Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejemali velja: Za eelo loto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v soboto 25. junija 1887. LetniJii X V fteinšeiiiu v slovenskih srednjih šolali. Knez Adam Sapieha stavil je v zadnjem zasedanji deželnega zbora gališkega predlog, da bi se nemščina bolj skrbno zopet po galiških šolah učila, ker so jo bili začeli že precej opuščati. Ta predlog so najbolji poljski rodoljubi, kot: dr. Czerkavvski, grof Dzieduszycki in knez Czartoryski odobravali in ga toplo podpirali. Ravno tako bila sta zanj deželni šolski svet in zbor srednje-šolskih učiteljev, ki se je bil nalašč v ta namen sklical, da bi bil izrekel svojo sodbo o njem. Strinjali so se vsi v tem, naj se učenci srednjih šol nauče nemščine toliko, da bodo mogli svoje misli izraževati v besedi in pismu. Da se pa pridobe pripravne učiteljske moči za nemščino, pošiljali naj bi se posamezni učitelji nemščine na kako nemško vseučilišče, kjer bi se dobro vtrdili v jezikovnem znanji. Da bode ta sklep močno vplival na celo Poljsko, iu da se bode njena mladina nemščine bolj z veseljem poprijela in se je temeljiteje priučila, kakor po še tako strogih ukazih kakega centralnega na-učnega ministerstva, nam so porok tolikanj veljavni iu visokoizobraženi zastopniki naroda, kterih ne vodi kaka osebna strast, ampak se mirno in modro ozirajo le na dejanjske razmere, misleč si, da to poljske mladine še ne prevstroji v Nemce, ako se le 11 e m-š č i n e u č i, ampak ji za življenje mnogo pomaga, ker pregovor pravi: »Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš". Ko bi se tudi pri nas bolj gledalo na to, da se naša mladina po srednjih šolah uči nemškega jezika, kakor da se ji od nekterih veliko-nemških učiteljev skuša nemški duh vbijati v glavo, bilo bi kmalo konec narodnih prepirov med nami. Naši srednješolci poprijeli bi se potem z veseljem nemščine ter se je temeljiteje naučili, kakor do zdaj, ko se tolikanj mučijo, pa jih vendar njihovi lastni učitelji po tujih listih grde in sramote, da nemški ne znajo. Ravno po deželah z mešanim prebivalstvom morali bi učitelji deželnih in klasičnih jezikov biti v večjem soglasji med seboj, da podpirajo drug druzega. Delo bi se s tem polajšalo ter obilno časa prihranilo, ko bi vladala pri podučevanji vzajemnost, jeziki se med seboj primerjevali in tako na podlagi materinega jezika popolnjevali se tuji. Vsaj tako se dela povsod, kjer se ue šopiri narodna strast; a pri nas delajo nekteri le preveč za Veliko Nemčijo, na nemški jezik pa preradi pozabijo. Saj še ni dolgo, kar je nek tukajšnji nemški profesor, kakor smo iz gotovega vira izvedeli, naravnost izrekel, da se ne bo trudil z nemščino, če se slovenska mladina slovenski izreja, akoravno bi bil on kot učitelj nemščine to storiti dolžan. Ravno tii pa se stavijo tuji vzgojitelji naše mladine v nasprotje z našimi narodnimi težnjami, kajti za to je vsakdo, da se naša mladina v srednjih šolah uauči nemščine, kdor se ozira ua razmere, v kterih živimo; a da se hoče naši mladini vcepiti nemški duh in mišljenje, s tem se ne bomo nikdar sprijaznili. Doba ponemčevauja pod Bachom in Schmerliugom je vendar-le že prešla, odkar imajo vsi narodi v Avstriji po državnih temeljnih zakonih pravico ostati to, kar so, iu se sme vsak ua podlagi svojega lastnega jezika razvijati in vzgojevati. Naj se le naša mladina nemščine priduo uči, a ostane naj vedno v soglasji z narodom — slovensko-avstrijska, nikdar pa ne prusaško-nemška. Da morda podučevanje v nemščini pri nas nima toliko vspeha, kolikor ji je ur odločenih in kolikor se trudijo za-njo, krivo je edino narodno ščuvanje. Dokler to traja, ni misliti na skupno delovanje učiteljev raznih jezikov, pa tudi ne ua veselo in vstrajno učenje nemščine pri mladiui. Ako pa tega ni, so na obeh straneh velike težave, a malo napredka, kajti glavno blagonosno delovanje vsake šole odvisno je od značajnosti, krščanskega prepričanja iu soglasja celega učiteljskega osobja. Nedavno je poslal naučni minister, pleni. dr. Gautsch, deželnemu šolskemu svetu moravskemu ukaz, naj skrbi, da izdelajo izvedeni šolniki načrt, kako bi se ua slovanskih srednjih šolali sistematično podučevala nemščina. Deželni šolski svet naj bi dotične nasvete presodil in jih predložil uaučuemu ministerstvu. Tako vravnd naj se nemščina tudi po slovenskih srednjih šolah; podučevanje naj se spravi v kak sistem. S tem se bodo meje postavile samovolji nekterih prenapetih učiteljev nemščine in šču-vauje ustavilo; mladina se bode pa tudi z veseljem poprijemala jezika, ko bode prepričana, da se ji lo znanje nemškega jezika ponuja, nemški duh pa ne vsiljuje iu ue jemlje slovenski značaj. Naj se nam ne zameri, če konečno omenimo še nekaj zadržka vspešnega podučevanja v srednjih šolah. Razmere o nemščini smo dovelj označili; navedemo tii še uekaj, kar našo mladino euako močno bega in kvari, naj bi tudi marsikdo ua pravi pogled ne mislil. Vemo ter radi pripoznamo, da se dandanes v znanstvenem oziru veliko stori za izobraževanje narodov. A kakor je to veliko, veudar ui vse. Kakor smo že velikokrat omenili, tudi tu ponavljamo, da glavni faktor omike iu vspešnega izobraževanja je vera in verna značaj