PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I g-ruppo Cena 40 lir Leto XX. St. 188 (5871) TRST, sobota 22. avgusta 1964* VČERAJ. OB 13.20 V ARTEKU NA JALTI PO TEŽKI OPERACIJI NA MOŽGANIH TOOIIATTI JE UMRL Danes ob 16. uri bodo njegovo truplo prepeljali v Rim, kjer bo v torek ob 16.30 svečan pogreb - Hruščov je prispel v Artek le nekaj minut po smrti - Ogromen odmev v Italiji in po svetu - Voditelji vseh strank se pridružujejo žalovanju ob smrti enega najvidnejših voditeljev italijanskega in mednarodnega komunističnega gibanja RIM, 20. — Včeraj popoldne je tajništvo KPI objavilo naslednje sporočilo: «Z globoko ža lostjo sporoča tajništvo KPI, da je tov. Palmiro Togliatti danes ob 13.20 umrl na Jalti.« Isti urad je pozneje sporočil, da se je Togliattijeva bolezen nena- doma poslabšala: dihanje in obtok krvi sta postala nenormalna, pulz je dosegel 150 in srce ni delovalo več v redu, dokler se ni ob 13.20 ustavilo. Poskusi z masažo srca, umetno dihanje m injekcije v srce niso imeli u-speha. Smrt je nastopila zaradi paralize možganskih vitalnih centrov. Bilten, ki vsebuje te Podatke, so nodpisali zdravniki Vasiljenko, Schmidt, Arutjunov, Markov, Tkačov, Gorbaševa in Spallone. V trenutku smrti so bili pri bolniku njegova soproga Nilde Jotti, njegova pohčerjenka Marisa, Togliattijev namestnik Luigi Longo in član tajništva KPI Natta. Samo nekaj minut po smrti je pripel v Artek tudi Nikita Hruščov. Tajništvo KPI je takoj poslalo sožalne brzojavke Nildi Jotti, sinu Aldu, pohčerjenki Marisi, bratu Prof. Eugeniu Togliattiju in sestri Cristini ter ostalim sorodnikom. Pokojnikovo truplo bo posebno sovjetsko letalo prepeljalo jutri ob 16 v Rim. Z letališča ga bodo brez sodelovanja javnosti prepeljali na sedež KPI v Ul. Botteghe Oscure, kjer ga bodo položili v mrliški sobi na mrtvaški oder. Tajništvo KPI je sporočilo, da bo Togliattijev pogreb v torek, 25. avgusta ob 16.30. Vodstvo KPI pa se bo sestalo jutri zjutraj in sprejelo vse sklepe v zvezi s pogrebom. Kot je izjavil član tajništva KPI Giorgio Amendola, bodo Togliattijevo truplo pokopali verjetno na tako imenovanem angleškem pokopališču pri Porta San Paolo poleg Antonia Gramscija v grobnici blizu vzhoda. Antonio Gramsci je umrl leta 1937 in je bil na tem pokopališču pokopan na željo njegove družine. Na tem pokopališču so pokopani številni neka- toliški umetniki in pesniki, med katerimi je tudi angleški pesnik John Keats, Goethejev sin in drugi. Prvo poročilo o stanju Togliatti-jeve bolezni je prispelo v Rim o-krog 9. ure zjutraj. V poročilu je bilo rečeno, da se je bolnikovo sta. nje nekoliko zboljšalo in da je celo prišel k zavesti. Toda ko je Giancarlo Pajetta, član tajništva, po telefonu novico sporočil zdravniku prof. Frugoniju, mu je zdravnik dejal, naj ne bo preveč optimističen, ker znaki zboljšanja niso vedno pozitivni. Komaj eno uro nato je član tajništva NATA sporočil, z Jalte, da je Togliattijevo stanje o-bupno. Vendar pa je jutranji bilten vseboval ugotovitev, da je Togliattijevo stanje še vedno hudo. Bilten je podpisalo vseh omenjenih sedem zdravnikov. Že včeraj popoldne je izšlo glasilo KPI «Unitk» v posebni izdaji, CK KPI pa je objavil poseben letak z naslovom «Palmiro Togliatti je umrl« in z besedilom, v katerem se poudarja, da je s Togliattijem umrl ( ki smo jo vodili med obe-•**» vojnama stotisočl Slovencev *h Hrvatov pod Mussolinijevo Ttalijo; drugič pa zato, ker je bil» v teh obmejnih krajih nje-Kovo ime v prvih povojnih letih *e,o tesno povezano z dokončno odločitvijo usode vsega tukajšnje-K* Prebivalstva. Vedno smo se zavedali in se zavedamo, da je vsa haša vprašanja dobro poznal, da Jm je z razumevanjem spremljal ter da bodo načelna stališča do reševanja vprašanj narodnostnih •hanjiin prav gotovo ostala tudi v Prihodnosti osnovno vodilo KPI v tem pogledu. Zato tudi Sloven-c* v Italiji ne glede na politično Pripadnost sočustvujejo z vsemi uelovnimi in naprednimi ljudmi ‘*Hje, saj so tudi oni v ogromni večini njihov sestavni del. Medtem pa se zdravje predsednl-** republike Segnija še nadalje — eprav počasi — boljša, in pričakuje se, da bodo zdravniki v prihodnjih dneh ugotovili, da je nje-Bovo življenje izven nevarnosti. Sožalje Segnijeve soproge Laure, sen. Merzagore, predsednika zbornice B. Duccija in predsednika vlade Mora - Izjave Nennija, Saragata, La Pire, La Malfe in drugih - Brzojavka vodstev komunističnih partij Sovjetske zveze, Francije in Velike Britanije RIM, 21. — Med prvimi je poslal predsedniku poslanske zbornice sožalno brzojavko začasni namestnik poglavarja države senator Cesare Merzagora. V brzojavki poudarja Togliattijev delež, ki ga je dal po osvoboditvi za obnovo države in njegovo dolgo parlamentarno dejavnost, ki jo je opravljal neprekinje- no v zadnjih dvajsetih letih. Prav tako sta med prvimi telefonsko izrazila vodstvu KPI svoje sožalje soproga predsednika republike Segnija in njegov najstarejši sin. Isto je storil tudi sen. Merzagora. Od diplomatskih predstavnikov pa so osebno izrazili sožalje vodstvu KPI bolgarski veleposlanik ter odpravniki poslov ČSSR, Poljske in Jugoslavije. Predsednik poslanske zbornice Buociarelli-Ducci je, takoj ko je zvedel za žalostno novico poslal sožalno brzojavko parlamentarni skupini KPI. Predsednik zbornice pravi med drugim, da bo italijanski parlament zgubil s Togliattijem eno najbolj predstavniških o-sebnosti. » Y svečanem trenutku smrti se klanjajo ljudje vseh političnih pripadnosti in se spominjajo človeka, ki je padel v boju.. Predsednik vlade Aldo Moro je poslal sožalno brzojavko To-gliattijevim sorodnikom, drugo pa vodstvu KPI v svojem imenu in v imenu vlade. »Skupno sodelovanje v osemnajstih letih parlamentarnega življenja, čeprav ob globokih razlikah, je vzrok žalosti in spoštovanja za spomin uglednega pokojnika.. Podobno brzojavko je poslal tudi bivši predsednik zbornice in vlade Giovanni Leone, ki poudarja zlasti, da je cenil Togliattijevo privrženost o-pravljanju dolžnosti, lojalnost, govorniški dar, globoko kulturo in smisel za vprašanja parlamenta«. Sožalne brzojavke in izjave so poslali skoraj vsi politični prvaki Italije. Nenni, ki je zvedel za Togliattijevo smrt v Lurisii (Cu-neo), kjer je na počitnicah, je Izjavil dopisniku Anse: ((Togliatti je bil med najuglednejšimi osebnostmi mednarodnega komunizma. Za seboj je pustil globoko sled v delavskih borbah v zadnjih štiridesetih letih: v dvajsetih letih fašizma, v dvajsetih letih demokratične obnove v naši državi. Bil je strasten človek, toda kot voditelj svoje stranke je bil pomirjevalec, ki je bil prežet s socialistično Idejo, katera prihaja od daleč In gre daleč, ne da bi pri tem kar koli popustila pustolovskemu duhu. Osebno je Togliattijeva smrt prizadela tem bolj globoko, kolikor je prišla, ko še ni rešeno vprašanje poti In metod prihoda delavcev v vodstvo družbe in države, t.j. vprašanje, ki je družilo moje ime z njegovim v zadnjih štiridesetih in petdesetih letih, In naju je ločilo v teh šestdesetih letih, ki bodo — mislim — med najbolj plodnimi v zgodovini delavskega gibanja v naši državi. Rekonstrukcija njegove visoke osebnosti in njegovega važnega prispevka pri reševanju vprašanj naše dobe In naše države bo zahtevala svoj čas: danes pa je mesto samo za objokavanje In obžalovanje, ki je globoko tako v moji duši kakor v dušah slehernega socialista in civiliziranega človeka«. Posebno Izjavo je dal tudi politični tajnik PSI De Martino, ki je dejal, da Togliatti ni bil samo velik voditelj velike stranke, temveč tu- VGUibCij »cimv vcuirct, tu- di «človek, ki je poosebljal velik del IKl zgodovine delavskega in socialističnega gibanja«. «Med zahodnimi komunističnimi voditelji je bil prav on tisti, ki je s čutom za realnost opozoril na nujnost izdelave nauka, da bi se našla demokratična ln nacionalna pot v socializem, ne da bt se pri tem prekinila globoka solidarnost z mednarodnim komunističnim gibanjem ter s sovjetskim še posebej. Temu nauku je dal on tudi praktično politično akcijo In prav njej se mora v veliki meri zahvaliti sedanja moč KPI. Ne glede na teoretične razlike med PSI In KPI, moramo ob tej žalostni url omeniti, da je Togliatti žrtvoval vse svoje življenje v borbi za osamosvojitev delavskega razreda in da Je v tej borbi s svojo osebo trdo plačal. Tudi glasilo PSI «Avantl!» je izšlo v posebni izdaji. Na prvi strani objavlja sožalno brzojavko vodstvu KPI, v kateri se omenja, da je bil Togliatti urednik turinskega «A-vantll«. Zunanji minister Saragat pa je izjavil: «S Togliattijevo smrtjo se končuje obdobje zgodovine naše države in se začenja novo. Zaključuje se razdobje našega življenja in se začenja novo. Boljše ali slabše od preteklega? Ne vemo. Tisto, kar vemo, je, da smo neizmerno užaloščeni zaradi njegove smrti. To je vse, kar vemo. Vse ostalo se tiče prihodnosti. Togliatti je bil nasprotnik nas, socialdemokratov, zelo močan in nepopustljiv; toda bil je o-sebnost, daleč od tega, da bi zmanjšal borbo — postavljal jo je v njene prave okvire, Kajti to je bila borba med dvema koncepcijama socializma, ki sta bili popolnoma nasprotni, toda to ni trenutek, da bi o tem govorili. Spomnimo se rajši tistega, kar je bilo nam in njemu skupno, tistega, kar je bilo skupno demokratičnemu socializmu In komunizmu: nasprotovanje fašizmu. In v imenu te antifašistične solidarnosti se mi socialdemokrati spoštljivo klanjamo njegovemu spominu in r.e ga spominjamo ter se ga bomo spominjali kot pogumnega borca v boju proti fašizmu In nacizmu«. Posebno brzojavko je Saragat poslal vodstvu KPI. Od socialdemokratov je dal Izjavo tudi minister Preti, politični tajnik PSDI pa je poslal sožalno brzojavko. Brzojavke so poslali tudi vodstvo CGIL, PSIUP, predsednik CNEN Campilli, rimski župan in podžupan, politični tajnik KD Rumor politični tajnik PLI Ma-lagodi, ki se je takole Izrazil: «Mi gledamo na mrtvega Togliattija s spoštovanjem, ki smo ga dolžni človeku visokih kvalitet, ki se je vztrajno boril za stvar, za katero je verjel, da je pravična, čeprav je deloval na podlagi konceptov, ki so bili in so po našem mnenju zgrešeni in škodljivi«. Florentinski župan ln demokrlst-janskl prvak La Pira pa omenja v svoji izjavi Togliattijevo sodelovanje pri Izdelavi či. 7 ustave, skupaj z Dossettijem. V izjavi omenja La Pira papeževo molitev za Togliattija, kateri se pridružuje. Republikanski prvak La Malfa pa je dejal, da je Togliattijeva smrt nenadomestljiva izguba. Togliattijeva značilnost je bila v tem, da je ((povezoval globoko spoznavanje komunističnega sveta ln mednarodnega položaja s prav tako globokim poznavanjem življenja Italije, preteklega in sedanjega in njenih problemov. On ni bil samo bister politik, temveč tudi kultiviran politik, prežet s široko humanistično kulturo, kar v teh letih ne srečamo tako lahko. Zelo dobro je poznal liberalno kulturo, zlasti crocejevsko, ki se je zdela tako obširna, da le dosegla celo poznavanje marksizma-leninizma, čeprav mu je manjkalo izkustvo gospodarske kulture, ki je In je bila podlaga za obnovo zahod- Suvana Fuma v Parizu PARIZ, 21, — Davi je prispel v Pariz predsednik laoške vlade Suvana Fuma, k.i se bo udeležil sestanka z ostalima dvema laoški-ma princema. Izjavil je, da je namen sestanka, najti potrebne pogoje za sklicanje konference 14 držav v Ženevi. Pripomnil je, da se nekatere države že upirajo tej konferenci in da je naloga laoških voditeljev .sporazumeti se, da premagajo odpor proti konferenci. Zatem se je Suvana Fuma zahvalil francoski vladi, ker je ponudila Parig za sestanek. Razgovori treh princev se bodo verjetno začeli v ponedeljek, in sicer v gradu La Celle-Saint-Cloud, kakih 15 km od središča Pariza. nih modernih držav. Togliatti je bil zelo znamenit človek velikih intelektualnih in političnih sposobnosti«. Podobno izjavo je dal tudi so-tajnik PRI Otto Biasini. Zelo laskavo se je izrazil o pokojnem Togliattiju tudi socialistični minister Luigi Mariottl. Iz inozemstva, kjer ima prav tako kot v Italiji velik odmey Togliattijeva smrt, je prišla najprej poslanica CK KP ZSSR, v kateri se poudarja predvsem da je Togliattijeva smrt velika izguba za komuniste vsega sveta, «Palmiro Togliatti se je dosledno boril za zmago načel proletarskega internacionalizma, za e-notnost in strnjenost komunističnega gibanja na marksistično leninistični podlagi, dosledno se je boril proti frakcionašem, proti oportunistom vseh barv«. Podobne izjave so poslala tudi vodstva KP Francije, KP Velike Britanije in druga. s smelostjo politične pobude dali življenje in polet velikemu gibanju antifašistične enotnosti, sodelovanju med ljudstvi in narodi tistemu gibanju, ki je preprečilo nadaljnjo pot tiraniji.« V izjavi KPI se nato poudarja, da je Togliatti sodeloval pri preobratu v Salernu, «ki je pripeljal na vlado antifašistične stranke, utrdil nacionalno enotnost in dal odločilno spodbudo rodoljubni vojni proti nemškemu zavojevalcu.« V izjavi KPI je nuto rečeno, da je Togliatti iskal pogoje in načine za demokratično pot Italije v socializem, pri čemer je bil docela dosleden z duhom internacionali, zrna, kar mu je omogočilo, da je postal voditelj mednarodne komunistične internacionale, eden najvišjih predstavnikov v borbi za špansko republiko, da je postal branitelj enotnosti mednarodnega delavskega gibanja in velik prijatelj prve socialistjčne dežele na svetu. Zato spada Togliatti med tiste ljudi sedanjega stoletja, ki niso znali le razumeti zgodovinski preobrat, ki ga predstavljata oktobrska revolucija in nastanek socialističnega sveta, temveč so iskali nove poti za napredek človeštva, za dosego druž. be svobodnih in enakih ljudi. Na sedežu KPI v Rimu sta izobe. šeni na pol droga državna in rdeča zastava s črnimi trakovi. Podobne zastave so izobežene na sedežih KPI v vsej Italiji. V veži so registri, v katere se podpisujejo številni meščani, ki so začeli prihajati, takoj ko se je zvedelo za Togliattijevo smrt Milanska federacija KPI pa je opremila posebno mrtvaško sobo z registri, v katero so se podpisali med prvimi milanski voditelji PSI. Milanska federacija je dala navodila sekcijam KPI v pokrajini, naj uredijo podobne mrtvaške sobe. Takoj ko je novica o smrti prispela na sedež KPI, je član tajništva Ingrao po telefonu obvestil predsedništvo republike, predsednika senata Merzagoro, predsednika poslanske zbornice Bucciarelli-Duc. cija, podpredsednika senata Zilioli Lanzinija. in predsedstvo vlade. Po- Togliattijevo življenje sebe j je tajništvo KPI obvestilo še predsedstva vseh parlamentarnih skupin senata in zbornice in tajništva vseh strank ter množične italijanske in mednarodne organizacije, tajništva in predsedstva vseh političnih strank vsega sveta. IlilliilllilimiiililiilliiiiiiiiiliiillitiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiniinmunnMiiiiiiiiiiitmif 11111111111111111111111111111111 ODMEV V JUGOSLAVIJI BEOGRAD, 21. -4- Novica o smrti Palmira Togliattija sta jugoslovanski radio in televizija sporočili že popoldne. Sledile so oddaje podrobnih vesti in obširnega življenjepisa, v katerem je bilo poudarjeno, da je bilo Togliattijevo delovanje v ko. rist delavskega razreda Italije in vsega sveta. Največji poudarek pa je dal tragični novici jugoslovanski dnevni tisk v svojih jutrišnjih izdajah. Glavni jugoslovanski dnevniki — zlasti ((Politika« in «Borba» — objavljata podrobna poročila o poteku Togliattijeve bolezni v zadnjih dneh. «Politika» objavlja pokojnikov življenjepis pod naslovom «To. gliatti — človek in simbol.« »Bor ba» pa poudarja, da smrt tovariša Togliattija ni samo izguba za Komunistično partijo Italije, temveč za vse mednarodno delavsko gibanje in za vse ljudi, ki ljubijo socializem. S Togliattijem je Jugosla. vija izgubila velikega prijatelja in tovariša v orožju v skupni borbi za dokončno zmago socialističnih idea. lov na svetu.« Malta neodvisna 21. septembra LONDON, 21. — Britanski minister za kolonije je sporočil, ds je britanska vlada sprejela predlog predsednika vlade Malte, naj otok postane neodvisen 21- sep-tembra letos, Edimburški vojvoda bo zastopal kraljico pri proslavah, k' bodo trajale od 16. do 23. septembra. Guverner jn člani vlade bodo prisegli 21. septembra, naslednjega dne pa se bo začelo zasedanje parlamenta. Predsednik vlade Malte Borg Oliver je povabil na proslave predstavnike 60 vlad in mednarodnih organizmov Domneva se, da bo sedanji gu verner sir Mourice Dorman ime novan za generalnega guvernerja Prejšnji teden je voditelj labu ristične stranke na Malti Dom Mintoff objavil izjavo, v kateri sporoča, da je njegova stranka sklenila, da se iz protesta ne bo udeležila proslav ob razglasitvi neodvisnosti, ki jih bo organizirala nacionalistična vlada, ki je sedaj na oblasti. Nehrujev testament NOVI DELHI, 21. — Pokojni indijski ministrski predsednik Nehru je zapustil vse svoje imetje edini hčerki Indiri Gandi, ki Je sedaj ministrica za informacije v indijski vladi. »Okoliščine mojega življenja, pravi Nehru v testamentu, ki ga je napisal leta 1954, so bile in so tako negotove, da ne vem, ali bo v trenutku moje smrti še kaj ostalo od mojega imetja. Porabil sem mnogo od tega, kar mi je zapustil moj oče. Kapital, s katerim sem razpolagal, se je postopoma manjšal, čeprav so mi avtorske pravice za moje knjige in spise precej prinašale. Odkar sem postal ministrski predsednik, nisem mogel nič več pisati in sem stalno črpal iz svojega kapitala, ker je bila moja plača kot predsednika vlade neprimerna za moje potrebe, čeprav so bile še tako skromne.« Nehru je zapustil družinsko hišo v Alahabadu s priključeno zemljo in z drugimi pritiklinami, pohištvo in knjige. Poleg tega nekaj denarja, nekaj delnic in avtorske pravice za knjige in razne spise. WASHINGTON, 21. — NASA je danes uradno sporočila, da satelit «Syncom 3» še ni dosegel perfektne orbite in da bodo potrebni še nadaljni popravki, da se bo ustalil na določeni točki Srednjega Pacifika. Podčrtali so tudi, da ni potrebna perfektna orbita, da bo satelit lahko prenašal olimpijske igre iz Tokia v ZDA. Palmiro Togliatti se 'je rodil v Genovi 26. marca 1893. Njegov oče je bil ekonom v nekem državnem konviktu in je služboval tudi v Sondriju, Novari in Sassa-riju, kjer je Togliatti obiskoval licej in maturiral leta 1911, ko mu je umrl oče. Udeležil se je natečaja za štipendijo za študij na univerzi v Turinu skupaj z Gramscijem, s katerim se je tedaj prvič spoznal. Oba sta se vpisala na pravno fakulteto in tudi v socialistično stranko. Pravni študij mu je vzbudil zanimanje za socialna vprašanja, ki so bila zelo pereča zlasti v Turinu, tedaj že razvitem industrijskem središču. Zaradi tega so bila prav leta študija v Turinu odločilna za Togliattijevo politično oblikovanje. Toda štipendija je bila precej majhna in Togliatti se je preživljal tudi z dajanjem lekcij. rinske sekcije socialistične stranke ter v aprilu sodeloval pri organizaciji prve stavke političnega značaja, ki je trajala v Turinu 11 dni, nakar je sledila v septembru in oktobru zasedba tovarne. Ko je bila na kongresu v Livornu 21. junija 1921 ustanovljena Komunistična partija Italije, je bil med njenimi najvidnejšimi pri- Leta 1915 je na pravni fakulteti diplomiral s tezo o carinskem protekcionizmu v kolonijah. Istega leta se je vpisal v tretji letnik filozofske fakultete. Toda študij je moral prekiniti, ker. je moral k vojakom, kjer pa so ga vojaške službe oprostili zaradi obolelosti na pljučih leta 1917. Leta 1918 je postal urednik turinskega uredništva socialističnega glasila «Avan-ti!» in sotrudnik, tednika eGrido del Popolo», ki ga je vodil Antonio Gramsci. Leta 1919 je skupaj z Gramscijem, Terracinijem in drugimi socialisti začel izdajati tednik sOrdine Nuovo)), ki je pozneje postal dnevnik. List je zagovarjal nujnost ustanovitve nove borbene socialistične stranke sproti reakciji in kapitalističnemu liberalizmu ter za obrambo demokratičnih svoboščin«; zagovarjal je sporazum in enotnost nastopov med delavskimi množicami severne in kmečkimi množicami južne Italije, obnovo državnega ustroja 'in prevzem oblasti po delavskem razredu. Dosledno s to zahtevo je skupina okrog tega lista osredotočila svojo aktivnost na ustanavljanje notranjih tovarniških komisij, kar je bila podlaga za ustanavljanje tovarniških svetov, ki so leta 1920 vodili znamenito stavko v Piemontu. Istega leta je Togliatti postal tajnik tu- mite, leta 1923 pa v izvršni komite KPI. V marcu 1924 je skupaj z Gramscijem ustanovil dnevnik »I/mtd« ter se boril proti odklonom na desno in na levo. V tej dobi je bil tudi dvakrat aretiran. Prvič v Milanu leta 1923, toda bil je izpuščen, ker takrat še ni bilo takih zakonov, ki so določali, da je antifašizem zločin. Drugič je bil aretiran v Rimu leta 1925, ko je bil izpuščen zaradi splošne amnestije. Leta 1926 je v januarju organiziral tretji tajni kongres KPI v Lionu v Franciji in na njem sodeloval. Fašistična policija je tedaj v Italiji aretirala Gramscija in druge voditelje KPI, toda Togliatti je bil takrat že v i no-zemstu, kjer je tudi ostal z ostalim vodstvom. Od tedaj dalje je prevzel vodstvo stranke. Vodstvo KPI je takrat v Parizu izdajalo revijo «Stato Operaio«, ki jo je vodil Togliatti in ki so jo tajno prenašali čez mejo v Italijo. Revija je izhajala do avgusta 1939. Deta 1931 je v Koelnu organiziral četrti kongres KPI, na katerem so sodelovali predstavniki vseh italijanskih sekcij. Ko je lani ob priliki svoje 70-letnice pripovedoval tovarišem o svojem življenju in borbi, je Togliatti dejal, da je imel v svojem življenju utri srečen: Prva je bila srečanje z mladim Gramscijem, ki mu je «naj-prej pomagal, potem pa pokazal potn. Druga: sturinska šola delavskega razreda« v težavnem trenutku italijanskega javnega življenja od prve predvojne dobe pa do dobe po prvi svetovni vojni. Tretja sreča je bila, da je sodeloval «p središču dela, ki je bilo velikega mednarodnega pomena)), t.j. v III. Komunistični internacionali. V tajništvo III. Komunistične internacionale je bil izvoljen v februarju leta 1926. Brez dvoma je Togliatti odigral najvažnejšo vlogo na VII. kongresu Internacionale leta 1937, ki je postavil osnove za antifašistično ljudsko fronto. Poleg referata Dimitrova, ki je bil generalni tajnik izvršnega komiteja Internacionale, je bil takrat najvažnejši referat To- iiiiiitiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiMiiitintiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiimniiiiii Segnijevo zdravje se počasi boljša Čeprav ima predsednik vlade še vedno vročino, so zdravniki poudarili ^zboljšanje splošnega stanja* RIM, 21. — Tudi današnje dopoldansko zdravniško poročilo o poteku bolezni predsednika republike Segnija ugotavlja, da je bolnik mirno preživel noč, da se redno hrani In da se opaža »zboljšanje splošnega stanja in zavesti«. Pri tem se poudarja, da so zdravniki v svojem biltemu prvič to zboljšanje še posebej poudarili, čeprav so še vedno previdni, saj so omenili tudi, da ima Segni še vedno vročino. Vsekakor pa gre za korak naprej, zlasti če se pomisli, da je prebolel morda najbolj kritično in nevarno fazo svoje bolezni. Prihodnji zdravniški bilten bo objavljen jutri zjutraj. Začasni Segnljev namestnik sen. Merzagora je tudi danes dvakrat cblskal Kvirlnal ter se pogovarjal z zdravniki s Segnijevo soprogo Lauro in sinom dr. Celestinom, ki jo zdravnik, kakor tudi z generalnim tajnikom predsednika republike prefektom Stranom. Na Kviri- nalu so bili tudi notranji minister Taviani, podtajnik Mazza, senator Alberti in drugi. gliattija. Ppstavke obeh referatov so predstavljale osnovo resolucij za nadaljnjo politično linijo 'ned-narodnega komunističnega gibanja v borbi prot i fašizmu. Takrat si je Togliatti vzel za svoj psevdonim Ercole Ercoli. Toglintt je pozneje o tem kongresu dejal: eVll. kongres je bil najvišji dosežek v procesu izdelave politične linije, '►mu \ L. , --- J....... . . staši, tako da je bil na kongresu. :p*V W ie anantgarda delavskega leta 1922 izvoljen v centralni ko- fezreaa vodila več kot toda niso ga spoznali in je zbezal, z osvoboditvijo južne 1-talije pa se je v marcu 1944 dokončno vrnil v domovino iz ZSSR po 18 letih izgnanstva in prevzel vodstvo KPI. Tedaj je odločilno zagovarjal in prispeval k enotni borbi proti Nemcem in proti fašizmu. Iz tiste dobe je najbolj znamenit njegov govor v Neaplju. V prvi Badogliovi vladi od aprila do junija 1944 je bil minister brez listnice. V Bonomi-jevi vladi od junija do decembra 1944 prav tako minister brez listnice, v drugi Bonomijevi vladi od decembra 1944 do junija 1945 pa je bil podpredsednik vlade. V Parrijevi vladi od junija do decembra 1945. je bil pravosodni minister, kar je ostal tudi v prvi De Gasperijevi vladi od decembra 1945 do julija 1946. Leta 1946 je bil imenovan in pozneje, tudi izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino. Istega leta se je sestal z maršalom Titom v Beogradu zaradi reševanja tržaškega vprašanja. Na V. in VI. kongresu KPi je bil ponovno izvolj'en za generalnega tajnika. Ko je De Gašper i sestavil svo- r. ____tl____ jc tretjo vlado brez predstavnikov delavskih strank, je bil Togliatti Predstavnik tiskovnega urada E. Bruse o bere zdravniški bilten voditelj opozicije. Politična . borba se je tako zaostrila, hujskanje proti delavskim strankam je postalo tako histerično, da je neki mladi študent na Togliatiija streljal 14. julija leta 1948, tako da je komaj ostal živ. Delavstvo pa je odgovorilo s splošno stavko. Po okrevanju je ponovno prevzel vodstvo stranke. Medtem pa je leta 1949 doživel avtomobilsko nesrečo, zaradi katere je moral biti pozneje operiran na lobanji. Po Stalinovi smrti se je udeležil 20., 21. in 22. kongresa KP ZSSR. V svojih govorih je zagovarjal nujnost bolj samostojnega nastopanja posameznih komunističnih partij v borbi za mir in možnost mirne poti v socializem. Znamenit je tudi njegov intervju leta 1956 v reviji sNuovi argomentisj ko je skušal oceniti Stalinove na- pake in njegovo vlogo. Na VII in vi- - —' !- III. kongresu KPI je bil ponov-o izvoljen za generalnega tajni-ka Od ustanovitve je btl glavni tajnik ideološke revije «Rinasci-ta». Svoj zadnji govor v parlamentu je imel prejšnji mesec med razpravo o programski izjavi druge Morave vlade levega centra. Vrenje na jugu KAIRO, avgusta. — Letošnje leto — v katerem skoraj ni dneva brez oboroženih bojev na jugu Arabije — je prineslo temu območju več dogodkov, ki so napolnili z elektriko že tako nevar ren položaj in v temeljih omajali britansko kolonialno politiko. Polom kraljevskega upora na severu Jemena in nedvomna stabilizacija v tej državi sta avtomatično povzročila, da se je pozornost arabskega sveta osredotočila na položaj okoli Adena. Čeprav vsi «žepi» upora — ki je čedalje bolj podoben banditstvu — niso bili uničeni, vendar niti organiziranje posebne organizacije več sto ljudi, ki naj bi pod vodstvom angleških oficirjev pomagali uporu na severu in morda ponovno v njo zapletli Saudovo Arabijo, ni prispevalo, da bi se upor uveljavil. V trenutku neslavne konference v Londonu o prihodnosti Adena in protektoratov, je bil v Kairu v začetku julija po tolikih letih prvi skupni sestanek predstavnikov vseh organizacij juga, ki se tako ali drugače bojujejo za osvoboditev Adena in bližnjih protektoratov. Za skupno mizo so se znašli: socialistična ljudska stranka Adena, ki z generalno federacijo dela sestavlja avantgardo O-svobodilne fronte juga, južnoarab-ska liga, katere nazori so nekoliko bolj liberalni, Fronta osvoboditve, ki operira iz Jemena, predstavniki študentov in žensk. Čeprav ni bil dosežen sporazum o kakšni fronti ali združitvi, čeprav ni bila izdelana skupna listina, vendar so bili vsi soglasni v tem, kar je najvažnejše: neizogibnost boja za osvoboditev arabskega juga, za odpravo britanskih oporišč, za prosto opredelitev ljudstva glede morebitne združitve z Jemenom. Hkrati se je v Kairu znova sestal poseben pododbor Združenih narodov za Aden in protektorate, ki mu je bilo kakor lani onemogočeno, da bi šel bodisi v Aden ali v London. Pododbor Je vnovič potrdil svoje prepričanje, da lahko prinese temu območju mir samo priznanje neodvisnosti pod nadzorstvom Združenih narodov in evakuacija oporišč okoli Adena. Največji udarec britanski politiki in položajem pa je morda prišel od tam, kjer ga ni niti najmanj pričakovala. Bil je to upor sultana El Fadlija, ki je zavrnil britanske predloge in zapustil londonsko konferenco, prišel v Kairo in se povezal s predstavniki osvobodilnega gibanja na arabskem jugu. S svojimi 60.000 prebivalci je «država» El Fadli brezpomembna, skrbi pa povzroča «odpadništvo» mladega sultana. Sultani in šejki so s skupino trgovcev najpomembnejša opora kolonialne vladavine na jugu. Zanimivo je, da je ta sultan, ki je bil minister za nacionalno usmeritev in informacije v «federaciji», prišel na prestol leta 1962. ko je zamenjal svojega rojaka Abdalag Ben Osmana. Ta je bil zaradi spora z visokim britanskim komisarjem razglašen za «bolnega». Pred šestimi leti je v državici Lahedj mladi Abdel Kerim zamenjal svojega brata, ki so ga razglasili za «duševno bolnega«. Toda čez nekaj mesecev se Je tudi Abdel Kerim uprl britanski upravi in bil prisiljen zbežati v Kairo. V spodnjem Jafiju Je bila oseba, ki naj bi bila zamenjala ostarelega sultana, razglašena za »sumljivo in korumpira-no», na prestol pa so posadili dečka, ki se še vedno šola v Britaniji. Tako se ne upajo več niti sultani, čedalje manj pa tudi trgovci odprto podpirati Britanijo. Za zdaj je še vedno najbolj zanesljiv zaveznik šejk iz Bejhama, čigar ozemlje je odskočna deska za napade tako proti protektoratom kakor proti Jemenu. «Sultanl, šejki in imenovani ministri ne predstavljajo nikogar razen same sebe,« tako je Al Kas-nag, vodja socialistične stranke in sindikatov Adena ocenil nedavno londonsko konferenco, ki je z vsemi mogočimi omejitvami, zlasti glede ohranitve britanskih oporišč, sklenila dati neodvisnost A-denu in protektoratom «tja do leta 1968 nekoč«. Zaradi osvobodilnega gibanja na jugu je Britanija pripravljena priznati neodvisnost, vendar ob svojih pogojih. Drugo pa je vprašanje, ali nima Britanija v načrtu, da bi izločila vzhodne protektorate (Hadrama-ut), kjer so našli petrolej in torij in kjer so se že ugnezdile ameriške družbe. Socialistična stranka Adena je v nasprotju z britanskim načrtom o Adenu in o protektoratih postavila predlog petih točk. Prvič, vsaj leto dni pred splošnimi volitvami v Adenu in protektoratih naj bi v razmerah, ki bi zagotavljale popolno politično svobodo, delovalo mednarodno telo, ki bi ga sestavljale izvoljene države članice: drugič, v tem obdobju bi vsaka državica na jugu v sorazmerju s svojim številom prebivalstva izvolila svoje predstavnike v centralni zakonodajni svet; tretjič, vsaka državica bi imela guvernerja in gu-vemijski svet, ki ga bo lmeno--8? rapBIA BUSB3BZ BfUpajSO BIBA trtič, vsaka državica bo Imela enega ali več krajevnih svetov s širokimi pooblastili tako, da bodo v njem zastopana vsa plemena; petič, zakonodajni svet bo imenoval začasno centralno vlado s temile pristojnostmi: prevzem upravne oblasti pod nadzorstvom Združenih narodov, določitev datuma neodvisnosti v dogovoru z britansko vlado, nadzorstvo nad referendumom (na dan neodvisnosti), s katerim naj bi lludstvo odločilo o morebitni združitvi z Jemenom. »Slovesno izjavljam in opozarjam, a to ni prazna grožnja, da naša stranka morda ne bo sposobna omejiti boj ljudstva na miroljubna sredstva,« je dejal južno-arabski voditelj Al Asnag, ko je razložil načrt svoje strani. Podobno opozorilo je naslovil na London nedavno Naser, ko je dejal: «Ce nam bo Britanija delala težave na kakšnem kraju, ji bomo mi to enako napravili na petdesetih krajih.