PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novemhra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
LE PRVI KORAK K UTRDITVI LIRE
Ko smo v drugi polovici letošnjega januarja na tem mestu komentirali sklep italijanske vlade, da zaradi čedalje večjega pritiska na Uro na mednarodnem monetarnem tržišču začasno prekine poslovanje valutnih borz, smo opozorili na dejstvo, da so za utrditev valute v zunanjem svetu potrebni vse drugačni ukrepi, predvsem pa u-krepi temeljitejše in trajnejše narave. Poznejši razvoj dogodkov je pokazal, da se pritisk na liro ne le ni zmanjšal, temveč, da se je celo akutno povečal, tako da je italijanska valuta na mednarodnem tržišču dosegla najnižjo kotacijo v vsem povojnem obdobju. V komentarju smo opozorili tudi na dejstvo, da bo nadaljnja usoda Ure v dobri meri odvisna od tega, kako bo reagirala Francija na pritisk na frank, na katerega so se mednarodni špekulativni kapitali preusmerili ob zapori italijanskih valutnih borz. Tudi v tem pogledu so se stvari pozneje zapletle: vrtinec je poleg francoskega franka zajel tudi druge zahodnoevropske valute, tako da sta ostala trdno zasidrana le nemška marka in švicarski frank. Spirala, ali «kača», evropskih valut se je pod tem pritiskom praktično razdrla in Evropska gospodarska skupnost je ponovno stopila za krepak korak nazaj na poti, ki naj bi vodila k postopni gospodarski integraciji, ki si jo je evropska deveterica postavila zg cilj ob podpisu rimskega sporazuma iz leta 1957.
Najnovejši «ples» evropskih valut opozarja nd dejstvo, da je ameriški dolar kljub svoječasni odpravi paritete z zlatom, ponovno nastopil na mednarodnem monetarnem tržišču kot glavna svetovna valida, ki nima po ušibitvi angleškega funta nobenega pravega tekmeca in ki se prav zaradi tega čedalje bolj uveljavlja ne le kot močna deviza, temveč tudi kot rezervna valuta in kot merilo za primerjanje vrednosti. Združene države Amerike imajo izrazito premoč na mednarod-nem monetarnem tržišču, in s to Predpostavko morajo pač računati Bospodarski krogi v Evropi in torej tudi v Italiji. Druga predpostavka, ki velja še posebej za Italijo, saj jc njena valuta v zadnjem neurju dosegla najnižjo raven, pa je v \em, da se je vrednost lire zmanjšala ne le v odnosu z dolarjem, temveč v odnosu z drugimi zahod-utmi valutami, hkrati s tem pa da So tudi slednje zdrknile v večjem ' uti manjšem razmerju navzdol.
S tem je postala možnost, da bi Italija izkoristila neuradno deval-uocijo Ure na mednarodnem mo-uetarnem tržišču za povečanje svo-le9a izvoza in torej za izboljšanje tfBovinske in plačilne bilance, občutno manjša, preostali manevrski Prostor (razliko med devalvacijo li-in devalvacijo drugih valut) pa °do najbrž kmalu zapolnile druge evropske države, in sicer z ukrepi Za utrditev in stabilizacijo svojih, Prav tako prizadetih valut. Zuna-ictrgovinska komponenta bo po vsem tem lahko le v omejenem ~segu pomagala liri, da se zopet rdi in uveljavi v «konkurenci» z bugimi devizami.
Zato je treba njeno trdnost za-}oviti predvsem z ukrepi notra-ie9a značaja, česar se je vlada Zadnjih dneh tudi lotila. Pri tem e kakor znano posegla po dveh Zvodih: podražila je denar in ^Pko zavila davčni vijak. Oba s CPU bosta prispevala k zmanj-irn\U n°tranie likvidnosti in bosta ela določene deflacijske posle-e> saj bosta potegnila iz obtoka Pov°a mdiiard lir- Sama na-v-nr novdl restrikcij je ugodno sv f ° na tečai lire v zunanjem ih 'U’ Vendar si ne smemo delati j , ^ da bo to stanje lahko troie ° V nedogled, ali da se bo lira tr(ìlaradi lek ukrepov dokončno u-p0 . a v °dnosu z drugimi valutami.
Se9 vlade gre namreč kljub bre-Blav’ k* naPrtuje državi — v vzr n^1n nmo dejavnikov, ki poso 0?a:’0 šibkost domače valute. Ti s;., ® odlje zakoreninjeni v italijan-0lrealn°sti in gredo od izrazite ■)jj0 lsnosti od tujine (pomislimo sosti n° UV0Z surovin, med temi zla-kra^ltr°}eia in kmetijsko - pre-neski r* proizvodov) do številnih v notranjem gospodar-tijstv UStnju (na Prlmer v kme-nih J1 ■ln živinoreji, dveh pridobit-v itaya.vrtostlk’ katerima, bi morali
zorno T posvetiti prvenstveno po-"‘ost, kar
gaja) y i Se pràv Botavo ne dolo take - Uta’ za katero se skriva-darstv^i S^!cost* notranjega gospo-• Pa kaj lahko postane žr-
tev pritiska špekulativnih mednarodnih kapitalov, kar se je dejansko' zgodilo v teh dneh.
Glede zadnjih vladnih ukrepov velja pripomniti, da bodo zanesljivo prizadeli življenjski standard v državi, ni pa zaenkrat gotovo, ali bodo v enaki meri tudi koristili zdravim gospodarskim prizadevanjem. Ni namreč se znano, kako se bodo uporabile milijarde, za katere se bo zmanjšala notranja likvidnost. Samo z njihovo naložbo v- produktivne dejavnosti se lahko zagotovi sorazmerna učvrstitev ekonomske .zgradbe. Glede tega vprašanja so sindikalne organizacije zavzele jasno in odgovorno stališče: delavci so pripravljeni prevzeti nase nova bremena, ki jih nalagajo neugodna konjunktura, italijanske obveznosti do tujine (tudi v zvezi z zadnjim posojilom 1 milijarde dolarjev) in obramba lire na mednarodnem monetarnem tržišču. Nova bremena, nove žrtve delovnih ljudi pa ne smejo ostati brez haska: razpoložljive milijarde bo treba tudi kar najbolj racionalno naložiti, kajti z najnovejšim posegom je vlada prišla le do pol poti: najtežje delo pa jo še čaka.
ELIO FORNAZARIČ
KONGRES KD SE NADALJUJE V OSTRI POLEMIKI NASPROTUJOČIH SI STALISC
----------------------------------------------i
Moro je potrdil vlogo posredovalca
v spopadu med straukinimi strujami
Kljub priznanju važne vloge in ljudskega značaja komunistične partije je predsednik vlade zavrnil neposredno sodelovanje s komunisti pri vodenju države
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 20. — Kot so si vsi pričakovali je prav Moro, ki ni nikoli skrival te svoje težnje, jeziček na tehtnici tega kongresa. V trenutku, ko se je v KD oblikovala jasna razlika med «dvema dušama» se je Moro dvignil nad obe in ponudil svoje posredovanje, da bi si tako zagotovil dejansko politično vodstvo stranke, čeprav je zato verjetno nekoliko razočaral pristaše Zaecagninija, med katere se tudi sam prišteva, vendar prej kot navdihovalec njegove politike, ne pa kot pristaš.
Moro je predvsem ponudil vsem strujam sodelovanje pri vodenju stranke in torej premostitev razlik, ki — po njegovem — zares niso tako globoke. Kar pa zadeva politično strategijo KD je Moro mnenja, da je edina dostopna politična koalicija zavezništvo med demokristjani in socialisti, v nasprotnem primeru, če bi PSI to odbil, pa politične volitve z vsemi negativnimi posledicami.
KD je, hočeš nočeš, «v ospredju italijanskega političnega življenja» in brez nje, poudarja Moro, ni v Italiji demokracije, niti
svobode.
Kar pa zadeva odnos do komunistov je Moro mnenja, da jim je treba omogočiti, da konkretno prispevajo k temeljnim izbiram, vendar iz opozicije, kajti razlike med KD in KPI, pravi Moro, so nepremostljive. Zato na koncu omenja celo možnost, da bi se po volitvah znašla KD v opoziciji in izraža. s tem v zvezi, upanje, da bi ji bilo omogočeno, da se iz opozicije bori za ponoven povratek na oblast.
Moro je govoril dolgo, megleno t in zapleteno, kot je njegov stil, i mestoma je bil celo nerazumljiv 1
ali dvoumen. Zdelo se je, da je to sam hotel, da bi ga vsak razumel
Začel je z ugotovitvijo, da je «manevrski prostor KD zelo .ozek», ker «je sama», tudi zato, ker ni perspektiv za «tradicionalna zavezništva» (kaj je mislil, na levi center, centrizem ali kaj tretjega?). Z argumenti KPI je kritiziral. sklep socialistov, ki so odprli vladno krizo in poudaril, da je sestavil enobarvno vlado samo zato, da prepreči v tej krizi predčasne volitve. Moro ni prepričan, da je levega centra konec, vendar, priznava, da ni to odvisno samo od njegovega mnenja. «Socialistični kongres», je nadaljeval Moro, «ni povedal nič novega», čeprav pušča odprto težko in zapleteno vprašanje dostopa množicam, ki jih predstavlja KPI, k oblasti.
Za Mora je torej edina pot tista. k; vodi k sodelovanju s KD. KPI pa je treba omogočiti, da «da na razpolago družbi s čutom
Živahnost delegatov in občinstva pogojuje tudi posege «zgodovinskih voditeljev» KB
RIM, 20. — «Prikazen blodi po kongresu, prikazen komunizma». Marx nam ne bo zameril, če smo si sposodili uvod njegovega «Manifesta» in tako opisali vzdušje, ki prevladuje na kongresu KD. Mimo razprave med Strujami o notranjem obnavljanju je namreč prav «strah 15, junija», strah pred prvič občutno nevarnostjo, da KD izgubi oblast v Italiji, prav ta strah - prvi vzgib povezovanja in predvajanja, da se mora KD korenito spremeniti. Sama avtokritič-nost, ki ne spoštuje niti najstarejših tabujev stranke (Rivoli je na primer rekel: «Sram nas bodi, da smo 30 let živeli na obrestih našega protikomunizma, medtem pa so nas komunisti razlastili») pa vodi k enemu samemu cilju: obnovljena KD, da bo sposobna vrniti Italiji kurz, ki se je nepreklicno prekinil junija lani. Tako lahko razumemo tudi, da se desničarji, kot je Oscar Luigi Scalfaro zavzemajo za koalicije s socialisti, enako kot Fanfani in jim ponujajo tudi «več oblasti», samo da razbijejo svoje odnose do KPI. In isti Scalfaro grmi proti nemoralnosti v stranki, proti korupciji, proti vsemu, kar je KD bila še včeraj. Tako se moramo vprašati : je to naval poštenosti. ali pa naval strahu?
Tn ta strah ni prazen, če'je minister za državne soudeležbe in «boss» dorotejcev iz Veneta, Toni Bisaglia, z odra pozval kongres KD, naj se pripravi na nekaj let opozicije, če bo levica zmagala na prihodnjih političnih volitvah. Biti moramo pripravljeni, da sledimo našim strankarskim kolegom, ki v stotinah občinskih, pokrajinskih in deželnih svetov iz opozicije branijo stališča KD, jé dejal Bisaglia in dal razumeti, da se to dogaja tudi v samem Rimu, kjer bodo prve dni prihodnjega tedna izvolili komunista Ferraro za predsednika deželne vlade Lacija.
Razumljivo je, poudarja Bisaglia, da se moramo tej možnosti izogniti, če, je le možno. Zato je ponovil svoj drzni predlog. Socialistom naj bi ponudili predsedstvo vlade. Ni nujno, da KD ohrani vse pozicije oblasti, pripravljena mora biti tudi popuščati, ko ji gre za biti ali ne biti.
Zakaj tako velika pripravljenost na popuščanje? Bisaglia nasprotuje možnosti «zasilne vlade» ali vsaj dogovora med strankami u-stavnega loka (in torej KPI) za izhod iz gospodarske krize, kot predlaga La Malfa in kar dopušča Zac-cagnini. Kot drugi dorotejci je Bisaglia mnenja, da bi to pomenilo priznati komunistom, da samo oni lahko rešijo Italijo, tako priznanje pa bi pomenilo hud, morda usodni udarec vodilni vlogi KD. Zato torej celo predlog, naj bi prihodnji predsednik vlade v koaliciji KD - PSI ne bil demokristjan, torej socialist ali pa kdo drug (tehnik, gospodarstvenik, izvedenec, vsekakor iz laičnega tabora).
Ko je Bisaglia stopil na tribuno res ni imel sreče. Ura je bila,nekaj po poldnevu in ozračje v dvorani je bilo razgreto. Nekaj minul prej so se nekateri delegati stepli, medtem ko je publika vzklikala, naj .jih vendarle ,kdo vrže,iz dvorane. Dobri dve minuti je publika
žvižgala Bisagli (ne pozabimo, da > lombo. Med delegati so nekateri je vpleten v škandal ponarejanja delili letake proti nedavnim de-volilnih rezultatov v Venetui,, ,da narnim in davčnim ukrepom via,-
se je Piccoli za predsednikovo mizo razburil in zahteval, naj jih Zac-cagnini pomiri. Res je samo tajniku KD uspelo utišati kričanje.
Do pretepa v. dvorani pa je prišlo,' ko' so začeli (in takoj prekinili) razpravo p Ciccardinijevem predlogu, naj kongres prekine politično diskusijo (tu so namreč pozicije nasprotnikov nove linije v KD šibke) in začne formalistično razpravo o neposredni izvolitvi tajtiika na kongresu. Komisija, ki je razpravljala vso noč, je soglasno sklenila, da bo kongres o tem razpravljal zadnjega dne. Cicear-dini je moral sprejeti poraz, kar pa je razburilo nekatere bolj prenapete duhove med delegati. Gonnella, ki predseduje kongresu je najprej ukazal rediteljem, naj vržejo iz dvorane časnikarje in televizijske snemalce, ki so se pomešali med sprte delegate.
Incidenti so se ponovili v še ostrejši obliki, ko je na oder stopil zakladni minister Emilio Co-
Kongresa KD se, poleg strank ustavnega loka. udeležujejo samo gostje tujih krščanskodeinokrat-skih strank. Zato so jim ob glavnem vhodu pripravili ogromen zemljevid sveta, na katerem piše, kje vse je prisotna KD v svetu. Naštetih je več kot 60 držav. Naše bralce bo zanimalo vedeti- da prištevajo demokristjani svojemu gibanju tudi zdavnaj strohnelo Koroščevo in Krekovo «Slovensko ljudsko stranko». Zadnje vesti o tej stranki so iz zadnjih predvojnih let, kò se je razpustila in vstopila v JRZ. Po smrti «ministra - žan-darja», patra Korošca, se je kdaj pa kdaj oglasil iz Londona samo še dr. Miha Krek, minister kraljeve vlade v pregnanstvu. Bogme, odsvetovali bi vendar italijanski KD zgledovanje po SLS. Naj nam verjame: Se ne splača.
Včeraj sestanek Berlinguer-La Malfa
RIM, 20. — Na sedežu komunistične poslanske skupine na Monteci-toriju sta se danes sestala politični tajnik KPI Berlinguer in predsednik PRI La Malfa v’ okviru La Malfove pobude o enotnem nastopu strank ustavnega loka za rešitev gospodarskih in finančnih vprašanj, sporazumno s socialnimi silami.
Po sestanku je Berlinguer izjavil časnikarjem, da z - La Malfo menita, da ni primerno dajati izjav o pogovorih, da bi ne prejudicirali ugodnega zaključka. Berlinguer je dejal, da sta se z La Malfo odkrito in prijateljsko pogovarjala o najvažnejših gospodarskih in finančnih vprašanjih. Podobno izjavo je dal časnikarjem tudi La Malfa, ki jim -je sporočil, da se bo v prihodnjih dneh, ko se bo zaključil kongres KD, sestal z demokrščanskimi voditelji.
de, kar je vzbudilo negodovanje njegovih pristašev. Colombo je dalj časa govoril o teh ukrepih in jih tehnično opravičeval, češ, da so bili neizbežni, ni se pa lotil resne a-nalize, kako je Italija sploh lahko zabredla v zadnjo krizo in kakšne so vladne (in njegove) odgovornosti v tem smislu. Kar se političnega problema tega kongresa tiče pa je Colombovo zadržanje najboljše komentiral socialist Ne-vol Querci: «Odobril je Zaccagni-nijevo poročilo, nato pa orisal Fanfanijeva stališča.»
Po Colombovem mnenju je za premostitev krize potrebna obnova italijanskega gospodarstva in industrije, država pa potrebuje v ta namen vsa svoja sredstva in ni smela nadaljevati, kot se je dogajalo januarja, s politiko zadrževanja kotacije lire in trošenjem dragocenih valut, ostalo je opravil, po njegovem mnenju, evropski denarni vihar, kajti države v Evropi se delijo na dve skupini: tiste, ki so se rešile iz . «naftne stiske», in one, ki so prešibke. Med temi je tudi Italija.
Colombo je v bistvu zavrnil vsako odgovornost za nastali položaj, ko je- komunistu Amendoli (ta je zahteval, naj odstopi) odgovoril: «Preveč me čisla poslanec Amendola, ko meni, da sem odgovoren za to, kar se je zgodilo. Nimam tako velike in satanske oblasti.»
Skoraj usodno je, da izzivajo dorotejci incidente v dvorani, tudi če se pojavljajo z ovčjim runom. Piccoliju več minut niso pustili do besede, nato pa se je vnel pretep, ko je Piccoli dejal, da je publika «plačana». Zdelo se je, da skušajo izzvati te incidènte, da bi prisilili Zaecagninija k stalnim posegom in pozivom k disciplini in tako dokazali, da ga baza ne u-boga.
Piccoli je najprej dejal (a Moro še ni govoril), da nasprotuje «skakanju na zmagovitega konja», misleč združevanje okoli Zaccagni-nija. Glede politike je ponovil nekakšen ,«KD - PSI iiber alles», a ob popolnem zaprtju do KPI.
Zakulisne spletke se medtem nadaljujejo z rastočim tempom. Skoraj ne mine ura. da bi se voditelji struj ne pogovarjali po križnem sistemu. Na nočni seji struj, M podpirajo Zaecagninija (to so Do-nat Cattino va «forze nuove», De Mitovi «bazisti», Rumorjevi skesani dorotejci, Colombovi prijatelji in morotejska struja) je prevladovalo stališče elastičnih dorotejcev, ki so vedno računali, da bodo jeziček na tehtnici in torej potrebujejo veliko manevrskega prostora, in sicer, da bodo Zaccagniniju zveste struje nastopale samostojno, vsaka zase, čeprav ob več ali manj dogovorjeni liniji, nobenega frontalnega spopada, kot se pač ne spodobi stranki, ki si po porazu želi .strnjenosti, čeprav za ceno meglenosti in novih porazov.
Tudi v «opoziciji» stvari ne gredo tako, kot so si želeli. Morda so nekateri (predvsem Andreotti) računali na možnost večjega spletkarjenja, a jim je Fanfani s svojim jeznoritim in ostrim posegom podrl vse mostove. Na drugem bre-
gu so ostali sami. predvsem pa brez voditelja. Fanfani, ki bi to j ad bil. ni «zmagovita karta». For-lani pa stoji ob strani in čaka. Tako dorotejcem in njihovim zaveznikom ne ostaja drugega, kot da se v svojih posegih na tribuni zelo pogostoma priporočajo bogu in njegovi previdnosti. To so opazili mnogi izmed góstov in je jezični ko-: mentator takoj vprašal:, «že v redu. toda kateri struji pripada bog?»
St. S.
Ponovno odložen proces proti Corvalanu
SANTIAGO DE CHILE, 20. -Odvetniki, ki zastopajo družino Luisa Corvalana, so sporočili, da so čilske fašistične oblasti menda ponovno ' odložile začetek procesa proti tajniku čilske KP. Proces bi se moral začeti že prejšnji ponedeljek, kaže pa, da si sodne oblasti mso na jasnem, če ga je treba soditi po vojnem ali pa civilnem pravu.
odgovornosti svojo moč», v okviru «soočenja». Okoli aove osi KD -PSI Moro dopušča tudi sodelovanje drugih sil, predvsem PSDI, PRI in PLI, odločno pa Moro zavrača zamisel o «zasilni vladi» s komunisti, ter je tako dokončno zaprl vrata, ki jih je uvodoma Zaccagnini priprl. Dorotejci mu bodo, skoraj gotovo, hvaležni.
«Iz negotovosti moramo najti pot»,' je zagrozil Moro, «pa čeprav z odločilno sodbo volivcev. Mi nismo za predčasne volitve, če pa po krivdi drugih ugotovimo, da je položaj brezizhoden, bomo demokristjani sprejeli izziv.» Kdor hoče razumeti, naj razume.
Mor ni varčeval nato s priznanji komunistom, njihovemu ljudskemu značaju in odgovornosti, je pa poveza) svoj odpor zavezništvu s KPI na mednarodne reakcije: «Tvegamo osamljenost, ki škoduje našemu razvoju, obenem pa lahko okrnemo delikatna ravnotežja, na katerih sloni mir na svetu.» Tu dodaja Moro novo grožnjo: javno mnenje bomo morali opozoriti na te nevarnosti, pa naj volivci odločajo, kot bodo hoteli.
Kljub vsemu pa Moro, ki v svojem govoru stalno kaže zdaj zobe zdaj nasmeh, pričakuje konstruktiven' prispevek «vseh». To so «trenutki narodnega življenja, ko je potrebna splošna odgovornost», tudi s strani komunistov «v opoziciji».
Tu je prešel k obravnavi notranjih problemov stranke. Dejal je, dà •‘jfcdplMP Zaecagninija, ^ istočasno pa «prisrčno» izrekel Sofifernošt Fanfaniju. «Prepričan sem», je nato izzvenel njegov ukaz. «da bo Zaccagnini odprt in bo delal predvsem za enotnost v stranki.» če ga kdo ni razumel je Moro tu takoj opustil hamletovske formule in postal zelo jasen: «Mislim enotnost v smernicah in v vodenju stranke», kajti «med nami ni dveh svetov, ki se oddaljujeta» in še «nepojmljivo bi bilo, da bi v tem tako težkem obdobju vodili stranko eni brez drugih ali enih proti drugim.»
«Pravijo,» je nato zaključil Moro, «da bomo v opoziciji». «Če to želi italijansko ljudstvo, naj bo. Upajmo samo, da bo mogoča zamenjava in na zgodovinskem kongresu KD vsekakor ponovno postavlja italijanskemu ljudstu svojo kandidaturo za vlado v tem novem in težkem obdobju, ki je poln zagonetk, pa tudi novosti in mož-
nosti.»
STOJAN SPETIČ
Predsednik vlade Aldo Moro
HiiiiitiHiiiiuiiiiituimiiiuitniiiiiiiuMiiiiuiiiiiiiiiiimiMiiiuuiimuitiiiuiuiimiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiMmia
LIBANON ŠE VEDNO NA POBU DRŽA VLJANSKE VOJNE
Sirsko posredovanje edini izhod iz krize
Preiskava o atentatu na letalo premiera Kare meja
BEJRUT, 20. — Predsednik vlade Rašid Karame, predsednik parlamenta Kamel Al Asad in bivši ministrski predsednik Salam so se vrnili danes zvečer iz Damaska, kjer so imeii pet ur pogovorov s sirskim predsednikom Asadom. Navzoči so bili tudi sirski zunanji minister Abdel Halim Kadam, načelnika glavnega štaba oboroženih sil general šebabi in pa poveljnik letalstva Džamil. Trije libanonski predstavniki bi morali dopotovali v Sirijo že včeraj, njihovo potovanje pa so odložili zaradi raketnega atentata, katerega tarča je postalo njihovo letalo.
Iz Damaska se je vrnila tudi delegacija desničarskih falangi-stov, ki se je prav tako sestala s predsednikom Asadom. Falangisti so bolj kot kdajkoli prej naklonjeni sirskemu posredovanju v libanonski krizi, medtem ko vodja socialistov Kamal Džumblat ne skriva svojega nasprotovanja do nji-
Na demokrščanskem kongresu pride včasih do zelo razburljivih prizorov. Delegati oporekajo govornikom, kar povzroča včasih veliko zmešnjave. Na sliki vidimo del delegatov, ki se neposredno udeležujejo razprave v dvorani.	(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii
Predsednik vlade Moro se je z včerajšnjim posegom na kon-gre«* KD postavil nad struje in potrdil svojo vlogo posredovalca v sporu mnenj in stališč, ki se oblikujejo na kongresu o bodoči politiki KD. Kljub temu pa Moro ni pozabil, da je predsednik vlade in je v tej vlogi posvetil večji del svojega posega u-pravljanju države in perspektivi političnega sodelovanja. Obširno je govoril o važnosti in vlogi komunistične partije v družbenem razvoju Italije, ob zaključku pa zavrnil možnost neposrednega sodelovanja KPI pri upravljanju države. Moro je priznal, da je leva sredina pokopana, dal pa je bodočemu sodelovanju med KD
in PSI pomembno vlogo «za mirni in demokratični razvoj italijanske družbe.»
Vse kaže, da je edini izhod iz Hude politične krize, ki pretresa Libanon že dalj časa, v posredovanju sirskega predsednika A-sada. Iz Damaska se je vrnila libanonska delegacija, ki je imela skoraj pet ur pogovorov s sirskimi zastopniki. Po nekaterih vesteh, naj iti že v prihodnjih dveh dneh objavili nov načrt za rešitev
krize in za preprečitev državljanske vojne. V zvezi s preiskavo o atentatu na letalo predsednika vlade Karameja naj omenimo, da večji del tiska izrecno pripisuje odgovornost predsedniku republike Frangieju, ki naj bi se hotel rešiti nevarnega političnega tekmeca.
V Trstu je bil včeraj VI. pokrajinski kongres Združenja bivših političnih deportirancev (AN ED) kot priprava na vsedržavni kongres, ki bo od 1. do 4. aprila v Modeni. Po poročilih predsedstva in tajništva so izvolili nov odbor in delegate na kongres, poudarjena pa je bila tudi zahteva po globalni zaščiti Slovencev v Italiji
lieve prisotnosti. Glasnik falangi-stov je napovedal, da bodo verjetno že v prihodnjih 48 urah objavili načrt za rešitev libanonske krize.
Vojaški položaj v Libanonu pa je še vedno izredno napel: poročajo o novem oddelku vojakov z uniformo palestinske osvobodir.e vojske, ki naj bi prišel iz Sirije. Del ■ teh sil, ki razpolaga baje z 18 oklopnimi vozili ,naj bi se napotil proti glavnem mestu Bejrutu, medtem ko so druge čete zasedle vas Baabda v neposredni bližini predsedniške palače.
Kar zadeva preiskavo o atentatu na letalo, ki bi včeraj moralo prepeljati predsednika vlade Karameja v Sirijo, naj omenimo, da so oblasti aretirale dva vojaka, ki sta bila v trenutku atentata na straži na letališču. Ni še popolnoma jasno, če so ju aretirali zaradi nepazljivosti ali pa zaradi njune neposredne udeležbe pri atentatu. Bejrutski tisk govori danes o obstoju obširne mednarodno zarote, katere cilj je razkosati Libanon ter povzročiti propad sirskega posredovanja. Nekateri devniki izrecno pripisujejo odgovornost za atentat predsednisu republike Frangieju. ki naj ,bi se hotel rešiti nevarnih političnih tekmecev '
Požar
v izraelskem hotelu
TEL AVIV, 20. — Zaradi hudega požara, ki se je danes ponoči vnel v hotelu v obmorski vasi Na-tanija, kakih 20 km od Tel Aviva, so izgubile življenje vsaj tri osebe. Kaže, da je v trenutku, ko je izbruhnil požar, za katerega si prevzema odgovornost organizacija za osvoboditev Palestine, kot je sporočila palestinska tiskovna agencija WAFA, bilo v hotelu približno 300 oseb, med katerimi je bito približno 40 ranjenih.
■ Požar se je vnel v veži, nakar se je razširil na višja nadstropja. Ogenj je uničil tudi sezname gostov, tako da je ugotavljanje istovetnosti izredno težavno.
lito na Bermudih
HAMILTON. 20. — Jugoslovanski predsednik Tito, ki je z obiskom v Venezueli končal državniško potovanje po Latinski Ameriki, se je med vrnitvijo v Beograd ustavil v središču Bermudskih o-tokov Hamiltonu, kjer ga je pozdravil guverner Edwin Leather. Tito si je ogledal turistične in zgodovinske znamenitosti Bermu-dov, sinoči pa mu je guverner Leather priredil slovesno večerjo.
Kot poroča italijanska tiskovna a-gencija ANSA je Tito pozno popoldne prispel na Portugalsko, kjer sta ga v kraju Faro dočakala predsednik republike Costa Comes in pa zunanji minister Melo Antune». Prve pogovore s portugalskim predsednikom bo Tito imel jutri zjutraj.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POKRAJINSKI KONGRES BIVŠIH INTERNIRANCEV
VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU
ZGODOVINSKI POMEN PROCESA O RIŽARNI
Zaključek tristranskega zasedanja o založništvu
Sporazum v Osimu in zahteva po globalni zaščiti Slovencev v Italiji Preklicati odlikovanje Collotti ju in urediti muzej v Rižarni!
