V LManl, v sodoio one 12. aprila 1924. Posamezna srevima stane i '50 Din. Lelo LIL
Naročnina
za državo SHS:
ла mesec , . r . . Din 20 ta pol leta . . • * . .120 sa celo leto ..... .240
za inozemstvo:
mesečno ........ Din 30
Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v Inozemstvu. . „ , . 60
Cene inserafom;
Enostolpna petltnu vrsta mali oglasi po Din 1'30 in Dtn 2 —, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 230, veliki po Din 3 - In 4 -, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljku in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Platona v gotovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulic« 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Slab vzgled.
Uskoki so vsled popolne negotovosti » končnem izidu krize silno slabe volje. Argument za argumentom, ki so ga navajali v opravičbo režima nasilja in korupcije brez parlamentarne večine, se podira kakor hiša iz kart. Najprej so verovali v večno življenje Pašičeve večine. Ta se je razblinila kljub uskoštvu Pribičeviča k Pašiču. Potem so zagovarjali neverifikacijo Ra-dićevcev, češ da so protidržavni. Ko so pa verificirani poslanci prisegli kralju in obstoječemu redu, so si izmislili razna vele-izdajstva. Zdaj, ko se je izkazalo, da gre za falzificirane dokumente & la Friedjung, so privlekli na dan drugi argument. Pravijo namreč, da se Pašič in Pribičevič, ta dva tipična neslovanska orientalca, ravnata po angleškem zgledu, češ, tudi Mac Donald nima v angleški zbornici večine in ni odstopil, ko je bil že dvakrat preglasovan!
Gospodje, ki take reči pišejo, poznajo angleško politično miselnost ravno tako slabo kakor njihova patrona Pašič in Pribičevič, ki se v svoji politiki ravnata po starem absolutističnem turškem, ne pa po visoko-konstitucionalnem in parlamentarnem zgledu Anglije.
Ni res, da bi Mac Donald ne imel v parlamentu večine. Angleški premier je samo iz stranke, ki nima večine, po »fair playu« pa, to je po nepisani politični lojalnosti nasprotnih dveh strank, ki smatrajo Mac Do-naldovo vlado v danem trenutku za neobhodno potrebno v blagor dežele, pa razpolaga angleški premier pri vseh važnih zadevah z znatno večino, bodisi da glasuje z delavsko stranko konservativna bodisi liberalna stranka ali pa obe skupaj. Ko so hoteli Mac Donalda vreči liberalci, so ga rešili konservativci; narobe so mu dali glasove liberalci, ko bi ga bili mogli strmoglaviti konservativci. To se je zgodilo ob vseh glasovanjih velike oboroževalne ali zunanjepolitične važnosti in tudi ob socialnih problemih, ki so najbolj kočljivi. To je mogoče samo vsled visoko razvitega čuta skupnega političnega interesa dežele, ki ga našemu režimu in strankam, ki ga vzdržujejo, popolnoma manjka, da ne govorimo o »fair playu«, to je o poštenosti v politični borbi, ki je Pašiču in Pribičeviču čisto neznan pojem. Saj vlada teh mož ne pomen ja drugega kot nepretrgano verigo verolomstva, prevare, neizpolnjenih obljub, kršenja dane besede in zahrbtnosti tako napram parlamentarnim strankam, posameznim politikom in celim stanovom kakor napram kroni in tujim državam. Takih mož bi v Angliji ne marali niti za državne cestne pometače, kaj še za vodilne državnike.
Kar se tiče dveh slučajev, v katerih je bil Mac Donald preglasovan, pa ni odstopil, se Nikola Pašič tudi ne more nanje sklicevati. Taki slučaji niso v angleškem po nepisanih pravilih potekajočem parlamentarnem življenju nobena redkost. Gre pa v takih slučajih izključno le za zadeve manjšega pomena kakor n. pr. zdaj za podrobne določbe socialnega varstva najemnikov. Premier lahko ostane v takih slučajih na svojem mestu zato, ker dobro ve, da mu večina ni izrekla nobenega nezaupanja glede temeljnih smernic njegove politike in tudi ni mela namena ga vreči. Premier je v tem slučaju sklenil svoj prvotni predlog kompromisnim potom pre-drugačiti in ga zbornici vnovič predložiti; zbornica pa ga lahko vsak čas strmoglavi, ako le hoče. če Mac Donald »niti pomislil ni na demisijo«, kakor »Jutro« pravi, je to bilo le vsled tega mogoče, ker vnaprej pozna razpoloženje in voljo zbornice, oziroma večine dežele, dobro vedoč, da mu nasprotni stranki nista kljub preglasovanju v nebistveni in lahko popravljivi stvari odrekli fair playa. Če mu ga pa večina odreče, ni niti minuto več mogoč na premier-skem stolu. Da, — ta čut je v Angliji tako visoko razvit, da je prejšnji premier, Bald-win, z največjim rizikom zase razpisal nove volitve, ne da bi bil sploh preglasovan ali da bi bilo stališče njegove vlade formalno kakorkoli omajano, samo zato, ker je čutil, da večina naroda njegove visoko-carinske politike ne odobrava, oziroma, jo hotel izvedeti za resnično mnenje naroda, ki ga konservativna stranka dejansko kljub svoji parlamentarni moči po njegovem lastnem čutu ni več predstavljala. Pri nas pa imamo vlado, ki nima večine niti v ljud-
stvu niti v parlamentu, pa se vlade drži kakor klop, oziroma bi rada volitve vodila zato, da njihov rezultat nasilno falzificira. Tako vlado bi v Angliji poslali v kazensko kolonijo, če bi še obstojala.
Gospodje »Jutrovci« so se z angleškim
zgledom temeljito osmešili. Za Pašićevo vlado je treba iti danes po zgled ne v Anglijo, ampak kvečjem v črnsko republiko na Haitiju ali pa kje ob Senegalu in Gam-biji. Vendar pa dvomimo, če niso tam po vojni že bolj napredovali v demokratizmu.
Odločitev m tri
odpdena.
OPOZICIJA ZAHTEVA PRECIZNO IZJAVO, KDAJ BO PARLAMENTARNA SEJA. — ODGOVOR: RADI PRAZNIKOV ŠE LE 3. MAJA.
Belgrad, 10. aprila. (Izv.) Danes popoldne so načelniki opozicije imeli sestanek, na katerem so sklenili, da se izda ponoven komunike, v katerem bo opozcija objasnila svoje stališče napram nezakonitemu postopanju vlade glede sklicanja sej. S te seje sta šla v predsedništvo skupščine dr. H r a s n i -c a in poslanec Sušnik in tam od podpredsednika Dragovića zahtevala precizno izjavo, kdaj bo seja. Na njuno zahtevo podpredesclnik Dragović ni mogel dati odgovora, češ da se mora prej šo posvetovati z merodajnimi faktorji. Dragović so je takoj podal v predsedništvo vlade, kjer se je vršila seja vlade ter je konferiral z ministrskim predsednikom Nikolo Pašićem. G. Nikola Pašie se je nato odpeljal na dvor h kralju, kjer je bil eno uro. Nato se je seja nadaljevala. Po seji ministrskega sveta so ministri izjavili, da se bo prihodnja seja narodne skupščine vršila 3. maja, češ da je ta presledek potreben radi tega, ker so katoliški in pravoslavni velikonočni prazniki že blizu in ni prej mogoče sklicati seje. Ravnotako je bilo na seji vlade na predlog Svetozarja Pribičeviča sklenjeno, da se kulturna organizacija Nemcev v naši državi »Kulturbtmd« razpusti in sicer glasom izjav Pribičeviča radi tega, češ da se je dognalo, da se »Kulturbund« ni pečal s prosveto, marveč s politiko.
DNEVNI RED SEJE SE ŠELE DOLOČI.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Nocoj ob 9. uri je podpredsednik n?rodne skupščine g. Dragovič izobesil v skupščinskih kuloarjih naznanila, da se prihodnja seja vrši 3. maja ob 9. uri zjutraj z dnevnim redom; Določitev dnevnega reda prihodnje seje,
ODIGRANO ŠE LE PRVO DEJANJE KRIZE.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Prihodnja seja narodne skupščine se glasom izjav ministrov po večerni seji vlade vrši šele 3. maja. S tem je odigrano prvo dejanje krize. Že to samo nam dovolj očitno kaže način belgrajsko politike cincarske
porodice. Vse, kar sc jo doslej o tej naj-obskurneiši bizantinistični politiki pisalo, vse to je malo napram razpletu položaja v tem prvem dejanju. Popolno briskiranje zakonskih in ustavnih predpisov, najbolj zakrnjena amoralnost, najodkritejši cinizem, pljuvanje na vse parlamentarne običaje in principe demokracije. teptanje temeljnih pravic državljanov in volje ljudstva in končno neupoštevanje najvišjih želj, vse to je stalno na dndvnem redu v zadnji dobi. Pri tem pa so seveda intrige najgrše vrste bilo eno glavnih sredstev za dosego nemoralnih ciljev današnjih vlasto-držcev. Svojega zažoljenega cilja kljub mobilizaciji vseh temnih in zakulisnih elementov le niso dosegli. Pač so dosegli to, da so delovanje skupščine zavlekli za tri tedne in ravno za toliko časa podaljšali življenje svoje vlade. Opozicija je svojo zahtevo, da se morajo sklicati seje parlamenta čimprejc, postavila nasproti intrigam proti ljudstvu in njegovi volji, kajti vsako odlaganje gre v korist korupcionistom, ki bodo vsako uro svoie kratkotrajne vlade izkor'stili v svojo korist na škodo ljudstva. Opozicija utemeljuje svoje zahteve z zakonskimi in ustavnimi predpisi in tudi z danimi obljubami. Kot večina v parlamentu pa bo znala tam tudi uravnati svoj nastop, ki bo brez dvoma dosegel, da se rlična izigravanja, kakor jih je dosedaj vršila vlada korupcije in nasilja, ne bodo mogla več dogajati.
TIP RADIKALSKE POLITIKE.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) V opozicijskih krogih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je na razvoju sedanje latentne krize največ kriv predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič, ki izjavlja, da je v ostavki, kadar je to za položaj ugodno, da ni v ostavki, kadar okolnosti tako boljše kažejo. S tem svojim zadržanjem onemogoča Ljuba Jovanović vsestransko informiranje krone tako, da sedaj skoro izključno informira kralja Pašič in njegova okolica. Opozicija se posvetuje, kako bi se temu neparlamenlar-r.emu stanju napravil koncc.
RADIĆEVA POBOTNICA GRAUERJEV FALZIFIKAT. — IZJAVE »MOSNING POST« IN »STUNDE« FALZIFICIRANE. — TUDI MAKEDONSTVUJOČI NAJ
SLUŽIJO REŽIMU.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad g. dr. L o r k o v i č , ki je te dni bil pri Radiču na Dunaju. Na seji kluba poslancev HRSS je dr. Lorkovič obširno poročal o svojih razgovorih z Ra-dičem. Dr. Lorković jc Radiču očrtal celokupen položaj in ga opozoril na to, da delajo njegove izjave velike zapreke poslancem v Belgradu. Radič je nato izjavil, da se izjave v »Morningpost«, v »Stundc« in drugih listih falsificirajo s tendenco, da se z njimi služi intrigam režima, Sicer je Radič odobril politiko in delovanje poslancev HRSS v Belgradu in dal popolnoma svobodne roke za nadaljevanje politike na temelju programa opozicionalnega bloka. — Radičevi poslanci so danes dvignili svoje dnevnice.
Zagreb, 11. aprila. (Izv.) Včeraj zju-
traj se je vrnil z Dunaja predsednik Hrvatske Zajednice dr. Lorkovič. Na Dunaju je dr. Lorkovič z Radičem uredil vprašanje federacije med HRSS in HZ. Snoči se je dr. Lorkovič odpeljal v Belgrad, da poroča predsedstvu HRSS. V ožjih krogih je dr. Lorkovič najodločneje dementiral vse trditve o zvezi Radiča z makedonstvujo-čimi, kakor tudi trditev, da je Radič dobival denar iz Rusije.
Zagreb, 11. aprila. (Izv.) Intrige Pri-bičevičevega in frankovskega časopisja, da jc Radič dobival denar iz Rusije, so se razkrinkale. Zvedelo se je, da pobotnica o prejetem denarju iz Rusije res obstoje, da pa jih je falzificiral neki Grauer, ki je znan radi falzifikacije v neki zagrebški trgovini in pa kot prijatelj frankovca Ga-gliardija.
Borba proti korupciji med Srbi.
BELGRAJSKI DEMOKRATI ZA LJUBO DAVID0VIČA IN POLITIKO SPORAZUMA
Belgrad, 11. aprila, (Izv.) Centralni odbor demokratske stranke za mesto Belgrad je na svoji seji 10. aprila sprejel na znanje proglas glavnega odbora demokratske stranke in soglasno sklenil:
1. Odobrava politiko glavnega odbora in Doslaniškeea kluba DS. politiko, ki je
popolnoma v skladu s programom DS in ki more najbolj zanesljivo osigurati učvršče-nje državnega edinstva in konsolidacije notranjih razmer v državi.
2. Obsoja postopanje nekaterih članov DS s Svetozarjem Pribičevićem na čelu, ki so v naiboli kritičnem trenutku borbe za
okrepitev tega edinstva in programa DS zapustili bojne vrste in se pridružili radikalom in s tem vsaj trenutno omogočili podaljšanje radikalskega režima nasilja in korupcije, nasilja, ki vodi h kar največji plemenski razdvojenosti in rušenju pravnih in moralnih temeljev naše države.
3. Izraža svoje popolno zaupanje na« čelniku DS Ljubi Davidoviću kot najbolj izrazitemu predstavitelju Belgrada in vernemu nositelju ideje bratskega sporazuma.
RAZDELITEV PORTFELJEV.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Današnja »Smotra" piše o slučaju Nikole Uzu novica sledeče: Kakor izvemo, je minister za socialno politiko g. Nikola Uzunović odpotoval v Niš, ne da bi se poslovil od vladnih tovarišev, niti se ni dosedaj vrnil. Dobro informirani krogi nam zatrjujejo, da je g. Uzunoviću brez njegove vednosti dodeljen resor ministrstva za socialno politiko, ker so bili drugi bolj donosni resori potrebni oligarhiji okrog Pašiča in da pridejo na ta način važna mesta v bolj zaupne roke te koterije.
»Z DEŽJA POD KAP.«
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Za mišljenje radikalov o današnji vladni koaliciji je značilna današnja številka »Smotre«, v kateri se pod naslovom »Z dežja pod kap« piše o velikem razmetavanju državnega denarja, kakor ga izvaja ta koalicija. Med drugim se ostro obsoja postavljen je štirih podtajnikov v ministrstvu za agrarno reformo, enega v ministrstvu za šume in rude in enega v ministrstvu za notranje zadeve. Na ta način se povišujejo izdatki in zapravlja državni denar, mesto da bi se število ministrov znižalo, kajti vsak od teh podtajnikov. ki niti nimajo svoje pisarne in torei ; > ;r ne delajo, ima letno 200 tisoč d ; .	■ svoje avtomobile in
nič dela.
Dr. žerjav in korupcija.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Tukaj se žo več dni mudi dr. Gregor Žerjav, ki pri merodajnih faktorjih deluje na to, tla vse dobave premoga v ljubljanski in zagrebški železniški direkciji dobi trboveljska premo-gokopna družba, ki dela s Praprotnikovo Slavensko banko. Vsled tega bodo državni rudniki v Sloveniji morali zmanjšati svoj obrat ali ga sploh popolnoma ustaviti. Trboveljska premogokopna družba bi potem državi in rudnikom lahko diktirala cene premoga. Kolikor bo Slavenska banka pri tem zaslužila, bodo dobila od tega svoj del liberalna politična podjetja.
Proti zaščiti delavcev.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Danes se Je vršil občni zbor Zveze industrijcev iz cele države. Sestanku je prisostvoval generalni sekretar češke industrialne zbornico Hoda č, ki je imel dal jši govor, v katerem jo naglasil značaj sodelovanja med obema korporacijama prijateljskih držav in značaj industrije za konsolidacijo in razvoj države. Po njegovem govoru so prišli na vrsto referati in sicer referat o kreditih v inozemstvu, o industrijskih posojilih, o kreditni politiki Narodne banke, o carinski politiki in o trgovskih pogodbah ter o mednarodnih konferencah dela. Zanimivo jo bilo poročilo o zahtevah glede delovnega časa. Iz teh referatov se jasno vidi, da naši industrijci gredo po onih potih, kakor in« dustrijci v drugih državah, namreč da se ukine edina stvarna pridobitev delavstva, to je 8 urni delavnik in da se dopusti in-dustrialcem, da po svoji mili volji izrat> ljajo delavce v industriji in podaljšajo delovni čas. V tem smislu je referent stavil tozadevne predloge in zahteval izpremem-bo zakona o zaščiti delavcev. Zastopnik ministra dr. Krizmana, samostojnega demokrata, je izjavil v imenu ministra, da minister popolnoma soglaša z mišljenjem industrialcev in da jo on popolnoma na njihovi strani. Z ozirom na tako izjavo zastopnika ministra dr. Krizmana se v industrijskih krogih smatra, da bo njihova zahteva glede podaljšanja časa uspela. Radi tega je potrebno na lak napad kapitalističnega režima samostojnih demokratov in radikalov že danes opozoriti delavstvo, da so za svoje pravico potegne, dokler iq čas.
PovodnjS in sneg na Hrvatskem.
Zagreb, 11. marca. (Izv.) Iz zagrebške okolice prihajajo alarmantne vesti o poplavi in naraščanju rok. IzKarlovcapo-ročajo, da je Kolpa narasla za 1 m; okoliške vasi so pod vodo. V S i s k u je Kolpa narasla za 3.60 m in kaže vodomer 7.10 m. Pri Bosanski G r a d i š k i je snoči Sava narasla na 7.45 m nad normalo. Voda je pridrla v mesto in poplavila dve ulici. Vasi Dolina in Matkovac sta pod vodo. Pri Obrenovcu je davi Sava narasla na 7.84 m nad normalo. V vasi Rači je voda odnesla 6 hiš. Pod vodo so vasi Vrbanja, Jagina, Bosud, Srb, Borovič, Vitojevci. Pri vasi Ku-pinovo je voda predrla nasipe in odnesla 10 hiš. Prebivalstvo je pobegnilo. Enake vesti prihajajo iz Zemuna in Vukovara. Donava in Tisza neprestano naraščala. — Iz Delnic poročajo, da je včeraj padlo 40 cm snega. Tudi v zagrebški okolici je snežilo. Sleme je pokrito s snegom.
LIKVIDACIJA ŠPANSKEGA
POSLANIŠTVA V BELGRADU.
Belgrad, 11. aprila. (Izv.) Naša vlada ze skoro dve leti drži izpraznjeno mesto našega poslanika v Madridu, kajti po imenovanju Tresića-Pavičića za poslanika v |Washingtonu je ostalo to mesto nezasedeno. Ker naša vlada kljub ponovnim urgen-cam španske vlade ni hotela imenovati novega poslanika, je španska vlada popolnoma opustila svoje poslaništvo v Belgradu in je vse osobje španskega poslaništva že odpotovalo. Ostal je le še en sam uradnik, da likvidira pisarno.
Dr. Wiifan izvoljen.
Trst, 11. aprila. (Izv.) Zadnji skrutinij fe ugotovil, da je izvoljen dr. Wilfan, ker se je pokazalo, da je dobil več preferenč-nih glasov kakor pa dr. Stanger.
Francosko-romunski vojaški
dsgovor.
Pariz, 11. aprila. (Izv.) Romunski kralj ln kraljica sta se pripeljala včeraj v Pariz, kjer sta bila slovesno sprejeta. Na kolodvoru sta jih sprejela predsednik republike Millerand in ministrski predsednik Poin-сагб. Mestna občina je priredila na čast gostom posebno slavnost. Obisk romunske kraljevske dvojice v Parizu spravljajo v zvezo s podpisom posebne francosko-ro-munske defenzivne vojaške pogodbe.
Pariz, 11. aprila, (Izv.) Na čast romunski kraljevski dvojici je priredil predsednik Millerand svečan obed v elizejski palači. Predsednik je romunskim gostom napil, v napitnici pa je naglašal sličnost alzaškega in besarabskega problema in zatrdil, da Francija stremi samo za mirom in da je v tej želji sklenila s svojimi zavezniki le obrambno pogodbe, ki so vse prijavljene pri Društvu narodov. V svojem odgovoru je romunski kralj naglašal svojo veliko hvaležnost Franciji, ki je omogočila Romuniji njeno ujedinjenje.
Poljska ne gre z Romunijo.
Pariz, 11. aprila. (Izv.) >Journak poroča, da je Poljska odklonila poziv, da stopi v slučaju rusko-romunskega konflikta na stran Romunije. Poljaki se v tem slučaju tudi francoskemu pritisku niso udali.
Kupisjts Olimpijske srečke!
Jos. Lavtižar:
Turjak.
Barje pri Škofljici je bilo pokrito z go-eto meglo in v roke je zeblo, čeprav še nismo praznovali sv. Mihaela. Ob straneh ceste so je na travnikih premikalo nekaj živega. Bila je goveja živina, ki je na nepro-zorni planjavi iskala jutranje paše. Poleg živine je stala pastirica, ki je izgledala prav tako otožno kakor to pusto jesensko jutro.
Pri Pijavi gorici se je začel svet vzpenjati v ovinkih vedno višje. Barje je izginilo in zavladala je gozdna samota. Vse je bilo tiho, le kladvo moža, ki je tolkel kamenje za posipanje ceste, je odmevalo iz gozda. Ni čuda, ako pride popotniku v takem kraju na misel kak zločin. Pred več leti je bila tukaj umorjena neka kramari-ca. Ljudje so videli, kako je neznanec bežal skozi Pijavo gorico, četudi ga nihče ni preganjal, in vprav to je bil povod, da so ga sumničili hudodelstva. Krivda se mu ni mogla dokazati, pred smrtjo pa je sam pri-poznal, da je žensko ubil zato, ker je pri sodniji pričala zoper njega.
Proti vrhu se je megla umikala solnem. Trgala se je v koščeke, ki so se izgubljali v nič. Hipoma se je razčistilo nebo in iz sivega jutra se je porodil najkrasnejši dan. Odkrivali so se temnozeleni smrekovi gozdi, ki krasijo ondotno okolico. V lahnem vetru eo se gibale rumenkaste bukove šume, divja trta pa je žarela v rdečem perju. V gredicah posameznih hiš so se šopirile astre, georgine in cinije, kakor do hi hotele nad-kriiovati s svojimi živobojnimi glavicami spomladansko cvetje. Tako lepo umira na-
MANIFESTACIJE ZA MUSSOLIMJA V RIMU.
Rim, 11. aprila. (Izv.) Včeraj so priredili v Rimu na trgu Colonna velike manifestacije na čast Muesoliniju povodom njegove zmage ob volitvah. Mesto je bilo v zastavah. V slavnostnem sprevodu so korakali invalidi, bivši vojaki, fašisti, arditi, sindikati itd. Najprej je govoril senator Cremo-nesi, nato pa Mussolini, ki je rekel med drugim: »Italijanskemu ljudstvu hočemo dati sedaj pet let mir. — Naj propadejo vse stranke, tudi naša, le domovina bodi velika k Navzoči so na Mussolini jev poziv prisegli, da bodo zvesto izpolnovali dolžnosti nasproti državi.
OPROŠČENI BOLGARSKI MINISTRI.
Sofija, 11. aprila. (Izv.) Sodišče je oprostilo zaradi nameravane ustaje obtožene bivše ministre Stambolijskijeve vlade.
SANACIJA NEMČIJE.
Rim, 11. aprila. (Izv.) »Tribuna« piše, da so napravili predlogi strokovnjakov za sanacijo Nemčije v italijanskem zunanjem ministrstvu najboljši vtis.
POSLANICA
BIVŠEGA GRŠKEGA KRALJA.
Atene, 11. aprila. (Izv.) Bivši grški kralj je izdal iz Romunije, kjer biva kot gost, posebno poslanico na grški narod. Grška vlada je razširjanje te poslanice prepovedala, ker smatra bivšega kralja le še za privatno osebo.
REPARACIJSKO VPRAŠANJE.
Pariz, 11. aprila. (Izv.) Renaracijska komisija je na današnji seji storila soglas-
Šesto leto že živimo Slovenci v novi, narodni državi. Nebroj življenskih vprašanj je pred nami odprtih. Izpremenile se niso samo naše državne razmere, temveč tudi kulturni, gospodarski in družabni odnošaji so postali drugačni. Samo zunanja omika 20. stoletja se ni obnesla. Vse išče novih potov, kako doseči izboljšanje položaja. Zato na vseh poljih človeškega udejstvovanja presnavljanje, novo življenje, novo delo. Vse kaže, da smo ob zgodovinsko važnem začetku nove dobe, ki bo odločevala za dolge čase naprej usodo narodov.
Kako se bo usmerjal ta razvoj, bo v veliki meri odvisno od mladine. V le-ti zavesti, da je v mladini prihodnost, vabimo vso slovensko mladino na
MLADINSKA DNEVA V MARIBORU
DEKLIŠKI DAN 9. in 10. AVGUSTA
FANTOVSKI DAN 28. in 24. AVGUSTA.
V teh dneh bomo udarjali temelje za bodočnost, pregledali narodovo preteklost, natančno premislili, kaj zahtevajo od nas sedanje razmere, pogledali pa tudi z mladinskim zanosom na delo, ki nas še čaka.
Vsak večji napredek naroda temelji na sili idej, ki ga prevevajo. Zato si bomo pri- j zadevaii, da povzamemo vse verske, prosvetne, narodne in občečlovečanske vrednote našega ljudstva v živo enoto, ki ji bo vodilna ena velika skupna misel prerojenega in svobodnega slovenskega naroda.
Ker je vera glavni idejni činitelji v naši slovenski kulturi, bomo mladino prenovili v verskem duhu. V veri so neizčrp-ljivi viri za duševno in telesno zdravje našega ljudstva, katGličanstvo je bistveni se- 1
rava. Čeprav je šla stopinja mimo pokoše-nih travnikov in požetih njiv, so spominjale vendar bogato obložene češpljeve veje, da narava ne umira samo lepo, ampak tudi bogato. In vinska trta, ki je senčila kmet-»5ke domove, kako je kazala tudi ona bogastvo jeseni 1
Od samotne hiše dalje — menda se pravi pri Pircu — je cesta peljala večinoma po ravnem. Odprl se je pogled na bližnje višine, posebno na Krim (1106 m), na Golo (654 m) in Kurešček (831 m), ob levi strani pa ee je pokazal hrib s starodavno cerkvijo sv. Ahacija, ki pripada župniji Turjak. Cerkev je podobna trdnjavi; baje so jo zidali ujeti Turki.
Tuintam sem se pomenkoval z ljudmi pred hišami ali v gozdu. Njih govorjenje je zelo podobno ribniškemu narečju. Pripovedovali so razne reči in me izpraševoli, odkod prihajam, kam grem itd. Takoj se je videlo, da so bolj zgovorni mimo Goren-cev. Kako da bi se iz vnanje prijaznosti sklepalo na notranje človekovo mišljenje, o tem bi morala razsoditi daljša skušnja, ne pn trenotno seznanje. Popotnik, ki občuje z neznanimi ljudmi, je lahko z vsemi prijatelj, ker gre hitro naprej in nima prilike, da bi spoznal njih značaj. Tudi se mu ni treba poslavljati drugače kakor z običajnim Izrazom: »na svidenje«, saj so povsod ljudje, če ne taki, pa drugačni.
Pot se je vila ob sredi hriba in prikazovali so se vedno novi prizori. V dolini pa se je videla še druga cesta, po kateri se je vršil nekdaj glavni promet iz Ljubljane čez želimlje, Turjak, Ribnice in Kočevje.
Razgled jo postajal vedno boli obši-
ni sklep, da tvori poročilo ekspertov praktično podlago za reiitev reparacij-skega vprašanja.
Berlin, 11. aprila. (Izv.) Državni ministrski kabinet je danes začel posvetovanje o poročilu ekspertov. Sklenilo se je debato hitro dovršiti. V ponedeljek se vrši v tej zadevi skupna seja državnega ministrskega sveta in ministrskih predsednikov posameznih dežela.
TISKARSKA STAVKA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 11. aprila. (Izv.) Tiskarski štrajk še traja. Danes je izšlo poleg vladnega lista in socialistične »Nepszane« tudi glasilo nacionalistov »Zzoszak.
MEZDNI SPORI V ANGLIJL
London, 11. aprila. (Izv.) Zveza rudarjev je z večino 16.258 glasov sklenila, da predloge delodajalcev odkloni. Kljub temu se še ne računa z izbruhom krize.
London, 11. aprila. (Izv.) Danes zvečer so lastniki izprli vse delavstvo v ladjedelnicah.
AMUNDSEN NA DUNAJU.
Dunaj, 11. aprila. (Izv.) Včeraj se je pripeljal na Dunaj znani raziskovalec polarnih krajev Amundsen. Na Dunaju bo ostal nekaj dni.
SNEG.
Solnograd, 11. aprila. (Izv.) Danes zjutraj je začelo tu močno snežiti. Opoldne je sneženi metež še trajal.
