanje, zavarovanje strojev in opreme - stroje-
lom, zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi po-
žara, zavarovanje obratovalnega zavarovanja bla-
ga na sejmih, zavarovanje prireditev, zavarovanje
odgovornosti ter nekatere posebne vrste premo-
ženjskih zavarovanj, kot so zavarovanje elektron-
skih računalnikov in podobno.,'"
•	avtomobilska zavarovanja: zavarovanje zav-
tomobilskega kaska, avtomobilske odgovornosti
ter zavarovanje voznika in potnikov za nevarnost
telesnih poškodb.
•	transportna in kreditna zavarovanja: zvaro-
vanja blaga v domačem in mednarodnem tran-
sportu in zavarovarvja različnih vrst kreditov.
•	kmetijska zavarovanja, kjer v glavnem poz-
namo zavarovanja posevkov in plodov ter zavaro-
vanja živali.
•	osebna zavarovanja: v to skupino uvrščamo
življenjska in nezgodna zavarovanja. Pri življenj-
skem zavarovanju se zavarovalnica obveže, da bo
izplačala določeno vsoto zavarovancu ali koristni-
kom v primeru smrti zavarovanca. Pri nezgod-
nem zavarovanju pa ločimo: avtomobilska nez-
godna zavarovanja potnikov, voznikov in delav-
cev na motornih vozilih, obvezna nezgodna zava-
rovanja potnikov v javnem prometu, kolektivna
nezgodna zavarovanja delavcev in članov društev.
Zavarovanja premoženja in oseb so prostovoljna, kar
pomeni, da se zavarovanci prostovoljno odločajo proti
katerim rizikom se bodo zavarovali. Izjema so le neka-
tere oblike obveznega zavarovanja.
V eni od prejšnjih številk NT smo podrobneje predsta-
vih kmetijska zavarovanja in stanovanjsko zavarovanje,
samo še z zavarovanjem gospodinjskih strojev in apa-
ratov.
Glede na to, da ni več mogoče sklepati strojelom.nih
zavarovanj za pralne in pomivalne stroje, hladilnike,
zamrzovalnike, sesalnike za prah in televizijske aparate,
lahko te stroje zavarujemo po prvem riziku po dodatnih
pogojih za zavarovanje gospodinjskih strojev in apara-
tov. To zavarovanje je dodatno in ga lahko sklenemo le,
če je sklenjeno tudi temeljno stanovanjsko zavarovanje.
V počitniških hišicah, nenaseljenih stanovanjih, lokalih
in v obrti lahko sklenemo zavarovanje strojev in apara-
tov le, če je zanje sklenjeno vsaj požarno zavarovanje.
Bistveno pri novem zavarovanju gospodinjskih stro-
jev ah aparatov je zavarovanje po prvem riziku, a zavaro-
valna vsota ne sme biti manjša od n^nižje vsote, ki jo
vsako leto določi zavarovalna skupnost. Najnižje pre-
mije veljajo le za aparate, ki jih zavarujemo do tretjega
leta starosti, na novo pa jih lahko zavarujemo do petega
leta starosti. Zavarujemo jih lahko do njihovega osmega
leta starosti oziroma v primerih, ko so bili zamenjani
najpomembnejši funkcionalni deli, do desetega leta.
Škodo na gospodinjskih strojih in aparatih po dodat-
nih pogojih krije zavarovalnica v polnem znesku (razen
odbitne franšize v višini 10 odstotkov zavarovalnine),
vendar največ do višine zavarovalne vsote na prvi riziko.
Predmet zavarovanja so vsi deU gospodinjskih strojev in
aparatov (razen TV anten in njihovih kablov). To
pomeni, da zavarovalnica krije škodo tudi na grelcih,
filtrih, zvočnikih, električnih izhodih in vhodih, vtični-
cah ter delih strojev in aparatov, ki so izpostavljeni
mehanski obrabi (ohišja, gumbi, tesnila, gumijaste cevi
ipd.). Pri tem velja pozoriti, da je škoda, zlasti na t. i.
obrabljivih delih, z zavarovanjem krita le, če so ti deli v
dobrem stanju, torej ne dotrajani, razpokani ali prepe-
reh.
Po novem so predmet zavarovanja tudi daljinski
upravljalci televizijskih aparatov in televizijski aparati,
ki se oskrbujejo z baterijsko ali akumulatorsko elek-
trično energijo.
Med stroške popravila se sedaj štejejo tudi nujni pre-
vozni stroški, vendar največ do višine treh odstotkov od
zavarovalne vsote. V primerjavi s prejšnjimi 150 dinarji
je to vsekakor ugodnejše.
25. april 1985
novi tednik - stran 17
Klima povečuje izvoz,
predvsem pa dobro gospodari
Da naslov nima samo pro-
pagandni značaj, dovolj
zgovorno o dobrem gospo-
darjenju Klime Celje priča-
jo že podatki o poslovanju v
prvih treh mesecih letos.
Vrednostni obseg svoje pro-
izvodnje, so skupaj z mon-
tažnimi deli, dvignili na 634
milijonov dinarjev, kar po-
meni 75-odstotno povečanje
vrednosti proizvodnje in
montaže v odnosu na lansko
prvo trimesečje.
Takšne dobre poslovne re-
zultate so v celjski Klimi do-
segli kljub veliki konkurenci
sorodnih delovnih organiza-
cij na domačem tržišču in
kljub splošnemu upadaju
naložbene dejavnosti. To se-
veda zahteva od Kliminih
delavcev v proizvodnji, po-
slovodnih in strokovnih ka-
drov veliko usmerjenost v tr-
ženje, kar so zastavili z nekaj
sprejetimi ukrepi na področ-
ju komerciale in proiz-
vodnje.
Na komercialnem področ-
ju s svojimi predstavništvi v
Zagrebu, Skopju, Beogradu
in Ljubljani držijo na navezi
svoje kupce - investitorje,
saj jim tako lahko bolj nepo-
sredno zadovoljujejo pri nji-
hovih zahtevah. V komerci-
ali so se še posebej prizade-
vali, da bi povečali izvozne
aktivnosti, kjer si Klima
pred leti še ni odrezala po-
membnejšega kosa izvozne-
ga kruha.
Letos so prav zaradi pove-
čane izvozne aktivnosti so-
delovali že na sejmu v
Frankfurtu v ZRN, priprav-
ljalo se, da bi s svojo proiz-
vodno in montažno ponudbo
prezračevalne in druge opre-
me nastopili na sejmu v
Moskvi, izdelali pa so že več
ponudb, tako za sovjetsko tr-
žišče, kot za Libijo in Irak,
kjer so se že dokaj uveljavili.
Uspešno so zaključili do-
bave po sklenjenih izvoznih
pogodbah za prezračevalno
opremo tudi v LR Kitajski.
Večji del opreme so že posla-
li na Kitajsko. V glavnem je
šlo za ventilatorje in hladilne
komore, skratka za prezrače-
valno opremo za hleve, naro-
čila za takšno opremo pa pri-
čakujejo tudi iz Tunisa.
Če so hoteli uresničiti iz-
vozne načrte (lani z njimi ni-
so bili preveč zadovoljni) za
letos, so se morali prilagoditi
tržišču, kar je zahtevao pri
proizvodnem programu Kli-
me osvajanje vse zahtevnej-
ših izdelkov in razumljivo
večji trud in angažiranje
vseh delavcev ter še posebej
strokovnega kadra. Proiz-
vodni program razširjajo in
prehajajo na vse zahtevnejše
industrijsko prezračevanje
po zahtevah znanega kupca
Vsekakor izpolnjevanje
pogodbenih zahtevnih nalog
predstavlja velik izziy za teh-
nične strokovnjake Klime in
za delavce v proizvodnji, saj
to zahteva odgovorno delo v
razvoju, pri konstrukcijah in
v pripravi dela. Izdelki, ki so
zahtevnejši, so tudi zanimi-
vejši iz dveh vidikov: večje-
ga uveljavljanja lastnega
znanja in večjega pridobiva-
nja dohodka. Klima bo tako
lahko prodajala vse več last-
nega znanja, v proizvodnji
pa so dopolnili tudi sistem
nagrajevanja tako, da pove-
zujejo mesečno realizacijo s
stimulativnimi dodatki pri
osebnih dohodkih, kar je
mogoče dobro otipati v ku-
vertah pri izplačilih osebnih
dohodkov. Zato se delavci
tudi vse bolj zanimajo za
prodajne učinke, saj jih ne-
posredno občutijo pri me-
sečnih »plačah«.
Posebno področje, ki so ga
usvojili že lani v Klimi, je po-
dročje zmanjševaja hrupa pri
izgradnji večjih industrijskih
objektov, kot na primer pri
termoelektrarnah, železarnah
in še posebej v preizkuševa-
liščih reakcijskih motorjev.
Pri tem so v zadnjem času re-
alizirali nekaj uspešnih po-
godb za Libijo.
Pleskanje ventilatorjev za izvoz v Sovjetsko zvezo.
Aksialni ventilator iz programa ventilacije hlevov. Izvoz na Kitajsko in v Tunizijo.
Storslfl žeiezarji povečulejo proizvodnjo lelfia
Povečane zmogUlvosil Jeklarne že sredi leta 1986
Velika naložba v povečanje jeklarskih
zmogljivosti železarne Štore v glavnem
poteka po predvidenih načrtih in raču-
najo, da bi sredi prihodnjega leta že za-
čeli z bistveno večjo proizvodnjo v je-
klarni, katere proizvodnjo bi povečali za
50.000 ton jekla, od sedanjih 130.000 ton
letno: torej je bila skupaj letna proiz-
vodnja jekla po uresničitvi prve faze na-
ložbe 180.000 ton. To je za štorske žele-
zarne še toliko bolj pomembno, ker bodo
na ta način »pokrili« lastne potrebe po
jeklenem vložku, zaradi katerega so da-
nes še precej odvisni od uvoza.
Nova naložba pa ne pomeni samo pove-
čanih količin, ampak tudi izdelavo kako-
vostnejših izdelkov, kajti druga naprava
za kontinuirano vlivanje jekla (doslej je
bilo tudi ozko grlo) je zaprtega sistema in
kakovost jekla bo bistveno boljša.
Priprave na drugo fazo naložbe pa teče-
jo vzporedno z uresničevanjem prve faze
naložbe. Druga faza pomeni dopolnilno
opremo, gre za valjarniško ogrodje v novi
valjarni oziroma valjarni II, ker želijo va-
ljamo usposobiti za valjanje večjih, debe-
lejših in težjih gredic, za kar pa je potreb-
no novo valjarniško ogrodje. Naložba je
za železarno Štore izjemno zahteven po-
seg, tako v finančnem kot tehnološkem
oziru, zato se nanjo že sedaj skrbno pri-
pravljajo, saj želijo, da bi bila vsa projekt-
na dokumentacija čim bolj skrbno pri-
pravljena. Po zaključku prve faze naložbe
sredi prihodnjega leta ne želijo imeti pri
naložbah in sploh pri nadaljevanju druge
faze nobenega »mrtvega teka«.
Enostavno povedano bi lahko rekli za
današnjo jeklarsko proizvodnjo železarne
Štore, da je proizvodni asortiman po re-
prezentantih okroglih profilov od 10 mm
do 50 mm, druga faza jeklarske naložbe
pa bi dala še profile od 50 mm navzgor, do
120 do 140 mm premera, okroglega ali
kvadratnega profila. S tem se na široko
odpirajo proizvodne možnosti širokega
asortimana kakovostne sestave proizvo-
dov železarne Štore, posebej še za kovač-
nice, za težje odkovke, za debelejše osi in
še za druge namene v strojegradnji.
Po finančni plati bo ta naložba, predv-
sem v letih 1987 in 1988 ena najzahtevnej-
ših, največjih, ne samo v celjski občini in
na območju, ampak tudi v vs^ repubUki
Sloveniji. In že to dejstvo nakazuje zah-
tevnost in odgovornost pristopa k njej.
Nova formarska linija v livarni
strojne litine
Livarna strojne litine se j'e leta in leta
otepala izgub, kar ji je težko uspevalo, da
bi se iz njih tudi izkopala. Sanacijski pro-
gram je nakazal rešitev z izgradnjo linije,
kar pomeni izgradnjo večjega stroja, ki po
finančni plati predstavlja tudi velik zalo-
gaj, saj je predračun zanj milijarda dinar-
jev. Zelezaiji so z mariborsko Metalno 16.
aprila podpisali pogodbo »na ključ« in z
rokom dokončanja naložbe 18 mesecev.
Bistveno je za železarje to, da z novo
linijo livarno strojne litine predvsem po-
sodobijo, kajti oprema je že precej dotra-
jana, nova oprema pa bi bistveno poveča-
la storilnost, odpravila težje delovne raz-
mere in celo zmanjšala število zaposlenih.
Računajo, da bi storilnost lahko povečali
in predvsem spet začeli izvažati izdelke iz
te livarne, kar so nekoč v železarni sicer že
počeli, poleg tega pa bi livarna morala
izvažati tudi zaradi lastnih uvoznih, deviz-
nih potreb. Z novo avtomatsko formarsko
linijo bodo dosegli bistveno večjo točnost
ulitkov, točno geometrijo in kakovost,
predvsem vse tiste zahteve, ki jih sodob-
na tovrstna tehnologija v svetu pozna. Na-
črtovalci te naložbe pravijo, da bo novi
stroj najmanj štirikrat do petkrat storil-
nejši od sedanje strojne opreme.
To pomeni, da naložba v livarni strojne
litine prekinja slabo prakso izgub, čeprav
ne pomeni ravno širjenja asortimana.
Predvsem je njena ekonomika, njena eko-
nomska upravičenost v tem, da se pove-
čuje proizvodnja po količini, izboljšuje
kakovost izdelkov in veča storilnost.
18. stran - novi tednik
25. april 1985
Ko so kmetijo kupili Kolarjevi, je bila bosta čisto izropana, sedaj pa že daje svoj del
dohodka. Spravilo lesa je sicer težko delo, a Jože se ga ne ustraši.
Dež zmoči krmo in vse gre
Pri Lamutovih gradila hlev «ta mlada*'
če si enkrat redno zapo-
slen, se je težko odločiti da
ostaneš doma, na kmetiji.
»Če si zaposlen veš, da boš
vsak mesec dobil plačo. Do-
ma pa ti dež zmoči krmo in
vse gre,« pravi Jože Kolar
mlajši s Stranic. A sta se z
ženo Jožico vseeno odločila,
da zgradita nov hlev in silo-
se, čeprav hodita oba na de-
lo v Slovenske Konjice in
čeprav še doma gospodarita
oče in mama.
Jože pravi, da je bila odlo-
čitev težka. Izbire pa veliko
ni bilo. Sedanji hlev je star,
majhen in dotrajan in če ho-
čejo več živine, je treba naj-
prej posodobiti prav hlev.
Nekaj glav živine še ne daje
dohodka, dvajset ali več pa
bi se že poznalo. Sploh se
mlada dva lotevata kmetova-
nja premišljeno, iz začetkov.
Kako gospodarstvo popeljati
naprej, so jim pomagali sve-
tovati tudi kmetijski pospe-
ševalci. Veliko dela jih še ča-
ka, če bodo hoteli kmetijo
res posodobiti, da bo delo
lažje in da bo več prinašala.
Sedanja gospodarja mlade
vzpodbujata. »Midva ne bo-
va mogla več veliko narediti.
Če bosta mlada še bolj popri-
jela doma, bova kmetijo pre-
pisala rianju in jima seveda
še naprej pomagala,« pravi
gospodinja Marica.
Dela pa že sedaj na 18 hek-
tarjih zemlje ne zmanjka.
Žganje apna, s katerim so se
včasih veliko ukvarjah, so
opustili, ker se ne splača več,
živina pa zahteva svoje. Ima-
jo devet glav govedi in praši-
če, kot kooperanti Kmetij-
ske zadruge Slovenske Ko-
njice pa letno oddajo dva do
tri bike in do 6000 litrov
mleka.
Na težki ilovnati zemlji je
kar težko pridelati dovolj kr-
me, še zlasti, ker je zadnje čase
v glavnem vse na domačem
gnoju. Umetna gnojila so že
predraga. Če pa bodo hoteli
prirediti še več živine, bo treba
pač več vložiti tudi v gnojila.
Da se vse bolj usmeij^o v živi-
norejo, kažejo tudi njive. Vča-
sih je na njih prevladoval
krompir, sedaj koruza. Zdaj,
ko so novi silosi zgrajeni, jo
bodo sejali tudi za silažo.
Lamutova kmetija, kot ji do-
mačini pravijo, se počasi spre-
minja. Tako nekako kot je Jože
dejal za razmere v kmetijstvu:
»Dolgo je stalo, sedag pa gre
počasi gor, a še vedno počas-
neje kot drugje v gospodar-
st\ai.« Ker po naravi ni črno-
gled je prepričan, da bo že šlo
naprej, da bo hlev kmalu go-
tov, da bo v njem več živine, da
bo več dohodka, da bo tudi za
traktorske priključke kaj osta-
lo. Da se bo od kmetovanja da-
lo živeti.
MILENA B. POKLIČ
»Bo vnučka Uroša lahko preživela kmetija?« se sprašuje
gospodinja Marica, ko popazi nanj v času, ko sta očka in
mamica v službi, druga dva otroka pa v šoli.
gorenje
GORENJE SOZD, o.o., Titovo
Velenje
Delovna skupnost Splošni posli
Komisija za delovna razmerja
ponovno oglaša
prosta dela in naloge:
v Sektorju kadrovskih zadev
1.	Vodja sektorja kadrovskih zadev
v Sektorju pravnih in samoupravnih zadev
2.	Pravnik
Poleg splošnih, z zakonom odločenih pogojev, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne po-
goje:
pod
1.
-	dipl. organizator dela (kadrovska smer),
dipl. politolog, dipl. psiholog, dipl. pravnik,
dipl. sociolog ali sorodna družboslovna usmeritev
-	5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na
področju kadrovskih zadev
pod 2.
-	dipl. pravnik
-	1 leto delovnih izkušenj na področju pravnih po-
slov
Dela in naloge pravnika so za določen čas.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno
delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na
naslov: GORENJE SOZD, DSSP, Sektor kadrovskih
zadev, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po
poteku roka za prijavo.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN -
VETERINARSTVO CEUE PRIPOROČA
Pridelovanje koruze za zrnje in silažo (2)
Izravnalno gnolenie z mineralnimi gnoiili
Pravilno gnojenje je na osnovi kemične analize zemlje in pričakovanega pridelka
Odvzem čistih hranil:
(slama ostane na ryivi)
Z ozirom na srednjo vrednost založenosti zemlje s fosforjem in kalijem se priporoča
poleg domačih omeryenih organskih gnojil
potrositi še: 100 kg PzOjali 550 kg superfosfata
150 kg K2O ali 400 kg kalijeve soli
150 kg N ali 600 kg KAN-a
Fosfor in kalij se smatrata ko osnovni gnojili in ju potrosimo v enem obroku pri
pripravi zemlje, dušik pa Vi ob setvi, % pa dognojujemo v dveh obrokih ('/2 -l- V2) ko so
rastline visoke od 20-50 cm.
RazUčne kombinacije nitrofoskalov (NPK) pa prilag^amo navedenim zahtevam.
Pomni:
Najprimernejša hitrost (PH) je v območju 5,6 do 7,5
Priprava zemlie in setev
Vsi rasthnski ostanki mor^o biti že v
jeseni zaorani pod set\'eno površino, zem-
lja pa ne« ostane v grobi brazdi. Obvezno je,
posebno še natežjih tleh jesensko oranje -
praha.
Spomladanska priprava zemlje je om^e-
na le do globine 7 cm. Za to pripravo upo-
rabljamo predsetvenike. Paziti moramo,
da s priključki ne prekopavamo tudi nižji
sloj, ki:
-	vsebuje rasthnske ostanke in kjer se
vrši humifikacija
-	tovori nosilni sloj, ki preprečuje na-
knadno sesedanje in nast^arye depresij
-	tvori plast po kateri se talna vlaga
vzpenja do setvenega horizonta.
Globoko rahlanje je najpogostejša pa
tudi največja napaka v spomladanski pri-
pravi zemlje.
Koruzo sejemo, ko sta zrak in zemlja že
dovolj ogreta. N^zanesljivejši znak je, ko
ozeleni bukev, to je običajno v drugi polo-
vici aprila oz. v manj primernih področjih
v prvi polovici m^ja.
Prezgodnja setev ima za posledico praz-
na mesta. Globina setve je na lažjih tleh 6
cm, na težjih 4 cm. Predvsem je važna
enakomerna globina setve in a je seme do-
bro pritisnjeno k podlogi zaradi hitrejše
kalitve.
Sostota setve
Pravilna gostota je zelo pomembna za
obilen pridelek. Če je posevek preredek,
se razvijejo sicer nekoliko večji storži,
skupni pridelek zrna pa je manjši. Vzro-
ki za skromni pridelek v pregostem po-
sevku so slab razvoj storžev, slabša
oploditev in tudi poleglost. Gostota po-
sevkov je odvisna predvsem od zgodno-
sti sorte. Poznejše sorte so večinoma
niije in manj bujne, zato jih sejemo go-
stje.
Želimo sklop rastlin od 60.000-110.000
v medvrstnih razdaljah 60-90 cm. Pre-
vladuje razdalja 70 cm v vrsti pa od
12-28 cm.
Varstvo posevka
Talne škodljivce (strune, sovke, ogrce^
zatiramo samo po potrebi z naslednjimi
pripravki:
Volaton G 5 30 kg na hektar ob vrstah v
času setve ah
Volaton G 10 20 kg
Furadan G 10 20 kg
Proti švedski mušici škropimo po potre-
bi, prisotnost škodljivca spoznamo po
zlepljenih hstih in šopasti razrasti Leba-
ycid 1,51 na hektar ah Dipterex 1,5 kg na
hektar ah Ultracid 40 1 liter na hektar ali
Gusathion 1,5 kg na hektar.
Uničevanie plevela
Večino plevela uničimo, če škropimo takoj
po setvi koruze (najkasneje v petih dneh).
Na težjih tleh lahko škropimo s herbicidi
že pred setvijo, tako da poškropljeno zem-
ljo s predsetvenikom še plitvo obdelamo.
Takoj po setvi lahko uporabimo:
Primextra 5 do 7 htrov na hektar (51
zalaija, 71 za težja tla) ali Lasso combi 5 do
7 htrov na hektar (51 za lažja, 71 zateka tla)
Dual 4 htre in 2 kg Atrapina na hektar ali
Lasso 4 Utre in 3 kg Atrazina na hektar.
Pri teh herbicidih so omejitve v kolo-
barju:
Afalon kombi 7 do 9 htrov na hektar ali
Lasso 4 litre plus Afalon 3 kg na hektar £ili
Dual 4 htre plus Afalon 3 kg na hektar
Pri teh herbicidih omejitve v kolobarju
ni.
Proti pimici škropimo s sredstvom Ra-
dazin 50 ah Atrapin 50 (8 do 10 kg na hek-
tar), vendar moramo tudi naslednje leto
sejati koruzo.
Slak in osat uničvgemo v koruzi, ko je
posevek visok 15 do 20 cm z Deherban A
(1,5 do 2,5 htra na hektar). Enaki pripravki
kot Deherban A so: Monosan, Žitokor, Ko-
rovicid in Herbocid.
Pri škropljenju uporabimo 400 do 500
htrov vode, škropimo pa z nizkim priti-
skom, s herbicidnimi šobami.
Letos 3137 ton hmelja
V Hmezadu pravijo, naj bi
letošnji pridelek hmelja
znašal 3137 ton, kar je neko-
liko manj kot lani, ko je bila
letina izjemno ugodna. Si-
cer pa je letino sedaj težko
napovedovati, saj je marsi-
kaj odvisno od vremenskih
razmer.