nos t. A tii ravno se največ greši. Koliko je pač profesorjev — tujih in domačih (odpadnikov), ki vsled strastnega nasprotovanja do vere iu verne narodnosti trosijo med mladino tako nazore, kteri je nikakor ue osrečujejo, pač pa jo begajo iu kvarijo. Da se mnogo nadepoluih in nadarjenih mladentvv v verni malomarnosti iu mladostni spridenosti ter neznačajnosti potopi ter za vselej zgubi, je edino le tako brezverno izgojevanje krivo. Ni vso dobro in potrebno, kar se mladina dandanes uči, ve iu zna. Veliko je ležeče na tem, kako se uči iu kaj se uči. Nezdrav poduk je lahko strup za človeštvo in ima še bolj škodljive nasledke, kakor velika nevednost. Viktor Ilugo pri vseh svojih blodnjah, v ktere je bil zašel, veudar resnici krasno spričevanje daje, ko pravi: »Nevednost je več vredna, kakor napačna vednost. Učito ljudstvo, ktero dela in trpi, da veruje v boljšo bodočnost." A ravno po nekterih tako zvanih nemških klasikih se vera in nravnost grozovito podkopava. Ni še dolgo tega, kar je neki tukajšnji pedagog (!) pestil svoje učenke, kaj so vse v nemščini prečitale, LISTEK. Andrej Turjaški, Karlovški general in glasovit junak. (1557—1594.) (Spisal J. S teki asa.) (Dalje.) Strah je zavladal vsled tega po vseh slovenskih deželah, kajti zares se je bilo bati, da postane Hrvatska v kratkem turška pokrajina, in na to je Ilasan tudi računal, ter se zarad tega tako dolgo zadržaval na hrvatskem zemljišči. O vseh teh do-godjajih se je konečno zvedelo tudi na cesarskem dvoru v Pragi, kamor so bili Turki cesarju javili, da je bau Erdedi primirje prekršil, iu da se morajo oni za to osvetiti. Cesar Rudolf se zaradi tega razsrdi nad Erdedom, kajti veroval je turškemu poslaniku, ter s početka ni hotel dovoliti, da so po njegovih deželah zbira narodna vojska ter tako s krepko roko odbije vsaki turški napad. Zlo bi bilo za Hrvatsko in sosednje dežele, da ni pohitel zarad tega 6. avgusta cesarjev brat nadvojvoda Ernest z mnogimi ogerskimi iu avstrijskimi velikaši in vodjami, kakor z Nadaždom, Palfyjem, Bačanom, Kutasijem in drugimi, ki so cesarju dokazali, da so vse to nesreče Turki krivi, a ne ban, ki so je moral lo braniti teh napadov. Zdaj še le 011 dovoli, da so se smele čete zbirati po njegovih deželah za vojsko proti Turčinu. Vendar pa so morali le-ti velikaši cesarja dolgo nagovarjati, kajti on je še vedno trdil, da je največ Erded kriv. Ali ko so mu razložili, da je Hasan prvi začel napadati naše dežele in na Sisek streljati s topovi ter da bode cesar pred celim svetom osramoten, ako ne bodo sile s silo odbijal, 111 ko so je nadalje zvedelo, da se je Hasan zopet povrnil na Hrvatsko, potem, ko se je bil že izpod Siska umaknil in da po njej grozovito razsaja^ iu pleui; konečno, ko so prispele iz Kranjsko in Šta-jarske prošnje za pomoč proti Turkom, kajti vsi prebivalci so živeli v večnem strahu pred turškimi napadi, takrat še-le je cesar sprevidel, da je zadnji čas, da se pomore Hrvatom in Slovencem v tej neenaki borbi. Nadvojvoda Ernest dobi nalog, da zbira čete po avstrijskih dednih deželah, Franjo Nadažd pa po ogerskih. A konečno je bil poslan k nemškim knezom nam znani Pec (bivši cesarski poslanec v Carigradu), da tudi pri njih izprosi kako pomoč. Vse zbrane četo so se imele suiti ua Hrvatskem, a vrhovno zapovedništvo nad njimi je imel prevzeti nadvojvoda Karol, markgrof Burgavski in Wellen-berški (Valvazor XV. 518). Omenjeni zapoveduiki so zbrali lepo število vojske. Nadaždi je dobil na Ogerskem 1000 pešcev iu toliko konjikov. Tirolci so poslali celi polk z 2000 vojaki pod zapovedništvom Wernera Reitenav-skega; Bavarska 500 konjikov, ali za zameno mesečno 10.000 tolarjev, škof Solnograški 1000 mus-ketirov in nekoliko konjikov, škof Pasavski 10.000 tolarjev, Avstrija nad Anižo 1000 pešcev in 200 konjikov; Avstrija pod Anižo je postavila vsakega tridesetega moškoga ter najela 5 čet konjikov, konečno jo zbral nadvojvoda Ernest 5000 vojakov na Kranjskem, Koroškem in Štajarskem. Ako k temu številu prištejemo še krajiške in bauske čete, ki so so z naštetimi zedinile, dobimo lepo vojsko 10—12.000 mož. (Valvazor X. 351 in XV., 518) (Dalje prih.) da je mnoge rudečica oblivala, ker so se morale pečati s takimi umazauostimi. Tu, gospodje profesorji iu odgojitelji, ppmauj-kuje iu sicer bolj kakor marsikdo misli. Kvar-jeujo verne narodnosti zadržuje zaželjeni vspeh in napredek tako dobro v nemščini, kakor v vseh drugih predmetih. Naj bi se že skoraj spoznalo 1 Govor g-, poslanca Hrena v državnem zboru dne 26. maja 1887 o pokojninah. (Dalje.) Od obeh v peticiji izražeuih toček je druga o preskrbuini vdov in sirot imenitneja, ker je v naravni dotiki s potrebnimi koristimi uradniškimi. S to se bom v današnjem govoru tudi osobito pečal. Sicer pa ta zadeva v visoki zbornici ni nič novega, ker je v obče znano, da sedanja preskrbnina ne zadostuje iu je preosuove potrebna. Vse to znano ni še lo od včeraj, temveč že desetletja semkaj. Že leta 1873. pečala se je vlada jako resno z načrtom, da bi se ob enem z vravnavo uradniških plač dovršila tudi že tedaj neizogibljivo potrebna preosnova in zboljšanje vdovskih in sirotuinskih preskrbnin. Žalibog, da takrat ni prišlo do tega, ker so se bali, da bi taka preosnova utegnila imeti slabe vplive ria državno blagajnico. Oe se je potreba preosuove vdovskih in sirotuinskih preskrbnin že tedaj priznavala kot nekaj nujnega, koliko bolj nujna je ta že dandanes postala, ker se je živež, obleka, stanovanje iu ob enem vse drugo, kar je v zvezi s človeškim življenjem, zdatno podražilo. Tudi izgoja otrok in skrb, kako jih preskrbeti, zahteva večje žrtve. Sploh je dandanes silno težavno priboriti si košček kruha, delo in zaslužek, ter pošteno eksistenco, kajti huda lakota dostikrat najbolj vestne do ob-upuosti pritira. Pač bi Vam lahko v pojasnilo tega navedel jako žalostne dogodbe, toda duevua kronika jih bilježi povsod sama v tolikošnjem številu, da jih meui ni treba navajati in pečati se s tako otožnimi podobami v visoki zbornici. Zato pričakujem z nadjajočimi se uradniki vred, da tudi sedanja zbornica ne zavrže izročene ji peticije, kakor je ni zavrgla ona leta 1873. Tega se nadjam temveč, ker smo si nedavno vsi: mi, go-spodska zboruica in visoka vlada vzajemno prizadevali ua pomoč priti neki drugi kategoriji državnih služabnikov iu funkcijonarjev, ter smo s tem zacelili staro, zevajočo in skelečo rano, ko smo soglasno glasovali za preskrbnino vojaških vdov in sirot. Kakor gotovo priznavam, da je bil ta korak državnemu zboru iu visoki vladi jako na hvalo in zaslugo, kar so tudi vsi krogi prebivalstva soglasno iu navdušeno priznavali, se prav tako tudi nadjam, da bode visoka vlada tudi uradnikom nasproti storila svojo dolžnost, ter poplačala še zdatno stareji dolg. kajti uradniki imajo pravico zahtevati preskrbnino za-se iu za svoje na podlagi že celo stoletje obstoječe postave. Na to pravico uradnik račuui in se zanaša pri svojem vstopu v državno službo, zanaša se polagajoč temelj svoji družiui ter si je to pravico tudi prislužil in deloma kupil z dejanskimi doneski od svoje plače. Saj je znano, da se mu odtegujejo od plače tako zvauo »karence", ktere so vtemeljene že celo stoletje in se iz njih sostavlja penzijski zaklad, o kterem nadepolnem začetku in žalostnem poginu govoril je moj predgovornik. Penzijski zaklad se je bil narastel že na jako lepo svoto 26 milijouov, če se prav spominjam, ko so ga leta 1827 pograbili iu za državne potrebe obrnili, če se je država tistega zaklada polastila, se s tem izvestuo ni odkrižala dolžnosti, za pokojnino uradnikom skrbeti, temveč ji je ta dolžnost ostala nepremenjeua do današnjega dne; prav tako imajo tudi uradniki pravico zahtevati, da se jim preskrbe vdove iu sirote. Sicer pa vlada te svoje dolžnosti ni še nikdar tajila, pač pa je leta 1873 v vtemeljevalnem sporočilu to svojo dolžnost sama priznavala. Toda tudi, če se ue oziramo na pravno stališče, imajo uradniki pravico od države zahtevati, da se na njo ne ozira manj milostno, kakor na člane vojaškega stanu. Zato se zanašajo, da jim bode oua prav tako preskrbela zapuščene vdove in sirote, kakor je to storila z ostalimi družinami padlih in umrlih člauov vojaškega stanu. Pri vsem tem so pa pristaši vojaškega stauu gmotno zdatno na boljem, kakor dotični civilni državni uraduiki. Le toliko Vam rečem, da je uradniško društvo v Trideutu v svoji peticiji s številkami dokazalo, da ima c. kr. poročnik večje dohodke, kakor pa c. kr. uradnik X. razreda plače dobiva po svojem 401etuem službovanji, (čujte, čujte!) Poleg tega ima pa vojaški stan še druge dobrine, ki jih civilni uradniki nimajo, o kterih hočem pa ob drugi priliki govoriti, da ne bom daues visoke zbornice predolgo zadr/.aval. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljub lj a n i, 25. junija. Notranje dežele. Dunajski uradni list je objavil potrjeno postavo prve ogersko-gališke železnice in postavo o lokalnih železnicah. „N. Fr. Pr." piše, da se bodo v kratkem vršile volitve v češki deželni zbor in priporoča Nemcem na češkem, naj volijo vse iste poslance, ki so 23. decembra izstopili iz deželnega zbora. S tem kaže nemko-liberalni list, da noče sprave s Cehi. Iz linia se poroča, da obiščejo ameriški »Sokoli" 3. julija tudi prestolnico moravsko. Ker neki nameravajo tudi člani nemškega „Schulvereiu-a" isti dan prirediti v Brnu veselico, bati se je nemirov. Poslanec Lienbacher je objavil članek proti nemškim poslancem, ki podpirajo večkrat tudi slovanske težnje. Lienbacher je že večkrat se pokazal nasprotnika Slovanov. Nemško-liberalni listi so ga vsled tega hvalili, a druzega ui dosegel. Hrvatski ban odpotoval je v Budimpešto. Spremil ga je sekcijski načelnik Stankovič. Poročal bo ogerskemu miuisterskemu predsedniku o hrvatskih volitvah in se dogovoril o predlogah, ki se bodo predložile saboru meseca julija. Ogerske volitve bodo v kratkem končane, iu narod se bo zopet pomiril. — Židovski listi so jako veseli, da je v Czegledu propal antisemit Verhovay in je izvoljen Komjatby. Pripomniti pa moramo, da so vojaški oddelki pripomogli Komjathy ju do zmage. Izvoljenih je do sedaj 257 liberalcev, 41 kandidatov zmerne opozicije, 75 neodvisnih, 9 izven strank, 9 Saksoncev in 11 antisemitov, 0 ožjih volitev ; v petih okrajih se bodo volitve še le vršile. Viiasnje države. Nekdanji veleposlanik na Dunajskem dvoru de Vogue piše v nekem francoskem listu o rimskem vprašanji: Prišel sem v Rim, in kaj sem videl na obnebji večnega mesta? Najprvo osivelega duhovnika, slavnega papeža! V višjih krogih govore le o papežu, o njegovi evropejski veljavi in o njegovem vplivu. Treba je brati le časnike, stopiti v politične kroge, in spozuati mora vsakdo, da je Vatikan med najveljavuejimi središči, kjer se rešujejo diploma-tične zadeve. Papežev zastopnik prišel je iz Berolina, kjer se določuje osoda narodov; vseh oči so se obračale nanj. V Italiji se vedno vrše ministerske krize, toda svet se za-nje malo zanima. Tih boj se bojuje med cerkvijo in italijansko državo; kdor površno opazuje razmere, ne sliši bojnega krika. Kdor pa pozml bistvo boja, zasledil bo njegove posledice v vseh vprašanjih. To je boj med moralno in fizično silo. — Kakor smo že sporočili, zmagali so v Rimu pri občinskih volitvah katoliki. To je velikega pomena, ker so liberalci vedno trdili, da so katoliki zadovoljni s sedanjim položajem. Pomen volitev je toliko večji, ker so z liberalci glasovali uradniki in od vlade odvisne osebe. Upati smemo, da polagoma tudi v drugih krajih zmagajo katoliki in se v Italiji prično boljši časi za državo in cerkev. časniki poročajo, da odpotuje danes sbrski kralj Milan na Dunaj. »Pester Lloyd" piše, da so nekteri državniki v Belemgradu opomnili kralja, uaj ne gre na Dunaj, ker bi ga neprijazno vsprejeli. Kralj je hotel že premeniti svoje popotovanje, ko dojde z Dunaja poročilo, da bodo kralja prijazno vsprejeli. Kralj se je nato premislil in odpotuje na Dunaj. — Novi finančni minister dr. Vuič je nasvetoval, da se sestavi komisija, ki naj se posvetuje o finančnih razmerah in stavi nasvete, kako bi se mogle zboljšati. Predsednik komisiji je sekcijski načelnik v finančnem ministerstvu Atanackovic. člani so: Jovan Kršumanovič, veletrgovec; Tavša-novič, ravnatelj hranilnice; Jovan Antula, veletrgovec; Nikola Djordjevič, Popovič, Predič, Mijajlovič in Milan Djordjevič. Zapisnikar komisije je knjigovodja oddelka državnih dolgov, Jovan Boškovič. Naloga komisije je, da natančno preračuni državne dolgove, določi zaostale obresti in svote v državnih blagaj-nicah. V Bolgariji smemo pričakovati v kratkem pomenljive premembe. Nek nemški list poroča, da odstopita ministerski predsednik Radoslavov in vojni minister Nikolajev, ker se ne moreta zjediniti z regenti. Mnogi časniki so pisali o avdijeuci princa Ka-radjorjeviča pri ruskem caru in trdili, da ga bo Rusija predlagala kot bolgarskega kneza. Iz Peter-burga pa se poroča, da je ruski car vsprejel Jurija Karadjorjeviča, ue pa Peti-a, zeta črnogorskega kneza, kterega imenujejo kot kandidata za bolgarski prestol. Peter je v Oetinji, toraij ga car ni mogel vsprejeti. Rusija ne bo nasvetovala nobenegtt kandidata, dokler bo sedanja vlada v Bolgariji. Seclanje sobranje nima pravice voliti kneza, kfer ni postavno. Tega stališča se bo Rusija vedno držala. — Ruska vlada bo vsa trgovinska pristanišča tako vredila, kakor so vojaška. Romunski razgrajalci, ki so v Jaši narod šuntali proti kralju Karolu, obsojeni so bili 16. t. m. na jednoletno ječo iu 1000 frankov denarne kazni. Isti dan so obsodili ua sedem let ječe vse one, ki so krivi napada na Ruščuškega načelnika Mantova. Nemška vlada je te dni iztirala iz Metza zopet dva Francoza. Državne oblasti v Alzaciji so dobile povelje, da morajo prepovedati vse zastave iu znamenja, ki so bila v navadi še pod francosko vlado. V Belgiji so potihnili delavski nemiri. Skrb sedanje vlade bi morala biti, da se posvetuje o postavnih načrtih, ktere je predložila komisija delavcev. Časa ne smejo zamuditi belgijski državniki. Po ulicah je sicer mirno, vendar delavci na tihem kujejo načrte, da prisilijo vlado, naj jim zboljša položaj. —• Tudi v Belgiji je prebivalstvo razdraženo zaradi obsodbe Alzačanov v Lipskem. — Belgijska kraljeva družina odpotovala jo zadnjo soboto v London k petdesetletnici kraljice Viktorije. — Belgijska delavska stranka skliče tabor delavcev 15. avgusta. — Katoliki skličejo zbor 4. septembra. Italijanska vlada je francoski naznanila, da se Italija uradno ne bo vdeležila francoske razstave. V Rimu pa se bodo poslanci raznih strank posvetovali, kako bi se italijanski tovarnarji iu trgovci vdeležili razstave. — Med Francijo in Italijo je tudi prepir za neko naselbino. Kakor piše »Fi-garo", dobila je Francija 1859. 1. pristanišče Zulla ob Rudečem morji. Italijanska vlada pa trdi. da Francozi nimajo pravice do pristanišča. Francoski minister vuanjih zadev je naznanil italijanski vladi, naj mu pošlje obširneje poročilo v tej zadevi. O petdesetletnici angleške kraljice pišejo »Times": Kraljica jo dokončala petdeseto leto svojega vladanja, ki je bilo koristnejše in slavnejše, kakor prejšnjih angleških vladarjev. Le malokteremu vladarju je bila sreča toliko ugodna, da je doživel na prestolu petdeset let. Od 20. juuija 1S37 je kraljica vestno izvrševala svoje dolžnosti v blagor svojih državljanov. Ta teden dobi kraljica svojo plačo, prostovoljno navdušenje in zahvalo angleškega naroda. V zgodovini zadnjih 50 let je največjega pomeua, da se je očistilo in povzdignilo socijalno in nravno življenje v Angliji; k temu pa je največ pripomogel vpliv kraljevega dvora. Kdor poznd angleško slovstvo, ve tudi, kako sedaj pišejo o kraljevi družini. Da se je v tem oziru toliko zboljšalo, pripomogla je največ kraljica v javnem in zasebnem življenji. Akoravno se vrše v Londonu slovesnosti petdesetletnice, vendar zbornica ne počiva. Posvetovanje o irski kazenski postavi pričelo se bo zopet prihodnji pouedeljek. Vlada želi, da se v jednem tednu končajo obravnave o tej postavi. — Kako slabo vladajo Angleži ua Irskem, razvidi se iz poročila ubožnih blagajuic. Lansko leto je angleška zbornica sklenila postavo, da se podpira revno prebivalstvo na Irskem. Toda državne podpore so dobivali ljudje, ki imajo po 12 krav in velike čede ovac, toraj bogatini in skopuhi; revni prebivalci niso ničesa dobili. Ko bi Irci imeli svojo zbornico, gotovo bi se državne podpore pravičneje delile. Deputaciji z otoka Krete ste še vedno v Carigradu in trkate na vrata pri mnogih gospodih. Vse prošnje so brez vspeha. Turški veliki vezir Kiamil paša se je sicer že posvetoval s krščansko deputacijo, veudar se niso mogli sporazumeti. Kristijani namreč tirjajo, da narodno sobranje samo preminja postave, da se vrede finančne zadeve in uradniške službe razdele po številu Turkov in kristjanov. O položaji v Afganistanu poročajo »Times": O vstaših nismo dobili zadnji teden nobenega poročila in ne vemo, kaj dela emirova armada in poveljniki vstašev. Iz Kandahara se poroča, da se je general Gholam Heider vrnil v svoje taborišče. Iz Ilerata so poslali v Kandahar dva polka pešcev in jeden polk konjikov. Emir ne bo prevzel povelj ni-štva svoje armade, ker je bolehon. — »Praviteljstveni Vestnik" piše o razmerah v Bohari: Pred petimi meseci došel je tretji turkestanski batalijou v Tšardžni. Pričelo se je novo življenje. Osem vrst od Tšardžnja se je nastavila ruska trgovinska družba, ki je ustanovila 24 prodajaluic. R iski batalijou je dobil malo cerkvico, iz Samarkauda je prišel duhovnik, ki je v postu iu Velikiuoči opravljal službo božjo. Rusi iu Boharci mirno skupaj žive; do sedaj ni bilo še nobenih prepirov. Rusom jo boharski beg zelo prijazen. V začetku meseca maja je došla ruska armada v Karki. Reg jim je prišel naproti in je pogostil vse častnike po boharski šegi. Izvirni dopisi. Izza Sotle, 23. junija. (Hrvatske volitve.) Mnogo in mnogotero se je pisalo o naših glasovitih volitvah. V Klanjcu, kakor znano, bil je izvoljen Ljudevit pl. Galliuff proti dr. Šimuu Mazuri, odvetniku. — Mazuro štejejo med najodličnejše in najduhovitejše govornike neodvisne stranke v hrvatskem saboru. Ni čuda. Mož se bori za narodne pravice in za postavo. Pa tudi njegova pohlevnost in skromnost, priljudnost in srčna dobrotljivost, zvezana s plemenitostjo in odvažnostjo, prikupi ga vsakemu. »Narodua" (to je madjarska) stranka z banom na čelu, bala se ga je po pravici zavoljo njegovega mogočnega vpliva in neovržljivih razlogov. Občna je bila toraj želja v krilu madjarsko stranke, iznebiti se ga, in to se ji je tudi žalibog posrečilo. Vlada je njemu nasproti postavila g. Galliuffa, in po takem je bilo jasno, da vlada mora prodreti s svojim kandidatom. To namero je ban dosti razločno povedal, odgovorjajoč Mazuri: „z a zdaj zastopuik Klanječki" (Mazura je doslej zastopal Klanjec); škoda, da mu ni odgovoril: „in Ti za zdaj ban hrvatski". Kakošue ukaze in da jih je dobil v tem smislu okrajni predstojnik, vidi se iz njegovih besedi: »in ko bi kravo postavil za kandidata, mora prodreti". — Galliuli' je bil v obrtnih naukih v Šo-pronji; govori nemški, tolče madjarski, hrvatski ume malo, govori silno slabo. Med njim jo toraj tak razloček, kakor med kravo in levom, med Klanjcem in Bečem. Kar je iz državnih jasli ali zobljo iz vladnega korita, glasovati je moralo za Galliuffo pod zgubo službe. Narod sam ni bil razcepljen na stranke: bila je oblast proti narodu. A oblast ni bila v večini ; treba je bilo skrbeti za nadpolovično večino glasov; dobilo se jih je. Prašate, kako? Tako: Vsako nedeljo in vsak praznik cel mesec pred volitvijo so kmetje zastonj jedli in pili, kolikor so hotli in mogli. Pojedli so tri vole, popili 25 veder vina; na dan volitve dve kravi in 15 veder vina ter pokadili za 50 gold. smodek, in stroškov za goščenja na treh krajih je bilo 600 gold. Zadnji teden pred volitvijo pa so jedli iu pili vsaki dan. Toliko so stali 34 glasovalci in tisti, ki so jih obdelovali. Ta opravek imeli so uradniki, ki so se vozili po noči in po dnevu, obetali, žugali in strahovali, da so bile urad-nije prazue, uradovanje ustavljeno. Vkljub temu bi se bil mnogi izneveril, toda skrbelo se je, da so bili zmirom skupaj, tako rekoč zaprti, in na dan volitve so prišli nazadnje dobro obvarovani, da ue bi jih omotil in zmešal pih druge sape. Da si videl to hekatombo narodnjakov! Govorili so o njih, da so pijani in omočeni; jaz sem jih videl, morem reči, da trezni gotovo niso bili, gotovo pa so bili izdelani, utrujeni, bolni od nezmernega uživanja, ti mučeniki za greh. Ko so oddali glasove, stali so kakor očitni grešniki, kakor bi si bili svesti, da so storili hudodelstvo. Glavni agitator narodne strauke jim zapove z volišča: Kričite: »Živio narodni zastopnik! Zivio Galliuff!" Mislil sem, da bo zagromelo, a čivkali so. Z godbo odidejo brž, kakor bi jih bilo sram, na gostišče. Drugače Mazuraši. Tihi, mirni, ter previdni so se zbrali, videč, da najmanjša nepaznost bi jim mogla škoditi. Glasovali so pod nadzorništvom žandarjev in pol polka vojakov in paudurjev. Ko se izve nikakor pričakovan izid, volilci in drugi ostrme, odrvene za hip, kakor s strelo ošinjeui: debele solze so jele kapljati osivelim možakom, častitim ženam, jokali so tudi otroci. Pretresljiv je bil prizor, ko je io seznanji izišle volitve zavladala mrtva tihota elč med vojaki in častniki. Mlada mati je kriknila v em hipu: O dieto moje drago, da ti znadeš, što e s nama radi!" Vse je čutilo v globočini srca, da sveta pravica, lepa ali zaničevana devica, jo dobila zopet hud vdarec od hudobne roke. Pretečo nekaj žalostnih trenutkov, črnooblačnih misli. Ko pa Mazuraška godba zaigrii, cesarsko pesem, dasi-tudi je trpela sveta stvar Mazurine stranke, takrat zaori uarod, kakor bi se bilo mu posvetilo solnce upanja: »Živio Mazura!" tako zrakotresno, da je vsakdo videl, na kteri strani je narod, ves narod! Moški so kričali, kakor bi si hotli dati srditega odduška, krikale so žene in dekleta, celo otroci so vpili: »Živio Mazura!" Mazura, to videč in slušajoč, je bil vidno ganjen. Pozneje je sam rekel svojim volilcem: »Gospoda, ne mojte se odviše žalostiti, što propadosmo. Narod je s nama. Budite uvjereui, da ovakvo nasilno stanje dugo nemože potrajati." Ko mu je ljudstvo zopet klicalo, pozdravljajoč ga, reče: »To se imate zahvaliti svojemu vrlemu duhovenstvu, zato pravim: »Živelo svečenstvo!" na kar se razlega zemljo pretresajoči »Živio!" Značajno je to, da Gal-liuffove zastave ui hotel nositi noben prost človek, nositi so jo morali policaji. Zamolčati ne smem šo nekega lepega čina Mazure. V Klanjci leži bolan osmošolec, kterega je podpiral. Izve o onjem, obišče ga, miluje ga, dii mu 10 gld., pa reče, da naj se zdravi in hrani na njegove stroške. — Ta volitev je še izmed najslobodnejših, posnamete lahko, ka-košne so druge; volitve: »lucus a non lucendo!" Reklo se je: po takem bi bilo najbolje, da vlada sama imenuje iu voli svojo ljudi, iu ne bi bilo treba ljudstva vkup gouiti, kvariti in mu stroške nalagati. — Izvoljen narodni zastopnik g. Galliuff se zdaj sam sramuje in pravi, čemu so ga volili, ker ga zdaj nihče ne pogleda. Ban ga je trikrat prosil, naj prevzame vladno kandidaturo, dal se je zapeljati, in tako pojde kmalo na boben s poštenjem in ime-njem. Čudno jo tudi, kako so mogli za madjarsko, veri sovražno stranko glasovati celo nekteri duhovniki. — Med tem toga — još Hrvatska ui propala! Domače novice. (Visokorodni gosp. deželni predsednik baron Winkler) prosil je presvitlega cesarja pomoči za nesrečne Dolenjce, kterim je toča potolkla poljske pridelke. Tudi je storil potrebne korake, da se po drugih avstrijskih deželah nabirajo mili darovi. (Pogreba) c. kr. računskega nadsvetovalca g. Franca Suyerja vdeležilo se je včeraj popoludne mnogobrojno občinstvo, med njimi visokorodni g. deželni predsednik in mnogo uradnikov. Pokopal ga je preč. gosp. kanonik K 1 u n, ker je stolni župnik preč. gosp. kanonik K r i ž n a r bolehen. (Šentjakobsko-Trnovska podružnica) sv. Cirila in Metoda ima, kakor že naznanjeno, jutri ob 6. uri zvečer uaVirantovem vrtu svoj letni občni zbor. Po občnem zboru bo prosto zabavo spremljalo petje društva »Slavec". Spored petji: 1. Jauušovsky: »Domoljubje". — 2. Belar: »Kranjc, tvoja zemlja je zdrava". — 3. Nedved: »Domovina mili kraj". — 4. Volarič: »Z Bogom ti planinski svet". — 5. Stegnar: »Slavec in pevec". — 6. Mangolt: »Moj dom". — 7. Dr. B. Ipavic: »Bodi zdrava domovina". — 8. Zaje: »Zrinski-Frankopan". — 9. lleidrich : »Jadransko morje". (Pojasnilo.) Ker so po mestu očita društvu »Slavec", da je kot slovensko društvo zatajilo svojo narodnost, ker so se naznanila o razstavi njegovo zastave tiskale tudi v nemškem jeziku, moramo pojasniti to zadevo, da »Slavec" ni dal tiskati dotičnih naznanil. Vso stvar jo vredila gospica Foderlova, da po svoje pripomore namenu, ker jo čisti dohodek uamenila društveni zastavi. Stroški za zastavo bodo znesli okoli 1000 gold. — Radi tega ni treba dvomiti, je-li društvo slovensko ali ue. Načelništvo. (Arcliiv flir Heiinatskunde.) Gospod Franc Šumi dal je ravnokar na svitlo drugo sedaj dovršeno knjigo doneskov h kranjski zgodovini. Gosp. Šumi je, kakor se razvidi iz listiu dodane knjige, poseben prijatelj srednjega ali cerkvenega veka. Iz vseh arhivov, v kterih se nadja, da bi kaj našel za srednji vek, prepisuje listine. Iu res nahajamo veliko listin za zgodovino Zatičine, Kostanjevice, Mekin itd., o kterih do sedaj skoraj še ničesa ni bilo znanega. Gospod Šumi je zasledil v Gorici listine za Kostanjevico, za Mekine so iz državnega arhiva, za Zatičino pa iz Puzelnovega rokopisa in raznih drugih rokopisov, ktero je izdajatelj iz avstrijskih in italijanskih arhivov prepisal. Da so Šumijeve knjige za zgodovino cerkve iu občno zgodovino našo potrebne, to se razvidi iz velikanskih registrov, kjer se vsaka (tudi najmanjša znanstvena) stvar (alfabe-tično vrejena) hitro najde iu se večidel za vsako faro nekaj notri najde. Gotovo pa bo to še boljo, če se bode nadaljovalo priobčevanje gradiva, ktero se je neki tako pomnožilo od popred znanega, da je število nekterih listin narastlo od 100 na 1000. Gosp. Šumi pa nam je tudi v razpravah veliko zanimivega in važnega podal o slovenski pokrajini (marki), o kranjskih mejnih grolih, o Turkih, o maršalu Laudonu, o nekdajnih zadrugah (cunftih), o romarjih v Kolonijo ob Renu, o jezikovni zgodo- vini in starožitnosti Slovencev v Rosni, o sožiganji čarovnic na Krškem, o trgoviuskem mostu čez Savo pri Radečah (1222). Podal nam je pisma imenitnih Kranjcev: o Wallensteinu, Zrinjskem, Vegi, o Uskokih, o nekdanjem trgu Ljubelji in Kamniškem jezeru, o Valvazorji, o slovenskem kmetu iu plemenitažu, Bobiču iz Komende, ki je bil turškega paše siu itd. Iz tega površnega posnetka se lahko razvidi, da so res važne in podpore vredne te knjige. (Na Tržaški cesti) uašli so te dni pri zidanji nove hiše rimski grob. Ko ga izkopljejo, izroče ga deželnemu muzeju »Rudolfinumu". (Ponesrečil) se je v Trboveljskem rudokopu v Terezijski jami sekač Alojzij Benedik. Dobil je nalog, ondi novo stezo zavarovati z lesenim tramov-jem. Ko je bil v najboljšem delu, odtrga se velik kos premoga blizo 40 centov težak (dve toni) in ga v pravem pomenu besede zmečkd. Mrtvega so zvlekli na beli dan. (Žrd ga je ubila.) Minulo soboto pripeljal je v Orraožki okolici nek posestnik voz sena s travnika domu. Mož spreže, odveže žrd in jo vrže ob vozu na tla, ne da bi bil pogledal kara. Žrd pade iu njegovega lastnega dve leti starega otroka takoj do smrti ubije. Zadela ga je na glavo. (Požarne brambe) Žavska,Vranska,Lju-benska, Gorenjegrajska in Iiočiška (Rietz) sklenile so zjediuiti se v okrajno zvezo, ktera potem skupno pristopi k štajarski deželni gasilni zvezi. (Oklopne plošče) za vojne ladije pričeli bodo izdelovati v livarni v Š t o r e h na slov. Štajarji (blizo Celja). Prvi puskusi v tej stroki pričeli so se že pred več leti. (Treščilo je) v torek blizo Pragarskega v velik s senom naložen voz, na kterem so sedeli štirje kosci, peljavši se domu. Dva kosca in oba konja je strela ubila, ostala dva kosca sta pa hudo poškodovana. Prej ko ne so kose strelo na-se potegnile. (Velik dobrotnik) katoliške cerkve je gotovo v Gradcu živeči rimski grof Leopold baron Lilieuthal, ki je ob enem tudi neizmerno bogat. Za cerkev presv. Srca Jezusovega v Gradci, ki je še vedno v delu in bo še nekaj časa, kajti velikanska bo, daroval je do sedaj ta dobrotnik 72.000 gl. in skoraj ni tedna, da bi ne dal po 500 ali po 1000 gld. za enake dobre namene. Minuli teden dal je 200 gld. za zgradbo katoliškega semenišča v Most aru. (Sneg) je padel ua D u n a j s k o - N o v o m e š k o plaujavo dne 22. t. m. ponoči, pa se mu je tako mudilo, da niti jutra ui utegnil počakati iu je že pred dnem skopnel. (Na Dunaji) so pretekli teden zborovali šolski veščaki iu se posvetovali, po kterih načelih naj se odpravijo slabo obiskaae gimnazije. Zboru je predsedoval naučni minister dr. pl. Gautsch. Razne reči. — Sam si pomagaj! Mlada Bostouka se je peljala sama s tramvajem. V vozu bil je mlad človek, ki je v gospodično predrzno zijal. Začetkoma ga prezira, potem gubauči srdito čelo •— vse nič ne pomaga. Zdaj pa nepremično upre svoje oko ua za-vratnik predrzneža, in sicer ravno pod ušesom ter se namrdne, kakor bi se jej studilo. Potem se na-muza, kakor bi mu privoščila in se ž njim norčevala. Mladi človek se zgane, ne ve kam bi se djal. Nemirno se premika po klopi, božjastno vrti glavo, z izbuljenimi očmi bi rad našel tisto sumljivo reč na svojem zavratuiku. Gladi se, briše iu praska. Kakor hitro voz obstane, skoči vun. Teče v prvo gostilno, da se v zrkalu ogleda iu tisto ostudnost odpravi. Mlada Bostouka pa se jo znebila sitneža. — Pazite dobro na svoje otroke! Gospa Eders v Carthagi (Missouri) našla je svoje uajmlajše dete zadušeno na otročjem vozičku visečega. Pred nekoliko časa zapustila je isto, ki je še mirno spalo; brezdvomno je, prebudivši se, poskušalo iz vozička plezati. Pri tej priliki se je v jermen zamotalo in se tako žalostno zadušilo. — A žalibog ! kolikokrat so pri uas otroci brez vsakega varita sami sebi prepuščeni, akoravno bi imeli starih vedeti, da nesreča nikoli ne počiva! Telegrami. Dunaj, 25. junija. Prestolonaslednik Rudolf prišel je včeraj zvečer ob na 11 iz Londona. Dunaj, 25. junija. Prodajalnica in zalo-žišoa velike trgovske hiše in pazarja Rix ob cesti v prater so po noči skoraj popolnoma pogoreli; ogenj se je imel v sosednem stanovanji, škodo jo 50.000 gld. Berolin, 25. junija. Cesar se je včeraj peljal na sprehod. London, 25. junija. „Standard" poroča, da se povoljno vrše obravnave z Rusijo glede afganske meje. Upanje jo, da se kmalo končajo. Bruselj, 25. junija. Sonat je dovolil kredite za utrdbe reke Moze. Oltlic! Dne 15. t. in. je silna toča v 23 vaseh Kočevskega sodnijskega okraja, v občinah Polšnik in Moravče Litijskega sodnijskega okraja, v občinah Trebnje, Dobrniče, Velika Loka in Mirna Trebanjskega sodnijskega okraja iu v mnogih občinah Krškega političnega okraja na travnikih, njivah, v vinogradih in vrtovih napravila toliko škode, da je skoraj popolnoma uničila letošnje pridelke. V mnogih krajih tudi več let ne bodo mogli ničesa pridelati. Nenavadno debela toča je napravila mnogo škode tudi pri hišah iu gospodarskih poslopjih. Po uradnih poročilih je skupne škode okoli 300.000 goldinarjev. Večina nesrečnega prebivalstva živi se samo ob poljskih pridelkih. Nesreča je toliko večja, ker je v nekterih krajih toča pobila že poslednja leta in tudi lansko leto. Vsled pomanjkanja živeža iu krme so nesrečni prebivalci v veliki stiski, in le s hitro in izdatno podporo moremo odvrniti najhujšo bedo. Storil sem potrebne korake, da se, kolikor mogoče olajša tako velika nesreča za gospodarski obstanek; obrnem se pa tudi na priznano dobrot-ljivost prebivalstva za hitro pomoč in razpišem v ta namen nabiranje darov po vsi deželi. Darove vsprejemajo deželno predsedništvo iu politična okrajna glavarstva; darovi se bodo razglašali v deželnem listu in izročevali svojemu namenu. V Ljubljani, dne 24. junija 1887. C. kr. deželni predsednik: baron VVinkler 1. r. TTmrli so: 23. junija. Jovana Slivar, hišnega posestnika žena, 55 let, sv. Petra eesta št. 16, jetika. V boln išniei: 20. junija. Karol Pračak, delavec, 27 let, vsled telesne poškodbe. Tuj cl. 23. junija. hri Maliču: Janez Jaklitsch, trgovec, iz Nemčije. — J. Supančič, tovarnar, z Dunaja. — Liebmann, \Villner, Steinor, Kaporinsky, Stern in Perlberg, trgovci, z Dunaja. — F. Wilhelm, trgovec, iz Ogorskega. — Lorenc Apold, zasebnik, iz Celovca. Dr. Pfeiffer, c. k. (inančni sovetnik, iz Trienta. — Dr. L. Kas-sebon, odvetnik, iz Trienta. — Rosa Dancker, zasebnica, iz Trienta. Pri Slonu: Peter Sehleimer, trgovec, z soprogo, iz Varšave. — Kowarschik in Nastopil, trgovca, z Dunaja. — V. Chož, vrednik, iz Prage. — Arnold Ruf, trgovec, iz Štira. — Anton Ogrinz, c. k. okrajni glavar, iz Maribora. — Nikolaj Žebul, trgovec, iz Trsta. — Oskar Glaser, e. k. strojevod, iz Pulja. Pri Bavarskem dvora: Jožof Rottmayer, c. k. poštni uradnik, iz Trsta. — A. Potočnik, krčmar, iz Bleda. — Janez Bregar, posestnik, od Zagorja. Pri Južnem kolodvoru: D. Bass, potovalec, z Dunaja. — Ferd. Hauko, trgovec, s soprogo, iz Šlezijo. — Karol Lerch, o. k. vojaški upravitelj, iz Gradca. Pri Avstrijskem caru: Jakob Tušar, posestnik, iz Cerkelj. — Jakob Bajcr, posostnik, od Suhora. VrcmeiiNko sporočilo. g Čas Stanje Sag --Veter Vreme J*^; g ntiainvanin "komora toplomera ° opazovanja T mm p0 Celliju „ g 7. u. zjut.l 7d9 04 +10 8 brezv. jasno 24.2. u. pop. 787 76 +24 4 si. vzh. „ 0-00 9. u. zvee. 788-10 +18 2 si. zap. normalom. lOuuajska borza. (Telogratično poročilo.) 25. junija. Papirna renta 5% po 100 gl. (»16% davka) 81 gl. 25 kr. Sreberna „ 5% ., 100.. (s 16% davka) 82 . 40 „ 4* avstr. zlata renta, davka prosta 112 . 40 „ Papirna renta, davka prosta 96 « 85 „ Akcije avstr.-ojtersko banke 8S4 , — „ Kreditne akcije ... 283 „ — „ London.......126 „ 50 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleonil......10 „ 03 „ Ces. cekini.......5 „ 06 „ Neinike marke . 62 „ 15 „ Tržne cene dne 25. junija t. I. Pšenica, hktl. Rož, Ječmen, „ O vos, „ Ajda, Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh svež, kgr. JČMJE: Kl.jkr. 7 31 Špeli povojen, kgr. . — 04 4 71 Surovo maslo, „ . — i)u 4 22 Jajee, jedno „ . — J J 2 92 Mleko, liter. . . . — 8 3 90 Goveje meso, kgr. . — 64 4 71 Telečje „ ., . — 50 5 20 Svinjsko „ „ . — GOj 2 32 Koštrunovo „ „ . — 3G 11 — Pišaneo.....— (>0 13 — Golob .....— 20 11 — Seno, 100 kgr. . . 1 (d 1 — Slama, „ „ . . 2 O.v — 6G Drva trda, 4 □ ratr. 6 —I — 60 „ mehka, „ „ 4 —I C. kr. priv. zavarovalno društvo :i PMiif n u a Dunaji, kterega zaklad znaša 12 milij. gold. avst. velj., priporoča se o priliki bližajočo se žetve gospodom poljedelcem in kmetovalcem za zavarovanje proti požaru raznih poljskih in žili prlto. Glavno zastopstvo „Phoenixa" za Kranjsko v Ljubljani, Gradišče št. 2. J. Perliave. Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na Franc-a Terček-a, trgovca z želczjeni na Valvazorjevcm trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva. Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland iu Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje. asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih: okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila se vljudno priporoča (12) gori podpisani. iKnjiževna novost! V ML. založbi v Lj ubijanj izšla je ravnokar knjižica pod naslovom : Pripovedke za mladino. Poslovenil J. Murklč. Knjižica obsega dvanajst jako vabljivih, za mladino od 8. do 11. leta nabranih pri-povedek, mej njimi: „Žabji kralj" ali ..Železni Henrik", „Marijin otrok", „Zvesti Ivan", „Dobra kupčija" itd. ^ Cena knjižici je nasledn|a: mehko vezana 16 kr., trdo vezana 34 kr., s pozlačenima platnicama kr., okusuo v platnu vezaua 45 kr., po pošti 5 kr., več. Dobiva se po isti ceni po vseh bukvarnah. cODČEVA esenca tj;% lekarjapiccoli-ja , v.Ljubljani rešila 1110 jo od nepoplsljivih muk, kojo sem trpel vsled želodčevo obolelosti veliko let; vsa umetnost in veda zdravništva obupala je nad menoj in gotovo bil bi že danes pokopan, ko bi no našo I rešilno roko v toni neprecenljivem sredstvu, ki me je rešilo pogubno bolezni. II. Hermanu, delovodja v Tržaškem arzonalu. Izdclovatolj pošilja 'jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. :!