« Dejansko se »rdeči volkovi« Ka-difana ne bojujejo več sami. Boji so se začeli z njimi oktobra leta 1963. Od tedaj so se razširili na El Fadli, Talau, El Avazil, Gornji Jafi in Aulaki. «Rdečim volkovom« so - se pridružila plemena (izraz, ki postaja zaradi občutka pripadnosti k širši skupnosti čedalje bolj zemljepisni pojem) Hal-min, Habilejn, Zobejd, Azarek itd. Občasni izgredi, ki so nastali zaradi lakote, pomanjkanja, maščevanja se razvijajo v dejansko vstajo, ki naj prežene Britance in doseže svobodo. FAIK DIZDAREVIC (Po «Komunist») Indijska delegacija v Moskvi NOVI DELHI, 21. — Danes je odpotovala v Moskvo indijska vojaška delegacija, ki se bo razgo-varjala o sovjetskem vojaškem materialu za Indijo in za začetek izdelovanja nadzvočnih lovskih letal «Mig« v Indiji. Delegacija bo ostala v Sovjetski zvezi tri tedne, 28. avgusta pa se ji bo pridružil indijski minister za obrambo. Velike izgube južno vietnamske vojske v srditem spopadu s četami Vietkonga Padlo je tudi pet ameriških vojakov - Demonstracije študentov in budistov v Sajgonu proti Kanovi vojaški diktaturi SAJGON, 21. — Južnovietnamska vojska je utrpela včeraj velike izgube, ko se je spopadla z večjo skupino pripadnikov Vietkonga. Padlo je 125 vojakov med katerimi tudi trije ame riški častniki in en vojak. Poleg tega je bilo mnogo vojakov ranjenih, več pa jih še pogrešajo. Do spopada je prišlo, ko. so južnovietnamski vojaki pod vodstvom ameriških častnikov med zasledovanjem pripadnikov o-svobodilnega gibanja padli v zasedo. To je bil eden najmočnejših spopadov med vladno vojsko in vojsko osvobodilnega gibanja. V poučenih krogih pravijo, da je število mrtvih še večje in da se vrti okoli 200. Ameriško vojaško poveljstvo pravi v svojem sporočilu, da so izgube «zelo hude*. Ameriški predstavnik je sporočil, da je včeraj pri spopadu v bližini laoške meje padel en ameriški vojak, tako da je včeraj padlo v Južnem Vietnamu v bojih pet ameriških vojakov. NOVI DELHI, 21. — Član indijske vlade je danes izjavil, da je od začetka tega leta prekoračilo indijsko mejo in prišlo iz vzhodnega Pakistana 638.520 beguncev zaradi negotovosti, ki jo čutijo Hindujci, ki živijo v Pakistanu. Spopad med katerim so padli štirje Američani, je bil včeraj ponoči na področju Fu Tuc, kakih 60 kilometrov jugozahodno od Saj-gona. Včeraj je več tisoč študentov demonstriralo po sajgonskih ulicah proti vladi. Demonstranti so prišli pred predsedniško palačo in demonstrirali proti vojaški diktaturi ter poudarili, da je ta diktatura slabša, kakor je bila Die-mova. Nekaj prej pa se je zaključila velika demonstracija budi- stov ki je trajala vso noč. Obe demonstraciji sta potekali mirno, ker policija ni nastopila. Državni tajnik v predsedstvu republike je sprejel delegacijo študentov, ki so izročili resolucijo, s katero zahtevajo uvedbo »režima svobode in demokracije, konec vojaškega režima, odslovitev vseh elementov Diemovega režima, ki so še na svojih mestih, ter sestavo vlade, ki naj res deluje za ljudstvo in za domovino*. Študentje poudarjajo v resoluciji, da bo »samo vzpostavitev demokratskih svoboščin omogočila borbo proti komunistom* in da razlogi varnosti, na katere se vlada sklicuje, ne smejo služiti kot pretveza, da bi vsilili diktatorski režim. V Washingtonu je državni departma sporočil, da bo ameriški poslanik v Sajgonu general Tay-lor prišel 30. avgusta v VVashing ton, kjer bo ostal štiri dni. Dodal je, da Taylorov povratek nima nič opraviti z zadnjim razvojem položaja v Južnem Vietnamu. Tito v Kopru KOPER 21. — Predsednik republike Tito je v včerajšnjih poznih popoldanskih urah obiskal Koper niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nadaljnji koraki za normalizacijo V Ženevi se nadaljujejo pogajanja med grškim NIKOZIJA, 21. — Predsednik Makarios je ponudil ciprskim Turkom svobodo gibanja po vseh cestah, ki vodijo v Nikozijo in iz Nikozije s pogojem, da ciprski Turki ne bodo ovirali svobode gibanja po cestah, ki so pod njihovim nadzorstvom. To je Makarios predlagal vče- raj na sestanku, katerega so se udeležili še trije ciprski ministri, predstavnik OZN na Cipru Galo Plaza in poveljnik si! OZN general Timaja. Danes je ciprska vlada predložila združenim narodom in mednarodne, mu Rdečemu križu načrt, na podlagi katerega bodo Turki v Nikoziji, Lefki in Kokini dobili manjše dobave živil, ki bodo strogo racioni-rana na podlagi njihove starosti in njihovega zdravstvenega stanja. Ta načrt bodo izvajali, dokler ne bodo ciprski Turki odstranili ovir za promet na cestah, ki so pod njihovim nadzorstvom. V tem primeru bi v zameno dobili svobodo gibanja po cestah, ki so pod nadzorstvom vlade. V Londonu zatrjujejo, da je sporazum med Grčijo in Turčijo precej blizu in da bi do njega utegnilo priti pred koncem meseca. To pa zaradi tega, ker hočeta tako Grčija kakor Turčija preprečiti, da bi Ciper dobival pomoč od Sovjetske zveze. Zdi se, da je glavno vprašanje sedaj oporišče, ki naj bi se dalo na razpolago Turčiji, ko bi se Ciper priključil Grčiji. Turčija zahteva suvereno oporišče z obsegom vsaj petdesetih kvadratnih kilometrov na sevemozahodnem delu otoka. V tem primeru bi morda sprejela manjšo avtonomijo za tur. ške «kantone», ki bi bili na ostalem delu otoka. Grčija pa ponuja oporišče s površino tridesetih kvadratnih kilometrov na jugovzhodnem delu otoka, ki bi ga dala v najem za petindvajset let. Pri tem seveda ne računajo na stališče ciprskega predsednika, ki poudarja, da mora vsaka rešitev sloneti na priznanju popolne neodvisnosti Cipra in priznanju njegove pravice do sa-moodločanja, ne da bi ta pravica bila vezana s kakršnimi koli pogoji. V Ženevi Je'ravnatelj OZN v tamkajšnjem uradu Spinelli začel davi razgovore v svetovalci Tuomloje, ki so mu obrazložili sedanje stanje. Takoj zatem je imel razgovor z grškim predstavnikom v Ženevi. Po razgovoru je grški predstavnik izja. vil časnikarjem, da Je treba najti novo podlago za razgovore, ker se je pokazalo, da so zueriški sporazumi neizvedljivi. Zatem je izjavil, da nasprotuje nadaljevanju pogajanj v primeru, da ;bi Turki znova uporabljali silo na Cipru. ko se Marco obvezuje, da ji bo dal stanovanje in hrano.« Pred letom dni je Cirillu ušla žena in takrat se je obrnil do neke ženske, ki — kot to piše v policijskem zapisniku — »skrbi za poroke* v Kalabriji. Ta ženska mu je takoj naila 15-letno dekle in po krajših pogajanjih s sorodniki je kalabreški pisar Bruno Primerano na kolkovani papir napisal pogodbo, ki jo je podpisalo dekle, njena mati, Cirillo in njegov oče. To »skoraj poroko* so proslavili na domu Cirillovega o-četa s pojedino. Dekle je nato odpotovalo v San-remo, kjer ji je Cirillo preskrbel obleke, prej pa je zahteval dokumentacijo o njeni nedolžnosti. Nekaj časa sta živela mirno skupaj na Cipru življenja in turškim predstavnikom je dekle naveličalo in zahtevalo, da se vrne domov ter ni več skrbela za otroke. Končno se je Cirillo obrnil na policijo, kjer je začuden zvedel, da ni samo pogodba nična, temveč celo protizakonita in da bodo celotni primer predali sodnim o-blastem. Dekle pa so poslali v Kalabrijo. Dinamit za «Beatlese» LAS VEGAS, 21. — Neki neznanec je telefoniral šerifu in zagrozil, da bo položil dinamitno bombo proti «Beatlesom», ki sedaj nastopajo v Las Vegasu. Predstavnik državne policije je izjavil, da vse pakete, ki so naslovljeni na pevce, temeljito pregledajo. Kljub tem grožnjam se je odvijala predstava v redu pred 14 tisoč mladimi poslušalci. s soprogo Jovanko in s spremstvom. Prispel je z ladjo «Pod-gorka« in se za okrog pol ure zadržal v Ribji restavraciji na glavnem koprskem trgu. Novica o njegovem prihodu se je v hipu razširila in predsednika republike je toplo pozdravljala množica ljudi, med katerimi je bilo tudi precej turistov. Tito se je odpeljal nato z avtomobilom v smeri Ljubljane. Slo je za zaseben obisk. Razstava otroških risb v Coventrvju Angleško mesto Coventry ima prijateljske stike z vet mesti iz evropskih in drugih držav, ki so hudo občutila drugo vojno. Zdaj so tu odprli razstavo otroških risb iz okrog desetih takih mest. Na ogled so tudi risbe najmlajših Sarajevčanov: vseh razstavljenih dvanajst del je vzbudilo posebno pozornost organizatorjev in obiskovalcev. Festival afriške umetnosti v Gvineji Gvineja bo priredila v prvi polovici letošnjega decembra mednarodni festival afriške umetnosti in kulture, prvi take vrste v Afriki. Po sporočilu gvinejske vlade je cilj festivala «prikazati renesanso afriške kulture in umetnosti v neodvisnih državah». Obisk romunske filmske delegacije v Beogradu Člana romunske filmske delegacije, režiser Horea Popescu in igralka Ilinka Tomoroveanu, ki sta prisostvovala premieri svojega filma »Ljubezen ene same noči« v kinu «Odeon», sta se se-šla z beograjskimi časnikarji. Beseda je bilo o sodobni romunski kinematografiji. Govoreč o mednarodnih uspehih romunskega filma, je režiser Popescu poudaril, da kinematografijo njegove dežele označujeta raznovrstnost žanrov in veliko zanimanje za sodobne probleme V Romuniji letno posnamejo 16 igranih in okrog 800 kratkome-tražnih filmov. Letos je bil v Mamaji prvi preoled romunskega filma: na ogled je bilo sedem filmov, med njimi kar pet s sodobnimi temami. V zadnjem času je v Romuniji moč zaslediti tendenco, da se v filmu konkretno in simbolično zajamejo rsi aspekti življenja, ki vplivajo na evolucijo človekove osebnosti skozi zgodovino; od Ikara do sodobnega kozmonavta. Režiser Popescu, ki je v Romuniji poznan tudi kot odličen poznavalec dramskih tekstov in teatr-ski delavec, je prvi v Bukarešti zrežiral za svoje gledališče Nu-šičevo «Gospo ministrico», pred filmom #Ljubezen ene same noči«, ki je vzbudil zanimanje po svetu, pa je zrežiral film «Člo-vek poleg tebe« (1961. leta). I-gralka Ilinka Tomoroveanu, ki je letos končala šolanje na inštitutu za film in gledališče (že pred tem pa je bila član narod- kot mož in žena, toda kmalu sz .................................. VERJETNO GRE ZA OBRAČUNAVANJE MAFIJE Našli so obglavljeno truplo ubeglega dosmrtnega obsojenca VicencoComande je na dramatičen način ušel iz jetnišnice na otoku Favignano - Sedaj se je menda ukvarjal z izsiljevanjem Pogodba o «skoraj ženi» SANREMO, 21. — Giovanni Cirillo, star 30 let, doma iz Galtro (Reg. gio Calabria), se je prijavil komisarju javne varnosti v Sanremu in zahteval, da' doseže spoštovanje pogodbe o «skoraj ženi«. Kalabrež le dejal: «Napravil sem pogodbo in hočem, da se pogodba spoštuje. «Pokazal Je pogodbo napisano na kolkovanem papirju za 200 lir, v kateri je rečeno, da mora dekle (ki ima 16 let in katerega imena policija ni javila) živeti s Cirillom — ki je že poročen in ima tri otroke — in da ima vse obveznosti žene ter pravico, da je »vzdrževana, prehranjena in oskrbovana«. Pogodba «skoraj žena« spada po Italiji v dokaj razširjeni srednjeveški običaj, V Genovi tako v nekem notarskem aktu iz 1287. leta piše; »Giovanetta Olivetti, Genov-čanka, obljublja Marcu Bentramu, Benečanu, da bo živela z njim kot služkinja in ljubica, da bo skrbela zanj in za njegove stvari, medtem PALERMO, 21. — Karabinjerji so našli obglavljeno truplo na polju v bližini kraja Altofonte. Truplo je bilo brez glave in so glavo našli šeie čez nekaj časa policijski psi. Karabinjerji so prepričani, da gre za truplo Vincenza Comandeja, ki je ušel 25. maja 1962 iz zapora v Favtgnanu. Comande se je rodil pred 47 leti v Palermu in je bil 1957. leta obsojen na dosmrtno Ječo, skupaj s še dvema roparjema, zaradi uboja in ropa. Trije roparji so namreč 25. avgusta napadli v Monrealu zlatarja Giovannija Guarina, ko se je skupaj z ženo vračal domov. Hoteli so mu iztrgati usnjeno aktovko, v kateri je imel dragocenosti in ko se Je branil, so ga ubili. Vincenco Comande Je ušel z otoka Favignana na osnovi načrta, ki ga je dolgo pripravljal. Delal Je namreč v mizarski delavnici irl mu Je uspelo narediti preprosto lestev z dvema jeklenima nastavkoma na vrhu. 25. maja 1962 je s pomočjo te lestve uspel preplezati zid in nato se je vkrcal, ne da bi ga kdo opazil,na ladjo k povezuje otoke s Trapanijem. Nekateri potniki so se kasneje spomnili, da so videli nekega potnika, ki Je imel velika črna očala In povito oko. Od takrat pa Je Comande izginil in Je policija mnenja, da se je u-kvarjal z izsiljevanjem. Včeraj je policija prejela anonimno obvestilo, da so ga obglavili, češ da so ga zvabili v past nekateri mafijevci, ki so ga ubili in nato obglavili. Bratca utonila v ribniku RUTIGLIANO (Bari), 21. — Sest In štiriletna bratca Domenico in Vito Lel la sta utonila v šest metrov globokem ribniku. Fanta sta bila na obisku pri dedu in sta ušla iz hiše ter se sama igrala na robu ribnika, kjer Jima je spodrselo in sta vanj padla. Nikogar ni bilo blizu, tako da sta utonila. Nacistični krvnik je skakal po jetnikih FRANKFURT, 21. — Na procesu proti 22 morilcem SS v Ausch-witzu je danes priča Kugelmann opisal agenta gestapa Stefana Ba-setzkega. Agent je imel navado, da je jetnikom vsak dan ukazal, da so se vlegli na tla in da so skakali, dokler niso onemogli. Ko je neki jetnik izmučen počasneje skakal, ga je pričel pretepati s palico, dokler se ni onesvestil. Nato je pričel skakati po njem z okovanimi čevlji. Le redki so imeli «srečo», da so ostali živi. Ku-gelmannu so ubili v plinskih celicah 5 in 7 letna otroka. VIDEM. 21, — Dva novorojenčka sta nenadno umrla v bolnišnici v Vidmu in prvi izvidi kažejo, da gre za zastrupljenje. Namestnik javnega tožilca je odredil, da se naredi avtopsija in izvrši preiskava o vzrokih smrti. nega gledališča v Bukarešti in je tudi že nastopila v filmu), je časnikarjem povedala, da je zelo zadovoljna, ker je prišla na obisk v Jugoslavijo in ker bo tudi lahko srečala naše filmske ustvarjalce. Struški večeri poezije V Strugi bo letos od 27. do 30. avgusta tretji estival «Stru-ški večeri poezije», na katerem bo sodelovalo približno 60 jugoslovanskih pesnikov. Predsednik festivalskega odbora je Mateja Matevski, predsednik makedonskega društva književnikov. Na festival v Strugo bodo povabili tudi književnike iz Bolgarije. Prvi dan festivala bo na delovnem programu referat sMesto makedonske poezije v jugoslovanski književnosti», nato pa bodo govorili predstavniki republiških društev književnikov. Naslednjega dne bodo odprli razstavo makedonske knji ge in priredili literarno matinejo otroške poezije. Tretji dan bo posvečen razgovorom na temo «Poezija in komunikativnosti), zadnji festivalski dan pa bodo pesniki brali svoje še neobjavljene verze. Naibljša še neobjavljena pesniška zbirka bo dobila nagrado 500.000 dinarjev, najboljša nova pesem pa 50.000 dinarjev. RTV Skopje bo nagradila najboljšo še neobjavljeno zbirko otroških pesmi. iiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiniiii OTVORITEV 27. AVGUSTA V Vidmu bienale stare umetnosti Razstavili bodo v cerkvi sv. Frančiška slike Bombellija in Carneoja VIDEM, 21. — Dne 27. avgusta bodo otvorili v cerkvi S. francesco v Vidmu drugo furlansko bienalo stare umetnosti, ki bo posvečena Sebastianu Bom-beliju (1635-1719) in Antoniju Carneoju (1637-1692). Na razstavi bodo prikazali 21 slik in 14 risb Bombellija in 59 slik Carneoja. Večina slik je prispeval nacionalni muzej iz Varšave, druge pa so iz Benetk, pinakoteke Brera v Milanu, iz Florence, raznih cerkva in zasebnikov. Fotomonografija o Sarajevu Dne 6. aprila prihodnjega leta bo Sarajevo praznovalo 20-letnico osvoboditve. Ob tem jubileju bo izšla razkošno opremljena fotomonografija o glavnem mestu Bosne in Hercegovine. Obsegala bo 224 strani; štirideset strani bo zavzelo besedilo, ostalo pa fotografije v barvah in v črno-beli tehniki. Knjiga bo natiskana v srbohrvaščini, ruščini, angleščini, francoščini in v nemščini. Pri tej izdaji bodo sodelovali številni ugledni predstavniki družbenega in kulturnega življenja. Pričakujejo, da bo uvodne besede napisal Rodoljub Colakovič. Za fotografije bodo te dni razpisali natečaj in na njem izbrali najboljša dela, ki bodo slikovno zajela zgodovino mesta in njegovo sedanjo podobo. Fotomonografija o Sarajevu