Slovenski hmeljarji bodo
tudi letos izvozili okrog
osemdeset odstotkov hme-
lja, cene pa so tako kot že
nekaj let nazaj, dogovorjene
vnaprej, kar pomeni, da naši
hmeljari niso odvisni od tre-
nutnih nihanj cen na svetov-
nem tržišču, kar seveda po-
meni zanje večjo socialno
varnost.
V tem času v hmeljiščih
napeljujejo vrvice, na vrsti je
že prvo kultiviranje in gnoje-
nje. Vreme v pretekUh dneh
je bilo sicer nekoliko hlad-
nejše, tako da hmelj še ne
odganja tako kot bi moral,
vendar to nima nobenega bi-
stvenega vpliva na letino.
Precej pozornosti so letos
namenih razširitvi hmeljišč.
Samo v Kmetijski zadrugi
Savinjska dolina so hmelju
namenih okrog 20 hektarov
novih površin. Predvsem so
se odločali za Golding, za ka-
terega pravijo, da je na sve-
tovnem tržišču še kako ce-
njen in ima zaradi svoje ka-
kovosti tudi višjo ceno. Pri
delih na hmeljiščih sedaj po-
maga kakšnih 1500 sezon-
skih delavcev.
JANEZ VEDENIK
»Naše kmetijske šole«
Letno poročilo Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slove-
nije prinaša, kot za tekoče leto izdana in urejena (Ing. Friderik
Degen) številka, poleg običajne šolske statistike še aktualno-
sti, zanimive tudi za širši krog.
S celjskega območja objavlja dva zapisa: zapis Nevenke Cmok
0 dvojnem jubileju Kmetijske šole v Šentjurju, 75-letnici obstoja
in 20-letnici Šole za kmetovalce, po osvoboditvi prve v Sloveniji,
ter zapis Ivana Vebra o društvu absolventov šentjurske Šole za
kmetovalce, zapis, ki spodbuja vpis fantov in deklet v v.se agro-
živilske šole.
Namig za lepše okolje vseh naših šol in s tem tudi kraja, pa je
članek Vinka Strgarja. Ob nakazovanju vsebine in programa
dobro zasnovanega in redno oskrbovanega šolskega vrta, predo-
čuje njegovo dvojno vlogo: vzgojno-izobraževalno n pr. naravo-
slovno, pridelovalno itd. kot prvotno, in okrasno (lepše delovno
in življenjsko okolje) kot drugotno vlogo. Mladini, pa tudi vsem
drugim, n^ bi šolski vrt pomagal razvijati in utrjevati potrebo za
bivanje in delo v urejenem, lepem in zdravem okolju.
G. G
25. april 1985
novi tednik - stran 19
Belo mesto?
Celje je nekoč slovelo kot
belo mesto, toda od slovesa
je ostalo le bore malo. V me-
stu so se v zadnjih letih pre-
cej poslabšale higienske raz-
mere. Poleg slabega zraka in
onesnaženih voda, je tu še
neurejeno okolje. Žalostno
je pogledati okrog blokov in
šol. Preveč je povsod navla-
ke, od smeti do poleti pogo-
sto nepokošene trave.
Prišla je pomlad, trava je
ozelenela in kot kulturni ob-
čani bi pač morali malo po-
spraviti okoli svojih domov.
Žal se krajevne skupnosti in
hišni sveti za to bolj malo
zmenijo. Ni pravega organi-
zatorja, ki bi pritegnil stano-
valce, čeprav bi bili ti gotovo
za čistejše in lepše okolje pri-
pravljeni kaj postoriti. Bolj
bi se lahko angažirala tudi
celjska ZSMS, s^ je to za
mlade tudi vzgoja, ki jih na-
vaja na delovne navade.
VOJTEH KOLAR
Celje
Dobro in slabo v
Celju
Celjska mestna hranilnica
dobiva novo obleko, le malo
dela še, pa bo tudi sprednje
stebrišče obnovljeno. To bo
prispevalo k lepemu vtisu
vseh došlih.v naše mesto.
Toda kakšno razočarale se
vidi na nasprotni strani Tito-
vega trga, v Domu JLA, ob
vhodu v gostišče. Tam so
vhodne stopnice že precej
časa v razpadajočem stanju.
Ni denarja ali volje za popra-
vilo te zanikrnosti?
Pred kratkim sem pisal o
lepo urejenem sprehajališču
na Savinjskem nabrežju.
Nanj vodijo zelo strme stop-
nice, ki pa so brez ograje. Ta
je nujno potrebna, posebej
za starejše, ki sedsg po stop-
nicah sploh ne upajo. Občani
bomo Nivoju zelo hvaležni,
če ob stopnicah zgradijo še
ograjo.
Napis na Aškerčevem spo-
meniku v Vodnikovi ulici je
zelo obledel in je potreben
obnove. Tega bi se morala
spomniti celjska Kulturna
skupnost.
Pri vrtcu v Jurčičevi oziro-
ma v Malgajevi ulici so pred
kratkim delavci podrli neko
staro drevo. Deblo so sicer
odpeljali, nihče pa ni odstra-
nil vejevja in drugih odpad-
kov od žaganja, ki sed^ da-
leč naokoU kazijo zelenico.
V Gubčevi ulici pade vsa-
komur v oči podrtija nekda-
nje Kreuhove gostilne na-
sproti veleblagovnice T. Po
tej ruševini se podijo podga-
ne, streha se bo vsak čas se-
sula. Ta sramotna zadeva, na
katero je NT že večkrat opo-
zoril, se ne premakne z mr-
tve točke. Občani, ki bi radi
imeli lepa in urejeno Celje se
sprašujejo, kdo je kriv.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
Hiša na cesti
Osem metrov od lokalne
ceste Gomilsko-Braslovče
stoji točno na naši cesti hiša.
Čepravje prostora dovolj, da
bi se izognili gradnji na cesti.
Kako je do tega prišlo? Po-
kojni Miha Golavšek, kovač,
se je k tej domačiji priženil
leta 1933 izpod Mrzlice. Tik
ob naši cesti si je pozidal ko-
vačnico, koval pa je na cesti.
To ni dolgo trajalo - moral si
je napraviti vrata na desni
strani kovačnice in kovati
pod kozolcem. Leta 1960 je
dobil od žalske občinske
skupščine odločbo, da mora
podreti kovačnico, ker je bi-
la pozidana brez gradbenega
dovoljenja.
Pet let kasneje je njegova
hčerka Mihaela dobila kova-
čnico in osem arov zemlje.
Kovačnico bi morala odstra-
niti in si pozidati hišo na svo-
ji zemlji, za kar bi morala do-
biti dovoljenje Skupščine
Žalec. Takrat se je poročila z
Leopoldom Brinovcem iz
hribov nad Vranskim. Ta si
je pričel zidati hišo zraven
naše ceste, ki jo uporabljamo
že od leta 1870. Leta 1966 sta
začela graditi zraven kozol-
ca, tik ob cesti, ki se odcepi s
ceste proti Gomilskem in za-
vija proti Braslovčam. 28 nas
je Braslovčanov in pet Go-
milčanov, ki uporabljamo to
cesto in za nas je velika
uganka, kako je mogoče na
cesti brez gradbenega dovo-
ljenja zgraditi hišo. V Jugo-
slaviji seje zgradilo na tisoče
in tisoče hiš in vsakdo, ki je
na novo zidal, je moral plača-
ti pristojbine za dovoljenje,
za vodovod, elektriko itd.
Prizadeti lastniki ceste
smo že septembra 1982 na
krajevnem uradu Braslovče
vložili pritožbo, toda pred-
sednik Ivan Fale nas ni PO-
KLICAL na razgovor in ni
nič ukrenil. Hiša tako stoji
na cesti. Prosimo predsedni-
ka Skupščine občine Žalec,
urbanističnega inšpektorja
ter predsednika krajevne
skupnosti Braslovče, da nam
čimprej odgovorijo na tem
mestu, kako bodo ukrepali.
FRANC MAROVT,
Topovlje
Telefon v
Slivnici
Da bi se otresli zaostalosti
hitimo, v Slivnici z napeljavo
telefonskega omrežja. Uredi-
li smo s Pošto, zbrali ljudi za
kopanje telefonskih jam in
kablov. Napravili smo načrt
in podpisali pogodbo s PTT.
Če bo šlo vse gladko, bomo
imeli kmalu telefon.
STANE KURNIK.
Slivnica
Čigava ]e ladja
Pri Sredrxji tehniški šoli v
Celju na podpornikih že pre-
cej časa stoji nedograjena ja-
hta. Očitno graditelju njegov
trud ni bil poplačan, saj je
ogrodje - obod čolna počil
oziroma je najbrž zaradi ne-
pravilne gradnje prišlo do
poškodb zunanjih sten plo-
vila. Takšna razvalina zdaj že
nek^ časa stoji zapuščena
na parkirnem prostoru pred
šolo in kazi okolje. Čas bi že
bil, da lastnik svoj izdelek
odstrani, saj je v Celju že do-
volj druge navlake, ki one-
snažuje in kvari lep izgled že
tako dovolj umazanega »be-
lega« Celja.
Pri trgovini Center na Tru-
barjevi ulici prav tako nekdo
gradi podobno plovilo, ki tu-
di ne sodi v tisto okolje pred
stolpnico in trgovino. Pri-
stojni organi bi morali
ustrezno ukrepati in takšne
ali podobne gradnje v mestu
prepovedati. Graditelji čol-
nov naj le-te gradijo v svojih
pokritih prostorih.
ALBIN KRANJC,
Celje
O Guzaju
v NT sem bral podhstek o
razbojniku Guz^u, ki ga je
napisal Ernest Tiran, bral pa
sem tudi povest o Guzaju v
Slovenskem gospodarju.
Obe zgodbi sta resnični in
pristni. Seveda pa je vsak pi-
satelj opisal iste dogodke po
svoji pisateljski vnemi. Moj
stari ata je Guzaja osebno
poznal in je vedel še več do-
godkov o Guzaju. Otrokom
pa jih je pripovedoval in sem
si jih dobro zapomnil.
Opazil pa sem, da eden od
pisateljev piše bolj proti veri,
drugi pa v slogu, ki je veri v
prid. Tiran piše o dogodkih
Guzaja z duhovniki, na pri-
mer s pilštajnskim župni-
kom zaradi pridig proti nje-
mu in ta dogodek napihuje.
Slovenski gospodar pa gre
skozi ta dogodek zelo na
kratko Tiran tudi ne omenia
dogodka v Olimju, čeprav je
pristen, saj ga znajo starejši
ljudje tam še danes potanko
opisati.
Če bi kdaj snemali o Guza-
ju film, bi prosil, da se oglasi-
jo pri meni, ker še sedaj veli-
ko vem o Guzaju.
PETER KLADNIK,
Šentjur
Hvala za
pojasnilo
Klavnici Celje se zahvalju-
jem za »pojasnilo« o grozlji-
vem dejanju. Pojasnilo An-
dreja Gorška sicer ni imelo
nič skupnega z resničnim
dogodkom, toda že obljuba,
da bodo tudi v bodoče pri-
merno ukrepali, nas navdaja
z upanjem, da bodo odslej
res pričeli ravnati humano.
v pojasnilo Goršku pa si
dovoljujem še tole: ni šlo za
tri bikce, ki naj bi jih vaši
delavci nakladali pri Francu
Novaku v Arclinu, temveč za
dva junčka, ki so jih nakla-
dali pri Ivanu Novaku v Voj-
niku. Tega niso počeli s
spodbujevalnimi aparati, ki
bi jih vaši delavci morali
imeti s seboj, temveč za tri
kole.
ALOJZ GMAJNER,
Vojnik
Brez
nagobčnilcov
v zadnjem času se v mest-
nem parku in na sprehaja-
lišču ob Savinji pojavlja vse
več sprehajalcev, ki jih
spremljajo njihovi štirinožci.
Vse bi bilo prav, če bi lastni-
ki spoštovali predpis, da mo-
r^o imeti psi, ki se prosto
gibljejo, nagobčnike. Pred
kratkim sem bila priča do-
godku, ko je velika doga iz
razigranosti skočila na otroš-
ki voziček, v katerem je mati
peljala okoli leto dni starega
otroka. Pes otroku res ni sto-
ril nič žalega, vendar pa se je
malček skupaj z materjo zelo
prestrašil in pričel histerično
jokati. Lastnik psa je zadevo
vzel kot »pasjo šalo« in je
prestrašeni materi samo po-
jasnil, da doga ni agresivna.
Predpis o obveznih nagob-
čnikih bi morali v Celju de-
jansko spoštovati in bi odgo-
vorni tudi morali za to poskr-
beti. V nasprotnem primeru
se bo nekega dne pripetil do-
godek s tragičnimi posledi-
cami, kot na primer v Bujah,
kjer je pobesneli volčjak raz-
trgal 7-letnega dečka.
MARIJA MAKUC,
Celje
Posodobitev
poštnih uslug
že nekajkrat v kratkem ča-
su nas je pošta razveselila s
podražitvijo svojih uslug.
Vselej so jo obrazložili s po-
sodobitvijo poštnih storitev.
Najnovejša posodobitev je
ukinitev poštne dostavne
službe ob sobotah zato, da
bodo imeli pismonoše proste
sobote. Zanje lepo in prav,
toda kam v katero stoletje
sodi takšna posodobitev?
Doma sem na Polulah, torej
na celjskem mestnem pod-
ročju. Moj dom res ni v cen-
tru, a je v mestu Celje.
Zanima me, kako bo ta
ukrep pojasnila celjska po-
šta, kiji kličem bravo. Le po-
višujte tarife in »racionalizi-
rajte«, pomeni, slabšajte svo-
je usluge. Saj je to v duhu
stabilizacije, mar ne?
VLASTA ZABOT,
Celje
ZAHVALA
Javno se žliva zahvaliti
zdravstvenemu
osebju očesnega
oddelka splošne
bolnišnice v Celju
za vso skrb in trud pri
uspešnem zdravljenju na-
jinega sina STANISLAVA
NOVAKA iz Paridola.
Enako dobrim sosedom
Jevšnikovim, posebno še
Franciju za takojšnjo po-
moč v nesreči. Vsem še en-
krat hvala.
Hvaležni starši
Komisija za delovna razmerja
DO FOTOLIK CELJE
razpisuje
dela in naloge
kurirke in snažilke
Pogoji:
-	končana osemletka
-	poskusno delo 2 meseca
Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po
objavi na naslov FOTOLIK CELJE, Muzejski trg 8.
TENIS - peščeno igrišče vsak dan od
8. do 20. ure. Rezervacije pri varnost-
niku - telefon 33-098.
BAZEN - od 7.30 do 19.30 ure.
SAVNA - od 15. do 21. ure - mešano.
V petek, 10. maja ob 20. uri SPEKTA-
KEL ČRNE AFRIKE. Predprodaja
vstopnic Globtour, Izletnik in bazen.
Vabljeni!
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
Petek, 26. aprila ob 19.30: Michael Frayn: HRUP ZA
ODROM. Gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove
Gorice. Za izven.
Ponedeljek, 6. miya ob 9.: Dušan Dolamič: OSKAR IN MOR-
SKA DEKLICA. Za osnovno šolo Šentjur.
Ob 15.30: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR. Za II.
šolski abonma in izven.
Torek, 7. maia ob 9. uri: Dušan Dolamič: OSKAR IN MOR-
SKA DEKLICA. Za osnovno šolo Šentjur.
Sreda, 8. m^a ob 14.: Ivan Cankar: ZA NARODOV BLA-
GOR. II. mladinski abonma in izven.
Kulturni dom Loče pri Poljčanati
V	kulturnem domu bo v soboto, 27. aprila ob 20. uri pred-
stava gledabške skupine KUD France Prešeren iz Vojnika.
Uprizorili bodo grotesko v dveh dejanjih Edena von Horvatha
Sem pa tja.
Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini
V	nedeljo, 28. aprila ob 17. uri bo v kulturnem domu nastop
sekcij prosvetnega društva Dominik Hriberek iz Šmartnega v
Rožni dolini. Nastopil bo moški pevski zbor, folklorna ter
dramska skupina.
Zdravilišče Rogaška SlaUna
V	dvorani Zdraviliškega doma bo jutri zvečer ob 19.30 uri
Revija odraslih pevskih zborov občine Šmarje pri Jelšah.
Narodni dom Celje
V	torek, 7. maja bo v dvorani Narodnega doma VII. abonmjg-
ski koncert, na katerem boste lahko prisluhnili Komornemu
orkestru RVT Ljubljana. Kot solistki bosta nastopili violi-
nistka Monika Skalar in flavtistka Maja Robinšek.
Kulturni dom Šoštanj
v kulturnem domu bo jutri ob 20. uri koncert Mešanega
študentskega pevskega zbora iz Kamnika ter Mešanega pev-
skega zbora Svoboda Šoštanj.
Tomšičev trg Celje
Na odprtem odru na Tomšičevem trgu bosta v petek, 26. in v
torek, 30. aprila promenadna koncerta. Jutri ob 18. uri bo
nastopil Pihalni orkester Emo Celje ter Tamburaški orkester
DPD Svoboda Celje. V torek ob 18. uri pa bo promenadni
koncert sekcij Želežničarsko prosvetnega društva France Pre-
šeren iz Celja.
Dom počitka Šmarje pri Jelšah
v domu počitka bo v nedeljo, 5. maja ob 15. uri gostovalo
kulturno društvo Franc Vrunč iz Dobja pri Planiru. Predstavili
se bodo z igro ^e je meja, program pa bodo s svojim nastopom
zaključili člani folklorne skupine.
Knjižnica Edvarda Kardelja
Jutri dopoldan ob 11. uri bodo v knjižnici Edvarda Kardelja
odprli razstavi Koncentracijska taborišča in Prvi dnevi svo-
bode 1945. Razstavi sta postavljeni v počastitev 40-letiuce
osvoboditve, pripravili pa sta jih prof. Božena Orožen in prof.
Ivanka Bauman. Ob otvoritvi pa bodo v čitalnici knjižnice
predvajali film o koncentracijskem taborišču Dachau.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu so v torek, 23. aprila odprli razstavo
slikarskih del Ivana Lovrenčiča. Razstava bo odprte do 9.
maja.
Savlnov Razstavni salon Žalec
še danes in jutri si lahko v Razstavnem salonu ogledate
razstavo likovnih del Janeza Kneza.
Razstavni salon Rogaška Slatina
Danes zvečer ob 20. uri bodo v Razstavnem salonu odprti
razstavo likovnih del umetnikov iz Norveške. Ob otvoritvi
bodo v kulturenem programu nastopili pevci Mešanega pev-
skega zbora Zdravilišča, člani kulturno umetniškega društva
Anton Aškerc pa bodo brali odlomke iz norveške poezije.
Hotel Dobrava Zreče
v hotelu Dobrava in v večnamenski dvorani bodo jutri ob 17.
uri odprli razstavo slik akademske slikarke Marije Svetelič in
plastik kiparja Janeza Repanška. Razstava bo odprta do 15.
maja.
Kuibirnl center Ivan Napotnik Titovo
Velenje
v kulturnem centru Ivan Napotnik gostuje razstava nemške
grafike 20. stoletja iz stalne grafiče zbirke mesta Esslingen an
Neckar iz Zvezne republike Nemčije. Razstava bo odprta do 5.
maja vsak dan od 10. do 18. ure, ob četrtkih in sobotah pa od
10. do 3. ure.
Razstavišče Laški dvorec Laško
V	Laškem dvorcu si lahko še do nedelje, 28. aprila ogledate
rastavo hkovnih del akademskega slikarja Janeza Kovačiča.
Galerija Mozirje
v galeriji v Mozirju je od srede, 24. aprila odprta razstava
fotografij Tomaža Briclja in Mira Maijana Dobovška, iz Ljub-
ljane.
Zdravstveni dom Vojnik
v avh zdravstvenega doma je odprta razstava olj Petra
Zupanca, člana likovne sekcije KUD France PreSeren vojnik.
Razstavo z naslovom Motivi Vojnika si lahko ogledate do 10.
maja.
Zdravilišče Dobrna
v dvorani Zdraviliškega doma bo jutri ob 16.30 in 19.30 un
Revija odraslih pevskih zborov občine Celje, na kateri bo
sodelovalo 22 pevskih zborov,
Kulbirai dom Gorica pri Slivnici
v kulturnem domu v Gorici pri Slivnici bo jutri ob pol
enfustih dopoldne predstava kulturnega druStva Franc VrunC
iz Dobja pri Planini. Uprizorili bodo mladinsko igro SmiUana
Rozmaiui Čudežni pisalni strojček.
20. stran - novi tednik
25. april 1985
Pripeli si bodo rdeč nagelj za zlati jubilej
Llbolska godba rudarjev In keramikov slavi SO-lelnlco s spomini na delavska napredna srečanja na Mrzlici, Šmoborju ali Brnlcl
Nekdanja praznovanja delavskega praznika 1.
maja so bila kombinacija borbe za delavske pravice,
za boljše delovne pogoje in življenjski standard ter
za kulturne užitke. Med tiste, ki so skrbeli za slednje
sodijo udi številne kulturne skupine iz delavskih
Liboj iz Zabukovice, med njimi pa je tudi godba na
pihala, ki slavi zlati jubilej - 50 let uspešnega delova-
nja. Zato ni čudno, da imajo libojski godbeniki (zdaj
Jih Je že več kot petdeset, med njimi velika večina
mladih) v teh dneh veliko dela in skrbi. Ne samo na
delovnih mestih, pri študiju, v šoli ali pa tudi doma v
pokoju, temveč s pripravami, da bi čimbolj slovesno
proslavili jubilej. Ob pripravi na slavnostni koncert,
ki bo v okviru občinskega praznika Žalca v začetku
julija v Libojah, se še pripravljajo, da ne bi razoča-
rali na republiški reviji, ki bo sredi maja v Mariboru.
»Težko se bo kosati s
skoraj profesionalnimi
skupinami in poklicnimi
kapelniki, vendar bomo
poskušaU čimbolj dostoj-
no upravičiti dobro ime,
ki smo si ga skovali z de-
lom skozi dolgih 50 let,«
meni sedanji kapelnik
Tone Uplaznik, ki je na-
domestil pred leti umrle-
ga dolgoletnega kapelni-
ka in dušo preporoda h-
bojske godbe Franca Ko-
vača.
»Pa ni samo to,« se
vključi predsednik godbe
Jože Jančič, »saj je ob
vsem tem še vrsta organi-
zacijskih problemov, ki
jih večinoma sami rešuje-
mo. Pa še h krojaču je tre-
ba, s^j se za zlati jubilej
ne moremo predstaviti v
dotrajanih oblekah. Igra-
mo še na skoraj vseh pro-
slavah po dolinah, budni-
ce na referendumih in ko-
hko je pogrebov, ko je tu-
di treba iti.«
Spomini
najstarejših
svobodašev
Kulturno življenje v Li-
bojah povezano vedno z
napredno mislijo, pa se ni
začelo z godbo na pihala.
Prvi so bih že leta 1924
tamburaši, sledila je
dram.ska sekcija pa pev-
ski zbor in knjižnica ter
končno 1934 še godba na
pihala. Domala povsod je
bil med pobudniki kul-
turnega delovanja še da-
nes živeči domačin An-
zelm Šuster, kije bil sicer
bolj znan kot odličen or-
ganizator, vendar je nekaj
časa v godbi tudi igral
krilni rog. »Imeli smo tu-
di tri godbenike iz Dobr-
ne pa Vajdeca z Malih del,
ksgti tam o imeU godbe že
pred našo,« pove Šuster.