Predlog o stalni komisiji in o medsebojnem prevajanju - Dragocen prispevek narodnih manjšin
V	dvorani «Di Vittorio» na sedežu jindikata CGIL je bil včeraj pokrajinski kongres združenja bivših političnih deportirancev (ANED), kot priprava na vsedržavni kongres, ki bo od 1. do 4. aprila v Modeni. Včerajšnjega kongresa so se kar v lepem številu udeležili bivši interniranci in svojci žrtev koncentracijskih taborišč ter zastopniki KPI, PSI, CGIL in deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v F-JK, pozdravno pismo pa je poslalo pokrajinsko tajništvo KD.
Po poročilih predsedstva in tajništva se je razvila živahna diskusija. Nato so izvolili novi pokrajinski odbor (potrjena dosedanja sestava in nekaj novih članov) ter delegate za vsedržavni kongres. Na kongresu je prišla do izraza zahteva, ki jo bodo delegati prenesli na vsedržavni kongres, da se odvzame odlikovanje «ad memoriam» zloglasnemu krvniku in kolaboracionistu Collottiju. Kongres je tudi soglasno podčrtal predlog, da se izpopolni in dopolni doku-mentarno-zgodovinski muzej v Rižarni in da se tam ustanovi mednarodni študijski center.
Glede novega sodnega postopka proti glavnim voditeljem SS-policije zaradi umorov in deportacij v koncentracijska taborišča, opozarja združenje ANED na nujnost zbiranja dokumentov in pričevanj ter pričakuje, da se sodni postopek ne bo dolgo zavlačeval.
V	poročilih in v diskusiji se je seveda precej govorilo o Rižarni in zanimanju, ki ga vzbuja tudi v oddaljenih pokrajinah, zlasti pri mladini, saj so od lanske pomladi zabeležil; že skoraj 500 tisoč obiskov. Prav tako so obširno govorili o poteku in zgodovinskem pomenu sedanjega procesa pred tržaškim porotnim sodiščem, ki ne odkriva samo zločine esesovcev, ampak tudi njihovih pomagačev, ter odgovornost tržaških šovinističnih krogov. Pri tem so odločno obsodili, kot žaljivo provokacijo, sklicevanje fašističnih in šovinističnih skrajnežev na «fojbe». Tem elementom pač ni pogodu sedanji proces o Rižarni, kakor tudi novi sodni postopek.
Bivši politični deportiranci in svojci žrtev so pozdravili sporazum v Osimu med Italijo in Jugoslavijo ter poudarili tudi zahtevo po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To je še posebej podčrtal v svojem posegu Albin Bubnič, v pozdravnem nagovoru v imenu pokrajinske federacije KPI pa Jelka Gerbec. Uvodno poročilo je i-mel predsednik dr. Ernesto Arbanas, o delovanju združenja pa je obširno poročal tajnik Giovanni Postogna.
9 Drevi ob 20. uri se prične vsedržavna stavka uslužbencev avtopre-vozniških in špediterskih podjetij, ki se bo zaključila v torek ob 8. uri.
• Zaradi nujnih popravil bo v prihodnjih dneh predor pod Montebellom zaprt prometu od 22. do 5. ure.
Obnavljanje izkaznic za upokojence
Pat-onat INČA—CGIL in sindikat upokojencev obveščata upokojence, ki hočejo obnoviti izkaznico INAM, naj se zglasijo v uradu INČA ali pri sindikatu upokojencev v Ul. Pon-dares 8, v krajevnih uradih ustano- j ve INČA v Miljah, pri Domju, na Trgu sv. Roka v Nabrežini ali v uradih rajonske zveze upokojencev v Skednju in pri Sv. Ivanu.
Plačevanje tretjega obroka za izlet Primorskega dnevnika jutri, 22. marca, in v torek, 23. t.m., od 9. do 13. in od 16. do 19. nre.
Vsi tisti, katerim zapade izkaznica pred 30. aprilom, morajo izkaznico obnoviti. Interesenti za obnovitev morajo imeti s sabo izkaznico INAM in knjižico INPS.
Tržaško društvo gojiteljev psov bo organiziralo v nedeljo, 2. aprila, XI. mednarodno razstavo psov vseh pasem. Razstava bo v prostorih tržaškega velesejma od 9. do 18. ure. Cene razstave bodo ljudske. Kogar zanima ta razstava, naj se obrne na društvo gojiteljev psov v Ul. sv. Mavricija 2.
Vljudno vabimo vse ljubitelje gledališke umetnosti, cenjene a-bonente, obiskovalce in prijatelje, ki predstavljajo najdragocenejšo in najpomembnejšo komponento kulturne stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, na počastitev tridesetletnice neprekinjenega delovanja Stalnega slovenskega gledališča.
Slavnost bo v soboto, 27. marca. ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Deželno upravno sodišče je objavilo razsodbo v zvezi s prizivom, ki ga je vložilo avtobusno podjetje SAP proti deželni upravi in podjetju ACEGAT in v kateri je zahtevalo preklic sklepa deželnega odbora, ki je svoj čas odvzel koncesijo za avtobusni povezavi Trst — Mačkolje in Trst — Prebeneg; obe progi je prevzelo podjetje ACEGAT. Z razsodbo je sodišče sprejelo priziv SAP, razveljavilo sklep deželnega odbora in obsodilo deželno upravo na plačilo sodnih stroškov. '
Aprila 1974 je deželni odbor začasno preklical koncesijo podjetju SAP in jo' podelil (prav tg^o začasno) Acegatui ki naj bi zagotovil avtobusne zveze -brez deželnih'podpor, ki jih je zahtevalo podjetje SAP, da bi lahko po političnih cenah vzdrževalo zveze z Mačkoljami in Prebenegom. Julija, istega leta je deželni odbor dokončno preklical koncesijo podjetju SAP in jo zaupal Acegatu. Proti temu sklepu se je pritožilo zasebno podjetje in sodišče je imelo za potrebno, da sprejme ta ugovor, če ne bo deželna uprava sprejela nadaljnjih ukrepov, ki jih dovoljuje zakon, bodo v kratkem v Mačkolje in Prebeneg zopet vozili Sapevi avtobusi.
Dijak težko ranjen pri prometni nesreči
Sinoči se je hudo ponesrečil 17-let-ni dijak Gianpaolo Morgan iz Ul. Cividale 65, ki je v Ul. Flavia v bližini dvorane «Paradiso» izgubil o-blast nad motornim kolesom, zavozil na levo stran cestišča ter padel in pri tem udaril z glavo ob tlak.
Danes praznuje v Borštu rojstni dan
MARIJA HRVATIČ
Še na mnoga leta ji želijo mož Albin ter hčerki Boži in Lori.
Včeraj se je v Časnikarskem krožku v Trstu končalo dvodnevno posvetovanje o problemih deželnega založništva, ki so se ga udeležili slovenski. italijanski in avstrijski kulturni delavci in založniki. Obsežnejši referat je najprej prebral prof. Walter Zettl, direktor avstrijskega kulturnega inštituta v Rimu, ki je govoril o likovnih realizacijah na literarne teme v Avstriji. Nato se je razvil razgovor o sodelovanju med tremi sosednjimi narodi. V ta namen je bila na predlog Kolenca ustanovljena ožja komisija, ki bo skrbela, da se bodo predlogi uresničevali. Gre najprej za načrt izdaje po dveh literarnih tekstov v vsaki od sosednjih dežel: n.pr. enega av-strijsKega in enega italijanskega v Sloveniji, slovenskega in italijanskega v Avstriji in slovenskega in avstrijskega v Italiji. Izdaje naj bi i-mele skupno opremo, kar bi poudarjalo enotnost prizadevanj po tovrstnih kulturnih izmenjavah. V take izmenjave naj bi se vključila tudi založba Slovencev v Italiji -Založništvo tržaškega tiska, ki bi tudi že v kratkem lahko predstavilo novejša pesniška prizadevanja pri sosednjih dveh narodih v Pesniških listih. O tem je spregovoril urednik Marko Kravos, ki je tudi
V bolnišnici, kamor so ga prepeljali v nezavestnem stanju, so ga sprejeli zaradi pretresa možganov in krvavenja iz desnega ušesa s strogo pri držano prognozo na oddelku za o življanje.
Štirje mladeniči ranjeni
pri nesreči na Greti
Štirje mladeniči so bili ranjeni v prometni nesreči, ki se je pripetila malo pred polnočjo na Greti. Kot kaže, so se vsi štirje vozili v fiatu 600 in iz še nepojasnjenih razlogov je po odseku ravne ceste na koncu Ul. Udine'avto trčil/vneko parkirano vozilo. Pri tem je zadobil naj-hbjše poškodbe 20-letni Nerino Zu-dich iz Ul. Stuparick.,13, ki se bo moral zdraviti 3 .mesece; 17-letni Maurizio Decòtti, T8:letna Nika Sartori in 18-letni Marino Vok so lažje poškodovani. Zaradi pozne ure nismo prejeli točnejših podatkov.
• Urbanistična razstava tržaške občine, ki je v dvorani anagrafskega urada v Pasaži Costanzi, bo za obi-skovalce odprta tudi danes od 10. do 13. ure.
Dne 17. marca je na tržaški pravni fakulteti z odliko diplomiral
ALEKSU
Mkruni nu Bljeaki mu iskreno čestitajo.
naglasil , da so taki ožji in ne-protokolarni dogovori danes še plodnejši in uspešnejši kot kdajkoli prej: v manjšem ambiento je namreč pot do realizacije načrtov krajša, pa tudi za razno politično spletkarjenje manj prostora.
Kravos je tudi poudaril, da je prav knjiga v času ekonomske depresije tista vrednota, ki je stabilnejša in bolj prikladna za mednarodno izmenjavo in torej njene «delnice» danes vsekakor rastejo v razmerju z upadanjem vrednosti potrošniških dobrin.
V razpravo o povezavah z raznimi kulturnimi centri in o oblikah in vsebinah teh izmenjav so posegli še direktorica galerije Lanterna Cominottijeva, tržaška založniška delavca Reggente in Bolaffio, direktor koprske Lipe in predstavnik slovenskih založnikov Kolenc ter Walter Zettl.
Kaže torej, da bo pobuda založbe Asterisco le padla na plodna tla in da bomo v kratkem lahko beležili večjo in kvalitetnejšo medsosedsko kulturno izmenjavo: predvsem si želimo večjo prisotnost slovenske kulture in literature v avstrijskem in italijanskem prostoru, saj je tod malo predstavljena in si sama težko utira pot.	M. K.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
Revija
«Primorska poje 1976»
Dobrovo: danes,	21.	marca,	ob
16. uri v telovadnici osnovne šole.
Dolina:	sobota,	27.	marca,	ob
20.30 v občinski telovadnici.
Sežana:	nedelja.	28.	marca,	ob
ob 16. uri v osnovni šoli.
Koper: sobota, 3. aprila, ob 20. uri v mestnem gledališču.
Miren: nedelja, 4. aprila, ob 16. uri v Kulturnem domu.
Gorica:	četrtek,	8.	aprila,	ob
20.30 v gledališču Verdi.
Trst: sobota, 10. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST j;:, ; ; Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja
PAVEL GOLIA
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v treh delih)
Glasba Aleksander Vodopivec Plesi	Janez Mejač
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidau
Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA
V torek, 23. marca, ob 15.30.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sklicuje
21. REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, 28. marca, ob 9. uri v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica 72
Stalno slovensko gledališče
llimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiminiirmimiiiiiiiiimmiiiniiiimiiiiiiiimiiiimmximifiiMiB
DEŽELNO UPRAVNO SODIŠČE SPREJELO PRIZIV PODJETJA
V Mačkoljah in Prebenegu zopet avtobusi podjetja SAP?
Sodišče je preklicalo sklep deželnega odbora, ki je zaupal progi podjetju ACEGAT, in obsodilo deželo na plačilo sodnih stroškov

Danes, NEDELJA, 21. marca BILKA
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 18.18 — Dolžina dneva 12.12 — Luna vzide ob 0.00 m zatone ob 9.28.
Jutri, PONEDELJEK, 22. marca VASILIJ
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 10,6 stopinje, najnižja 7,9, ob 19. uri 8,2, zračni tlak 1016,6 mb, rahlo raste, vlaga 38-odstotna, veter 20 km na uro, nebo delno po-oblačeno, morje razburkano, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. in 19. marca 1976 se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa je 33 oseb.
UMRLI SO: 62-letni Umberto Leo-norini, 84-letna Anna Corrente vd. Vascon, 85-letni Giuseppe Semsey, 85-letna Maria Petri vd. Randi, 78-
f ZAME so ; \AMJ30US/ /
REALTONE NOV US SANYO
ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI	| _
Včeraj- danes
letna Pura Adele Miotti vd. Casar-sa, 78-letni Glauco Štolfa, 77-letna Amelia Filiputti vd. Chieffo, 66Jet-na Noemia Sovran, 70-letna Raffaela Rodriguez vd. Moro, 72-letna Maria di Manzano vd. Cimador, 95-let-na Paola Novak, 86-letna Francesca Martincich vd. Škof, 55-letni Giordano Pavanello, 92-letna Maria Kirin vd. Pribaz, 88-letni Nicolò Loi, 79-letni Giuseppe Ricalo, 73-letni Giorgio Suppani, 89Tetna Giacomi-na Stener vd. Gorlato, 69-letni Bruno Wengerschin, 40Tetni Dario Fe-| resin, 73-letni Attilio Parenzan, 73-ietna Maria Pieri por. Battilana, 89-letni Giacomo Ciani, 77Tetni Eugenio Marussich, 74-letni Bruno Si-geili, 76-letni Giovanni Bregant, 72-letni Armando Bortoluzzi, 79-letni Giovanni Kleva, 80-letna Maria Crismancich por. Gregori, 93-letna Maria Severi vd. Pezza, 62-letni Giuseppe Lazar.
OKLICI: finančni stražnik Alberto Ricci in gospodinja Patrizia Lestin-gi, knjigovez William Vattovani in frizerka Daniela Facchini, točaj Elvio Muha in trg. pomočnica Annamaria Bortolato, podčastnik javne varnosti Leonardo Chirulli in učiteljica Anna Barletta, uradnik Tullio Hausner in trg. pomočnica Anna Maria Monti, kuhar Gianni Moras-sutto in otroška negovalka Nadia Milic, železničar Giorgio Cleopazzo in delavka Morena Coslevaz, železničar Michele Basile in uradnica Annamaria Limido, delavec Fabio Simonovič in bolničarka Adelina Londero, uradnik Fulvio Marzari in delavka Maria Brosich, cevar Ho-. mer Gregory in učiteljica France-
ZA VAŠO POROKO...
«FOTOGRAFIA» EEON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Orianl 2 (Barriera)
sca Santesso, uradnik Adriano Del Prete in otroška negovalka Marina Zorzet, pek Marino Kodarin in delavka Denis Zilli, delavec Ferruccio La Fata in trg. pomočnica Onelia Bernardini, barisi Fulvio de Luschin in uradnica Maria Manetti, varilec Alfio Ditommaso in delavka Sonia Kidrič, zdravnik dr. Ovidio Maran-doni in uradnica Anna Maria Lupe-tin, častnik Giuseppe Mancuso in gospodinja Anna Oliviero, uradnik Paolo Straini in psiholog Zdenka Prebil, bolničar Vladi Delise in u-radnica Mara Steiner, mehanični izvedenec Flavio Gallo in gospodinja Gisella Bassani, uradnik Enzo Craighero in uradnica Eura Bernini, karabinjer Anseimo Gualdaroni in delavka Rošanna Fabbro, šofer Giovanni Macuglia in uradnica Marina Carnieli, smetar Giorgio Sin-covich in delavka Franca Bulla, delavec Mario Bonin in upokojenka Cvita Sundov, industrijski izvedenec Albino Origoni in zdravstvena asistentka Renata Bevilacqua.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Gmeiner, Ul. Giulia 14; Manzoni,
Largo Sonnino 4; Al Cedro (INAM), Trg Oberdan 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209:197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
LOTERIJA
BARI	73	64 88	31	8
CAGLIARI	65	67 49	8	27
FIRENCE	55	82 32	90	29
GENOVA	35	8 1	13	60
MILAN	34	71 37	56	2
NEAPELJ	69	81 68	6	52
PALERMO	58	84 78	25	62
RIM	36	34 55	81	22
TURIN	19	7 89	11	52
BENETKE	a	29 75	26	79
ENALÒTTO 2 2 X X X 2 XXI			1 2	X
KVOTE: 12 točk - 8.315.000; 11 točk • 389.800; 10 točk - 35.800 lir
Gledališča
ROSSETTI
Danes, 21. marca, ob 16. uri Goldonijev « Il Campiello » v izvedbi ansambla Piccolo Teatro di Milano. Režija Giorgio Strehler. Pri osrednji blagajni rezervacije
Baletne predstave
Baletno predstavo gledališča Verdi za osnovne in srednje šole bodo ponovili, vedno ob 11.30, jutri in v torek.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja
Gostovanje primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
IVAN BUKOVČAN
PREDEN BO PETELIN ZAPEL
Prevod Vladimir Kocjančič Scena	Vladimir Rijavec
Kostumi	Milena Kumar
Govor	Ana Mlakar
Glasbena oprema Ulja šurev Dramat. vodstvo Janez Povše Režija JANEZ DROZG Danes, 21. marca, ob 16. uri ABONENTI SSG IMAJo POPUST
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Dario Fo
BURKAŠKI MISTERIJ
(MISTERO BUFFO) Burkasta štorija v dveh delih Prvič v slovenščini
Predstavo so pripravili: Boris Kobal burkež; Sergij Cer-kvenič slepec, Bonifacij VIII. Branko Sulčič pijanec; Darij Frandolič kmetavz, kvartopirec; Danilo Kohau pohabljenec, kvartopirec; Milica Kravos smrt, Ivanka, angel; Lidija Sosič angel, Marija; Marina Gulin krčmarica, Magdalena; Silvana Gulin Veronika; Sergej Verč režija in dramaturška priredba; Drago Jurca - Giorgi scena in kostumi; Atilij Kralj glasba; Marina Gulin, Boris Kobal, Lidija Sosič, Sergej Verč prevod; Marko Kravos, Sergej Verč prepesnitev songov; Boris Kobal ponašitev misterijev; Mira Sardoč lektorica; Franc Meula vodja predstave; Alenka Čepar šepetalka; Dario Košuta tehnično vodstvo in razsvetljava
Predstave v dvorani PD «Ivan Cankar» — Ulica Montecchi 6
Danes, 21. marca, ob 18. uri.
V prostorih gledališča bosta odprti dve razstavi: «Pet let SAG» ter razstava slik Draga Jurca -Giorgija.
SLOVENSKI KLUB priredi
v torek, 23. marca ob 20.30 predavanje:
Dr. PAVEL FONDA
« Problemi v zvezi s psihiatrično oskrbo »
V sodelovanju s Kulturnim društvom «Ivan Trinko» iz Čedada ter z Narodno in študijsko knjižnico v Trstu bo pol ure pred predavanjem otvoritev razstave beneškega tiska.
VABUENI
GLASBENA MATICA V TRSTU
Sezona 1975-76
Osmi abonmajski koncert
ACI BERTONCELJ
KLAVIRSKI RECITAL
V petek, 26. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Prosveta
PD «I. Cankar» vabi vse bivše odbornike, da se udeležijo seje, ki bo v društvenih prostorih jutri, v ponedeljek, 21. marca, ob 20. uri.
šola Glasbene matice v Trstu vabi ljubitelje glasbe na nastopa gojencev, ki bosta jutri, 22. marca, ob 18.30 in v torek, 23. t.m., ob 20. uri na Glasbeni šoli v Ul. R. Manna 29. Prvi nastop je namenjen najmlajšim iz oddelkov za klavir in violino, v okviru drugega nastopa se bodo pred-stavih gojenci klavirskega oddelka (šola prof. E. Ambrozeta). Vstop prost.
Razna obvestila
Društvo slovenskih izobražencev vabi na srečanje z ukovskim župnikom Mariom Garjupom in prof. Venosijem, organizatorjema tečaja slovenskega jezika v Ukvah, v ponedeljek, 22. marca, ob 20.15 v društvenih prostorih v Ul. Donizetti 3.
La Cappella Underground Počitek.
Ariston 15.30—22.00 «La smagliatura». Ugo Tognazzi in Michel Piccoli. Barvni film.
Mignon 13.30 «My fair lady», barvni film za vse.
Grattacielo 15.30 « Fratello mare » (Storia di una isola, l'avventura di un uomo). Zadnji veliki uspeh režiserja Folca Quilicija.
Fenice matineja 10.00—11.30 «La città degli acquanauti». Znanstvenofantastični film.
Fenice 15.30 «Hindenburg». Barvni pustolovski film Georgeja C. Scotta. Glavno vlogo igra Anne Ban-croft.
Excelsior matineja 10.00—11.30 «Paimiro lupo crumiro». Barvna risanka.
Excelsior 15.30 «Culastrisce, nobile veneziano». Barvni film. Igrajo: Marcello Mastroianni, Claudia Mori, Lino Toffolo, A. Celentano.
Nazionale 15.30 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni znanstvenofantastični film.
Eden 15.00 «Io non credo a nessuno». Barvni film, v katerem nastopa Charles Bronson.
Ritz 15.30 «Marcia trionfale». Barvni film. Igrajo Franco Nero, Michele Placido, M. Miou. Prepovedan mia. dini pod 18. letom.
Aererà 15.30 « L’infermiera ». Barvni film, v katerem igra Ursula An-dress. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 15.30 «La donna della domenica». Barvni film. Igrata Marcello Mastroianni in Louis Trintignant.
Cristallo 15.30 «Lo squalo». Barvni film režiserja S. Spielberga. Igra R. Shaw.
Moderno 15.00 « Telefoni bianchi ». Barvni film. Igrajo Agostina Belli, Vittorio Gassman, U. Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 15.00 «Gola profonda» (Deep Throat). Barvni fUm. Igra Linda Lowelace. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Los amigos». Barvni |jijm. Igrata Anthony Quinn in Fran-
: co Nero.
Impero 15.00 «L’ anatra all’ arancia». Barvni film. Igrata Monica Vitti, Ugo Tognazzi.
Vittorio Veneto 15.00 «Prigioniero della seconda strada». Barvni film. Igra Jack Lemmon.
Radio 14.30 «La frustrazione». Barvni film iz serije grozljivk.
Astra 15.00 «Noi non siamo angeli». Barvni film. Igrata Micael Coby in Paul Smith.
Abbazia 14.30 «Big boss». Barvni film. Igra Tony Curtis. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Volta (Milje) 14.30 «Funny Lady», v katerem igrata Barbara Streisand in Omar Sharif. Barvni film.
Razstave
V središčni galeriji Trinbio 2 na Starem trgu - Piazza Vecchia je odprla svojo razstavo znana tržaška umetnica Eva Ronay, ki bo razstavljala do 26. t.m.
Izleti
SPDT organizira danes, 21. marca, izlet po planinski «vertikali». Izlet bo potekal iz Krmina čez Krmin-sko goro v Gorico. Hoda bo okoli pet ur. Zbirališče je na železniški postaji ob 9.45. Odhod vlaka za Kr-min je ob 10.08. Povratek z vlakom iz Gorice.
SPDT priredi 4. aprila avtobusni izlet v Brkine, planinci bodo šli peš čez vas Tatre in Prem v Vremsko dolino, turisti pa se bodo z avtobusom ustavili v Ilirski Bistrici in o-kolici ter obiskali Prem. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. Ceppa 9, do 28. marca.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob nenadni in boleči izgubi našega dragega
MARCELA SIEGE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala pevcem Sv. Jakoba v Trstu ter pevskemu zboru Štanjel -Kobjeglava, enako govornikoma za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem poslovnim podjetjem tostran in onstran méje ter darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so darovali v dobrodelne namene in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama, žena, sin, hčerka, brat, sestra in drugo sorodstvo
Trst, Trbiž, Gorica, Štanjel, 21. marca 1976
Sekcija KPI Zorko Kralj in Zveza demokratičnih zena iz Trebč izrekata tovarišem Nardotu, Rikotu, Ginl, Dragici in svojcem iskreno sožalje ob bridki izgubi drage Tončke.
Odborniku in trenerju Leonardu Kralju in družini izreka ŠD Primorec iz Trebč iskreno sožalje ob smrti drage mame Antonije.
Dne 19. marca nas je v najlepših letih mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni
ANGEL KOŠUTA
podpolkovnik letalstva v Zadru Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 22. t. m. v Zadru.
Potrti naznanjajo žalostno vest: žena Rina, sin Andželko, hčerka Liljana, vnukinja, mati, sestre ter drugi sorodniki
Trst, Zadar, Piran, Zagreb, Križ, 21. marca 1976
..................
V 93. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in nona
MARIJA SEVER vd. PEZZA
Pogreb bo v torek, 23. t. m. ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: sinova Karlo In Rudolf, hči Justina, vnuki Filip, Karmela in Marija ter drugi sorodniki
Iskreno se zahvaljujemo dr. Dragu Martelancu za vso dolgoletno zdravniško nego.
Trst, 21. marca 1976
t
Zapustila nas je naša draga žena, mati in sestra

MARIJA KRIŽMANČIČ por. GRGIČ
Pogreb bo jutri, 22. marca ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Padričah

Žalostno vest sporočajo: mož Franc, sinovi Milko, Silvan In Aleksander ter hči Silvana z družinami, sestri in drugo sorodstvo
PadriČe, Ljubljana, Trst, Bazovica, 21. marca 1976
V starosti 91 let nas je za vedno zapustila naša predraga mama in nona
ANTONIJA ČUK vd. CARLI
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, 21. t.m., ob 11. uri iz hiše žalosti, Trebče 200, na domače pokopališče.
Žalujoči: sinova Riko in Leonardo, hči Regine, nevesti Lisi in Dragica, vnuka Marijana in Oliver ter drugo sorodstvo.
Trebče, 21. marca 1976
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel. 38-006
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, Id so spremili na zadnji poti našega dragega moža, očeta, brata, nonota in tasta
J0AHINA DEBENJAKA
Posebna zahvala č. g. župniku, vsem sosedom, ki so nam na katerikoli način pomagali, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so pokojnika spremili k večnemu počitku.
Družina Debenjak
Bazovica, 21. marca 1976
ZAHVALA	
Globoko ganjeni ob izrazih sočustvovanja, ki smo deležni ob izgubi naše drage	jih bili
VIKTORIJE ČUK roj. KRALJ	
se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. Družine: Čuk, Kralj in Antoni	
Trebče, 21. marca 1976	
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
ERMINIJA SOSIČA
Posebna zahvala dr. Ivanu Hrovatinu, č.g. župniku, VZPI na Opčinah, pevskemu zboru Vasilij Mirk, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
Svojci
Opčine, 21. marca 1976
MNENJE ZDRUŽENJA STARŠEV SREDNJE ŠOLE «SREČKO KOSOVEL» NA OPČINAH
Program
sestaviti
] za slovenske šolnike v duhu pooblaščenih odlokov
Protest zaradi prepovedi pouka slovenščine v Ukvah - Okrepiti sodelovanje s športnimi društvi • Solidarnost z zavodskim svetom dolinske sred. š., ki so mu šolske oblasti zavrnile proračun
Združenje staršev srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah je na svoji redni seji v torek zvečer obravnavalo vrsto aktualnih vprašanj, ki zadevajo njihovo šolo, pa tudi širšo slovensko šolsko problematiko. O problemu zavrnitve šolskih proračunov od strani šolskih oblasti je združenje mnenja, da je treba čimprej preko Sindikata slovenske šole sklicati zavodske svete vseh slovenskih šol tržaške pokrajine in tako doseči v prihodnjem letu enotno ukrepanje vseh šol. Za sedaj izreka zavodskemu svetu dolinske srednje šole vso svojo solidarnost.
Po obravnavanju raznih tekočih vprašanj zavoda se je združenje dotaknilo tudi prirejanja vsakoletnega seminarja za slovenske šolnike v Trstu. Mnenja je, da bi bilo treba program seminarja sestaviti tudi v luči pooblaščenih odlokov, po predhodnem posvetovanju z zavodskimi sveti slovenskih šol v zamejstvu in da bi bilo treba v prihodnje obdelati tudi probleme, ki zadevajo splošno vzgojno - pedagoško stanje na naših šolah, probleme torej, ki postajajo iz dneva v dan bolj pereči tudi na slovenskih šolah. Združenje izraža svoje nezadovoljstvo zaradi izbire datuma za tako, sicer zelo pomembno, pobudo, saj se že itak zelo nizko število šolskih dni še dodatno skrči, obenem s tem izraža tudi svojo osuplost nad slabim obiskom seminarja s strani šolnikov, kar bi bilo treba v bodoče ustrezno urediti.
,'Tudi primer prekinitve pouka v izredno slabih vremenskih razmerah, kot se je to zgodilo prejšnji teden, terja, da se šole, ki jih slabo vreme najbolj prizadene, pripravijo na tako rpoznost in da se torej pouk, čeravno v improvizirani obliki ali skrčenem obsegu, vendarle nadaljuje.
Ob koncu seje so prisotni obravnavali še vprašanje sodelovanja in povezovanja šole s področnimi športnimi društvi, ki bi ga bilo treba okrepiti. V ta namen bo skupno z zavodskim svetom šole sklicalo sestanek z vodstvi športnih društev, ki delujejo na območju šole.
