212
V  BABILONSKI   SUŽNOSTI.
bilo dano ali stopiti v cesarsko službo ali prevzeti gospodarstvo, in odločil se je z lahkim srcem za — gospodarstvo. Stari Knez je tiho prikimal, mati pa je hvalila Boga, da ima sina pri sebi, za katerega je toliko molila in skrbela, ko je hodil po svetu.
Mladi Knez je potreboval gospodinje in ni mu bilo težko izbrati jo, ker je bila ponosna Venceva Terezija — ne vede in ne hote ¦— kolikor toliko kriva, da se je Anton tako lahko odločil prevzeti gospodarstvo. Pokesal se Anton nikdar ni, da je ravnal tako, kakor mu je velevalo po pameti srce. Živel je srečno v domačem krogu.
Dr. Gaber pa je ostal samec, ker zdelo se mu je najboljše v njegovem poklicu, da ni vezan na soprogo in družino, ampak da tisto skrb prenese na bolnike in reveže, ki so je često-krat prav posebno potrebni. Vse ga je spoštovalo in ljubilo. Pri Venčevih in Knezovih je bil vedno z veseljem vsprejeti gost, kjer je v domačem krogu svojih dobrih prijateljev rad po-modroval, kako čudovita so pota, po katerih iščejo srca človeška svoje sreče, da pa vendar oni le najbolje store, ki hodijo za vzori, kakoršne rodi srce polno krščanske ljubezni.
^sLM^~
V  babilonski  sužnosti.
(Po 136. psalmu.)
pfosedamo tu po bregeh V? Ob vodah v Babilonu, Solze bleste se nam v očeh Po hramih na Sijonu.
Na vrbah citre nam vise In v grlu pesmi nam molče, Ne pojemo v tujini Kot nekdaj v domovini.
Vprašuje Babilonec nas:
»Kaj Izrael ne pevaš?
Zapoj Sijona blišč in kras!
Kaj tu v solzah medlevaš?
Sam sebe s petjem boš vedril, Pri citrah nas boš veselil
V ravnotnem Babilonu,
Ge pel boš o Sijonu«.
»Ne bode citral, nikdar pel
V  prognanstvu in tujini Jehovi pesmij Izrael
In svoji domovini:
Oskrunjena je zemlja ta, Zakonov božjih ne pozna:
Ne bo pel pesmij svetih
V  pokrajinah prokletih«.
Če zabim te, sijonska hči,
Ki te Edomei štrli.
Desnica naj odrveni,
Priraste jezik v grli:
Sovragov pomni, o Gospod,
Ki v sužnost vlekli tvoj so rod,
Kaznuj, Gospod, Edomce,
Uniči njih potomce.
Kot joče izraelski sin, Ker proč je čast sijonska, Jokala boš tik razvalin Bridko, hči babilonska:
Junak bo od nekod pridrl, Porušil te in v tla potrl — Ko jok bo v Babilonu, Jaz pel bom na Sijonu.
A. H.