bo izšla v nakladi 6.000 izvodov. Založnik ie mestno časopisno za- ložniško podjetje «Z adrugar«, sredstva za natis pa je oskrbel mestni svet Sarajeva. Živahen obisk v Meštrovičevi galeriji v Splitu Meštrovičeva galerija je prav gotovo najbolj obiskan splitski muzej. V letošnjem letu je bilo v njej do 1. avgusta več kot 25.000 domačih in tujih obiskovalcev. V teh dneh jo obišče povprečno 400 inozemskih turistov na dan. Mokranjčeva proslava v Šibeniku Posebna komisija je izbrala ansambla, ki bosta zastopala Hr-vatsko na zvezni proslavi ob 50-letnici Mokranjčeve smrti decembra v Beogradu. To bosta mešani zbor «Kolo» iz Šibenika in zbor zagrebškega kulturno umetniškega društva «Joža Vlahoviču. Film o Skopju za angleško TV Najnovejši film Ota Deneša, znanega jugoslovanskega dokumenta-rista, «Zgodilo se je v Skopjuo, je dokončan. Film je posnet za televizijsko podjetje ATV v Angliji, za serijo televizijskih filmov «En dan miru». Zlata medalja slikarju Kovačeviču ■Dubrovniškemu slikarju Branku Kovačeviču je podelila žirija mednarodne slikarske razstave v Ca-salpusterlengu blizu Milana zlato medaljo in denarno nagrado. Razstavo bodo odprli 22. avgusta in ob te) priložnosti tudi slavnostno podelili nagrade. ZAHTEVA ALŽIRIJE IN KENIJE V ZVEZI S KONGOM Skliče naj se izreden sestanek organizacije afriške enotnosti Etiopija zavrnila Combejev poziv - Predsednik Madagaskarja ponuja posredovanje - Plačanci iz Južne Afrike za Čombeja LEOPOLDVILLE, 21. — Bitka v Bukavi, ki je trajala tri dni, je dosegla danes višek, ko so ameriška letala pripeljala ojačenja čom-bejevi vojski. Prišlo je do srdite bitke po ulicah. Glavna ulica v mestu je bila vsa pokrita z mrliči, čombejevi vojaki sc sproti streljali tudi ujetnike. Prav tako so ti vojaki ustrelili yeč simpatizerjev osvobodilnega gibanja v bližnjih vaseh. Točnih podatkov c sedanjem stanju v mestu ni. Zahodne agencije pa trdijo, da so vladne čete znova zavzele večino mesta. Etiopska vlada je uradno zavrnila Combejevo zahtevo za pomoč. Vlada poudarja, da ne more sprejeli enostranskih sklepov in da bi moral čombe poslati svojo zahtevo organizaciji afriške enotnosti in ne posameznim afriškim državam. Predsednik Madagaskarja Cirana-ma pa je odgovoril, da je pripravljen posredovati med Combejevo vlado in uporniki ali pa med Kongom in Burundijem. Kar se tiče vojaške pomoči, pa poudarja, da je »Madagaskar premajhen, da bi si mogel to privoščiti«. Ciranama je izjavil, da je Madagaskar pripravljen nuditi Kongu vso potrebno tehnično in socialno pomoč ter poslati tudi zdravnike in živila. «Seveda, je dodal Ciranama, bi morala o položaju v Kongu in o napetosti v odnosih med dvema sosedoma razpravljati organizacija afriške enotnosti. Morala bi imeti možnost rešiti eno in drugo vprašanje. Toda to je samo ideal, ker je organizacija afriške enotnosti praktično že zavzela stališče, ko ni hotela sprejeti Konga na konferenco v Kairu, čombejeva vlada je zakonita vlada in edina, ki ji Je treba pomagati, in kmalu«. V Kongo so začele prihajati prve skupine plačancev iz Južne Afrike. Prva skupina štirideset plačancev je prispela danes z letalom. Po petdnevnem obisku malijskega predsednika Modibe Kelte v Alžiriji so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da bosta Alžirija in Mali zahtevala poseben sestanek organizacije afriške enotnosti, da proučijo položaj v Kongu. Sporočilo dodaja, da sta Kelta in Ben Bela proučila številna mednarodna vprašanja in vprašanja skupnega interesa. Ceccherini se še bori s smrtjo MILAN, 21. — Pisatelj Ceccherini se še vedno bori s smrtjo v polikliniki. Od trenutka, ko so ga pripeljali v bolnišnico, se še ni zavedel in je majhna verjetnost, da ga bodo lahko rešili. Posvetovanje glasbenih pedagogov v Kotoru V Kotoru se je začelo tradicionalno posvetovanje glasbeno-pedagoških delavcev Jugoslavije in bo trajalo do 25. avgusta. istem mestu, 26. in 27. avgusta, tudi tretji kongres glasbeno-pe-dagoških delavcev Jugoslavije, ki ga organizira zveza združenj glasbeno-pedagoških delavcev Jugoslavije. Udeležilo se ga bo približno 250 delegatov iz vse države. Na posvetovanju bodo predavali Dušan Skovran iz Beograda na temo «Pota in cilji glasbe našega časa«. Branko Piv-nički na temo «Glasbeno šolstvo v občinskih statutih)) (ta 'tema je obenem izhodišče za razpravljanje), Cvjetko Butkovič in Vlado Golob pa sta skupno pripravila predavanje eKlasični instrumenti v glasbenih šolah«. V o-kviru posvetovanja in kongresa bo več galsbenih prireditev jugoslovanskih umetnikov. Takoj po posvetovanju bo v BLAGO SO KRAPU TRIJE MLADI FANTJE Pri 16-letnem dekletu zaloga ukradenega blaga Divji lov s hitrimi avtomobili med tatovi in karabinjerji MILAN, 21. — Karabinjerji so preiskali stanovanje, v katerem Je samo prebivalo 16-letno dekle I G. Našli so pravo skladišče ukradenega blaga in s pomočjo dekleta prijeli tri mlade tatove: 21-letnega Nunzia Maura, 22-letnega Luiglja Ramazzina in 19-letnega Antonija Billerija. Karabinjerji so dolgo časa opazovali stanovanje, saj so Iskali tolpo, ki je vneto kradla na področju Paderna Dugnana. Ugotovili so, da je ukradeno blago skrito pri dekletu in res so našli v stanovanju pravo skladišče polno hladilnikov, televizijskih aparatov, gramofonov, radijev, oblačil in drugega blaga za skupno vrednost sest milijonov Ur. Na cesti je bila cela vrsta ukradenih avtomobilov in med njimi tudi avto «spyder». Dekle je na zasliševanju vse priznalo in Je tudi Izdalo svoje tri tatinske prijatelje. Našli so jih čez nekaj ur v avtu »fiat 1300», ki je bil seveda tudi ukraden. Vendar pa se fantje niso kar tako predali in se Je pričel divji lov, ki se je končal v Pademu, kjer je karabinjerski avto končno fante ujel. Tatovi so bili oboroženi s pištolami in so jih karabinjerji razorožili in prijeli. Na zasliševanju so piiznali okoli dvajset tatvin, ki so jih izvršili v zadnjih mesecih. Odred sil OZN na Cipru polni jarke, ki so jih bili skopali Grki in Turki Mobilizirana vojska za lov jahte LONDON, 21. — Danes dopoldne je zaslišal sodnik iz Holyheada 17 In 21-letna fanta, ki sta ukradla jahto «Wild Venture«. Jahta je last milijonarja Edwarda Marsha in stane preko 100 milijonov lir. Fanta sta Jo ukradla v noči med sredo in četrtkom s pomola v Menai Stralts v Galesu. Policija je prvotno menila, da so tatovi ukradli jahto, da bi lahko na njenem krovu zbežal Wilson, ki je prav takrat na dramatičen način pobegnil iz zapora. Zato so tudi organizirali obši- ren pogon jahte, v katerem je sodelovala podmornica in tri letata RAF. Jahto Je včeraj zvečer okoli 16 milj od Dublina opazila tovorna ladja »Sleve More« in Ja ustavila-Skupina mornarjev Je prijela oba mladeniča in jih kasneje izročila oblastem. Mladeniča sta pred nekaj dnevi zbežala iz poboljševalnice v Devonshiru. Koliko stane žena RABA UL (Nbva Gvineja), 21. — Na tem področju žene še vedno kupujejo in to ne ravno poceni-Nek mlad domačin je za svojo izvoljenko plačal staršem: 68 funtov šterlingov, 3300 pasjih zob, 250 metrov tambuja (ovratnic iz školjk, ki v lokalni trgovini nadomeščajo denar). 330 košov palminih sadežev, sedem prašičev, sedem želv in razno drugo drobnarijo. Mladoporočenca prebivata na otoku Bipi. Ukradli so obleke BB SAINT TROPEZ, 21. — FranooSkJ radio Je objavil vest, da so tatov* vdrli v vilo Brlgltte Bardot, medtem ko je igralka plesala z gosti ne vrtu. Tatovi so se pripeljali v vilo z motornim čolnom in so ukradli iz garderobe obleke, ki menda ni»° bile posebno dragocene. «Egadi» na progi Bari - Dubrovnik BARI, 21. — Trajekt »Egadl« ie prepeljal v prvih petih vožnjah n* progi Bari—Dubrovnik okoli tiso« potnikov in 77 avtomobilov. Nova zveza s specialno ladjo Je bila uspo-stavljena prvega avgusta. «Egadl" odplove iz Barija v soboto zvečer In priplove v nedeljo popoldne v Dubrovnik, od koder ponovno odplove zvečer in )e v Bariju v ponedeljek v jutranjih urah. VSE SILE V INDONEZIJI OSREDOTOČENE V EN SAM CILJ Obstoj 10 političnih strank ne moti enotnosti stremljenj Visoko število vladnih članov je v skladu z obsegom ozemlja, številom prebivalstva in važnostjo nalog - V vladi so zastopane vse stranke, tudi komunisti Čeprav je politično življenje v “idoneziji zelo razgibano, pa na-sprotja in spori med posameznici strankami na samo vlado nimajo nobenega vpliva. Obstajajo levica, center in desnica, obstajajo komunisti in nacionalisti, musli-in progresivna levica, tri ve-r*e in sedem manjših strank — "Jub temu v vladni ekipi do da-C-s Se nikdar ni prišlo do spora bkrog kakega vprašanja državne Politike, ki bi temeljilo izključno strankarski pripadnosti enega Wl drugega ministra. Večina ministrov je včlanjenih v ali drugi od omenjenih strank, podpredsednik vlade, dr. pičena je na pr. član katoliške stranke. Minister za plantaže, Se-“?> je celo voditelj te stranke. Minister za informacije, dr. Ab-dlgani, je podpredsednik nacio-nalne stranke PNI — ene od obeh bajvečjih v deželi. Minister prosvete, Prijono, je aktiven član progresivne «Murba» stranke. Toda v okviru delovnega kabine-c predsednika Indonezijske republike — ki je obenem tudi na-ataik vlade — vsi skupaj najdosledneje izvajajo načela voditelja revolucije, dr. Sukama. Spričo tega tudi zadnjih dveh sprememb delovnega kabineta dr. Sukarna ni Coč smatrati za posledico morebitne vladne smeri, se pravi indonezijske notranje in zunanje politike. Poglavar indonezijske vlade Piavi: «To predstavlja samo izpopolnitev kabineta, da bi bil kos vse večjim nalogam indonezijske evolucije.« Vlada se je to pot želela spopri-Jeti še z dvema velikima vpra.ša-bjema gospodarskega življenja de-ele: prvi, z razsipništvorn, malver-Ccijami in krajo javnih sredstev C drugič, z vprašanjem premika Privatnega kapitala s področja investicij v industrijo na področje egodnih trgovinskih transakcij, ki je na njihovi osnovi moč priti azmeroma lažje in bolj naglo do velikanskih dobičkov. Novo ministrstvo nacionalne kontrole, ki je bilo poverjeno sta-emu borcu indonezijske revoluciji' sultanu iz Džakarte, Hameng-kubuvonu, pa predstavlja organ, j* 1)0 skušal odpraviti te negativih pojave na področju gospodariva. v svoji obrazložitvi, oziroma Pojasnilu v zvezi z novimi imeno- ( ^bji. je dr. Sukamo rekel, da «ni e4 nobena tajnost, da v državnih Podjetjih obstajajo elementi, ki lorabljajo zaupana jim sredstva *b denar.« Bivši direktor državne trgovin-ke banke, Masi, pa bo v okviru novoustanovljenega ministrstva kušal mobilizirati privatna sred-tva ter jih usmeriti tako, da bi e tudi z njihovo pomočjo mogel uiesničevati nacionalni načrt raz-oju. Kot se v splošnem pričaku-‘e’ bo posebna pozornost posve-®ba tujemu privatnemu kapitalu, Predvsem onemu pripadnikov kitaj-ke manjšine, ki še zmeraj drže svojih rokah pretežni del gospo-krske moči dežele. p° nekaterih virih, bodo le ti po-a vi j eni pred alternativo: ali svo-sk ^Prtale investirajo v industrij-*e objekte in povečanje izvoza ali naj te prepuste onim, ki vedi), jih je treba uporabiti. Seznam članov indonezijske vla-6 je zelo dolg, v njem je nič ®nj kot 55 imen. Čeprav bi se k prvi pogled utegnilo zdeti, da 5t® 2a preobsežen aparat, pa dej-v& dokazujejo, da je delovni ka- ""'•Mi,i binet dr. Sukama učinkovit mehanizem, ki opravlja številne naloge, in to na silno obsežnem indonezijskem ozemlju (kot od Londona do Kitajskega morja), kjer živi nad 103 milijone ljudi in se njihove potrebe od dneva v dan večajo. Vrhu tega je potrebno še upoštevati, da si je Indonezija svojo svobodo in neodvisnost, torej možnosti lastnega razvoja priborila šele pred kratkimi 19 leti. Kabinet sestavlja osem skupin ministrstev, s skupno 40 ministri, štirimi ministri-svetovalci predsednika republike in 11 ministri-vodi-telji treh najvišjih državnih ustanov: začasnega narodnega kongresa, ljudskega predstavništva (parlamenta) in vrhovnega posvetovalnega sveta. Dva ministra sta člana Komunistične partije Indonezije — voditelj stranke D. N. Aidit, ki je poleg tega podpredsednik vrhovnega zakonodajnega telesa, in M. H. Lukman, drugi sekretar partije, ki je zraven tudi podpredsednik parlamenta. «Neki tujec me je vprašal, kako to, da ima Indonezija toliko ministrov,)) je ob priliki pojasnil, dr. Sukamo novinarjem. «Odgovo-ril sem mu, da Indonezije ni noč primerjati s kako malo državo, kjer lahko vse funkcije opravlja deset ali nekaj več ministrov. Naša država je ogromna tako po svoji ozemeljski razsežnosti (6000 naseljenih otokov) kot po številu svojega prebivalstva in nalogah ter obveznostih, ki jih imamo do indonezijske revolucije in do stremljenj vsega človeštva«. Delovni kabinet dr. Sukarna je sestavljen iz politikov raznih strank, deluje pa, kot bi vsi pripadali samo eni. Sicer pa je dejansko res tako: s pomočjo, oziroma na osnovi tako imenovanega tradicionalnega indonezijskega «mu-šavarah/) (vsklajevanja mnenj), leti vsi delajo in izvajajo načela revolucije natančno tako, kot jo je bil začrtal dinamični poglavar indonezijske države. Tako bi Indonezijo, katere razvojna pot, kot že omenjeno, nikakor ni brez težkoč in, seveda, tudi ne brez nasprotij, to prostrano Indonezijo, deželo tisočerih otokov, bi spričo tega, kar smo v zvezi z njo v tem članku omenili, lahko postavili za vzor marsikateri mnogo bolj razviti in bogati zahodni deželi, kjer se spričo stalnih in v največ primerih povsem nesmiselnih ter škodljivih strankarskih spopadih na življenje in smrt izgubljajo velikanske energije in bogastva, oziroma se ta po znanih tajnih kanalih zlivajo v oklepne blagajne onih, ki so na teh sporih izrecno zaitneresirani. V nasprotnem primeru bi tudi tu ne bilo težko najti poti sodelovanja in partecipacije v upravljanju javnih zadev vseh strank, vključno onih, ki pripadajo skrajni levici, t.j. komunistov. S. O. Kdo je GSoumialot eden od voditeljev upora proti Čombeju Gigliola Cinquetti, ki je bila do Sanrema neznana deklica, si je s svojo pesmico utrla pot v slavo in tudi k bogastvu. Na sliki jo vidimo v Palma di Majorca, kjer preživlja počitnice aiaiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiillltiliiiiiltliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiViiiiaiiiiRBiiiiigiiiiigiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||l||1||ii|UifiK,rii,i,iiiiii,,i,iiiiii,iiiiM,M,,iisiii,iiiaii,l|itiiiiiiiIIIiil],i,l,ili,,,iiii,,i,iiiiiil|iiit,ii,i,,iiiiil,iitlill ZRAK, SONCE IN MIR V VIŠINI 1000 M Lavarone je sedaj med najpomembnejšimi turističnimi centri S pridnostjo in sposobnostjo se je ustvarilo, kar se je malo prej zdelo nemogoče LAVARONE, avgusta. — Prepotoval sem vso visoko planoto La-varona, na katero vodi iz Trenta cesta na Fricco in sedlo Vat.taro, po pobočjih hriba Becco di Fila-donna, dokler ne pripelje do Car-bonar. Od tu se razcepita dve cesti, ena proti Folgariji druga pa proti omenjeni visoki planoti. Po prvem delu poti se odpira pogled po dolini Adiže s kotlino Trenta, katero obvladuje na jugozahodu masiv Bondone na severozahodu pa Paganella. Vidi se tudi hrib Calisto ter koničast vrh Celve. Na jugovzhodu pa je viden gozdnat bok gore Becco di Filadonna, ki prehaja v karate-rističen skalnat vrh. Onstran kraja Vattaro se pogled spremeni in takoj je .opazno, da smo prispeli v bazen Brente, ki ga je mogoče jasno razločiti ; od kotline Levica se pomikamo proti Borgii. Na severu oklepajo to kotlino hribi Val Far-sine in grebeni Panarotte; na nasprotni strani si sledijo obrobne vzpetine visokih planot Lavarona in Asiaga. Ko smo prešli Carbonare in smo že na prijazni visoki planoti Lavarona, prispemo kaj kmalu v vasi Chiesa in Cappella, ki sta dva največja turistična centra tega področja, ki se še ponaša z majhnim lepim jezerom. Kot venec obkrožajo jezero tihi gozdiči iglavcev. Tisti, ki prihajajo iz Veneta ali srednje Italije, lahko pridejo na to visoko planoto po cesti Vicen-za - Lavarone, in sicer po dolini Astico, nad katero kraljuje Cima Dante, zadnje pobočje Dolomitskih Alp. Končno je mogoče priti na Lavarone s Folgarije z odcepom s ceste Verona - Brenner v bližini Rovereta. Po planoti Lavarone je več vasi, ki so razstresene po vsem področju. Omenili smo že glavni dve: Chiesa in Cappella; druge pa so še: Lanzino, Stenghelli, Bertoldi, Slaghenaufi, Albertini, Azzoli-ni, Gionghi, Rocchetti, Piccoli, Magre, Gasperi, Longhi, Osele, '■•i«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiistT«iiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiriiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiifeiiiiiiiiiiiiii Za morskega psa pravijo, da je med ribami to kar ujeda med pticami Poskusi dr. Watsona, da bi nevarne morske pse moril na za lovca varen način toru dosedanji letošnji kopalni se-Sern 80 P°licijske oblasti na na-bior' °Zkem Področju kopališč ob pa, Ju te dvakrat opozorile ko-v ,3. naJ se pazijo, ker da Je Je m 'U morski Pes- Tiste dni se Užltk rSikdo odpovedal prijetnemu vr«ii in le b°lJ pogumni so se tain rl valove, dočim so se drugi k**li obale. Strah, ki ga v Pes ■ V2budi beseda — morski opravičen in tudi ne. Uprava ? 