O prepovedi pošolskega pouka v Ukvah pa je združenje odobrilo sledečo protestno izjavo:
«Združenje staršev srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah najodločneje obsoja prepoved uporabe šolskih prostorov v Ukvah za popoldanski pouk slovenščine, posebno pa obsoja dvojno mero videmskih šolskih oblasti, ki niso enako ukrepale glede uporabe istih prostorov za pbuk verouka, za katerega je tudi manjkalo formalno dovoljenje. Tako zadržanje šolskih oblasti žali vso slovensko zamejsko skupnost, ker je to nedvomno člen stoletnega teptanja osnovnih pravic Slovencev, zlasti tistih v videmski pokrajini. Združenje staršev poziva pristojne šolske oblasti, da nemudoma izdajo dovoljenje za pošolski pouk slovenščine v Ukvah, obenem pa poziva tudi de-
želno vlado, da končno napravi vse potrebno, da se na osnovi ustave in osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo omogoči vsem Slovencem v Italiji neoviran vsestranski razvoj, zlasti da prepreči, da se še nadaljuje s politiko raznarodovanja in odrekanja osnovnih človečanskih pravic Slovencem v videmski pokrajini».
Topel sprejem TPPZ v Trbovljah
-Tržaški partizanski pevski zbor je nastopil v petek na dveh abonmajskih koncertih v Trbovljah. Prihod pevcev in orkestrašev v ta znameniti rudarski kraj je pozdravila godba na pihala, nakar so predstavniki Trbovelj izrekli dobrodošlico. Gostiteljem se je za prisrčen sprejem zahvalil predsednik zbora
Pred izvedbo Partizanske balade so tamkajšnji združeni mešani zbo ri zapeli v pozdrav «Zdravljico». Starešina zbora Miro Preselj je orisal vlogo in pomen TPPZ v zamejstvu. po izmenjavi daril in cvetja pa se je mogočno oglasila partizanska in borbena pesem v izvedbi 120-članskega ansambla. Tokrat je vodstvo zbora vključilo v spored koncerta tudi nastop mladega violinista-virtuoza Čriomira šiškoviča, ki je cb spremljavi sestre Mojce izvedel Leclerjevo sonato za violino in klavir v D-duru in Srebotnjakovo so-natino v C-duru. Mlada glasbenika sta umetniško obogatila večer s svojo izvrstno igro in požela buren aplavz občinstva. Sledil je drugi del balade, kateri so dodali še špansko revolucionarno pesem in zaključili z Internacionalo. Po koncertu so predstavniki mesta Trbovelj zadržali goste na prijetnem srečanju.
K. A.
OD ČETRTKA DO NEDELJE V TRSTU
Na tržaški univerzi se študentje vnete pripravljajo na volitve
Letos so predložili pet list - Na skupni levičarski listi kandidira tudi slovenska študentka Marta Ivašič
Konec tedna bodo potekale na u-, stavniki skrajne nacionalistične des-niverzi volitve študentskih predstav-, niče.
nikov v upravni svet univerze (to je organ, ki je med drugim odgovoren za razdelitev fondov za didaktično in raziskovalno dejavnost) ter v u-pravni odbor univerzitetne podporne ustanove (ta upravlja menzo, študentske domove, športne in druge objekte).
Levičarska lista «Unione e lotta democratica antifascista» — «Demokratična antifašistična enotnost in borba» — je sad programskega spo razuma socialistične stranke, Acli, furlanskega gibanja in komunistične partije. Pri tem moramo omeniti, da je posebna točka političnega pro-
Letos so na volitve predložili pet ' S1'3™3- ki Sa llsta objavila, po-list:	«Rinnovamento universitario». ®v’e.cen3 manjšinskemu vprašanju.
(Univerzitetna obnova), to je urad- Objavljamo ga zato v celoti: «ž,a-na lista krščanske demokracije; «Al- vzemala se bo za zaščito etničnih ternativa laica» (Laična alternati- 111 kulturnih manjšin: za razširitev va), ki je lista liberalcev; «Fronte raziskovalnega in študijskega de:a, della Libertà», ki je odkrito faši-!za konkretne pobude o vprašanju stična lista, njen nosilec pa je Grilz, .j jeakovtie avtonomije, skalnega po-voditelj, misovške mladine, ki. je bil priprt ob nedavnih hudih dogodkih
na univerzi; druga izrazito desničarska lista je «Libera unione studenti - LUS», ki se sicer uradno predstavlja kot apolitična grupacija, za katero so pa dali pobudo pred-
'ložaja, kulturnih tradicij slovenske narodnostne manjšine v tržaški, go
Rudi Žerjal.
S PREŠERNOVE PROSLAVE PD «FRANCE PREŠEREN» V BOLJUNCU
Odločna zahteva po preklicu prepovedi pošolskega pouka slovenščine v Ukvah
Na prireditvi so nastopili osnovnošolski otroci, igralca SSG Rodoškova in Starešinič, slikarja Černigoj in Vekjet, gojenci Glasbene malice ter društveni pevski zbor
V sredo je prosvetno društvo «France Prešeren» priredilo uspelo Prešernovo proslavo v prostorih o-snovne šole. Prazniku slovenske kulture so prisostvovali konzul SFRJ Marinko Kosor, dolinski župan Edvin Švab in številni domačini, tako da je bila učilnica prenatrpana.
Priložnostni govor je imel domačin Klavdij Ota, ki je v uvodu podal lik in vehlčino našega največjega pesnika. Orisal je naš boj za priznanje pravic. Dejal je: «Naši napori se morajo nadaljevati, naša bitka ne sme poznati poraza, tesno se moramo povezati z naprednimi množicami italijanskih demokratov in skupno graditi most med tu živečima narodoma.» Nato je Rossana Petaros prebrala protestno resolucijo, ki se glasi :
«Prisotni, zbrani, na„prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Boljuncu dne 17. marca 1976. odločno obsojamo nedemokratične u-krepe videmskega šolskega skrbnika v zvezi z ukinitvijo pošolskega pouka v slovenskem jeziku v Ukvah, protestiramo proti krivičnemu odnosu tržaške občinske in pokrajinske uprave ter deželne vlade do slovenske narodne skupnosti.
•HMiinniuniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini*i**iiiiiiiiiiiii»iiiiii»iiini*ini»iiiiiiiiimtiiiiMmniiiin*iiniii*ii*iiinoilii»
SMRTNA KOSA V PAMIČAH
Poslednje slovo od babice Marije Križma nčič - Grgič
Jutri se bodo v Padričah za vse-poslovili od Marije Križmančič Por. Grgič. Po dolgi bolezni je v Petek ponoči v častitljivi starosti 1 let za vselej zatisnila oči. Nje-a smrt ni potrla le najožjih sorodnikov. Za njo žalujejo vsi va-«b^' *n sosedje vasi, vsi, ki jim je ipu a koroara», kakor so jo vsi ra-e klicali, pomagala na svet. Botra b	ie k’la namreč poklicna
jj ca in bolničarka in vsi so se ra-zatekli k njej. Pomagala je Iju-pri porodih in v bolezni in so jo j,, zaradi tega vsi poznali in cenili.
Jeno priljubljenost pa je še pove-. ’ njen družaben in prijazen zna-Prt i!n. Požrtvovalnost. Vsakomur je 'fočila na pomoč v potrebi, po-, tokrat tudi v nočnih urah, če je
M treba'
La*f -'ia se je rodila v Bazovici pri , Jtovih. p0 šolanju v domačem ni« .se ic zaposlila v tržaški bol-i,- nict ter se tu izučila za bolničar-
zaposlila
s°pO babico. Leta 1928 se je omožila j2 prancem Grgičem - Tagurjevim . adrič, kateremu je povila dva iila°Va 'n hoer. Svoje otroke je vzgo-ne v naprednem in narodnozaved-ial . nhu, kakršen je vselej opla-svo-^no zavest. V tem duhu je s SvJlrn strokovnim znanjem in s vaia .Požrtvovalnostjo veliko prispe-zdr», u*-mec* NOB, ko je zbirala Zaver] ^ ztyež za partizane. Kot la ,na slovenka je rada sodelova-Pa ip11Pro?Vetnem društvu, posebno je rari °ba narodno nošo, ki si jo ^žnosti nabe*a ob marsikateri pribi EdpK6?1 izrekamo ob bridki izgu-< - « *>
Nenadoma je umrl Angel Košuta-Ančko
Raznolika so bila pred leti pota naših rojakov. Angel Košuta, po domače Ančko, rojen leta 1927 v Križu v zavedni družini pri «Procesije-vih», se je že kot otrok s starši preselil v Jugoslavijo; njegova družina se je morala namreč pred fašističnim nasiljem zateči v Zagreb. Ančko je seveda že mlad odšel v partizane, kjer se je odlikoval po svoji hrabrosti. Leta 1945 je bil zastavnih, po končani vojni pa se je pri vojaškem letalstvu izučil za pilota lovca. Ta poklic ga je izredno zanimal in vanj se je poglobil ter se v kratkem usposobil za inštruktorja s činom podpolkovnika; služboval je v Zadru, kamor se je preselil z družino in pred letom dni je odšel v zasluženi pokoj.
Ančko je večkrat obiskal svoj rodni kraj, kjer ima še dandanes mnogo sorodnikov. Zadnjič je bil v Križu v lanskem poletju, zdrav, vesel, poln načrtov za bodočnost. Pred kratkim so njegovi sorodniki izvedeli, da je bolan, nihče pa si ni mislil, da ga bo huda in kruta bolezen tako hitro iztrgala svojcem; na Jožefovo je umrl v Zadru, kjer ga bodo jutri spremili na zadnji poti.
Naj mu bo lahka dalmatinska zemlja, ki jo je ljubil kot svojo rdečo kriško zemljo. Ženi, otrokoma in ostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
M. M.
Zahtevamo, da pristojne oblasti spoštujejo 3. in 6. člen republiške ustave ter 3. člen dežele s posebnim statutom, obenem pa izražamo ukov-skim otrokom in vsem rojakom našo Solidarnost, ter vsem, ki se borijo, da se načelno izvaja enakopravnost slovenskega jezika.
Klavd:j Ota je zaključil s prepričanjem, da se bo naš nacionalni boj ugodno razvijal, da bomo priča popuščanju napetosti v teh krajih, da se bomo kulturno in idejno osveščali, da bomo na prihodnjih kulturnih praznikih lahko upravičeno ugotavljali, da naš boj ni bil zaman.
V pestrem kulturnem sporedu so se najprej predstavili osnovnošolski otroci, ki so pod vodstvom učiteljice Ljube Smotlak zapeli pesmi «0-troci pesniku Prešernu» in «Jaz pa pojdem na Gorenjsko». Učenci 5. razreda pa so podali recitacijo Prešernovega «Uvoda h Krstu pri Savici». Društvo je na proslavo povabilo tudi igralca SSG Zlato Rodoškovo in Staneta Starešiniča, ki sta med posameznimi točkami rechirala Prešernove pesmi. Začela sta z «Vrbo» Starešinič in «Zdravilo ljubezni» Rodoškova. Napovedovalka Magda Maver je nato predstavila letošnjega Prešernovega nagrajenca slikarja prof. Avgusta Černigoja. V razgovoru z mlajšim slikarjem in svojim učencem Vekjetom je Černigoj odgovarjal na razna vprašanja o pomenu Prešernove nagrade, o izobešeni lastni intarziji Franceta Prešerna, o zamejskih slikarjih — nekdanjih lastnih učencih, o osebnih razstavah in o bodočem delu.
Gojenca Glasbene matice Aleksander Beltrame in Ivan Milič sta na harmoniko zaigrala Avsenikov 0-penajmar in Casagrandejevo Sarabande, Zlata Rodoškova je podala pesem «Slovo od mladosti», Aljoša Kosor je na kitaro zaigral Caras-sijevo Mazurko, Stane Starešinič je občuteno recitiral «Povodnega moža» Igor Starc je na kitaro zaigral Villa - Lobosov Preludij št. 3, Zlata Rodoškova pa spet s pesmijo «Sveti Senan».
Društveni mešani pevski zbor je pod vodstvom Draga Žerjala zapel šest pesmi: Venturinijevo «Pozdravljena domovina», Ipavčevo «Milado», Zepičevo v vriredbi Draga Žerjala «Trink, trink», spet Ipavčevo «Lahko ] noč», Prešernovo v Žerjalovi priredbi «Strunam». Stane Starešinič je podal «Zdravico», zbor pa je z isto pesmijo v Vrabčevi priredbi zaključil večer.
V. L.
riški in videmski pokrajini; za priznanje izvirnih tradicij in kulture furlanske in nemške etnične skupine v deželi in da bo tržaška univerza most pri razvoju kulturnih, znanstvenih, političnih in gospodarskih odnosov, pri razvoju prijateljstva in bratstva med Italijo in mejnimi državami. Poudarjamo poleg tega specifični značaj slovenske narodnost-i ne skupnosti: v okviru obnovijene-I ga sodelovanja med Italijo in Jugo-| slavijo po osimskem sporazumu mo-: rajo biti priznane Slovencem vse ! pravice, tudi na univerzi mora biti ! dovoljena najširša uporaba slovenskega jezika.»
V skladu s temi izjavami kandidira na levičarski listi tudi slovenska študentka Marta Ivašič, ki obiskuje tretji letnik filozofske fakultete (preferenčni glas št. 4). Lista se med drugim zavzema tudi za stalne stike med izvoljenimi predstav-niki in bazo študentov, kar je bi-. ! la nedvomno največja pomanjklji-
sti predlagal, da bi se naša občinska uprava zavzela za to, da
predvideno mednarodno postajališče . v^st* m-eteklega delrn pri Fernetičih pi està vili piot. vzho- j izidi prejšnjih volitev du. Že tedaj sem namreč ugotovil, da spričo položaja, ki je nastal po podpisu sporazuma med ItaLjo in Jugoslavijo, predvidena industrij-ska prosta cona lanko dobi koristno ■ vjgi
so bili naslednji: od devetih predstavnikov v obeh odborih ,je bilo pet izvoljenih enotni levičarski listi, med temi slovenski študent Dušan Udo-dva sta bila krščanska demo-
povezavo z mednarodnim prometnim j krata, en liberalec in en fašist, ki postajališčem. Smatramo še vedno, sicel. ni pl.išel na nobeno sejo. Le da bi takšna rešitev ustrezala funk- —j -— --	->- --
cionalnosti mednarodnih odnosov, o-benem pa bi kar najmanj oškodovala naše občinsko ozemlje in njegove prebivalce.
Zato vas, gospod župan, vprašujem, kakšne korake ste napravili, da bi na predlagani način v največji možni meri zaščitili interese do-piačega, prebivalstva.»
• Zdravstveno socialni center, socialni fond, štivanske papirnice, ZSMI in ZKMI priredijo- danes, 21. marca, ob 16.30 v nabrežinski občinski telovadnici predstavo mimike Kemtha Browna «ZAPOR» z dramsko skupino iz raziskovalnega centra za gledališča. Sledil bo koncert z ansamblom «Praprot». Vstop prost.
tos predvidevajo, da se bo število volivcev povečalo, saj je več organizacij, npr. PDUP in Avanguardia Operaia, spremenilo svoje stališče in napovedalo sodelovanje na volitvah.
Na koncu še nekaj informacij o poteku samih volitev: študentje bodo volili od četrtka, 25. marca, do nedelje, 28. marca, in sicer: prva dva dneva, v četrtek in petek, bodo lahko vsi volili v glavni stavbi univerze v Trstu, v naslednjih dveh ,(jijeh, v soboto in nedeljo, pa bo lah-'ko vsak oddal svoj glas na volišču svojega volinega okrožja — Tržačani vedno na univerzi — drugi pa na sedežu univerzitetnih krožkov v Gorici, Tržiču, Vidmu, Tolmeču in v Pordenonu. Za upravni odbor univerze lahko vsak odda dva prefe-
iiiiiiiiiiimmiiimiiin ni lin 11111111111111111111111111 HiiriiiufiiimiiiiiiitimiiiiiimiiiiiiiimiimiiiiiMiiiiiiiimii
Petinsedemdeseti rojstni dan Ivana Obita iz Gorenje M j erse
Vprašanje svetovalca SS Karla Guština županu Pavlu Colji
Član svetovalske skupine Slovenske skupnosti v repentabrskem občinskem svetu Karlo Guštin je naslovil na repentabrskega župana Pavla Coljo pismeno vprašanje s sledečo vsebino:
«Na seji občinskega sveta z dne 18. novembra 1975, sem v imenu svetovalske skupine Slovenske skupno-
Bolžni. smo, da se spomnimo obletnic zaslužnih ljudi, tistih, ki so kakorkoli prispevali sv,oj delež . v borbi za svobodo, napredek in kulturo. Eden izmed teh je Ivan Baptista Obit iz Beneške Slovenije, ki bo praznoval v soboto, 3. aprila, 75. pomlad svojega življenja. Rodil se je v revni kmečki družini v Gorenji Mjersi, v davnem letu 1901.
Ivan Baptista - Obit je bil partizan do konca vojne in v povojnih letih je postal vnet pripadnik in odločen zagovornik boja za človečanske in narodnostne pravice beneških Slo-
vencev. Bil je soustanovitelj DFS — Demokratične fronte Slovencev za videmsko pokrajino, soustanovitelj društva «Ivan Trinko» in društva beneških godcev «Vigion Karlič». V slednjem je tudi najstarejši član.
Naš petinsedemdesetletnih je najstarejši bivši partizan v Benečiji, družaben mož živahnega značaja a tudi zbadljiv, kadar začuti, da sta oskrunjeni pravičnost in poštenost. Vse življenje je strastno ljubil konjske vprege. Baptista ima veliko prijateljev in tudi beneški mladeniči ga imajo radi predvsem zato, ker je bil partizan. Ko se pojavi v kakšnem domačem lokalu, ga domačini obkrožijo, počastijo s kozarčkom beneškega in naprosijo, da jim kaj pove. Ivan Obit pa rad pobrska po spominih iz mladih in partizanskih dni. Nekoč je tudi igral na harmoniko in od tu njegovo iskreno sodelovanje pri ustanovitvi društva beneških godcev «Vigion Karlič».
Največja želja našega partizanskega staroste Ivana Baptista Obita je ta, da bi beneški Slovenci čimprej dobili svoje narodnostne pravice, da bi slovenščina polnopravno prišla v šole, urade in cerkve, da bi postal naš jezik enakopraven drugim jezikom, ki jih poučujejo v Benečiji.
Iskrena so upanja in prizadevanja našega beneškega jubilanta, stremljenju katerega se more takoj pridružiti vsak pošteno misleči prebivalec Trinkove deželice pod Matajurjem. Zato želimo, da bi imeli beneški Slovenci čimveč takih mož, kot je Ivan Baptista Obit; bogatili bi slovensko narodno zavest Benečanov in plemenitili duševno kulturo našega ljudstva.
Anton Birtič - Mečana
renčna glasova, za odbor podporne ustanove pa enega. Za vstop na volišče je treba seveda imeli osebni dokument.
Teden dni kasneje bodo potekale volitve tudi za fakultetne svete, o čemer bomo še poročali. Naj le o-menimo, da kandidira na enotni levičarski listi filozofske fakultete tudi slovenska študentka Norina Bogateč.
8. marec v Briščikih
Predsinočnjim so napredne in demokratične žene od Briščikov, sicer z majhno zamudo zaradi obolelosti številnih predstavnic, slavile svoj letni mednarodni praznik. Priložnostni govor je imela Anka Kralj, ki je naglasila važnost in pomen e-nakopravnega uveljavljanja ženske na proizvajalnem in družbeno političnem področju. Sledila je zakuska in prosta zabava pozno v noč.
PD SLAVKO ŠKAMPERLE — TRST in TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA
priredita
v četrtek, 25. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih zgodovinsko turistično predavanje
ŠKOFJA LOKA IN OKOLICA
z barvnimi diapozitivi, glasbeno spremljavo in recitacijami. Ob 20. uri otvoritev slikarske razstave o Škifji Loki
Vljudno vabljeni
Narodna in študijska knjižnica v Trstu
sooroča, da bo v sredo, 24. marca, ob 18.30, v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu tretje predavanje iz cikla zgodovine slovenske glasbe.
Predaval bo akademik prof. dr. Dragotin Cvetko :
« Pripravljanje slovenske glasbene moderne »
Vljudno vabljeni.
PD VALENTIN VODNIK DOLINA
vabi na otvoritev razstave slikarjev Vekjeta, Švare. Kravosa, Volka in Gflmtilde, ki boLv ii-‘ trtek, 25. marca, ob 20.30, v torkli.
Na otvoritvi bo Aljoša Žerjal predvajal film o umetnikih.
Razstava bo odprta v petek, 26. marca, od 18. do 20. ure, v soboto, 27. t.m., od 18. do 20. ure, in v nedeljo, 28. t.m., od 15. do 18. ure.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja' na grob pok. Vik- j torije čuk, mame Dorine Kraljeve. I darujejo družine Josipa, Hektorja in j Igorja Jogana 20.00 lir za Dijaško j matico.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA I
IN OD SV. ANE.
Ker ni mogel na koncert TPPZ v Skednju Josip Ogrin 1.000 lir. Tovarišica Z. 500 lir.
* * *
Namesto cvetja na grob Erminija Sosiča daruje Stanka Hrovatin 3.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
V	spomin na pok. bratranca Ma-riota darujeta Pepka in Mario Dolenc 2.500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za PD Tabor z Opčin.
Za TPPZ darujejo podporni člani: Milan Škabar 5.000, N.N. 10.000 in N.N. 4.000 lir.
V	počastitev spomina drage mame Uršule Sancin Godina daruje Vilma
20.000	lir za Ukmarjev dom v skednju. V isti namen daruje družina Pucer 2.000 lir za Ukmarjev dom v Skednju.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje Edi Kalc z družino (Padriče) 5.000 lir za dom bandi kapiranih na Opčinah.
Gospodična Tamburiini daruje 11 tisoč 500 iir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Viktorije Čuk darujeta Eda in Marcelo Žerjal (Trebče 226) 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje Alberta Marzi (Trebče 38) 3.000 iir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič daruje Romano Grgič z dru žino (Padriče) 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Mevlja, Viktorije Čuk, Antonije Kralj in Marije Grgič daruje Marija Kralj (Padriče) 8.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Mevlja in Marije Grgič daruje Vida Grgič 2.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah in 2.000 lir vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Padričah.
Za novo kotalkališče ŠD Polet daruje Emil Škabar (Briščiki 391
25.000	lir.
Namesto cvetja na grob Erminija Sosiča daruje družina Ostrouška
10.000	lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina pok. Marija Škerlavaja darujejo prijatelji Kuka
5.GOO lir za ŠD Polet in 5.000 za SPD Tabor na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. Marije Mevlja darujejo družine Čufar, Gabrovec in Krcvatin 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina pok. Marije Mevlja in Joahina Debenjaka daru je Zora čač z družino 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
, NffflKStft.fiVjgtja na,.gruji, A11V. S.aiv, cin darujeta Cena in Riko Malalan
5.000	lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marija Škerlavaja daruje družina Radi Dolenc 5.000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah.
Ob 1. obletnici smrti Sergija Pečarja daruje družina Pečar 10.000 lir za PD Lonjer Katinara, 10.000 lir za ŠD Adria in 10.000 lir za TPPZ.
V	počastitev spomina Erminija So-
Za bolnega Marija Ivašiča:
Benčič iz Rocola 3.000 lir. Stanko in Marija Vodopivec (Bazovica) 5.000 lir.
V	počastitev spomina pok. sestre Julke Petrič - Vami daruje Ludvik Levak 10.000 lir.
V	počastitev spomina pok. prof. Jožeta Peterlina daruje dr. Ksenija Levak 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob bratranca Joahina Debenjaka in pok. Marije Mevlja darujeta Ana in Mara Racman z družino 5.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Franke Mežnarjeve ter botre Marije iz Padrič daruje družina Svetka Grgiča 10.000 lir.
Z današnjimi prispevki smo za bolnega Marija Ivašiča do sedaj nabrali v našem uredništvu 2.039.500 lir.
ACEGAT
IZ TRSTA NAMERAVA SPREJETI V SLUŽBO
IZVEDENCA ALI IZVEDENKO ZA
PERFORIRANJE
Kat. «B 2» CCNL - AM GAS
DELAVCA ZA ELEKTROACETILENSKO
VARJENJE
Kat. «C 1» CCNL - AM GAS
Starost od 18. do 25. leta na dan objave tega
oglasa
Zainteresirane osebe lahko dobijo ustrezen razpis — kjer so razvidni med drugim ustrezni zahtevani rekviziti — vsak delovni dan od 7.30 do 13.30 na personalnem oddelku podjetja v Ulici Bellini l/d II. nadstropje soba štev. 50, kjer bodo zainteresirane osebe dobile tudi vse morebitne informacije. Rok za predložitev prošenj zapade nepreklicno dne 7. aprila 1976 ob 12. uri.
Trst, 21.. marca 1976
GENERALNI RAVNATELJ
siča darujeta Angelca in Zvonko Malalan 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Marije Slavec vd. Jercog daruje Sergij Žerjal (Zabrtžec 55) 10.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na teto Marijo Slavec vd. Jercog daruje Elvira Prašclj
5.000	lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Erminija Sosiča daruje družina 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Za dom handikapiranih na Opčinah darujeta Zora in Silko Ražem
20.000	lir.
V	trajen spomin dragemu bratrancu Mariju škerlavaju darujeta Marta in Celeste 2.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Marija Škerlavaja daruje Franc Brundola
5.000	lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob botre Maričke darujeta družini Grgič (36) in Ferluga (27) 10.000 lir za ŠZ Gaja in 5.000 lir za šolo Karel Destovnik -Kajuh.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta Danica in Lojze Žagar (Padriče 38) 2.000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen daruje družina Rismondo (.Padriče) 5.000 lir za ŠZ Gaja.
V	počastitev spomina Marije Grgič darujeta Josip in Ivanka Grgič 5.000 lir za ŠZ Gaja. V isti namen darujeta Rudolf in Marija Kalc 2.000 lir za ŠZ Gaja.
Namesto cvetja na grob Marije Grgič darujeta Milka in Alojz 3.000 lir za šolo Karel Destovnik - Kajuh.
V	spomin ob 12. - obletnici smr ti dragega Klavdija darujeta teta Marta in stric Rafael 5.000 lir za PD Lipa, 5.000 za TPPZ in 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
V	počastitev spomina Joahina Debenjaka in Marije Mevlja darujeta Ana in Mara Racman z družino 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
V	počastitev spomina Marije Šker-lavaj daruje Lidija Kapun 3.008 lir za Dijaško matico.
V	spomin ob 11. obletnici smrti Josipa Tula daruje hči Ema 5.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Marija škerlavaja darujeta Angelca in Zvonko Malalan 5.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Edija Košuto darujejo Marija Sedmak 10.000 lir. Ferdinand in Viktorija Košuta 5.000 lir,
I Josip in Roža Košuta 10.000 lir, ter | Rado in Vera Sedmak 5.000 lir za | dom handikapiranih na Opčinah.
. Nameso cvetja na grob Viktorije Čuk daruje družina šu.šmel; 3.0ÌMJ j lir za dom handikapiranih na Op-: činah.
I Namesto cvetja na grob Marija j Škerlavaja darujeta Marija in Just j Krevatin (Bani 35) 5.000 lir za ŠD I Polet. V isti namen darujeta Zdenka ‘ in Anton (Grgovj 5.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Marija Škerlavaja darujeta gostilna Mirella in Toni Piccini 5.000 lir za ŠD Polet. V isti namen daruje družina Ostrouška (Felice) 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor.
Namesto cvetja na grob dragega Marija škerlavaja daruje Ivanka Dolenc 5.000 lir za ŠD Polet in
5.000	lir za PD Tabor.
V	spomin na Marija Štolfo darujejo Luciano, Neria in Albin Kukanja
15.000	lir za Dijaško matico.
NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA
VECIA TRIESTE
TRG CAVANA 4
Gostom no razpolago 100 različnih toplih in hladnih jedi
Cene primerne in dostopne
— priporočamo se za obisk!
GORIŠKI DNEVNSK
JUTRI SE SESTANE OBČINSKI SVET
[KORISTNA POBUDA PD «JEZERO» IN «SOVODNJE»
Bodo vprašanja, ki zadevajo Slovence EUmizcikiasa «Mmtonm 76»
. ..	. i v- .	. o so mmenism predvsem mladim
jutri v razpravi v občinskem svetu?
Na dnevnem redu so šolski okraj, dvojezični napisi in slovenska konzulta
Jutri ob 18.30 se sestane goriški zastopnikov v nekatere komisije. Žu- da ne bi smel biti tečaj rezidencial-
občinski svet. Kot smo že omenili v poročilu o zadnji seji, bodo morali jutri zvečer svetovalci končno razpravljati o nekaterih važnih vprašanjih, ki zanimajo zlasti slovensko manjšino. Gre za mnenje, ki ga mora povedati goriški občinski svet o šolskih okrajih o naku-
pan pa je prejšnjim točkam dodal še vrsto točk o notranjem poslovanju občinske uprave.
Morda pa se bo v začetku seje kak svetovalec oglasil v zvezi z vprašanjem športne hale, oziroma v zvezi z odstopom odbora društva j.	■	- --i -v Unione Ginnastica Goriziana, ki ie,
PU	_n.ap^L..Y	kot smo že v petek poročali, odsto^
predmestjih in o umestitvi občinske konzulte za slovenska vprašanja. Že prejšnji uonedeljek so socialisti in komunisti zahtevali, da se o teh vprašanjih razpravlja, župan pa je razpravo odložil ter dejal, da bodo ti problemi zahtevali dolgo diskusijo.
Tako zavlačevanje pa ni pravilno, kajti če župan in njegovi sodelavci menijo, da so druga vprašanja važ- j nejša od teh, smo Slovenci mnenja, | da so ta vprašanja za nas prven-1 stvene važnosti. Sklep o dvojezičnih | napisih v Štandrcžu, Podgori, Pev- ! mi, Oslavju in štmavru čaka na izvedbo že nekaj let. Sklep o šolskem okraju čaka že več mesecev; druge občine so o tej stvari že razpravljale, samo goriška občina razpravo o tem vprašanju odlaga. Konzulta za slovenska vprašanja je dejansko konstituirana že nekaj let, pa je župan doslej še ni sklical. Tako zavlačevanje je namerno in očitno kaže, da nimajo ljudje, ki so sedaj na vodstvu občine, posluha za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v mestu.
Premalo ali nič se je sklicevati na dejstvo, da so predlagali občinskemu svetu, ki jih je tudi odobril, prednostne lestvice o zahtevah deželi za finansiranje slovenskih šolskih zgradb v Ulici Campi. Slovenske šole so bile postavljene na teh prednostnih lestvicah na tako mesto, da smo gotovi, da še nekaj let ne bo zanje denarja. Namesto da bi dodali denar tistim šolam, ki ga imajo že nekaj na razpolago, dajejo na prvo mesto gradnjo čisto novih šol, kjer ni velikih potreb. Slovenske šole so jim zaradi tega deveta briga, pa čeprav navzven govorijo drugače.
Sicer pa lahko ugotavljamo, da če je bilo malo razumevanja s strani demokristjanov in socialdemokratov v času, ko so tudi levičarski in slovenski predstavniki sedeli v odboru, je sedaj tega razumevanja še manj, ko so vsi predstavniki levice in tudi Slovenska skupnost v opoziciji.
Kljub temu pa upamo, da bodo jutri vendarle izglasovani sklepi, ki nas zanimajo od blizu. Želimo tudi, da bi bili ti sklepi sprejemljivi za goriške Slovence, kajti predlagani teksti sklepov so na žalost polovičnega značaja.
Na dnevnem redu jutrišnje seje pa so še točke o imenovanju preglednikov računov za lanske proračune občine, mestnega podjetja in mestne lekarne ter imenovanje občinskih
pil v znak protesta proti občini, ki ni še dala pristanka za gradnjo te palače.
SKPD «Hrast» v Doberdobu
vabi na
KULTURNI VEČER
v počastitev 100-letnice Cankarjevega rojstva
ki bo v soboto, 27. marca, ob 20. uri v župnijski dvorani. Spored:
□	koncert pevskega zbora Hrast
□	nastop mladinskega pevskega zbora
□	predstavitev nekaterih Cankarjevih odlomkov
PRED KASACIJSKIM SODIŠČEM
V sredo odločitev o pristojnostih vzvezispetoveljskim procesom
V sredo bo v Rimu kasacijsko sodišče odločalo o tem, ali bo prizivna razprava proti osumljencem za bombni atentat pri Petovljah, kjer so izgubili življenje trije karabinjerji, pred tržaškim prizivnim sodiščem ali ne. Kot smo že poročali, so ob začetku prizivne razprave lanske jeseni zagovorniki oporekali pristojnosti sodišča, češ da so prav tržaški sodniki in karabinjerski častniki naprtili odgovornost za zločin skupini ljudi, ki s tem nima nič skupnega le zato, da bi ne proučevali «črnih sledi» furlanskih neofašističnih gibanj in ker se je izjalovila preiskava proti levičarskim predstavnikom. Da bi to dosegli pravi priziv branilcev, so izpolnili lažno poročilo o nabavi eksploziva in pripravili neko pričo k lažnemu pričevanju.
Včeraj so zagovorniki na tiskovni konferenci v Rimu potrdili svoje stališče. Dejali so, da nosi glavni del odgovornosti državni pravdnik tržaškega prizivnega sodišča Antonio Pontrelli in zato mora o usodi obtožencev petoveljskega atentata in o posledicah, ki naj bi jih imeli tržaški sodniki zaradi takega ravnanja, odločati kako drugo sodišče. «Če kasacijsko sodišče ne sprejme te teze, je naglasil odvetnik De Luca, bi le zagovarjalo prikrivanje resnice in potrdilo protizakonito dejavnost tržaških sodnikov, ki nimajo velike izbire; ali oprostijo obtožence in s tem obsodijo sarpe sebe, ali oprostijo sami sebe in obsodijo obtožence.» De Luca je naglasil, da se preiskovalci bojijo, da bi ne prišla na dan skrivna povezava med državnim aparatom in fašističnimi prevratniškimi organizacijami. V prihodnjih dneh bodo odvetniki zaprosili tudi za sprejem pri ministru za pravosodje Bonifaciu.
nega značaja, kajti ta obveza bi marsikaterega učitelja, še bolj pa učiteljico, odvrnil od sodelovanja.
Na sestanku je bil tudi govor o spomladanskih šolskih izletih. Na te bodo šli učenci druge stopnje iz vseh šol in tako goriška kot šte-verjanska občina sta že dali na razpolago šolske avtobuse. Naši o-troci bodo šli v Oglej, v Čedad, v Gradež in v Trst, nekateri pa si bodo ogledali tudi razne kraje v neposredni okolici Gorice.
Govcr je bil tudi o potrebi pouka telovadbe na slovenskih o-snovnih šolah, člani okoliškega šolskega sveta so sklenili, da se preuči možnost, da bi v prihodnjem šolskem letu ena učiteljica skrbela za pouk telovadbe na vseh naših šolah.
• Prejšnji teden se je sestalo pokrajinsko tajništvo liberalne stranke, ki je ocenilo sedanji politični trenutek v državi ter razpravljalo o krajevnih vprašanjih.
Doslej so obiskovalci precej hladno sprejeli zanimivo pobudo . Film naj postane predmet širšega razgovora
V sredo v Kulturnem domu v So-vodnjah, v četrtek v Prosvetni dvorani v Doberdobu, s predvajanjem filma «Nazarin», delo znanega španskega filmografa, sicer živečega v izgnanstvu, Luisa Bonuela, se bo nadaljeval ciklus predstav «kinoforum 76».
Zamisel, da se prosti dnevi v naših kulturnih dvoranah izkoristijo za razne zanimive pobude, kot je predvajanje znamenitejših filmskih del, je prerastlo v pobudo, pri kateri se zraven trenutnega razvedrila nudita gledalcu možnost in pogoj, da čimbolje razbere sporočilo in smisel filma. Poleg tega, da se pred samim predvajanjem nudijo prisotnim važnejši podatki o avtorju, nastopajočih igralcih in tematiki filma, je nujno, da se po predstavi razvije plodna in smiselna debata ali razgovor ter se skušajo povezati prikazani problemi z vsakdanjim družbenim dogajanjem.
Kako pa so domačini sprejeli novo pobudo? V Sovodnjah je bila dosedanja udeležba dokaj hladna, sicer zadostna za kritje finančnega bremena, vendar iz kulturno-organi-
zativnega vidika nezadovoljiva. V Doberdobu je bil odgovor na pobudo znatno boljši.
Resnici na ljubo je treba priznati, da se naši ljudje zvečer radi zaustavijo pred televizijskimi ekrani, kjer imajo široko možnost izbire raznih oddaj. Zgodi pa se tudi, da so nekateri naši ljudje že tako zaposleni z raznimi vajami in sestanki, da radi proste dneve preživijo v družini. Organizator se teh problemov zaveda in večkratna maloštevilna udeležba na raznih tedenskih manifestacijah je povsem razumljiva. Ni pa opravičljiva odsotnost naše mladine, kateri je pobuda namenjena.. Veliko je število mlajših, ki večere presedi v kavarni. Prav bi bilo, da bi znali predvsem mlade privabiti na podobne prireditve, da bi odnesli z njih nekaj koristnega, kar bi jim tudi pomagalo pri dojemanju vseh ostalih filmskih del v javnih kinodvoranah.
Predvajanja se vrstijo vsako sredo in četrtek v Sovodnjah, oziroma v Doberdobu ob 20. uri. Vstop samo z društvenimi izkaznicami.
—jop—
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiminiiiiiiMimimimiiiimiimiiimimiiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiii
PRED NEDELJSKIM OBČNIM ZBOROM
Ugoden obračun dveletnega delovanja goriških društev včlanjenih v SPZ
V dveh letih je bilo okrog 400 prireditev in nastopov ■ Ustanovljena so kila tri nova društva - Tudi fotoklub «Skupina 75» je stopil v SPZ - Na delu nove skupine
Ploden sestanek okoliškega šolskega sveta
Na zadnjem sestanku okoliškega sveta za osnovne šole v Gorici so člani razpravljali predvsem o predlogu Sindikata slovenske šole, da bi priredili jeseni, v drugi polovici septembra in tik pred začetkom šolskega leta, seminar za slovenske šolnike na Goriškem. Člani goriške ga okoliškega sveta so s tem predlogom soglašali ker so menili, da se ne sme motiti pouka s prekinitvijo med šolskim letom. Istočasno pa so upoštevali mnenje velike večine učiteljev iz tega okoliša, ki menijo,
Predstavitev občinskega proračuna
Prejšnji četrtek je občinski odbornik za finance Ciuffarin predstavil zastopnikom gospodarskih organizacij v Gorici in predsednikom goriških rajonskih konzuli proračun za letošnje leto.
Posebno iz srečanja s predsedniki konzuli so se izluščila nekatera pomembna vprašanja. Tako je po posegih Danila Nanuta iz Štandreža, Maligoja iz Podgore ter drugih predsednikov prišlo na dan vprašanje pomanjkanja šol, otroških vrtcev, športnih in kulturnih središč v periferičnih predelih mesta.
Odbornik Ciuffarin bo proračun v sredo zjutraj obrazložil predstavnikom sindikatov.
Delavci iz Turina so se seznanili s samoupravljanjem
Danes popoldne odpotuje v Turin skupina 160 delavcev raznih tovarn glavnega piemontskega mesta, ki so se mudili na tridnevnem obisku v Novi Gorici. Italijanski delavci so v Novo Gorico prispeli v četrtek zjutraj na povabilo delovnega kolektiva šempetrske tovarne «Iskra», ki je turinskim delavcem vrnil gostoljubnost, ko je 600 delavcev šempetrske tovarne lanskega novembra obiskalo Turin in okolico.
Ob prihodu so si turinski delavci
Prva samostojna razstava slikarja Oskarja Beccie
Prejšnji četrtek so v galeriji «La Quercia» v Ronkah odprli prvo samostojno razstavo zamejskega slikarja Oskarja Beccie iz Ronk. Kulturni večer, katerega se je udeležilo veliko Beccievih prijateljev ter raznih italijanskih in slovenskih u-metnikov, je pripravil goriški Mladinski krožek, ki namerava v letošnji sezoni pripraviti še nekaj podobnih prireditev.
Oskar Beccia, 26Jetni vzgojitelj v slovenskem Dijaškem domu, je slikarstvo vzljubil že v mladih letih, ko je na nižji srednji šoli pokazal izredno nadarjenost za slikanje.
Njegov stil pa je bil že takrat svojevrsten in je izražal Beccievo čisto osebno gledanje na življenje, ki ga je obdajalo. V pravi likovni svet ga je uvedel znani tržaški slikar Klavdij Palčič, ki mu je bil učitelj in mentor. Mladi zamejski umetnik je svoja prva dela razstavljal na skupinskih razstavah.
Razstavni prostori v galeriji «La Quercia» bodo odprti vsak dan, razen ob torkih, do 2. aprila.
(Na sliki tridimo mladega umetnika ob eni izmed razstavljenih slik).
Zastopniki goriških društev, véla-. ni prijavi, kar bo naše ljudi zelo njenih v Slovensko prosvetno zvezo, zanimalo, so se sestali na njenem goriškem sedežu v sredo zvečer, da bi se pomenili o bližnjem občnem zboru, ki bo prihodnjo nedeljo v Trstu. Že uvodoma je tajnik Marko Waltritsch prebral razveseljivo pismo fotografskega kluba «Skupina 75», ki je zaprosil za vstop v zvezo. Goriški odborniki SPZ so to prošnjo soglasno sprejeli in predstavnik fotokluba Zdenko Vogrič se je zahvalil za topel sprejem in poudaril važnost, ki jo ima fotoklub pri razvijanju nove dejavnosti med našimi ljudmi.
Na sestanku je bilo precej govora o dosedanjem delovanju zveze in v njej včlanjenih društev. Razpravljalo , s?, je^ O poročilu. o ..nekaj v.eč kot dveletnem delovanju, ki bo prebrano na nedeljskem občnem zboru.
Člani SPZ na Goriškem so ugotovili, da se je dejavnost v zadnjem času še povečala, da so bila v zadnjih dveh letih obnovljena društva «Naš prapor» v Pevmi, Oslavju in štmavru, «Andrej Paglavec» v Podgori in «Vipava» na Peči in v Rupi. Prikazana je bila čedalje večja dejavnost zveze, govor pa je seveda bil tudi o pomanjkljivostih, s katerimi so se odbor SPZ in posamezna društva srečali. Te pomanjkljivosti so predvsem organizacijskega značaja, kajti SPZ nima na Goriškem profesionalcev, ki bi vodili zelo razvejano prosvetno dejavnost. Zaradi tega je prišlo včasih tudi do nekaterih zastojev.
Društva včlanjena v SPZ na Goriškem so imela v zadnjih dveh letih nad 400 prireditev in nastopov in to je precejšen uspeh, ki presega okvire navadne amaterske dejavnosti.
V teku je tudi zelo važna akcija za nove prosvetne in kulturne domove in sedeže in v nekaterih krajih so prosvetni delavci, ob podpori SKGZ in družbeno - političnih organizacij iz Nove Gorice, dosegli že lepe u-spehe. V središču zanimanja vseh pa je gradnja osrednjega Kulturnega doma v Gorici. V naših prosvetnih društvih pa so nastale tudi nove skupine, kot so moški zbor v Podgori, ženski, mešani in otroški zbor v Štandrežu, povečana je bila dejavnost folklorne skupine v Sovodnjah, ustanovljen je bil fotografski in kinematografski arhiv, v teku so preureditvena dela ljudske knjižnice «Damir Feigel».
Govor je bil tudi o dobrih stikih in medsebojni pomoči med SPZ in Zvezo kulturno prosvetnih organi-1 zacij v Novi Gorici in v Škofji Loki ' ter z bratskimi makedonskimi kulturnimi skupinami. Dobro je bilo tudi sodelovanje z Ljudsko univerzo v Novi Gorici, ki je oskrbela našim društvom celo vrsto poljudnih predavanj. Dobra je bila tudi zamisel sovodenjskega društva, da organizira gospodinjski tečaj, ki je zelo u-spel in ki ga bodo v prihodnje ponavljali tudi v drugih društvih.
Seveda so na sestanku razpravljali tudi o nekaterih skupnih kulturnih akcijah v Gorici, s Stalnim slovenskim gledališčem in z Glasbeno matico ter z Zvezo slovenske katoliške prosvete. Poudarjena je bila važnost takega sodelovanja, vendarle pa je bil tudi govor o dejanskem enakopravnem sodelovanju s katoliško prosvetno centralo, ki mora temeljiti na jasnejših in konkretnejših pogojih sodelovanja, če se hoče to o-hraniti.
Goriški člani odbora SPZ in predsedniki društev so torej pozitivno o-cenili dosedanje delovanje, istočasno pa so poudarili željo, da se obstoječe pomanjkljivosti v bodočnosti odpravijo.
Na sestanku, ki ga je vodil podpredsednik Saverij Rožič, je bil tudi govor o letošnji 35Tetnici ustanovitve OF in o proslavah 100-letnice Cankarjevega rojstva. Izražena je bila želja po programiranju predavateljske dejavnosti v bodočnosti. Istočasno pa lahko že sedaj napovemo, da bodo že v kratkem v naših društvih na sporedu predavanja o davč-
(z njimi so bili tudi predstavniki dežele Piemonte) ogledali proizvodne prostore tovarne «Iskra». Gostom je o zgodovini tega obrata spregovoril namestnik glavnega direktorja dr. Kokelj, predsednik centralnega delavskega sveta Štefančič pa jim je orisal organizacijo v tem obratu ter jih seznanil z vsebino samoupravljanja. V imenu gostov se je za izredno gostoljubnost zahvalil predstavnik dežele, ki je izrazil presenečenje nad uspehi proizvodnje.
PODATKI ZGOVORNO PRIČAJO 0 PLODNEM DELU
Godba ita pihala «Kras» iz Doberdoba že ID let uspešno vodi glasbeni tečaj
Letos se je prijavilo 38 učencev ■ Nad 100 učencev v 10 letih ■ Skoro 30 let nepretrganega delovanja
V pritličju osnovne šole v Doberdobu se vsako sredo zvečer zbere 38 učencev in učenk iz vasi in Poljan, ki se učijo glasbenih veščin in se pripravljajo na vstop v vrste do mače godbe na pihala «Kras». S tekočim šolskim letom se je namreč začel nov triletni tečaj za mlade godbenike. To je že tretji zapovrstni tečaj, ki ga je ministrstvo za šolstvo in ljudsko vzgojo dodelilo doberdob-ski godbi na pihala. Od leta 1966 se je udeležilo glasbenega pouka nad 100 učencev iz doberdobske občine in bližnjih vasi. Večji del teh si je nabralo toliko glasbenega znanja, da sedaj z uspehom igrajo v domači godbi na pihala Kras, pojejo pri pevskem zboru ali so zaposleni pri kateri drugi godbeni skupini, številne diplome, pokali in priznanja, ki krasijo učilnico ali so spravljeni v omarah, pričajo o učinkovitosti začrtane poti ožjega odbora domače godbe na pihala. «Letošnji uspeh je tolikšen» nam je zaupal predsednik
Včeraj zjutraj so goste sprejeli Stanko Gergolet, «da imamo dobro
predstavniki družbeno - političnih organizacij iz Nove Gorice, ki so Tu-rinčanom orisali razvoj mladega mesta. Zvečer je kolektivc-tovarne «Iskra» pripravil v Argonavtih kulturni večer, na katerem je nastopil .^pevski zbor «Ciril Sijič» iz Vrtojbe.
Zavidljivi uspehi goriških smučarjev
Prejšnjo nedeljo so bile na Ne-vejskem sedlu jubilejne slovenske zimske smučarske tekme, katerih so se udeležili tudi člani smučarskega odseka goriškega Slovenskega planinskega društva. Kljub dejstvu, da so se Goričani predstavili na nedeljska tekmovanja precej nepripravljeni, so zabeležili zavidljive u-spehe, še posebno v skupni ekipni uvrstitvi.
Ob tej priložnosti se hoče Slovensko planinsko društvo zahvaliti vsem svojim članom, ki so tekmovali na teh igrah. Obenem SPD izraža posebno pohvalo prvakinji Katjuši Ož-bat, ki je že četrtič zaporedoma dokazala, da je najboljša zamejska smučarka. Posebna zahvala gre tudi vsem ostalim tekmovalcem.
tretjino učencev izven rednega seznama, ker smo prejeli dovoljenje za pouk 25 učencev, dejansko pa se jih je prijavilo ,38». Razveseljivo je to, da se je letos prijavilo k pouku kar 50 od sto deklic, kar je edinstven .pijimer v Doberdobu. Tri deklice prihajajo vsak teden na pouk s Poljan.
Seveda je neizbežno, da zahtevajo načrti za tako dolgoročno delo tudi svoje gmotne žrtve, ki jim ni lahko biti kos. Devetmesečni honorar, ki ga društvo prejema od ministrstva komaj zadostuje za vzdrževanje uč nega osebja. Ostaja pa še cela vrsta drugih izdatkov, kot je nabava učbenikov in glasbil ter vseh drugih potrebščin za reden pouk. Poleg tega bremenijo godbeno blagajno še izdatki godbe, katero je treba redno zalagati z nòvimi teksti, stalno vzdrževati obleke in inštrumente ter kriti prevozne stroške za razne nastope. Da zadostijo vsem tem potrebam, morajo odborniki z vso resnostjo upravljati društvene posle in jih usklajevati z raznimi prispevki javnih ustanov, samoprispevki, in podporami. Da vsem tem težavam kljubujejo brez večjih zastojev pri učnem programu, se imajo zahvaliti tudi občinski skupnosti, staršem učencev, občinski upravi in sorod-
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii
ŠOLANJE IN KADROVSKA POLITIKA ONSTRAN MEJE
550 študentov iz novogoriške občine študira na raznih fakultetah univerze
Večina študentov prejema štipendije bodisi od občine ali pa od podjetij Starejšim vodilnim delavcem priznavajo izkušnje, pridobljene v povojnem obdobju gospodarskega razvoja, za mlade kadre zahtevajo potrebno izobrazbo
Ob splošni reformi šolskega in izobraževalnega sistema v Jugoslaviji namenjajo posebno skrb povezovanju šol in drugih vzgojno - izobraževalnih zavodov z delom in prakso oziroma z gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi. Doslej je bil namreč šolski sistem pogosto ločen od družbenih gibanj in potreb in zaradi tega tudi šolski programi niso vsebovali oziroma odražali specifičnih teženj in nalog pri razvoju posameznih območij v državi.
V okviru nove usmeritve so sprejeli več predpisov, tako tudi samoupravne sporazume o štipendiranju dijakov in študentov na univerzah in drugih visokih in višjih šolah. V Novi Gorici takšen sporazum, ki so ga podpisali občinska skupščina in posamezna podjetja, uspešno izvajajo, tako da večina študentov dobiva štipendije (gmotno pomoč za šolanje denimo v Ljubljani, Mariboru in Kranju) v znesku od 116.000 pa do 210.000 starih dinarjev na mesec. Naj poudarimo, da samo iz novogoriške občine študira na raznih fakultetah univerze in na višjih šolah okoli 550 študentov, kar je za občino s 50.000 prebivalci gotovo veliko število. Štipendije so razdeljene v dve kategoriji. Študentje iz revnejših družin prejemajo tako i-menovano socialno štipendijo, sinovi ali hčere gmotno bolje situiranih roditeljev pa lahko študirajo bodisi na stroške staršev ali pa se
odločijo za tako imenovano kadrovsko štipendijo. Takšne štipendije dajejo podjetja, v skladu s svojimi potrebami po novih strokovno usposobljenih kadrih. Vendar se morajo študentje obvezati, da bodo po končanem študiju delali določeno dobo (praviloma več let) v takem podjetju. Seveda so primeri, da posamezniki (gre praviloma za otroke premožnejših staršev) odklonijo kadrovsko štipendijo, ker se nočejo vnaprej obvezati, v katerem podjetju se bodo po študiju zaposlili. Tudi so primeri, da so študijski interesi mladih drugačni od teženj podjetij. Tako na primer študira sedaj iz novogoriške občine več jezikoslovcev, psihologov in arhitektov, kot pa jih bodo v prihodnje v tej občini potrebovali. Seveda pa to ne pomeni, da bodo ostali brez zaposlitve. Delo si bodo morali pač poiskati drugod, kjer šolanih ljudi z omenjenih področij primanjkuje.
V Novi Gorici pa so sprejeli tudi družbeni dogovor o kadrovski politiki, ki je tesno povezan s šolskimi oziroma izobraževalnim sistemom. Ta določa, da morajo v občinski u-pravi in v podjetjih ustanoviti posebne kadrovske službe, razviti evidenco kadrov, vsak program za nove ! naložbe v gospodarstvo ali v družbene dejavnosti pa mora upoštevati tudi strokovnjake, ki bodo ob novih investicijah potrebni. Volitve vodilnih delavcev bodo morali
imeti na vsaka štiri leta, za takšna delovna mesta pa bo poleg ustrezne izobrazbe potrebno imeti tudi pet let delovnih izkušenj oziroma prakse. Delavci na vodstvenih, vodilnih ali drugih delovnih mestih, ki so mlajši od 40 let ter nimajo potrebne izobrazbe za delovna mesta, ki jih zasedajo, si bodo morali manjkajočo izobrazbo pridobiti. Pri tem jim bodo podjetja (delovne organizacije) morala nuditi materialne in druge ugodnosti oziroma olajšave. Starejšim delavcem pa manjkajoče izobrazbe ne bo potrebno pridobiti, če svoje delo uspešno opravljajo.
Omenjeni družbeni dogovor o kadrovski politiki določa tudi položaj vodilnih delavcev v posameznih podjetjih, ki sicer nimajo formalne izobrazbe, toda so si s svojim pionirskim delom in uspehi pri gospodarskem razvoju novogoriške občine v obdobju po vojni pridobili velike in dragocene izkušnje. Slednje so jim sedaj tudi pravno priznane. Takšni vodilni delavci bodo torej lahko o-stali na svojih mestih, lahko pa bodo tudi kandidirali za vodstvena ali vodilna mesta v drugih podjetjih. V Novi Gorici in drugod pa ob tem odločno opozarjajo, da to ne pomeni, das: bi tudi mlajši delavci brez izkušenj lahko dosegli razna vodilna mesta, ne da bi si predhodno pridobili potrebno splošno oziroma I strokovno izobrazbo.	1
nim društvom, ki si med seboj pogosto pomagajo.
Trenutno šteje doberdobska godba na pihala «Kras» 36 godcev, od katerih jih je že nad polovico takih, ki so se izučili prav na tečajih, kakršen je letošnji. Upoštevajoč večji dotok učencev zadnjih let je u-pati, da se bo godba še okrepila s svežimi močmi, kar bo dalo nedvomno novega zaleta tej kraški godbeni skupini, ki bo v kratkem slavila trideset let nepretrganega delovanja. Zato gre priznanje predvsem požrtvovalnim odbornikom, ki vsa ta leta nenehno žrtvujejo svoj prosti čas, številnim učiteljem, ki so poučevali in tistim, ki še poučujejo; godbenikom samim ter vaščanom, ki njihovo delo spremljajo, in ga podpirajo in jih bodrijo k nadaljnjim uspehom.
Tržaški fizik dr. Saša Zupančič gost Mladinskega krožka
Jutri bo v gosteh pri goriškem Mladinskem krožku dr. Saša Zupančič, mlad slovenski fizik iz Trsta. V ^predavanju, ki 'ga bo imel ob 20.30 na sedežu krožka in ki nosi naslov «Skrivnosti prostora in časa» nam bo gost spregovoril o žgočih vprašanjih znanosti. Predavanje je zelo zanimivo in aktualno, saj obravnava vprašanja, ki so se pojavila prav v zadnjih letih, predvsem po zaslugi Einsteina, ki še čakajo na jasne odgovore.
V svoji znanstveni dejavnosti se dr. Zupančič ukvarja z vprašanji kot so «črne luknje», gole singularnosti in podobne posledice Einsteinove teorije relativnosti. Kot tak je brez dvoma ena najuglednejših o-sebnosti v našem zamejskem prostoru na področju teoretske fizike, kot mlad znanstvenik pa morda še najprimernejši, da spregovori na predloženo temo.
ril na strani partizanov. Tu so ga ranili in dva meseca po končani vojni je podlegel poškodbam.
Družina Petèjan se je ves povojni čas prizadevala za napredek v vasi. Njeni člani so aktivni pripadniki vaške sekcije VZPI ter domačega prosvetnega društva «A. Paglavec». Marijin zet, Anton Peršolja, je celo predsednik podgorskega društva. Dokaz, da je družina Petejan ena izmed najbolj zavednih v Podgori, dobimo ob nedavni gradnji domačega partizanskega spomenika. Vsi njeni člani so z delom in denarjem prispevali, da bi domačim padlim čimprej postavili primeren spomenik.
Ob tej težki izgubi izrekata prosvetno društvo «A. Paglavec» ter domača sekcija VZPI — ANPI iskreno sožalje prizadeti družini.
Predavanja
Jutri občni zbor fotokluba «Skupina 75»
Jutri, v ponedeljek, se bodo člani slovenskega fotokluba «Skupina 75» zbrali ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani na prvem občnem zboru. Ob tej priložnosti bodo ocenili dosedanje delovanje ter nakazali smernice za bodoče delo.
Jutrišnji občni zbor je delovnega značaja, saj bodo na njem razpravljali predvsem o razširitvi te skupine, ki šteje že danes zadovoljivo število članov.
V Podgori so pokopali Marijo Bregant por. Petejan
Velika množica prijateljev, sorodnikov in domačinov je včeraj v Podgori pospremila k zadnjemu počitku 74-letno Marijo Bregant por. Petejan. Veliko število ljudi na njenem pogrebu je potrdilo, koliko je bila pokojnica priljubljena med vaščani in še posebno med Slovenci.
Pokojnica se je pred 72 leti rodila v štandrežu, kjer je stanovala do leta 1923. Takrat se je namreč poročila z Antonom Petejanom in se preselila v Podgoro, kjer je živela do svojih zadnjih dni. Kot zavedna Slovenka je med fašističnim obdobjem prestala številne muke, ki so doletele vse tiste, ki se niso hoteli u-kloniti fašističnemu jarmu. V zavedne in poštene Slovence sta skupaj z možem vzgojila tudi hčerki Elviro in Ano ter sina Stanka, ki se je med drugo svetovno vojno bo-
Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 26. marca, ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» predavanje na temo «Varstvo lepe in zdrave narave od ‘ Jadrank do Mont Blanca». O tem bo spregovoril prof. Mirko Kambič iz Ljubljane. Vabljeni!
! /*rti
Kino
dorica
VERDI 15.00—22.00 «La moglie vergine». Edwige Fenech in Roberto Montagnani. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 15.15—22.00 «Il vento e il leone». Sean Connery in Candice Bergen. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.00—22.00 «Una donna chiamata moglie». G. Hack-man in M. Ullman. Barvni film.
CENTRALE 15.00—21:30 «Beniamino». P. Breck, C. Conelly. Barvni film.
VITTORIA 15.00-22.00 «La supplente». Igrata Carmen Villani in Carlo Giuffrè. Barvni film. Prepove-■ dan mladini pod 18. letom,
'ti - • »
/ rzic
EXCELSIOR 14.00—22.00 «Lo squalo». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Lo zingaro». Igra Alain Delon. Barvni film.
Z Novogoriškega
SOČA (Nova Gorica) « Zimovanje V Jakobsfeldu», jugoslovanski barvni film ob >0.00. «Inšpektor Brannin-gen», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
SVOBODA (Šempeter) «Zimovanje v Jakobsfeldu», jugoslovanski barvni film ob 16.00 «Kararr.bol», italijan-sko-ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Quentin Durvvard». Ameriški barvni film ob 17,00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Dudine, Trg sv. Frančiška 4,. tel. 21 24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel. .72-340.
Namesto cvetja na grob pokojne Marije Bregant por. Petejan daruje podgorska sekcija VZPI - ANPI 25 tisoč lir za prosvetno društvo «A-Paglavec».
V spomin pokojne Marije Bregant por. Petejan darujejo družine Petejan, Pinat in Del Neri 50.000 lir za podgorski partizanski spomenik.
ZURIGO ASSICURAZIONI
Švicarska družba mednarodnega obsega od danes govori tudi v tvojem jeziku:
pri GORIŠKI AGENCIJI
ZURIGO ASSICURAZIONI
Ul. Diaz 12 - Tel. 87-227
dobiš jasne in natančne informacije o vseh vrstah zavarovanja, ki ti jih bodo dali v tvojem jeziku.
KULTURA 'mm
MAKS ZADNIK: ISTRSKI ODRED
Dokumentarno pričevanje o herojskem boju za svobodo med Trstom in Reko
Snov je toka begala in zanimiva, da bi lahko nudila priložnost za Ulmsko ali televizijsko nadaljevanko
Kdor slučajno v teh zadnjih tednih gleda popularno televizijsko nadaljevanko RTV Ljubljana «Ka-psljski kresovi» in prebira hkrati 900 strani dolgo dokumentarno monografijo «Istrski odred» Maksa Zadnika, se mu sama ob sebi porodi misel, da bi iz vsebine te naše tako obsežne zgodovinske knjige iz NOB sposoben scenarist in režiser lahko ustvarila najmanj tako dolgo televizijsko nadaljevanko, kakršna je omenjena in ki bi bila vsaj toliko — a za naše ljudi še bolj — zanimiva in privlačna. Literatura o bojih na prostoru med Trstom in Reko, zlasti po kapitulaciji Italije, je bogata in napisanih je že več publikacij. V prvi vrsti je treba o-meniti Črtomira Šinkovca «Uporni svet pod Snežnikom» iz leta 1966 in Toneta Ferenca «Kapitulacijo Italije» iz leta 1967. Toda vse do lani smo morali čakati, da je izšla prva celovita zgodovina «Istrskega odreda».
«Njegove enote so od 5. oktobra 1943 do 26. aprila 1945 241-krat napadle sovražnika in se branile pred njegovimi napadi», piše v sklepni besedi Maks Zadnik. «Po nepopolnih podatkih iz izvirnih arhivskih dokumentov in pričevanj udeležencev — pri čemer pa manjkajo za večino primerov podatki o sovražnikovih izgubah med napadi na vlake in cestna vozila — so edredoni borci v teh akcijah pobili 336 sovražnikov, jih 162 ranili in 201 ujeli; tako so onesposobili za boj 699 sovražnikov. V tem številu zaradi pomanjkanja zanesljivih virov niso upoštevani padli, ranjeni in ujeti sovražniki v končnih o-peracijah med 26. aprilom in 5. majem 1945, ko so odredovci po približni oceni ujeli, ranili ali uničili še kakšnih 200 sovražnikov. Odred je torej izločil iz boja okoli 900 sovražnikov. Medtem ko so odredove enote zabeležile okoli 82 padlih, 150 ranjenih, poškodovanih in huje .obolelih ter približno 70 ujetih in pogrešanih borcev . .. Z navadi na železnice so povzročili 468 dni zastoja prometa, od tega 374 dni samo na progi Kozina . Trst in 94 dni na drugih progah».
Toda že v prvem stavku predgovora za svojo knjigo zapiše avtor naslednjo zgodovinsko oceno te naše partizanske enote:
«Istrski partizanski odred je i-inel med narodnoosvobodilno vojno jugoslovanskih narodov pomembno vojno, diverzantsko - sabotažno, politično, revolucionarno, mobilizacijsko in oskrbovalno poslanstvo na strateško občutljivem križišču poti med Postojno, Trstom in Reko ter v Slovenski Istri».
Zelo verjetno je, da bo v šolskih učbenikih v prihodnjih desetletjih v strnjeni zgodovini slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov iz Zadnikove obsežne zgodovine Istrskega odreda ostal napisan samo ta kratki stavek, in dijaki niti slutili ne bodo, koliko junaštev, trpljenja, krvi in žrtev se skriva za njim. Za vse to pa jo. v skoraj devetih letih dela o-Pravil borec odreda in sedanji njegov zgodovinar, pravnik in sedaj upokojenec Maks Zadnik s svojimi Pomočniki. Iz besedila same knjigo lahko ugotovimo, da je bil od junija do septembra 1944 namestnik političnega' komisarja 2. bataljona, od aprila do maja 1945 pa y isti funkciji v 4. bataljonu 9. ln 18. brigade, njegovi pomočniki Pri pisanju te dokumentarne zgodovine pa so bili: predsednik ko-«dsije odredovega povojnega od-o°ra za zgodovino Franjo Kuharič: ualje Stane Koman, predsednik odpora Milko Vremec, člani odbora poide Trebeč, Srečko Vičič, Jože Markušič, Ivan Dodič, Mirko Kovačič, Jože Žnidaršič, Ivan Pe-d'rc, Karel Vene, Ivan Auber in “rugi; številne skice, ki so vse krbno in lično izdelane, pa je skrbel Miran Blažina. Iz posebne-°a Poglavja o virih, iz katerih je vtor črpal podatke za svojo mo-ografjjo, zvemo, da je pregledal lc manj kot 12 arhivov, med ka-. r’mi tudi kopije z mikrofilmov osumentov nemške armadne sku-
pine
von Žage v severovzhodni I-
jji1!1 s posnetki ustreznega dnev-Sk ’ ki je shranjen v washington-em nacionalnem arhivu. Že na V'u straneh svoje knjige pa je i yt0,r. zaPisal, da je moral gradivo eri' f16 samo v Ljubljani, Beo-n . u in Trstu, temveč tudi na Du-«Ju in celo v redakciji revije er Spiegel» v Hamburgu, dredova zgodovina je razdelje-na osem delov:
ožiš ^s^?novltev odreda, prve ak-zac:' Zbiranie °Preme in mobilile r dol obsega 47 strani in kat a?dpljen na 17 poglavij, med
himivmi -ie verietno naib°lj za-
«NpPL- p°glavje pod naslovom skem m ustanavljaj° na Primor-zbn ‘ Slovenski narodni varnostni jnaoj.Pdd izdajalsko vojaško for-
brfi' ^0bHizacija, krepitev enot in naiok s?vražnikom. — Ta del je med ,sRežnejši in obsega tudi — iz-nimii, ~ najmanj štiri izredno žabo m 3 jPPSlavja. Za naše bralce je o w 3 najb°lj zanimivo poglav-trunl^ih na sovražnikove pa-he» L-Voz^a in manjše postojan-°Pis * vsebuje med drugim tudi Post» ypoPadov na karabinjerske Poslal V ^Uni in Ricmanjih. V No> ;'U Nacistični ukrepi , proti Prevet« P^bivalstvu» pa je kar
VCU ns»	_____;___
zgrabil za vrat Nemca in ga zadušil, a so Nemci tudi njega takoj pobili». Maks Zadnik je že pred leti v našem dnevniku to nenavadno epizodo iz naše NOB podrobno opisal in jo je naš dnevnik objavil v posebni brošurici. — Ta del vsebuje tudi poglavje, ki spada med najbolj pretresljive in nosi naslov «Stara Sušica - bridko poglavje 1. bataljona».
3.	Reorganizacija, štabna kriza in pohod v Suho krajino. —
4.	Odredova ofenziva na komunikacije in znova mobilizacija. — Ta del obsega 105 strani ter vsebuje opis znanega strahotnega nacističnega pokola v Brkinih ter v našem dnevniku že objavljenega dogajanja okrog smrti «Satana» tretjega rajha divjega Christiana Wirtha pri Kozini.
Od vsebine Zadnikove knjige je morda, spričo sedanjega procesa o tržaški Rižarni, to poglavje še najbolj aktualno, saj je slovenski zgodovinar dr. Tone Ferenc, ki je na tem procesu predložil 150 strani obsežno dokumentarno gradivo, predlagal, da se postavi na kraju, kjer so partizani tega Satana likvidirali, posebno spominsko obeležje. — Prebivalci Opčin in naše nabre-žinske občine pa bodo z zanimanjem prebrali poglavje «Odred v osvobodilni NOV in POJ proti železnicam», v katerem sta opisana tudi napada na železniško progo najprej pri Opčinah in nato pri Vižovljah.
5.	V pričakovanju zavezniškega izkrcanja v Istri, — je naslov 11 poglavij obsegajočega dela, ki vsebuje tudi poglavje o «Nemški ofenzivi ’Prien’ v Istri in Čičariji od 8. do 11. avgusta 1944». —
6.	Odred kot četrti bataljon 9. SNO brigade v boju za prometne zveze in Brkine.
7.	Odred kot 4. bataljon 9. SNO brigade na Pivki, Notranjskem in v Čabru.
8.	Odred kot 4. bataljon 18. SNOU brigade «Bazoviške».
Poleg teh osmih delov pa vsebuje knjiga še 77 strani dolg uvod, ki obsega 12 poglavij, v katerih Maks Zadnik opisuje poleg geografskega in gospodarskega pregleda operativnega območja Istrskega odreda še (preveč na kratko) razvoj NOB na južnem Primorskem do oktobra 1943, razvoj OF in NOB na Primorskem v drugi polovici leta 1942, razvoj OF in KPS v Brkinih in Slovenski Istri od januarja do septembra 1943, priprave na fašistični poraz, ukrepe Nemcev ob kapitulaciji Italije, ra-zoroževanje italijanske vojske na južnem Primorskem, ustanavljanje partizanskih enot v Brkinih in Slovenski Istri in vse dogodke do nemške oktobrske ofenzive.
Še tri važne dele vsebuje Zadni-kova knjiga, in sicer o odredovi
vlogi v političnem in kulturno prosvetnem delu, o njegovi zdravstveni službi ter o odredovi obveščevalni službi.
Zadnikova knjiga je ena izmed najnovejših publikacij Knjižnice NOV in POS in je za dogajanje med NOB takorekoč v neposredni bližini Trsta izredno velike važnosti zlasti za naše nove generacije in avtor pravilno zaključuje svoje delo z besedami, da knjigo «odredovi borci poklanjamo ... zlasti odraščajoči mladini — v spomin in pouk.» Zato, da bi omogočili čim širšemu krogu te mladine, da se s temi dogodki seznani, bomo v naslednjih dneh v nadaljevanjih objavili več odlomkov, ki jih je izbral sam avtor.
S svoje strani še predlagamo, da bi vse gradivo, ki so ga za to slavno zgodovino naših krajev zbrali Maks Zadnik in njegovi sodelavci, ohranili v posebnem vojnem muzeju za južno Primorsko, muzeju, za katerega bi bil morda najbolj primeren brkinski grad na Premu, ki pa je hkrati tako prostoren objekt, da bi v njem lahko našel primerna razstavišča tudi vojni muzej za vso Primorsko.
Poleg tega predlagamo še, da bi spričo še nepopolno razčiščenih vprašanj o odnosih — zlasti pred kapitulacijo Italije — med vodstvom delavskega gibanja naše matične domovine in delavskega gibanja Italije, to obsežno dokumentarno delo v celoti prevedli v italijanščino, kajti samo na osnovi zgodovinsko točno preverjenih podatkov bi lahko evropska delavska gibanja potegnila pravilne zaključke za bodočnost.
Naj nam bo tudi dovoljeno predlagati slovenskim cineastom, ki praznujejo letos 30-letnico svojega prvega filma iz NOB, naj preučijo možnost take ali podobne televizijske nadaljevanke, kakršno smo omenili ob začetku tega u-vodnega zapisa k objavljanju odlomkov iz Zadnikove knjige.
Maks Zadnik je med drugim zapisal tudi: «Po več kot treh letih sem delo končal, ali sem upravičil izkazano mi zaupanje, prepuščam sodbo bralcem». In še: «... pisec knjige in odbor pričakujeta ... utemeljene pripombe in konstruktivno kritiko.» Kot eden izmed tolikih bralcev čutim dolžnost, da zapišem, da je Maks Zadnik po mnenju podpisanega izkazano mu zaupanje v celoti upravičil. Pripomb, ki naj bi bile pripombe strokovnega zgodovinarja, pa ne more dajati tudi zaradi tega, ker najbrž ne bi mogel biti dovolj objektiven spričo njegove vra-slosti in zraslosti s tisto zemljo in s tistimi ljudmi, katerih boji in trpljenje so v knjigi opisani. Največja težava za take pripombe pa je prav gotovo tudi v dejstvu,
da ni moč najti zlepa kraja v Evropi, kjer je ljudstvo — okrog 100 tisoč prebivalcev slovenske narodnosti, pretežno kmetov — vodilo o-boroženo vstajo v tako skrčenem in ogroženem prostoru med dvema velikima južnoevropskima mestoma, kakršna sta Trst in Reka s 350 tisoč prebivalci pretežno italijanske večinske narodnosti, prostoru, ki spada med najzahodnejše predele Evrope, kjer si je delovno ljudstvo v krvavi revoluciji priborilo oblast, pri čemer pa so voditelji tistega dela delovnega ljudstva, ki pripada večinskemu narodu, bili v dveinpolletni zamudi s pozivom, naj se začne z oboroženo borbo proti fašistom in nacistom, kar je poleg vseh težav to borbo oviralo, toda za vsaj delno razčiščenje tega vprašanja bo verjetno potrebna dodatna dokumentarna zgodovinska monografija, ki bo obsegala dobo od fašistično -nacističnega napada na Jugoslavijo pa do kapitulacije Italije.
Knjiga Maksa Zadnika, iz katere bomo objavili odlomke, prav gotovo dovolj razločno navaja in razlaga razloge in vzroke, zakaj so nas italijanski fašisti in nemški nacisti požigali in sežigali.
S. R.
V perek, 12. marca, se je našemu občinstvu predstavil mladi slovenski violinski virtuoz Miha Pogačnik. Mladi virtuoz je ob spremljavi godalnega orkestra GM očaral s svojim briljantnim izvajanjem
«II raglio d’asino non sale in cielo» je italijanski pregovor, ki ga vsi poznamo in ga zato ne bom prevajal, pač pa bi rad dejal klevetnikom, ki so se skrito pojavili, da slovenska javnost ne bo dovoljevala, da bi koga pribijali na sramotilni križ. Gre za perverzno izpodrivanje naše kulture in njenih ustvarjalcev, nič drugače kot so to delali pred sto leti njihovi predniki. Izvor je isti, način je tudi isti. Kaj morda niso županu devinske občine Miroslavu Plessu gospodje tedanjih časov ponudili stavbo Lege Nazionale, da bi v njej poučevali italijanščino?
Izustiti kakršen koli dvom o kristalno čistem značaju narodnega pobudnika, izredno delavnega prosvetnega delavca, občutljivega skladatelja, kot je bil Hrabroslav Volarič, pomeni za poštenega Slovenca kulturni škandal.
Slovenci smo za mnogo prikrajšani, ker se Volarič ni mogel posvetiti izključno glasbi, saj je spadal med izredno tenkočutne glasbene ustvarjalce, le da so mu telesne moči ob razdajanju samega sebe naši kulturi odmerile kratko življenje — toda dovolj je živel, da je Andrej Gaberšček na strani 482 I. knjige «Goriški Slovenci» 1840 - 1900 zapisal med drugim «... Že iz te knjige vemo, kako je znal Volarič delovati in kako je bil v Devinu priljubljen. Šele
jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuniiiniiuiiiiiiiiiiuiiiiiiniiUHiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiim
PRIHODNJI PETEK V KULTURNEM DOMU
Znani slovenski pianist Rei Bertoncelj gost osmega abonmajskega koncerta EM
Bertoncelj sodi med najboljše jugoslovanske umetnike Na sporedu tudi deli tržaškega skladatelja Vasilija Mirka
Prihodnji petek bo gostoval v Kulturnem domu Aci Bertoncelj, ki spada med mlajšo generacijo slovenskih glasbenih umetnikov, a si j je pridobil sloves tudi izven meja ožje domovine. Mladi umetnik je ze večkrat nastopil tudi v okviru GM kot solist z orkestrom, ali kot član Slovenskega tria, tokrat pa se bo prvič predstavil s celovečernim koncertnim recitalom.
Aci Bertocelj je še kot dijak Srednje glasbene šole in nato Glasbene akademije v Ljubljani, ki jo je dovršil l. 1960 v razredu prof. Hilde Horakove, opozoril nase glasbeno javnost. Kot študent akademije se je izpopolnjeval na poletnem tečaju v Salzburgu pri prof. Zecchiju. Kasneje je studi-
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiimmiHiiiimiiiiimiiiiimiminiiiiiiumiiiiiuiHiiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiHmiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiimiiiii»
ZAČETEK VČERAJ V TOLMINU IN ZAKLJUČEK 10. APRILA V TRSTU1
Nad 80 zborov z 2000 pevci na reviji «Primorska poje 76»
Vmesne revije bodo danes v Dobrovem, nato v Dolini, Sežani, Kopru, Mirnu, Gorici in Trstu
sko de-na. *<ratko omenjeno heroj-
Sefa n,,- 0 ”aidemo enakega, Jo-Ostrov;Jiniov^a " šimaja iz vasice
ikem vodn B:kinih’ ki Je «ob vodovodu z golimi rokami
Sinoči v Tolminu, danes v Dobrovem, v prihodnjih tednih pa v Dohni, Sežani, Kopru, Mirnu, Gorici, ter za zaključek v tržaškem Kulturnem domu — to je letošnja zborovska revija «Primorska poje», ki bo ponesla našo pesem iz tisočerih grl po vsem kulturnem prostoru Primorske .tostran in onstran meje, od naše obale do beneških hribov. V njej se najpre-pričljiveje in najvidneje odraža globoka in razraščena navezanost naših ljudi na bogato zborovsko kulturo in tradicijo ter obenem razveseljujoča možnost in razgibanost v našem ljudsko-kulturnem udejstvovanju.
Da je revija pognala globoke in sočne korenine, izpričuje že samo dejstvo, da je udeležba ženskih, moških, mešanih in zadnje čase tudi mladinskih zborov iz leta v leto večja. Od štiridesetih zborov, kolikor se jih je prijavilo na prvi reviji pred sedmimi leti, smo lani prišli na 64 zborov. Letošnja revija pa bo daleč prekosila tudi to število. Prijavilo se je namreč kar 83 pevskih zborov, kar pomeni, da bo nastopilo od
2.000	do 2.250 pevk in pevcev iz najrazličnejših krajev. Samo iz zamejstva bo sodelovalo na reviji 33 zborov, od katerih 17 s Tržaškega, dvanajst z Goriškega in kar štirje iz Beneške Slovenije, kar je pravzaprav najbolj razveseljiva nota letošnje revije.
Prireditelja, Slovenska prosveb na zveza in Združenje pevskih zborov Primorske, sta si nadejala, da bo tudi ena od osmih prireditev v Beneški Sloveniji, žal pa je ta možnost iz objektivnih razlogov zaenkrat odpadla. Kljub temu pa se «Primorska poje 76» ne bo odrekla nastopu v teh narodnostno najbolj ogroženih krajih. V okviru revije bo namreč še en nastop zborov junija meseca v Lesah.
Če upoštevamo dejstvo, da naši zbori delujejo na prostovoljni o-snovi in da je edino plačilo za njihov nemajhen trud le hvaležen in prisrčen aplavz, potem smo nanje lahko upravičeno ponosni in lahko gledamo v prihodnost s še večjim optimizmom.
d. k.
Seznam prijavljenih zborov
TOLMIN (kinodvorana), sobota, 20. marca, ob 20. uri: 1. moški zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov - Idrija, 2. moški zbor Iskra - Bovec, 3. moški zbor Peter Jereb - Cerkno, 4. moški zbor Plešivo - Krmin, 5. dekliški zbor KUD Sloga - Črni vrh nad lerijo, 6. moški zbor Kette - Ilirska Bistrica, 7. Briški oktet, 8. mešani zbor PD Soča - Kanal, 9. moški zbor Tolmin, 10. moški zbor Miren.
DOBROVO (telovadnica), nedelja, 21. marca, ob 16. uri: 1.
moški zbor Beneški puobi, 2. moški zbor Avče, 3. moški zbor Nediže glas, 4. mešani zbor F. B. Sedej - Števerjan, 5. mešani zbor Pod lipo, 6. ženski zbor KUD Golobar - Bovec, 7. mešani zbor Bazovica - Reka, 8. mešani zbor Rečan - Ljesa, 9. moški zbor Kobarid, 10. Primorski akademski zbor V. Vodopivec - Ljubljana.
DOLINA (občinska telovadnica), sobota, 27. marca, ob 20.30: 1. oktet PK Pivka, 2. mešani zbor Slavec - Ricmanje, 3. moški zbor Divača, 4. mešani zbor Primorec - Trebče, 5. Fantje izpod Grmade, 6. mešani zbor Lipa - Bazovica, 7. moški zbor S. Gregorčič - Koper, 8. mešani zbor Divača, 9. moški zbor F. Venturini -Domjo, 10. mešani zbor F. Prešeren - Boljunec, 11. Tržaški partizanski pevski zbor.
SEŽANA (osnovna šola), nedelja, 28. marca, ob 16. uri: 1.
moški kvartet gimnazije - Postojna, 2. dekliški zbor Vesna - Križ, 3. moški zbor Bukovje, 4. moški zbor Piama - Podgrad, 5. mešani zbor Piama - Podgrad, 6. moški zbor Tabor - Opčine, 7. ženski zbor Sežana, 8. mešani zbor Slovenec - Boršt, 9. moški zbor Vesna - Križ, 10. moški komorni zbor Z. Prelovec - Idrija, 11. moški zbor V. Mirk - ProseK - Kontovel.
KOPER (Mestno gledališče), sobota, 3. aprila, ob 20. uri: 1. Kcšanski oklet, 2. oktet Javor - Pivka, 3. moški zbor I. Cankar -Marezige, 4. moški zbor Komen, 5. moški zbor Luka - Koper, 6. mešani zbor Sloga - Jeišane, 7. moški zbor J. Premrl Vojko - Dvori nad Izoio, 8. mešani zbor Tomos - Koper, 9. mešani zbor Studenc, 10. moški zbor F. Bevk - Šmarje pri Kopru, 11. mešani zbor DPD Svoboda - Izola.
MIREN (kulturni dom), nedelja, 4. aprila, ob 16. uri: 1. mladinski pevski zbor Miren, 2. moški zbor PD A. Paglavec - Pod-gora, 3. moški zbor PD Lijak - Vogrsko, 4. moški zbor Kras - Dol -Poljane, 5. moški zbor PD Zarja - Bilje, 6. moški zbor Kras - O-patje selo, 7. moški zbor Štmaver, 8. moški zbor Soča - Nova Gorica, 9. moški zbor Igo Gruden - Nabrežina, 10. mešani zbor PD Bojan - Dornberk, 11. moški zbor F. Zgonik - Branik.
GORICA (gledališče Verdi), četrtek, 8. aprila, ob 20.30: 1 dekliški zbor Devin, 2. moški zbor Razpotje - Col, 3. mešani zbor O. Župančič - Štandrež, 4. moški zbor Jezero - Doberdob, 5. mo ški zbor C. Silič - Vrtojba, 6. mešani zbor D. Bajc - Vipava, 7. Go riški oktet, 8. komorni mešani zbor Glasbene matice - Trst, 9. mo ški zbor M. Filej - Gorica, 10. moški zbor S. Kosovel - Ajdovščina
TRST (Kulturni dom), sobota, 10. aprila, ob 20.30: 1. ženski zbor O. Župančič - Štandrež, 2. vokalna skupina Prijatelji - Dobro vo, 3. dekliški zbor Igo Gruden - Nabrežina, 4. moški zbor O. Žu pančič - Štandrež, 5. ženski zbor Postojna, 6. mešani zbor PD F Bevk - Prvačina, 7. mešani zbor PD A. Možina - Brje, 8. moški zbor V. Vodnik - Dolina, 9. komorni mešani zbor Nova Gorica.
ral tudi s prof. Pierrom Sanca-nom v Parizu in prof. Guidom A-gostijem v Rimu.
Prejel je nagrado Prešernovega sklada za leto 1973, nagrado mesta Ljubljane 1972 in nagrado Društva slovenskih skladateljev 1974.
Mladi pianist se je uveljavil s svojo odlično tehniko in muzikalno igro ter ga danes upravičeno uvrščdfho iriéd najboljše jugoslovanske umetnike in med tiste pianiste, ki jih v tujini zelo cenijo. Koncertiral je v Italiji, Avstriji,’ Nemčiji, ria Holandskem, Belgiji, Franciji, Švici, Danski, Češki, Romuniji in Sovjetski zvezi. Nastopal je tudi kot solist z orkestri pod taktirko znamenitih dirigentov, kot so Kiril Kondrašin, E-frem Kurtz, Carlo Zecchi, Milan Horvat in Lovro Matačič.
Za spored petkovega koncerta si je Aci Bertocelj izbral, poleg dveh del tržaškega skladatelja Vasilija Mirka, Mozartovo Sonato, Ravelovo Sonatina, Smetanove češke plese in nekatera Chopinova dela.
Iz bogate glasbene zakladnice salzburškega mojstra Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756 - 1791) bo na sporedu njegova Sonata v C-duru (KV 330). Da je genialni skladatelj velik del svoje ustvarjalske dejavnosti posvetil klavirski glasbi, je razumljivo, saj je bil kot otrok odličen pianist, ki ga je občudovala vsa tedanja glasbena Evropa.
S 17 leti je bila končana doba koncertiranja, nabiranja vtisov in zorenja mladega komponista. V njegovih skladbah se že občuti u-por proti galantni umetnosti 18. stoletja.
Ko se Mozart L 1781 stalno naseli na Dunaju kot prvi svobodni glasbeni umetnik, se zanj začne nova doba. Zanj ni več pomembno to, kaj hoče slišati občinstvo, ampak, kaj mora sam iz lastnega doživetja povedati svetu. Zato pa se mu je godilo podobno kot I-vanu Cankarju, ki je pri nas prvi živel kot svobodni umetnik le od pisateljskega poklica. Mozartov položaj je bil vedno slabši in v borbi za vsakdanji kruh, ko si na koncu življenja najde le še ob večernih urah čas za ustvarjanje, ga skoraj osamljenega in izčrpanega pobere prezgodnja smrt.
Mozart je za klavir napisal 17 sonat, v katerih je razvil svoj značilni, nedosegljivo prefinjen, lahkoten in umetniško dovršeni slog. Sonata v C-duru KV 330 spada v vrsto takoimenovanih pariških sonat, ki jih je 21-letni skladatelj napisal v letih 1777-78. O-značuje jo živahna igrivost v 1. in 3. stavku in idilični, skoraj intimni značaj v Andantu, ki bi ga lahko označili kot «romanco» za klavir.
Skladatelj MAURICE RAVEL je poleg Debussija najpomembnejša osebnost v novejši francoski glasbi. Čeprav se je v mladosti zgledoval po svojih impresionističnih mojstrih, ga vendar ne moremo v celoti šteti k tej struji, saj je skušal v svojih delih izvesti sintezo med klasičnimi vzori in impresionistično barvitostjo.
V zgodovino klavirske literature je Ravel vstopil z Antičnim me-nuetom, v katerem je pokazal nagnjenje do klasične forme in do plesnih elementov pa tudi nov o-kus, s katerim je prekvasil stare oblike. Slednje je značilno tudi za SONATINO za klavir iz l. 1905, ki bo na sporedu petkovega koncerta. Začetni allegro je grajen v pr-
vi sonatni obliki v ožjem smislu, ki pa jo skladatelj napolni s toplo liriko. Elegantni in zadržani drugi stavek je po tempu tradicionalni menuet, finale pa je skladatelj zgradil z nezadržnim poletom in fantazijo.
Val nacionalne romantike je v drugi polovici 19. st. zajel tudi češko glasbeno ustvarjanje. Prva pomembnejša osebnost te nove nacionalne smeri v* češki1 glasbi’je . BEDRICH .SMETANA - (1824-1884). V svojem ustvarjalnem delu je Smetana najmočneje segel na področje òpere in simfoničnega poema. Napisal pa je tudi vrsto klavirskih skladb, med njimi popularne ČEŠKE PLESE, čudovite u-metnine, katerim je vtisnil svoj o-sebni izrazni način, toda prežet s prvinami ljudske češke glasbe. Češki plesi nudijo pianistu dokaj možnosti, da pokaže svoje tehnične vrline, saj so prava koncertna, deloma tudi virtuozno pisana klavirska dela.
Iz zbirke teh plesov bomo v petek slišali Furiant, Obkročak, Kulan in Slepičko.
Pianistu Bertonclju štejemo v zaslugo, da je v svoj spored vključil dve klavirski deli skladatelja VASILIJA MIRKA (1884-1962).
Mirk, naš tržaški rojak, je pisal svoja dela v času, ko je bila pot slovenskega skladatelja še strma in težavna. Umetniško delo tega skladatelja je še danes vse premalo poznano in cenjeno, čemur je morda vzrok tudi njegova skromnost.
Vasilij Mirk je v svojem bistvu romantik, toda napredno usmerjen. Iskrenost doživetja, obruše-nost in plemenitost oblike, mehka izredna linija ter tu in tam naslon na domačo narodno pesem, so črte, ki označujejo Mirka kot glasbenega ustvarjalca, kateremu gre častno mesto med slovenskimi skladatelji.
Čeprav tudi Mirka označuje dvojnost umetniškega in krušnega poklica, je prispeval pomemben delež k razvoju slovenske glasbe. Njegovo skladateljsko delo je sicer raznoliko, vendar prevladujejo v njem dela za zbor. Drugače skoraj ni moglo biti, saj so glasbene potrebe v tistem času že same narekovale pisanje zborovskih skladb. Pogled v glasbeno revijo «Novi akordi» pa bi nas prepričali, da je Mirka že v mladosti bolj privlačevala instrumentalna glasba.
Napisal je tudi vrsto klenih klavirskih del, kot so Rapsodije, Glasbeni utrinki, Barkarole, Romance itd. Iz njegovega klavirskega opusa bomo v petek prisluhnili Elegiji in Capricciu, skladbama ki se razpletata v romantičnih glasbenih potezah in včasih s prav Lisztovskimi reminiscencami v patetičnih kadencah ter sta zato tudi tehnično precej zahtevni.
Kakor Smetana je tudi poljski skladatelj FREDERIC CHOPIN (1810-1849), največji poet klavirja, zavestno zajemal iz zakladnice ljudskih popevk in plesov. Glasbeno literaturo je obogatil z u-metninami, ki danes, kakor ob nastanku, najdejo pot do slehernega poslušalca, saj so privrele iz srca. V svojem samoniklem klavirskem stavku je tesno povezal melodijo s spremljavo ter izrabil vse klavirske zvočne možnosti.
Bil je romantik nežne narave z neznansko čustveno občutljivostjo. Izreden čut za harmonično ekspresivnost mu je narekoval u-stvarjanje doslej neznanih in še danes občudovanih harmonij, nje-
gova svojstvena melodika ga je takoj ločila od sodobnikov in mu zagotovila pomembno mesto v glasbeni zgodovini.
Med njegovimi klavirskimi skladbami uživajo posebno priljubljenost Valčki, najčistejši izraz njegove poezije pa so njegovi Nokturni. Poleg dveh valčkov in dveh nokturnov bomo v petek prisluhni-
Pianist Aci Bertoncelj
li tudi četrti Baladi v f-molu op. 52. Skladatelj se je v svojih baladah zgledoval po pesnitvah poljskega pesnika Mickiewicza. Ni jim pa dal neke programske osnove. V tem je posebna odlika teh čudovitih kompozicij, ki v četrti baladi, v višku baladne kompozicije sploh, doseže že popolno notranjo neodvisnost ter preide iz romantičnega kompozicijskega ideala skoraj v impresionistični.
v takih razmerah je postal Devin naš.
Polaganju trdnih temeljev slovenstva je županu Miroslavu Plessu in dekanu Josipu Skočirju stala ob strani vsa devinska zavedna mladina, ki se je zavedala od kod prihaja raznarodovalni pritisk, sej niso smeli pričakovati od tujca nič dobrega. Če piše Gabršček o neredih, ki so nastali tri leta po Volaričevi smrti, in o kazenskem preganjanju Devinčanov, vključno župana Miroslava Plesso, ni bil to edini primer italijanskega šovinizma. Iz tistega gradu je stoletja padalo po hrbtih slovenskih kmetov in ribičev. Naša zgodovina je bila do pred nekaj desetletij zgodovina podjarmljenega naroda. Danes je drugače. Čigava je zasluga? Trdnost značaja in vera v nas same. Borbeni prapor so nosili Volariči in Plessi in ko so tisti odmrli so prišli drugi in danes so spet drugi, ki s ponosom gledajo na Volariča in Flessa z vedno večjo zavestjo, da nosimo Slovenci upravičeno visoko svojo glavo v morju korumpirane, prodane in nemoralne družbe, ki se niti ne sramuje neprekinjenih spektaklov, ki jih dnevna kronika objavlja.
Našega Drejca iz Kobarida ali Hrabroslava Volariča ni treba zagovarjati, pač pa mu je treba slediti na poti slovenskega kulturnega razvoja, želeti bi bilo, da bi o naših kulturnikih in prosvetarjih brali naši malčki v čitankah, ker jim ni dano, da bi učitelji in profesorji razlagali po šolah o našem neoporečnem kulturnem vzponu, o naši prihodnosti, o idealizmu, ki mora imeti korenine v lastnem kulturnem bogastvu. Želeti je tudi, da bi vsak Slovenec, pa naj bo zamejec ali iz matične domovine, čutil v sebi poslanstvo, ki nam je odmerjeno.
Ne govorim klevetnikom. Zares niso vredni moje pozornosti. Govorim mladini, ki je naš up, da posreduje bodočim rodovom izročilo naših prednikov, in, zakaj ne, tudi naše, če smo bili na braniku naše kulturne rasti, kjer je z zlatimi črkami zapisano tudi ime: Hrabroslav Volarič.
Dr. Slavko Tuta
Vugova
«Gorjupa bajta» v knjižni izdaji
Saša Vuga, ki ga našim bralcem kot primorskega rojaka ni treba posebej predstavljati, ima kot pisatelj zasluge za to, da si je njegova radijska in televizijska igra utrla pot v knjižno oddajo. Zbirka Vugovih TV iger, ki je izšla leta 1969 pod naslovom Rek-vijem za heroji (Bernardek, Rek-vijem za heroji in Balada o temi), je prvi primer knjižne izdaje slovenske TV drame. Zdaj se tej knjigi pridružuje druga tovrstna knjiga. TV drama Saše Vuge GORJUPA BAJTA je izšla v knjižni izdaji pri založbi Borec v Ljubljani. Delo je z naslovom «Steza do polnoči» prejelo leta 1973 nagrado Vstaje slovenskega naroda. Nedavno smo dramo gledali tudi na ljubljanski televiziji, zdaj pa imamo to Vugovo stvaritev pred sabo tudi v knjigi.
Vsebino poznamo že iz televizijske uprizoritve. V mali obsoški vasi se dogaja vse dejanje, v krajih, kjer se odvija življenje večine Vugovih stvaritev. Majhna nemška posadka v vasi čaka in ujame, ob smrti žene, partizana Stanka, ki ga nehote izda njegov otrok. Prav s tem otrokom prisilita poveljujoči stotnik in njegov pomočnik ujetega partizana k izdajstvu. In Stanko, osrednja o-sebnost pripovedi, izda partizansko četo, ki jo Nemci pričakajo in pobijejo. Stanko pa si sodi sam. Pretresljiva, psihološko dognana in dramaturško spretno osnovana drama, je v svoji televizijski u-prizoritvi dosegla velik uspeh. V knjižni obliki se bodo lahko bralci še poglobili vanjo, spoznali pa bodo tudi posebno tehniko pisanja TV dram. Prav gotovo je prav, da je založba Borec izdala televizijsko dramo tudi v knjižni obliki, ker se sicer tovrstne stvaritve izgube v eter, delo pa po svoji človeški in umetniški plati zasluži, da se ohrani in da ga pobliže spozna še več ljudi, čeprav je televizijski medij sam močnejši od knjižnega. Le trajne vrednosti nima. Kot izjemen primer TV drame v knjigi poročamo o knjigi Saše Vuge kot o novi stvaritvi in novemu prispevku k tematiki o-svobodilnega boja primorskih ljudi, kateremu je Vuga posvetil večino svojih stvaritev.
Sl. Ru.
......................
Srednjeveške biografije srbskih dostojanstvenikov
Biografije ali Žitja srbskih vladarjev in arhiepiskopov (v 156. zvezku zbirke Kondor), so po svoji vsebini in značaju izven ustaljenega okvira. Gre za prevod izbora srbskih srednjeveških biografij srbskih vladarjev in cerkvenih poglavarjev, ki jih je izbral, uredil in prevedel Janko Jurančič. Knjiga je posvečena stopetdesetlet-nici rojstva Djura Daničiča, ki je leta 1866 objavil v Zagrebu kritično izdajo srbskih biografij in postal tako eden najzaslužnejših mož za posredovanje te svojevrstne literature. Biografije so bile v srednjem veku edine, zato pa toliko pomembnejše domače literar-
ne tvorbe ter so pomembne ne samo kot ustvarjalni teksti, temveč predvsem kot zgodovinski vir. V slovenščino so teksti srbskih srednjeveških biografij prevedeni prvič. Med nas prihajajo s kratkim uvodom prof. Jerančiča ter njegovimi opombami.
Ob tej novi knjižni izdaji naj omenimo, da sta v zbirki za študirajočo mladino Kondor (Mladinska knjiga) izšli v zadnjem času še dve zanimivi knjigi. To sta Mala antologija japonske lirike, ki jo je pripravil pesnik Mart Ogren in znana povest Ivana Preglja «Ple-banus Joannes». O teh delih bomo še poročali.	Sl. Ru.
Horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Odlične perspektive za izboljšanje položaja. Pazite pa na sleherno potezo, da ne zabredete v finančne težave zaradi prevelikega tveganja. Neka oseba se začenja zanimati za vas in ne bi bilo lepo, niti priporočljivo, če bi se sedaj umaknili.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Morda boste prav v tem tednu morali odločati o neki zadevi, ki se že predolgo vleče. Računajte z uspehom. Ni pa rečeno, da bo šlo vse avtomatično. Premislite, kako bi se dal	izgladiti	nesporazum z	ljubljeno	osebo,	ki zaradi tega	veli-
ko trpi.
DVOJČKA (od 21. 5. do 2L 6.)	Vse
svoje sile strnite v eno smer, to je tja, kjer vam bo trda predla.	Če-
prav ne bo lahko, boste zadevo spravili pod streho. Nekoliko nerazpoloženi boste proti koncu tedna, ko boste preutrujeni.
Veljaven od 21. do 27. marca 1976
RAK (od 22. 6. do ^ \ 22. 7.) Odpirajo se '	\ vam nove možnosti
za nove uspehe ali vsaj za boljšo službo. Ne bi bilo slabo priložnosti izkoristiti. Kljub temu previdnost ni odveč. Novosti na področju čustvenega življenja. Morda gre le za prigodo.
______ LEV (od 32. 7. do
22. 8.) Niste raču-/ č* /l ' nali verjetno na o-l	vire, ki vam bodo
\ ' V presneto otežkočile ^^ delo. Drugič pazite s kom se povezujete. Tudi v družini bi znalo priti do nevšeč-nih spopadov. Krivda za to bo v banalnem nesporazumu.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Sicer bo delo teklo po uhojeni poti, vendar ne samo od sebe. Potruditi se boste morali tudi vi. Če boste preveč u-trujeni in nerazpoloženi, iščite, pomoči pri svojcih. Lepa harmonija v družini. Prijetni večeri v družbi prijateljev.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Zelo veliko bo dela, napori ne bodo vsakdanji. Zato ne smete računati le na svojo rutino in s svojimi močmi nasploh. Pomoč ne bi bila odveč, ker vam bi sicer moglo kaj spodleteti.
ŠKORPIJON (od 23.
čo in naključja. Če hočete uspeti, zavihajte rokave. Tekmeci bodo zelo nevarni in hkrati dobro pripravljeni. Obeta se vam kak prijeten večer, posebno v novi družbi.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Naleteli boste na nekaj težav poslovnega značaja. Z dobro voljo in spretnostjo boste uredili vse, tako da ne bo izgub. Ne računajte pa niti z velikimi dobički. Nekoliko napeto vzdušje v družini ali pa z ljubljeno osebo. Nervoza.
aruzim.
/-'-V	KOZOROG (od 22.
7 V \	12. do 20. 1.) Če-
t	J prav menite, da
1 f '**v/ vam gre vse glad-V,	ko od rok, grozi ne-
varnost, da se vam nekje nekaj zatakne. Bodite torej stalno previdni. Neko neraz-položenje, morda bolehnost v družini.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pobuda, ki ste jo sprožili, bi se znala u-veljaviti. Ni pa to odvisno izključno od vas, pa čeprav je sreča tokrat na vaši strani. Nekoliko čudna dogajanja, ki jih bo treba analizirati. Pazite, da ne boste preveč o svojih zadevah okoli govorili.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Če se boste jr | svojega običajnega j dela lotevali sle-herni dan z dobro voljo, boste imeli ob koncu tedna pozitiven obračun. V nasprotnem primeru bi vam znalo kaj spodleteti. V družini bo na videz vse lepo, manjkal pa bo ščepec iskrenosti.
FILMI NA TELEVIZIJI - IZREDNI CIKLUS
Preston Sturges : mojster komedije
V sredo, 24. marca ob 20.45 se začenja na drugem kanalu italijanske televizije filmski ciklus, za katerega moramo posebno pohvaliti organizatorja, kritika Claudia G. Favo, ki se je zadnje čase že večkrat izkazal z zanimivimi ciklusi ameriških filmov, kot n.pr. s pregledom opusa režiserja Wy-lerja, ali pa igralca Humphreya Bogarta.
Tokrat gre za še posebno zanimivo pobudo: štirje filmi ameriškega režiserja Prestona Sturge-sa, od katerega dva nista nikdar prišla v Italijo in so ju izrecno sinhronizirali za ta ciklus. Prvi
film v ciklusu, ki je tudi režiserjev prvenec, pa ne le da ni nikdar prišel na naša platna: do pred kratkim se je celo zdelo, da je zgubljen.
Ime Prestona Sturgesa morda ne pove veliko našemu gledalcu, saj pri nas njegovi filmi, ki jih že ni veliko, niso doživeli velikega uspeha niti s strani kritike. Le zadnje čase se predvsem angleška in ameriška kritika zave-, data, da gre za temeljno osebnost ameriškega filma. Sturges je mojster komedije: še prej gledališke kot filmske, kajti svojo dejavnost je začel na odru, nekaj
•liiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiinimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiii
KRIŽANKA... z našim krajem
1											
1		2	3	4	a	a	5	6	7		8
	■	9			10	n				a	
12	13	a	14						a	15	
16		17	a	18				a	19 '		
20			21	E	22		a	23			
	24			25 ^		m	26 L				m
	27				a	28 |					M
29				a	30		m	31			32
33			23	34			[35	a	36		
37		a	38					39	m	40	
	H	41							42	a	
43		_				S	44				
VODORAVNO: 1. Ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem smislu, 5. v muslimanskem okolju del hiše za žene, 9. določen po kategoriji, 12. predpona v tujkah za pri, do, 14. ki se ne poklicno ukvarja s športom. 15. Milan Lipovec. 16. zadetek pri nogometu,
18.	ime filmskega igralca Ladda,
19.	ameriška obveščevalna služba,
20.	rimski bog ljubezm 22. Kolesarski klub, 23. Nobelov nagrajenec Thomas. 24. pristanišče v Čilu. 26. teže ovojnin, 27 vojaška enota. 28 «streha sveta», 29. oknu podobna odprtnina. 30. japonska igra, 31. povsem podoben, 33. o sebni zaimek, 34. kdo» rad zgodaj vstaja, 36. krilo rimske legije. 37. predpona v tujkah za dvo, 33. imeti neugoden telesni občutek. 40. Ivan Minatti, 41. kvantiteta, 43. majhne postave, 44. slovensko
zimsko športno središče.
NAVPIČNO: 1. «naš kraj», 2. Bratim Kreft, 3. prva žena, 4. Fellinijev film, 5. slovenski književnik (Tomaž), 6. švicarska reka. 7 Roksanda Njeguš, 8 italijanski prvoligaš, 10. mučenica. 11. vsaj, vseeno, 13. ljudje iz določenega kraja. 15. rudnine, 17. žensko ime, 13. davek na uvoženo alt izvoženo blago. 21. ime italijanske pevke Pavone. 23. najljubše osebe. 25. simbol za kalcij. 26. kazalni za imek. 28 istrsko letovišče. 29. sukno iz grobe volne, 30. nagi, 32. manjša skala, 34. francoski pisatelj, 35. nravoslovec, 38. brez-kostni stranski del ob trupu, 39. hrvaški Petrol, 41. Kotka Zupančič. 42. kemijski simbol za ak-tinon.
(lako)
njegovih gledaliških komedij pa so ekranizirali drugi režiserji, preden je sam prešel k filmu. Kot opus kakega Wilderja ali Man-kiewicza ali Cukorja, je Sturge-sov tesno vezan na zvočni film, kateremu je skušal prirediti dia-logično bogatost gledališča. Razmišljanja nekaterih kritikov in teoretikov o «specifičnosti» filmskega izraza pa so včasih spregledala vrednost določenih operacij nad zvočnim filmom, kakršne so poskušali navedeni režiserji, na svoj način pa že Lubitsch. Spregledali so dejstvo, da je film svojevrstna sinteza medijev, prej kot specifični umetniški izraz.
Sturgesovi filmi nam bodo gotovo dokazali, da se jedro ameriškega zvočnega filma ni oddaljilo od vizualne bogatosti, ki jo je dosegel nemi film. Saj se Stur-gesova komedija še posebej spoprijema s problemom, kako spojiti dialogično obilje «sophisticated» komedije z dinamičnostjo in «blaznostjo» neme komike: Sturgesovi filmi so, skupaj s Caprovimi in Leisenovimi (drugi podcenjevani režiser, ki danes doživlja revalu-, tapjjo anigrišk?. IfRitike), ustvarili nov komedijski žanr, t. j. <screw-• bali», «blazno»:komedijo.
^.Preston Sturges.,se je rodil 29.
] avgusta 1898. leta- v Chicagu. Od ■ leta 1922 se je uveljavljal v gledališču, od leta 193Ò pa je začel sodelovanje pri scenarijih različnih filmov, med katerimi sta tudi filma omenjenega Mitchella Lei-sena, «Easy Living» (Un colpo di fortuna) iz leta 1937 in «Remem-ber thè Night» (Ricorda quella notte) .iz leta 1940. Istega leta je Sturges podpisal prvo filmsko režijo, «Tre Great McGinty», ki ni prišel v Italijo in ki bo otvoril televizijski ciklus z dobesedno prevedenim naslovom «JI grande McGinty». še vedno leta 1940 je Sturges režiral film «Christmas in July» (Un colpo di fortuna — paradoksalno je film v Italiji izšel z istim naslovom kot omenjeni Lei-senov film).
Leta 1941 je Sturges podpisal «The Lady Eve» (Lady Eva), ki smo ga pred kakim letom gledali . po televiziji, pa «Sullivan’s Tra-vels» (1 dimenticati), ki bo drug film v televizijskem ciklusu: gre za njegovo najbolj uveljavljeno delo, samozavestno razmišljanje o ameriškem filmu. Sledili so: «The Palm Beach Štor» (Ritrovarsi, 1942), kratka vloga v Marshallovem «Star Spangled Rhythm» (Signorine non guardate i marinai!. 1942), ki smo ga lani gledali v Trstu, pa «Mail thè Conquering Hero» iz leta 1944, ki tudi ni prišel v Italijo. Televizija nam ga ‘ bo prikazala kot tretji film z naslovom «Evviva il nostro eroe».
Njegovi naslednji filmi so: «The Miracle oj Morgan’s Creek» (11
miracolo del villaggio, 1944), «The Great Moment» (1944, ni prišel k nam) in «Unfaithfully Yours» (Infedelmente tua, 1948), čudovita komedija, ki bo žal zaključila televizijski ciklus. Sturgesov opus se namreč ne zaključi tukaj, pač pa se razvija še zelo zanimivo. Po filmu «The Beautiful Blonde from Bashful Bend» (L’indiavolata pistolero, 1949) pridemo namreč do filma «The Sin of Harrold Diddle-bock» oz. «Mad Wednesday» (Meglio un mercoledì da leone . . ., 1950, vendar je delo začel že 1948), s katerim se je poslužil v zvočnem filmu mojstra ameriške neme komike Harolda Lloyda. Nato se je Sturges oddaljil od Amerike in realiziral v Franciji «Le carnet du Major Thompson» (II carnet del maggiore Thompson, 1955). To je njegova zadnja režija; vendar bo 1956 Norman Tau-rog predelal njegov «The Lady Eve» z naslovom «The Birds and thè Bees» (Le tre notti di Eva), 1958 ga bo Gerd Osivald povabil k interpretaciji v filmu «Paris Ho liday» (Paris Holiday), nov mojster komedije Frank Tashlin pa bo predelal njegovo povest v filmu «Rock-a-Bye Baby» (Il balio asciutto).
5. avgusta 1959 bo Sturgesa pri-^ zadela srčna kap v New Yorkaf šele po mnogih letih se bo kritika resno lotevala njegovega dela.
Sergij Grmek
NA FILMSKIH PLATNIH
P. P. Pasolini: «Appunti per un’Orestiade africana»
Zadnje čase se je o Pasoliniju veliko pisalo, bodisi v zvezi s tragično smrtjo kot v zvezi z zadnjim filmom. O tem pa mi še nismo pisali, ker je «Salò o le 120 giornate dl Sodoma» prizadela zaplemba in nato obsodba, preden je prišel na tržaška platna.
V Trstu pa se je pred kratkim nudila možnost gledati starejši film Pier Paola Pasolinija, ki je vendar šele zdaj prišel do javnih projekcij, toda ne zaradi kakšne cenzure, temveč ker ne gre za komercialno delo, pač pa — kot pove celoten naslov — za nekakšen filmski esej ali bolje filmske zapiske o neki ideji za film. «Appunti per un’Orestiade africana» je bil sicer že prikazan tržaški publiki, ko se je pred leti Pasolini srečal s tržaškim občinstvom v Kinoforumu, toda filma niso predvajali v celoti, zato gre za pravo premiero opravičeno le danes.
Film je zelo zanimiv predvsem kot dokaz režiserjevih filoloških zanimanj.
S. G.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.15	Kmetijska oddaja
12.55	Risani filmi
13.30	DNEVNIK
14.00	Gost ob 14. uri: Oreste Lionello in Gaia Fiastri
15.00	Zgodilo se je v Lizboni, drugo nadaljevanje
16.15	Šport
17.05	90. minuta
17.25	Na kalifornijskih cestah: Sprehajanje po mestu
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo: registriran polčas
20.00	DNEVNIK
20.45	«Albert e l’uomo nero», prvo nadaljevanje
21.45	Športna nedelja, Kronike in rezultati ter komentarji Sledila bosta DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
15.00	Športna nedelja
18.15	Ital. nogometno prvenstvo, registriran polčas nogometne tekme
19.00	Mačke, psi in drugi
19.50 TV DNEVNIK — odprti studio
20.45	Bim, bum. barn, zabavna glasbena oddaja 21.40 TV DNEVNIK - nocoj
22.05	Kulturne aktualnosti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.20 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski zbor Šentvid
9.30	Vzpon človeka, barvna serija
10.20 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	POROČILA
14.45	Pravljica iz lutkarjevega vozička: O siromaku in kaziju 15.10 Pisani svet
16.05	Hišica v preriji, serijski film
16.55	Aarau: svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, prenos srečanja Jugoslavija — Romunija
19.30	DNEVNIK
20.00	V. Kovačevič: Kapelski kresoui, nadaljevanje in konec
21.45	DNEVNIK
22.00	Smučarski skoki v Planici, reportaža
22.15	Športni pregled
Koper — barvna
19.30	Otroški kotiček
20.00	Kanal 27, pregled tedenskega sporeda
20.15	Morilec pozna glasbo, celovečerni film 21.35 Jane Eyre, dramatiziran roman, peti del
22.25	Košarka: CRVENA ZVEZDA - PARTIZAN
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Pop glasba
13.25	Vremenska slika .13.30 DNEVNIK
14.25	Jezik za vsakogar: Dopolnilni tečaj nemščine, tretje nadaljevanje
16.45	Program za najmlajše: Leteča preproga, lutke
17.15	Program za mladino: Slike iz sveta 17.40 Kje izvira reka Nil?
18.45	Aktualnosti in problemi dela
19.10	Una coppia moderna, komični film 19.28 Kratke TV vesti
19.30	Kronike
20.00	DNEVNIK
20.45	«Bastogne», film
22.45	Filmske premiere
Sledil bo DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
18.00	Človek in zemlja: Svet koral
18.30	Rubrike TV dnevnika
19.00	Kratke TV vesti
19.02 To je moj svet: Deklice delajo zares
19.30	TV dnevnik: odprti studio
20.45	Charles Dickens: «Il circolo Pickvvick», prvo nadaljevanje
20.15	Risani filmi
22.10	Simfonični koncert
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
10.00, 14.10 TV šola: Literatura, Gruž
17.10	Pravljica iz lutkarjevega vozička: O študentu, krčmarici in sodniku
17.35 Lisica, mladinski film 17.50 Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	J. Gay: Beraška opera
22.15	DNEVNIK
22.30	Hokej: Jugoslavija — Bolgarjia, posnetek s svetovnega prvenstva
Koper — barvna
19.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30	Pogovorimo se o delu, film iz dokumentarnega cikla «Podvodno življenje»
21.00	«želim biti z vami», Bogoljub Srebrič, zabavno - glasbena oddaja
22.00	Likovni nokturno: «Francosko slikarstvo»: Italijanski vpliv 22.20 Mali portret: Pas de Leux, balet na glasbo Čajkovskega
TRST A	NACIONALNI PROGRAM
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila:	8.00, 13.00, 19.00 Poročila: 6.30
8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska Jutranja glasba: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna oddaja; 9.30 Maša; 11.30 Roditelj-glasba: N. Paganini; 10.15 Poslu- ski krožek; 12.00 Popularne plošče; šali boste; 11.15 Mladinski oder: 13.20 Kič: 14.30 Drobec satire:
12.30	Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, 15.00 Hit Parade; 16.00 Nogomet kdaj in zakaj: 13.30, 15.45 Glasba od minute do minute; 17.00 Pro po željah; 15.45 Nedeljski kon gram z Ornello Vanoni; 18.00 O-cert: W. A. Mozart; 16.30 Šport perni koncert; 19.20 Glasbeni va-in glasba: 17.30 P. Kozak: «Afe- riete; 20.20 Ponovno na sporedu ra», drama: 19.05 Zvoki in ritmi: z G. Cinquetti; 21.15 Koncert; 21.45 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v sve- Orkestri lahke glasbe; 22.30 Glas tu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja beni kabaret
v športu; 22.20 Glasba za lahko	SLOVENIJA
noč.	7.00, 8.00, 9.00. 13.00, 19.00 Po-
KOPER	ročila; 6.50 Danes za vas: 7.30
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 17.29, 20,30 Za kmetijske proizvajalce- 8.07 Poročila: 7.40 Glasba za dobro S. Ru.škuc: Pravljica o dečku in jutro; 9.30 Pisma Lucianu; 10.00 prašičku; 8.47 Skladbe za mladino; Z nami je; 10.15 Glasbeni portret: 9.05 Še pomnite tovariši. . .; 10.05
10.30	Dogodki..-rin odmevi; 11.30 Koncert iz naših krajev; 11.10 Ne-Najpopularnejše popevke; 12.00 deljska reportaža; 14.05 Nedeljsko Glasba po željah; 14.00 Plošče; popoldne: prenosi in poročila o 14.45 La vera Romagna; 15.00 športnih dogodkih, humoreska ted Orkester Djelo Jusic; 15.15 Beat na: K. čapek: Vedeževalka; 17.50 glasba; 13.30 Sosedni kraji in lju- Radijska igra: P. Lužan, Dan go-dje; 16.45- 17.50 Glasba po željah; spoda Iksa: 19.40 Glasbene raz-17.40 Občan pred mikrofonom: glednice; 19.50 Lahko noč, otroci;
18.30	Nedeljsko popoldne; 19.30 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skup-Crasch; 20.Ò0 Naši pevci; 21.00 ni program JRT - glasbena tribu-Radijski oder; 21.45 Operetna glas- na mladih: 23.05 Literarni nok-ba; 22.35 23.00 Plesna glasba; turno: P. Aretino: Pisma.
TRST A	NACIONALNI PROGRAM
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- 7.00. 8.00. 13.00, 15.00 19.00 Po ročila; 7 05 Jutranja glasba; 11.40 ročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Radio za šole, 12.00 Opoldne z Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; vami; 13.30 Glasbo po željah; 17.00 11.00 Plošče; 11.30 Orkester; 13.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umet- Hit Parade; 14.05 Neapeljske penosi, književnost in prireditve; smi; 15.30 Plošče za mladino: 16.30 18.30 Radio za šole; 18.50 Scenska Popoldansko srečanje; 17.05 Na-in baletna glasba; 19.20 Jazzov- daljevanka «Očetje in sinovi»; ska glasba: 20.00 športna tribuna; 20.00 Orkester; 20.20 Ponovno na
20.35	Slovenski razgledi; 22.15 sporedu z L. Goggi; 21.45 Folk
Glasba za lahko noč.	glasba; 22.15 Francoske popevke;
KOPER	22.30 Koncert.
