Poštnina plačana v gotovinl. izhaja v pondeljek in petek. Stane tnesečno Din 7' — , za inozemstvo Din 20—, Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Geua 1 Din. Kedakcija in up/ava: Celje. Strossmayerjeva ullca 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračaio Oglasi po taritu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 14. Celje, pondeljek 16. februarja 1931. Leto Xni. Ali je večja drznost še sploh mogoča ? C e 1 j e , 16. februarja. V Celju izhaja v nemškem jeziku tiskan časopis, ki je glasilo nemške manjäine za dravsko banovinö, Ta časopis ima vsako nedeljo ilustrira- i)o prilogo, ki se tiska v Nemčiji, ki pa tvori po označbi na svoji naslov- ni strani oficijelno prilogo glasila imenovane nianjšine. V št. 5. te pri- loge Čitamo v sestavku, ki je name- njen nemški nianjšini dravske ba- novine in ki prinaša razne slike in vtise iz Bdlgarske, sledeče uvodne besede: »Bulgarien, unser alter Ka- merad im Weltkriege, das die Lasten des Vertrages von Neuilly ebenso drückend empfindet wie Deutsch- land das Diktat von Versailles . . « (»Bolgarska, naš stari tovariš v svetovni vojni, ki bremena pogo'dbe v Neuillyju prav tako težko občuti kako'r Nemčija diktat v Versaille- su . . .) Ali hoče ta manjšina, ki v prilogi svojega oficijolncga glasila tako ju- naško dokumentira svojo državno pripadnost in lojalnost Jugo'slaviji, še kaj več?! Mord a mini da prihodnjič še kak nauk, kako se nam je vesti napram liašim državnirn odredbam v tistem mestu Celju, ki leži glasoin ujihove okrožnice iz septembra 1928. »in jenem Teile iier Steiermark, welcher an das Königreich Jugo- slavien abgetreten werden mußten (»v tistern delu Štajerske, ki se ga je moralo odstopiti kraljevini Jugosla- viji«) in kjer se je za G50.000 dinar- jev, odnosno za 80.000 šilingov ali 40.000 mark zgradil društveni dorn, »welches nunmehr die Heimat aller Deutscher unserer Stadt ist.« Naša vlada je izdala dalekosežne kuKurne in šolske odredbe narod- nim manjšinam. Vidi se, da jih ljud- je take mentalitete niso vredni, ker ne tvorijo »narodne manjšine«, am- pak skupino, ki vidi spas nemške kullure in cilj nemške sole v tern, da ponemčuje o'troke slovenskih staršev, ki so odvisni od nemškega kapitala. Celje je zrelo, da se vanj posveti z rnocno lučjo, pa bo konec stare laži, ki si dovoljuje take drz- nosti! Popravite spačena rodbinska imena! Ljubljanska Avala javlja: Še daaes najdemo vsepovsod, da so uporabljajo pristna slovenska imena, pisana v spakedranih obli- kah, ki so bila ali posameznikom vsiljena za čas tujega gospostva, ali ki so jih dotiCnc osebe po'dedovale od prednikov. Novi zakon o osebnih imenih od 19. februarja 1929, Ur. list Št. 110-20 za v bodoče praviloma ne dopušča več vpisovanja rodbinskih imen v pdgrešnem pravopisu in ne more se n. pr. več vpisati ime »Potočnik« s »Pototechnigg«, ker je slovenski iz- vor tega imena brezdvomen. V tern oziru določa namroč čl. 25. zakona izrecno, da mora vpisati vod- ja matičnih knjig rodbinsko ime skladno s pravili srbskega, hWat- skega ali slovenskega pravopisa, če bi se ob vpisu rojstva v matiCno knjigo glede na predpise čl. 23. iste- ga zakona moralo ime vpisati po starem pravopisu ali pa ime srbske- ga, hrvatskega ali slovenskega iz- vora zoper pravila pravopisa teh je- zikov. Zako'n o imenih dopušča v čl. 27. tudi, da se rodbinska Imena tujega porekla pišejo po pravilih fonetike, kakor n. pr. mesto »Pfeifer« »Faj- far« itd. Da bi imeli prizadeti priliko na kolikor mogo'ce enostaven način spraviti pisavo rodbinskih iinen v sklad s predpisi zakona o' imenih, je zakonodajalec v čl. 41. dopustil za j prehodno dobo dveh let, da se po- I pravki imen izvrše že z odobritvijo 1 občeupravnih oblastev prve stopnje (okrajnih načelnikov, starešin okraj- nih izpostav, mestnih načelnikov), med tern ko praviloma odobruje iz- premembe imen le ban. Prizadeti se s tern opozarjajo, da rešujejo prošnje za popravke rodbin- skih imen prvdstopne upravne ob- lasti v lastnem delo'krogu le še do vštetega 20. t. m. ter je v njih last- nem interesu, da se zadevne vloge Se pravočasno vlože. Prošnje morajo vložiti rodbinski očetje za sebe, ženo in mladoletne j o'troke, če ni očeta, pripada ta prft- vica materi oziroma varuhu, polno- letni otroci pa morajo zaprositi sa- mostojno za popravek rodbinskega imena, in sicer v vsakem slučaju pri pristojnem zgoraj onienjenem obče- upravnem oblastvu, v čegar področ- ju se nahaja krstna knjiga, v kateri je prizadeta oseba vpisana. Prošnje se morajo kolkovati s 5 di- narji ter jim je priložiti 20 Din ko- lek za rešitev, rojstne liste vseh čla- nov rodbine oziroma dotične priza- dete osebe ter domovnica prosilca iz novejšega časa. KonCno se pristavlja, da se more- jo zgoraj navedeni popravki zahte- vaiti tudi še po 20. februarju 1931. in sicer z istotakimi vlogami, kakor zgoraj navedeno in istotako potom občcupravnih oblasti prve stopnje, ki jih imajo predložiti v reSitev ban- ski upravi. domaIe vim d Nj. Vel. kraljica obolela. Iz Bu- karešte poročajo, da je Nj. Vel. kra- ljica Marija, ki se mudi v posetih pri svoji materi, prod dvema dnevoma lahno obolela na osepnicah. Bolezen poteka normal no in ni nikake ne- varnosti za kakrsneko'li komplika- cije. d Samomor atentatorja v Zagre- bu. V noči od sobote na nedeljo ob 2.20 je Josip Poropad, clektromeha- nik, ki je bil nedavno aretiran v zve- zi z atentati s peklenskimi stroji v Zagrebu in ki je bil v policijskem zaporu ter je s svojimi izpovedbami dosti pripornogel k pravilnenm raz- voju preiskave, prosil Janka Marti- noviča, stražnika, naj ga spremi na stranišče. Toda komaj so bila vrata odprta, je skočil na okno in se vr- gel iz tretjega nadstropja na dvori- ščc, kjer je obležal na mestu mrtev. Zdravniška komisija, ki so jo takoj poklicali, je mogla ugotovlti samo smrt. Policija je takoj zahtevala sodno komisijo. d Zverinski umor mengeškega župuika. V noči od petka na soboto je postal 70-letni župnik g. Franc Kušar v Mengšu žrtiev roparskega umora. Zločin je bil očividno izvi> sen v petek po večerji. Zločinec se je očividno splazil najprej v župni- kovo spalnico in začel odpirati pre- dale. Župnik, ki je sedol v sosednji .piwarni, je najbrž slišal ropot in je sto])il v spalnico, kjer je našel vlö- milca. Med obema se jc vnela borba. Ncznancc je zahodel župnika z no- žem v vr«stt. Morilec je dplenil tudi blagajno in vzel iz nje večje vsote denarja in župnikovo oporoko. Zlo- čin je izzvnl v vsem okolišu veliko razburjenje. Orožništvo in ljubljan- ska policija sta takoj uvedla obširno preiskavo. Kakor porofajo, so moril- <'u že na sledu. d Starosta slovenskih grafikov g. Leopold Werzak, strojni stavec v Ju- goslovanski tiskarni v Ljubljani, ki je sto'pil šele pred 14 dnevi v pokoj, je umrl v petek 13. t. m. v 07. letu starosti. Pokoj nik je bil ne samo v službi, tenivcč tudi v stanovski or- ganizaciji grafikov izredno marljiv in je predsedoval organizaciji celih 25 let. Simpatičnemu možu bodi ohranjen Casten spomin! d Kr. banska uprava dravske ba- novine razglaSa: »Gospod ban dobi- va pogosto anonimne dopise, v ka- terih se neznanci pritožujejo o raz- nih nerednostih. Ker je edino pra- vilno' načelo, da mora za resničnost podatkov vsa'ka oseba odgovarjati, se javnost radi informacije obvešča, da se anonimni dopisi ne jemljejo v prctres.« d Finančni direktor dr. Povalej v Ljubljani vsled odpotovanja v Beo- grad od 1(3. do 23. t. m. ne bo spreje- mal strank. d Porast izvoza poljskih prldel- kov. Izvoz koi-uze iz Jugoslavije v lotu 1930. je po statističnih podatkih zavoda za pospeševanje zunanje tr- govine v Beogradu narastel za 400% napram izvozu v letu 1929. Po po- datkih zavoda so izvozili iz naše dr- Save v letu 1929. 10.094 vagonov, leta 1930. pa 50.340 vagonov koruze. Izvoz svežega sadja v 1. 1930. je narastel po podatkih zavoda za 101% napram izvozu v letu 1929. Po podatkih za- voda je znašal izvoz svežega sadja v Ictu 1929. 4949 vagonov, medtem, ko je znaSal v letu 1930. 9971 vagonov. Izvoz vina v letu 1930. je narasel na- pram izvozu v letu 1929. za 138%. Pd podatkih zavoda je znašal izvoz vina iz Jugoslavije v letu 1929. 522 vagonov, medtem ko je znašal v letu 1930. 1240 vagonov. Izvoz otrobov v letu 1930. je porastel napram izvozu v letu 1929. za 140%. Izvoz otrobov v letu 1929. je znašal 003 vago'nov, v letu 1930. pa 1590 vagonov. d Novi bankovcL V zvezi s spome- nico novosadske zbornice, naj bi Na- rodna banka dala v promet ban- kovce po 25 in 50 Din, je zagrebška zbornica za TOI predlagala Narodni banki, naj natisne tudi bankovce po 500 Din, ker smatra, da je razlika med hankovcem za 100 Din in ban- kovcein za 1000 Din prevelika. Na- dalje predlaga zagrebška zbornica, naj Narodna banka natisne tudi bankovce po 10.000 Din. (t Obveslila delodajalcem o ozdrav- ljenju člauov OUZDI Na željo delo- dajalcev je Okrožni urad za zavaro- vanje delavcev v Ljubljani prosto- voljno obveščal veCje obrate (deloda- jalce), kdaj so ozdraveli njihovi po- samczni nameščenci. Ker pa urad sedaj ni več oproäöen poStniiie v lo- kal nein pvometu v vseh krajih, kjer poslujejo njegove ekspoziture, mora prostovoljno prevzeta obveščanja opustiti, ker poštni izdatki za ta ob- vcstila niso utemeljeni v zakonu o zavarovanju delavcev. Zato opozarja okrožni urad vse prizadete deloda- jalco, naj si sami na primeren natin uredijo svojo evidenco d bolovanju svojih uslužbencev in da morda z večjo disciplino pri svojih delavcih dosežejo, da bodo pravočasno obve- Sčeni o njihovem ozdravljenju. d Noseče matere morajo skušati vsako zagatonje odpraviti z u])orabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Prodstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franc Jožefovo« vodo, ker se lahko použijc in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. — »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špece- rijskih trgovinah. d Dunajska vremenska napoved za torek 17. iebruarja: Zaenkrat se nika.kih bistvcnih izprememb, mo'r- da kratko izboljšanje, nato zopet sneg, temperatura nesigurna, veči- noma pod ničlo. Celje in okolica c Javno vpraSanje. V »Uradnem listut< z due 28. januarja 1930. je bil objavljen zakon o narodnih šolah, ki določa glede šol za državljane dru- gega jezika v §§ 45. in 40. naslednje: »V krajih, kjer stanujejd v znatni meli državljani drugega jezika, se otvorijo za njih otroke posebni od- delki osnovne sole. V teh oddelkih ne sme biti maiij nego po 30 učen- cev. Izjemoma se sme otvoriti tak dddelek tudi s 25 učenci, o čemer od- loči minister za prosveto.« »V kra- jih, kjer so Šolskoobvezni otroci na- rodnih manjšin, ki po svojem ätevi- lu ne more jo imeti pouka v matefi- ncm jeziku, morajd hoditi ti otroci v šolo z državnim učnim jezikom.« Ker čujemo, da je vpisanih v nenv Sko šolo v Celju le 23 otrok, torej manj nego določa zakon, prosimo krajevni šolski odbor za Celje-me- sto, da javno sporoči, koliko otrok obiskuje nernško šolo v Celju in ko- liko od teh je naših državljanov. c Krajevni solski odbor za Celje- mesto bo imel v petek 20. t. m. v zbornici mestne narodne (osnovne) sole obračunsko sejo za leto 1930. in sicer za obe narodni in obe meščan- ski šoli. Zelo važen del dnevnega re- da bo na tej seji tudi poročilo o po- io.ku ustanovitve neinäkega oddelka na mestni deški nai'odni šoli, kakor tudi staližče, ki ga bo okrajni äolski odbor zavzel proti temu o'ddelku. c Okrajni cestni odbor Celje je ua svoji seji 0. t. m. ustanovil proračun dohodkov in stroškov cestnega okra- ja za leto 1931. in sklenil pobirati za pokritje primanjkljaja 45%-ne cest- ne doklade na. vsc neposredne dd- kladam podvržene državne davke. Pritožbe zoper ta sklep so dopustne v roku 14 dni po dnevu razglasitv« tega sklepa in se vlagajo pismeno ali ustno na zapisnik pri okrajnem cestnem odboru v Celjvi oziro'ma pri njegovem načelniku ob običajnih uradnih urah. c In vse je pripravljenol Pravijo, da človek, ki na pustni torek malo ne ponori, ni popolnoma zdrav, ali pa meji nekam — na abnormalnost! Pa zna biti to le resničnd. Saj se ljudje že od nekdaj na vsakoletni pustni torek hočejo po vsej sili otre- sti vsakdanjih skrbi, da se s prija- telji porazveselijo in tako lažje ter utešeni naslednjega dne prestopijo v resni postni čas ... In kje se pa bo- mo jutri večer v ta namen razigrali? No, kje di*ugje, če ne pri veliki ma- äkeradi celjskega Olepševalnega druStva, ki se bo vršila v Celjskem domu. Večina podrobnosti tega le- pega veCera je bilo že opisanih v »Novi Dobi«, in da se vseh tajnosti o prezanimivih skupinah mask ne sme izdati, pa menda vsakdo ve. Do- volimo si samo še opozoriti na kras- iia priznanja najlepšim maskam; da- rila so razstavljena samo še eden dan v izložbenem oknu celjskega urarja in juvelirja g. Ant. Lečnika na Glavnem trgu. r— Pa kaj bi še več govorili! Pridite samo in za skrom- no vstopnino enega »kovača« se bo preselilo1 vaše razpoloženje za celih deset ur v kraje, kjer vlada blaže- nost in požteno veselje. ( Sokolska maškerada, ki se je vr- Sila leto pod devizo »Srčna noč«, Je v soboto zvečer privabila v Celjski dom toliko obiskovalcev, da so bili vsi prostori natlaferto polni. Na po- S trän 2. »Nova Doba« 16. IT. 1931. Stev. 11 vabilo društva smo že pred večerom pregledali prostore in se prepričali, da je letošnja dekoracija bila nad vse posrečeno izvedena. Zvečer je prišla dekoracija do polne veljave. Velika dvorana in po'stranski pro- stori so bili spremenjeni v pravcat si'cni raj, ki mu je dajalo obeležje ti- soče rdečib src. Vse ogromno delo, ki ga je bilo treba opraviti, je bilo v veščih in neumornih rokah brata Novaka, kateremu mo'ramo na tern mestu za trud in požrtvovalnost iz- reči javno zahvalo. Pod vodstvom br. Cerneta je zavladalo na maške- radi razposajeno pustn o veselje. Mnogo originalnih in krasnih mask se je ko'salo med seboj in je obisko- valcem silno otežkočalo izbiro za pr- venstvo. Prvo darilo so gledalci pri- sodili skupini članic telovadk (Ja- ponci), drugo gdč. Dereanijevi, tret- jo skupini ölanic telovadk (paglavci) in cetrto gdč. Baševi z Zidanega mo'sta. »Srfna noč« je sloves te tra- dicijonelne sokolske prireditve v Ce- Iju znova potrdila. Društvu na lepo uspeli prireditvi iskreno Cesti tamo! ( Pustno in maskarno rajanje v sokolski telovadnici. Clanstvo Sokol- skega društva priredi v svoji telo- vadnici domače maskarno rajanje in sicer za odrasle danes v pondeljek 16. t. m. ob 8. zvečer, za deco in na- raščaj pa jutri v torek 17. t. m. ob 4. popoldne. Rajanje se vrši v telovad- nici v mestni osnovni šoli. Vstopni- ne ni. Vabljeni so vsi prijatelji So- kolstva, zlasti starši naše mladine. c Sestre telovadke Sokola — sta- rejSa vrsta. Vsled bolczni vaditeljice sestre Trdinove telovadba danes in v četrtek odpade. Prihodnja telovad- ba v pondeljek. Pridite vse in to'cno. c Na Ljudskem vseučilišču bo na- daljoval in končal drevi ob osmih zdravnik g. dr. Josip Cerin svoje pre- davanje o ginekologiji in porod- ništvu. Vabljene so' matere in odras- la dekleta. Predavanje bo v risalnici meščanske sole. c Iz sodne službe. Sodnik g. Mirko Roš je premeščen iz Slovenjgradca v Celje. c Celjski mestni avtobns je vsled ¦novih snežnih zametov za nekaj dni ustavil vožnjo na vseh progah razen na dobrnski. Na progi Celje—Dobr- na obratuje še kakor doslej. Na vseh progah pa bo pro'met takoj zopet otvorjen, čim bodo to dopuščale vre- menske prilike. c Kriza v kovinski industriji tudi v Celju ni ostala brez posledic. V Westnovi tovarni se dela samo štiri dni v tednu. Manjših redukcij je precej. Podjetje je nedavno moder- niziralo svoje obrate. Nabavilo je nove stroje, izmed katerib dela n. pr. šest za 36 prejšnjih strojev. Pri vsakem prejšnjem stroju so' bili za- posleni po trije delavci, pri novih pa zadostuje le eden delavec. Produk- cija novih emajlnih peči jo trikrat večja od dosedanjih peči. Pri dose- danjih peCeh je bilo potrebnih 8 de- lavcev, pri novih pečeh pa zadostu- jeta dva. V cinkarni obratujeta iz- med devetih peči samo dve, izgleda pa, da bo'do ustavili še eno peč. c Preselitev policijskih uradov. Predstojništvo mestne policije v Ce- lju se bo kmalu preselilo iz doseda- njih prostorov v poslopju sreskega načelstva v prvo nadstropje Rada- kovičeve hiše poleg magistrata; me- stna občina bo te prostore preuredi- la in renovirala. To je bila najbolj- ša rešitev zadeve. Kakor znano, je bil prvotni načrt, da se vseli polici- ja v poslopje mešCansko-oskrboval- nega sklada v Vrvarski ulici. V tem Klučaju bi bilo veö strank v tej hiši deložiranih. Ta neprijetnost je sedaj strankam vendarle prihranjena. c Občni zbor Aerokluba. Mestni odbor Aerokluba »Naša krila« v Ce- lju bo imel v Cetrtek 19. t. m. ob 20. v rdeči sobi restavracije v Narodnem domu svoj redni občni zbor. c Pevsko druStvo »Oljka« bo ime- lo svoj redni letni občni zbor v pe- tek 20. t. m. ob 20. v društvenem pro- storu v Zdravstvenem domu. c Novost za Celje je potujoča ku- hinja na triciklu. ki jo je uvedel ho- telir in prekajevalec g. Bernardi za prodajo hrenovk po meštu. Prodaja se vrši tudi v nočnih urah. j c Nov, sneg smo dobili zo'pet v so- boto. Snega je zapadlo na staro pod- lago še 30 dp 35 cm. Ker so bile ce- ste zasnežene, so ustavili v soboto ves avtobusni promet, vozil je edino- le avtobus na progi Celje—Dobrna. Železniški promet je bil v splošnem normalen, večje zamude so imeli le brzovlaki. Telefonske in brzojavne proge niso bile poškodovane. Huje je v savski in primdrski banovini, zlasti v Liki, kjer so morali zaradi velikih sncžnih zametoVna nekate- rili železniškib progah ustaviti pro- met. c Re5ilni avto Prostovoljnega ga- silnega in reševalnega društva v Ce- lju je že stopil v funkcijo. Prvi pre- voz (na razdaljo 30 km) je bil v pe- tek 13. t. m., drugi (na razdaljo 16 kilometrov) pa včeraj. c Smrtna kosa. V celjski javni bol- nici so umrle: v soboto 14. t. m. 39- lotna Jožefa Vidičeva, žena jetniške- ga paznika, iz Celja (Prešernova 10) in 43-letna delavčeva žena Katarina Sedmakova iz Gaberja, v nedeljo 15. t. m. pa 30-letna posestnikova žena Terezija Turkova iz Imenega pri Po'dcetrtku. N. p. v m.! Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75 - Van, nudi j_ KUDIŠ c Nesreče in nezgode. 