6 zat°. ker ni bil° redko, Palcu .morski Pes šavsnil po ko-vse 4llb raztrgal ali vsaj za ZPotij, V^enJe Pohabil. To se je lap 10 večkrat ob Jadranskih oba-(Johnmnoe° pogosteje pa se po- MILAN, 21. — Prihodnji teden bo časnikar in alpinist Fulvio Campiotti organiziral in hkrati tudi vodil vzpon na Mont Blanc, ki se ga bodo razen njega, udeležile samo ženske. Ta vzpon bo nekakšna ponovitev delno neuspelega vzpona od lanskega julija, ko so se ženske, ki so se udeležile vzpona #100 žensk na Mont Blanc«, morale na Grand Plateauju, na višini 4.000 m, ustaviti in se nato’ vrniti, ker vremenske razmere niso dovoljevale nadaljnje poti tolikšnega števila oseb. Za prihodnje dni je Campiotti organiziral odpravo manjšega obsega tudi zato, da bi proučil možnosti, kako proslaviti peto obletnico prvega ženskega vzpona Monte Rosa. Ob tej priložnosti bi organiziral spet vzpon «100 žensk na Mont Blanc«. V zvezi s tem načrtom si Campiotti želi, da bi pri organizaciji sodelovala tudi alpinistični klub v Milanu ter milansko združeuje vodnikov. Odprava bi morala po načrtih Fulvia Campiottija služiti tudi «pobratimstvu» med francoskimi in italijanskimi alpinistkami, ki bi se sestale na vrhu Mont Blanca in nato skupaj šle skozi dolgi predor pod njim, ki bi moral biti dokončan konec avgusta prihodnjega leta. Sedanje manjše odprave, ki jo organizira za prihodnji teden, se bo po vsej verjetnosti udeležilo kakih 15 alpinistk, med katerimi verjetnosti udeležilo kakih 15 alpinistk, Francozinj, ena Jugoslovanka, ostale pa so Italijanke. Do-a že določili ' je 5 slej so že določili dve zbirni točki: prva je na Courmayeurju za 25. avgusta zvečer, druga pa na Plan de TAiguille za nas ednje jutro, torej v sredo 26. avgusta. Dne 26. avgusta dopoldne se bo majhna odprava povzpela do planinskega doma na Granda Mulets kjer bo tudi prespala: v naslednjih dneh, če ji bo vreme milo, se bo povzpela do vrha. Gaston Soumialot, eden od voditeljev upora proti Combeju IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Tiraboschi in Vossini v «Rossoni» Vse kaie, da bo slikarsko udejstvovanje na Tržaškem v letošnjem avgustu poteklo kot nizka, lena voda v poletni suši. Edina galerija, -kjer so redne razstave, je sedaj hladna pasaža Rossoni-jeve galerije. Ta hlad pa trenutno še-stopnjujeta razstavi ki sta 'tam v teku, ker Vera Pao’a Tiraboschi iti Eugenio de Vossini tudi letos prikazujeta tam. svoje oljnate pokrajine in morja. Tiraboschijeva nam je znana ie po koki sliki iz skupnih razstav galerije Loma. Pa tudi ker se je udeležila pred leti tržaške '■az-stave portretov. V p ortreth «i je namreč Tiraboschi jeva pridobila posebne vrste sloves, ko ie po reprodukcijah preslikavala razne vidne osebnosti in tem poklanjala taka dela. Kar dober primer takega slikanja je tu pokazana kopija enega izmed neštetih avtoportretov znamenitega Giorgia De Chirica. Res dobro delo je njena marina «Nevihta». V ostalih podobah ta slikarka, ki je samouk, pa ne doseže enake višine. Bo pa to tudi v precejšnji meri krivo dejstvo, da uporablja večinoma lesonitne podlage, katerih groba vtiskana mreža uničuje podrobnosti sicer ponekod dobro podanih partij pokrajin. Da je Eugenio de Vossini. kot se sedaj piše, po rodu Rus, dokazujeta i* podobi ruskih kmetic na podeželskem sejmu in pa tista, s posebnim domotožnim navdihom za brezovimi gozdovi naslikano olje dveh nabiralcev pob. Priznati moram, da bi nam Vossini veliko bolj ugajal, če bi nam pokazal še več podobnih olj, ki v svojem pristnem primitivizmu nepotvorjeno podajajo njegovo, skoro narodno občuteno liričnost dojemanja mladostnih spominov. V ostalih oljih namreč, tudi v bolj uspelem pogledu z morja na Piran in temnih morskih čeri, pronicajo raznolična premešava-nja stvarnostnega verizma in impresionizma, tako, da se tudi Vossini ne povzpne nad množico improviziranih slikarjev ■ samoukov, kot smo jih srečavali med ruskimi izseljenci po prvi svetovni vojni. MILKO BAMBIČ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte dobro pojasniti neko zadevo finančnega značaja. Zaupanje v osebo, kt jo ljubite, bo omogočila sporazum. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne spreminjajte metod svojega dela. Dan ni najbolj primeren za rešitev čustvenih zadev. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z nekim svojim ukrepom boste razširili obseg svojega poslovanja. Vaša širokosrčnost vam bo nudila obilo zadoščenja. RAK (od 22 6 do 22.7.) Ponovno boste okrepili svojo poslovno dejavnost Odlično razpoloženje ln fizično počutje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spu- ščajte se v brezplodne diskusije. Ogibajte se tega, da bi drugim vsiljevali svoja mnenja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na vidiku Je manjše potovanje. Ohranite vso treznost in hladnokrvnost. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izkoristite kar najbolje nasvete kvalificiranih oseb. V čustvenem pogledu je priporočljiva opreznost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11 ) Ne navdušujte se za površne u-spehe. Se vedno vam bo sreča sta- la ob strani. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Odpravite vse manjše nesporazume z vztrajnostjo in postopnim popuščanjem. Odlično razumevanje z drago osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20 1.) Nahajate se v fazi konstruktivne dejavnosti. Kontrolirajte načrte najmlajših. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naleteli boste na težkoče v pogledu sporazumevanja s sodelavci. Pričakujte nekatere lepe uspehe In splošno zadoščenje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dozorele bodo nekatere odločujoče okoliščine. Računajte na polno ter iskreno podporo nekega prijatelja. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi 12.15 Zavojevalci gora; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Karakteristični ansambli; 15.00 «Vo-lan»; 15.30 «Hči Mate-Hari«, radijska drama; 16.30 Godba na pihala; 16.45 Mali koncert; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.55 Folklorna glasba; 19.15 Počitniška srečanja; 19.30 Ritmi; 20.00 Športna tribuna; 20.45 Zbor «Prosek-Kon-tovel«; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Simf. pesnitve; 22.20 Nežno in tiho; 23.00 Pianist Rubinstein. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 13.50 U-spell motivi; 14.10 Prisluhnimo jim. SOBOTA, 22. AVGUSTA 1964 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani Iz albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Sest Mozartovih plesov; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Operetni program; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Koncert za mladino; 18.45 Plesna glasba; 18.25 C. V. Lodovicl: «Premetena kmetica«; 21.15 Ital. melodije; 22.00 Poroke stoletja. II. program Koper 7.15 Glasba za dobro Jutro; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.40 Ansambli in orkestri; 14.00 Popevke; 14,30 Kulturni zapiski; 14.40 Dalmatinske; 15.30 Zabavna glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki ln odmevi; 16.45 Album klasikov; 17.00 Izbrali ste; 17.40 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Šenka Petrovič; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Ml-riam del Mare; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 9.35 Poletje v mestu; 10.35 Nove pesmi; 12.00 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.35 Koncert; 16.00 Rapsodija; 16.50 Plesna glasba; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 Program iz New Yorka; 21.40 Znanstvena oddaja. Ul. program 18.30 Angleška kultura; 19.00 Prejeli smo; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Bachove skladbe; 21.20 Ital. pesniki; 21.30 Simf koncert. Slovenija 7.15 Glasbena srečanja; 8.05 Pianistka Sofija Deželič; 8.25 Koncerti ln «tanfonije; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Zgodba o Ferdinandu; 9.31 Zabavna glasba lz SZ; 10.15 Jug. pevci; 10.30 Pesmi in plesi; 11.00 Turistični napotki; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lahek spored; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Domači vižarji; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.42 Delavski oktet; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Vedri takti; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Iz opere «Don Juan«; 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Čajkovski; Serenada v C-duru; 20.30 Sobotni večeri; 21.15 Plesni zvoki; 23.05 Nočni akordi. Ital. televiii/a 18.00 Program za najmlajše; 19.30 Izžrebanje loterije; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Ja-gvarjev prijatelj«; 22.15 Sahova revolucija; 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV priredba; 22.05 Prav iskreno; 22.50 Šport, i Jug. televizija 15.00 Prenos drž. prvenstva v tenisu iz Maribora (Ljubljana); 19.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 19.32 Denisova zbirka kovancev — film; 20.00 Dnevnik; 20.30 Cik — cak; 20.45 Ogledalo državljana Pokornega; 21.45 Dick Powell vam predstavlja — film; 22.35 Poročila. j Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.5 najnižja 17.3, ob 19. uri 22.8; zračni tlak 1014.7 pada, vlage 67 odst., veter severozahodnik 2 km, nebo eno desetino pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 24.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA. 22. avgusta Timotej Sonce vzide ob 5.13 in zatone ob 19,02. Dolžina dneva 13.49. Luna vzide ob 19.08 in zatone ob 3.56 Jutri, NEDELJA, 23. avgusta Zdenka TOGUATTIJEVA SMRT GLOBOKO PRESUNILA JAVNOST NA TRŽAŠKEM Številni izrazi sožalja deželnemu vodstvu in federaciji KPI Danes ob 19. uri bo na sedežu federacije KPI v Ul. Capitolina javna komemoracija Vest o smrti Palmira Togliattija, generalnega tajnika KPI, je močno odjeknila v vsej tržaški javnosti in globoko presunila delovne ljudi, o čemer pričajo tudi številne sožalne brzojavke, ki sta jih prejeli deželna in tržaška federacija KPI, ter obisk mnogih članov partije in meščanov na sedež federacije. Deželni tajnik KPI Silvano Ba-cicchi je izjavil: «S smrtjo Palmira Togliattija izginja velik lik naše dobe. Njegovo ime je povezano z zgodovino zadnjih štiridesetih let naše države in mednarodnega delavskega gibanja, čaka nas obvezna naloga, da bomo sledili njegovemu nauku, ga razvijali v naši stranki in ga vedno ohranili. V tem ganljivem in zelo žalostnem trenutku slovesno prevzemajo komunisti iz Furlanije — Julijske krajine to nalogo nase». SLOVENSKA KULTURNO -GOSPODARSTVA ZVEZA je poslala deželnemu odboru Komunistične partije Italije naslednjo brzojavko: Slovensko javnost v deželi je globoko presunila vest o smrti tajnika Komunistične partije Italije Palmira Togliattija. Italijansko in mednarodno delavsko gibanje je izgubilo prekaljenega borca za pravice delovnih ljudi, iskrenega antifašista, ki je z razumevanjem, pozornostjo in prizadetostjo spremljal vprašanje narodnostnih manjšin. Ob tej hudi izgubi vam izrekamo iskreno sožalje. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA Tajnik tržaške federacije Šema pa je izjavil. :n 81-792 Novo; ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA, V. del. L 1.850 KINO ŠKEDENJ predvaja na prostem z začetki ob 20. uri nepozabni barvni fU1® v Cinemascope «1 NORMANNI* (NORMANI) IGRATA: Cameron Mitchell ** Genevleve Grad. VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA IN ISTRE V Rovinju seminar za izpopolnjevanje učiteljev italijanske manjšine Tradicionalna manifestacija «po poteh goriške fronle» Ob 24. do 29. avgusta bo v Rovi-Jju seminar za izpopolnjevanje učiteljev italijanske etnične skupine iz Istre in z Reke. Obravnavali bodo zanimive teme s področja literature, zgodovine in gospodarskega zemljepisa Italije. Predavali pa bodo ugledni univerzitetni profesorji z bližnje republike. S področja italijanske literature bosta predavala profesorja Bruno Mayer in Elio Guanini s tržaške univerze. Med Orugim bodo obravnavali «Realizem v sodobni italijanski literaturi med obema vojnama in po vojni«. Pri obravnavanju italijanske zgodovine bo profesor Sergio Anseili z univerze v Anconi predaval o temah «Ita-lija pod fašizmom« in »Uporniško gibanje od 1922. do 1945. leta«, »Italija po vojni«, »Italija v obnovi dežele in tako imenovani gospodarski čudež med 1948. in 1960. letom« ter temo «Od Tambronijeve do Moro-ve vlade«, iz zemljepisa bosta predavala dva profesorja tržaške uni-Yfrae — doktor Giorgio Bazo in Gianni Cameri. Prvi bo govoril o strukturalni evoluciji italijanskega gospodarstva po drugi svetovni vojni. Profesor Gianni Cameri pa bo obravnaval sedanje težnje po uporabi električnih naprav v Italjii. Zanimivo predavanje zgodovinsko Pravnega značaja bo imel odvetnik Emanuele Flora, ki bo obravnaval hmeljna načela italijanske ustave. To bo že četrti seminar te vrste učitelje italijanske etnične skupine na tem podiočju. Novost letošnjega seminar ja bo v tem, da se bodo v Rovinju prvič zbrali predstavniki vseh italijanskih šol iz Istre in z Reke. Vzporedno s tem Pa bo letos tudi poseben seminar za otroške vzgojiteljice. Udeležilo ^ ga bo 12 vzgojiteljic iz otroških vrtcev v Kopru, Piranu, Izoli, Sečovljah, Bujah, Novem gradu, Umagu, Rovinju. Dinjanu in Galežani. Obravnavali oodo materin jezik In otroško psihologijo. Predavali bosta dve docentki ta Trsta; ravnateljica otroškega vrtca Anatolija Pas-so r-o predavala o uporabi nazornih Pripomočkov pri pouku v materinščini v otroških vrtcih. O otroški Psihologiji pa bo predavala profesorica Carolina Stcpper. * * * Tudi letos Dodo organizirali na Goriškem tradicionalno političnc-sportno manifestacijo «po poteh goriške fronte«. Tekmovalci se bodo zbrali v Braniku, kjer bo letos o-srednja proslava občinskega praznika. Tekmovalni spored bo letos bržkone obsežnejši, saj računajo na udeležbo iz raznih krajev Slovenije. Prehodni pokal brani ekipa Tolmina. Razen tekmovalnega sporeda Predvidevajo tudi množični pohod Po poteh goriške ficnte. ki bo izrazito Partizanska manifestacija z obiskom prizorišč nekdanjih borb, s Polaganjem vencev pred spomenike Padlih z obiski partizanskih mater itd. Naj omenimo, da bo Branik dočakal udeležence pohoda močno spremenjen. Te dni namreč urejajo vodovodne in kanalizacijske napra-vf' skoz; vas bodo asfaltirali cesto, obnovili in olepšali bodo pročelja niš. razen tega pa se dokončuje obnova gradu nad vasjo, ki bo nedvomno ena izmed najbolj privlačnih turističnih točk Vipavske doline. Proslave v Braniku in pohod P° Poteh goriške fronte bodo med *! ln 13. septembrom, to je v tjneh množične vstaje primorskega ljud-tva proti okupatorju pred 21. leti. * * * že zdaj so se začeli pripravljati n* proslavo 20-letnice ustanovitve Prekomorskih brigad, ki bo prihod-Je leto na dan borca v Ilirski Bi-trid, To bo hkrati glavna partizanka manifestacija prihodnje leto na nmorskem Ustanovili so poseben fhclativni odbor, ki Je med drugim P?u,ab11 vse bivše borce prekomor-kih brigad, naj pošljejo posebnim emisijam pri občinah pisano ln sli-tpVn.° gradlvo- ki zadeva ustanovi-v in borbe prekomorskih brigad, rin ?rac*ivo bo služilo primorski ra-mjski postaji i Radio Koper) in ,J‘m°rskim novicam« za popularl-l,3;° Praznika, razen tega pa bodo ^uaii tudi poseben zbornik. Italijansko mesto Trento ln Por-, gajanju, ki se začne nekje v okvi-toroz sta se sporazumeli o turistič- ! ru mest in pokrajin, da bi lezlo nem sodelovanju. V ta namen bodo ' navzgor do dežel, držav in konč-ze v nedeljo odprli v Portorožu raz-: no do mednarodnega merila mogel stavo »Zima v Trentu«, hkrati bodo 1 - • - - - začeli predvajati filme o turističnih pomembnostih tega italijankega mesta. Med zimsko sezono pa bodo podobno propagando za Portorož napravili v Trentu. Drevi v Sesljanji izvolitev deželne lepotice Volitev lepotic ni v povojnih letih le navada. Postala je celo nekakšna nujnost. Ko se iz leta v leto voli «najlepše dekle sveta«, sodeluje pri tem tekmovanju cela vrsta držav in dogodek beleži ves tisk kot nekaj izrednega. Posebno velja to za tisk tistih držav, katerih predstavnica se je prerinila v ospredje, ali bila celo izvoljena za najlepšo in so ji posadili na glavo krono, v žep pa ček za zveneče dolarje ter kopico ponudb za reklamo in film. Kako bi v tem mednarodnem do- Trst in dežela Furlani j a-Julijska krajina ostati ob strani? In tako se bo nocoj ob 21. uri zbralo z znanem lokalu «Caravella» v Sesljanu kakih dvajset lepih deklet, ki se bodo pomerile v lepoti, da bi med njimi posebna žirija, ki jo sestavljajo v glavnem novinarji, izbrala najlepšo, ki naj bi dobila naslov «miss Julijske krajine in Furlanije«. Tekmovalke, ki bodo prišle nocoj v Sesljan, so že šle skozi eno izbiro, saj prihajajo na nocojšnjo prireditev tiste lepotice ali «miss», ki so jih v posameznih krajih, kot npr. Vidmu, Gorici, Li-gnanu, Ampezzu, Gradežu in drugod že izvolili kot najlepše. Nocojšnjo prireditev prireja posebna organizacija za izbiro «miss Italije« in pod pokroviteljstvom krajevne turistične ustanove ter dveh tednikov. Prireditev bo prijetna: gospem, ki se je bodo udeležile, obetajo lepa darila, vse goste pa bo zabavala pevka Valnea, ki jo bo spremljal orkester Eddy. iiiiiii iiiiiuiiiiiiiiii milil iii minil milili milili m umi 11111111411111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 NADALJEVANJE 20. KONGRESA IAW Ženske zahtevajo popolno enakopravnost na vseh področjih Pri okrogli mizi so razpravljali o zanimivi temi; «I)ola in cena neveste» Smrt tajnika KPI Togliattija globoko pretresla javnost Sožalni brzojavki goriške federacije in tajništva Delavske zbornice CGIL Janc na V Krožku za kulturo in umetnost je 20. kongres Mednarodne zveze žensk nadaljeval svoje delo. Včerajšnjemu zasedanju je predsedovala Pakistanka Begum Anwar G. Ahmed, ki je tudi podpredsednica IAW. Na jutranjem zasedanju so delegatke poslušale poročilo, ki ga je podala komisija za enakopravnost civilnih in političnih pravic. Po poročilu so delegatke predleži nekaj resolucij, o katerih pa bodo razpravljali v prihodnjih dneh. Prva resolucija zahteva, da bi bila ženska predstavništva v parlamentih m krajevnih skupščinah sorazmerna s številom volilk. Druga resolucija pa zadeva priznanje enakih pravic, dolžnosti in odgovornosti, obema zakoncema ter poziva države vsega sveta, naj uskladijo svojo zakonodajo s čl. 17 izjave Združenih narodov («vsakdo ima pravico do lastnine, bodisi sam ali pa v družbi z drugimi — Nikomur se ne sme samovoljno odvzeti njegova lastnina.«1) V tre‘tji resoluciji se ugotavlja, da zakonodaja mnogih dežel zaupa samo očetu očetovsko oblast, medtem ko pritiče materam samo posvetovalna pravica. Spričo tega stanja zahteva resolucija, naj se korenito spremeni dosedanje pravno stanje ter naj se prizna materam absolutona enakopravnost z moškimi glede pravic in dolžnosti do otrok. V tej zvezi so avstralska, švedska, danska in francoska delegacija dale nekaj dopolnilnih spreminjevalnih predlogov. V poročilu komisije se govori tudi o specifičnih pogojih nekaterih dežel, in sicer na podlagi poročil in izvajanj mnogih delegacij, ki so proučile predloženo resolucijo in zahteve, ki jih ta vsebuje, v primerjavi z dejanskim stanjem v posameznih deželah. Na popoldanskem zasedanju se je vršila napovedana «okrogla miza«, pri kateri so razpravljali o «doti in ceni neveste«. Predsednica stalne komisije za enotnost morale Chave Collison je na kratko orisala vprašanje ter dala nato besedo Pakistanki Begum Safiyi Aghi, ki je podala poročilo o zakonih in navadah, ki veljajo v njeni deželi glede dote in «cene neveste«. Govornica je poudarila ne-vzdržnost položaja svojih rojakinj in žensk drugih dežel, kjer so podobne navade še v veljavi, v katerem mora bodoči ženin plačati mm- nevestini družini določeno vsoto, da se lahko poroči. V nadaljevanju svojega govora je Begum Safiya, ki je odvetnica po poklicu, razčlenila med drugim tudi koranske predpise glede dote. Po Koranu lahko mož razpolaga z doto samo, če gre za plačilo dolgov. V tem smislu predstavlja dota za muslimanske narode (teoretično seveda) samo določeno jamstvo za zakonski položaj žene. Drugo uradno poročilo je podala gospa Odinamadu (Nigerija). Afriška delegatka je obširno opisala včasih zelo čudne navade, ki so še v veljavi v njeni deželi glede »cene neveste«. Ta sistem vsebuje — je dejala govornica — določene ko. risti pa tudi neugodnosti. Na vsak način se lahko nevesta upre volji svoje družine, toda v tem primeru je treba vrniti tako imenovani «dovry» (ceno neveste), če je bil seveda že izplačan. Drugi delovni dap kongresa se Je zaključil na Gradu Sv. Justa, kjer je dr. Duilio Magris, predsednik Le. toviščarske in turistične ustanove, priredil delegatkam zakusko. predvaja danes, dne 22. t. m. z začetkom ob 18. uri v dvorani, ob 30. uri na prostem barvni film v Cinemascope CAN-caN IGRAJO: Frank Sinatra — Shirley Mac Laine — Maurice Cheva-Uer — Louis Jourdan. K[NO PRJtS^J(J(OJfTO_VEJ, Predvaja danes, dne 22. t. m. z začetkom ob 19.30. uri barvni film IL CUCCIOLO (SRNICA) IGRAJO: Gregory Pečk — Jane Wyman — Claude Jarman. Kino «iki»» phosek Slet*5?'to danes, dne 22. t. m. z začetkom ob 19.30. uri barvni VVar-"er Bross film v Cinemascope LE GLADIA TRICI (GLADIATORKE) Nasilne, rafinirane pri mučenju in maščevanju!!! — RATA: Susy Anderson — Yoe Robinson. Zastrupil se je s hrano V teh vročih dneh je marsikdaj tudi hrana nevarna, še posebno tedaj, ko ni sveža. Predvčerajšnjim zvečer je neki prijatelj podaril 42-letnemu mehaniku Lucijanu Pečarju z Lonjerske ceste 254 nekaj »pedočov«. Pečar je prišel domov in si jed pripravil za večerjo. Pojedel je zvrhan krožnik slastnih «pedočov», toda ni minila ura, ko so Pečarja napadli hudi želodčni krči. Pečar je najprej mislil, da ne bo hudega, ker pa mu bolečine niso hotele pre nehati, je okrog 3. ure ponoči za prosil za zdravniško pomoč. Z re silnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na drugem medicinskem oddelku zaradi zastrupitve s hrano. Ce ne bodo nastopile komplikacije, bo Pečar okreval v enem tednu. Smrt tajnika KPI Togliattija je globoko odjeknila med vsem go-riškim prebivalstvom, zlasti pa med delovnim ljudstvom. Goriška federacija KPI je poslala vodstvu stranke naslednjo brzojavko; «Gor;ški komunisti izražajo svojo globoko žalost zaradi smrti tovariša Palmira Togliattija. V njegovem imenu, v imenu njegovega svetlega nauka ter nepozabnem spominu na njegovo življenje, v celoti posvečenega stvari miru, svobode in demokracije, se obvezujejo, da bodo z obnovljeno silo in vsakodnevno akcijo nadaljevali krepitev stranke za enotnost vseh delavcev in ljudskih sil, za socialni in civilni napredek države po italijanski poti v socializem, za katero je Togliatti dal odločilen in originalen prispevek tako za njeno izdelavo kakor tudi uresničitev.« Danes je goriška federacija KPI objavila na oglasnih deskah tudi manifeste centralnega komiteja KPI, centralnega komiteja organizacije mladih komunistov in pa goriške federacije KPI; v njih se poudarja lik velikega revolucionarja in borca za napredek italijanske družbe. Tanjništvo Konfederacije delavske zbornice za Gorico in pokrajino je poslalo v Rim telegram naslednje vsebine; ((Tajništvo CQIL izraža v imenu goriških delavcev globoko sožalje ob smrti Palmira Togliattija, ki je posvetif vse svoje življenje emancipaciji delavskega razreda in socialnemu napredku Italije.« tradicionalnimi pečicami na drva in premog. Sovodenjsko bo prvo izmed treh slovenskih županstev na Goriškem, ki bo imelo sodobne naprave za ogrevanje prostorov. Preurcditvena dela 1 • ■ v V skladu s sklepom, ki ga je na nedavni seji sprejel občinski odbor, so pričeli preurejevati sovo-denjski občinski sedež. Občinski svet je za to delo namenil okoli 4 milijone lir iz svojega proračuna. Delavci podjetij Medeot in Devetak so že pričeli z deli. Podjetje Medeot bo namestilo centralno kurjavo, Devetak pa bo zamenjal zapirala, predvsem okna in glavna vrata. Dela bi se morala zaključiti najkasneje v roku dveh mesecev, ko se začenja slabo vreme. S temi deli bo zunanojst sovodenjskega županstva postala prijetnejša, predvsem pa bo prijetnejše bivanje v njem med zimskim časom, ko bo segrevanje avtomatično in tudi cenejše kot s Brzojavka KPI v Kvirinal Goriška federacija KPI je včeraj poslala v Kvirinal v Rim naslednjo brzojavko za čimprejšnje Segnijevo ozdravljenje: »Župani, občinski in pokrajinski svetovalci ter tajniki sekcij KPI iz Tržiča na sestanku s tajništvom pokrajinske federacije iz Gorice izražajo vroče želje za vaše čimprejšnje ozdravljenje.# V zvezi s Togliattijevo smrtjo pa je goriška federacija KPI poslala nasiednji telegram; PO TREH MESECIH SLABIH ZVEZ IN NEZADOVOLJSTVA MEŠČANOV Z današnjim dnem normalizirana mestna avtobusna služba Podjetje Ribi, ki je novi začasni koncesionar, bo vzdrževalo promet na 5 progah Z današnjim dnem bodo pričeli voziti avtobusi podjetja Ribi, novega koncesionarja mestnih avtobusnih prog. Po enem tednu trajajočih pogajanjih se je končno našel izhod iz zagate, v kateri se je znašla celotna zadeva zaradi osebja-ATA, ki je bilo še zaposleno pri starem podjetju in ga urad za delo ni mogel prepustiti novemu koncesionarju. Urad za delo je mogel vpisati delavce v namestitvene liste in jih smatrati za razpoložljive zato, ker je avtopre-vozno podjetje ATA prenehalo obstajati. S to motivacijo je bila tudi mogoča zaposlitev delavcev pri avtoprevoznem podjetju Ribi. Ribi je sprejelo na delo vse delavce lažen enega vajenca, enega čistilca avtomobilov in dveh uradnikov. Služba bo pričela delovati danes zjutraj na vseh petih mestnih progah v skladu s sklepom občinskega sveta. Delavci in sindikalne organizacije pa se s sedanjim stanjem še niso sprijaznili. Do bivšega delodajalca imajo celo vrsto zahtev. Hočejo, da se spoštuje zakon 148 iz leta 1931. o pravičnem postopku. Kar pa se tiče dolgov, ki jih ima ATA do delavcev, so sindikati dosegli s predstavniki pod jetja načelni sporazum, na podlagi katerega bo ATA pripravilo do 7. septembra vse računovodske podatke. Ta dan naj bi tudi podpisali sporazum o višini odstotkov, ki jih bo ATA plačala svojim de lavcem na račun zaostankov. Denar bo ATA plačal iz najemnine ki ji jo bo Ribi plačal za izposojene avtobuse. Govori se, da ima ATA za okolj 10 milijonov lir dolga. Delno sfe nanaša na delavce, delno pa na zavarovalne in druge zavode. (iiiiriiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO NAKLONJENEM STALIŠČU TRGOVINSKE ZBORNICE ZA IZGRADNJO NAFTOVODA Dodatni pogoji zbornice za izgradnjo «terminala» Koncesionar naj ustvari fond, iz katerega bo posebna komisija izplačevala odškodnino turističnim podjetnikom promet in prevozi, Grassilli — industrija, Ballaben — neposredni kmetovalci, Ballare — obrtniki. O izgradnji naftovoda Jadransko morstva, Grusovin morje - Bavarska se še vedno do-' sti piše. Ustanove in organizacije, ki jih je prefektura pozvala, naj povedo svoja stališča do osnutka, so si zelo navzkriž. Nasprotniki naftovoda so predvsem ustanove, ki jih skrbi, kakšne bodo njegove posledice na obmorski turizem. Zahtevajo od projektantov, predvsem pa od družbe najstrožje u-krepe, ki naj preprečijo kakršno koli škodo turističnim objektom v gradeški laguni, kjer je turistična industrija močno razvita. Tudi Zbornica za trgovino, industrijo in kmetijstvo je sprejela svoje stališče na seji odbora dne 6 .avgusta. Na seji sta bila prisotna tudi Vianello. predstavnik turističnega sektorja in Barnaba, predstavnik trgovcev. Prvi je glasoval proti naftovodu, drugi pa se je vzdržal, Ostali člani pa so glasovali zanj, in sicer predsednik Rigonat, Marsano — predstavnik kmetov, Bagon — predstavnik po- Odbor trgovinske zbornice se v celoti strinja s sklepi pokrajinskega sveta ter jih navaja tudi v svojem stališču. Med prvimi pogoji je zahteva, da bo imel umetni otok vse tiste tehnične značilnosti kot v Wilhelmshavnu, ki ga je projektirala ista družba z nepremično pristaniško obalo. Ne dovoljuje se gradnja manipulacijskih naprav na plavajočih objektih; cevi, ki bodo povezovale celino, pa se morajo zakopati v zemljo. Trgovinska zbornica dodaja k zgornjim še svoje podloge, ki izhajajo iz .razprave, dne 6. avgusta. Ustanova zahteva izvedbo, •'itseh tehničnih nadrobnosti, ki naj preprečijo uhajanje petroleja iz naprav ali rezervoarjev na obali, da se prepreči onesnaženje talne vode. Družba, ki bo prevzela koncesijo, naj položi primeren znesek, iz katerega bodo takoj plačali škodo, ki jo bodo utrpeli lastniki turističnih naprav. Družba pa ima pravico, da zahteva povračilo škode od tretjih oseb, če so le-te zakrivile škodo. Fond naj upravlja in Iz njega izplačuje vsote posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov družbe m pokrajinskega urada za turizem ter tehnika, ki bo istočasno tudi predsednik. Predsednika bo imenovala Trgovinska zbornica. Družbr mora takoj doplačati manjkajoči znesek v fondu, če je bil popolnoma ali delno izčrpan. Turistični ustanovi v Gradežu naj letno prispeva sredstva, s katerimi bi se mogla razviti boljša propaganda in se nevtralizirati psihološke posledice,, ki, jih bo povzročila prisotnost «terminala». Ko bodo določali višino fonda, naj bodo prisotni tudi predstavniki dežele in goriške Trgovinske zbornice. V Pevmi pogreb Avgusta Komavlija Danes ob 10. uri bo izpred mrtvašnice civilne bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto krenil proti pevm-skemu pokopališču žalni sprevod s posmrtnimi ostanki 82-letnega Avgusta Komavlija iz Pevme, fe| je zaradi starosti umrl v bolnišnici. Pokojnik se je rodil v Pevmi in v njej preživel vse svoje življenje. Bil je napreden vaščan in so ga vsi imeli radi. Naj mu bo lahka domača zemlja! Vesti Goriške turistične zveze Goriška turistična zveza nam je sporočila razpoložljivost ležišč v hotelih svojega področja dne 24. avgusta. Hotela Nanoe in Soča v Idriji 20 ležišč, Vuga v Mostu na Soči 4; hoteli v Novi Gorici; Park hotel 50, Sabotin 35, Kekec 16, Skal-nica 21. Hotel Krn v Tolminu )0 in nadaljnjih 12 ležišč v zasebnih sobah v Tolminu. Zasebnih sob je nadalje prostih 20 v Bovcu, 3 v Trenti in 4 v Soči. Voda kopališča v Idriji ima 19 stopinj. V hotelu Krn v Tolminu in v «Soči» v Mostu na Soči je ples vsako nedeljo. Odprt je lov na srnjaka in gamsa, lovijo se postrvi, belice in lipani. Cesta Nova Gorica - Preval je v rekonstrukciji. Zamenjava poštnega uradnika v Števerjanu Poštni uradnik, ki je zadnja leta služboval v Števerjanu, je premeščen na Tržaško. Vaščanom je žal, da jih je moral zapustiti, ker so se z njim, zelo dobro razumeli. Medtem ko mu želijo, da bi se tudi na novem službenem mestu dobro počutil, želijo njegovemu nasledniku, da bi se dobro počutil na službenem mestu. ................•••n"....................n................................................milimi.....mm............n.imH.mu.mnii...,,........n,..................... VODOVOD V VSAKO HIŠO! Pripravlja se izgradnje vodovoda v tretja faza Števerjanu Okrepili bodo črpalke na Oslavju, da bi se njihova zmogljivost zvišala od sedanjih 0,5 na 2,5 litra na sekundo Gasilci odstranili zapuščeni avto Predvčerajšnjim popoldne so karabinjerji s postaje v Istrski ulici poklicali v Ul. Pieta gasilce, ker je bil tam, pred stavbo št. 7, že cel mesec parkiran avto iz Bergama. Avto fiat 11Q0 BG 93178 je stal ob pločniku ln zasedal parkirni prostor. Gasilci so s pomočjo hidravličnega škripca premaknili avtomobil in ga nato odpeljali v karabinjersko vojašnico v Istrski ulici. Na podlagi dokumentov, ki so jih karabinjerji našli v avtomobilu, so ugotovili, da je lastnik avta neki Giovanni Venturini iz Bergama, Trg Marconi 1. Karabinjerji niso mogli še ugotoviti, ali je bil avtomobil ukraden in potem zapuščen v Ul. Pieta, ali pa ga je lastnik že pred mesecem pustil tam. iihhuhuiiiihuiuhihhhuuhhhihiihhiihhihiihiiihhiiiiiiuiiihiuiuiuhihhihuihhhhihhiiuhhihhiu Te dni počiva delo na izgradnji vodovodnega omrežja v Steverja-nu. Podjetje Cesia iz Trsta je skopal jarke in položilo glavne cevi po vasi, niso pa še pričeli napeljave do posameznih hiš. Za prevzem dela se je potegovalo podjetje Dondi, vendar se je občinska uprava odločila, da bo delo opravila v svoji režiji, ker bo cenejše. Podjetje Dondi je zahtevalo, da se mu povprečno za vsako hišo, kamor bodo napeljali vodo, plača okoli 32.000 lir, občinska uprava pa bo isto delo opravila za 10.000 lir ceneje. Kakor hitro bodo pripeljali cevi, se bo gradnja vodovoda nadaljevala. Te dni je občinska uprava vložila prošnjo za državni prispevek, s katerim bodo započeli tretjo fazo gradnje števerjanskega vodovoda. Za napeljavo vodovoda k preostalim oddaljenejšim hišam potrebujejo 13 milijonov. S temi sredstvi bodo okrepili črpalke na Oslavju, tako da se bo količina vode, ki jo potiskajo v števerjan-ski vodohram, zvišala od sedanjega pol litra na sekundo na 2,5 li- VČERAJ PRI RAZDRTEM Pri trčenju avta in kamiona smrtno ponesrečena Videmčana Hudo poškodovani tudi šofer in ostala dva potnika Včeraj popoldne se Je pripetila letni Gino Macor na mestu mrtev, pri kamnolomu v Razdrtem huda med prevozom v šempetrsko bolniš-prometna nesreča, ki je zahtevala j nlco pa je podlegla poškodbam tu- ..................d« 59-letna Maria Macor. Razen voznika so bili hudo poškodovani tudi 241etna Katarina Finos in njegov petletni otrok, vsi iz Vidma. Šofer kamiona ni bil poškodovan. Na obeh vozilih je za okrog milijon 250 tisoč dinarjev škode. dve smrtni žrtvi in več hudo poškodovanih. Voznik osebnega avtomobila UD 86014, 44 letni Peter Finos iz Zap-pola pri Vidmu je vozil proti Hru-ševju. Na nepreglednem ovinku pri kamnolomu Razdrto ga je zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti zaneslo v levo. Pri tem je trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga Je vozil avstrijski državljan Franz Buckholz. Pri strahotnem trčenju je bil eden izmed sopotnikov 62- PRISPEV AJTE ZA dijaško matico i tra. Ko bo po občini razpredeno celotno vodovodno omrežje, bo zanj potrošenih 60 milionov lir. V tretji fazi nameravajo speljati vodo «Na gmajno«, v Grojno in k Bužinelu na Jazbinah. Zaradi del pri gradnji vodovoda in pa hudega naliva je na moč slaba občinska cesta v Sčednem. Težko je prehodna celo za avtomobile, zlasti kadar je razmočena. Občinska uprava čaka, da pride za cestarja vozilo, s katerim se bo mogel voziti iz kraja v kraj ter peljati material s seboj. Seveda pa vozila še ni in zato bi bilo treba pot popraviti, svoj del pa bi moralo pri popravilu ceste prispevati tudi podjetje, ki je polagalo glavno vodovodno napeljavo, zakaj v pogodbi je zapisano, da mora pustiti cesto v takšnem stanju, kot je bila pred pričetkom del. Spotaknil se je ob koš in si zlomil zapestje Sinoči ob 20. uri so pridržali na zdravljenju 50-letnega Franca Tomšiča iz Ulice Ex Impero 56 v Sovodnjah. Dežurnemu zdravniku v civilni bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto je Tomšič izjavil, da se je spotaknil ob koš na domačem dvorišču. Pri padcu si je zlomil desno zapestje. V bolnišnici se bo zdravil 20 dni. Tridnevni ples domačih fantov v Rupi Domači fantje iz Rupe priredijo tridnevni ples danes, jutri in v ponedeljek. Igral bo ansambel Dolinski fantje, pela pa bo Anica Peroša. Gostom bodo na razpolago pečeni piščanci, ražnjiči in čevapčiči. V primeru slabega vremena bo ples 29., 30. in 31. avgusta. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Go- riškem v drugi polovici meseca julija 662 meničnih protestov. Od tega jih je bilo 286 v Gorici, 161 v Tržiču, 44 v Krminu, 36 v Ronkah, 33 v Gradežu, 26 v Gradiški, 16 v Škocjanu, 11 v Števerjanu, 9 v šta-rancanu, 9 v Zagraju, 7 v Romansu, 5 v Marianu, 4 v Doberdobu, 3 v Foglianu-Redipugli, 2 v Dolenjah, 2 v Medeji, 2 v Slovrencu ter po eden v Kaprivi, Farri, Moraru, Mo-ši, St. Petru ob Soči in Turjaku. TEMPERATURA VČERAJ Na goriškem letališču so včeraj izmerili najvišjo temperaturo 28,4 stopinje ob 14.30, najnižjo 15,2 stopinje ob 5.50; povprečne dnevne vla. ge je bilo 60 odstotkov. PISMO STAREJŠEGA MEŠČANA Skakanje s pevmskega mosta ni novost niti bravura Prejšnji dan smo se sprehajali ob Soči. Ni bil še veliki šmaren in toplo je bilo kar dovolj, pa nisem ugledal ob reki šive duše. Samo dva otroka sta čofotala ob bregu .drugače pa ni bilo šive duše. Pri tem sem se spomnil, kako je bilo ob soških bregovih, ko sem bil še mlajši; sedaj jih imam 72. Pogumnejši smo se za hip pognali v vodo že aprila, če je bil dovolj topel. Poleti pa je bilo »pri pilonu». kjer je bila speljana stara cesta, vse polno, skoraj toliko kot sedaj ob morju. Kopali smo se tja do velikega šmarna. Ko pa je začelo deževati, se je kopalna sezona nehala. Voda se je ohladila in s kopanjem je bilo konec. To je bilo nenapisano pravilo, ki smo ga vsi spoštovali. Radi smo posedali na «slovenski skalh, kot so jo imenovali Furlani. Na njej smo igrali karte ali pa se poganjali v reko, ki je na tistem mestu kakšnih šest do sedem metrov nižja. Nismo pa skakali samo z nje. Naša junaštva so bi la vse kaj drugega kot junaštvo tistega, ki sedaj skače za stavo s pevmskega mosta. Mi smo skakali s starega mosta, ki je bil nekaj metrov višji; morda je imel tudi 25 metrov. Za skoke nismo prejeli nobene nagrade niti ploskanja dvatisočglave množice. Skakali smo, ker smo bili mladi in pogumni in ker je takšno skakanje ■miiiiiii it n timi m iiiiitiiHiii iiiii ni n m ititiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiii hiiiihi i! im iiutiii,n tiiiiiiitiiiii hiiii ni VČERAJ OPOLDNE PRED POŠTNO PALAČO Zaradi izsiljevanja prednosti avtomobilist zakrivil trčenje Žrtev je bil mlad motociklist, ki si je zlomil ramo Danes se v Sovodnjah poročita DANA TOMŠIČ in VILKO FAJT oba iz Sovodenj. Novo-poročencema, požrtvovalnima članoma prosvetnega društva, čestitata prosvetno društvo VRBA in športno društvo So-vodnje. Včeraj ob 11.20 se je pripetila na križišču na Verdijevem kor-zu (pred poštno palačo) lažja prometna nesreča. Vzrok: izsiljevanje prednosti. Motociklist 16-letni Gianni Scher-ti iz Ul. Maroncelli 1 v Gorici, ki je po poklicu vajenec, se je na svojem motociklu z registracijo GO 9906 odpeljal z zeleno semaforsko lučjo iz Ul. Oberdan v smeri Ul Boccaccio. Z nasprotne smeri se je v avtomobilu fiat 600 z registracijo GO 16359 pripeljal 28-letni Franco Comavli iz Ul. Si- to 14- Tudi on se je pripeljal na križišče z zeleno semaforsko lučjo, vendar je skušal izsiliti prednost pred motociklom, da bi zavil v smeri proti baru De Rocco. Pri tem je povzročil trčenje motociklista. Scherti je zadel ob avto in padel; pri padcu se je udaril v desno ramo, ki si jo je po vsej verjetnosti tudi zlomil, ter v trebuh. Na motociklu so se zvile sprednje vilice in se je razbil žaromet, avtomobil pa ni utrpel hujše škode. Na kraj nesreče je prišla prometna policija, ki je sesta vila zapisnik. spadalo k vodnemu športu, ln takšnih skakalcev ni bilo niti malo. Da povem samo nekaj imen: Ladislav Kremžar, Lojze Komjanc, Franc Bratuž in še nekateri Pevm-ci so tam okoli leta 1910 skakali z mosta. Danes so drugi časi; manj kopalcev je ob Soči in, seveda, tudi manj skakalcev. Sicer pa se mi vse tako vidi, da se vsi bojijo revmatizma in se zato parijo pri morju in zakopavajo z razbeljeno mivko. Nam, ki smo vso mladost preživeli v Soči in ob njej, nam vse te kure niso potrebne. Jaz ne vem, komu bi pripisal vse to, ali pomehkužnosti današnjega človeka, ali pa dejstvu, da pripadamo drugi generaciji. Tudi pred nekaj dnevi, bilo je IS. avgusta (rojstni dan Franca Jožefa, nekdanji državni praznik op. ur.) se nas je nekaj takšnih iz prejšnjega stoletja zbralo pri mizi in litru, pa smo modrovali o vsem tem. Soglasno smo ugotovili, da smo za časa naše mlado sti drugače živeli. Bili jnno po gumnejši (pa ne samo IS. avgn sta) tudi kar zadeva skakanie pevmskega mostu. Bili so drug časi in tudi drugi ljudje; eno pa ostane neizpodbitno.- skakanje z mosta ni niti novost, niti bravura, vsaj za nas ni bila. Prosim vas, da objavite kot ste prejeli. Vsi tisti, ki smo še iz prejšnjega stoletja, se bomo še enkrat spomnili naše mladosti. Hvala lepa in s spoštovanjem. (sledi podpis). VERDI. 17.30: «Frenesia d'estatei, Vittorio Gassman, Sandra Milo in Amedeo Nazzari. Italijanski črno. beli film. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: »Grido di battaglia«. Van Heflin ln Rita Moreno. Ameriški čirnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja ob 22. VITTORIA. 17.00: »La leggenda del. 1’arciere dl fuoco«. Burt Lanca-ster in Virginia Mayo. Ameriški barvni film. Zadnja ob 21.30. CENTRALE. 17.00: «Riscatto di un gangster«, S. Machnally in C. Gray. Ameriški črnobeli film. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes vas dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdi-| jev korzo št. 57, tel. 28-79. Olimpijska plamenica na poti proti Tokiu Na japonska tla ho bakla prispela 6. septembra - V Tokiu so razobesili olimpijsko zastavo na sedežu olimpijskega odbora OLIMPIA, 21. — Danes dopoldne so prižgali olimpijsko baklo, s katero bodo prižgali olimpijski ogenj v Tokiu. Slovesnosti na antičnem griču v Olimpiji je prisostvoval kralj Konstantin, ki si je na olimpijskih igrah v Rimu priboril zlato medaljo v jadranju. Kralj Kon- -- stantin je izročil plamenico pr- vemu atletu Tokia. dolge štafete do Po določenem programu bodo baklo danes prenesli na stadion v Atenah, kjer so bile 1. 1863 prve moderne olimpijske igre. Tu bo ostala do jutri, ko jo bodo prenesli na atensko letališče. V nedeljo jo bo prevzela japonska delegacija, ki je nalašč zato prispela v Grčijo, ter bo odpotovala na prvo etapo dolgega potovanja. Še istega dne bo bakla prispela v Istanbul, naslednjega dne v Bejrut, dva dni pozneje v Teheran, 27. avgusta v Lahore, nato vsak naslednji dan v New Delhi, Rangoon, Bangkok, S. septembra v Kuala Lampur, 4. v Hongkong, 5. v Tajpeh in končno 6. septembra v Naho na otoku Okinavva. TOKIO, 21. — Japonski olimpijski odbor je medtem objavil, kod bo teklo zadnjih sedem atletov, ki bodo prinesli plamenico na stadion v Tokiu v soboto 10. oktobra, na dan otvoritve olimpijskih iger. Prvi od teh sedmih tekačev bo začel svoj tek v bližini cesarske palače sredi Tokia in pretekel bo 500 m, drugi 800 m, tretji 640 m in zadnji končno 400 m do vrat stadiona. Peti bo baklo prenesel na stadion, na tekališču tega stadiona pa bosta dva atleta, stara 18 in 20 let. Prav zadnji del pa bo opravil univerzitetni študent iz Wasede Yoshinori Sakai. Istočasno, ko so v Olimpiji prižgali baklo, so v Tokiu prvič obesili olimpijsko zastavo na Kishi Memorial Hall, kjer je sedež olimpijskega odbora. Slovesnosti je prisostvo. valo mnogo občinstva ter japonske in tuje športne osebnosti. Tenis v ZDA CHESTNUT HILL (Massachus-setts), 21. — Na ameriškem teniškem prvenstvu sta bili Brazilijan-ka Bueno in Avstralka Ebbem eliminirani v četrtfinalu. Odpravili sta jih Bricka in Hanks (ZDA) s 6:2, 9:7. Med moškimi je dvojica za Davisov pokal Chuk in McKinlejr z lahkoto opravila z dvojico. C. Buchholz in Newman s 6:3, 4:6, 6:1, 6:3. Dvoboj med dvojicama Froeh-ling-Passarell in Ashe-Bonds je bil prekinjen zaradi teme po izenačenem stanju. Nogometaši za olimpiado RIM, 20. — Za priprave igralcev, izbranih za udeležbo na XVIII. o-limpiadi, so poklicali, da bodo na razpolago komisarju državne repre. zentance Fabbriju, sledeči igralci: Petroni Bruno in Pizzaballa Pier-luigi (Atalanta); Muccini Manlio (Bologna); Cera Pierluigi in Riva Luigi (Cagliari); Domenghini Angelo, Pacchetti Giacinto in Mazzola Sandro (Inter); Bercellino Giancar-lo in Sacco Giovanni (Juventus); Zoff Dino (Mantova); Fortunato Giuliano in. Lodetti Giovanni (Milan); Longom Giuseppe (Modena); De Sisti Giancarlo (Roma); Mero-ni Bruno, Poletti Fabrizio in Rosa-to Roberto (Torino); Traspedini Vincenzo (Varese). Ti igralci morajo biti v torek, 1. septembra do 12,30 v Covercianu (Firence) na zveznem tehničnem centru. RIM, 21. — Igralec Rome Man-fredini je bil operiran na kolenu. Z negibno nogo bo moral ostati približno mesec dni. OSLO, 20. — V nogometu je včeraj zvečer Norveška premagala Finsko z 2:0 (2:0). TOKIO, 21. — Mladi japonski profesionalni boksar Hasegawa, ki je dobil v nedeljo med nekim dvobojem možgansko krvavitev, je včeraj zvečer umrl v tokijski bolnišnici. Imel je 22 let in imeli so ga za enega najboljših japonskih boksarjev mušje kategorije. TOKIO, 21. — Japonska kolesarska zveza je določila tri profesionalne dirkače, ki se bodo udeležili svetovnega prvenstva v Sallanchesu. Ti trije so: Nobuo Shiratori, Mit-shuo Nakai in Shujiro Matsukawa. V Pariz bodo prispeli 30. avgusta. Combin, novi srednji napadalec Juventusa, strelja svoj drugi gol v tekmi proti Cuneu. Zdi se, da je Juventus z novo pridobitvijo dobro zadela Uspeh Zeljezničarja v Messini MESSINA, 21. — Z zmago včeraj zvečer je jugoslovanski košarkarski klub Zeljezničar praktično osvojil pokal «Lo Forteu. Premagal je nam. reč moštvo Poljska B z 72:66. Potem ko so Jugoslovani prejšnji večer premagali Cehe (Spartak Brno) v podaljških, si ni mogoče misliti, kako bi jih lahko ustavila Messina, ki je danes izgubila s Spartakom 88:55. MESSINA, 21. — Željezničar je danes zvečer premagal Messino s 77:45 in si tako osvojil pokal «Lo Forte*. Mladi vaterpolisti za tekmo z Jugoslavijo RIM, 21. — Za tekmo v vaterpolu Italija-Jugoslavija, v kateri bodo nastopili igralci, rojeni po 1. 1946, je italijanska plavalna zveza sklicala v Genovo za ponedeljek 16 igralcev; poklicani so: Alberani, Mortola, D’Urso, Forcella, Arniči, Malacarne, Foti, Parisio, Formiconi, Simeone, Forte, Chiosi, Giancarli, Fok, Cambi in Cardini. * * * Jugoslovanski vaterpolisti, ki se pripravljajo za olimpiado, so dvakrat premagali Romunijo: z 2:0 in s 5:2. Septembra se bodo udeležili turnirja v Bukarešti, kjer bodo na-| stopile še Madžarska, SZ, Vzh. Nem. I čija, Bolgarija in Romunija. liiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiniiiiiM JUTRI DIRKA ZA POKAL BERNOCCHI Ali se bosta uveljavila Bitossi in Balmamion? LEGNANO, 21. — Nedeljska kole. sarska dirka za pokal «Bernocchi» ima zlasti to funkcijo, da bo priprava za svetovno prvenstvo. Krožna proga za svetovno prvenstvo v Sallanchesu ima namreč podobne težkoče kot 11,8 km dolga proga v dolini Olona, ki jo bodo morali kolesarji ponoviti 22-krat, zraven pa še prevoziti pot od starta v Le-gnanu skozi Busto Arsizio in Fa-gnano Olona do proge skupaj 274 km. Tehnični komisar pa bo na tej dirki izbral nadaljnja dva dirkača, ki se bosta pridružila osmim že iz- iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinilli Italijanski atleti za Modeno so določeni SCHIO, 21. — Tehnični komisar Lauro Bononcinl je sestavil seznam atletov, ki bodo 29. in 30. t. m. nastopili v Modeni proti Jugoslaviji Ameriška dvojica za Davisov pokal McKinley in Ralston in Švici. Postava pa še vedno ni popolnoma «uradna». Izbrani so: 100 m: Berruti 200 m: Berruti (drugi tekači bodo izbrani po nedeljskih izbirnih tekmah) štafeta 4X100: Berruti, Ottolina, Preatoni, Ginnastasio. Kopje: Lievore, Buonaiuto Krogla: Meconi, Sorrenti Diftk: Rado, Dalla Pria Kladivo: Boschini, Cristin Višina: Bogliatto, Zamparelli Daljina: Fontanesi, Bortolozzi ali pa Fomaciari. Troskok: Averone, Vecchione 800 m: Carabelli, Francesco Bian-chl 1500 m: Finelli, Sommaggio, (F. Bianchi) 5000 m: Sacchi, D’Agostino 10.000 m: Conti, Ambu Palica: Dionisi, Catenaccl 110 m ovire: Ottoz, Comacchia 400 m ovire: Fronilli 400 m: Bello, Bruno Bianchi Štafeta 4X400: Frinolli, Bello, B. Bianchi, Puosi branim na skupnem treningu, štiri rezerve, izmed katerih bo tehnični komisar izbiral, pa so kot znano: Bitossi, Balmamion, Poggiali in Mu. gnaini. Obenem pa bo tehnični komisar Magni opazoval, če nihče od izbranih reprezentantov ni upadel v formi. Ce pa bi Bitossi ali Balmanion zmagala, bi avtomatično — je dejal Magni — postala reprezentanta. Za tekmo so vpisani sledeči dirkači: MOLTENI 1. De Rosso Guido 2. Motta Gianni 3. Dancelli Michele 4. Baffi Pierino 5. Neri Guido 6. Talamona Giordano 7. Bongioni Renato 8. Beraldo Aldo 9. X X 10. X X CYNAR 11. Balmamion Franco 12. Gentina Giancarlo 13. Lotti Franco 14. Maino Mario 15. Mealli Bruno 16. Ronchini Diego 17. Sarti Luigi 18. Sartore Giuseppe 19. Zandegit Dino SALVARANI 20. Adomi Vittorio 21. Assirelli Alberto 22. Babini Battista , .1 23. Longo Renato 24. Fantinato Bruno 25. Minieri Mario 26. Mazzacurati Italo 27. Martelli Giampiero 28. Piancastelli R. 29. Taccone Vito 30. Magnani Franco CARPANO 32. 'Azzini Carlo 33. Barale Germano 34. Bariviera Mino 35. Casati Vittorio 36. Contemo Angelo 37. Galbo Luciano 38. Di Maria Arnaldo 39. Massignan Imerio 40. Guemieri Loris 41. Zancanaro Giorgio 42. Zilioli Italo 43. X X GAZZOLA 44. Bruni Dino 45. Carlesi Guido 46. Cribiori Franco 47. Magni Oreste 48. Maserati Luigi 49. Mele Luigi 50. Picchiotti Rolando 51. Rimessi Alessandro 52. Vendemiati Gilberto 53. Vigna Marino 1GNIS 54. Bettinelli Giovanni 55. Colombo Ambrogio 56. Fabbri Pasquale 57. Fezzardi Giuseppe 58. Fontona Renzo 59. Mačehi Giampiero 60. Nardello Primo 61. Negro Albano 62. Nencioli Roberto 63. Pelizzoni Renato 64. Poggiali Roberto 65. Stefanoni Remo 66. Toniolo Giuseppe 67. Venturelli Romeo 68. Vicentini Flaviano LYGIE 69. Mugnaini Marcello 70. But Idrio 71. Fontana Marino 72. Pifferi Aldo 73. Moser Aldo 74. Moser Enzo LITE 75. Meco Vincenzo 76. Manzoni Giancarlo 77. Marzaioll Alberto 78. Miele Francesco 79. Zoppas Pietro 80. Officio Mario 81. Barbieri Ottavio 82. X X INDIVIDUALNI FSbbrio Giovanni Pellegrini Armando Fallarini Pippo Gambi Celso Scandelli Pietro Giusti Renato Castelletti Giovanni Bono Emesto Baldan Renzo Sabbadin Alfredo SE 49 DNI DO OLIMPIA DE V TOKIU Američani so doslej sestavili tretjino svoje atletske ekipe Včeraj smo poročali o ameriški olimpijski ekipi in govorili le o tekih. V današnjem sestavku si bomo ogledali podrobno situacijo ameriške atletike v tehničnih pano. gah, skokih in metih, in njene možnosti za bližnje olimpijske igre. Največ popularnosti uživata v letošnji sezoni met krogle in skok s palico, kjer so bile dosežene neverjetno dobre znamke. Met krogle ima specialista, ki je za skoraj me. ter boljši od vseh ostalih na svetu. Dallas Long je namreč letos po daljšem premoru večkrat popravil lastni svetovni rekord. Najprej je dosegel 20,08 m, nato 20,30 (tega rezultata pa mu niso priznali) in končno 20,20 m. Do tu se je zdelo vse normalno za takega atleta, sapo pa je vsem vzel rezultat 20,67 m iz dvoboja s SZ. Na tem tekmovanju je Long v petih metih presegel 20-metrsko mejo! Long, ki se je še uvrstil v olimpijsko ekipo, ima v 19-letnem Randyju Matsonu skoraj gotovega naslednika. Olimpijsko trojico bi moral dopolniti 0’Brien (bila bi njegova že četrta olimpiada), ki stalno dosega odlične rezultate, Gubner pa ima bolj malo možnosti, ker se je menda posvetil dviganju uteži. Skok s palico je doživel v ZDA r.adaljni napredek, svetovni rekord pa ni prišel od Pennela, kot so vsi pričakovali, temveč od Hanse-na, katerega pred letošnjo sezono vsaj v Evropi skoraj nihče ni poznal. Kljub fantastičnemu svetovnemu rekordu 5,28 m si Hansen še ni pridobil pravice nastopa v Tokiu, ker ga je na prvih kvalifikacijah nepričakovano premagal Pennel. Hansen je pred drugimi kvalifikacijami v zelo neprijetnem položaju, ker v ZDA kar mrgoli odličnih specialistov nad 4,95 m. Vsako možnost za nastop v Tokiu sta že zapravila Meyers (5,10) in Uel-ses, že tri leta najbolj stabilni skakalec v ZDA. Na tretje olimpijsko zlato misli resno tudi meta- Svetovni rekorder v skoku s palico Hansen (desno) in evropski rekorder Reinhardt lec diska Oerter, ki se je z največjo gotovostjo uvrstil v olimpijsko ekipo. Oerter je popolnoma gotov na znamkah čez 61 m. Na kvalifikacijah je v neveljavnem me. tu (disk je padel iz predpisanega sektorja) dosegel 63,44! Kljub svetovnemu rekordu češkoslovaškega atleta Daneka (64,55 m) je Oerter še vedno favorit za zlato kolajno. Kvaliteta ostalih metalcev iz ZDA je letos povprečna in malo verjetno je, da se bo ponovil vrstni red iz Rima (prve tri mesta). Ralph Boston je v skoku v daljino med vsakim tekmovanjem na tem, da izboljša svetovni rekord Ter Ovanesiana. Na olimpijskih kvalifikacijah je dosegel 8,33 in 8,37 m vendar s pomočjo vetra, pred nekaj dnevi pa je končno izenačil v normalnih pogojih rekord sovjetskega atleta. Oba sta sedaj pri 8,31 m, Boston pa ima zaradi svoje stabilnosti več izgledov za zmago v Tokiu. Za ostala mesta v ekipi je veliko kandidatov. 8-me- Franc Cervan, ki se je v teku na 10.000 m že zelo približal 29’, bo zastopal Jugoslavijo v Tokiu trsko znamko so letos premagali še Hopkins, Hom Mays in Miller, ki bodo nastopili na drugih kvalifikacijah skupno z Shinnickom (7,98), Moore (8,10) pa je bil zaradi slabe uvrstitve v Randalls Islandu že dokončno izločen iz o-limpijske reprezentance in bo moral ostati doma. V preostalih dveh skokih in metih imajo Američani konkretne možnosti uspeha v Tokiu, predvsem v metu kladiva, kejr je Connolly z odličnimi rezultati že dolga leta absolutno najmočnejši v državi in med najboljšimi na svetu. Connol-ly je letos dosegel 69,24, nima pa vredne rezerve in braniti se bo moral sam pred vsaj 8 enakovrednimi metalci iz ostalih držav. Metalci kopja iz ZDA dosegajo v zadnjih letih slabe rezultate in v Tokiu skoraj nimajo kaj iskati s trenutno formo. Do sedaj se je v ekipo uvrstil Stevenson z skromnim metom 74,01 m. Troskok, ki je bil dolga leta stvar specialistov iz Poljske in Sovjetske zveze, je nenadoma postal popularen tudi v Združenih državah. Najboljši atlet Ira Davis je trenutno s 16,43 m na tretjem mestu na sevtu za Tien Chao-cungom (NR Kitajska), ki pa ne bo nastopil na olimpiadi, in Japoncem Okazakijem. Ira Davis ima že olimpijske izkušnje, 4. mesto v Rimu, in v Evropi se bodo morali temeljito potruditi, da ne izgubijo tradicionalne premoči v tej panogi. Skok v višino je panoga, kjer ZDA že dolgo ne napredujejo. Imajo si-cer štiri atlete pri 2,16 m, vsi pa so precej nestalni. Za Tokio se je prvi kvalificiral Thomas, ki je bil pred olimpiado v Rimu absolutni favorit za' zlato kolajno, pa je komaj osvojil bronasto. Za Tokio je Thomas v sedanji formi kandidat za bronasto kolajno skupno z mnogimi speicaliiti iz drugih držav. Deseteroboj ni več tekma, kjer Američani lahko računajo z gotovostjo na visoke uvrstitve. Po odhodu Johnsona je najboljši Hermann, ki si je pridobil pravico nastopa v Tokiu. Najboljši letošnji rezultat tega atleta je 7794 točk, ki v ostri olimpijski konkurenci bolj malo pomenijo. Za Hermannom j® najboljši Jeisy z skoraj istim številom točk. V Tokiu računajo Američani največ z bronasto kolajno. Sistem izbiranja atletske ekipe je v ZDA izredno strog in vključitev v reprezentanco je večkrat težavnejša od samega nastopa na olim-piadi. Zaradi tako ostre konkurence morajo atleti celo sezono dosegati maksimalne rezultate, kar Jih seveda zelo utrudi. Nič čudnega ni potem, če na olimpiadi mnogi vrhunski športniki odpovedo. V Ameriki se takih spodrsljajev bojijo, vendar trdno upajo vsaj v polovico zlatih kolajn v moških panogah. BRUNO KRIŽMAN !:::!:!! ALF0NS0 ENRIQUE DE LIMA BARRET0 MOŽ, KI JE ZNAL JAVANSKO V sprejemnici so visele podobe ošabnih gospodov. S svojimi dolgimi bradami so gledali iz velikanskih, pozlačenih okvirov. Žene zraven njih, sami nežni obrazi z visokimi frizurami, z velikimi pahljačami v rokah in v tesno oprijetih oblekah okrogle kakor globus, so bile videti, kot da si hudo žele svežega zraka. Med vsemi rečmi, ki so stale naokrog in so bile zaradi prahu videti še starejše, mi je najbolj ugajala zelo lepa porcelanasta vaza s Kitajskega ali iz Indije ali iz kakšne druge daljne dežele na onem koncu sveta. Bila je nekaj izrednega, tako čudovito je bila poslikana, glazura na njej se je svetila kakor mesečina. Gotovo jo je izdelal lončar umetnik, da bi očaral po-starne, že trudne oči, ki jih je svet razočaral... Na lastnika te čudovite vaze mi ni bilo treba dolgo čakati. Od prvega trenutka, ko sem ga videl, da je vstopil, nekoliko negotov, z batistovim robcem v roki, je zbudil v meni spoštovanje. Najraje bi pobegnil. Čeprav ni bil on učenec — se mi je zdelo kot zločin, da bi varal tega starega goepode, čigar leta so izžarevala nekaj dosteuanstvenega, odmaknjenega. Vendar sem ostal, čeprav me Je vest pekla. Ko sem mu šel naproti, sem rekel: »Jaz sem učitelj javan-ščine, ki ga iščete.* Prosil me je, naj se usedem. »Ali ste iz Ria de Janeiro?* «Ne,» sem odgovoril, «iz Car navieirasa sem.> »Kako, prosim?* je vprašal stari gospod. «Govorite nekoliko glasneje. Malo sem gluh.* »Iz Canavieriasa sem, iz Ba-hia,» sem ponovil. »Kje ste študirali?* «V San Salvadorju.* «In kje ste se učili javanšči-ne?» je radovedno in vztrajno vpraševal dalje, kot je to navada starih trmastih ljudi. S takim vprašanjem nisem računal. Vendar sem se takoj domislil odgovora. Pripovedoval sem mu, da je bil moj oče Javanec. Kot pomorščak na trgovski ladji je prišel v Ba-hio in se potem naselil kot ribič v Canavieriasu. Oženil se je in tam poskusil svojo srečo. »Od svojega očeta sem se naučil javanščine.* «Ja, pa ti je verjel to, na tvoj obraz in tvojo figuro?* je hotel vedeti moj prijatelj, ki Je doslej močal. «Saj vendar nisem dosti drugačen od kakšnega Javanca,* sem mu odvrnil. S svojimi močnimi, trdimi in precej bujnimi lasmi, s svojo rjavkasto kožo sem v resnici videti kot kakšen javanski mešanec. Saj veš, da so pri nas v Bahiji ljudje vseh sort: Indijci, Ma-lajcl, ljudje s Tahitija, Madagaskarja, celo Germani. Pri nas je taka mešanica ras, da bi jo nam zavidal vsak cirkuški direktor... «že prav,* me je pomiril prijatelj. »Le pripoveduje dalje!* Stari baron me je pozorno poslušal. Njegov pogled je preiskoval mojo zunanjost. Videti je bilo, da me je res imel za sina kakega Malajca. Prijazno me je vprašal: »Vi bi me torej učili javanščine?* Hitro sem mu pritrdil, čeprav proti svoji volji. »Morebiti se vam zdi čudno, da se v svoji starosti še hočem učiti takega Jezika,* je menil starec. »Zakaj bi se mi čudno zdelo, za kaj takega nimam nobenega pravega vzroka, človek bi mogel navesti toliko drugih primerov iz zgodovine. Sicer pa gotovo niste pogosto...* «Kar želim, moj ljubi mladi mož, gospod.. .* »Castelo,* sem pristavil. »Kar želim, moj ljubi gospod Castelo, je to, da bi izpolnil zaobljubo svoje družine. Ne vem, če veste, da sem vnuk tistega Albemaza, ki je spremljal Don Pedra Prvega kot svetovalec v London, ko se je ta odrekel svojemu mestu. Ko se je vrnil, je prinesel s sabo knjigo, ki jo je nenavadno cenil. Napisana je bila v čudnem jeziku. Neki Hindu ali Siamec mu jo je podaril za neko... ne spominjam se več, za kakšno uslugo. Ob svoji smrtni uri je poklical mojega očeta k sebi in mu rekel: Tukaj, sin moj, je knjiga. Menda je pisana v javansčini. Tisti, ki mi jo Je dal, mi je zagotovil, da prinaša srečo tistemu, ki jo ima. Varuje ga vsake nesreče. Jaz seveda nisem mogel ugotoviti, ali je to res, ali ne Knjigo dobro hrani. Ce hočeš, da se bo izpolnila želja tistega človeka z Daljnega vzhoda, skrbi za to, da se je bo tvoj sin naučil brati. Zakaj želel bi, da bi bili moji potomci srečni. Moj oče, Je pripomnil baron de Jacuecanga, ni dosti verjel tej zgodbi. Vendar je knjigo skrbno hranil. Preden se je za vedno poslovil od nas, jo je izročil meni z enakimi besedami kakor moj ded njemu. Skraja nisem pripisoval knjigi nobenega pomena, vtaknil sem jo v knjižnico k drugim knjigam. Zaradi velike zaposlenosti sem za nekaj časa celo pozabil nanjo. Zdaj na stara leta sem pa doživel toliko vsega hudega in toliko jeze, da sem se spomnil tega talismana naše .družine. Rad bi bral to knjigo, rad bi vedel, kaj je v njej. Zato se moram učiti javanščine. Tako, zdaj torej veste, zakaj sem iskal učitelja javanščine!* Stari gospod je utihnil, in videl sem, da so se mu oči orosile. Neopazljivo jih je obrisal z robcem. Vprašal me je, če hočem knjigo videti. Ko sem mu pritrdil, je poklical služabnika in mu velel, naj prinese knjigo. Pripovedoval mi je še, da Je izgubil vse svoje sinove in nečake, samo poročena hči še ži- vi. Ta ima sina, ki pa je bolehen. »Nočem videti, kako izumira moja družina,* je rekel naposled kljubovalno. Knjiga, ki jo je prinesel služabnik, je bila star folio, vezan v rdeče usnje. Velike črke so bile tiskane na rumenkastem, debelem papirju. Manjkala je naslovna stran. Zaradi tega nisem mogel ugotoviti letnice izida. Knjiga je imela predgovor, nekaj strani tega tudi v angleščini. Iz teh strani sem razvidel, da knjigo vsebuje zgodbe in dogodivščine kneza Fulanga, ki jih je opisal pomemben javanski pisatelj. Baronu sem prevedel, kar sem ravno prebral. Mož niti zapazil ni, da me pač ni poklical zaradi mojega znanja angleščine. Temeljitost mojega znanja javanščine ga je presenetila ... Pazljivo sem prelistaval strani znamenite debele knjige, se delal, kot da jo prebiram in da skušam kot strokovnjak razrešiti njeno vsebino. Predei\ sem odšel, sva se dogovorila zastran honorarja in določila čas prve ure pouki Obvezal sem se, da bom v let dni svojega učenca toliko m učil javanščine, da bo mog« brati knjigo. Cez nekaj dni sem imel pi vo učno uro. Stari gospod st veda ni bil tako priden kako jaz. Vsako uro se je naučil k< maj štiri črke. Za polovico ab< cede sva rabila cel mesec. B£ ron je zmerom pozabil neka tega, kar sem ga naučil in tf ko ni nikoli znal snovi, ki sv jo predelala. Njegova hči in zet, ki pop« o tej knjigi sploh ničesar n: sta vedela, sta ga spodbujala naj pridno študira, ko sta is vedela o ten). Morda mu bo t pomagalo, tako sta verjetn mislila, da bo svojo starost 1® že prenašal. Verjemi mi ali ne, moj ljt bi Castro, na baronovega zet< Je moje znanje Javanščine ns pravilo močan vtis. Večkrat j’ ponovil: »Naravnost presenel ljivo! Tako mlad, pa že takž no znnaje! Ko bi Jaz imel t< znanje, kaj vse bi že postali (Nadaljevank sledi) UREDIM IS IVO: TRST - CIL MONTECCHI 8 H. TELEFON 93-808 In 94-638 - PoStnl predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA; Ulioa Silvio Pellloo 1 • II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaorej: četrt” letna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 1.100 lir — SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljani Stari trg 3'I, telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603 K6 - OGI.ASI: Cene oglasov: Za vsak mm » širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 160 lir — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške In gorlške pokrajine naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin Italije pri »Societš PubbllcltA Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst