dnevnik SREDA, 30. DECEMBRA 2015 št. 302 (21.539) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri GorenjiTrebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenemTrstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane sp.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu 1 KARAVANKE - Na 3. strani »Jezikovni«izpit za begunce v Avstriji MILJE - Na 5. strani Nesladek: Nikoli me niso preglasovali Miljski župan o obračunu leta 2015 GORICA - Na 14. strani Novi vlagatelji vnašajo optimizem Znaki prebujanja v trgovskem sektorju NAŠ ŠPORTNIK 2015 - Slovesna podelitev v Kulturnem domu v Izoli Najboljši na Primorskem IZOLA - Državna prvakinja v gimnastičnem mnogoboju Tea Ugrin, odbojkarski evropski podprvak Mitja Gasparini in nogometaši FC Luka Koper, letošnji zmagovalci slovenskega pokala in superpokala, so najboljši »čezmejni« športniki Primorske po izboru novinarjev Regionalnega RTV centra Koper-Capodistria, Primorskih novic, Deželnega sedeža RAI za FJK - slovenski programi, Primorskega dnevnika in spletne strani slo-sport.org. Priznanja smo jim na 32. prireditvi naš športnik 2015, pri izvedbi katere sodeluje tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, slovesno podelili sinoči v Kulturnem domu v Izoli. Slovenski športniki v Italiji so prvič, odkar skupno nagrajujemo najboljše primorske športnike z obeh strani meje, stopili na najvišjo stopničko. Na 21. strani NAŠ INTERVJU Vojski Italije in Slovenije dobro sodelujeta LJUBLJANA -Načelnik ge-neralštaba Slovenske vojske Andrej Osterman ocenjuje, da vojski Italije in Slovenije zelo dobro sodelujeta. To velja za mirovne misije kot za reševanje mi-grantov v Sredozemlju. Na 3. strani TRST,GORICA - Navodila za uporabo Koliko petard? Na Goriškem pokanje prepovedali še v Ronkah in Tržiču Oroškopo 2 -Veselo v novo leto! šepet ulice Montecchi / 22 I t Kako se je (za)vrtelo pri nas in v svetu Novinarke in novinarji Primorskega dnevnika v jutrišnji novoletni številki razmišljajo o temah, ki so v dobrem in v slabem zaznamovale leto 2015 Slovenija: Delo začelo odpuščati novinarje Na 3. strani Sincovich (Cgil): Kriza v Trstu še ni mimo Na 6. strani Sprehod po Fabianijevem Trstu Na 12. in 13. strani Griči prispevajo k izvrstnosti rebule Na 16. strani ITALIJA - Novinarska konferenca predsednika vlade Renzi je optimist RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi (na sliki) je na včerajšnji tradicionalni novinarski konferenci ob izteku leta zatrdil, da je za Italijo pozitivno leto, ker da je gospodarstvo ponovno v zagonu, kriza pa je dokončno premagana. Po njegovih optimističnih besedah je Italija sedaj stabilna država. Z rezultati svoje vlade sicer ni popolnoma zadovoljen. »Zadovoljen bom šele, ko bo Italija znova imela vodilno vlogo v Evropi, je poudaril Renzi, ki je tudi vodja Demokratske stranke.Kot pozitiven rezultat svoje vlade vidi predvsem sprejeto reformo trga dela, ki da je v letošnjem letu prispevala k zaposlovanju. Renzi je kot dosežek izpostavil še sprejetje novega volilnega zakona in reformo senata, ki predvideva ukinitev sistema enakovrednih domov parlamenta. Referendum o reformi senata in drugih sprejetih ustavnih spremembah bo predvidoma oktobra prihodnje leto. Renzi je napovedal, da bo odstopil, če volivke in volivci teh sprememb ne bodo potrdili. V tem primeru bi skoraj gotovo prišlo do razpusta parlamenta in predčasnih volitev. Renzi je govoril tudi o polomu nekaterih bank, prepričan pa je, da je italijanski bančni sistem na splošno soliden in zdrav. Na 2. strani BUKOVA IN HRASTOVA DRVA BUKOVI PELETI SUHA DRVA IZ SUŠILNICE Vdem strankamfotirno mino v tetu 2016! Lokev 154 Tel. 00386 31 276171 Kozina - Krvavi potok 31 Tel. 00386 5 333 4404 9771124666007 2 Torek, 29. decembra 2015 AKTUALNO / ELEKTRIKA Marko Marinčič marko.marindc@primorski.eii Si varčen? Več plačaj! Z novim letom stopa v veljavo novost pri obračunavanju porabe elektrike v gospodinjstvih, ki jo je vlada odobrila na predlog Oblasti za energijo. Kaj predvideva? Račun za elektriko vsebuje poleg davkov dve glavnipostavki: fiksne stroške in porabo energije. Oboji so bili doslej izračunani sorazmerno s porabo, kdor je več porabil je temu sorazmerno več plačal. Po novem (reformo bodo začeli postopno izvajati 1. januarja 2016 in jo povsem uvedli do 1. januarja 2018) pa bodo fiksne postavke za distribucijo v omrežju in za t.i. sistemske stroške, ki skupaj znašajo približno 40 odstotkov celotnega računa, enako zaračunali vsem porabnikom. Najbolj bodo oškodovana gospodinjstva z manjšo porabo, ki bi po novem utegnila plačevati celo več za fiksne stroške kot za dejansko porabo. Po izračunih Oblasti za energijoje povprečna letna poraba gospodinjstev2700ki-lovatnih ur letno. Za 20 milijonov družin, ki porabijo manj, naj bi se letni strošek povečal med 19 in 71 evrov letno (toda združenja potrošnikov trdijo, da se bo povečal tudi za več kot 100 evrov), za 10 milijonov družin, ki presegajo povprečno porabo, pa se bodo stroški znižali. Za najbolj potratne porabnike naj bi prihranek znašal tudi več sto evrov letno. Proti reformi protestirajo okoljske organizacije in združenja potrošnikov. Vladi očitajo, da je naredila veliko uslugo elektrogospodarskim koncernom, ki so ob manjši porabi bili prikrajšani za dobiček. Zdaj ga bodo nadomestili z obračunavanjem večjih fiksnih stroškov ne glede na porabo. Varčevanje se bo manj izplačalo, zato pričakujejo povečanje porabe. Zadeva diši po krivici, je pa tudi v nasprotju z obvezami, kijih je Italija sprejela na podnebni konferenci v Parizu. Ob uvajanju obnovljivih virov je namreč varčevanje z energijo prvi učinkovit ukrep za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov v atmosfero. Z novim sistemom pa bodo oškodovani prav najbolj varčni porabniki, kdor je na streho namestil fotovoltaične naprave, opremil stanovanje z led svetili in kupil energetsko varčne gospodinjske aparate, kdor ugaša luči, ko niso nujno potrebne in ne pušča elektronskih aparatov v stand-by položaju. Nagrajeni pa bodo vsi drugi, ki jim je varčevanje deveta briga in jim ni mar za posledice njihovih življenjskih razvad na bodočnost planeta. Z nafto cenejša tudi plin in elektrika RIM - Zgodovinski padec cene nafte se bo v manjši meri poznal tudi na stroških za dobavo plina in elektrike gospodinjstvom v Italiji. Za potrošnike, ki niso izbrali dobavitelja na prostem trgu, je Oblast za energijo prilagodila cene za dobavo energentov, ki bodo s 1. januarjem za spoznanje nižje. Za 3,3 odstotke se bo znižala cena plina, za 1,2 odstotka pa cena kilovatne ure elektrike. Za družino s povprečno porabo (505 evrov letno za elektriko in 1093 evrov za plin), naj bi letni prihranek znašal 57 evrov. Za družine z manjšo porabo pa se bo strošek za elektriko kljub temu povečal, zaradi novega načina izračunavanja fiksnih stroškov, kot podrobneje razlagamo v gornjem komentarju. ITALIJA - Novinarska konferenca predsednika vlade Matteo Renzi napoveduje odstop v primeru poraza na referendumu Premier prepričan, da je italijansko gospodarstvo ponovno v zagonu RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi je na včerajšnji tradicionalni novinarski konferenci ob izteku leta zatrdil, da je za Italijo pozitivno leto, ker da je gospodarstvo ponovno v zagonu, kriza pa je dokončno premagana. Po njegovih optimističnih besedah je Italija sedaj stabilna država. Z rezultati svoje vlade sicer ni popolnoma zadovoljen. »Zadovoljen bom šele, ko bo Italija znova imela vodilno vlogo v Evropi, je poudaril Renzi, ki je tudi vodja Demokratske stranke.Kot pozitiven rezultat svoje vlade vidi predvsem sprejeto reformo trga dela, ki da je v letošnjem letu prispevala k večjemu zaposlovanju. Renzi je kot dosežek izpostavil še sprejetje novega volilnega zakona za poslansko zbornico in reformo senata, ki predvideva ukinitev sistema enakovrednih domov parlamenta. Referendum o reformi senata in drugih sprejetih ustavnih spremembah bo predvidoma oktobra prihodnje leto. Renzi je napovedal, da bo odstopil, če volivci teh sprememb ne bodo potrdili. Paket ustavnih sprememb krepi pooblastila in moč izvršne veje oblasti ter jih zmanjšuje zakonodajni veji in lokalni samoupravi, da bi tako olajšali vodenje države in odpravili politično nestabilnost ter zastoje. Kritiki sicer opozarjajo, da dajejo izvršni veji preveč moči. Glede spomladanskih upravnih volitev je Renzi dejal, da rezultati ne bodo vplivali na vlado. Premier ne bo neposredno sodeloval v volilni kampanji, v kateri je prepričan, da se bodo kandidati DS dobro obnesli. Renzi se je pred italijanskimi in tujimi novinarji dotaknil tudi migrantske krize in poudaril, da je letos v Italijo prispelo manj migrantov kot lani. Ob tem je pripomnil, da je zaradi naporov ita- Matteo Renzi je precej zadovoljen z delom svoje vlade ansa lijanske vlade migrantska problematika postala vseevropsko vprašanje. Kot uspeh vlade je ministrski predsednik izpostavil še sprejetje šolske reforme in zagotovljena sredstva za infrastrukturo in razvoj juga Italije. »2015 je bilo leto reform, 2016 pa bo leto vrednot. Z novim proračunom investiramo v kulturo, univerze in izobraževanje,« je še povedal Renzi. Premier se ni mogel izogniti stečaju, ki so ga pred kratkim doživele nekatere banke. Prepričan je, da je italijanski bančni sistem soliden in zdrav, polomi omenjenih bank pa so posledica slabega vodenja in morda tudi mal-verzacij, o katerih bo sicer razsodilo sodstvo. Vlada je po Renzijevem prepričanju ravnala prav, ko je z dekretom »uravnovesila« odnose med bankami in varčevalci. Ob začetku tiskovne konference je predsednik Novinarske zbornice Enzo Iacopino očital Renziju nespoštovanje novinarskega pluralizma. »Če bi bilo odvisno od mene, bi kar ukinil novinarsko stanovsko ustanovo,« mu je zabrusil predsednik vlade. IZRAEL Olmert mora za zapahe JERUZALEM - Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert bo moral zaradi korupcije za 18 mesecev v zapor, je včeraj odločilo izraelsko vrhovno sodišče. Sodniki v Jeruzalemu so sicer Olmertu znižali kazen s šestih let zapora, na katero ga je obsodilo nižje sodišče, a 70-letni politik bo prvi nekdanji predsednik izraelske vlade, ki bo moral za zapahe. Vrhovno sodišče je v prizivnem postopku bivšega premiera oprostilo najhujših obtožb, je pa potrdilo sodbo za prejem 60.000 šeklov (14.000 evrov) podkupnine, ki jih je Ol-mert prejel v času, ko je bil minister za transport. Olmert, ki bo po pričakovanjih kazen začel služiti 15. februarja, se je na odločitev vrhovnega sodišča odzval z olajšanjem. »Kamen se mi je odvalil od srca,« je ob občutnem znižanju zaporne kazni izjavil nekdanji premier. Glavna točka obtožnice ga je bremenila, da je kot jeruzalemski župan - na tej funkciji je bil od leta 1993 in 2003 - za odobritev spornega gradbenega projekta prejel podkupnino v višini 500.000 še-klov (120.000) evrov. Tega očitka ga je sicer vrhovno sodišče danes razbremenilo. Očitki o korupciji so že pred leti uničili Olmertovo politično kariero. Leta 2009 je moral zaradi njih odstopiti s položaja predsednika vlade njegove sredinske stranke Kadima. BELGIJA - Aretirali dva osumljenca V Bruslju pripravljali napade na silvestrovo BRUSELJ - Belgijska policija je odkrila načrte za teroristične napade na znamenitosti v Bruslju na silvestrovo. Policija je teroristične načrte odkrila med hišnimi preiskavami v Bruslju, flamski regiji Brabant in blizu mesta Liege. Za dva aretirana med racijami je zaradi suma terorizma odredila pripor. Preiskave »so osvetlile grožnje napadov, ki bi imeli za tarčo več krajev, ki so simbol Bruslja, izvedli pa bi jih med novoletnimi praznovanji,« je v izjavi zapisalo belgijsko tožilstvo. Med racijami, ki so jih belgijski preiskovalci izvedli v nedeljo in ponedeljek, so aretirali skupaj šest ljudi, a so štiri že izpustili na prostost. Za dva pa so odredili pripor. Eden izmed njiju naj bi bil obtožen, da je v terorističnih dejavnostih deloval kot vodja, da je iskal nove borce za izvedbo terorističnih dejanj in da je sodeloval pri grožnji napada. Med preiskavami so zasegli propagandni material skrajne Islamske države in vojaška oblačila. Niso pa našli orožja ali eksploziva, prav tako ni dokazov o povezavah z novembrskimi smrtonosnimi napadi v Parizu. Časniki so poročali tudi o obstoju konkretnih groženj proti generalnemu komisariatu policije v Bruslju. Ta stoji blizu zgodovinskega bruseljskega trga Grand Place. Tam na silvestrovo pričakujejo množico ljudi. V Siriji ubit vodja Islamske države, povezan z organizatorjem napadov v Parizu PARIZ - V zračnem napadu v Siriji je bil ubit eden od voditeljev skrajne skupine Islamska država, ki je bil neposredno povezan z organizatorjem krvavih terorističnih napadov v Parizu sredi novembra, je včeraj razkril predstavnik ameriškega Pentagona. Tiskovni predstavnik ameriške vojske, polkovnik Steve Warren, je povedal, da so 24. decembra v zračnih napadih koalicije pod vodstvom ZDA v Siriji ubili Charaffeja al Mouadana. »Bil je v Siriji stacioniran član Islamske države, ki je bil neposredno povezan z Ab-delhamidom Abaaoudom, vodjo celice pariških napadov,« je povedal Warren in dodal, da je Mouadan aktivno načrtoval nove napade, uperjene proti Zahodu. Po Warrenovih besedah so decembra v zračnih napadih koalicije ubili že devet drugih vodilnih članov Islamske države. V Siriji so med drugim ubili bangladeškega moškega, izobraženega v Veliki Britaniji, ki naj bi bil he-ker Islamske države. 26-letni Mouadan je odraščal v predmestju Pariza. Oktobra 2012 so ga aretirali, ko se je z dvema prijateljema pripravljal na odhod ali v Jemen ali Afganistan preko Somalije. IS v Siriji v letu in pol usmrtil več kot 2000 civilistov BEJRUT - Skrajna skupina Islamska država je v Siriji usmrtila 2001 civilista in tudi 420 svojih članov, odkar je pred 18 meseci razglasila kalifat, so sporočili iz nevladnega Sirskega observatorija za človekove pravice. Med usmrčenimi civilisti je bilo tudi okoli 930 pripadnikov plemena Šaitat, ki so se lani uprli džihadistom, ko so osvojili njihovo ozemlje na vzhodu Sirije. Islamska država je usmrtila še 420 svojih članov, večinoma tujih borcev, predvsem zaradi očitkov, da so vohuni tujih držav, ali ker so poskušali pobegniti in se vrniti domov. Med žrtvami usmrtitev Islamske države pa je bilo tudi več kot 1000 pripadnikov sirske vojske in milic, zvestih sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Napad v Pakistanu zahteval številne žrtve ISLAMABAD - Na severozahodu Pakistana se je včeraj razstrelil samomorilski napadalec na motorju, pri tem pa je bilo ubitih najmanj 12 ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Napadalec je zapeljal v vladno stavbo v mestu Mardan, nato pa sprožil eksploziv, so sporočile pakistanske oblasti. Doslej so našteli najmanj 12 žrtev napada, številni ljudje so ranjeni. Po navedbah bolnišničnih virov naj bi jih bilo več kot 30. / AKTUALNO Torek, 29. decembra 2015 3 LJUBLJANA - Andrej Osterman, načelnik generalštaba Slovenske vojske »V Sloveniji zelo cenimo pomoč italijanske vojske v skupnih mirovnih misijah« LJUBLJANA - Italijanska vojska je eden večjih partnerjev Slovenske vojske, pravi vodja njenega generalštaba Andrej Osterman. Pred kratkim se je v Rivoltu pri Vidmu srečal s svojim italijanskim kolegom Claudiom Grazianom. Govorila sta o sodelovanju med vojskama, skupnih mirovnih misijah in tudi o begunski krizi. Generalmajor Osterman je rad privolil v pogovor za Primorski dnevnik. Kako ocenjujete sestanek z načelnikom italijanskega generalštaba? Sestanek med načelnikom generalštaba Slovenske vojske in načelnikom generalštaba oboroženih sil Republike Italije ocenjujemo zelo pozitivno. Vojski na bilateralnem področju že več let uspešno sodelujeta. Italijanska vojska je eden večjih partnerjev Slovenske vojske. O čem sta se pogovarjala z italijanskim kolegom? Glavne teme na srečanju načelnikov so bile skupno sodelovanje na mednarodnih operacijah in misijah, izredno povečan tok migrantov po tako imenovani Balkanski poti. Govorila sva tudi o nalogah, ki jih tako Slovenska kot italijanska vojska izvajata zaradi begunskega vala. Za kaj pravzaprav gre? Gre za sodelovanje s policijo pri obvladovanju begunskega vala, varovanju državne meje in postavljanju ograj na me- Vojski na bilateralnem področju že več let uspešno sodelujeta. Italijanska vojska je eden večjih partnerjev Slovenske vojske ji ter sodelovanje na področju vaj ter usposabljanj v in po letu 2016. Kako ocenjujete odnose med italijansko in slovensko vojsko? Vojski imata močan partnerski odnos na vojaškem in obrambnem področju, ki se odraža skozi intenzivno in zelo različno sodelovanje v okviru bilateralnega sodelovanja, mednarodnih operacij in misij, vaj in usposabljanj ter v multilateralnih iniciativah. Kje sodelujete z Italijani na mirovnih misijah po svetu? Slovenska in italijanska vojska sodelujeta na operacijah kriznega odzivanja, ki potekajo v različnih mednarodnih okoljih, na Kosovu, Afganistanu, Libanonu, Maliju in nedavno tudi na Mediteranu. In kako ocenjujete to sodelovanje? Sodelovanje je zgledno in brez težav. Pri tem zelo cenimo pomoč italijanskih kolegov pri zagotavljanje logistične podpore pripadnikom SV na vseh naštetih misijah in sicer tako pri delovanju na območjih odgovornosti, kot tudi pomoč pri transportu opreme in prevozu vojakov na operacije kriznega odzivanja. V misijah, kjer sodelujemo z manjšimi zmogljivostmi, nam Italija nudi predvsem logistično podporo in strateški zračni transport. Vojska, tako v Italiji kot v Sloveniji, aktivno sodeluje pri begunski krizi. Kakšna je vloga slovenske vojske na tem področju? Glavna naloga Slovenske vojske pri obvladovanju migrantskih tokov je sodelovanje in podpora državnim in drugim organom in organizacijam, ki sode- lujejo v skupnem projektu. Težiščno sodelujemo pri logistični podpori civilni zaščiti in v podpori policiji pri njihovih nalogah. Vključeni smo tudi v postavitev začasnih tehničnih ovir. Od srede oktobra je naša ladja Triglav rešila 445 moških, 77 žensk in 59 otrok. Za to smo prejeli številne pohvale Slovenska ladja Triglav aktivno sodeluje v akciji Sofia pri reševanju beguncev in v boju proti trgovcem z ljudmi. Kako poteka ta akcija? Od sredi oktobra do zdaj je posadka ladje Triglav pri reševanju migrantov sodelovala že 7-krat in rešila 445 moških, 77 žensk in 59 otrok ter uničila 5 sumljivih plovil. S strani poveljnika operacije so naši pripadniki prejeli številne pohvale, kar je potrditev njihovega prizadevanja in profesionalnega dela. S tem Slovenska vojska stopa na novo poglavje pri mednarodnem sodelovanju in reševanju migrantskih tokov. Sandor Tence KARAVANKE - Strožje kontrole Avstrijci so na meji s Slovenijo začeli izvajati »jezikovni« nadzor nad begunci LJUBLJANA - Avstrijci so zaradi povečane stopnje ogroženosti začeli z doslednejšo registracijo migrantov na meji s Slovenijo, tako na Karavankah s tolmači od sobote izvajajo tudi jezikovni nadzor. Do včeraj zjutraj so zavrnili skupno 413 tujcev, od tega jih je bilo 200 naknadno že izročenih avstrijskim varnostnim organom. Kot so pojasnili na slovenski policiji, so avstrijski varnostni organi na vstopno točko Kara-vanke/Rosenbash pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce, ali dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani. Z začetkom takšnega nadzora so v soboto začeli tudi zavračati prve skupine tujcev. Edini razlog zavrnitve je ugotovitev, da tujci ne prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani. Razlog zavrnitev torej ni v tem, da prihajajo iz varnih držav oziroma nevoj-nih območjih, da Avstrija tako sprejema tudi državljane Maroka, Alžirije, Irana in druge. Slovenska stran po navedbah policije vse zavrnjene tujce namešča v Center za tujce v Postojni. Po ponovni registraciji, pri kateri pogodbeno sodelujejo tudi prevajalci, so avstrijskim varnostnim organom uspešno predali 91 tujcev, ki so bili predhodno zavrnjeni, trenutno pa je na poti v Avstrijo še 100 tujcev, ki so bili v preteklih dneh zavrnjeni, so pojasnili na policiji. Po njihovih navedbah pri ponovni registraciji v Sloveniji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljejo pred avstrijske varnostne organe, svoje pravo poreklo ponovno skrivajo. Kot predvidevajo, to počnejo zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito.(STA) Ladja Triglav in Andrej Osterman, načelnik generalštaba Slovenske vojske SLOVENIJA - Zaskrbljenost in protesti Na Delu začeli odpuščati novinarje Prejeli smo: Vodstvo, odgovorno urednico in lastnike Dela pozivamo, naj v luči odpuščanj novinarjev (pred dnevi so odpustili novinarki kulturne redakcije Jelko Šutej Adamič in Majo Meglo, op.ur.) jasno in natančno pojasnijo, kakšna so merila pri odpuščanju in kako poteka "izbira". Razumemo finančno zagato, toda način, na katerega prihaja do odpuščanj, je za Aktiv novinarjev Dela, Svet delavcev Dela, Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) nesprejemljiv, saj je popolnoma netran-sparenten, znotraj Delove časopisne hiše pa ustvarja vzdušje strahu, tesnobe in negotovosti. Glede na napovedano množično odpuščanje v letu 2016 in na popolno ignoriranje mnenj sindikata in sveta delavcev, od vodstva in lastnikov največje slovenske časopisne hiše pričakujemo jasne odgovore in zaustavitev tega, po našem mnenju, uničujočega procesa in pristopa. Pri dosedanjem odpuščanju namreč ni bila nobenemu od socialnih partnerjev predstavljena analiza posledic na kakovost, obseg medijskih vsebin in edicij časopisne hiše, zato obstaja bojazen, da tovrstnega premisleka ni ne pri vodstvu ne pri lastniku, temveč je izključni in edini kriterij pri sanaciji podjetja stroškovni vidik. Odgovorno urednico tudi javno sprašujemo, kakšno vlogo in vpliv pri kadrovski politiki ter odpuščanju imajo odgovorna urednica in resorni ured- niki. Lastnika in upravo obenem pozivamo, da pri odpuščanju ohrani kakovostna delovna mesta in kadre, pojasni poslovno strategijo, kadrovski načrt in uredniško politiko ter prihodnjo organizacijo uredništev. Razmere v novinarstvu niso ugodne niti na drugih področjih. Po zadnjih podatkih SNS v medijih dela približno 580 prekarnih novinarjev, za katere obstajajo elementi rednega delovnega razmerja, kar kaže na sistemsko deregulacijo poklica. V mnogih medijih je že jasno vidna povezava med slabo in negotovo plačanimi novinarji ter nizko kakovostjo medijskih objav. Takšna negativna poslovna praksa, ki stavi zgolj na nizke stroške dela in jo še naprej, kljub temu da je nezakonita, tole-rira tudi država, pomeni tabloidizaci-jo medijskega prostora in bo že srednjeročno vplivala na uveljavljanje ustavne pravice do obveščenosti. Del tovrstne politike delodajalcev je tudi premišljeno in sistematično odstopanje od kolektivnih pogodb, s čimer se rušijo normativni okviri za urejanje odnosov znotraj podjetij. S tem se povsem onemogoča socialni dialog, ki je namenjen usklajevanju interesnih razlik in nasprotij, kar vodi v socialni konflikt. Izvršni odbor Aktiva novinarjev Dela, Svet delavcev Dela, Upravni odbor Društva novinarjev Slovenije, Mario Belovič, predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki ga bodo prejeli po pošti, dvignejo darilo, na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v Tržaškem knjižnem središču TS 360 Trg Oberdan 7; v Katoliški knjigarni v Gorici Travnik 25; NAROČNINA 2016 UREDILA: Dušan Kalc in Vojmir Tavčar ZALOŽILA: DZP doo Družba za založniške pobude z enim družabnikom TISK: Sinegraf doo OBLIKOVANJE: Sintesi HUB - Aleš Brce Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik Primorski dnevnik Okno v svet Slovencev v Italiji Naslov zbornika ob 70-letnici časopisa vsebinsko povzema to, kar je bil Primorski dnevnik od svojega nastanka do danes: časopis, ki beleži dogajanje v skupnosti, kateri je namenjen, obenem pa tudi poročevalec dogajanja v širšem okolju in v svetu. Od svoje prve številke Primorski dnevnik ni nikoli bil samo lokalni časopis, ampak je želel biti celovitejši informator svojih bralcev in je v mejah svojih možnosti opozarjal na bistvene dogodke in premike v svetu. Tudi v tem pogledu je prevzel dediščino slavnega predhodnika, Partizanskega dnevnika, ki je tudi sredi najostrejše vojne vihre znal biti okno v svet. V sedmih desetletjih se je pristop časopisa nujno spremenil: od prvih let militantnega novinarstva in prizadevanj, da bi Trst postal del Jugoslavije, ko je bil Primorski glasilo OF, do današnjega kulturno in politično veliko šir- šega pristopa, ki odslikava dejstvo, da so v lastništvu, Zadrugi Primorski dnevnik, prisotne malone vse kulturne in politične usmeritve Slovencev v Italiji. Kljub tem razlikam pa je skupni imenovalec vseh 70 let časopisa novinarska poštenost: Primorski in njegovi novinarji so bili večkrat tudi pristranski, vendar niso (in tudi danes ne) nikoli prikrivali zornega kota, s katerega so ocenjevali dogajanje. Mi- slimo, da se ta poklicna transparentnost zrcali tudi v zborniku. Sedanji zbornik je različen od tistega, ki ga je ob petdesetletnici časopisa uredil Bojan Pavle-tič. Pregled dogodkov, ki je nujno omejen samo na najvidnejše, je zasnovan po desetletjih. Dopolnjujejo in bogatijo ga zdodovinski del (pregled slovenskega tiska, ki je izhajal v naših krajih od leta 1849 dalje, epopeja Partizanskega dnevnika, liki vidnih novinarjev, ki so soustvarjali časopis, novinarji PD v poročilu marešala tržaške kvesture in drugo), tematski članki (z raznih zornih kotov obravnavajo delo v časopisu in njegov odnos do Slovencev v Italiji), seznami ljudi, ki so od njegovega nastanka z veliko prizadevnostjo soustvarjali časopis, katerega pomen in odmevnost se odraža tudi v čestitkah predstavnikov oblasti. Avtorji se v svojih prispevkih niso omejili samo na preteklost, ampak so upoštevali tudi sedanjost in marsikdaj uprli svoj pogled tudi v prihodnost. Zbornik je namenjen predvsem bralcem Primorskega dnevnika, v zadnjem delu pa so povzetki v italijanščini in angleščini, da bi lahko srž publikacije dojel tudi kdor slovenščine ne obvlada. Vojmir Tavčar Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Sreda, 30. decembra 2015 5 APrimorski ~ dnevnik MILJSKA OBČINA - Pogovor z županom o obračunu leta 2015 in desetletnega županovanja Nesladek: Uresničili smo 90% volilnega programa Miljski župan Nerio Nesladekje preživel božične praznike v Madridu. Pot ga ni vodila v Španijo iz kakih upraviteljskih nagibov, da bi tam pobliže spoznal najnovejše trende evropske politične scene. V mesto Goye in Cristiana Ronalda ga je »zvabila« hčerka, ki tam študira. Tako je božičprebil v družinskem krogu, včeraj pa je bil že spet za krmilom svoje obmorske občine. Kakšno je bilo za vas leto 2015? Bilo je posebno, ker je pač zadnje leto mojega drugega županskega mandata. Kot nalašč za obračun ... Ne le za obračun, temveč tudi za načrtovanje tistih del, ki naj bi jih nadaljeval moj naslednik. Na primer? Pristopili smo v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Čez nekaj dni bomo naslovili italijanski vladi prošnjo za uradno sodelovanje. Ta pobuda je za razvoj našega območja temeljnega pomena. Druge pobude? Mnogo smo se ukvarjali z medobčinsko teritorialno unijo. To leto je bilo zaznamovano z dvema upravnima posegoma: uvedbo zdravstvene reforme in medobčinsko unijo. Kar se zdravstvene reforme tiče, smo bili prav v naši občini njeni predhodniki. Pri nas zdravniki že sodelujejo med sabo, ustanovljena je bila delovna skupina zdravnikov, ki deluje na širšem ozemlju. Mnogo energije pa smo vložili tudi v drugo veliko reformo, ustanovitev medobčinske unije. Sedaj se je njeno izvajanje ustavilo. Kar je meni znano, se ni ustavilo. Dobro: bilo je zamrznjeno ... Ne, ne. Recimo, da se postopek nadaljuje z nekaterimi možnimi popravki. Ne glede na to, smo mi prepričani, da je treba reformo izpeljati do konca. Ob tem pa dovolite mi, da podčrtam veliko delo, ki smo ga opravili skupaj z ostalimi občinami tržaške pokrajine. Sestavili smo statut, ki zagotavlja največja možna jamstva za zaščito slovenske komponente. To ni od muh. Uspelo nam je sestaviti dvojezični statut Julijske medobčinske teritorialne unije. Sedaj ga bo treba izvajati. V desetih letih ni bila moja večina nikoli preglasovana. Vsi sklepi, ki sem jih predstavil, so bili odobreni. S katerimi vprašanji ste se še ukvarjali v letošnjem letu? V okviru pristaniškega prostorskega načrta bo en del območja pri Ospu postal prosta cona. Tovarna Pasta Zara se je povečala, kar je - predvsem kar se zaposlitvene ravni tiče - tudi za našo občino zelo pomembno. Kakšen je bil odnos uprave do slovenskega dela prebivalstva? Dober. Naj le omenim, da bomo prihodnje leto odprli novo knjižnico, v kateri bo ena od notranjih dvoran poimenovana po Kiljanu Ferlugi, učitelju in pomembnem predstavniku slovenske manjšine. Eno od »preglavic« vaše uprave je bil obmorski pas. Kaj je predvideno? Po devetih letih težkega dela smo rešili vprašanje območja, ime- 7 * , - -T A :.m Nerio Nesladek fotodamj@n novanega Acquario. Na obali bomo uredili sprehajališče in dostop do morja. Na območju od naselja Porto San Rocco do rtiča Na punti pa smo že oddali v zakup dela za sanacijo dela. Do poletja bo več kot polovica dela opravljena. Kaj pa prostorski načrt? Po več kot desetletju smo ga spravili pod streho, in to kljub obstrukciji des-nosredinske opozicije in nekaterih svetnikov, ki so nekoč pripadali večini. Govorim o Fabiu Longu, seveda. Nekaj preglavic ste pa vsekakor imeli s svojo koalicijo ... Ali vam lahko nekaj zelo konkretnega pojasnim? Prosim. V desetih letih ni bila moja večina nikoli preglasovana. Vsi sklepi, ki sem jih predstavil v občinski skupščini, so bili izglasovani. Ponavljam: vsi! Na glasovanjih nisem bil nikoli poražen: nikoli! Edino, kar je opoziciji uspelo, je bila nesklepčnost nekaterih sej. To se je zgodilo, ker tako pač predvideva pravilnik občinskega sveta. Izkazali ste se torej za prekaljenega politika. Tako kažejo rezultati. Dovolj je pregledati volilna programa prvega in drugega mandata: ugotovili boste, da je bil večji del obeh programov, recimo kakih 90 odstotkov, uresničen. Ob prvem intervjuju pred skoraj desetimi leti ste izjavili, da ste se le »posodili« politiki. Ali še tako mislite? Čez pet mesecev bom končal. Sedaj spreminjam svojo zdravniško ambulanto. Povečujem jo, da bi se spet posvetil svojemu poklicu. Oziroma: zadnje mesece sem že začel spet opravljati svoj zdravniški poklic. Seveda: še vedno bom sledil stranki, a brez plačanih upravnih funkcij. Vi ste tudi pokrajinski tajnik Demokratske stranke. Seveda. Ostal bom v politiki, ker verjamem v projekt Demokratske stranke, ki je nastala - dovolite mi, da vas na to spomnim - potem, ko sem bil izvoljen za župana. Ko sem izjavil, da sem »izposojen« politiki, Demokratska stranka še ni obstajala. Ostali boste torej v politiki. Ali vas kaj mikajo deželne volitve leta 2018? Oh. Delal bom, da se bo Demokratska stranka na deželnih volitvah čim bolje predstavila. Kaj pa vi? O tem ne razmišljam. Deželne volitve niso cilj, ki sem si ga zastavil, ko sem stopil v politično areno. Sedaj me zanima le, da bo moj naslednik nadaljeval zastavljeno delo. Naslednik: kdo? Določile ga bodo primarne volitve. Leva sredina ima dve sposobni kandidatki; volivci in simpatizerji bodo odločili, katera bo kandidirala. Parapat in Tarlao? Ne Tarlao! Parapat in Marzijeva! Kar se mene tiče, je moja stranka, Demokratska stranka, podprla kandidaturo Valentine Parapat. Marjan Kemperle Zadnji proračun Tržaški pokrajinski svet je na ponedeljkovi seji odobril proračun 2016. Zadnjega v tem mandatu in sploh poslednjega v zgodovini te javne uprave vsaj v taki obliki kot je delovala doslej. Ob odobritvi finančnega dokumenta je svetniška skupina Demokratske stranke izrazila svoje zadovoljstvo o doseženem in še posebej poudarila pomen politične izbire levosredinske koalicje, da vsekakor v proračunu zagotovi vse storitve za občane do konca svojega upravnega mandata. Odločitev večine je toliko bolj pomembna, saj je v polnem teku deželna reforma krajevnih uprav ter posledični prenos številnih pristojnosti in funkcij pokrajin na druge javne ustanove (občine in zveze občin ). Demokratska stranka je predvsem ugodno ocenila dejstvo, da se bodo nadaljevala vzdrževalna dela na številnih italijanskih in slovenskih višješolskih zavodih, ki spadajo v delokrog pristojnosti tržaške pokrajine, med katerimi izstopajo obnovitvena dela na: Canestri-nijevi ploščadi (predvidenih je 5 milijonov evrov), liceju Prešeren (50.000 evrov) in zavodu Stefan (370.000 evrov). V proračun so bile vključene tudi postavke za nadaljevanje vzdrževalnih del na pokrajinskih cestah, da bi tako zagotovili varnost v prometu. Med drugim bo pokrajina poskrbela za ureditev nevarnega križišča v Gabrovcu, ureditev mostu čez Glinščico pri Bo-ljuncu, ureditev križišča v občini Milje, ureditev kontovelskega brega ter gradnja pločnikov in varnostnih ograj v Trebčah in Bazovici, ureditev zidu v Gropadi ter dela na želežniškem nadvozu v Šempolaju. Poslopje liceja Franceta Prešerna: 50 tisoč evrov fotodamj@n V svojem posegu je načelnica DS Nadja Debenjak poudarila tudi aktivno posredovalno vlogo Pokrajine Trst , ki se je v vseh teh letih močno zavzela za vzpostavitev konstruktivnega odnosa do vseh krajevnih občin, ne glede na njihovo ozemeljsko ali številčno razsežnost. Prav tako je Pokrajina vedno spoštovala in vsepovsod ovrednotila kulturne, jezikovne, narodnostne in verske skupnosti, ki so sestavni del tržaške pokrajinske stvarnosti. Ob zaključku se je svetniška skupina DS zahvalila predsednici Marii Teresi Bassa Poropat in vsem odbornikom za njihovo delo in pozvala vse prisotne pokrajinske svetnike, naj se ne glede na reformne procese, ki so v teku, še naprej aktivno in odgovorno odzivajo na potrebe občanov, organizacij in socialnih partnerjev. ŠOLSTVO Občina Trst po sledeh staršev iz Bazovice Če ti občina ne pomaga, pomagaj si sam. Tako so si, pred dobrim desetletjem, rekli starši osnovne šole Primoža Trubarja v Bazovici in na lastno pest prepleska-li učilnice, hodnik in druge šolske prostore. Takrat niso vedeli, a bili so pravcati predhodniki pobude, ki jo je včeraj predstavila tržaška občina. Izdala je razpis z naslovom Pennel in gioco (po naše bi rekli Čopič v igri, ali kaj podobnega ...), namenjen odborom oziroma združenjem staršev. Predvideva soudeležbo staršev (pa tudi drugih družinskih članov otrok) pri vzdrževanju šolskih poslopij in tudi dvorišč s pleskanjem ali opravljanjem manjših zidarskih in mizarskih popravil. »Program namerava spodbuditi omikano sožitje, sodelovanje in družbeno kohezi-jo,« je zapisano v tiskovnem sporočilu tržaške občine. Konkretno gre za iskanje pomoči pri opravilu tistih del na šolskih poslopjih (pa tudi rekreacijskih središčih), ki bi jih morala opraviti občinska uprava, a jih očitno ne zmore. Občinska odbornika za vzgojo Antonella Grim in za javna dela Andrea Dapretto sta ocenila, da bi na ta način postavili šolo in vzgojo v ospredje družbenega življenja. Združenja in odbori staršev se lahko prijavijo na razpis najkasneje do 5. februarja 2016. Predvidena dela pabi morali opraviti najkasneje do 21. avgusta prihodnjega leta. OBČINA TRST Cosolini in Laureni v železarni Tržaški župan Roberto Co-solini je včeraj dopoldne obiskal škedenjsko železarno v spremstvu tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Laurenija. Namen pobude je bilo ugotoviti delovanje železarne oziroma potek del za okoljsko sanacijo tovarne v okviru programskega sporazuma, ki ga je skupina Arvedi sklenila z italijansko vlado in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Cosolini in Laureni sta si ogledala železarno v spremstvu pooblaščenega upravitelja družbe Siderurgica Triestina Andrea Landi-nija in drugih članov vodstva. Laureni je po zaključenem obisku ugotovil, da so dela za nov sesalni sistem koksarne dejansko zaključena, saj ga čaka le še formalna preizkušnja čez kakšen mesec. Kar pa zadeva plavž, bodo kontrole glede izvajanja obnovitvenih del opravili v januarju. Cosolini je dodal, da je občinska uprava vselej jemala zelo resno rok, ki so ga nakazali za zaključek del v koksarni (se pravi konec decembra). Obrat zdaj deluje v redu, je dejal tržaški župan in dodal, da bodo morale učinke vnesenih izboljšav v prihodnjih mesecih potrditi merilne naprave deželne agencije za okolje ARPA. 6 Sreda, 30. decembra 2015 TRST / SINDIKAT - Obračun enoletnega dela tržaškega sindikata CGIL in perspektive za prihodnost Sincovich: Stanje boljše, a kriza še vedno globoka Po večletni hudi gospodarski krizi se je stanje na Tržaškem rahlo izboljšalo. Kriza je vsekakor globoko zarezala v gospodarsko in družbeno tkivo in so bile hude posledice na domala vseh področjih, začenši z industrijo in gradbenim sektorjem, kjer so krizo občutila v bistvu vsa podjetja. Zaposlovanje se je po drugi strani letos malo izboljšalo, čeprav je število zaposlenih še daleč pod tistim, na katerega smo bili navajeni pred začetkom krize. Poleg tega je še mnogo ljudi na meji revščine ali pod njo. Dovolj je pomisliti, da je tržaška občinska uprava tudi letos zadostila približno 7.000 prošnjam in torej družinam po izrednem finančnem prispevku. Skratka, kriza je še tu in bodo za izhod potrebni dodatni ukrepi (za to mora poskrbeti na prvem mestu politika), ker bo leto 2016 ravno tako zahtevno. To je izšlo s tiskovne konference pokrajinskega tajnika sindikata Cgil Adriana Sincovicha, ki je včeraj podal obračun dela v letu 2015 in nakazal smernice, ki bodo zaznamovale delo sindikalne organizacije v novem letu. Na vidiku so že nekateri trdi boji glede obnavljanja kolektivnih pogodb, predvsem pa bo sindikat v deželi Fur-laniji-Julijski krajini zaposlen s posledicami reforme zdravstvenega sistema in reforme krajevnih uprav, ki bosta postavili pod vprašaj delovni status mnogih javnih uslužbencev. Dodatne bitke bodo zadevale zaposlovanje mladih in žensk, katerih položaj se ni izboljšal. Sicer je Sincovich takoj poudaril, da se kriza v Trstu ni zaključila in da so njene posledice še kako zaznavne v socialnem tkivu. Tržaška ekonomija se pač v teh letih ni spremenila in je skoraj 90 odstotkov bogastva v rokah terciarnega sektorja, ostalih dobrih 10 odstotkov pa proizvaja industrija. Zaposlovanje se je, kot rečeno, v letu 2015 malo izboljšalo (razmerje med novimi zaposlenimi in osebami, ki so se upokojile ali ostale brez službe, je + 2.500). Toda pred krizo je bilo 98.000 zaposlenih; lani jih je bilo 89.500, letos 92.000. Razlika je nazadnje še vedno - 6.000 zaposlenih oseb. Trg dela ostaja šibak, ugotavlja Sincovich, ki je postregel z nekaterimi ne ravno spodbudnimi podatki. Trst je npr. v Italiji na prvem mestu glede uporabe t.i. voucherjev kot plačilo za (navadno začasno) opravljeno delo. Trst šteje namreč približno 10.000 ljudi, ki so zaposleni in plačani na tej osnovi, dežela FJK pa 46.000. Če je dalje uporaba dopolnilne blagajne rahlo upadla, se je število ljudi v mobilnosti v zadnjih treh letih podvojilo. Položaj je še vedno zelo resen, je menil Sincovich in dodal, da mora politika ukrepati, ker je nujen zasuk. Sicer je bilo v zadnjih letih že mnogo storjenega, ne nazadnje odobritvijo novega tržaškega prostorskega načrta, ki naj bi med drugim nudil jasnejšo sliko o prihodnosti gradbenega sektorja. Sincovich je tudi omenil pozitivno sodelovanje med lokalnimi upravami, javnimi institucijami in stanovskimi oz. delo-dajalskimi organizacijami. Posebno pozornost je namenil sodelovanju s Pristaniško oblastjo, ki je v soglasju s sindikati poskrbela za izboljšanje delovnih razmer in organizacije dela v pristanišču. Sincovich je laskavo ocenil delo izrednega komisarja Ze-na DAgostina tudi glede starega pristanišča oziroma odločitve o premestitvi prosto-carinskih con, ki bodo pri Orehu, v tržaški industriji coni in še drugje prispevala k ponovnemu zagonu industrijskih dejavnosti. Dodatni pozitivni koraki v letu 2015 so bili po Sincovichevi oceni tudi izvajanje programskega sporazuma za preobrazbo ške-denjske železarne, utrditev turističnega sektorja in reševanje nekaterih kriznih žarišč, kot so bila tista v družbah Burgo in Revas, še prej pa v skupini Alcatel-Lucent in v Delavskih zadrugah. Aljoša Gašperlin Dehors: olajšave za lokale Tržaška občinska uprava je pred novim letom poskrbela za prijetno novost za lastnike tržaških lokalov, ki bodo olajšani pri posredovanju prošenj za uporabo zunanje opreme. Že izdana dovoljenja bodo namreč zapadla 31. decembra, kar je v tem obdobju povzročilo marsikatero preglavico. Kot sta včeraj pojasnila tržaški župan Roberto Cosolini in tržaška občinska odbornica za prostorsko načrtovanje Elena Marchigiani na srečanju s predsednikom zveze Fipe Brunom Vesnaverjem in pokrajinskim tajnikom Fabriziom Ziberno, bodo lahko vsi tisti, ki bodo vročili prošnje za leto 2016 v predvidenem roku, še naprej uporabljali zunanjo opremo kot doslej. Javna uprava bo ustrezno dovoljenje posredovala naknadno tudi na osnovi nekaterih sprememb, ki jih bo občinski odbor vnesel v občinski pravilnik (t.i. pravilnik dehors). Občinski svet bo vzel v pretres spremenjeni pravilnik okvirno sredi januarja. Med spremembami bo tudi ta, da se bo »tranzitna faza« za usklajevanje lokalov s postavkami pravilnika podaljšala do septembra leta 2016. Adriano Sincovich KVESTURA - Navodila za pravilno uporabo pirotehničnih izdelkov Pozor na petarde Na kvesturi so posredovali nekaj koristnih navodil fotodamj@n Na tržaški kvesturi so včeraj dopoldne kot vsako leto v tem obdobju priredili tiskovno konferenco s policisti pirotehničnega oddelka, ki so opozorili občane na nevarnost nepozorne-ga upravljanja s petardami in nudili navodila za pravilno uporabo pirotehničnih izdelkov. Med glavnimi vodili je bil poziv, naj ljudje kupujejo petarde in druge pirotehnične izdelke samo v trgovinah z dovoljenjem, izdelki pa morajo nositi oznako CE glede spoštovanja osnovnih standardov. Navodila za pravilno uporabo petard je posredoval vodja deželne enote pirotehnikov policije Luca Romano ob udeležbi vodje urada za stike z javnostmi Davideja DAurie. Ta je glede uporabe pirotehničnih izdelkov poudaril, da morajo biti mladoletni vselej v spremstvu odraslih (lani je bilo na 250 poškodovanih 60 mladoletnih). Posebno misel je namenil živalim, ki so prve žrtve novoletnega praznovanja, saj jih poki zelo prestrašijo. Zaradi tega se mnoge živali poškodujejo ali ranijo, nekatere celo umrejo zaradi srčne kapi. DAuria je zato pozval občane, naj skušajo omiliti posledice lastnih dejanj na živali. Romano je po drugi strani razložil, kako je treba upravljati s pirotehničnimi izdelki. Navodila so vedno ista, velja pa jih ponoviti. Petarde morajo nositi nalepko z nazivom CE, z ime- nom proizvajalca in z navodili za pravilno uporabo. Pirotehnične izdelke je treba uporabljati na odprtem, po možnosti na kakšnem trgu, pozorni je treba biti tudi na veter. Petardo je treba prižgati in se nato takoj oddaljiti. V primeru, da ne poči, pa je najbolje poklicati policijo na št.113. Sile javnega reda vsako leto zaplenijo, kot znano, na tone ilegalnih pirotehničnih izdelkov, ki so tudi najbolj nevarni. To se dogaja zlasti v južni Italiji. Občasno se to zgodi tudi pri nas, doslej pa niso na Tržaškem odkrili nobenega nevarnega materiala. A.G. ČRNA KRONIKA - Na Fernetičih Ruski voznik prevažal priseljenca iz Turčije V ponedeljek dopoldne je iz Slovenije pri Fernetičih privozil v Italijo avtomobil avstrijske registracije. Izvidnica obmejne policije in agenti političnega oddelka Digos tržaške kvesture so ga v okviru nadzora proti terorizmu ustavili. Iz pregleda dokumentov so ugotovili, da je avtomobil upravljal 32-letni v Avstriji bivajoči ruski državljan A.Z. V vozilu pa so se peljali še njegov mladoletni sin in dva dvajset let stara turška državljana. Slednja nista imela dokumentov za vstop v državo in za bivanje v Italiji. Po hitrem elektronskem pregledu podatkov so policisti ugotovili, da sta mlada Turka pred dnevi odpotovala iz Istanbula ter se po tako imenovani balkanski poti pripeljala do Hrvaške. Tam naj bi jih pričakal ruski državljan s svojim avtomobilom, da bi jih prepeljal v Italijo. Voznika so policisti aretirali in odpeljali v zapor v Ul. Coroneo pod obtožbo tihotapljenja ljudi. Njegovega sina so predali mestni strukturi, namenjeni za sprejem mladoletnih. Oba turška državljana pa so vrnili v Slovenijo, kot to predvideva bilateralni sporazum med državama. Danes na Colu seja repentabrskega občinskega sveta Na županstvu na Colu se bo danes ob 10. uri sestal repentabrski občinski svet. Na dnevnem redu je sklep o nakupu manjšinskega lastniškega deleža v družbi ISA Isontina Ambiente za oddajo »in house« naročila za izvajanje lokalnih javnih služb varstva okolja. Nadalje bo občinska skupščina razpravljala o »uskladitvi računovodskih sistemov in sistemov« in o »preložitvi sprejetja načela ekonomsko-pre-moženjskega računovodstva, konso-lidiranega računovodskega izkaza in enotnega kontnega načrta na leto 2017.« Na dnevnem redu je pa še sklep o obnovitvi konvencije za upravljanje tehničnih storitev in uslug med občinama Zgonik in Re-pentabor. V dvorani Tripcovich 2. januarja koncert o opereti Na tržaškem županstvu so včeraj predstavili koncert, ki bo 2. januarja v dvorani Tripcovich z naslovom A spasso con l'operetta. Koncert bo posvečen pred kratkim preminulemu novinarju Danilu Soliju, ustanovitelju mednarodnega združenja operete. Program koncerta predvideva sprehod po 150-letni zgodovini operete, izvajali pa bodo seveda tudi nekatere božične pesmi. Koncert bo ob 17.30, vstop je prost in brezplačen. V gledališču Bobbio predstava za mlade V gledališču Bobbio se bo novo leto kot običajno začelo v znamenju predstav za mlade. Gledališče Teatro ragazzi della Contrada je namreč včeraj predstavilo novo produkcijo z naslovom I musicanti di Brema ov-vero The Old Animal Band/La banda dei vecchi animali, ki jo bodo postavili na oder od nedelje, 3. januarja, do srede, 6. januarja, vsak dan ob 11. uri (4. in 5. januarja tudi popoldne ob 16.30). Gledališka igra pripoveduje o oslu, psu, mački in petelinu, ki skupaj iščejo srečo. V Rojanu od 4. januarja nova ambulanta Salus Zasebna bolnišnica Salus bo z novim letom odprla novo ambulanto v Ro-janu, ki se bo pridružila že obstoječim v Ul. Bonaparte, Ul. Gallina in na Opčinah ter v Ronkah, Tržiču in v Gorici. Nova ambulanta Studio Bio-medico Roiano bo v Ul. Barbariga št. 7/a in bo delovala tako zasebno kot v konvenciji z državnim zdravstvenim sistemom. V njej bodo od 4. januarja nudili iste storitve kot v drugih ambulantah (odvzem krvi idr.), odprta bo vsak dan od ponedeljka do petka od 7. ure do 9.30, od 16. do 18. ure pa samo za dvig izvidov (to bo sicer mogoče tudi dopoldne). Muzeji v novoletnem času Tržaška občinska uprava obvešča, da bodo mestni muzeji do 6. januarja odprti s podaljšanim urnikom. Jutri bodo muzeje zaprli ob 14. uri, 1. januarja pa bosta odprta samo Grad sv. Justa in razstava v bivši ribarnici. V nedeljo, 3. januarja, bo vhod v vse muzeje brezplačen. Lastnik lokala kršil SIAE Policisti tržaške kvesture so prejšnji dan v nekem lokalu v mestnem središču zasačili lastnika lokala, ki ni upošteval avtorskih pravic SIAE. Do ugotovitve kršitve je prišlo v sodelovanju z osebjem tržaške sekcije združenja SIAE. / TRST Sreda, 30. decembra 2015 7 BRIŠČIKI - V Športnem centru Ervatti pester in navdušujoč večer Koncert na štefanovo proseških godbenikov Ko se je koncert začel, je bila dvorana Športnega centra Ervatti pri Bri-ščikih že nabito polna, kar veliko pove o priljubljenosti Božičnega koncerta Godbenega društva Prosek, ki se tradicionalno odvija na dan sv. Štefana. Letos je bil že 37. po vrsti. Pod taktirko dirigenta Iva Bašiča so godbeniki predstavili zanimiv in raznolik glasbeni program in na ta način voščili srečne in vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 2016. Večer, ki sta ga povezovala Petra Sossi in Matija Kralj, se je začel s koračnico Mladi vojaki slovenskega tržaškega skladatelja Viktorja Parme in nadaljeval s filmsko glasbo iz umetnine, ki jo je leta 1991 zrežiral Steven Spielberg in v kateri sta med drugim igrala tudi Dustin Hoffman in Robin Williams: celovečerec Hook. Zatem so godbeniki zaigrali še Virginio, v kateri je skladatelj Jacob de Haan začaral dogajanje izpred 400 let v tej zvezni državi Amerike. Prvi del koncerta se je zaključil s posebno skladbo. Patrick Quaggiato, glasbenik, skladatelj in aranžer, dirigent Godbe na pihala Kras iz Doberdoba, ki ga na proseško godbo veže iskreno prijateljstvo, je prav za proseški sestav priredil Jnjen čeua jti gna'. To je ljudska melodija iz Bil v Reziji, ki je na papir prvič uradno stopila izpod peresa Pavleta Merkùja. V podnaslov svoje priredbe, ki nosi datum 9. 9. 2015, je Patrick zapisal: Godbenemu Društvu Pro-sek, dirigentu Ivu Bašiču in prijatelju Marku Ruplu. Izvedba je odlično uspela in ko je Patrick ob koncu le-te stopil pred občinstvo, je bil deležen toplega in dolgega aplavza. Med odmorom je na oder stopil Mladinski orkester Godbenega društva Prosek, ki je pod vodstvom profesorice Irine Perose zaigral Little stars in Pirates of the Carribben. Mladi godbeniki so, kot že vrsto let, navdušili občinstvo. Takoj po godbici je bilo na vrsti presenečenje večera: na oder so stopili I sCarsolini in se predstavili z uspešnico Go l' accento carsolin. Priložnostna skupina, v kateri nastopa veliko članov proseške godbe, se je predstavila na letošnjem Festivalu tržaške popevke v gledališču Rossetti. Z lepo plesno točko, hecnim besedilom in odlično izvedbo sta si pevka Tina Renar in 11-članski Levo orkester Godbenega društva Prosek pod taktirko kapelnika Iva Bašiča; desno: koncertu je sledila polna dvorana centra Ervatti fotodamj@n plesni ansambel prisvojila nagrado festivala za najlepši show program. Po odmoru sta napovedovalca, kot po tradiciji, predstavila člana, ki je slavil krstni nastop z godbo, in sicer trobentača Davida Škabarja. Takoj zatem se je zopet izkazala Tina Renar, tokrat v vlogi tolkalistke. Koncert se je nadaljeval s filmsko glasbo, najprej z glasbeno kuliso Dis-neyeve uspešnice Frozen, nato pa z energično The blues brothers. Napovedovalca sta pred koncem koncerta izpostavila uspehe Godbene-ga društva Prosek v iztekajočem se letu: projekt 2 Marmorni godbi na Krasu, ko so proseški godbeniki skupaj s Kraško pihalno godbo iz Sežane nastopili najprej v zapuščenem kamnolomu v Repniču in nato v amfiteatru Kosovelovega doma v Sežani; ter soorgani-zacijo Revije kraških pihalnih godb na kontovelskem košarkarskem igrišču. Koncert se je nadaljeval z božično skladbo A most wonderful Christmas, ki jo je dirigirala Irina Perosa, uradni del pa se je zaključil s himno godbe, koračnico Zlatorog. Posebnost letošnjega božičnega koncerta je bil tudi dodatek. Šlo je namreč za res občuten poklon. Leta 2008 so se proseški godbeniki udeležili Festivala Avsenikove glasbe v Begunjah. Bili so počaščeni in sprejeti, kot se šika. V hvaležen spomin na začetnika narodno zabavne glasbe Slavka Avsenika in na prijeten spomin gostovanja izpred sedmih let je zadonela viža Pri Jožovcu. DOLINSKA OBČINA - V kulturnem domu Antona Ukmarja Božični utrip pri Domju Prireditev oblikovali malčki vrtca iz Ricmanj, učenci šol od Domja in Ricmanj, starši in Rock Shields Band Pevski nastop na božičnici pri Domju Veselo in praznično vzdušje je zavladalo pred božičem v kulturnem domu Anton Ukmar pri Domju. Številno občinstvo si je pod utico lahko ogledalo stojnico z ročnimi izdelki in božičnimi okraski, ki so jih v teku šol- skega leta skrbno izdelali učenci 4. in 5. razreda. Sledila je prireditev, ki so jo oblikovali malčki OV Palčica iz Ricmanj, šolarji COŠ M. Samsa in Ivana Trinka -Zamejskega, starši in glas- Pri Banih novembra hiške, decembra pa Miklavž in božični sejem Pri SKD Grad od Banov sta bila november in december kar pestra meseca. Na začetku novembra se je v društvenih prostorih razvijala razstava z naslovom Prečni kamen v suhem zidu z slikami na panojih obnovljenih pastirskih hišk in zidov v okolici vasi, dela Vojka Ražma. V sklopu razstave je bil tudi voden pohod, med katerim so si udeleženci pobliže ogledali to dragoceno delo. Potem je že trkal na vrata društva od Banov sv. Miklavž. Pozdravili so ga vaški otroci s kratko igrico Kaj so se pogovarjale oblačila na obešalniku, zborček iz Barkovelj Glasbena kam-brca pa z lepim petjem. Isti dan so v društvu predstavili koledar za leto 2016 z naslovom in slikami novembrske razstave. Bogat božični sejem z izdelki spretnih rok domačink je zaključil leto pestrega delovanja društva, ob čemer je predsednica SKD Grad Norma Križmančič zaželela vsem domačim vesele praznike in uspešno novo leto. Nastop pred občinstvom fotodamj@n Zanimanje malčkov in mamic ob prihodu Miklavža bena skupina Rock Shields Band. Na prireditvi so poglobili misli o sreči, miru in svobodi. V mnogih krajih sveta in v mnogih srcih so bodeče pregrade, sovraštvo in reke brez mostov. V mnogih očeh ni upanja, ni topline, ni sreče, ni miru. Vsi moramo pripomoči, da bo svet prijazen, boljši in lepši, je bil poziv s prireditve. Slovensko in italijansko govoreči starši so pripravili recital v slovenskem jeziku. Gospod Mauro Caselli pa je sestavil pesnitev, kako je mali Peter usvajal pojem ljubezni in miru. Teksti bodo v kratkem na razpolago na spletni strani ravnateljstva. Sledil je nastop učencev, ki se udeležujejo tečaja angleškega jezika v organizaciji Združenja staršev, in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah. Zapeli so pesem Jingle Bell Rock. Bivši učenki Giada in Suari pa sta razveselili občinstvo s solo petjem. Priditev je zaključila glasbena skupina Rock Shields Band, ki je s petjem Varne Pečenik ogrela oprisotne, da so si v petju in plesu voščili srečno, zdravo in veselo novo leto 2016. Vse bralce in predvsem starše otrok, ki se zanimajo za vpis, vabijo šolniki na informativni sestanek, ki bo v šolskih prostorih pri Domju, v petek, 8. januarja 2016 ob 16.30 in v sredo, 3. februarja 2016 ob 16.30; dan odprtih vrat pa bo v sredo, 13. januarja od 8. do 10. ure. (ep) 8 Sreda, 30. decembra 2015 TRST / OKOLJE - Po posegu ministrstva za kulturne dobrine Miramarski morski park: vse bo ostalo po starem Mednarodni sklad za naravo WWF bo lahko še nadalje opravljal svoje dejavnosti v Miramarskem morskem parku. Izgona iz poslopja, v katerem sedaj deluje, ki mu je grozil zaradi zapadlosti konvencije z ministrstvom za kulturne dobrine, ne bo. Tako kaže po novicah, ki so iz Rima prispele na uho deželnega odbornika za kulturne dejavnosti Giannija Tor-rentija. Ministrstvo za kulturne dobrine je podaljšalo konvencijo, ki bi sicer zapadla jutri. Kar dejansko pomeni, da bo WWF še nadalje lahko razpolagalo s prostori v Miramarskem parku. Pred nekaj tedni je direktor Mira-marskega morskega parka Maurizio Spoto opozoril na skorajšnji izgon njegove organizacije z območja miramar-skega parka, ker naj bi to zahteval odgovorni za muzejsko spomeniško varstvo Luca Caburlotto. Po kriku na pomoč so se krajevne uprave angažirale, da bi poiskale primerno rešitev, in vse kaže, da so bili posegi na ministrstvu za kulturne dobrine uspešni. V Miramarskem morskem parku bodo še možni vodeni izleti opazovanja podvodnega sveta fotodamj@n PESEK - V nedeljo božični koncert Pesmi Vokalne skupine Goldinar Slovensko kulturno društvo Krasno polje iz Gročane, Peska in Drage že vrsto let prireja v decembru kulturno prireditev, praznično obarvano, ki je še vsakič povsem zadovoljila želje domačinov po prijetnem kulturnem snidenju. Tako je bilo tudi letos. Prizorišče letošnjega božičnega koncerta, ki je sodil v okvir prireditev pod skupnim občinskim imenovalcem Božič v Bregu, je bila spet župnijska cerkev na Pesku, obogatena s slikami Toneta Kralja. Tu so se zbrali domačini in gostje ter prisluhnili pesmim Vokalne skupine Goldinar iz Postojne, ki jo vodi Miha Bole. Pevci so zapeli vrsto cerkvenih, božičnih, pa tudi domačih ljudskih pesmi, ki so jih poslušalci nagradili z bogatim aplavzom. Vokalna skupina Goldinar je zapela v cerkvi na Pesku fotodamj@n Zahvalna maša na Opčinah V openski cerkvi sv. Jerneja bo jutrišnji dan spet prežet z božičnim vzdušjem. Ob 19. uri se bodo domači verniki zbrali pri zahvalni maši ob koncu leta. Pri cerkvenem obredu bo sodeloval mešani cerkveni zbor Sv. Jernej, ki bo sicer tudi odpel litanije. Prireditev sodi v letošnjo prireditev Božič z nami 2015, ki je zaznamovala opensko decembrsko dogajanje. OBČINA DOLINA - Deveti čezmejni pohod Te skupne stezice v dobri, lepi družbi Vreme, megleno in vlažno, res ni bilo kdo ve kako naklonjeno organizatorjem devetega pohoda Te skupne stezice, kljub temu pa se je v nedeljo dopoldne v Prebenegu zbrala lepa množica pohodnikov, ki so se - primerno oblečeni in opremljeni - odpravili na izlet »brez meja«. Mnogo je bilo mladih ljubiteljev narave, mnogo tudi manj mladih, nekateri pa so na sprehod prišli v družbi svojih ljubkih in zvestih štirinožcev. Krenili so do Mačkolj, se po kolovozu povzpeli do Dolge krone, kjer so se okrepčali, kakopak, s kuhanim vinom, sledile so poti po njivskih poteh, po stezah in stezicah, prišli do Križpota, kjer jih je čakal prigrizek, za katerega so poskrbeli Osapci, ki so -skupaj z domačini iz Socerba, Kastel-ca, Prebenega, Doline in Mačkolj -med organizatorji pohoda. Slednji je tudi letos potekal pod pokrovitelj -stvom Občine Dolina in Krajevne Podžupan Goran Čukje dal skupnosti Črni Kal, da je imel tako (s podmladkom) zgled na pohodu sv°j »uradni« pečat. Na pohod mladi, manj mladi in štirinožci fotodamj@n Včeraj danes Danes, SREDA, 30. decembra 2015 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 22.02 in zatone ob 11.03. Jutri, ČETRTEK, 31. decembra 2015 SILVESTER VREME VČERAJ: temperatura zraka 6,2 stopinje C, zračni tlak 1027 mb, vlaga 97-odstotna, veter 25 km na uro seve-rozahodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 28. decembra, do nedelje, 3. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Oberdankov trg 2 - 040 364928, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Oberdankov trg 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti DTZ ŽIGE ZOISA sporoča, da bodo uradi zaprti v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bodo šolska stavba in uradi v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja, zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola zaprta v četrtek, 31. decembra, in v soboto, 2. januarja. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do 15. januarja možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov v š.l. 2015/16: za nakup učbenikov, individualnih učnih pripomočkov v korist učencev NSŠ in/ali za nakup vozovnic za prevoz v tržaški pokrajini v korist učencev NSŠ in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec je treba izpolnjevati na www.san-dorligo-dolina.it. [W Osmice OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmi-co Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V PREČNIKU je odprl osmico Šemec. Tel. št.: 040-200613. / TRST Sreda, 30. decembra 2015 9 Danes praznuje okrogli rojstni dan Darko Kobal Zvestemu in neutrudnemu članu iskreno čestitajo in želijo vse najboljše Zadruga Lonjer - Katinara KK Adria SKD Lonjer - Katinara U Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Life«. CINEMA DEI FABBRI - 15.00 »Jai tuè ma mère«; 17.00 »Les amours imaginaires«; 19.00 »Lawrence Anyways«; 22.00 »Tom a la ferme«. FELLINI - 16.00, 20.15 »Le ricette della signora Toku«; 18.00, 22.15 »Dio esiste e vive a Bruxelles«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.30, 19.15, 21.00 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.10 »Božič pri Cooperjevih«; 13.40, 16.20 »Dobri dinozaver«; 14.20 »Dobri dinozaver 3D«; 15.00 »Hotel Transilvanija 2 3D«; 21.10 »Parkelj«; 15.50, 18.30, 20.50 Loterija 29. decembra 2015 Bari 61 3 1 42 08 Cagliari 3 15 17 23 59 Firence 83 52 47 84 41 Genova 76 23 90 79 33 Milan 31 45 78 16 47 Neapelj 42 75 78 90 25 Palermo 24 81 59 87 25 Rim 19 61 49 9 48 Turin 32 4 78 81 85 Benetke 30 6 38 26 76 Nazionale 80 20 57 12 15 Super Enalotto Št. 156 15 20 57 72 76 89 jolly 30 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 2 dobitnika s 5 točkami 427 dobitnikov s 4 točkami 18.073 dobitnikov s 3 točkami Superstar 34.974.442,72 € --€ --€ 89.410,49 € 421,90 € 19,86 € 22 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 42.190,00 € 92 dobitnikov s 3 točkami 1.986,00€ I.796 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € II.166 dobitnikov z 1 točko 10,00€ 25.017 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € /'-Primorski ~ dnevnik Tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bosta 31. decembra naša urada v Trstu in Gorici zaprta. Brezplač »Sestri«; 14.30, 16.30 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 13.25, 15.25 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih 3D«; 18.45 »V srcu morja«; 16.00, 18.20, 20.30 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 19.00, 20.00, 21.00, 21.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 17.00 »Vsi na jug«. NAZIONALE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Franny«; 16.00, 18.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.30, 21.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 18.20, 20.15, 22.00 »Vacanze ai Carai-bi«; 18.30, 20.15, 22.00 »Natale col boss«; 15.00 »Belle & Sebastien - L'av-ventura continua«; 20.15, 22.10 »Heart of the Sea - Le origini di Moby Dick«; 15.15, 16.30, 17.40 »Masha e Orso -Amici per sempre«; 15.00, 16.45, 18.45 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 15.00 »Il viaggio di Arlo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 15.00, 17.05 »Belle & Sebastien - L'avventura con-tinua«; 15.10, 17.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 15.15, 16.45, 19.10, 22.10 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 19.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 15.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Natale col boss«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«; 15.45 »Il viaggio di Arlo«; 17.30, 19.40, 21.50 »Irrational Man«; 21.50 »Il professor Cenerentolo«; 19.10, 22.00 »Il ponte delle spie«; 17.50, 22.10 »Fran-ny«; 19.45 »Casse-Noisette: Les Ballettes de Monte Carlo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.10 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fer-mare«; 17.00, 19.45, 22.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.10, 22.10 »Franny«; Dvorana 3: 15.00, 16.15 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 17.40, 19.45 »Irrational Man«; 22.10 »Vacanze ai Caraibi«; Dvorana 4: 15.20 »Natale col boss«; 17.15, 19.45, 22.20 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 16.00 »Alvin Superstar: nessuno ci puo fermare«; 17.30 »Masha e Orso - Amici per sempre«; 18.40, 20.30 »Vacanze ai Ca-raibi«; 22.20 »Natale col boss«. M Izleti MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN SLOMŠKOV DOM BAZOVICA vabita na ogled jaslic v Ljubljani danes, 30. decembra. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 14.00 pri gledališču, postaja v Bazovici in na Pesku. Po ogledu jaslic in stojnic nas bo popestril prihod Dedka Mraza. Večer bomo sklenili s skupno večerjo. Povratek pribl. ob 22.30. Program je primeren za družine z otroki. Vpis na tel. št. 335-8045700 (Albert). SPDT vabi v petek, 1. januarja, na tradicionalni pohod na Medvedjak. Zbirališče ob 14. uri na Poklonu pri restavraciji na Repentabru; od tod se bodo pohodniki podali proti vrhu, kjer si bodo voščili in nazdravili novemu letu. SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC organizira izlet v sredo, 13. januarja, na Sv. Ano pri Starem Trgu, na tradicionalno komemoracijo padlim borcem v NOB, med katerimi je tudi naš domačin Josip Maver. Odhod ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren. Vključeno kosilo. Info v KD Prešeren, na tel. št. 340-03452782 ali 347-1573307 (Walter Maver). OMPZ F. BARAGA vabi v nedeljo, 17. januarja, na ogled jaslic v Košani, v Postojnski cerkvi in pri Poldetu Na-godetu. Njegove jaslice prikazujejo božično zgodbo s figuricami ob zvoku in svetlobi. Kosilo vključeno. Kraj in urnik odhodov bomo javili kasneje. Prijave čim prej na tel. št. 3479322123 ali 340-1395070. □ Obvestila Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo danes, 30. decembra, zaprta. BOŽIC Z NAMI 2015 - V cerkvi sv. Jerneja bo v četrtek, 31. decembra, ob 19.00 zahvalna sv. maša s petjem MeCPZ »Sv. Jernej« in petimi litanijami. JUS NABREŽINA obvešča, da se je začelo vzdrževalno čiščenje enega dela Brščic in pobiranje suhih drv in čer-sakov. Navodila in ostale info na tel. št. 347-6849308 (Igor), 349-5289593 (Mi-livoj) in 329-3177329 (Gianni). Ob ponedeljkih od 18.30 do 19.30 je na sedežu Jusa na razpolago tudi odbornik. NŠK bo med prazniki zaprta, in sicer: sedež knjižnice v Ul. S. Francesco 20 do četrtka, 31. decembra, Oddelek za mlade bralce v Ul. Filzi 14 in Odsek za zgodovino v Ul. Montecchi 6 pa do torka, 5. januarja. SDGZ IN SERVIS obveščata cenjene člane in stranke, da bodo naši uradi v četrtek, 31. decembra, popoldne zaprti. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo do četrtka, 31. decembra, zaprto. SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi v petek, 1. januarja, na novoletni pohod na vrh Griže. Zbirališče v Boljuncu na G'rici ob 9.45, odhod ob 10.00. Pohod bo trajal približno tri ure. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Trstu zaprti do nedelje, 3. januarja. Od 4. do 8. januarja bo urad odprt od 9. do 13. ure. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 4. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja; v nedeljo, 10. januarja, ob 7.15 odhod avtobusov iz Padrič za nastop na proslavi v Dražgošah. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi, tradicionalno novoletno družabno srečanje v nedeljo, 10. januarja, ob 17. uri v domu v Briščikih. Srečanja se lahko udeležijo vsi občani nad 70. letom. Prisotnost potrdite do 5. januarja v tajništvu občine Zgonik ali na tel. št.: 040-229101. PILATES - Skupina 35-55 iz Boljunca in vaditeljica Sandra obveščata, da se bo vadba spet pričela v torek, 5. januarja, ob 19.30. Nadalje obveščata, da bo v januarju vadba potekala tudi ob petkih z začetkom ob 19.00. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo knjižnica zaprta do srede, 6. januarja. LJUDSKI DOM PODLONJER vabi v sredo, 6. januarja, ob 18. uri v Ul. Ma-saccio 24, na tradicionalno solidarnostno tombolo za Emergency, Salaam otroci oljke in Ne bomb ampak bombone. NA REPENTABRU, v hiši na skali, je g. Grega Tozon postavil na ogled enkratno zbirko jaslic iz celega sveta. Do srede, 6. januarja, vsak dan od 15. do 17. ure ter pred in po maši v prazničnih dneh. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri odbornikih društva, v gostilni v Šempolaju, v knjigarni v Nabrežini in v kavarni Gruden. KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori zaprti do vključno petka, 8. januarja. ŠD MLADINA organizira 5 celodnevnih tečajev smučanja za otroke v januarju in februarju, s pričetkom v soboto, 9. januarja. Info in vpis: info@mladi-na.it ali tel. št. 347-0473606. V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽI-NI je na ogled bogata tradicionalna razstava jaslic iz vsega sveta. Do nedelje, 10. januarja, ob sobotah in praznikih od 16. do 20. ure. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi se radi udeležili povork na občinah in v Sovodnjah naj se prijavijo pri delavnici voza oz. na sestanku, ki bo v ponedeljek, 11. januarja, ob 20.30 v Štalci v Šempolaju. SLOV.I.K. - Drugo srečanje v sklopu ciklusa predavanj Islamska civilizacija, arabska kultura in evropski razum: v torek, 12. januarja, ob 18. uri v dvorani ZKB na Opčinah. Politolog in sociolog Primož Šterbenc bo predaval na temo Kako razumeti fenomen Islamske države. JOGA pri SKD F. Prešeren v Boljuncu: vadba se bo spet pričela v sredo, 13. januarja, po običajnem urniku. KRAŠKA OHCET 2016: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vzamejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Repentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. PLAY & LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščino na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 6. leta. Urniki: sreda 17.00 -17.45, začetek 10. februarja. Info in prijave na www.melanieklein.org. 0 Prireditve RAZSTAVA »KRAS IN MORJE« Majde Pertotti je na ogled v restavraciji v Se-sljanu št. 59. SKD TABOR - Prosvetni dom, Opčine: Novoletni koncert v sredo, 6. januarja, ob 18. uri. Godba na pihala V. Parma, Aleksander Ipavec in Martina Fe-ri. Dirigent Tomaž Nedoh. BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji Pevskega zbora Tončka Čok bo v petek, 8. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Trojice na Katinari. Nastopajo PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger), MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Loca-telli) in Nomos Ensembles Wind Quartet. POZDRAV NOVEMU LETU - SKD Rdeča zvezda in KRD Dom Briščiki vabita na koncert v petek, 8. januarja, ob 20.00 v cerkev sv. Mihaela v Zgonik. Prisluhnili bomo melodijam harf skupine Girotondo dArpe. Večer je organiziran v sodelovanju z Župnijsko družinsko skupino iz Zgonika in Župnijo sv. Mihaela v Zgoniku ter pod pokroviteljstvom Občine Zgonik. BOŽIČNI KONCERT v cerkvi v Boljun-cu bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri. Nastopata MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli) in PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger). BOŽIČNI SPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ F. Venturini bo v soboto, 9. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu. Nastopa MePZ Fran Venturini od Domja (dir. Cinzia Sancin). BOŽIČNI UTRINKI V KARNAJSKI DOLINI - Jaslice in pesem, koncert v organizaciji MePZ Naše vasi - Tipana bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15. uri v cerkvi srca Jezusovega v Karnahti (UD). Nastopajo MePZ Naše vasi - Tipana (dir. Davide Tomasetig), Barski oktet (umetniški vodja Davide Clodig) in MePZ Rdeča zvezda - Salež/Zgonik (dir. Rado Milič). S PESMIJO VAM ŽELIMO... koncert v sklopu deželne zborovske revije Na-tivitas v organizaciji DSMO Kiljan Ferluga bo v nedeljo, 10. januarja, ob 15.30 v stolnici v Miljah. Nastopata ŽeVS Barkovlje in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot). SKGZ vabi na predstavitev biografije Milana Kučana v sredo, 13. januarja, ob 18. uri v foyerju balkona tržaškega Kulturnega doma. Delo bosta predstavila predsednik Kučan in avtor knjige Božo Repe. TRŽAŠKA NOŠA: v društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je, v sodelovanju s Skupino 35-55 SKD F. Prešeren, na ogled razstava in koledar o folklorni skupini, ki so ga pripravili pri TFS Stu ledi. BOŽIČ, OD VENETA DO ŠTAJERSKE, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji None-ta Primorsko bo v soboto, 16. januarja, ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ri-cmanjih. Nastopajo Nonet Primorsko in DeVS Primorsko iz Mačkovelj (dir. Aleksandra Pertot), Ensemble vocale Emozioni Incanto iz Padove (dir. Giuseppe Marchioro) in MoPZ Ivo Štruc iz Slovenskih Konjic (dir. Ivo Kacbek). BOŽIČNI NAPEVI, koncert v sklopu deželne zborovske revije Nativitas v organizaciji MePZ Lipa bo v soboto, 16. januarja, ob 20. uri v cerkvi sv. Jakoba v Trstu. Nastopata PZ Tončka Čok iz Lonjerja (dir. Manuel Purger) in MePZ Lipa iz Bazovice (dir. Tamara Ražem Locatelli). FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled razstave Barkolana Luke Vuge in Ra-divoja Mosettija na Opčinah v pice-riji pred cerkvijo in Nataše Peric in Milosa Zideriča v gostilni v Zgoniku. 0 Mali oglasi NA OPČINAH dam v najem ali prodam stanovanje: 2 sobi, dnevna soba z balkonom, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet in podstrešje. Samostojno ogrevanje. Tel. št. 040-214309 ali 3332130947. PODARIM kompletno dvoposteljno spalnico. Tel. št.: 349-7769394. PRODAJAM 4 zimske gume, št. 195/65/R15. Tel. št.: 340-8534021. PRODAM stroj za mletje mesa (trita-carne), stroj za izdelavo klobas (oboje kupljeno l. 2009), pomivalni stroj (lavabicchieri) in dve kletki z mrežo proti mrčesu (1x2x1 m). Tel. št. 040281153 ali 347-7217198. PRODAM stolčke za hranjenje otrok (do 3 let). Tel. 329-9260852. V CENTRU SESLJANA damo v najem opremljeno stanovanje, 50 kv. m. (dnevna soba in kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, shramba ter balkon). Cena po dogovoru. Tel. št.: 040208907, 333-3217954. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. Prispevki V spomin na Nerino Kralj daruje družina Carli Enzo 25,00 evrov za God-beno društvo Viktor Parma - Trebče. V spomin na družinsko prijateljico Giuseppino Vascon daruje Paola Amf 50,00 evrov za VOLOP ONLUS. ^ Tiho je odšla naša draga Irene Mihalic por. Bandi Za njo žalujejo mož Nacjo, sin David s Sandro in Kristianom, sestra Natalija ter ostalo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v soboto, 2. januarja, od 12. do 13. ure v ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v ožjem družinskem krogu. Prebeneg, 30. decembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Z Nacjotom in Davidom sočustvujejo brata in sestre z družinami Ob izgubi drage Irenke izrekamo družini iskreno sožalje vsi pri SKD Jože Rapotec iz Prebenega Ob izgubi mame Norme Piras izrekamo Doris in družini iskreno sožalje vsi pri SKD Primorsko SUPERUERCATI ul.Corom:ii J1,'i ul. Franca 4/2 ul. Orlandini 1 ✓ ul.Manna1 ^ ul. Settefontane 51/1 ✓Trg Goldoni 10 » Largo San Tommaso 2-3 na v Largo San Tommaso 2-3 Voščil v S rev&iki Vino Brachetto BERSANO cl. 75 Prosecco RUFFINO Treviso D.O.C. cl. 75 c $.00 8,89 Penina ¡- Prosecco ROTARI CASTELLENGO cl. 75 Klasična Metoda Trento D.O.C. cl. 75 c 14,00 5,39 c 10.98 C 7,00 C 3.98 ŠIROK IZBOR 1 FIN IN PENIN V AKCIJI! ODPRTO0 D PONEDELJKA DO SOBOTE 0.00-20.30 NEDEUA 8.30-13.30; 16.30-20.00 / KULTURA Sreda, 30. decembra 2015 1 1 LJUBLJANA - Razstava Pod Poncami na ogled do 4. februarja Planica in skoki, slovenski ponos LJUBLJANA - V Galeriji Avla Nove ljubljanske banke na Trgu republike 2 je do 4. februarja 2016 na ogled razstava Pod Poncami, na kateri so na ogled eksponati iz fotografskih zbirk Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS). »Smučarski skoki so ena od športnih disciplin, za katero lahko rečemo, da je ena izmed najbolj priljubljenih med Slovenci in tudi takrat, ko je bila Slovenija še del Jugoslavije, so reprezentanco sestavljali sami slovenski skakalci. Sinonim za skoke je vsekakor Planica, na katero smo Slovenci ponosni, ponosni pa smo tudi na mnoge uspešne sloven- ske skakalce,« piše v predstavitvi Jožica Šparovec iz MNZS. V Planici je leta 1934 po načrtih in skupnih naporih inženirjev Ivana Rož-mana in Stanka Bloudka, Josa Gorca in drugih zrasla skakalnica velikanka, na kateri so priredili prvo mednarodno tekmovanje in z 92 metrov dolgim skokom norveškega skakalca Birgerja Ruuda zabeležili nov svetovni rekord. V Planici je leta 1936 mlad avstrijski skakalec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu preskočil magično mejo 100 metrov. Skoki so nato prerasli v smučarske polete, do leta 1948 pa so v Planici izboljševali svetovne rekorde. Zatem so planiško velikanko prerasle druge skakalnice po svetu, dokler niso leta 1969 na prenovljeni in povečani le-talnici, po načrtih bratov Janeza in Vlada Goriška izpeljali nepozabno mednarodno skakalno prireditev in zabeležili pet svetovnih rekordov. Ti so se odtlej v Planici vrstili vsakih nekaj let. Leta 1994 je bila v Planici prvič premagana tudi meja 200 metrov, in sicer po zaslugi Finca Tonija Nie-minena, ki je skočil 203 metre daleč. Slogi skakalcev in njihove drže v zraku so se skozi čas korenito spreminjali - Inž. Stanko Bloudek, projektant in graditelj planiške skakalnice, v Planici marca 1947 (foto Marijan Pfeifer, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije); TV Ljubljana je leta 1960 prvič prenašala smučarske skoke za Evrovizijo (foto Miloš Švabič, hrani MNZS) od začetne pokončne drže, odročenih rok, bolj aerodinamičnega sloga in drže rok naprej, ki je vztrajala do prve polovice 60. let, do elegantnejše drže z rokami ob telesu, ki so jo pričeli izvajati konec 50. in v začetku 60. let, do v zadnjem času izrazito močnega predklona telesa in škarjaste drže smuči. Ta drža, ki je nadomestila klasični slog, in nova, izpopolnjena oprema tudi omogočata skakalcem, da lahko letijo nepredstavljivo daleč. Navadni zemljani lahko le občudujemo te izjemno pogumne fante, ki letijo daleč, daleč in se sprašujemo, koliko dlje je sploh še mogoče. Fotografije, izbrane iz fotografskih zbirk MNZS, želijo predstaviti zgodovinski utrip Planice v obdobju med 1934 in 1991, med avtorji fotografij pa so znani slovenski fotoreporterji Edi Šelhaus, Miloš Švabič, Svetozar Busič, Marjan Ciglič, Nace Bizilj, Vlastja Simončič, Marjan Pfeifer, Bogo Primožič, Leon Jere, Dragan Arri-gler, Rudi Paškulin, Milan Pogačar, Miha Dariš, Lado Čuk, Joco Čermak in drugi. Razstavi pa pridih humorja dodajo karikature na temo planiških skokov umetnika Bineta Roglja, tudi nekdanjega uspešnega skakalca. CANKARJEV DOM - Božični koncert društva NOVA iz Nove Gorice Primorski temperament 85 mladih glasbenikov in Boris Kobal pripravili lep spektakel v polni Gallusovi dvorani LJUBLJANA - Prav na božič je Cankarjev dom v Ljubljani postal prizorišče Zgodbe z zahodne strani. Glasbeno društvo NOVA iz Nove Gorice je na ta praznični večer zavzelo oder Gallusove dvorane. Simfonični orkester NOVA filharmonija s 85 glasbeniki v starosti med 15 in 25 let (ter z nekaterimi profesionalci) iz Primorske in Furlanije-Julijske krajine je v razprodani največji dvorani Cankarjevega doma izvedlo Božični koncert. Slavnosti dogodek je predstavljal začetek praznovanj ob 20-letnici društva. Zgovorni naslov prireditve je povzet po muzikalu West Side Story Leonarda Bernsteina. Tema prireditve se je navezovala na ameriške skladatelje in dela iz sredine 20. stoletja (poleg Bernsteina še Charles Ives). Manjkali niso niti popularni božični standardi (Santa Baby, All I want for Christmas is you) v priredbah domačih skladateljev (Leon Firšt, Anže Vrabec). Če-veljci v raznovrstnih barvah, rdeče pentlje v laseh in trakovi opasani v životcih deklet, fantje z naramnicami in rdečimi ve- zalkami so lepo izrazili živahnost mladih. Vse te podrobnosti na orkestraših so nastale v stilski zamisli Tine Princ (Things I Miss) in Ane Lazovski (make-up). Pod koncept programa se je podpisal glasbeni vodja in dirigent NOVA filharmonije Simon Perčič. Primorska duša se je izražala v šansonih Iztoka Mlakarja; Božično je izvirno in avtentično izvedel Aleš Plut (priredba za godalni kvartet je bilo delo Barbare Grahor). Z mnogimi komornimi skupinami NOVA so zapele kar-izmatične pevke: Irena Yebuah Tiran, Eva Hren in Tržačanka Stefania Seculin. Njihovi suvereni nastopi in obvladovanje odra so ozračje v dvorani še dodatno ogreli. Večji del spremljevalnega programa pa je slonel na igralcu Borisu Kobalu, ki je poslušalce razveselil in nasmejal z nemalo iskrivimi mislimi: nekatera so bila vezana na glasbo, druga so se nanašala na politično dogajanje v Sloveniji. Program se je tako lahkotno razvijal in razpredal vse do vrhunca, ko so se gledališki elementi prepletli z zahtevno or- kestrsko glasbo Vodiča po orkestru Benjamina Brittna. NOVA filharmonija in Boris Kobal so se odlično ujeli in s taktom ter srčnostjo predstavili obsežno umetnino, polno zabavnih in komičnih obrazložitev. Za konec se je orkestru na odru pridružilo več kot sto mladih iz Glasbenih šol Idrija, Cerknica, Postojna, Stična, Grosuplje, Franca Šturma in Moste-Polje iz Ljubljane ter Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. Z dodatkoma Vandima in Karlo Špacapan Iztoka Mlakarja (priredba Lojze Kranjčan) so 'pri-morskost' še dodatno utrdile. V preddverju je koncertu sledilo druženje z Big Bandom NOVA (dirigent Damijan Valentinuzzi), skupino Sam's Fever in vokalno skupino Jazzva. Po koncertu se je dogajanje s plesom nadaljevalo pozno v noč. Primorska in Furlanija-Julijska krajina sta za en dan zavzeli Ljubljano s strastnim temperamentom Zahoda in osvojili polno dvorano poslušalcev. Metka Sulic Boris Kobal in simfonični orkester NOVA filharmonija v Gallusovi dvorani matic bajzelj SLOVO - Basist skupine Motorhead Kralj rokenrola Ian Fraser Kilmister - Lemmy je umrl v 70. letu starosti lan Fraser Kilmister - Lemmy na odru s svojo bas kitaro Kralj rokenrola, Bog, za nekatere pa enostavno Lemmy. To so le nekateri izmed vzdevkov, ki si jih je v več kot štiridesetletni glasbeni karieri zaslužil Ian Fraser Kilmister, pevec, basist in lider angleškega benda Motörhead. Novica o smrti 70-letnega angleškega rokerja je včeraj prizadela svetovno glasbeno sceno. Kot so zapisali na uradni Motörhead facebook strani, so Kilmisterju pred nekaj dnevi diagnosticirali izredno hudega raka, »železni« Lemmy pa se je tokrat vdal. Kdo pa je bil Lemmy? Rad bi ponovno citiral Davea Grohla, nekdanjega bobnarja benda Nirvana in danes liderja ameriške skupine Foo Fighters, ki je nekoč izjavil: »Elvis? Keith Richards? Kje pa... Lemmy je edini kralj rokenrola, nihče se mu še zdaleč ne približa!« Sedemdesetletni Lemmy je sicer v zadnjih dveh letih rahlo »potegnil ročno zavoro«, a to le zaradi zdravstvenih problemov. Nič čudnega, saj je svojo glasbeno kariero dan za dnem gradil v čistem rokenrol stilu Sex, Drugs and Rock 'n' Roll, k temu pa moramo dodati še dnevna paketa cigaret in marsikateri kozarec viskija. Ian Fraser Kilmister se je rodil v angleškem mestu Stoke-on-Trent, za glasbeno kariero pa se je odločil že v najstniških letih, potem ko je nek večer prisostvoval koncertu benda The Beatles. Proti koncu šestdesetih let je bil nosač na glasbeni turneji Ji-mija Hendrixa, leta 1972 pa je postal član angleškega space rock benda Hawkwind. Lemmy je takrat začel z igranjem bas kitare, tri leta kasneje pa ustanovil svojo skupino z imenom Motörhead. V 40-letni karieri je bend izdal več kot dvajset studijskih plošč, veliko pa je bilo tudi live albumov in kar nekaj glasbenih priredb ter drugih sodelovanj. Lemmy je bil dosleden človek, brezkompromisen tako v stilu življenja kot v glasbi. V svoje pesmi je spravil ljubezen do rok, pank in metal glasbe, končni rezultat pa je bil hiter in »umazan« rokenrol, to je tako imenovan Motörhead glasbeni stil. V številnih intervjujih je večkrat dajal rezke in ostre odgovore, angleški humor pa ga ni nikoli zapustil. Še pred nekaj meseci so mu vnovič postavili zimzeleno vprašanje, kdo so bili boljši Beatlesi ali Stonesi? »Ni dvoma, če mene vprašate... boljši so bili Ramonsi!« Tak je bil torej Lemmy, glasbena ikona, spoštovanja vreden človek, pa čeprav ne ravno idealen zgled za mlajše generacije. Nekateri so ga sicer imeli za pravo božanstvo, tudi pri tem pa se je rade volje pošalil: »Nimam rad takih primerjav,« je nekoč dejal »vsekakor je pa Bog gotovo višji od mene!« Rajko Dolhar 12 Sreda, 30. decembra 2015 ARHITEKTURA Narodni dom v Trstu, detajl stranskega stopnišča z vhodom v dvigalo. V glavnem atriju je gledališke obiskovalce sprejelo monumentalno dvojno stopnišče. Štiri stranska stopnišča in dvigala pa so vodila v zgornje prostore. Dve lahko spet vidimo tudi danes. fotodamj@n Casa Bartoli na tržaškem Borznem trgu, 1905-1906. Značilni okrasni rombi na Bartolijevi hiši imajo svoj vzor v cerkvi San Miniato al Monte v Firencah -Fabiani jih je uporabil že v Gorici, tu pa je nanje položil še velike akantove liste iz antičnega sveta. Tako se je, kaže, maščeval občinski upravi, ko mu je prvotne zamisli zavrnila. Ob taki kulturni vsebini mu niso mogli več ugovarjati. fotodamj@n PfliSst ■ i R p iVW 00S HMKI M ^VS ■nOji rAV ♦v* Jfe C ¡M Fabianijev Trst nas pelje v čas pred prvo svetovno vojno. To je habsburški, pomorski, industrijski, meščanski Trst, ki ga je objela belle epoque in večinoma ni uvidel, da se približuje svojemu koncu. Tudi danes radi spregledamo njegove šibkosti, zastoje in protislovja. Fabianijev Trst je slovenski, italijanski in nemško-avstrijski, dunajski in jadranski meščanski Trst - tu, tako se zdi, za proletarski in plebejski svet ni bilo prostora. To je Trst v svojem največjem razmahu in obenem Trst zahajajočega habsburškega Dunaja. Arhitekt Maks Fabiani je prijateljeval s prestolonaslednikom Francem Ferdinandom. Novo mesto, kot mu še danes rečemo, je skoraj dvesto let prej začelo nastajati ob prvem, »starem mestu«. Zaznamuje ga predvsem klasicizem. Po letu 1880 pa se Trst iz prve Terezijanske četrti razvija v velemesto. Prenovo njegovega jedra, nove mestne predele in velike industrijske zgradbe zaznamujeta sprva historični eklektični slog in nato secesija. Fa-biani pa je že gledal tudi preko dunajske šole Otta Wagnerja. Naj mi urbanisti in arhitekti ne zamerijo, da segam na njihovo področje. Sem profesorica zgodovine in filozofije, urbanistika in arhitektura pa sta v mojih očeh popredmetenje obeh. Sicer sem le listala po knjigah in iskala na spletu. Del tega ponujam bralcem. Poklonimo se prof. Marku Pozzettu »Maks Fabiani se je rodil kot dvanajsti od štirinajstih otrok v Kobdilju, v občini Štanjel na Krasu, 29. aprila 1865. Odraščal je v prostorni, prijazni in strogi očetovi hiši, postavljeni na pobočju griča. Otroštvo je preživel v tipični gosposki kraški hiši, zgrajeni iz sivega kamna, z belo obrobljenimi okni. (...) Človeka še danes prevzame čar teh krajev, kjer se zdi, da se je čas ustavil ob 'patriarhalni' figuri mater familias, ki je upravljala domačijo.« Tako nam arhitekt in umetnostni zgodovinar prof. Marko Poz-zetto spregovori o Fa- Razgled s terase Narodnega doma proti kraškemu robu. Podoben posnetek najdemo na starih razglednicah. V letih pred prvo svetovno vojno so mnoge dopisnice prikazovale takratni Vojaški trg in sam Narodni dom. Slovensko gradbeno podjetje Martelanc ga je predalo leta 1904. i n nI ^fj Po Fabianijever Marta Ivašič bianiju v svoji monumentalni monografiji: »Maks Fabiani - Vizije prostora« (izšla je v Kranju pri založbi Libra leta 1997). V študijah prof. Marka Pozzetta najdemo ključ za branje Fabianija, za razumevanje Trsta in še mnogo drugega. V Fabianije-vih gradnjah se dialektično srečujejo in soočajo kleno poglabljanje v duh kraja in nepomirljivo iskanje še nepreizkušenega, dinamičnega, presežnega. Trg - srce kraja Fabiani je namenjal posebno pozornost trgom. Njegovi so na primer načrt za Karlsplatz na Dunaju in ureditev Slovenskega trga v Ljubljani, ali pa, kasneje, načrti za goriški Travnik, ko je ta že nosil ime Piazza Vittoria. Prav tako je trgom namenil pozornost, ko je šlo za manjše kraje, na Krasu, v Laškem in drugje. Dve od treh tržaških Fabianijevih pa- lač sta stali na mestnih trgih: Narodni dom na takratnem Vojaškem trgu, Casa Bartoli na Borznem trgu. Oba trga sta v njegovem času pridobivala nov, veličastnejši videz in videti je, da je imel Fabiani jasen pogled na njihov razvoj, ko je projektiral svoji tržaški stavbi. To je bil njegov nauk. Fabianiju trgi niso bili le »skupek bolj ali manj monu-mentalnih palač«, pač pa prostor, ki vabi in povezuje. S trgom se posamezniki in skupnosti poistovetijo, se v njem zrcalijo in prepoznavajo. Trg kot srce kraja in trg kot mikrokozmos. V vseh treh njegovih tržaških palačah so bili tudi prostori za javnost: kavarne, hotel, restavracije, trgovine, banka, gledališče, ipd. Borzni trg je takrat v še večji meri razvijal svojo gosposko vlogo in podobo. Vojaški trg pa je stal na prehodu iz Tere-zijanske četrti v novo nastajajoči mestni predel med sedanjimi ulicami Battisti, Co- J nt E. i r IM nagrŽno bilo jutro rekordno mrzlo za december in tudi čez z dan je temperatura ostala globoko pod lediščem. o Na Letališču Brnik se je ohladilo na -22,6 °C, v Ratečah in Žireh na -21,4 °C, v Radovljici na -19,8 °C in v Ljubljani na -15,6 °C._ Danes: ob 0.51 najvišje 34 cm, ob 6.34 najnižje -7 cm, ob 11.37 najvišje 23 cm, o ob 18.40 najnižje -41 cm. S Jutri: ob 1.32 najvišje 31 cm, ob 7.24 najnižje -4 cm, ob 12.04 najvišje 14 cm, ob 19.13 najnižje -33 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15 stopinj C. 500 m ............6 1000 m ...........4 1500 m ...........2 2000 m ...........1 2500 m ........... 0 2864 m ......... -2 Vrednost UV indeksa ob jasnem vremenu sredi dneva doseže 1. Tudi bodoči očetje s simptomi nosečnosti BERLIN - Medtem ko je nabrekel trebuh pri nosečnicah nekaj povsem naravnega, lahko tudi bodoči očetje dobijo trebuh, ki spominja na nosečniškega. Strokovnjaki to imenujejo sindrom couvade oziroma nosečnost iz razumevanja. Številni zdravi moški v času pričakovanja otroka izkusijo simptome, kot so »pridobitev teže, spremembe v apetitu in trebušne težave«, je dejal zdravnik na porodniškem oddelku berlinske bolnišnice Jan-Peter Siedentopf. Poljska študija na vzorcu 143 bodočih očetov, ki jo navaja nemški zdravnik, je pokazala, da te simptome izkusi kar 72 odstotkov vseh moških. »To lahko razložimo samo s spremenjenim vedenjem žensk,« je izpostavil Siedentopf, ki je dodal, da so tem spremembam bolj izpostavljeni empatični moški. Poginila tajska kraljeva psica Tongdaeng SVOBODA TISKA Letos ubitih 110 novinarjev, • v «( ••• največ v Siriji BERLIN - V letošnjem letu je bilo zaradi svojega dela ubitih še več novinarjev kot lani. Organizacija Novinarji brez meja v svojem letnem poročilu poroča o 110 novinarskih smrtnih žrtvah. Od tega jih je 67, eden več kot v letu 2014, umrlo zaradi svojega novinarskega dela, pri preostalih pa motiva ni bilo mogoče natančno določiti. Po podatkih Novinarjev brez meja je bilo v letošnjem letu poleg omenjenih 110 ubitih še 27 t. i. državljanskih novinarjev in sedem medijskih sodelavcev. Kar 40 odstotkov novinarjev so ubili skrajneži iz vrst Islamske države ali Al Kaide. Najnevarnejša država za novinarje je bila letos znova Sirija, čeprav se je število ubitih novinarjev tam zmanjšalo. A to je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa mogoče pojasniti z dejstvom, da v Siriji deluje vse manj novinarjev; tuji mediji tja skorajda ne pošiljajo več svojih sodelavcev. Nova na seznamu nevarnih držav za novinarje je Francija, in sicer izključno zaradi napada islamskih skrajnežev na uredništvo satirične revije Charlie Heb-do v začetku leta. Najmanj po pet novinarjev je bilo ubitih še v Iraku, Braziliji, Bangladešu, Jemnu in Južnem Sudanu. Nevladna novinarska organizacija Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je medtem v svojem poročilu zapisala, da je bilo letos po svetu med opravljanjem dela ubitih 69 novinarjev oziroma osem več kot leto prej. (STA) ZDA - Po kar štirih letih pomanjkanja vode Suša v Kaliforniji ogroža na milijone velikih dreves Na posnetku so dobro vidne posledice že štiriletne suše v Kaliforniji ansa TEXAS CITY - Suša, ki v ameriški zvezni državi Kaliforniji vztraja že od leta 2011, ogroža okoli 58 milijonov velikih dreves, kaže študija, ki je bila objavljena v ponedeljek. Poleg pomanjkanja vode, visokih temperatur in lubadar-ja se povečuje tudi tveganje za umiranje gozdov, še piše v študiji. »Gozdovi Kaliforniji omogočajo zagotavljanje vode, shranjevanje toplogrednih plinov, kot tudi izdelke iz lesa, turizem in rekreacijo,« opozarja ekolog Greg Asner, ki deluje na inštitutu Carneige. »Gozdovi so ekološko, gospodarsko in kulturno zelo pomembni,« je izpostavil. »Suša gozdove izpostavlja ogromnemu tveganju za dolgoročne spremembe v ekosistemih, ki bi lahko vplivale na živalska bivališča in biološko raznolikost,« še dodaja. Raziskovalci so na 10,6 milijona hektarov gozda našli 888 milijonov dreves, ki so morali med letoma 2011 in 2015 prenesti pomanjkanje vode. Od teh je 58 milijonov dreves utrpelo hujše pomanjkanje vode, ki predstavlja grožnjo dolgoročnemu zdravju gozda, poudarjajo v študiji. (STA) Eksplozija kondomata v Nemčiji terjala življenje AHAUS - V kraju Schöppingen na zahodu Nemčije je na božični dan umrl moški, ki je skušal skupaj s kolegoma vlomiti v kondomat. Trojica je skušala avtomat za prodajo kondomov odpreti z razstrelivom, a pri tem ni imela sreče. Eden od kovinskih kosov, ki so ob eksploziji poleteli po zraku, je namreč enega zadel v glavo in ubil. 29-letnik sicer ni umrl takoj, ampak je poškodbam podlegel kasneje v bolnišnici. Sostorilca sta pobegnila, ne da bi s seboj odnesla kondome ali gotovino iz kondomata. Svojega prijatelja sta nato odpeljala v bolnišnico in tam lagala, da je padel po stopnicah in se udaril v glavo. A ta zgodba zaposlenih v bolnišnici ni prepričala, zato so poklicali policijo. Med zaslišanjem je eden od roparjev priznal, da so razstrelili kondomat. BANGKOK - Tajski kralj Bhumibol je izgubil svojega ljubega psa. Psica Tongdaeng je poginila v soboto v kraljevi palači v obmorskem letovišču Hua Hin. Vzela jo je starost, saj je dočakala za psa častivrednih 17 let. Ljubezen se je rodila leta 1998, ko je kralj naletel na potepuško psičko in se jo odločil rešiti. Širši javnosti je Tongdaeng postala znana leta 2002, ko je izšla njena biografija. Spisal jo je sam kralj. Psička belo-svetlo rjave barve, katere ime v prevodu pomeni baker, je bila poleg tega navdih za glavni lik tajskega risanega filma, ki je izšel novembra, pojavila pa se je tudi na poštni znamki. SLOVENIJA - Statistika Največ Slovencev praznuje rojstni dan 1. januarja LJUBLJANA - Največ prebivalcev Slovenije ima rojstni dan 1. januarja, najmanj pa 31. decembra. Tudi zato, ker so starši v preteklosti ob uradni prijavi rojstva otrok, ki so se rodili na zadnje dneve leta, navedli kot datum rojstva 1. januar, novega leta dan, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs). Prvi januar ima v uradnih dokumentih zapisan kot rojstni dan največ prebivalcev Slovenije, in sicer 7670, 31. december pa najmanj - 4695. Razmerje med številom rojstev na 1. januar in na 31. december je 62:38. Tolikšna razlika v številu rojstev med tema dvema dnevoma se ne zdi prav nič naravna, saj tako ogromne razlike v številu rojstev na posamezni dan v letu po navedbah Sursa ni med nobenima drugima sosednjima datumoma. Vzrok za to je bilo v preteklosti prestavljanje uradne registracije oz. prijave rojstva otroka z zadnjih dni leta na prvi dan novega leta. To je bilo večinoma mogoče toliko časa, dokler se je večina otrok rojevala doma in dokler prijave rojstva ni opravljala porodnišnica ali druga zdravstvena ustanova. Največje razlike med številom rojstev na zadnji dan starega leta in številom rojstev na prvi dan novega leta so značilne za prebivalce, rojene do začetka 50. let prejšnjega stoletja. Po tem obdobju se je namreč delež rojstev v porodnišnici s 54 odstotkov leta 1952 dvignil na 99 odstotkov leta 1975. S povečevanjem števila otrok, rojenih v porodnišnicah, se je manjšala možnost prijave nepravega datuma rojstva otroka, ki je bil v resnici rojen na zadnji dan (ali celo na zadnje dni) leta. Danes se nam zdi navajanje nepravega datuma rojstva precej nenavadno, a starši so to takrat počeli iz zelo praktičnih razlogov: fantje so šli tako pozneje služit vojaški rok, otroci so šli leto pozneje v šolo. Vendar pa je imelo tako ravnanje še druge posledice. Prestavljanje datuma rojstva je povzročilo, da je bilo po uradno prikazanih podatkih število rojstev deklic večje od števila rojstev dečkov (decembra 1950), kar ni v skladu z biološkimi pravili rodnosti niti z dejanskim stanjem. Po letu 1970 se je število prebivalcev, ki so se rojevali na 1. januar in dan prej približno izenačili. Sicer pa razlik v številu rojstnih dni ne opažamo samo med zadnjim dnem starega in prvim dnem novega leta, ampak podobno velja, le v manjšem obsegu, tudi za rojstne dni prebivalcev na zadnji dan meseca in na prvi dan naslednjega. (STA)