15-letnega mizarskega vajenca Mirka Maka iz Zagrada pri Celju je 12. t. m. ugriznil pes v desno. bedro. Fant se je od- pravil v celjsko bolnico, od koder so ga po zdravniški pomoCi poslali do- mov. Pes, ki je ugriznil fanta, je bil živinozdravniškd preiskan in je zdrav. — 23-letni kovaški pomočnik Rok Kupec iz Gornje Rečice pri LaS- kem si je pri delu poškodoval s kla- divom levo koleno. — 20-letna služ- kinja Mai'jeta BizjaJtova, stanujoča v Gregorčičevi ulici 3 v Celju, se je 12. t. m. vrezala. z nožem in si prese- kala kito levega kazalca. — 1-1 etna delavčeva hčerka Sonja Staničeva iz Sp. Hu din je pri Celju je xvrnila te dni doma posodo z vrelim jabolCril- kom nase in se močno opekla po li- eu in prsih. — Na poledeneli cesti na Fi-ankolovem je padel pred dnevi 37-letni člelavec Jože Šloser tako ne- sreCno, da si je občutno poškodoval desnico. —- Vsi ponesrečenci, razen Maka, se zdravijo v celjski bolnici. c Karambol kolesarja z avtoinobi- lom. Pred dnevi so jo peljal šofer in elektromonter Blaž Miklavc z avtom po Gregorčičevi ulici proti Levstiko- vi ulici. Na ovinku obeh ulic je pri- vozil nasproti neki avtobus, za njim pa s kolesom železniški delavec Tvan Hanžič z Babnega. Miklavc je usta- vil avto, ki ga je pa na poledeneli cesti zaneslo malo na levo. V tem je privozil Hanžič in se zaletel s kole- som v zadnji del avtomobila. HanŽič jo dobil pri karambolu lahke po- Škoclbe na glavi in levi nogi. Mi- klavc ga je takoj odpeljal z avtom na njgov dom. Tudi Hanžičevo kolo se je pokvarilo. c Zaradi kaljenja nočnega miru je naznanjenih osem moških in dvdje žensk, ker so nedavno od 1. do pol 3. zjutraj razgrajali na Ipavčevi uli- ci pred bivšo tovarno »Cinal«, tako da so zbudili stranke v sosednji ni- si. Neka stranka je opozorila raz- grajače, ki so' tudi poškodovali plot pred hišo, naj mirujejo, ker je v ni- si umiral invalid Lavrenčič, a se po- nočnjaki niso zmenili za opozorilo. Dobro bi bilo, Če bi policija posveti- la zlasti ponoči tudi perifcriji mesta, Bregu, Liscam, Zavo'dni in Lavi več pozornosti. c Delovni trg. Pri ekspozituri Jav- ne borze dela v Celju je iskalo od 8. do 14. t. m. dela 42 oseb (33 moS- kih in 9 žensk), iz prejšnjega tedna je preostalo 757 oseb (571 moških in 186 žensk), delo je bilo ponujeno za 42 oseb (16 moSkih in 26 žensk), po- sredovanj je bilo izvršenih 20 (za 9 moških in 11 žensk), odpadle so 4 osebe (3 moŠki in 1 ženska), koncem tedna je ostalo v evidenci 775 oseb (592 moških in 183 žensk). Najboljše angleško suvno za moške obleke dobite pri J. Kudiš, Celje Sport Medklubska slalom tekma pri Celjski koči j V nedeljo 15. t. m. je izvedel z. s. o. SPD v Celju medklubsko slalom tekmo vkljub temu, da Jo inicl v zad- njih dneh premagati velikd nepred- videnih zaprek. Proga je bila izpe- ljana izpod vrlia Tovsta v dolžini 1500 m že v četrtek. Drugi dan je snežni metež zasul vso pi'ogo, ki jo je bila v äirini 3.50 m iztlačila sku- pina smučarjev. Rabili so ves dan od jutra do večera za to delo. Sneg je zasul celo progo po'vsod za preko 30 cm, deloma tudi zameti do 1 m. . Vse težavno delo se je znoVa pričelo v soboto popoldne in je trajalo do . nedelje ob 11., ker je močno snežilo in se je morala proga sproti poprav- Ijati, vendar se ni moglo pričeti s startom pred 12. V zadnjem trenut- ku se je moral del proge preložiti, ker je križala proga Smučarskega kluba Celje progo z. s. o. SPD. Skraj- ¦•žati jo je bilo treba za priliCno 200 metrov. Proga je bila izpeljana v smuku in mnogih vijugah s srednje- ga travnika pod Tovstom preko goz- da mimo koče na srednji travnik pod Celjsko kočo. Start je bil s ciljem zvezan s telefonom. Med senijorji so Startali razven članov SPD Celje: 3 Castniki in 1 podčastnik, 2 člana Oliinpa in 4 člani Smučarskega klu- ba v Celju. Med junijorji je startalo (J članov SPD Celje in 8 izven konkurence, večinoma dijaki. Doseze'ni časi senijorjev so bili na- 4lednji: Kopinšek Andrino: 3 min. 5 sek., I. darilo (SPD Celje); Božič Zvonko: 3 min. 14 sek., II. darilo (SPD Celjo); TkalPiC Rudolf: 3 min. .35 sek., III. darilo (Olimp Gal.)erje); öerzelj, narednik 39. pp.: 5 min. 24 sek., I. darilo; Drame, ppor. 39. pp.: 7 min. 25 sek., II. darilo. Juniorji: Božič Radovan: 2 min. 21.5 sek., I. darilo (SPD); Mastriak Tine: 2 min. 22 sek., II. darilo (SPD); Krajnc Bo- 'Wfe -S min: 33 sek., 1II. darilo - (SPD). Proga junijoi'jev je bila ista kot senijorjev, le da je bila skrajšana v zadnjem delu. Tekma za dame se ni mogla vršiti, ker deloma ni več do- ¦pufičal Cas, deloma ker je postala proga za nje pretežavna. Start se je vrSil tako, da je merilec časa na ci- Iju telefonično javil na start, da je lekmovalee pi'ivozil na cilj, vse to v izogib nesreč na progi. Zdravniško službo je vršil g.. dr. Pucelj, ki pa ni imel nikakega posla. Izletnikov je bilo na Celjski koCi zelo veliko. Da ni zapadel tako visok sneg in za- moti, bi jib bilo prišlo še več. Celo predpoldnc je precej močno snežilo in je bril mrzel veter. Nastopila je celo gosta megla, a je do' 12. polago- ma prešla. Po tekmi je odšlo nekaj smučarjev po drugi progi v store, ostali so se vrnili o mraku v me- sto. Francoski Crep de Chine, Georgette, Satine v ostankih po Din 75-- Vam nudi j, RUDIŠ Dopisi Griže - Zabukovca. (U s t a n o v i - isiv Sokolskcga rtruštva.) V soboto 10. p. m. se je vršil v osnovni Soli v Grižah ustanovni občni zbor Sokolskega društva Grižo(-Zabukov- ca. Na zbor so prihiteli iz vseb oko- liSkih vasi, zlasti pa je bila obilna udcležba iz Griž in Zabukovce. Zbor je otvoril šolski upravitelj br. Raic- potnik, ki je uvoddma pozdravil žup- no delegacijo in nato poročal o pri- pravah za ustanovitev Sokola. Žup- ni starešina br. Smertnik je navzoCe zborovalce seznanil s sokolskimi ci- lji in nalogami in fcel za svoja izva- janja živahno pritrjevanje. Do usta- novitve sta bila dva pripiravljalna odbora, eden v Zabukovci, di*ugi v Grižali. Na ustanovni skupščini so se predstavniki poedinih odborov po posredovanju župnega atareäine zedinili za ustanovitev samo'stojne- ga Sokolskega društva Griže-Zabu- kovca. S tem pravim in sokolskim sporazumom je novemu društvu za- gotovljen uspoh, postalo je številCno mocno, uprava sania pa je dobila veC sposobnih funkcijonarjov. Župna uprava je sprejela predlog glede irnonovanja društvene uprave, ki se- stoji iz naslednjih bratov in sester: Starešina: Razpotnik Franjo, šolski upravitelj, Griže; namestnik stareši- nc: Ocvirk Karol, fevlj. mojster, Za- bukovca; tajnik: Leder Stanko, tr- govec, Megojnice; predsednik pro- svetnega odbora: Zupanek Jože, ußi- telj, Griže; načelnik: ZavolavSek Ivan, mizarski mojster, Zabukovca; namostnik načolnika: Ramšak Er- nest, rudar, Zabukovca; namestnik naCelnika: Petelinšek Fran, litograf, Sv. Pankrac; načelnica: Splichal Ju- dita, učiteljica, Griže; namestnici načelnice: Travner Gizela, pos. hči, Megojnice; Vehovec Marica, pod- uradnica, Zabukovca. Clani upi;ave: Blagajnik: Zabovnik Franc st, zva- ničnik, Zabukovca; matrikar: Bre- zo'vsek Martin, rudar, Griže; gospö- dar: Cokan Ernest, pos. sin, Megoj- nice; ing. Zoric I., direktor rudnika, Zabukovca; Velikanje Anton, urad- nik, Zabukovca. Namestniki članov uprave: Žuža Ivan, pos. sin, Sv. Pan- krac; Potnik Alojz, zvaniCnik, Zabu- kovca; Jurhar Tine, pos. sin, Megoj- nice; Godec Franc, rudar, Zabukov- ca; Hajnšek Franc, rudar, Megojni- ce. Nadzorni odbor: Kakel Ant, tr- govec, Griže; Naprudnik Jože, po- scstnik, Griže in Kavčič Cvetko, uradnik, Zabukovca. Društveno raz- sodišče: Predsednik: LuLa Alojz, po- sestnik, Sv. Pankrac; namestnik pvedsednika: Hrušovar Ivan, urad- nik, Zabukovca; Jerman Alojz, po- sestnik, Zabukovca; Zabovnik Franc ml., uradnik, Zabukovca in Mast- nak Martin, paznik, Zabukovca. — Zdravo! St. Pavel pri Preboldu. K m e t i j - ska n a (1 a Ij e v a 1 n a sola V Š t. P a v 1 u v S a v i n j s k i d o 1 i n i je sklenila svoje prvo šolsko leto v ne- deljo 8. t. m. Popoldne ob treh je bi- In dvorana v Društvenem domu ta- ko polna učencev, učenk, staršev in drugih gostov, da so še daleC v vežo stali ljudje, samo da bi ujeli kako troh ico pestrega sporeda. Je že res, da imamo v celjskem olcraju prven- stvo v izobrazbi odrasle kmetske mladine, toda zaenkrat nosi St. Pa- vel krono tega narodno-prosvetnega dela, saj Steje ta Sola niC manj ka- kor 74 udeložoncev, med temi skoro polo'vico kmetskih deklet. In tako je tudi prav; povsod bi naj vstopala v našo sredo tudi dekleta, saj pride tudi kmetska žena često do samo- stojnega vodstva gospodarstva! S kakšnim ponosom so1 poslušali star- si svoje sinove in hčere, ki so tako samozavestno govorili o problemili kmetijstva in gospodinjstva. Ta mladina bo v kratkem jedro naSih Rospodarskih ustanov, bo gonilna si- la v napredku našega kmetskega stanu, ki bo z besedo in z vzgledom zavestno povzdignila našo vas na višjo stopnjo kulture in blagostanja. Narod je videl delovanje svojega učiteljstva, dal mu je zadoščenje in s tem obenem obso'dil one, ki obre- kujejo učiteljstvo. Kino Mestni kino Celje. Danes, v pon- deljek 1G. februarja ob 20.30 zadnji- krat 100% zvočna opereta »Tango ljubezni«. V glavnili ulogah Willy Forst. Fee Malten in Ernest Verebes. Kot predigra izvrstna zvoCna enode- janka. — V torek 17. in sredo 18. fe- bruarja kino zaprt. — Od Cetrtka 19. febr. dalje: »Zemlja solnca«. Ne- popisno' lep zvočni velefilm po znani opereti Franca Leharja. V glavni ulogi svetovno znani komorni pevec Rihard Tauber. Predstave ob delav- nikih ob 20.30, ob nedeljah ob 15., 17., 19. in 21.___________ Lepe kostume aea maske v zelo veliki izbiri izposojuje po 12 nizkih cenah 12 Ana Staudinger, Celje, >Msr."? Štev. 14. »Nova Doba« 16. II. 1931. Stran 3. Anekdote Znacilun rtovtip o Staljinu je kro- ,žil te Uni po Moskvi. Znano je, da Lenjinova vdova, gospa Krupskaja, vkljub vsem opominoin diktatorja Staljina nofo noliati s kritiko njego- ve »geroevalne linije«. Staljin je so- j veda zaradi tega. zelo nevoljen in no- j prestano prihRJa mod njima do spo- ; i'ov. Zato ji je neclaviio zagrozil: »NadeŽda Konstantinova, ako ne bo- ste nehali s svojo kritiko generalne linije, bom enostavno imenoval bolj zanesljivo osebo za Lenjinovo vdo- vo.« A: Kdaj je 9 + 9 = 6? B: Nikoli! A: 0 pač! Kdor gre zveeer ob de- vetih spat in devet iir spi, se ob še- stih zjutraj zbudi. Zgodbe o Nasredinu-hodži (Dalje.) Nasredin-hodža in njegov vrč. Kadarkoli je Nasredin-hodža po- slal svojega učenca po vodo, ga je najprej dobro pretepel in šele potem mu jo dal v roke vrč. da prinese vo- de. Ljudje so se teniu zelo čudili. Ne- koc ga vpraša njegov prijatelj: »Pa zakaj, hodža, najprej pretepeš učen- ca in mu daš šele potem vrč v ro- ke?« Odgovori mu hodža: »Tolčem ga zato, da mi ne razbije vrča. Kajti kakšno korist imam od tega, če ga pretepem šele takrat, ko mi vrč že razbije?« Bisage Nasrediua-hodže. Nekega dne so zmanjkale Nasre- dinu-hodži bisage. Nasredina to raz- jezi in zapreti svojim sosedom: »V.r- VABILO k rednemu občnemu zboru Celjske posojilnice d. d. v Celju ki SG bo vršil dne 10. maroa 1931 ob 5. popcldne v sejni dvorani v Narodnem domu v Celju, Dnevni red: 1. Porocilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1930. in predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1930. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil. UPRAVNI SVEf. Plesni čevftj« iz svilenega atlasa že po Din 65*— S&DAJ 165.- *<5, M-' SNIŽANJE . cen! 145.- HUMANIK CELJE, Alcksandrova ullca I. nite mi bisagc, ali p.a bom napravil, kar sem se domislil!« Pozneje so sosedje res našli bisage in jih odncsli ho'dzi. Radi bi pa bili zvedeli, kaj se je hodža domislil in nameraval napraviti v slučaju, da bi mu bisag ne našli, in ga to tudi vprasajo. Odgovori jim Nasredin: »Da mi niste našli bisag, sem se do- mislil, da razparam neko staro vre- čo in iz to napravim druge.« Nasredinu-hodži gori hiša. lmel jc Nasredin-hodža hudobne- ga soseda, čegar hiša se je držala Na- srediiAove. Misli in tuhta sosed, ka- ko in kje bi Skodoval ubogemu Na- sredinu. Nckega due si le izmisli veliko hu- dobijo in zažge lastno hiäo z name- nom, da; bo istoČasno zgorela tudi Nasredinova. Ko to napravi, se od- pravi na poljo, da bi sum ne padel na njega. Ko objame planien že obe hiši, pri- lcčejo k ognju vsi vaščani, a name- sto da bi gasili, so začcli nosiü z oboh hiš stvari kolikor in kakor je kdo mogel. Ko obvestijo ljudje Nasredina, rada videla Amfejo Parfenovno samo. K sreči je bi, Fedot Jakimič v pisarni. Ko je šla Nemka v sobicc. je fakala popadja v predvežju kakor na moriščii »Ah, kaj bo . . .« si je pravila. Ko se je Palageja vrnila in ji poniignila, naj gre gori, se je polotil. popadje obupna odločnost Sedem nesreč — en o('. govor . . . Hrabro je stopala po' ozkih okrašenih sto): nicah v sobico, kjer jo je Amfeja Parfenovna spri jcla s strogim, vpraSujočim pogledom: »Zdravstvuj, draga gostinja«, je z razkolniškirr napevom izprcgovo'rila starka, ue da bi ji rekla, na; sede. »Kaj te je privedlo? Pa Cim hitreje govoi'i Vidim, da se živa voda ne drži.« Popadja je postrani pogledala na Palagejo in .; • samo prestopila z noge na nogo. »Torej?« je go'spodovalno izpregovorila Amfej:, Parfenovna. »Radi nje lahko vse rečeš, saj ne slis; Je gotovo Nataša kaj slabega počela?« »Ne, stvar se ne tiče Nataše^, je rokla popadj.-; ki jo je starkin ponos nekoliko razjezil. Brez ovinkov je povedala vse, kar je sama vc- dela ö razmerju med Fedotom JakimiCem in Nemk». Starka jo je molče poslušala in je ni niti enkrat pn kinila, prav kakor bi se bilo tikalo 'koga tujegr Samo prebledela je in strogo povesila oCi. Ta nedi stopnost je zopet ubila pop.adjo in zadnje besede j > izgovorila jecljaje in z zapletajočim se jezikom, k.-i kor da bi bila ona vsega kriva in bi se hotela opm vičiti. »Je to vse?« je tiho vprašala Amfeja Parfenovn^ »Vse . . .« • Starka se je vzravnala, zablisknila z očmi in j kratkem prestanku izpregovorila, tehtajof besed kakor drago zdravilo: »Moja draga, ne verjamem niti besedice . . , D:., ne verjamem. To ne more biti ... da, ne more bi!. Zastonj si se toliko vznemirjala.« Obrnila se je k Nemki in pristavila: »Sprejmi jo in je ne puščaj več k meni! Slal in dobro nosini sama, drugi pa se naj zame ne br. gajo . . .