„DOM IN SVET!' 1891, štev. 5.
201
da se strinjajo s hriba na hrib leteče svetinje. Nace se ojači, ponudi Katri roko in ji pove, da se mu ne zdi napačno,
»Drug drugemu  bova
če bi se vzela
pomagala prenašati starost in nadloge«,
dostavi,   kakor svest  si  svoje  zmage.
o m
X)
o
o
>
CZ)
»»Skoro da prav praviš, Nace««, seže mu ona v besedo. »»Tudi jaz sem že mislila o tem in ni se mi videlo pre-napačno.   Domov grede bova   kaj  več
govorila, sedaj pa le v mesto, da naju ne bo vročina lovila««.
Vse jima je šlo   potem   nekam   bolj gladko, kakor da bi se bila rešila silnega