Llat u koriati dalav-akaga l|udotva. Dalav-ol ao oprtvl6«nl do vaaga kir producirafo.
This paper 1« davotod
to tha intaraat« of tho working claaa. Work-era ara an tit lad to all what thav produca.
Ste v. (No.) 430.
Eaiaraaa« iwU oiMi *«•>**, l)to. I, 1907, at lb« poai offio. •t Chtaafo IU. uttu«r tb* Act of Oh|nii of Marob IN, Iff».
Oftici. 4001 W. 31. Sir., Ckiei|i, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE*
naitavllko v oklapa|u* ki aa nahala polog va-ioga naalova. prilap||o-naga «podalali
na ovitku. Ako (431) |a itavilka . . tada| vam • prihodnjo itovilko naiaga liata po-taAa naročnina, Prooi-mo ponovita |o takoj.
Chicago» 111., 7. decembra (December) 1915.
Leto (Vola) X.
Meyer Londonov predlog.
Včeraj se je v Washington» sešel 64. kongres Zedinjenih držav. Socialistična stranka ima v njem enega edinega zastopnika; to je sodrug Meyer London, ki je bil izvoljen v vzhodnem New Yorku. Med množico nasprotnikov se ta edini mandat takorekoč izgubi. Meščanske stranke imajo v kongresu 224 demokratov, 196 republikancev, 7 progresistov in enega "neodvisnega". V tej masi kapitalističnih interesentov je položaj edinega socialista skoraj brezupen. Če ne doseže niti drobtinice vidnega, pozitivnega uspeha, mu ne more nihče ničesar očitati, kajti tudi Meyer London ni bil izvoljen kot čarodejnik, ampak le-kot poslanec. .
Kljub temu smo prepričani, da ne ostane njegova izvolitev brez pomena za stranko in za zavedno delavstvo. Čim maloštevilnejša je kakšna opozicija napram vladajoči stranki, tembolj prihaja v pošte v osebnost njenih članov. Stranka, ki ima v parlamentu mnogo svojih zastopnikov, lahko pretrpi, če so nekateri med njimi slabši. Obe "glavni" stranki, demokratična in r^publi-čanska, imata celo mnogo več slabili, kakor dobrih poslancev — slabih tudi z njihovega lastnega stališča. Ali to jih ne boli; da imajo le nekoliko sposobnih, ki se znajo v debati in pri ostalem delu postaviti za strankine interese, pa so zadovoljni; za vse druge jim zadostuje, da jih ima-■jo pri glasovanjih na vrvici.^_
Kar se tiče sodruga Londona, je pa vse odvisno od njegovih osebnih sposobnosti. Poleg njega ni nikogar, da bi dopolnjeval, česar ne stori on, nikogar, s komur bi mogel deliti parlamentarno delo. Kar opravi sam, bo opravljeno, in če bi to bilo slabo, tedaj bi bilo slabo vse socialistično delo v kongresu.
Na srečo spada sodrug Londou med one ameriške socialiste, ki so že praktično in teoretično dokazali, da so na svojem mestu in od katerih sme stranka pričakovati — ne čudežev, pač pa toliko dela, kolikor ga more opra\iti zanesljiv, sposoben, znanstveno podkovav in priden sodrug.
To pa že pomeni mnogo. V kongresu se bo slišala socialistična bes*8a, iiepcrpačena in neustrašna, in ne bo se mogla zatajiti. Med vso mno-' žico nasprotnikov bo celo dosti takih, ki jo bodo |Mfslišali prvič v svojem življenju in marsikdo bo Idebelo gledal, če bo spoznal, da je socializem v fresnici vse drugačen, nego si ga je dotlej slikal lpo pojmih, ki jih je dobival iz napačnih virov.
Prvo dejanje sodruga Londona v kongresu '" je tako, da še bolj utrjuje upe, ki jih je stranka imela takoj po njegovi izvolitvi. Tiče se miru in bo napravila v dobi, ko se predlagajo kongresu ogromne zahteve za militarizem, še povečan vtisk.
Predlog sodruga Londona poziva predsednika Zedinjenih držav, da stopi v stik z vladami drugih nevtralnih dežel zaradi sklicanja konference, ki naj bi se potrudila, da ustavi vojno. Obenem obsega predlog tudi načela, ki naj bi se * vpoštevala pri sklepanju miru.
Nihče ne more vedeti, če bo imel predlog kaj stvarnega uspeha ali nc. Uganiti se ne more, če-, ga kongres sprejme ali ne. In če ga sprejme, je negotovo, ali se posreči sestanek predlagane konference. In če se konferenca snide, y vprašanje, ali doseže res mir.
Kljub temu je predlog tako umesten, da bi moral ves kongres kakor en mož glasovati zanj, če bi hotel ustreči potrebam dobe po svojih najboljših močeh.
' '* Mi ne evnimo nič kaj visoko raznih mirovnih
poizkusov, ki prihajajo že več kakor leto dniod vsakovrstnih privatnih družb in posameznikov. Fordova ekspedicija v Evropo, ki je zadnji eksperiment te vrste, se nam zdi pavlihovstvo. Toda med temi diletantizini in Londonovim predlogom je razlika kakor noč in dan.
Kar predlaga socialistični poslanec, ni privatna igra. Celo če bi poizkusil Wilson iz lastne iniciative posredovati, ne bi imelo to enakega pomena, kakor če ga pozove kongres s svojim sklepom na posredovanje. Ako stoji za predsednikom kongres, je Wilsonova beseda glas Amerike, in vsaj na vlade nevtralnih dežel mora to napraviti drugačen vtisk, kakor Fordovo romanje ali pa Bryanove pridige.
Važen del Loudonovega predloga so načela, ki naj bi bila merodajna za sklepanje miru. To so ista načela, ki so jih izrekle razne socialistične stranke na svojih konferencah, in če bi jih sprejel kongres v imenu Zedinjenih držav, bi ideja pravičnosti s tem mnogo pridobila.
Ameriški kongres nima take moči, da bi prisilil evropske vlade na odobritev svojega sklepa. Ali če se mu ne posreči, kar predlaga njegov član sodrug London, se je vsaj rešil vsake odgovornosti. Ker pa ni prerokov in ne more nihče v zvezdah citati, kakšen bo uspeh pri nevtralnih in vojskujočih se deželah, je kongres moralno dolžan storiti za dosego miru, kar je v njegovih močeh, in Londonov predlog mu daje najlepšo priliko za to.
Resolucija, ki jo predlaga socialistični poslanec; se glasi:
"Ker ne inore narod Zedinjenih držav, dasi je nevtralen, biti ravnodušen vpričo bratomorne-ge konflikta, ki pustoši Evropo;
ker izpodriva zakon fizične sile, čimdalje tra-je vojna, tembolj vsak drugi zakon človeškega ravnanja;
ker je ugnala vojna miljone Američanov v stanje strahu, ki ogroža normalni razvoj tega naroda in zatemnjuje realna vprašanja, ki se javljajo naši generaciji, z umetno vstvarjenim vprašanjem oboroiavanjr> proti nevidnemu in neizrecne-mu sovražniku;
ker bi izjava nacionalnega zakonodajstva največjega nevtralnega naroda na svetu v prilog takojšnji konferenci nevtralnih narodov okrepčala rko predsednika Zedinjenih držav v njegovem trudu za mednaroden mir:
skleneta senat in poslanska zbornica Zedinjenih držav v Ameriki, zbrana v kongresu, da pozivamo s tem predsednika, naj skliče konferenco nevtralnih dežel, ki naj ponudi bojujočim se narodom svoje posredovanje in naj zboruje trajno do konca vojne;
izreka se nadalje, da se po mnenju senata in poslanske zbornice lahko doseže trajen mir, če se sprejmejo sledeča načela za podlago razprav omenjene konference:
1.	Da se zapuste zasedeni kraji;
2.	Da se osvobode podjarmljeni narodi;
3.	Da se uvede v Al&aciji in Loreni. na Poljskem in na Finskem splošno glasovanje narodov, kam hočejo srpadati;
4.	Da se odpravijo politične in meščanske omejitve Židov, kjerkoli še obstoje;
5.	Svoboda na morju;
6.	Postopno skupno razo rože nje;
7.	Ustanovitev mednarodnega razsodišča in trgovski bojkot kot kazensko sredstvo zoper pre-ziranje razsodiščnih odlokov."
Vse na račun delavstva.
Lahko se prizna, da se angleški način vladanja precej razlikuje od vzhodno evropskega, bodisi nemškega, avstrijskega ali pa ruskega. Četudi je Anglija monarhija, vendar ne more noben kralj in noben minister poskušati, da bi vladai absolutist ično. Niti v republikah nima ljudsko urnenje toliko vpliva in ni organizirano delavstvo od najvišjih vladnih organov tako vpt>štcvano kakor na Angleškem.
• V Berlinu, Petrogradu in na Dunaju bi bilo naravnost nezaslišano, da bi šel minister med delavce in jim govoril na shodih. Na Angleškem je to, zlasti odkar je vojna, že nekaj vsakdanjega. Municijski minister Lloyd George se je posebno v prvih časih po svojem imenovanju več' gibal med delavci kakor v kakšnih drugih krogih, Ne le da je govoril, ampak tudi delmtiral je z delavskimi govorniki, in nič se mu ni zdelo, da bi se bil s tem kaj ponižal. N
Politično življenje na Angleškem je torej res bolj demokratično kakor v mnogih drugih državah. Prav zato pa je Anglija dežela, v kateri se lahko mnogo bolje poučimo o absolutnih nedo-statkih sedanje države kakor marsikje drugod. Ce bi bila Velika Witanija republika, bi se izpre-menilo toliko, da bi bilo nekoliko manje srednjeveških ceremonij, da bi imeli krono v kakšnem muzeju in da bi si prihranili stroške za vzdržava-nje dvora. Sicer pa je na AngleAkem tudi sedaj skoraj vse tako kakor v republiki.
Vpraša pa se: .Je li zato dobro?
Dne 30. novembra je bil sam ministrski predsednik Asquith na konferenci londonskih strokovnih organizacij in je tam govoril pred delavskimi delegsti. Rotil je delavce, naj se odrečejo, dokler traje vojna, vsakemu zboljšanju plač. Iz patrio-tičnih razlogov naj ravnajo tako. Angleška pleča, je dejal, so pač sposobna, da preneso vsako breme, ki jim ga naloži vojna.
Najznačilnejši odstavki njegovega govora so sledeči:
"Vsak pretiran dohodek, bodisi v obliki plače ali ps v obliki profita, ki ne najde kot davek ali pa kot posojilo svoje poti nazaj k državi, ali pa se ne porabi v potrebnih industrijah ali v javni službi, je v enaki meri izguba za nacionalne dohodke in vire, torej v enaki meri izguba za nacionalno stvar. Zato se obrača vlada do voditeljev strokovnih organizacij, da bi s svojim vplivom preprečili splošne mezdne zahteve. Dasi so nekatere industrije trpele vsled vojne, je venda?* po najboljših cenitvah okrog štiri in pol miljona delavcev dobilo v tem času znatne priboljške.
Na drugi strani smo doživeli znatno zvišanje življenskih cen. Živež se je podražil za 40 odstotkov, stanarina za dva, svečava in kurjeva za 25, obleke za 25 odstotkov. Kljub temu žive delavci sedaj bolje kakor pred vojno.
Zato naj delavci sedaj opuste boj za pravice, ki bi bil ob drugem času morda opravičen, da pomagajo na svoj način izvršiti veliko nalogo, ob kateri imamo skupne interese in od katere je odvisno naše materijaltio bogastvo, kakor tuid čast in življenje naroda."
Kancclar državnega zaklada Reginald McKenna je govoril v enakem zmislu in. je dejal, da je sedanje večje dohodke delavcev povzročilo pomnoženo čezurno delo in povečani osebni napori. Za-hteve po zvišanju plače pa naj bi delavci (»pustili, ker jih mora nazadnje vendar le vlada plačati, kateri se podražuje vojni materijal. Naši vojaki in mornarji morajo imeti puške, pa če bi porabili zadnji šiling za to. Vsakdo naj se vpraša
Mrs. Rowe, predstojinca oddelka V.a javno blaginjo v slavnem mestu Chicago, je iznašla metodo za rešitev vprašanja brezposelnosti. Samo zlobni jeziki pravijo, da se ni v tem miljonskein mestu doslej še nič storilo za brezposelne. Tu i-mamo n. pr. mestno prenočišče. Tudi v policijskem zaporu je včasi lahko kdo prenočeval, če ni-,so bili tisti krasni prostori prenapolnjeni s hudo " delci, pijanci in takimi, ki jih je policija vjela na
slepo srečo.
In lani — lani smo imeli celo komisijo, ki je * študirala problem brezposelnosti, študirala vso dolgo zimo, študirala toliko časa, da so se ceste osušile in je zapustil mesto, kdor je le mogel.
Ampak Mrs. Rowe bo sedaj rešila vprašanje. Ločila bo namreč kozle od jagnjet, brezposelne delavce od trampov.
/	Kako bo to spoznala?
O! Prav enostavno. Vse velike ideje so enostavne, tudi Mrs. Rowe se drži tega načela.
Mesto Chicago je nakupilo drv za zimo. Ta drva je treba žagati. Za žaganje se mora plačati • mezda, kajti žaganje je delo.
Mrs. Rowe je inodrejša. Zima je tu. v mestu je že sedaj vse polno brezposelnih, čim bolj bo pritiskal mraz, tem več jih bo. Ti ljudje si bodo želeli ponoči strehe nad glavo. V mestnem prenočišču bo nekaj prostora. Ali kdor bo hotel tja po-
ložiti svojo trudno glavo, naj žaga drva. Tri ure mora žagati, potem sme spati v prenočišču in dobi zjutraj "coffee." Kako se pravi tisti vodi po slovensko, ne vemo; da ni kava, pa vemo.
Tako bodo drva sc/.agana in delo bo spravljeno tako poceni, da ceneje sploh ne more biti.
Odpuščanje! Zmotili smo se. Mrs. Rowe ni napravila tega krasnega načrta zato, da se poceni sežagajo mestna drva, ampak da se pomaga brezposelnim. Njena filozofija je jasna in razumljiva: Trampi ne bodo hoteli žagati, ne bodo dobili prenočišča, pa bodo rekli mestu good bye. Brezposeln delavec pa bo pokazal svojo vrednost s
tem, da bo žagal.
Po našem skromnem mnenju je odtod pa do rešitve* brezposelnostnega problema še dolga pot Lani je bilo pogostoma ne le mestno prenočišče, ampak tudi vsi hodniki v mestni hiši, vsi policijski zapori, Hull house in podobna poslopja ter vsi tisti "hoteli", kjer se prenočuje za deset centov, prenapolnjeni, pa je vendar blodilo še na tisoče delavcev vso noč po chicaških ulicah in iskalo kakšen kot, kjer vsaj burja ne bi brila. Zdi se torej. da bi bilo treba več prilike za prenočevanje, ne pa, da se še sedanja otežkočuje.
Ali gospa predstojnica misli, da bodo po njenem načrtu najprej tisti brezposelni prišli do prenočišča. ki so najbolj vredni te dobrote.
Nemara se cenjena dama moti. Žaganje je navidezno zelo enostavno opravilo. Toda kdor ni za to. ni za to, pa je lahko za druge reči. ki so morda težje kakor žaganje. Mrs. Rovve najbrže ne zna krpati čevljev, dasi se smatra to za nizko delo; gotovo je pa prepričana, da zna kaj boljšega.
Da je to žaganje prav slaba izkušnja, je bilo povedano že v nekem vladnem poročilu. Ideja laganja se namreč ni porodila v glavi naše ehica-ške dame. ampak z njo so že drugod delali poskusi', in omenjeno vladno poročilo pravi o tem:
"Izkušnja je taka, da se zelo lahko izvrši, ali taka tudi, da nič ne zadovoljuje. Človek lahko žaga drva kratek čas ali pa tudi ves dan, pa je navsezadnje vendar nezanesljiv in nestalen. Dru« - gi ljudje morda niso sposobni, da bi žagali ali sekali drva, pa so vendar lahko zelo potrebni, pa tudi zelo sposobni, če dobe drugo opravilo. Kaj Jo sploh pove, če žaga človek drva. ali pa če jih ne žaga? Gotovo ne pove, kaj tla zna najbolje in česa najbolj potrebuje."
Tako je. Ta izkušnja z žaganjem je bluff.
Nič ne bi ugovarjali, če bi dama rekla: Drva morajo biti sežagana in ker so brezposebni delavci najbolj potrebni, naj jih oni žagajo.
Ali tedaj predvem ne bi smela označevati žaganja za dobrodelnost. Žaganje je delo. Vprašati bi bilo torej treba brezposelne, kdo zna žagati
sam, če ima pravico navijati cene takih predmetov. Ker sino vzeli bogatinom 50 odstotkov njihovih zvišanih profitov, imamo pravico zahtevati od delavca, naj odda državi 50 odstotkov svojih zvišanih mezd kot posojilo, za katero bo država plačevala obresti. Tisti, ki hočejo večje plače, morajo pokazati, da znajo varčevati."
Kdor se zamisli, da je v koži Asquitha in McKennc, bo lahkt* razumel te govore. Todu razumeti in odobravati je razlika. Delavec spozna iz govorov angleških ministrov lahko, da je sedanja država, kapitalistična država, nesposobna za rešitev svojih lastnih problemov, čim stopijo v nekoliko ostrejših oblikah prednjo.
Anglija je res storila več kakor druge dežele, da vpreže bogate sloje pred voz nacionalnih bremen. Novi zakon o dohodninskem davku je zelo progresiven in nalaga na velike dohodke take odstotke kakor v nobeni drugi deželi ne. To je seveda prav; ali razlika med dohodki kapita-Jista in delavca vendar ostaja. Kdor ima pet miljonov dohodkov na leto, se se vedno lahko smeje, če mora plačati dva miljona davka. S tremi ali pa tudi z enim miljonom se tudi še brezskrbno /ivi. Ca mora, plačati delavec od osemsto ali tisoč dolarjev d v* odstotka davka, je breme zanj mnogo bolj občutno. Kapitalist bo imel manj denarja za špekulacije, delavec si mora odtrgati davčni denar od svojih potrebščin.
McKenna pravi, da bo mprala vlada puške draže plačevati, če bodo delavci dobili večjo mezdo. Verjetno Je to. Saj jih plačuje tudi sedaj predrago; več mora dajati zanje, nego so vredne, ker hočejo imeti fabrikanti svoj profit. Ali delavci niso krivi, da je sistem tak; svojega želodca se ne morejo iznebiti in svojih otrok ne morejo pometati v Temzo, zato da ne bodo puške dražje.
Navsezadnje plačujejo tudi to podraženje vojnega materijala delavci; kajti državni denar nastaja kakor vsak drugi z delom. V kapitalistične blagajne je prišel kot profit, ustvarjen od delavcev, in kadar preide iz kapitalistove v državno blagajno, se njegov pravi značaj ne izpremeni.
Če bi hotela Asquith in McKenna varovati državno blagajno, bi jo morala v prvi vrsti varovati pred kapitalističnim ropom. Prihraniti bi ji morala to, kar plačuje sedaj po nepotrebnem ka- „ pitalistom v obliki profita. Vsa vojna industrija bi se morala podržaviti, tedaj bi bil prihranek tako vel&, da bi se delavcem lahko plačevale poštene in časovnim potrebam primerne mezde, pa bi bilo blago za državo še vedno cenejše kakor je sedaj.
Ali da bi se mogle izenačiti razmere vseh delavnih ljudi, da ne. bi ena skupina dosegala privilegij na račun drugih, bi morala biti vsa industrija, vsa produkcija sploh centralizirana. Kapitalističen sistem bi se moral umakniti socialističnemu ; tedaj bi se lahko bremena enakomerno razdelila, da ne bi enih popolnoma potlačila, korist dela bi bila pa tudi za vse enaka. In Asquithu ne bi bilo treba pridigati zmernosti ravno tistim, ki imajo itak najmanje sredstev za nezmernost.
V državi Ohio je bilo pri volitvah tega meseca tudi glasovanje o prohibiciji. Ondotna prbtisalon-ska liga je s svojimi podružnicami potrošila čez sto tisoč dolarjev za agitacijo. Samo Bryanovo potovanje je veljalo, kakor poroča rev. W. M. Hindman iz Columbus, 3613 dolarjev. — Vidi se torej, da je prohibicija že še tudi kaj druzega kakor boj zoper pijančevanje.
drva in plačati bi bilo treba za to delo toliko, koli-ttor je vredno, ne pa eno borno prenočevanje in šalico pobarvanega kropa.
Razun tega pa ne sme ostati mestno prenočišče zaprto tistim, ki ne znajo ali ne morejo žagati. Zakaj brezposebni delavci imajo moralno pravico zahtevati od družbe, da jim omogoči prebiti tisti čas, ko ne morejo ničesar zaslužiti. Delali so za družbo prej, delali hodrt zanjo pozneje. Mestno prenočišče ni prisilna dclavniea. In če se zahteva od brezposelnega, da naj išče dela, se mu ne sme vzeti za to potrebni čas z neplačanim delom.
Prihraniti mezde Žagarjev s tem, da se upre-žejo brezposelni, se pravi varčevati. Občini je treba varčevanja. Ali tam naj se varčuje, kjer je kaj in kjer se meče sedaj denar po nepotrebnem skozi okno, ne pa pri najpotrebnejših.
Gos^pa Howe ne b^ delala takih poskusov, če bi imelo mesto socialistično upravo.
Meseca oktobra so imele pruske, bavarske, saksonske in virtemberške čete 200.000 izgub. To je število po uradnih sesnanih. 200.000 mož v enem mesecu! In pri tem še ni prizadeta vsa nemška armada. Včasi se je ljudem grozno zdelo, če je bilo v vsej vojni toliko izgub. Sedaj je človek ob vso vrednost.
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODLIM BARSKI.
Hren se je jezil na Bajica, češ: Sam je kriv; čemu je pa vabil v hišo Peutcrja .kakor bi mu ponujal svojo ženo. Gospa se je potegnila za Bajica in tako se je razlil potok besedi, nastal je prepirček, kakršnih je bilo v tej rodbini dosti, ki so se pa vsi končali v lepem sporazumu ali pa zmago gospe Minke. V tem zakonu se je nagibal praznik življenja svojo mavrično barvo, a vrivala se je na njeno-mesto neomahljiva dolžnost. Vilar je zaradi priličja sicer poslušal pre-kljajoča se zakonska, toda razumel ni ničesar; njegove misli in večinoma tudi njegove oči o bile pri Danici. Vedno ga jc vlekla v svoj magični krog. Sedela je tiha kakor dete, ki se igra v kotu, ter šivala na nekem prtu. Na licih stllS* rdeli rožnati lisi. Kadar je izpregbvoril gospo-din Franjo, se je lahno vzravnala in se s pokornim in mehkim pogledom ozrlananj, ker svaka njegova beseda je imela zanjo poseben pomen: razmnožila se je v mnogo drugih, s katerimi je govorila v svoji sanjavosti. Nabirala si je te besede, jih držala v spominu, da priplavajo takrat, ko njega ne bo več tukaj, zopet na površje in ji postanejo vir novih velikih misli, prepojenih z njegovo podobo. Zakaj tiste dni ni misllia o malenkostnih stvareh, sanjala je le o čem velikem in dobrem in gospodin Franjo je stal ob njenih sanjah n« straži.
"Kaj pa, ali Bajiceva mati kdaj pride sem T" je vprašal, ko sta se bila zakonska nehala prerekati.
"Vsak dan pride in pravi, da se ji zdi Pfi nas prijetneje nego doma," je odgovorila gospa. 44Tudi dane« pride. Čez pol ure bo tukaj."
44Preden pride ona, odidem jaz," je rekel Hren in vstal, da se napravi v pisarno. 44 Gospa je sicer sama dobrota, toda njeno srbsko velika-štvo mi preseda. Njene težnje merijo v Srbijo, dasi je vdova po avstrijskem častniku. Ta bi nas z loparjem pognala iz Bosne, ko bi mogla. Vrtoglava je kakor njena snaha. To ti povem, Min-kec, pazi na vsako svojo besedo, bodi oprezna, drži jezik za zobmi —"
44To se pa že postreže. Ne boj se, Vinko!" je porogljivo rekla ter pomagala soprogu nategniti suknjo.
S Hrenom se je odpravi, tudi Vilar. rekoč, da mora pri dnevi opraviti svoj posel v konaku. Gospa ga je povabila, naj se po svojem oravku ovrne na kavo, kar je rade volje obljubil.
Po preteku debele ure se je vrnil. Bajiceva mati je sedela že pri Hrenovih. Pozdravil jo je z izrazi hvaležnosti, da se gospa tudi v svojih ' težkih Urah — iz teh besed je zvenelo toplo pomilovanje — spominja njegove prošnje.
44O gospod inženir, ne smete misliti, da so to žrtve z moje strani, ako prihajam vsak dan semkaj. Tu se počutim, kakor bi živela na od-počitku, v krogu teh ljubeznivih otrok — gospa je pokazala na Hrenove otroke in na Danico — se razvedrim in pozabim na sramoto, ki doma iz vseh kotov gleda name. Hvaležna sem vam, da ste me uvedli v pošteno hišo, kamor lahko hodim na oddih."
Sedli so. Gospodinja jc nalivala kavo. Bajiceva mati je govorila o tem, kar ji je tlačilo srce. Tudi ona je slutila, kaj se bo zgodilo.44Glejte, gospod inženir, zdaj sem v takšnem položaju, da se z enim očesom jokam, z drugim pa se.sme jem," je govorila, brišoč si oči. 44Ušla je nekoč svojemu očetu z mojim sinom, zdaj je ušla Saši za banja-luškim načelnikom, in lahko se zgodi, da uide kdaj še s tretjim in četrtim/ Bog z njo! Vesela sem, da je odšla, zdaj pojde morda tudi njena sestra. Obžalujem pa Sašo, ker ne bo mogel preboleti tega udarca. 4 Za -njim pojdem in ubijem ga kakor steklega psa!' kriči v svoji obupnosti. 4Oba ne moreva ostati na svetu. Kden mora poginiti, jaz ali on! Če je inženir za prazne, v hitrem navalu srda izrečene besede zastavil svoje življenje, ksj bi ga jaz ne, ko mi je zapeljivee nagomilil toliko sramoto na glavo!' Tako grozi in divja. To je največje gorje, da jo on še vedno iskreno ljubi. To mi dela skrbi. Da ni tega, vsak dan bi poslala za njo čez hribe in doline par blagoslovov. Povejte mi, gospodine Franjo, kako naj ozdravim sinovo bolezen! Oprostite mojo bolest! Mati sem njegova."
Vilar je iskal besede obžalovanja in tolažbe, pa jih ni mogel najti.
44 0-o — dvobojevala se bosta, a ne tako, kakor ste se vi z Buzdugo," je v solzah vzdihovala gospa. 44Ko bi umrl za naša svobodo, kakor jc to storil njegov junaški praded, onda bi ne plakala, ponašala bi se z njim, toda če pade v dvoboju z Židom za vlačugo plemenitih Čobanov? Je li to častno zanj in zame T?"
Vilar je miril, kolikor je mogel: poizkusil je z nebeško pravico, ki naj stoji na strani globoko užaljenega človeka; ko to ni izdalo, je poizkusil še z zemeljsko pravico, ki mora z vso silo zadeti krivičnika. Sam zase se na obe pravici ni kaj dosti zanašal, a govoril je prepričevalno, vneto in v deklamatorskem tonu. 4 4 Samo to vam rečem, milost i va, in to mora vedeti tudi načelnik, da se ne bo dolgo veselil svojega plena." Tako je «končal in stara gosplfi se mu je noposled posmejala z zasol-zenimi očmi, zakaj sprejemljiva je bila za mno-gobesedje, ako je prišlo iz ust priljubljenega človeka.
Pogovor se je zasukal polagoma na druge stvari. Gospa Minkarin Danica sta sedeli pri oknu in vbadali v svoje ročno delo. Otroci so se igrali v kotu. Atmosfera miru, udobnosti in zadovoljno-sti je objela družbo; celo Bajičeva mati se je razvedrila. "Poglejte malo, gospodine Franjo, na Da-ničin vezilni razpon. Cc spoznate samega sebe T"
Vilar je šel iu se je nagnil k deklici. Gledal je na prt, razpet v oklepu štirih palic, ter migal z glavo, ker vezenje se mu je zdelo fino rn umetno. Gospa Minka je nagajivo zrla nanj. "Nu, gospod inženir, ali poznate mladeniča pod jablano t" je vprašala. - •
Sklonil se je še niže in odgovoril: 44Nič ne poznam."
44 Pa se poglejte v ogledalo, če ste pozabili, kakšen ste. To se lahko pozabi."
4'Mojemu bratu je pa res podoben."
"In brat je podoben vam."
44Bo tako." Močno mu je ugajalo krasno delo.
Bajiceva mati je izvadila iz nedrij ščipalnik in stopila kraj inženirja. Premotrivajoč, kako napreduje delo, je zadovoljno pritrknila z glavo in rekla: 44Deklica ima velik talent. Škoda, da se za takšne ljudi nič ne stori. Vleče jih talent v neznane kraje, ki se zde zaprti, a oni ga vlečejo za seboj kot neko sladko breme, prikrito in od nikogar uvaževano." Iztegnila je kazalec in razkazal a vse, kar je bilo na prtu. 44Glejte, motiv je vzet iz narodne pesmi. Tu stoji široka jablana, pod njo mladenič, čigar poteze in kretnje so res vašim podobne. In mladenič sega po jabolku. Začetek tiste pesmi se glasi:
Rasla jabuka Ranku pred dvorom: . srebrno stablo, zlačene grane, zlačene grane, biserno lišee, biserno lišče, merdžan jabuke; po njoj popalo sivo golublje--
Vse se krasno ujema!"
Vilar je okrenil obraz k Daničinemu ušesu. Začutila je njegov topli dih na svojem licu in igla ji je zastala. Pred očmi ji je migljal njen llanko na prtu, a gospodin Franjo si je ob njeni glavi želel, da bi bil sam z deklico, ki ume v svojo u-metnost spravljati svojo ljubezen.
Ko se jim je zdelo, da so dosti olaskali lepo ročno delo, so izpregovorili o nesrečnem Jovici, ki tako dolgo čaka sodbe. Potem so začeli razpravljati o splošnem položaju v zasedenih pokrajinah in Vilar je pravil, kakšne sitnosti mu nastajajo z delavci.
Zmračilo se je, in Bajiceva mati se je poslovila. Inženir je ostal pozno v večer pri Hrenovih. Drugo jutro je pri zarnanju dneva zapustil Tuzlo.
43.
> Začela se je zima. Zmrznilo je blato, voda, vsa zemja je okamenela. In na to ogromno grudo je padel sneg; težko se je pritiskal k njej. Gozdi so se upogibali pod sneženo odejo, smrečice ob poti so se pod snegom, natlačenim nanje, zdele podobne zakuklencem, belim medvedom, turškim ženam in drugim fantastnim bitjem. Vilar je hodil po planini, nadzoroval in vodil dela, spadajoča v njegov delokrog, streljal divjačino, gledal, kako so frčali hlodi po žlebovih v dolino. Ugajalo mu je zimsko delo, sprijaznil bi se bil s svojo usodo, da mu niso povzročali delavci s svojo neugnano nezadovoljnostjo velikih skrbi in težav.
Na zadnji plačilni dan meseca decembra bi bili drvarji do mrtvega pretepli paznika Gajcrja, da ga ni rešil Vilar. V kolibi sta namreč izginila dva koča, in sicer Konjhodžičev in še nekega drugega Turka. Nekdo ju je ukradel in odnesel in treba ju je bilo plačati. Gajer je pri zadnjem izplačevanju v letu zahteval poleg pavšala za obrabo koeev tudi odškodnino za oba izgubljena komada, ki je bila za drvarje «losti občutna. Kakor bi jima podtaknil kdo ogenj v streho, tako sta zahrumela Turka, ko sta zaslišala, da jima odtegnejo toliko denarjo. Zanju se je zavzel Tunguz iu mnogi drugi, rekoč, da tesač ne mor«4 tičati vedno pod odejo in jo stražiti; samo opoldne in zvečer sme v kolibo, kako naj pazi na svojo stvar; plača naj paznik, ki se greje ves dan v kolibi in je najbrž sam «pravil pogrešana koc* v stran. .Beseda je dala besedo in preden se je Vilar dobro zavedel resnosti položaja, so drvarji že s pestmi navalili na Gajerja. V trenotku, ko je ta, ogrožen od vsel) strani, zagrabil za revolver, da ustreli onega, ki mu je najbliže, je priskočil Vilar in potegnil svoj revolver. Drvarji so obstali kakor okamenc-li, zavedajoč se nasilnega dejanja. Okolnost, da ie gospodin Franjo posegel v spor, je liki mrzla lijaviea udarila na d rulta)-.
44Ne omadežujte si rok, ne prelivajte krvi, bratje! Bog j<> je dal in Bog sam naj jo vzame!" je z ubitim glasom miril Trkulja. Brhki Batinič pa je skočil pred paznika ter zavihtel desnico; gradila in podirala bi ta krepka desnica, ko bi odločevala telesna moč. 44 Evo mene, ako si žejen nedolžne človeške krvi! Piškavega oreha ni vredno življenje v taboru, kjer se nahajaš ti, pasja duša!" je s preleteeim glasom zavpil ter razgalil prsi. 44Ustreli me, lopov!" Prihuljeni nasmeh, ki mu je razsvetil raskavi obraz, je pričal, da hoče obrniti kočljivo in resno stvar na šaljivo stran, ker se mu je tudi posrečilo.
Gajerju je omahnila roka z revolverjem. On-bančil je čelo, bliski jeze in fovroštva so mu švigali iz oči. Vilar je poravnal preporno stvar. 44 Ko-ca nista vredna tolike rabuke," je mirno rekel, vtaknivši orožje v tok. "Kdo ju ima na vesti, tega ni mogoče dognati, zato ju plačam sam."
Odhajajoč je, zopet slišal slavokliee na sultana in pa staro grariičarsko bojno pesem o puški drolmi in tihoti grobni, o rani boleči in krvi rdeči.
Par dri pred novim letom je jahal zopet v Tuzlo po opravkih. Spotoma se je ustavil v hanu ob Spreči, da obračuni s Samojlom za mesec december. "O gospod inženir, kakšne stvari se go-
de pri nas!' je zastokal Žid in zaplahutal s kaf-tanoin. *4Udarec za udarcem, trije zapored! liož-jast naj me vrže, če ostanem čez svoj Ča# v tem prokletem kraju!"
4'Bog pravični! Vendar ne boste bežali sedaj, ko ste bosenski vlasteliu —t"
4 4 Vse prodam in se vrnem na Ogrsko. Extra Hungarian» kako se že pravi tisto t"
441 — kakšni udarci so vas zadeli t"
44 Predvčerajšnjim sem moral iztresti dva ra-boja konzerv za pre/.ganko v Sprečo. IMesneti so začele, in veste, milostivi gospod, kaj takšnega ne dam, da bi užival človek, čeprav je drvar. Ne pusti vest, pa je! To je prvi udarec."
4 4 Kakšen je drugi t" .
44To noč so vdrli hajduki v Etelkin kurnjak in vse so odnesli, kar je bilo tam perutnine. E-tclka se je onesvestila, ko je davi zagledala takšen pokolj. Vsenaokrog so ležale odrezane kurje in purje glave, vse ae je cedilo krvi. Nemudoma sem jo moral pustiti v Tuzlo."
44 Mati nebeška — onesveščeno ? "
4 4 Osvestila se je zopet, a prevzele so jo takšne slabosti od živčnega pretresa ali kaj, da jtf mahoma sedla na voz. \Sami-leben, moje življenje visi na lasu, jaz moram k doktorju!' je rekla. In se je odpeljala. Kaj hočete — ženska glava! Stroški bodo občutni. Doktor ji pogleda na jezik, ja potipa na žilo, potem poreče: 4Vzemite mrzel ob-kladek, gospa!' — a ona nato: "Mrzlega ne prenesem, zapišite topel ohkladek!' — 4Onda vzemite toplega in broni pijte! Ta vas pomiri. Napišem vam recept.' In za takšno zdravljenje mu odrine debel bankovec. Ne veste, kakšna kavalirka je moja Ktelka. Kadar pride iz Tuzle, mi naračuni toliko napitnin, honorarjev in toliko zdravil, da mi od samih številk miglja pred očmi. Nič ne de, samo da se vrne zdrava in srečna."
44Čudim se, da so s? razbojniki upali v vaš kurnjak, ko se nahaja precej poleg orožniška straža. To so jim že mogočno zrastli rogovi."
44Veste, kaj so lopovi še napravili! Psu, ki ponoči tuli krog stražarne, so za vdali. Na poti pred stražarno so ga davi orožniki našli crknjenega. In v moj steljnjak so vrgli tlečo gobo. Še sreča, da se je tam nahajal sam vlažen mah; katerega se ni tako hitro prijelo. Da je tain suha ste-Ija, zgorelo bi mi bilo to noč do kosti vse, vse." Samojlo je zamahnil z roko, kakor bi hotel presekati svet na dvoje. 4 4 Moje domov je bi bilo iz-premenjeno v zgolj razvalino in sam bi bil zdaj morda bolj podoben pečeni repi nego človeku."
Vilar je izobrazil na licu sočutje, primerno prestani Samojlovi nesreči in oni, ki bi ga bila lahko zadela, pa ga ni. "Bog pravični vas je rešil nesreče, ker ste poštenjak in vaša gospa soproga rada daje Bošnjakom blago na počak."
4 4 Drobno srce ima moja zvesta ženica. Bog bodi zahvaljen! A gospod Bajič, ta se je urezal s svojo Ljubico. I-i-i, zdaj se spominjam, zakaj se je Etelki tako mudilo v Tuzlo." Samojlo si je s kazalcem potnel čelo. 44 Radovednost jo je gnala tja. Mimo zvedavosti ne pozna nobene strasti. Radovedna pa je kakor veverica na drevesu. Čim prej je hotela zvedeti, kako se završi Bajiceva a-fera."
44 Kaj je z gospodom komisarjem t"
Samojlo je zafrfotal z rokama in priskočil. 44 Bog pravični, kaj niste slišali, kako se je njegova utvar zasukala! Pod Konj-planino ste pa res nevedneži. Ura je enajst odbila in gospa Ljubica je sedaj že dve uri vdova pri živem soprogu. Imela jé dva moža in eden je ugriznil danes v mater zemljo, kakor gotovo se imenujem Samuel Blaustift. Zapečatena je njena usoda, ta vozel je presekan. Danes ob devetih zjutraj sta se dvobojevala, namreč pl. Pester in Bajic."
"Kaj pravite?"
"Mesto Doboj sta si izvolila za dvoboj, ker stoji v sredi med Banjaluko in Tuzlo. Tam sta trčila, pa ne za šalo kakor vidva z Buzdugo. Tam je tekla kri, eden je živ padel in mrtev obležal. Sedaj v Tuzli že lahko vedo, kateri je propadel. Bog mojih prednikov mi je .priča, da obžalujem oba, ker o-ba sta bila moja prijatelja in moje srce je rahločutno. Pogin enega ali drugega si štejem v ne-
v _ , ,
srečo.
Inženir se je zresnil. Plačal je račun, potem se je odpravil. V mesto je prispel še toliko za <tnc, da je lahko šel m- po *\«>¿i4i-opravkih- v ko. nak. Na hodniku je srečal llrena, ki ga je vs razvnet že ml daleč pozdravljal. Stisnila sta si roki in uradnik ga je prijel za rokav ter ga vedel po hodniku na prikrit prostor.44 Ali si slišal, France?" je šepetal goreči Hren v temačnem kotu.
"Nu, kako se je končalo?" je tiho vprašal Vilar.
"Bajič je ubil svojega prejšnjega predstojnika."
44Prav je storil."
Hren se je vzravnal, zamežal z desnim očesom in pomembno je zanihal z glavo. "Če mu se je pač lotil tuje žene! Tako se godi onim, ki gre-še zoper zapoved božjo."
44 Amen, prijatelj! Toda pristaviti je treba, «i'i niso vsi soprogi, ki nosijo rogove, Bajici. Je li znano, kako se je vršil dvoboj?"
Tu je začel Hren, oziraje se po hodniku, skrivnostno praviti, kako se je zgodilo. Bajič se je peljal s svojima pričama v Doboj, kamor je pozval banjaluskega načelnika na krvavi sestanek. Dogovorili so na Bajiéevo zahtevo zelo težke pogoje: eden mora obležati. Po žrebu je pristavil prvi strel načelniku: poslednjikrat se mu je posmejala sreča, a mi se je ozrl nanjo knkor ujeta žival na nastavljeno vado zapeljivko. Ali ga je zapcklA vest in je namenoma pome?;l previsoko — tako sí» trdili njegovi prijatelji konaku, prisojajoč mu plemenito kavalirsko misel — ali se mu je v razburjenosti zatresla roka, bodisi to ali ono — njegova krogla je sfrčala nad Bajičevo glavo. Komisar je pogodil bolje ter ga zadel v trebuh, na kar je po dveh mučnih urah nastopila smrt. "O," je naposled vzkliknil Hren in si s prstom potrkal na čelo, '4jaz sem to že davno vedel, pa si nisem
Vi t\ i
upal povedati. O takšnih stvareh treba molčati. Tako je bilo zapisano v knjigi usode in tako se je moralo zgoditi. Idi, France, na moj dom in počakaj me doriia! Po mojo ženko je poslala Baji« čeva mati, da ji druguje v teh težkih urah, a zdaj jo dobiš še doma." Tedaj so se odprla vrata, in majhen uradnik z veliko plešo se je zibal in gi gal preko hodnika. "Moj načelnik —" je plaho zašepetal Hren ter prav odskočil. Po prstih se je splazil ob zidu v svojo pisarno.
Po svojem opravku v konaku je Vilar pose-til Danico. Tudi v Hrenovem domu se je sukal pogovor edino o Bajičevi zadevi, ki sta jo inženir in gospa Minka prerešetala skoraj do onemoglosti. Parkrut je pokukala k njima Grgičeva majka. Pokazalo se je, da nima v sobi posebnega opravka, marveč jo je prignala zgolj želja, da pozdravi gospodina Franja, potem pa tudi radovednost, da pzve kaj o Bajiču. Ni mogla prikriti svoje razburjenosti. Na obrazu se ji je svetilo čuvstvo zadoščene škodoželjnosti, na ličnih mišicah ji je poigravala zlobna radost. Liki vrtalka se je vrtela v pijanosti posrečenega maščevanja.
Ob štirih je gospa prižgala luč, nato se je odpravila k Bajičevi materi. Vilar je ostal sam z Danico in otroki. Nastopili so mu tisti blaženi tre-notki, ki se jih človek dolgo spominja in o katerih pravi na stara leta, da so bili zlata pena, ako se je namreč že vdal resignaciji in ne zavida ničemur na svetu, niti zorni mladosti. Zdaj, ko ni bilo odraslih prič v sobi, se je Vilarjev pogled neprestano živahno in izzivajoče ustavljal na Danici. No deklica še vedno ni umela premeteno in smelo odgovarjati z očmi. Kakor žarnica se zablešči njen kratki pogled, a mahoma ga zaključi naivno-krotek smehljaj, glava se nakloni, roka ji zastane nad vezenjem. V vsem njenem bitju se izraža nežna vdanost in neizrekljiva sreča. Šivati poiskuša, pa ne more. Dobro ve, da bi kdove kakšne nestvore našila na plahto, ker v teh sladkih hipih ji ni mogoče, prilepiti svoje misli k delu. Oba sta obhajala praznik ljubezni, oba sta čutila tisti dolg, ki je bil z močno roko za vse življenje zapisan v njiju srci. Otroci, čebljajoči v kotu, zanju niso imeli pomena. Molčala sta, kakor bi poslušala neki šepet duš, ki je povedal prav vse, kar se je godilo v notranjosti. Za vse na svetu bi ji ne bilo mogoče, izpregovoriti besedo. Hitro je minila ura. Po peti uri se je vrnil Hren iz službe z novico, da derejo Tuzlanci v gostih trumah pred mesto, kjer hočejo pričakati in pozdraviti zmagovalca v pravičnem dvoboju. Tudi uradniki so sklenili, da ga sprejmejo pred mestom. Toliko se je bil navdušil za Bajiea, da mu je šel sam naproti. Vilar se mu je pridružil.
Mimo uradnikov in nekaterih častnikov je pred mestom -čakala malone vsa pravoslavna občina. Brez agitacije, sama od sebe je prišla, da sprejme zmagovalca kot triumfatorja. Dočim so dosihdob samo kazinska gospoda govorila glasno iii izzivajoče in so v podjarmljenem ljudstvu le šepetali, škripajoč z zobmi ter stiskajoč pesti, in se jc le na planinah med hajduškirni četami glasilf svobodna beseda, si je tisti večer tudi v mestf dal ljudski glas širokega duška. Ko se je pripel* Bajič v spremstvu sekundantov, je zaoril iz sj in sto grl navdušeni klic: "Živio Bajic!" Nel teri so vpili: 44Svakom zlu smrt je kraj!" dt gj: 44Slava in propast gre eno za drugim!", nani gavajoč na svojega bivšega načelnika, obenem pa tudi na nasilniško moč sploh. Potem so tolpe pele srbske pesmi, dokler jih ni začelo razganjati o-rožništvo. Precej ko je bil Hren zapazil, da se začne demonstracija, je izginil z Vilarjeve strani ter jo pobrisal domov.
Med množicami jc Čakala tudi Bajiceva mati. Gospa je prestala tiste dni mnogo duševnih muk in skrbi za sina. Zmaga li pravična stvar pred strašnim sodiščem? Kolikrat je že zmagoslavno dvignil glavo tisti, ki je zakrivil zločin! Po njenih materinskih in praktičnih nazorih se sinu niti ni trebalo dvobojevati; on ni napravil sramote, zato mu je ni treba prati; Ljubica naj gre, kamor jo vleče srce; ako ni sreče z njo, onda je bolje, da je ni v hiši. Srnmoval naj bi se pl. Pester, ki je sreče tat. Tako je mislila in tako je učila sina, preden je šel v boj. Seveda opravila s takšnimi razlogi ni ničesar. Ko je odšel, jc legla velika obupanost nanjo. Ves dan se ni dotaknila hrane, vsa i/jtrnbljcna je strmela predse, nobena stvar je ni mogla količkaj razvedriti, nikjer ni našla pokoja : zdaj sede in se zatopi v mučne skrbi, zdaj po-šeta po osamelih prostorih, da bi si z delom pregnala težko moro, in neprestano ji vrta v glavi neznosna misel: Kaj bo, ako propade Saša? Ali s tem zabriše sramot« ? Vso noč ni mogla zaspati. Ko bi poginil njen sin v boju za srbsko domovino, onda bi rekla z najko deveterih Jugovičev, padlih na Kosovcm Volju: Bogu hvala na njegovem daru! — a tu naj propade zaradi nesramne ženske, ki se je izneverila svojemu rodu in svojemu možu! Drugo jutro je ležala malone v nezavesti. Hipoma pa ji je odleglo, ko jc dobila proti poldnevu brzojavko, ki jo jc obvestila o izidu dvoboja. In zavrisnila je njena duša, ko je Katica po kratkem premisleku spravila najpotrebnejše reči v zaboj, naročila voz in se odpeljala, da se vrne preko Save v Banat k svojim roditeljem. 44Z Bogom, z Bogom!" je veselo klicala gospa, videč, da se pelje neljuba deklica v smeri Majeviee-pla-nine, dočim se je sin vračal z nasprotne strani. 44Hvala Bogu. zdaj zavlada zopet mir v naši hiši! Sama bode v a s Sašo," je šepetala. Zvečer je šla, še preden so se zbrale množice, z gospo Hrenovo pred mesto, kjer je debelo uro čakala na sina. Tn ko je prišel, je zletela preden, se ga oklenila in mu položila glavo na prsi, kakor da je prišel po dolgih letih odsotnosti z drugega sveta.
— (Nadaljevanje.) -	~
Nekakšen meščanski odbor v Chicagi je nabral doslej 171.000 dolarjev in nabira še nadalje denar, zato, da bi imeli prihodnje leto repuhličani in demokratje svoje konvencije tukaj.—Politična načela so postranska reč, kupčija je prvo.
advrrtisrmbnt
Avstr. Slovensko
I#«M U. juuTwia
lik«r|>vrirtB« M. ftbnn t
ini v 4r*a*i hum*
Sedež: Frontenac, Kana.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72, £. Mineral. Kana Podpreda.: JOHN GORÀfiK.Box 179, Radley, Kana. Tajnik : JOHN CERNE, Box 4, Bre«ry HiU, Mulbarry, Kan» Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Boz 245., Mulberry, kan« Zapisnikar: LOUIS BRBZN1KAR, L. Box 33, RrouUuae. Kans
NADZORNIKI; PONGRAC JURÔE, Box 207 Rdley, Kant. MARTIN KOCMAN, Box 482, Fronteaae, Kana
ANTON KOTZMAN, Fronteaae, Kan«
POROTNI ODBOR; JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUOIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ÔETINA, Box 23, Franklin, Kana
Pomožni odbor:
WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. ftprajrimna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik* T m denarne poiiljatve pa gl. blagajnika
NAZNANILO.
Ely, Minn.
Apeliram na vse člane društva štev. 20. A. S. B. P. D., da se pol-nošteviluo udeleže prihodnje redne mesečne in obenem letne seje, katera se vrši v nedeljo dne 12. decembra 1.1. točno ob 2. popoldne v Frank Virantovi dvorani.
Na tej seji se bo volil novi odbor za leto 1916. Razmotrivale se bodo tudi razne druge zadeve, ti-čoče se društva.
Kdor se ne udeleži te seje, bo kaznovan po določilu zadnje seje; izvzeti so samo bolniki in izven delokroga živeči člani.
Sobratski pozdrav!
Frank Martinjak, tajnik.
Kdaj bi moral biti božič?
Krščanske cerkve praznujejo božič, t. j. rojstvo Jezusovo meseca decembra ob zimskem solnco-kretu. Pravoslavna cerkev ga praz nuje po našem novem letu, ali po njenem koledarju je takrat še december. Za datum tega praznika pa ni nobene prave podlage in razni bogoslovci so si bili zelo navs križ glede na vprašanje, kdaj da \)i\ Jezus rojen. Moderni zgo lovinarji sploh dvomijo o eksistenci zgodovinskega Jezusa, ker li za njegovo življenje nobenega toličkaj zanesljivega dokaza, kar >a se pripoveduje o njegovih doživljajih, je večinoma najti ?e v drugih mitologijah, eposih in verskih pravljicah.
Cerkev, zlasti katoliška, seveda ne odneha od svojih naukov, ker je eksistenca svetopisemskega Jezusa po njenih nazorih neizogibna za obstanek vere same. Ali kdaj da je bil njen ustanovitelj rojen, vendar ne more povedati.
Neki rimski katoliški list je pisal, da so pričeli praznovati božič šele v četrtem stoletju po Kri-stu. Klement Aleksandrijski, ki je živel v drugi polovici drugega stoletja in v prvi tretjega, nagla ša, da je zelo težavna stvar določiti dobo leta, v kateri se je rodil Kristus. Nekateri egiptovski bogoslovci so trdili, da se je Kristus rodil 26. maja, dočim so nekateri grški bogoslovci trdili, da se je rodil 19. ali 20. aprila. Leta 243. je pisal neki bogoslovec, da se je Jezus rodil 28. marca. V IS. stoletju je zbral jezuit Lupi vse, kar se je o tem vprašanju pisalo v starih časih, ter je prišel do zaključka, da ga ni meseca v letu, za kateri ni eden ali drugi pisatelj trdil, da je to mesec rojstva Kri-stovega» V evangeliju sv. Luke se čita, da je v tistih dneh, ko se je Kristus rodil, izdal rimski cesar Avgust povelje, naj se izvede popisovanje prebivalstva po rimskem cesarstvu, toda ni se mogel določiti mesec, v katerem je bil izdan omenjeni dekret, in koliko časa da se je dalo prebivalstvu, da se da popisovati. Gotovo je edino to po sporočilu sv. Gregori-ja Nazaianzenskega. da se je v Carigradu že leta 379. praznoval božič dne 25. decembra.
dobavi za armado večjo množino sira. Intendanca je sir naročila in gospa inženerka je pridobila a-genta Julija Ssicsaka, da preskrbi sir. Ta je poskrbel premalo sira in kar ga je preskrbel, še tisti je bil slab. Izvedenec Ivan Antolu-ska ga je kot zastopnik intenda-ture najprej zavrnil, ko pa ga je Scicsaki podkupil, je smrdljivi sir vendar prevzel. Kaj so s takim sirom vojaki storili, ni znano, pač pa je znano, da je bil Antoluska obsojen na 2 leti, Scicsaki na 3 mesece in 200 K globe , bančni ravnatelj Žiga Szana, ki je bil tudi pri tej družbi, na 3 mesece in 1000 K globe. Gospa inženerka je bila oproščena, češ, da ni vedela, da je sir slab.
Sir za vojake.
Soproga inženirja Evgena Klei-na v Temešvaru na Ogrskem nima sicer ne ene pedi zemlje in ne ene. kravice, sploh, razen kanarčka nobene živalice, pa je vendar ponudila vojaški intendanci, da
Elektrika v hlačah.
Profesor na obrtni šoli v Inomo-stu, Maks Beck in dunajski zdravnik profesor dr. Schroetter, sta izumila spodnje hlače, ki se dajo električno ogreti. To je zlasti važno za vojake pozimi. Spodnje hlače so voljne in se oblečejo kakor vsake druge hlače, vpletene pa so v te hlače posebne žice. Take hlače tehtajo 580 gramov. Elektrika se napelje vanje s posredovanjem kabla,ki je lahko 500 metrov dolg. Te hlače grejejo vse telo in tudi roke, če jih drži dotičnik v žepu. Električni tok znaša lahko 250 vat. Kdor ima take spodnje hlače, regulira sam kontakt, kakor hoče. Par takih spodnjih hlač velja 80 do 100 kron, stroški za elektriko pa na uro 5 do 10 vinarjev. Poskusi z modeli so se jako dobro obnesli in se je tudi izkazalo, da so popolnoma varne. Upati je, da se začne takoj z izdelovanjem takih hlač.
Ogrski uspehi.
Avstrijski listi poročajo:
"Monarhija doslej ni imela skupnega grba. Znaki, katere so rabili skupni (avstro-ogrski) uradi, zlasti pa armada in diploma-tično zastopstvo, so imeli bolj avstrijski značaj in dvoglavi orel je reprezentiral tudi ogrske dežele. Sedaj dobi Ogrska svoj poseben enakopraven prostor v skupnem državnem simbolu. Ogrski državi je prepuščen popolnoma ravnopra-ven prostor in priznano ji je posebno odlikovanje s tem, da je postavljen grb Bosne in Hercegovine pod okrilje svetoštefanske krone. Državnopravna enakopravnost O-grske je izvedena sedaj tudi v armadi in mornarici."
Mi se v splošnem malo brigamo za državnopravne simbole. Ali ta reč pomeni dve zanimivosti: Prva je ta, da dosega Ogrska v tej vojni politične uspehe, s katerimi boljinbolj prihaja na prvo mesto v monarhiji; druga je ta, da na Dunaju in v Budimpešti prav nič ne mislijo na tiste sanje, s katerimi s ustvarjajo "patriotični" Jugoslovani v Avstriji, namreč o združitvi jugoslovanskih dežel *1 pod slavnim habsburškim že-zlom." Le Bošnjaki zdaj lahko vidijo, kam jih mislijo stlačiti.
Velikanski most.
Iz Tokia poročajo, da je dal ja ponski stavbni minister izdelati načrte za zgradbo ogronrnega mostu preko morske ožine Šimonose-Stavbni stroški bodo znašali miljonov frankov.
Koncem decembra poteče deaet let, odkar izhaja " Proletarec." Meseca januarja 1906. je izšla njega prva številka; s prvo izdajo leta 1906. stopa torej list v drugo desetletje svojega obstanka. Deaet let je kratka doba, pa je tudi dolga; v zgodovini sveta šteje jako malo, v zgodovini modernega delavskega gibanja, v življenju delavskega lista pa obsega tako množino dogodkov, toliko dela, truda, boja skrbi in uspehov, da se je že vredno koncem takega razdobja malo ozreti nazaj in pogledati, koliko upov se je uresničilo, koliko se jih je izjalovilo, koliko ciljev je doseženih, koliko jih je ae daleč na poti.
Zaradi tega izide prva januarska številka "Proletarca" kot "jubilejna" izdaja in bo v tem zmislu urejena.
Vse slovensko socialistično gibanje v tej deželi je s(H>jeno s " Prolefircem". Zavedni prole-tariat našega naroda v Ameriki je že davno spoznal, da je "Proletarec" kot slovenski glasnik Jugoslovanske Socialistične Zveze edini izmed vseh tukajšnjih listov resnično delavski, tlasi se poslužuje tega imena iz reklamnih oz i rov skoro vse slovensko časopisje v Ameriki. "Proletarec" zastopa interese delavskega razreda in ne pozna v tem ozi-ru nobenega kompromisa. Kar je delavstvu škodljivo, je škodljivo, in se ne more z nobenim obračanjem in z nobenim "postavijanjem na stališče" iz-premeniti v koristno. Zato se ni postavljal "Proletarec" nikdar na nobeno drugo stališče kakor na delavsko, in se tudi za naprej ne bo dal premakniti.
Svet je velik in življenje je pisano. Mnogo je velikih, globoko v interese človeštva segajočih dogodkov tudi izven rudniške jame, tovarne in delavnice. Ali tistega, kar se godi v parlamentih in vladnih uradih, v kabinetih diplomacije in za kulisami politike, v taborih in na bojiščih, ne sme delavec gledati z drugimi očmi kakor z delavčevimi, če noče izgubiti samega sebe in postati žoga sil, ki se hočejo igrati z njim.
"Proletarec" se je vestno trudil, da bi bil delavcu zvest svetovalec in vodja na potih, ki se tisočkrat križajo in kakor mreža prepletajo; vpričo vseh dogodkov tega življenja je luščil jedro iz skorje in lupine ter izkušal pokazati delavcem, kje so njihovi interesi in kakšna je metoda za njih zaščito.
S svojo nepopu8tljivostjo in doslednostjo si je "Proletarec" seveda pridobil mnogo sovražnikov. Ali naloga delavskega lista ni delati prijazen obraz tistemu, ki bi se sicer jezil. Kdor se bojuje za veliko načelo, mu mora ostati zvest tudi v naj-Ijutejšem viharju, in "Proletarec" lahko pravi, da mu je ostal zveat vseh deset let.
Temu velikemu načelu pa je " Proletarec" ravno s svojo nevpogljivostjo pridobil tudi mnogo prijateljev in novih bojevnikov. Armadni zbor
slovenskih socialistov v Ameriki šteje mnogo mnogo takih članov, ki so prvo spoznanje pravih delavskih interesov zajeli iz tega lista, iu mnogo takih, ki so svoje socialistično znanje utrdili in obogatili iz njegovih člankov in razprav.
Zato pa je "Proletarčeva" desetletnica prava desetletnica savednega delavstva v Ameriki in naša slavnostna izdaja je namenjena najširšim njegovim krogom.
Naše klube, vaše zastopnike in sploh vse prijatelje lista prosimo torej, da razvijejo agitacijo za čim večje razpečanje jubilejne številke, za katero se uredništvo in upravništvo potrudita, da bo ugajala vsakemu odjemalcu. List bo urejen primerno slavnostni priliki; obsegal bo raznovrstne članke zanimive vsebine, izključno izobrazno čti-vo, in bo lepo ilustriran.
Cene so sledeče:
Posamezen iztis stane 5c
10	iztisov . .	. .45	200	iztisov ...	.. .$5.50
25	1 i	1.00	200	« t	8.00
50	4 (	.... 1.85	400	t i	10.00
70	« «	____2.50	500	i t	...11.50
100	« t	.... 3.25	1000	11	...19.00
Sodrugi! Prihodnje leto bo za ameriške delavce jako važno, ker bodo v jeseni nacionalne volitve, pri katerih se bo odločevalo o velikih vprašanjih. Tudi "Proletarcu" bo to nalagalo velike dolžnosti, kajti v borbi je vrednost neodvisnega delavskega časopisja neizmerna. Začnimo leto uspešno, da ga tudi uspešno zaključimo! Razširimo slavnostno številko "Proletarca" povsod med slovenskim delavstvom, razvijmo s tem agitacijo za list in pripravimo agitacijo za volitve!
Izpolnite ta kupon, izrežite ga in pošljite našemu upravništvu:
UPRAVNlfiTVU "PROLETARCA" 4008 W. 31st St., CHICAOO, ILL.
Pošiljam . ........ dol.....^..,cent. za
.................iztisov slavnostne številke
"Proletarca".
Pošljite na naslov:
Ime....................................
Ulica...................................
Mesto.........................
SOLUN
ki. 335
Že v balkanski vojni smo čuli neštetokrat ime pristanišča Solun ob Egejskem morju. Ta izhod na morje bi rada imela iz trgovinskega interesa Avstrija. Srbija in Bolgarija sta se borili zanj v balkanski vojni, a končno so ga prisodili Grčiji, ki ga ima sedaj v svoji posesti. V sedanji svetovni vojni je pa Solun (Saloniki) važno pristanišče, v katerem je enten-ta izkrcavala vojne potrebščine za svoji saveznici Srbijo in Črnogoro na Balkanu. V zadnjem času, ko sta osrednji državi pričeli ofenzivo proti Srbiji, pa pošilja ententa tudi vojaške čete tja, da pridejo preko Soluna Srbom na pomoč. Ta akcija se je seveda prepozno izvršila, da bi mogla resno pomagati srbski armadi, ki je bila skoraj popolnoma odkazana sama na se zoper avstro-nemško-bolgarsko premoč. Toda Solun bo še igral vlogo v tej vojni.
Solun se razprostira ob širokem morskem zalivu v polkrogu in se dviga na hribih v ozadju više in više. Podoben je velikemu vrtu, v katerem tiči polno belih hišic s temnordečimi strehami. Tupatam se dvigajo minarete (stolpi) turških mošej in ob njih pinje in ciprese. Solun je naravnost slikovito mesto, bajne čaro-be. Ob pristanišču stoji velik, širok, okrogel stolp, ki čuva mesto kakor velik zmaj. Imenujejo ga stolp krvi zaradi temne njegove minulosti. Postavili so ga Benečani, hoteči dokazati svojo oblast in moč, ter pomorsko vlado v Le-vantu.
Spominov na srednji vek ima Solun le še malo. Moderni čas je tudi Solunu vtisnil svoje lice. Le majhen del mesta ima še orientalski značaj. Toda ostanki iz 16. in tudi še iz 15. stoletja pričajo s svojimi ozkimi ulicami in starimi, skoro se podirajočimi hišicami, da je imel Solun živahno in burno preteklost. Komaj še stoje hišice v starem mestu z zamreženimi okni in z deskami krite iz starodavnih časov. Domala vse te stare stavbe imajo pomole, ki se malone dotikajo nasproti stoječih hiš.
Prijeten vtisk pa napravljajo drevesa po temnih in čarobnih uličicah ,ter razne okrasne rastline, ki kukajo iz posameznih duplin in odprtin po hišicah. Starinski vodnjaki z živahnim vrvenjem okolo iu okolo nam prav živo kažejo sliko srednjeveškega življenja. Zlasti zabavno je pohajanje po teh delih mesta ob večeru. Razvije se namreč po cestah živahno, južno življenje, in po kavarnah in pivnicah za limonado nastane ob večernih urah še pred zahodom solnca dušeč vrišč. Vtisk še poveča zmes najrazličnejših narodnosti balkanskih, ki takorekoe oživljajo ulice in vse kotičke po starem mestu. Največ je Grkov, Turkov in Židov. Največji odstotek prebivalstva štejejo Židi. Mesto ima okolo 190.00(1 prebivalcev. Ti solunski Židi, ki po večini opravljajo v Solunu že več stoletij trgovstvo, so potomci španskih Židov, ki so bili ob inkviziciji na Španskem od tam izgnani ,teT so našli zavetje v Turčiji. Imenujejo jih Sefardine. Židi imajo svojo govorico: govore namreč nekoliko pokvarjeni španski jezik iz 15. stoletja. V Solunu (Tesaloniku) so sicer imeli že za časa apostola Pavla židovsko občino, toda po številu večino (danes jih je tam okolo 80.000) so dobili Židi šele po naselitvi španskih Židov.
Solun so ustanovili Heleni (Grki) in je bil skoro dve tisočletji močna grška obrambna postojanka. Kraj so imenovali sprva Tlier-ma, in ni imel posebne važnosti do četrtega stoletja pred Kristusom. Dvignil se je šele za vladanja kralja Kassandra Macedonskega, ki ga je posebno negoval. Kakor vsi vladarji iz šole Aleksandra Velikega. je bil Kassandra ustanavljal mesta. Preuredil je staro Thermo popolnoma ,ter jo imenoval v čast svoje soproge, sestre Aleksandra Velikega, Thesalonike. Drugo poročilo pa pravi o imenu mesta, da mu ga je dal Filip 11!.. ko je premagal Tesalce. Spričo svoje ugodne lege je postal Thessaloni-ke kmalu eno med najbogatejšimi in najpomembnejšimi trgovinski-
mi mesti v oni pokrajini. Ko so leta 146. pred Kristusom Rimljani osvojili Macedonijo, je njih namestnik ustanovil tukaj svojo prestolnico; tvorila je obenem središče in glavno branišče vojne ceste Via Egnatio, ki je vedla za časa rimskega gospodstva od Dyrrha-chiona (Drača) v Bizanc (Carigrad). Novi gospodarji iz Italije so se kazali na Vzhodu povsod kot prijatelje in varuhe Helenov (Grkov), in zaraditega so se tudi grška mesta nemoteno razvijala. To velja zlasti za Thcssalonike. Marsikatera ponosna stavba iz starega veka je še pustilasled, tlasi danes v Solunu ni več tistih starinskih znamenitosti, ki so bile še koncem 18. stoletja enako ohranjene kakor v Atenah. A še sedaj je v Solunu precej znamenitih stavb. Tam, kjer stoje danes vrata Var-darj« (reke), je stal nekdaj slavolok eeaarja Avgusta, in Afroditin tempel je sedaj turška mošeja Eski-Bšamu. Mlado kristjanstvo se je pričelo v Solunu prav kmalu, kakor dokazujeta obe pismi apostola Pavla, ki ju je pisal "Tesalo-ničanom".
Hiinljanski naseljenci so se v teku stoletij popolnoma izgubili in spojili z Grki, rimsko cesarstvo pa se je prelevilo v bizantinsko državo. V tej novi grški državi je bil Solun glavni vir civilizacije in obenem tudi njena glavna obramba. Okolo in okolo je Solunu pretila nevarnost. S kopnega so pritiskali neprenehoma Bolgari na mesto in večkrat so se prikazale tudi roparsjte ladje azijskih Mo-slemov, prednikov Turkov. Solun se je pa kljub temu ohranil in# z njim grštvo v Maccdoniji. Šele v 13. stoletju je prenehala grška oblast v Maccdoniji, toda njih nasledniki niso bili ne Slovani, ne Turki, marveč zahodni Evropejci. Francoski in italijanski križarji so leta 1204. zasedli Carigrad. Se-daj se je polastil tudi Soluna mejni grof Bonifacij Montcfcrrarski in nameraval napraviti iz Maeedo-nije — francosko kraljestvo. To gospodstvo pa je trajalo le tri leta; padel je namreč novi kralj v
bitki z Bolgari, ki niso marali francoskega gospodstva prav tako ne, kakor prej ne grškega. Toda že leta 1222. si je zopet osvojil Solun knez Teodoros Epirski, ter si nadel hizautako (carigrajsko) cesarsko krono. Solun je ostal njegova prestolnica še dalje, dokler so bili Fruncozi gospodarji v Carigradu. Tako je bilo staro mesto s svojo menjajočo zgodovino tudi dvajset let cesarska prestolnica. Pozneje se je združilo evropsko-grsko ozemlje solunsko z nicej-skim ozemljem v Aziji, a končno so dobili zopet Heleni (Grki) Carigrad, ter tako znova osnovali grško cesarstvo v celem obsegu. Letu 1423. so hi osvojili Solun Benečani. Toda tudi Benečani niso mogli obvarovati mesta pred polu-mesecem, ki je zmagovito prodiral v vzhodni Evropi, in dne 29. mar-ea leta 1430 so zasedli Solun Turki.
Turki so velike grške cerkve spremenili v mošeje, kakor na primer llagia Zofija, ki je v umetniškem oziru še mnogo znamenitej-ša, nego ona istega imena v Carigradu. Okrašena je s čudovitimi antičnimi mozaiki; mozaik v kupoli predstavlja vnebohod Kristusov. Solun je ostal tudi pod tolerantnim turškim gospodstvom i-raovito mesto z grškim značajem, katerega narodnostne razmere so se pa znatno spremenile, ko so se v 16. stoletju naselili v Solun iz Španske pregnani Židje.V balkanski vojni so Grki zopet dobili Solun; vkorakali so dne 10. novembra 1912, ko se je mesto vdalo dva dni prej prestolonasledniku Konstantinu.
Čepica iz svete dežele.
Neki nemški list priobčuje sledečo dogodbico: Bilo je na železnici. Sprevodnik vstopi v voz in zahteva vozne listke. Popotniki mu jih dajo. "No, mamka, dajte mi vozni listek," nagovori potem sprevodnik staro ženico, ki je čepela v kotu in imela glavo pokrito z mastnim robcem. Ženica ga začudeno pogleda in se potem obrne k oknu. "Mamka, kaj ne slišite T Vozni listek mi dajte!" Ženica sedi nepremično in molči, kakor bi jo cela stvar nič ne brigala. Sprevodnik postane nevoljen. "Ali ste gluhi?" zakriči in pocuka ženico za rokav. Pozna se ji, da se je prestrašila in začudila. "Ali me vidite!" vpraša boječe. — "No, tako gos," odvrne sprevodnik, "saj vendar nisem slep." Potniki se smejejo. Nato začne ženica jokati in pravi:" Potemtakem me je ogoljufal, ta lopov!" In pripovedovala je: "Na postaji v Heilsdorfu sem se sešla z nekim 'gospodom'. Ko mu povem, da se peljem domov v Kalbsdorf, mi pravi, da nabira darove za protestantske misi-jone v Afriki in da mi da čarodej-no čepico iz svete dežele, ako mu dam vsaj pet mark v omenjeni namen. Čepica ima to lastnost, da naredi človeka nevidnega sprevodniku na železnici. Dala sem mu zadnjih pet mark, a on mi je dal to čepico, ter me je ogoljufal." Popotnikom se je smilila revica in plačali so za njo vožnjo.
Kitajska ostane nevtralna.
Kitajska vlada je izdala uradno izjavo, da ni imela z nobeno vojno stranko pogajanja, da bi se ji pridružila in da tudi nihče ni zahteval tega od nje. Izjava se glasi: "Kitajska vlada ni nikdar uva zevala možnosti, da bi opustila svojo nevtralnost in se pridružila eni ali drugi skupini bojujočih se držav. Kitajska vlada tudi ni dobila nobenega predloga v tem o-ziru in ni pričela nobenih poga janj s katerokoli državo ali skupino."
Kakor je znano, so pred kratkim časopisi poročali, da so zavezniki podali Kitajski predlog, naj se pridruži njihovi zvezi, ne da bi se ji bilo treba udeležiti sedanje vojne. Navedena kitajska nota je odgovor na te vesti.
Majhna knjiga.
Najmanjša knjiga na svetu je gotovo tista, ki je izšla svoječasno v založništvu bratov Sni min v Pa-dovf v Italiji. Knjiga ni večja kot nohet na lepi ženski roki; dolga je 10 a široka 6 milimetrov. Vsebina je pismo, ki ga je pisal leta 1615 Galileo Galilei Kristini Lota-rinškk Knjiga obsega 29!» strnni, vsaka stran ima 9 vrst in 9"» do 190 črk. Tisk je tako lep in jasen, da se lahko čita s prostim očesom brez povečevalnega stekla
PROLETAREC
LIST ZA IMTKRB1 K DkLAVSKfcGA
UUP3TVA.
IZHAJA VSI KI TOHEK.
— Lsatsik ui »*d»j«t«IJi — \
Jugoslovanska dilinki tiskovna dt užba
v Cbicigo, Illinois.
Naročnin»: Z» Am-riko $2.00 t« celo loto, $1.00 sa pol letu. Za Evropo $2.10 za celo leto, $1.26 sa pol lota.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi btvaliila je poleg novega naznaniti tudi stari naslov.
fihllb tlavmik« MriMllKli« Ju|m1. — ncUlIitUl« it«M » Ameriki. —
Vm pritožb« alado nerodnega poAiljanja lista in drugih nerodnosti, je poiiljati
predsedniku družbe 1*. Podlipcu. 50J9 W. 2ft. PI C »cto, UI.
PROLETARIAN
Owm4 mmd NI>Í«M mr» TM»U»> by
South Slavil Won noa's Pubisking Compiny
Chic tgo, Illinois.
Subscription ra ea: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half esar. Foreign countries $2.(0 a year, $1.2» for half year. -:-	-:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
-PROLETAREC* ~
w. SI. STHSCT. CHICAGO. ILLINOIS
TEDDY 2E ZNA.
Zdi se, da je bilo njegovo najuspešnejše podjetje lovsko potovanje po Afriki. Knjige, ki jo je
spisal o tej ekspediciji,se je tiskalo uiiljou iztisov, in okrog 900.1)00 ji je ze prodanih. Tržni uspeh je torej na vsak način aijajen. Ljudje, ki kaj razumejo o književnosti, pravijo pač, da ui literarna vrednost knjige niti v šali primerjati s kupeijskiiu uspehom in da je bilo v Ameriki napisanih dosti knjig, ki. nadkriljujejo Rooseveltovo tisočerim, pa niso prinesle njih avtorjem niti tisočinko Roosevelto-vega honorarja. Iu če ne bi bilo na Afričan Gaiue Trails Teddyjeve-ga imena, se ne bi prodalo te knjige morda niti tisoč izvodov.
Rooseveltovo delo ni prineslo velikanskega finančnega uspeha zaradi svoje vrednosti, ampak za to, ker si je znal njegov avtor prej napraviti politično reklamo; tudi to torej ni pisateljski, ampak političen uspeh.
Če se preračuna, koliko časa mu je vzelo afriško potovanje, se iz kazuje, da mu je prineslo po 57. 636 dolarjev na mesec lirez obzira na tistih 100.000 knjig, ki se bodo že še prodale v Ameriki.
Tudi njegovo zadnje potovanje v južni Ainriki, na kateri je
Politika pravzaprav ni kupčija v tem zinislu kakor prodajalna, salon ali tovarna. Ali kdor ima voljo in nekoliko brezobzirnih sposobnosti, med katere spada tudi primerna pprcija brezvestnosti, zna tudi politiko porabiti za business, pa si iz nje kovati lepe dohodke.
Razume se, da ni sramota, če dobiva kdo plačo sa delo, ki je poli-
•	|ičnega značaja. Aío je delo potrebno, koristno, tedaj gre tistemu, ki ga opravlja, tudi poštena plača, pa naj kopa premog, krpa čevlje, zdravi ljudi ali pa vodi državne posle. Včasi so nekateri modrijani zahtevali, da naj se politično delo opraylja zastonj, in tupatain je še taka navada. Prav to pa je skrajno nedemokratično ter podpira razredno gospodstvo in korupcijo. Kajti v takih slučajih morejo imeti le bogati ljudje politiko v rokah, ali pa morajo izrabljati svoja politična mesta za vsakovrstne sleparije, da si pridobe "postranske dohodke."
V demokraciji mora biti vsako delo plačano, in sicer po zaslugi, vrednosti in potrebah dotičnega dela. Tudi socializem ne očita nikomur tistih dohodkov, ki jih i-ma po pravici in jih zasluži s svojim delom, pa naj bo ročno ali pa duševno.
Toda kdor je tudi v politiki pravi kupčcvalce, se ne zadovoljuje s tem. V kapitalistični družbi hoče eden obogateti s petrolejem, drugi z jeklom, tretji z novo vero, četrti pa s politiko.
Med prave yankeeje, ki znajo iz vsega napraviti kupčijo, spada nedvomno naš mnogostranski Teddy
•	Roosevelt, ki bi v nekaterih rečeh posekal celo nemškega kajzerja.
Statističarji so se potrudili, da bi izračunali, koliko je imel dohodkov, odkar je bil pomožni tajnik vojnega oddelka pri vladi Zedinjenih držav. Vsak dolar se pač ne more šteti; dosti je prejemkov, o katerih ne ve nihče razun njega ki tistega, Y iplača). Ali kar jo njegovih javno znanih dohodkov, so jih izračunali 1,132.000 dolarjev. To je svotica, s katero se Je par let Ifchko živi brez prevelikih skrbi. Zato se tufli razume, da mu lahko tako teče jezik.
Omenjeni miljon in stodvaintri-deset tisoč je prišlo iz raznih virov ; zaslužil je te denarcc kot vojni tajnik, kot guverner države New York, kot predsednik Zedinjenih držav, kot srečni dohitel j Nobelove nagrade, kot afriški lovec in kot pisatelj in govornik.
Vojno tajništvo mu je prineslo le 16000 dolarjev. Kot guverner je dobil 20.000, kot podpredsednik 8000, kot predsednik 350,000 dolarjev ; Nobelova nagrada mu je prinesla 40.000, njegov lov v Afri ki 20,000, sodelovanje pri Scrib-ner's Magazine 35.000, njegova knjiga "Afričan Oame Trails" 634.000 dolarjev, predavanja pa najmanje ÍMXX) dolarjev.
To znaša / približno 15 letih 1, 132.000 dolarjev. Tiste svote, ki jih ni mogoče kontrolirati, znašajo že tudi nekaj tisočakov; koliko, ima pa najbrže le sam zapisano. Tako n. pr. niso vračunjeni dohod ki, ki jih je imel pri "Outlook" in ki so znašali pač nekoliko več kakor napitnina.
Wilsonova poslanica.
odkril "reko dvomov," se mu je izvrstno rentiralo.
Koliko je v Ameriki ljudi, ki bi potrebovali le par tisočakov, da bi mogli nekaj časa živeti ueod visno in se popolnoma posvetiti svojemu delu, pa bi izvršili reči, ki bi prinesle vsemu narodu velikansko kulturno korist! -Ker nimajo kakšne razmeroma male svo te, se morajo ubijati s klavrno plačanim delom za vsakdanji kruh. in dela, za katera bi bili sposobni, ostanejo pokopana za večne čase! 1 1 1 .
Kakšen mojster je Teddy,kadar se dela denar, označuje mala, a zanimiva zgodbica. V Buenos Ai-res v Argentiniji mu je mesto, ko je bil tam, priredilo časten banket Roosevelt je prišel, ali drugi dan je poslal odboru račtm za 300 do larjev. Gospodje so debelo pogledali; plačali so pa vendar.
Da, vsako delo naj dobi svojo nagrado po zaslugi. Mi tudi nismo nevoščljivi, če ima kdo nekoliko večje dohodke, kakor di^ugi ljudje. Razni opravki nalagajo razno dolžnosti in ustvarjajo razne potrebe. Ali družba, v kateri so mogoče take razlike, da morajo sposobni takorekoč stradati, ljudje, ki si znajo napraviti nezasluženo reklamo, se pa lahko valjajo v denarju, nima pravice do obstanka. Take krivičnosti so pogrebno zvo-nenje kapitalizma.
Če policist kaj študira.
V Nashville, Tenn., so bili člani social. stranke zelo presenečeni, ko se je zadnjo nedeljo nenadoma prikazal ondotni policijski šef Barthell med njimi. Prišel je brez spremstva modrosuknježev in detektivov, prečital ni "naredhe o uporih", preiskaval ni prostorov organizacije, če so kje skrite kakšne bombe ,tem več je stopil na oder in prosil za besedo. Tedaj je v daljšem govoru izjavil, da so se — temeljito izpremenili njegovi nazori o socializmu, odkar se začel resno baviti s študiranjem tega vprašanja. Čim ^lobokeje je posegel v predmet, tem ugodnejši vtisk je nanj napravil socialistični nauk. Priznal je, da ni imel nikdar trdnih argumentov, ki hi mogli pobiti socialistična načela.
Ne vemo, koliko bo Barthellu trajno ostalo od njegovih študij, pač pa vemo, da so taki policisti ne le v Ameriki, ampak tudi drugod velike izjeme. Navadno je vsak policist prepričan, da zna in ve vse, kar mu je potrebno, in o socializmu imajo še posebno vsi "utrjene", četudi popolnoma napačne nazore.
Ne le za policiste, ampak še za mnogo drugih ljudi velja, da bi o socializmu vse drugače sodili, ako bi se potrudili, da ga malo študirajo. _
Vojni blagoslov.
Iz Pittsburgha, Pa., poročajo: Wostinghouse Machine Co. jfe dobila od neke tuje vlade naročilo za opremo štirih torpedoborcev s parnimi turbinami. Vsaka turbina mora iinati 16,000 konjskih sil. Pogodbena cena znaša pol miljon A dolarjev.
Italijanska vlada je naročila v Ameriki miljon parov čevljev za vojake. NaroČilo se jo razdelile med več tovarnarjev v Zedinjenih državah.
Predsednik Zedinjenih držav pošilja kongresom, kadar se shajajo, poslanice, ki pomenijo pri-bližiio to, kar so v monarhičuih državah takozva-ni prestolni govori. V cesarstvih in kraljestvih je otvoritev parlamenta navadno zelo slovesna in poskrbljeno je, da se postavi prednost monarha pred ljudskimi zastopniki v čim svetlejšo luč, O-bičajno so poslanci in člani "višjih" zbornic povabljeni na dvor, kjer se zbere okrog njih cela četa dvornih dostojanstvenikov v bleščečih uniformah. Stoječ pred tronom jim čita vladar svoj prestolni govor, ki je seveda sestavljen od vlade, in med druge ceremonije spadajo tudi "navdušeni" živio-, lioch- in elyen- klici na cesarja ali kra-Ija.
V Ameriki ni dvora, zatorej se opravlja otvoritev kongresa nekoliko bolj demokratično. Nekatere stare nepotrebnosti so se pač tudi tukaj ohranile, n. pr. molitev, ali kjer ni prestola, tam tudi ne more biti prestolnega govora. Predsednik republike govori s poslanci v svojem imenu in jim v poslanici razlaga svoje mnenje o položaju iu o nalogah, ki naj bi jih izvršil parlament.
Letošnja VVilsonova poslanica je že gotova iu je šla v tisk. Znano je o njej, da obsega 4000 besed iu da se bavi v glavnem z edinim vprašanjem: z vojaško pripravljenostjo Zedinjenih držav.
Tudi lanski kongres je dobil poslanico od Wilsona. Toda eno leto je zadostovalo, da se je v predsednikovi duši marsikaj popolnoma obrnilo; njegova letošnja poslanica se razlikuje od lanske tako, kakor da sta ji pisala dva človeka popol-nom različnih, da, nasprotnih nazorov. Lani je Wil8on pravil, da nasprotuje militarizem ameriškemu duhu, letos ga bo ou, glavni prerok ameriškega duha, priporočal.
Že to, da se ne bo VVilsonovo sporočilo bavilo z nobenim drugim vprašanjem, ainpak da bo izključno posvečeno vojašk} pripravljenosti, kaže, kako veliko, neizmerno važnost polaga predsednik na vojaške načrt«*. Lani se je isti predsednik skoraj rogal tistim, ki so klicali po pripravljenosti.
Njegova lanska poslanica je dejala:.......
"V gotovih krogih trdijo, da nismo pripravljeni za vojno. —- Kaj pomeni: Biti pripravljen? Pomeni li to, da nismo pripravljeni postaviti v kratkem času narod na bojišče, narod v orožju iz-vežbanih mož? .
Seveda nismo pripravljeni za to, iu v miru ne , bomo nikdar pripravljeni za to, dokler obvarujemo svoja sedanja politična načela in svoje politične uredbe.
In kaj predlagajo, na kaj naj'bomo pripravljeni? I)a se obranimo napada? Vselej smo našli sredstva, da smo storili to, in našli jih bomo, kadarkoli bo potrebno, ne da bi odpoklical i svoj narod od njegovih navadnih opravkov in opravljali v miru prisilno vojaško službo..
Dovolite mi, da govorim o tej važni stvari z največjo jasnostjo in točnostjo in izrazim svoje prepričanje z največjo odkritosrčnostjo. Izkušal sem spoznati, kaj je Amerika, kaj misli njen narod, kaj je, kaj najbolj časti in kaj mu je najdražje. Upam, da stanuje v mojem srcu nekoliko plemenitejših strasti — nekoliko onih velikih stremljenj in želja, katerim ima ta vlada zahvaliti svoj postanek in ki so napravili iz razpoloženja trpa naroda glas miru in svobode med narodi na zemlji, ter da ponavljan», kadar izražam svoje lastne misli o tem velikem življenskem vprašanju, vsaj deloma misli našega naroda.
Mi živimo v miru z vsem svetom.
Nihče, kdor daje svete na podlagi dejstev ali na podlagi pravičnega in poštenega razlaganja obstajajočih razmer, ne more reči,da je kje razlog za strah, da jo naša neodvisnost ali nedotakljivost našega ozemlja od katerekoli strani tigrožena. Strahu pred silo kateregakoli druzega naroda ne poznamo. Ljubosumni nismo na tekmece na polju trgovine ali katerihkoli mirnih pridobitev Živeti želimo tako, kakor se nam ljubi, toda I udi drugim puščamo, da žive, V resnici -uno zvest prijatelj vsem narodom na zemlji, ker nikomur no žugamo, li«* hrepenimo po posesti nikogar ii. ne mislimo nikogar porušiti.
Naše prijateljstvo se lahko sprejme brez pomisleka in se sprejema tako, ker se ponuja v takem duhu in v take namene, da ui nikomur treba, da bi bil nezaupljiv. V tem je naša velikost.
Mi smo prvobojevniki miru in sloge.
In na to odlikovanje, po katerem smo hrepeneli, bi morali biti ponosni. Zlasti sedaj bi morali biti ponosni na to, ker ob tem času naj trdue j o tipamo, da nam prinese ta naš klic priliko, kakršnu se je malokdaj ponujala kakšnemu, narodu, priliko za obnovitev svetovnega miru, priliko, da podamo svojo roko za spravo in za odstranitev mnogih težav, ki so okršile prijateljstvo narodov. To je čas, ko moramo stremiti za tem, da .ohranimo svojo moč s samozavestjo in da okrepčamo svoj vpliv z ohranitvijo svojih temeljev.
Od začetka smo imeli jasno in določeno politiko glede svoje vojaške uredbe. Nikdar nismo i-meli velike stalne armade in nikdar je ne bomo imeli, dokler bomo sledili svojim dosedanjim načelom in idealom.
Na vprašanje: 4Ai ste pripravljeni, da se branite?' odgovarjamo: "Gotovo! Do skrajnosti!"
In vendar ne bomo izpremenili Amerike v vojaški tabor. Ne bomo zahtevali od svojih mladih mož, naj porabijo najboljša leta svojega življenja za to, da se izurijo za vojake. Drugačna moč dejanja tiči v nas. Na učinkovit način se bo znala izražati, če pride potreba. In zlasti ob času, ko je pol sveta v plamenih, bomo skrbeli za to, da u-trdimo moralično varnost proti razširjenju svetovnega požara.
Mislimo torej na edino reč, ki jo moremo storiti in ki jo bomo storili. V bodočnosti kakor v preteklosti se ob uri nevarnosti ne smemo zanaša*, ti na stalno vojsko, niti na rezervno armado ne, ampak na državljane, ki imajo izkušnjo v rabi o-rožja.
Prava ameriška politika, utemeljena v naših podedovanih načelih iu šegah bo ta, da skrbimo za sistem, po katerem se vsak državljan, ki se prostovoljno oglasi to, lahko izuri v rabi modernega orožja, v temeljnih potezah vaj in manevrov, v urejevanju in sanitarni opremi poljskih taborov. Tako izvežbanost naj bi pospeševali in jo porabili za to, da navadimo svoje mlade može discipline, katere vrednost bodo kmalu spoznali.
Če bi šli dalje, bi prekucnili vso zgodovino in ves značaj svoje politike. Obsežnejši predlogi ob tem času — dovolite mi to opazko — bi le pomenili, da smo izgubili svojo samozavest, da nas je iz ravnotežja vrgla vojna, s katero nimamo nič o-praviti, katere vzroki se nas ne morejo dotikati, katere dejstvo samo ob sebi nam daje prilike za nesebične prijateljske službe, ki izključujejo vsako misel na kakšno sovraštvo ali na plašne priprave za sitnosti kot sramotno."
Tako je govoril Wilson lani ameriškemu kongresu. In letos mu priporoča obširno vojaško pripravljenost, veliko povečanje stalne vojske, u-stanovitev velike rezervne armade, ne glede na ogromno povečanje bojne mornarice.
"V miru ne bomo nikdar pripravljeni za vojskovanje" — je dejal lani; letos naj se naenkrat pripravimo, naj izpremenimo Ameriko v vojaški tabor, naj zahtevamo od svojih mladih mož, da porabijo svoja najboljša leta za to, da \e izurijo za vojake.
Lani je Wilson klical: Ne dalje!
Letos kliče: Dalje! Dalje! fte daljo!
Torej naj — po njegovih lanskih besedah — prekucnemo vso svojo zgodovino in ves značaj svojo politike. In Wilsonovi predlogi pomenijo — zopet po njegovih lastnih bese'dah — da smo izgubili svojo samozavest, da nas je iz ravnotežja vrgla vojna, s katero nimamo nič opraviti, katere vzroki se nas ne morejo dotikati . . .
Enkrat se jo moral prezidont Wilson funda-montalno motiti. Lani ali letos?
Motil s«' je glede na nekatera dejstva lani; moti so glede na druga, važna dejstva letos. A njegova letošnja zmota je bolj usodna od lanske in če so bo kongres enako motil, se bodo ameriškemu ljudstvu naprtila bremena, ki morajo avtomatično rasti od leta do leta. dokler ne postanejo pretežka, neznosna. Wilson se pa se ni vprašal, kaj bo potem.
Scmintja.
V državi 1'tah je guverner Spry izjavil, da bo zapodil vso elemente, ki zaničujejo zakone, iz države. Torej mora zapoditi najprej samega sobe in potem člane zakonodaje. Ljudstvo v državi se je'z veliko večino izreklo za iniciativo in refo-rendem. Guverner in legislatura se protizakonito upirajo. Sprv naj torej začne* sam s seboj.
Morilec sodruga Jan resa se je pri najvišjem sodišču pritožil zoper obtožbo. V svoji pritožbi pravi: "Iz patriotičnih razlogcn želim, da ne stopim pred porotnike, preden se ne končajo sovražnosti." Njegov proces so odgodili zopet za dva meseca. — Za kaj so vso dobri "patriotični razlo-if"
K»!
Ker je sedel, bo sedel pet moneeev dunajski delavec Štefan Bosleben. V restavraciji "Tivoli" v okraju Moidling so imeli nekakšno zmagovalno slavnost. Kakor se razume samo ob sebi, so igrali tudi ginljivo cesarsko pesem. In razume so tudi samo ob sebi, d» so dunajski spisarji vstali, ko so slišali svoj Gott erhalte. Bosleben pa ni vstal. Delavec stoji brez cesarske himne dovolj in ne gre v restavracijo vstajat. Toda policijski špicel Obornitz se jo hotel odlikovati in ga je naznanil, vojaško sodišče mu je pa prisodilo pet mesecev, ječe, poste, trdo ležišče in temno celico. — Francjožef je sedaj rešen.
Davčna oblast, v New Vorku je cenila Andrew Carnegie je ve dohodke na letnih pet miljo-nov dolarjev, in 11111 je po tem odmerila davek. Carnegie je odprisegel ves davek. -Nekoč je dejal, da je sramota za vsakega človeka, če umre bogat. Zdi s«- torej, da je že dosegel častno siromaštvo, vsaj — za davčne namene.
Na devet mesecev za mrežo in 250 dolarjev globe je bil v Pittsburghu obsojen Charles Mc-Chesney, kar je pri primarnih volitvah meseca septembra kradel glasovnice iz volilnih omaric in zaradi volilnih sleparij vdrl v neko hišo. Čez sto tožb zaradi onih volitev jo še nerešenih. — Tako znmgujejo kapitalistični kandidati.
»
Narodnost in mednarodnost se ne izključujeta, temveč izpopolnjujeta. Le površne glave mislijo, da je med obema nasprotje.
Mednarodnost predpostavlja narodnost; na njej je zgrajena. Mednarodnost ni nič druzega, kakor vzajemnost interesov med narodi.
Vzajemni interesi morejo biti le med enakopravnimi. Torej pomeni mednarodnost enakopravnost.
Socializem je mednaroden in se bojuje za mednarodnost; zatorej je naravno in dosledno, da se bojuje za enakopravnost.
Narodno misleč človek je lahko socialist.
ST&AfiNA EKSPLOZIJA.
V	Wilmington, Del., se je v skladišču Du Pont des Nemours Co. vnelo K000 funtov črnega smodili- * ka. Trideset oseb je bilo ubitih, sedem pa težko ranjenih*. Ta eksplozija je bila največja nesreča, kU| se je kdaj primerila v tem pod-™ jetju.
Tam, kjer je bilo prej skladišče, je velikanska jama v zemlji. Od prejšnjega poslopja ni nobenega sledu. Zgradba je bila 20 čevljev dolga in 18 široka. Zdaj je, kakor da jo je silen veter odpihnil.
V	poslopju je delalo 25 ljudi. Spravljali s smodnik v zaboje. Bili so od 7 zjutraj na delu in ob 3 popoldne bi bili gotovi. Okrog pol dveh sta dva konja pripeljala voz s smodnikom po ozkotirni železnici pred hišo. Naenkrat je švignil plamen, silno je zagrinelo, ogromen črn oblak se je polagoma dvignil — in hiše ni bilo več. Ne hiše, ne ljudi, ne ničesar. Le naokrog po drevju je bilo opaziti nekoliko kosov lesa in človeških teles. ,
Strašni pok je zaprl prvi hip ljudem sapo. Potem je zadonel krik in jok. V bližini so našli ljudi oslepljene in nezavestne. Drugim je odtrgalo roke ali noge. Zdravniki se boje, da bo še več ranjencev umrlo. Od ljudi, ki so bili zaposleni v poslopju, ni ostalo toliko, da bi bili mogli mrtve identificirati. Na četrt milje daleč so bili razneseni kosci trupel po drevesnih vejah. Ena roka je plavala v nekem bližnjem ribniku. E-dino truplo, ki so ga mogli spoznati, je bilo ono foremana Allen A. Parkerja iz Portland, Me. Gornji del telesa je bil vržen daleč proč, spoznali so ga pa po obleki.
Ob vhodu v tovarno so se odigrali strašni prizori, na pozorišče nesreče pa ni bil prjpuščen nihče. Kako se je katastrofa zgodila? 1'radniki družbe ne vedo tega, delavci ne vedo, policija ne ve, nihče ne ve. Preiskuje se, skoraj nič pa ni upanja, da se razkrije pravi vzrok. Morda je bila kakšna neprevidnost, morda nesrečen slučaj, morda zločin.
Hes je, da je bila tovarna močno zastražena, in res je tudi, da so bili po okolici na drevju nalepljeni letaki, pozivajoči vse Nemce, ki so morda zaposleni v tovarni, naj opuste delo.	N^
Nesreč v podobnih podjetjih j po Ameriki toliko, kolikor jih nikdar ni bilo, dasi je amerišk površnost glede na varnost sveto vno znana. Strogo matematično b se en del teh atastrof lahko razlagal s tem, da je sedaj takega dela
v	Zedinjenih državah toliko kolikor še nikdar prej. Pri teh nevarnih poslih je zaposlenih na tisoče delavcev, ki niso prej nikdar o-pravljali takega posla in ne morejo imeti tiste prakse kakor izkušeni delavci. Že zaradi tega bi bilo treba mnogo strože paziti na čimbolj povečane varnostne naprave in na vestno strokovno nadzorstvo. Ta podjetja nosijo tako o-gromne dobičke, da se ne bi tistih par dolarjev, ki bi jih zahtevala večja varnost, niti poznale. Vse pa kaže, da je uradno nadzorovanje teh nevarnih podjetij pregrešno pomanjkljivo.
Na drugi strani se ne more tajiti, da se klatijo po Zedinjenih državah vsakovrstni lumpi, ki se smatrajo za nemške patriote in hočejo s takimi in podobnimi zločini služiti napol noremu napol hudodelskemu karikaturnemu kajzer-ju. Med njimi so veliki sufti in mali šuftiči; veliki so seveda še bolj obsodbe vredni od malih. Nikogar ne more opravičiti tista ma nija, ki jo imenujejo patriotizem, in ki mori v Ameriki nedolžne ljudi, skrbeče edino za svoj vsakdanji kruh.
Zameriti ne moremo vojakom v okopih, ki morajo opravljati krva
vi	posel že zaraditoga, ker je našla vojna mase tako nepripravljene, da niso mogle storiti nič druzega kakor ubogati. Nobenega odpuščanja pa ne more biti za tiste, ki prenašajo s hudodelskim na-gnenjem vojno na ameriška tla. O-ni ne stoje pod nobenim pritiskom, ne goni jih nobena sila; njih početje je kratkomalo zločinsko in nič boljši niso o droparskih morilcev.
• Štirje policisti v Terre Haute, Ind., so bili obsojeni zaradi sodelovanja pri volilnem sleparstvu na zapor od 1 meseca do 1 leta. — Policija je za to, da čuva zakon.
Francjožefovo ranjeno srce.
i
I
i
Iz Avstrije prihaja poročilo, ki ima na sebi mnog« čudnega, zelo čudnega; ali po kroničarski dolžnosti se moramo zmeniti o njem, potem pa ča kati, če ga bodočnost potrdi ali ovrže.
O češkem vojaštvu so se že lani širile rAzue govorice, ki so se spomladi in poleti v euaki ali pa nekoliko izpremenjeni obliki ponavljale. Največ je bilo pripovedovanja o 28. pešpolku, čigar do-polnjevalni okraj je Praga. Pisalo in telcgrafi-ralo se je o raznih uporih, sodbah in eksekucijah. Knkrat je pravilo tako poročilo, da sta na Dunaju dva češka polka odrekla pokorščino, pa da so ju potem odpeljali v Prater in tam ustrelili vsakega desetega moža.
Takih vesti nismo verjeli, ker se jim je odda-leč poznalo, da so izmišljene. Če se upreta dva regimenta, dva mobilizirana regimenta s kompani-jami po 250 mož, vsak polk — ne da bi šteli dopolnilne in nadomestne bataljone — po 16 kom-panij, je treba že velike, dolge, krvave bitke, da, se premaga taka sila. Dva polka se ne odžeueta meni nič tebi nič v Prater. da se tam postrelja vsak deseti mož. In tak dogodek se ne more tako skrivati, da ne bi vsa tujina zvedela o njem.
Ko so prišli uradni dementiji, so te vesti utihnile; poročevalci se niso upali trditi, da so vendar resnične.
Nekaj časa je bil mir. Potem so prihajale druge povesti, nekoliko izpremenjene, ali v jedru podobne prvim. Avstrijski cesar je baje ukazal, da se izbriše 28. pešpolk iz armade, ker se je Srbom vdal, ne da bi bil sprožil le en strel.
To ne bi bilo popolnoma nemogoče, ali preveč verjetno tudi ni bilo. Ko so Avstrijci bežali iz Srbije, tako da se niso v Belgradu niti ustavili, se nam je zdelo veliko bolj verjetno, da so jih Srbi grdo naklestili, kakor da so zmagali brez boja. Tudi njih sedanji odpor proti silni avstro-nemško-bolgarski premoči kaže, da ne spadajo med tiste vojake, ki se boje puške. Najbrže bi bili o kapitulaciji celega polka tudi vojni poročevalci kaj izvedeli, ki znajo sicer telegrafirati, če le kakšen princ malo močneje kihne. Razuntega je taka kapitulacija iz vojaško-tehniških razlogov prav malo verjetna.
Brez najmanjšega dvoma verjamemo, da je bilo pri naborih in v armadi mnogo posameznih slučajev insubordiuacije, dczertacij in drugih pre-greskov zoper "disciplino." Verjamemo, da jih je v vojski še več, ki bi radi dezertirali ali pa se dali vjeti, če bi bilo to tako lahko storjeuo. .kakor je zamišljeno. Vemo, da je bilo dosti vojakov trdo kaznovanih, nekateri so bili ustreljeni. Vemo pa tudi, da je bila avstrijska vojaška uprava še mnogo bolj previdna nego predpisuje "Dienstregle-ment", po katerem so na bojiščih "poljski žandarji in vsakovrstne druge naprave zoper "strahopet-nost" in "izdajstvo". Gledali so. koga pošljejo kam; narodno so^izpremešali čete. da je druga drugo nadzorovala; načela "divide et impera", ki je v miru veljalo, se na vojni še bolj poslužujejo. ,
Ali sedaj se ponavljajo vesti o 28 .polku in nekateri časopisi ponatiskujejo celo cesarski u-kaz, po katerem je ta regiment izbrisan iz vojner ga šematizma. Po teh poročilih se glasi Francjo-žefov ukaz, ki je bil baje objavljen v "Armee Verordnungsblattu" z dne 17. aprila, takole:
"Napolnjen s tugo ukazujem, da se ees. kr. pešpolk št. 28. zaradi strahopetnosti in veleizdaj-stva pred sovražnikom izključi iz armade.
Zastava naj se polku odvzame in shrani v ees. kr. vojnem muzeju.	'	„ .
Zgodovina polka, ki je odšel zastrupljen v svoji morali že od doma na bojišče, se s tem dnem zaključi.
Dne 3. aprila 1915. sta se v težkih bojih ob duklanskem prelazu dva l>ataljona 28. pešpolka s svojimi častniki, ne da bi se sploh poslužila pušk, vdala enemu samemu ruskemu bataljonu in s tem natovorila nase največjo sramoto.
73. pešpolku se je v zvezi z nemškimi četami
posrečilo, da je ob najtežjih izgubah mrtvih in ra njenih držal postojanko do prihoda novih čet.
Omenjeni pešpolk je za večno čase izbrisan iz seznama avstrijskih polkov in zaostalo časni« štvo in moštvo mora težko sramoto okopati z lastno krvjo.
Na Dunaju, dne 17. aprila 1915.
Cesar Franc .Jožef. " • Poročilo pravi nadalje, da je bil od zaostalih dveh bataljonov vsak deseti mož ustreljen, prav tako vsi častniki.
Mogoče. Vendar pa nam vstajajo razni dvomi.
Francjožefov ukaz dela v tem poročilu vtisk, kakor da je dobesedno prepisan iz vojnonaredbe-nega lista. Ali v tem slučaju mora biti prepis netočen in napake so se vrinile v važnih rečeh. 28. pešpolk ni "ces. kr." (k. k.), temveč "ces. in kr." I k. und k.) Cesarsko kraljevsko (kaiserlich koe-niglich) je avstrijsko doinohranstvo in avstrijska črna vojska (l^andwehr in Landsturm.) Cecarsko kraljevske so avstrijske civilne oblasti in žaiular-merija. Vojska pa je 4 kaiserlich und koeniglich' kakor vse skupne avstro-ogrske institucije, in sicer zato, da se je ugodilo zahtevam Madjarov, ki so se v naslovu 44k. k." čutili zapostavljene. Ogrska država je 44kraljestvo", ne cesarstvo. Njeno domobranstvo, njena črna vojska, žandarmerija in civilne oblasti so "magy. kir." (ogrsko kraljevski), zato so zahtevali in dosegli, da se je tudi v naslovih skupnih institucij njihovo kraljestvo ločilo od cesarstva. To je že stara reč.
Tudi vojni muzej, kamor so baje shranili zastavo polka, je 4'k. und k." (ces. in kr.)
Na logične razloge se ni preveč ozirati, ker delajo na dunajskem dvoru in pri vrhovni artnad-ni upravi skoro več neumnosti kakor pametnih reči. Sicer bi se pa logika upirala objavi takega ukaza tekom vojne, kajti naznanilo take prostovoljne kapitulacije bi drugim, ki niso vneti za vojno, le pokazalo, da niso osamljeni in bi jih navajalo, da še oni^poizkusijo kaj podobnega.
Ali pustimo logiko. Toda drugi argumenti se oglašajo, ki jih ni mogoče prezreti. Zakaj so de-cimirali ostala dva bataljona, če nista imela nič opraviti z onim "izdajstvom?" In kaj se je zgodilo s tema dvema bataljonoma in z nadomestnim in dopolnilnim bataljonom? Zakaj ne pove ukaz te-
Prva dva bataljona sta se —* kakor pravijo — vdala enemu samemu ruskemu bataljonu. S svojimi oficirji vred. Hm. Moštvo teh dveh bataljonov je češko. To naj bi bil vzrok, da se ni hotelo bojevati proti Rusom. Ali kdor pozna količkaj razmere v avstrijski armadi, ve, da je večina oficirjev pri vsakem polku druge narodnosti kakor moštvo. In če bi bila večina češka ; tudi češki častniki so veliko bolj oficirji kakor Cehi. Taka vdaja bi bila le tedaj verjetna, če bi bilo moštvo najprej premagalo ali pobilo komandante,. ne le oficirje, ampak tudi večino podčastnikov, zlasti takozvane "zupake", stare, čez zakonito dobo služeče feldveble itd.
Dvomi se torej ne dajo kar tako odstraniti, in to poročilo spada med tiste, za katere je treba počakati, kaj pove poznejša doba, ko bo lože kontrolirati take vesti.
Brezpomembne pa te reči vendar niso, naj bo že stroga resničnost taka ali pa taka. Kažejo nam, da je nezaupljivost napram narodnostim sedaj še * večja kakor v mirni dobi; kažejo nanr, kaj se zdi ljudem v Avstriji mogoče; in te možnosti tudi razlagajo, zakaj «o je Avstrija vojaško popolnoma podala pod vrhovno poveljništvo Nemčije, Zgodilo se je tako deloma iz vojaških, še bolj pa iz političnih ozirov.
Naprave družbe Metropolitan Printing Comp. v Irvingtonu, N. Y., ki jih je zgradil John Brisben Walker, je kupila Empire Metal Products Company v New Yorku. Izdelovale se bodo tam vojne potrebščine. — Kmalu se ne bo v Ameriki fabrici-ralo sploh nič druzega kakor vojne potrebščine.
Albansko kraljestvo.
Nemški princek Wilhelm von Wied ima zopet zlate sanje. Po balkanski vojni je bila. zlasti na zahtevo Avstrije, ustanovljena kneževina Albanija. Omenjeni pruski gospodek je bil tam nastavljen za kneza. Kako se je ta komedija končala, je znano. Junak jo je moral popihati, ker so ga Albanci tako ljubili, da bi ga bili rajši videli mrtvega, kakor živega.
Danes ni albanskega kneza, albanskega tro-na, albanske krone, in pravzaprav tudi Albanije ni.' V enem delu dežele gospoduje Esad paša, v Valoni Italijani, v nekaterih južnih krajih Grki, drugod pa tisti, ki ima ravno v mestu ali v vasi močnejšo pest.
Ali princ Wied je prepričan, da pridejo sedaj boljši časi. Nemčija in Avstrija mislita — to se pravi, Avstrija nič nc misli, ker misli Nemčija zanjo — da je na Balkanu že vse odločeno. Srbije politično ni več; vso deželo so zasedle nemške, avstro-ogrske in bolgarske čete. Obljube zaveznikov, da pridejo Srbom na pomoč, so ostale obljube; kar so izkrcali vojaštva v Solunu, je tako malo, da se v Angliji in Franciji tresejo, kaj da bo če ga napadejo ncinško-avstrijsko-bolgarske armade. Zavezniki obljubujejo za spoqilad veliko akcijo na Balkanu, ali v Berlinu očitno mislijo da so napovedovali tudi lansko zimo veliko i ofenzivo na Francoskem in v Belgiji za letošnjo spomlad, pa vedo, kaj je bilo.
Nemčija je že napravila svoje načrte za Bal kan, in v teh načrtih je tudi ustanovitev "neodvisne Albanije", ki ra sedaj ne bo le kneževina.
Nove homatije v Mehiki.
Črnuhi ne mirujejo. Kakor poročajo iz liaredo, Tex., se je mlajši Feliks Diaz, nečak nekdanjega diktatorja, izkrcal z 2000 možmi v Oaxaca. Diaz ima baje podporo katoliške in Cientifico stranke in v Mehiki mislijo, da nastane nova revolucija, naperjeuu proti vladi Carranze. Element, ki se poteza za Huerto, ne baje tudi nagiba na stran Diaza.
Odkod jo denar za to novo pustolovščino?
Obeneiu poročajo o Villovih o-psracijah iz Douglass, Tex.:
Sem so dospeli beguuci, ki slikajo grozovitosti, požige in oneča-ščanja, katera uganjajo bande generala Vlile v severni Sonori. Po teh poročilih more otroke ter sta re ženske in možke, dočim deklice odvajajo ter požigajo domove. — Villa je baje grozil, da vpade v Združene države. Posadka v Agua Prieta se je tako ojačala, da se bo lahko ustavljala eventuelnim napadom od strani čet generala Vil-le, ki so baje precej močne.
Kašelj in hripa^ost
prideta s mrzlim vremenom, Ur jih j« talko odpr v^eiya zahteva hitra pomo6 in rabo kakega i*t
Njihovo zdra-jvega zdravila.
SEVERAL
Balsam for Lungs $
(Sevarov Balaam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kalija, hripavoeti, vnetja sapnika in oslovskega kailja ie pi oteklih pet in tri-deeet let Je zelo izborni teiilni pripravek. Njegovo rabo priporočamo vaim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cen' 2b in 60 centov.
"IiimI »eni luidi kašelj." pile g Frank Vuoha, 1* I lk River, Minn., "ter »er: kupil »teklenioo h«verov«gu Ii« iiunu u l'ljufa in predno «ein g» pnrnbál relo »tekl<*nlro. )o W.tiel) popolnoma ugiml. Jas Beiu 08 let «tur ter ae idravega íataHa.
Stric Sam na Haiti.
Iz Washrngtona, D. C., poročajo: Novo pogodbo s Haiti, ki postavlja republiko pod protektorat Zedinjenih držav, sta podpisali obe stranki. Po njej je postavljeni' carinska uprava pod uradnike Zedinjenih držav, ki smejo obdržati en del prejemkov za plačilo inozemskih državni-h dolgov. Tudi dobe Zedinjene države kontrolo nad vsem finančnim poslovanjem na Haiti. Pogodbo mora potrditi še senat.
Kupite
SEVEROVE PRIPRAVKE
od vaiefa lekarnarja.
Zavrnite nadomeatllve. Ako va* le karoar ne more latoiltl, aa-Tutite jih «1 nu.
W. F. SEVERA CO.
7APPKA medla glavobol, o-***** l-iiv**^ Uiutlea, jetrne i>ri-tnibe. zlatenH*« In iol^ntc« »« vdajo t> Jr» v I jen ju. ako m raUJo kakor navedeno v navodilu
SEVERAS
Liver Pills
(boverove Jetrne Krogljice). Cena lic. o O
Cedar Rapids, Iowa.
H
loooBBsaaa
IBOOBBSBBB
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki iiLin ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo spm, ga branimo za to, da se lahko vsak pošiljalee sam prepriča o prejemu poslane vsote.
DANAŠNJE CENE:
de en požar.
V Londonu, Wis., je ogenj vpe-pelil tovarno French Battery and Carbon Co. Skoda presega 100.000 dolarjev. Driwba je fabricirala baterije za vojne avtomobile za veznikov. Kni pravijo, da je povzročil požar kratek stik; policija pa preiskuje, če ni bilo zažgano.
5 kron za ... >.......$0.85
10 kron za........... 1.55
20 kron za........... 3.10
30 kron za .J......... 4.65
50 kron za........... 7.75
ZA DENAR JAMČIMO
Prebitek in glavnica $669,672.99
100 kron za..................$15.45
200 kron za..................30.90
400 kron za_____________61.80
500 kron za..................77.25
1000 kron za..................154.00
V VSAKEM SLUČAJU!
Hr«nilne uloge $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAOO, ILUONOI8.
Kako moré duhovnike.
ampak kraljestvo. Princ Wied pa bo kralj s tro-nora, krono in žezlom.
V sibilskih knjigah še ni zapisano, kako se bo vojna res končala. Napoleon Bonaparte tudi ni bil šleva v vojaških rečeh, pa je vendar doživel Waterloo. Vijee Hohenzollern ho moral tudi šc malo počakati, predei\ bo mogel reči: Tako je I
Če se pa res tako zgodi, kakor žele v Berlinu, tedaj bo na zemljevidu albansko kraljestvo in komična figurica Vilčka Wieda bo kralj albanski. To kraljestvo bo državnopravno neodvisno, samostojno. In svetovna ironija bo imela zopet predmet, kakršnih je malo. Kral Viljem bo sedel nekje v Draču ali Valoni na tronu; v Berlinu pa bodo držali nevidno žico, na kateri bo privezan, in našemljeni možiček ob jadranskom morju bo skakal in plesal, kakor bodo v Berlinu cukali.
Če bo taka Albanija, kakor jo snujeta Nemčija in Avstrija, tedaj bo to vazalna država Pru-sije, ki bo preko Avstrije raztezala svojo silo do Jadranskega morja, preko dosedanje Srbije do Kgejskcga morja, preko Turčije pa v Azijo. To so trgovska pota, to so kanali kapitalizma, to je imperializem. Kdo k vragu še govori o Francu Ferdinandu in njegovi ženit Pretveze je bilo treba za začetek, zdaj, ko stvar teče, bi bilo smešno še praviti, da je sarajevski atentat povzročil vojno. Zdaj se deli plen!
Tako nastavljajo zdaj prince,grade trone, druge niši jo, narodi pa slušajo povelja, ki prihajajo "od z gor". In dokler bodo narodi le slu-šali, ne more biti drugače. Če se ne napravijo svobodne doma, če se ne rešijo tistih sil, ki gospo-
J Vlada Zedinjenih držav je s priznanjem Carranze za predsednika Mehike izrekla, da nima nič več opraviti z notranjimi zadevami sosedne republike. Upanje tistih, ki so hrepeneli po vojni z Mehiko, je .tedaj padlo na ničlo, nasprotniki pustolovsikh "posredovanj" za kapitalistične interese so pa mislili, da bo sedaj v Ameriki res mir z Mehiko.
Vse tc misli so prišle prezgodaj. Ce je Wilson pričakoval, da mu bodo vsi ljudje v Ameriki hvaležni, ker je kolikortoliko uredil naše razmerje napram Mehiki in odpravil vsaj nevarnost vojne, se je tudi 011 zmotil. Preveliki so interesi, ki se čutijo zaradi miru oškodovane, da bi se kar 11a lepem zadovoljili. Wilson je postal cilj Pesnih napadov ravno od tiste strani, od katere jih je najbrže najmanje pričakoval.
Najbolj nezadovoljni so s položajem katoličani. Njim Carranza ni pogodi, in zategadelj ga tudi Wilson ne bi bil smel priznati. Da bi pa čimbolj podprli svoje napade, objavljajo njihovi listi dandanom strašne istorije o grozotah.h ki jih morajo trpeti katoličani, zlasti pa popi, menihi in nune od Carranzovc vlade.
Te povesti niso popolnoma nove. Odkar je padel Diaz, se ponavljajo tako, da je pravi čudež, kako da je ostal sploh še kakšen duhovnik ziv v deželi, zlasti ker so jih morili vsi revolucionarji, pa naj jih je vodil Madero, Carranza, Villa, Zapata, Obrcgon ali kdorkoli. Odkar je Carranza priznan, se pa te povesti še bolj innože.
Kdor zasleduje to krvavo romantiko, lahko opazi, da gre katoliškim klerikalcem enostavno za to, da se vrne Diazov sistem. Nekdanji despot Diaz seveda ne more več postati predsednik, ker jc mrtev. Ali Huerta bi bil črnim nazad-njakom tudi všeč. Da je dal Madero na zahrbtno roparski način umoriti, 11111 v očili pobožnjakov pič ne škoduje; Madero ni bil mož, kakršnega so si želeli, zato se niso jokali za njim; in če je bil umor greh, bi bil morilce Huerta še bolj navezan na sveto cerkev, ki odpušča grehe pod gotovimi pogoji.
Te usluge pa Wilson vendar ni mogel storiti nebeškim zakupnikom, da bi bil |>omngal Huerti do predsedništva, kajti to bi bilo neizogibno po-množalo nemire v Mehiki in tudi Zedinjenim državam povzročilo večno negotovost in nevarnost vsakovrstnih zapletljajev. Priznanje Carranze je bilo z ozirom na faktični položaj edino pametno, kar je mogla storiti vlada v Washington!!, in sporazumno priznanje južnoameriških držav, ki so načeloma nasprotovale vsakemu vojaškemu vme-šanju, potrjuje razumnost tega sklepa.
Nekaj časa je Wilson mirno prenašal katoliške napade. On spada med ljudi, ki znajo biti precej potrpežljivi. Ali sedaj je tudi njegova struna počila, pa je protestiral. Njegov osebni tajnik Tumulty je dal obrekovaleem odgovor, ki so ga potrebovali. Z vso odločnostjo povdarja ta
dujejo v vsaki deželi, tistih sil, ki so v svojem biv-stvu gospodarske, četudi nastopajo s hermelin-skimi plašči in zlatimi kronami, če se ne otresejo kapitalističnega in z njim spojenega monarhič-nega in sploh političnega jerohstva, bodo v igrah usode vedno le slepa in gluha masa.
mož, da so istorije o preganjanju in trpinčenju duhovnikov in podobnih ljudi večinoma navadne izmišljotine, ki nimajo nobene podlage; v nekaterih drugih slučajih gre pa za silno pretiranje, iz komarjev se delajo sloni.
Izjava Wilsonovega tajnika je tem značilnej-ša, ker je Tumulty sam katoličan, in sicer ne le po •snenu, temveč spada med tiste, ki radi pospešujejo klerikalne interese. Cerkvenjaki tudi vedo, da se v takih rečeh lahko zanašajo nanj. Njemu torej ne morejo očitati, da namenoma podpira brezverce in da taji "trpljenje matere cerkve" zoper svoje prepričanje. Ako pravi tak mož v uradn^ izjavi, da se zgodi v takih nemirnih časih, kakršni so bili zadnjih pet let v Mehiki, marsi-kakšna nezakonitost, da pa niso bili duhovniki prav nič bolj prizadeti kakor katera si bodi institucija ali katerikoli stan, tedaj mu morajo ravno katoličani v prvi vrsti verjeti.
, Na tihhem mu gotovo verjamejo, ker sami vedo, ^la so njihove krvav« povesti žagane. Pri-mali pa ne bodo tega in proti Carranzovemu režimu bodo ruvali v Ameriki in v Mehiki, dokler imajo količkaj upanja, da privedejo nazaj tiste blažene čase, v katerih je bila cerkev v Mehiki vrhovna gospodinja in je zbirala neizmerna bogastva, medtem ko jc ljudstvo pogibalo v bedi.
Če pa je s Carranzo zmagala revolucija, tedaj ni dovolj, da je odpravljena Diazova ali Huertova oseba, ampak država sc mora iztrgati iz krempljev inkvizicije in mora napraviti konec staro-španskemu sistemu. Kjer vlada cerkev nad drža» vo, nc ihorc biti ne napredka 11c svobode.
V Bielu v Švici j«« umrl sodrug Louis Egger Bil je eden živih dokazov, da so v proletariatn zakopani ogromni talenti, izmed katerih pa jih pride v kapitalistični družbi le malo na dan. Kgger jo bil v svoji mladosti urar. Mehanika tega poklica je zbudila v njem hrepenenje po večjem znanju, pa je porabil vsako prosto minuto, da je študiral in študiral in sc izobraževal. IJmrl jc kot. profesor na tehniški visoki šoli v Bielu, star 4!) let. Socializmu pa je ostal zvest tudi v tem položaju.
Zaradi po/ara v Diamondovem poslopju v Brooklynu so obtoženi Cecilia Diamond, lastnica poslopja, njen mož, in lastnika Kssex Shirt Co., Sam Simon in Sam Parkin. Varščina znaša za vsakega 10,000 dolarjev. — Počakajmo na konec
procesa.
• 1
Predsedniških kandidatov za prihodnje leto se ne ho manjkalo. Zadnji teden sta se zopet dva o-glasila v trgovski zbornici v Clevelandu. Ona sta republikanca, eden bivši senator John W. Weeks iz Massaeliusetts, drugi pa Theodore Burton. Prvi je posebno zanimiv. Pritožuje se. da ne daje sedanja vlada kapitalu dovolj povzbude. Namesto da bi sodelovala s kapitalom in njegovimi kupčijami, jih skoraj omejuje. Zakonodajnega dela je po Weeksovih nazorih preveč v deželi; oeividno ga bode tistih par skromnih zakonov, s katerimi so tupa-tam izkušali malo omejiti izkoriščanje. — Weeks bo gotovo pravi kandidat.
advertisement
SLOV. DELAVSKA
1Î risat-1 j--14. i»n»i*
im.
PODPORNA ZVEZA
lakarpoHraM sertl« 1H»
v driarl P«u.
Sedež; Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predalnik: KHAN K PAVLOVČIČ, 48 Main Bt., Conemaugh, Pa.
Podpredsednik: J081P ZOKKO, R. F. D. 2, bo« 50, West Newton, Pa.
Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, 4« Maiu Kt., Coneinaugh, Pa.
Ponioini tajnik: IVAN PBOBTOB, bo* 120, Ezport, Pa.
Blagajuik: JÜH1P ŽILE, 6108 Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Pomožni blagajnik: JOHIP MARINČIČ, 5805 8t. Clair Ave., Cleveland, O.
§	ZAUPNIK.
ANDREJ VIDBICH, 46 Main 8t., Conemaugh, Pa.	r.
NADZOKNIK1:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 40 Main St., Conemaugh, Pa. FBAN TOMAŽIČ*, 2. nadzornik, Oary, Ind., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. na da., 1 Craib St., Nunirey Hill, N. S. Pittsburgh, Pa.
POBOTNIKI:
IVAN OOBÖEK, 1. porotnik, Bo* 195, Badley, Kansas.
JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ALOJZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kamm», B. F. D. 4, Bo* H6.
VBHOVNI ZDBAVNIK:
I
F. J. KERN, M. D., 6202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOB: GLAVNI URAD v hiši it. 46 Main St., Conemaugh, Pa. ÖPENDAL IVAN, Coufmaugh, Pa., Bo* 781.	/
GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnstown, Pa. G AB P NAJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, B. F. D. 5, Bo* 111, Johnatown, Pa. 8UHODOLNIK IVATi, Bo* 273, South Fork, Pa. ZULEB ALQJZ1J, Bo* 514, Conemaugh, Pa.
Uradno Glasilo: PBOLETABEC, 4008 W. 31et St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, »o uljudno prošeni, pošiljati vse dopise in denar naravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ee pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo društveui tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.	-
NAZNANILO.
Gleveland, Ohio.
Opozarjam člane društva Delavec št. 51 S. D. P. Z., da «e bolj polnoštevilno udeleže prihodnje društvene aeje, ki se vrši dne 12. decembra ob 9. dopoldne v navadnih prostorih. Ker je to glavna letna seja, bi ne smel noben član izostati, da se vsaj enkrat v letu snidemo in se vse čini bolje napravi v korist društva in Zveze.
Na tej seji imamo rešiti več važnih točk ter opraviti volitev novega društ. odbora za leto 1916. Vsak član naj voli po svojem prepričanju, ter si izbere zanesljiv odbor, da bo skrbel za korist društva in članov, da ne bo pozneje o-porekanja. Nadalje opozarjam vse člane, da o pravem času poravnajo svoj zaostali dolg (ases-ment), da izroči stari odbor čist račun novemu odboru. Torej glejte člani, da bo vsak zadnji mesec v letu brez suspendacije.
S sobratskim pozdravom
Edward Branisel, tajnik.
NAZNANILO.
• Johnstown, Pa.
Tem potom opozarjam vse člane društva "Zavedni Štajerc" štev. 9 S. D. P. Z. v Kelso, Pa. da »e polnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, katera se vrši dne 19. decembra ob 2Vfc popoldan. Ker je to letna sejs, imamo ns dnevnem redu več važnih točk, kakor tudi volitev društvenega odbera za leto 1916. Vsakega člana že toraj veže dolžnost, da se te seje udeleži. V nasprotnem slučaju se bode postopalo kakor je bilo sklenjeno na zadnji redni seji, to je, da bo moral vsak član ki brez tehtnega vzroka izostane od te seje, plačati $1.00 v društveno blagajno.
Z bratskim pozdravom
Steve Debelak, tajnik.
Sodrug Tokan vjet.
Sodrifg Ivan Tokan. ki je bil svojčas strokovni tajnik v Ljubljani, pozneje tajnik rudarske U-nije v Trbovljah in zadnji čas u-rednik "Rudarja." je bil tekom vojne poklican k vojakom. Dolgo jii bilo glasu o njem. Sedaj je sporočil, da je prišel v rusko vjet-ništvo in je zdrav v Cerkesi, v ki-jevski guberniji. — Bolje kakor da bi bil pohabljen.
Ženska emancipacija v Aziji.
Na Kitajskem in Japonskem napreduje ženska emancipacija tako naglo, da se nazadnjaška japonska vlada čuti obvezana, to malo zadrževati. Na Kitajskem se gode sploh premene, katere prekašajo po svojem pomenu za svetovno gospodarstvo vse dosedanje revolucije, kar jih pozna zgodovina človeštva. Ogrcinni ta narod, ki šteje več duš, nego vsa Kvropa skupaj, sprejema zapadno civilizacijo in se snuje popolnoma po evropejsko. Kitajskim ženam se ne jemlje več prostost in se jim ne stiskajo noge v premajhne čeve-Iječke, ampak se jim pušča prirod-na ra«t, kakor v Evropi. Japonke so že tako poevropejčene, da zahtevajo že svoje politične pravice. Vlada je pa izdala naredbo. s katero ženam prepoveduje vmešavanje v politična vprašanja.
Sreča vzrok nesreče.
Velika srečka kodanjske loterije je povzročila dve nesreči.—Dve četrtinski srečki sta zadela brzojavni uradnik v Frederiku ob nemški meji in kmetovalec iz mestne okolice. Uradnik, ki je imel ravno službo pri brzojavu in je prvi sprejel poročilo, da je zadel, je tekel hitro domov. Bil je tako razburjen, da so ga morali prenesti v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Kmetovalec je pa zblaznel, ko je izvedel, da je zadel in so ga prepeljali v blaznieo.
Žrtve na morju.
Po uradnih vesteh londonske trgovske zbornice je bilo meseca novembra potopljenih 53 ' augle-ških parnikov, skupaj z 61.072 tonami in 115 jadrenjač s 4977 tonami. Na parnikih je prišlo 646, na jadrenjačah 6 oseb ob življenje. Kolikor se je moglo dognati, so 20 ladij potopile nemške bojne barke. 10 jih je pa prišlo na mine.
To so enomesečne žrtve tistega piratstva, kateremu pravijo pomorska vojna. Žrtve ene same dežele.
PltOLETAUKC
_■ _ ..ji - . 1 mu —
44

v e. kr. hajdusivo.
"Laibaeher Zeitung" poroča: Ivan Kromar, kovač iz Radohež o-kraj Novo mesto, jc bil ustreljen po prekem sodu radi zločina motenja javnega miru po par. 65. a. drž. zak.
Podjetniki vedo, da je zavedna, neovisua delavska organizacija najnevarnejša reč za njihovo pro-fitarstvo. Zato smatrajo za svojo najvažnejšo skrb, kako hi jo mogli preprečiti. Včasi je ta naloga precej lahka, najlažja tam, kjer je delavstvo nezavedno in hlapčevskega duha.
Sempatje nastanejo sicer tudi tam sitnosti, t e je izkoriščanje le prehudo, ne pomaga nobena ponižnost in potrpežljivost. V takem slučaju postanejo ravno neorganizirani in nepoučeni delavci lahko najbolj sitni. Ker nc poznajo bojnih metod, ki vodijo k cilju in ker niso pripravljeni za dober in sistematičen boj, se vdajo strastem in obupu, in tedaj se zgodi največ nasilstev. Zase ne dosežejo ničesar s takim ravnanjem, ali kapitalisti imajo vendar škodo, če se jim raz-bijejo stroji, uničijo skladišča in razdenejo drage naprave.
Treba je torej paziti, da se ne prctiapno strune. Kadar postanejo razmere preneznosne, se vržejo delavcem kakšne drobtine. Ali zboljšanje plače ni pri podjetnikih priljubljena oblika. V njej je za delavce nekaj poučnega. Kaže jim, da je nizka plača krivična in da jim gre po pravici več, nego dobivajo.
Zahtevati pravico je pa vse kaj druzega, kakor prositi za milost. Zahteva pravice vodi v organizacijo; in — le tega ne!
Nekateri kapitalisti so si zaradi tega izmislili nekakšne nagrade, ki jih dajejo delavcem, ako je podjetniški dobiček dosti velik. Tako poročajo sedaj iz Oary, Ind., da je municijska tovarna Aetna sklenila izplačati 13Q0 delavcem za dobo od 1. avgusta do 1. decembra tak "bonus" v znesku 10 odstotkov plače.
Mnogim delavcem se zdi taka nagrada sijajna. V resnici je to dobro preračunjena metoda za največje izkoriščanje in za oviranje organizacije. Delavci, ki dobivajo bonus, ne smejo zahtevati nobenega zboljšanja svoje redne plače in ga v svoji kratkovidno-ti res ne zahtevajo, kar si mislijo: "Saj bomo potem skupaj dobili."
Toda če hočejo, da bo kaj nagrade, morajo garati kakor črna živina, kajti bonus in njega višina je odvisna od profita. Kapitalist noče zmanjšati svojega dobička, ampak delavci mu ga morajo povečati, ako hočejo, da odpade še zanje kakšna malenkost. Ako bi se jim uredile plače, kakor se spodobi, bi
lahko delali po človeško. Mezda bi se jim morala izplačati, kakor je dogovorjena. Ker pa ne vedo, koliko bo nagrade, pa napeujajo svoje moči do skrajnosti, misleči, da delajo s tem zase, pa prezirajo, da gre glavni dobiček njihovega prekomernega truda v kapitalistov žep. Ne napenjajo se zase, ampak za kapitalista. On si pa prihrani priganjače, ker priganja že bonus delavce bolj kakor vsak biriČ.
Sistem teh nagrad je čisto podoben akordnetnu delu, o katerem so zavedni delavci že davno prepričani, da je v njem najbolj krvavo izkoriščanje.
Z živino ne ravna lastnik tako. O ima količkaj pameti, pazi, da se mu konj ne upeha preveč. Niti na misel 11111 ne pride, da bi dejal: Ce ini bo mrha tekla še petdeset milj, ji pa pridani ovsa. Ampak misli «i: Dosti je, sicer mi prezgodaj pogine, pa bo treba kupiti novo.
Žal, pa mnogo delavcev verjame, da so take nagrade neznanska dobrota, za katero bi morali biti celo hvaležni gospodarjem.
Kapitalisti vedo bolje, kaj to pomeni. Kjer sprejmejo delavci tak sistem, tam ni govora o organizaciji. To pa je namen podjetnikov. Na koncu četrtletja ali polletja ali celega leta dajo delavcem premijo ali bonus ali kakor že imenujejo to zvijačno dobroto, s tem so se pa zavarovali, da ne bodo delavci zahtevati tega. kar jim gre po pravici. Nc bodo mogli zahtevati, ker so brez organizacije vse zahteve prazne besede.
Kapitalistična modrost zna lahkovernim <delavcem še več dopovedati. Pravi jim, da postanejo vsled takih premij nekakšni solastniki podjetja, ker dobe delež od dobička kakor delničarji. To slepilo je tako prozorno, da bi moral spoznati njegov pravi pomen vsak delavec, ako le količkaj misli.
Višina nagrade, ki jo kapitalisti dovolijo, je popolnoma odvisna od gospodarjeve volje. Delavci nimajo pri razdeljevanju dobička nobene besede, medtem ko sklepajo delničarji, ki se niso trudili za dosego profita. kakor so se trudili delavci, sami o dividendah in o razdelitvi žetve sploh. Razuntega pa nimajo delavci nobenega vpliva na vodstvo podjetja, na sprejemanje dela, na naroČila i. t. d. in njihovo solastništvo je ogromna laž.
Čimprej se delavci rešijo tega sistema, tem bolje bo zanje.
Spušča Kajtebriga.
List za laži.
V Parizu je začel izhajati šaljiv list pod naslovom "Le canard en chaine" (Raca v verigah). Na čelu lista izjavlja uredništvo, da bo prinašal samo šaljive in lažnjive vesti. Prinašal bo vesti, ki so absolutna laž in pravi v svojem vabilu na naročilo: "Zadostuje nam istina, katero nam prinašajo naši dnevniki, mi se hočemo lagati. V ta namen smo sklenili dogovor z dopisnim uradom, da nam pošilja vse laži vsega sveta."
Pomankanja gradiva ta list ne bo imel. Če bi hotel objavljati vse laži, ki se posebno sedaj telegra-firajo in pišejo, ne bi imel nikdar dovolj prostora.
Neka slavna detektivska glava prijazno opominja, da je nevarno v nočnem času nositi dijaniante na kravatnih iglah ali na prstanih po ulicah. Dijamanti se namreč lesketajo in to je dobro znamenje za cestne roparje. Torej prijatelji delavci — vpoštevate nasvet! Pustite dijamante doma!
e
Nekje sem videl fotografično sliko, predstavljajoče regiment i-talijanskih vojakov, ki stoje s sklonjenimi glavami pred katoliškim duhovnom, kateri drži razprostrte roke. Pod sliko je bilo tiskano: "Blagoslov orožja pred odhodom ua Ooriško". I11 drugje sem čital, da so italijanske krogle deževale v neko kapucinsko cerkev
v Oorici in zadele kapueinarja, ki je bral mašo. Čudna so pota "božjih žegnov"!
e
Novi chikaški nadškof je rekel reporterjem pred nekaj dnevi, da je papež strogo nevtralen. Če je papež nevtralen, potem mora biti tudi Bog nevtralen, saj prvi vendar reprezentira zadnjega. Ali ni rest Kako moreta kajzer in Franc Jožef pridigati svojim armadfm: "Oott ist mit una!'* ^ Kako? e
Miljonar Ford se bo ovekovečil. Da — ovekovečil na vekov veke. Kajti on je tisti, ki bo govoril, govoril in govoril armadam v Evropi toliko čaa, da bo konec vojne. <>h, če bi to dosegel! Bil bi res velik mož. Ampak — ta vražji "če. če" .. A Kaj bo naredil Ford, ako se kje na morju sreča s kajzerjevo submarinkot
la toliko življenj sauio tiste, ki izvršujejo kazen. Pomislite, bratje — tri miljone, skoraj štiri miljone ljudi, zdravih, močnih in koristnih ljudi je šlo k vragu samo zato, ker
je poginil tfa sam človek--če
namreč hočemo verjeti, da se vrši klanje samo zaradi sarajevskega umora. Prifttejmo še dobra dva mi-ljona Avstrijcev, ki so tudi šli pod zemljo — — ampak kazni še ui dovolj!
e
Iz Berlina zelo radi poročajo o revolucijah v Rusiji, Indiji i t. d. Dobre so te novice. Mi bi radi, da bi bile resnične. Ali ravnotako bi radi slišali, da se kaj takega zgodi v Nemčiji, Avstriji in na Bolgarskem. Če je revolucija potrebna v Rusiji, zakaj bi ne bila tudi v Avstriji, kjer je danes še slabš«» kakor na Ruskem?
e
V Avstriji so zaprli tri 11 tri deset socialističnih državnozborskih poslancev, ki so izrazili željo za mir. Koliko so jih že obesili — ne samo socialistov, temveč tudi drugih — ne ve nihče izven avstrijskih niej, kajti cenzura jo tam hujša kakor v Rusiji. Ljudstvo tamkaj strada, da je groza, trpi, krvavi, umira, gine in pada — ali bognedaj, da bi se kdo pritoži) in rekel, da je že dovolj stradanja in umiranja. Tako je. Bog ohrani, Bog obvari...!
ftopek gToaot.
Prusko vojno ministrstvo objavlja podrobnosti, s katerimi hoče dokazati, da je bilo obstreljevanje katedrale v Reimsu opravičeno vsled vojaških francoskih odredb. Na cerkvenem stolpu je bil poleg praporja z rdečim križem telefon, ^ električna napeljava, vojaške postelje. Kakor je izjavil vikar Pri- , mellage, ki je padel v francosko vjetništvo, jo bilo v katedrali nad 150 nemških ranjencev, ko je bila ta zadeta od nemške artllerijc 19. septembra 1914. Ogenj je planil s tramovja na slamnate postelje ranjencev, ki so tki hitro rešili na dvorišče. Ko so straže zaprle vrata, za katerimi je bilo Se 100 ranjencev v vdušljivem dimu, se je posrečilo italijanskim duhovnikom, da so odprli vrata. Ko so prišli ranjenci ven, jih je sodrga napadla s pestmi, palicami in s suvanjem z nogami. Vojaštvo je vdrlo na dvorišče in je streljalo kar na slepo na ljudi ; mnogo jih je bilo ranjenih. Kar jih je potem še ostalo, so jih spehali ven in sodrga je padla tudi po teh.
V Forest City, Ark., so linčali zamorca William Patricka, Sto maskiranih mož ga je odpeljalo iz ječe. Krasna uprava. In krasna kultura !
Parlamenti zborujejo v presledkih tudi med vojno v Angliji, Italiji, Franciji, Nemčiji in se celo — in se celo! — v barrrrbarrrrski Rusiji. Vsi ti parlamenti sicer niso dosti, ali nekaj se le čuje. Zastopniki ljudstva imajo vsaj toliko svobode, da povedo svojim moril-nim vladam par gorkih. Avstrija jc tudi imela nekak parlament. Imela ga je nekoč — toda odkar je vojna, ga ni več I Crknil je avstrijski parlament in zastopniki delavstva v Avstriji nimajo niti toliko svobode, kolikor je iniajn socialistični poslanci v Rusiji., e
Ves čas med vojno vlada v blaženi Avstriji nezaslišana klika kajzerjevih lumpov v zlatih "ko-larjih" — ljudstvo pa mora molčati kot grob in pada v grob. Ali ni še precej Slovencev v Ameriki — slovenskih delavcev — ki z nekakim ponosom pravijo: "Naša Avstrija, naš cesar!"... Oh, dajte mi vrvico, da se obesim, preden sc mi toliko zmeša, da bom imel le
trohico spoštovanja do Avstrije!!!
•
Miljonar Ford je odplul v Evropo. Na cilindru nosi kos papirja, na katerem je zapisano: Mir ljudem na zemlji... Velika je njegova misija: 011 išče miru. Časopisje nič ne poroča, torej ne vemo, vendar smo pa radovedni, da li je šel z njim tudi slavni doktor Cook .. e
3,700.000 (tri miljone in sedem-stotisoč) Nemcev je že padlo ubitih in ranjeni-h, odkar traja krščansko klanje. Tako se glasi najnovejše poročilo. Torej "kazen za umor Franca Ferdinanda" je sta-
i
Í !
je isiel. Koledar je vezan v trde platnice, ftteje 240 atrial ta las sledečo vsebino:
SPISI.
Koledar ca leto 1916. — Stoletna pratlka. — Splošen kalendarlj in zbirka raznih podatkov (Naie osolnčje. Zemlja in luna. Stanj t planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika Mnoiltvena tabel*. Časoma mera. Mere ▼ Zedlnjenih driavah. Razlika med amerliko in evropeke metriiko mero. Nepiamenoet ▼ Zedlnjenih driavah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo ▼ Zedlnjenih driavah. Največje stvari na »vetu. Smrtna kasen v Zedlnjenih driavah. lfonroe-doktrlna. Ženitveni zakoni in rasporoka. Kako so poklici rasdeljeni t Zedlnjenih driavah. Driav-ljanaka pravica. Naturalizacijzkl zakon. Koliko je civilnih zveznih vainibencev. Kolonije Zedlnjenih driav. Kanada in Mehika. Republike v Juinl in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedlnjenih driavah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenih driav. Kako Je bila ustava s dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si redila sina? (v verzih). —- John Reed: Hči revolucijo- — Velikani is davne dobe. — Joie Ambroiič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbln Kristan: Jan H us. — Filip Oodlna: Kako je v AlaskL — Joie Zavortnik: Hlapec? — O duhovih. — Joie Ambroiič: Eden Izmed mne-glh. — Ivan Molek: Oparnice (▼ verzih). — Kronani norci. — Ellin-Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem Jabolku. — Ivan Molek: Kaj bo po vojni. — Etbln Kristan: Iskuinjava. — M. Arclbaiev: Revolucionar. — Jote Zavertnlk: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrlč: Poglavje o organizaciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj ee boje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarisms v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — 6čegotalke.
—	Oglasi.
SLIKE.
Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi se aovrainl-ka zmenila ... — Stolp biser je v na rasstavi v San Franciacu. — Pre kucnjenl parnlk Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Uzmrčenje "nezvestih" ▼ Mehiki. — Mrliči na bojnem poljn. — Prizor iz francoskega bojliča. — Kruppov najnovejši mortar. — Kmet koplje grob padlim vojakom ▼ Galiciji. — Nemška vojaška kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji čakajo na smrt. — Otroci v Nemčiji ee veibajo za klanje. — Militariztlčui duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Initrukcija iensk za spre vodniško službo na Nemlkem. — Francoske čete na pohodn. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. — Čemu si rodila sina? — Dinosaur "Oorytho Raums". — Lobanja dlnozaura "Corythosaurusa". — Kristus In ftrap-nell. — Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi.
—	Voinja s pai v Alaski. — Prizor is fttrajka v Rayonne. — Žrtve pre-kucnjenega parnlk a EasManda. — Kako 90 vlekli utopljence is Eastlanda.
—	Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna voinja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojliča. — Ruska carlnja in carjevlč, pokaznjoča sledove bolezni. — Charlotte, blazna "mehiška cesarica". — Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — ln samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. eoc. klub v Oanonzbnrgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Sygann, Pa. — Jugoalov. eoc. ekuplna v Huntlngtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Frankinu, Kana. — Slov. soc. klub v Clintonu. Ind. —- Slov. soc. klub v Dunklrku. Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Lindu, Ark. — 8Iov. soc. klub v Rock Springen. Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. eoc. klub v Kenoahi, Wie. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann. — Ralph KorngoH. — May-Wood Simons. — Ohas. Ed. Ruseell. — Mm. E. Rodriguez. — John O. Kennedy.
Skupaj 64 SLIK.
ZEMLJEVIDNI OBRAZCI.
Bojni pas v Belgiji in Franciji. — Rusko nemško-avstrijekl bojni pss. —• Avstrijsko italijanski bojni pas.

CENA 40 CENTOV
s poštnino VTed za vse kraje Zedlnjenih driav. Koledar je letos pet centov dralji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti brez te zanimive in korlatne knjige. Naročite ga fte danez. Naročila sprejema
jj	PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHIOAOO, ILL.	?
¿XXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^CVXXXXX3^
!
DOPIS.
Pittsburgh, Pa. Prijatelj delavatva.
^ Pofoetoina ae delavci zgražajo ^zaradi brutalnosti delodajalcev, ^njihovega brezobzirnega postopanju z delavci i. t. d. Ali kdo more zameriti njim T Oni se zavedajo avojega razreda, zavedajo se, da žive od profita in da je tem bolje za nje, 4im bolj ae dajo njih delav-ci izkoriščati.
. V kapitalističnem razredu ne boste našli izdajalcev 1
Žaloatno pa je, da ae nahaja med delavstvom še toliko propalie, ki vedoma ali nevedoma delujejo proti delavskim —.lastnin» — interesom.
V	Union Steel Castiug Co., 61 in Butler St., Pitsburgh, Pa., so ae delavci zbudili; zaznali so potrebo organizacije, ker le tem potom se more zboljsati položaj. Sklicali ao javno sejo dne 7. nov. v K. S. D. na 57. cesti v svrho organiziranja še neorganiziranih delavcev v omenjeni tovarni. Udeleženci te aeje so bili po večini Dal-matinci, a tudi precej Slovencev, Hrvatov in Italijanov se je seje udeležilo.
O. Kogy, znan neunijski barten der, ki je tudi že ponovno delo iz gubil radi trdovratnega nasproto vanja uniji, ai je topot dovolil i grati mali trick zborujočiin. Vse kakor bi mu bilo najljubše, ako bi bil mogel zabraniti zborovanje ker mu — menda iz protiunijske ga principa — ne ugaja enako zborovanje.
Ker pa to ne gre tako lahko, ai je dovolil telefonirati na bližnjo policijsko postajo po stražnika Pri svojem činu se ni oziral na o pazke, da nikakršen stražnik potreben. Hotel je napraviti kolikor mogoče neprilik in je mislil, da bo stražnik zborovanje oviral Zborovanje se je v navzočnosti po licaja mirno izvršilo, tako da ni g. Kogy s svojim poskusom druze ga dosegel, kot da je pripravil od bor ob $3 plače policaju za 1 uro težkega dela.
Da8i je g. Kog.v delničar K. S. D., vendar ni imel nikakršnega o pravka s tem zborovanjem.
Slovenci v Pittaburghu moramo biti pač ponosni, da imamo tako vrlega rojaka med sabo. Rojaki, zapomnite si, kakšnega7 "prijate lja" patronizirate, kadar greste kozarec piva popit v hotel, kjer je vpoalen.
Rojaki, izognite se Union Steel Casting Companije, kadar greste za delom, ker je ondotuo delavstvo na stavki.
V	upanju, da bo Comp. skoro u godila zahtevani stavkujoeih. pozdravljam vse zavedno delavstvo sirom Amerike.	B. P.
Puška na Slovenskem.
S "pravomočno" sodbo domobranskega sodišča petega armad-nega etapnega poveljstva je bil trgovec Fran jo Petrič obsojen na amrt na vešalih zaradi zločina o-gleduštva,kazen pa se je izpreme-nila na uatrclitev in se je izvršila dne 2. novembra. Z isto sodbo je bil obsojen trgovec Alojzij Ras berger na 151ctno težko poostreno ječo zaradi hudodelstva proti vojni moči države.
Seveda se o procesih nič ne poroča. Vojaškim sodiščem se mora verjeti, da sodijo pravično. In zakaj ao Pctriča ustrelili? Ali je bila to milost? (\mu milost za vohuna? Ali pa jim zmanjkuje vrvi?
Pol mesta zgorelo.
Iz Los Angeles, Cal., poročajo: Več kakor polovica mesta Avalon na katalinskem otoku je zgorelo dne 29. novembra. Škodo, ki jo je povzročil ogenj, cenijo na mi-ljon dolarjev. Lastnica katalin-akega otoka je Baming Co. Nekaj časa so se bali, da zgori vse mesto. Ves 2.M milj dolgi kanal med otokom in obrežjem se je žarel od velikega ognja. Ljudje so bežali na bližnje griče. Z brezžičnim brzojavom se je priklicala pomoč, ki je naposled ustavila besnenje plamena.
Usnje ii človeške koše.
Pariški list "Oazette" poroča, da izdelujejo paganski prebivalci afriške nemške naselbine Kamo* run usnje iz človeške kože, ki je baje zelo mehko, prožno in trpežno.
Poslanec Tavcnner dokazuje, da podpirajo inultimiljonarji društvo Navy League, ki ae poteguje za oboroževanje. Ali bi bili tudi tedaj tako patriotični, če bi gradilska vlada ladje v laatni režiji? ;oo»o»eoo*»«»s«»»eoooooooe
Stran Ko i:
ZAPISNIK
skupne konference J. S. klubov v Crawford County, Kansas
dne 21. novembra v «lackville.
Konferenčni tajnik sodrug (Jor-šek otvori sejo. Za predsednika je izvoljen sdr. Cvetkovič, za podpredsednika sodr. Skubic, za zapisnikarja sodr. Jane.
Poročilo konferenenegu tajnika se vzame na znanje. Za tem sledi poročilo tajnikov krajevnih klubov o stanju klubov.
Predlagano, da pošljejo J. S. klubi v Crawford County dva delegata na kongres J. S. Z., ki se vrši v decembru tekočega leta. Vname se živahna in dolgotrajna debata, ter se končno sklene, da se pošljeta dva delegata, ako jim plača "Zveza" vozne stroške; iz konf. blagajne se jim plača le $4 dnevnice.
Za delegata so nominirani sledeči sodrugi: Skubic, Jane, Smol-shnik, Goršek, Cvetkovič in Se-lak; z večino glasov izvoljena so-druga Skubic in CSoršek.
Sklepanje glede skupne knjižnice se radi pomanjkanja časa odloži na prihodnjo sejo.
Sodrugu Kocmanu, mirovnemu sodniku v Frontenac, se izreče zaupnica, ker ni bilo stvarnih dokazov za obdolžitve, ki so bile izrečene proti njemu. Obenem se izreka ogorčenje zojier zahrbtneže, ki skušajo z neosnovanim obrekovanjem škodovati stranki in posameznikom.
Sklenjeno, da se vrši prihodnja konferenca v Franklin, Kans., tretjo nedeljo v deeembru.
Frank Cvetkovič, predsednik,
('has .Jane, zapisnikar.
Radley, Kansas.
Vsem sodrugom in sodruzicam v Crawford County, države Kansas na znanje I
Prihodnja skupna konferenea .1. S. klubov v Crawford Co. se bo vršila dne 19. decembra t. 1. v Franklin, Kans., v navadni dvorani ob 2. popoldan. Sodrugi in so* druginje, pridimo skupaj in posvetimo svoj prosti čas delu za našo boljšo bodočnost in za razvoj socializma. Misliti.in vediti moramo, da pridemo skupaj le preprosti delavci in trpini, in zato je naša sveta dolžnost, da se shajamo in se skupno posvetujemo za odpravo današnje mezdne sužnosti in da gradimo temelj, na katerem nam bo zasijala boljša bodočnost, in na katerem bodo nam delavcem odpadli okovi kapitalističnega sn-ženstva. Torej sodrugi in sodru-žice, bodimo vneti za socializem in
z navdušenjem prihajajino na naše aeje ia konference!
Sodrugi, naprej za soeializem!
•lohh Goršek, tajnik kouference.
TAJNIKOM 800. KLUBOV, ZA STOPINKOM IN POSA MEZN1K0M
Meseca januarja bode minulo deset let, odkar je začel izhajati Proletarec. Uredniški odbor lista je sklenil, da v spomin desetletnice izide Proletarec v olepšani izdaji. Posebnih pismenih vabil za skupne in večja naročila ne bode-mo razposlali; pač pa naj vsakdo, kateri želi ved iztisov te intere-santne številke, izreže kupon in pove, koliko številk naj mu pošljemo. Cene za to slavnostno izdajo, katera izide dne 4. januarja 1916, se vidijo na drugem prostoru lista. Vsa naročila mora imeti u-pravništvo v rokah najkasneje do 31. decembra. Na naročila, katera bi prišla pozneje, se ne bodemo mogli ozirati.
Upravništvo Proletarca.
TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM.
Naš "Družinski Koledar" je izšel. Da ne bo nepotrebnega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine prosto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 26 do 60 se dobe po 37 oentov; kdor jih pa naroči več kakor 60, jih pa dobi po 35 centov komad.
Manjša naročila pošljemo po parcelni poiti, večja pa po ex-presu. Tudi letos bomo po expre-su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, »da ne plačamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker ex presna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem naznani, koliko je plačal expresa, nakar mu stroške povrnemo.
Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko najmanje en tisoč več prodali, ako bi jih bili imeli.
Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporočamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za Vas, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošilja nju denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar nošlje po "Money Order".
Upamo, da bo koledar vsakemu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno.
Upravništvo.
EK8EKÜTTV A :
Pero Belamarlch. Filip Godioa, V. Suia, F. Kokotovlch. Fr. Aie*. M. Polovlna. J. Krpan. ž. Bajskič, Alex Dubravac, Frank Hren. B. ilklč in Fr. Saus.
Frank Petrich, gl. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, IlL
Seie eksekutive »o vsnko prvo soboto v mewcu ob 8. zvečer nn 1944 So. Kacine Ave.
NADZORNI ODBOR:
Mike Mavrich Chicago, III.; Nick Hinieh, Milwnukee, Wis.; Demeter F.ko nomoff, Gary, Ind.'; I. Celich, West AUis, Wis.; Jos. Zavertnik ml., Chicago, III.
ODBOR ZA TISKARNO.
Frank Zaje predsednik, Alex Dubravac blagajnik, Pet. Kokotovich tajnik, Frank Mrgole m Jos. Steiner odborniki.
Klubi, ki lele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika.
ARKANSAS: —
83 Fort Smith, Ark.-Jugosl. soc. klub, taj. Ant. Pečar, R. F. D. 3, box 149.
8eje so vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jenmy Lind, Ark. 107 Hutington, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jno. Jarnovich, R. F. D. Box 167. 140. Hartford, Ark. — Tajnik John Robas, box 8, Hartford, Ark.
COLORADO:—
132. Pueblo, Colo. — Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorelec, 508 Moffat ave.
ILLINOIS: —
1 Chicago 111.—Jngosl. soc. klub, tajnik Filip Godina, S814 So. Karlov aw. 4. I,a Salle, 111.—Jugoslovanski sociaJistični klub, tajnik John Rogel, 427 Ster
6. Chfcagn^íll.—Jugosl. Soc. Udruienje, tajnik Frank Rebac, 1944 Bo. Raeine Avenue.
20 Chicago, 111—Jugoslavensko soc. udruženje, tajnik Petar Kokotovich, 230«
Clvbourn Avenue. 46 Panama, 111. — Jugosl. so«, klub, tsjnik Andr Ileržič, Box 831. SO. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Sim. Kaučl«, Box 195.
Seje «e vsake 2. is 4. nedelje v mesecu eh e*mi uri tjutraj v Unies Hali
56. Kast St. Louis, 111.—Jugosl. socialistično udruženje, tajnik F. Franjich, 1318 N. 13. St.
60. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Milan Hegji, 217 W 24. St.
14. Livingston. Tli. — Jugesl. eecialističea klnb, tsjnik Frank Krek, F. O.
«7: Springfield, III—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, 1701 Peoria Rd. 84. Witt, 111. — Jugosl. so«, klub, tajnik John Miloeich, Box 10t.
M. Ziegler, 111. — Jugosl soc. ndruieaje, tajnik Oeo. Karlovich, Bex 6. 109 Granite City, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik B. Ojurishich, b. «65, Madison, 111. 110. Staunton, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Auaec, L. Box 168, organi sator Frank Pervinlek.
128.	N oko m is, 111. — Jugosl. soc. klub, tsjaik John Mekiada, box 607. Seje so vsako drugo aedeljo v mesecu.
154.	Mesne r, 111.—Jugosl. soc. udruženje, tsjnik Tomo Grdich, Box 348.
160.	DorrisviUe, HI. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Jerich, Box 168. hi Witt, III. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Zupančič.
INDIANA: —
41.	Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Ign. Mular, L. Bx 449; organiza tor Ant. La.liha, 824 N. 9th St. Seje so vsako prvo in tretjo soboto v me •ecu ob 7. uri zvečer.
53 Gary, Ind.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik D. Jelavieh, 1613 Washington St.
IOWA: ^
153. Woodwurd, Iowa—Jugosl. soc. klub, tajnik Jak Bergant, R. 4, Box 87.
158.	Centerville, Iona. — Jugoid. soc. udrui. Tajnik Stefan Papich, Mine No. 30.
KANSAS; —
30.	Mulberry, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik M. V. Hmolftuik, R. R. 2, box 208.
31.	West M menil, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Speiser, box 293, Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani it. 6.
34. Frontenac, Ksns. — Jugosi. soc. skupina, tajnik Jos. Umek, box 7.
80.	Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Karlinger, R. F. D. 4. Box 86, Girard, Kans.
81.	Skidmore, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Alii, R. 3, Box 3, Columbus, Kansas.
42.	Careaa, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blai Mexeri, Bex 162.
91 Stone City, Kans,—Jugosl. soc. klub, tajnik Mike Fine, box 496.
133.	Dunkirk, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. TomAič, R. F. D. 1, Box 167. Pittsburg, Kans.
150. Riugo, Ksns—Jugosl. soc. klub, tajniea Mary Skubic, R. 4, Girard, Kans. 157. Gross, Kansas.—Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Jane, Box 118, Croweburg.
MICHIGAN : —
HI Detroit, Mieb.—Jugosl. soe. udrui., tajnik Ivan Jankovich, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, Mich.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ernst Baje, 338 Ferry ave.
MINNESOTA: —
22. Chisholm, Minn.-^Jugosl. soe. klub, tajnik M. Rihtar, Box 308.
54. Aurora, Minn.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fred 8hilt, Box 291.
14H. Ely Minn — Jugoel. soc. udruienje, tajnik Branko Markovieh, box 1025.
152. Virginia, Minn.—Jugosl. soc. udruienje, organizator Mike Biandich, 104 8. Mesaba Avenue.
MISSOURI: —
14. St. Louis, Mo.—-Jugosl. soc. udruž., taj. M. Vojnovich, 1145 Talmage Ave.
129.	St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Gravéis Ave.
MONTANA: —
73.	Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44.
96. Bear Creek, Mont.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Daniček, Bear Creek, Mont.
101.	E. Helena, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. B. Mihalieh, box 200. ' Seje so vsako prvo nedeljo v mescu v Jos. I*zarja dvorani.
134.	Klein. Mont.—M. Memarieh. box 127.
OHIO: —
2.	Glencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tsjnik I. 2)embergar, L. Box 12. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. žlembergerju.
18.	E. Youngtown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. živan Ivanovich, 1757 Logan Ave.
26.	Neffs, O. —. Jugosl. soc. skupina, tajnik Karl Dernaé, box 26.
27.	Cleveland, O.—Jugosl. soc. skupins, tanjik Andr. Bogataj, 6906 St. Clair Av. Edv. Banisel, organizator. — Seje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. 8t.
38. E. Palestine, O. — Jugosl. soe. klub, tajnik Jos. Istenich. 49. Callinwood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Valent. Pleáec, 446 E. 156. St. Cleveland. O.
62. Youngstown. O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Math Urbas, 12% Oak Park , Youngstown, O., organizator Alois Zupane.
71 Cleveland, O.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Fučee, 6301 St. Clair ave.
76.	Euclid, Ohio — Jugosl. soc. klub, tajnik John Ulaga, Cul Rd.
86 Akron, 0.—Jugosl. soc. udrui. taj. B. Boftnjakovich, 124 E. Chestnut Alley.
19.	Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Gee. Petkevftek, 1794 E. 29th 8t 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soe. klub.
141. Steiibenville, O. — Jugosl. soc. udruienje, tajniea Jelena Radovich, 222 So. 5th St.
147. Barberton, O.—Jugoalov. soc. udruienie, tai. M. Bobalich, box 384.
159.	Bella ire, O. — Jugosl. soc. udrui., tajnik Božo Bober, Bel. So. St., Box 39 a.
161.	Yorkville, O. — Jugosl. soc, udruienje, tajnik Stojan Ragui, Box 58.
OREGON:
47. Portland, Ore.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Lukas Istvanich, 621 Bidwell av.
PENNSYLVANIA: —
3.	N. 8. Pittsburg, Pa—Jugosi. soc. skupina, tajnik M. Friedman, 862 Virgin Alley.
5. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 218, Cone maugh, Pa.
10.	Forest City, Ps. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. 12. E. Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Stupljanee, box 266.
John Gratanin, organizator.
19 Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udrui., tajnik M. FabianČ.ich, 1058 Spearman ave.
16.	Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udr., taj. John Apfelthaler, Box 128 Elizabeth, Pa. 19. Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Geo. Popovich, 1016 Hamilton Ave.
32.	West Newton. Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. D. 3. bx 50 57. So. Side Pittsburgh. Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Geo. PuSkarich,
2632 Carson St., Hotel Artur. 59. New Brighton, Pa.—Jugosl. soc. udr., tajnik John Chogich, box 175. C3. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Trčelj, R. F. D. 3,
Box 106, Irwin. Pa. 70. I^arge, Pa. — Jugosl. soe. udruienje, tajnik Milan Stakič, box 24.
74.	Willock, l'a. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Miklaučič, L. Box 3.
77.	McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Jak. Markovich, 339 Phoenix St.
78.	Ambridge, Pa.—Jugosl. soe. udruienje, tajnik P. Obradovich, Box 51. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau.
17.	Fayette City, Pa. — Jugosl. soe. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator Jekn Baraga. Seje se vsake zadnje nedelje v mesecu.
90. Primrose, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nikola Vilenica, Box 746. . 93. Browndale, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. 87. Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tsjnik Steve Janfč, Bex 421.
9S. Garrett, l'a.—Jugosl. soc.vklub, tajnik Aug. Orel, R. F. D. 52. i'9. McKees Port, Pa.—Jugosl soc. udruženje, tajnik M. E. Kolibash, 1107 Lynn Alley.
100. Ellsworth, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Paul Kuffner, box 6S4.
104.	Woodlawn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Pet. Skrtich, box 533.
105.	Mnrianna. Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Joe Milanich, Box 251.
117.	Lloydell, Pa. — Anton Zalar, Box 127, Beaversdale.
118.	Canonsburg, Pa.—Jugoel. soc. klub, tsjnik Paul Posega, box 365, Canons-burg, Pa.
127. Dunlo, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank f'opi, Box 61.
131. Pottsburg, Pa. -Jugosl. soc. klub, tajnik B. Novak', 6568 Rowan St.
144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Indof, box 113.
155.	Reading, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Peter Hočevar, 143 River St.
156.	Beadling, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Cetinski, box 93.
162.	Brownsville, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vaso Predragovich, bx 239, West Brownsville, Wash. Co.
WASHINGTON: —
28.	Roslyn, Wash.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vinko Aolič, Box 93.
102.	Bucklev, Wash. — Jugosl. soc. udruž., tajnik Nik. Perkovich, P. O. Spike-toa, Wash.
WISCONSIN: —
9 Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. udrui., tajnik Thos. Stepich, 412—4. ave.
11.	Kenosha, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mato Mladjan, Box 55. Orgn nizntor Paul .Turca. — Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socialist gl. stanu.
122. Racine, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik D. Poganchev, 707 Jackson St. 122. Racine, Wis.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik M. Pavlov, 831 Riverview St. 137. Kenosha, Wis. — Tsjnik John Kastelie, 18 Howland Ave.
WYOMING: —
8. Cumberland. Wyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. ftifrar, Box 64. 44. Superior, Wyo. — Jugosl. soe. skupina, tajnik Lnkas Groser, box 341. Andrej Kržiftnik, box 103, organizator.
Seje ee vsake druge nedelje v meneen pepeldne eh 2. uri v Hali K. FernAka
108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soe. udruženje, tajnik Nik Praietina, Box 25-136. Rock Springs, Wyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Miklaučič, Box 93.
KONFERENČNI ODBORI. St. 1. Zapadna Pennsylvania Tajnik Paul Hanas, 2840 East St., N. 8 Pittsburgh, Ba.
At. 2, Ohio. Tajnik 8p. Markovich, 356 Emerson PI., Youngstown, O. At. 3. Chicago. Tajnik Blaž Jakopec, 1944 Bo. Racine Ave. At. 4. Wisconsin. Tajnik Thos. Stepich, 412—4th St., Milwsukee, Wis. At. 5. Misonri in Južni m. Tajnik Jos. Mostsr, Box 351, Stanton, 111. At. 6. Kansas. Tajnik John Ooi+ek, Box 195 Radley, Kans. Vse pritožbe tičoče ae J. S. E., je naalovitl na aodr. Manrlcha,	nad
s ornega odbora, 1944 Bo. Racine Ave., Chicago, HL
Rekord v železniškem prometu.
Uradna poročila pravijo, da je bil železniški promet na zapadnih železnicah meseca novembra največji rekord v zgodovini ameriških železnic. V primeri z lanskim letom se je promet povečal za enajst do trinajst odstotkov.
VVažno uprašanjef
n mi opravil
Ji U "»M« « Mj(«r«jc f
Konzularne ,/.<$/
ep
vojalke /vs*" »i«. /i^<5iiiwaukee \Vi«.J
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTO KAR, Ogden Ave., blizo cestno ieleni. ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m.
Dr. Richtir's Plin Expeller
sa revmatlftna to-lečlne, sa bolečina otrpnelostl sklepov in mlile.
Pr.vi se dobi U v zavitku, kot vaa kaže ta slika. Na vzemite ga, ake nima na zavitka nafte tržne znamke s Sidro.
25 in 50 eentov v vseh leksrnah, sal pa naročite si aa>> ravnost od
F.Ad.Rictittrfcb.
74-80 Washington Street,
New York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa sa vssh sodiščih.
specialist za tožbe v odškodnin»-kih zadevah. Št. sobe 1009
133 H. WASHINGTON STREQ
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Ohlendorf, M. ft-
Zdravnik sa netranje fceieem
in ranecalnlk. «ndrevniika pretakava brespia£ae—p*» teti je le adravila 1924 Blue IaUns Ava., Chicago. Uredaje ad 1 de S p» pel.; ed 7 de t ave4er. lsven Clue*C' tivoti belaiki naj pilej« sleveaak«.
J. A. FISCHER
Bnffet
Ima aa raspolago vsakovrstno piv« vin«, assadke, Ltd. Izvrstna pro«tor sa okrepéiio 8760 W. 26th St..	C hi cage, IU
Tel. LawsdaU 1761
FHONE; CANAL 8014
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kegl|&čen Bivši Martin Potokar plače
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.— Postrežba točna in ia-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMABEN
1625 S. Kacin« Ave., Chicngo, !R
Socialistične slike in karti.
"Piramida kapitalizma" a slo-
venskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovanskim napisom.
"Zadnji štrajk" a hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" a anglai kim napisom. Cene slikam ao 1 komad 16e; 1 tu ca t $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2et 1 tu ca t 15c, 100 komadov 70* Poštnino plačamo mi sa vsa kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB 00 1311 E «th St.,
Oleveland. Ohle
MODERNA KNIGO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dele za privatnike in društva. Spreje mamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. NLake cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Bine Ialaad Av*, (Adver.)	OkUMfe 01
8
I' H O L K T A H fc (j
Adlo atašeji!
Xewyuràka porota je izrekla, da »o uradniki liauibursko-ameriške črte, ki ho z najetimi parni* ki oskrbovali nemške bojne ladje na tuorju z živili, premogom in drugimi potrebščinami, krivi dejanj, zaradi katerih so bili obtožeui in ki jih je zvezno pravduištvo označilo za sleparstvo napram zedinjenim državam. Za goljutijo je obtožba smatrala falsifieiranje ladjinih dokumentov.
Obsojeni so bili dr. Kari Bueuz, Ueorgc Kotier in Ad(||ph Ilaehmeister vsak ua osemnajst mesecev, .losef Poppinghaus ua leto dni ječe v At-lanti, Hambur.sko-aiueriška črta pa ua 1 dolar globe.
Sodnik Howe je izjavil glede ua nominelno globo družbe, da je bila njegova želja, oprostiti zadevo čimltolj mogoče od denarne dišave.
Zadeva je s tem v prvi instanci rešena. Obsojenci bodo zahtevali nov proces in so bili postavljeni vsak pod 10,(K)0 dolarjev varščine.
Stvat* ima pa še., drugo stran. Že ko je bila Dumbova afera na dnevnem redu, je bilo slišati ime nemškega vojnega atašeja stotnika von Pa-pena v zvezi z znanimi Dumhoviuii načrti. Izgledalo je skoraj tako, kakor da je bil pravzaprav vou Papcn odločilni faktor, Dumha pa njegov iz-vrševalni organ.
V sedanjem slučaju je bil pa nemški mornariški ataše kapitan Boy-Kd mnogo imenovani junak, o katerem pravijo, da je vodil intrige za kršitev ameriške nevtralnosti. Vlada Zcdinjenih držav se hoče sedaj obeh iznebiti, kakor se je iz-nehila Dumbe. lu za njima pridejo najbrže še drugi na vrsto.
Državni tajnik Lansing je objavil izjavo, v kateri pravi o tem :
"Zaradi delovanja v vojaških in « mornariških zadevah, ki ga smatra za neprimerno, je vlada Zcdinjenih držav prosila, naj se takoj odpo-kličeta oba nemška vojaška atašeja, ker nista vladi več pogodi. Delovanje obfh atašejev, vojnega in mornariškega, se vladi že dlje časa ni zdelo primerno. Zgodilo se je pa še, da sta bila oba zapletena v interese, ki so iinelr namen spraviti Iluerto zopet v Mehiki na krmilo. Prošnja, naj se odpo-kličeta atašeja, je bila nemškemu veleposlaništvu izročena že pred tremi dnevi. Nemški veleposlanik grof Bernstorff je naznanil državnemu tajniku Lansingu, da je že sporočil to željo v Berlin, odkoder pa ni dobil še nobenega odgovora."
Pravijo, da je zbudilo postopanje zvezne vlade presenečenje v Washingtonu. Ce je to res, se nain zdi čudno. Kajti v tem postopanju pač ni nič presenetljivega. Velecenjena gospoda atašeja sta opravljala v Ameriki špionazo in vodila za rotniške posle, in zato je čisto prav, če jima pokaže zvezna vlada vrata, dokler ne povzroči njih temno delovanje takega položaja, da bi prišel a-meriški narod še v resno nevarnost vojnih zaplet-ljajev.
Razmerje med Ameriko na eni ter Nemčijo in. Avstrijo na dru<?i strani pač ni tako ugodno, da bi bilo treba nositi še več smodnika v to skladišče. Priznati se mora, da igra Nemčija zelo ne-odkritosrčno igro. Po dolgem eincanju je Beth-mann Hollwegova vlada priznala, da je ameriško
wr-2H
Nemški socialisti interpelirajo.
stališče v tej zadevi pravilno, sedaj so pa že minili celi irfescci in berlinska vlada se ne gane, da bi ugodila zahtevam Zcdinjenih držav. Ravno tako postopa Avstrija, ki doslej še ni podala niti večkrat zahtevanega poročila o potopu "Aneo-ne."
Mi ne želimo, vojne z nikomer. Zato pa tudi spozuavaiuo, da je prav in pametno, če se Amerika izuebi agentov pod imenom poslanikov in atašejev, ki rujejo na tak način, da bi spravili Ameriko v položaj, iz katerega ne bi bilo nazaduje drugega izhoda kakor vojna. Baca za take zdraž barje je na vsak način cenejša.
VChicsgi so našli 40letnega farmarskega delavca Kred Sehultza mrtvega na cesti. Bil je že več mesecev brez posla. Na glavi je imel majhno rano, ki jo je dobil nemara od padca. Taka je usoda delavca v tej svobodni deželi. Brezposelnost pa ni "nikakršen problem."
Vlada v Zcdinjenih državah je kapitalistično pobarvana; večina ameriških zakonov je očitno kapitalistična; pravica v tej veliki deželi je kapitalistična; uprave v državah, okrajih in mestih so kapitalistične. Pa se delavci neštetokrat jeze, da jih vse zatira. Toda kdo je kriv? Tisti delavci, ki sami pomagajo, da imajo kapitalisti vso oblast v rokah, ker glasujejo pro volitvah za kapitalistične stranke ali pa ostanejo doma.
Fahrikanti in prodajalci svetega pisma pravijo, da ni bilo še nikdar toliko biblij in toliko starih in novih testamentov prodanih, kakor zadnje dve leti. — Čudno! Se nikdar se ni zgodilo toliko hudobij 1111 svetu.
Nekateri popi hvalijo vojno, 44ki jo je Bog poslal", ker utrdi in poglobi in razširi po njihovem mnenju vero in zaupanje v Boga. Poveljni-ca slavne "Salvation Army", Eva Booth, ki bi morala tudi kaj razumeti o veri, je drugega mnenja. Ona pravi: "Bojujoči se narodi postajajo čimdalje bolj brezverni. Zlasti vel jato za Francijo in Belgijo. Povsod v teh deželah in po vseh razredih je slišati besede/'Boga ni, Bog ne more biti, sicer ne bi nikdar dopustil tega."
V ljubeznjivi državi Georgia ni hotela legislatura ustanoviti mest tovarniških nadzornikov za izvedbo novega zakona o varstvu otrok. Zakon je bil torej sklenjen, da se meče-ljudem pesek v oči; s tem, da noče legislatura organov za izvedbo zakona, pravi sama, da naj kar ostane na papirju.
Delavec, ki pri volitvah glasuje za kapitalistične stranke ali se pa sploh ne briga za volitve, in tako pomaga delavskim sovražnikom do zmage, nikakor nima pravice, da bi se pritoževal, če se podražujejo življenske ¡totrebščine, če se razširja brezposelnost in če ne najde pravice, kadar jo išče. S tem, da podpira aktivno ali pa pasivno kapitalistične stranke, plete sam bič, ki ga bo potem tepel.
j — Iz astronomije.— Smrten strah. |— Kaj povzroča blaznost. — Oti-: kod pride pleša ? — Dobra beseda !za cigarete. — Med mrtvimi (Po-sem). — V ognjeniku Vezuvu. — | Kaj morate vedeti, ko kupite mi lo. — Ure nekdaj in zdaj. — Krona sfvarjenja (Pesem). — Za ka terimi bolezni umiramo v naši dr žavif — Poldne (Peseiu). — Nauki mormonske cerkve! — Človeško telo je rudnik. — Čas (Pesem) — Ali imate dovelj vlažen zrak v stanovanju? — Listje vinske trte zoper vročino. — Nasveti in zanimivosti.,— Jliše iz porcelana.
s
Nemška vlada hoče "vedeti, za kaj je Amerika nezadovoljna j njenima atašejema. I*ravi, da je njena čast na kocki. Kaj še! Ta čast je že davno zaigrana, in o tem, kar je "fue", se ne kocka več.
Nemški atašeji so v Ameriki špionirali, organizirali komplote, pripravljali Hucrti pot v Mehiko, skratka opravljali lumparije; sedaj se pa nemška vlada repenči zaradi "časti".
Nemška vlada je tako užaljena, da odpokliče nazadnje morda še "ekseelenco" grofa von Berns-torffa, svojega ambasadorja, iz Amerike, (llueck auf zur Reise!
Nemčija je hotela z vtihotap-1 jen jem zločinca Huerte v Mehiko dobiti mornariško bazo v ameriških vodah. Ponesrečilo se je, zdaj bi pa rada obvrnila pozornost od svojih intrig s — 44častjo".
Kitajski republikanci se gibljejo. V soboto in n/ del jo so Sunja-tsenovi pristaši zavzeli .^angaj in Vuzung. Z revolucijo so ustanovili republiko, in kakor kaže, jo mislijo z revolucijo tudi braniti.
Po kaki bolezni.
. Berlinski, sedaj zopet dovoljeni "Vonvaerts" naznanja, da je so-cialdemokratična stranka nemškega zbora sklenila predložiti na prihodnjem, t. j. decembrskem zasedanju državnega zbora naslednjo interpelacijo vladi:
4 4 Ali je državni kancelar pripravljen poročati o pogojih, pod katerimi bi bil voljan započeti mirovna pogajanja?"
Vprašanje bo stavil poslanec Sehcidemann, poslanec Lands-berg je bil pa določen, da ga utemelji. Natančnejše in nujnejse vprašanje glede vedenja vlade napram miru je bilo zavrnjeno z 58 proti 43 glasovom.
"Vorvvaerts" piše v tej zadevi: "Kar zahtevamo, je končna izjava o mirovnih zahtevah socialnih demokratov in jasen odgovor vlade". — "Berliner Tageblatt" pa pravi: "Ne moremo uvideti, zakaj naj bi se ne stavilo to vprašanje in se nanj odgovorilo? Meni se, da bi se smatral odgovpr za znamenje slabosti v inozemstvu. Vojaško stališče Nemčije je tako trdno, da bi nas moralo malo brigati, kaj pišejo časniki zaveznikov. Vsekakor bi se vsaj ne smelo ovirati ljudstvo, da bi smelo vprasoti vlc-do o njenih ciljih in namenih".
Kancelar Bcthman je baje obljubil, da se bo dne 11. decembra
razpravljalo o tem vprašanju.
_%
Divja deklica.
V nekem gozdu na severnem Češkem v Krkonoših so drvarji pred nekaj časom našli čudno bitje v gošči. Na skali sredi goščave Je sedela deklica, oblečena le z ncl^a-terimi cunjami, popolnoma v divjem stanju. Komaj 13letno «Ifklet-ce je obsedelo na skali, ker ni moglo ubežati, ter je plašno gledalo prišleee. Na raznir vprašanja. odgovarjala le z nerazumljivimi glasovi. Najbrže je bila deklica kot gluhonema izpostavljena že pred več leti. Ta najdba zbuja
veliko pozornost in oblasti skušajo doseči jasnost glede pokoljenja nesrečnega otroka.
Svoboda govora.
Italijanski ministrski predseiL nik Salandra je izjavil napram u-redniku lista 44Tribuna," da bo vlada pustila v parlamentu, ki bo v kratkem sklican, popolno svobodo govora; sicer ve, da je priča kovati napadov, ali se jih ne boji in prebivalstvo jih bo znalo ceniti l>o vrednosti. Glede cenzure je rekel, da je ni mogoče odstraniti, dasi priznava njene napake in in-kongruence, ki so pa neizogibne.
Bomo videli.
Pomanjkanje drobiža co8kem.
na Fran
Listi javljajo, da primanjkuje na Francoskem drobiža, tako da v pariških trgovinah že porabljajo pisemske znamke namesto drobiža. Državna kovačnica kuje samo zlat in srebrni denar, drobiž pa so prej izdelovale zasebne kovsčniee, ki pa se zdaj ne morejo s tem baviti. ker izdelujejo vse municijo.
Umetno draženje živil in f&treb-
ščin.
Dunajsko policijsko ravnateljstvo je izsledilo, da gotovi ljudje skrivajo v skladiščih špediterjev vsakovrstne potrebščine in živila, da bi jih pozneje, če bi postale Cene višje, s toliko večjim dobičkom prodali. Policija je preiskala vsa skladišča dunajskih špediterjev iti je ined drugimi stvarmi našla tam: 438 bal Usnja,'3005 zabojev mila, 4938 zabojev konden-ziranega mleka. 8.V7 vreč riža, 372 zabojev čokolade, 8!» bal volne. 200 zabojev sira, 250 zalmjev ku-nerola. 14 sodov olja, 488 zabojev rozin in še vse polno drugih stvari. Proti ljudem, ki so skrili ta živila in te potrebščine, se je u-vedlo sodno postopanje.
Prvi naslednik nemških atašejev bo baje avstrijski generalni konzul v New Yorku Nuber. Well, von Papen in Boy Ed mu lahko pripravita pot.
44 Berliner Lokal Anzeiger" poroča, kakor javljajo iz Amsterdama, da je podal sodrug dr. Kari Liebknecht deset interpelacij v državnem zboru, od katerih so bile tri zaplenjene. Liebknecht hoče vedeti, ali je vlada pripravljena započeti takojšnja mirovna pogajanja, ali hoče prekiniti tajna di-plomatična pogajanja iu izročiti ljudstvu kontrolo, ali hoče napraviti konec bedi med množicami prebivalstva in ali hoče pri prihodnjem zasedanju jasno razložiti ljudstvu svoje stališče. — Ali j^ čudo, da niso nemški vladi taka vprašanja v&eč?
Dunajska "Arbeiter Zeitung" je pred i. vat kini objavila sider biroja v, i »odpisan od vojnih poro čevalcev Bittnerja, Kekerja, Rc-dena, Roda-Roda in Schulza: "Natal.« ni popis bitke pri (.'orlici, ki je izšel v 'Berliner Tageblattu\ je od prve do zadnje besedo izmišljen in sestavljen s pomoč j » llart-bbeno/gn potnega le' s;kona." - Veruj v poročila!
Pred nekoliko časa smo prejeli sledeče pismo: "Kakor Vam znano, sem Vas vprašala, kje bi mogla kupiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ob istem času ga je g. J. Hrabak prejel ter ga sedaj kupujem od njega in bi po tako nevarni želodčni bolezni, na kateri sem trpela, zelo dvomila, ako bi mogla danes hoditi, ker sem bila tako slaba, kot novorojen otrok. Mrs. Agnes Dobias. Mappard, Ohio. — Pri slabosti po hudi bolezni je bilo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vedno uspešno kot zelo cenjena tonika. Ono ne pripušča zabasanja čreves, ampak jih vzdržuje krepke in čiste. V boleznih, ki so vsled zapeke ali telesne slabosti nastale resne, se lahko zanašate na to sredstvo.
V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111/
Če potrebujete sredstvo za drg-nenje trupla pri revmatičnih ali nevralgičnih bolečinah pri oteklinah in zvinenjih, pri slabosti mišic, izberite si Trrnerjev lininieni. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in f>0c
V MIRNEM ČASU.
James F. Sleploa,
predsednik.
Christian R. Walleck.
I. pod p reda.
Emanuel Berauek,
H. podpreds.
Adolf J. krasa,
blsgsjaik.
Ramalfl|skl
Ml< h**i Zimmer. nsAeteià Ernán u«) IWrin*k Ur. Anton BtankM Atel Davis John Kucik A. V. OMincw Jahn g. Ki
I____m a._i__
AMERICAN STATE
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
inpRTn- Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer, lUrnlUa vse druge dneve pa do 5£ popoldan.
...............$15.45
............... 30.90
............... 46.35
............... 77.25
.............. 154.00
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
10.......		.. $1.55	100
20.......	.........	.. 3.10	200
30 .......	.........	.. 4.65	300
50.......	.........	.. 7.75	500
70.......	.........	.. 1Q.80	1000
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
i
= Narodna Tiskarna =
214S-M Blue I» I and Avenue, Chlcago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne pijače 2 zdravila«.
zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijače, ki norijo na steklenici napis tmportod, in to so A. Horwatove: Importlranl Brinjevac, SLivovec, Troplnovec, Grenko Vino in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva in edina samostojna, ki importira žgane pojače in zeliftča narav- • no»t iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. Hor-watOTO Grenko Vino napravljeno iz najboljšega califor-nijskega rudečega \ina in iz najzdravejlik zelišč ter nad-kriljuje vse druge pijače te vrste za človeiko zdravi«. Kavno tako Kranjski (»renčeč. Posebno ako pijete slabo žganje, ne bo nikdar Škodovalo, če deaete polovico tega grenčeca vsem.
A H0RWAT, 1827 Mf. 22nd St, Chiciflo, III.
J£ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
J 2711 South MJllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano. .......................S........................
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
J » S24 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN. PA. i
Krasna slika naravnega bogastva in napredka v mirnem času, pregled svetovne trgovine na suhem in na vodi, zemeljskih produktov in veselo življenje jc naslikano na Trinerjevetn Koledarju za leto 191H. Ako želite dobiti ene-tedaj poSljite lOr na Mr. Jos. ner, 1333 1339 S. Ashland Ave. ChVicago, m. (Advertisement.)
te
Chicaško sodišče preiskuje graft v nekateri-h unijah. Počakajmo. <e je graft, naj se kaznuje. Ampak skoraj malo čudno je, da s«-llovne briga za blagor delavskih organizacij.
"Čas", slovenska revija v Ameriki, druga izdaja ima sledečo vsebino: (''loveSka in živalska moč. -f'udovitnst ribe jegulje. — Kdaj pride ta čas. — Kako se mora navijati ura. — Za zdravje in bolezen. — Znanstvena kokofijereja. Biseri kratkih povesti iz svetovne književnosti: 1 Potrpežljiva Ori-selda. 2 Aladdin ali čudovita svetilka. — Doma (Pesem). — Srčna napaka (Pesem). — Iz geologije.
najboljših socialističnih revi i v angleškem jeziku v Ameriki je: • • INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW." — Izhaja
mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 F Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen «alun
{A 460 GRAND HE., KENOSHA, Wit
Telefon 1199
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen sdravnik.
Urad nje od 12 A. M. —8 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n» deljo večer neuraduje. Tel. Oanal 47«
1101 So. Ashland ava. Tel. residence: Lawndsle 8M€
VRNIMO SE!
V lekarnah
tr1nehs
- ELIXIR ^T
BiTTER-WHE
HORKÉ viso
v Ott*" T*IM* *'* »33 S II.II.'M
Cena $1.00
Prav radi ne spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v svesti, da je ta svet nebeiki raj, poln «reče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari t Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku- a zlasti pa moramo parno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker po-
speftuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejftnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE 12 DROBJA.
ODSTRANI ZABASANOST.
DOPRINESE OKUS DO HRANE.
POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI ORGANE DELAVNE ODSTRANI *TERV0ZN08T.
Urejuje, okrenčujc, daje novo moč, prepreči in odstrnni zabn«nn«.»t, potolali glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih.
Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINER.TEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar Čutite najmanjlo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično Cena 25 in 50«, po polti 3.» in »>0c.
JOS. TRINER
Chicas«, m.
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.
t