L;*bljana, ponedeljek, 15. nov. 1954
Leto XX.
Stev. 273
ULAVNi in ODI.OVOUNI U H KUN1 K IVAN SlNKuVliC
UREJA UKEL>NISKJ ODBOh
!*? IIhaJ® vsa‘! O«« razen * Cena 10 dinarjev
J.	^	m
Juadsko*
i IIMIIIIIHIII    n
/a
jtml
pHi il,RT A HO VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SEl
■L. j u u a & a t*« * v i fc a*
USTANOVLJKJMA ». OKTOBRA L9M • UBD MAfiODNOOSVO* aODEUNO BORBO JS IZHA-IAI*A KOT l»-ONI£VNIK UM rEDNIK. OD OSVOBOUITVE □O L ruu USI KOT ONEV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK 1 OD L JUNIJA tau [ZBAJA 7 REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO«
ODMEVI NA NAJNOVEJSl SOVJETSKI PREDLOG
Pesek v kolesju zahodne politike
2a organizacijo zahodnoevropske obrambe
V Londonu pripisujejo sovjetski pobudi za konferenco triindvajsetorice
propagandni značaj
V Londonu pa ne predvideva-
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
n>entiraH°n’ n0V' ®ov^etske note v Londonu še niso uradno ko-
hritansk?^°V^ske zveze pomeni,	kot	kažejo prvi	komentarji	v
^tifikn(.:i»avno?^’ Ponoven poskus,	da bi otežkočili	ali preprečili
Suri? Paških sporazumov.
Pakt in / c*e^stva’ da so vključili Zahodno Nemčijo v Atlantski nemški . °"noevr<*Psko zvezo, kakor	tudi zaradi	sporazuma	o
'n mirno or.tz,tv' Sovjetska zveza očitno ni želela izgubljati časa noto. Pričakati odgovor treh zahodnih velesil na oktobrsko
darn °vsuem evropskim vla-vietska 6n bonnski> s katero So-0(inosov eza, mma diplomatskih kot znam/3-2 ga^° v Londonu v maln	ZSSR	prehaja
Proti «"*> k* širšo akcijo vkl1u?itT?>SSulm sporazumom in h^ni nhr a^lodne Nemčije v za-kujeio ^	1	sistem- Tu priča-
tednih’ soviofl 1x3 v Prihodnjih
2ahodni	nasproti
šanju	v	nemškem	vpra-
n°sti sp Pffhlemu evropske var-* se bolj zaostrilo.
da ie
ktovet-n^	skoroda	docela
berlinci,: f Predlogi Molotova na
^ruariu Tnferenci v letošnjem fasnik ' 7e, Predloge, poudarja bili nanaS	^ zavrnili, ker so
Paktu ;Jeni Proti Atlantskemu zvezo w s° Pastili Sovjetsko žavQ v e	.no zavarovano dr-
ZSSR, da bi pred ratifikacijo pariških sporazumov sklicala konferenco o kolektivni varnosti v Evropi. »Observer« n. pr. domneva, da bo Moskva, če bodo zahodne države zavrnile njeno po^
Prva gospodarska misija iz Rima
Rim, 14. nov. (Tanjug). Sinoči je odpotovala iz Rima italijanska delegacija, ki se bo v Beogradu pogajala z jugoslovanskimi predstavniki o ureditvi nekaterih finančnih vprašanj. Delegacijo vodi opolno<močeni minister v itali-jainskem zunanjem ministrstvu dr. Luigi Ricci.
Pred odhodom v Beograd je vodja dr. Ricci dopisniku Tanjuga izjavil, da je zelo zadovoljen, ker vodi prvo italijansko misijo, ki bo navezala stike z jugoslovansko vlado v vzdušju pri-' j srčnega sodelovanja med obema j državma.
^vjetsvP	da najnovejša
Lon<w .Pp uda in njen ton za ^a<3nii ““bila nepričakovana, tudi oktr\K ^ predlog, kakor da neizoJiK noto’ *»*> »skoro-držav' ^ bno zavrnili«. Zahodne bodo zax0l namreč sklenile, da ne 0 evron=t-8 razPravljati z Moskvo cij° pa-jJ..Poetiki pred ratifika-3o h sporazumov.
Vse vUMr /r*mes* sodi, da bodo ne dr*»,, kem Paktu včlanje-Povabiir, 8 odklonile sovjetsko
Ski kolektf,mkonferenco 0 evrop-- ■ KUvni varnosti. »Zahod
se z
brž
Evropi.«
vabilo, sklicala konferenco s svo- »Misija katero vodim,< je de-jimi zavezniki in nemara s »ti- ja] dr R^ci> >ima omejeno na-stimi nevtralnimi državami, ki ]<>go, vendar upam, da bo ob sobi njeno povabilo sprejele«.	delovanju jugoslovanskih stro-
Takšna konferenca, poudarja kovnjakov lahko uredila pre-časnik, bi bila platforma, s ka- ostale probleme in tako prispe-
. _________________ r___________ tere bi izrekli »poslednji opo- vala k pripravljanju terena za
jo, da bo negativni odgovor čla- min« pred ratifikacijo pariških važnejša pogajanja, ki se bodo nic Atiantskega pakta na najno- sporazumov.	'	_	kmalu začela med obema vla-
vejšo sovjetsko noto preprečil t	D.	Blagojevič	dama.«
Nagib odstavlfen
z mesta predsednika egiptske republike in predsednika Revolucionarnega sveta
Kairo, 14. nov. (Tanjug). — S sklepom Revolucionarnega sveta so predsednika republike in predsednika Revolucionarnega sveta generala Mohameda Nagiba odstavili. Uradni predstavnik Revolucionarnega sveta je danes izjavil novinarjem, da bo polkovnik Gamal Abder Naser opravljal posle, ki jih je doslej opravljal general Nagib, da pa za zdaj ne bo imenovan novi predsednik republike.
2e pred nekaj dnevi, ko se je začela pred posebnim sodiščem obravnava proti atentatorju na predsednika vlade Nasera, je glavna priča v procesu advokat
Bonn načelno ne odklanja
konference o evropski kolektivni varnosti
(Od stalnega dopisnika »Borbe«)
Bonn, 14. nov. Predstavnik bonnske vlade je danes dopoldne Izjavil, da nemška vlada ie ni zavzela uradnega stališča glede sovjetskega predloga glede konterence o evropski kolektivni varnosti. »Noto še proučujemo«, je rekel, »uradno stališče pa bo objavljeno prihodnji teden.« ihodnjl teden.«
1)0 Prinrn liVn‘ varnosti, »i ^°skvo« en izgovarjati ko bo 7nK^avlia list’
Ze prvi komentarji v Bonnu kažejo, da pripisujejo novi sovjetski noti v vladnih in opozicio-nalnih krogih velik pomen. Tokrat niso bili objavljeni običajni komentarji, da gre za »sovjetsko propagando« in »sovjetske spletke«. Po mnenju tukajšnjih političnih krogov so v sovjetski noti nekateri momenti, ki bodo našli v svetu ugoden odmev. Ze to, da vprašanja evropske varnosti ne bi obravnavali v ozkem krogu velesil, marveč v širokem krogu vseh evropskih narodov, kaže na pripravljenost sovjetske vlade, da bi se realno razgovarjala o evropski varnosti.
Kancler Adenauer je sinoči na sestanku svojih strankinih prijateljev rekel, da bi pozdravil takšno konferenco, če bi jo skli-
°stvaHBn^ab	opska	zveza	cali pravočasno, ker bi evropska
a**	varnost olajšala združitev Nem-
s^eMive raobude SZ
m ukrepi za primer, da bi bila zavrnjena
(Tanjug). linski konferenci predlagala si-in stem
‘Pra^ijn"8, . ,4- nov. (ianjL0,. ______________
‘Kras,, *; >lzvestija«, »Trud« in stem kolektivne varnosti, a da <tanes ',Ja zvezda« komentirajo zahodne velesile na ta predlog sovjetsJ llv°dnikih včerajšnji doslej niso odgovorile. jVr°PsklV Predlog o konferenci, Predlog Sovjetske zveze o si-ie Dr ž i av' ^asn'ki sodijo,! stemu kolektivne varnosti v Ev-Pomeil|;„ 1 °,pravem času, ker ropi je ugoden, poudarjajo čas-
bonnskega parlamenta glede ratifikacije pariških pogodb. Sovjetskega predloga pa za zdaj v Bonnu načelno ne odklanjajo.
R. Vujovič
Tudi v Rimu oprezni
Rim, 14. nov. (Tanjug). Palača Chigi še ni uradno komentirala sovjetskega predloga 23 deželam, da bi sodelovale na konferenci o varnosti Evrope. V vladnih krogih prevladuje mnenje, da je predlog poteza, ki naj prepreči ali vsaj otežkoči ratifikacijo pogodbe o Zahodnoevropski zvezi Palača Chigi meni, da je treba ratificirati sporazume o Zahodnoevropski' zvezi in to zvezo upo-
Hidraui izjavil, da je imel general Nagib stike z voditeljem organizacije »Muslimanski bratje« Hasan el Hodeibijem in da je bilo že vse pripravljeno, da bi Nagib po umoru Nasera prek kairskega radia razglasil, da bo v Egiptu sestavljena nova narodna vlada.
sfvora?n'm- Par'Ški in londonski niki, novo nevarnost
in sprejemljiv za mnoge za države, ker pomeni v načelu
mir,
^2 že'5lxii Podarjajo, da je evropskih dežel.
’ n i i V,	nevarnost	za	orzave, r.ci puuicui v uavoiu
Pov?rJjlnova ratifikacija pa bi edino poroštvo nacionalne neod-Ski-> doL.nar?et0st med evrop- visnosti vseh držav brez razlike. . -zelanii.	konkretno na še posebej vseh
trni
Vs
V z^tk,; tega letanabor-
Casniki trdijo, da je namen predloga sovjetske vlade prepre-[8SeiiBn» ■	Ponovno oborožitev Nemčije,
cuecenje na Dlinaiu i in poudarjajo, da bodo »miro-
..	1	I	ljubni	evropski	narodi	prisiljeni
ukreniti vse, da si zagotove svojo varnost«, če bo prišlo do ostva
“0veišaaL U' ,nov- (AFP). Naj-nov,Iix!iSka n°ta je na Du-
*enefenieZrN^ •1»rfcei!;nie Pre"! ritve londonskih ‘in pariških spo-str>ia nr Pričakovati, da bo rn7llm0v.
•>0vabil0, ke^n ■ sPrejela to! Časniki tudi sodijo, da sistem [t>Ra Pošebnoirn 'nav^s^r'^° s.vo”i kolektivne varnosti odpira pot * r želi nainr,?; po‘®zaIa vseka-! ne samo ureditvi nemškega vpra-Pobudo re« ' zXec*et'- kako na ganja. temveč tudi tesnejšemu »ke sile Tod frira,‘.) zahodne ve- sodelovanju evropskih držav na CVstr'je it. , V- K‘Hvnem mestu političnem, gospodarskem in kul-i.er.sta ta'k„	ogromno,	j turnem torišču
Sklep o odstavitvi predsednika republike sta sporočila generalu Nagibu vrhovni komandant
egiptovskih oboroženih	sil gene-	sprotniki v	liberalni stranki izva-
staviti,	preden	bi	se začeli	ka-	ral Abdel Hakim Amer	in mini-	jajo akcijo	za odstranitev	Jošide,
kršnikoli	razgovori	s Sovjetsko	ster brez portfelja pri	predsed-	kj se bo	v sredo vrnil	na Ja-
zvezo.	stvu vlade polkovnik Hasan Ibra-	ponsko.
čije in zmanjšala napetost v svetu. Politični krogi v Bonnu poudarjajo tri momente iz kanclerjevega govora, namreč:	da
takšne konference ne odklanja, da pa bi jo morali po njegovem mnenju sklicati šele po ratifikaciji pariških pogodb, da je poudaril, da je sovjetska nota posledica uspehov londonske in pariške konference in da sploh ni omenil, da je Vzhodna Nemčija povabljena na konferenco, vtem ko vidi vodja opozicije Ollenhau-er v tem posledico dosedanje bonnske politike in znak, da je treba z razdeljeno Nemčijo računati za daljši čas.
Vodja opozicije je poudaril, da so prišle zahodne države s svojo politiko v takšen položaj, da sovjetska vlada znova prevzema pobudo na torišču popuščanja napetosti v svetu in združitve Nemčije, to pa sta glavni vprašanji. Kritiziral je zlasti politiko zahodnih držav in bonnske vlade, češ da sta povsem potisnili v ozadje ti dve glavni vprašanji — evropski varnostni sistem in združitev Nemčije. V sovjetski pobudi za konferenco o evropski varnosti vidi Ollen-hauer težavo za združitev Nemčije. Socialni demokrati menijo, da bi konferenca o evropski varnosti v svojem okviru o nemškem vprašanju olajšala združitev Nemčije, čeprav poudarjajo, borom predlog sedmih držav —' atomskih strokovnjakov z vsega da uveljavlja Moskva politiko Avstralije, Belgije, Kanade Fran- sveta. Na njej bi razpravljali o svojih koristi v vprašanju zdru- cije, Južno-afriške unije, ZDA in uspehih in nadaljnjih možnostih žitve Nemčije, kar velja tudi za Velike Britanije. Predlog ima dva uporabe jedrske energije v me-zahodne države.	dela. Prvi govori o ustanovitvi dicini, kmetijstvu in industriji.
Prezgodaj bi bilo še govoriti mednarodne agencije za uporabo Vse delegacije, ki so doslej o tem, ali in koliko bo sovjetska atomske energije v mirnodobne govorile, so pozdravile idejo o nota vplivala na razpoloženje namene, drugi priporoča, naj bi ustanovitvi agencije in o konfe-
DELO V OSTALIH ODBORIH GENERALNE SKUPŠČINE OZN
V pričakovanju sporazuma o skladu
za pomoč nerazvitim deželam — Kako je bilo z vprašanjem Groenlandije?
him. Minister za nacionalno orientacijo Šalah Salem je izjavil, da bo general Nagib tudi v prihodnje živel v svoji rezidenci v predmestju Kaira.
Incident v kairskem predmestju
Kairo, 14. nov. (AFP). Davi zarana je prišlo na periferiji Kaira do spopada med pripadniki organizacije »Muslimanskih bratov« in egiptovsko policijo.
. Oddelek policije je obkolil neko hišo, v kateri so se skri'ii trije teroristi »Muslimanskih bratov«, Ko je policija skušala vdreti' v hišo, so jo napadli z ročnimi bombami. V spopadu sta bila ubita dva člana organizacije, 10 policajev pa je bilo ranjenih. Ubit je bil tudi neki civilist.
Težaven povratek Jošide na Japonsko
San Francisco, 14. nov. (AP). Predsednik japonske vlade Joši-da je prispel iz Washingtona v San Francisco. Jošida se vrača z dvommnesečnega potovanja po glavnih zahodnih deželah na Japonsko.
Iširo Hatojama, eden izmed ustanoviteljev japonske liberalne stranke, katere predsednik je Jošida, je v Tokiu izjavil, da se je predsednik vlade Jošida zaradi korupcije in diktature, ki ju je uveljavil, ločil od stranke.
V zadnjem času Jošidovr na-
ALI SE BO POLOŽAJ V POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPŠČINE OZN
TA TEDEN RAZČISTIL?
Težave z mednarodno agencijo
za mirnodobno uporabo jedrske energije
New York, 14. nov. (Tanjug). — Prevladujoče vprašanje pred Generalno skupščino OZN je bila minuli teden razprava v političnem odboru o mirnodobni uporabi atomske energije in sklicanju mednarodne konference atomskih strokovnjakov. Čeprav položaj še ni jasen, prevladuje v krogih OZN upanje v sporazum o tem vprašanju. Mnoge delegacije izražajo prepričanje, da bodo izglasovali kompromisno resolucijo, s katero bi se strinjale zahodne države in Sovjetska zveza.
renči. Predlog o tem je sprožil l iani predsednik Eisenhower,
Jugoslovanski delegat dr. Bri-! lej je v razpravi poudaril dva | glavna momenta:
|	1.	Gospodarske	potrebe	zahte-
■ vajo večjo uporabo jedrske ener-| gije za zmanjšanje nevarnega ' prepada, nastalega zaradi neena-
Ze zdaj je pred političnim od-^klicali mednarodno konferenco , komernega razvoja dežel.
i r sta	|	"““ujtj ogromno,,
a^ciiski v'ada kakor tudi obe idealistična *!! x 'judska in ?^no trdil: ’ j •	tednov od-
,r’iske d,.*	Te sklenitev av-
Vna skrbnVne P°S°dbe njih .. Zaradi obspjnnct; . i , • Na povabilo kolumbijske univer-fe.5a bilo trebn J..P™ em, 1 ze v Nevv Yorku je jugoslovan-
Dr. Franc Kos na kolumbijski univerzi
New York, 14. nov. (Tanjug).
Crenci j » nota r«; ,dr?a
treba rešiti na kon-
ze
skl
-- ur/n v n ■	.	opolnomočeni	minister dr.
[R?očarala ’ avstH	Frnnc	Kos	Pr«,?val	°. vl(!?i„dr
av^tri^, ^^alno7 želel^da0^	napredek	umetno«”	Pre-
vnraJnr.,.'.T ,bl davnnje je bilo vokviru pro-ln ne v	slave 200-letnice ustanovitve te
New York, 14. nov. (Tanjug). Odbor je z resolucijo odobril Ustanovitev posebnega sklada1 stališče Danske, ki je nehala po-Združenih narodov za razvoj nezadostno razvitih dežel je še zme-
vProšanj(!^ V Zvezi z nemškim
v^m?nn!enska n°poved
j"L15' novembra°'c®* za Ponedeljek,
Ponr^U a'°6o ohi?X prva lepo vreme «	u-!£nostlo'_ k' se bo v
"'»'»o« 'orri"h_5°rte,'f,,a Tempe ............................  |__________
8 111 U 'stnnilT 8. °podnev?Pmed orisa' načela, ki so_ bila v tem j vali so tudi poročila o šolstvu v j uprave, so sklenile vzdržati se nasprotovalo sklepu OZN o inter-
znamenite univerze, i Predavunia se je udeležilo nad sto profesorjev z ameriških univerz in druge ugledne osebnosti ameriškega umetniškega življenja. Franc Kos, ki je doktor umetnostne zgodovine, je govoril o državni' pomoči univerzam in
raj predmet razprave v gospodar-sko-finančnem odboru Generalne skupščine. Odbor obravnava poročilo delovne skupine, ki je skušala sestaviti kompromisno resolucijo; to delo pa so zavrle delegacije razvitih dežel s pripombami in tako je ostalo to vprašanje odprto. V pričakovanju, da bi dosegli sporazum vsaj na podlagi lanskega priporočila o ustanovitvi sklada, je odbor začel razpravo o vprašanju agrarne reforme.
V humanitamo-socialnem odboru so končali debato o predlogih za mednarodno konvencijo o pravicah človeka. Odbor nadaljuje razpravo o načinu, kako bi tako konvencijo uveljavili.
V četrtem, skrbniškem odbo
da se ne strinjajo z administrativnim pritiskom v takih pri-šiljati OZN poročila z Gronlandi- merih.
je. Grenlandija je bila formalno Peti odbor je nadaljeval de-nesamoupravna dežela. Predlog. bato o proračunskih vprašanjih
resolucije, ki so ga stavili Peru, Guatemala, Indija in Brazilija, je bil sprejet s 34:4 glasovom, 12 delegacij pa se je glasovanja vzdržalo. Delegacija Sovjetske zveze je glasovala za priključitev Grfinlandije k Danski, kar je nasprotovalo njenim dosedanjim izjavam o samoodločbi. Mnoge delegacije, ki so se glasovanja vzdržale, so menile, da je samo
OZN. V šestem so sklenili, naj bi se razprava o definiciji napada odgodila do leta 1956. Razen tega je Varnostni svet minuli te-
2. Vloga vseh v OZN včlanjenih dežel pri ustanavljanju agencije za mirnodobno uporabo jedrske energije naj bi se povečala tako, da bi dobile pravico pojasniti svoje mnenje o organizaciji agencije, preden bi jo ustanovili.
Pripombe Višinskega k zahodnemu načrtu so bile v glavnem:
1. V osnutek resolucije naj bi sprejeli paragraf, s katerim bi ugotovili, da bo mirnodobna uporaba jedrske energije zmanjšala vojaške zaloge te energije.
2. Mednarodne agencije ne bi kazalo organizirati kot posebno agencijo OZN. marveč naj bi bila neposredno povezana z Varnostnim svetom.
Ničesar pa ni povedal v morebitnem sovjetskem prispevku k atomskim zalogam agencije. Mnogi delegati so proglasili njegov govor za negativen, ker ni stavil konstruktivnih predlogov, marveč
je samo kritiziral, den sklenil postaviti vprašanje j Glede te kritike v ZDA meni-zaplembe izraelske ladje »Bat1 jo, da je vprašanje razorožitve Galim« v Sueškem prekopu na posebno vprašanje in da potem-dnevni red Generalne skupščine takem zmanjšanje vojnfga poten-kot prioritetno vprašanje in je ciala atomskih zalog ni problem, menil, da bi ga najprej proučila ki bi sodil v razpravo o mimo-komisija-za premirje v Palestini dobni uporabi jedrske energije. Generalna skupščina pristojna, da ter do konca meseca obvestila o Kar se tiče odnosov med agen-odloči, kdaj postane kaka dežela tem Varnostni svet.	cijo in Varnostnim svetom, je
samoupravna in kdaj lahko de- Hkrati so predstavniki arab- ameriški delegat dejal, da ne izžela, ki jo upravlja, neha pošiljati skih dežel izročili generalnemu ključuje takšne povezave, da pa poročila OZN o svojem delu. Ker tajniku OZN Hammarskjoldu nikakor ni za to da bi Sovjetski
pa je Gronlandija res v posebnem	protest, da sta nova veleposlanika
položaju, saj ni moč zanikati nje-	Velike Britanije in ZDA izročila
nega danskega značaja, in ker so	svoja akreditivna pisma izrael-
ru,	go	sprejeli	resolucije	o	stanju	| bile te delegacije prepričane, da	skemu predsedniku republike v
v Južnozahodni	Afriki.	Obravna-	je dosegla polno stopnjo samo-	Jeruzalemu. To dejanje naj bi
stopinJ
c.
oziru uresničena v J ugoslaviji. I nesamoupravnih deželah.
I glasovanja in so tako izpričale, nacionalizaciji Jeruzalema.
zvezi omogočili izkoriščati takšno povezavo za zaviranje dela agencije. Ta teden bo najbrž razčistil položaj. Pričakujejo, da bo kanadska delegacija znova posredovala med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami.
KAKŠNE BODO OSNOVNE ZNAČILNOSTI NOVIH ZAKONOV
o socialnem zavarovanju, zdravstvu in delovnih odnosih
Razgovor s tovarišem Momo Markovičem
Predsednik odbora za ljudsko zdravje in socialno politiko Zveznega izvrS-nega sveta Moiua Markovič je odgovoril na več vprašanj našega sodelavca o osnutku novega zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev, ki bo kinalu predložen Ljudski skupščini, in o pripravljanju drugih zakonov s področja zdravstva, zdravstvenega in socialnega zavarovanja dela in delovnih odnosov.
Vprašanje: Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev pričakuje javnost z velikim zanimanjem. Ali nam lahko poveste, katera so bila vodilna načela pri njegovem snovanju in tudi, katere so njegove glavne značilnosti in razlike od starega zakona, ki je, kakor je bilo že poudarjeno, zastarel?
Odgovor: Zakon o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin, ki je urejal njihove pravice v bolniškem, pokojninskem in invalidskem za/varovanju, je sprejela Ljudska skupščina 21. januarja 1950. Ta zakon, čeprav je v skladu z novimi spremembami v družbenem življenju, pa smo pozneje večkrat spremenili in dopolnili, posamezni predpisi so bili derogiiirani, in vernaar je zastarel. Zato je bilo potrebno, da sistem socialnega zavarovanja vskladimo s spremembami v našem družbenem življenju, da odstranimo iz zakona ostanke birokratsko-admiinistrativniih elementov starega sistema.