Inomost, 11. aprila. (Izv.) Tu že več ur močno sneži. Temperatura je zelo padla, vsled česar se sneg na cestah in strehah drži.
etavni del slovenske narodne izobrazbe. Zato je obnovitev katoliške misli v narodu obnovitev naše slovenske narodne kulture. Samo ob sebi je zato verska misel glavni del našega programa. Sporedno ž njo hočemo dvigati narodove kulturne, socialne in gospodarske sile.
V tem zmislu bomo sestavili račrt za verski prerod posameznika in družbe, za prosvetni dvig ljudstva in države. Zavedajoč se, da vsaka prava preobrazba družbe izvira iz obnovljenega družinskega življenja, bomo vso skrb posvečali obnovitvi družine. V krščanskem družinskem življenju bomo poiskali kali tiste današnjim človeškim srcem tako potrebne krščanske ljubezni, ki edina more omiliti ostrino vseh tako hudih gospodarskih in socialnih nas-protstev naše dobe. Podrobno pa se bomo bavili tudi z vprašanji mladinske vzgoje in prosvete ter skušali dognati vsebino in način izobrazbe, ki najbolj odgovarja razmeram 20. stoletja, v katerem živimo.
Rastlina najbolj prospeva na rodni zemlji in v domačem ozračju. Zato gradimo vee svoj mladinski program na podlagi slovenske preteklosti. Poglobili se bomo v narodovo zgodovino, njegovo dušo, čuvstvovanje, ! v njegove šege in običaje, presodili, kaj so snovali naši največji duhovi Prešeren, Slomšek, Mahnič, Krek, da bomo vedeli kaj je slovensko jedro, pristno domače in zdravo. Pri tem bomo porabljali, kar je pri drugih narodih dobrega.
Velike naloge nas čakajo, da jih izvršimo. Celo tisočletje smo se razvijali pod tujimi vplivi, in le z izrednimi napori so si predniki priborili in ohranili našo narodno ' slovensko samobitnost. Tujci so nam vsi-
ren. Oko je opazilo ospičeni hrib sv. Primoža na Rovtih, Krvavo peč in Veliki Osol-nik. Trdo pod gričem sv. Ahacija je peljala pot v senci smrekovega drevja. Med debli je stalo tudi nekaj mecesnov, ki uspevajo navadno le v višjih legah gorenjskih krajev. Tukaj sva se srečala s tujcem, ki je pripadal po svoji vnanjosti prosjaškemu stanu.
»Dober dan,« je rekel malomarno. — »Ampak jaz imam malo dobrih.«
Odzdravim mu in ga vprašam, kje je doma.
»Povsod kamor pridem, pravzaprav pa nikjer.«
Govorjenje je razodevalo, da ni tukajšnji domačin.
»Vi imate dve suknji, jaz pa samo en zakrpan rokavnik,« je pripomnil cinično.
»No in kaj petem?«
»Tista suknja, ki jo imate čez ramo, vam je gotovo odveč.«
Ni bilo baš prijetno, da sva se srečala vprav v tej samoti. Dandanes se toliko govori o instinlrtu, kaj, ako bi imel ta človek slabe namene?
»Sv. Martin je podaril revežu polovico svojega plašča,« je še dostavil in me pogledal po strani.
»Veste prijatelj, jaz vam rad dam podporo, ne zahtevajte pa, kar sam potrebujem.«
Vzel je in šel naprej. Kaj hujšega se ni bilo treba bati, ker je bil mož šibke postave in že bolj v letih. V slučaju spopada bi se bil znal braniti tudi brez orožja.
Ob koncu gozda se je svet zopet razširil. Povsod striči in tihe doline s tisto do-
ljevali stoletja tuje smeri; uveljavimo sedaj, v novih razmerah, slovensko smer e elo> venskim kulturnim programom.
Pod zastavo tega programa hočemo zbrati slovensko mladino, zlasti s Štajerske, s Koroške, iz Prekmurja: tisti rod, ki je največ trpel pod tujim pritiskom. Tukaj najbolj čutimo potrebo novega idejnega programa, ki naj užge in razvname ne le slovensko, temveč tudi našo bratsko hrvaško in srbsko mladino, ter kot nov val narodnega idealizma prenovi jugoslovanski rod, da se bo uresničila budnica velikega pesnika »ILIRIJE OŽIVLJENE«, Valentina Vodnika:
En zarod poganja prerojen, ves nov.
Pripravljalni odbor za mladinska dneva
v Mariboru: Ivan Bogov ic, Micika Crček, Adolf Dostal, dr. Josip Jeraj, Marko Krajnc, Milka Pihlar, Ivan Prijatelj, Alojzij Rezman, Jožef Stabej, dr. Ivan Tomažič.
Politične vesti.
'+ Našim somišljenikom v opozorile.
Združenje slovenskih avtonomistov, oziroma g. Prepeluh je razposlal mnogim našim zaupnikom sledečo okrožnico: »Zaupno. Velecenjeni gospod 1 Razmere v naši državi so vsak dan težje. Pritisk postaja neznosen. Vse sedanje politične stranke so ali zakrivile velike napake, katerih posledice morajo seve sedaj molče priznavati, ali pa so neodločne. Treba nam je večje politične odločnosti, če si hočemo priboriti boljše življenske razmere. Treba je ustvariti enotno in odločno politično falango slovenskega republikanskega ljudstva kmetov in delavcev. V to svrho pa je treba predpriprav. Povsod je treba iti na delo in ustvariti krajevne organizacije somišljenikov, ki so odločnega slovenskega in republikanskega mišljenja. To nalogo je treba izvršiti, da bo mogoč enoten odpor in nastop vseh Hrvatov in Slovencev v tej državi. Ker nam jo znano, da ste republikanec in našega mišljenja, Vau vljudno vprašamo, ali se ne bi hoteli Vi poprijeti tega organizatornega dela ter organizirati krajevni odbor v vašem kraju (občini). Ko bo dovoljno število krajevnih organizacij gotovih, se snidemo na primernem kraju in organiziramo »Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev«. Prosimo, da nam javite po dopisnici ali v pismu svojo pripravljenost, nakar Vam pošljemo potrebne tiskovine. Ako pa bi Vi tega posla za svojo občino ali kraj (vas) ne mogli prevzeti, javite nam zanesljivo osebo, s katero pa se poprej domenite o tem. Pričakujemo Vašega odgovora in beležimo z odličnim spoštovanjem. — Združenje slovenskih avtonomistov.« — »Enoten odpor in nastop vseh Slovencev in Hrvatov v tej državi« (mi namreč smo toliko »odločni«, da si na Slovenskem upamo pisati najprej Slovencev, potem Hrvatov) smo doživeli ravno zadnje dni. Tako se je želja g. Prepeluha silno hitro uresničila. Zal nam je, da ni svojih želja, ki se tako hitro uresničujejo, širnemu svetu prej razodel. Veliko delo, ki ga je imel na slovenskem političnem polju izvršiti, je že tudi narejeno, ker že imamo »enotno in odločno politično falango slovenskega ljudstva kmetov in delavcev«, namreč SLS, katere pristaši o republiki resneje mislijo, kakor tisti, ki o republiki sicer pisari, ni pa še nikjer povedal, kako bo to v sedanjih razmerah izpeljal — brez krvi. Naši somišljeniki so to-
lenjsko milobo, ki je v nasprotju s podnebjem severnih krajev. Cesta se je nagibala navzdol in prikazovale so se prve hiše, pripadajoče turjaški župniji. Kmalu je stalo pred mano orlovsko gnezdo, v katerem se je ohranil do današnjih dni rod grofov Auerspergov, najstarejši plemenitaški rod na Kranjskem. Turjaški gradi Poslopje stoji na osameli višini in obsega čvetero-stransko fronto z mogočnimi okroglimi stolpi ob voglih. Znamenje bivola (tura) na zidu naj predstavlja moč, ki je lastna tej živali in katero naj bi si osvojili tudi grajski gospodarji. Lega gradu kaže, da so postavili Turjačani svoj dom na tak prostor, ki je bil varen sovražnih napadov. Držali so se gesla: »Securitas in tempestate.« (Varnost v viharju). Grad ima le na eni strani zvezo s sosednjo zemljo in prav zato so smatrali to stran za rano, ki so jo morali bolj krepko utrditi mimo ostalega poslopja. Prvotni grad je stal nekoliko niže. Leta 1067. je dal sezidati Konrad Turjaški nad njim večje poslopje, katero pa je ortenbur-ški grof Henrik požgal do tal. Adolf Turjaški je zgradil leta 1190. na razvalinah nov sijajen dom, ki se je ohranil v glavnih delih do današnjih časov. Ni dovolj, da tako zgradbo samo ogleduješ, temveč da se tudi seznaniš z dogodki, ki so se vršili tod okoli in z osebami, ki so prebivale v tem zidovju. Najgloblje bomo prodrli v zgodovino Tur-jačanov, ako obiščemo muzej v zapadnem delu grajskega poslopja. Sedanji potomec turjaških grofov, lastnik gradu, nam prijazno dovoli, da si ogledamo zapuščino njegovih pradedov.
Odpirajo se nam visoke dvorane,
liko zavedni, da posebne direktive proti novi stranki ne rabijo I
4- Ljubljanski mandat. V krogih Na-rodne-napredne stranke znova razmotrlva-jo nelojalnost JDS in poslanca Reisnerja, ki še doslej ni odložil svojega mandata v korist g. dr. Vladimirja Kavniharja. Splošno se obsoja verolomnost dr. Žerjavove stranke ln voditelji NNS pripravljajo novo akcijo, da v vladnih radikalnih krogih razkrinkajo protipogodbeno in netaktno postopanje ljubljanske JDS in poslanca Reisnerja. Topot upajo na uspeh.
Avstrijakantske metode. Znano je, đa je v bivšem avstroogrskem ministrstvu za zunanje zadeve obstojal cel urad za fabrikacijo dokumentov in falzifikacijo podpisov, denarnih pobotnic itd., s katerimi so hoteli oblastniki kompromitirati neljube politične osebe. Na podlagi takih »dokumentov« so se uprizarjali celi procesi zaradi veleizdaje proti Čehom, Hrvatom, Srbom, Romunom in Italijanom, časih tudi proti Mnžarom, kadar so Dunaju preveč nagajali. Znane so ne.lolžne žrtve tega podlega postopanja, ki je bilo neka avstrijska špecialiteta. V carski Rusiji je tudi bila zelo v navadi, drugod pn nikjrr na svetu. Te nečedne metode se je zdaj lotila očividno pod Pribičevičevim vplivom tudi Pašičeva vlada, ki si je za ta grdi posel izbrala tndi primerno osebo v frankovcu Gatfliardiju in njegovih pnma-£ačih, ki skušajo opozicionalne politike kompromitirati s falzificiranimi denarnimi nakaznicami in podobnimi fabrikati. Take lepe reči vodi režim, ki se imenuje »jugoslovanski«, »demokratični« in »državotvorni«. S takimi sredstvi delujejo, kakor sami priznavajo, pri kroni, da vzdržijo režim korupcije in nasilja, ker zakonitih in parlamentarnih sredstev nimajo. Tak režim bi se mogel držati trajno le, ako bi bila večina prebivalstva korumpirana, kakor so današnji oblastniki. To pa ni! Ljudska nevolja bo pometla s korupcio-nisti, kakor hitro bo dobilo ljudstvo priliko. Dan obračuna pirde!
Nekaj za »Slovenski narod«. Belgraj-ska »Politika« piše o »povojnih patriotih« in pravi med drugim: »Le ozrite se danes nekoliko okrog sebe in videli boste nenavadno sliko. Rodbine naših padlih borcev stradajo, naši invalidi sramežljivo stegajo roke, da dobe kakšen groš za kruh, in od sovražnih krogel preluknjani reveži se skromno stiskajo skozi splošno vrvenje. Istodobno pa vpijejo in zijajo na dolgo in široko »povojni rešitelji domovine« z dvignjeno glavo, s predrznimi pogledi in nabu-ljenih ust. To so tisti falziticirani patriotje, ki se jim dolgih 8 let ni posrečilo preliti za to državo niti kaplje znoja, ker so se na vse mogoče načine znali »zmuzati«, in so daleč od vojnega hrušča pod romantičnim podnebjem tujine uživali mirno in udobno življenje in se pečali z raznimi dobičkanos-nlmi posli. Danes pa se ti ljudje cinično trkajo po prsih in vpijejo: Mi ne pustimo, da bi ta država propadla, mi jo bomo rešili! — Iz besed »pod romantičnim tujim podnebjem« je razvidno, da »Politika« tu ne piše o slovenskih »klerikalcih«, ampak o neki drugi gospodi, ki je »Narodu« zelo blizu, vsaj bila, če ni več.
Nepotrebno razburjenje. Odgovarjajoč na neki članek »Murske Straže«, ki ga je bil ponatisnil »Avtonomist« in v ka-
opremljene z dragocenimi spomini na preteklost. Iz razkošno opremljene obednice stopimo v dvorano z zbirko slik, od tu v orožarno, Iz nje v knjižnico in na ccrkveni kor, kamor hodi grajska družina k službi božji. V muzeju nas najbolj zanimajo portreti Turjačanov. Oglejmo si posebno tiste, ki so se dvignili do večje veljave v javnem življenju.