Franc Vajdec je kljub
letom in v zadnjem času
bolj redkemu zdravju še
vedno velik ljubitelj glas-
be. Saj ni Čudno, ko pa je
igral na Dobrni in v Mahh
dolah pa v ŠkoQi vasi ter
po Madžarskem, »kjer
smo pa bolj za deklinami
gledali,« se še vedno po-
šali, kot da mu je žal za
tistimi lepimi leti. »OkoU
tri leta smo samo zastonj
igrali, da smo si lahko ku-
pili dvorano, kjer smo po-
tem v miru vadili.« Vrne
se v čas igranja na Dobr-
ni: »Kapelnik je bil samo
zato, da je nosil bele roka-
vice, mi pa smo igrali
valčke in polke. Še v pro-
cesijah! To so bili heci.«
V^dec je skor^ 40 let
preživel v rudnikih na
Klancu pri Dobrni in Li-
bojah, zraven pa igral F
bas in hodil na vaje peš
tudi po nekaj ur v obe
smeri. »Krasni časi so to
bili, še bolj krasno pa sem
jo zašpičil med vojno, ko
sem poskril vse instru-
mente in srajce godbeni-
kov, da jih niso našli
Nemci. Oni so nam že ta-
ko dovolj zašpilali, zakaj
bi rabih še naše instru-
mente, ki smo jih tako
težko kupili, prve v Litiji
in to rabljene. Velikokrat
smo bih na Šmohoiju, ne
samo za 1. m^'. Vzeli smo
poln sod, inštrumente pa
jo peš mahnih na hrib.
Joj, kako smo živeh! Pri-
ma,« se spominja 87 let-
nik ter kljub nekoliko
okornim prstom še raz-
tegne frajtonarico, da z
njo obudi ljudske viže.
Ko so ga pred leti kar
na domu v Zagrebenu
obiskali libojski godbeni-
ki ter mu zaigrali, mu je
postalo težko in jo je
mahnil kar v hišo. Iz pre-
dala potegne kup fotogra-
fij in vsakega liboj skega
godbenika se spomni ter
o njem pove kakšno zani-
mivo, še največkrat hudo-
mušno.
V začetku so godbeniki
vadili v Slovenskem do-
lu, kot prvi kapelnik pa
jih je vodil Leopold Plan-
ko, medtem ko je bil prvi
predsednik godec Valen-
tin Kolar, iniciatoija in
duhovne vodje pa, kot
smo že omenili, Anzelm
Suster ter ob njem Mar-
tin Potočnik. Prvi melo-
diji, ki so se jih libojski
godbeniki naučili sta bili
polka Lepa naša Slavica
in valček Šepet cvetlic.
Kasneje se je kot vodja
pridružil godbi še Alojz
Pečnik. Prvič so zaigrali
leta 1935, na dan rudar-
skega praznika sv. Ber-
nardke. Za Pečnikom, ki
je odšel v tujino, je godbo
prevzel Franc Zupane in
jo vodil do vojne. Mnogi
godbeniki so odšh v par-
tizane, začasni kapelnik
pa je z okleščeno godbo
vztrajal do leta 1943, ko je
le-ta povsem utihnila.
Med vojno so padli člani
godbe Franc Pinozi, Mar-
tin Srebot, Jože Pražni-
kar, Marjan Čadej in Fri-
derik Kovač.
Po vojni je godba živo-
tarila, v Zabukovici pa so
se zbrali godbeniki Liboj
in Krpeževe godbe iz
Griž. Z resnim delom so v
Libojah znova začeU na
pobudo Franca Kovača
leta 1959. Začetki so bih
podobni tistim iz leta
1934. Sami glasbeni za-
lenci so bili, pa so zmogli
vse napore, da so kmalu
znali že prijetno igrati.
»Brez pomoči številnih
delovnih organizacij v
lastnem kr^u in v okolici
vseh težav ne bi uspeh
premagati,« meni Jože
Jančič, ki je s skupino
kakšnih desetih godbeni-
kov zdaj med najstarejši-
mi. »Danes so praznova-
nja 1. maja razumljivo
drugačna, kot so bila ne-
koč. Danes je mir in ob
takšnih praznikih bolj po-
skrbimo zato, da se odpo-
čijemo. Vendar tudi da-
nes naša godba roma na
prvomajska srečanja. V
zadn^h letih največkrat
na Smiglovo zidanico.
Vendar tistih prvih in pri-
srčnih prvomajskih sre-
čanj ni več. Včasih je bil
drugačen motiv in godba
te je še bolj podžgala, da
si nagajal tistim, ki ti niso
pustili združevanja. Seve-
da pa niso igrah samo
godbeniki, ai
tamburaši, ha
zraven so bili
mala vsak
srečanja je bi
in zaveden ku
»Čeprav je
50 let pa smo
da bomo jubil
letos,« pove
predsednika
liks Srebot, »i
ko vse jubilf
Tudi 40-letnic
tve ter 170-let
pokrovitelja
industrije, br(
težko shajali.
KIL sta tudi
sredstva za n
ostale delovn
cije za nabavo
novih instruBi
Tudi letos
maj
V jubilejnei"
do tudi libojsk
dodobra napf
blesteče instrt)
h bodo skort
malce odmori
pred jesenjo b"
ti. In seveda,
praznik, tudi 1'
prosti. Že v ju
bodo prazničn
ubranimi zvo
ljudi na 1. rfl'
bilo to po oK'
vih, kjer dane
priložnostih
vi. Letos pa bf
di v srcih liW
nikov, saj sr«"
ma in še to ob'
kar tako.
VeijamemO'
ali pa jim bod?
h rdeč nagel)
bilei.	.
Foto: ^
Vračamo se na IVIrzlico leta 1934
»Eden prvomajskih zletov je bil organiziran leta
1934 in sicer z udeležbo Svobod iz Trbovelj, Hrast*
nika, Zagorja, Zabukovice, Celja in Liboj. Zbirališče
je bila Mrzlica. Tihi program je obsegal praznovanje
prepovedanega delavskega praznika. LiboJsko
delavstvo se je praznika udeležilo v velikem številu.
Ka praznični dan so se ob štirih zjutraj napotili
Libojčani proti Mrzlici. V Zabukovici šo se sešli s
tamkajšnjimi Svobodaši in si v prekrasnem jutru
poželeli lep praznik. Med potjo je Zabukovčan Peter
Sprajc prvi opazil, da delavci ni^ sami. Pridružili so
se jim namreč orožniki. Nekaj šaljivih pripomb in že
so si trčili v lase. Najprej so oboroženci v imenu
postave zaslišali nekaj delavcev, vsaj skupini pa pre>
povedali nadaljevati pot. Po daljših prerekai^ih so
orožniki le nekoliko popustili in delavce po dva in
dva vsakih nekaj minut spuščali proti Mrzlici. To Je
bilo nekam neugodno le začasno. »Izletniki« so drug
drugega počakali in skupaj obirali pot v planino. Na
Mrzlici so jih že težko pričakovali svobodaši drugih
društev in Jim priredili z godbo in petjem topel spre-
jem. A veselje je moralo pojenjati, ko so kočo na
Mrzlici »zavzeli« orožniki. Podoba Je bila, da bo od
proslave 1. maja ostalo le klavrno razpoložei^e. Vse
je bilo na mah prepovedano..Tako v brošuri ob Z5
letnici libojske Svobode, Vse pa se Je pomirilo
popoldne, ko so tovarišice poprosile za ples orožnike
ter jim tako omehčale srce. Zbori so zapeli, godbe
zaigrale, Peter Šprajc pa je na palico navezal rdečo
ruto! Orožniki so zapustili razigrane svobodaSe.
Libojski godbeniki vadijo dvakrat na teden, ob ponedeljskih in petkih. Letošnje vaje so še posebej odgovorne,
s^jih poleg nastopa na republiški reviji čaka tudi slavnostni koncert ob 50 letnici ustanovitve godbe, kar je
sicer bilo lani pa so praznovanje prestavili na letos, ko bodo proslavili še 170 letnico keramične, 40 letnico
osvoboditve, občinski in krajevni ter seveda tudi svoj praznik.
Takole je okoli leta 1940 zaigrala na Šmoborju takratna libojska godb
šlo za proslavljanje prvomajskih praznikov, kjer so velikokrat igral
preprosto »turistično izletniško« srečanje. »Ko je bila lepa nedelji
odpravili na Šmohor, zraven pa vlekli še sod vina ali jabolčnika terii
ljudje pa plesali,« se spominja tistih »noro prijetnih« let danes najstai
Franc Vajdec (na sliki v drugi vrsti drugi z desne).
novi tednik - stran 21
Savinove nagrade, tiajvišje občinsko priznanje
■za delo na kulturnem področju, sta prejela pokoj-
ni kapelnik Franc Kovač in letos ob obletnici
celotna godba, Savinova priznanja pa člani godbe
Jože Jančič, Tone Uplaznik, Dranc Perger, Marjan
Oblak, Feliks Srebot in Konrad Vočko.
Letos bodo dobili Galusova odličja: zlata Franc
Šaloh, Jože Behar, Jože Rom, Franc Perger, Franc
Grm, Frane Brecl, Martin Adrinek, Rudi Baloh,
Marjan Podlesnik in Martin Ramšak, srebrna Mi-
^n Cokan in Anton Vodušek ter bronasta Bogdan
Železnik, Dušan Čretnik, Iztok Baloh, Dušan Ča«
ter, Branko Sladič, Tomislav Rus, Srečko Džuda-
rič, Anton Daniel, Oroš Feldin in Vera Klanžar.
Tone Uplaznik, dirigent godbe keramikov in
rudarjev Loboje. »Letos nas čaka ogromno dela,
saj se pripravljamo na republiško revijo maja v
Mariboru, pa na občinski praznik in seveda naš
osrednji dogodek - slavnostni koncert ob 50 letnici
ustanovitve godbe. Upam, da bomo vse napore zdr-
žali in potrdili naše doslej dobro ime.«
Anzelm Šuster iz Liboj, ki je v rudniku delal 35
let: »Bil sem med tistimi, ki so pomagali libojski
godbi na pihala na noge, torej od ustanovitve dalje.
Srečo smo imeli, ker so bih predvsem takšni ljudje,
ki so bih za godbo. Zraven so bili tudi trije godbeni-
ki iz Dobrne, tako da smo lažje premostili začetne
težave.«
Franc Vajdec, 87 let, najstarejši krajan Liboj,
doma v Zagrebnu 18. »Rojen sem bil v Malih Dolah
ter igral v godbah na Dobrni, Madžarskem, Zabu-
kovici ter zaključil v Libojah. Med vojno sem skril
instrumente in srajce, da jih ni dobil sovražnik.
Igral sem F bas, danes pa potegnem samo še meh
frajtonarice...«
Viktor Oblak: »Že leta 1934^m se vključil v
rudarsko godbo, ki je bila ustamvljena v Libojah
pri takratnem rudniku Sonnenberg, Prvi kapelnik
je bil Leopold Planko, vaje pa smo imeli v Sloven-
skem dolu. Prvi predsednik je bil Valentin Kolar,
iniciatorja pa Anzelm Šuster in Martin Potočnik.
Prve rabljene instrumente smo kupili v Litiji, denar
pa so prispevali rudarji in upravnik Schutzove to-
varne (danes keramične) Alojz Kocijan.«
Konrad Vočko je danes najstarejši libojski god-
benik, saj je postal član leta 1937, igra pa od leta
1938: »Ne vem, kaj bi počel, če ne bi igral! Veste, ko
se enkrat zastrupiš s tem, ti ni teško ob nobenem
vremenu iti z godbo na veselico, proslavo ali po-
greb. Danes pa sem posebej vesel, ker je med nami
že veliko mladih, kar je pogoj, da bo godba še
igrala.«
Jože Jančič, sedanji predsednik libojske godbe:
»Po našem dolgoletnem dirigentu Francu Kovaču,
ki je žal prehitro umrl, ga je zamenjal Tone Uplaz-
nik. Po njegovi zaslugi smo spremenili sistem dela
tako, da smo prešli na delo po skupinah. To delo se
je kmalu obrestovalo in prvi rezultati so že bih vidni
na reviji pred dvemi leti.«
Feliks Srebot, namestnik predsednika godbe,
sicer pa sam tudi aktivni glasbenik: »Libojska
godba rudarjev in keramikov ni samo libojska, tem-
več lahko rečemo kar občinska. Prireditve se vrsti-
jo iz tedna v teden in če k temu prištejemo še vaje
lahko rečemo, da smo glasbi zapisani kar pol življe-
nja. Sicer pa, kdor je glasbenik, pravijo, slabo ne
misli...«
Marjan Oblak mL, gospodar libojske godbe na
pihala. » Veliko bi lahko govorili o naši godbi, kate-
re korenine so pognale v hudih časih pred II. sve-
tovno vojno. Nekaj godbenikov je tudi med vojno
padlo. Naša godba je bila vedno napredna, zato niso
bih redki slučaji, kg so godbeniki za 1. maj ah druge
praznike igrah na Šmohoiju. Mrzlici, Brnici. Danes
ne mine jutro 1. maja brez naše budnice po večini
krajev žalske občine.«
Darko Šuler, dolgoletni kulturni delavec: »Če-
pravje v Libojah kultura močno razvejana že več
kot petdeset let z raznimi sekcijami pa si celovitosti
verjetno ne bi mogli predstavljati brez godbe na
pihala. Kot Libojčan sem na njihovo delo ponosen
in edino kar si želim je. da bi tudi naslednjih petde-
set let igrah tako vneto skupaj, kot doslej.«
Vojaki iz enote, ki gradi odsek ceste Hrastje-Loka delajo vsak dan tudi po deset ur, delo
pa je precej zahtevno, ker so naleteli na skalo, ki jo je potrebno navrtati in razstreliti.
Mostovi prijateljstva
med krajani in vojaici
Celjska enota inženircev se je že večkrat izkazala pri
delu na terenu: svoje sledi so pustili širom po repu-
bliki ko so pomagali občanom graditi komunalne
objekte. Zelo dobro sodelujejo predvsem z manj razvi-
timi občinami, ki so njihove pomoči najbolj potrebne.
Tako so na primer pomagali zgraditi že več objektov v
šentjurski občini, pred dnevi pa so se lotili tudi miostu
čez Voglajno v Prožinski vasi in odseka ceste Hrastje-
Loka.
Brez pomoči inženircev v
Prožinski vasi kr^ani veijet-
no še dolgo ne bi imeli mo-
stu, enota iz celjske garnizije
pa ga bo zgradila v petih
dneh: 19 metrov dolgega in
štiri in pol metra širokega,
nosilnost mostu pa bo 40
ton. Vaščani so prispevali
les, v Železarni Štore so pri-
spevali projekt in nekaj ma-
teriala, vojaki ga bodo zgra-
dili. Tako bodo namesto
dveh milijonov za most od-
šteli le 700.000 dinaijev.
Inženirci so najprej odstra-
nili stare pilote in zabili nove
iz kostanjevega lesa. Zelo
dolgi so bili, saj so jih morali
zaradi muljastega dna zabiti
tri metre globoko. Vsak pilot
je tehtal 400 kilogramov, a
enota Mileta Krstiča je delala
kot za stavo. Poleg tega, da
so si pri mostu pridobivali
dragocene izkušnje, jih je
gnala zavest, da pomagajo
krajanom in da bo most ob-
jekt, ki bo ljudi iz Prožinske
vasi še dolgo spominjal na
njihovo enoto.
Tudi dvajset inženircev iz
enote Slobodana Pešiča se je
dela na 180 metrov dolgem
odseku ceste Hrastje-Loka v
šentjurski občini lotilo zag-
nano. Približno 1500 kubič-
nih metrov materiala bodo
odstranili in vgradili desetih
dneh. Razširili bodo ta odsek
ceste in zmanjšali vzpon, ta-
ko da bo lahko tudi pozimi
vozil avtobus v te kraje.
Fantje so naleteli na skalo.
Peta težavnostna stopnja (od
sedmih), je ocenil starešina
Slobodan Pešič. Toda odsek
ceste je bil vseeno dograjen
v desetih dneh. Tako, kot so
obljubili.
Da celjske inženirci in
manj razvita šentjurska obči-
na že nek^ časa dobro sode-
lujejo, pričajo tudi nekateri
drugi objekti, ki so jih tu
zgradili. Pomagajo tudi pri
sanaciji plazu v Kaloblju.
Vojaki iz celjske vojašnice se
radi odzovejo tudi na druge
delovne akcije, ki jih načrtu-
jejo posamezne krajevne
skupnosti. Tako so pred dne-
vi pomagali kopati jarke za
vodovod v Dramljah.
Še eno pomembno akcijo
načrtujejo v šentjurski obči-
ni in tudi račun^o na izdat-
no pomoč inženircev. Letos
naj bi modernizirah odsek
ceste - štiri kilometre dolg
klanec - na cesti Šentjur—
Planina. Nihče se ni hotel lo-
titi del zaradi težavnega tere-
na, zato se bodo v bregove
zagrizli celjski inženirci s
svojimi stroji.
S. ŠROT
Celjska enota inženircev
pomaga po vsej Sloveniji.
Kot pravi starešina Rado-
van Tkalec so samo lani s
svojim delom prihranili
družbi 65 milijonov dinar-
jev. Lani so se najbolj izka-
zali pri gradnji sabotinske
ceste, uredili pa so tudi 12
kilometrov dolgo cesto v
šmarski občini, kopali jar-
ke za vodovod na Koa^jan*
skem, polagali telefonske
kable v kočevski občini,
gradili mostove in še več
drugih objektov.
Zaradi muljastega dna so morali inženirci iz enote Mileta Krstica zabiti pilote 3 metre v
dno. Kljub pomanjkanju materiala vojaki delajo zavzeto.
Slobodan Pešič, vodja enote,
ki je gradila odsek ceste
Hrastje-Loka: Delamo po de-
set ur na dan, spimo pa na
kozolcu v vasi. Fantje vsi so iz
oktobrske generacije - delajo
prvič s temi stroji. Tu si bodo
nabrali pomembne izkušnje v
praktičnem delu, moram pa
povedati, da so vsi zelo priza-
devni.
Mile Krstič, vodje enote, ki je
gradila most v Prožinski vasi:
Pogosto imamo težave z mate-
rialom. Tudi tukaj je tako;
most bi lahko zgradili petih
dneh, tako pa se bo delo neko-
liko zavleklo. Kljub temu so
vsi v naši enoti zelo prizadev-
ni in lahko rečem, da odlično
delajo.
Toplica Jeremič, vojak: uspo-
sobljeni smo za to delo in mo-
ram reči, da smo vsi zadovolj-
ni, ker delamo na terenu in
bomo za sabo pustili sledi, ki
bodo tukajšnje krajane spo-
minjale na našo enotd še dol-
go časa. Tukaj smo se tudi po-
vezali z mladimi in sploh mi-
slim, da dobro sodelujemo s
krajani. Želim si, da bi bilo še
naprej tako.
Jožica Zapušek: Zelo dobro se
razumemo z vojaki. Ta most
je pomemben za vse krajane v
tem kraju in je nekako na me-
ji dveh krajevnih skupnosti.
Zamerim le nekaterim kraja-
nom, ker niso pomagali pri
gradnji, čeprav bodo kasneje
most tudi uporabljali. Tako
smo nekateri veliko naredili,
drugi pa nič.
22. stran - novi tednik
25. april 1985
Ponesli so icurirčkovo torbico
Kurirčkovo torbico, ki je v ponedeljek zapustila naše
območje, so pioniiji vseh osmih občin prenašali po skrivnih
partizanskih in kurirskih poteh že vse od začetka marca. Po
vseh osnovnih šolah v občinah so kurirčkovo pošto toplo in
prisrčno sprejeli, ponekod pa so, v sodelovanju z borci in mla-
dino, pionirji pripravili tudi prave partizanske mitinge.
Skoraj v vseh občinah so nosilce kurirčkove torbice spremljali
tudi oboroženi pripadniki teritorialne obrambe in zveze rezerv-
nih vojaških starešin, ki so jih varovali pred morebitnimi zase-
dami in napadi.
Kurirčkova torbica bo prispela na cilj 11. maja, ko bdo na
zboru pioniijev v Ljubljani prebrali letošnje sporočilo iz torbice,
pozdravno pismo predsedstvu republiške konference sociali-
stične zveze.
L F., T. T.
Teta IVIariJa
v naši vasi stanuje teta Marija.
Zelo je stara in slabo vidi. Kadar
gre ven, hodi zelo počasi in se
opira na palico. Večkrat je hudo
bolna. Vsi otrocuo kličemo teta
Marija, čeprav ni teta nikomur
od nas. Vsi jo imamo radi. Med
seboj kar tekmujemo, kdo bo šel
namesto rye v trgovino. Deklice
ji tudi urejujejo vrt.
Meni se zdi, da je teta Marija
Dcubolj vesela naših obiskov. Ze-
lo je osamljena in se rada pogo-
vaija. Pripoveduje nam o hčerki,
ki dela v Nemčiji, o sinu, ki ima
tudi že svojo družino. Kadar je
teta Marija posebno dobre volje,
nam pripoveduje o svojem otro-
štvu. Tudi jaz večkrat obiščem
našo staro sosedo. Sediva v njeni
stari kuhinji in se pogovarjava.
Vedno me je zelo vesela in mi
postreže s pecivom. Peče n^bolj-
še piškote na svetu. Nekoč mi je
prijateljica rekla, da hodim k teti
samo zaradi tega, da dobim slad-
karije. Bil sem zelo užaljen in ne-
k^ časa nisem hotel k teti Mariji.
Ona pa je bila zelo žalostna.
ZdeO jo pogosto obiskujem.
Imam jo rad in mislim, da teta
Marija to ve.
ROMAN GOLBŽ, 8. b
OŠ Ivanke Uranjek
CELJE
Nedelia
Bil je na videz lep dan, a zunaj
je močno brilo. Odšli smo na
sprehod po pusti, zimski pokraji-
ni. V snegu so se videli sledovi
sm, ki so se iz bližryega gozda
prihajale past na desni breg poto-
ka, kjer so hmeljišča, sadovnjaki
in polja.
Okoli dreves je bilo razkopano
in videle so se z^čje stopiiye. Sr-
ne prihajsgo vsak dan, zjutraj in
proti večeru. Pod snegom iščejo
travo, po poljih koruzo. Tudi ta
dan so prišle, oprezne, plahe in
lepe. Bile so še na levem bregu.
Prva - vodnica - je oprezala. Za
njo je bil cel trop in nazadnje
»varnostna straža«. Ko so nas za-
gledale, so prestrašene obstale.
Po vodi je plavala raca. Iz stra-
hu se je skrila med kamenje.
Opazili smo, da ima zlomljeno
perut. Bil je samec. Očka ga je
dvignil in odnesel domov. Ždel
mu je v naročju in sploh se ni
branil. V zajčniku si je našel pro-
stor in racman se je radovedno,
razgledoval iz kota. Ko je dobil'
hrano, je kar planil.
Doma imamo že ribe, zajce in
ščinkavca. Tudi ta je imel zlom-
ljeno perut, a je ozdravel. Upa-
mo, da se bo tudi racman po-
zdravil in nam bo popestril naš
»živalski vrt«.
SAŠA ZIDANŠEK, 7. a
OŠ Slavko Šlander
CELJE
Kuliai sem
V soboto sem šel v trgovino.
Kupil sem moko. Ko sem prišel
domov, sem narezal krompir.
Vzel sem posodo in sem ga dal
vanjo. Natočil sem vodo. Ko je
voda zavrela, sem naredil prežga-
rye. Zahl sem ga in sem mešal.
Ko je bilo narejeno, sem ga zlil v
krompir. Potegnil sem ga proč in
sem ga zmečkal.
Vzel sem ponev in notri dal
maslo. Vzel sem tri jajca in mo-
ko, stepel sem jih. In sem spekel
palačinke.
Šel sem po jabolka in jih nare-
zal, natočil sem vodo, dal sem jih
notri in se jih dal kuhat.
To smo skup^ pojedh in se ve-
selili.
Vsako nedeljo kuham juho in
takšne reči, kadar sem sam
doma.
TONČEK ROGEL, 5. b
OŠ Bratov Letorye
ŠMARTNO OB PAKI
Psiček na vlaku
s polno skrbi in skrivnostnim
zavitkom sva s Polono stali na
železniški postaji v Prištini. Na
tiho sva premišljevali, kako bova
pretihotapili na vlak najinega
skrivnostnega prijatelja, ki je ti-
ho ždel v škatli. Bil je miren, kot
da bi vedel, da nama ne sme dela-
ti sitnosti, ker drugače ne bo mo-
gel z nama.
Prihrumel je velik moder vlak.
»Vstopite, vstopite,« je klical
sprevodnik v modri uniformi s
torbico preko ramena. Ljudje so
hiteli, vstopali, se prerivali, kot
da ne bi vedeli, da na vlaku ni kot
v avtobusu: v njem je prostora za
mnogo več ljudi.
Končno sva se tudi medve s
Polono zrinili v vlak. Težko sva
vstopili, ker je stopnička precej
visoko od tal. Prišli sva na hod-
nik in iskali prazen kupe. Našli
sva ga za naju, za najinega prija-
telja v škatli in za prijateljice. Po-
sedh smo in brž sva odprli škatlo,
daje revež lahko zadihal. Želel je
skakati, toda tega mu nisva do-
volili. Hotel je še na stran, zato
brž z ryim dol. Pred vlakom je
naredil lužico, ted^ pa je postjo-
ni načelnik že zažvižgal, dvignil
roko in dal znak za odhod.
Phhhhččč je vlak težko poteg-
nil in vse hitreje in hitreje smo se
oddaljevali. Ko sva šli po hodni-
ku, naou je premetavalo. Vrglo
nžuu je na sedež v kupeju. Vožnja
je bila čudovita. Naš prijatelj je
imel nekaj prostora za hojo. Lepo
se je obnašal. Končno je prišel
sprevodnik, tedco je bil psiček v
škatli, le smrček je tiščal ven.
Ker je sprevodnik videl, kako se
lepo obnaša, je pomežiknil in
odšel.
KžO vse smo doživeli na tem
vlaku! Peli smo, skakah, tekali
po hodniku in se veselih. Gledali
smo naravo, in ko smo postaU
utrujeni, smo polegli po sedežih
in spah. Prav nič utrujeni smo
prispeli v Celje.
MAJA OLUP, 4. r.
OŠ STRANICE
iVIoja punčka
Ko sem bila še m^hna, nisem
imela dragih igrač. Imela sem
medvedka z raztrgano nogo, ki
sem mu jo zmer^ ovijala. Kmalu
za tem sem dobila punčko, ki je
postala moja n^ljubša igrača.
Mama mi jo je kupila zaj|pjstni
dan. Ko je bila punčka še nova, je
imela lepo rožasto oblekco. Toda
po nek^ dnevih je bila oblekca
že umazana. Lotila sem se dela in
ji sama sešila oblekco. Bila je
rdeče barve z rdečim žepkom na
sredini. Punčko sem imela zme-
rjg v postelji, kadar sem šla spat.
Hitro je mineval čas in morala
sem v vrtec. Zjutraj sem punčko
previla z mammo ruto ali z rob-
čkom. Marna se je včasih nato
jezila, sju sem ji večkrat potiho
vzela kakšno ruto. Ko sem prišla
domov, je bila moja prva skrb
punčka. Stekla sem v sobo k njej
in jo previla. Ko je bil čas za nalo-
go, je punčka sedela na mizi, jaz
pa sem delala nalogo.
Zdaj je punčka v regalu za
okras. Le včasih se še spomnim
nanjo in ji zašijem oblekco.
LIDIJA RIŽNER
OŠ Rogaec
List iz mojega
dnevnika
Na knjižni polici imam za knji-
gami skrit debel zvezek z rdečimi
platnicami. Na naslovni strani je
etiketa, na njej pa piše: MOJ
DNEVNIK - KRISTINA. Če ga
odpreš in hstaš po njem, lahko
prebereš tudi tole:
Križan vrh, 25. februar
Mama danes peče piškote in
pospravlja. Jutri bodo prišli k
nam moji bratranci, sestrične in
prijateljice. Imam namreč rojstni
dan in prvič bom pripravila zaba-
vo. Poslušali bomo kasete, se
igrali človek ne jezi se, črni Pe-
ter, gumitvist, badminton in dru-
ge igrice. Sladkali se bomo s pe-
civom in bomboni ter pili sok.
Kom^j čakam, da mine noč.
Čeprav nikomur nočem poveda-
ti, sem zelo radovedna, kaj bom
dobila za rojstni dan. Kaj pa, če
ne bo nič? Bom zelo razočarana,
čeprav tega ne bi smela pokazati.
Od mame bom n^veijetneje do-
bila kakšne sladkarije. Teh sem
zelo vesela, dokler jih jem, ko pa
bombonov zmanjka, mi je žal,
ker jih ni več. Sestra mi bo goto-
vo dala kakšno malenkost, ki mi
bo prišla prav. Za Novo leto mi je
dala škarjice in pilico za nohte
ter pulover, ki gaje sama spletla.
Marinka zelo veliko plete tudi za-
me. In všeč mi je, ko me v šoli
vprašajo: »Kristina, imaš spet
nov pulover?« Včasih rečejo tu-
di: »Kristina, spet si lepa.« Dosti-
krat mi prinese tudi barvice, pe-
resnico ali kakšno knjigo. Vedno
me preseneti. Upam, da me letos
ne bo presenetila tako, da mi ne
bo nič dala. Nekaj bom menda
dobila, saj je šla včeraj v Celje in
domov prinesla vrečko, ki jo je
skrila in ni hotela priznati, da jo
je imela. Prepričana sem, da je
bilo v rijej kaj zame.
Najboljše bo, da ne stikam več
za skritimi darili in se dam prese-
netiti. Zdaj bom še malo poma-
gala mami, potem pa hitro zaspa-
la, da bo prej jutri.
KRISTINA KUNEJ, 5.r
OŠ Bračičeve brigade
KOZJE
Pionirji fotografiralo
Boris Valant je avtor objavljenega posnetka
v rubriki pioniiji fotografiraoo. Fotolik mu bo
poklonil nagradni kupon. Pionirski dom v Ce-
^u v katerem Boris dela, pa je tudi eden od
kandidatov za ncgboljše ocene, ki bodo vidne
predvsem na zaključni razstavi. Ob koncu ma-
ja se bo žirija sestala, izbrala najboljše, na javni
oddjgi in otvoritvi razstave pa bodo razdeljene
še nagrade in priznanja. Pohitite!
Rezultate akcije, v kateri ste fotografirali sta-
rejše občane, bomo objavih prihodnjič.
Urednik fotografije
Atkina zanka
PISMO	NIT
VRT	PAPIR
VODA	BANANA
IGLA	MLEKO
MUCA	VRČ
SADJE	LADJA
MORJE	GRABLJE
Besedam v prvem stolpcu poišči smiselni par v drugem
stolpcu: recimo PISMO - PAPIR. Poišči vsakemu paru
besed skupno črko. V paru PISMO - PAPIR je to črna P.
Potem črke preberi po vrsti navzdol in dobil boš geslo
današr^e Atkine zanke.
Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka, 7. mcOa 1985
pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000
CELJE. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebah nagra-
jenca tovarne AERO.
Odgovor na uganko iz prejšnje številke je VETER. Za
nagrado pa smo izžrebali: Roka Nedeljkoviča, Cesta na
Svetino 7, 63270 Laško.
Združenje
šoferjev
In avtomehaniliov
Celje
Traktor Štore 502, štirje avtomobili, motorna kolesa,kolesa
in drugi lepi dobitki vas čakajo 5. MAJA ob 14. uri, na veliki
TOMBOLI, ki jo organizira Združenje šoferjev in avtomehanikov
Celje na avtopoligonu Ljubečna pri Celju. Preizkusite svojo srečo
25. april 1985
novi tednik - stran 23
NOČNE
CVETKE
•	Anton in Bogdan C. ter
doslej še neznani napadalec z
imenom Tomaž so v Zagradu
napadli Ivana H. in Danila P.
Vnel seje hud pretep, v kate-
rem je najkrajši konec poteg-
nil Danilo P., ki je ostal brez
dveh zob. Napadalci so še
pred prihodom miličnikov
pobegnili, vsi trije pa se bodo
morali zagovarjati pred sod-
nikom.
•	Momir F. je sprva samo
robantil, ko mu v bifeju na
Dolgem polju niso postregli s
pijačo. Njegova jeza pa je na-
raščala in nazadnje je razbil
steklo na vhodnih vratih. Mo-
mira bo žeja precej drago
stala.
•	Edmond K. je prišel v
nedeljo ob 23.25 uri zvečer na
ginekološki oddelek celjske
bolnišnice. Na vsak način je
hotel videti ženo, ki je bila na
tistem oddelku in nobeno
prepričevanje bolničarjev ni
zaleglo. Nazadnje so posegli
vmes miličniki in Edmonda
pridržali čez noč, da ne bi še
naprej trkal na vrata gineko-
loškega oddelka.
•	Vili E. je precej pozablji-
ve narave, naporna služba pa
je to njegovo lastnost še po-
tencirala. Tako se pravzaprav
ni preveč razburjal, ko je na
avtobusu pozabil torbico z
vsemi stvarmi, ki jih nosi s
seboj. Kot ponavadi je stoič-
no mirno prenesel to izgubo
in kot že večkrat v takih pri-
merih je imel tudi tokrat sre-
čo - sprevodnik je torbico od-
nesel na Postajo milice, ker
pa so bili v torbici dokumen-
ti, so miličniki hitro našli
lastnika. Vili je ostal tudi ob
tem srečnem naključju stoič-
no miren.
S.Š.
Med najučinkovitejšimi sodišči
Sodniki celjskega temelj-
nega sodišča so bili tudi v
preteklem letu med naju-
činkovitejšimi v naši repu-
bliki. Kljub nepopolni zase-
denosti delovnih mest, so
rešili več zadev kot leto po-
prej, zaostanek - nekaj več
kot 10.000 zadev - pa ni tako
velik, da bi onemogočil nor-
malno delo sodišča in
predvsem hitejše reševanje
pomembnejših zadev.
Zaostanek je nastal pred-
vsem zaradi večjega dotoka
težjih kazenskih in civilnih
zadev na sodišče. Sicer pa
ugotavljajo, da obremenitev
sodišča že nekaj časa naraš-
ča in se že približuje kritični
meji. Zaradi tega je sodišče
tudi letos dobilo priporočilo
celjske občinske skupščine,
da si še naprej prizadeva še
za večjo učinkovitost sodni-
kov in pa seveda kakovost
dela. Zaradi obsežnejšega
dela bo potebna tudi dobra
kadrovska politika, hitrejši
volilni postopki, hkrati pa se
delegati celjske občinske
skupščine zavzemajo, da bi
financiranje sodišča prenesli
z občin na republiko.
Celjska skupščina je spre-
jela tudi nekatere ukrepe in
pobude, da bi zmanjšali
obremenjenost sodišča. Ta-
ko naj bi več sporov razreše-
vali že znotraj samouprvnih
organizacij in skupnosti,
hkrati pa naj bi ustvarili
ustrezne pogoje za organizi-
ranje pravne pomoči obča-
nom. Potrebne pa bi bile tu-
di moralno-politične sankci-
je za kršilce samouprvnih
sporazumov in družbenih
dogovorov.
Skupščina se bo zavzema-
la tudi za primeren obseg ka-
zenskopravnega varstva,
hkrati pa naj bi intenzivneje
sprmljali kaznovalno politi-
ko zaradi usklajevanja oziro-
ma izrekanja primernih kaz-
ni za družbeno najbolj nevar-
na kazniva dejanja. s. Š.
Na leto porabijo 12 ton barve ,
Delavci celjskega Cestnega podjetja so te dni začeli obnavljati
talne označbe na cestah. Najprej bodo obnovili prehode za pešce
(nekoliko manj kot lani jih je, ker so tiste, ki niso tako oprem-
ljeni kot zahteva zakon, ukinili), kasneje pa še drugo talno
signalizacijo. Ker je letos manj denaija za ta dela in ker na
nekaterih cestah še vedno niso zakrpali lukenj (tudi zaradi
skopo odmeijenih sredstev), bodo do turistične sezone obnovili
samo talno signalizacijo v Savinjski dolini.
Z obnavljanjem talnih signalizacij so začeli tudi celjski komu-
nalci, ki bodo najprej prebarvali vseh 190 prehodov za pešce v
občini. Vse prehode obnovijo najmanj dvakrat na leto, nekatere
na bolj prometnih cestah pa tudi štirikrat, za talne označbe pa
porabijo na leto 12 ton barve. s. S., Foto: TONE TAVČAR
Kradel je oblačila,
tehniko in denar
Javni tožilec je vložil ob-
tožnico, ki bremeni 38-let-
nega Hasana Čoriča iz Celja
nadaljevanega kaznivega
dejanja velike tatvine. Co-
rič je v približno dveh letih
petnajstkrat vdrl v tuja sta-
novanja in nakradel za pri-
bližno 800.000 dinarjev raz-
nih tehničnih predmetov,
oblačil in hrane. Vse to naj
bi naredil v stanju bistveno
zmanjšane prištevnosti.
Hasan Čorič je vlamljal v
Celju in okolici. Večji »pod-
vigi« so mu uspeli na Bab-
nem v hiši J. J., kamor je
vdrl pred približno poltret-
jim letom in odnesel za
39.000 dinarjev tehničnih
predmetov, živil in drugega.
V to stanovanje je potem vlo-
mil še v začetku preteklega
leta in odnesel za 45.000 di-
narjev plena.
Poleg tega je vlomil v po-
čitniško hišico last I.T. in
odnesel za 58.000 dinaijev
raznih stvari, v hišo last E. Š.
• v Haiju, od koder je odnesel
za 80.000 dinaijev raznih
predmetov, 1.000 avstrijskih
šilingov in 400 zahodnonem-
ških mark.
Lani je potem v noči na 28.
maj vlomil v stanovanje
M. A. na Babnem in odnesel
motorno žago, plinski štedil-
nik in še nekaj drugih stvari
v vrednosti 105.000 dinarjev,
za približno 100.000 dinaijev
plena je odnesel iz hiše F. A.
v Razgledni ulici, kjer je ve-
činoma kradel oblačila. Pre-
cej je oškodoval tudi J. P. iz
Prvomajske ulice, saj mu je
ukradel harmoniko, klobase,
iz hladilne skrinje pa še 40
kilogramov svinjskega me-
sa, 15 zajcev, 20 kokoši, 2 pe-
telina in eno gos, vse skupaj
v vrednosti 175.000 dinaijev.
Hasana Čoriča so 23. no-
vemebra lani priprli, osum-
ljenec pa je vse zanikal oziro-
ma je izjavil, da se ničesar ne
^ominja. Javni tožilec je za
Čoriča tudi predlagal, da se
mu podaljša pripor do glav-
ne obravnave.	S. Š.
Sojenje M. Jurku za napad na
miličnika se bo nadaljevalo
Na celjskem sodišču je bi-
la obravnava proti 21-let-
nemu Marjanu Jurku s
Klanca nad Dobrno. Jurka
obtožnica bremeni kaznive-
ga dejanja poskusa umora,
ker je 15. novembra lani
streljal na miličnika Vinka
Kodriča in ga huje ranil.
K Jurku so prišh preisko-
valci že prej, ker je bil osum-
ljen, da je med služenjem vo-
jaškega roka v Sphtu ukra-
del pet pištol. Na postajo mi-
lice v Vojnik so ga odpeljali
14. novembra in Jurko je
priznal, daje ukradel pištole,
potem pa so šli na Klanec, da
bi miličnikom pokazal, kam
jih je skril. V bližini doma je
pobegnil, eden od milični-
kov, kije stekel za njim, pa je
sprožil opozorilni strel. Jur-
ko je v zagovor povedal, da
je pobegnil, ker ga je bilo
strah.
Naslednji dan je Maijana
Jur^ iskala patrulja treh
miličnikov, ki jih je vodil
Vinko Kodrič. Ko so prišli
pred Jurkovo domačijo, je
Vinko Kodrič s pištolo v roki
vdrl v hišo, takrat pa je Mar-
jan Jurko streljal vanj in ga
huje ranil.
Vinko Kodrič seje huje ra-
njen opotekel skozi vhodna
vrata, Maijan Jurko pa je
spet pobegnil, a se je nekaj
kasneje vdal miličnikom.
Obtoženec je dejanje obža-
loval in povedal, da ni hotel
ustreliti človeka.
Petčlanski senat celjskega
sodišča je po daljšem posve-
tovanju sklenil, da se bo so-
jenje Maijanu Jurku nadalje-
valo 9. maja. Do takrat naj bi
dobili dodatno pojasnilo Re-
publiškega sekretariata za
notranje zadeve o predpisa-
nih postopkih miličnikov v
takih primerih, poleg tega pa
naj bi na obravnavi nepo-
sredno zaslišali izvedenca
psihiatra.
S. Š.
TUDI MALO ALKOHOLA
JE LAHKO PREVEC
Recidiva alkoholne bolezni
Kaj je recidiva alkoholne bolezni? To je ponovno uži-
vanje (tudi najmanjših količin) alkohola pri zdravljenem
alkoholiku. Čeprav imamo na razpolago precej Uterature o
alkohohzmu, pa je o recidivi in vzrokih zanjo le malo
napisanega. Nekateri avtoiji štejejo za recidivo le ponovno
pitje po enoletni abstinenci; krajša abstinenca naj bi
pomenila le nadaljevanje pitja.
Recidivo delimo na zgodnjo in pozno. Zgodnja nastopi
nekaj mesecev po začetku zdravljerya in kaže, daje zdrav-
Ijenec naletel na hude težave pri ponovnem vključevanju
v družinsko in delovno okolje, in katerim ni bil kos. Pozna
recidiva, ki nastopi po nekaj letih od začetka zdravljenja,
nas mora opozoriti, da rehabilitacija (kljub abstinenci) ni
uspela.
Kje so vzroki za recidivo? Na splošno bi rekli, da so
»krive« osebnostne lastnosti alkoholika in okolje, v kate-
rem živi in dela. Pogosto se zgodi, da alkoholik ne more
sprejeti resnice o sebi. Kljub zdravljenju je globoko v sebi
prepričan, da bo po določenem času lahko postal zmerni
pivec. Ko enkrat seže po pijači, dvoma ni več - kmalu se
razvije še hujša odvisnost, kot je bila tista pred zdravlje-
njem.
Kadar pride alkoholik na zdravljenje le pod pritiskom
delovne organizacije, pogosto začne ponovno piti, ko ta
pritisk popusti. Po končanem zdravljenju se bivši alkoho-
lik zave, koliko goija je v času bolezni povročil družini in
sebi. To spoznanje ga hudo bremeni, občutki krivde in
tesnobe ga ženejo k pijači. Nekateri zdravljenci skušajo
vse, kar so s pitjem zamudili (in zapravili) nadoknaditi v
nekaj mesecih. Ko spoznajo, da to ni mogoče, čisto obu-
pajo in sežejo po pijači.
Zdravljenci hitro ugotovijo, da zgolj njihova abstinenca
ni dovolj za srečo in razumevanje v družini. Čutijo, da se
morajo skupaj z njimi spremeniti tudi ostali člani družine,
predvsem zakonec. Kadar se to ne zgodi, začno zdravljenci
»reševati« nesporazume na njim znani način - z alko-
holom.
Končno je recidiva lahko oblika maščevanja terapev-
tom, ki so alkohoUka »prisilili« v določene obUke zdravlje-
nja in razkrili njegove slabosti. Vidimo torej, da si lahko
vsak zdravljenec poišče vzrok za ponovno pitje. Kako naj
potem preprečimo recidivo? Že v začetku zdravljenja
moramo alkoholiku pomagati, da si pridobi zaupanje in
pomoč najbližjih. Ti mu bodo ob prej naštetih problemih
laže pomagali in stali ob strani. Po končanem zdravljenju
se morajo zdravljenci in svojci vključiti v klub zdravljenih
alkoholikov.
In končno, kaj se zgodi z recidivistom? Osveščeni
svojci bodo o problemu poročali na sestanku KZA in
poiskali pomoč pri strokovnjaku. Ta bo zdravljencu poma-
gal pri ponovni vzpostavitvi abstinence, skupaj s svojci
skušal ugotoviti vzroke za recidivo in svetoval nadaljnje
ukrepe. Način obravnave oziroma zdravljenja je odvisen
od trajanja abstinence, razmer v družini in ne nazadnje od
odločitve zdravljenca samega.
DR. ZDENKA ČEBAŠEK-TRAVNIK
Z lokomotivo po malico
Samovoljnost strojevodje v Cinkarni, 36-letnega
Franca Butolena iz Brezovca pri Rogatcu, ko se je
skupaj s še dvema prijateljema odpeljal po malico z
lokomotivo, je te dni dobila sodni epilog - Franc
Butolen je bil obsojen na 5 mesecev zapora.
Butolen se je z lokomotivo, last Cinkarne 12. maja
lani ob 14. uri odpeljal po malico z lokomotivo skupaj s
še dvema sodelavcema: Ljubom L. in Ivanom I. Z
industrijskega tira Cinkarne so samovoljno (brez
odredbe delovodje) zapeljali na zvezni tir številka 60, s
katerim upravlja ŽTO Celje. Butolen je s tem kot stro-
jevodja kršil določila pogodbe o medsebojnih razmer-
jih pri uporabi industrijskega tira.
Vožnja po malico seje končala s trčenjem z lokomo-
tivo, ki jo je na zveznem tiru pravilno upravljal stroje-
vodja Anton K. Pri tem je nastala precejšnja materi-
alna škoda: na lokomotivi last Cinkarne za približno
1,5 milijonov dinaijev, na lokomotivi last ŽTO Maribor
(ki jo je upravljal Anton K.) pa za skoraj milijon dinar-
jev. V trčenju sta se tudi lažje ranila Ljubo L. in Ivan I.
S.Š.
Kazen za spolni napad
Veliki senat celjskega Temeljnega sodišča, Enota Celje
je obsodil na enotno kazen 6 let zapora 24-letnega Josipa
Gluhaka z Rogatca. Kazen so mu izrekli za dve kaznivi
dejanji spolnega napada na osebo mlajšo kot 14 let in za
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja.
Gluhak je prvo kaznivo dejanje spolnega napada na 6-
letno deklico izvršil lani, 23. oktobra, ko je bil na rednem
dopustu med služenjem vojaškega roka. Drugi spolni napad
na deklico je zvršil dva dni kasneje, prav tako v stanovanju
njenih staršev, s tem, da je takrat tudi neopravičeno vdrl v
stanovanje.
Dan kasneje so Josipa Gluhaka priprli. Petčlanski senat,
ki mu je predsedoval Matevž Žugelj, je Josipu Gluhaku
poleg zaporne kazni izrekel tudi varnostni ukrep obveznega
zdravljenja alkohohzma, poleg tega pa so mu podaljšaU
pripor do pravnomočnosti sodbe.	S.Š.
PROMETNE
NESREČE
Pretesno prehitel
kolesarko
Do odcepa proti Brodam
pri Vranskem je iz ljubljan-
ske smeri pripeljal s tovor-
njakom DARKO MLAKAR,
21, iz Kranja. Med prehiteva-
njem je s sprednjim desnim
delom zadel kolesarko
FRANČIŠKO DOLINŠEK,
48, iz Vranskega, ki je padla
in se huje ranila.
Srečanje v megli
Voznik osebnega avtomo-
bila VLADO RANČIGAJ,
28, iz Zibike se je v Zibiški
vasi srečeval z delovnim
strojem-rovokopačem, ki ga
je nasproti pripeljal JOŽEF
HOSTNIK, 23, iz Dola pri
Šmarju. Ker je vozil Ranči-
gaj z neprimerno hitrostjo v
gosti megli, je prepozno opa-
zil delovni stroj in se zaletel
vanj. Osebni avlo je odbilo s
ceste v grmovje, voznik pa se
je huje ranil.
Sopotnik padel s
traktorja
ANTON KAJIČ, 62, iz
Podkraja je vozil traktor s
priklopnikom iz Loke proti
Radečam. Ko je prevozil levi
ovinek, je z desnimi kolesi
zapeljal na rob cestišča, zato
se je traktor prevrnil. Kajič
se je lažje ranil, težje poškod-
be pa ima AVGUST ODIR,
ki je bil na prikohci.
Otrok vozil avto
15-letni D. B. iz Sloven-
skih Konjic je vozil osebni
avto po regionalni cesti iz
Poljčan proti Ločam. Zaradi
neizkušenosti in neprimerne
hitrosti, pa ga je v levem
ostrem ovinku v Zb"elovem
začelo zanašati. Po 16 m dr-
senja je trčil v zaščitno ogra-
jo in se prevrnil na bok. D. B.
se je lažje ranil, hujše po-
škodbe pa ima njegov oče, ki
je bil z njim v avtomobilu.
Zgorela hiša
Konec prejšnjega tedna je
ogenj hudo poškodoval sta-
rejšo stanovanjsko hišo,
last Marije Bele v Žahenber-
cu pri Rogaški Slatini. Naj-
prej so domnevali, da se je
na hišo ogenj razširil iz gore-
čega kupa trsja v bližini, ven-
dar so kasneje ugotovili, da
je vzrok požara dotrajana
električna napeljava. Škoda
znaša približno 200.000 di-
narjev.
24. stran - novi tednik
25. april 1985
Državni relcord
Tanje Fermentln
Celjski plavalni klub Kli-
ma - Neptun ima več pla-
valk, ki lahko redno poseže-
jo po najvišjih naslovih. To
sta sestri Nataša in Saša La-
vrič, Tanja Drezgič, Dejan
Teševič, Mojca Anderle, Gre-
ga Jurak in Tanja Fermentin
(na sliki), ki je na mitingu na
Dunaju dosegla nov rekord
Jugoslavije na 100 m prsno
za pionirke do 12 let. Tanja je
progo preplavala v času
1:19.9.
Teiesna iiuitura
v mozirsifi občini
Lani so v mozirski občini
pripravili na področju mno-
žične tekmovalne dejavnosti
kar 480 tekmovanj. Številčno
je napredek v primerjavi s
prejšnjimi leti viden, žal pa še
vedno ni dovolj množičnosti.
Na različna tekmovanja se
prijavljajo isti tekmovalci,
drugi pa stojijo ob strani.
Uspešno so izpeljali akciji
naučimo se plavati in smučati.
V	plavalno akcijo je bilo vklju-
čenih kar 680 otrok, 97 odstot-
kov vseh pa se je naučilo pla-
vati. Z akcijo bodo nadaljevali.
Za učenje smučanja imajo v
mozirski občini odlične pogo-
je, šola smučanja pa je obvezna
za vse učence 5. razredov. Pri-
pravili so tudi tečaj za odrasle.
V	mozirski občini še vedno ču-
tijo problem pomanjkanja za-
dostnega števila kvalificiranih
ljubiteljskih kadrov - vadite-
ljev, vodnikov ali sodnikov. Ta
problerh se še bolj pojavlja z
uvajanjem množične rekreaci-
je v krajevne skupnosti in
tozde.
Na nenajboljšem so tudi s
športnimi objekti, pa čeprav so
jih lani nekaj obnovili in izbolj-
šali. Vsega tega ne bi bilo, če
ne bi bilo prostovoljnega dela.
V Nazarjah so zgradili gardero-
be in postavili ograjo okoli
igrišča, na Ljubnem so zgradih
sodobno plastično skakalnico,
v Mozirju so asfaltirali roko-
metno igrišče, poleg tega pa so
obnovili še nekaj planinskih
postojank.
Telesno kulturna dejavnost v
občini Mozirje se odvija preko
ZTKO v kateri je trenutno 27
organizacij, v njih pa 3430 mo-
ških in 1735 ženskih članov ter
še preko tisoč otrok. Šolska
športna društva imajo svoje
članstvo, ki v teh številkah ni
zajeto.
V mozirski občini v progra-
mih že razmišlja o o programu
za leta 1986-90. Po besedah
Franca Vuge, predsednika
skupščine TKS Mozirje, bo
treba osnovno pozornost po-
svetiti razvoju psihomotorič-
nih zmogljivosti šolske mladi-
ne in programirani športni re-
kreaciji za delavce zaposlene v
proizvodnem delu. V to dejav-
nost bo treba pritegniti tudi iz-
venšolsko mladino, ki je za
zdaj še vse preveč prepuščena
sebi. V naslednjem srednjeroč-
nem obdobju se bodo zavze-
mali za racionalen sistem tek-
movanj v okviru občine, pre-
ventivno skrbeh za zdravstve-
no zaščito vseh udeležencev v
šprotnih dejavnostih in po-
dobno.
Glede gradnje športnih ob-
jektov v bodoče pa bodo le-te
gradili v interesu občanov, ne
pa posameznikov (do zdaj pri-
mer gradnje teniških igrišč
itd.).
T. VRABL
Dejavnost na telesnokultur-
tiem področju v mozirski občini
so razdelili na tri področja:
omožično rekreativni šport
(vključene so vse občinske zve-
ze, šolska športna društva in os-
novne telesnokulturne organi-
zacije po krajevnih skupnostih,
radio in šahovski klub), tekmo-
valni šport (kegljaški klub, alp-
sko smučanje, lokostrelstvo in
karate) in prednostne športne
panoge (odbojka in smučarski
skoki na Ljubnem ter nogomet
v Mozirju). Telesnokuiturna
skupnost Mozirje bo letos po fl-
nančnem načrtu za svojo dejav-
nost razpolagala z nekaj več kot
10 milijoni dinarjev.
I20GA JE OKROGLA
Republiška liga: v 18. kolu spet ni bilo uspeha za ekipe
celjskega območja, saj so od šestih osvojili samo eno
točko. Kladivar sije privoščil poraz na domačem igrišču z
Ilirijo 1:3, Rudar iz T. Velenja je gladko izgubil pri vode-
čem Kopru 3:0, edino točko pa je osvojilo Šmartno doma s
Slovanom 1:1. Rudar je 8., medtem ko sta po zadnjih
neuspehih Šmartno in Kladivar na zadnjih dveh mestih,
kjer znata po prikazanih igrah v zadnjem obdobju tudi
ostati. Pri Kladivarju menda znova močno škriplje, kar
velja tako za neučinkovitost nekaterih članov uprave kot
tudi za čudno indolentnost igralcev, ki bi se izpod obla-
kov, kamor ne spadajo, že lahko spustili na realna tla.
Škoda bi bilo, če bi znova morah v občinsko ligo. V 19.
kolu bo verjetno znova težko priti do točk, saj gostujejo v
T. Velenju pri Rudarju, medtem ko mora Šmartno v
Trbovlje k drugemu Rudaiju.
Vzhodna republiška liga: pravo presenečenje so v cipr-
biju pripravili nogometaši Elkroja, ki so doma visoko
premagali vodečega Steklarja iz Rogaške s 5:1, pa čeprav
so gostje povedli v p^i minuti drugega polčasa. Hren 2,
Brezovnik, Žuntar in Železnik so bili strelci za Elkroj, ki se
je tako po točkah izenačil s Steklarjem. Dravinja je prese-
netljivo z 0:3 izgubila s Pobrežjem doma in je na 10. mestu
16. kolo: Steklar-Proleterec, Fužinar-Elkroj in Ojstrica—
Dravinja.
Mali nogomet Šentjur 1. liga: po 11. kolu vodijo Pan-
terji 20, sledijo Dramlje A 17, Magnum 15, Veterani 13,
Prijatelji 11, Ponikva 9, Cosmos 5, Aero Loka 3 in Tratna 3.
B 1. liga: po 8. kolu vodijo Stopče 13, sledijo Jakob 9,
Hazardeiji 9, Dramlje B 7, Tranovec 7, Maratonik 6 in
Hruševec 3.
B 2. liga: po 9. kolu vodi Generacija 15. sledijo Blagovna
14, Šentjur 10, Primož 9, Amaterji 8, ŠD Cevarna 8, Magi-
rusi 6 in Vrbno 2.^
Mali nogomet Žalec: začel se je spomladanski del tek-
movanja v krajevni skupnosti Žalec. V 1. ligi vodi s tekmo
manj Manchester 15, sledijo Partizan 15, TT Juteks 14,
Borut 12, Sušil de Brasil 10, Rekreacija 9, PM Žalec 8
(tekma manj), IGM Gradnja 8, Sokoli 3 in Cosmos 3.
2. liga: po 8. kohh vodi Lotos 14. sledijo Delfin 14,
Rimljani 11, Triglav 9, Modelarna 7, Cezar 7, Ferralit 2 in
Opekar brez točke.	TV
Tri medaije za tri telfmovalce
Trije člani judo kluba Ivo Reya so se udeležili državnega
prvenstva v Sarajevu ter dosegli izjemen uspeh.
Vsi trije so se vrnili z medaljami ter tako znova dokazali, da so
v odhčni formi, kar še posebej velja za Čuka, kije balkanskemu
in republiškemu naslovu dodal še državnega.
Državna prvaka z zlatima medaljama sta postala Štefan Cuk v
kategoriji do 65 kg in Stanko Anderle v absolutni nad 95 kg,
medtem ko je Janko Oštir tudi nastopil v kategoriji do 65 kg in v
finalu izgubil s klubskim tovarišem Čukom.
TV
Turnir Icadetov v roicometu
Rokometni klub Aero bo v počastitev 1. maja pripravil
v soboto, 27. aprila v hali Golovec rokometni turnir
kadetov, kjer bo nastopilo pet ekip: Metaloplastika iz
Šabca, Sloga Bosnaprevoz iz Doboja, Aero Celje, Prule
Ljubljana in Zagreb. Turnir se bo začel zjutraj ob 9. uri ter
bo trajal vse do pol sedmih zvečer, ko bo končan s podeli-
tvijo priznanj najboljšim ekipam in posameznikom. Celj-
ski kadeti bodo prvič nastopili ob 9,40 proti Prulam. Igrali
bodo po sistemu vsak z vsakim.
Zvečer ob 19. uri pa bo še prvenstvena tekma med
člansko ekipo Aera in Zagrebom, ki trenutno vodi v II.
zvezni ligi.
Košarlcarice Rogašice želijo v jugosiovanslii vrh
V svoji drugi tekmovalni sezoni v II. zvezni ligi so košarkarice Rogaške dosegle svoj dosle
največji uspeh. - Osvojile so odlično 4. mesto. Zdaj je trener Boris Zrinski pripravil nov elaborat
kako naj bi razvijali žensko košarko v tem zdraviliškem mestu. Pogoji se bodo z novo telovadnici
izboljšali in tudi ambicije mlade ekipe so se povečale - niso več zadovoljne z igranjem v II. zvezn
ligi in si želijo celo prodor v 1. ligo. Pogoji so, društveni delavci so pristaU na izpolnitev pogojev
Zrinskega torej lahko samo čakamo, kdaj bodo v Rogaški Slatini gostovale tudi najboljši
jugoslovanske košarkarske ekipe. Ekipo naj bi v prihodnji sezoni okrepili s celjskimi igralkam
Polutnikovo in Žumrovo, domačimi mladinkami Jezovškovo, Stupičevo, Gučkovo in Novakovo
pomoč za pričakujejo tudi od močnejših košarkarskih klubov Ježica in Monting iz Zagreba. Ni
sliki od leve proti desni stojijo trener Boris Zrinski, Merima Bajramovič, Andreja Zdovc, Zor
Pešič, Breda Mlakar, Mojca Ernejc, Breda Kavčič, Tanja Kamenšek in pomočnik trenerja Mila
Bastašič, spredaj Andreja Brin, Alenka Virant, Karolina Čepelnik, Zdenka Lorger in kapeta
ekipe Marjeta Čujež.	T
Jugosiovanslii nogometaši v
Topolšici
Včeraj (sreda) so prispeli na priprave v Topolšico člani
jugoslovanske nogometne reprezentance pod vodstvom
selektorja Miloša Milutinoviča.
V Topolšico bodo ostah do ponedeljka, ko bodo odpoto-
vali v Luksemburg na povratno kvalifikacijsko tekmo za
odhod na svetovno prvenstvo. Trenirah bodo na igrišču v
Šoštanju, kondicijo pa nabirali po gozdovih Topolšice.
Jutri (petek) se bodo tudi srečali s slovensko reprezen-
tanco in sicer na igrišču ob velenjskem jezeru ob 16. uri.
Izkupiček s tekme bodo porabili za športne objekte. Tudi
letos je pokrovitelj reprezentance Modni salon iz Titovega
Velenja. Med treningom bodo pripravili tudi seminar za
nogometne trenerje, ki ga bo vodil Ivan Toplak.
TV
Rokometni izidi
II. zvezna liga moški: Aei
je izgubil s Krivajo 26:21 in j
na 7. mestu.
II. zvezna liga ženske: Vele
nje je izgubilo v Čakovcu
Zrinjskim 17:14 ter je vedri
bli^e izpadu iz hge. V priho(
njem kolu igrajo velenjčani!
doma s Podravko.
Republiška liga moški: De
bije dobil Šoštanj proti Mine
vi 38:28. Odličen je bil Puc s 1
zadetki. Vodi Šoštanj, Minerv
je deveta. 17. kolo:, Minerva
Usnjar; Jelovica - Šoštanj.
, Republiška liga ženske
Šmartno je doma izgubilo z L
kro 20:24, na lestvici je zadnji
v 16. kolu pa igra doma z ekip
Itas Kočevje.
NA KRATKO
Državno prvenstvo
bo v Celju
Aero klubu Celje je Letalska
zveza Jugoslavije zaupala iz-
vedbo 30. državnega prvenstva
v jadralnem letei^u. To bo od
29. maja do 9. junija z desetimi
etapami oz. ob slabem vremenu
najmanj štirimi. Nastopilo bo tu-
di sedem Celjanov, med njimi
lanski državni prvak domačin
Franc Peperko. To bo tudi izbir-
no tekmovanje za nastop na sve-
tovnem prvenstvu, ki bo avgusta
v Riettiju v Italiji.
AerovcI s kolesi v
Črnučah
Začela se je sezona kolesar-
skih maratonov. Prvi je bil v
Črnučah na progi dolgi 90 km.
Med več kot 1000 kolesarji je bilo
tudi osem članov kolesarske sek-
cije Aero, ki so vsi progo uspešno
prevozili. Kolesarili so Blaž in Ja-
nez Crepinšek, Igor Nučič, Bošt-
jan Demšar. Jože Terglav, Tanja
Vončina, Bojan Vodlan in Ivan
Srebot.
Kegljavke Celja
prve, kegljači drugi
Končano je maratonsko tek-
movanje v kegljanju v republi-
ških ligah, kjer so predstavniki
KK Celje dosegli imeniten
uspeh - kegljavke prve ekipe so
republiške prvakinje, kegljači
so odlični drugi za nepremaga-
nim Gradisoni. V zadnjem kolu
je Hmezad doma doživel pravo
katastrofo s prvakom Gradisom,
saj je izgubil s kar 398 keglji razli-
ke. Gostje so dosegli nov rekord
kegljišča 5628, izboljšal pa ga je
tudi Juvančič med posamezniki
982. Celjani so v Mariboru izgubi-
li s Konstruktorjem. Hmezad se
poslavlja iz lige z eno samo zma-
go. Druga ženska ekipa Celja mo-
ra odigrati še dvoboj s Konstruk-
torjenf. V primeru zmage bo tret-
ja, ob porazu pa šesta.
, TV
Dobra strelska
prireditev v Štorah
številni odlični slovenski
strelci so se zbrali v Štorah na
tekmovanju za kip livarja.
Ekipno so zmagali gostje SD Av-
gust Majerič iz Maribora z novim
državnim rekordom 1119 krogov.
Med posamezniki je tretjič zapo-
red dosegel odličen rezultat
Branko Malec 379 ter izenačil
svoj državni rekord. Tudi drugi
je bil odličen in to Žalčan Mladen
Melanšek, ki je s 376 krogi dose-
gel Žalski občinski rekord. Ekip-
no so bili Celjani drugi, Žalčani
šesti, domačini Kovinarja kot or-
ganzatorji pa tokrat šele deseti
med šestnajstimi ekipami.
TJ
Šah pri Društvu
upokojencev
Pri šahovski sekciji v Društvu
upokojencev v Celju so letos iz-
vedfi že drugi turnir, kjer je
zmagal Ahtik pred E. Rudolfom,
Jančičem, Primožičem itd. Na
hitropoteznem turnirju za april
pa je zmagal E. Rudolf pred Mež-
narjem itd. Upokojenci šahirajo
vsako sredo od 9. do 11. ure v
svojih prostorih na Muzejskem
trgu 7, kamor vabijo tudi nove
člane, ljubitelje šaha.
Gimnastika v Zrečah
v Zrečah so pripravili tekmo-
vanje šol konjiške občine v gim-
nastiki, kjer so nastopajoči iz-
vedli tudi nekaj novih vaj na
štirih orodjih. Med deklicami je
zmagala ekipa OŠ Dušan Jereb
pred OŠ Edvard Kardelj, in OŠ
Zreče, med dečki pa OS Dušan
Jereb pred OŠ Loče in OŠ Ed-
vard Kardelj. Med deklicami so
bile najboljše Barbara Mrzdov-
nik, Polona Kangler in Rozika
Ramšak, med dečki pa Robi Ke-
ne. Srečko Lovec in Boštjan To-
mažin.
M.TREBIČNIK
Pionirji Rogaške v
polfinalu
Mlajši pionirji Rogaške so na-
stopili v četrtfinalu pionirskega
košarkarskega festivala v Mari-
boru in premagali Maribor 69:59
in Titovo Velenje 55:54. Tako so
osvojili 1. mesto ter se uvrstili v
polfinale. Na prvi tekmi je bil
najboljši pri Rogaški Simon Vi-
rant, ki je dosegel 48 košev.
Kovinarju ni uspelo
Pred 500 gledalci, kolikor se
jih je zbralo na kvalifikacijski
tekmi za vstop v republiško ligo
v telovadnici tehnične šole k«
šarkarjem Kovinarja iz Štor d
uspelo premagati Bistrice i
Slovenske Bistrice. Rezultat fi
proti 89 za goste. Najboljša stre
ca sta bila Kramperšek 24 in JoS
18. Kovinar je igral raztrgano i)
pod pritiskom velike odgovorno
sti o končnem uspehu. Sicer p
je Kovinar zapravil svoje šans
že nekaj kol prej, najbolj pa n
tekmi s Polzelo, ko je izgubil n
domačem igrišču.
Zmagal Meštrovič,
Pešec drugi
v steklarni »Boris Kidrič«
Rogaški Slatini je bil 17. hitra
potezni turnir. Prvič je bUo ti
tekmovanje mednarodno, saj si
ob šahistih iz Slovenije, Hrva«
ske ter Bosne in Hercegovine n?
stopili tudi avstrijski šahisti i
Wolsberga.
Med 72 tekmovalci je zmagi
mednarodni mojster iz SarajeV
Zvonko Meštrovič, ki je zbral 1
točk. Drugo do tretje mesto '•
deli Franc Pešec 14, Božo Štu'
je bil četrti 13,5 in Jano Ben'
(vsi Celje) peti 11 točk. V pi^'
tolažilni skupini je Janez Peš^
osvojil drugo mesto.
J.K
IVIodelarji v Doboju
Ob 40 letnici osvoboditve D"
boja je bilo tudi tekmovanje it"
delarjev za XI. pokal DoboJ'
kjer so nastopili tudi modela'^
LT EMO iz Celja. Ekipa Bezgo*
šek - Leskošek je v kategoriji
am - racing prepričljivo osvop
1. mesto, druga celjska ekil^
Fartelj - Zarič pa je bila peta-
kategoriji F 2D - zračni boj J
Zarič osvojil 5. mesto, v katego''
ji akrobatskih modelov pa pr^'"
25. april 1985
novi tednik - stran 25
francka Tanc, ki vsako leto pripelje izredno močno sku-
pino sodela vcev na kros v Celje, je tokrat sprejela pokal za
najboljše pionirke ekipno iz rok predstavnika pokrovite-
lja, Bojana Piška.
Takole živahno pa je bilo pri vsaki proglasitvi in to seveda mlajših kategorij. Zmagovalci so stopili na tri stopničke
medalje pa so jim izročali in čestitali njihovi učitelji telesne vzgoje ter mnogi prejšnji in sedanji športni delavci. Na
posnetku prejemajo priznanja najboljši trije pionirji letnik 70, od leve proti desni Lindner, Trobentar in Livk.
Naj bo spomladanski kros kros mladosti
Triie pokali pokrovlielja spomladanskega krosa Novega tednika - Radia Celje so odšli Iz Celja v Vojnik jn v Žalec
Končan je 3. spomladan-
ski kros v organizaciji
ZTKO Celje in AD Kladivar
ter pod pokroviteljstvom
Novega tednika - Radia Ce-
lje. Prva ugotovitev je lah-
ko, da je pobuda organiza-
torjev obrodila sadove in
poslala vabila za sodelova-
nje na krosu na šole izven
celjske občine, ne pa samo v
pisarne posameznih ZTKO,
kjer so se ta vabila enostav-
no »izgubila«. Letos so pri-
peljali tudi po dvajset in
več tekmovalcev učitelji in
profesorji telesne vzgoje ne
samo iz celjske občine, tem-
več tudi iz žalske, šentjur-
ske, laške... In zanimivo,
mnogi iz teh šol so bili na
krosu v svojih kategorijah
daleč najboljši, kar je še en-
krat dokaz, da je treba na
teren in to vsak dan po nove
dobre talente ter jih s pra-
vilnim delom skovati v at-
letske bisere.
Letošnji kros je bil na trav-
niku okoli osnovne šole Velj-
ka Vlahoviča v Celju. Lep te-
ren, ni kaj reči, vendar žal za
dobro organizacijo dokaj ne-
primeren. Start je ločen od
cilja z nepreglednim gričem,
videti tudi ni moč celotne
proge. Tudi v sistemu orga-
nizacije je šepalo kot že dol-
go ne. Saj se je po nekaj dis-
ciplinah vse še nekam ujelo,
vendar je le malce nerodno,
da učitelji, ki pripeljejo otro-
ke na kros, le-te pustijo in se
pogovarjajo med seboj, otro-
ci pa ne vedo, kje je start,
kdaj in še kaj. Tudi kartonč-
ke so delili tik pred zdajci...
Tolažba je bila v pristnosti
otrok, ki so uživali v naravi,
v teku, v igri. In kako pristno
so znali vsi po vrsti bodriti
vsak svojega predstavnika in
tudi stisniti roko nasprotni-
ku na zmagovalnem odru.
Mnogo drugače je bilo, ko
je bilo konec osmih pionir-
skih disciplin. Tam so bile
skupine močne, tudi po več
kot sto tekmovalcev, potem
pa so prišle na vrsto srednje
šole in je vsega že bilo manj.
Bolj ko smo šli proti koncu
manj je bilo tekmovalcev. In
ko so osnovnošolci in sred-
nješolci končali, je nastala
gromozanska, lahko rečemo
zastrašujoča praznina. Prišlo
je nekaj rekreativcev, ki so
se bolj zabavali med seboj,
kot tekli in tako smo dočaka-
li kaj klavern konec. Ni pa
bilo nič boljše v drugem delu
tudi lani in predlani, zato tu-
di razmislek v gornjem na-
slovu.
Pokali potujejo v
Vojnik In Žalec
že dolgo je znano, da celj-
ski pioniiji težko dohaj^o
vsaj v tekih svoje sotovariše
iz obrobnih krajev. To je do-
kazal tudi zadnji kros. Ekip-
no pri pionirkah je zm.agal
Vojnik pred Dobrno in šele
na tretiem mestu so prestav-
niki OS Ivan Kovačič Efen-
ka z Celja, Preboldom, Dobr-
no, Vojnikom, na 9. mestu je
Šentjur... Skupni zmagova-
lec med pioniiji in pionirka-
mi ekipno je post^ Vojnik
pred Dobrno, IKE, V. Vlaho-
vič, Žalcem (brez ženske eki-
pe), Preboldom itd. Med
mladinci sta bili samo dve
ekipi Tehnična in Ekonom-
ska, pri mladinkah pa po-
dobno samo z zamenjanim
vrstnim redom. To pa tudi
pove vse.
Za n^ bolj še v vseh treh pi-
onirskih kategorijah je pri-
speval pokale NT-RC, za
ostale ZTKO.
Kako V tiodoče?
Veliko kritičnih misli smo
že nanizali v današnjem re-
portažnem zapisu s tretjega
spomladanskega krosa v Ce-
lju. Zdaj so na vTsti še drugi,
da ocenijo, če so te kritike na
pravem mestu. Resnično bo
treba nekaj narediti, kajti
takšni krosi niso navadna
popoldanska srečanja. Upa-
mo, da je trener AD Kladivar
Mladen Pavljak, ki je budno
spremljal celotno tekmova-
nje, med mladimi nastopajo-
čimi odkril kakšno novo per-
spektivno ime, kajti na vseh
krosih v glavnem na prvih
mestih srečujemo stare
znance (Mihovljanec, Tro-
bentar, Kavčič, Noner, Kam-
puš, da naštejemo samo ne-
katere ...)! Morda je tudi ste-
kel kakšen pogovor z ljudmi,
ki so danes po daljšem času
pripeljali svoje nadebudneže
na prireditev v Celje? Morda
bo prav njihova prisotnost in
optimizem vzbujajoča na-
darjenost napotila Kladivar-
jevce na kakšen propagand-
ni miting vsaj v bližino
Celja...
Razmišljamo v skupnem
interesu. Zato tudi naj bo
spomladanski kros kros mla-
dosti, ki bo ob dobrem delu
rodila sadove na polju kralji-
ce športov - atletike.
TONE VLABL
Foto: EDI MASNEC
Rezultati Icrosa NT - RC
Rezultati pionirke letnik 73:1. Mojca Jona, Dobrna;
2. Martina Goleš, Vojnik; 3. Slavica Zmrzlak, Prebold;
pionirke 72: Mateja Kvas, OŠ IKE; 2. Vikica Kline,
Dobrna; 3. Petra Smerc, OŠ IKE, pionirke 71:1. Bar-
bara Cokan, COŠ F. Roš; 2. Marta Nikolič, Dobrna; 3.
Majda Trobiš, Vojnik; pionirke 70: Tanja Kavčič, OŠ
Store; 2. Fanika Krnc, Celje; 3. Erika Polanec, OŠ 1.
celjske čete; pionirji 73: 1. Robi Gabkršek, OŠ Šent-
jur; 2. Miran Topolovec, OŠ Žalec; 3. Matjaž Sluga, OŠ
A.Aškerc Rimske Toplice; pionirji 72: 1. Dušan Pod-
Koritnik, Prebold; 2. Robert Vizjak, Vojnik; 3. Boštjan
Zličar, Prebold; pionirji 71: 1. Rok Hus, OŠ Šentjur; 2.
Igor Vodeb, OS S.Šlander; 3. Miro Kocuvan, OŠ
V. Vlahovič in pionirji 70:1. Tomaž Trobentar, Vojnik;
2. Andrej Lindner, OŠ V. Vlahovič; 3. Jože Livk, Pre-
bold.
Mladinke letnik 68 in mlajše: I. Liljana Mihovlja-
nec 2. Frida Kravse obe SPS; 3. Mateja Podgoršek
TSŠ, mladinke 67-66: I. Breda Kampuš, Zdravstvena
šol^ 2. Jožica Blazinšek, TSŠ; 3. Helena Javornik,
SDŠ; mladinci letnik 68 in mlajši: 1. Ivan Kukovič, 2.
Andrej Podgoršek, oba SPŠ; 3. Anton Noner, STŠ ter
mladinci 67-66: I. Bojan Krajane, SDŠ; 2. Boris Knez,
STŠ in 3. Zlatko Kompan SZS.
Sindikalno tekmovanje ženske: I. Irena Iršič,
Gozdno gospodarstvo; 2. Damjana Podkrajšek, Zdrav-
stveni center; 3. Vila Džakovič, Izletnik; člani do 29
'et: I. Zlatko Lah, EMO; 2. Mirsad Ejup, EMO zavari-
vač; 3. Franc Turšič, Vrbje; člani od 30 do 39: 1. Peter
Milovac, OŠ Hudinja; 2. Igor Nunčič, Aero in 3. Emil
orečko, LIK Savinja.
Proga je bila sicer lepo speljana, imela je tudi nekaj manjših vzponov, vendar za vse je
bilo najtežje po startu, ko so tekli v skupini in je pri tem marsikdo padel, drugi izgubil
šprinterico, tretji ključ, četrti denarnico ali celo kupon, da nastopa, vse pa je bilo
storjeno v veliki tekmovalni vnemi.
Tudi takšne »tekmovalce* smo lahko srečali aa krosu, žal s kolesi. Sovrstnikov niso
najbolje spodbujali ter se pri tem delali prave junake. Skoda, da se niso podali na pot z
nogami in po travniku.'..
Pogled na uro, kdaj bo starter Miro Kocuvan dal znak za start. Vsi se bodo enakovredno
pognali v boj, žal pa bo samo eden prvi pritekel skozi cilj. »Morda bom pa drugič boljši
jaz,* je marsikdo pomislil...
26. stran - novi tednik
25. april 1985
Ženski so se zožile oči, nato pa je usekala naz^: »Oja,
tudi zamenjam, če je petelin vreden piške, v zgubo ne
grem!«
Katra je skrivoma pogledala sogovornika; malo upa-
nja je imela v pravično menjavo.
Ivan je čutil njen pogled in vedel kje vrtajo njene
misli... pa je vnovič začel: »Katra, nikar ne sodi po
videzu. Sicer pa: če bo tehtnica potegnila na piškino
stran, se doplača...«
Katra seje strinjala. Po hitrem postopku sta opravila
zamenjavo. Doplačilo ni bilo potrebno. Predno pa seje
Katra poslovila, seje zahvalila Ivanu z besedami: »Bog
lonaj stokrat; tale zamenjava se mi je prav res prilegla in
bodi še prošen, kadar me bo zanesla pot tu mimo.«
Ivan je bil naslednji dan kot prerojen. Koprivčeva
mati gaje sumničavo opazovala in si ni znala razložiti te
nenadne spremembe. Preteklo je nekaj dni, ko je Ivan
zopet doživel nekaj, kar pa ni bilo tako prijetno, kot je
bila zamenjava pod lipo. Tokrat je njegovo sokolje oko
opazilo, da se v duplu stare hruške nahajajo sršeni. Jaz
jim bom že pokazal zlodja, se je jezil nanje Ivan. Če bodo
gnezdili v tej neposredni bližini doma, nisem več varen
pred njimi, je komentiral sam zase in s palico pobezal v
duplino. Ivan ni vedel, kako nevarno je drezati vsršenje
gnezdo. Komaj je iztaknil palico, že so se vsuli sršeni
proti njemu. Otepal se jih je, a vse zaman. Ko bi ga noge
bolj nosile, bi jim morda še utekel, tako pa... eden gaje
pičil v obraz, drugi se mu je zapletel v lase in strupeno
želo potisnil v trmasto betico. Ivan je rjovel in klical na
pomoč: »ajuta, ajuta! Mama mia!« Kadar seje znašel v
stiski, seje vedno poslužil materinega jezika. Klical je
zaman, nihče ga ni slišal; tam daleč na brezenski njivi so
Koprivčevi želi ječmen in do iyih ni prodrl glas in niti
slutili niso, v kakšni nevarnosti se nahaja Ivan. Bilje res
pomilovanja vreden. Glava mu je zatekla, daje izgledal
kot svinjska buša. Ivan pa kljub bolečinam ni vrgel
puške v koruzo. Prinesel je papir, slame in šibice ter vse
skupaj nabasal v duplo in zažgal. Iz votline seje poka-
dilo, sršeni so se prebijali na dan, omamljeni so se
oddaljevali in se zopet vračali. Toda v duplo niso več
mogli. Zdaj je bil Ivan bolj previden. Iz daljave je opazo-
val ta ples; maščevanje pa je bilo sladko.
Pod večer je prišla domov družina. Že od daleč so
začutili vonj po ožgani slami, zaskrbelo jih je. Pospešili
so korak in kmalu opazili dim, ki seje vlačil po sadov-
njaku.
»Ti moj bog nebeški!« je vzkliknila mati, »hruška
gori!«
Začeli so z vodo polivati duplino, a ni pomagalo.
Naslednji dan seje še vedno kadilo iz nje. Končno so se
spomnili in v votlo deblo naphali zemlje, da zrak ni
prišel zraven. Pomagalo je. Seveda jih je Ivan slišal od
gospodinje, da seje logu smililo in vragu gravžalo.
Ivan spoznava Ijuifske običaje
Napočil je dan žetve in potisnil v pozabo dogodke
preteklih dni. Pri Koprivčevih se je tisti dan zbralo
precej ljudi. Prišle so žanjice in vezači. Med žanjicami ni
manjkalo brhke Zalike. Ivana se je od tistega nesre-
čnega dogodka vedno izogibala. Tudi tokrat se ni zme-
nila zanj; njena pozornost je veljala Maksu, postavnemu
fantu, za katerim je marsikatero dekle že vrglo oči.
Ivan je spoznal, da seje takrat prenaglil in ga pošteno
polomil. A po toči zvoniti je prepozno; to so vedeli
povedati že stari ljudje, ki so imeli že nekaj izkušenj.
Njiva, na kateri so tisti dan želi, je bila dovolj blizu
doma, da jih je Ivan lahko opazoval pri delu. Stolček si
je prinesel h kozolcu, od koder je imel lep razgled in mu
ni ušlo ničesar, kar seje dogajalo na njivi.
Žanjicam se je delo dobro odsedalo in so jih vezači
komaj dohajali; vmes so morali še nalagati snopje na
voz, ga včasih podpreti, če seje le preveč nagibal. Kopri-
včevi otroci so pri delu že pridno pomagali. Peter je
vozil domov klasje in ga s pomočjo Mince obdeval v
kozolec. Julčkaje nosila pijačo na njivo. Milica, najmla-
jša od deklet pa je pobirala klasje po njivi.
Ivan je z zanimanjem opazoval delo. In prvič v njego-
vem življenju se je v njem prebudilo spoznanje: kako
težka je borba za kruh.
Če bi ga usoda ali naključje odložilo kje drugje, na
primer v hiralnici, bi ne imel prilike spoznati kmečkega
življenja, vsakdanjega trpljenja in ponižanja njegovega
stanu. Med temi robatimi hribovci je že preživel nekaj
mesecev; med njimi je bil kot privesek, ki se ne bo
nikdar spojil s temi preprostimi, veselimi ljudmi, s kme-
čkim življem. Nikdar jih ne bo popolnoma razumel
Nikoli ne bo mogel z njimi deliti veselja, uspehov in
trpljenja. Prav tako ne more od njih pričakovati, da
bodo usmiljeni z njim in mu pomagali nositi križ. Ivan
seje zdrznil; iz teških misli gaje potegnilo glasno hihita-
nje iz bližnje njive. Tam se je godilo nekaj, kar ga je
spravilo v onemogli bes, da je začutil, kako mu srce
tolče nekje v vratu.
Maks, ki je vezal za skupino žensk, med katerimi je
bila tudi Zalika, je naletel na »živi« poresl. Zvezal je
snop, ga hotel vreči k ostalim na kopico, pa ni šlo-
Seveda je takoj vedel, da mu je to naredila Zalika.
Pograbil jo je, vrgel na snop-in jo poskušal zvezati
Dekle je cepetalo z nogami in se navidez branilo^ nazad-
nje pa mirno obležalo.
Ivanu je bilo to preveč: mene je pahnila od sebe, Maks
pa se lahko z njo igra... Ljubosumnost seje zažrla vanj
in mu zamračila um. V onemogli jezi je pograbil palico,
jo nameril proti njima in glasno zaklical: »Porkodijo,
tole pa ne bom gledal!«
V takšnem razpoloženju gaje našel Petriček, invalid,
ki se je lahko gibal le s pomočjo dveh palic. Roke in
noge je imel deformirane, in kot je sam pripovedoval, ni
bil od rojstva pohabljen. Kot dojenčka ga je mati
puščala na zemlji, ko je delala pri kmetih. Kmalu j^
njegovo telesce začela zvijati revma in ga končno poha-
bila V šolo ni hodil, bil pa je bistre glave in zvit kot
lisjak. Pri kmetih je obrezoval vinsko trto, cepil drevje,
pletel koše, izdeloval grablje in se z delom svojih rok
preživljal.
Z Ivanom sta se že poznala. Petriček je takoj spoznal,
daje Ivan slabe volje, pa gaje hotel razvedriti. Pomeži-
knil mu je in zaupljivo vprašal: »Katera ti je pa najbolj
všeč med žanjicami?«
»Ne zbijajte šale, stric, saj dobro veste, kako se naW^
godi, takšne pohabe, kot sva midva, nobena ne mara!*
»Kdo pravi, da naju nobena ne mara?« je vzkliknil
možiček. »Povem ti, da sem se že prav luštno imel in m^
moja hiba ni prav nič ovirala. Zdaj ko sva sama, ti bon^
povedal: ,V jeseni je bilo, kosem se podal v gozd pogle-
dat za gobami. Pa kaj vidim. Pod kostanjem opazil^
sosedovo deklo, kako nabira moj kostanj v košaro. OhO\
sem si mislil, tole ti pa ne bo zastonj, kostanj lahko tud'
sam poberem! Plazil sem se po vseh štirih in od bliz^
opazoval njena bedrca. Vsa kri mi je stopila v glavO'
Sprožil sem tole palico in jo potegnil k sebi. No, malo S^
je že upirala, tako zaradi lepšega, a ne dolgo. Ha, h^'
potem so nama angelci glorio peli...'«
25. april 1985
novi tednik - stran 27
Posteljnino vse liolj dopolnjujeta
program Mont in Contrast
Metka, tekstilna tovar-
na in konfekcija Celje z
obratom v Kozjem se v
zadnjih letih vse bolj
uvršča v modni svet na
tem pomembnem področ-
ju tako doma kot v tujini.
Morda v slednji celo bolj,
saj ji zaradi premajhnih
zmogljivosti zmanjkuje
prostora za pokrivanje do-
mačega tržišča. Izdelki so
pač takšni, da so zanimivi
in kupci z njimi zadovolj-
ni. Za dosego takšnega iz-
delka pa je potrebna so-
dobna tehnična oprema,
dober material in veliko
znanja ljudi, ki s tem de-
lajo.
V Metki so v zadnjih le-
tih domala povsem poso-
dobili strojni park, ker sa-
' mo v tem in izobrazbi ljudi,
ki delajo s temi stroji, vidi-
jo možnost nadaljnje uve-
ljavitve v zahtevnem svtov-
nem tekstilnem prostoru. .
Marjan Ferjanc, pomoč-
mik vodje trženja v Metki:
»Metka je letos temeljito
spremenila svoj program.
To je morala storiti, če seje
hotela obdržati v svetov-
nem prostoru. Doslej smo
delali bolj enostavne tkani-
ne, vendar je bilo popraše-
vanje po zahtevnejših in
zato smo se preusmerili v
izdelovanje tkanin za obla-
čila za prosti čas. To pa v
želji, da obdržimo korak z
vsemi svetovnimi modni-
mi tokovi, ki na tem po-
dročju kaj pomenijo. Do-
slej smo delali samo bom-
baž, zdaj dodajamo po oku-
su in zahtevi svetovne mo-
de tudi mešanice umetnih
vlaken. S temi artikli obla-
čilnih tkanin (srajčevina in
za oblačila) smo močno po-
večalil izvoz.«
Italiji, ZR Nemčiji, Fran-
ciji in deloma Danski se je
tako letos prvič pridružilo
veijetno najzahtevnejše tr-
žišče - ZDA, kamor bodo v
takšni ali drugačni obliki
izvozili okoli 150 tisoč te-
kočih metrov blaga, kar je
za uvod kar lep dosežek.
»Tu ne gre toliko za količi-
no, kot za vrhunsko kvali-
teto,« dopolni Marjan Fer-
janc, ter doda, da to od nji-
hovih delavcev zahteva
maksimalne napore ter do-
datno usposabljanje, da za-
dostijo zahtevam.
Medtem, ko se v Celju
ukvarjajo samo z izdelova-
njem tkanin, pa v- njiho-
vem obratu v Kozjem vse
bolj dosedanje posteljno
perilo nadomeščata dva
programa - starejši imeno-
van MONT in novejši
CONTRAST ali konfekcija
za prosti čas, katere skoraj
kompletna proizvodnja ro-
ma na Švedsko. Izvozili so
že okoli 30 tisoč takšnih
kompletov, ki navdušujejo
kupce.
Mont program zajema
konfekcijo puhastih obla-
čil za hladnejša obdobja od
bund do plaščev, kombine-
zonov, spalnih vreč (Itali-
ja), brezrokavnikov... Na-
daljujemo s puhastim pro-
gramom in posodabljamo
proizvodnjo,« pove Marjan
Ferjanc, k temu pa doda,
da se v Kozjem zmanjšuje
proizvodnja posteljnega
perila, kar nadomeščajo z
modno konfekcijo. »S Con-
trastom smo osvojili zuna-
nji trg, žal pa doma z njim
še nismo prisotni. Pri tem
pa gre tudi za prekvalifika-
cijo zaposlenih, saj je lažje
sešiti rjuho kot pa oblačilo
iz programa Contrast. Tako
se šolamo ob spremembah
prehoda na nov proizvodni
program. Seveda izdelave
posteljnine ne bomo ukini-
li, pač pa bomo obdržali
najkvalitetnejše in s tenji
nastopali na tujem tržišču.
Še vedno je naša posteljni-
na pojem kvalitete, čeprav
so cene visoke... Vendar,
kdor kupi enkrat, kupi
dobro!«
Po obisku v Metki smo
lahko preprosto zaključili:
sedanji rezultati, prisot-
nost na tržišču doma in še
posebej v tujini, pripravlje-
nost zaposlenih za dobro
delo - vse to so realni teme-
lji za optimizem v bodoče.
Metka danes
Prvič se je ime Metke, tekstilne tovarne in konfek-
cije Celje, pojavilo že leta 1929, leta 1959 pa se ji je
pridružil tudi obrat Kozje.
Danes je v Metki zaposlenih 850 delavcev, od tega
kar 605 žensk.
Imajo dva tozda: v Celju za proizvodnjo tkanin in v
Kozjem za konfekcijo posteljnega perila. K temu je
treba dodati še DSSS za celotno delovno organizacijo.
V	tovarni imajo trenutno 270 strojev.
Imajo tudi svojo prodajalno v neposredni bližini
tovarne, ki je odprta vsak dan od 7. do 15. ure, ob
sobotah pa od 7. do 12.
V	Metki imajo tudi eno najstarejših industrijskih
gasilskih društev v celjski občini.
Pohvalijo se lahko s svojim invalidskim pevskim
zborom.
Za boljše informiranje delavcev izdajajo interno gla-
silo »Informator«, ki izhaja dvakrat mesečno.
Imajo svoj počitniški dom v Seči pri Portorožu ter
avtoprikolice v Novem gradu in Fontanl.
Z delom in kvalitetnimi
izdelki želimo zadovoljiti
naše kupce doma in v
svetu.
Vsem delovnim ljudem
čestitamo k prazniku - OF,
1. maju in 40 letnici
osvoboditve.
28. stran - novi tednik

KIV - Kovinska industrija Vransko osvaia energetska tržišča
Nekaj manj kol stočlanski delovni ko-
lektiv KIV Vransko, še lani tozd Sigme iz
Žalca, na samostojni samoupravni poti
dosega dobre poslovne rezultate. Odgo-
vorni ljudje v KIV Vransko pravijo, da so
trimesečni letošnji finančni in poslovni
rezultati boljši od lanskih trimesečnih, pa
tudi od končnih v letu 1984, če jih primer-
jajo relativno in v indeksih.
Res, je, da jim kratkoročna posojila za
obratna sredstva jemljejo nek^ sape, ven-
dar so optimistično razpoloženi in pravi-
jo, da jih bodo skušali izplačati že čez
mesec dni, ScO jim takšen optimizem nare-
kuje mesečna finančna realizacija, ki sko-
raj štirikrat presega glavnico posojil. So
pač takšni časi, da je izposojeni denar
najdražji in je najbolje, znebiti se ga čim-
prej oziroma ga vrniti.
Njihovi razvojni pogledi so v celoti
usmerjeni predvsem na energetsko po-
dročje in tržišče, ki ga ob sedanjih proiz-
vodnih programih mislijo osvajati še
posebej na področju izkoriščanja odpad-
ne toplote, kot tudi toplote iz gorljivih
odpadkov. Sicer pa ostajajo njihovi po-
slovno udarni programi naslednji:
•	v okviru lastne serijske proizvodnje
so to trajnožarne peči in kotli na trda
goriva
•	kombinirani boljeiji -.v prozvodnji
za zasebno vgradnjo
•	montažni večnamenski objekti
Poslovno in tržno zanimivi so programi
iz proizvodnje za zasebna naročila, kot so
to kotli na lesne odpadke, sistemi za dova-
janje goriva za potrebe le.sne industrije
ipd.
Delo aa ciklonski bateriji za odpraševanje pri separacijah v kamnolomih - v sodelova-
nju s SCT Ljubljana.
Paneli za gradnjo montažnega objekta, so pripravnem za transport do kupca.
To pa je KIV ETAŽ, trajnoiarna etažna pei
moči 20 KW, s katero je mogoče dobro ogn
vati stanovanjsko prostornino 200 di
300 m^ pri čemer je izkoristek zgorevanji
od 80 do 85 odstotkov. Za tehnične podatkt
jamči s svojim strokovnim ugledom fakul
teta za strojništvo oziroma njen laboratorl
za ogrevalno sai:'^arno in solarno tehniki
univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. J«
še novost: to je pretočni grelec sanitarni
vode moči 12 KW.
v žični se trudijo za boij kakovostno delo
v številnih delovnih ors^anizacijah je že
skorajda prešlo v navado, da vse svoje
manjše ali večje jubileje nadvse slovesno
proslavijo in ob teh praznova^ih skoraj-
da pozabijo na nadaljnji razvoj. V Žični pa
so sklenili, da bodo 55-Ietnico poslovanja
pričeli obeleževati s posebno akcijo sindi-
kata in ostalih družbenopolitičnih organi-
zacij k čimvečjemu vzpodbujanju delav-
cev v inovativni dejavnosti. Inovativna
dejavnost med delavci in skrb, ki jo name-
njajo razvojni službi, sta v Žični že tudi
obrodili prve sadove.
Proizvodni programi
Za letošnje leto načrtujejo v Žični proiz-
vodnjo preko dvcoset tisoč ton izdelkov.
Izdelujejo predvsem žična pletiva, armatur-
ne mreže, žične transportne trakove za ži-
vilsko industrijo ter vibracijska sita za ru-
darsko in papirno industrijo.
Če ostanemo še malo pri načrtih, velja
omeniti še nekaj številk. Dvoodstotni po-
rast produktivnosti in načrtovanih 2.85 mi-
lijard dinarjev celotnega prihodka kažeta
na to, da gredo v Žični v korak s časom. Z
razvojem nekaterih novih proizvodnih pro-
gramov so to tudi dokazali. In čeprav je v
Žični število zaposlenih v upadanju, to vse-
kakor ne gre na račun slabega dela. Z opuš-
čanjem delovno intenzivnih proizvodnih
programov, uvc^janjem sodobnih tehnolo-
ških postopkov in selekcijo proizvodnih
programov so zagotovili boljše delovne po-
goje zaposlenim in hkrti dosegli tudi dobre
poslovne rezultate.
Delavci Žične si trenutno najbolj prizade-
vajo za pričetek proizvodnje krogličnih
ležajev manjših dimenzij. Nova investici-
ja bi namreč prinesla potrditev pravilno
zastavljenih razvojnih usmeritev.
Novi proizvodni programi
v žični so pričeli s proizvodnjo košaric
za peko pommes-fritesa. Ta izdelek je izred-
no zanimiv predvsem za izvoz na konverti-
bilni trg. saj imajo trenutno že naročenih 20
tisoč izdelkov za prodajo v Angliji. To pa
šele prva serija. Zanimivo za ta proizvodni
program je tudi to, da so celotno strojno
lini.io izdelali v Žični z lastnim znanjem.
Prav proizvodnja strojev za lastno dejav-
nost (valjenje žice, izdelava mrež manjših
dimenzij, ...) pa je trenutno v Žični tisto
delovno področje, ki mu posveč^o veliko
skrbi.
Delo razvojne služlie
v Žičnini razvojni službi dela od 416 za-
poslenih delavcev le sedem strokovnjakov.
Zaenkrat so namenih posebno pozornost
takoimenovanemu »zelenemu programu«
proizvodnje, ki obsega izdelavo kletk za
kunce in linij za piščance in kokoši-nes-
nice.
Sicer pa so v Žični ubrali pravo pot za
napredek razvojne službe in inovacijske
dejavnosti med delavci. Po vzgledu Žele-
zarne Ravne poskuš£yo uvesti stimulativno
vrednotenje nagrajevar^ja za izboljšano pro-
izvodnjo.
iVIesto na ttou
Delovna organizacija Žična sodi v sozd
Slovenskih železarn, v katerem delovne or-
ganizacije dobro sodelujejo med seboj. Pre-
tok surovin je sicer manjši, a sodelovanje se
kaže na drugih področjih.
S prodajo svojih izdelkov v Žični nimajo
posebnih težav, s^ so trenutno za nekatere
izdelke edini proizvžgaici, pri drugih pa se
dokazujejo s kakovostno proizvodnjo.
Žična veliko izvaža na tržišče Sovjetske
Zveze, z novimi proiz\'odnimi programi pa
vse bolj prodira tudi na konvertibilni trg.
Skrb za družbeni standard
delavca
Ob tem, da imajo v delovni organizaciji
Žična kljub prizadevanjem delavci še ved-
no relativno težke delovne pogoje, je skrb
za vedno boljši družbeni standard zaposle-
nih potrebna in razumljiva.
Trenutno imsoo.v Žični le dvanajst nere-
šenih vlog za dodelitev družbenega stano-
vanja, kar 5 milijonov dinaijev pa so name-
nili v kreditni sklad za zasebne novo-
gradnje.
Kot smo že večkrat omenili so se v zad-
njem času v Žični delovni pogoji, zelo iz-
boljšah. Večjih nesreč pri delu v Žični ni
nekaj manjših, ki so se zgodile v zadnjem
času pa gre pripisati predvsem neuporabi
zaščitnih sredstev pri delu. V delovni orga
nizaciji imajo tudi dok£y nizek odstotek po
klicnih obolenj, kar je ob težkem delu raZ'
veseljiv podatek.
Več kot polovica zaposlenih v Žični se ns
delo vozi. Avtobusne in železniške prevoze
imajo dobro urejene, izguba časa za prevoz
na delo in nazaj domov pa ostaja najbolj
oddaljenim iz Kozjanskega še vedno dodat;
no obremenitev. Prav tako so se v Žični
potrudili in uredili družbeno prehrano za
posienih.
iVIožnosti ietovania
Zanimanje med zaposlenimi v Žični z*
letošnje dopustnikova^e je v primerjavi
s prejšnjimi leti nekoliko višje. Že zdaj s<
zasedeni vsi termini v glavni poletni se-
zoni.
Sicer pa imajo v Žični lastne dopustni-
ške zmogljivosti kar velike. Delavcem j<
na voljo dom na Golteh, na Velem Loši-
nju, dve počitniški prikolici v Zeleni la-
guni pri Poreču in v letošnji poletni se^
ni tudi nekaj novih prostih zmogljivosti f
okolici Pulja.
i V delovno organizacijo Žična sodi tudi obrat v Šentjurju. Izsek iz proizvodnje kaže, da je potrebno v vsak izdelek vložiti veliko trud^
25. april 1985
novi tednik - stran 29
Tri priznanla na metinarodnem sejmu v Radgoni
v delovni organizaciji Ingrad se znova pohvalijo, da so
za izdelke, ki so nastali z njihovim znanjem, dobili visoka
priznanja na mednarodnem sejmu v Radgoni in sicer dve
srebrni plaketi in pohvalo.
Elza Črepinšek je samostojna raziskovalka v razvojni
službi v Ingradu, sicer pa arhitektka: »Lahko rečem, da je
to moje delo, ki so ga potem realizirali sodelavci. Med
najbolj zanimivimi novostmi je prav gotovo TERMO
PANO, to je element za dopolnilno izolacijo oken, s čimer
prihranimo veliko energije. To smo razvili doma, izdelali
pa v našem tozdu Lesni obrat na Gomilskem. Gre za
serijsko proizvodnjo in prepričani smo, da bomo z njo na
trgu uspeli. Termo pano ne bo namenjen samo objektom,
ki jih mi gradimo, pač pa vsem, ki se ukvarjajo z gradnjo.
Tega proizvoda v Jugoslaviji še nihče ne izdeluje, zato
resnično pomeni novost in je tudi nagrada zaslužena. Vse
skupaj je že tudi testiral zavod za raziskavo materiala,
tako da lahko začnemo s proizvodnjo za trg.«
Nove so tUdI montažne konzole
Srebrno priznanje so v Ingradu "S^Ki še za montažne
konzole, kar je tudi nov proizvod iz njihove razvojne službe.
Sicer v Ingradu delajo montažni sistem že deset let, vendar
so zahteve po tem razširili, kajti ne morejo več pokrivati
vseh potreb. Odločili so se, da ne bodo več kupovali novih
kalupov, ampak bodo kar doma sami proizvajali različne
izvedbe z minimalnim številom. Montažne konzole so
namenjene gradbenim organizacijam oz. gradbenikom kot
_ izvajalcem. Izdelovali jih bodo v svojem tozdu IGM v Med-
'logu pri Celju. »To je nova možnost razširitve programa
brez posebnih vlaganj, tržišču in njegpvim potrebam pa
vseeno hočemo slediti,« razmišlja Elza Črepinšek.
Pohvala za fasadni element s kllnker
oblogo
Tretji Ingradov proizvod, ki se lahko pohvali z nagrado je
montažni fasadni element s klinker oblogo. »Da bi se zne-
bili betonske sivine pri objektih, kar še posebej velja za
fasade, smo začeli z razmišljanjem in raziskovanjem, kako
to odpraviti,« pripoveduje Elza Črepinšek. »Tako smo raz-
viU nov element, ki preprečuje sivino betona, to pa je s
klinker oblogo. Razvili smo tehnološki postopek, da
dobimo trajno fasado, ki bo razbila monotonost sedanjih.«
Površine obdelane s klinker oblogo se lahko tudi kombi-
nirajo s površinami iz vidnega betona, tako da se dosežejo
poljubne členitve fasadnih površin. Klinker obloga je izved-
ljiva v več barvnih odtenkih. Montažni fasadni element s
klinker oblogo je atestiran na ZRKM glede sprejemljivosti
klinker obloge s podlago ter odpornost na mraz. Ocenjene
pa so tudi njegove gradbeno - fizikalne lastnosti. Proizva-
jali ga bodo v tozd IGM Medlog.
Razstavljali tudi makete
Na mednarodnem sejmu v Radgoni so Ingradovi delavci
tudi razstavili makete novega lahkega montažnega sistema,
ki je pred dvemi leti dobil zlato plaketo. Prej so ta sistem
uporabljali samo za kmetijski program, zdaj pa so ga razši-
rili tudi na druge vrste objektov in je bolj racionalen od
doslej proizvajanih.
Vsem delovnim ljudem želimo prijetne praznike
ter po njih še veliko delovnih zmag doseženih z
lastim znanjem, stroji in rokami!
Takole pa naj bi izgledala fasada bodočih objektov dopolnjena s klinker oblogo.
30. stran - novi tednik
25. april 1985
Novi prodajni prostori IVlerxa v Radečah
Raznovrstna ponudtia na enem mestu v blagovnici tozda Prodaja Radeče
Krajani Radeč so že dolgo
pogrešali prodajni center, v
katerem bi lahko na enem
mestu kupili raznovrstno
blago. Več manjših trgovi-
nic z razdrobljeno ponudbo
je približno 6500 krajanov
Radeč, Zidanega mostu,
Jagnjenice, Svibnega in Vr-
hovega prej odvračalo kot
pa pritegovalo k nakupu.
Prav zato so toliko bolj ve-
seli nove pridobitve za kraj,
novega marketa, ki ga bodo
delavci Merxovega tozda
Prodaja Radeče slovesno
odprli v ponedeljek po-
poldne.
Novi market bo sodobno
urejena prodajalna, ki bo na
850 kvadratnih metrih lahko
ponudila kupcu vse tisto,
kar je doslej moral iskati v
oddaljenejših nakupovalnih
središčih. Seveda pa bo mar-
ket v veliki meri pripomogel
tudi k izboljšanju delovnih
pogojev za zaposlene. Le-ti
bodo imeli poslej svojo jedil-
nico in garderobo, torej tisto,
kar so doslej najbolj pogre-
šali.
Novi market bi imel tri etaže,
od tega bosta dve namenjeni
prodajnim prostorom, v eni
pa bodo skladiščni in ostali
sekundarni prostori. Sicer
pa bo v marketu dovolj pro-
stora za prodaj no-gostinski
del in tekstilno-tehnični od-
delek.
Prodajni programi v
marketu
V spodnji etaži bodo ku-
pcem ponudili celoten živil-
ski prodajni program, na vo-
ljo pa bo tudi dovolj prostora
v bifeju. Kupci bodo lahko
poslej na enem mestu kupo-
vali sadje, zelenjavo, delika-
tesne izdelke, pijače in ostala
živila.
V marketu so posebne pro-
store namenili tudi prodaji
kozmetičnih izdelkov, foto-
materiala, igrač, darilnega
programa ter seveda tudi pa-
pirnici oziroma knjigarni.
Prav tako bodo v radeškem
marketu kupci lahko našli
vse za šport, izdelke, ki sodi-
jo v program usnjene galan-
terije ter seveda tudi obutev.
Na tekstilnem oddelku bo
ponudba vključevala kon-
fekcijske izdelke, metražno
blago, volno, pletenine in pe-
rilo. Celotno ponudbo pa bo-
do zaokroževali izdelki iz
kristala in porcelana, poso-
da, drobni gospodinjski apa-
rati ter vse iz tehničnega«-in
akustičnega prodajnega pro-
grama.
Sedaj mogoča
specializacija
Kljub temu, da gravitira na
trgovinsko ponudbo v Rade-
čah približno 6500 ljudi, je
bila le-ta doslej razdrobljena
in nepopolna. Prav z odprt-
jem novega marketa, pa se
bodo v Radečah lahko lotih
prehoda na specializacijo ne-
katerih prodajnih pro-
gramov.
Novi market v Radečah
bo od 29. aprila dalje odprt
za kupce od 7. do 19.ure.
Celotna površina marke-
ta je približno 2000 kvadrat-
nih metrov, kupcem pa bo
na voljo 850 kvadratnih me-
trov prodajnih površin.
V prodajno-gostinskih
prostorih ter na tekstilnem
in tehničnem oddelku bo za-
poslenih osemintrideset de-
lavcev.
Še letos nameravajo uredi-
ti v prostorih dveh prejšnjih
trgovin salon pohištva in
manjšo samopostrežnico. To
pa bo vsekakor pripomoglo
k boljši, predvsem pa pre-
glednejši ponudbi v Ra-
dečah.
Dograditev in seveda
otvoritev novega marketa v
Radečah sodi v prvo fazo ta-
koimenovanega urejanja
»komunalnega centra« Ra-
deč. Še v letošnjem letu na-
meravajo v Radečah pričeti
z gradnjo štirih poslovno-
stanovanjskih objektov, ki
bodo zaokrožili to novo po-
dobo kraja.
Ob otvoritvi, v ponede-
ljek ob 15. uri, pripravljajo
na vseh oddelkih radeškega
marketa tudi posebno ak-
cijsko prodajo, s katero bo-
do po nižjih cenah predsta-
vili izdelke iz svojih prodaj-
nih programov.
Nekaj več kot teden dni pred otvoritvijo novega marketa v Radečah je bilo potrebno It
še urediti okolico objekta.
SOZD MERX - DO POTROŠNIK
TOZD PRODAJA RADEČE
Čestita vsem delovnim ljudem in občanom
ob 1. maju - prazniku dela
S kvaliteto do prihrankov pri gradnji
IGM Gradnja Žalec ponuja poleg znanih Izdelkov tudi zanimivo betonsko galanterijo
IGM Gradila Žalec je z 240 zaposle-
nimi delavci ena manjših delovnih
organizacij, po ustavarjenem dohod-
ku na delavca pa ena najuspešnejših
v Sloveniji. Svoje prostore imajo v
Latkovi vasi pri Preboldu, del pa tu-
di v Žalcu.
Znanih Schiedel dimnikov, ki jih
IGM Gradnja kot edina v Jugoslaviji
proizvaja po licenci nemške firme, ni
treba posebej predstavljati. Vsi gradi-
telji poznajo kakovost in prednosti teh
izdelkov, ki zagotavljajo dobro toplot-
no izolacijo, trajnost in enostavno
montažo. Okrogli presek dimnikov
omogoča najboljši možni pretok dim-
nih plinov, minimalne odpore in eno-
stavno čiščenje. Poleg dimnikov v treh
izvedbah z različnimni preseki, ponuja
IGM Gradnja Žalec svojim kupcem tu-
di Schiedel ventilacijske kanale.
Proizvodnja na osnovi licenčne po-
godbe pa predstavlja le del izdelkov
IGM Gradnja Žalec. Razen po dimni-
kih so znani tudi po kvalitetnih in lič-
nih notrajih in zunanjih kaminih, po
katerih povprašujejo tudi kupci na za-
hodnoevropskem trgu. Vrtne kamine
odlikuje enostavna in lepa oblika in
enostavna postavitev. Elemente je mo-
goče zlagati brez uporabe malte in jih
postaviti na poljubno mesto v vrtu ali
na terasi. Različno veliki kamini lahko
služijo v gostinstvu in turizmu za ure-
ditev piknik prostorov, pa tudi v za-
sebnih vrtovih. Posebno domiselno iz-
delan je manjši vrtni kamin »Vrba«. Je
okrogle oblike in lahko, če rešetko za
peko prekrijemo s ploščo, služi kot
prostorna miza.
Pričarajmo domačnost v
naš dom
Družabni kotiček v vrtu bomo do-
polnili še s sedeži. Iz preprostih beton-
skih podstavkov in lesenih letvic se-
stavimo klop in mizo. Če imamo na
prostem vodo, bomo to možnost izko-
ristili za postavitev betonskega korita.
Tako bom imeli vse pri roki, ko se bo
družba zbrala na popoldanskem pi-
kniku.
Kljub vse bolj izpopolnjenim tehni-
kam ogrevanja stanovanja, je odprti
kamin s svojo tisočletno tradicijo vse
bolj iskan. Prasketajoči ogenj v kami-
nu ustvarja v stanovanju prijetno, do-
mače vzdušje. IGM Gradnja izdeluje
dva tipa notranjih kaminov: ANTIKA
in SMREKA. Oba se odlikujeta po
možnosti natančne regulacije odvoda
dimnih plinov v dimnik.in intenzivno-
sti zgorevanja lesa. Regulacijsko lopu-
to pa lahko, kadar ne kurimo, izkoristi-
mo tudi za dodatno žračenje prostora.
Kamin SMREKA je izpopolnjen še s
posbno kovinsko komoro za segreva-
nje zraka, ki ga lahko preko gibljivih
cevi dovajamo tudi v sosednje prosto-
re. Obe vrsti kaminov po vgradnji obli-
kujemo po lastnem okusu s klinker ali
fasadno opeko, kamnom, lesom...
Pa še nekaj za graditelje
Gradnja potaja vse dražja in dražja,
zato se vsakdo, ki gradi, upravičeno
sprašuje, kako prihraniti čimveč de-
naija. Pri IGM Gradnja so razmišljali
kako izdelati čim kvalitetnejši zidak,
ki bi hkrati bil tudi dober izolator. Iz-
delali so STIBO-termični betonski
blok z vložkom iz stiropora. Izolacij-
ske lastnostipa še zdaleč niso edina
prednost tega gradbenega materiala
Kvaliteta blokov omogoča zidavo zelo
ravnih zidnih ploskev, za katere zado-
stuje samo enoplastni omet.
■ Poleg STIBO-termičnega bloka pa
najdemo med izdelki IGM Gradnja S«
en zanimiv izdelek: POTRESNI Zl;
DAK v dveh dimenzijah. Pri klasični
protipotresni gradnji je potrebno ar-
miranobetonske stebre posebej opaže*
vati. To pri gradnji s potresnim zida-
kom odpade. Potresni zidak ima že
vdelane odprtine, v katere po končani
zidavi vstavimo potrebno armaturo
vertikalna vez je gotova.
Pri IGM Gradnja Žalec vedo, da j«
čas zlato. Zato so vsi njihovi izdelki
enostavni, a funkcionalni, kar omogo-
ča hitro in poceni vgradnjo ali posta\'i-
tev. Če k temu pridamo še nenehno
skrb za visoko kvaliteto vseh izdelkov''
potem ni razloga, da ne bi bili kupci ^
njimi popolnoma zadovoljni.
Več kot 500.000 let že človeštvo upo-
rablja ogenj. Prvi ogenj na zemlji so
zanetili naravni pojavi, strela ali vul-
kan. Kmalu se je človek naučil, kako
zanetiti iskro, a to je bilo težko, še teže
pa je bilo ogenj obvarovati. Zato seje
ogenj preselil v odprte votline, kjer je
bil zavarovan pred neugodnim vre-
menom.
Ko sije človek uredil prva bivališča,
je v njih našel prostor tudi ogenj. Širil
je svetlobo in toploto, a tudi mnogo
dima in saj. Treba je bilo narediti odpr-
tino na najvišjem delu strehe. Skoznjo
je uhajal dim na prosto. Takšen pred-
hodnik dimnika se je obdržal več
tisočletij. Šele ko je človek začel gradi-
ti stavbe ž več nadstropji, je moral raz-
misliti, kako speljati dim skozi vsa
nadstropja na prosto. Nastah so prvi
leseni dimniki, ki so jih z notranje stra-
ni premazan z ilovico. V gradovih, sa-
mostanih in dvorcih so nastah prvi og-
njeodporni, zidani dimniki.
25. april 1985
novi tednik - stran 31
Maja bodo odprli ribjo restavracijo
palačinke v Preboltlu, ribe v ribji resiavracUl in letni vrt pred žalskim hotelom
Ribjo restavracijo blizu
Žalca bodo odprli v začetku
piaja. Precej ljudi že dobro
ve, kje je idilični objekt,
vendar ne bo odveč opis po-
ti, kod se pride do restavra-
cije. Če se peljete iz Žalca
proti Grižam, vas bo pred
mostom čez Savinjo na rib-
jo restavracijo opozorila ta-
bla na levi strani. Do resta-
vracije je potem še slab ki-
lometer.
In kaj vse je mogoče dobiti
v tem priljubljenem objektu
Hmezadove delovne orga-
nizcije Gostinstvo-Turizem?
Ribe na tržaški način, postr-
vi na žaru, prekajene postrvi,
ribje zrezke z gobami in še bi
lahko naštevali. Gostom bo-
do ponudiU tudi razne sadne
kupe in jabolka po savinj-
sko. Za tiste, ki rib nimajč
preveč radi, pa bodo priprav-
ljali tudi različne zrezke in
narezke. Sam objekt ribje re-
stavracije je še zlasti prime-
ren tudi za večje skupine, ve-
likokrat pa se tam najavijo
tudi razni poslovni obiski.
Prijetna okolica in možnost
za sprehode privabljata tudi
vedno več družin, ki sem ra-
de zaidejo ob nedeljah in
praznikih. Ribja restavracija
bo odprta vsak dan od 14. do
21.	ure, razen ob ponedelj-
kih, junija, julija in avgusta
pa bo restavracija odprta do
22.	ure.
Pred liotelom
Golding-Rubin bo
letni vrt
Nova pridobitev Gostin-
stva-turizma je hotel Gol-
ding Rubin v Žalcu, v kate-
rem so pripravili nov pro-
gram ponudbe, ki ga bodo še
spremenili, saj ga pripravlja-
jo skupaj s strokovno skupi-
no splošnega združenja go-
stinstva in turizma. Že v
kratkem bodo pred hotelom
uredili letni vrt, ki bo pokrit,
kojL posebnost pa obljubljajo
hrano z roštilja, ki jo bodo
pripravljali kar zunaj, na
prostem. Sedaj obnavljajo
disko klub, ki ga bodo pre-
uredili v nočni lokal za neko-
liko starejše obiskovalce, kar
pomeni, da bo tudi glasba v
tem lokalu namenjena takš-
ni strukturi gostov.
Maja v preboldskem
hotelu mesec
palačink
Hotel v Preboldu je že do-
bro znan po razhčnih akci-
jah, še posebej kulinaričnih,
ki večkrat na leto privabljajo
številne obiskovalce. Tako
bodo meseca maja organizi-
rali mesec palačink, ki ima
vsako leto precejšen odziv.
Kar 26 vrst slanih in sladkih
palačink bodo pripravljali
vsak dan naslednji mesec.
So izjemno dobre in kar je še
posebej pomembno - cene
za te jedi niso previsoke. Ob
zaključku mescL-a palačink
pa bodo pripravili ši-
ben ples z lepimi nagra(i;imi
za obiskovalce ter zabavnirrii
igrami. Sicer pa j-, treba
omeniti še to, da imajo tako
v žalskem kot preboldskem
hotelu ob koncu tedna tudi
živo glasbo. Kot zanimivost
velja omeniti, da bo v Pre-
boldu tudi letos letovalo 500
delavcev iz Brodogradilišta
Split*'in iz nekaterih drugih
sphtskih delovnih organi-
zacij.
Čestitkam ob 1. maju se pridružuje tudi IHmeza-
dova delovna organizacija Gostinstvo-turizem!
Nova Hmezadova pridobitev: hotel Golding v Žalcu.
Prijetno urejenim notranjim prostorom hotela Golding se bo poleti pridružil še le vrt,
obljubljajo v Hmezadovem Gostinstvu in turizmu.
32. stran - novi tednik
25. april 1985
25. april 1985
novi tednik - stran 33
34. stran - novi tednik

HORTIKUUURNI KOTIČEK « ^
Oskrbovanje sobnili azalej
Tudi letos bo moč kupiti sobne cvetoče azaleje. Zato je
prav, da na kratko opišemo, kako ravnamo z njimi, da
nam bodo bogato cvetele tudi v naslednjem letu.
Lončne azaleje so pač nekaj posebnega. Prištevamo
jih k grmovnicam. Nekaj je med njimi celo takih, ki v
zavetnih legah vzdržijo tudi zunaj. Druge vzdržijo tam,
kjer ne zmrzuje. Nobena med njimi pa ne prenese (vsaj
za dolgo ne) toplih prostorov.
Ko cvetočo azalejo kupimo, jo moramo postaviti v
hladnejšo sobo. Če je soba kurjena, naj stoji na mestu,
kjer je najbolj hladno. V hladnem prostoru bodo rastline
ostale zdrave in kar je še posebej važno, dolgo bodo
cvetele.
V tesni zvezi s toploto je zalivanje. V močneje ogreva-
nem prostoru se bo prst hitreje izsuševala, v hladnejšem
manj. To pa je ugodno. Ko azaleje cvetijo, potrebujejo
razmeroma veliko vode, mnogo več kot takrat, ko ne
cvetijo. Vendar jih zaradi tega ne smemo zalivati preveč
pogosto. Zalivamo poredkoma, a takrat temeljito. Naj-
boljše zalivanje je, če lonec do vrhnjega roba namočimo
v večjo posodo, ki je napolnjena z vodo. V vodi naj
ostane približno dve uri, da se vsa prst v loncu temeljito
prepoji. Tako prepojena prst ohrani vlago od pet do
sedem dni. Z običajnim zalivanjem z vrha ne dosežemo
pravega učinka. Prst pri azalejah je namreč zelo lahka in
vod9 kar steče skozi njo v podstavek. Morali bi kar
naprej zalivati. Napačno pa bi bilo, če bi azalejo postavili
v podstavek, kije stalno napolnjen z vodo. To bi rastlino
uničilo.
Nadvse važno je, s kakšno vodo zalivamo - s toplo,
hladno, trdo, mehko. Trda voda, to je taka, ki vsebuje
precej apnenca, je za azalejo naravnost škodljiva. Zali-
vati smemo samo z mehko vodo, to je deževnico. Ta ne
vsebuje nobenih soli. Navadno vodo iz vodovoda ali
vodnjaka moram pred zalivanjem omehčati. Ni zadosti,
če je takšna voda samo postana, moramo jo prekuhati.-
Mehčanje s kemikalijami je gospodarno le pri večjih
količinah.
Voda za zalivanje naj bo tudi primerno topla. Nekateri
priporočajo za zalivanje azalej celo precej toplo vodo.
Vsekakor bi ravnah napačno, če bi zalivaU z mrzlo.
Dalje prihodnjič.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
ZDRAVILNE RASTLINE
Kopitnlk
Rod kopitnikov sestavlja približno 12 vrst, ki rastejo
samo v zmernem pasu severne poloble. Največ jih je na
severovzhodu Azije, (7 vrst) nekaj v Združenih državah
Amerike (4 vrste) in ena sama v Evropi. To je navadni
kopitnik (Asarum europaeum L.). Kopitnik ima zelo
dolgo, zveriženo koreniko, ki je porasla z mnogimi bel-
kastimi vlaknatimi koreninami. Korenika je zunaj rjav-
kasto zelena, znotraj pa belkasta. Lista sta pecljata,
celoroba, ledvičasta (kopitasta), kosmata, spodaj rdeč-
kasta, zgoraj medlo svetla in skoraj nasprotna. Med
listoma so popolnoma skriti majhni vijoličasti cvetovi,
ki so brez leska. Plodovi so glavice z mnogimi semeni.
Kot biološko zanimivost n^ omenim samo način šiije-
rxja. Na semenih so belkasti izrastki, za katere jih vlečejo
mravlje. Cveti v aprilu in maju. Raste po hstnatih, najraje
bukovih gozdovih in senčnatih grmih, zlasti po apnenih
tleh. Nabiramo vso rastlino s koreninami vred.
Vsa rastlina diši neprijetno, zlasti če jo mečkamo, ter je
grenkega in ostrega okusa. Posebno so grenki peclji in
korenika. Korenika vsebuje eterično olje v sledovih, kafri
podobno snov asaron, sluzi, škrob, čreslovine, smolo,
grenčine, sladkorje, organske kisline, terpene, en še ne
popolnoma raziskan glikozid.
Eterično olje je strupeno in močno draži sluznice^
povzroča krče in ohromitev ožilja in osrednjega živčevja. '
Ker je strupen in povzroča bruhanje, so ga včasih uporab-
Ijah kot sredstvo za povračanje, v manjših količinah tudi
kot ekspektorans. Prevelike količine čaja pa so povzročile
hudo drisko. V majhnih kohčinah pospešuje delovanje
ledvic, jeter, pospešuje slabo prebavo, uporabljali so ga
celo proti glavobolu, naduhi, zlasti posušeno listje zdrob-
ljeno v prah. V Franciji uporablj^o posušene liste proti
posledicam pijanosti, v južni Nemčiji pa mešajo zmlete
hste med tobak za njuhanje.
Prevelika in prepogosta uporaba kopitnika v ljudskem
zdravstvu povzroči tudi zastrupitev. Ta se javlja s povrača-
njem, drisko, veliko slabostjo, z izgubo zavesti s komo,
nakar lahko sledi tudi smrt. Takoj moramo poklicati
zdravnika, da se odstrani strup iz telesa. Bolnik oziroma
zastrupljenec naj pije veUko čaja, ki vsebuje sluzi, kot na
primer iz sleza, lučnika, islandskega liš^a, lapuha in podo-
bno. Včasih so ga uporabljali kot abortiv in je bilo tudi
zastrupitev več.
Če namočimo posušeno koreniko v alkohol, dobljena
tinktura ne izzove povračanja in močno razredčena, v
homeopatskih dozah, pospešuje delovanje ledvic, blaži
težave pri mrzhci, l^ša bolečine v sklepih itd. Vendar je
kopitnik sed^ že pozabljen kot zdravilna rastlina in sem jo
opisal samo zciradi njenih strupenih lastnosti.
BORIS JAGODIČ
BRALCI
SVETUJEJO
•	Otroci najprej strgajo
hlače na kolenih. Takšne
hlače pri kolenih odrežemo
in zarobimo, še kako prav
bodo prišle poleti, pa še mo-
derne bodo.
•	Če pri pranju v pralnem
stroju kavbojke obrnemo na
narobno stran, se bo barva
na njih dlje obdržala. Ce pa
so kavbojke popolnoma ob
barvo, jih operimo v stroju
skupaj z novimi in se bodo,
lepo pobarvale.
• Mladim rokam se težko
posreči pri surovih jajcih
ločiti rumenjak od beljaka.
Zelo enostavno pa je to, če
ubijemo jajce v lijak. Beljak
steče skozenj, v spodaj po-
stavljeno posodo, rumenjak
pa ostane v lijaku.
DANA ŠRIBAR,
Latkova vas
gorenje
Gorenje Gospodinjski aparati,
n.sol.o.
Titovo Velenje
TOZD Gostinska enota
Komisija za delovna razmerja
oglaša
naslednja prosta dela in naloge
VODJA STREŽBE
v vili Herberstein
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne po-
goje:
-	srednješolska izobrazba gostinski tehnik ali po-
klicna smer natakar
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in
nalogah
-	aktivno znanje dveh tujih jezikov
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno
delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na na-
slov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor ka-
drovskih zadev, 63320 T. Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati • obveščeni v 30 dneh po
poteku roka za prijavo.
Prodajam specialne jagode
Humelove špalirke, vzpenjal-
ke, ki rastejo tudi do 2 metra v
višino in ki rodijo od maja do
novembra. Jagode uspevajo na
vseh nadmorskih višinah, goji-
jo pa se lahko tudi v lončkih.
Plod je velik 5 cm, okus in vonj
ima kot gozdne jagode, ena
sadika pa letno rodi tudi do
5 kg jagod.
Cena sadike je 30 dinarjev,
sadike pa dobavljam po pov-
zetju ob naročilu najmanj 20
komadov. Ob tem obvezno
pošljem tudi navodilo za nego-
vanje jagod.
Prodam tudi maline vrste
Amerikan, izredne kakovosti,
po ceni 40 dinarjev, ob naroči-
lu najmanj 20 komadov.
Nada Jevdjič, Car Laza-
ra 3/2, 37240 Trstenik, te-
lefon (037) 711-351 ali 713-
729.
Naročila po telefonu spreje-
mam ves dan.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	SEKCRIME-EURVTHMICS
2.	VONJ POLETJA - PLAMEN
3.	ZORA JE SVANULA - NEDA UKRADEN
4.	DO THEY KNOW IT'S CHRISTMAS - BAND AlO
5.	ANDREJA - REGATA
6.	SE M INNAMORO ^ RICCHI E POVVERI
7.	LOVERBOV - BILLY OCEAN
8.	I KNOW HIM SO WELL - ELAINE PAIGE IN
BARBARA DICKSON
9.	GU GU PLAY FOR YOU - GU GU
10. TINA I MARINA - DANIEL
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17,15 uri.
DomaČe melodije:
1.	POLKA, VALČEK IN ROČK IN ROLL- HENČEK
2.	DEKLE POVEJ - SLAK
3.	MAMICA-MATIJA SLAK
4.	NAJIN SVET ŽELJA - SLAVČEK
5.	NA SPREHOD-GORENJCI
6.	PRAV FLETNO SE IMAMO - AVSENIK
7.	AH, TA TVOJ DEŽNIK - ŠTIRJE KOVAČI
8.	NAGELJ IN ZELENI ROŽMARIN - SAVINJSKIH 7
9.	DANES NA VASI - RŽ
10.	SPOMINI-TRIM
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17,15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij___
izvajalec --—--
lestvica domačih melodij-
izvajalec--—-
ime in priimek---
naslov____
Nagrajenca: Anica Mačkovšek, Mala Breza 28, Breze
Dragica Volovšek, Drapšinova 9, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
, Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
ČETRTEK, 25. 4.: 8.00 poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes
8.30 obvestila, 9.00 druga poročila, 10.00 zaključek. 15.00 Poro-
čila 15.10 obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: o problemih kmetijstva
na celjskem območju, 18.00 zaključek.
PETEK, 26. 4.: 8.000 poročila, 8.10 Petkov mozaik, vmes 8.30
Obvestila, 9.00 druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 zaklju-
ček. 15.00 Poročila, 15.10 obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi,
16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00
Kronika, 17.15 Kam čez praznike, 18.00 zakliučeJ:.
OD SOBOTE, 27. 4. DO VKLJUČNO ČETRTKA, 3. MAJA
RADIO CELJE NE BO ODDAJAL ZARADI MONTAŽE NOVIH
STUDIJSKIH APARATUR! POSLUŠALCE PROSIMO ZA
RAZUMEVANJE!
PETEK, 3.5.: 8.00 poročila, 8.10 Petkov mozaik, 8.30 obvestila
9.00 druga poročila, 9,30 Žveplometer, 10.00 zaključek. 15.00
Poročila, 15.10 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim.
18.00 zaključek.
SOBOTA, 4. 5.: 8.00 poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes 8.30
Obvestila, 9.00 druga poročila, 9.05 kuharski kotiček, 9.15 Kole-
dar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 zaključek. 15.00
Poročila, 15.10 obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00
čestitke in pozdravi, 17.00 kronika, 17.15 Lestvica zabavnih
melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 zaključek.
NEDELJA, 5.5.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.30 Kek-
čevi prijatelji, 10.45 Vedno lepe melodije, 11.00 Žveplometer,
11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.15 Literarna oddaja^
12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zak-
ljuček.
PONEDELJEK, 6.5.: 8.00 poročila, 8.10 Športno dopoldne, 8.30
obvestila, 9.00 druga poročila. 9.00 zaključek. 15.00 Poročila-
15.10 obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 čestitke in po^'
dravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika, 17-1'
Lestvica domačih viž. 17.45 Šoortni pregled, 18.00 zakhuček-
TOREK, 7. 4.: 8.00 poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vmes 8.30
obvestila, 9.00 druga poročila, 10.00 zaključek. 15.00 Poročii^-
15.10 obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in po^'
dravi, 16.30 Srečanje z leti, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resn«
glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 zaključek.
SREDA, 8. 5.: 8.00 poročila, 8.10 Pokličite in vprašajte, vm^
9.00 druga poročila, 9.30 obvestila, 9.35 Koledar prireditev, lO-O"
Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 15.30 Dogodki i"
odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Iz kr^evnih skupnost''
16.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 17.00 Kronika, 17.15 Gla^'
bene vzporednice, 17.45 Aktualno, 18.00 zaključek.
25. april 1985
novi tednik - stran 35
6. stran - novi tednik
25. april 1985
25. april 1985
novi tednik - stran 37
38. stran - novi tednik
25. april 1985
25. april 1985
novi tednik - stran 39
40. stran - novi tednik
25. april 1985
Celle le bogatejše še za en
kulturno umetniški spomenik
Mehanske orgle v OpalUskI cerkvi so najboljše reslavrlrane
baročne orgle na Slovenskem
v Opatijski cerkvi v Celju
so pred dnevi začeli z mon-
tažo restavriranih mehan-
skih orgel, ki bo predvido-
ma končana že do prvomaj-
skih praznikov. Orgle je re-
stavriral Herbert Kerssen-
brock, strokovnjak za ba-
ročne orgle iz Zvezne repu-
blike Nemčije. Za montažo
in obnovo, ki je potrebna v
Opatijski cerkvi, je sred-
stva prispeval celjski Žup-
nijski urad, restavracijo pa
so, po zaslugi celjskega opa-
ta Friderika Kolška, plačali
nemški verniki. Restavrira-
ne orgle je uvozil Zavod za
spomeniško varstvo iz
Celja.
Gre za prvo tovrstno delo
pri nas, Opatijska cerkev pa
je dobila n^boljše restavri-
rane baročne orgle na Slo-
venskem. VeUko je pridobilo
tudi mesto Celje, ker gre za
izredno kakovosten instru-
ment. Mehanske orgle na-
mreč niso občutljive na vre-
menske razmere in d^ejo
mnogo bolj kakovosten zvok
kot pnevmatske.
Mehanske orgle v Opatij-
ski cerkvi so bile po I. sve-
tovni vojni le za silo obnov-
ljene, ker so kovinske pišča-
li, ki jih je cerkev morala od-
dati Nemcem za vojne name-
ne, zamenjaU s piščalmi iz
pločevine, potrebno pa jih je
vliti iz različnih plemenitih
kovin. Nazadnje jih je leta
1923 skušal obnoviti mojster
Janez Naraks iz Petrovč,
vendar mu ni uspelo.
Pred petimi leti je celjski
Župnijski urad našel v za-
puščini opata Ogradija na-
tančen popis orgel iz leta
1842. Začeli so razmišljati o
obnovi in pred dvema leto-
ma so stopili v stik z resta-
vratoijem Herbertom Kers-
senbrockom iz Bavarske.
Le-ta si je ogledal orgle in jih
pričel restavrirati.
Celjska opatijska
kronika iz leta 1642.
v veliki noči je orglar
Alojz Herbiger nove orgle z
31 registri postavil. Ker so
orgle vsem dopadle so mest-
lani orglarju 1800 goldinar-
jem še 200 goldinarjev do-
dali. To so bile največje in
najboljše t>rgle tedanje Šta-
jerske.
Pred obnovo so imele me-
hanske orgle v Opatijski
cerkvi le 26 registrov, zdaj pa
jih imajo 31 in so povsem
enake kot orgle iz leta 1842.
Doseči takšen uspeh pa ni
bilo niti malo lahko, saj je
moral restavrator nadome-
stiti kar 600 piščaU, ki so
manjkale. Nekatere med nji-
mi so dolge tudi tri metre, še
zlasti zahtevna ca ie bila iz-
delava specialnih piščali kot
so na primer trombočini, ki
jih nimajo nobene orgle na
Slovenskem.
VILI EINSPIELER
Celjska opaUJska
kronika iz leta 1017
Oddaja orgelskih piščali.
Prvega septembra je prišlo
poročilo, da se morajo tudi
orgelske kovinske piščali
oddati v vojne namene. Ta-
ko so bile 15. 9. oddane. Te
orgle so bile svoje dni iz-
med najimenitnejših orgel
na Štajerskem.
Zvezde plešejo
Celjani se v teh dneh re
ne moremo pritoževati, daj
mesto podvrženo mrtvili
Ne samo kulturnih priredij
tev, tudi takšnih za sprosti
tev je toliko, da se kar težk,
odločimo, katero si naj ogj^
damo. Dva dni zapored so^
dvorani Golovec ta teden go
stovale zvezde svetovnegi
plesa. Na štirih prireditvaj
je okoli 5000 obiskovalce^
res prišlo na svoj račun, dvo
rana pa bi jih lahko sprejejj
še več, vendar cene vstopni(
(500 din) le niso bile za vsak
žep.
Na prireditvi so poleg ples.
nega kluba Kazine, ki je prj.
pravil razgiban program vse.
mogočih plesov, nastopilo
tudi 12 profesinalnih plesnih
parov iz vseh cehn, ki so
med sabo tudi tekmovali. Na
vseh prireditvah je najboljše
ocene dosegel britanski par
Harvey.
Dvorana Golovec pa Ifl.
m^a pričakuje nov spektaki
razgibanih afriških plesov.
EDI MASNEC
IZPRED
PULTA
Šalterji ali okenca so po-
stala naša vsakdanjost in z
tyimi ter ljudmi za njimi
imamo opraviti takorekoč
od rojstva do smrti. Šalter-
ska tehnologija seje razpa-
sla bolj, kot bi bilo potreb-
no, nas v medčloveških od-
nosih povsem odtujila, ta-
ko da so šalterski delavci
na eni strani, na drugi pa
stranke, povsem in samo še
številke.
Zadeva sama najbrž zah-
teva bolj poglobljeno raz-
mišljanje, naš namen je le,
da opozorimo, kako si zna-
mo zaradi takšne tehnolo-
gije zagreniti vsakdanje
življenje tudi zaradi neiz-
najdljivosti tistih, ki si raz-
na okenca oziroma šalterje
izmišljajo in jih opremljajo.
Tako so, na primer, šal-
terji na naši celjski pošti vi-
šek neiznajdljive oblikoval-
ske ustvarjalnosti, s^ so
preozki, da bi na ryih izpol-
nili ček ali napisali kakšen
uradni listek, hkrati pa ta-
ko lepo zaobljeni, da z njih
pada na tla še tisto, kar bi
utegnilo nek^ sekund ven-
darle obstati na njih, seve-
da, ob nadpoprečni iznajd-
ljivosti iskalcev PTT sto-
ritev.
Bančna okenca naših vo-
dilnih bank na Celjskem so
v glavnem boljša oziroma
primernejša za komunici-
ranje z ljudmi, čeprav bi se
kakšna inovacija pri rijih
tudi obnesla. Seveda bi se o
odtujenosti med ljudmi iz-
za šalterjev in onimi izpred,
dalo tudi veliko povedati,
pa vendar so omembe
vredni skoraj zgledni šal-
teiji v bančni enoti LB, SB
Celje na Vodnikovi ulici v
Celju (tudi v agenciji na
Otoku in v Novi vasi). Tam
je mogoče na polici celo kaj
napisati, na primer ček ali
položnico, hkrati pa ob pul-
tu odložiti torbico ali
dežnik. MITJA UMNIK
Za mikavnost
je potreben pogum
Za nenavadno mikavnost,
ki je vgrajena v Sodinov
dom v Križevcu pri Strani-
cah, ne zadošča ljubezen do
vsega živega, ne smisel za
lepoto in ustvarjalnost. Po-
treben je tudi pogum misli-
ti, čutiti in ravnati drugače.
Boris in Rozika ga imata.
Če ga ne bi imela, bi tako
kot vsi drugi podrla drevesa
in pričela graditi hišo. Ven-
dar dreves Sodinovi niso po-
drli in prej kot so naredili
ploščo za hišo, so jih nasadili
še več. Danes jim to ne more
biti žal - prelepo se iz dv^se-
tih ptičjih hišic oglaša žgole-
nje, prelepo dopolnjujejo z
vseh strani zbrano cvetje. Še
kosovski božur ne manjka,
čeprav legenda pravi, da ne
cvete nikjer drugje kot na s
krvjo premočenem Kosov-
skem polju. Za čudovite
kaktuse skromno pripomne-
jo, da jih je le še 100 sort. V
primeijavi z nekdanjimi 630
to res ni veliko. Namesto
njih se v rasthnjaku bohotijo
pelargonije, ki so že nekaj let
vsaj pol metra daljše od vseh
drugih. Skrivnost je v sesta-
vi zemlje, v gnojenju in po-
sebni pozornosti med zimo,
Boris je bil velik ljubitelj
cvetja že v rani mladosti in
mu velja veijeti. Tako kot ti-
sto, da mora imeti klet vs^
70 centimetrov debele zido-|
ve. Njihova ima sicer nek^i
manj, a svežina jabolk in
krompirja že sed^ vzbuja či-
sto zavist.
Včasih so imeli tudi sr-
njad, ki so jo kot najdenčke
pripeljali lovci. Namesto nje
se sed^ po dvorišču košati
perutnina, v ziučnikih pa
rdeči novozelandci in fran-
coski srebrec. Tudi ti zahte-
vno'svoj delček pozornosti
in časa in tudi zaradi njih
lahko potrdimo, da je Boris
pogumen človek, saj je sam
izbral življenje, kakršno mu
je všeč in kakršnega si želi,
pa čeprav so merila o uspeš-
nosti človekovega življenja
pogosto drugačna.
MILENA B. POKLIČ
Nenavadne skulpture iz lesa na Sodinovem vrtu niso nt^
drugega kot stara jablana (levo) in navadno drevo desno *
vrha 1092 metrov visoke Stenice.
Vremenski podatki s satelita
Na Letališču v Levcu so do-
bili Meteostat, napravo s ka-
tero lahko sprejemajo podat-
ke o vremenu, ki ;ih sporoča
in kot jih vidi satelit z istim
imenom nad ekvatorjem. Ta-
ko lahko na majhnem ekranu
vsak čas pogledajo, kakšno je
stanje v atmosferi.
Satelit oddaja svoje podatke
v zbirni center, ki je v ZRN.
Tam jih računalniško obdelajo
in pošljejo nazaj na satelit. S
temi obdelanimi informacija-
mi pa lahko potem razpolagajo
vse članice svetovne meteoro-
loške organizacije. Satelit od-
d^a 24 ur na dan tri dele: spek-
ter vodne pare, infrardeči
spekter in vidni del spektra.
Podobne naprave im^jo pri
nas hidrometereološki center,
takšno pa le letališče Bmiki za
potrebe civilnega letalstva. Po-
budo za nakup te naprave so
dah v Aeroklubu Celje in slo-
venski zvezi letalskih organi-
zacij, ker pa se celjski letalci
ukvarjajo tudi z obrambo proti
toči, bo naprava na letališču v
Levcu. Le za republiška prven-
stva v jadralnem letenju jo bo-
do posojali tudi drugim leta-
liščem.
»Konkurenca metereologom
ne bomo, ker nam naprava po-
sreduje le dejansko star\je v at-
mosferi. Nekih točnih napove-
di se s tem še ne dž dati, ker bi
moral imeti še podatke o smeri
vetra, temperaturi in vlažnosti
zraka,« pravi upravnik letališ-
ča Levcu Peter Karner. »Mi
lahko samo spremljamo vre-
me, kakor ga »vidi« sateht, mi-
shm pa, da je to velik korak
naprej ne samo za naš Aero-
klub. Največ si bomo z Meteo-
statom pomagali pri napove-
dih za jadralno letenje, kjer
smo bili doslej odvisni od tri in
več ur starih podatkov, ta na-
prava pa nam posreduje podat-
ke o vremenu s časovnim za-
mikom 12 do nzgveč 20 minut.
To pa je pomembno, ker se
vreme hitro spreminja.«
S.ŠROT