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30 20.30	SLOVENIJA
Poročila: 7.40 Jutranja glasba; 7.00. 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00
8.35	Mali umotvori velikih moj- Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 strov; 9.00 Foiklora; 9.15 Melo- Glasbena matineja; 9.05 Pisan di je; 9.30 Pisma Lucianu; 10.10 svet pravljic; 9.40 Slovenske Ijud-Otrdšlii kotiček: 11.15 Poje «Grup- ske pesrpi v priredbah; 10.45 Tu-po Yu»; 1L45 Orkester Ray Mc- rištični napotki; 11.03 Za vsako Kingley: 12.00 Glasba po željah; gar nekaj: 12.10 Revijski orkester; 14.00": Športni ponedeljek; 14,35 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pipiamo iz; 14.45 La vera Romagna;’ halne godbe; 13.30 Priporočajo
15.00	Otroški kotiček; 15.30 An- vam. . .; 14.10 Amaterski zbori; sambel «I leoni di Romagna»; 16.45 17.20 Koncert po željah; 18.05 Na-Operne uverture; 17.00 Športni ši znanstveniki pred mikrofonom; pregled; 17.15 Ritmi in melodije; 18.20 Zvočni signali; 19.40 Ansam
18.00	Glasbeni cocktail; 18.35 Zbor bel Štirje kovači; 19.50 Lahko noč, «Franz Zgonik» iz Branika; 19.30 otroci; 20.00 Če bi globus zaigral: Crasch; 20.00 Jazz; 21.00 Mono- 20.30 Operni koncert; 22.20 Po-grafija: Duerennmatt; 21.10 Pl- pevke iz jug. studiov: 23.05 Tisana glasba: 21.35 Operna glasba; terarni nokturno - T. Rebolj: Moj
22.35	Pop in jazz glasba.	ljubi Ariel: 23.15 Jazz.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 23. DO 27. MARCA 1976
TOREK. 23. marca 11.05, 14.10, 16.00 Tv šola; 17.20 Zapojte z nami; 17.35 Mihec iz Leonneberga: 18.00 Obzornik: 18.15 Ne prezrite: 18.45 Narodna glasba: 19.30 Dnevnik: 20.00 Pogovor o medsebojni poravnavi dolgov; 20.55 G. Calinescu: Feliks in Oti-lija, dramska nadaljevanka: 21.45 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30 Odprta meja; 1955 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Ljubezensko dejanje, celovečerni film; 22.00 Proces Russellovega razsodišča: Rim 75, dokum. oddaja.
SREDA, 24. marca 10.00 TV šola; 17.15 Otroška oddaja; 17.35 Mojstri stare japonske obrti; 18.00 Obzornik; 18.15 Točno opoldne (Mučenje živali); 18.45 Glasbeni amaterji; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Poslednja zaroka; 21.25 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhi-
nje; 21.30 Dnevnik; 21.45 Hokej: Jugoslavija • Japonska, posnetek.
KOPRSKA BARVNA TV 19.25 Nogomet, Wales - Anglija, prenos; 20.15 Dnevnik; 21.15 Člo vek in mesto, serijski film; 22.10 Beti Djordjevid, zabavno glesbe-na oddaja.
ČETRTEK, 25. marca 8.10, 10.00. 14.10 Tv šola; 15.10 Nogomet, Olimpija - Hajduk, prenos; 17.15 Cvetlične pravljice; 17.30 Pestema, prvi del; 18.05 Obzornik: 18.25 Bolečine v križu, poljudnoznanstveni film; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Balzacova velika ljubezen, nadaljevanka; 21.00 Kako in kam na oddih; 21.19 četrtkovi razgledi: Po poteh življenja Zofke Kvedrove ; 21.45 Iz koncertnih dvoran; 22.35 Dnevnik.
KOPRSKA BARVNA TV
15.10 Nogomet, Olimpija - Haj-
duk. prenos: 17.00 Košarka, sre Čanje za pokal Jugoslavije: 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.30 Zagotovljen uspeh celovečerni film; 21.50 Otok Hvar. dokum. oddaja; 22.20 «Grappeggia special», zabavna glasbena oddaja.
PETEK, 26. marca 10.00, 14.10 Tv šola; 17.20 Križem, kražem; 17.30 Morda vas zanima; 18.05 Obzornik; 18.20 Ansambel štirje kovači, glasbena oddaja; 18.50 Kako vidi človek; 19.10 Kako uporabljamo slovar sloven skega knjižnega jezika:	19.30
Dnevnik; 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 A Ma-rodič, Posebni odred, iz cikla Mali oglasi; 20.55 Vzpon na Makalu; 21.25 Dnevnik; 21.45 Šerif v New Yorku; 23.20 Hokej, Jugoslavija • Nizozemska, posnetek.
KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Hokej, Jugoslavija Nizo-
zemska, prenos: 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.30 Ma-cumba. celovečerni film; 22.00 Naši zbori: zbor Vinko Vodopivec.
SOBOTA, 27. marca
9.30, 10.35, 12.10 TV šola: 15.10 Nogomet. Beograd - Velež. prenos; 17.00 Hvalisanje, film; 17.10 Študij na univerzi: Jezikoslovje: 17.30 Obzornik; 17.45 Arau' Srečanje v hokeju na ledu, Jugoslavija - Nor veška; 19.30 Dnevnik; 20.00 TV žehtnik; 20.45 Vsi veliki in mali. film; 22.15 Dnevnik; 23.10 Jazz na enkranu: Dave L,iebman’s lookout farm.
KOPRSKA BARVNA TV
15.10 Nogomet, Beograd - Velež. prenos; 16.55 Hokej. Jugoslavija Norveška; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zgodba iz Dekamerona. G. Boccaccia: 21.10 Pionirji ietalstva; 22.00 Košar ka, Pokal Jugoslavije.
geografski in gospodarski pregled
OPERATIVNEGA OBMOČJA ISTRSKEGA ODREDA
Operativno območje Istrskega odreda je obsegalo jugozahodni del Slovenije, to je Brkine z Vremsko dolino in Reško kotlinico ter Podgoro, Podgrajsko podolje, slovenski del Istre z obalnimi mesti od doline Dragonje do južnih predmestij Trsta, Tržaški Kras južno od železnice Divača - Opčine in Gornjo Pivko s Košansko dolino. Na severu je odred operiral do železnice Postojna - Opčine Trst, na zahodu do Jadranskega morja, na jugu do narodnostne meje med slovenskim in hrvaškim življem od izliva rečice Dragonje v morje pri Sečovljah do Velikih vrat in žabnika v Cičarijskih hribih. Od tod je meja odredovega delovanja zavila proti jugovzhodu in prešla severno od Rupe cesti Reka - Trst in Postojna - Reka ter segala proti vzhodu v Podgoro, do Gomanjcev. Na vzhodu je segalo odredovo območje do rapalske državne meje med Italijo in Jugoslavijo, od Gomanjcev čez Snežniške hribe in Javornike do Postojne.
Operativno območje je obsegalo približno 1300 kv. km, na njem pa je živelo približno 110.000 prebivalcev." Pokra-
jino sekata kraška gorska grebena (antiklinali) — čičarijska planota s Slavnikom in Žabnikom, med Pivko in Brkini pa se dvigata Vremščina in šilentabor ter Gradišče. Ta grebena se raztezata v značilni dinarski smeri severozahod-jugovzhod in delita ta del Primorske na troje različnih naravnih celot; Brkine, Istro in Pivko.
Obravnavano območje je zvečine hribovito, klimatsko in topografsko raznoliko. Navzlic pretežni hribovitosti pokrajine so bili le Brkini in v dokaj neugodnih razmerah snežniški gozdovi primerni za trajne zadrževanje partizanskih čet in bataljonov in njih izhodišče za operativno delovanje. Drugi predeli pa so bili zaradi bližine pomembnih komunikacij, močnih sovražnih postojank, kraških goličav, pomanjkanja vode in obsežnih gozdov ter težke prehodnosti manj primerni za stalno delovanje enot, ki so presegale številčno moč partizanskega voda.
Za sovražnikov vojaški promet in operativno delovanje NOV in POJ so bile na odredovem operativnem sektorju pomembne te ceste: Trst - Reka na odseku med Bazovico in Rupo; Trst - Pulj ob morski obali do Sečovelj, Postojna - Ilirska Bistrica - Rupa. Divača - Kozina - Rižana - Dekani, Rižana - Buzet, Divača - Ilirska Bistrica po dolini Reke ali Velike vode, Ilirska Bistrica - Klana in Ilirska Bistrica -Podgrad. Druge, manj pomembne ceste, ki držijo iz Ilirske Bistrice in Pivke proti snežniškim gozdovom in Notranjski ter s ceste Reka - Trst čez Čičarijo v Istro, so Nemci in fašisti po oktobru 1943 uporabljali le med svojimi večjimi ofenzivnimi pohodi.
Prav zaradi tolikšne pomembnosti in gostote prometnih zvez in spričo enotnosti ljudstva na strani NOV in POJ je bil sovražnik na tem obrtiočju silno občutljiv in razdražljiv. V tem je treba tudi iskati pojasnila za njegove izredno brutalne represalije proti brkinskemu in istrskemu ljudstvu v letih 1942- 1945.
KRATEK PREGLED RAZVOJA NOB NA JUŽNEM PRIMORSKEM DO OKTOBRA 1943
Brkine, Istro in Pivko je okupirala italijanska vojska po razpadu avstro-ogrske monarhije, novembra 1918. Z rapalskim sporazumom, sklenjenim 12. novembra 1920 med kraljevino SHS in Italijo, so bili Primorska, Istra, Trst, Zadar in nekateri kvarnerski otoki priključeni Italiji, ne da bi bila ta z mednarodnimi pogodbami prevzela kakršnokoli obveznost, da bo zaščitila narodnostne pravice približno 500.000 Slovencev in Hrvatov. Takšen sporazum je olajševal italijanskim okupacijskim oblastem sistematsko poitalijančevanje slovenske in hrvatske narodne manjšine. S prihodom fašističnega režima na oblast v Italiji v letu 1922 se je zlasti po letu 1925 potujčevanje še zaostrilo. Tamkaj živeči Slovenci in Hrvati pa so se narodnostnemu zatiranju energično, organizirano in spontano upirali. Leta 1927 so ustanovili svojo narodno obrambno organizacijo TIGR, ki si je v naslednjih letih s pogumnim bojem pridobila piucej aktivnih pristašev in simpatizerjev po vsej Primorski, zlasti pa v Košanski dolini, Ilirski Bistrici, v Ppdgori in Brkinih. Boj se je še okrepil in razširil po letu 1934, ko so se komunistične stranke Avstrije, Italije in Jugoslavije v Kominterni sporazumele in se z zgodovinsko aprilsko izjavo obvezale, da bodo brez pridržkov podpirale prizadevanje za samoodločbo in uresničevanje pravice slovenskega naroda do odcepitve od imperialističnih držav Avstrije, Italije in Jugoslavije in njegove združitve v lastni delavsko-kmečki državi. Pomemben delež k poenotenju protifašističnega boja Primorcev je prispeval tudi v letu 1936 sklenjeni sporazum -med člani TIGR in italijanskimi komunisti o akcijski enotnosti in sodelovanju. K poživitvi tega boja je pripomogel tudi Ustanovni manifest KPS v letu 1937, v katerem je bilo poudarjeno, da je treba podpreti boj slovenskih narodnih
manjšin v Avstriji in Italiji za združeno in svobodno Slovenijo.
* Podatke je izračunal avtor po poprečnem stanju prebivalstva v tej pokrajini na podlagi ljudskega štetja v letih 1931-1948, ko je živelo r>a območjih sedanjih občin II. Bistrica 17608/17325, občini Izola 9203/9704, občini Koper 32954/30433, občini Piran 13537/12413. V občini Postojna -Krajevni urad Pivka 8377/7884; v občini Sežana Krap uradi: Materija 4556/4162, Hrpelje 3627/2818, Vremski Britof 2715/1944,' Divača 2414/21(0 in Sežana - 6 vasi 1177/952. Skupno 96168/89805 ali pribTžno 92986. Povp šina občinskih ozemelj občin Ilirska Bistrica, Izola, Koper in Piran, 141 so spadale v operativno območje Istrskega odreda, je 823.89 kv. km. datki: Kr. leksikon Slovenije L, DZS Lj. 1968 strani: 82-85, 102-1®’-120-124, 236-237, 245-248, 293 do 299). K površini 823,89 kv. km je t-eba prišteti še približno 40% površine ozemlja občine Sežana, ki meri 701 0. kv. km, to je 280 kv. km in približno 25% ozemlja občine Postojna, ki me11 491,39 kv. km, torej 123 kv. km. Torej bi po takem izračunu obsegalo ozeh1' Ije, ki je sedaj v Jugoslaviji, približno 1227 kv. km. Približno 80 kv. km zemlja pa merijo območja občin: Dolina, del Tržaške občine Bazov ca okolico in Milje, ki so sedaj v Italiji. Med vojno pa so bile tudi operativo območje Istrskega odreda. To ozemlje je zlasti na območju Milj in Dol n precej gosto naseljeno in na njem živi približno 20.000 prebivalcev.
Primerjaj tudi podatke v knjigi VL. Klemenčiča, Pokrajina med Sne nikom in Slavnikom, izdala SAZU, Inštitut za geografijo v Lj. 1959, st ' 147 in 161 Po njegovem izračunu, ki temelji na podatkih iz 1953. leta.J,
živelo v pokrajini med Snežmkom in Slavnikom, ki meri pribfžno
883
kv. km in zajema vse predele odredovega operativnega območja . zen Slovenske Istre — 1921. leta 35.303 prebivalci, 1953. leta pa 33.128' sicer: Brkini 6898, Reška kotlinica 6411, Srednja Pivka 5394. Podgra)Lj. podolje s Čičarijo 4686, Gornja Pivka 2875. Košanska dolina 2668. PpF gora 2057, Podgorski Kras 1253, Vremska dolina 886. Poprečno na kv. K 40 prebivalcev. (Tu velja upoštevati, da je zaradi povojnega izseljevali prebivalcev tega območja v industrijska središča, živelo tam leta 1 približno 10 do 15% manj ljudi kot med vojno — 1941-1945 op. M. Z.)- .j0 Po -odatkih Lava Čermelja je obsegalo tržaško ozemlje, ki je D a 1954. leta z Londonskim sporazumom prepuščeno Italiji, 223 kv. km. ^ njem pa je živelo v 6 občinah 285.000 prebivalcev. (Slovenci in BrV pod Italijo, Slov. Matica v Lj. 1965, str. 348).
(Nadaljevanje sledi)
NOGOMET
V PRVENSTVU D LIGE


F današnjem derbiju s Ponziano je ekipa Triestine večji favorit
Deželni derbi bo odigrala tudi Pro Gorizia (proti Lignanu)
V okviru nogometnega prvenstva D lige bodo danes odigrali tekme osmega povratnega kola, v katerem vzbuja posebno pozornost med tržaškimi ljubitelji nogometa derbi Triestina - Ponziana. To ne bo edini deželni derbi, saj bo Pro Gorizia sprejela v goste Lignano. Ostala dva deželna četrtoligaša, Monfalcone in Pordenone, čaka dokaj naporno gostovanje.
Triestina — Ponziana
Čeprav ne kot lani, vlada tudi za današnji derbi v Trstu veliko zanimanje. Triestina res nima problemov, ekipa vodi na lestvici z devetimi točkami prednosti, kar jasno označuje premoč Tržačanov nad o-stalimi. Prednost nad Ponziano pa znaša kar devetnajst točk, to se
pravi, da ima Triestina skoraj dvakrat več točk od Ponziane, ki jih ima 20. Če bi hoteli izreči predvidevanja tokrat res ne bi imeli problemov. S prikazano igro je Triestina trenutno zdaleč boljša od Ponziane, ki res ne bi smela delati preglavic Tržačanom. Sicer je derbi vedno derbi in predvsem nogomet je tista športna panoga, ki vedno lahko prinese presenečenja. Res, če bi Pon-ziani uspelo prekrižati račune Triestini, bi to bilo pravo presenečenje. V zadnjih tekmah je namreč Triestina pokazala za razred boljši nogomet 6d Ponziane, ki prav v tej dobi preživlja nekako krizo. Sadarjevi varovanci so v zadnjih štirih tekmah izbojevali le dva remija in kar je še bolj žalostno je to, da je Ponziana v teh 350 minutah igre dala le

V	počastitev dneva žena je beo-grajska televizija pripravila srečanje med svetovno prvakinjo Nono paprindašvili in velemojstrom Milanom Matulovičem. Bila je to zelo dinamična partija, ki se je končala 2 remijem.
TV - dvoboj Sarajevo - Beograd 6. HI. 1976
M. MATULOVIČ —
N.	GAPRINDAŠVILI
Skandinavska obramba
1- e4 d.5 2. ed5 Sf6 3. Lb5+ Ld7
Svetovna prvakinja igra varianto skandinavske obrambe, ki jo je z UsPehom uporabila v dvoboju za svetovno prvenstvo z Alexandrijo.
4. Le2
V	12. partiji dvoboja Alexandrija -paprindašvili je sledilo: 4. Lc4 Lg4 n f3 Lf5 6, g4 Lc8 7. Sc3 c6 8. dc6 ?cG: 9. ds e5 10. g5 Sh5 11. Se4 Le7 in crna je imela odlično postavljene fi-gure, medtem ko je bil položaj be-“i kmetov zelo osabljen. Matulovič le seveda izbral potezo s katero ne te« k obrambi d kmeta.
4- ...Sd5: 5. d4 L/5 6. Sf3 e6 '■ 0-0 Le7 8. c4 Sb6
Poznano je nadaljevanje 8. .. . Sb4
Sa3 0-0 10. Db3 a5 11. Tdl c6 2 enako igro.
O.	Sc3 0—0
-V partiji Matanovič - Karaklajič, pograd 1954 je sledilo: 9. . . . Sc6
d5 ed5 11. cd5 Sb4 12. Sd4 Lc8 i3- Lf3 0—0 14. Sc2 Lf5 15. Sb4: ^04: 16. Dd4 z dobro igro belega.
m „	^-irn /T Hv Vi
ŽO. Le3 Sc6
j,.Pozicija je zelo podobna položaju, uj nastane v Aljehine vi obrambi, ^ngorič je ocenil pozicijo ugodnejšo 2a belega.
p- 53 Lf6 12. 53 Dd7 Svetovna prvakinja je začela vr-
šiti
Pritisk po d liniji na kmeta d4.
postala je zelo dinamična pozicija 10 skriva vrsto možnosti za obe strani.
«. Dd2 Tad8 14. Tfdl Lg6 15. a4 05 16. Db2?!
,2 napredovanjem a kmeta si je Jptulovic ustvaril slabost na polju /n svetovna prvakinja to izko-lsh. Dama stoji na polju b2 zelo ne-0Qno ker je pod kontrolo lovca na érni diagonali.
T.{6- ■ ■ . Sb4 17. Taci Dc8 18. Se5 10. f4 Sd7 20. g4 Lg6 ..Velemojster Matulovič se je odlo-v ,.Za akcijo kmetov na kraljevem i 1 n, ob tem pa je oslabil svojega svalja. Po dvajseti potezi je imela etovna prvakinja dve minuti ča-S°Vrie prednosti.
J1- Sg6: hg6 22. Se4 Le7 23. Lf3 M- De2 Sf6 25, Sc5 jgPeli ne želi zamenjati skakača na gi ’ . temveč poskuša nevtralizirati lj ®kača b4, ki je nevarnejši za be-
vl5- ••■56 26. Sd3 Sd3: 27. Td3: p 26- Tedi SbS 29. Dg2 je rÌUsk na šibko točko c6, ki pa kap°benern tedi onemogočanje ska-N	Pride preko polja a6 in
v igro. 29.
pv. • • • Dc7 30. Khl J'Pravlj
e a7-hf.
srea -r'.‘"vlJalna poteza pred akcijo v d*agon Ui’ Kral3 belega se umika z
30. aea7'h1
33 .Td7 31. d5 cd5 32. cd5 ed5 •^d5: Lc5 34. Lel
Pq
biev,2amenjavi l°vcev Gaprindašvi-loVj.a.ne bi imela težav, zato Matu-ski r,86 vedno upa, da bo njegov lov-Oana^ar °digral odločilno vlogo v du na grno roi(.a(30>
Odi '-' ■Te7!
pary.'cna poteza, ki preokrene tok °dprtn ®v?tovna prvakinja zasede ogrnit-6 Unijo in prične nevarno ab belega kralja.
Na 36 Tfe8 36■ T/3 9l5?!
pote?a • • Te2 ie edina obrambna eza 37_ Lf4,
Tfj T?/5 Tel+ 38. Tel: Tel:+ 39.
v yI;+ 41 d JU De5! padaCas°yni stiski, ki je nastala, do ostalo astevice na uri je Matuloviču minut -e ^aprindašvilijevi pa 5 tovna Casa razmišljanje, je sve-°sVoiiii3IiVakinja 2 odigrano potezo grožan k , eta in Pričela nevarno o-Sigurr,„ ddlega kralja. Pri tem pa je ^teo zamudila pot k zmagi.
Mat i -Lde 42' Df2 je 43 Ur°'dd se odlično brani. Slabše
42
Db J V '^D®1+ 43. Dg2 D/5: 44. Lb2
Svet
L/l
'davila Prvakinja je po partiji obrambno 3 Je sPregledala to edino mani n.Q-Potezo. Beli kljub kmetu Zares ^ .v izenačeno končnico. Partije. im'v zaključek dinamične
ca je bilo sklenjeno premirje REMI. Partija je ponovno potrdila velik napredek ženskega šaha, posebno pa prve nosilke velemojstrskega naslova None Gaprindašvili.
Komentar: SILVO KOVAČ
KOŠARKA
«POMLAD»
Dom — Arte A 32:74 (20:29)
DOM: Marko čubej (k) 8, Aleš Figelj 2, Franco Fait 2, Livijo Semolič 14, Dornik Mauro 6.
ARTE A: M. Vidoz (k) 2, P. Veronese 10, M. Ličen 14, U. Marconi 4, R. Mazzacco 4, P. Deganutti 14, D. Urli 10, U. Stasi, R. Michelin 7, L. del Marco 8.
PON: v 16. min. d.p. Aleš Figelj.
SKUPNE OSEB. NAPAKE: Dom 17, Arte A 18.
PM: Dom 7:18, Arte A 4:16.
SODNIKA: Angeli in Braida iz Gorice.
V	soboto sta se srečali v okviru prvenstva «Pomlad» ekipi Arte A in Doma. Domovci so tudi tokrat zapustili igrišče poraženi, toda tolikšna razlika v koših nedvomno ni pravilna. Naši fantje so prikazali lepo in požrtvovalno igro, žal pa so v drugem polčasu popustili. Arte A je bil nedvomno prehud nasprotnik za naše fante, toda če bi domovci zaigrali v, celotni postavi bi morda v soboto tudi zmagali. Omeniti itìòrarrio, da so . .«belo^rdeòi». odigrali srečanje s samo šestimi igralci, od katerih so bilbprisqti3i|MsaWo trije jgralcjK)prve peterke.
Takoj v začetku srečanja je izgle-dalo, da bo Arte A zmagal z veliko lahkoto. Toda domači so zelo požrtvovalno zaigrali in zadevali koš za košem. Gostje so bili zelo presenečeni in zaradi hudega odpora domov-cev so prvi polčas odigrali s svojo najmočnejšo postavo. Končni izid prvega polčasa je potrdil lepo igro do-movcev, ki so v teku prvega polčasa zaostali za Arte A le za 9 točk.
V	drugem polčasu pa so naši fantje popolnoma popustili in to po zgrešeni taktiki, ki jo je ubral trener domovcev. Arte A je tokrat izkoristil krizo domovcev in začel je polniti nasprotnikov koš iz vseh mogočih pozicij. Domovci so tedaj začeli z zelo slabo igro in niso mogli razen v nekaj primerih doseči zaželene koše. Končni žvižg je potrdil visok poraz domovcev, ki pa kljub porazu niso prav nič razočarali, nasprotno.
V	vrstah Doma lahko pohvalimo vse igralce, zlasti pa Figlja in Faita, ki sta kljub svoji neizkušenosti zaigrala izredno učinkovito in požrtvovalno.
Prihodnjo in poslednjo tekmo bodo naši fantje odigrali v soboto proti Arte C. Tekma bo na sporedu na igrišču slovenskega dijaškega doma s pričetkom ob 15. uri.
M. Č.
SMUČANJE
MEDŠOLSKO PRVENSTVO
Igor Kuret zmagal v slalomu na Pesku
Pred kratkim je bilo za dijake višjih slovenskih šol v Trstu smučarsko tekmovanje v slalomu, katerega je licej «F. Prešeren» priredil na Pesku. Tekmovanje se je odvijalo na pol metra debeli snežni odeji, na progi, ki je merila približno 150 metrov. Vsak tekmovalec je opravil tri vožnje, od katerih sta dve najboljši šteli za konkurenco, najslabšo pa so črtali.
Rezultati so bili taki:
1.	Kuret Igor (Prešeren) 51’’9
2.	Pečenko Davor (Prešeren) 55”3
3.	Vatovec Savino (Prešeren) 55”9
4.	Guštinčič Jurij (Zois) 56”2
5.	Bitežnik Jože (Prešeren) l’0i”9
VATERPOLO
BARCELONA, 20. — Nizozemska in Španija vodita po drugem dnevu mednarodnega vaterpolskega turnirja v Barceloni. Izidi 2. kola so bili namreč taki:
Nizozemska - Italija	4:3
Vel. Britanija - Švedska	4:2
Španija - ZRN	4:3
dva gola. Torej odpovedali so napadalci. Napadalci so res razočarali, vendar to ni edina hiba ekipe. Ponziana v zadnjih tekmah ni niti senca tiste ekipe, ki smo jo občudovali lani v decembru. Triestina pa skozi celo prvenstvo diktira tempo vsaki e-kipi, Tržačani so doživeli v tem prvenstvu le en poraz in sicer v Dolu.
Vodstvo lestvice si zato Triestina popolnoma zasluži, saj ima z devetimi prejetimi goli najsolidnejšo postavo, napadalci pa so z 39 danimi goli najuspešnejši.
Trenerja ekip nista še javila postave. Izgleda pa, da v glavnem ne bo bistvenih sprememb. V vrstah Ponziane bo po dveh tednih odsotnosti verjetno spet igral krilec Olivier, ki je na tem delu skoraj nenadomestljiv. V vrstah Triestine pa verjetno ne bo sprememb.
Šesti deželni četrtoligaš, Pordenone, bo igral v S. Pietro Polesine proti domači ekipi Sampietrese.
Pro Gorizia — Lignano
Za Goričane bo to tretji zaporedni deželni derbi. Ker je Pro Gorizia v prvem (Pordenone) doživela poraz in v drugem (Ponziana) tudi poraz, vsi upajo, da ji bo v tretjem vendarle uspelo priti do zmage. Ta bi gotovo precej dvignila moralo, predvsem pa poboljšala kočljivi položaj Goričanov. Trenutno se namreč Pro Gorizia nahaja na predzadnjem mestu lestvice, skupaj z Le-gnagom. Razumljivo je, da si Goričani tokrat ne smejo dovoliti spodrsljaja, kajti v tem primeru bi položaj postal res dramatičen. Prav j movanje za mladinsko poprvenstvo.
Košarkarska ekipa Borovih dečkov skupaj s trenerjem Frankom Perkom
lllll■lllrIUlllll■lllIlllllllll||||||||||||||Ill|||||l||||||1ll|||||ll1|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lIllllll|||■lllllllllIlllIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllIlllllllIlIlllllllllllllllllllllllllllll(lIlltllHlllllllllllllIlllmlllMlK
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED MLADINSKIH LIG
¥ tekmovanju mladincev
tudi štiri slovenske ekipe
Zaradi slabega vremena je v preteklem kdu odpadlo več tekem
MLADINCI
Prejšnjo nedeljo se je začelo tek-} San Marco, v skupini «C» pa Roz
•	i i • i	j • vol in Qnnnini
NOGOMET
ŠPORT OB MEJI
Dve prijateljski tekmi
ČLANI
Mladost — Vodice 3:3 (0:2)
Prejšnji petek sta se v Doberdobu pomerili v povratni prijateljski tekmi moštvi domače Mladosti in Vodic iz Šempasa. Srečanje je spadalo v okvir prijateljskih športnih izmenjav, ki jih že dalj časa gojita oba kluba. V srečanju prvih moštev so šempaški nogometaši pokazali izredno premoč in tehnično zelo u-činkovito povezavo, ki se je izkazala posebno v prvem polčasu, ko so gostje vodili z 2:0. Takšna igra je privlačna za občinstvo, ni pa vedno naklonjena izidu, ker prepogoste podaje se prej ali slej razblinijo ob nasprotni obrambi. Čeprav se je skozi celo tekmo videlo, da Kraševci igrajo podrejeno vlogo, so pa z drugačno igro (z dolgimi podajami na krila) večkrat spravili nasprotnika v težave in izid v drugem polčasu tudi uravnovesili.
ZAČETNIKI
Mladost — Vodice 4:3 (3:1)
Od samega začetka je kazalo, da ne bodo gostje kos razigranemu napadu domačinov. Saj so le-ti vodili že s 4:1. Pri tem stanju po so se šempaški dečki znašli ter kmalu zmanjšali izid na 4:3. Le malo je manjkalo, da niso tudi izenačili.
Po odigranih srečanjih, so domači športniki povabili goste na zakusko in kapljico dobrega vina
zaradi tega je Zoratti optimist. Pro Gorizia je prav prejšnjo nedeljo proti Ponziani pokazala, da ne zasluži izpada in se temu srčno upira. Ekipa je pokazala viden napredek, škoda je le, da so napadalne vrste precej sterilne, edino Zuttion predstavlja nevarnost za nasprotno obrambo. Prav na Zuttiona računajo goriški navijači v današnjem derbiju, čeprav se vsi zavedajo, da bo borba za točke precej ostra. Lignano namreč sodi med solidnejše ekipe tega prvenstva. Trenira , ga bivši, trener Pro Gorizie Franzon, ki ima prav gotovo precej veselih in tudi grenkih spominov na Pro Gorizio. Zato Franzon ne bi rad zapustil poražen i-grišča na Roj c ah, kjer je v tem derbiju možen vsak izid.
Adriese — Monfalcone
Tržičani gredo v Adrio brez posebnih ambicij. Vsi se dobijo zavedajo, da domačini odločno jurišajo na zmago. Ekipa Adrieseja v tem pr-.i venstvu doma še ni doživela porazaJ in kar ' povzroča še največ skrbi trenerju Monfalcona Lulichu je to, da Adriese na domačih tleh že sedem nedelj ni dobil gola. To jasno govori, da je moštvo iz Adrie, ko igra pred domačim občinstvom, res trd oreh za vsakega nasprotnika. Kako naj bi mu torej delal preglavice Monfalcone, ki preživlja rahlo krizo? S tem ni rečeno, da je poraz Tržičanov že zapečaten, temveč le, da se bodo morali predstavniki Monfalcona pošteno potruditi, če hočejo zdržati razigrane goste.
B. R.
posvečeno preminulemu nogometašu Miniussiju. Za ta turnir se je prijavilo dvanajst ekip, med katerimi so štiri slovenske. Vesna in Primorje nastopata v predkvalifi-kacijski skupini A, Zarja in Primorec pa v skupini B. Prejšnjo nedeljo je zaradi slabega vremena od slovenskih ekip zaigrala le Zarja, ki je tekmo z De Macorijem končala neodločeno.
Tudi tekmi S. Sergio - Opicina in Rozzol - Edera (skupina A), sta se zaključili brez zmagovalca: IZIDI
SKUPINA «A»
S. Sergio — Op. Šupercaffč 1:1
Rozzol — Edera	0:0
Vesna — Primorje	n. o.
SKUPINA «B»
De Macori — Zarja	1:1
Libertas — Costalunga	odg.
Dòrnio — Primorec	odg.
LESTVICA
SKUPINA «A»
'■;Šan Sergio. OjMcirià- Supercaffè, Rozzol in Edera po 1 točko, Vesna in Primorje 0.
SKUPINA «B»
De Macori in Zarja 1 Libertas, Costalunga, Domio in Primorec 0.
NARAŠČAJNIKI
Po nedeljskem kolu ni prišlo na vrtnr posameznih lestvic bo bistve-' nih sprememb.
V skupini «A» so na prvem mestu kar tri ekipe in sicer Ponziana, De Macori in Opicina Supercaffè; s točko zaostanka jim sledi Esperia Pio XII.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiigtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii
ODBOJKA
Medšolsko prvenstvo
TOKRAT DVE ZMAGI IN EN PORAZ V GORICI
Naša dekleta so bila uspešnejša od fantov
Slovenske dijakinje so bile tudi I zaigrale, kar jim je zasluženo pri-y tretjem kolu, kot v drugem, uspe- neslo zmago.
V skupini «B» vodita Giorizzole in vano iznačili, toda veselje domačinov je trajalo le deset minut, potem pa je iznajdljivi Kalc neubranljivo streljal v vrata in prinesel Gaji dve dragoceni točki, saj nihče ni več računal, na zmago.
D. G.
šne na pokrajinskem odbojkarskem šolskem prvenstvu, ki se že tri tedne odvija v Gorici. Zlasti prepričljivo zmago slovenskih šol beležimo pri «nevčlanjenih», medtem ko so se «včlanjene» morale potruditi, da so premagale svoje nasprotnice. Kar pa zadeva moško konkurenco, smo zabeležili še en poraz mladincev, ki so tako izpadli iz kroga najboljših.
V tem tretjem kolu pa je «nara-ščajniška» ekipa slovenskih šol počivala. Poglejmo sedaj posamezne izide tretjega kola, ki zadevajo ekipe slovenskih šol :
DEKLETA
«Nevčlanjene»
Slovenska šola —
Strokovna trgovska šola B 2:0 (15:0, 15:12)
Zmagovita pot «nevčlanjenih» se nadaljuje. Tokrat so brez velikih težav odpravile ekipo B slovenske trgovske šole.
Že s prihodnjim kolom čaka slovenska dekleta težka naloga, ki bo odločala o končni lestvici tega tekmovanja in poleg tega še pokazala, če je upravičeno mnenje, da se slovenska ekipa v tej kategoriji lahko poteguje za prvo mesto.
Ekipa slovenskih šol je pri «nevčlanjenih» nastopala s sledečo postavo.: V. Cijan, L. Tomšič, A. Pe-tean, M. Špacapan, D. Cotič, J. Srebrnič in P. Tomšič.
«Včlanjene»
Slovenska šola —
Strokovna trgovska B	2:1
(2:15, 15:4, 15:2)
Čeprav iz izida to ni razvidno, moramo reči, da naša dekleta niso tokrat izbojevale; lahke zmage/'-saj je vladalo na igrišču živčno vzdušje.
v domačo osmico. Domenili so se Naša dekleta, potem ko so iwpolnoma tudi, da bo prihodnje srečanje v popustile v prvem setu, so si v na-nedeljo, 2. maja, v Šempasu. 1 slednjih dveh opomogle in mirneje
Ekipa slovenskih šol («včlanjenih») je nastopala s sledečo postavo: Uršič L., M. Jarc, L. Gergolet, M. Kosič, F. Jarc in M. Primožič.
FANTJE
«Mladinci»
Realni licej «Abruzzi» —
Slovenske šole	2:0
(18:16, 15:7)
Našim «mladincem» ne gre. Tokrat se je vse odločalo v prvem setu, katerega so naši fantje res po nepotrebnem izgubili, potem ko je že vse kazalo, da ga imajo v rokah.
V	drugem setu pa je slovenska šolska ekipa popustila in Abruzzi je brez velikih težav zmagal.
Postava («mladincev») slovenskih šol: š. Cotič, R. Butkovič, L. Nanut, M. Cotič, I. Sirk, A. Devetak in D. Mučič.
Spored tekem v prihodnjem tednu (4. kolo) :
DEKLETA
«Nevčlanjene»
V	torek, 23. 3. ob 16. uri Fermi B - Slovenske šole (telovadnica Arte)
«Včlanjene»
V	sredo, 24. 3. ob 14.30 Slovenske šole - Fermi B (telovadnica Agi)
FANTJE
«Naraščajniki»
V	petek, 26. 3. ob 15. uri:
KI. licej Dante - Slovenske šole (telovadnica FERMI)
«Mladinci»
V	petek, 26. 3. ob 16. uri:
Dante - Slovenske šole (telovadnica FERMI)
I. K.
zol in Soncini.
Izidi nedeljskih tekem:
SKUPINA «A»
Costalunga — Chiarbola 5:0 Bleue Star — Op. Supercaffè 2:4 Esperia Pip XII A -— Inter Sv. Sergij 6:1
Triestina — De Macori prenešena. SKUPINA «B»
Libertas — Edera	0:3
San Marco — Roianese 5:1 Zaule — Giarizzole	0:1
Kras — Campanelle	n.o.
SKUPINA «C»
Rozzol — Sbncini	3:1
Fortitudo — Breg 2:0 b.b. Union — Esperia Pio XII B n.o. Rosandra — Soncini	odg.
LESTVICE SKUPINA «A»
Ponziana, De Macori, Opicina Supercaffè 8, Esperia Pio XII A 7, Inter Sv. Sergij 6, Costalunga 5, Bleue. Star 2,. Chiarbola 0. „ SKUPINA «B» .u Giarizzole 13, San Marco ÌÓ, "Bolera 9, .Esperta Sv. Alojzij 7, Liber-taš1 ;6, ' Roiàhese 4/ Zaul'e '3," Khàs’.'Si Campanelle 0.
SKUPINA «C»
Rozzol 11, CGS 9, Soncini 8, Fortitudo 7, Muggesana 5, Esperia Pio XII B 3, Union 2, Breg 0.
ZAČETNIKI
V	nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo predkvalifikacijskega dela prvenstva. V skupini A se je najbolje izkazal Fortitudo in je tako prvi finalist te skupine. Za določitev drugega finalista pa sta se v petek spoprijela Chiarbola in Zaule. Izida srečanja, žal, ne poznamo. V skupini B napredujeta Ponziana in Giarizzole; v skupini C pa Rozzol in Sistiana.
V	predkvalifikacijskem prvenstvu sta nastopali le dve slovenski ekipi. V skupini A se je Breg uvrstil na predzadnje mesto, tik pred Domiom, ki je zaključil prvenstvi brez točk.
V	skupini C je Primorje zasedlo zadnje mesto, saj ni v predkvalifi-kacijah .osvojilo niti točke.
Današnji finalni pari se bodo spoprijeli v Križu.
Ob 10. uri bo Rozzol igral proti zmagovalcu tekme Chiarbola - Zaule. Ob 11. uri bo na sporedu tekma Fortitudo - Ponziana, ob 12.00 pa Giarizzole - Sistiana.
Jolo
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
V 3. AMATERSKI LIGI
Težka zmaga Gaje
Ginnastica — Gaja 1:2 (0:1)
GINNASTICA: Olivieri, Giombetti, Salamone, Schmid, Di Bello, Porronato, Loffredo, Carician, Maran-zana Sinigaglia, Di Lena, Vazzoler, 13 Franzolin.
GAJA: Kante, Stranščak, Milkovič, Križmančič, Dobrila, Savarin, Bolcich, Rismondo, Zuzich, Kalc, Grgič, 12. D. Kalc, 13. Gabrielli.
STRELCI: v 27. min. p.p. Bolcich, v 32. min. d.p. Di Bello in v 39. min. d.p. Kalc.
V zaostali tekmi je v petek Gaja v gosteh premagala tržaško ekipo Ginnastico, ki igra v prvenstvu nekoliko podrejeno vlogo saj se nahaja na spodnjem delu lestvice. Čeprav je bil na papirju za Gajo to lahek nasprotnik, so se «zeleno-rumeni» morali pošteno potruditi, da so strli žilav odpor domačinov. Moramo pa priznati, da gajevci niso igrali dobro, čeprav sta se vrnila v ekipo spet Kalc in Križmančič. Prav ta dva pa sta dala ekipi spet pogum in nov ritem, da je ponovno zmagala.
Kronike tekme, zlasti v prvem polčasu ni bilo veliko. Ekipi sta igrali pretežno le na sredini igrišča, tako da sta bila vratarja le redkokdaj zaposlena. Sredi polčasa pa so gostje nepričakovano povedli z Bolcichem, ki je ugodno izkoristil nesporazum v domači obrambi in zaključili polčas v svojo korist.
Po odmoru so pobudo takoj prev-zeli gajevci toda do zadetka niso prišli, vse preveč so zapravljali u-porabne žoge. Nasprotno, so Tržačani proti koncu tekme nepričako-
NARAŠČAJNIKI Roianese — Kras 1:0 (1:0)
KRAS: Skupek, Majcen, Darko Škabar, Legiša, Bertolino (Pobega), Štuie, Vitez, Purič, Kocjančič, Lau-zana.
ROIANESE: Dotti, Coccoluto, Gnezda, Scucchi, Loredan, Pergliava (Saina), Tominich, Scolz, Russo, Panizut, Fragiacomo.
STRELEC: v 16. min. Russo.
SODNIK: Lorenzon.
V	petek je Kras po nepotrebnem pustil dve točki razmeroma šibki enajsterici Roianeseja. V prvem polčasu naši nogometaši niso igrali podrejene vloge in sc edini gol prejeli zaradi brezpotrebnega preigra-vanja prostega branilca Legisa pred svojim kazenskim prostorom. V nadaljevanju srečanja jèVibiPJ‘Rras boljše moštvo in je izvedèl celo vrsto nevarnih napadov, toda izenačujočega gola, mu ni nikakor u-spelo doseči. Krasove barve sta na tej tekmi prvič branila Boris Vitez in Evgen Daneu. Oba sta se zelo izkazala in prepričani smo, da bodo krasovci odslej trd oreh za vse nasprotnike. Naj omenimo še, da so naši dečki igrali z okrnjeno postavo in je namesto bolnega Okretiča v napadu igral požrtvovalni vratar Kocjančič.
R. B.
Mladost — Monfalcone 3:1
(2:1)
MLADOST: Peric, Boneta, Lako vič, Frandolič, Gretti, Bagon, La vrenčič, Edi Gergolet, Kobal, Pas-son (v 21. min. d.p. Košič), Darij Gergolet.
MONFALCONE: Stefanutti. Cardini, Frittitta, Battilana, Liva, Del Torre, Frausin, Gava, Gioia, Vi-sintin, Giollo.
STRELCI: v 8. in 21. min. Kobal; v 27. min. Giollo: v 28. min. d.p. Battilana (avtogol).
SODNIK:	Caparro Giuseppe iz
Tržiča.
V	25. minuti d.p. izključena Peric in Frittitta (zaradi preklinjanja). Naraščajniki doberdobske Mladosti so si v petek zagotovili zmago že v prvem polčasu. Tokrat so zaigrali zelo dobro in so s hitro igro odpravili žilave Tržičane.
Tokrat sta brez dvoma izstopala Kobal in Edi Gergolet, ki sta bila gonilna sila naše enajsterice na sredini igrišča, v napadu pa se je izkazal Darij Gergolet.
F. G.
KOŠARKA
Aurisina — Polet 51:43 (18:20)
POLET: Benčina 8, Bratož 2, Kovačo 10, Piccini 13, Gulič, Leniša 10.
PROSTI METI: Polet 1:14.
Poletovci so imeli lepo priložnost, da bi iz Nabrežine odnesli obe točki. Naši košarkarji so namreč po prvem polčasu vodili z dvema pikama razlike. Poletovci so v prvem polčasu igrali dokaj dobro, žal pa se jim je v drugem delu tekme zataknilo. Povrh pa je moral zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče Poletov center Piccini in tako so domačini lahko želi visoko zmago. Ne glede na poraz pa velja o-meniti, da so Openci pokazali napredek.
A. S.
ATLETIKA
V HOJI PO KRASU
' Adria na 7. mestu
V petek se je na bazoviški planoti odvijalo zanimivo tekmovanje, ki ga je že drugo leto zaporedoma priredil tržaški atletski klub Marathon. Pod geslom «odkriti uporabo nog» se je na enajst kilometrov dolgo progo od Bazovice preko Jezera in Drage podalo nekaj stotin športnikov in ljubiteljev narave. Nastop je bil razdeljen praktično na dva dela: kdor je hotel, je lahko pretekel, ostali pa so se podali z izletniškim korakom od starta do cilja.
Na tem rekreacijskem nastopu so sodelovali tudi člani lonjerskega športnega društva Adria. Bili so šesta najštevilnejša skupina, ki se je predstavila na startu. Pa tudi rezultati niso bili slabi, saj je v končni lestvici po točkah Adria zasedla odlično sedmo mesto. Med posamezniki pa je treba omeniti Ruzzierja, ki je prispel na cilj štirinajsti, Renka, ki je prešel ciljno črto-kot šestindvajseti, ter Sandra Zudka, ki si je s svojim končnim osemdesetim mestom zagotovil tudi drugo mesto med najmlajšimi udeleženci. Poleg teh treh pa so nastopili za barve Adrie še Renato Gombač, Dario Druškovič, Giorgio Pecchiari, Giorgio Močilnik, Paulo Blokar, Alfredo Zudek, Dorica Milič, Vlasta Čok, Radivoj Pečar, Dorica Kreševič, I-gor Čok in Jadranko Kakovič. Lestvica prvih pa je,.naslednja: 1!1 Bruni ■ e ' ' i 40’32”
2.	Arban	42’34”
3(	‘ Puzzer	42'34”
4.	Rjem	44’10”
5.	Balanzin	44’10”
14.	Ruzzier	47’22”
26.	Renko	50’48”
Prihodnjo nedeljo pa se bodo najmlajši člani atletskega odseka À-drie udeležili pokrajinske faze teka čez dm in strn, ki bo tudi v Bazovici.
R. Pečar
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 21. marca 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Dolini
Bor — Villesse
« * *
MLADINSKI FINALE
11.00 v Trstu, športna palača
Pali. Trieste — Bor
DEČKI
11.00 v Nabrežini
Aurisina — Kontovel * * *
11.00	na Opčinah
Polet — Servolana • * *
10.00	v Koprivi
Capriva — Dom * * *
PROPAGANDA
14.00	v Trstu, Ul. della Valle Ricreatori — Breg
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Bazovici
Zarja — Sagrado * * *
10.15 v Trstu, Sv. Sergij
De Macori — Vesna * « «
15.00 na Proseku
Primorje — Isonzo * * *
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Zdravščini
Poggio — Juventina » * «
15.00 v Tržiču
Falco — Mladost
*	* m
10.45 na Padričah
Union — Kras
*	» *
10.45 na Opčinah
Ginnastica — Breg
*	4 «
15.00	v Trebčah
Primorec — GMT
*	» *
10.30	v Bazovici
Sampvito — Gaja • * *
MLADINCI
13.30	na Proseku
Primorje — Edera * * *
10.30	v Trebčah
Primorec — Zarja * * *
12.00	v Trstu, Sv. Sergij
S. Sergio — Vesna * * *
NARAŠČAJNIKI
10.30 na Proseku
Kras — Edera
* * *
9.30	na Padričah
Union — Soncini « « *
10.30 v Dolini
Rosandra .— Breg
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
8.30	v Cremi
Nastopa tudi Kras
Prisppvajlp za
DIJAŠKO MATKO
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
10.00	v Noventi Vicentini
Primavera — Bor
* * *
1.	MOŠKA DIVIZIJA
15.00	v Pordenonu
Fiume Veneto — Olympia « • •
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, licej Petrarca
Libertas Sv. Jakob — Bor
liiimiiiiiiimiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiimiiiimmum,

■ rim m im liiiiiiillliiilliiiiiiiiiiinuiiim
ROD MODREGA <
>
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
H
SS
CZ!
H
NOGOMET
FIRENCE, 20. — Prvenstveno nogometno tekmo italijanske C lige Sangiovannese - Rimini bodo ponovili, ker se je med srečanjem sodniku 3 minute pred koncem tekme ustavila ura.
BOKS
PESARO, 20. — V Meddržavnem Srečanju amaterskih boksarskih reprezentanc v Pesaru je Italija premagala ČSSR s 7:4.
Utrinki
iz taborniškega življenja
PEVMA
Goriška četa je 11. februarja pripravila orientacijski pohod v Pevmi samo za goriški del organizacije.
Tekmovanje je potekalo brezhibno in udeležba naših bratov in sister je bila dobra.
GORICA
18. februarja so se na goriškem sedežu RMV srečali taborniki odreda Soških mejašev iz Nove Gorice ter taborniki goriške čete RMV. Srečanje se je odvijalo v prijetnem vzdušju, saj pridno in vestno sodelujemo že vrsto let. Naši člani so razkazali gostom nekaj slovenskih ustanov v Gorici. Zaključili pa smo srečanje s prijetnim večerom na našem sedežu. Domenili smo se tudi za povratno srečanje, ki bo v Novi Gorici konec marca ali v začetku aprila.
SLAVNIK
Tržaška četa je 22. februarja priredila izlet na Slavnik. Imeli smo izredno srečo, saj smo padli v čudovit dan, poln sonca. Z vrha je bil razgled prekrasen. Tudi snega je bilo precej, saj smo se lahko nakepa-li in nadrsali po mili volji. Udeležba je bila precejšnja, največ je bilo naših najmlajših.
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Tudi letos smo se udeležili zimskih iger. Naša udeležba je bila sicer malo več kot simbolična. Moramo pa dodati v opravičilo, da se je ravno tiste dni mudila v Makedoniji naša ekipa, ki se je udeležila taborniškega smučarskega prvenstva.
MAKEDONIJA
Tokrat so taborniki Rodu modrega__	,
vala že drugič tekmovali na tekmo- mim jadrom ki vanju za «Šarplaninski pokal» na Popovi šapki v Makedoniji. Prisotni sta bili ženska in moška ekipa. Tekmovanje, ki je pravzaprav zimski taborniški mnogoboj — saj je poleg veleslaloma na sporedu še sankanje, biatlon in postavljanje ter podiranje šotora — je trajalo od 11. do 14. marca. Naši taborniki so se od-
lično izkazali, saj so v moškem veleslalomu osvojili drugo mesto; e-kipno pa je naša ženska ekipa o-svojila odlično 3. mesto. Poleg tekmovanja pa velja omeniti še, da so naši tekmovalci dobili posebno priznanje — pol kg ovčje volne na o-sebo — kot najbolj simpatična ekipa.
OVČJA VES
S tem enodnevnim avtobusnim izletom si je taborniška organizacija RMV zadala dva cilja: obiskati župnika Garjupa in skupino otrok, ki sledijo pošolskemu pouku ter jim pokloniti nekaj knjig, ki naj jim bodo v pomoč; istočasno pa prirediti izlet na sneg za člane in prijatelje organizacije. Z natrpanim avtobusom smo to uresničili 19. marca.
OPČINE
y nedeljo, 28. marca priredi družina Sokolov s Selivca, ki deluj/ na Opčinah, orientacijski pohod ža vse družine tržaške čete. Start in cilj bosta na sedežu ŠD Polet, ki so nam ga vljudno dali na raznolago.
Mi'an Pehor
JADRANJE
CUPA za najmlajše
Na zadnjem občnem zboru Čupe, je bilo med diskusijo predlagano, da bi posebno mladini posvetili čim-več pozornosti. Jadralni šport je treba mladini približati, da ga lahko spozna in vzljubi, morje ji ne sme biti tuje, saj ob njem živimo.
V ta namen je SPK Čupa sklenil, da bo poskrbel tudi za najmiaj-še in sicer za otroke od 6 do 12 let. Nabavila bo nekaj čolnov vrste «optimist». To so najmanjše in najbolj enostavne jadrnice z enim sa-so primerne prav za osnovnošolske otroke. Dodelila pa jih bo prijavljencem v uporabo, proti skromni najemnini za dobo nekaj let, dokler ne bodo otroci odrasli. Za čoln se lahko prijavita tudi dve družini skupaj. Čupa bo v ta namen organizirala kratek tečaj in tudi regate. Vse ostale informacije nudijo odborniki društva.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina	..
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija: «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	2f. marca 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ACIT» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/il nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. FVA 12%. Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se. naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska
SPORT SPORT SPORI
SMUČARSKI SKOKI
VČERAJ V PLANICI
Bogdan Norčič odličen drugi
PLANICA, 20. — V Planici je . bilo dopoldne tekmovanje za pokal Kongsberg. Tokrat je nastopilo 45 skakalcev iz devetih držav. Zmagovalec pri članih je postal Avstrijec Hans Wallner, ki je skočil. 110 in 126 m. Velik uspeh je dosegel skakalec Bogdan Norčič s skokoma 100 in 129 m in je v skupni uvrtitvi zasedel drugo mesto. Junak tekme pa je bil Šved Lennart .Elitna, ki je v drugi seriji skočil 132 m ter š tem zrušil 10 let stari Raškin rekord. Po pričakovanju so Avstrijci osvojili prvo mesto v ekipni konkurenci, drugo mesto je zasedla vrsta ZRN, tretja pa je bila prva jugoslovanska ekipa.
*	* *	r* '
B. Zurbriggen zmagala
MONT ST. ANNE (Quebec), 20. — Švicarka Bernardette Zurbriggen je zmagala v vzporednem slalomu' za SP. V finalu je Švicarka premagala
zahodno Nemko Irene Epple.
*	* *
MEDEO, 20. — Sovjet Evgenij Ku-likov je izboljšal svetovni rekord v
tMtiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiimiitiuiimimiiiHiiiHiiiiitiiiii
hitrostnem drsanju na 1.000 m s časom 1T5”70 (prejšnji rekord 1T5”76 je postavil Mahkov).
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Olimpija poražena
Izidi predzadnjega kola prve ju goslovanske košarkarske lige: Olimpija - Bosna 75:78, Željezničar - Zadar 88:84, Borac - Industromontaža 74:78, Rabotnički - Radnički FOB (83:83) p.p. 96:88, Beko - Metalac 120:88, Jugoplastika - Lokomotiva 106:83. Tekma Crvena zvezda - Par tizan bo danes.
Danes ob 11. uri bo na Kontovelu zaostala košarkarska tekma kadetov med Kontovelom in Don Boscom.
V 1. JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI
Partizan - Radnički (N)	2:0
Mali oglasi
KUPIM malo hišico v okolici Trsta. Telefon 414-545.
STANOVANJE 156 kv.m, 4 sobe, velik salon, kuhinja, kopalnica, velik hodnik v 3. nadstropju z dvigalom, Ul. G. Gatteri 5 - vogal Drev. 20. septembra, prodam. Telefon 212-518.
ATTO VOLVO tip 164 v najboljšem stanju prodam. Informacije na te-telefon 212-518.
AUTOSALONE FIAT - Ul. Roiano 6 -Prodaja in predstavitev novih avtomobilov. Izbrani rabljeni avtomobili: 500 ’69, 126 73, 126 TA 74, 850 S '69, 850 S coupé '69, 850 fam. ’67, 127 72, 127 troje vrat 73, 128 '69. 125 S 70, 132 s pritiklinami 73, Fulvia coupé '67, Fulvia beri. 70, Peugeot 204 71, Renault 16 TL 71, Ford 20 M plinska napeljava. Alfa Sud 72, Daf, Capri 1300 XL, 1100 T poltovornjak, Opel fam. '68. Olajšav* pri plačilu in možnosti zamenjave rabljeno za rabljeno. Odprto ob nedeljah in praznikih. Telefon 413-337.
PES «basset hound» z zelo dolgimi uhlji, rdečkast, črno-belo lisast se je izgubil v Repnu. Tel. 227-139. Nagrada 50.000 lir.
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in osta la vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. Ul. Salici L tel 211-489.
«UTROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul Rittmayer 4/a.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923.
CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji du 30 mesecev.
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol - PAV Despar	3:0
Sloga - Virtus	1:3
Kontovel - Azzurra	3:1
sveže pražena kava = prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
CR EMC AFFÉ praži kavo vsak 'dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše

PRIMO ROVIS
PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 • lei. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 - 750 575
Včeraj sta se poročila
FRANKA POVH in
LEONARD KOREN Vso srečo v skupnem življenju jima želi ŠZ Bor.
SPLOŠNA OPREMA
JCZStč
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
LADY PLAST
TRST — Ulica Ugo Foscolo 5 (Pasaža) — Tel. 744-520
ŽALUZIJE ZLOŽLJIVA VRATA PLASTIČNE REBRAČE PLASTIČNE OGRAJE MOQUETTES
SUPERMARKET
DONIJO 157
JEZ
TEL. 82 65 41
DEE SR AR
£ ■ moquette ■ H
*• h preproge ■ ST
BREST CERKNICA
INDUSTRIJA POHIŠTVA - JUGOSLAVIJA
TELEFON: 061 — 791-200 — TELEX: 31-167
SALON POHIŠTVA BREST CERKNICA tel.: 061/791200		UGODNI KREDITNI POGOJI: —	KREDIT DO 30.000 DIN —	ZA DEVIZE 5% POPUST, —	DOSTAVA POHIŠTVA NA DOM BREZPLAČNA NE GLEDE NA ODDALJENOST KRAJA
		
KUHINJE, DNEVNE SOBE,		SALON POHIŠTVA BREST
SPALNICE, SAMSKE SOBE,		CERKNICA
STOLI, SEDEŽNE		
GARNITURE,		
KOPALNIŠKI PROGRAM		tel.: 061/791200
		
KMEČKA IN OBRTNIŠKA P0S0IILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
■	sprejema hranilne vloge in
■	nudi posojila po ugodnih obrestnih merah
NUDI VSE BANČNE USLUGE
Urnik: 8.30 - 12.30
16.00 — 17.00	Ob sobotah zaprto
CERTI NAQ-
DS
ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
MALALAN
URARNA — ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST
BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE
AUTORALLY
PAHOR GIORGIO Ulica Zonta 3/a, tel. 69-250
•	Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford - wolkswagen - nsu opel
•	Oprema za rally
•	Gume: Michelin - Uniroyal , - Kleber -, Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli: Lucas - Marcili - Ferodo Abarth - VDO.
servis in rezervni deli po znižanih cenah
RENAULT i
sira FRISASI & c.
TRST
■■ -, ■ ■■■. ■' - . ■ a,- ^	' ■. ; ■
ROTONDA DEL SOSPETTO 3/1
t:el.:	793340
793778
OB SOBOTAH ODPRTA MEHANIČNA DELAVNICA IN REZERVNI DEL! OD 8.30D012.30
---------------------S
Krzneni plašč bober Tournaline
..obvarujmo se pred razvrednotenjem z dobro investicijo!
TRST - ULICA BARBARICA 7-1 (ROJAN) AVTOBUS 5 «krzna z vsega sveta za žensko v krznu»
zadnje izredne priložnosti z bajnimi popusti
nekaj primerov in cen:
Nerz Imperiai Black Nerz Ranch Nerz - pastelni	vrednost 1.800.000 2.300.000 2.300.000	realizacija 980.000 1.200.000 990.000	Lisica iz Patagonije Kanadska rdeča lisica Lisica iz Ognjene zemlje	vrednost 700.000 1.500.000 950.000	realizacija 380.000 750.000 590.000	Za vse krznene plašče.	
Nerz - zafir	2.500.000	1.090.000	Lisica tibetanska	800.000	360.000		
Perzijaner SW črni	900.000	540.000	Bober - vidreni	1.000.000	560.000	kupljene v naši trgovini.	
Perzijaner SW rjavi	950.000	590.000	Vidra	1.200.000	580.000	izdajamo potrdita.	
Perzijaner Buk	700.000	290.000	Weasel ali kitajski nerz	790.000	380.000	ki jamči krzno in izvor	
Perzijaner sivi	850.000	490.000	Opossum iz Tasmanije	720.000	380.000