Pred nami stoji v naravni velikosti Herbart VIII. Imel je precej širok obraz s kratko pristriženo rdečkasto brado ter je nosil bel čipkast ovratnik. Kranjski stanovi so ga izbrali leta 1566. za kranjskega deželnega glavarja. Pozneje je bil imenovan iudi za vrhovnega obmejnega poveljnika. Obe visoki službi je opravljal do svoje smrti. Herbart je bil izobražen in pogumen mož. Čeprav nemški vzgojen je govoril prav dobro tudi hrvaški jezik ter pisal z latinskimi in glagolskimi črkami kot rojen Hrvat. Najbolj se je odlikoval v boju s Turki. Leta 1563. jih je premagal v družbi z Ivanom Lenkovičem pri Kostanjevici. V mnogo hujšem boju pa je bil dvanajst let pozneje pri Budačkih. V preddan bitke je prečul vso noč v molitvi in v skrbi, kako da se bo dovršila neenaka borba, ker so imeli Turki veliko več vojakov nego naši. Drugo jutro je na vsezgodaj zasedel konja, ki se mu je plašil in tresel, kar ni bila njegova navada. Pred bitko je rotil poveljnike, naj ne omagajo. Vsi so storili svojo dolžnost, kljub temu se je odločil boj Turkom v korist (22. septembra 1575). Her-bartu in njegovemu tovarišu Frideriku Viš-njegorskemu so odsekali glavo. Nagačeno kožo obeh glav hranijo še danes v turjaškem muzeju.	(Konec sledi.)
terem se je neznani pisec sam označil za pristaša SLS, smo čisto mirno in stvarno
dejali na koncu sledeče: »Sploh je velika napaka dobromislečih ljudi, da se dajo preveč vplivati glede presoje SLS od nasprotnega časopisja, ki v zlobnem namenu kapa strup med javnost, da izpodkop-lje tla ne samo SLS, ampak še bolj tistemu krščanskemu kulturnemu nazoru, ki ga naša stranka zastopa. Tej psihozi so žal podlegli nekateri, ki zdaj dajo v »Murski Straži« in »Avtonomistu« temu izraza, ne da bi pomislili, kako malo v tem koristijo stvari, katero hočejo zastopati ln kako nevede in nehote opravljajo pesle za zaklete nasprotnike njihovega lastnega nazora.« Nato odgovarja »Avtonomist« 12. t. m. v zelo ogorčenem tonu, da mi njemu očitamo brezverstvo. Toda iz naših besedi sledi kot solnce jasno, da smo mislili na Liberalno časopisje, ko smo vendar tako »Mursko Stražo« kakor »Avto-nomista« od tega časopisja ločili, »Avtonomist« se je pa čutil prizadetega, oči-vidno, ser se sam prišteva med nasprotno časopisje, kar tudi jel Nanj pada pa od 1 naše strani samo očitek, da indirektno ko-| risti nasprotnikom, slabeč stranko, ki jo liberalizem sovraži kot nositeljico krščanskih načel v javnosti. Brezverstva pa nje-! mu nismo očitali, ker ga ni pokazal in je v takih stvareh tudi dovolj previden. Rav-notako pa moramo konštatirati, da se ogiblje aktuolnih versko-kulturnih vprašanj, v katerih jc treba ne samo jasno povedali svoja stališče, marveč tudi odločno braniti krščanska načela, kadar hočejo nasprotniki uveljaviti svoja protikrščan-ska načela. Toliko za danes.
■
P. KALIST MEDIC,
starosta slovenske frančiškanske province sv. Križa, duh. svetnik, dolgoletni župnik frančiškanske župnije v Ljubljani, umrl 8. aprila na Brezjah. — Na fotografijo, po kateri je posneta gornja slika, je pokojni p. Kalist napisal: » Fotografiran pred odhodom iz Ljubljane v Gorico 1895, ko mi je bilo 51 let. Rojen sem bil na Črnučah dne 24. aprila 1844.«_
Dnevne novice.
—	Slovenski katoliški shod v Barbertonu,
0.	Kakor poročajo ameriški slovenski listi, je slovenski katoliški shod v Barbertonu, Ohio, nadvse lepo uspel. Bil je prava manifestacija katoliške misli med ameriškimi Slovenci.
—	Baloković v Ameriki. Sredi meseca marca t. 1. je dospel v Ameriko mladi hrvatski umetnik Zlatko Baloković ter prireja po vseh večjih mestih koncerte. Povsod je žel najlepše uspehe ter so ga hiteli poslušat zlasti Hrvati, Srbi in Slovenci.
—	Otvoritev telefonskega prometa z tla-lijo. Dne 10 aprila t. 1. se je otvoril neposredni telefonski promet med našo kraljevino in Italijo in sicer za sedaj za Ljubljano, Zagreb, Belgrad in Benetke, Udine, Goirco, Trst in Reko. Pristojbine za govorilno enoto so določene takole: Benetke—Ljubljana 50 Din, Videm— Ljubljana 34 Din, Gorica, Trst—Ljubljana 28 Din, Reka—Ljubljana 18 Din. Za navadne časnikarske pogovore med 21. in 8. uro se pristojbina v vseh relacijah zniža za 40 odstotkov, za naročene stalne nočne časnikarske pogovore ob določenih urah pa za 50 odstotkov. S 1. aprilom t. 1. se je že otvoril telefonski promet med Reko in Sušakom, Bakrom in Kraljevico.
—	Strokovna zveza javnih nameščencev je imela svoj I. redni občni zbor dne 25. marca t.
1.	Poročila načelstva, tajnika, blagajnika, nadzorstva in strokovnega odbora so bila odobrena brez ugovora. V odbor so bili izvoljeni dosedanji odborniki z nekaterimi spremembami. Sklenilo se je, da se rok za sprejem novih članov, ki so prekoračili 50. leto podaljša do 30. junija t. 1. Članarina ostane, kakor je bila dosedaj, namreč: strokovna članarina mesečno
I 2 Din 50 par. Kot pristopnino je plačati en-i kratno mesečno članarino. Prispevki v podpor-, ni fond znašajo mesečno: za člana 4 Din, za I ženo 3 Din, za otroke nad 10 let po 2 Din, za i očeta člana nli njegove žene po 5 Din; za ma-1 ter člana ali žene 3 Din. Pristopnina v ta fond
znaša enkratni mesečni prispevek. Čakalna doba je 6 mesecev, od dneva pristopa k podpornemu fondu. Po 6 mesecih ima vsak obolel Član pravico do podpore. Prispevek v posmrtni fond znaša za vsakega člana ali članico ob pristopu in ob vsakem slučaju smrti člana ali članice po 5 Din. Ugodnosti članov so na vpogled v društveni pisarni v Ljubljani, Stari trg št. 2, I. nadstr. vsak dan od 16. do 18. ure. Odbor.
—	Imenitni portreti. Nekoč je papeža Leona XIII. slikal neki slikar. Ko je bila slika gotova, ee je papež pod sliko podpisal. Slikar se je ves vesel za tako odlikovanje iskreno zahvaljeval, papež pa mu je rekel: »To ni vredno zahvale; podpisal sem se zato, da bodo ljudje vedeli, da ta slika predstavlja mene.« — Ta dogodbica nam je prišla na misel, ko smo v včerajšnjem »Jutru« gledali sliki, ki naj bi predstavljali primorska poslanca dr. Besednjaka in dr. Stangerja. Oba gospoda prav dobro poznamo, ampak sliki sta taki, da je za poč't. Zato je bil nujno potreben pod vsako sliko podpis. Koga v resnici predstavljata sliki, to ve sam Bog.
—	Obletnica velikega dubrovniškoga potresa. Dne 9. t m. so v Dubrovniku obhajali običajno obletnico velikega potresa, ki je dne 6 aprila 1667. porušil stari Dubrovnik ter tako uničil njegovo moč in slavo. Od tega potresa si Dubrovnik ni več opomogel. V spomin na ta usodni dogodek se vsako leto vrši v Dubrovniku zaobljubna procesija.
—	Primanjkljaj mestne občino v Novem I Sadu. Po pravkar predloženem poročilu bo j znašal primanjkljaj novosadske mestne uprave
za prihodnje leto 14 milijonov kron. — Če bi v Novem Sadu vladali »klerikalci«, ali bi »Slovenski Narod« vpil!
—	Razne tatvine in vlomi. Krojaškemu mojstru Milošu Škerbcu v Trbovljah je ukradel neznan potnik 7 kompletnih oblek v skupni vrednosti do 8000 Din. — V Primskovem pri Kranju so vlomili neznani vlomilci v gostilno Franceta Gorjanca in so mu odnesli iz spalne sobe meter dolgo zlato žensko verižico, zlat uhan ter nekaj perila in obleke. Tatvino je izvršil neki trgovski potnik, ki je v jostilniški sobi prenočil in zjutraj, še preden so domači vstali, odšel skozi okno. — V Mir-kah je bilo vlomljeno v lopo posestnika Josipa Kotnika. Tat je ukradel več moškega in ženskega perila in obleke. — V Vidmu je bilo ukradeno trgovcu Antonu Barbiču kolo znamke »Kinta« štev. 107.850, črno pleskano, vredno 3000 Din. — Nn kolodvoru v Poljča-nah je ukradel neznan tat pedal in sedlo od štirikolesne trezine in je napravil s tem za 1000 Din škode. — V Telmrjih je bilo ukradeno H. Osvaliču iz veže črno pleskano kolo znamke »Ika« štev. 583.306, vredno 1500 Din. — Na Rovih je bila ukradena posestniku Al. Rošarju bela koza brez rogov, vredna 524 Din.
—	Pobegi. Podbeležnik občine Vlajkovac je poneveril okrog 6000 Din občinskega denarja in je neznano kam pobegnil. — V Med-logu je ogoljufal neki rusko-gališki begunec rodbino Gregoričevo za več 1000 Din, pokradel več obleke in perila in je neznano kam pobegnil. — Iz jetnišnice deželnega sodišča v Ljubljani je pobegnila 28 letna brezposelna služkinja Frančiška Bajde, ki je bila tudi izgnana iz policijskega okrožja ljubljanskega kot nevarna tatica. — Iz blaznice na Studencu je pobegnil Kari Krumtag, doma v Studencih pri Mariboru. Fant jo visoke, močne postave in nosi bolniško obleko in zelen plišast klobuk. — Pri upravi javne »Brezbednosli« v Belgradu je poneveril neki Bodi Borivoje, 25 let star, eleganten dečko, 32.000 Din in je neznano kam pobegnil. Pravijo, da ga je odnesla »povodenj« na Turško.
—	Razne nesreče. V različne bolnice so pripeljali sledeče ponesrečence: V tovarni In-dus v Ljubljani je pograbil stroj za stiskanje usnja v pete delavca Simona Jakuša. Odtrgal mu je palec na levi roki in mu zmečkal roko do podlehtnice. — V Martjancih v Prekmurju je padel tesarju Štefanu Jošarju težak hlod na levo nogo in mu je zdrobil levo stopalo in do-kolenico. — Pri gradbi železnice v Ivankovcih se je vsekal delavec France Škorjanc tako težko v levo roko, da je moral v bolnico. — Tesarju Matevžu Senegačniku pri stavbeniku K. Jezerniku v Celju je zmečkal stroj za sirovo oblanje obe roki. — Pri stavbeniku Gologran-cu v Celju je padel preddelavcc Ferd. Kranjc s precej visokega stavbnega odra. K sreči je priletel mož na kup peska, kar ga je rešilo, vendar pa je dobil težke poškodbe na glavi in po prsih. Upajo, da bo okreval. — Na parni žagi Franceta Oseta pri Sv. Petru v Savinjslu dolini si je zmečkal delavec Albin Tavčar desno roko in so ga oddali v bolnico. — Tesarski vajenec Stanko Dolenc v Selcih nad Škofjo Loko si je porezal žile na levi roki in so ga oddali v bolnico. — Na parni žagi v Pragu pri Novem mestu si je raztrgal delavec Stelan Po-čak levo roko. Poškodba je težka.
—	Opozarjamo na oglas o nadaljevanju prodaje konkurzne mase v Ljubljani, Mestni trg št 25, I. nadstr.
štajerske novice.
š Seja mariborskega občinskega sveta. Trolje nadaljevanje IL redne seje mariborskega občinskega sveta se vrši v ponedeljek 14. aprila ob 19. uri v mestni posvetovalnici. Seja obeta biti zelo zanimiva.
š Smrtna nesreča nemškega železničarja v Mariboru. Dne 10. aprila se je smrtno ponesre-
čil v gostilni Stosir v Mlinski ulici avstrijski
železničar Rajmund Obernoalerer z Dunaja. Vinjen je nameraval oditi iz gostilne, v temnem hodniku pa je zgrešil izhod ter padel po stopnicah v 6 m globoko klet. Pri padcu ai je zlomil tilnik in razbil črepinjo.
š Vsled vinjenosti v smrt. V Šoštanju se je ponesrečila posestni ca Jožefa Potrič. V vinjenem stanju se je vračala z možem domov, gnala sta svinjo od mrjasca. V bližini doma je žena s vinjo zaostala, mož pa je šel naprej. Ko se žena dalje časa ni vrnila, jo je šel mož iskat Našel jo je mrtvo ležali v kakega pol metro glo-boki grapi, napolnjeni z vodo. Brkone je hotela skočiti preko potoka, ker jo je pa svinja ovirala, je izpodrsnila ter pri padcu udarila e sencem ob kamen.
š Nesreča z dinamitom. Pri Sv. Florjanu pri Rogatcu se je te dni dogodila v kameno-lomu nesreča. Delavec Josip Ravnik je neprevidno ravnal s patrono, da mu je v roki eks-jilodirala. Zadobil je težke opekline na rokah in izbilo mu je levo oko.
š Prijet žepni tat. V gostilni Anderle na Koroški cesti v Mariboru sta popivala posesU nik Kohlberger od sv. Križa in neki Ivan F., 1 že večkrat predkaznovan tat. Ko je bil Kohlberger že precej vinjen, je Ivana nenadoma obšla ginjenost in začel je tovariša objematL Ko je Ivan odšel iz gostilne, je Kohlberger opazil, da mu jo iz žepa zmanjkala listnica z večjo svoto denarja. Ovadil je takoj svojega tovariša, katerega je policija dne 10. t. m. aretirala. Večji del od svote je pa že zapil, našli so pri njem le 300 Din.
š Nevaren goljuf. Po Mariboru se je te dni klatil mlad, čedno oblečen moški, ki se je izdajal za našega Dularja iz Novega mesta ter skušal več oseb opehariti za manjše svote denarja. Nazadnje je postala na njega pozorna policija ter ga aretirala. Na policijskem komi-sarijatu so dognali njegovo identiteto: Imenuje se Vladimir Mallcič iz Novega mesta, po poklicu brivski pomočnik, katerega zasledujejo kranjske orožniške postaje radi raznih goljufij in tatvin.
Ljubljanske novice.
Telovadna akademija, katero priredi шк coj Orel v Ljudskem domu, bo dostojna proslava olimpijske ideje. Zato nam jamči cel eliten spored. Želeti je, da naše občinstvo kar naj-šlevilneje poseti to zanimivo prireditev mladine, usmerjeno v pravec povzdige naroda v fizičnem, duševnem in nravnem pogledu. Cene prostorom so zelo nizke, od 12 Din do 3 ozir. 2. Vsa javnost, tudi ona, ki je gledala Orla doslej skozi pčala nasprotnih mu listov, se bo na lastne oči zamogla prepričati, da on globoko razumeva poslanstvo telesne vzgoje in splošno kulturne narodne organizacije in da svoje ve-levažno delo vrši z vsem povdarkom in odločnostjo. Ravno z današnjo svojo prireditvijo nudi trden dokaz, da v splošno narodnih oziroma državnih interesih ne tiči ozkosrčno v specifično svoji sferi, ampak da — prezirajoč vsakršno okskluzivnost —1 z dobro voljo stavi svoje silo skupnosti na razpolago.
lj Prodaja oljk. Slov. krščanska ženska zveza bo prodajala cvetni teden oljčne veje na sledečih prostorih: ob Zmajskem mostu, frančiškanskem mostu, Jugoslovanski knjigarni in na Vodnikovem ter Pogačarjevem trgu. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene toplo priporočamo obilne udeležbe pri nakupovanju.
lj Nadaljevanje občinske seje se vrši pri« hodnji pondeljek 14. t. m. ob 6. uri v mestni dvorani.
lj Nujon predlog. Poroča se nam, da namerava v prihodnji občinski seji občinski svetnik Jože Turk stavili nujen predlog, da sedanja večina občinskega sveta poskrbi za boljše vreme. Nujnost hoče utemeljevati s tem, da Sokol I. potrebuje lepih solnčnih dni, da ne bo preveč v zamudi z zgradbo Sokolskega doma.
lj Ljubljanski trg v petek je bil kljub sla« bemu vremenu bogato založen z raznimi domačimi pridelki. Izredno dobro so bile založene stojnice z raznimi domačimi mlečnimi izdelki. Tudi raznih domačih rib in žab je bilo veliko in tudi cene niso bile ravno pretirane posebno proti poldnevu.
lj Smrtna nesreča v kemični tovarni v Mo« stah. Kakor smo že poročali, se je ponesrečil v kemični tovarni v Mostah 261etni delavec Anton Habjan. Padel je v vrel lug in se je tako opekel, da je vsled opeklin v bolnici umrl. K tej nesreči se nam poroča dodamo sledeče: Anton Habjan je bil zaposlen v tovarni kot paznik pri cedilnikih. V pritličju te tovarne se nahaja reservar z vročim lugom, v katerem se nahaja kontrolni plavač, ki je spo-jeu z verigo s kazalcem v prvem nadstropju tovarne. Tekom noči pa se je ta veriga na do sedaj še nepojasnen način utrgala, vsled česar tudi kazalec ni kazal stanja luga v re-zervarju. Habjan je hotel to verigo zvezali tn je stopil v to svrho na steno rezervarja. Pri tem pa je omahnil in je padel v vrel lug. Kljub temu, da so ga takoj opazili in potegnili iz kadi, se je mož tako opekel, da je bila vsaka pomoč brezuspešna, dasi so ga takoj prepeljali v bolnico.
lj Skesan Amorikanoc. Prišel je iz Ame* rike iu prinesel je seboj lepe dolarčke. Kadar mu je zmanjkalo dinarjev, je šel mož v banko in je menjal dolarje. Toda tudi banka je kmalu odrekla, ko so pošla razna bančna nakazila. In obrnil se je mož nn bivše dobre prijatelje, katere jc večkrat bahat in bogat napajal
In jim tudi pomagal iz zadrege z manjšimi in tudi večjimi zneski. Toda tudi ti so odrekli ln so ga potolažili, da naj še malo počaka. Vesele in dobre prijateljice pa po se poskrile ali zastavile lepe zapestnice, prstane in uha- j ne in so mu pokazale samo še oguljena krila in strgane čevlje. Zbral je končno vso rezerve, toda to je bilo premalo za vožnjo nazaj. Sedaj premišljuje osamljen in zapuščen bivši dolarski princ, kako bi prišel po ceni zopet nazaj v Ameriko, toda pomagati mu ne more niti policija, ki mu ne da za tako vožnjo brezplačne potne nakaznice.
lj Aretacije. Radi prepovedanega povrat-ka je bil aretiran neki Ivan Zdešar, doma nekje na Gorenjskem. — V gostilni pri Ambro-žiču v Šiški so aretirali nekega Valentina Re-miča, doma iz Mlake pri Kamniku. Mož je prodajal jako po ceni aluminijaste žlice, katere je baje kupil pod roko nekje v Kranju in ie pri prodaji tudi beračil.
lj Policijske ovailbe. Včeraj je bilo vloženih na ljubljanski policiji 19 ovadb in sicer: 1 radi poneverbe, 1 radi prestopka cestno policijskega reda, 3 radi prekoračenja policijske ' ure, 5 radi pasjega kontumaca in po 1 radi | lahke telesne poškodbe, fijakerskega reda in pa nošnje in posesti orožja brez oblastvenega dovoljenja.
■ ввпвавваааавкзааагвошавв
NOCOJ OB OSMIH V »LJUDSKI DOM« NA
ORLOVSKO AKADEMIJO! ВдигаииаЕаиииваиааавигсжзд
Gospodarstvo.
g Žitni trg. Na vojvodinskem žitnem tržišču so cene nespremenjene. Prometa ni veliko. Cene so bile sledeče: koruza 235—240 dinarjev, pšenica 320—330 Din, oves 260— 270 Din, ječmen 330—340 Din, beli fižol 725 —735 Din, pšenična moka št. 0 505—510 Din, št. 2 450—455 Din, št. 5 380—390 Din, št. 6 320—330 Din, št. 7 280—290 Din, otrobi 210 i—215 Din.
g Mariborski sejem. Na zadnji sejem se je prignalo: 17 konj, 5 bikov, 129 volov, 333 krav, [10 telet, 300 svinj in 5 koz. Povprečne cene za posamezne živalske vrste so .bile približno sie-d""e: za 1 kg žive teže debeli voli 12.50—13.^5, p ebeli 10.50—11.75, plemenski 7—10, biki za klanje 12.50, debele klavne krave 12—13, plemenske krave 9.50—11.50, krave za klobase 6.25—9, molzne krave 10, mlada živina .10.25 do 13. Din. — Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 150—250, 7—9 tednov stari 300—350, 8—4 mesece stari 500—625, 5—7 mesecev stari 880 —950, 8—10 mesecev stari 650—1150 Din, 1 leto stari 1400—1950, 1 kg žive leže 17.50 do 20 Din, 1 kg mrtve teže 22.50—27.50 Din, % koza 250—300 Din. — Mesne cene: volovsko
meso 22--27 Din, meso bikov, krav in telic
20—21, telečje meso 26—30 Din, sveža svinjina 40—40 Din.
g Združeno papirnice Vevče, Goričano in Medvode, d. d. v Ljubljani so imele dne 11. aprila pod predsedstvom g. dr. Karla Trillerja svoj redni občni zbor. Odobril se je računski zaključek za poslovno leto 1923 in pritrdilo predlogu upravnega sveta na 11 odstotno ai-videndo. Kupon družbenih delnic št 4 se bo torej vnovčil počenši s 1. majem 1924 z 11 D. polkupon pa s 5.50 Din pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani, pri Hrvatski podružnici Wiener Bank-Vereina v Zagrebu ter pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu.
g Carinski dohodki. Dohodki glavnih ca- j rinarnic v drugi desetini pr. meseca so zna- i šali 47 milijonov 673.466 Din napram 40 milijonom 939.737 Din v prvi desetini istega meseca. Carinarnica v Ljubljani je dala 3 mi- ! lijone 111.859 Din, v Mariboru 2,148.141 Din, v Celju 883.296 Din, na Rakeku 542.732 Din, na Jesenicah 484.316 Din.
g Noe Slross, tekstilna trgovina, družba t o. z v Ljubljani se je razšla in je firma v likvidacij L
BORZA.
Zagreb, 11. 4. Devize: Italija 3.5630— 8.5930, London 349.50—352.50, Newyork 80.20 —81.20, Pariz 4.7650—4.8150, Praga 2.3950— 2.4230, Dunaj 0.113050—0.115050, Curih 14.1450—14.2450. — Valute: Dolar 79.6250— 80.62.
Curih, 11. 4. Devize: Pešta 0.0080, Berlin 1.24, Italija 25.05, London 24.68, Newyork 570.0, Pariz 33.50, Praga 16.90, Dunaj 0.008050, Bukarešt 3.0, Sofija 4.15, Belgrad 7.10.
Najcenejše io najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
Prosveta.
pr Na cvetno nedeljo svečer ob pol 8. uri
se vrši v tukajšnji frančiškanski cerkvi cerkveni koncert, katerega priredi Glasbena Matica ljubljanska. Kakor že javljeno, se poje pri tej priliki DvoFakova »Stabat Mater«. Poset-nike koncertov opozarjamo na tiskan ppored z razlago dela in v tiskanem sporedu je tokrat tiskano tudi slovensko besedilo pesnitve. Občinstvo opozarjamo, da se vstopnice prodajajo v Matični knjigarni v soboto cel dan ter v nede-
ljo dopoldne od 9. do 12. are v Matični knjigarni. Začetek koncerta je točno ob pol 8. zvečer.
V nedeljo dopoldne ob 11. uri v Unionski dvorani MATINEJA
orkestra Narodnega gledališča, pod vodstvom Antona Balatke. Izvaja se celotni Smetanov ciklus »MA VLAST«, Vstopnice v Matični knjigarni.
Ljubljanski občinski svet.
Seja dne 10. aprila.
Ljudski oder.
ponavlja igro: PASIJON ali TRPLJENJE Ш SMRT JEZUSA KRISTUSA še nedeljo, 13. aprila ob 3. uri popoldne in v t o r e k, 15. aprila ob 8. uri zvečer.
Da bo občinstvu z dežele omogočeno po-eetiti to prireditev, se prične nedeljska pred-btava že ob 3. uri popoldne. Pri tem ima p. n. občinstvo ugodno priliko, da se more •vrniti domov z večernimi vlaki. Ljubljansko bbčinstvo naj po možnosti blagovoli posetiti eadnjo predstavo v torek zvečer. Preclproda-ja vstopnic vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, ter dve Uri pred predstavo v društveni nabavni zadrugi v Ljudskem domu. I. nadstropje.
Po končani zanimivi razpravi o elektrifikaciji ljubljanskega mesta, o kateri smo poročali včeraj, preide zbornica na dnevni red, in sicer na poročila personalno-pravnega odseka. Piva točka poročila je
MESTNI ŠOLSKI SVET.
Mestni šolski svet v Ljubljani ne posluje, ker stoji sed;uija večina na stališču, .ia ima ona pravico imenovati v to korporacijo svojo člane iz svoje srede, opozicija pa zahteva, da veljaj fiuikcijska doba starih, od bivše večine izvoljenih članov do poteka funkcijske dobe. Proti odlokom sedanje večine in proti dotičnemu ukrepu g. župana se je opozicija pritožila na ministrstvo, ki je razveljavilo ukrep pokrajinske uprave, s katerim je bila uprava potrdila sklepe sedanje večine, in je potrdila stare člane mestnega šolskega sveta v njihovi funkcijski dobi.
Personalno-pravni odsek obč. sveta je sklenil proti temu odloku ministrskega sveta glasom poročila obč. svetnika P i r c a pritožbo na državni svet Dotični sklep se glasi:
»Proti razsodbi notranjega ministrstva o i izvolitvi novega mestnega šolskega sveta z | dne 10. marca 1924, št. 6813-23 se vloži tožba na državni svet, ker okrne razsodba temeljne pravice vsakega občinskega sveta, da si uredi zastopstva, do katerih je upravičen po svoji resnični volji. Jasno je namreč, da morajo ti zastopniki funkcionirati le dotlej, dokler jih nosi pozitivna volja onega, ki jim je lo funkcijo podelil.«
K besedi se oglasi obč. svetnik dr. Ravnihar, ki izjavi, da ga bo kot pravnika ! zelo zanimala razsodba državnega sveta, sma- ! tra pa, da bi bilo pravilno, če bi do konfno-veljavne razsodbe posloval stari mestni šolski svet
Na izvajanja dr. Ravniharja odgovarja podžupan g. dr. S t a n o v n i k, ki opozarja na sličen precedenčni slučaj, ki se je dogodil že pred vojno. Takrat je upravno sodišče na Dunaju razsodilo, da so v razne javne za-stope izvoljeni delegatje le tako dolgo upravičeni zavzemati svoja mesta, dokler obstoji korporacija, ki jih je izvolila v isti sestavi. To stališče je tudi edino logično.
Z izvajanji dr. S t a n o v n i k a je po- j polnoma soglašal obč. svetnik dr. Lemež, ki je mnenja, da so v razne korporacije izvoljeni delegati sestaven de! občinskega sve-. ta. Če pade ta, padejo ž njim vred tudi vsi deli.
Na glasovanju je bil sprejet predlog personalno-pravnega odseka.
RAZMERE PRI CESTNI ŽELEZNICI.
Poročevalec obč. svetnik Pire prebere sledeče poročilo občinske kontrolne komisije
0	razmerah pri cestni železnici v Ljubljani:
»Zadnji čas so se pripetili pri cestni električni železnici slučaji, da se je promet večkrat ustavil za da'je časa. Vsled tega je izvršila komisija v noči 26. marca revizijo delavnic, dne 8. aprila pa revizijo proge.
Na podlagi teh revizij se vidi komisiji potreba predlagati občinskemu svetu: 1. D a izvrši v interesu javnosti nekaj personalnih sprememb. 2. Ker preti nevarnost če uprava ne pusti popraviti voz cestne železnice — izmed 14 voz so za vožnjo popolnoma sposobni lc 4 — da ne bo mogla držati 7 in pol minutnega rednega prometa, zahteva občina popravilo voz in sicer tako, da ima v teku vsakega na-daljnega meseca vsaj 2 rezervna voza na razpolago. 3. Dosedaj je družba kratkomalo sama dobavljala ves potrebni materijal, torej bre^ konkurence. Občina zahteva, da kupuje od sedaj naprej uprava ves materijal po ofertalnih razpisih in sicer v prvi vrsti na ljubljanskem trgu. 4. Da uprava cestne železnice porablja za dela le domačine; le v j izrednih slučajih sme, če tukaj ne najde za dotična dela zmožnih ljudi, najeti tujce. 5. Po pogodbi je dražba prisiljena postaviti posta-jališčne hišice in občina jih zahteva. 6. Da oskrbi za rezervne vozove poseben prostor, ker stoje le-ti cel čas na prostem brez strehe. Družba naj se pozove na odpravo teh ne-dostatkov. Komisija nadalje ugotavlja, da dražba še do danes ni omogočila sestave razsodišča G. župan je namreč predlagal uradnika državne železnice dr. Benčino, člana re-paracijske komisije na Dunaju, a družba ga
1	je odklonila ter predlagala od svoje strani občinskega svetovalca ing. Vidmarja. Nato je
1 predlagal gospod župan sod. svetnika dr. Paj-! niča. Na ta predlog dražba še ni pristala. Gospod župan naj torej predlaga nemudoma sestavo razsodišča.
Poročilo o pregledovanju knjigovodstva 1 cestne električne železnice v letu 1923 ujzo-
tavlja čisti dobiček v letu 1923 na 74.039.77 dinarjev, od tega odpade polovica na občino, to je 37.019.88 Din. Fond za zidavo stanovanjskih hiš je narastel do 31. decembra 1923 na 174.610 Din, fond za investiranje pa na celih 323.870 Din. Poročilo naj občinski svet vzame na znanje ter odobri stroškovnik za knjigovodstveno revizijo. V zadevi -'.idave stanovanjske hiše predlaga komisija, da se pozove družba na zidavo stanovanjske hiše. in nakupi naj parcelo, ki jo predlaga stanovska organizacija cestnih železničarjev. Če bi družba hotela zavlačevati celo zadevo, naj se pooblasti gospod župan za nakup te ali drage primerne stavbne parcele v bližini remize. Kupnino naj krije predujmoma mestna občina, povrne ji kasneje stanovanjski fond, ki se nabira iz povišane davščine na listke cestne električne železnice.
Končno predlaga komisija občinskemu svetu, da priporoča družbi, da izdela službeno pragmatiko dogovorno s strokovno organizacijo.
Proti četrti točki poročila govori obč. svetnik dr. Lemež. Je mnenja, da ne kaže kar tako odklanjati tujih delavcev, ker imamo mi več naših delavcev v tujini kakor pa je tujih delavcev pri nas. Zatiranje tujih delavcev bi dalo lahko povod za represalije proti našim delavcem na tujem.
Dr. Lemežu ugovarja obč. svetnik R upnik, ki ugotavlja, da dandanes streme vse države za tem, da zasigurajo kruh v prvi vrsti svojim ljudem, v drugi vrsti šele tujcem. Zato mora tudi mestna občina gledati na to, da dobe v podjetjih, ki so ali njena last ali pa stoje pod njenim vplivom, delo in kruh v prvi vrsti domačini.
Sprejet je bil predlog odseka, predlog dr. Lemeža pa večina zavrne.
BOJ ZA TABOR.
Naslednja točka dnevnega reda se je tikala zgradbe Sokolskega doma na trgu Tabor. Glede te stvari stoji večina občinskega sveta na stališču, ki se bo težko dala spraviti v sklad z delovanjem prejšnjega občinskega sveta.
V	imenu personalno-pravnega odseka je predlagal občinski evetnik Pire sledeče:
»Društvo Sokol I je prevzelo v smislu kupne pogodbe obvezo, da bo zazidalo prostor, ki je namenjen za zgradbo vsaj do 21. svečana 1924; če se to ne izvrši, ima občina pravico kupiti zemljišče nazaj, preden se pravdnim potom dožene, v koliko je društvo zadostilo tej obvezi. G. župan se pooblašča, da določi dogovorno s personalno-pravnim odsekom zbor, obstoječ iz 5 praktičnih juri-stov, ki naj zadevo prouči ter do prihodnje seje poroča občinskemu svetu.«
V	imenu narodnih socialistov se je oglasil k besedi obč. svetnik Tavčar. Razlagal je na dolgo in široko celo zgodovino omenjenega boja, posebno pa ie podčrtaval okolnost, da je stavbni odsek mestnega magistrata baje na'ašč zavlačeval stavbno dovoljenje za celih 7 tednov, dočim se navadno take prošnje rešujejo že v 14 dneh. Dalje se je obširno bavil z vprašanjem, kaj pomeni »zazidan« prostor in kaj >dozidan«. On je seveda zato, da se Sokol ne ovira pri nadaljevanju zgradbe in da občina opusti vsak nadaljni korale proti Sokolu.
Za »Sokolski Tabor« se je prav živo potegnil tudi obč. svetnik g. Tur k. Postopanje večine v tem oziru označuje govornik za — golo nagajivost, ki bo pa sedanjo večino kmalu minila. Zagotavlja, da se Sokol ne boji nobene komisije in nobene ankete, zato tudi predlagane 5 članske komisje ni treba. Sklep bivšega občinskega sveta je pravomočen in na tem se ne da nič izpreminjati. Če pa se je Sokol s stavbo zakasnil, tega ni kriv Sokol, ampak sedanja občinska uprava, ki je stavbno dovoljenje zavlačevala. »Mi poznamo samo sodnijsko komisijo,« je končno samozavestno zaklical g. Turk, »in mi se ne bomo udali.«
Za predlog odseka je govoril obč. svetnik dr. Lemež. On Sokolu niti oddaleč ne pripisuje tistega pomena, ki se mu ga z gotove strani hoče dati z obsežno agitacijo, in smatra, da je občina v pravu, če zahteva svoje zemljišče nazaj. V imenu svoje stranke zagotavlja, da bo vedno odločno nastopal proti Sokolu.
SLS IN SOKOLSKI TABOR.
Doslej že precej bojevito razpoloženje pa se je znatno poostrilo, ko je začel govoriti podžupan dr. S t a n o v n i k.
Podžupan dr, Stanovnik je s perečim sarkazmom tolmačil pogodbo, ki jo je bil sklenil bivši občinski svet s Sokolom glede pre-
pustitve trga Tabor. Ugotavlja, da se Sokolu z zgradbo ni prav nič mudilo, dokler so od-ločali v občinskem svetu stari gospodje, kar se je zgodilo pač v mnenju, da se sestava občinskega sveta ne bo nikdar izpremenila. Sokol je imel časa več kot dovolj, da izpolni vse določbe pogodbe pravočasno in če bi bila pogodba resno mišljena in ne samo navidezno, bi bil Sokol to zadevo tudi storiL Današnja večina pa nima najmanjšega povoda za popuščanje, ampak se mora držati točnega in jasnega besedila pogodbe in mora braniti svoje pravice, ki ji pritičejo po pogodbi, Sokol pogodbenih pogojev ni izpolnil, zato mora občina zahtevati svoje zemljišče nazaj in Sokolu darovano zemljišče mora postati zopet občinska last.
Ko je dr. Stanovnik omenjal, da je bivši takozvani »napredni« občinski svet, ki je sestoj al iz samih Sokolov, daroval zemljišče trga Tabora Sokolu I. in v sokolsko škoi do nerodno stiliziral kupno pogodbo in nastavil Sokolom past, v katero danes padajo, je pričel občinski svet. Tavčar (nar. soc.) kričati proti njemu: »To je tisti odlični klerikalni jurist farizejski advokat:« V nadaljnjih izvajanjih je dr. Stanovnik ugotavljal, da je pogodbeni rok 21. februarja t. 1. potekel, ne da bi Sokol I. zadostil svojim pogodbenim obveznostim. Sokol I. je sicer vložil prošnjo za podaljšanje pogodbenega termina glede zgradbe sokolskega doma, s čemer je ravno priznal, da pogodbi ni zadostil, toda to pro§-njo ni bil kompetenten reševati magistratni gremij, temveč edinole občinski svet, ki pa doslej ni pogodbenega roka nikdar podaljšat (Obč. svet. Tavčar vpije: »Vi ste glasovali za podaljšanje v gremijalni seji!«)
»Gospodu Tavčarju moram povedati, da v dotični gremijalni seji nisem bil navzoč in ga opozoriti glede interpretacije pogodbe med občino in Sokolom I. na veljavna določila občinskega reda, ki ga g. Tavčar še vedno ni preštudiral, čeprav že precej dolgo sedi v tej zbornici.«
»Ne more se trditi, da bi bil Sokol I. na času kaj zgubil, ker so naši ljubljanski demokrati tako okoli družbe »Elektra« kakor pri Sokolu I. navajeni na nezakonito postopanje; opozarjam le na to, da je po ugotovitvi mestnega stavbnega urada Sokol I. pričel z gradbenimi deli na trgu Tabor istočasno z vložit-tvijo prošnje za stavbno dovoljenje, ne da bi čakal na rešitev s strani pristojne oblasti.
Gre za pogodbene pravice mestne občine, zato je naša dolžnost da jih varujemo in izvršujemo tedaj le svojo dolžnost, ako glasujemo za predlog personalno-pravnega odseka, da dobimo od praktičnih juristov pravno mnenje o tej za mestno občino velevažni zadevi. Mi moramo v obrambo občinskih pravic postopati strogo po zakonu, in če ne gre drugače, bo treba vložiti tožbo. Stvar županova pa je, da ugotovi z vsemi pravnimi sredstvi sedanje dejansko stanje na trgu Tabor. On da je prepričan, da se brez tožbe zadeva ne bo rešila in zato tudi predlaga, da se vloži meritorna tožba.
Beseda «tožba« je vplivala na sokolske zagovornike zelo razburljivo. Razgreli so se celo inače prav mirni socialni demokratje in župan je moral za par minut prekiniti sejo, da je nekoliko potolažil ljudi, ki so prišli v strah za svojo »naprednost«.
Po odmoru dobi besedo obč. svetnik Kralj, ki izjavi v imenu svoje skupine (soc.-dem.), da bo glasovala za predlog odseka. Nagajati Sokolu iz hudobije ne smatra za umestno/
Klic: »To je sama hudobija 1«
Obč. svetnik Kralj : »Moje mnenje je^ da bi bilo najbolje, če župan ugotovi dejansko stanje n * d občino in med Sokolom.«
Obč. svetnik dr. Ravnihar je še en« krat ponavljal vso dolgo zgodovino taborskega boja, končno pa resignirano ugotovil, da se proti »dogovorjeni igri« med SLS in komunisti splača nastopati.
Obč. svetnik T o kan (soc.-dem.) je go« voril za Sokola in naglašal, da je Tabor danes neoporečna Sokolova last. V Tabor je zabitih že mnogo milijonov in denarnega vprašanja ne bo tako lahko rešiti kakor se to zdi na prvi pogled. Tudi o tožbi se ne da reči, da bo imela ugodne posledice, ker se ne ve, kako se bo končala.
Po kratkem govoru obč. svetnika Pod« bovška, ki se je sprijel s komunisti in jim očital brezdomovinstvo, je večina sprejela predlog personalno-pravnega odseka.
MANJŠE ZADEVE.
V nadaljni razpravi je občinski svet Se rešil nekaj pritožb, vzel na znanje poročila o službeni pragmatiki in podelil pristojbin prosto meščanstvo sledečim gospodom:
Nikolaju Rusu, mag. slugi, za njegovo veshio 50 letno službovanje pri mestni občini ljubljanski; Jerneju Boltarju, mag. pis. ravnatelju v pok., za 40 letno vestno službovanje pri mestni občini; Petru Habichtu, krovskemu pomočniku pri tvrdki Teodor Korn, za 48 letno nepretrgano službovanje pri eni tvrdki; Jerneju Š e r j a k u, posestniku in trgovskemu poslovodji, za požrtvovalno delo v občinskem svetu skozi 9 let; Josipu C e p u d r u, šolskemu ravnatelju, za 35 letno službovanje kot učitelju.
Vsled pozne ure — bilo je že 11 — zaključi župan sojo in odredi nadaljevanje za pondeljek ob šestih zvečer.
Hugon Stinnes umrl.
Dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer je umrl Hugon Stinnes, nekronani vladar Nemčije. — Hugon Stinnes se je rodil 12. februarja 1870. v Milhlheimu ob Renu. Po dovršenju realne gimnazije je slopil najprvo v trgovski pouk k neki tvrdki ob Renu. Nato je šel kot delavec v rudnik, kjer si je pridobil mnogo prakse v vseh panogah rudarske industrije. Da izpopolni svoje praktično znanje, je šel na berlinsko rudarsko akademijo, odkoder se je vrnil doniov v firmo Matije Stinnes, katero je vodil njegov oče. Kmalu je postal samostojen in začel pod lastno firmo. Ze kmalu se je pokazala njegova organizatorična moč. Pod njegovim vodstvom se je firma Stinnes znatno razširila in začela segati po vseh poljih nemškega gospodarstva.
Do povojnih časov sem se je mislilo, da obstojajo le v Ameriki ogromna podjetja (tiu-eti in karteli), katerih brezobzirna politika ne samo v gospodarstvu je našla nebroj nasprotnikov. Po vojni pa si je tudi Stinnes ustvaril dva koncema, ki sta obsegala vse panoge narodnega gospodarstva. Prvi koncern je bil privatni koncem Hugon Stinnes, drugi pa ravno tako njegovi Siemens Rhein Elbe-Schuckert-Union, ali elektromontanski t rast.
Velekapitalistična koncentracija industrije jo bila pri teh koncernih izvedena do skrajnosti V teh koncernih se je izvedla koncentracija industrije na podlagi principa vertikalne kombinacije. Vertikalna kombinacija pomeni združitev vseh podjetij, ki so potrebna za celoten produkcijski proces, to se pravi, da producira ta koncem v svojih podjetjih vse, od najnavad-nejše surovino, rude, premoga, pa do strojev, lokomotiv, ladij itd. Stinnes je posegal vase panoge industrije in že poskušal dobiti celo velike paroplovno družbe v svoje roke, kar se mu je v veliki meri posrečilo. Radi svoje ogromne gospodarske moči je posegal, čeprav ne javno, v politiko. Lahko trdimo, da je bila nemška zunanja politika v veliki meri dirigirana po Stimiesu. Da kontrolira javno mnenje, je dobil v svoje roke celo vrsto časopisov in za-ložništev, ld so dirigirali nemško javnost, kakor je bilo prav Stinnesu in potrebno za njegove posle, katere je izvajal naravnost ženi-jalno, osebno. Njegovo življenje je bilo popolnoma izpolnjeno s poslovnim delovanjem in njegov osebni tajnik Minoux je izjavil, da dela 16 ur dnevno in razne druge lepe stvari, da bi s tem opravičil njegovo naravnost blazno kopičenje bogastva, ki je cenjeno na 8 milijard zlatih mark ali 150 milijard dinarjev.
Stinnes je v povojnih letih dosegel tako velikansko moč, da so ga zvali nekronanega cesarja Nemčije. Z njim je izginil eden najizrazitejših zastopnikov kapitalizma, ki je prinesel nemškemu narodu zaradi svoje moči v zunanji politiki in na gospodarskem polju nebroj zla.
Zanimivosti.
Kako je v Ameriki.
V Ameriki se bolj iu bolj rabijo stroji namesto človeških rok. Sobe čistijo in snažijo s stroji, pepel in smeti pobirajo z avtomobili, s stroji popravljajo ceste in pota. — Ameri-čan-obrtnik porabi slednje sredstvo, da bi privabil kupca.Tako vidimo skozi okno popravljanje čevljev, praženje krapov, šivanje, likanje itd. — Elektrizacija se vrši v Zedinjenih državah v hitrem tempu. Tako n. pr. je v Ci-kagu vsako leto na stotine novih strojev instaliranih. V Zedinjenih državah je vsake tri dni ena elektrarna več. — Ameriški tvorniški delavec se posveča glavno organizacijsko bolje plačanemu delu. Grobo delo prepušča priseljencu. Med delodajalcem in delavcem vlada prierčnejše razmerje kakor v Evropi. Ameriški delavec, ki si je pridobil spodobuo vedenje gentlemana, ima prost vstop v vsako družbo. V tem oziru ne gledajo tu na nobena izpričevala in izkušnje. — Uradništvo v državni službi je prosto vsako soboto popoldne in nedeljo cel dan. Vera v napredek tako v tehniki kakor v znanosti je v Ameriki zelo razširjena. Ameriški obrtnik skuša svoje izdelke kolikor mogoče izboljšati, izpopolniti, a pri tem ne gre s cenami navzgor. Tvrdka Weston, tvornica za zemljemerske aparate, vsak model večkrat preizkuša, tako da ni več let treba nobenega popravila. Draga tvrdka, ki izdeluje žensko konfekcijo, izbere v seziji dva ali tri najokus-nejše kose in potem te v veliki množini poceni izdeluje. — Amerika žrtvuje velike svote poizkusom. Skoro vsaka tvornica ima svoj poizkusili laboratorij in poleg tega je še velik državni laboratorij v Washingtonu, kjer so je posrečilo izdelovanje porcelana, ki je trd kakor karlovarski, in pa stekla, ki je boljše od slovitega jenskega stekla. — Pri izdelkih se ne gleda toliko, da bi tvornico kar najmanj stalo, ampak se uvažuje tudi to, kako bi se najbolj
prodalo. Radi tega so izložbe okusno opremljene, po stenah lepi lepaki, izdelek sam je okusno einbaliran. — Z narodnim imetjem se pa baš ne varčuje. Na parnlkih in v hotelih je i pripravljeno ogromno živil in jedi, ki se več- i krat pokvarijo. Les se na eni strani meče v j reke, medtem ko poje v gozdu sekira, da je strah in groza. Če pojde tako naprej, bo namesto sedanjih lepih šum žalosten kraški svet. Saj drevo ne doraste v enem letu ali v nekaj mesecih kakor pšenica in rž. — Duševno delo je slabo plačano, kar pričajo plače visokošolskih profesorjev. Izredni profesor na univerzi ima 210 dolarjev plače na mesec. Strojevodja na lokomotivi pri 28 delovnih urah na teden pa 360 dolarjev. Obleka je dražja kakor v Evropi. — Ameriško družbo delimo lahko v dva dela. En del živi v ozkem družinskem krogu. Žene tega dela se brigajo za domačnost in najvažnejša dnevna vprašanja. Zanimajo se tudi za slovstvo. Takozvana »mlada Američanka« pa živi čisto drugače. Zapravlja denar, za družino se zelo malo zmeni in največ hišnega dela je na moževih ramah. Tako izgublja mlada Američanka pot do prave sreče v družini ob domačem ognjišču.
vabimo, f'a si oglodajo nedosežno krasne vzoren iumperjev po zmerni ceni v izložbi modne trgovine: Цпзи fiibii^ Pred Škot Jo 19. rrtlll LL31II,
—	Nova italijanska zbornica. Ob zadnjih volitvah je bilo izvoljenih 270 poslancev-novin-cev in 70 časnikarjev.
—	Prastare izkopnine. Na Angleškem so pred kratkim organizirali ekspedicijo, ki naj bi ostanke prahislorične živali — dinosau-rusa, ki so jih našli pred vojno nemški znanstveniki v osrčju prejšnje nemške Vzhodne Afrike, popolnoma izkopala in prepeljala na Angleško. Dino^oums je še enkrat tako velik kakor dosedanji, ld je hranjen v britanskem muzeju v Londonu.
—	Šport in ka"a. Proti splošnemu nazi-rauju, da zrnata kava oziroma kofein, ki se nahaja v njej, pospešuje športne uspehe, se je posiavil monakovski zdravnik Herxheimer, ki je s poskusi na ljudeh, ki niso bili navajeni na uživanje kave, dokazal, da nima kava nobenih delo pospešujočih učinkov ua mišičevje.
—	Diamanti v Venezueli. Prve diamante so našli v Venezueli 1.1912 in takrat so pričeli sklepati, da se bo našlo v tej deželi še več teh dragocenih kamnov, ker so že pred več desetletji prinašali domačini tam naseljenim Evropejcem diamante, ki so jih našli ob reki Mazaruni v angleški Gvineji. Vsi doslej pridobljeni dragulji so bili odkriti v pesku tamošnjih rek in po najnovejših poročilih tudi niso preveč redki. Venezolandski diamanti so čisti kot voda ali pa rumenkasto barvani. Našlo se je pa tudi zelenkaste in popolnoma črne kamne, kot posebnost pa eksislirajo rožnobarvni diamanti, ki so zelo priljubljeni kot nakit.
—	Velikanske štorklje je našel švedski pisatelj B. Berg v močvirnati pokrnjini blizu Mengale. Velike so kakor noji, sicer so pa povsem podobne navadnim štorkljam. Pisatelj je obljubil, da jih bo par pripeljal v Evropo.
—	Najvišji spomenik na svetn. Znani laški kipar Karel Fontana namerava postaviti v Viareggiu, nedaleč od Genovskega zaliva kip, čigar višina ima meriti 165 čevljev. To bi bila vsekako najvišja soha na svetu in bi predstavljala Prometeja. Hkrati bo kip služil za svetilnik in spomenik smrti slavnega angleškega pesnika Shellyja, ki je blizu Viareggia utonil.
—	Podzemska palača za volesejm. Mestnim očetom v Lipskem sta bila nasvetovana dva načrta za zgradbo podzemskih prostorov za lipske velesejme. Po prvem načrtu bi se zgradila široka krožna cesta pod celim mestom, ki bi mela po obeh straneh razstavne lokale. Po drugem črtežu bi se pa zidala pod vsem Avgustovim trgom ogromna palača z več nadstropji. V njej bi bili prostori za prodajalnice in razstavni lokali. Stavbo bi razsvetljevala dva velika svetilnika poleg nebroj navadnih žarnic. Stala bi 3 do 4 milijone zlatih mark. Mestni svet se je odločil za zadnji načrt.
—	Požarna katastrofa v kinu. V nekem velikem kinu v Mehiki je te dni nastal ogenj, ki je povzročil strašno paniko. Električni tok velike napetosti je usmrtil mnogo ljudi, dosti jih je bilo v ognju poteptanih in pomečkanih in pri tem težko ranjenih. Vzrok nastalega požara je bil kratek stik električnega toka.
Kar Vi potrebujete, je Elzafluid. To pravo
domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donja Stubica, Elza trg st 134, Hrv.
SLEDOVI EKSPEDICIJE R0HLF.
Egiptovski znanstvenik Princ Kemal ed Din se je pred kratkim vrnil iz uspešne ekspedicijo skozi Libijsko puščavo v Kairo. Njegov namen je bil, poiskati poročila, ki jih je pustil v pustinji pred 15 leti nemški raziskovalec Friderik Rohlf v zapečateni steklenici. Ekspedicija je bila na potu dva meseca in ni uporabljala kot dosedaj druge ekspedicije za prenašanje ljudi in drugega tovora kamel, ampak posebej za to potovanje prirejene avtomobile, v obliki tankov. Steklenica s poročili je bila najdena v kameni ti opazovalnici, ki jo je zgradil Rohlf. Zapiski vsebujejo pomembne znanstvene informacije o potovanjih nemškega učenjaka, ki je podvzel svoječasno nevarna potovanja skozi Saharo in Vzhodno Afriko in ki je prestopil v mohamedansko vero, da se je lahko zanesel na pomoč domačinov.
FILMSKA PRODUKCIJA AMERIKE.
Filmska produkcija v Združenih državah, namreč dolžina vseh filmov, je znašala v letih 1921 in 1922 200.000 km. Film te dolžine bi obdal petkrat našo zemljo ob ekvatorju. Ce bi se ta film odvijal s hitrostjo enega čevlja v sekundi, bi trajala projekcija 180.000 ur ali 20 let in 7 mesecov. Toplota zažganega mr.teri-jala celuloida bi bila tako močna, da bi lahko segrela kotel vode, ki bi imel v obsegu 800 m in odgovarjajočo višino. Ako računamo na en čevelj filma 16 slik, znaša torej število posameznih slik na tem ogromnem filmskem pasu 10.400 milijonov.
O PETROLEJU.
Največ petroleja se je pridobilo 1. 1922. v Združenih državah, namreč 60 odstotkov vs« zemeljske produkcije. Četrtina vsega petroleja pride iz Meksike. Približno 10.000 km dolga proga cevi, z debelino 20 cm v premeru, prevaža surovo olje skozi amerikanski kontingent. Od 23.831 lukenj, ki so jih navrlali vzhodno na meksikanskem skalnatem pogorju za pridobivanje petroleja, jih deluje pa samo 16 tisoč 501. Običajna globočina eno lake navrta-ne lulmje znaša okoli 900 m.
ELEKTRIČNE LADJE.
V Združenih državah jo pred kratkim osnovala akcijska družba s kapitalom 30 milijonov dolarjev, ki naj bi gradila za preko-morski pasažirski promet ladje na električen pogon. Nameravani morski velikani naj bi imeli prostora za 3000 pasaži rjev in naj bi prekašali v teži največjo morsko ladjo za 13 tisoč ton.
KRALJI AVTOMOBITjOV.
Dve največji amerikanski avlomobilni tvrdki »Ford Motor Company< in »General Motors Corporation« sta izkazali pred kratkem v zadnji bilanci aktivnega premoženja za 161 milijonov 612.412 dolarjev. Na tej svoti je udeležen milijonar Ford, imejitel prvoimenovane tvrdke, z zneskom 33 milijonov. Koliko to znaša v naši valuti, si lahko izračunate 1 Obe družbi sta izgotovili v Združenih državah v 1. 1922 63 odstotkov vseh v Ameriki kupljenih vozil
Izpred sodišča.
Soba št. 28. Sodnik, ki ima bolj male r>spetire«, pretepe, zmerjanja in male tatvine vpraša, kdo pride na vrsto. — Aha Janez OčenašI No ga pa pokličite! — Gospod, njega ni — No dobro, če ga ni, pa naj pride Če-žana Marija. Ko tudi te ni bilo, žena se je zbala, je prišla na vrsto neka Helenca tam od Ilovce. Ta jo bila obtožena, da je ukradla nekaj premoga in eno poleno. Žena je priznala, da je res vzela, kar se ji očita, zagovarjala pa se je, da je strašna reva. Pet otrok imam, je rekla, pa malo zaslužka, lačni so pa vsi. Nekaj premoženja imam, pa je vse na otroke narejeno, zidu in plota pa tudi ne morem djati v lonec ali ugrizniti. Imam pa še v »špar-kasi« dolg in obresti mi hišo jedo. Ugotovilo se je, da je žena res reva in je bila obsojena z ozirom na to samo na 48 ur zapora. — Rekel je Roman svojemu bratrancu Antonu, ki stanujeta v gorenjskem predmestju Ljubljane: »Veš kaj, Tone, vsi nosijo s kolodvora stare deske in odpadke polomljenih železniških voz, daj še ti kaj prinesi, saj veš, drva in premog, to je danes draga stvar. In ubogal je Tone bratranca Romana in je res nabral nekaj starih desk in tresk in jih je nesel domov. Imel pa je že prvič smolo, da ga je videl in spoznal čuvaj, ki ga je tudi ovadil. Ker je mož tako odkrito povedal in res še ni bil nikdar kaznovan, ga je obsodil sodnik radi poskusa tatvine samo na 10 Din globe, ali če ne plača, na dva dni zapora. — Vesela Francka, samska dekla, ki je imela po stariših 750 Din dote, je gospodinjila svojemu stricu. Kot slu-šktnja in obenem družinski član pa ni hotela
čakati na stričevo smrt, marveč si je pomagala drugače. Vzela je stricu nekaj denarja in je šla s svojim fantom na izlet. Jedla sta in pila in dobro sta se imela brez strica, ampak za stričev denar. Ko je bilo treba plačati, je dala fantu bankovec za 100 Din: Na fant pa plačaj. Fant je denar vzel, poravnal ceho, nato pa sta še naprej pila, da sta vse zapila. Stric pa je denar pogrešil in jo je naznanil. Priznala je, da si jc res denar izposodila. Posodila pa ga jc fantu, kar pa ji je ostalo, je porabila za milo in vazelin za roke mazat. (Opazka iz dvorane: Da bi še lažje kradlal) Obsojena je bila na dva dni zapora. — Pekova žena Staničeva Helena je bila obtožena, da ni hotela sprejeti kovanega denarja. Ja, gospod sodnik, je rekla žena, to ni vse prav. Dala sem mu zemlje, rada pa bi imela drug denar, ker tega drobiža imam že preveč. Sodnik jo je oprostil, ker se jc uveril, da bi "žena žemlje rada prodala, opozoril pa jo je, da se bo morala radi tega, ker ni hodela vzeti veljavnega kovanega denarja, zagovarjati pri finančni oblasti.
№azna§ii§a
Proevotn IranfiSkanskc župnije, odsek dekli« ška Marijina družba, priredi v nedeljo, dne 18. t m. v dvorani Rokodelskemu doma >Roka božj.a<, igrokaz v petih dejanjih. Pričetek točno ob i>ol 5. Vstopnice se dobe nn porti oo. frančiškanov. Vsi vljudno vabljeni. — Odbor.
Uradniška menzn sprejema na hrano poleg drža' nih nameščeneov ludi zasebno namesčonce uradniškega značaja. Informacije se dobivajo v pisarni Prešernova ul. 9 od pol 19—20.
Družabni klub »Bosancev« vabi vso bivšo »Bosance« na običajni družinski so-stanek, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti. Posebnih vabil se ni razposlalo. Vabljeni vsi! Po članih vpeljani frostjo dobrodošli.
Koncert. Danes v soboto so vrši v kavarni >Evropa< koncert dravske godbe. Začetek ob 9 zvečer. Vstop prost.	2088
Mnogo hvaljeno in iskane Markovo kapljice proti motenju prebave in bolečinam v želodcu iz Mestne lekarne v Zagrebu dobitr odslej vodno v lekarni Leustek.
Turistika in šport.
SK Jadran poživlja vse člane na razvitje klubske zastave, ki se vrši danes ob 20 v salonu >pri Roži«. Vabijo se tem potom tudi zastopniki drugih športnih klubov.
Nogometna tokina na Olimpijski (lan. V nedeljo igra prvo moštvo SK Ilirije proti kombiniranemu moštvu klubov Hermes, Jadran, Primorje in Slovan. Kombinirani team tvorijo z nekaterimi izjemami igralci, ki prihajajo v poštev za postavo v reprez. moštvo Ljubljane ozir. LNP. Tekma bo broz dvoma vplivala na sestavo bodočega reprez. moštva Ljubljane, ki bo moralo v kratkem nastopiti proti Zagrebu ter kasneje v Celovcu. Kvaliteta posameznih igralcev kakor ludi dobra sestnva obeh moštev jamči tudi za lepo športno borbo. — Igra se prične ob 15. Pred pričetkom priredi lahko-atletski podsavez Olimpijsko štafeto in v odmora damsko štafeto 4 krat 60 m.
Darovi
Nadaljai dobrotniki kat. institucij v Splita m
sledeči: Ljudska posojilnica v Ljubljani 500 Din; >Naša Slogat. Ljubljana 200 Din; Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru 200 Din; Anton Golf, župnik, Bog. Srednja vas 200 Din; Županstvo v Litiji 150 Din; Županstvo občine Gradišče p. Ran-kovci 125 Din; Občinski urad Breg pri Ptuju 100 Din; Dr. Alojzij Rakun, odvetnik Cel jo 160 Din; Županstvo Turjak 50 Din; N. N. 50 Din; N. N. 25 Din; Hranilnica in posojilnica v Vurborgu 10 Din; Ivan Svetec, pos. Ljubečno 10 Din. — Cenjenim dobrotnikom Bog plačaj!
Meteorologično poročilo.
l.lubljnnn 308 m n. m. vfš.
Normalna barometereka višina 736 mm.
CHH OpuEO-vani.	Нцго-rnotei v mm	1'urmo-rnoter v C	L'Mhruln. 'liiornucn T 0	.Nebo, V (J t rov	1'ftiiHTino v mm
10. 4. 21 h	/261	4-7	0-8	dež vzh.	
11./4 7 h	724*5	6-1	04	obl. vzh.	17-3
11./4. 4 h	722-9	6-1	0-3	obl. vzh,	
V SLUŽBO SPREJMEM
zdravo MOŠKO MOČ, ki bi sc razumel pri polju in bi imel v oskrbi 2 konja. Plačam K 2000— mesečno in pa hrano, stanovanje ter V9o oskrbo. Prednost imajo z dežele. Ponudbe na: J. JE-LENIČ, posest, Stara pot t.
E jubijanska. kreditno banka
Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca.: 10,000.000 Din
Centrala: Ljubljana, Dunajska cesta
podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, MetRovie, IVovI Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst Se priporoča za vse v bančno stroko spada|o£e posle
шншиипшианппввннншннншнн
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Telefon štev.: 261, 413, 502, 503 tn 504
јШМШШМШ ln ш ncfli trrdha
Centrala: IVAN N. ADAttlC, LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 31, telefon «1. Podružnice: MHRIBOU, Vetrlnjikaulica20, telefon Vtt. - KAMNIK, Sntna 4
MIZARSKI
POMOČNIK
ki je z dobrim uspehom do- | » V™, vršil mizarsko mojster, šolo NAJNOVEJŠIH obl.k, za stavbno in pohištveno I 1=ко preoblikovanj in pre-mizarstvo, IŠČE SLUŽBE. — ....... —1 1 - ~
SLAMNIKE
za DAME in GOSPODE — ravno
Blagohotne ponudbe na upr. lista pod «G. J. 72.«
IŠČEM mečno, zdravo
KMEČKO DEKLE
fci je vajena tudi kuhati in vsa hišna dela opravljati. -Plača po dogovoru. Starost 30—10 let. Marija HUMER, POLŠNIK, poŠta SAVA.
Sprejmem takoj
PEKOVSKEGA
POMOČNIKA
dobro izvežbano moč. Nn-slov pri upravi pod št. 2031.
KUHARICA
•rednjih let, ŽELI mesta v župnišču, kot gospodinja in kuharica. Ponudbe na uprav, pod šifro .ŽUPNIŠČE«,
Krojaškega pomočnika
dobrega, za veliko in malo delo, sprejme takoj Franjo PREMLČ, Sv. Petra c. 36.
Državni uslužbenec,
♦ pok., bivši orožnik, IŠČE SLUŽBO; vešč je sloven., nemščine in laščinc v govoru in pisavi. Sprejme vsako službo. Dalekosežne živlien-ske izkušnje, pošten, agilen, oženjen brez otrok. Ponudbe upravi pod Služba 2076.
SPREJMEM več dobrih in poštenih
ta lino, fomirano pohištvo. Alfred AMANN, mizarstvo, TRŽIČ.	2027
ZANESLJIVEGA
SOLICITATORJA
cvcnt. spretnega sod. uradnika IŠČE odvetniška pisarna izven Ljubljane. - Ponudbe pod: «Izvežban pisarniški ravnatelj« na Aloma Com-pany, Ljubljana.	2034
IŠČEMO DVE SPRETNI STENOTIPISTINJI,
eno z nem. in slov. stenografijo in znanjem srbohrvat-skega jezika, čimprej, ali junija za pisarno v Mariboru. Ponudbe s sliko pod «Mari-bor« na A. Сошрапу, Ljubi j.
TRGOVINA v NAJEM!
Radi rodbinskih razmer ODDAM takoj za več let v NAJEM staro, dobro vpeljano TRGOVINO z mešanim blagom na deželi pri farni ccrkvi. Zahtevani kapital 75.000 Din, ostalo na obroke. Ponudbe na upravo lista pod številko 2068.
V NAJEM ODDAM za dve leti novo,
enodružinsko HIŠO
2 sobi, kuhinja, klet in pa 1000 ma vrta, pol ure od Ljubljane ob Dunajski cesti. Ponudbe na: Јобко Polše, Mala vas 40, pošta Ježica,
RAVNOKAR sem prejel ▼ečjo partijo raznih
VRTNIC
fz svetovnoznane drevcsnice Teschendorf, Dresdcn (Nem-čij.i). - Dobijo se vsaki dan pri Ivan Breceljnik-u, Ljubljana, Vel. Čolnarska ul. 21.
barvanje, izdeluje po konkurenčni ceni TOVARNA SLAMNIKOV AL. ŠKRA-BAR — DOMŽALE.
K. WIDMAYER »!
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Mantifaklumo blago, oblck-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavice domač, izdelka Venčke in šopke za neveste in birmanke. Kovtri. Abtahi (peče). Na debelo popust!
PRAZNO SOBICO
išče šivilja, ki jc celi dan odsotna, za takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na npr. lista pod «Prazna soba«.
PRODAM
več dobro ohranjene hišne, sobne in kuhinjske OPRAVE iz mehkega iesa po zelo nizki ccni. Event. sc oddajo na zahtevo tudi posamezni kosi. — Naslov pove uprava ♦Slovenca« pod štev. 2059.
FliilliC FD38H - ftrousfvo,
Ljubljana, Galjevica 9 - pri dol. kolodvoru - izvršuje vsakovrstna nova krovska dela s škriliem, škalco, opeko itd. Sprejema popravila raznih starih streh. - Zaloga asbestnega škrilja. 1252
Cenj. občin, priporočamo soEtoĐfflo znane
šivalne sfrojc
v vseu opremah za rodbin, s o in obrtno rabo ter vse posamezne dele, olje, igle
za vso sisteme. Edino
le pri	112
JOSIP FETSUNC,
Ljn ljaoa, Sv. Petra nasip 7
Poduk v vezenju brezpla. Cen. Istotam gauanteriia sinfce, kravate, potreb-š^.aie za šivilfe, kroi&če čeviiarie, sedlarje, gumbi, žlice. noži. ла veliKO in malo.Večletna garancija.
Ce?.e nafnlžge!
Če hočeš napraviti svojim malčkom za velikonoč res veselje, kupi barvo za pisanke
Ie z znamko:
strojne mm ш ume n. n. v mm
ustanovljena ieta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah v kratkih rokih.
Ш\гШ cenik!
I K.
Na|cene|e
CEMENT
Prima Portland Trboveljski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi ^	Vbi«
apno. Naročila sprejema Športnih ČEPIC in moških
H. PETRIČ, Gosposvetska cesta 161. - Tel 343.
Tvrdka
I.WaLiiek
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 19,
PRIPOROČA svojo bogato zalogo najmodernejše obdelano KOŽUHOVINO, SPREJEMA vsa popravila, kakor tudi barvanje lisičjih in dru-
Lepa parcela
v bližini kolodvora, na jako lepem prostoru, in betonska OGRAJA po ugod. ceni naprodaj. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 2052.
BREJA KRAVA
in TELICA naprodaj na Poljanski cesti štev. 55.
Kupim večjo množino
BUKOVIH PLOHOV
nežamane in žamane, 40 do
KLOBUKOV. — Shranjuje tudi vsakovrstno kožuhovino čez poletje.
SADJARJI in VINOGRADNIKI — POZOR! «
Ako si šc niste nabavili
Ia MODRE GALICE
ki je 98—99% garantirana, nemške kakovosti, znamke Johannisthal, v cgaliziranih 100 mm debeline in od 2 m sodih po 100, 250 iu 300 kg naprej dolžine; potem javor- za ccno Din 9.40 franko jove HLODE od 25 cm de- j Ljubljana, plačljivo takoj — beline naprej, od 2.50 m na- ; storite to takoj! — Vedno je prej dolžine. Direktne ofertc na zalogi pri tvrdki STAN-na: V. STUZZI, Ljubljana, KO FI.ORJANČIČ, Ljubljana Sodna ul. 4, II. nadstr. 2023 I Sv. Petra cesta št. 35.
Naš nad vse ljubljeni
Marko
se je danes ponoči preselil med nebeške kritatce.
Pogreb se vrši v soboto popoldne. Ljubljana, dne 10. aprila 1924.
MICI in RUDOLF CIMOMNI, stariši. Marjanček in Majda, bratec in sestrica.
Za mnogoštevilne izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti naše dobre, nepozabne tete, stare tete, sestre in svakinje, gospe
roj. LIPOVEC
trgovke in hišne posestnice Novem mestu
izrekamo tem potom vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, zdravnikom dr. Kiisslu, dr. Gostišu in dr. De Franceschi-ju za skrbno nego, gospem Adamovi, Ullagovi, Kiisslovi in gospodičnama Mici in Vilki Kiisslovi ter čast. sestri Jožefi za pomoč in tolažbo v bolezni in smrti, tvrdki Prc-melč iz Ljubljane za krasno cvetje in vsem so. rodnikom in prijateljem ter mnogobrojnemu novomeškemu občinstvu, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Novo mesto, dne 10. aprila 1924.
Žalujoča rodbin«
HOČEVARJEVA.
ARHITEKT in mestni STAVBENIK
VILJEM TREO
Ljubljana, Gosposvetska c. št. 10 — Telet inter 103 Ustanov 1. 1850 Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje NAČRTE in PRORAČUNE.
nm. podgane, sfcnice in SCiirhl
moralo i oginiti. ako uporabljate naša preizku ona sredstva; proti mi im n podganam Din 7'50. кл ščurke l) IU za Btcnice Din 10. za moljo в Din. proti mrčesu r in 7*50 Din mast proti ušem 5 Din. mast proti nšom v obleki 7'50 Din. proti mravljam 7*60 Din. Rotor ea ćiščenie made/ev 7 Din Pošilja po povzetja«
»Artes« kem. laboratorij, M. Jttnker,
Zagreb 39, PetrinjsKa ulica 3/III.
Pra slov. zidarsko zadruga
reric гпсш zadruga
Z omejeno 23Ш0.
Pisarna c Llubljanl. Tržn'ha c. I. - Tehnično vođsfto no oblastveno nvtomiranem nrtsnein inženlrlsi. - ProleMra In Izvršuje vsa v stavbena In Inženirsko stroho spsjsloCa dela.
nelo solidno.	Cene iton&arenfnp.
Štev. 30.
2036
Vsled naredbe finančnega okrajnega ravnateljstva v Ljubljani z dne 31. avgusta 1923, štev. 900/85 in z dne 14. decembra 1923, štev. 900/87, se bo vršila dne 15. APRILA 1924 ob 9, uri dopoldne pri gospodarskem uradu delegacije min. financ v Ljubljani (Krekov trg št. 1) javna dražba 2467 komadov 5—100 svečnih ŽARNIC za 100—155 Voltov napetosti.
Pri dražbi se pod izklicno ceno predmeti ne bodo oddali, zdražitelji pa bedo morali plačati poleg skupička za žarnice še odpadajočo 2 odstotno pristojbino ter za vsako žarnico odpadajočo trošarino.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1924.
GOSPODARSKI URAD DELEGACIJE MINISTRSTVA FINANC V LJUBLJANI.
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer, Forster, Stein-wav etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga jc dosegla reklama, naj bo uverjen, da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo naScga dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in sc obvaruje češče večje škode.
Oddaja travnikov.
DIREKCIJA SUM v Ljubljani ODDA dne 15. t. m. na JAVNI DRAŽBI, začetek ob 8. uri na licu mesta, pribl. 30 ha PRVOVRSTNIH TRAVNIKOV v Krakovem pri Kostanjevici v ZAKUP. — Pojasnila daje zgornja Dirckcija in Sumska uprava v Kostanjevici.	2086
in moderni površniki po zelo nizkih cenah v oblačilni industriji
Ж. Kuno
Ljubljana, Gosposka ulica 7.
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
družba z o. z.
tovarne slamnikov in klobukov
v Domžalah, Stoli 50.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
ШШШШШИШШШШШИШШНШИ.....Ш1ШНШ11ШШ1Ш11111Ш1Ш1П|1Ш1Ш11111||1Ш
mase	;
I	manufakture, zlasti batiranih odej, trikotaž itd.	i
I	v Ljubljani, Mestnitrg št. 25,1, nadstropje	j
I	se nadaljuje vsled prenredbe skladišča	1
I	zopet v ponedeljek 14. aprila 1.1. ob 9 ln	|
I	nadaljnje dni. Frodajalo se bo odslej tudi v	=
I	malih partijah in posamezno po nizkih cenah.	\
niiiiiiiiiiiniiiiHUiiiiiiiiiiiiiMii'aiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii'ttiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Zanesljiv semenski oves
oddaja najceneje
A. VOLK. LjllMJana. Reslfeva cesta 24. veletrgavino z deželnimi pridelki.
TapefnlSha fr«lil Ј«1<|€Г delavnica
= Ltubifana. liolotivorslto ulica 27 =
se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela kakor izdelava KIUB0VIH GARNITUR, DltfONOV, 0T0HAH0V, vseh vrst ŽIMMIC, naprava OKENSKIH ZIISTOROV In ŽALU2IJ. ŽIMA vseh vrst - vedno v zalogi. Cene konkurenčne. -
□
H H H
H
Sporo^darskl WobuUi 'n slamniki ravokar došli. j^a,veqa izbira zadnjih novosti v modnim salonu
ek naslednice
tpod5rančo 2
£|ubl]ana
Jreoblikovanfa in pooravila se točno Izvršujejo.
Ea ni klobuki vedno v zalogi. 3*сипешо solidne cene! Jcimerno solidne cene!
__/L__ЛС
Zadružna Gospodarska banka d. d.

I
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis h vis hotela „Union").	Telefon št. 57 In 470.
Račun poštno čekovnega urade za Slovenijo Stev. 11.046, v Zagrebu Stev. 39.080.
Podružnica: DJAKOVO, MARI30R, SARAIEV0, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Interesna skupnost z: Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital In rezerve skupno nad Din 15,000.000*—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.

&E

Izdaia konzorcii »Slovenca«
Odeovorni urerlnik: Franc Kremžar v I.inhliani
Jugoslovanska tiskarna v LiublianL