Doslej smo imeli en zakon o socialnem zavarovanju, s katerim so bile urejene pravice do bolniškega, pokoj®inskega in invalidskega zavarovanja. Zdaj je prišel predlog o posebnem zako- ! nu, ker so problemi različni in ker bi jih bilo sedaj težko urediti z enim zakonom. Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju bodo predloženi zakoni o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zakon o zavarovanju ljudi, ki se ukvarjajo s samostojno dejavnostjo, zakon o zavarovanju kmetov itn podobno. Vse te zakone pripravljamo in predloženi bodo Ljudski skupščini.
Osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju sloni na spremenjenih načelih sistema socialnega zavarovanja v skladu s spremembami v našem družbenem življenju. Ena takšnih sprememb, ki smo jo v praksi že uresničili, je reorganizacija zavoda za socialno zavarovanje v samoupravne ustanove z lastnimi organi družbenega upravljanja in decentralizacija poslov na okrajne in mestne zavode. Te ukrepe v duhu decentralizacije in demokratizacije smo v praksi že uveljavila. Praksa je potrdila njihovo pravilnost in upravičenost, ker so omogočali, da se razvija pobuda krajevnih zavodov za socialno zavarovanje za čimbolj racionalno uporabo sredstev bolniške panoge socialnega zavarovanja.
Zanimanje zavarovancev, delovnih kolektivov in vse komunalne skupnosti za vprašanja socialnega zavarovanja je čedalje večje. Razen teh osnovnih sprememb, ki smo jih v praksi uveljavili in ki so prišle zdaj v zakon, so v starem zakonu še drugi ostanki starega administrativnega načina dela in razne vrzeli, ki so omogočale negativne pojave glede na pravilno uiporabo skladov socialnega zavarovanja. Novi zakon bo zapolnil mnoge vrzeli in določil, da je treba sklade uporabljati čim pravilneje, denimo za izdatke za klimatsko in zdraviliško zdravljenje, za zdravila, za sanitarne potrebščine, za ortopedska pomagala itd
Razni administrativni in politični ukrepi zavodov za socialno zavarovanje, da bi ta sredstva uporabljali čimbolj racionalno, da bi preprečili zlorabe posameznikov, niso bili učinkoviti, razen tega pa so povzročili tudi razne druge težave. Posebno je treba poudariti, da osnutek novega za-
kona prvikrat nalaga socialnemu
zavarovanju, da skrbi za preventivno zdravljenje. Zato ureja ta vprašanja zakon ali pa na podlagi zakona uredba o izpolnjevanju, ki jo izda Zvezni izvršni svet. Tudii ta uredba je že pripravljena in bo razdeljena med ljudske poslance hkrati z zakonom, da se bodo seznanili z njo in imeli pred seboj celotno zakonsko gradivo bolniške panoge socialnega zavarovanja. To
Moma Markovič
uredbo bo Zvezni izvršni svet izdal, brž ko bo Ljudska skupščina sprejela zakon.
Vprašanje: Skupščinska odbora sta že sprejela osnutek zakona, Zvezni izvršni svet pa je sprejel spreminjevolne predloge o nekaterih spremembah. Ali bi nam lahko povedali nekaj o spreminje-valnih predlogih Zveznega izvršnega sveta in pa o tem, ali upate, da bo osnutek predložen skupščini?
Odgovor: Zvezni izvršni svet je na seji 4. oktobra s spremiinje-valnimi predlogi sprejel zakon o zdravstvenem zavarovanju. Ti spreminjevalni predlogi v bistvu ne spremene ničesar, kar je določeno v zakonu. Po enem spre-minjevalnem predlogu naj bi poglavje o finansiranju in organizaciji socialnega zavarovanja črtali iz zakonskega osnutka in uredili to vprašanje s posebnim zakonom. Dokler zakon o finansiranju organizacij socialnega zavarovanja ne bo pripravljen, dobi Zvezni izvršni svet pooblastilo, da izda predpise, ki bodo začasno uredili to vprašanje. Zvezni izvršni svet se je postavil na stališče, da je treba v celoti proučiti vprašanje finansiranja in organizacije vseh panog socialnega zavarovanja, ne pa samo zdravstvene, na drugi strani pa v praksi še proučiti vprašanje finansiranja in organizacije in na podlagi izkušenj pripraviti nov zakon. Zato je najbolje to vprašanje začasno urediti z uredbo, ne pa izdati zakon, ki bi bil podvržen skorajšnjim spremembam.
Namen drugih spreminjeval-nih predlogov so spremembe na podlagi še večjega varčevanja, pravzaprav, da bi preprečili morebitne zlorabe v trošenju sredstev bolniške panoge zdravstvenega zavarovanja. To se nanaša predvsem na znižanje h ra n a rine med boleznijo na 80°/o v prvih 7 dneh in na 90 Vo nad 7 dni bolehanja. Ta ukrep je nedvomno pravilen, razen tega pa bo pripomogel k odstranitvi raznih negativnih pojavov, ki smo jih videli pri dosedanjem sistemu hra-
nariine. Na vsem svetu znaša hra-narina del plače, ne pa cele (Belgija 60% plače, Madžarska 65°/o, Velika Britanija 40%). Po drugih spreminjevalnih predlogih k posameznim členom bi uipostavili še bolj racionalno uporabo sredstev, pravzaprav bi zamašili luknje, ki bi omogočale nepravilno uporabo sredstev, kakor je spreminjevalni predlog k členu 10 zakonskčga osnutka, kjer je natanko določena uporaba'ortopedskih pomagal. Treba je n. pr. ločiti pravo ortopedsko pomagalo od čevlja z nekaterimi ortopedskimi- adaptacijami. V prvem primeru plača zdravstveno zavarovanje ves znesek stroškov, v drugem pa plača zavarovanec tisti del stroškov, ki bi jih imel, če bi kupil običajne čevlje.
Temu členu se priključi tudi nov odstavek, ki se nanaša na stroške za nastanitev in oskrbo v naravnih zdraviliščih. Ta spre-minjevalni predlog določa, da je treba zavarovancem, ki gredo na zdravljenje v naravna zdravilišča, omogočati, da si zagotove nastanitev in oskrbo po svoji želji tako, da sami plačajo razliko med srednjim in višjim standardom. Stroške za zdravljenje naj v celoti prevzame zavod za socialno zavarovanje, stroške za nastanitev in oskrbo pa samo po povprečnem standardu. Zato predlagajo, naj bi zavarovancem v ta namen plačali pavšalni znesek, kii naj bi se gibal v tej višini, to je dejanskih stroškov zdravljenja in povprečnih standardnih potreb za stroške nastanitve in oskrbe. Razliko v kakovosti pa naj bi plačal sam zavarovanec.
V istem duhu sta tudi dopolnilo in člen 15 predlaganega zakona, v katerem je dano Zveznemu izvršnemu svetu pooblastilo, da izda posebne predpise, v katerih bi bile določene tako količinske norme za predpisovanje zdravil, kakor tudii način izdajanja zdravil in drugih zdravilnih sredstev ter za zdravljenje potrebnega sanitetnega materiala. Ostali spreminjevalni predlogi k posameznim členom so bolj pravne, tehnične in oblikovne narave.
Spreminjevalni predlogi so bili poslani Ljudski skupščini. Skupščinski odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje je sklican za 15. november in obravnaval bo tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev, uslužbencev in njihovih družin.
Vprašanje: Ali je predviden ali pa se že pripravlja Širši program zakonodajnega dela s področja zdravstva, zdravstvenega In socialnega zavarovanja ter s področja dela in delovnih odnosov, razen že pripravljenega osnutka zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev ln uslužbencev, ki je vsekakor njegov glavni del?
Odgovor: Kakor sem Vam rekel že v začetku, pripravljamo več zakonitih predpisov s področja socialnega zavarovanja, kakor so zakon o pokojninah, zakon o invalidih dela, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih, zakon o zaščiti matere in otroka itd.
Razen tega pripravljamo s področja socialne zaščite zakon o zdravstveni zaščiti šolske mladine. Kmalu bo končano tudi delo v zvezi z zakonom o zdravstveni zaščiti kmetov. Tudi na področju zaščite ljudskega zdravja pripravljamo več zakonov. Mnogi zakoni s področja zdravstvene službe in zdravstvene zaščite ne ustrezajo več sedanjim razmeram. Med prvimi zakonitimi predpisi s tega področja s** zakon o organizaciji zdravstvene 9lužbe, zakon o zatiranji! in preprečevanju nalezljivih bolezni.
zakon o živilih in drugih proizvodih splošne uporabe, zakon o sanitarni inšpekciji itd. Te zakone sta Odbor za socialno politiko in ljudsko zdravje Zveznega izvršnega sveta in Glavni zdravstveni svet že sprejela. Strokovne komisije že pripravljajo spremembe na podlagi pripomb Glavnega zdravstvenega sveta in Odbora Za socialno politiko im ljudsko zdravje. Ko bo to delo končano, bodo ti zakoni poslani Zveznemu izvršnemu svetu, potem pa Ljudski skupščini. Po mojem mnenju bo to delo kmalu končamo, ker so vsi ti zakoni v glavnem sestavljeni solidno, tako da bodo pred Ljudsko skupščino do konca letošnjega leta. Naj omenim še, da so ti zakoni zelo aktualni in da bomo z njimi mnogo pripomogli k zdravstveni zaščiti ljudstva.
Tudi na področju dela in delovnih odnosov pripravljamo več zakonitih predpisov. Med prvimi je zakon o delovnih odnosih v gospodarstvu, ki ga je strokovna komisija že sestavila. Ta zakon pride na prvo sejo odbora za socialno politiko in ljudsko zdravje Zveznega izvršnega sveta. Pripravljamo tudi predpise o strokovnih kvalifikacijah delavcev v gospodarstvu in zakon o inšpekciji dela.
Kulturno sodelovanje s koroškimi Slovenci
V Ljubljano je prispel 17-članski pevski zbor iz slovenskega dela Koroške, ki bo napravil turnejo po Sloveniji. Prve koncerte so Imeli člani celovške Prosvetne zveze v Dravogradu in Rušah, kjer so jih prisrčno sprejeli. Razen tega bodo nastopili tudi v Mariboru, v Kidričevem in nekaterih drugih mestih.
Velik izvozni uspeh naše industrije
Najznačilnejše v razvoju naše zunanje trgovine zadnjih let je naglo naraščanje našega izvoza industrijskih izdelkov. Letos se je v tem oziru izkazala zlasti naša kovinska in elektroindustrija, ki tudi s kvaliteto svojih izdelkov lahko že uspešno konkurira na zunanjem trgu. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je vrednost izvoženih izdelkov kovinske in elektroindustrije dosegla že 2716 milijonov dinarjev, medtem ko je lani v istem razdobju izkazala le izvozno vrednost 647 mili j. din, predlanskim pa 177 milij. din. V dveh letih se je torej izvoz izdelkov kovinske in industrije elektromateriala po-petnajstoril.
Vzporedno zaznamujeta velike izvozne uspehe tudi tekstilna in usnjarska industrija. Naš tekstilni izvoz se je letos do konca septembra povzpel že na 3682 milijonov din (lani v istem razdobju 2107, predlanskim pa 581 milij.), naš izvoz proizvodov usnjarske industrije pa se je dvignil na 1145 milijonov (lani 560, predlanskim 227 milijonov).
Ce vzamemo skupaj letošnji izvoz tekstilne, usnjarske, kovinske in elektroindustrije, tedaj
Posvetovanje o problemih gozdarstva in lesne industrije
Zagreb, 14. nov. (Tanjug).
V okviru vrste posvetovanj o raiznih perečih gospodarskih problemih bo društvo ekonomistov Hrvatske priredilo od 25. do 27. novembra v Osijeku posvetovanje o problemih gozdarstva in lesne industrije. Na posvetovanju bodo podani referati o problemih sečnje in potrošnje lesa v naši državi, o prirastku naših gozdov, o izvozu, o raziskovalnih delih v gozdarstva in lesni industriji ter podobno.
vidimo, da je dosegla vrednost tega izvoza 7543 milij. din (la v istem razdobju 3314, predlanskim 1035), kar predstavlja že w odstotkov vsega našega izvo«, medtem ko ta izvoz pred dve letoma ni predstavljal niti P° dva odstotka.
Napredek zdravstvene službe na Hrvatskem
Strokovnjaki Republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko so pripravili desetletni P spektivni program za naPr? m zdravstvene službe na Hrvatskeffl' Po njem bo Hrvatska razdeljena n 11 zdravstvenih področij. s področje bi imelo popolno i stveno središče. Razen tega naj v prihodnjih letih zgradili 12 n j bolnišnic, 4 higienske zav0 .*• zdravstvenih domov in »a* zdravstvenih postaj. Da bi > načrt uresničen, bi bilo treba 8 eliti malone 450.000 m’ bo n prostorov.
Pocenitev na vojvodinskih trgi®
Na trgih v Vojvodina je v njih dneh opaziti, da so se tijski pridelki pocenili. & Je. lizacijii trga najbolj prisp» y
javnost trgovinskih zborw so nedavno določile naj vi J • kupne cene za posamezn
delke.	nivenil0
V Vršcu se je hitro P^in
sočivje. V ZrenjaniflU. S	■[]
Odžaoih pa se je po teh	^
pocenilo v drobni pro<J®J	£i-
žito, pitani prašiči im dr nv vina. Cena pitanih prfl- „ Zrenjanimu se giblje <**	jjjje
140 din kg, medtem ko
']e PJin
nica v zadnjih letih za 20® .
n'  ------- .j	170 u"
prejšnji mesec cene oa ,e, 180 din. Na trgu v, Sen ti J nica v zadnjih letih M jj0. cenejša P ri. metrskem* *enite ruza pa se je v Udzaoiu v za 500 din pri stotu.
Ukrepi za stabilizacijo trga
Gre za blokiranje dobičkov, pridobljenih z neupravičenim zviševanjem cen’ vskladitev izvoza in uvoza s potrebami domačega trga in za izboljšanje organ
zacije v trgovini
Te dni so v Izvršnem svetu obravnavali razne ukrepe, ki pridejo v poštev za stabilizacijo trga. S temi ukrepi bi bilo treba ublažiti, po možnosti pa tudi odstraniti učinek številnih činite-ljev, ki povzročajo nenormalno in neupravičeno naraščanje cen. Seveda so potrebni za večjo stabilizacijo trga predvsem gmotni pogoji:	povečanje proizvodnje,
uravnovešenje naše plačilne bilance, izboljšanje transporta in vseh ostalih sredstev, od katerih je odvisna dobra organizacija notranje trgovine. Toda tudi uveljavljanje bližnjih ukrepov (da bi zmanjšali pritisk denarnih skladov na trg, da bi vskladili izvoz in uvoz s potrebami domačega trga, da bi omejili monopolistične težnje posameznih podjetij itd.) lahko precej prispeva k izboljšanju položaja na trgu.
V prvo skupino sodijo ukrepi, katerih cilj je zmanjšati pritisk denarnih sredstev na trg.
Ze poprej je bilo govora o tem, da so letos podjetja dosegla znatne presežne dobičke, in sicer
valo na cene. Toda s tem ukrepom ne bodo prav nič posegli v plačne sklade podjetij. Razen tega proučujejo instrumente, s katerimi bodo v prihodnjem letu zajeli večino dobičkov, ki so jih dosegla podjetja z navijanjem cen. Te instrumente nameravajo že vnaprej predpisati.
Predvidevajo tudi, da bi bilo treba pri ljudskih odborih, republikah in federaciji pri sprejemu družbenega plana za prihodnje leto določiti posebne denarne rezerve, ki bi jih bilo moč uporabiti samo v primeru, če bi bil položaj na trgu ugoden, to se pravi, če cene ne bi naraščale.
Te denarne rezerve bodo omogočile, da bomo lahko uspešneje vskladili blagovno-denarne odnose, to se pravi, da bomo zagotovili ravnovesje med blagom in denarjem na trgu. Razen tega pa predvidevajo še tudi nekatere ukrepe, s katerimi nameravajo prilagoditi kreditni sistem potrebam stabiliziranega trga. Cilj teh ukrepov bo, da v bodoče preveliki krediti ne bodo več
z visokimi cenami. Ta denarna eden izmed činiteljev, ki rušijo sredstva pomenijo nevarnost za ravnovesje na trgu, temveč da nadaljnje gibanje cen. Zato so i bo, nasprotno, kredit postal akti-sklenill, da bodo del dobička ven instrument v politiki stabi-umaknlll s trga. Teh denarnih1 lizacije trga. sredstev ne bo moč porabiti, Drugi ukrep teži za tem, da temveč jih bodo umaknili iz pro- bi izvoz in uvoz vskladili s pometa. Računajo, da bodo tako trebami domačega trga
vzeli okrog 25 milijard dinarjev. Skratka, za toliko se bo zmanjšal denarni obtok, oziroma kupna moč trga, kar bo pozitivno vpli-
Tako so pripravili predloge glede zmanjšanja dinarske stimulacije izvoznih podjetij, ki so jo doslej dobivala, ki pa je nega-
ga
RADIOLOŠKA VOJNA
Jakmovatije v ohoKožzv.an.ju
Spričo atomskega napadu na Japonski mesti »o videli v atomski bom-lil orožje izrednega strateškega pomena. Domnevati so, da bosta oohnenje atomske eksplozije lil strašen udarec, pod katerim Izgine bombardirano mesto * večino prebivalstva, blpoma prisilila nasprotno stran k brezpogojni kapitulaciji. Za trdno so pričakovali, da bo že prva uporaba atomske bombe odprla najkrajšo In najlažjo pot k zmagi, tako da so vsestranske koristi nalagale, naj bi vztrajno zagotavljali potrebne sile in sredstva, da bi čim hitreje prišlo do te bombe In da bi jo čim hitreje uporabili.
Ker so pripisovali atomski bombi Izreden pomen In pričakovali, da bo njen porazni učinek v celoti demoraliziral sovražnika, so začeli bombardirati japonska mesta takoj ko so izdelali prve bombe, ko so bile po napol uradnih podatkih na razpolago samo tri Japonska Je kapitulirala kmalu po eksploziji druge atomske bombe. To je bil dokaz za trditev delno ,, japonske, zlasti pa z ameriške strani, da Je kapitulacijo povzročila izključno le atomska bomba. Toda s takšnim nazorom se niso strinjali posamezni ameriški zavezniki, k| so v skupni vojni proti Japonski prevzeli znaten del bremen Trdili so, da je bila Japonska že tako neposredno pred kapitulacijo, ker so bilo
njene glavne kopnene ln pomorske sile že razbite tik pred uporabo atom. ske bombe, tako ua lil Imela več s čim nadaljevati vojne. Kazen tega Je podrobnejša analiza nčlnkov bombardiranja japonskih mest z atomskimi bombami pokazala, da začetna atomska bomba nima tolikšne sile, ki bi zadostovala, da bi prisilila h kapitulaciji narod, odločen, da se bo boril do konca.
Tako so zanikali odločilni strateški pomen nominalni atomski bombi, kar so nadaljnjo analiz« So preprlč-IJlvcJe potrdilo. l*ozneJšl poskusi z nominalno bombo, ko so učinek atomske eksplozije merili z ustreznimi aparati, ne pa več izključno s trenutnimi političnimi potrebami, so privedli do enotnega sklepa, da Jo moč organi, zlrati uspešno obrambo pred atomskim bombardiranjem z nominalno bombo, ne glede na to, da njena rušilna moč daleč presega vsa prej znana sredstva.
S tem da so postavili raketno atomsko bombo v meje pruve vred nostl. Je nastala potreba po nadaljnjem razvijanju In Izpopolnjevanju tega sredstva, po nadaljnjem vočanju kalibra, da bi prišli do rušilnega učinka tolikšnega obsega, ki bi zagotovil Izpolnitev največjlh strateških nalog, Vzporedno s to, y glavnem vojaško zahtevo po nenehnem narašča-
nju rušilne moči atomske bombe, pa
Že še cela vrsta drugih tako vojakih. kakor tudi političnih činiteljev. ki so pripomogli, da so se v razmeroma kratkem času pojavile mnoge vrste jedrskega orožja, ki po rušilnem učinku daleč prekašajo prvotno atomsko liombo ln potiskajo njen pomen Izključno v taktične okvire.
Eden izmed važnih elementov za pospešitev razvoja raznih vrst Jedrskega orožja je prizadevanje mnogih dežel, da bi člmprej prišle do lastnega atomskega orožja, hodi da bi s tem odstranile nevarnost morebitnega promlka razmer med silami v povojnem obdobju, do česar bi utegnilo priti, če bi nekatere dežele tudi v prihodnje obdržale monopol nad atom sko bombo — bodi da bl z atomsko bombo neposredno vplivale na razmerje med silami v tisti smeri, ki ustreza njihovim koristim, oziroma da bl povečale obrambne možnosti lastne dežele Itd.
Naj bo že kakorkoli, napori ustreznih dežel so kmalu rodili pomembne sadove, ki so še bolj zaostrili tekmo vanje v oboroževanju Brž ko kaku dežela objavi vest, da Ima atomsko orožje, se nadaljnje tekmovanje ohranitev kakovostne ln količinske premoči v izdelovanju Jedrskih Izstrel kov nadaljuje s čedalje večjo srditostjo. To tekmovanje je privedlo do
rezultatov, med drugim trovskl je le.tos v maju v reviji nekatere industrijske ProizV' d01 **/}■ J*H,80 v nekaterih de- »Krasnaja zvezda« glasilu sovjetske inlnronlitf«	L 0BI,0Vnu politično vojske, objavil članek, v katerem
koncepcijo, naj bl sporna vprašanja, ugotavlja, da bl podzemeljska eksplo narodne zahteve, politične cilje Itd.	zija vodikove	bombe	povzročila	uda-
^,e„i.V,iP„ vseI!*. 8 “i °’ odroma z na.	rec, podoben Izbruhu	ognjenika,	ki Je
B V10' N® *?• dB. 80 P°* lcti>	utok	Krakatao	»Kras.
trošili velikanske vsote denarja za Iz- naja zvezda« piše. da Je bil Izbruh 2.	U«	sredstev,	ne	le,	ognjenika Krnkatao enak eksploziji
~ nekaJ Casa ~ 100 milijonov ton razstreliva. Po ame-{|P°r“b“ J°w,r^k5 energije za preobraz- riških podatkih pa lahko merimo Iz-. dežel ter za zboljšanje bruli Krnkatao z eksplozivno močjo •!SI« « M st*ndarda In kulture na stotih. Če ne tisofov milijard ton raz splošno, marveč so v tekmovanju, da	streliva, tako	da bl	potrebovali na
i i?i°. . i iU? Yeejo rušilno moč. Iz	tisoče, morda	na deset tisoče	vodi
Ufi L 0	,a?"j	orožje, tako veli kovlh bomb po 20 megaton.
».J?iJi i “T* «	1’resegajo	po-	No glede na to. koliko fantastlč
V® PO kakršnemkoli	strateškem	ob.	na	moč ognjenika Krnkatao presega
TrAiI j LiP»ft ! °y ustvarjajo po- sedanjo moč hidroponske bombo, pa v.ojo cia bi Izdelali tudi takfino orosi- nevarnost pred njo ni nič manjfta.
aktiviranje bi ogrožalo ker odkriva nadaijnje tekmovanje v lasinl ODStOj.	razvoju atomskega orožja s Čedalle
. a. , 0 n*a P^lroer so Izdelali 500-kI* večjih ln raznovrstneJSlh rušilnih fotonsko atomsko bombo ln dobili za možnosti, ki te zdaj resno ogrožajo dostno moč, da bl paralizirali tudi človefitvo
KJtne«	ce’	Nova odkritja, ki so zrcvoiucio-
lotnega učinku te bombe lahko lzra- nlrala proizvodnjo vodikove bombe čunamo z zakonom o	razmerju,	ker	80	omogočila Izdelati najnevarnejše
je že znan obseg učinka nominalne vsei, doslej l/danlh vrst orožja »ko-bombe. (glavne podatke o učinku zn. baltovo bombo«, ki razvija 32(1 krat četne atomske bombe, vzete Iz raznih večjo radioaktivno moč od radija In strokovnih In Informativnih poročil. « kateri Je rekel Einstein v začetku smo objavili v preJAnJlh člankih). In leta 1950, ko Jo Je poznala znanost vendar se tudi pri tem niso ustavili gumo kot teoretično možnost: »Ce bl Izdelali so vodikovo bombo, katere «e posrečila, bl prlftlo do radloaktlv rufillna moč Je Izražena v milijonih	ne	zastrupitve ozračja ln potem do
j il7, j nHi». ua S* iu ne’ nnlčenja slehernega življenja tti»i U*k.P, 1*tklh, °bjavjjenlh v Mn*e- Tako postaja nadaljnje tekinova riškem tisku, o eksplozijah	na I acl	nje v	razvoju atomskega orožja v od-
flku letos 26. marca. Je moč eksplo	krlvanju novih	sredstev za radlolo
Ri! a ena^R P10?.* eksplozije fiko vojno 1* dneva v dan čedalje 13 milijonov ton razstreliva	(cenitve	večja	nevarnost,	s tem pa tudi vpra
80...T ff'avPcr" gibljejo od	12 do 28	ftanje	prepovedi	takAnega orožja če-
mllljonov ton). ...	„	dalje bolj življenjsko vprašanje Člo
Sovjetski snanstvenlk prof. Pe- veživa.	O.	L.
tivno vplivala na gi'>ani° prvič bodo dosegli na dva koe{icien~ s spremembo izvoznin v:s0ki, in tov, ki so bili Cesto P ,eja de-
drugič, z zmanjšanje^	kar
viz, ki ostanejo Podi,n»nost, da bo omejilo njihovo m _„ziilce v dosežejo tako visoke ukre* tečajih kot zdaj. Cilj intere-pov seveda ni oslab11 tet«' siranost podjetij do « 'ijan.ic več samo onemogočiti bo(jo cen na domačem trSu',L.(aii, kar seveda še nadalje SP° ,,raVnoVe' je nujno potrebno M šenje naSe plačilne bu jZvo-V zvezi z vsklajevanjem trfU
za s cenami na n0 .ra ' P gled® predvidevajo tudi ul?r P' pro-enakomernejše in P°Yf, aa Tak0 izvodnje potrošnega bi s • ve-nameravajo pri sle^e5"ke2a bla' Čanju izvoza industrijs ,r0jnjl, ga, namenjenega širokai P° tucU povečati v ustrezni ostale' uvoz surovin, kakor materi'
Tako bi sočasno s ,P°^roizvod' izvoza naraSčala tudi p■ gnjo, nja blaga za Široko P ^rr kar pomeni, da življenj ^ bil dard z zvišanjem cen prizadet. V nekaterih V k0tl. se nameravajo lotiti	.zVo-
tingentiranja nekaterin >rkanine-dov, kot so bombažne [njjn8 žeblji, drva, govedina m s
in tako dalje.	urheli	&°'
Da bi čimbolje preskrbi mači trg, bo država uvoz jn dostne količine pšenice, rn ^ nekaterih drugih proizvod^ ^ gotovili bodo tudi s red s j. nakup kave, začimb ita tud» hodnjem letu bodo uVOZ“!7VOde
za široko potrošnjo. ,n7$irill Omejitev cen bodo fa tudi na nekatere Pr0‘zV?„ ukrep, ki so ga uveljavUi v letos, je obrodil lepe sad
boju proti monopolizmu,
vzroča naraščanje cen.	I
Med drugim so °^r?, jrž8
tudi problem organizacije ^ kmetijskih pridelkov na v Organizacija le-tega je 7el_ iey,-sodobna, njegova oprema s ničnimi sredstvi pa slaba jg eden izmed važnih razlog 'g), so kmetijski pridelki taKo iejo Zato temu vprašanju Pr'P ‘ po velik pomen. V ta	to
ustanovili komisijo, ki »jja. vprašanje temeljiteje	0,
Seveda pa je ureditev tega . .#l blema stvar daljšega ra* tnih predvsem pa ustreznih sredstev.
Stabilizacija trga je vel a pomena za razvoj gospoda-j zlasti pa za življenjski stan_ naših ljudi. Zato le uveljavi.!^ teh ukrepov izredno važn°> -jji le-ti teže za tem, da bi u& ,.0 delovanje činiteljev, ki kv ^ ravnovesje med blagom m narjem na trgu. in po tem * izboljšali organizacijo trgovine-
MINULI TEDEN PO SVETU
v GLAVNEM OKROG FRANCIJE
M
endes-Franceovi vladi so prejš-Ji teden izglasovali še eno zaupnico v skupščini, kongres socialistov se je izrekel za so-
81 Minh je “nJe .,v "je»ov>	Ho
“Postavili m S ®ri. ° in°2nosti, da bi Nehru ie wS5^°Jn,e »»fganske stike«, Predsednik ”5’ "c misl' ostati vsc kaže fi»°Je ?nKongresa in “estnikanaj‘ njegovega »a-dijske države r^K Predse(Jnlk“ neke in-lili Husei". f	v	Ira"u	so	“s,re-
redju francoskih vlad odidiva zanimiv v proračunskem letu 1952-5^). ^Gre
Sojav: kadarkoli so kako vprašanje ure- i vprašanje plač, za naraščanje zivljenj-ili in ga odstranili kot oviro, je fran- stih stroškov, za graditev stanovanj in coski ministrski predsednik šele tedaj še za marsikaj, kar izvira iz splosnega lahko z vso pravico rekel, da se težave gospodarskega položaja, podedovanega in skrbi pravzaprav šele začenjajo. In iz minulih časov.	....
vse kaže, da velja to v celoti tudi zdaj. | Za kolikor toliko učinkovit boj proti Indokino, delno Tunizijo, evropsko takšnemu sklerotičnemu položaju so po-z Nemčijo, mednarod- trebni boljši pogoji. Med njimi so tudi
združevanje, stike	. ,
no utrditev in še to in ono ima Men-des-Franceova vlada v glavnem že za seboj. Čaka pa jo vprašanje konsolidacije francoskih notranjih razmer, gospodarskih in družbenih. Zdaj, ko je prišlo to vprašanje na vrsto, se zdi, lahko
sc «u,	je zmagala pri njih težnja, da bi pod
bi rekli, večje, kakor so bila vsa prejš- prli Mendes-Franceovo vlado. Odprto
fr	v ; bi.
stlčna smpr « zmaguje nova reali-ska zveza nJLiZ*U"anji Politjki, Sov je t-npravnpt« JC re°r£anizacijo svo-
8°ve redukciif ! ap?rata v smeri nie~
C|je in decentralizacije.
St£n°st vlade v Parizu
Sre uspešno ra,re°Va v*a^a še zmeraj	v primerjavi	z letom 1929, z letom pred
*“P»icT v Sk!33 •“<]• _ glasovanj o	veliko	krizo,	vtem ko znaša	v	Italiji
upscini ter upostavlja in	133, v	Zahodni Nemčiji 143,	v	Veliki
pripravljenost ali nepripravljenost na radikalnejše ukrepe in operacije ter podpora drugih strank in sil. In prav o tem so v minulem tednu govorili francoski socialisti. Pokazalo se je, da
 t, IV U JV vj I o v U * I tl ’ *»® •- J	I	v	•	-	y , | j	•
n ja. Gre za vprašanje povečanja proiz- pa je ostalo vprašanje, kakšni bodo pri-vodnje (v Franciji je indeks v najbolj- držki, s katerimi so socialisti priprav-sem povojnem letu 1951, v letu, ko so Ijeni vstopiti v vlado, na kakšno sta-bile proizvodne zmogljivosti zaposlene lišče se bodo postavile, ce pride do tega, malone stoodstotno, znašal komaj 104 posamezne skupine v vladi in Kolikšna
 	* •	*	■ radikalnost bo izvirala iz tega.
Vsekakor bo to važen činitelj v težavnem boju, ki se šele obeta z najbolj konservativnimi silami v Franciji, ki vidijo v Mendes-Franceu in njegovi dosedanji politiki veliko nevarnost za svoje koristi in zato so na raznih področjih in^ raznih oblikah nenehoma v ofenzivi.
Čedalje ugodnejši položaj
Ho Si Minhova izjava, da je pripravljen na razgovore s Francijo o možnosti, da bi upostavili »organske stike«, je bila izrečena v intervjuju dopisnika AFP v Hanoju. Vietminški vodilni politik se je izrekel za sožitje in sodelovanje ne le s Francijo, marveč tudi
nik tunizijske vlade Tahar Ben Amur je bil prejšnji teden ▼ Parizu pri Mendes-Franceu
v *
mmiš
^Por v
Alžiru: odvažanje ranjenih francoskih padobrancev s področja Tun Tub v Velikem Atlasu
8*abHnMt° JrranciJo dokaj nov Britaniji 161, na Holandskem 164, na
tL* ,eni polaenLrorafuI1sM1^ vprašanjih "'n: Večja A, “ "astaja na dnevnem
TPr«*“J’ *»- --------------------------  -e-.........,	  ,
fIB|»	2(laJ	umikajo	no-	pod ravnijo nekaterih drugih zahodno-
” nnv^ 	ovvnnalrili inrlnc4*i{slrili deZCli ~
njene vlade. V torek Danskem 205, na Švedskem pa 258).
Dalje gre za vprašanje narodnega HanT« VeČja	n®stflja	na	dnevnem	dohodka,	ki je v Franciji za polovico
t*anfj^itična	vPr®Sa,ys	*u-	manjši	od	ameriškega	ter	bolj	ali	manj
P°vr8en j .	evropskih industrijskih dežel. Za vpra-
e°vo obdohlL naz«j na Mendčs- sanje proračunskega primanjkljaja (ki J® v povojnem zapo- se giblje že okrog 100 milijard frankov
V LABURISTIČNEM GIBANJU VELIKE BRITANIJE
Spopad »Davida in Goljata«
Vprašanje »enake pravice do kritike« — Trije beva-novci proti Izvršnemu odboru stranke in A. Deakinu
(OD ST Al.NEG A DOPISNIKA »BORBE«*
tavka v angleških pristaniščih, ki je izbruhnila zaradi obveznega čezurnega dela, je že končana. Nad 4000 pristaniških delavcev se je vrnilo na delo. Zdaj se že bore, da bi iztovorili blago z nešteto (ladij, da bi razbremenili prenatrpane doke. Na pomolih je mirno, razburjenost v javnosti spričo stavke, ki je omrtvičila vsa glavna pristanišča, pa se nadaljuje v vrstah laburističnega gibanja.
Na eni strani najnovejšega spora lavcev«. Zavračala je Deakinove na-med laburisti, ki je posledica različnega j zore o »komunistični zaroti« m menila, obravnavanja stavke, so močne sile gi- da so bil njen glavni nagib nemogoči banja: izvršni odbor in Arthur Deakin, delovni pogoji in čezurno delo, ter pri-irvak najbojevitejšega sindikata — šla do sklepa, da Arthur Deakin, *ne-
pi —	—„
Trade-uniona transportnih delavcev. Te mu »Goljatu* se je postavil po robu bevanovski »David« — tednik »Tribune«, oziroma njegovi trije uredniki, poslanci Jeny Lee, Mitchell Fool in J. Maille. Stavka je bila pravzaprav samo povod za spor. Vprašanje, okrog katerega lomijo kopja in o katerem bodo razpravljali v izvršnem odboru, zadeva disciplino v stranki in izpolnjevanje predpisov, po mnenju bevanovcev pa »svobodo govora in enake pravice do kritike«.
Značaj stavke
Arthur Deakin ni bil docela za
5e8i. ,
mara ni vedel, zakaj je stavka izbruh-nila«.
Spor pred izvršnim odborom
Očitki, da Deakin, generalni tajnik Trade-uniona transportnih delavcev ni poznal pravih nagibov stavke, je ta razumel kot osebni napad. Zadeva je
Erišla pred izvršni odbor stranke. Od-or je ostro obsodil članek v »Tribuni«. Tajnik Morgan Phillipps je Jeny Lee, Mitchell Food in J. Mailleu sporočil, da vodstvo stranke meni. da
»so v članku neupravičeni, nepremišljeni
... .. ^
splošno. Ta izjava je prišla, čeprav bila povsem jasna, v času, ko si • strani očitata kršitev sporazuma o pre-
ždelo- Arthur Deakin ni bil docela za »so v članku neupravičeni, nepremišljeni di na	stavko	v pristaniščih. Svoje stališče je	in nedostojni napadi na vodstvo uj>*Je
av ni	izrazil	v govoru, ki ga je imel 17. okto-	transportnih delavcev in to v trenutku,
i obe	bra v	Birminghamu. V njem je, kakor	ki je odločilen za napredek v sporu v
— ..	°	.	I	i	i.	1__A J _ 1 • I_ I : .. JI.... ... d' Inn tl H11 hn
trdi »Tribune«, obravnaval stavko kot dokih«. Izvršni odbor je sklenil, da do komunistično zaroto.	_	članek	ostro	obsodil	kot	ukrep,	prera-
mirju v Indokmi.
Na koncu je treba poudariti tudi i Sodeč po poročilih v tisku (»Sunday čunan na to, da bi zaviral	*"
vesti iz ZDA, ki dokazujejo, da so za-' Times«) je Deakin imenoval pristaniški pravilno poravnavo spora, in kot
bolj bistvenega sožitja, kakor je fizično da’bi razbili Tradc-union transportnih napad na vodstvo Trade-uniona trans^ na širokem torišču. Ta okoliščina bi delavcev.	.	portnih delavcev s svoj,m članstvom v
utegnila	dati znatno pobudo za nadalj- »Tribune« je 22. oktobra reagirala v	s ranki in kaj nameravajo	v	bodoče
nji pozitivni razvoj mednarodnih stikov, članku »Obrekovanje	pristaniških de-	glede	na tako stališče izvršnega	odbora
Markezinisova afera
in njegov izstop iz gibanja za enotnost grškega naroda ne bo v škodo vladi
maršala Papagosa
Atene, novembra. kaj več. Med drugim omenjajo I ibanje grškega zbiranja je bilo od zmage na volitvah v novembru 1952 nov gospodarski program. Maršal 1 homogeno in v čvrsto podporo vladi, ki je potem doživela samo manj- paDaijrOS pa bo najbrž ukrepal še spremembe. Nenadni izstop ministra Markezimsa	iz vlade letos v	£	o . 5Qi •	•	;l7	fniine
začetku aprila je bilo edino večje presenečenje, ker je	veljal Markezinis	Sele	po kraljevi vrnitvi	IZ	t J
tvorca gospodarskega načrta, za enega najmočnejših mož, ki mu in po splošnih volitvah, Ki DOdO
maršal Papagos popolnoma zaupa.
Nedavno pa je bilo objavljeno pismo, ki ga je poslal Markezinis med svojim bivanjem v Zahodni Nemčiji lami novembra zahod no-nemSkemu mtaisitru za gospodarstvo Erhartu itn ki je sprožilo v Grči,ji politično afero. Sodeč po tem, kair je biilo objavljeno, je Mairkeainis pred predsednikom vlade in pred vso vlado prikril dokument, na podlagi katerega se je zavezal dvema nemškima tvrdkama, Siemensu in Telefunkenu, da bo z njima izpolnil nekatere gospodarske naloge v Grčiji. Ko je bilo objavljeno to pismo, sta dva ministra, Markezinisova pri-sitaža, minister za koordinacijo Kapsalis in minister za finance Papaiinis, odstopila. Seveda najbrž zato, da ne bi vplivala na stike med Zahodno Nemčijo in Grčijo glede na bližnji obisk za-hodnonemškega ministra Erharta Maršal Papagos je izjavil, da vlada sprejema obveznost, ki jo je Markezinis sprejel nasproti Siemensu in Telefunkenu. Potem je bilo opaziti v grški javnosti
0
nejevoljo in več politikov je na-
21. novembra.
Iz gibanja zbiranja grškega
v razpravi nov element, namreč »poskiis, da bi nam odvzeli sredstvo prepričevanja članov stranke, poskus, da bi
čelo vprašanje, ali je bi*lo to naroda je izstopilo doslej 7 po-pray, ko vlada o tej obveznosti slancev. Nobendih znakov na, da prej sploh mi niiič vedela in o njej bi Markezimds nameravali s po-v skuipščiind niso razpravljali. slanci, ki so izstopili iz gibanja,
Mesti dveh ministrov, ki s<ta ustanovili novo stranko. Brz ko odstopila, so popolnilii, sodijo pa,, je izstopil, je izjavil, da bo ostal da bo vlada kmalu ukrenila še neodvisen.
Usmrtitve v Teheranu
Mosadikovega mlnstra za zunanje bili Člani te organizacije na zelo vi-zadeve Huseina Fatemija so šokih položajih v kopnenih In letal-ustrelili. Star je bil 35 let. skih silah Iranske vojske, v general-»Umrl je junaško,« je izjavil vrhovni štabu in policiji. Tako je imel neki vojaški tožilec, general Azideh.	major na skrbi varnost predsednika
Dne 19. oktobra je dopisnik agen- vlade, dva oficirja sta bila v šaho-cije »France Presse«« iz Teherana vem spremstvu, žandarmerijski pol- bolj odkrito izražajo bevanovci. Mnenja opisal ustrelitev 10 oficirjev, obsoje- kovnik Sijamah pa je bil dodeljen i 0 izidu spora so različna. Konservativnih na smrt zaradi stikov *s komuni- ameriški vojni misiji.	I ni časniki na pr. napovedujejo izkIju-
stično organizacijo«. Tudi ti oficirji Aretirane oficirje so obdolžili stikov čitev »upornih« poslancev in urednikov so »umrli junaško«, odklonili so du- s sovjetskimi oblastmi, proti čemur »Tribune« iz stranke. Krogi blizu labn-hovniške usluge in umrli s »klici, je SZ odločno protestirala.	rističnega gibanja menijo, da bi bil
namenjenimi iranskemu ljudstvu«. V Vsi ti dogodki nedvomno dokazu- takšen ukrep prenevaren. Kaze, da maju je vojaško sodišče obsodilo biv- Jejo, da z likvidacijo Mosadikovega imajo slednji prav, ker je primer Dea-šega predsednika vlade Mosadika na vladanja v Iranu doba političnih in kin-»Tribune« privedel vodstvo stranke tri leta ječe. Fatemija so ustrelili socialnih potresov še ni končana, na dokni spolzka tla. Argumenti »trikot njegovega pristaša. Oficirje so Nasprotno, splošna kriza političnih, bnnovoev« niso brez prepričljivosti za ustrelili kot pristaše stranke Tudeh. socialnih in gospodarskih odnosov se znaten del laburistov in drastični sklep Čeprav gre torej za pripadnike dveh je zaostrila še bolj, zaradi česar se vodstva zlasti v volilnih okrajih, kjer različnih političnih struj, je vzrok v je nova iranska vlada odločila za so bevanovci dokaj močni, ne bi mogel
-	-	.	•	,	. ■ rm	.	■	■	■___X..    nf4nfl KltAV irlnKl vin ni*ATPOfinV
»Vprašanje svobode«
Uredniki so idgovorili. Odgovor obsega 8000 besed in je bil objavljen v celoti skupaj s Phillippsovim pismom v zadnji številki tednika. Zbudil je živahno zanimanje javnosti. V odgovoru, objavljenem z naslovom »Vprašanje svobode« so spor z Arthurom Deakinom in vodstvom stranke omejili na dvoje vprašanj:	1. specifični primer v zvezi s
stavko pristaniških delavcev in 2. širše vprašanje svobode v zvezi	s stališčem
izvršnega odbora nasproti članku v »Tribuni«.
Kar se tiče stavke, so ostali pri svojem stališču, da ni imel prav, ko je akcijo pristaniških delavcev označil za »komunistično zaroto«. Sklicevali ^so se na vladno sodišče, ki^ je v poročilu o preiskavi spora označilo obvezno čezurno delo, proti kateremu so delavci nastopili, za neupravičeno breme in v načelu za slabo stvar. Sklicevali so »e tudi na »Times«, da je mogla »komunistična« ali »komunistom«	naklonjena
akcija malo prispevati k vzrokom stavke. Tudi po »Manchester	Guardianu«
»tisti, ki bi radi spore v angleški industriji pojasnili zgolj z	akcijo KP
Britanije, nevarno napihujejo njen vpliv in prikrivajo realne pomanjkljivosti v struKturi angleške industrije.« Tako so se dokaj avtoritativni »nevtralci«, ko je šlo za značaj stavke, postavili na stališče, ki ne podpira Arthura Deakina in njegovih obtožb v Birminghamu.
»Dva zakona«
Stališče urednikov »Tribune« v zvezi g širšim problemom svobode je dokaj zgoščeno izraženo v odgovoru na vprašanje Morgana Phillippsa o »vsklaaitvi napadov na vodstvo transportnih delavcev s članstvom v stranki«. Na to »dokaj kočljivo« vprašanje so odgovorili s »še bolj kočljivim vprašanjem« izvršnemu odboru stranke: »Ali je bilo podobno pismo poslano Arthuru Deakinu z vprašanjem, kako misli spraviti v sklad svoj napad na Trade-union pristaniških delavcev s svojim članstvom v stranki«. Če mu takšno pismo ni bilo poslano, kakor mu tudi res ni bilo, tedaj velja po mnenju urednikov iTri-bune« en zakon za prvake velikih Tra-de-unionov, drugi pa za prvake manjših, eden za tiste, ki komandirajo, drugi pa za preproste člane stranke. Takšnega zagona »seveda v sedanjih pravilih stranke ni«.
Ko utemeljujejo svoje stališče, uredniki »Tribune« ne navajajo samo Dea-kinovih besed proti vodstvu maloštevilnega Trade-uniona pristaniških delavcev (»infantilna in neodgovorna gruča«), marveč tudi njegove prejšnje napade na trade-unionske prvake. O enem izmed njih je na pr. izjavil, da »riga ko osel«, vtem ko je Mitchell Food prišteval med »naivečje politične pustolovce v deželi«. V odgovoru urednikov »Tribune« so omenjeni tudi napadi na Aneurina Bevana, ki so ga v angleških in tnjih časnikih napadali razni člani laburistične stranke. »Nihče izmed kritiziranih, razen zdaj Arthura Deakina, ni šel v izvršni odbor zahtevat, naj intervenira proti javni kritiki.«
Uredniki »Tribune« se sklicujejo tudi na »svobodo govora« v stranki in naštevajo vrsto sporov in^ javnih razprav med različnimi strujami v njej. Zdaj se po njihovem mnenju pojavlja
_    _ . -	___ n 1 n m n n 4	A m PflA .nflCullO
manjšini onemogočili, da bi z javno debato postala večina«.
Nainovejši spor med laburisti je torej dokaj oster in posega v bistvo odnosov med dvema glavnima strujama gibanja, med desnico, na katero se opira vodstvo, in levico, katere nazore naj-
2 VSEH STRANI SVETA
BRITANIJA
2 OBISK1* ^buristov ’
u NA ^TAJSKEM
nir^v
s6 L?« 80 nasn^Pf	so pouda-
0ož6i' KitajaT? , ? dobili vtis, da Svoin\ bi labkn	6m čutiti var-
kl0etH^4ko in	izrodila
ilstvo In ru<fars?v0	Stri^° ‘0r
„ Tum, CA NEODESTURA
C&al avfinr.(AFP>- HazSirjenl vur 88 il iMlzijske Btranke ŽDoV^a za.s« L^ano3 sostal v Tu-itiSnt Rat°V in i? Je okr°K 150 do »r&a biroja iL®®r «5 »o Jlanl po-
stavnikt	oeiic	in
u-mzijekih strajnk.
Popt * v. 1tauja Rim	V	BENETKAH
trge Benetk. Poplava je narasla do
višine pol metra in se razlila po glavnih ulicah in po trgu Sv. Marka I ter ustavila ves promet. Davi je začela upadati, vendar je po ullioah še vedno mnogo vode.
EGIPT
ARETACIJA VODITELJA TERORISTOV
Kairo, 14 nov. (AFP). V nekem ->»■ kairskem predmestju so aretirali f glavnega voditelja terorističnih skupin »Muslimanskih bratov« v Egiptu, Jusefa Talaata. Policija je aretirala tudi voditelja teroristične organizacije za kairski okraj.
VZHODNA NEMČIJA
PROCES PROTI VOHUNOM
Berlin, 14. nov, (AP). Sodišče v Magdeburgu je obsodilo skupino ljudi, obtoženih vohunstva. Voditelja
O. M.
glavnem isti: splošni odpor proti Za- brezobziren obračun z nasprotniku heflijevl vladi.
Oficirska afera se Je zelo razmahnila. Skoraj ne mine dan, da ne bi prišle iz Teherana vesti o ustrelitvi nove skupine oficirjev: 23. oktobra so obsodili na smrt 4 oficirje,
7 pa na dosmrtno Ječo; 28. oktobra
ostati brez globljih pretresov.
D. Blagojevič
TURŠKA MIROLJUBNA POLITIKA
Ankara, 14 nov. (AFP). Pred- Menderes. »Na nekaterih pod roč-obsoVa0bo5ki°2 rSv^rrrj". sednik turške vlade Menderes je jih je to celo nemogoče.« Opozoril potrdilo smrtno obsodbo 5 oficirjev, izjavil članom indijske parlamen- ie> da je Turčija prav na odcui-2. novembra so obsodili na smrt 7	ki ip ohiskila Ijivem mestu in zato sodi, da je
oficirjev in 1 Inženirja, 6. novembra tame delegacije, Ki je ODlSKaia	utrditi obrambno fronto,
so v Teheranu obsodili, na smrt 7 le- Turčijo, da je politika njegove r.	•	ooramono	Iionio,
talskih oficirjev, 7. novembra je na- , ,	k	u	,	•	čeprav nima pn tem mkaklh na-
glo vojaško sodišče obsodilo na smrt vlade taksna, kakršno je začrtal pa kalnih namenov. »Mi ne samo
12 0,xi.c.lr3Sv’ voJaSJ“	, P*.ic Ataturk: mir v deželi in mir po nimam0 nikakršnih napadalnih
sporočil, da so ustrelili 5 oficirjev, c.7Pfn	v	.	.
skupine so obsodili na dosmrtno ječo, i med njimi 3 podpolkovnike.	'	teženj, temveč tudi gledamo na
tri pa na ječo po 15 let. Tako je bilo | Kako se je začelo? V začetku av- »Težko je ostati nevtralen to, da so države, s katerimi se v zadnjih nekaj dneh obsojenih 21 S"st» so ..sP°r,oCiI1’so„	spričo	dveh	struj, ki si zdaj med združujemo, zveste načelom mi-
agenli«.	1	'	da	60 >za 0<Jn' Tudlha.° Uradno °so "sporočili, da so seboj delita svet.« je nadaljeval ru,« je poudaril Menderes.
IZRAEL
NAMAKALNA DELA NISO »SOVRAŽNO DEJANJE«
Tel Aviv, 14. nov. (AFP). Izraeleko-jordanska komisija za premirje je zavrnila jordanski predlog resolucije, ki obsoja Izrael, ker je začel namakalna dela v dolini Jordana. Pred-
, .■ ,••• sednik komisije podpolkovnik Brew-
p Piavi la ulice in j ster se je vzdržal glasovanja, za re-' solucijo pa je glasovali jordanski delegat.
IRAN
NADALJNJA ČISTKA V VOJSKI
Teheran, 4. nov. (AFP). Tu so
^i^li^inočT	Visoka
r0Zmer * Gruziji
*j'vOst?	>*jUfe	I	demantirali	vest, da bodo	začeli	novo
..PubliJljji,	^ ideološkem delu obravnavo proti Mosadiku zaradi so-
Pniiri .Par"jskih oriraniza-	delovanja »	»komunistično	organizaci-
vi	ie. da ie često na' J°‘ v '">j6ki v ča8U' ko 3e bu obramb-
licn- avn« in	cesto	n°	nl minister.
i! nJem in ~ k-	zveze	z ziv- Smrtne obsodbe sedmih gojencev
„°toUnističn» • enimi nalogami I vojaške šole pa so spremtmilii v za-0f*ani. .. e IZKradn!..	porne	kazni. Gojenci so bili ohtoieni.
Dni!A c,je ne oU u J Mnoge go sodelovali s »komunistično or-it^no	Skrbe dovolj za	ganizacijo«	v vojski.
t V Plenum	Partijcev.
°fume, kat?.V° kr»tizirali tudi i?00st in nnilna,°e® je širiti
IZ DNEVA V DAN
McCarthyievi vatikanski ideali
mogel Franco okrepiti Cangkajškov položaj, ni Jasno, nekaj pa drži: »gliha vkup štrlha«.
De faeto in de iure
red dvema dnevoma Je prišel Mc jejo dostop možem z več ženami. na obsežna reforma: doslej so Izde-Carthy v VVashington na neko zbo- Strokovnjaki so proučili to kočiji- lovall samo filmske umetnine, »zdaj rovanje, kjer je »solznih oči«, ka- vo vprašanje In prišli naposled do pa bodo prešli na množično prolzvod-kor poroča Associated Press, obsodit sklepa, da lahko državni pravobra- I njo, ki bo dala desetkratno število politiko urejanja razmer na svetu, »ki ntlec v tako izrednih primerih, ko' filmov«. Bilo bi zanimivo ugotoviti, se uveljavlja od leta do leta, In ki ne - gre za kralje, na zahtevo zunanjega ali bodo za kino vneti ljudje v So-pozna političnih meja.«	ministrstva razveljavi te predpise — vjetskl zvezi hudo žalovali po sklepu,
»o tudi0litiCl!e vede. Onozo-
FORMOZA
KUOMINTANSKI RUŠILEC POTOPLJEN
Tajpeh, 14. nov. (AFP). Kuomin tanfiko obrambno mmi«tTBtvo_ je obja-
"ni
Rledališč, ki še tanfiko obramnno minntrnvo je odj : deli ti	“ORatila repertoarja vilo, da so 4 kitajski torpedni čol
^eHle K °bravna v« in	K	danes pri otoku Tafien. 290 milj #ever-
Zo l ^On«no so	, °bne »o od Formoze. potopili kuomintan-
° ^"liževnik!« , tlziral‘ še zve- fiki rufiilec.	„
Potrebno 0V’ ki ne posveča i Kitajsko topnMtvo je z otoka vZgOti ? P0zOrnosti« iHenlnSlri i Amfl3a nadalje bombardiralo Kornoj tn '“J1 pisateljev	Ideološki. okoll^s	oto*ke. Dva civilista sta bila
J *	i	ubit*.
Kampanja proti McCarthyJu, njegovemu delovanju in metodam se je v ZDA zelo razmahnila. Zaradi nje je neki funkcionar katoliške Cerkve v ZDA msgr. Martin Iz Brooksa pred nekaj dnevi spregovoril tn dejal, da Je McCarthy pravzaprav dober človek, ki ga hočejo vreči lz Senata »Izključno zaradi njegovih katoliških Idealov.«
Kakšni so tl Ideali, Je McCarthy sam povedal.
Kraljevska poligamija in ZDA
VWashlngtonu Je nastal velik preplah, ko so ljudje izvedeli, da ima nepalski kralj Tribubana Bir Blkram, ki naj bi obiskal ZDA, več žena In da hoče vse vzeti s seboj. Predpisi, ki določajo, kdo in kako sme stopiti na ameriška tla, piepovedu-
začasno in zgolj za osebnost, za ka- da so videli filmske umetnine samo tero gre.	doslej, zdaj pa Jih ne bodo več.
%
N'
Gliha vkup štriha
a koncu še nekaj lz londonskega Puncha.
Angleški veleposlanik v Moskvi sir \Viliam Hayter Je demonstrativno zapustil večerjo, ki Jo je priredil njegov burmanski kolega v Sovjetski zvezi, zato ker Je bil povabljen nanjo tudi veleposlanik Vzhodne Nemčije. Večerjo Je zapustilo še šest drugih diplomatov delno lz Istih razlogov, delno pa zaradi navzočnosti kitajskega veleposlanika.
Časniki upajo, da bodo zadevo uredili tako, preden bo kralj s svojimi
ženami prispel v ZDA, in da ne bo	      w_________.
priš!" do Incidentov ali napetosti med ^ est Cangkajškovlh diplomatov se strokovnjaki v angleškem proto-obema deželama.	X prav te dni posvetuje z zunanjim	.	.	,	.	.	.	.
ministrom Georgom Kung Cao kolu proučujejo zdaj, kako bi lan-.	#	Jehom v Madridu, da bi se medna- ko veleposlanik v prihodnje vendarle
Zanimiva reforma	rodni položaj Formoze utrdil in da de facto poJedC| pripravljene dobrote,
bi dobili večjo podporo v OZN. V	,	•_ .	hll .
ovjetska »Filmska umetnost« piše, tej zadevi se je minister sestal tudi a da bi pri tem ae iure ne ou p da bo v Sovjetski zvezi na pod- s Francom. Zagovornika In pomoč večerji.
I ročju kinematografije uveljavlje- so res izbrali posrečeno. Koliko bo	B.
NEKAJ OD TAM, KJER BO TEKLA
avto cesta Ljubljana—Zagreb
             .................................
Če bi »Gradis« bolje izkoriščal mehanizacijo... če bi plačevali delavce po akordu namesto po urah ... in če bi se bolj zavedali, kako pomembna je ta cesta, bi delo
hitreje napredovalo
Kotanjaste lavriške ceste ni sovo gradbišče izkoriščalo kom-več, ker so že v začetku tega me- presor le 27,2 odstotno, buldožer seca odprli novo tlakovano cesto 74,5%, bager na Peči, ki je delal
od Rudnika do Škofljice, ki predstavlja priključek na bodočo avto cesto Ljubljana—Zagreb. Hkrati je že letos v gradnji okrog 43 km avto ceste, t. j. odsek do Stične in brežiški odsek od Čateža do Smednika. Prve dni no-
le po 4 ure dnevno, pa 34%. Na gradbišču Tehnike v Višnji gori je bil valjar izkoriščen 48 odstotno, pa tudi bager ni bil dovolj izkoriščen, ker sta mu bila dodeljena le dva kamiona za prevoz materiala, novi nakladač
vembra so delavci podjetja Slo- pa se je kmalu pokvaril, ker ga venija-ceste« prebili smerni rov niso pravilno vzdrževali. Pionir za 149 m dolgi predor pri Šmarju, je izrabljal buldožer 29 %, bager ki bo gotov do srede prihodnjega okrog 16%, valjar pa 86%. Grad-
Taki gradbeni stroji so na gradiliščih naših cest žal še redki gostje: nakladač s svojo mogočno motorno lopato na avtocesti
leta. V zadnjih dveh tednih je tudi »Pionir« pospešil gradnjo 174 m dolgega stiškega viadukta, ki mora biti v surovem stanju
bišče Slovenija-ceste nadzornim organom investicijske grupe sploh ni hotelo dati podatkov o izkoriščanju strojev, češ da so takšno
zgrajen do konca letošnjega leta., navodilo prejeli iz direkcije pod-
Tudi temelji za 160 m dolgi most čez Krko na brežiškem sektorju morajo biti dograjeni že letos. Če podjetja, ki so prevzela gradnjo, ne bodo snedla svoje besede, se bomo že sredi prihodnjega leta peljali po avto cesti iz Ljubljane do Višnje gore, poleti 1957 pa že do Zagreba.
Dela so prevzela štiri gradbena podjetja: Gradis, Tehnika in Slovenija-ceste iz Ljubljane ter Pionir iz Novega mesta. Gradis je dobil v delo pred kratkim tudi 16 km dolgi brežiški odsek, ker je stavil cenejšo ponudbo kot gradbena podjetja iz LR Hrvatske, ki so sodelovala pri licitaciji.
Težave so objektivnega
in subjektivnega značaja
Poglavitne težave, ki ovirajo še naglejši tempo gradnje te izredno pomembne avto ceste, so tako objektivne kot tudi subjektivne narave. Objektivne težave so nezadostna in zakasnela mehanizacija, pomanjkanje nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev (zlasti kamnarjev in zidarjev), deloma tudi šibak električni tok, ki ponekod ovira strojno delo, pa še pomanjkanje betonskega železa in lesa. Med težave, za katere so kriva podjetja sama, pa lahko uvrstimo: nezadostno izkoriščanje že razpoložljive mehanizacije, zanemarjanje nagrajevanja po delovnem učinku, nezadostno prizadevanje za izpolnjevanje rokov in, zlasti še pri Gradisu, nezadostno razumevanje pomena tega objekta.
Dolenjska nima delavcev
Zaradi zakasnelih dobav nekaterih gradbenih strojev iz inozemstva investitor ni uspel opremiti podjetij z vso obljubljeno mehanizacijo. Dalje delajo podjetja s komaj polovičnim planskim številom delavstva. Večina delavcev je iz Prekmurja in iz drugih republik, medtem ko jih
jetja. Javnost pa seveda močno zanima, kaj se skriva za to kon-spirativnostjo! Dva kompresorja (pomanjkanje kompresorjev pa precej ovira hitrejše napredovanje del) je to gradbišče izkoriščalo le 37 odstotno. Javnosti seveda ne more biti vseeno, kako podjetja na avto cesti izkoriščajo razpoložljivo mehanizacijo, ker uvažamo stroje za drage devize, zato je bilo na račun teh podjetij že slišati pripombe na nekaterih zborih volivcev in na sestankih.
Gradis najbolj kasni z delom
Nekatera podjetja preveč čakajo predvsem na to, da jih bo oskrbel z mehanizacijo investitor, premalo pa sama pošiljajo svoje stroje na avto cesto. Tako uporabljajo gradbišča okrog 70 do 80 investitorskih kamionov, svojih pa le 5 ali 6, čeprav imajo vsa 4 podjetja skupno okrog 150 lastnih kamionov. V tem se kaže nerazumevanje pomena te gradnje za naše gospodarstvo. Poseb-
no kritiko zasluži Gradis, ki ima sam okrog 60 kamionov, na avto cesto pa je postal le dva, medtem ko je Tehnika najela kamione celo drugje. Ravno Gradisovo gradbišče na avto cesti pa najbolj kasni z delom.
Zakaj ljudje niso plačani po delovnem učinku?
Hkrati ko podjetja pravijo, da primanjkuje delavcev, pa ne store vsega, da bi stimulirali ljudi za večjo storilnost. Gre za nagrajevanje delavcev po delovnem učinku. Ob začetku del na avtocesti so podjetja poudarjala, da je najhujši problem v tem, ker ne morejo uvesti akorda, za katerega so se potegovali tudi delavci. Ko pa je bilo to omogočeno, so podjetja akord zanemarila. Izjema je le podjetje »Slovenija-ceste«, ki ma 75% del v akordu, drugje pa tehnično osebje ne kaže volje za akord, ker je pač laže zapisati delavcu 8 ur na dan, kot pa izmeriti, koliko ku-bikov je izkopal. Ponekod delavci sicer delajo po akordu, nihče pa jim dovolj razločno in preprosto ne pojasni, koliko bodo zaslužili, če bodo n. pr. naložili toliko in toliko vagonetov. Gradbišče Tehnike v Višnji gori pa je akord sicer uvedlo, plačalo pa je vsem delavcem enako navadne ure, tako tistim, ki so norme presegli, kot tistim, ki jih niso dosegli. Tako ravnajo tudi na gradbišču Gradisa. To pa je čisto navadno kršenje dane obljube ter zaslep-ljanje in oškodovanje pridnih delavcev, lenuhom pa potuha. Tehnična vodstva nekaterih gradbišč oportunistično pripominjajo, da morajo tako ravnati, ker bi jim sicer delavci ušli. Toda v resnici bi odšlo z gradbišč nekaj slabih delavcev, ki tako in tako kvarijo delovno disciplino.
Glede delovne sile pa velja Gradisu tudi očitek, ker je kljub temu, da je največje izmed vseh 4 podjetij, ki delajo na cesti, poslalo razmeroma malo delavcev na to gradbišče (nekaj čez 200). Morda pa direkcija tega podjetja (ki, kot vse kaže, tudi ne pozna do potankosti stanja na svojem gradbišču na avto cesti), nima moči, da bi premestila kake stroje ali delavce z drugih svojih gradbišč, ker se ta čutijo samostojna. V tem primeru pa se — mimogrede omenjeno — odpira vprašanje organizacije celotnega podjetja Gradisa, namreč to, ali je res najbolj smotrno, da so posamezna njihova gradbišča povsem samostojna.
Toliko o problemih na teh naših pomembnih gradbiščih, vse pa z željo, da bi se čimprej lahko vozili po novi avto cesti Ljubljana—Zagreb.	M. Z.
Vsakomur je potrebno
osnovno znanje s področja tehnike
Z redne letne skupščine Jugoslovanske študentske zveze za tehnično vzgojo
kar najbolje izvajati sklepe kongresa Ljudske tehnike, ki je bil pred nedavnim v Celju.
M. N.
Ljubljana, 14. novembra
Danes so se zbrali zastopniki študentov ljubljanske Univerze, ki se bavijo z ljudsko tehniko, na redno letno skupščino Jugoslovanske študentske zveze za tehnično vzgojo. Univerzitetni center Jugoslovanske študentske 'zveze za tehnično vzgojo obstaja od marca letošnjega leta. Ta organizacija je ena izmed zvez Ljudske tehnike, ki ima nalogo, da širi med univerzitetno mladino smisel in zanimanje za tehnično vzgojo ter si prizadeva, da bi sleherni bodoči delovni inteli-
je iz okolice le kakih 30% in še gent	vsaj	osnovno	^anje
od tega večina ženske. Vse torej kaže, da trditve, češ da prebivalstvo Dolenjske nima dovolj zaposlitve, nič več ne držijo ter nas lahko spominjajo samo še na pretekle čase.
Presenečajo pa ugotovitve, da nekatera podjetja hkrati, ko se na
s področja tehnike. Ker je organizacija še mlada, ker se je borila z nekaterimi organizacijskimi in finančnimi težavami, doslej pri svojem delu še ni povsem uspela ter združuje razmeroma nizko število članov v svojih komisijah kot so elektrostrojniška, brodar-
izgovarjajo na pomanjkljivo gk letalska, avto-moto komisija strojno opremo, niti razpoložlji- | jtd Vendar ^ vse komisije z _* j ,.	--	--	-	vejjim au manjšim uspehom or-
ganizirale tečaje, precej uspehov
vih strojev dovolj ne izkoriščajo 1 Deloma je tega kriva malomarnost, deloma pa to, da našim doslej slabo mehaniziranim gradbenim podjetjem manjkajo izkušnje, da bi prilagodili organizacijo dela mehaniziranemu delu. Organizacija dela mora biti na gradbiščih, ki so opremljena s stroji, vsekakor nekoliko drugačna kot tam, kjer prevladuje točno delo. Gradbenim podjetjem na avto cestj nujno kaže ta problem temeljito proučevati, kajti stroji, ki stojijo, so draga stvy, ker je n. pr. zanje prav tako treba plačevati akumulacijo, kot Če bi obratovali.
Preslabo izkoriščani stroji
Nadzorni organi investicijske grupe so ugotovili, da je Gradi-
HEBOTlČNIf
IN
Ljudje prihajajo in odhajajo ^ nega jutra do pozne "oij-	drugi
nujejo v tej naši najviji hiš, ^ hodijo v njo delat, tretji si lšc J vedrila. Polžasto stopnišče in tri n s vodijo iz nadstropja v nadstropj , ar. sarne, delavnice in stanovanja, no in bar.	.	vrtm
Tam, kjer se nebotičnik pn ^ve
najbolj zoži, so postavljene tr n P^^
— televizijsko antene. V trinajsten ^ stropju je namreč laboratorij za vizijo inštituta za elektrozveze, _ Ijj delajo in snujejo velike načrte televizijski delavci.	.	j	ni.
Nadstropje pod njimi fa menjeno dnevnemu »vlJenj"^ smo dopoldne srečali le Z3to
in na mizo poveznjene stoie
Je slika iz bara nekoHko^«««snel)
od tistih, ki bi jih lahko k ^
nekaj ur prej ali pa Pozb„0 po-čer. Tudi v kavarni ni ^ sebno živahno. V kotu J |w. mlad par, zatopljen v gania Kdo bi ju motil, ko sta pj izbrala prostor, ki naj Ju h«1 ostalega sveta.
Malega Uroša iz petega nadstropja je mamica poslala po mleko. »Pazi na avtomobile!« mu je še naročila, preden je fant zdrvel po stopnicah.
V osmem nadstropju smo pri delu zalotili dve pridni s šivilji, ki sta si v { svojem stanovanju uredili zasebni salon za perilo.
Arhitekt Dušan Medved, projektant Željko Mlakar in tehničar Nada Pengov so v Projektiv- i nem biroju priprav- f: ljali načrte za preureditev interne kli-nlke, stanovanjsko zgradbo za »Elektro Ljubljana« in centralno pekarno našega glavnega mesta.
 	—•	..rflVeš P
Zobni ambulatorij ni ,p ,mo na"
Jetno zatočišče. Posnetek nam pravili in zadovoljni 0(1 .''l-inld ") ni bilo treba čakati v e3*;, iut>lienl potem sesti na tisti neprl zobozdravnišltl stol.
Matica Je pripeljala mamica Iz Zgornjega Kašlja in mu v knjigami Cankarjeve založbe izbirala primemo mladinsko knjigo. Malemu vedežu so se iskrile oči in najraje bi kar vse knjige odnesel s seboj. Pa se je le zadovoljil tudi s tistim, kar je dobil.
Tudi mi smo bili zadovoljni z obiskom nebotičnika In njegovih ljudi.
Kolektiv »Zvezda« sam sebi koplje jamo
Ta tovarna čevljev zapravlja svoj sloves s slabo kvaliteto in nesolidnimi
cenami izdelkov
Vse tako kaže. du se bo moral kolektiv ročno tzdelovalnlce modnih čevljev »Zvezda« v Ljubljani kmalu spogledati z neizprosnimi posledicami svojega slabega gospodarjenja. Te posledice pa so takšne, da potiskajo podjetje na rob propada, s čimer Je kolektiv življenjsko prizadet, toda tepen bo po lastni krivdi.
V podjetju ni prave delovne discipline. Kontrola nad tem, koliko porabi kak delavec materiala za podjetje ln koliko za svoje šuŠmarjenje, je zelo pomanjkljiva V drugih to-varnab, kt količkaj mislijo na jutrišnji dan, skrbijo, da so čimbolj modernizirajo, da Izpopolnijo organizacijo dela, da	povečajo proizvodnost,
_	skratka, da bc	kolikor mogoče bolj
pa	so	žele	tudi	terenske	ekipe	s	usposobijo za	konkurenčni hoj. v
predvajanjem	filmov	in	preda-	»Zvezdi« pa se	niso opremljali z no-
vanji na podeželju, predvsem v kočevskem in čmomeljskem okraju. Razen tega je elektro-strojna sekcija pripravila tudi vse potrebno, da bodo njeni člani elektrificirali dve stavbi v Študentskem naselju, ki bosta to leto dograjeni.
V bodoče si bo ta organizacija prizadevala, da razširi krog svojih članov ter da sprovede že letošnjo zamisel, namreč osnovanje tehnične univerze, ki bo močno pripomogla pri tehnični vzgoji ljudi, ki se zanimajo za tehniko.
Na skupščini so tudi sklenili, da bo njihova organizacija skušala
vlmi stroji ter niso nabavljali nujnega orodja ter drugega Inventarja: delavci, ki so na novo zaposlijo v podjetju, morajo prinesti s seboj lastno orodje, da sploh lahko delajo. Nizke normo omogočajo ljudem v pod. jetju lagodno delo, hkrati pa razmeroma visoke plače kljub nizki storilnosti.
Spomladi letos je prišel v podjetje nov direktor, ki je pokazul voljo, da bi odpravljal slabosti, ki načenjajo življenjsko sposobuost podjetja. Toda delavski svet, sindikalna podružnica In partijski aktiv niso podprli zdravih prizadevanj katerim meče polena pod noge skupina ljudi, ki s frazami o navidezni demokraciji razširja v kolektivu anarhične težnje. Vsak ukren zoper slabo delovno dl. sclpllno ln zoper slabo kvaliteto, raz-
računski seštevalni stroj
električni
Ponudbe je treba poslati na
»UNIVERZAL« — MARIBOR - CAFOVA 5
glaša ta skupina (v kateri ju nekaj Izključonlli članov organlzuclje Z K. dva bivša belogardista Itd.J kot udarec po demokratičnih pravicah kolektiva. Inšpekcijski pregled poslovanju podjetja pa je najbolje pokazal, za kukšne demokratično pravice se ta skupina poteguje.
V »Zvezdi« so v kalkulacijah zaračunavali prvovrsten material za čevlje, čeprav takega materiala pogosto niti niso Imeli ln so v resnici uporabljali slabše usnje Zaradi poprej, šnjega renomeja čevljev »Zvezda« pa jim Je uspevalo, da so čevlje slabšo kvalitete prodajali za prvovrstne, po visokih ccnali, s čimer so oškodovali potrošnike Oderuški dobiček, ki so ga dosegli, so deloma uporabljali za visoke zaslužke delavcev. Podjetje nima odohrenja za nadure, vendar obračunava te naduro v plačilnih listali. Evidenca Izplačanih prejemkov Je kaj čudna Tako Je — po tej evidenci — prejela tov. J. za 300 delovnih nr v aprilu 16.555 din. v Juniju pa zn 241 ur kar 20.557 din, torej zn manj ur več plače. Tov. A. Jo prejela za 300 ur v aprilu 14.542 din, drug inesec pa za 208 ur 18.564 din. Kako Je do tega prlšlof Podjetje Je globalno sestavilo akordne postavke za Izdelke ln akordno vsote delilo na posamezno fazo dela. Po sodbi direktorja pa nekateri delavci obrnču. nujo kak mesec namenomu manj storjenega dela, da se ne bi kdo spotikal ob njihovem visokem zaslužku; zato pa tl delavci že vnaprej računajo, du bodo naslednji mesce lahko lenarili, ker hodu obračunali preostanek storjenega dela, ki so ga prejšnji mesec enostavno zatajili, da ne bi kdo zviševal norm. Takšen zaslužek Je bil
možen samo zaradi je^ednV “-i** posledica tejca P» J®
v drugih P“( prr
čevljarske stroke.
duktlvnostl znaša povfl''«*'1 n,cd
»Zvezdi« !I M« “J/1' nodJctJ!"
produktivnost te tovarne '' ■”()-dJet; produktivnostjo v jlruMpi^
očitne nepravilnosti °*,rc*Ildjetj>1 skupina demagogov v PU“J »
de1"0:
diktatorja, ki hoče —	,
kratlčnlm pravicam dela's» 4#j0 I’ razmere v podjetju pač ugal« j t sainezulkoui. ki 1)1 radi sc , ž)ie 0 malo trud« vlekli lepe zns"	„c-
račun ljudi, ki drago pl««"'	.
kvalitetno čevlje podjetja	prv0
prepričanju, da so tl c°v J vrstni.	po
Toda tudi kolektiv	pia^
moral, najbrž že kmalu. ,Ir*J£nj0 P/JL svoj oportunizem In P00,3 tr*. posamezniki, ki se borijo le n nutne osebne koristi, hkrati,,lcI1.|s» polna usta vpijejo o nizki * n]žuipA ravni, ki Jo ravno on sami	h»
kupcem njihovih Izdelkov h,rlil*{. dolgo čas« prlpoznavul .a„0vzr“,c »demokracije« v »Zvezdi«, ki PjVjjjjiJ zniževanje produktivnosti, ... čo*' kvalitet lu zviševanje cen nje	»
IJev. Že lani Je »Zvezda* škripce. Iz katerih pa sl Jo „iiilf
časno pomagalu z znižano 3	J
cljo. Toda znižanje akutno po8' pomenilo v resnici I® _ ,*I.° ,J, f »H 11
jetju. da mu ni bilo treba
odpravo nepravilnosti Letos J go'
zdo« reševala Izredno
 ...	ugodna
njiinktura na trgu Zdaj pa se ^ KpJ žejo znaki pngiihonosnlli tezav.	(je
V kratkem laliko pripeljejo "°“J| » pod prisilno opravo PodjMJ .„ |6 slabo kvaliteto, nizko storil"03«,,*® visokimi cenami jemlje ugled ■ Ve-
seli! kopijo jamo, v kateri h« , f.„a> zatonila, če bo Slo še nekaj 1)0
zda« ---------- -	-n
tako naprej Kolektiv p« »° „eb* spoznal, da Je tepci — sam®*
NOVA MLEKARNA v SEŽANI najmodernejša v Sloveniji
(„:	e an* *e dober mesec obra- vse količine mleka v naši republi-
mIekir°Va *n stK*°bno opremljena ki.
'rov Z zmo8*jlvostj° 20.000 li- Novo mlekarno so si ogledali redne!*1 8 V osm'^ urah, ki je iz- že številni mlekarski strokovnjaki ves sfa gospodarskega pomena za iz vse države in tujine ter se o njej 2a dru°VenS-t' ^ras 'n deloma 'ud> zelo laskavo izrazili. Razen spre-naimnrf6 Pr'.morske okraje. Sedaj je jemnega in odpremnega prostora, Pa se •e>"eiŠa v. Slo-veniji, kmalu kjer so transporter za vrče, teht-kn-„_	r0^0 priključile nove mle- nica za mleko in stroj za pranje
»arne v Ljubija«: »».—i.s	 j.	■__	r.	._i
Novi
skupaj
Ijsni, Murski. Soboti, posode, ima mlekarna še tele pro-in' m®!,lu 'n Kobaridu, ki bodo store in naprave:
z že obstoječimi mlekarski- j Oddelek za stekleničenje, odde-
Ujj r	mn uiicivaraKi- j uuueieft l<\ aiuiviciin-eiiju, t>uue
ra ‘ahko predelale domala lek za pasterizacijo, v katerem je pa
Nova tekstilna tovarna v Kozjem
na"Uco°oH*Bra-VGlS*	s	ma'eSa	kmeta	navezani na dom
vestilo 1 VaS* vas' kakor °b- in na skopo zemljo. Le-ta ne mo-Celje odlo- re preživljati vseh, drugega za-industr*”0^* V ^ozjem tekstilno služka ni, zaradi raznih vzro-njak »t i ^.n' s* str°kov- kov pa ne morejo daleč z doma slopje ■	* bivše grajsko po- za kruhom.
njem J10	?r*' VRe» da bodo v Obrat žage v Kozjem namera-
jati j *• decembra začeli ure- vajo prav tako povečati in iz-sPočetk	er	zaP°sIen'ih	delovati	lesene	predmete, po ka-
S Dorvrf.-.M0 Juc*i' predvsem žensk, terih je dosti povpraševanja.
bo	prostorov
oseb Rh	zaposlenih	300
noP^euVrid™-^> °Pj? 'n P05*0?’ !
v dve!
Ko7;'a„5d°r P°7-na razmere na
Pomenj \!° *uk°j vec!el- kai ‘ikšnp-r«, ra-Te zaposlitev to-
Pfimerov T‘' Ludi!; vfliko Je
—	■ da so družinski člani
^n^v.na rešHev: namesto > zadružnih gostiln e delavski kuhinji
itv° V"*™!!, se^,* Sveta z£> gospodarje ni hi? , ne zadeve LO MO Pto5njam ?!>° Wt» kraja številnim *J. vse državo" 5 kmetijskih zadrug aPreti nnv	v	Cel)u smele
.toa'a iz	gostinske	lokale. Do-
Ov*lo o	Prošnje	}e velo zago-
P°go]ev „po,‘Sevanju vseh mogočih ?re Prtnlno« j trezr>osti odbornikov y delno odbUiS° vinsko *lnvazljo«
?Wv*<la H52I2en2 odbornika Albina . pl.Sospid^fednika OSS, je Sveti
Celju fimD”tV0 sklenil, naj bi . kuhinii^ , “stan°vili dve delav-mnenju' <L?n,?rju ln v mestu. n nujno iAH? a ne8a foruma Je « 5tl samVpo zaslužki delavcev, i* hranili 5 ,!Il,dopu5fa|(l' da bi se Dezadostna	, kler Je hrana
Jarnrei rta ^ nS«?ba' Obžalovati je j? 'JobiJkov It po vse' sili išče-lirt"1«1* naiVv,V °beh delavskih ku-^atna rti1. ^Jla hrana obilna in delavska hrana. F. K.
^Kozmetika« bo spet Pod	gospodarja
?0*metikal ,kozmetičnlmi izdelki -1? v«5 goanrirto.. doslej menjalo .Slo. Kot 'L' bo slednjie likvl-Jjbljana boi?,? nlca Veledrogerije lt$u SlovenMo V? osrednjem pod-!&.*» 3^ v lastnih'1 5drSTl,n“ 5e*
“■ Ra2on , tnlh obratih prede-8i»ratu tudi r,r,,e^? bo v celjskem n)ene proi»»?nIn. a- Sprifo raz-bn»e °b1ekte	bodo	postavili
»«o 150 žensk"3 novo zaP°smi Drl" F. K.
mmM
Motiv iz Vipave
Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah je podjetno
Jeseniško drufitvo inženirjev in tehnikov, ki ne zajema le tehnikov ln inženirjev jeseniške železarne, temveč tudi izvenželezarske in okližke, je letos kaj podjetno. Bedno ima predavanja, razen tega pa organizira tudi redne mesečne ekskurzije, ob katerih se članstvo strokovno najlep^e izpopolnjuje. Minulo soboto je organiziralo dručtvo ekskurzijo v Guštanj, kjer si je ogledalo posamezne obrate tamoSnje železarne. Organiziranje podobnih ekskurzij je za strokovno izpopolnitev našega tehničnega kadra velikega pomena, zato je Društvo in. ženirjev in tehnikov na Jesenicah lahko za zgled tudi ostalim društvom.
H. B.
s*nrt zaradi nesrečne ljubezni
'f pra
adl “Prečne l ju bežni Z°' iiV‘j6Qje
JAGISTICNO IZZIVANJE
n0avii>	P<>tova-l po Jugo-
^z»\p,ar»te. p*M nek« elektrotehnič-pjf^jal, ,) Tj tem pa je očividno i Pri na« » “acistične oku-Tu,i\ »ačetki? 6 ?avno minila. Ko nota hotel v *6Ptembra vstopil v 5iUUVa,1' -te lZ7U.ar u' kjer jo pre-iK>7rtl ’° Pozdravil s Tu-pozdravom »Hell Hitler«
®«Mk POzdrnJ V™ *'1611 Hitler«, la A BT|ol vzhnrtii	nnvz<'cirnl
"o® ,«a prijavi!! vo,,ko ogorčen ta je 2a svnle !1' Tarno*tnim orga-n,!,'J1'mino tzpadonje se nodil,1’ zagovarjati pred zS^avi *e	v	Mariboru.	Na
. 1»ovor - v*e drrTin t.in ui ....
na 10 mesecev strogega zapora. Proti sodbi se je obtoženi seveda takoj pritožil.
NESREČO JE POVZROČIL IN POBEGNIL V torek popoldne je vozil mimo Ilirske Bistrice prot) Reki neznan šoler tovorni avto s prikolico. Pri tovarni lesonltnlh plošč, proti naselju Koseze, je srečal vprežni voz z voznikom Jožetom Prosenom lz Vrbice pri litrski Bistrici. Šofer Je s tovornim avtomobilom zadel v voz. Voznik Je bil pri tem precej ranjen, šofer Je pa ušel. Ponesrečenec Jože Prosen
sterizator s pripadajočo opremo, sprejemni bazen, čistilec za mleko, posnemalnik in aparat za vzgajanje kultur. V maslarni imajo pinjo, stroj za oblikovanje masla, hladilnik in zorilnik za smetane, kipelno, zorilno in skladiščno klet za sir s potrebnimi policami, dvorano za solenje sira, sirarno s tremi sirnir li kotli, posnemalnikoin in dvema stiskalnicama, kazeinarno z bazeni, s rojem za mletje surovega kazeina, sušilnico za kazein, mlin za suhi kazein in skladišče za kazein v prahu. Podjetje ima svojo ledarno z dnevno zmogljivostjo do 6.000 kilogramov ledu, ki ga bodo prodajali tudi dru gim interesentom.
V kompresorski dvorani sta montirana dva kompresorja; eden za hlajenje treh hladilnic in drugi za ohlajevanje vode, potrebne za pasteriziranje mleka, za izdelovanje ledu in hlajenje smetane. V dvorani je tudi bazen za ledeno vodo in dva hidrofora z avtomatičnima č palkama. Vse tri hladilnice služijo za vskladiščenje mleka, ledu, mlečnih izdelkov in jajc. Obrat ima dve dvigali z nosilnostjo' 320 oziroma 600 kilogramov, kotlarno z dvema parnima kotloma, razdelilec pare, v katerem je bazen za kondenč-no vodo, en hidrofor in dva bajler-ja. Nadalje ima mlekarna dva rezervoarja za hladno in povratno vodo s skupno zmogljivostjo 30.000 litrov. Mleko in mlečne izdelke preizkušajo in analizirajo v okusno opremljenem laboratoriju. Pasterizirano mleko polnijo v dve izolirani cisterni, ki ima vsaka 5.000 litrov zapremnine. Imajo tudi delavnici za električarja in mehanika.
Spričo pomanjkanja mleka v zimskih mesecih obratuje mlekarna zaenkrat le s polovično zmogljivostjo. To je v glavnem mleko iz sežanskega okraja in Hruševja postojnskem okraju. Podjetje je svojo odkupno mrežo tako dobro organiziralo, da je vanjo vključeno domala vsako kmečko gospodar stvo v okraju; stroške krije mlekarna.	M- D.-
Več novih trgovin s sadjem in zelenjavo
Glede na uredbo o prepovedi obratovanja zasebnih gostinskih lokalov na območju mest, so tudi v Celju zaprli številne privatne gostil ne. Nekatere so se pozneje priključile bližnjim gostiščem socialističnega sektorja, nekaj pa se jih Je celo združilo v nova gostinska podjetja. V krajih, kjer pa ni več potrebe po novih gostiščih, so gostinski lokali zasebnikov ostali zaprti.
Na željo volivcev in nekaterih trgovskih podjetij bodo nekdanje zasebne gostilne preuredili v trgovine s sadjem in zelenjavo. Take trgovine bodo v lokalu OTA v Zavodnl, pri tovarni »Metka«, pri gaberski tržnici in »Turški mački«. Prav tako želijo volivci Dolgega polja Imeti mlekarno in zajtrkovalnico v nekdanji gostilni »Haložani«, trgovino s sadjem in zelenjavo pa v sedanji mlekarni. Velika prednost teh trgovin bo, da bodo lahko KZ brez posredovanji prodajale zmeraj na Istem mestu ze' lenjavo in sadje.
Nepošten poslovodja
Samo pol leta Je bil Andrej Sven šek poslovodja gostilne KZ Leskovec v ptujskem okraju. V tem kratkem času sl Je prisvojil raznih živil in dnevnih Izkupičkov v skupni vrednosti najmanj 88.000 dinarjev. Denar je porabil za osebne potrebe ln tudi za plačilo delavcev na svojem 16 ha velikem posestvu. Kot poslovodja je pa tudi izredno nemarno opravljal svoje službene dolžnosti. V gostilni sploh ni vodil evidence o stanju zalog blaga, dnevnih Izkupičkov ni vlagal v blagajno ln Je mešal gostilniški denar s svojim. Tudi ni Imel kontrole nad dolžniki. Tako je seveda nastajal iz dneva v dan primanjkljaj. Ugotovili so, da Je narastel za več ko 300.000 dinarjev. Na glavni obravnavi pred
KULTURNI OBZORNIK
SIMFONIČNI KONCERT
Slovenske filharmonije
j (Violinist Robert Soetens, dirigent Albert Keck-Seezer)
Ljubljana, 13. novembra, vlada v njih ritmična približnost in
Solist sinočnjega koncerta je bil razveznjenost in ki v ,nJ^ z^a8^\ H*' Robert Soetens, šampion nedavnega halet neprestano spominjajo na kake violinskega koncertnega večera. Igral nadušljive, vedno prepozno se ogla-
šajoče orgle. Tako je bila ta simfo nija, ki jo je dirigent pripravil očitno z največjo skrbnostjo, podana v izbrani slogovni zasnovi dovršeno glasbeno doživetje, kakršna ne ?
je pred polno dvorano Prokofjeva 2. violinski koncert (g-mol, op. 63) in to je bila obenem osrednja točka sporeda. To, prav Soetensu posvečeno delo Prokofjeva, je bilo potem takem v kar najavtentičnejši izvedbi, pri tej priliki prvič igrano v Jugoslaviji. Po oblikovni gradnji ni no-votarsko, temveč se drži klasičnih oblik, nasprotno pa je v melodičnem in harmonskem prerezu povsem sodobno in učinkuje že zaradi tega sveže, je kot izlet v še neobiskan kraj, ki je nov tudi po svoji prirodi. K temu si je treba misliti še tisto pr%-kofjevsko drznost in iskro st, brez katere koncert tudi ni; vsaj v zadnjem stavku se dodobra izdivja, če je že drugače bolj liričnega in spevnega značaja. Tudi v orkestralnem zvoku ima delo pečat sodobnega nastanka.
Solistični violinski del pa je bogat, izdaten in tako vkomponiran, da prihaja vselej zelo reliefno v ospredje in učinkovito obvladuje celotno zvočno maso. Violinist koncertant je vodil po toku in čez šumeče, iskreče se katarakte tega muzikalnega dogajanja kot v slehernem trenutku suveren protagonist; ni ga cizeliral v drobnih, neprestano menjajočih se zvočnih niansah, temveč ga je oblikoval v velikih potezah v bolj enakomerni zvočnosti.
Prva točka je bila Mozartova velika simfonija v 9-molu. Dirigent Albert Keck-Seezer, gost iz Mann-heima, jo je podal tako, da so prišle najbolj do poudarka tiste prvine v nji, v katerih se že čuti nemirni dih bližnje romantike, po katerih je moči slutiti, da se je v klasiku Mozartu pripravljal podoben preobrat umetniškega nazora, kakor ga je v svojem delu izpeljal Beethoven, in da bi se bil tak romantičen preobrat izvršil tudi v Mozartovi glasbi, če ne bi bil Mozart premlad umrl. Dirigent je posredoval Mozartovo melodično govo-rico z veliko umetnostjo gibčnega, izrazitega fraziranja in je občutljivo izbalansiral vsa razmerja; zelo plastično je izdelal potek in prepletanje. melodičnih črt na polifonsko zasno- dijo kmalu v spominu. Omenjene vanih mestih. Dosegel je z orkestrom kvalitete v orkestrski igri, zvočno precizno igro in izenačen, prijetno; izenačenost in ritmično ostrino, je edrnat orkestralni zvok. Vstojpi na- j znal digirent, za katerega je vsaj na tanko o pravem času in prožnf, ostril koncertu (ne vem, kako je to pri va-ritmi, nagla reaktivnost, posebno v jah) značilna bolj skopa gestikulaci-skupini pihalcev — vse to je bilo zaija, vzdržati tudi pri sledečem, ie ob-visok vzor takšnim orkestrom, ki \ravnavanem Prokofjevu.
Posebnost tega koncerta je bilo to, da je učinkoval in zbudil zanimanje njegov prvi del, drugi del pa da je pustil prav bled vtis. Schubertova zadnja, kot 7. šteta simfonija, pri nas sploh malo znana, je sicer eno izmed velikih del simfonične literature in se med Nemci bržčas še dosti izvaja, vendar ni dvoma, da jo je treba nu-
Veno Pilon: Moj oče
Za Pilona — umetniškega fotografa — so poleg portretov slavnih mož zlasti zanimive intimne družinske scene, med katerimi je slovita, globoko realistična očetova glava. Zlasti pa so ga vabili motivi klovnov, mask, kitar in kar je Se sličnih rekvizitov. Pretresljivi so prizori iz fantastičnega ateljeja stare slikarice, podoba iz značilne pariške kavarnipe, čudno nerealen je popolnoma stvarno posnet kip iz starinskega parka.
Avstrijska povojna arhitektura
V znamenitem razstaviSCu Seces- kazana z načrti, fotografijami lzvrSe-sion na Naschmarktu na Dunaju so nih poslopij, deloma tudi z maketami, oktobra zaprli razstavo, ki je bila tam ; Posebna važnost je veljala osnut-prirejena pod naslovom »Arhitektura j kom novih stanovanjskih naselij. VI* v Avstriji 1945—1954«.	deti je bilo vpliv sodobne švicarske
~	Kl,_	arhitekture. Arhitekti so povsod umno
‘S 0l>**	Ti	“ali izkoristiti posebnosti terena, lz-
EŠL	brali so krajevnim izročilom ustrezni
vrste arhitektonskega delovanja, pred, vsem seveda nove gradnje stanovanjskih hiš, javnih poslopij (šole, kolodvore, cerkve Itd.), vil In kmečkih domov po vsej Avstriji. Zelo zanimive so bile nove hotelske stavbe, zlasti v Innsbrucku, Salzburgu in Celovcu. Interieuri hotelov In restavracij so pokazali marsikatero zanimivo In svojstveno rešitev brez pretiranega hlastanja po modernosti. Tudi nove tovarne so dokazovale, da so lahko funkcionalno docela ustrezne utilitarne stavbe tudi estetsko zadovoljivo izdelane. — Vsa ta dela so bila pri-
Grostovanje Jussija Bjoriinga
je opisal varnostnim organom vozilo,
le evidenčne številke ni dobro po-	Okrožnim sodiščem v Mariboru je
gledal. Vendar so prometno-vamost-	Svenšek dejanja v glavnem priznal,
nt organi pobeglemu šoferju na sledi,	skušal pa Jih je olepšati ln se lzgo-
LJudJe, ki so slučajno priče kaki pro-	varjal, da sl je denar hotel le »tzpo-
metni nesreči, naj sl po možnosti do-	I soditi« ln da ga Je kasneje pozabil
-	. _________  ....	bro ogledajo vozilo, katerega šofer	vrniti. Sodišče pa njegovemu zagovoru
8 Bn''? Da	in	m?	21,0	tajil.	Njegov	, Je nesrečo zakrivil. V primeru, da	ni verjelo in ga Je obsodilo na tri
PM	n<>mn n.	T	po'n'	mer)	ovržen	I le-ta pobegne, Je varnostnim organom	1 leta strogega zapora. Oškodovani KZ
n«kar	io	o	Izpovedbami	i delo zelo olajšano, če znajo ljudje	Leskovec pa mora seveda tudi povr-
sodišče Bcilcha obsodijo točno opisati njegov avto.	-i	niti 388.976 dinarjev primanjkljaja.
komisija za razpis mesta direktorja gradbenega podjetja »OBNOVA« - MARIBOR
razpisuje
v smislu členov 89 in 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij ln obrtov (Uradni list LRJ Ste v. 51/53)
mesto direktorja
GRADBENEGA PODJETJA »OBNOVA« - MARIBOR
Pogoji: gradbeni inženir s petletno prakso ali pa gradbeni tehnik z desetletno
Prakso.
Plača po dogovoru.
Nastop službe s 1. decembrom 1954.
Prošnji je priložiti osebni in strokovni življenjepis, dokazila o strokovni obrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve.
, Pr°šnje je vložiti pri tukajšnjem Tajništvu za gospodarstvo Okrajnega ljud-ega odbora Maribor-okolica do 28. novembra 1954.
Prvak newyorške Metropolitan Opere Jussi Bjorling je go-
■ sto val 11. novembra v beograjski j Operi kot Rudolf v Puccinijevi j operi »La Boheme«.
[ Glasbeni recenzent beograjske ; »Borbe« Mibajlo Vukdragovič
• poudarja med drugim, da je ! lirski tenor Jussi Bjoriinga ideal-
• no izenačen v vseh dinamičnih S odtenkih. »To razkošno bogastvo ; prirojene nadarjenosti in najvišja ; stopnja glasbene stilne in pevsko
• tehnične kulture sta vtisnila mo-
■ čan pečat petju tega umetnika.
■ Stapljanje besed in tona v enotni
■ zvočni kompleks v prebogato
• lznlanslranl dinamični in agogič-i ni skali izpričuje umetnika, ki se | je i>ovzpel do vrhunca v svoji
umetnostni panogi.
V naših solistih Valeriji Hey-
■ balovl, Stanoju Jankoviču ln Mi-
■ roslavu Cangaloviču je imel Jussi
■ Bjorling dorasle partnerje, ki so S se z uspehom potrudili, da je j bila predstava kot celota na vl-■" soki ravni.«
diti dandanašnjemu poslušalcu ie 8 primerno pripravo, če naj močno učinkuje spričo svoje »nebeške dolgovez-nostU, enostavne instrumentacije in spričo polaganja teže na melodično prvino. Tukaj pa je bila postavljena na neugodno mesto, po Prokofjevu, kar ji je gotovo že samo na sebi jemalo učinek. Dirigent je pripravil tudi to delo s tistimi vrlinami, ki jih je razvil pri Mozartu; vendar pa (verjetno je bilo vaj še premalo) tu še ni bilo vse tako dognano kot tam in to Še ni bil tisti pravi Schubert. Zdelo se je, da se godbeniki orkestra sami za to glasbo Še niso bili ogreli O. Keck-Seezer je markantna dirigentska osebnost in njegovo gosto vanje nam je prineslo polno zanimivega. Nedvomno bi nam imel še mnogo povedati kot interpretist velikih simfonikov svoje domovine.
Rafael Ajlec
Nekaj novosti
Narodne in univerzitetne knjižnice
Berr H.: En marge de 1’histoire uuiversolle. T. II. Pariš 1953. (F 4/1951) Bibliothiuues publiques. (Bmxoi-les 1951.) (120 7S9)
Boa s F : The Mind of Prlmitive Man. llbv. Ed (H. Priut.) (Now York litd-i 1948.) (120 426)
Bonaparte M.: lutroduotion h ta th6orie dt»s instinets. — De la pro-phylaxie infantiJe de« nčvrosos. Pariš 1951	(114	948)
B rosne T.: l/enfftnce vict.ime de la ffuerre (Pari« 1949.) (112 154 —1) Camus A.: Aetuelles 11. Pariš 1953 <F 62/1954 J
Dans la classe avec los mo in« de treizp a n*. Pari* (1949) (106 793 —5) Debfč R. & H K Brissaud: Me-ninglt«* tnber cul mine et tuberculose miliaire de l*onfant. Pariš 1953. — (F 169/l;»53)
Desnos R.. Domaine puhlio. Pari« 1953 (F 126/1953)
Dickinson T & C. De la Roche: Soviet činoma. London (1948). (II 99 690)
Domtnel-Difinj/ A.: L’harmonie vi-vanto Neuchntel 1953. (F 22/1954)
Duval P M : La vie »luotidienne en Gaulo Pariš 1952. (F 61/1953)
Erlaugei /*.: Monsieur, frore de Loui* XIV. Paria 1953 (F 30/1954) Fritigs P.:	Das intornationale
Flfichtlin^sprohlem. 1919—1950. Frankfurt a. M. (1951). (120 547)
Giraudoux J : Pour Lucrčce. Pariš 1953. (F 53/1954)
Gregor J.: Dor Schauspielfilhror Rd 1, 2. Stuttgart 1953-1954 (C 115 182' liegel G w F.: The Phenomon«*-U*Ky oT Mind. 2. Ed London (1949) (120 238)
Hellpach 1P..* \Virken ln MVirren
LehenKerinnoruriKen Bd. 1, 2. Flam-
bur» (1948-1949.) (120 972)
.. k~i: i 	•	*	•	*	.i•.	r	J/Influence du foyer et delacom-
v bolj ali manj sprejemljivih for- munautA sur los onfants de moins de
mulaerjan — izredno lepoto po- trenze anu. Pariš (1949). (106 793-6)
same7nih dpi izmeri kflfprih ir?i	Jacob M	: Poftmes de	Morvan le
sameznui aei, izmea Kaierin ga (fa6|iqne ParU lm (F 128/i953>
nekatere spominjajo na popol-	kunstrel	C.: La vie	quotidienne
nost 0'blik in resnobo pozne ailti- sous Louis XV. Pariš 19M. (F 3/1954'
ke, nekatera pa na Botticelija. Na (]f	lui'm<>tno' ,>aris 195:i
koncu pravi avtor: »Skratka, teh	Leonardo	de Vinci et	'Peitp^rienoe
83 razstavljenih de! nudi opojno seientirique au XVle sivele Pariš
podobo te tako pozabljene umet-	R .. Brlefe Bn Freun.
nOStr«.	de. Hambrg (11)50). (120 2(!3))
V Mariboru so danes odkrili spomenik Josipu Jurčiču
Maribor, 14. novembra. dr. Anton Slodnjak. Spomenik, k Pred mariborskim Narodnim je delo akademskega kiparja Loj-muzejem so danes svečano od- zeta Kogovška, je odkril pred-krili spomenik Josipu Jurčiču, sednik Sveta za prosveto in kul-Razen predstavnikov »marlbor- turo MLO Maribora Tone Serlinc skega političnega in kulturnega Josip Jurčič je od aprila 1808 življenja sta se odkritja sporne- do oktobra 1872 živel v Mariboru nika udeležila tudi predstavnik kot urednik »Slovenskega naro-Slovenske akademije znanosti in da« ter se boril proti obnovlje-umetnosti dr. Anton Lajovic in nemu avstrijskemu absolutizmu predstavnik ljubljanske Univerze in domači reakciji.
slog ter zlasti skušali doseči, da se nove stavbe zlijejo z naravo v skladno celoto. VeCIna reSltev )e bila zelo samostojna ln prav nl6 šablonska. Videti je bilo povsod arhitektovo osebnost ln teinjo po urbanistični skladnosti.
Najbolj zanimivi so bili pa primeri rekonstrukcije stavb, poškodovanih v vojni. Tod je bilo seveda največ primerov z Dunaja, pa tudi lz drugih mest (Innsbruck, Graz, Linz Itd.). Obnovitev poškodovanih stavb je bila skoraj brezizjemno izvršena strogo po načelih spomeniškega varstva. Z uporabo sodobnega gradiva so se poškodovanim stavbam vrnile nekdanje oblike, pri čemer se je po možnosti porabilo tudi v<e, kar je ostalo ohranjenega plastičnega okrasja, klesanega kamna Itd. Ponekod so rezultati naravnost presenetljivi. To velja zlasti za obnovo Stefanskega doma ln Opere. Baročna stavba Oran-žerlje ob Spodnjem Belvederu na Dunaju, kjer Je zdaj Muzej srednjeveško umetnosti, je bila od bomb skoraj uničena, danes je pa že popolnoma restavrirana v nekdanjih oblikah. Dvorec grofov Harrachov na trgu Freyung Je bil obnovljen tako, da so se pri rekonstrukciji uporabili prvotni načrti, kakor so bili ohranjeni na prvotnih skicah In starih bakrorezih. Odstranjene so btle poznejše navlake, dodane v drugi polovici minulega veka, ko so vladali nejasni pojmi zlaganih »zgodovinskih slogov«. Kar se tiče teh obnov bi se tudi ml lahko mnogo naučili od so dobnlh avstrijskih arhitektov.
L. A.
»Freske iz potopljenega sna«
Pod tem naslovom je objavil dunajski' tednik >Wiener Knrier« prikaz razstave jugoslovanskih srednjeveških fresk v zgodovinskem in umetnostnem muzeju. Kritik Sigrid Wayer poudarja —
SPORI IN TELESNA VZGOJA
MEDDRŽAVNA ODBOJKARSKA TEKMA
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Jugoslavija—Francija 3:1 Razlika v točkah se moijša
Pariz,	14. nov. Včeraj	je jugoslo-	slavijo in Francijo. Jugoslovani so
vanska	odbojkarska	reprezentanca	;	zmagali šestkrat, Francozi pa dvakrat.
Francijo s	3:1	(15:10, 15:11,	|	Jugoslovanska reprezentanca je
nastopila v naslednji postavi: Milosavljevič, Popovič, Skerbinek, Stojmi-rovič, Mikina in Stefanovič.
11:15 in 15:9).
Jugoslovanski odbojkarji so zmagali v zelo hudi, lepi in razburljivi borbi. Jugoslovani so bili boljši v napadu, pri smečih so bili veliko pre-ciznejši, pokazali pa so tudi boljšo kolektivno igro. Med vso tekmo niso spremenili svoje postave, medtem ko so Francozi to često storili.
Vsi jugoslovanski reprezentanti so dobro igrali, najboljši pa so bili Stojimirovič, Skrbinek in Popovič. Pri Francozih sta bila najboljša Bosch ln kapetan Dujardim.
To je bil osmi dvoboj med Jugo-
Skerbinek
Naši košarkarji so se vrnili iz Brazilije
Včeraj zjutraj se ie vrnila iz Rio de Janeira naša košarkarska reprezentanca, ki je sodelovala na svetovnem prvenstvu.
Vodja reprezentance Danilo Kneže-vič je v krajšem razgovoru govoril o svojih vtisih s tega velikega tekmovanja. On sodi. da je plasman naše ekipe realen. Poudaril pa je, da nam je bila odvzeta zaslužena zmaga proti Urugvaju. O tem je naša javnost že seznanjena. Ta dogodek je nedvomno vplival na igro naše reprezentance.
Prvenstvo je v športnem oziru docela uspelo. Edina izjema so sodniki, ki so bili zelo slabi.
Najboljši moštvi sta bili ZDA in Brazilija. ZDA so zasluženo postale svetovni prvak. Ameriški košarkarji so v vseh ozirih prekosili svoie nasprotnike.
To so popolni igralci enako dobri v napadu in v obrambi. Naivečja moč Brazilcev je bila v močnih in bliskovitih protinapadih. Zadržati jih je mogla samo odločna obramba ameriške reprezentance.
>Na tem prvenstvu smo se precej naučili, predvsem pa smo doumeli, v čem je moč sodobne košarke. Uvideli smo, da moramo še marsikaj storiti in marsikaj popraviti, da bi prišli v razred finalistov tega prvenstva,« je zaključil tov. Kneževič.
ROKOMET
V prvenstveni rokometni tekmi Je danes Branik v Zagorju premagal moštvo Proletarca s 6:0 (5:0).
BOKS
Mitri premagan
Milano, 14. nov. — Francoski profesionalni boksar Charles Humez je danes premagal v borbi za naslov evropskega prvaka v srednji kategoriji Italijana Tibarija Mi tri j a, v tretji rundi s tehničnim knock outom.
*
V tekmovanju za prvenstvo Slovenije v boksu je danes v Zagorju Proletarec premagal Branik iz Maribora a 14:6.
Madžarska : Avstrija 4:1 (1:1)
Budimpešta, 14. nov. Pred 92.000 gledalci je danes v Budimpešti madžarska nogometna reprezentanca premagala Avstrijo s 4:1 (1:1). Gole so dosegli:«--. v	,	.	.	-	,
Czibor v 8., Palotaš v 54., Kocsis v 67.	do\r°-	Na.P“d	’e. d”sc«el. *ri «oie'
-	ki	so	bili	plod	prizadevanja	celega
Rezultati včerajšnjih tekem so prispevali k temu, da bo finiš Jesenskega prvenstva zanimivejši in razburljivejši. Razlika v točkah med vodilnimi moštvi se je namreč precej zmanjšala.
Največje presenečenje je Spartakova zmaga nad Hajdukom, ki Je doživel prvi poraz na tem prvenstvu. Toda Splitčani so spričo boljše razlike v golih ostali še nadalje na čelu lestvice. Derby IX. kola med Crveno Zvezdo in Dinamom v Zagrebu se je zaključil z zmago Crvene zvezde, ki si je tako izboljšala svoj plasma. BSK še nadalje vrsti zmage. Partizan je po zaslugi odlične Bobekove igre osvojil ie dve točki in se približal vodilnim na tabeli. Skopski ligaš je priredil presenečenje Proleterju ln osvojil obe točki v Osijeku, v Beogradu pa je Radnički zapravil priložnost, da bi premagal Vojvodino.
Za »plave« nič izkupička
Zagreb, 14. nov. Crvena zvezda je danes premagala Dinamo s 3:2 (2:1).
Dinamo je zamudil lepo priložnost, da se revanžira Crveni zvezdi za poraz v pokalnem tekmovanju. Plavi so bili v polju boljši, zlasti prvih 20 min. drugega polčasa, ko so docela nadigrali nasprotnika. Zvezda je bila potisnjena na svojo polovico igrašča in se ji tako rekoč ni posrečilo prestopiti sredine. Dinamo je bil, sodeč po igri v polju, nedvomno boljši kot njegov stari rival.
Zakaj je bil državni prvak poražen? Tekmo je izgubil napad. To je poglavitni vzrok, da so >plavi« izgubili dve
točki na svojem igrišču.
Crvena zvezda ni zaigrala v velikem stilu. Kdaj pa kdaj je bila celo v podrejenem položaju, toda napadalci Crvene zvezde so bili prisebnejši kot njihovi kolegi iz Dinama. Vse moštvo se ie borilo srčno in ni klonilo niti takrat, ko je bilo 25.000 gledalcev prepričanih, da do Dinamo premi obrambni zid gostov.
To je bila tekma, polna razburljivih situacij in nepričakovanih preobratov
v rezultatu. Prvi gol je dosegel Dinamo in sicer v 23. min. Sikič je centriral, čonč pa streljal z glavo. Žoga se je odbila od prečke. Benko je prihitel in z ostrim strelom poslal žogo v prazna
Radnički : Vojvodina 0:0 Partizan : Sarajevo 3:0 (2:0 Železničar : BSK 0:2 (0:2) Spartak : Hajduk 4:3 (2:3) Dinamo : Crv. zvezda 2:3 (1:2) Proleter : Vardar 0:1 (0:1) Zagreb : Lokomotiva 1:1 (1:0)
vrata. Zvezda Rudinski je poi novič
je izenačila v 39. min.
dal
i pa jo je p krilo, lci je s kakih 5 metrov streljal
žogo na sredo, Živa-je poslal Kostiču na levo
nizko mimo vratarja v gol. Zvezda je prišla prvič v vodstvo po treh minutah. Gol je dosegel Toplak iz enajst-
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
VELEŽ NI IMEL TEKMECA
Z včerajšnjim IX. kolom je bil končan pryl del tekmovanja v II. zvezni ligi. Mostarski Velež je v tem delu prepričljivo zavzel prvo mesto s 5 točkami pred Budučnostjo iz Titograda. Na tretjem mestu je Napredak H Kruševca z enakim številom točk kot ljubljanski Odred, ki si je v zadnjih kolih zelo popravil položaj na lestvici. Sredino zavzemajo Zenica, Metalac, Mačva In Lovčen, medtem ko je lanskoletni prvoligaš Rabotnički s 6 točkami na predzadnjem mestu, Bokelj pa s 3 točkami zadnji.
Dva različna polčasa
Ljubljana, 14. nov. Danes je bila >fair<, vendar se ni moglo upirati razna stadionu Odreda prvenstvena nogo- I igraniii napadalcem Odreda. Najboljši
metna tekma II. zvezne lige med Od redom in Mačvo. Zmagali so domači * rezultatom 3:0 (3:0).
Mačva: Miloševič, Manoilovič, Tešič. Vilotič, Stokanovič, Bingulac, Gruičič. Stefanovič, Stankovič, Markovič, Obra-dovič.
Odred: Brezar II, Medved, Rupar, Žumbar, Berginc, Jurišič, Krgin, Hočevar, Zdravkovič, Klančišar, Žižek.
Strelci: Hočevar, Zdravkovič in Krgin.
Današnja tekma je imela po prikazani igri dva zelo različna dela. V prvem polčasu so domači v celoti igrali
za Avstrijo pa
Budučnost : Lovčen 2:1 (2:0) Odred : Mačva 3:0 (3:0)
Velež : Rabotnički 2:0 (1:0)
in Sandor v 80. min.
Hanappi v 23. min.
Avstrijska reprezentanca se je celih 50 minut uspešno upirala	napadom
Madžarov. Tedaj pa je bil odpor naposled strt. Domačini so vzeli pobudo v
svoje roke in zasluženo zmagali. Če Bokelj : Zenica 2:2 (1:1) upoštevamo, da pri Madžarih nista nastopila Puskas in Bozsik, je ta zmaga še bolj dragocena.
V odlični madžarski reprezentanci to se izkazali Grosics, Hiaekuti, Pa- moštva. V tem delu sta se odlikovala lotaš in šandor. V avstrijski reprezen- | zlasti krilca žumbar in Jurišič, ki sta tanci sta slabo igrali obe krili, tako da ' odlično pomagala napadu. Tudi obramba notranji trio ni mogel nadoknaditi ti-1 v prvem delu ni delala večjih napak, •tega, kar so krila zapravila.	I	Brezar pa je nekajkrat odlično posre-
Sodil je Italijan Orlandini.	doval. Moštvo gostov je igralo zelo
1080 strelcev tekmuje
Prvi dan je bilo najuspešnejše moštvo Gozdarske šole
Ljubljana, 1». nov. V okviru tek- Streljajo na 10 kock v velikosti movanj v počastitev Dneva republike 12 X 20 cm na razdaljo 50 m. Vsak je okrajni sindikalni svet priredil strelec mora izstreliti 5 nabojev v eni množično tekmovanje sindikalnih minuti. Podrta kocka šteje eno toč-strelcev Ljubljane ln okolice. Zanl- ko. V primeru enakega števila točk manje za prireditev, ki se je vršila : odloča boljši čas.
na strelišču ob Dolenjski cesti, je j Ze prvi začetki so pokazali, da bilo izredno. Prijavljenih je M3 mo-1 bodo borbe ostre. Navzlic mrazu je štev. danes pa Jih Je streljalo 360 —i kazalo, da je bilo vsem vroče, razen to se pravi 1080 strelcev.	tistim, ki so čakali, da pridejo na
vrsto. Preden so nastopili, so drug „	, drugemu svetovali, da Je treba stre-
vzoče udeležence pozdravil	v imenu | ..	.. nox__j	_n.*	«»	-(»v časa	za
OSS tov. Ocepek, v imenu	mestnega '	P^asfl,	mj je	12	seK casa	za
. .’*	,,	*	strel. Ko pa	so prisil na vrsto, na	to
strelskega odbora pa podpredsednik nJ	nlhfte yeč	mlglll	To	se vidl že	po
iri Mačvi je bil Gruičič na desnem krilu.
Popolnoma drugačna pa je bila igra v drugem polčasu. Domači so zaigrali mnogo slabše. Oba krilca sta se pomaknila v obrambo in tako ni bilo
Prvanovič.
Način tekmovanja Je zanimiv. Vsako moštvo sestavljajo trije itrelci.
Po vzponu na Kilimandžaro
tem, da je povprečen čas streljanja moštev trajal 38 sek. namesto 60 dovoljenih.
V današnjem tekmovanju je bilo najuspešnejše moštvo Gozdarske šole (izven konkurence), ki je s premišljenim streljanjem v 65 sek. zadelo 9 kock od 10 možnih.
V konkurenci je bilo danes naj-Addls Abeba, 13. nov. (Tanjug). V boljše moštvo Tovarne dekorativnih
Addis Abebo »ta se vrnila predeed- tkanin, ki je v izvrstnem času 40 sek. nlk Zveze planincev Jugoslavije Ku- doseglo 8 točk. Takoj za njimi se Je Žič in dr. Nedeljkovič ki sta se te uvrstilo Lesno industrijsko podjetje dni povzpela na najvišjl vrh Afrike, iz Polhovega Gradca z enakim šte-6010 m visoki Kilimandžaro. To sta vilom točk ln časom 46.3 sek. Tudi bila prva Jugoslovanska planinca, ki j 7 točk v času 40 sek. Je lep rezultat, sta priSla na vrh te afriške gore. | Dosegla ga Je Ljubljanska mizarska
PRVENSTVO SLOVENIJE
Za vsakega po en gol
Ljubljana, 14. nov. Danes je bila na igrišču Krima na Rakovniku prvenstvena nogometna tekma slovenske lige zahodne skupine med Krimovci in Branikom iz Solkana. Zmagali so domačini z 11:0 (6:0).
Moštvo iz Solkana danes ni bilo resen nasprotnik dobremu moštvu Krima. Predvsem smo pri njih pogrešali borbenosti. Posamezniki so sicer pokazali solidno igro, vendar kot celota niso pokazali nič. Pri Krimu sta danes prvič nastopila Kumar in Podobnik. Oba sta se odlikovala, saj je Kumar dosegel 5 golov, Podobnik pa tri.
Slab sodnik v Zagorju
Zagorje, 14. nov. V prvenstveni tekmi vzhodne slovenske nogometne lige je danes domači Proletarec premagal moštvo Aluminija iz Kidričevega s 3:2 (2:1). Zmaga domačinov bi bila lahko še večja, toda slab sodnik Brunšek iz Celja je s svojim neobjektivnim sojenjem preprečil večji rezultat. Tekma je bila na momente zelo groba, kar pa sodnik ni znal preprečiti. Vse tri gole za domačine Je dosegel Ogrin.
V zadnjem kolu jesenskega dela republiškega nogometnega prvenstva so bili doseženi tile rezultati:
ZAHODNA LIGA Postojna : Grafičar 0:2 Krim : Branik 11:0 Piran : Izola 1:2 Aurora : Korotan 1:1 Železničar : Slovan 7:1
VZHODNA LIGA Nafta : Sobota 1:1 Rudar (T) : Rudar (V) 5:1 Proletarec : Aluminij 3:2 Bratstvo : Kovinar (S) 3:0 Kovinar (M) : Drava 3:0
Zopet nered na igrišču
Litija, 14. nov. V zadnji prvenstveni nogometni tekmi ljubljanske lige je Litija premagala Mengeš z rezultatom 3:1 (2:1).
Okoli 500 gledalcev še ni videlo tako grobe Igre, kot so Jo pokazali nekateri igralci obeh moštev. Odloč-
Knfiii in Nedeiljkovič sta na vrhu delavnica. Takoj za njimi pa Je Ml- ni sodnik Krušlč, ki Je sicer zagrešil
razvila jugoslovansko zastavo, ki vi- zarska zadruga z Viča dosegla enako hrn sedaj poleg fivedske. britanske, število točk, toda v času 39,6 sek. grške in Švicarske. V zadnjih Šestih j	Moštva tekmujejo za nagrade
letih Je pri napornih vzponih na KI- i	Okrajnega sindikalnega sveta, poleg
limanrliaro izgnbiilo življenje 80 ljudi, j	tega pa so razdeljena še v 13 skupin.
Jugoslovanska kolonija v Addis |	za katere bodo dali nagrade mestni
Abebl je prva jugoslovanska *mago- sindikalni odbori.	    .	.	_	____
valloa Kilimandžara prisrčno »pre- i	Tekmovanje se nadaljuje danes ob	vijače	Mengša,	ki	so	bili	s	svojimi
jela.	'	14.30 na strelišču ob Dolenjski cesti,	izpadi	neposreden vzrok	Izgredov.
nekaj napak, ki pa niso vplivale na rezultat, Je imel težko nalogo. Igralec Mandelj (Litija) Je dejansko napadel sodnika,« nakar ga Je ta upravičeno izključil iz igre. Sicer pa so se ostali Igralci in gledalci obnašali dostojno. Obsoditi pa Je treba na
prave povezave z napadom. Trudila se je le obramba, ki je le s težavo zadrževala napade gostov. Na vso srečo
K a napadalci Mačve pred vrati niso ili preveč nevarni.
V domačem moštvu sta bila najslabša Žižek in Krgin. Posebno zadnjega danes nismo mogli prepoznati. Edina, ki sta se v drugem delu trudila, sta bila Klančišar in Zdravkovič.
Nezanimiva igra v Mostarju
Mostar, 14. nov. Velež je danes zasluženo premagal borbeno moštvo skopskega Rabotničkega z 2:0 (1:0). Igra je bila dokai slaba in le na trenutke zanimiva. V 25. min. je srednji napada- .	____________„	_
lec Zelenika dosegel prvi gol iz 11 me- bolj povezano in požrtvovalno. Vardar
metrovke. Dinamo je izenačil v osmi minuti drugega polčasa po Osojnaku.
Zmagoviti gol je Zvezda dosegla v 82. min., in sicer čisto iznenada. Toplak je izvrstno podal Rudinskemu, ki je s kakih 10 metrov zatresel mrežo.
Pri zmagovalcu, ki je igral brez Mitiča, je težko reči, kdo je bil najboljši Poudariti pa je treba igro Djajiča. Spajiča in Živanoviča. Pri Dinamu so bili zelo dobri Režek, Ferkovič, Ivica Horvat in čonč.
DINAMO SE BO PRITOŽIL
Zvedeli	smo,	da bo	Dinamo vložil
pritožbo zaradi današnje tekme s Crveno zvezdo. Stranski sodnik Jakopovič je izjavil, da je neposredno pred prekrškom nad Kostičem, ko je bila dosojena 11-metrovka, mahal z zastavico offside. To bo glavni argument v Dinamov! pritožbi ...	I.	M.
Hajduk premagan v Subotici
Subotica, 14.	nov.	V navzočnosti
okrog 10.000 gledalcev je bila odigrana tekma med Spartakom in Hajdukom.
Že v drugi minuti je Radovič iz neposredne bližine dosegel prvi gol za Hajduk. V tretji minuti je Tomaševič izenačil.
Igra je bila v prvem polčasu zelo ostra. Napadi obeh moštev so se menjali. To je trajalo vse do 17. min., ko je Vukas z 20 m dosegel drugi gol za Hajduk.
V 29. min. je Tomaševič izkoristil nesporazum v Hajdukovi obrambi in s sedmih metrov dosegel gol.
V 40. min. je Vidoševič dosegel gol za	Hajduk,	toda	sodnik	ga je razveljavil	zaradi	roke.	V 43.	min. je Vukas
neubranljivo dosegel tretji gol z 10 m.
Tretji gol za Spartak je dosegel Tomaševič iz 11 metrovke v 47. min. in tako izenačil rezultat.
Spartak je prišel v vodstvo v 52. min. Ognjanov je po lepi kombinaciji z 12 m dosegel gol in zmago za svoje moštvo.
Tekma je bila zelo živa in ostra, ne pa tudi groba. To je bila ena izmed najlepših tekem, odigranih v tej sezoni v Subotici. Spartak je igral odlično, toda tudi Hajduk je lepo •kombiniral in ustvarjal nevarne situacije.
Pri Hajduku so se zlasti odlikovali Vukas, Broketa in Grčlč I., pri Spar-taku pa Tomaševič, Ognjanov in Bo-gešič.
Po tekmi je Hajduk napovedal pritožbo zaradi nepriznanega gola v prvem polčasu in zaradi prisojenega kazenskega strela v drugem polčasu.
Zaslužen uspeh Vardarja
Bobek odličen, od ostalih P* ■'gara-dovoljil samo Mihajlovič rri Ti jevu ni bilo izrazito slabo in grobo pa sta igrala
‘D SMmo okrog 8000.
Zmaga BSK v SarajevU(
Sarajevo, 14. nov. BSK. 3« zasluženo premagal domač g ^ segia ničarja z 2:0 (2:0). Gole rta Jagodič v 24. in Antič v■ *>. pr* Ves prvi polčas je ™in.1'u tudi moči BSK, ki je.v tem prišel v vodstvo, m sicer diču in Antiču	.	. _i Jelei”
V drugem polčasu je ^iini ničar več od igre. Čeprav s „ggi niso večinoma igrali na P°*ov!?'ij eo dT’ mogli doseči gola. Streljali w ^ enajstmetrovki in obakrat J dela prečko.	.	ilast*
Zmaga BSK je če upoštevamo, da je	Btrovko T
vičeno prisodil eno enajstin do-" korist Železničarja. Igra J® r„bi**" kaj živahna, toda ne lepa nega igrišča.	_,„prn pol*8®11
Sodnik Epert je v prveffl bil zelo dober, v. drugem P» praviij nekaj večjih napa«.
Brez strelcev
Beograd, 14..nov. - frJ|raSjskiB> tekma zvezne lige m®d ,g jcoB* Radničkim in Vojvodino se čala z rezultatom 0:0. ,votiini “t Radnički bi moral vojvo dveh vzeti obe točki. Celo ra mošt''® golov v korist beograJsK s ponosne bi bila previsok rezu rlj0žnostl> čini so imeli veliko več P pol-da dosežejo gole, od sreoe v s0 bil> časa pa do konca tek„fenzivi- v Osijek. 14. nov. Vardar je prema- stalno v premoči ta v o* Q taK« gal danes moštvo domačega Proleterja Vojvodina je	V 0^iV!'-
»1-0 (1-0)	napadu kot tudi	v ob ra”'	vej	naPa"’
Tekma Je bila precej mlačna in	bi je Milovanov	naprav	spremerou
nezanimiva Proleter	je	bil terensko	ki bi utegnile privesti
v premoči, toda gosti	so	igrali veliko	rezultata.
Pri Vardarju je biJa obramba, zlasti Kokmovski nov, pri Proleterju pa sta se samo Polakovič in Medič.
Bobek strelec treh golov
Beograd. 14.	™pri«j’1'0
nes pred SOHO gledalci P. gr& premagal Sarajevo s 3.0 t - h ^ Bobeka. ki je dosegal vse OT ^ Partizan ne bi zmagal.kaji ^ ti padaloi so zelo slab°	g9	ve&
pravili silno lepe Položno ■ ^tje utegnilo bi se pripetiti, da zmagali, ker so imeli T^d“% na-priložnosti kot domačini. Toda ^ padalni vrsti Sarajeva Pr? hija P1^ bilo realizatorjev Tekma je cej zanimiva in lepa. Bla	^
ni onemogočilo dobre >Sr	8„ti»
štev po sredi ignšfia- Sari« svoje igre, ni zaslužilo taK°
poraza.
V zmagovalnem
moštvu J®
bil
trovke. V drugem polčasu se položaj na igrišču ni monogo izpremenil. Velež je v 55. min. dosegel še en gol.
Velež	9	8	1	0	28:4
Budučnost	9	6	0	3	24:13
Napredak	9	i	2	3	14:8
Odred	9	5	0	4	15:13
Zenica	9	3	3	3	19:19
Metalac	9	3	2	4	12:10
Mačva	9	3	2	4	13:21
Lovčen	9	3	1	5	15:16
Rabotnički	9	3	0	6	7:22
Bokelj	9	1	1	7	6:27
	H R V A T S K				
je zasluženo zmagal.	Hajduk
V prvem pol&asu je bili Proleter BvSK stalno v premoči, toda obramba go* Dinamo stov je ohromila vse	napade.	Vardar	Vojvodina
je pri&ell v vodstvo v	84. min.	po An- i Crvena zvezda
tiču.	I Partizan
V drugem pol&asu so doma&inl Spartak 10 | nezadovoljni nad rezultatom iz I. pol- Sarajevo
91 časa zaigrali znatno bolje. Igrailce Zagreb 8 Vardarja so potisnili v obrambo. To- Vardar 8 j da gostje so se kaj kmalu znebili Radnički 7 pritiska in preftli v napad. Navzlic Proleter 61 temu je ostal rezultat do kraja ne-	železničar
3	spremenjen.	Lokomotiva
' I. ZVEZNA LIGA	,,	0
9 * i J ST* ‘J
9 5 ®	4	ii'9	*
\\
ij
i
f f k t.
11:12
11:14
9:12
13:1’
U1**
NOGOMETNA LlGA
Nesrečen poraz Branika
v čerajšnjem kolu Hrvatsko-slov enake nogometne lige presenečata , Sicer pa so gostje
predvsem rezultata tekine v Šibeniku ln Mariboru. Mariborski Železničar je uspel odvzeti v Šibeniku moštvu domačinov obe točki, »Ljubljanac pa Je v Mariboru premagala Branika, ki je veljal za favorita v tej teknil Kladlvarju v Splitu ni uspelo več kot zabiti gol domačinom, medtem ko jih Je v svojo mrežo sprejel kar štiri. »Reka« Je doma beležila tesno zmago nad moštvom Iz Borova. Trešnjevka v Zagrebu nad Segesto, medtem ko sta se nasprotnika na tekmi Tekstllae — Uljanlk razšla z delitvijo točk.
Maribor, 14. nov. V današnji prven-1 Gledalci so biti z igro Branika za-i-uV-	slovensko-hrvatske lige je dovoljni, saj ro domači imeli inicia-
Ljubljana premagala domačega Branika tivo v svojih rokah. Ljubljančane je z rezultatom 1:0.	rešil pravzaprav izvrstni vratar Jereb.
tak°
gusij« *^ra,4stev, ia“"
••M"1' Magreba 1« * ;ulan U	s(
voje delo-
Najboljši del Braniko;ega » t,„M
bila obramba. V napadu
obrambi niso je sodnik Mikulan žavo
Šibenik : Železničar 2:4 Split : Kladivar 4:1 Reka : Borovo 1:0 Tekstilac : Uljanik 0:« Trešnjevka : Segesta Branik : Ljubljana
------------------------------------- (	Vi*ek’
fasen.	,	,	, r2. <%
Edini gol tekme je P«rte nflt0 p» ! ko ie najprej Železing •	. pn jt0
Petek zgrešil Jogo. k' J° D'eUl)raoU Čekov » kakih 6 metrov streljal v mrežo.	.
V predtekmi je	[itan'ks
Ljubljane premagalo mladino rezultatom 5:2 (3:0).
Trešnjevka
Reka
Tekstilac
Split
Borovo
Ljubljana
Segesta
Uljanik
železničar
Šibenik
Branik
Kladivar
24:1® Jj
‘ž 1 * 18: „
20: ' ,j
1*:‘ J l°fh S (7:2* j
22 :#
Ne mislite, da gledate fotomontažo, temveč posrečen posnetek na nogometni tekmi Grčija — Egipt (5:1) v Atenah. Levo je grški napadalec, ki ga je fotoreporter ujel prav v trenutku, ko se je postavil na glavo, desno pa egiptovski vratar
HOKEJ NA KOTALKA1^ Cement — 2eleznič«r ^
Nova Gorica, 14.	P t>P
jenem igrišču v Novi Gorici noKe) danes prvenstvena teK1T‘®Lvriefia ( na kotalkah za naslov drz ^ vaka med moštvoma ')r. rjeio- A Pulja in domačim Zele7-?zlY1aS živahni ln zanimivi Igri »Cement, z rezultatom 6:3-
V LJUBLJANO JE PRISPEL NAJVEČJI AVSTRIJSKI
CIMOS REBMNIftfi
Nastopajo prvovrstni artisti in visoko dresirane živali. — Dnevno dve predstavi: ob 15.30 in 20. — Ogled živali iz vseh delov sveta - levov, tigrov, panterjev, kamel itd. - ves dan od 9. ure dalje. — Premiera bo v torek, 16. t. ob 20. uri. — Predprodaja vstopnic od 9 naprej*
danes in jutri
'^'toodorTu tkn3iž"ica v Lobnico za	15‘ £- m- ljudsko čital-
^asoplse Citafnt ^Uje fasnlk« in ^ °d 9a!ta21b°v ŽfdPovsklVuU-
GLEDALIŠCa
SLov- NaRODNO gledališče Ponedeljek . D££AMA
Shavv- ,n.i\ Pov' ob 20: Irwln Torek ir S?rl ljudje«. Abonma B.
■ 'o- n°v: Zaprto.
Ponedeljek in GPERA Torek R 3’ nov-: Zaprto.
16- n°v.: Zaprto.
0	LJUBLJANA
Torek in Wedališka pasaža •Zlati nicS' ob 20: Mira Mihelič:
jrk-vstop-
Dn HADIO LJUBLJANA
PoročilPa°rsd(isZa,!ponedel'!ek’ 15' nov' 18.00 in 22.00 °’ 7'00’ 12'30, 15’00, ^32^5*° lutr°. dragi poslu-ob 6.30 Trfm ,flasbeni spored) vmes igrajo PohorcJ? *	~ °-35 P°J° ln
bbora) _ „ k* £antje (Prenos iz Ma-sPored — n ,{> 1 Jutranji orkestralni 7.40—b.oo v„f,0o GosPodinjski nasveti — me - lin« K? glasba' vmes rekla-Glasbena mpJio Sici kol^ar - 11.05 Za nižjo citnnSl a ~~ 11,15 Šolska ura Jezero ki S? a3 Ernes£ Adamič: tigre - 4?r®SIha - b) z lova na korovskih' ilS_n sP°red slovenskih Vlnes ob 19 nn ?? in samospevov — ~ 12.45 Zah, 1210 Kmetijski nasveti me ~ 13 on Mna glasba’ vmes rekla-Prof. dr pi!ove knjige: Intervju s 'tiču nleenvo20^" Gra£enauerjem ob Jaroda -J Zgod°vine slovenskega
i4-00 Glasbeni lit* iSakogar nekaj ~ Janški Jeksiko11 — 14-£o Opol-
Uvodna riSrt:, Cluacchino Rossini: Vec,i M,gh'af,bak 9perl »Seviljski bri-»la; Anatm J? Valček, fanta-i,3a Pravni* v: Klkimora; Ma-i‘avir in rlS?r,:	Dlvertissements za
K°daly pjlS f,ln' orkester - Zoltan
~a glasba !! A\Palante — 15-15 Lah-
Strm*, r _	15.30 ftnlclro um .» „
		Illllll	
KINO »ŠIŠKA«	: '4 r- Wf!H
Francoski film	<-'\b f |f [i ‘iilJf
»UMOR«	—lij
Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. V glavnih vlogah nastopajo: Fernandel, Jeane Moreau, Philip Nicaud ln Line Noro. Režiser: Richard Pottier.	Stliils
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIII	
KINO »UNION«: slov.-nemški film: »Greh«. Tednik:	Filmske	novosti
št. 46. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan.
KINO »KOMUNA«: amer. film »Vrni se mala Sheba«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21 uri. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30 do 11 ter od 14. ure dalje.
KINO »SLOGA: jugosl. film: »Hiša na obali«. Tednik. Danes zadnjič. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. Ob 10 matineja slov.-nem. filma »Greh«. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan.
Prpdaja vstopnic za matinejo od 9 do 10, za popoldanske predstave pa od 9.30 do 11 ter od 15. ure dalje. KINO »SOCA«: franc, film »Umor«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri.
smsDa .  i r n«	LC	— lo.io Lian*
toPnj0	3'30	Šolska ura za višjo
?WltJak — M ?g' Šušteršič: Sivi po-IR nna?MZ B;tenc: Glasbena
.“'-U
f?ll£lora _
1 10 Btrlnki1?,0?..0*35116113 medigra — !,Jr: ZelorioL U£ara£ure - Josip Stri-MuSajte - n7„ V5,'30 Želeli ste - po-l°<ilj _ ioni3 svetu opernih me-8* Srečko RadiJska univerza — I. a v JuHn.i^r°oar: stara kamena l?jaJo veHki ,UK131 ~ 11 del - £8£5 ?.dravstveni zabavni orkestri — 18.30 S011»tsta Hnv. if11 ~ 18-45 Koncert *M«n Pa^rti a KloPč£ča. pri klavirju r!u> " 19 30 v.7 l9-°° Radijski dnev-li»Same ln nhi	avna 8tasba- vmes
j ?,nl £eljton	~T 20 00 Zunanjepo-
2„ lan°m i?Vr{„ ° Jerl: Razgovor si?ran°m Pn,TI eCa. sveta LRS tov. s^e delesacili 5e£om jugoslovan-2n^su Za mani mednarodnem kon rU5 ot^ Planj razvita	_
, ;i?3K¥Si-
M
Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 15 ure dalje.
KINO »LITOSTROJ.: italijanski film: »Ni miru med oljkami«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Dvorana redno kurjena.
Občinstvo obveščamo, da bomo od 27. nov. do 1. dec. predvajali amer. barvni film »V vrtincu«. Cena vstopnicam 40 in 60 dinarjev. JESENICE »RADIO«: francoski film »Plačilo za strah«. Predstavi ob 18
in 20.
CELJE »UNION«:	ameriški barvni
film »V vrtincu«.
KRANJ »STORŽIČ«; italijanski film »Policaji in tatovi«. Predstave ob 10, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
PTUJ: ameriški barvni film »Lidija Bailey«.
IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII
KINO »TRIGLAV«
Ameriški film
»Osamljena
zvezda«
Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Ob 16 ameriški barvni film »Plamen in puščica«. Samo danes. Prodaja vstopnic od 15 ure dalje. Danes zadnjikrat!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllllH
E*lM0M ZAGREB
_~J««iz svojih prodajaln in konsignacijskih skladišč rezervne avtomobilske fJl UHaJd dele, orodje in pribor za vsa italijanska vozila ter za vozila znamke
»TAM« m »Renault«	ZAGREB	—	MARTIČEV A 8 - TELEFON 32-123
ZAGREB — PALMOTICEVA 10 — TELEFON 25-285 ZAGREB — KRAJISKA 10 — TELEFON 35-328 REKA — STROSSMAYERJEVA 12
Kar potrebujete, nabavljajte v naših skladiščih in prodajalnahI
Novosadska tovarna kablov
NOVI SAD
BADHIČKI ULICA 2-4
»J, u za .vi J— i mednarodnem kon-■15 Simfnrl* ,razvlta področja — fcenske ?nwL koncert orkestra ŽS* Kefltsepti. 3e dirigent Ro-
iS? a • solist Robert Soe-
?Wu - a.,? , ai£: Simfonija v d-st«V ^ v s.mS Prokofjev: Koncert tinl " Pranz q»S» Ylolino orke-m (Posnetki i?U Sedma simfo-
' -	a*,	“■	i
o« SO v Ljubljani
fla nis obT ,Tr?5an’ otrok. Pogreb bo s H'ever V,„u.r' na 2alah.
°'jaies ob uj1.' gospodinja. Pogreb
Er»h ov5ck k« , Zalah
bo dane« J ’ upokojenec. Po-
fla„Walda Marti,°b 15' url na Zalab'
»s °b 15 m e ’ uradnica. Pogreb bo .Kosmač m na Zalah.
^ te»-JoM».uuprn'aen2k:ahpo-6 MflBlBORSKE VESTI
Ba^hra3 1954 a^"ia v Ponedeljek 15. lzanska e j arna »Pri gradu«,
?oESe«nS?!? iz Krnni°
»ek> I0 nov hE?ALISCe KRANJ
^'fna 6r‘a*. Re^0:AAi1„bUtvenUSOn:
‘^hOBN1 oglasi
zupl v«SPvelik?h8i?dbeno podiotje p natančnn ^ Magajn Ponudbe m e dostavi,?3 jfdbo velikosti in
Slu' Tavčarjeva6^131 V N°Vem
KMG »TRUDBENIK«
OBRAT »MIRKO TOMIČ« - STALAC
numo kupi
ali sprejme kot prenos osnovnih sredstev naslednje:
2 SKREPERJA (vitlja in košare)
2 ELEKTROMOTORJA
jakosti od 70 do 80 KW, 900 do 1400 obratov na min, 380 V
PARNO LOKOMOTIVO
0,60 centimetrov
600 METROV JEKLENE VRVI in več PREKUCNIH VAG0NČK0V 1,80 m9 prostornine
Ponudbe je treba poslati na gornji naslov s podrobnim opisom za vsak stroj posebej, kakor tudi ceno in druge pogoje.
nujno po
kable NKB 1 KV
naslednjih dimenzij:
2X4, 3 x 2.5, 3X4 + 2.5, 3 X 10 + 6, 3 X 16,
3 X 35 + 25, 3 X 75, 3 X 185, 4 X 1.5 in 4 x 2.5
V poštev prihajajo tudi najmanjše količine tega materiala
Naštete kable kupimo ali tudi zamenjamo za svoje proizvode
VICKI BAUM
HOMAN
llfflllll [!lill6ilii|||lllllll|i||!]IIII!l||][|IIIIillj]||lilllli]i!iii]!l!ll!||||lliIIII]li||l!llllii||ii!il!llil||i|lllilll|]||||llillli|||[]llllll!| ||iillinillillll||!|||pll:i||||ll«||i||ll!llll!||!!!!lll!!l:i|||!l!IW^	.................................................................
SanSaTE,Zamudili ZAČETEK NAŠEGA novega ro-^mxSJA^GAU- GA zaCnite brati z da-
DoMmLf4«3, vsebi»a prvih treh nadaljevanj: Cang Ah Tai, in „ro 0 Gum, je prvi izmed devetih ljudi, katerih usodo Blati m5”1!** op*suJe avtorica romana. Rodil se je na čolnu, V revš^1 i	po	Porodu umrla, za očeta nihče ne ve.
sestro e,, se PrcblJa skozi detinstvo, navezan na starejše in sestr Sa pretePe- Zato *beži s čolna, s katerim stric *ačne 1a1Prcva*ata tovor, in se pomeša med nosače. Kmalu m« da Se nu!atl’ v *srodnji mladosti je velik in močan tako, a ^angaja ne b°J*- °b reki pride do morja, do velikega
Vai>jem °LmU svetoval neki prijatelj, si je Cang z vpraše-°Pravijal magal uaprpi tja do hiše, v kateri je ceh nosačev Stara možSV°'e posle- je majhna hiša blizu pristanišča, in dva fePrav njS(.’	sta srebala čaj, oblečena v dolgi, črni, lepi halji,
^eški ^	sviieni,	sta ga jela izpraševati. »Znano Je, da so
ko	največji	v srednji državi, toda ti si med njimi
pagoda,« je dejal starejši. Cang se je ^eval je s ri lonil- Postal je član ceha, dodelili so mu delo in pla-Vs&h oblijIV^G da3atve- v pristanišču je bilo na desettisoče ladij Vatl3lh kda’11 velUtostl- Čeprav je Cang Ah Tai na svojih popoto-^ar mislit	k<Ja^ Že sliSal Pravlti 0 tako velikih ladjah, je ven-
119 Vt>di, !, ,»a PPs^a samo pravljice in baharije. Tu pa so stale bukati i'2	temPlja	na gori. Znale so tuliti ko živali in
d*Čev, jjj ^	Crn	dim ko	orjaški zmaji. Bile so ladje tujih hu-
strah. nga 1)1 biJe navdale s strahom, ko bi bil vedel, kaj
Po dolgih, ozkih, gugajočih se brveh je nosil na hrbtu premog; cela procesija moških je nosila premog v trebuh velikih ladij, se vračala, si oprtala nove tovore premoga in hodila po brveh, cela veriga nosačev, od sončnega vzhoda do rumenega mraka. Prepevali so pesem kulijev, zvenečo ko stokanje, pesem, ki jim je pomagala pravilno dihati. Cangovo dihanje pa je bilo globoko in zdravo. V pristanišču je prvikrat videl tuje hudiče, o katerih je slišal znova toliko praviti. Bili so ostudni in predrzni in ljudje so govorili, da kuhajo in jedo otročičke. Cang, ki je imel otroke zelo rad, ni mogel misliti na to, ne da bi ga krepke pesti srbele. Večina pristaniških nosačev se je bala tujcev, on pa se jim je približal, premeril z očmi njihove postave in moč in jo primerjal s svojo. In bil je prepričan, da je močnejši od najmočnejšega med njimi.
Ker je bil Cang zdaj redno zaposlen, je skoraj zmeraj zaslužil dovolj, da mu ni bilo treba stradati. V ozkih ulicah vzdolž pristanišča je bilo več čajam, namenjenih nosačem in mornarjem, in gosta množica je vsak večer valovila pod uličnimi svetilkami sem tor tja. Iz mnogih hiš se je razlegalo petje visokih ženskih glasov; tam so bila dekleta. Cang se je začel odrekati drugi skledi rezancev in zbirati denar v mošnjiček, s katerim je hotel kupiti užitek s cipo. Ko je imel prihranjenih dovolj bakrenih novčičev, da bi jih lahko zamenjal za dva srebrnika, je odšel v čajarno, iz katere se je razlegalo petje. Spodaj so sedeli moški ter jedli in pili, kakor v vsaki krčmi, ozke stopnice pa so držale gor in stara ženica ga je odvlekla v tesno sobico. Vprašala ga je:
»Koliko denarja ima gospod?«
Cang Ah Tai je pokazal dva srebrnika. Bila sta videti majhna in izgubljena na veliki dlani njegove roke. Zenica je nakremžila obraz in pljunila.
»S tema pritlikavcema prihajaš sem?« je dejala zaničljivo.
V sobo je prišlo dekle. Cang je bil tako razburjen, da ni videl, kakšno je. Njegov pogled je bil čvrsto zapičen v njene z vezeninami okrašene, majčkene, rdeče svilene čeveljčke. Ko pa se je dekletu približal, ga je pahnila od sebe in počila v smeh. »Poberi se, saj smrdiš!« je zakričala. »S smrdljivimi nosači nimam nobenih opravkov!« Stara ženica je z vreščečim glasom takoj pritrdila in
Ligi «c]hj	—^______________________________________________________________________________________________________________________________________
*e3efoo i^8 »|flD'oJ'sno l»ložntško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8/111., telefon št 3» 181 — Notranjepolitična ‘-087, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava: Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 31 030 —
pri NB 8011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice* — Poštnina plačana v
ga ozmerjala z zaprtkom. Cangov obraz je plamtel pod to žalitvijo. Bil je še toliko priseben, da je ozmerjal dekle z mršavo, gnilo cipo, star# pa s kuzlino vnukinjo. Spravil je srebrnika nazaj v pas, prevrnil z nogo leseno vedro, da se je voda razlila po rogoznicah in odštorkljal po stopnicah iz hiše.
Čeprav je skušal pozabiti na skeleči in pekoči dogodek, je moralo vendar ostati nekaj tega nekje v gubah njegove notranjosti. Canga, nosača, ki je bil dotlej zadovoljen s seboj, srečen, če je imel kaj jesti in kje spati, je namreč začelo mučiti častihlepje. Po cele ure je lahko buljil predse in pri tem sanjal lepe sanje. V njih se je zmeraj zgodilo tako, da je prišel v hišo pojočih deklet, kamor so ga prinesli na nosilnici. Izstopil je, oblečen je bil v tanko, svileno obleko, čeznjo pa je imel oblečeno jopico iz težke črne svile, ki jo je videl pri zelo bogatih trgovcih Roke je držal v rokavih, stopil je v hišo in njegov sluga je vrgel na tla polno prgišče velikih, težkih srebrnikov Dekleta so planila nanje in se začela ravsati za denar. Cang jih je videl čisto natanko in slišal žvenket srebrnikov. Ali bo potem hišo spet zapustil, češ da so ta dekleta za moža njegovega položaja prestara in pregrda, ali pa jim bo milostno dovolil zabavati ga z njihovimi umetnijami, o tem si v svojih mislih še ni bil na jasnem. In od kod naj bi prišla denar in dostojanstvo, tega tudi ni vedel, kajti bogastvo je bilo bogastvo, revščina pa revščina, in med prvim in drugim ni bilo mostu.
Tiste tedne pa je izbruhnil velik upor proti tujim hudičem, in mnoge so ubili, kajti tako se je glasil ukaz cesarice, stare tigrice, ki je bil prišel iz severne prestolnice in ki so ga razglasili povsod. Cang se je oborožil s staro britvijo, ki jo je bil kupil na trgu — kajti zdaj se je bil že preveč povzpel, da bi kradel — in s celo tolpo je vdrl v neko hišo ter ubil tri tujce, dva moška in neko žensko. Vtem ko so drugi ropali po hiši in jo nazadnje zažgali, je on v miru preiskal obleke ubitih. Zašite v podlogo jopice tujega kroja, ki jo je imel na sebi starejši moški, je našel papirje, potiskane s tujimi znaki. Cang ni vedel, ali je našel tujčev denar, biti pa je moral dragocen papir, sicer ga ubiti hudič ne bi bil skril na prsi. Z nožem je porezal bleščeče gumbe z ženine jopice, kajti tudi gumbi so bili videti dragoceni. Potem pa je zapustil hišo, tik preden se je goreča streha zrušila.
— gospodarska rubrika telefon štev 21-818 In kulturna rubrika Mesečna naročnina 250 din zs tujino 500 din — Čekovni račun gotovini — Rokopisi se ne vračajo
'5llSw
LJUDSKA PRAVICA
PONEDELJEK, 15. NOV.
OPERACIJA USPELA - BOLNIK UMRL
ZGODBA IZ PASTEURJEVE BOLNIŠNICE V ZDA, NAPISAL LAWRENCE G. BLOCMAN
(Nadaljevanje in konec)
»Nikakor!« je spregovorila ( Dr. Coffe jo je vprašal: »Go- se mi je skoraj zasmilila, ko je
postalo jasno, da je zakrivila zločin zaradi tega omejenega možica, ki je sploh ni mislil poro-
»Ne razumem	o	čem	sn	Di™a skozi zobe- »Vaš	predlog	spodična Thoms, vi	poznate go-
vor'tp razumem,	o	čem	go- Je zaljiv m po mojem	mnenju	spo Diano, kajne?«
»Nikar me ne spravljaj v sla- sTho?^	“	Harrietil10:	Glavna	sestra	je prikimala:	_
bo luč Jerrv« ie rekla Diana	J	'	»Seveda. Gospa Diana je bila čiti. In vendar mu ni rekla niti
»Včeraj sem ti rekla da te za- »Meni pa se zdi, da jo ima. med najbolj marljivimi pomožni- besede.«
sledujejo.«	’	I Zagotoviti ste si hoteli	gospoda	mi sestrami v času	vojne. Zdaj	»Tudi meni	bi	se	smilila,	če
»Zdaj * ko ste prosti« ie	na	' Barona> ta »pričo znane opo-	ni več redno prihajala v zavod si ne	bi prizadevala	zvaliti	kriv-
daljeval Rit ter, »bi se radi poro- roke ne bi privolU- v P°roko z na <delo, čeprav smo jo v zadnjem do na ubogega mornarja,« je re-čili z Diano, kajne, Baron?«	vamL*	!fdnu tnkrat videli Upam, gospa kel dr. Coffe.
Baron, ki se je spet obvladal,! Doris Hudson se je pravkar	5	J pogosteje >>Pa nekaj bi te rad vpra-
je mimo rekel: »Ne, ne mislim se vrnila z glavno sestro, znova poročiti.« Izraz Dianinih-________________________________
oči se je nekoliko spremenil, ko je slišala njegove besede.
»Se eno vprašanje, gospod Baron. Ali ste bili včeraj pred operacijo z ženo sami v bolniški sobi?«
»Ne,« je rekel Baron.
»Seveda, dragi!« ga je s kovi-nastim glasom opozorila Diana. »Kaj si pozabil, da sta bila sama s Harriet, ko sem vstopila.«
»Saj res sem bil sam pri Harriet, ko ji je dr. Andrews dajal podkožno injekcijo,« je potrdil Baron. »Nato sva šla z Diano proti čakalnici, kajti Harriet je postajala zaspana.«
»Ali ste odšli z Diano naravnost v čakalnico?«
»Da,« je rekla Diana.
»Da, res, Diana je med potjo stopila v neko sobo, da bi se napudrala in je prišla nato sama v čakalnico, kjer sem jo čakal,« je dejal Baron.
»Torej ste imeli dovolj časa, da ste vbrizgali svoji ženi hepa-rin, preden sta se z Diano spet srečala. Nato pa ste vtaknili brizgalko v žep Forestovega jopiča, ki je visel v čakalnici na obešalniku.«
»Ničesar od tega nisem storil,« se je uprl Baron.
»Ze dobro, gospodek,« je rekel Ritter, »stavim, da vas bo
zahajali k nam.«	šal, Dan. Katere vidne znake
Diana ni odgovorila.	. pa si opazil na Diani?« je rado-
»Je imela priložnost vzeti iz vedno vpraSal dr. Andrews. omare z zdravili heparm in tudi
brizgalke so ji bile na razpolago?« je vprašal dr Coffe.
»Seveda,« je odgovorila glavna sestra.
Diana je molčala.
»Max Ritter je našel brizgalko v žepu Steva Foresta. Jaz pa sem vedel, da je bila brizgalka pred tem v ženski torbici. Gospa Priče, pokažite mi svojo blazinico za pudranje. In še vi, Margery,« je rekel dr. Coffe.
Ko si je ogledal obe blazinici, je nadaljeval: »Da, tako je, kakor sem sklepal: Diana ima blazinico iz labodjega puha. Sinoči sem pod mikroskopom pregledal prah, ki sem ga posnel z brizgalke in ugotovil, da gre za labodji puh. Blazinica gospodične
»Dokler ženske ne preiščeš, so zelo neizraziti, razen rahlega zadebelen j a nosnic, ustnic in kože okrog oči. Toda obadva veva, da si s tem ni mogoče pomagati. Nekaj sem sumil, pa me je zanimalo, kako bo Diana odgovorila na predlog o A-Z testu.«	i
Cirkuški slon v Ausburgu je začel ondan besneti, se iztrgal s ^ varuhom in ušel iz ograde. Preden so ga ulovili in sprav1 varno, je napravil za 20.000 mark škode. Ker se nikakor^ni um je cirkuško vodstvo poklicalo na pomoč oddelek ameriskin kov, da so ga s strojnicami usmrtili.
! Margery je naplavljena iz blaga.«! predvsem izbruhi žarečih zemelj-! Nekaj trenutkov so vsi mol- skih plinov, ki se jih nabira v j čali.	i Zemlji čedalje več. Boje se celo,
i Nato je Ritter položil roko na da bi utegnile spričo velikanskih ' Dianino ramo: »Zdaj boste šli z sil v notranjosti Zemlje nastati
Zadnji »mehurji« v zemeljski skorji
Ali število potresov narašča? — Kalifornija »plava« proti severozahodu
in protipritisk v njeni notranjo-. sto Portugalske strašen P^j0. stj besnečih sil sta približno ; leta-1309. In 223 let P?ZI1TeizbonO aovešena. Hitreje ohlaja-1 rej leta 1532 je zadela lj . čedalje debelejše zemeljske nova potresna katastrofa. ^
Geologi pravijo, da je število hudih potresov v zadnjih desetletjih naraslo. Nekateri fiziki menijo, da povzročajo potrese
spremembe v zemeljski' skorji in da bi to povzročilo znatne spremembe glede vremena. Te sile namreč pritiskajo na zemeljsko
uravnovešena
nje čedalje Lvuv.vjuu ».v*....	uu	^	.n	fd-
skorje pa pripravlja revolucijo ; čez 223 let, leta 17». ■Li?-iz notranjosti Zemlje. Iz tanjših zumljivo, da se prebiva ^ plasti zemeljske skorje zadnji- bone boje leta 1978, ko -j^vo krat pritiskajo »mehurji*. Večina nov potres opustosil J potresov v novejšem času je ne-dvomno vulkanskega izvora, ne pa posledica premikanja zemeljskih plasti.*
Če to drži, bi padla teza o
menoj; kapitan bo zelo zadovoljen z vami. Gospod mrliški oglednik I pa bo moral nekoliko spremeniti Max Conrad je v 22 urah preletel svoje mnenje.«
Atlantik. S tem je izboljšal ama- j	1	.	*	'	skorjo.	O tem vprašanju je ne- periodičnosti potresov. Zagovor-
terski rekord Lindbergha. Prejš-! Ko sta ostala sama, je rekel davno spregovoril peruanski fi- niki te teorije navajajo v dokaz njo soboto je startal v New Yorku	dr. Andrews: »Dan,	kako naj se	zik dr. Helmesberger.	silne potrese v Lizboni; ki so «
in po 22 urah in 19 minutah pri-	1 ti zahvalim. Zal mi	je, da se je «Naša Zemlja«, je	rekel, »je	sledili natanko v časovnih pre-
: stal v Parizu. Na sliki ga vidimo	ta umazana zgodba odvijala v na-	v kritičnem razvojnem stadiju,	sledkih po 223 let. Stare kronike
dr. Coffe pripravil do tega, da po njegovem prihodu v Evropo,	ši bolnišnici. Zares,	Diana Priče	Pritisk njene skorje	od zgoraj	pravijo, da je zadel glaivno me-
boste vse po pravici povedali.«
potres cvetoče mesto.
da
»Mislim, da bi razjasnjenje tega primera zelo pospešili, če bi gospa Diana privolila v izvršitev A-Z testa,« se je oglasil dr. Coffe.
Gospa Diana je odrevenela na svojem stolu. »A-Z teist? Čemu?«
»Da potrdimo to, kar vidim na • lastne oči. Iz določenih znakov sklepam, da ste noseči vsaj dva meseca, gospa Diana. Ali dovolite, da test izvršimo?« je rekel dr. Coffe.
Zanimiva je tudi ^^anja so potresi posledica P	nazen
plavajočih kontinentov	^
Japonske je tudi	verig*
obeh Amerik nepretrg 1(j prl potresnih ognjišč,	ua	zeJir
San Franciscu do Ognj	vva<Jrat-
Ije bi skoraj, ne nash	„e
nega metra zemlje, J	„oStih
bi bilo potresa. V»w*	V
potresov naj bi bili Pr n0(jovitna riškega kontinenta. ,resj tako
k njemu, pa jo je pri priči poslal) Kolifornija, kjer so P ^ ame-nazaj.	^pogosti, plava n,a	!^oti	sevef«"
Bertyja še zmeraj ni bilo (riškeim kontinentu	P	erna|c-
nazaj.	)	zahodu. V enem leto » ^ ,ahko
Tretjo noč je prihrumela) ne za 5 do 14 cm. l . se prestrašila nevihta. Z drhtečim gla-( človek vidi pot, po^ prerna£°^*
Ta zgodba je resnična, odigra- in petdesetletna žena nekega ser- visoko ga ceni. Omejil je obiske rala. ^ob %'^priLl^in kdo°ve \ občutni' tlenj e!
1P	ValfAT	in	7anta Vo^Vrint T\Q io rvm’or»al o tr no ril lrlrl Vixri /-vr r nr«	i	{n	rti	r*	.. . _	r	’	’ /	•	■*	,	_.nl'1
jAagecUja na C&žjaitti
SURE
se	je	natanko	tako,	kakor	jo	žanta.	Večkrat	pa	je	prispela	v	na Guddhyjevem domu in si s	aji ie bija kri^a neVihta ali na
tu pripovedujemo.	Da	ni	tako	taborišče	revija z	mnogimi	brh-	tem celo nakopal nejevoljo nič	m€ja ki jo v takšnih primerih
hudega slutečega prijatelja Ber- naposled zmeraj doseže hladno-1 tyja. Hladnokrvnost m brezbriz- krvnost moškega in njegovo kiju-1 nost moškega pa je ne šele bovanje čarom lepe ženske: dru-, odkar poznamo Carmen olje g0 jutro Bob ni več imel čiste v ogenj zenske sle.	,	ves|j.
Vsak teden enkrat je moral \ Od letalske nesreče je bilo mi- ( Berty opraviti kontrolni polet —	nilo že teden dni. Bertyja še
od jutra do poznega popoldne,	zmeraj ni bilo nazaj. Bob je noč I
V septembru pa je prišla nekega	za nočjo zahajal k prijateljevi j
popoldne vest, da se je moralo	ženi.
njegovo letalo zasilno spustiti na j Neke noči, ko sta že trdno I tla, da, malo pozneje so v tabo- spala, pa se je ustavil pred vrati/ rišču celo zvedeli, da je morala jeep. Zažarela je električna luč.' posadka zapustiti	letalo	s	padali	Na pragu je stal Berty.
in da blodi zdaj	nekje	v	pusti- j Niti besedice ni črhnil,	samo /
njah Aljaske.	j	negibno je buljil v svojo ženo
Bob se je takoj	javil,	da bo	in svojega prijatelja.	Potem je(
prostovoljno	poletel	nad področ-	potegnil	revolver in	si pognal /
je, kjer se je pripetila nesreča, kroglo v glavo.
Njegovo	ponudbo pa je povelj-	Bob je planil pokonci in po-(
stvo odklonilo, ker je v takšnih ložil roko na prijateljevo srce.( primerih zmeraj pristojno povelj- Srce ni več utripalo, stvo najbližjega taborišča.	j	Ura je kazala 3.10. Taborišče'
*	,	.	, ,	je spalo	in hišica je	bila tako <
,prY°	no^’, k° . ^e,	ostala	samotna,	da strela nihče ni slišal,
ma, je	Jenny telefonirala Bobu	Pač pa so slišali dva nova *
Chersleinu: »Strah me je. Pridi	strela. Prihiteli so	vojaki	od/
rz.« rišel je. Vrgla se mu je	Vseh strani	in začeli	trkati	na
v naročje, pa 30 je pahnil od sebe.	vrata. Nihče	jim ni odprl vdrli<
Onesvestila se je.-Bob jo je dvig-	^ v hišico	in našli	v njej	tri/
„	- JIL	.	z	nirzlo	trupla. Bob je bil ustrelil	najprej
vodo. To pa je bilo tudi	vse, kar	Jenny, potem pa še sebe.
j	stom.	Kakor v antični tragediji.
Drugo	jutro je lahko mirne	V taborišču sta bili spet samo!
vesti čakal na Bertyjevo vrnitev, dve ženski in o ljubezni v njem' Naslednjo noč je prišla celo niso radi govorili.
žalostna, bi jo bili že zdav- kimi plesalkami, in tedaj je za-naj posneli za film, toda Ame- kipelo življenje. Najlepša med ričani hočejo zmeraj videti na plesalkami pa je bila plavolasa filmskem platnu samo srečen Jenny. Pila je šampanjec z ofi-konec in če že kdo umrje, naj cirji, plesala in pela. Potem pa bo srečen vsaj kdo drug.	I	je mahoma prenehalo to burno
Mračna je pokrajina na Alja- življenje, da, potem ko je spo-ski, v tej deželi polnočnega son- znala poročnika Berty Guddhyja ca, letališč in moderne tehnike z ohromelo levico in otožnimi v večnem ledu in snegu. Tam ni očrni, mladega fanta z mnogimi mest, marveč samo velikanska i korejskimi odlikovanji. Tedaj je taborišča barak, označena s šte- bilo konec njene razigranosti in vilkami in često s tajnimi števil- nebrzdane radosti. Kaj hitro je kami. Aljaska, ta dežela brez cest dobil poročnik poročno dovolje-brez žensk	nje	in že čez nekaj tednov je
V taborišču 63 živi 3600 ame-'bUa Jcnny gospa Guddhy. Ostala riških vojakov, ki so dali vroči £ J tabonstu 62, da bi bila v vojni na Koreji prednost pred to
obupno samoto; na Koreji je
so bile torej v taborišču tri
namreč človeka morda doletela
smrt, toda tam so bila mesta in Tovariši so spoštovali mlado zabave, tam so bila brhka dekleta	srečo. Guddhyju je niti zavidali
in dobil si dopust, da si se od-	n.is0> kajti bil je zelo priljub-
»Ali verujete v	ljubezen	na\peljal na Japonsko, kjer so te	ljen- Vse je bilo v redu, v naj-
prvi pogled?«	/čakale	čajame	z nepristnimi lepšem redu, tri, štiri, pet me-
»Kaj še!«	Jgejšami.	■*	secev. Potem pa so se mladi ženi
»Pqtemtakem bi	se	pa	lahko ( V taborišču sta bili samo dve	iznenada odprle oči: nenadoma
jutri spet videla.«	( ženski, debela zamorska kuharica	-ie spoznala, da njen mož v res-
nici ni tako ugleden, tako možat, tako pameten, duhovit in uglajen, kakor je bil videti v začetku. Vse te vrline je imel njegov najboljši prijatelj kapetan Cherslein. Le-ta pa je bil vseskozi hladen, pa naj mu je Jenny še tako spretno dokazovala, kako
NAPISAL BRODAR. RISAL JEZERNIK
MALI
leksikon
;;0 bflt
tri z'"V" ,,nllra-nar/THjcnc z Nobelovo do za književnost-	^
Nobelovo nagra;1® izum'^’5 leta 1901. ^“‘Vtreti
sa-
Katere tri ienske
dinamita Šved 'n“0roKi u< (1833 do 189«) je v °P nrii vs£ Io6il, naj po iU6"0'’1,..,,!,, tis11®’ ko loto podale	uii|lU'c>1H
ki so si pridobil* »ioveštv0 letu največ' zaslut. ** fizil'®’ na področju	jn	de
književnosti, »eclici	1<J01
za svetovni mir. „ hBi0vo Ba‘ do 1953 je bilo. z ^obe o aje. Krarlo za književno. . lU.|jeV-uih 48 uglednih P- ŽL.nske. Med njimi so tudi trt* (i;i09), Svedinja Selma L«r.e i)ci(«ld» Italijanka Urazin	pearl
(1927) in Američanka	0
Buck (1938). Selma L.««« knJi-jo rodila leta 1S5».	r0-
ževnosti je zastopala , Pr'
mantima, z,! as ti v 'i,, S vem delu »ti osa Berin- p0 tem delo-m je ia' opi80” vsem svetu. Pozneje J nilrod* vala minulost ®v0‘ie!rfir.II1 ini” in se nagibala, k vc»Mm (,h76
sticiz  Grazia V- rdilinJe'
_ i»3(il je bila tuch na^" V na s katoliškim mistlcUm""^!! svojih psiholoških PrlP°,' g*r-in romanih je opisovala .j8 dinijo. Pearl Buck sel1:, v HUsburgu v Virginij1-
»»*•»—******
105. Naslednjo noč ita Jure In Peter spet hitela po svoji običajni poti s polnimi nahrbtniki poite. Nenadoma je Jure obstal. »Peter, nekaj se mi ne zdi v redu!« je zašepetal. Počepnila sta za grm in opazovala. »Ničesar ni!« je rekel Peter čez čas. Jure jo obotavljaje se stopil za njim. Slepeč blisk je pretrgal temo. Jure je videl, ka> ko je vrglo Petsa kvičku in v istem hipu začutil top udarec po glavi. Brez glasu te je sesedel in obležal.
104. Detonacija je prebudila Italijane v postojanki. Planili so pokonci, ne da bi vedeli, kaj se je zgodilo. Najbolj plaini so ie na pol oblečeni čepeli s puškami v rokah ob oknih. »Eksplozija se je slišala iz smeri, kjer smo včeraj položili mine!« je prišlo sporočilo straie. Strah se je spremenil v veselje. Oficirji so si meli roke. »Zdaj smo jih pa! Jutri gremo pogledat!« so pogumno sklenili in zlezli nazaj pod odeje.
107.	Eksplozijo je slišal tudi terenec Jaka, ki je leial kakšnih dve sto metrov stran od mesta, kjer je Peter stopil na mino. Zvedel je namreč, da so Italijani minirali področje, preko katerega hodijo kurirji. Da bi jih prestregel in opozoril, je takoj ko se je znočilo, pohitel proti minskemu polju. Vendar ni točno vedel, kje hodijo kurirji, ker so ti driaii svoja pota v strogi konspiraciji. Zato je pred minskim poljem legel v travo, da jih počaka.
108.	Ko Je zagrmelo, Je vedel, da jc no. Kurirja sta prišla prav z nasprotne štreni, je pričakoval. V velikem loku jo tekel okoli . skega polja in na drugi strani z nogemi o .g stezo. Previdno je stopal po njej. Potem s® .g ojunačil in stopil hitreje. Tu gotovo ni nli.n,Tj|, pomislil. Saj sta prišla kurirja po tej s!°*Vn|h pred seboj je zagledal na tleh dvoje ncy trupel. Sklonil se je k prvemu.
s