« «trän 4. »Nova Doba« 16. II. 1931. Štev. 14. Novost! |fl 1 Novost! Hi volnene flamingo volnene krepe volnene georgette dobite že lahko sedaj pri tvrdki Miloš PSeničnlk, Celje Novost! Novost! »Kaj pa delaš, hodža?« A on na krat- ko: »Godem«. Nadaljujejo stražarji: »Toda, kako da se gosli ne slišijo?1« Hodža odvrne: »Slišale se bodo ju- tri.« — Dan jo napočil, a v trgovini je bilo vse pokradeno. Hodža in nespretni brivec. Nekoč so napoti Nasredin-hodža k brivcu, da se obrije. Naleti pa na ze- lo nespretnega brivca. Kadarkoli potegne z britvijo, ga vselej nekoliko poreže. Nasredin-hodži postaja že od velike mukc slabo. Po lieu mu teče- jo solze, a iz oči so mu krešejo iskre. V tern se zasliši od zunaj čuden glas in velik hrup. Nasrcdin-hodža vpraša brivca, kaj pomeni hrup na ulici. Brivec pogloda na ulico in re- če: »Nedaleč od tod je kovačnica, pa ravno sedaj podkujejo nekega vola.« — »A tako, mislil sein, da nekoga brijejo«, odvrne bodža. Nasredin-hodža in njegov osel. Nasredin-hodža je v neki soteski podiral bukev. Ko vidi, da se bo bu- kev zvrnila navzdol po rebri, prive- že od zgoraj k bukvi svojega osla, da jo potegne navzgor. Toda bukev pade navzdol in odnese s seboj tudi osla, ga razmesari ob peCinah, da ne ostane od njega niti kost cela. Ko Nasredin-hodža to' vidi, si de- ne sekiro na ramo in se napoti proti domu- Na poti dohiti nekega Cloveka in ga vpraša, če ni morda videl njego- vega osla. Clovek, ki je od nekod videl, kaj je Nasredin napravil s svo'jim oslom, mu odgovori, da je ne- dolgo tega srečal osla, ki je nesel do- mov tovor drv. Tedaj pravi Nasre- din: »Dal Bog! Toda, kolikor vem, ne nosi več drv.« Nasredin-hodža in zdravntk. Nasredin-hodža pade po stopnicah ter se mo'cno pobije po hrbtu in na obeh rokah, pa pošlje hitro po zdrav- nika. Ko pride zdravnik in ga hoče pre- gledati, ga vpraša hodža: »Najprej mi povej, če si kedaj padel po stop- nicah?« — Zdravnik mu odgovori, da ni so nikoli padel in da ga Alan tega tudi varuj. Nato pravi ho'dza: »Ne, ne! Ti me ne mores pregledati, ker nisi še padnl, nego sc vrzi takoj po stopnicah, kjer sem padel jaz, aji mi pa poišči drugega zdravnika, kj je že padel po stopnicah kakor jazz« BDRU55O CYAHPLIN KAPSULE naiHocnejSi sreup ZA LisicE: a Giavna zalooa: lefcarno pri ORLU.Celje.. CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje In pro- daLja devize in valiite. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za isti popolno var- nost in ugodno o- brestovanje. Podružnici; Maribor, Šoštanj c V hoteln »Union« v Gedju se tofi fino krajinsko vino 1930 po 12, v to- Cilnici 10, cviCek 1929 po 16, v toCii- nici 14 Din, la belo vino 16, v točil- nici 14 Din, Jeruzalemec 20, v točil- nici 18 Din. (Jeruz. burgundec stari, specijaliteta 24 Din). Toči se sara- jevsko dvorsko pivo. Pri odraslih in ofrott je FIGOL zelo zažeijen lek za čfščenje želodca In Črevesja ter za zdravijenje ledvičnih, jetrnih bo- lezni In hemoroidov, če so v zvezi s slabo prebavo. FIGOL se dobiva vvsakl lekarn-, po post! ga pa razpošilja proizvajalec : Apoteka dr. Semellč, Dubrovulk 2/62. 3 steklenice s poštnino 105.—, 8 stekl. 245. , 1 stekl. 40 Din. ZA VESELICE priporočamo: Cgpice za maskerade Konfeti Papirnatc krnžnikc Serpentine Serviete papirnate Lampijone Bombice__________________Vstopnice Knjigarna in veletrgovina s papirjem 6oričar&besbovšek9Celje ^m I "T|^ m kleparstvo, vodovodne inštalacije I 1 I 1 V strelovodne naprave. L n n ni A 11 a rrsiYi ceue' za kresuo 4. wm m ' \M I I I I 1 I 111 ' § \m I I Prevzema vsa v zgoraj navederre l^lfilllll Illl # I I I I stroke spadajoča dela in popravita. 11 Ull I v U V/lZiUU p^rba to na in °da §31 Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celiska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG (w lastni palači pH kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmeriki, denarju nedo- letnih, kl ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkver.ega in obüin- skega denarja posveüa posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- Uta na zemljßCa po najnižji obrestni meri Vse prošnje rešuje brezplaLno. Za hranilne vloge jamči poleg Sä ITIOCin TöllO z vsem premoženjem premoženja hranilnice 3C llICJlU ^61JW in vso davčno močjo. L jubl janska kredif na banka podružnica Celje, Aleksandrova ulica Centra la v Ljubljani Ustanovljena 1900 Ustanovljena 1900 Delniška glavnica Din 50,(100.000.—. Skupne rezerve nad Din 10,000.000.— Brzojavl: Liublianska banka Telefon : 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkoyic, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Sibenik, Zagreb Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Ürejuje Rado Pečnflt. - Odgovoren za tonzorciJ^Kove Dobet in 2veznontIskarn