GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHAN1KO, TELEKOMUNIKACIJE, 'ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
Na obisku
v Birofu za avtomatizacijo v Industriji
V drugi letošnji številki smo napovedali daljši zapis o zanimivi in zelo uspešni poslovni enoti Zavoda za avtomatizacijo — Biroju za avtomatizacijo v industriji, katerega vodi direktor dipl. ing. Fratina. Naš sodelavec ga je naprosil za razgovor, iz katerega povzemamo najbistvenejše misli o tem, kaj je, kaj ustvarja in kako s svojo dejavnostjo doprinaša svoj delež k vedno širši avtomatizaciji v naši razvijajoči se industriji.
Kolektiv tovarne avtoclektričnih izdelkov bo 14. februarja slavil 10-letnlco obstoja tovarne (Glej članek na 4. strani!) Na sliki: upravna zgradba tovarne v Novi Gorici
-
Nastanek Biroja za avto-natizacijo v industriji sega trav za prav v leto 1963, ko le bila tedaj v okviru Zavoda ¡a avtomatizacijo ustanovlje-la razvoj no-raziskovalna skutina. Takrat sta v njej zasta-rila pomembno dejavnost Iva inženirja, vendar se je caj kmalu skupina okrepila : novimi strokovnimi sode-avci in že začela dosegati prte pozitivne rezultate svojega lela.
V januarju 1967 je bil pod iritiskom potreb praktično tstanovljen Biro za avtoma-izacijo v industriji, posebna, animiva, vsekakor pa zelo ispešna in perspektivna tvor->a v Iskri, podobna Biroju :a avtomatizacijo železnic, le la ta deluje v okviru seda-ijega Iskra Commerce in, da ma Biro za avtomatizacijo [ industriji tudi veliko večje ¡tevilo partnerjev tako dona kot tudi v tujini. Ustanovitev Biroja za avto-natizacijo v industriji je bia plod temeljitega in korist-iega dogovora med tovarno lektričnih aparatov, tedanjo 'rodajno-servisno organizaci-
0	in Zavodom za avtomati-acijo. Med tem so se v tej noti nakopičili potrebni stro-:ovni kadri, sposobni izpolnjevati vedno obsežnejše in ahlevne naloge, hkrati pa pošobni poskrbeti tudi za •rodajo ustvarjene proizvod-je. PSO je v Biro delegirala va svoja strokovna sodelava - pomočnika direktorja za rodajo varilnih naprav. Sicer a se je prav lani Biro za vtomatizacijo v industriji tevilčno še tako okrepil, da r.nes ta delovni kolektiv šte-- že 58, zlasti visoko in sred-je strokovnih sodelavcev, ki a lčijub vsej svoji prizade v-osti le s težavo izpolnjuje se naloge. Le-te se namreč itreje širijo, kot-pa se razvi-
1	sama delovna enota, ki naj h rešuje.
Biro za avtomatizacijo v ldustriji opravlja kompletno tzvojno dejavnost za obrat gnalno-vamostnih naprav >varne električnih aparatov Stegnah, medtem ko proiz-

vodnja specialnih naprav glede na specifičnost in manjše serije poteka v okviru BAl, ki razpolaga v ta namen tudi z lastnimi delavnicami in strokovnjaki.
Pomembno in dokaj široko področje dejavnosti Biroja za avtomatizacijo v industriji pa so nadalje vezani posli v okviru mednarodnih kooperacij, kateri se iz leta v leto množijo in silijo BAI v nenehno ekspanzijo. Seveda k temu sodi tudi celotna prodaja programa, ki. ga biro izvaja.
Dejavnost Biroja na področju avtomatizacije v industriji zajema naprave za avtomatizacijo obdelovalnih, teks-
(Dalje na 3. strani)
Elektronski merilnik položaja
Izvlečki iz resolucije prve seje konference ZKS
delu in rezultatih dela ter vse močnejšega uveljavljanja tržnih zakonitosti. Socialne razlike so na tej stopnji družbenega razvoja neizbežne. Ko še niso ustvarjeni pogoji za uresničevanje takšne enakosti ljudi, ki bi omogočali delitev po potrebah, se komunisti zavzemamo za enakost; ki bo temeljila na enakem delil in zato sprejemamo le tiste razlike med ljudmi, ki izvirajo iz razlik v zahtevnosti, kakovosti in obsega njihovega dela.
V	družbi najtaja tudi socialna diferenciacija, ki ¡e posledica naših subjektivnih slabosti, neizoblikovanosti konkretnih samoupravnih družbcno-ekonomskih odnosov, ekonomskega sistema, stihijnosti in nedoslednosti v razvijanju temeljnih vrednot socialistične samoupravne družbe.
V	delovnih organizacijah >e morajo komunisti zavzemati za dosledno uveljavljanje čimbolj objektivnega vrednotenja in nagrajevanja uspešnosti vsakega, tudi visoko strokovnega, intelektualnega in vodilnega dela. Tega vrednotenja ne smemo poenostaviti in ne smemo upoštevati samo rezultatov ali ekonomskih učinkov, temveč moramo poleg tega upoštevati vsa prizadevanja za uresničevanje določenih delovnih dolžnosti, nalog, metod in tehnik za njihovo izpopolnjevanje. Znanost se mora v večji meri kot doslej posvetiti oblikovanju objektivnejših kriterijev za delitev osebnih dohodkov.
Komunisti se moramo zavzemati, da se uveljavijo samoupravni ukrepi, ki bodo zmanjševali tiste razpone v osebnih dohodkih, ki niso nastali z objektivnim vrednotenjem resničnih delovnih naporov, marveč s subjektivističnim ocenjevanjem in Z
(Dalie na 2. strani)
Kot smo obljubil) smo za današnjo In naslednjo številko glasila »Iskra« pripravili bistvenejše izvlečke iz obširne resolucije prve seje konference ZKS, ki je bila v Ljubljani v dneh 8. in 9. januarja t. 1. V teh izvlečkih smo skušali zajeti zlasti tisto, kar se nanaša na delovne organizacije in na dogajanja v našem gospodarsko-politlčnem življenju, kakor tudi vprašanja, katerih reševanju smo komunisti dolžni posvetiti vse svoji znanje in doslednost.
Določena socialna diferenciacija po materialnem položaju in družbeni moči objektivno izvira iz sedanje ravni razvoja proizvajalnih sil, uresničevanja načela delitve do
Prvi del resolucije nosi naslov: idejno-politični vidiki boja za reformo in samoupravne socialistične odnose. Iz le-tega smo povzeli naslednje:
_ Na podlagi ocene rezultatov pri uresničevanju reforme prva seja konference ZKS ponovno poudarja, da‘je reforma celovit program družbenih preobrazb. Pozitivni, rezultati izvajanja reforme najpomembneje vplivajo na razvoj in uravnovešenost no-tranje-politienih razmer ter utrjuje mednarodni položaj Jugoslavije. Zato je treba v največji meri zaostriti politično, samoupravno in strokovno odgovornost komunistov, od delovnih organizacij do organov federacije, za uspešnost uveljavljanja ciljev reformne poti vodijo v nove politične in ekonomske zaostritve ter slabijo mednarodni položaj Jugoslavije. Prva seja konference nalaga komunistom, da preprečijo poizkuse ločevanja ekonomskega programa reforme od družbenega in da ustvarjajo možnosti za odkrito in ustvarjalno razpravljanje o njenem uresničevanju. Prizadevanja za uresničevanje reforme, za povečanje produktivnosti dela, znanja in ustvarjalnosti zaostruje ekonomsko »n socialno diferenciacijo. Pozitivni vidiki ekonomske in socialne diferenciacije sodijo med temeljne pogoje uresničevanja programa reforme in so pomemben vzvod za nadaljnji vzpon proizvajalnih sil in za napredek samoupravnega socializma.
Izvlečki iz resolucije prve seje konference ZKS
r (Nadaljevanje s 1. strani) upoštevanjem samo splošnih formalnih pogojev ali pa so samo posledica tržne stihij-nosti.
Treba je povečevati najnižje osebne dohodke. Doseči je treba, da se z davčnim sistemom in politiko ostreje zajamejo vsi dohodki, ki ne izvirajo iz rezultatov dela. Dosledno je treba izvajati progresivno obdavčenje skupnega dohodka državljanov.
Iz tega izvirajo poglavitne naloge ZK: v tem trenutku je poglavitna naloga ZK, da se glede na stvarne zmogljivosti družba odločno postavi po robu skrajnostim, ki nastajajo pri socialni diferenciaciji: na eni strani proti reprodukciji neznanja in revščine in na drugi strani proti neupravičenemu bogatenju in prikritemu prilaščanju rezultatov tujega dela. To je mogoče dosegati le z oblikovanjem enakopravnejših odnosov med ljudmi pri delu in prisvajanju po delu — s kratkoročnimi rešitvami nekaterih najbolj perečih problemov in s postopnim, dolgoročnim urejanjem tistih vprašanj, od katerih je odvisna večja socialna varnost ljudi in celovita socialno-ckonom-ska uravnovešenost razvoja in položaja posameznih plasti prebivalstva.
V graditvi uspešnejšega samoupravljanja v delovnih organizacijah je treba upoštevati dva pomembna vira težav. Na eni strani je to nizka stopnja strokovnega in družbeno-ekonomskej» znanja in usposobljenosti delavcev, ki sicer težijo po uveljavitvi enakopravnih odnosov in po objektivnem vrednotenju in nagrajevanju po rezultatih dela. Zato morajo komunisti posvetiti posebno pozornost prizadevanjem, da se Tedno strokovno usposabljanje poveže s primernimi vrstami, oblikami in stopnjami družbeno-ekonomskega in političnega izobraževanja, s katerim se delovni ljudje in tudi Vsi strokovnjaki ter vodilni delavci stalno usposabljajo za učinkovito samoupravno aktivnost.
H vprašanju sodobne organizacije dela: Mnoga vprašanja sodobne organizacije dela v pogojih samoupravljanja so še nerazjasnjena. Zato prva seja konference ZKS nalaga komunistom-strokovnja-kom, ki delujejo na ustreznih strokovnih področjih, da prispevajo k temeljitemu, strokovnemu razreševanju problemov sodobne organizacije dela in njene povezave s s samoupravljanjem. Samoupravne delovne skupnosti v največ primerih še nimajo zadostne in dovolj razvite materialne podlage in s tem tudi ne možnosti, da bi lahko dosledno prevzele vse temeljne funkcije nosilk družbenega razvoja.
Obstajajo težnje in pritiski, naj bi re ekonomski sistem razvijal brez zakonitosti sa-
moupravnega tržnega gospodarstva in poglabljanja samoupravnih odnosov. Popuščanje takim težnjam krepi moč tistih, ki razpolagajo z velikimi sredstvi, imajo monopolne položaje, ne spoštujejo in ne izvajajo sistemskih ukrepov, prejemajo ključne informacije, delujejo zunaj formalnih organizacijskih sistemov ter organov družbenopolitičnega sistema, to je brez odgovornosti in nadzora. Nosilci teh negativnih teženj v bistvu utrjujejo biro-kratsko-tehnokratske sile. Hkrati povečujejo podjetniško zaprtost in poglabljajo prepade med posameznimi področji družbene reprodukcije. Zaradi teh procesov poudarja prva seja konference ZKS, da se morajo dosledno uresničevati temeljni cilji in pogoji reforme: nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, prehod od etatističnega k samoupravnemu tržnemu sistemu gospodarskega razvoja, povečevanju družbenega in osebnega standarda, utrditev položaja
dinarja kot osnovnega družbeno-ekonomskega kriterija gospodarjenja, stabilizacija in povečana skladnost družbenoekonomskega razvoja, ekonomska selekcija in diferenciacija, rast družbene produktivnosti dela itd.
Naloga članov ZKS je, da odstranjujejo pregrajo med gospodarskimi in drugimi področji družbenega dela ter, da podpirajo čim tesnejše ustvarjalno obojestransko in enakopravno sodelovanje delovnih organizacij z vseh področij združenega dela. Od izpolnitve te naloge je odvisno, ali se bodo povečali delovna sposobnost, znanje, izobrazba in kultura delovnih ljudi v vseh dejavnostih. Za uspešno uresničitev te naloge je potrebno proučiti • materialno podlago teh dejavnosti, izoblikovati ustrezno zbiranje sredstev v različnih skupnostih in skladih ter zagotovili neposreden vliv tistih, ki sodelujejo pri financiranju teh dejavnosti in drugih samoupravnih dejavnikov.
(Dalje prihodnjič)
Manjše povečanje proizvodnje v decembru ni vzrok za zaskrbljenost
Umirjena rast, ne zastoj
BEOGRAD, 18. jan. (Ta-i njug). Gospodarski strokovnjaki, ki spremljajo gibanja v Jugoslaviji, menijo, da za zdaj ničesar ne dokazuje, da bi v industriji nastal zastoj. Lc 3% povečanje industrijske proizvodnje v decembru pravzaprav napoveduje nekoliko umirjenejše gibanje v prihodnjih mesecih, predvsem v skladu z gibanjem povpraševanja na svetovnem trgu. V zadnjem času se je zaradi občutno manjšega povečanja proizvodnje v zadnjem mesecu leta 1969 razširila nekakšna zaskrbljenost.
Strokovnjaki opozarjajo, da konjunktura na svetovnem trgu ni več tako izrazita kot V prvi polovici leta 1969. Ta težnja odseva tudi na naše
gospodarstvo. Predvsem pa na tempo dela domače inr dustrije, ki se je že v precejšnji meri vključila v mednarodno delitev dela. Poleg tega so na decembrske rezultate vplivali tudi nekateri drugi dejavniki, predvsem pa nezadostna količina električne energije, rekorden uvoz raznega blaga in drugo. Zaradi vsega tega je bila decembrska proizvodnja najmanjša v zadnjih nekaj letih.
Predstavniki industrije pa so z optimizmom stopili v novo leto. V nedavni anketi zavoda za tržne raziskave je znatno število direktorjev industrijskih organizacij izjavilo, da pričakujejo nadaljnje povečanje proizvodnje v prihodnjih mesecih.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša
prosta delovna mesta
UREJEVALCEV II
3 za vrtalnico obrata EMI in 3 za oddelek »Termoplasti«
Pogoji:
visoko kvalificiran delavec kovinske stroke s triletno prakso ali kvalificiran delavec kovinske stroke z devetletno prakso.
Prismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 1. februarja 1970.
S sefe sindikalnega odbora ZP
Na svojo prvo letošnjo redno sejo se je sindikalni odbor združenega podjetja sestal dne 16. januarja. Razpravljal je o vrsti aktualnih vprašanj in sprejel ustrezna stališča.
ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO
Osnovna tema razprave na tej seji sindikalnega odbora je bila obravnava interne zakonodaje v ZP in kandidiranje v članstvo odbora za poslovno politiko ZP. Po novih internih predpisih je sindikalna organizacija nosilec kandidatne liste za sestav odbora za isoslovno politiko ZP, ki je kolegijski izvršilni organ, sestavljen iz 11 članov, člane odbora za poslovno politiko voli in razrešuje DS ZP. Mandatna doba prvega odbora za j>oslovno politiko ZP bo trajala praviloma do sprejetja novega statuta ZP, oz. do konca tekočega leta. Sklep o njegovi ustanovitvi pa je sprejel delavski svet ZP na svoji zadnji lanski seji, dne 26. decembra 1969
Udeleženci te seje sindikalnega odbora ZP so se strinjali s predlogom, naj vsi predvideni kandidati za članstvo v odboru za poslovno politiko ZP predhodno podpišejo kandidaturo, kot je to v navadi pri drugih volitvah. Enotni so si bili tudi v tem, naj kandidatna lista vsebuje več kandidatov, kot je predvideno članov odbora za poslovno politiko. Kandidatno listo bo objavilo tudi glasilo »Iskra« takoj, ko bodo kandidati podpisali svojo kandidaturo.
REKREACIJA ZAPOSLENIH V PRIHODNJE
To je bila druga tema današnje seje sindikalnega odbora ZP. O tej pomembni dejavnosti se je razvila živahna debata. Doslej je bila uprava Počitniške ' skupnosti Iskre dotirana od strani organizacij ZP za osebne dohodke in funkcionalne izdatke. Po novi organizaciji, pa naj bi de. ¡ovala, oz. poslovala — v taki obliki kot doslej ,ali pa na osnovi ekonomskega računa. Vsi na seji na\'zoči so soglasno izjavili ,da je sprejemljiva le dosedanja oblika poslovanja Počitniške skupnosti in, da jo organizacije ZP do-tirajo direktno in ne več prek strokovnih služb ZP. Menili so, da le na ta način lahko zagotovimo zaposlenim ceneno letovanje, prav tako pa so se strinjali z ugotovitvijo, da je nujno treba povečati letovanj ske zmogljivosti na morju.
Udeleženci seje so po daljši razpravi sprejeli naslednja stališča:
—	Počitniška skupnost naj še naprej posluje v enaki obliki kot doslej
—	funkcionalne izdatke in OD zaposlenih v Počitniški skupnosti .kakor tudi izdatke za večja por Ja in vzdrževanje obstoječih domc
in inventarja je treba fina cirati iz prispevkov vseh o ganizacij ZP
—	nujno je treba poveč letovanjske zmogljivosti in boljšati osnovne pogoje ; nudenje letovanjskih uslug prehrane v vseh domovih 1 čitniške skupnosti Iskra.
—	način financiranja razdelitev stroškov po oij nizacijah ZP naj se izvede: osnovi poprečnega števila ; poslenih
—	Počitniška skupnost i osnovi svojih potreb spr me letni plan stroškov, 1 terega naj sprejme in po di DS ZP, financiranje | naj bo direktno iz organi cij ZP.
INTEGRACIJA
V tej točki dnevnega re je predsednik sindikalne odbora ZP Jože čebela poi čal o sestanku predstavni! družbeno-političnih organi cij, samoupravnih organov predstavnikov uprave ZP RIZ v Zagrebu dne 14. jai arja. Osrednja tema omen nega sestanka je bila n prava o nadalnji integrac med organizacijami ZP in posebej relacija RIZ — \ Iskra, nadalje pa ocenitev: stoječih razmer, glede razvoj integracijskih gibal Na sestanku so prisotni ui tovili, da načela, katera bila sprejeta ob integrad niso bila uresničena. Krati ročnejše naloge, ki bi že c rale biti realizirane v ti času, ostajajo še vedno < prti problemi. Posebno kri čno je stanje na podroi prekrivanja proizeodnih p gramov, oz. novonasta prekrivanja proizvodnih p sestanku v RIZ so bila sp jeta stališča, katera je pc dil tudi sindikalni odbor i na zahtevo tovarne »Avtot tika« na Pržanu pa naj b bližnji prihodnosti do takš ga sestanki prišlo tudi Pržanu.
OSNUTEK PRAVIL O DE
SINDIKALNEGA ODBOR ZP
Na seji sindikalnega od! ra je bilo sklenjeno ,naj čimprej izdela osnutek P vil o delu sindikalnega < bora ZP, skupno z repul škim odborom sindikata dustrije in rudarstva Slo. ni je, katerega je treba vi ravnavo poslati 10 sindiS nih organizacij v organi« j ali ZP.
Na seji je bil končno sp jet tudi predračun stroš) družbeno-političnih organi cij za leto 1970, v višini i milijonov starih dinarjev. Predračun v tej višini pa jema le minimalna sredst potrebna za izvedbo pred denega programa za letos: leto.
Končno je bilo sklenjeno to, da bodo VIII. zimš športne igre Iskre v Krt ski gori dne 23. februarja ga leta.
Janez Sil
Na obisku v Biroju za avtomatizacijo v industriji
(Nadaljevanje s 1. strani)
tilnih in drugih strojev, vedno bolj uspešno pa Biro posega tudf na področje avtomatizacije v procesni industriji, prav tako pa tudi na področje regulacije elektromotorjev. Vendar pa dejavnost Biroja za avtomatizacijo seveda še ni izčrpana. Uspešno deluje tudi na področju proti požarnih in proti vlomnih naprav, kjer je njegova ekspanzija v zadnjem času posebno občutna in z uspehom tudi že posega v izvoz, zlasti v Francijo. Prav gotovo pomembna pa je dejavnost Biroja za avtomatizacijo v industriji tudi na področju polavtomatskih varilnih naprav. Proizvodnja vsega naštetega redno teče v tovarni električnih aparatov, kot že rečeno pa specialne naprave z navedenih področij proizvajajo v samem Biroju.
Na področju vezanih poslov je Biro v zadnjih treh letih svojo dejavnost močno razširil. Navezal je dolgo vrsto koristnih kooperantskih stikov z znanimi inozemskimi partnerji, ki na področju avtomatizacije prav gotovo nekaj pomenijo. Ne bo odveč
če pri tem omenimo vsaj najpomembnejše inozemske partnerje, s katerimi tako uspešno sodeluje naš Biro za avtomatizacijo v industriji, ki pri tem zlasti zasleduje ta cilj — delitev dela. V Italiji Biro sodeluje s firmo »Telemeccani-ca« v Milanu, v Švici s firmo »Cerberus« v Ziirichu, v zahodni Nemčiji s firmama »Ramstetter« v Miinchenu in »Siemens« v Erlangenu, v Franciji s firmo ' »L'air liquide« v Parizu, pomembnega kooperanta pa ima Biro tudi v daljnji Japonski in sicer »Hitachi Motoda«, Nippon Calculalor Comp. iz Tokia, sodeluje pa tudi v vzhodnih državah, kot na primer z vzhodnonemško tvrdko »Dre-hma« in češkoslovaško »ICo-vvosvit«. Seveda kooperacija z vsemi naštetimi inozemskimi partnerji ne poteka enako saj se le-ta trenutno nahaja v različnih razvojnih fazah, vsekakor pa je sodelovanje Biroja z njimi že tolikšno, da jamči njegov nadaljnji razvoj in pomembno dejavnost.
Biro za avtomatizacijo v industriji pri navezavi tesnejših poslovnih stikov z inozemskimi partnerji v popol-
Progvamator PD ! j!2 za stružnico
nosti koristi obstoječe Iskrine firme v inozemstvu, ki pri Jem odigravajo pomembno vlogo.
V okviru beograjske filija-le Iskra Commerce že deluje oddelek BAI. prav tako pa se Biro za avtomatizacijo v
industriji, kjer je to možno, vključuje v razna poslovna združenja, pri čemer pa je njegovo sodelovanje najbolj široko in popolno v združevanju proizvajalcev obdelovalnih strojev »Mašinounion«, v okviru katerega tudi vselej razpravlja novosti iz svojega proizvodnega programa.
Pri svojem delu Biro za avtomatizacijo v industriji zasleduje ta cilj, da v vsaki branži, na področju katere začne delovati, teži doseči vrhunsko kakovost in zadostno zmogljivost (v jugoslovanskem merilu) in zaradi tega postaja praktično monopolist na področju avtomatizacije obdelovalnih strojev. Za primer naj navedem, da tovarna »Prvomajska«, kot nai-večji proizvajalec obdelovalnih strojev, nima lastne elektro montaže, ker teče proizvodnja vseh tovrstnih naprav v Iskri in zanjo Biro za avtomatizacijo v industriji v celoti opravlja ves srednje in dolgoročni razvoj. BAI je monopolist nadalje tudi na področju protipožarne dejavnosti (tu je le neznatna domača konkurenca), takšen položaj pa si ustvarja tudi pri protivlomnih napravah. Še nekaj let nazaj je Biro za avtomatizacijo v industriji imel dokaj močno konkurenco v nekaterih jugoslovanskih podjetjih, vendar je le-ta ob njegovem hitrem vzponu in doseženih rezultatih kaj naglo usahnila, da danes ne predstavlja posebnega problema.
V zadnjem času Biro posega tudi na področje klimatskih naprav in malih računskih strojev, pri čemer že teko ustrezni poslovni razgovori tako s partnerji v Jugoslaviji, kakor tudi z nekaterimi pomembnimi v inozemstvu. Računati je, da bo, spričo dosedanje uspešnosti Biroja na drugih toriščih, njegova dejavnost tudi na teh dveh področjih kmalu tako uspešna in se bo v svojih dejavnostih še nadalje krepil in razvijal in znova potrjeval nujnost popolnega soglasja na relaciji: proizvodnja—razvoj—prodaja, za kar je prav Biro za avtomatizacijo v industriji najbolj zgovoren dokaz.
-C-
tBnBSBBEE9ESBBG9UaZBBBI
| Dopisujte | | v ISKRO! |
UKHHBEBBaBatZBBBSESZOau
Prcgrarnator P-501 za rezkalni stroj
eh
m?
KH
E ¡3
ata an au isa m n
RS
Era
«a
BS
S3
e a
RS SP PB
ea
1563
BH
ms
ny
»za
3555
ISKRA COMMERCE
LJUBLJANA, Kotnikova 6
sprejme v redno delovno razmerje
VEČ KORESPONDENTOV
za dela v izvoznem sektorju
POGOJI:
aktivno znanje italijanskega jezika oz. aktivno znanje angleškega jezika, končana ekonomska srednja šola.
Osebni dohodek v naši organizaciji določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Cenjene ponudbe pošljite ZP ISKRA COMMERCE, kadrovska služba, Ljubljana, Masarykova 15.
Oglas velja do zasedbe delovnega mesta.
63 Eg B«
b a &a
a«
RB
ISKRA
TOVARNA ORODJA LJUBLJANA — STEGNE 15
Cenjene interesente obveščamo, da imamo po proizvodnem planu še nekaj prostih kapacitet za opravljanje Hei srednjih in maloserijskih storitev na vseh vrstah orodji 3 jarskih strojev, predvsem za:
a-3
CSt
»a
Pia
BS
ME
K9
Ki3 Es 38
S* US Pffl
æa
E93
R3
E3
san
as
EH
us
ploskovno, okroglo in profitno brušenje ostro brušenje
(tudi karbidne trdine) struženje
(tudi precizno struženje) rezkanje
(vse vrste rezkanja) koordinatno vrtanje in brušenje vse vrste termične obdelave
(solne kopeli)
Kot specializirana in tehnično sodobno opremljena tovarna zagotavljamo, da opravljamo vse storitve kvalitetno. v Drimernih rokih in do zmernih cenah

té ' ' "iv :
■
»Avtoelektrika« Nova Gorica
14. februarja bo kolektiv slavil 10-letnico obstoja tovarne
V programu predpriprav je vključeno tudi glasilo »ISKRA«, ki bo intenzivno objavljalo članke o delu in življenju novogoriške tovarne. Kot prvega objavljamo sestavek: ZGODOVINA TOVARNE.
Gospodarsko-politični razlogi so narekovali tovarni Iskra iz Kranja, ki je bila ustanovljena že 1945. leta kot prva elektroindustrija v Sloveniji, da disloc-ira posamezne obrate. To ni zahtevala samo prenatrpanost matične tovarne, pač pa tudi realizacija koncepta o specializaciji proizvodnje. Novi obrati torej niso bili samo geografsko ločeni, pač pa so dobili samostojnost tudi v proizvodnem programu.
Leta 1959 je tako nastala nova tovarna avtoelektričnih izdelkov v Šempetru pri Gorici. Sklep o tem je sprejel delavski svet podjetja Iskre 19. novembra, občinski ljudski odbor Šempeter pa je izdal odločbo o ustanovitvi obrata 1. decembra 1959. Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru je kot registrsko sodi-
šče izdalo sklep dne 4. januarja 1960, da se vpiše v register gospodarskih organizacij poslovna enota in sicer z naslednjim nazivom:
ISKR.A Kranj, tovarna av-toelektrike, Šempeter pri Gorici.
Za predmet dejavnosti te enote je bilo določeno: proizvodnja in prodaja avtoelektričnih izdelkov in nadomestnih delov, vzdrževanje in popravljanje izdelkov av-toelek trike ter razne druge proizvodno storitvene dejavnosti s tega področja.
V prostorih bivše »Avtoob-nove« je zaživel novi kolektiv. Najprej je bilo potrebno obnoviti delovne prostore ter strokovno usposobiti delavce, da bi lahko uspešno delali v novi, specializirani tovarni za avloelektrično opremo. V ta
»Avtoelektrika« Nova Gorica: v mehanskem laboratoriju
namen je bilo poslanih v Kranj na strokovno izpopolnjevanje več delavcev, ki so po vrnitvi zasedli pomembnejša delovna mesta v tovarni.
Nagla obnova in postopna graditev nekaterih novih obratov ter nabava novih strojev in prenos nekaterih iz Kranja — vse to je dalo mlademu kolektivu pogoje, da začne utrjevati svoj lastni proizvodni program.
Pomemben dogodek je bil dne 16. februarja 1960, ko je bil v tovarni montiran prvi zaganjalnik SNI, 12/2,5KM.
Ob koncu leta 1960 so bile formirane v tovarni družbeno politične organizacije, medtem ko je bil naslednjega leta izvoljen prvi delavski svet tovarne.
Ko govorimo o zgodovini tovarne, je treba vsekakor omeniti tudi 26. scptcmhjcr 1961, ko je obrat postal finančno samostojna enota. Kot simbol te samostojnosti je bila tedaj tudi svečana predaja tovarniških ključev.
Kolektiv Iskre v Novi Gorici ima sodobno, urejeno zobno ordinacijo
V sicer kratki zgodovini tovarne. je bil tudi pomemben dogodek v septembru 1963, ko je bil nameščen tekoči trak in tako modernizirana montaža.
Tovarna avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici proizvaja naslednje:
—	zaganjalnike raznih tipov,
—	diname vseh vrst,
—	napetostne regulatorje,
—	vžigalne tuljave,
—	magnetne vžigalnike.
Tovarna zadovoljuje večji
del potreb naše avtomobilske industrije ih industrije motornih koles.
S svojimi proizvodi oskrbuje tovarno avtomobilov Crve-na zastava, TAM, FAP, TOMOS ter tovarno motorjev in traktorjev v Rakovici, seveda pa tudi našo trgovsko mrežo z nadomestnimi avtomobilskimi deli.
Ker je tovarna specializirana za proizvodnjo avtoelek-trične opreme, je njen nadaljnji razvoj v pretežni meri odvisen prav od avtomobilske industrije in industrije motornih koles. Srednjeročni plan razvoja kaže občuten porast proizvodnje osebnih avtomobilov, tovornjakov, traktorjev in motornih koles.
Tovarna iz leta v leto povečava in razširja proizvodnjo, tako za domači trg kakor tudi za izvoz.
V ta namen vlaga tovarna nova sredstva, da bi bila kos vedno bolj zahtevnim proizvodnim nalogam.
Sestavni del njenega poslovnega programa je tudi sodelovanje z inozemskimi partnerji.
Tudi nenehno iskanje kooperacijskih stikov z domačimi in tujimi proizvajalci je za to tovarno zelo pomemben dejavnik njenega razvoja.
Izoblikoval se je poseben poslovni trikotnik« kooperacije: ISKRA - TOMOS - CITROEN, ki je že dal prve uspehe in ki obeta, da se bo v prihodnje še bolj krepil.
Zaradi izboljševanja tehnoloških postopkov in vrednosti proizvodov je tovarna sklenila tudi licenčno pogodbo s firmo Bosch za proizvodnjo magnetnih vžigalnikov.
Z referendumom ob koncu leta 1965 je tovarna postala organizacija v okviru Združenega podjetja ISKRA Kranj.
Dne 24. februarja 1969 so bili sestavljeni v tovarni prvi alternatorji, ki jih je tovarna, zaradi pomembnosti uvrstila v svoj proizvodni plan.
Reformno obdobje je tudi v tej tovarni sprožilo nekaj problemov, hkrati pa precej novih spodbud in novih prizadevanj. Proizvodnja tovarne je po svoji zasnovi veliko! serijska, vendar je kolektivu doslej uspelo pridobiti k srednje in manjše serije ' proizvodni proces.
Da bi se poslovanje ši izboljšalo so v tovarni sprejeli vrsto ukrepov. Uskladili so norme, analitično so bila ocenjena vsa delovna mesta, hkrati pa je bil sprejet pravilnik o stimulativnem nagrajevanju ter pravilnik o normah.
Prav tako je bila uvedena nova sistematizacija delovml mest, ki predvsem forsira strokovnjake z najustreznejšo izobrazbo in boljšimi delovnimi izkušnjami.
Nova, moderna montažna hala Iskrine tovarne »Avtoelektrika« v Novi Gorici. Na sliki: Unija rotorja v novi haU
— ce —
portreti Iskrašev________ ts»igi-
cijski material ipd., bil pa je §= tudi začetek proizvodnje ki- = noprojektorjev in števcev. 1
VPRAŠANJE: Koliko je bilo | takrat zaposlenih?
ODGOVOR: Če me spomin H ne vara, okrog 940. Skoraj vsi = smo sc poznali. Menim, da je E prav, če dodam, da je vla- §= dalo med ljudmi veliko to- = varištvo in nesebično priza- =j devanje za nove dosežke, na- = predck in uresničitev postav- S ljenega programa na področ- 1 ju vseh panog, ki so še danes = osnova tovarne.
VPRAŠANJE: Ali meniš, da | so bili odnosi med ljudmi ta- = krat boljši kot so danes?
Poldeta Mraka lahko štejemo med pionirje kranjske to-varfte, saj kaže njegova osebna kartica 22 let dela v tovarni ISKRI. V teh letih je z vztrajnim delom in izrednim prizadevanjem dodobra spoznal »dihanje« tovarne, zato so mu problemi dobro poznani in je logično, da realno razčlenjuje planske številke v finačnem sektorju, kjer je zaposlen kot vodja odd. za gospodarsko planiranje, analize in statistiko.
Kratek razgovor je takole potekal:
VPRAŠANJE: če vzamem v poštev, da si že 22 let član kolektiva, moram poseči v leto 1947, ko si prišel v Iskro. Kakšno je bilo tvoje prvo delo?
ODGOVOR: Dodeljen sem bil v planski oddelek, moj šef pa je bil inž. Alojz Grčar. Delal sem na področju cen in kapacitet. Takrat seveda še ni bilo proizvodnega programa, kot ga ima kranjska tovarna zdaj, ker se je preori-entacija programa šele rojevala. Tedanji osnovni program »Iskre« oz. tovarne v Kranju je bil namreč usmerjen na izdelavo raznih elektrotehničnih in mehanskih izdelkov, kot npr. stenske ure, ročni vrtalni in brusilni stroji, elektrotehnični in inslala-
ODGOVOR: Ljudje so si bili bližji bolj so razumeli skupno prizadevanje; odgovornost je bila bolj vidna, skratka :— ni bilo toliko pehanja posameznika za materialnimi dobrinami kot danes, zato pa so bili v ospredju skupni interesi.
VPRAŠANJE: Kot vem, si se v teh letih močno angažiral pri delu sindikata. Kot vse kaže, si še vedno aktiven?
ODGOVOR: Rad sem delal v sindikatu, če pogledam 22-letno delo sindikata, je pri tem najbolj zanimiv program dela, ki se je iz leta v leto spreminjal. Če sc spomnim na leta, ko je bil sindikat tudi nabavljač raznih dobrin, ozimnic ipd., si ne morem kaj, kot da rečem, da je bilo tudi to v tistem času potrebno. Zdaj pa ima sindikat zahtevnejše naloge.
VPRAŠANJE: Kakšni problemi so, po tvojem mnen ju,. najbolj pereči v kranjski tovarni?
ODGOVOR:	Zastarelost
strojnega parka, flukluacija in tehnologija.
VPRAŠANJE:	Kakšnega
konjička imaš v prostem času?
ODGOVOR: Izleti v naravo so mi najbolj pri srcu, pa družini tudi.
ABC
Zagrizene! in fantasti
Veliko ljudi je, zelo zaslužnih, toda anonimnih. Povsod so. Izpeljejo določeno delo, ker jim je pač priraslo za srce, od katerega imamo koristi vsi. Izpeljejo ga in odidejo v pokoj, umaknejo se. Nanje pozabimo, ali se jih nikoli sploh ne zapomnimo.
Nekdo je storil življenjsko delo — pripeljal vodo v vas, napravil zajetje studenca na križišču, zgradil mladinski dom, ustanovil kultumo-umet-niško društvo, formiral in uredil knjižnico, pogozdil goličavo, izmislil si je kulturno revijo in postal njen glavni organizator, utemeljil klub ljubiteljev umetnosti, znanosti in raziskovalcev, zbral gledališke amaterje, formiral klub poljedelskih life-rantov: nekdo je vse življenje posvetil zbiranju zgodovinskega gradiva za krajevni muzej, postavil spomenik padlim partizanom: nekdo je izuril pevski zbor in napravil iz navadnih mladeničev in deklet dobro umetniško ekipo: nekdo ima največ zaslug za prostovoljno izgradnjo asfaltne poti, nekdo se je prvi spomnil, da obrne pozornost javnosti na krajevne turistične in zgodovinske znamenitosti. Itd., itd.
Takšni ljudje so v vsaki občini, v vsakem podjetju. To so ljudje, ki imajo posebno ljubezen do določenega dela. Toda ne do privatnega dela, temveč do dela družbenega pomena. Znajo zbrati somišljenike, niso omahljivi in čakajo svoj trenutek. Ponavadi oblegajo prage in vrata forumov, podjetij, vplivnih osebnosti, prosijo, prenašajo elaborate, prepričujejo, da bi imele njihove ideje splošno družbeno korist. V nekem podjetju so govorili, da je zamrla aktivnost mladih v športu, čim je odšel neki »zagrizeni tovariš« za to delo. Potem so nastale dolge diskusije: zakaj, kako, kdo je kriv, da je ta aktivnost
ugasnila, kje je subjektivna in objektivna krivda itd. Drugi primer je še privlačnejši: krajevna radijska postaja v nekem mestecu, in krajevni list v drugem sta nastala kot plod »zavzetosti« nekoliko vztrajnih ljudi. Vedeli so, kaj hočejo, videli so dalj od svoje ideje, videli so idejo v njeni uresničitvi.
Kdo so ti ljudje? Pravijo
jim »fanatiki«, imenujejo jih »fanatisti«. Z njihovim življenjem je vedno zvezan določen uspeh. Toda viden! Vedno lahko rečejo: to sem napravil za ljudi, posrečilo se mi je.
Ponavadi so to strogi amaterji, nikoli ne dobijo niti (Dalje na 6. strani)
ISKRA
Zavod za avtomatizacijo LJUBLJANA objavlja prosta delovna mesta za:
VODJO TEHNIČNE PISARNE
samostojnih razvojnih oddelkov
pogoj: srednja šolska izobrazba tehnične ali ekonomske stroke, poznavanje organizacije poslovanja ter dela tehničnih pisarn in posebej še priprave dela; poskusna doba dva meseca
KONSTRUKTERJA ZA EMBALAŽO
v skupini za konstrukcijo embalaže v splošno tehničnem sektorju
-pogoj: srednja tehnična šola strojne ali lesne stroke, zaželena dveletna praksa v tem ali podobnem delu, poskusna doba 3 mesece; delovno mesto je locirano v Kranju (Iskra Elektromehanika)
POMOŽNEGA KONSTRUKTERJA ZA EMBALAŽO
kot pod tč. 2
pogoj: končana osemletka in uspešno zaključen tečaj za pom. konstrukterje, tri leta prakse v tehničnem risanju, znanje strojepisja — poskusna doba 1 mesec
KURIRJA
za dviganje in dostavo pošte v Zavodu in po Ljubljani
pogoj: končana osemletka, zaželeno znanje strojepisja in sposobnost za opravljanje enostavnejših admi-nistrativno-manipulativnih del; poskusna doba 1 mesec.
Interesenti naj svoje pismene ponudbe pošljejo ali predložijo organizacijskemu kadrovskemu oddelku Zavoda za avtomatizacijo v roku 15 dni po tej objavi.
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii!iu!iiiiiH!iiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii!iM!!niimimiimiiii!iiiiiiiiiHHimmiiiiiHiiiii!iiHiimjtimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiii>iiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiimiiiiii!iiiiimi
Zakoniti predpisi za v odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu
Zvezna skupščina je na svojih zasedanjih proti koncu preteklega leta sprejela celo vrsto zakonitih predpisov za odpravo nelikvidnosti v gospodarstvu. Ker so ti predpisi zelo važni tudi za naše organizacije v združenem podjetju, podajamo njihovo glavno vsebino.
I.
no opravljajo uvoz blaga, pri tem pa ne poravnavajo svojih obveznosti do domačih dobaviteljev.
Po določilih zakona o dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju delovna organizacija ne more izdati naloga za plačilo uvoženega blaga, če ima do upnikov v državi neporavnane obveznosti, za
nih obveznosti. Kot dokaz o tem dejstvu mora predložiti delovna organizacija banki pismeno izjavo.
Hkrati so predpisane tudi ustrezne sankcije in sicer za delovno organizacijo samo, kot tudi za odgovorno osebo za primer, da se predloži banki netočna izjava in tudi za pooblaščeno banko, če bi
Zakon o dopolnitvah Zakona °.deviznem poslovanju, objavljen v Ur. listu SFRJ št. 50 z dne 20. 11. 1969 pod št. 588.
Namen spremembe Zakona lc’ da se odpravijo pojavi, ko delovne organizacije neovira-
katere je od dneva zapadlosti do dneva predložitve plačilnega naloga preteklo več kot 60 dni in če ob predložitvi naloga skupen znesek teh obveznosti presega 10 >(4 skupnega zneska vseh njenih zapadlih pa še ne poravna-
izvršila plačilni nalog za uvoženo blago brez omenjene izjave. Določbe dopolnjenega Zakona pa ne posegajo v pogodbe, ki so bile sklenjene pred začetkom njegove veljavnosti. To pomeni, da se bodo plačilni nalogi po teh pogod-
bah izvrševali tako, kot je bk lo to določeno v prejšnjih predpisih, to je po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona. Prav tako se določa 6-mesečna doba prilagajanja'za proizvajalne delovne organizacije in zunanje-trgo-vinske organizacije, ki uvažajo za proizvajalne delovne organizacije. V tem času smejo navedene delovne organizacije izdajati plačilne naloge tudi, če njihove neporavnane obveznosti, starejše od dveh mesecev, znašajo več kot 10'% celotnega zneska zapadlih obveznosti, vendar ne več kot 20 %.
II.
Zakon o kritju razlike v cenah pri prodaji in odpisu zalog blaga ter pri odpisu terjatev, objavljen v Ur. listu SFRJ št. 50 z dne 20. 11. 1969, pod št. 590.
Po sedmem odstavku 52. člena zakona o sredstvih delovnih organizacij (»Uradni
list SFRJ« 10/68, 24/68 in 48/68), ki se bo uporabljal do konca letošnjega leta, smejo delovne organizacije uporabljati 60'% sredstev obveznega dela svojega rezervnega sklada za nadomestitev razlike v cenah, ki je nastala zaradi prodaje po znižanih cenah tistega blaga, ki ga brez takšnega znižanja ne bi mogle prodati, ali bi ga mogle prodati le v nesorazmerno daljšem času, kot takšno blago navadno prodajajo. Poleg tega imajo delovne organizacije s posebnim zv=zniin zakonom o kritju razlike v cenah pri prodaji zalog posameznih vrst blaga v letih 1968 in 1969 (»Uradni list SFRJ« 24/68) pravico prodati v letih 1968 in 1969 blago iz svojih zalog ra dan 31. decembra 1967 po nižjih cenah od njegove knjigovodske vrednosti s tem, da za razliko v cenah, ki je nastala s takšno prodajo blaga, zmanjšajo poslovni sklad, pri tem pa morajo to razliko na»
Mii u specialistu
Rapidna specializacija lahko privede vsako podjetje na rob kaosa, če ne spoznamo pravočasno preteče nevarnosti, ki jo predstavlja pretirano čaščenje specialistov: pravih in samozvanih. V čem je rešitev? V smotrni izbiri višjega vodilnega osebja, ki mora imeti široko izobrazbo in bogate izkušnje.
Zagrizene! in fantasti
LOV NA SPECIALISTE
Specialisti so ljudje, ki z veliko potrpežljivostjo, solidnim znanjem in veliko učenostjo vladajo nad jenim delom posla v podjetju. Delitev človeškega znanja, ki nam jo je prineslo to stolet-\ je, spremljana z močnimi vilami mednarodnega rivalstva in konkurenčno borbo, je povzročila tudi neverjetno širjenje omenjenih področij, na katera so se spravili specialisti. Podoba je, da sedaj industrija ne more brez njih: kmalu pa se bo morala odlomiti o načinu, kako shajati z njimi?
Povpraševanje po strokovnjakih je trenutno večje od ponudbe. V vseh gospodarskih področjih — tehnologiji, financah ali na tržišču — iščejo ambiciozne "uprave podjetij talente, ki so zgrajeni povsem intenzivno na določenem ozkem področju. To je posledica težnje po čedalje močnejši koncentraciji v praktični uporabi znanosti. Pri nekaterih podjetjih gre za prestiž: ne gre jim toliko za ljudi, ki so mojstri svojega poklica, temveč za osebe, ki so »priznane kapacitete«.
Lov na talente je večkrat posledica trenutnih kriz v podjetju ali pa impulzivne presoje določene vodilne osebe, ki stremi za tem, da na hitro roko
izboljša kadrovsko strukturo podjetja. Pri takih odločitvah ni odločilna bodočnost človeka ali podjetja: važno je samo tisto, kar lahko nudi strokovnjak v tem trenutku. Zato so tudi poskusi zbliževanja s takimi specialisti precej nespretni. Direktor, ki je nagnjen k temu, da takoj sprejme specialista, mu bo verjetno najprej ponujal de-
nar. Preganjal bo n. pr. mladega ekonomista po vseh kotih in uporabil zvijačnost, ki se lahko meri s pretkanostjo nogometnega trenerja pri zvabljanjn talentiranega igralca. Pri tem mu sploh ne pade na um, da lahko pomeni mlademu strokovnjaku denarni znesek manj od ljubezni do določenega dela, do sodelovanja pri nečem pomembnem in v poslu, ki mu pomaga pri razširjanju njegovega strokovnega obzorja.
Tak ogorčeni lov na specializirane glave povzroča ponavadi več problemov, kot pa jih je v stanju rešiti. Rezultat je ponavadi razočaranje s strani podjetja, pa tudi s strani talenta, ki mu mimo tega ostane še skrb za lastno eksistenco in eksistenco družine.
(Nadaljevanje s 5. strani)
dinarja za svoje delo. Njihovi sodelavci in pristaši so ponavadi mladi ljudje ali ljudje iz stroke. Oni, ti entuziasti, vnašajo v svojo sredo voljo za družbeno aktivnost, motivirajo ljudi, da se zbero, da nekaj počnejo. Zelo so sistematični: pravi strategi v izvajanju svoje zamisli, celo tedaj, ko je za to zelo malo izgledov. Kadar ni denarja — ga najdejo, če ni ijudi — jih zberejo, ko ni prostorov — jih preskrbe na nek način. V svojem nekoristoljubnem delu imajo pravi občutek satisfakcije — zaradi dobro storjenega dela. Občutek ustvarjalne satisfakcije.
Toda kako gled» okolica, družba, na te ljudi? Ker so
zavzeli z določenim konkret nim delom, jih gledamo sum ljivo. Kot: enostranski so samo to delajo, diskutiraj) vedno eno in isto, celo drui bo gledajo samo skozi svoji delo, ne razumejo širša drui bena dogajanja, včasih so a lo nadležni... . Toda isti ljui jeje, ki kritizirajo delo td »fantastov«, poudarjajo nji hovc uspehe kot »ilustracijo in »konkreten primer« in pn hajajo prerezat vrvico o: otvoritvi končanih del, v ki terih sredi so naši fantast in entuziasti. Oni so vedn pozabljeni, kadar gre za oo likovanja zaslužnih delavcet ni jih na pomembnih prosil vah in ne v seznamih zaslui nih državljanov. Redko s zgodi, da jih izvolijo v ned politični forum, odbor, čj stni svet. Njihovo je da deli jo, da pogasijo svojo žejo s spremljanjem srede, za h boljšanjem sveta okrog sebt Srečali jih bomo povsod, kje je dejanski učinek: oni s najlepši primer doslednjeg izpolnjevanja družbenih doli nosti.
V njihovi privrženosti li stni ideji in njenem uresn čenju je nekaj zelo poučneg za naše razmere. Takšen o; nos do družbe je najlepi primer »pozitivnega fanati ma«, službe skupnosti, pi stavljanja lastnih sposobne sti in inventivnosti v služb družbe. Od veliko takšni učinkov, sprememb, grade® poslov — pridemo do scštei ka, ki pomeni drugačno pt dobo naših vasi, mest, poi jetij — do bolj urejene? načina življenja.
čas je, da bolje zapažaiB te entuziaste, te navadi marljive ljudi, »zagrizene o ganizaforje«. Potrebujemo jit In še veliko takšnih.
— LM -
Kot kaže bo 28. februarja 1.1. spet Kranjska gora prizorišče letošnjih, že VIII. zimskošportnih iger ISKRE, za katere je vsako leto večje zanimanje. Upajmo, da bo našim smučarjem naklonjeno muhasto zimsko vreme in da bo v prihodnjih dneh naneslo še dovolj novega snega!
.........mi...............................imunim............................................................................................urnim.....
domestiti iz dohodka, ki ga dosežejo v naslednjih petih letih in sicer pred razdelitvijo dohodka na osebne dohodke delavcev in na sklade. Takšna možnost je bila s posebnim zakonom predvidena tudi v letn 1967 za blago na zalogah na dan 31. XII. 1966.
Zaradi pomena, ki so ga dosedaj imeli omenjeni ukrepi, je bil sprejet poseben zakon o »kritju zalog v cenah pri prodaji in odpisu zalog blaga ter pri odpisu terjatev. Tako so ti ukrepi uzakonjeni kot trajna zakonska možnost. S tem se daje možnost razbremenjevanja gospodarstva od večnih in nepotrebnih zalog in na trajni podlagi izboljšanja njegove likvidnosti.
Dosedaj veljavni ukrepi se s tem zakonom dopolnjujejo tako, da se je odpravil limit glede uporabe sredstev rezervnega sklada za te namene. Poleg tega se nudijo takšne možnosti delovnim orga-
nizacijam tudi glede neizterljivih terjatev, za katere delovne organizacije ocenijo, da jih praktično ni mogoče realizirali.
■Če zalog blaga delovna organizacija ne more prodati v dveh letih, pa sme odpisali njihovo vrednost v breme rezervnega oz. poslovnega sklada, pri tem pa mora 40 % te vrednosti nadomestiti v rezervnem oz. poslovnem skladu iz dohodka, ki ga doseže v naslednjih letih, po izločitvi sredstev za poravnavo zakonskih in pogodbenih obveznosti in sicer najkasneje v 5 letih, vštevši v ta rok tudi leto, v katerem ga je zmanjšala. To nadomestilo pa ne sme biti v enem letu manjše od 20 % celotnega zneska, ki ga je treba nadomestiti. Za razliko od primera, določenega v 1. členu Zakona, ko gre za prodajo blaga po nižjih cenah, gre v tem drugem primeru za blago, ki ga sploh ni mogoče prodati.
III.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o podjetjih, objavljen v Ur. listu SFRJ št. 55 z dne 25.
12.	1969 pod št. 648.
Z določbami tega zakona se v glavnem ustrezno spreminjajo in dopoijnjujejo določbe TZP, ki se nanašajo na prisilno upravo v podjetjih.
S temi določbami se predvsem na ustreznejši način določijo zakonske osnove, to je razlogi za odreditev prisilne uprave.
Po določbah spremenjenega in dopolnjenega TZP je podjetje lahko postavljeno pod prisilno upravo, če je s svojim poslovanjem hudo oškodovalo družbene interese, in sicer:
1.	če je poslovno leto končalo z izgubo, ki je ni moglo kriti iz svojega rezervnega sklada ali iz sredstev, ki jih sme uporabiti za kritje izgub po drugem odstavku 76.
člena zakona o sredstvih de- . lovnih organizacij, sanacija pa ni bila prevzeta;
2.	če na svojem žiro računu in na drugih računih brez presledka več kot šest mesecev nima kritja za izpolnjevanje svojih obveznosti;
3.	če do 30. junija tekočega leta ne sprejme zaključnega računa za preteklo leto in ga v tem času ne predloži Službi družbenega knjigovodstva;
4.	v drugih primerih, ki so predvideni z zakonom.
V skladu z našim ustavnim sistemom je torej določena prisilna uprava kot fakulativ-ni institut, saj je prepuščeno občinski skupščini, da oceni in odloči, ali bo, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, postavila podjetje pod prisilno upravo ali ne.
Ali je podjetje pretrpelo izgubo in kakšno izgubo je pretrpelo, to se ugotovi z zaključnim računom. Eden izmed razlogov za uvedbo prisilne
uprave je tudi primer, d podjetje ne sprejme zaklju nega računa v določenem n ku.
Prisilno, upravo je tret pojmovati kot začasno pomo podjetju, da sc potegne iz i nančnih težav, v katere i zabredlo.
Druga pomembnejša spn memba je v tem, da je v pr merih prevzema sanacije po: jetja, ki je zabredlo v fina» ne težave, prevzemniku sat: cije zagotovljen določen vpit glede izbire oseb za ime® vanje za prisilnega upravi ka ali za člana odbora za pi silno upravo. Gre za to, c se izberejo take osebe, ki P svoji strokovnosti in sposo: nosti jamčijo, da bodo s s« jim ukrepanjem prispevale» saniranju finančnega stan; podjetja. Podobna pravica j priznana tudi za upnike v pl meru prisilne uprave, ko > podjetje na zahtevo upnike postavi pod prisilno uprav»
(Dalje prihodnjič)
Minimalni osebna dohodki - sociala ali Indikator za likvidacijo
......................................im
»Elektromotorji« Železniki
V obsežnem »paketu« predlogov za spremembo in dopolnitev zakonov se je znašel tudi predlog o dopolnitvi zakona o minimalnem osebnem
dohodku
Bistvo dopolriitve je v tem, da se minimalni osebni dohodek kot vrsta socialnih dajatev oprosti davka (razen za socialno zavarovanje) in da se na ta način pomaga delovnim organizacijam, da se izvlečejo iz krize. Če hočemo po pravici — tudi do sedaj zakon ni branil občinam in republikam, da samostojno napravijo to potezo. Dosedaj je bila odločitev o oprostitvi minimalnih osebnih dohodkov sprejeta samo v Srbiji, v Sloveniji pa je predvidena v predlogu zakona o minimalnih OD.
Z zveznim zakonom določeni minimalni osebni dohodek v znesku 300 dinarjev so republike dvignile s svojimi akti na vsote od 350 do 400 dinarjev (razen BiH). Posamezne občine so šle še dalj, tako da je na primer za Beograd določen minimalni OD v znesku 450 dinarjev. (Da bi bili pravični, je treba povedati, da je bilo v tem mestu v prvi polovici 1969 leta 12 delovnih organizacij, ki za določen čas niso izplačevale niti minimalnih dohodkov!).
Največji odstotek delovnih orgnizacij z minimalnim osebnim dohodkom (čeprav občasnim)- zasledimo v Srbiji (49 %), zatem v Hrvaški (25%), BiH (15%), črni gori (6%) in Sloveniji (4%). Višina poprečnega minimalnega dohodka v preteklem letu je znašala 348 dinarjev, torej precej nad zveznim minimumom.
V preteklem letu je bilo 63% minimalnih OD izplačar nih iz sredstev delovnih organizacij, 37 % pa iz drugih virov (občinskih ali republiških skladov skupnih rezerv). Precejšnje število delovnih organizacij je izplačevalo minimalne OD skozi več mesecev, ne da bi bilo podjetje pri tem v deficitu. Najpogostejši razlog za takšno ravnanje je iskati v prizadevanjih, da se s pomočjo prihrankov v osebnih dohodkih ustvari materialna podlaga za vstop v novo tehnološko
rundo. Na ta način so se v kategoriji organizacij z minimalnimi OD znašle poleg nesposobnih tudi gospodarsko zelo ambiciozne delovne organizacije.
Nasproti organizacijam, ki jim je minimalni OD pomenil trenutek materialnega prestrukturiranja, stojijo druge, katerih proizvodni program ne nudi upanja, da se bodo kdajkoli izvlekle iz poslovnega deficita ali ki balansirajo na robu rentabilnosti. Odtod zveni v določenih primerih zahteva po odobritvi minimalnega OD kot signal za razmišljanje o prisilni upravi, pa tudi o likvidaciji podjetja. Tu so vzroki, da posamezne delovne organizacije ne izplačujejo delav- m niti minimalnih OD, da bi ne prišle »v seznam« in pritegnile pozornost na svoje poslovanje.
Obstaja veliko načinov, da se izognemo zahtevi za izplačilo minimalnih OD. Zabeleženi so primeri (BiH), da izdajajo delovne organizacije delavcem namesto dohodka bone, s katerimi lahko kupujejo prehrambene artikle v »prijateljskih« podjetjih. Razen tega se dogaja, da insol-ventne delovne enote izkoriščajo žiro račune svojih solidno poslujočih prodajaln, ali pa izplačujejo dohodke neposredno iz dnevnega iztržka.
Formalno uvrščanje minimalnih osebnih dohodkov med socialne dajatve (zaradi oprostitve davščinJLnaj bi ne ostalo takšno kot je danes. Olajšave v tej smeri lahko sprejmemo kot zadnjo pomoč, toda tudi kot opomin, da se nahaja delovna organizacija že pod mejo razlogov, ki opravičujejo njen obstoj. Opozarjanje na takšne primere sodi v pristojnost delovnih inšpekcij, ki so temeljni krivec za obstoj delovnih organizacij, ki izplačujejo minimalne ali sploh nobenih OD, ker s tem na nek način tolerirajo eksploatacijo delavcev s strani nesposobnega vodstva.	-Mi-
ki si fclH
ii Nova določila aa pre|| nos denarja cez mej o
:	Z odlokom Narodne banke bodo lahko naši in tuji
BSi državljani od 23. januarja dalje vzeli s seboj čez mejo 100 dinarjev in ne 50 kot doslej, v državo pa bedo lahko prinesli 200 dinarjev namesto dosedanjih 100; v obeh Dih primerih morajo imeti denar v desetdinarskih. ali manj-Hjljj šili bankovcih.
¡¡a S tem so spremenjene tudi določbe o denarju, ki ga Bjfl državljani lahko vzamejo s seboj iz države ali ga pribij nesejo v državo v obmejnem prometu (v dvolastniškem ka in maloobmejnem); dvolastniki lahko vsak dan prinesi sejo čez mejo v državo in iz nje, do 20 dinarjev (na-bh mesto dosedanjih 10) drugi uporabniki izkazil v malo-j*hj obmejnem prometu pa do 200 dinarjev, (namesto dosega danjih 100), vse v bankovcih po 10 dinarjev ali v manj-Es šili.
Jubilanti
DESET LET
Basaj Lojzka Benedičič Jože Benedik Vera Berce Mici Bernard Lojzka Bernik Vinko Bertoncelj Marija Bobnar Tončka Cvek Milena čemažar Ivanka Demšar Franc Demšar Marta Demšar Ana Demšar Marina Dolenc Ivanka Dermota Jernej Drozg Marija Eržen Ivanka Fajfar Marija Frlan Vinko Gartner Vinko Gartner Polde Gartner Marjeta Gartner Peter Gasar Lado Habjan Janez Habjan Stane Habjan Marija Hajnrihar Franc Hafner Tončka Jelovčan Olga Kavčič Janez Kenda Marija Kenda Zofka Koblar Lado Koblar Rezka Kolenc Marina Košir Lojzka Košmelj Tonka Klemenčič Marija Križman Kati Kociper Mara Logar Anica Leben Janez Leben Marija Lotrič Rafko Markelj Angela Megušar Gabrijel Megušar Tone Mezek Ivanka Mlakar Franc Mlakar Francka Mohorič Vera Mohorič Francka Nastran Mici Nastran Marinka Oscnčič Francka Pintar Mici Potočnik Rozalija Potočnik Marija Potočnik Marija Prezelj Tone Primožič Peter Rakovec Janez Rakovec Tone Rakovec Marinka Ramovš Anica
10, 15 in 20 dela
Rejc Marinka Rejc Tonka Rihtaršič Janez Rihtaršič Jože Rihtaršič Rezka Rihtaršič Lojzka Rovtar Janez Rupar Ivanka Semen Marija Skok Janez Šifrar Franc Šmid Ciril Šmid Minka Šmid Milica Šmid Minka Šolar Marjan Šturm Julka Sturm Jože Sturm Franc Šturm Rozalija Šubic Ana Šuštar Babi Šuštar Stanka Taler Julka Tolar Franc Tolar Pavla Tolar Rezka Trpin Ančka Trpin Tončka Vrhunc Ivica Vrhunc Francka Veber Francka Zupanc Cilka Kavčič Mici Žumer ing. Alojz Kejžar Tončka Tavčar Francka
Benedičič Jože Benedik Franc Benedik Franc Berce Zdravko Bernik Lovro Bertoncelj Mara Bertoncelj Janez Bertoncelj Janez Bertoncelj Kristina Blaznik Filip Blaznik Francka Bogataj Franc Cvek Janko Čufer Tone Denšar Marija Dolenc Tone Eržen Rafko Eržen Franc Ferenčak Marija Flander Jožica Gasar Maks Hajnrihar Marica Kavčič Franc Kavčič Marjan Kenda Rezka Kemperle Stane Kemperle Minka Koblar Marija
letnega |
Koblar Rezka Kovač Albert Kramar Marjan. Logar Marija Leben Janez Leben Viktor Lušina Franc Lotrič Slavka Nastran Jože Pegam Lado Petrač Tine Porenta SLane Porenta Rezka Prezelj Jože Prezelj Rezka Primožič Stane-Radoševič Ivan Rihtaršič Stane Rihtaršič Franc Šmid Janko* Šmid Tončka Sturm Marija Šturm Marija Šuštar Pavle Šuštar Tončka Šturm Lojzka Talar Franc Tavčar Marija Tavčar Marija Tolar Janez Tolar Jelica Tomše Milan Triler Ančka Triler Konrad
DVAJSET LET
Benedičič Ančka
Benedičič Lojzka Benedičič Tinka Bertoncelj Marija Cigale Nada Cemažar Tone Cufer Marija Demšar Jože Dolenc Ivanka Gartner Angela Gartner Anica Hafnar Lado Lotrič Ivana Markelj Jožica Markelj Pavla Primožič Minka Primožič Anica Šmid Marjan	:
Tolar Francka Tomše Pavla	=j
Vrhunc Slava	=
Zupanc Jože	|e
PETNAJST LET
Tušek Niko Vrhunc Tone Vrhunc Marinka Vrhunc štefanka
Veber Cilka Cvek Pavle Prezelj Franc Šturm Jože Končan Ana Kosec Tine
Kot smo že poročali, so na letni konferenci v Železnikih slovesno počastili jubilante 10, 15 in 20-letnega dela. Jubilanti so bili tudi nagrajeni in sicer: za 10-letno delo 300 Ndm, za 15-letno delo 600 din, za 2Q-letno delo pa 1.200 din. Jubilantom naše iskrene čestitke!
iiiimiiiiinminiimiiiimiiiiiimnimii^mnmimimuiiiimiiimmiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiimimiiiiiiiiiuimiiiiiminiiuouuniHimmiii
r
Več stanovanj -hitreje do stanovanja!
Morda imate neustrezno stanovanje? Morda neprestano čakate, kdaj se boste selili? Morda tiho upate, da boste tudi vi prišli na vrsto? MORDA SE VAM ZDI, DA PRAV VI V BLIŽNJI PRIHODNOSTI NIMATE IZ-GLEDOV?
MORDA VAM LAHKO POMAGA STANOVANJSKO POSOJILO?
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA vam skuša ustreči s svojimi programi stanovanjskih posojil. Stanovanje rabite seveda takoj, vendar je od vaših dohodkov odvisno, koliko posojila lahko vzamete in kdaj boste torej prišli do stanovanja. Ce nimate prihrankov, bo šlo počasi, za mnoge prepočasi. Skušajte najti ustreznejšo rešitev in pospešiti zadevo v sodelovanju z vašo delovno organizacijo. Ce bo denarja premalo za vaše stanovanje, bo pa morda dovolj za stanovanjsko posojilo pri KB Ljubljana.
MORDA BOSTE PRIŠLI DO STANOVANJA NA ENEGA IZMED NASLEDNJIH NAČINOV:
— z vezavo denarja za pridobitev stanovanj pri KB Ljubljana lahko vaša delovna organizacija že po 10 mesecih uporablja stanovanjsko posojilo v višini 175 % od vezanega zneska. S tem posojilom vam lahko delovna organizacija oskrbi najemniško stanovanje, ali pa ga prenese neposredno na vas, če nameravate sami poskrbeti za svoje stanovanje.
— delovna organizacija vam lahko da posojilo po lastnih, internih predpisih in s posredovanjem KB Ljubljana,
— delovna organizacija lahko varčuje za stanovanje pod enakimi pogoji, kot veljajo ža občane,
— z vplačilom v kreditni sklad KB Ljubljana lahko delovna organizacija dobi takojšnje stanovanjsko posojilo v višini 200 w od vplačane vloge.
Ce že Imate nekaj prihrankov, predlagajte ZDRUŽENO VARČEVANJE. Tako boste varčevali vi in obenem bo za vas varčevala vaša delovna organizacija. Posojilo boste dobili na vaše prihranke, in na prihranke vaše organizacije in bo torej znatno večje.
REŠITEV VAŠEGA STANOVANJSKEGA PROBLEMA SE V TEJ ALI ONI OBLIKI SKORAJ GOTOVO NAHAJA V ENEM IZMED KREDITNIH IN VARČEVALNIH PROGRAMOV KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA!

■ ■
H
■ ■
::
Dopisniki
čimprej nam poročajte o proizvodnji v letu 1969 in o planu proizvodnje za letošnje leto.
Uredništvo
Po slavnostnem zasedanju 20-letnega delovnega jubileja 182 članov Iskre v Kranju, se je v avli občinske skupščine Kranj razvil dokaj živahen pogovor med jubilanti. Čeprav je'bila zakuska mišljena kot krajše srečanje, ki nudi hkrati dovolj možnosti za klepet in čestitke k novemu
»Ježeš, to bi plesale...«
vitcv je prekinila druga izjava: »S kom pa bi plesale, saj vidite, da dedci niso za nobeno rabo. še zmenijo se ne za nas. Tamle stoje, pa modrujejo, kot bi bili na kakšni kolektivni seji,« se je obregnila živahna Marija. Ančka pa je dodala: »Gotovo bodo zdaj rešili vse »fabriške« probleme. Saj, saj ... tle jim gre jezik, tle.., tam pa, kjer je treba kaj pametnega ukreniti, so pa tiho ...«'.
letu, se večini ni nikamor mudilo. Oh, kje pa: še plesali bi radi. Glede tega so pogrešali živo muziko — tako, ki vžiga srce in kri. Nekateri so poskušali kar po vižah iz zvočnikov, pa ni in ni šlo.
»Ježeš, to bi plesale, če bi bil pri roki kakšen dober muzikant,« je dejala soseda. Druge so ji vneto pritrjevale. To ugoto-
»Pijmo, pustimo te puščobe pri miru ...« je bilo slišati z drugega konca mize. Kar same se zabavajmo!
In so se res. Meni pa so zabičale, da njihovih izjav papir ne bo prenesel oz. da naj smatram njihove izjave kot javno tajnost.
Spoštovane tovarišice! Hvala za prijeten večer in iskrene čestitke k delovnemu jubileju.	Ben
KOMPAS KRANJ
VAM NUDI RAZVEDRILO,
ki ga za ljubitelje lepote, vedrine in sproščenosti prireja od 5. do 15. februarja 1970 v Celovcu svetovno znana dunajska drsalna revija pod naslovom COCKTAIL
Hkrati vam
KOMPAS KRANJ
omogoča prijeten izlet v to prijazno koroško mestece čez Ljubelj ali preko Italije s kratkim postankom v Trbižu. Kolektivi imajo poseben popust.
SAMO ZA 15 din DAN ZiMSKEGA VESEUA
Za 15 din si lahko privoščite neomejeno uporabo žičnic in vlečnic, topli obrok hrane (enolončnico)), pa še prevoz na smučišča Ljubelja in Zelenice.
Oglasite se v poslovalnici
KOMPAS KRANJ
Kot so povedali v Turistični zvezi Jugoslavije, so se odločili za številne nove organizacijske in druge spremembe, da bi domači turisti v letošnji sezoni imeli več ugodnosti oziroma popustov pri bivanju v hotelih in penzionih ter na nekaterih prometnih sredstvih. Kot so dejali, bodo te ugodnosti deležni prek turističnega kluba, ki ga je ustanovila Turistična zveza Jugoslavije ob sodelovanju številnih podjetij iz gostinstva, prometa in drugih. Letos bo namreč v okviru turističnega kluba precej več hoteiov, penzionov, motelov in prevoznikov, kot jih je bilo lani. Med drugim bo včlanjeno v turistični klub tudi podjetje za spalnike in jedilne vagone, popust pa bo veljal tudi* na turističnih letalskih progah JAT. Člani kluba ki bodo plačali vsako leto 50 din članarine, bodo imeli v hotelih in na nekaterih avtobusnih progah, pa tudi pri letnih dopustih 10 odstotkov popusta — zase in za člane svoje družine. Torej lahko družina, ki je včlanjena v klub, prihrani vsako leto najmanj 300 do 500 dinarjev.
Novi register, namenjen članom turističnega kluba, bodo natisnili do konca januarja.
¡ara
Erj
Za dobro voSfo
Pred kratkim Je bfl upokojen tov. Jože Kem, zaposlen v obratu ATN Kranj. Prizadevnemu orodjarju so sodelavci izročili spominsko darilo in mu zaželeli zdravje in zadovoljstvo v pokoju. Imenovani se za to pozornost zahvaljuje prek uredništva z naslednjimi besedami: »Ker se vsakemu posebej ne morem zahvaliti, se tem potom zahvaljujem svojim sodelavcem za prejeta darila, ki sem jih dobil ob odhodu v pokoj. Posebno se zahvaljujem mojstru Omahnu za vso pozornost v času moje bolezni.«
Pred leti je bila v tovarni mladinska konferenca. Po referatu predsednika je nastala mučna tišina. Delovni predsednik je navzoče spodbujal na vse načine. Končno je le v ospredju dvorane vstala neka mladinka. Delovni predsednik je ves vesel dejal: »Tovarišica nas bo seznanila s svojimi problemi in problemi mladine v svoji delavnici.«
Mladinka je bila nekaj časa tiho, nato pa je izjavila:
»Nič ne bom povedala, jaz sem vstala zato, ker grem na vlak.«
Imam tako strupenega mojstra, da bi mi moral varnostni tehnik predpisati mleko.
Pozdrav od vojakov
MU*
::
Ra
E3
il
■a
EH
Oglašam se iz Užičke Pože-ge, kjer služim vojaški rok. Pred odhodom k vojakom sem bil zaposlen v oddelku »termoplasti« tovarne »Elek-tromehanika« v Kranju.
Iskreno pozdravljam vse sodelavce, posebno pa šefa Poženela in mojstra Borova-ca in jim želim srečno, zadovoljno in uspešno leto 1970! Tone Globočnik V. P. 7855 Užička Požega Srbija '
Ugodnosti za domače turiste ||

Da K 23
ca
as
E3
»¿a
uia
EH
»a
E3
ma
s □
il
e a
S! tl
IS»
ca
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
ANTONIJE AHAČIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v razvoju obrata ATN za izraze sožalja, podarjeni venec, finančno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.	. ...
Franc Ahačič
ZAHVALA	,
Ob težki izgubi našega, dragega očeta
■!>
FELIKSA GRANDOVCA
se najlepše zahvaljujemo sodelavcem PSO, montaže števcev in obdeloval niči števca/ za izraženo sožalje, poklonjeni venec, spremstvo na njegovi zadnji poti in za denarno pomoč materi.
Sin Feliks in hčerki Francka in Silva
fvmragrreaarr;-----	...*o-73»
ISKRA — glasile delovnega kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj