Štev. 30. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 22. julija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo, naloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga. Cena pri sküpnom naslovi sa dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, prí sküpnom naslovi člena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo Je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Obsodbe vredno potfarjanje Vsa hüdobija demokratsko-radičovske zveze se po krvavom dogodki v skupščini vladi i vladnim strankam. Narod, ki dnesden soodločüje pri vodstvi države, ar ma pravico postaviti sebi takše ali takše zastopnike, mora biti na očivesnom, ka je s temi dogodka mi i mora soditi i obsoditi, vsakoga, ki dela v tom pogledi komišteč kakšo krivico. Poglednimo dogodke kak so se vršili i kak so tüdi zvekšega zapisani v zapisnikaj sej narodne skupščine ! Radič, morilec je bio zvoljeni na listi radikalne stranke i je radikalna stranka na vladi, zato so hüdodelstva krive vladne stranke i Vlada. To je grdo zavojanje istine. Povejte, či na priliko Franc, ki je iste stranke kak Matjaš nekoga buje, ali je te kriv i zato odgovoren tüdi Matjaš? Što, ki ma Zdravo pamet i nekaj poštenja, bi vüpao kaj takšega praviti. Povejte, či nekak v ednoj občini nekoga buje, ali zbije, ali je toga kriv te župan i. občinski odborniki, ki so slučajno te na vodstvi občine, štera prava pamet de mogla tak soditi ? Puniša Račič, ki je napravo lüdomorstvo, je toti bio zebrani pri radikalaj, ali na listi pašičovcov, šteri so s pribičevičovcami i radičovcami koketirali. Ali je ne mogoče znano, da je morilec dostakrat proti vladnim strankam govorio i za opozicijo ? Ali so že pozabili kelkokrat so njemi ploskali i odobravali njegove politične govore? Bliže je bio Račič opoziciji v svoji govoraj, to stoji v zapisnikaj, kak pa vladnim strankam. I ne samo ednok, nego dostakrat so ga radičovci i pribičevičova javno za to hvalili. Mi kak krščenicje obsojamo vsako hüdodelstvo posebno pa ešče lüdomorstvo, ar je v nebokričeči grej. Obsojamo vsako hüdodelstvo, pa naj je te včini Račič ali štošteč i proti komišteč. Ravnotak pa moramo zavrnoti i obsoditi vsako potfarjanje po nedužnom. Mi Znamo, da je bio te, kda je bio Pribičevič na vladi, vmorjeni pokojni Draškovič minister, mi znamo da je bila te vržena bomba iz politični nagibov, i znamo, da je pokojni Protič namigno, da nosijo odgovornost za te hüdobije tisti, ki zdaj drüge po nedužnom krivijo; pa smo denok ne šli krivit i delat odgovorno niti vlado, niti vladne poslance, čiravno bi stokrat meli za to več zroka kak oni. Vse ka pišejo listi radičovcov i pribičevičovcov, da so prej poslanci vladnih strank naprej znali, da se to zgodi, je gola i grda laž. Tak se je „Jutro“ zlagao, da sam jaz pravo, da do nekaj pride v skupščini i zato sam pripravleni, da se hitró ognoli. To sam prej osem dni pred dogodkom pravo nekakomi v Soboti. Vsi, ki so blüzi meni pa znajo, da sam že par tjednov pred tem odišeo iz Sobote v Belgrad. Laž je tüdi, da je morilce prle povedao, ka de delao i zato da je prej od naše stranke nikoga ne biIo te v skupščini, kda se je to zgodilo. Zvün trej poslancov smo bili vsi notri. Račič je istina ednok v skupščini predlagao, naj se sklene zakon, šteri dopüsti dvoboj. Pravo je, da tak dugé nede mirü v skupščini, dokeč za vsako žalitev nedo se z orožjom maščüvali. To so čüli radičovci i pr bičevičovci. Poslanci naše stranke, smo se tomi najbole protivili i Račič nam je zato gučao, da smo preveč sveti. Vladne stranke bi mele dosta več zroka kriviti opozicijo za to, da jé prišlo do vmora, kak pa opozicija vladne stranke. Kak nedostojni so radičovci, smo se meli že priliko osvedočiti v Soboti. Kda je meo Radič shod, je javno v svojem govori povedao: „Kda pop mešüje, misli na vraga.“ I kda so njemi naši mladenci i moški povedali na lepi način istino v obraz, te je poštene lüdi obkladao z magarci, či je Radič na javnom shodi, kde si je šteo poslüšavce pridobiti, tak gučao, si lehko vsakši misli, ka je moglo tam biti, kde je meo pred sebov vlado i stranke, šterim je nasprotüvao. „Svinja, prase, takšo glavo maš kak tikev, raubar, cincar, bujem te kak psa“, vse to so smrdeče rožice z ogračeka radičovcov i pribičevičovcov. Te izraze si lehko vsaki pogledne v zapisnikaj sej narodne skupščine. Dosta pa ji je. takši spadnolo v skupščini, štere niti ne vüpamo v javnosti zapisati, ar so nedostojne do najvišiše mere. Zdaj pa si mislite, ka mora čüti eden poslanec, ki je prišeo z dobrim nakanenjom dol, da bi delao za lüstvo, pa mora cele tjedne pa mesece zabiti pri poslüšali takšega ošpotovanja, Vsaki sodec, ki šče pravično soditi kakšo svajo, mora preiskati, što je pravzaprav svajo začno. V pitanji krivice te svaje iz štere se je nazadnje rodio vmor se tüdi moramo pitati, što je prvi noso v skupščino orožje. Že v minočem leti, sta se v skupščini svadila eden davidovičovec i Sekula Drljevič, radičovce, oba Črnogorca. Sekula Drljevič je že te potegno revolver. Pri ednom drügom obračunavanji pa je orožje vlekeo Jelašič, poslanec Radičove stranke. Da je pri tem dvema prigodoma ne prišlo do krvi, ide Zahvala mirolübnim poslancom, ki so preprečili strelanje. Pitamo samo, zakáj so poslanci iz opozicije nosili revolvere v skupščino, ali mogoče zato, da bi si z njimi nose zbrisali? I naj se nikaj ne zgovarjajo, da so je meli tüdi drügi, glavno je, da so je oni prle vlekli. Tüdi dogodek sam je ne tak nedužen za opozicijo kak jo oni ščejo predstaviti. Ešče prle kak je Račič prvi stavek povedao, njemi je že dr. Pernar, šteri je bio tüdi obsedjeni. povedao: „Ti si raubar, ki si poraubau bege.“ I kda je že meo morilce revolvo v rokaj i sta ga dva gospoda iz radikalne stranke štela preprečiti v strahovitom dejanji, je pozvao dr. Pernara, naj stane i prosi odpüščenje za ošpotavanje, njemi je dr. Pernar vrgeo v obraz, da je raubar. Zakaj je šo človeka, ki je bio nagle nature, tak strahovito dražit. Ne pravimo, da bi Račič bio opravičeni z groznim dejanjom iskati sebi zadoščenja, nego istina pa je, da so ga po nepotrebnom i strahovito dražili. Da hrvatski narod žalüje za svojimi mrtvimi zastopniki, da davle düško na dostojen način svojemi čüti razžaljenosti, je prav, nego to, da opozicija laže i potfarja drügoga z vmorom, je pa grdo hüdodelstvo, i najostrejše obsodbe vredno. IVAN JERIČ. Naša gimnazija popuna. 3. julija t. l. je meo krajevni Šolski odbor v M. Soboti, šteri je v tom šolskom leti skrbo za vzdržavanje Petoga i sedmoga razreda, jako važno sejo. Tü se je sklenolo med drügim to, da se v prišestnom šolskom leti odprejo vsi višiši razredi gimnazije. Naša gimnázija bo teda v prišestnom šolskom leti popuna. Prvič bo mela naša gimnázija vsej osem razredov i drugič bo na našoj gimnaziji matura. Vsakoga, šteromi je draga naša gimnázija, more te sklep krajevnoga šolskoga odbora razveseliti. Ka smo nej mogli zbojüvati od države, to smo dosegnoli z lastivnimi trüdami. Oblastni odbor v Maribori, Šteri je zvün sobočke občine nájveč pomagao k stroškom za vzdržavanje petoga i sedmoga razreda, je oblübo tüdi za to šolsko leto svojo podporo, za štero smo njemi hvaležni i se njemi tüdi na tom mesti Zahvaljüjemo v imeni vsega prekmurskoga lüdstva. Zahvaljüjemo se tüdi vsem onim našim domačim oblastem poslancom, ki so se zavzeli za to, da je bila pomoč oblastnoga odbora tak velka. Dosta trüdov je bilo potrebno, da smo mogli v Preteklom šolskom leti z lastivnimi močmi držati peti i sedmi razred. Okoli 60 jezero Din je koštalo i brez sküpne pomoči nebi mogli zbrati tak velke šume. Ešče več trüdov pa de nas koštalo v prišestnom šolskom leti, ar de trbelo vzdrževati ešče eden razred oči. Ali vse to vzememo na sebe, da pokažemo, kak istinsko je potrebna popuna gimnazija v našoj krajini. Brez nje sa nas nega življenja, brez nje smo obsojeni na smrt v kulturnom i gospodarskom pogledi. V tom znamenji se tüdi borimo za svojo popuno gimnazijo, štero naj vzdržüje držáva. Zagvüšani smo, da bo državna oblast prle ali sledi sprevidla, da nam edna popuna gimnázija ide. (Dale.) Zednačenje oblastvi dač. Dne 11. t m. je bila v Zagrebi konferenca zastopnikov lublanske, mariborske, Zagrebške, osješke i primorske-krajiške oblasti, na šteroj je bio guč od zednačenja oblastvi dač, od pobijanja švercanja i od toga, kak bi se dače povsedi glij pobirale. Ar so nej bile Povsedi gline doklade za alkoholne. pijače, je to dalo zrok za švercanje, posebno na meji lublanske, mariborske i Zagrebške oblasti. Tü so posebno švercali špiritus iz Zagrebške oblasti v lublansko i mariborsko, ar je doklada na špiritus v zagrebškoj oblasti preci menša, na drügom. kraji pa so švercali vino iz lublanske v primorsko-krajiško, štera ma višišo doklade na vino. Tü se je sklenolo, da se doklade v vsej oblastvaj zednačijo. Posebno bodo pazili na švercanje, štero samo ništernim puni žepe, poštena trgovina pa ma od toga preci velko škodo. Za ove drüge dače se je sklenonolo, da se bodo po mogočnosti povsedi glij pobirale. Sklenjeno je bilo tüdi, da naj bo v jeseni konferenca zastopnikov oblasti iz cele države, da bi tem ležej dosegnoli v tom pogledi ednakost. 2. NOVINE 22. julija 1928. Deputacija Slovencov Slovenske Krajine v Žalci. Dnes tjeden se je vršo v Žalci v Savinjskoj dolini, prijaznom mesteci 9 km. oddaljenom od Celja, velki slovenski tabor. Glavni govornik toga tabora, šteri se je vršo za spomin 700 letnice, ka obstoji lavantinska püšpekija, 60 letnica prvega slovanskoga tabora v Žalci i desetletnica, kda se je ljüdstvo v Žalci izreklo za Jugoslavijo, — pravimo, glavni govornik toga tabora je bio g. dr. Anton Korošec, minister notrašnji zadev. To priliko so porabili pristaši SLS iz Slov. Krajine i poslali edno deputacito na tabor, štera je tabor pozdravila i se g. ministri zahvalila za njegov govor, šteroga je meo l. 1926 aug. 29. v Soboti, posebno pa v Črensovci i s šterim je pripomogo, da se je z velikov zmagov dokončala naša borba, štero smo vodili proti onim, ki so Šteli naš kraj odtrgati od Slovenije i podvrčti hrvackoj upravi i ki so šteli ljüdstvo prisiliti, da predrago küpi agrarno zemljo. V toj deputaciji so bili sledeči gospodje: oba našiva narodniva poslanca, Julij Kontler nadučiteo, Györköš Št. poštar i Litrop Št. župan, oblastni poslanec, vsi iz Törnišča, Antolin Kornel pintar i Horvat Jožef uradnik pri upravništvi Novin oba iz Črensovec, Eugen Antauer nadvučiteo iz Tišine pa Kolenko Jožef župan iz D. Bistrice. Tej vsi zvün g. Antauera, ki so bili zadržani zavolo naši rojarov v Celji i prišli kesnej so se zahvalili g. ministri za njegovo ljübezen, Štero je kazao, gda je bila naša Slov enska Krajina v nevarnosti. Pred celim táborom so v imeni našega ljüdstva toga pozdravili narodni poslanec Klekl Jožef, v imeni deputacije je pa pozdravo g. ministra Kontler Julij nadvučiteo. Ljüdstva je bilo zbranoga nad desetjezero, ki je navdüšeno odzravlalo našoj deputaciji i to po celoj poti pozdravljalo, G. minister Korošec je bio vidno genjen nad zahvalnostjov, štero njemi je naše ljüdstvo skazalo te, gda ga teliko blatilo nedužno nato ravno tisti, ki so posebne dobrote prijali od njega i se je toplo, prisrčno zahvalo za pozdrave i dare. Deputacija njemi je za dar prinesla od g. Kontlera krasno i zdelano diplomo s sledečim napisom: Gospod minister! „Danes, ko obhaja slovenski narod 60 letnico Želskega narodnega tabora, v imenu organizacij SLS v Slovenski Krajini Vam poklanjamo kot največjemu Slovencu to hvalno priznanje za Vaš govor, ki ste ga imeli v Črensovcih dne 29. VIII. 1926. in s katerim ste dali vidni znak in uspešen povdarek zmagi slovensko misli v Slov. Krajini. Poklanjamo Vam to priznanje v imeni pristašov, ki so se borili v drugi državi, ali vendar za iste ideale, za katere se je začel boj v Žalcu, to je za svobodo in samostojno državno življenje slovenskega naroda.“ V Črensovcih, dne 15. VII. 1928 „SLS v Slov. Krajini.“ Antolin Kornel, glasoviten pintar je šteo tüdi počastiti ministra i je na naročilo stranke izdelao en lepi mali lagviček, šteroga je ta napunila z najbogšim lendavskim vinom., Te mali Iagviček je za sto, drži samo deset litrov i zakaj ga je stranka poklonila g. ministri, je lepo razložo v svojem krasnom govori g. Kontler. Njegov pri- srčni govor je napravo globoki vtis na g. ministra i vse, ki so ga poslüšali se je najmre držao samo na tribüni bol tiho i prijateljsko. Lagviček nosi te napis: »V Spomin borbe za slovenstvo Slov. Krajine“; te napis je na zadnjem kraji. Na prednjem pri pipiči i pipi je pa ete: »Glavnemu govornika v spomin dr. Ant. Korošcu, ministru." Gospod minister so z vsemi kotrigami deputacije v roko segnoli, se lepo zahvalili za skazano ljübezen i povdarili, ka so oni tesno Vezani z Slov. Krajinov, ar so blüzi nje rojeni i ar majo v njoj tüdi rod, kak na Cankodi pa so meli v Črensovcih, ki pa že je pokojno. V tom poročili ešče omenimo, ka so g. poslanec Klekl z temi rečmi dokončali svoj pozdravni govor : »Te napis kaže na dvojo istino: 1. da smo mi Slovenci Slov. Krajine vaši krvni bratje, z vami ednakopravni ki smo meli i mamo one čiste borbe kak vi i zahtevamo one čiste pravice kak vi i 2. ka kak vl tak i mi vsi zavüpamo vodstvi dr. Antona Korošca. Tevi dve Cvetki vtrgnem jaz v Pozdrav slavnomi tabori i želem, naj raste i do popolne zmage doraste vzajemnost celoküpnega slovenskoga naroda pod vodstvom dr. Antona Korošca. Slovenska Krajina. — Bogojina, že dugo se nam obečavle pošte, pa ešče nikšega glasa nega, da bi se odprla, Čüdno se nam vidi, da se od višiši oblasti za to nišče ne briga, čiravno smo telko prosili na vsej krajaj. Prle smo meli pošto, zdaj pa nej kda mamo vse urade, kak so v ednoj vesi mogoči i to Župni urad (farof), orožniško postajo, šest razredno šolo, županski urad, šteri uradi že sami s svojov poštov presegajo tisto predpisano vnožino. Ka čaka oblast, toga ne vemo. Čas pa bi že büo, da bi se ednok tüdi nekaj napravilo pa nej samo obečavajo. —- Novi most. Že prle smo pisali v Novinaj, da dobimo v Dokležovji novi železniški most i zdaj pripomnimo, da se je to delo že začnolo. Na Veržejskom kolodvori je navoženoga že preci materijala i tüdi pomožni liseni most se že dela. Mi z veseljom pozdravlamo to delo, ar je ov most bio samo začasni i promet po njem se je tüdi jako pazlivo mogo vršiti. — Svilobube se küpüjejo letos od Državne svilarske uprave v Novem Sadu po sledeči cenaj; I. razred 32 Din kg., II. razred 25 Din kg., III. razred 3 Din kg. V prvi razred spadajo vse lepe, trde in čiste buhe; v drugi enake, samo malo omadeževane ali pa malo mehkejše; v tretji pa dvojke, umazane in pregrižene. Bube se oddajo tam, kjer ste dobili seme. Kak smo informirani küpüjejo v Čakovci I. razred po 24 Din kg. — V Bogojini se je preminočo nedelo Obeso Ivan Črnela. Opazili so ga lüdje, gda so šli od meše. Vzrok je büu beteg i jako velka razdražlivost. — Električne napeljave v Beltinci so začeli delati dne 10. toga m. Či bode delo Šlo količkaj po sreči izpod rok, bomo meli že okoli septembra Beltince razsvetlene. S tem bo tüdi postavleni pogoj za gospodarski napredek Beltinčarov. — Gornjeradgonska posojilnice. Pred kratkim so postanole v toj posojilnici nekše zmešlinge. Nasprotniki, samostojni demokratje so zagnali velki krič, da prej zgübijo vloge, ki so vložili peneze. Zdaj pa se je skazalo, da nišče nikaj nede kvaren. Vsaki, ki pride po svoje peneze je dobi redno izplačane. Kda so to lüdje v pamet vzeli, so svoje zdignjene peneze začeli nazaj nositi. Mi verjemo, da demokratje majo zrok kričati, ar to znajo iz lastne skušnje. Naj se raj potrkajo na svoje prsa, ar je za njihovo volo lüstvo zgübilo na stotine miljon svojega imanja. Pri posojilnicaj, štere so v rokaj naši lüdi pa je ešče ne bio nišče kvaren nikaj. — Dača od držine. V nešterih občinaj so razglasili, ka bi vse držine mogle plačüvati takzvani »uslužbeni davek«. To je krivo tolmačenje zakona. G. poslanec Klekl so najmre prosili tolmačenje zakona od delegacije ministerstva financ i so dobili za odgovor, ka kosci, žnjeci, oračje, veščarje, polski delavci itd. ne plačajo toga davka. Če bi gde davčno oblasti terjale od naše držine, štera opravlja poljsko delo to dačo, to trbe javiti našim poslancom, ka se ta krivica popravi. — Skrivnost, štera óčuva mladostno svežost do starosti, i nas očuva od pojave staranje, se nahaja samo v pravom gojenji tela i zdravja, či ščete svoje lice očuvati, da bo mladostno sveže, da bo Vaša koža gibka, da bodo Vaši vlasje bujni i zdravi, da bo celo telo Zdravo, da se rešite sunčeni peg i vsej izpüščajov kože, gojite si dnevno svoje telo: 1. Z Fellerovov močnov Elsa pomadov za rast vlasi, 2. Z Fellerov Elsa pomadov za čuvanje lica i kože, 8. z Fellerovov Elsa žajfov za zdravje i moč (liljasta, mlečna, glicerin, boraks katran, i Elsa žajfa za briti). — Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsake Elsa pomado 38 Din. 5 kosov Elsažajfe za 52 Din, razpošila lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146 Hrvatska. — Pomagajmo ponesrečenim Poslanec Klekl so oprosili lastnike mlatilnic v Črensovcih g. Kolenko Ivana, Kocet Ivana i Čurič Ivana naj pri mlatitvi nekaj darüjejo i tüdi naj oprosijo one, ki na njihovom mašini dajo mlatiti, ka tüdi tej kaj darüjejo za sirote, ki zavolo toče ne dobijo ni semena za žito i pšenico. S tov potjov oprosimo tüdi vse drüge lastnike mašinov v Slov. Krajini, naj to včinijo. Par kil se nikomi ne pozna, če jih pa dosta da, pride preci vküp, pa tisti Siromaki, ki so dosta sejali, nikaj pa ne želi, pridejo vendar bar do ednoga dela semena brezplačno. Blaženi smileni. — Briga g. poslanca Jeriča za po toči ponesrečene. G. poslanec Jerič Ivan so hodili v Maribor i izposlovali sledečo pomoč tem ljüdem : 1) na most, šteroga je voda pri Skakovcih odnesla, da veliki župan 25,000 Din.; 2) vzeto je v načrt, da dobijo -ti ponesrečenci 40 vagonov pšenice i 20 vagonov žita za semen kak posojila na 5% z obveznostjov, ka lehko na dugša leta odplačüjejo. 3. Tüdi pri oblastnom odbori so napravili potrebne stopaje, ka da i te za popravo mosta, ar de koštao okoli 80.000 Din. — Ropoča. Preminoči petek, 13. julija večer ob pou dvanajstoj vöri je tü zgorela hiža Ficko Mihaela. Zgorela je tüdi krava, tele i vsa živad. Sam Ficko se je z ženov komaj rešo skoz okno, ar je hiža že cela v ognji bila. Rešitev je bila težka, ar so lüdje že spali. Ka se je pa rešilo, za to se mamo zahvaliti največ gerlinskomi i pertočkomi gasilnomi drüštvi, šterivi sta prišli prle na pomoč kak domača šprickanca. Kak je ogen nastao, se ešče zagvüšno neve. Ljutomer. Naše „glasbeno drüštvo“ (mestna godba na pihala) s svojimi novimi inštrumenti lepo napredüje. Priredilo nam je že letos več promenadni koncertov i radevole sodeluje pri vsej narodni i cerkveni slavnostaj. Zmožno je tüdi že žmetnejši komadov, i se šče tüdi zvüna Lotmerka pokazati, zato priredi v nedelo 29. t. m. v Radincih dva koncerta i to dopoldne ob 1/2 11 i popoudne ob 16. vöri v zdravniškoj restavraciji pri g. Maršeku. — K obilni udeležbi vabi odbor i hotelir. — Velka Vročina. Letošnje leto le v Slovenskoj Krajini jako vroče, ka že dugo nišče ne pomli takše vročine. V soboto, to je 14. t. m. je bila najmre Vročina v senci 40 gradov. Leta 1921. je bilo 36 gradov, pa se nam je že dosta vidlo. Posledica te vročine, posebno še, ar nega dežja je velka süša, Štera vniči vso jarino, či ešče dugo nede dežja. — Franc Fartek logar iz Šalovec je darüvao za Zidanje Martinišča Din 100. Tjedenske novine. — Čij bujla očo - V vesi Vojci v Sremu se je zvršo vmor bogatoga kmeta Pavla Milinkoviča. Vmor so opazili komaj po trej dnevaj. Kmetje so najmre opazili, da Milinkoviča nindri nega i so to naznanili orožnikom. Tej so pitali hčer Milico za očo, štera njim je odgovorila, da je odpotüvao pa ga več nej bilo nazaj. Po trej dnevaj pa je ovadila, da je bujla očo i to s pomočjo dvej pojbarov. Orožniki so vse tri aretirali. — Oblak je doj spadno. Vanček Krušovo v Macedoniji in njegovo okolino je doletela pretečeni tjeden velka nesreča. Po sparnom i vročem dnevi je začno iti dešč kak bi s škafa vlevao dokeč je nej nazadnje oblak doj spadno i so se velke vnožine vode i toče zlejale nad varašom. Proti večéri je dešč henjao ali o pounoči je oblak znova doj spadno. Potopi i vodine so napravili Velikansko škodo. Kanali v mesti so bili včasi puni i voda je poškodüvala več hiž. Zvüna varaša je nesreča ešče dosta vekša. Več občin je pod vodov i žetva je tam popunoma vničena, ravnotak gorice. Povoden je porüšila tüdi 10 km ceste, štera pela v Prilep. — Železnica dvakrat povzročila ogen. Gda je v nedelo šou trški brzovlak mimo Poljčan, je iskra priletela v nikše reči, štere so bile 50 do 80 m daleč od štreke i pozročila ogen, šteri je vničo 3 hiže. — V nedelo okoli pondneva pa se je zavolo iskre iz železnice vužgalo celo žitno poule v Šiški pri Ljubljani. Škoda je velikanska. — Junaško dejanje mladoga moža. Na radgonskom kolodvori je mladi Železničar Avgust Bajer opazo ravno kda je vlak pun s potnikami prihajao na kolodvor, da so Šinje ne dobro postavlene i je nevarščina, da potniški vlak zavozi v živinske vagone. V zadnjem hipi je skočo k šinjam i je popravo, ali odskočiti je ne mogeo več. Vlak je celi pelao prek njega i je na mesti bio mrtev. Zaistino je lepo dejanje, či što svoje življenje aldüje zato, da reši drügoga. 22. julija 1928. NOVINE 3 — Kuražna francozkinja. Denešnji čas bi lehko imenüvali čas re-kordov. Prevnogi lüdje si terejo glavo samo nad tem, kak bi mogli dosegnoti najvekšo hitrost v vožnji, letanji ali pa plavanji. Da se ji pri tom dosta ponesrečo nam kažejo vsaki den novine po različni listaj. Je pa v tom tüdi dosta Zdravoga, či se kaj takšega goji v pravoj meri. Edna francozke gospa si je nedavno zbile v glavo, da bo jahala iz Pariza, glavnoga varaša Francije v Bukarešt, glavni varaš Rumunije. 3. t. m. je ta junaška francozke dospela k svojemi cili v Bukarešt. Sprijali so jo z nenavadno velikov paradov. - Tri dni i tri noči sta neprestanoma letala v zraki v Desavi na Nemškom letalca Ristič i Zimermann. 62 vüri biti v zraki, to je že ne malo posebno zato, ar mora meti jako napnjeno pazlivost tisti, ki vodi letak. — Šestero dece je. porodila žena ednoga šoštare v Zmaili, malom varaši v Egiptomi. Človek bi mislo, da je kaj takšega nemogoče. Kda so opazili, da bo pri tom porodi nekaj posebnoga, so pozvali uradne osebe, da bodo za svedoke. Zanimivo pa je to, da so dečica, čiravno so jako mali, vendar vsi zdravi z materjov vred. — V Opomin vsem, ki ne priznajo mere pri pijači. Na Gorenjskom so v ednoj oštariji skrblivo potakali kupice vina po grli. Kda njim je že nekelko vroče gratalo so postavili ednoga kmeta na hladno pred oštarijo. Pa je bio za to dobro delo nezahvalen. Šo je domo, vzeo svojo jagersko puško i počakao tiste, ki so ga proti njegovoj voli djali prek praga. Z ednim strelom je tri svoje vinske brate smrtno rano. Kda pridemo do toga, da bo narod trezen i mertüčlivo pio boži dar?! — 53 delavcov se je zadüšilo. V San Kentini na Francozkom se je v ednom rüdniki porüšilo kamenje i zaprlo dohod do veči lükenj pod zemlov, kde so bili delavci. Nesreča je bila to, da je v nešterni lüknjaj gorelo. Ogenj je v zaprtom prostori tak pokvaro zrak, da se je 53 delavcov zadüšilo. Strahoviti je bio pogled, kda so predrli narüšeno kamenje, 53 mrtvecov je ležalo po lüknjaj s smrtnov grozov na obrazaj. ■ — Štefan Radič je ozdravo od rane, štero je dobo pri strelanji v narodnoj sküpščini i se Preminoči tjeden povrno nazaj v Zagreb. — Prek sedem konjov je skočo v Linzi na Avstrijs3om eden konjeniški kaprol. Dozdaj je bio znani najvekši skok prek 6 konjov. — Kun Bela, šteroga tüdi naše lüstvo dobro pozna iz časa njegove krvave strahovlade vogrski komunistov, je bio te dneve obsojoni v Beči. Po šupi ga pošlejo nazaj v Rusijo. V Beči je že bio duže časa, kde je natihoma kortešerao za komuniste. Vse države se branijo, da biga püstile po svojoj zemli pelati nazaj na Rusosko. — Zaprti sodniki. Že večkrat se je zgodilo, da je kakši kaštiganec zapro pazitela voze. Te dneve pa se je v Subotici zgodilo, da je eden nekelko zmešani Človik povrsti zakleno 20 dver na sodišči i klüče djao v žep. Med sodniki i uradniki je nastanola Veselost i so je morali rešiti z leestvicami nad okna. Imenitna znajdba. Da na radijo lehko poslüšamo govore, popevanje i muziko na jezere i jezere kilometrov daleč, to že znate. Zdaj pa so Znajšli takšo pripravo, da bomo tűdi mogli gledati tak daleč. Zanimivo pri tom pa je to, da je Priprava mala i ne predraga. — Hüdobija i lehkomiselnost. V Marseji na Francozkom so prišli na sled strahovitomi hüdodelstvi. Pri ednom 61 l. starom moški so opazili, da je prenaglo menjavao z ženami. Poleg toga je bilo sumljivo, da se je brezi dela jako obogato. Kda so začeli zadevo preiskavati, so prišli itaki na sled, da je te moški v svojem živjenji bujo 15 svojih žen. Ženske klati je bila pravzaprav njegova meštrija. Kda njemi je štera prinesla herbijo, jo je hitro prepravo. Mrtvo telo je navadno razsekao i skühano dao svinjam pojesti. — Zrok tomi je pa civilni hižni zakon. Či bi zakon pred cerkvenov oblastjov bio obvezen, bi tomi divjaštvi prišli hitro na sled, Tak pa je lehko neopaženo delao svoja hüdodelstva i zapelavao lahkomiselne ženske. —Strašna železniška nesreča. V Müncheni je 17. julija vdaro navadni potniški vlak v brzovlak. Pri tom je bilo 9 mrtvi, 17 žmetno ranjeni i vekše število lejko ranjeni. -— Na kolodvori Lousex je brzovlak Brouville-Pariz vdaro v tovorni vlak zavolo ne dobre postavitve okretnic. Brzovlak je skočo s tcre i dva njegoviva prviva vagona sta bila popunoma Vničeniva. — Po nesreči strelo majora. Pri zasledüvanji nikšega bandita, šteri je oropao v nikšoj vesi okoli Smirne deklico i zbežao z motorom, je eden orožnik strelao na nikši motor, šteri se je na njegov glas nej štöu staviti. Orožnik pa se je zmešao v motoraj, misleč, da se v njem vozi bandit i je tak strelo generalštabnoga šeta iz Smirne i šefa zračne obrambe majora Horadija. Domača politika. Što do novi ministri. Delo generala Hadžiča jako po mali napredüje, ali vseedno se vidi, da bo Sestavo novo vlado. Dozdaj so privolili, da stopijo v vlado dr. Štampar, dr. Račič i dr. Pliverič. Zdaj čakajo samo šče našega londonskoga poslanika g. Gjuriča, šteroga mišlenje de valalo za dogodke v naprej. Te poslanik je odpotüvao Beograd i zdaj čakajo tüdi rimskoga poslanika g. Rakiča. Te je pa nej kandidat za ministra nego samo da pove, kakše razmere so med nami i Italijov s posebnim pogledom na nettunske konvencije. Od ministrski kandidatov so bili sprejeti na dvori dozdaj dr. Račič i dr. Štampar. Politične beležke. »Glas naroda.« Slovenska Krajina je dobila pa eden novi list, to je »Glas naroda« — tednik seljačko-demokratske koalicije za Prekmurje. Že podnaslov sam nam pove, da bo list edna velka jezikovna zmešanca, ar smo mi nej seljaci. To pa Povemo zato, ar pisec sam pravi v uvodnom članki, da razlog, šteri je napoto te gospode k izdajanji novoga lista je te da pokaže kulturno stanje lüstva štero se sodi po tisti listaj, kak je ono vö dava. No či bodo naše kulturno stanje kazali v takšem jeziki kak so ga v prvoj številki pokazali, bo jako žalostno vö vidlo. Tü se najmre nemre spoznati, ali je list hrvatski, ali je pisani v kniževnoj slovenščini ali pa mislijo ka je prekmurski, kak bi mogao biti, ar pravi, da je tednik „za Prekmurje.“ Pristaši seljačko-demokr. koalicije so prej do zdaj nej meli svojega lista, pa so ne mogli v potrebi obračati na drüge. Mislimo, ka bi za te pristaše bogše bilou, či bi se ešče nadale držali tisti listov kak so se dozdaj, ar tam bar najdejo svoj čisti materin jezik. Kelko se bodo pa ste zmešance vö razmili, to bodo vidli sami (če de što čteo te list.) Nadale pravi pisec o potrebi i haski toga lista. Istina je, ka či več listov bo, bole lejko vö Povemo svoje težave, ali to samo v dobri listaj. Ar od takši listov kak je Domovina i zdaj njeni brat Glas naroda, de naše lüstvo, štero je v svojem srci ešče nej pokvarjeno, jako malo haska melo, telko več pa kvara. Zato pa opozarjamo naše lüstvo, naj se takši listov kak najbole ogible ar od takši obnü-cani raz, kak je vsakši novo pečeni list prneso na prvoj strani, nede sito, posebno ar te gospode že poznamo. Takši listi se najmre navadno narodno, da se vremen meša ali da se volitve pripravlajo. Kelko se pa na te oblübe lejko zanesemo, to naše lüstvo bole zna kak tej gospodje sami, ar ono dobro zna, što je dozdáj za nje kaj napravo. (Tej gospodje pa nikak neščejo vörvati, ka so dozdáj za naše lüstvo ešče drügo nej napravili kak edno velko nulo.) V potrebi Povemo več. Zdaj pa ešče ednok skrčimo tem gospodom v vüjo, naj ne mrcvarijo tak našega maternoga jezika, ar to boli nas rojene Prekmurce. F.-b. Dijaško polje. 16. t. m. smo imeli komaj drugo pevsko vajo, pa smo na žalost že morali konštatirati, da je bila Udeležba jako slaba. Zelo žalostno je, da kažejo nekateri tovariši že sedaj tako malo zanimanja, kljub temu, da so obljübili sodelovanje. S tistimi vred, ki so za ta dan svojo odsotnot opravičili, je manjkalo ta dan ca 10 pevcov. So pa tudi taki, ki so obljübili sodelovanje, pa še nobenkrat niso prišli na vajo. Opozarjamo torej tovariše, da se odslej naprej redno udeležujejo pevskih vaj, ker je Sicer odbor primoran započeto delo ustaviti. Bog živi! Odbor. Priporočamo KOLINSKO CIKORIJO, ki je izvrsten pridatek za kavo. Pošta upravništva. Levašič Fr. D. Lendava. To drügo številko dobite brezplačno zavolo oglasov, šteroga mate v listi. — Anton Kerec, Gruže. Srečk nemamo. — A. Sukič, Trotkova p. Sv. Benedikt. Če kaj ne dobite, vseli reklamirajte na pošti na ednom čistom papiri, štemplna ne trbe gor djati. Dostakrat se najmre na pošti zgübijo poslane reči i ne je kriva uprava. Ta pošlje, pa se H zgübi. Mali oglasi. Razpis. Domanjšovska evangeličanska fara razpišüje delo za Zidanje novoga farofa. Ponüdbe se lehko dájo za vsa i tüdi za posamezna dela v zapreto) kuverti do 12. augusta do 12 vöre pri župnom uradi v Domanjšovci p. Križevci. Načrti i proračun se lehko pogledne na farofi v Domanjšovci. Fara si pridrži pravico, da sprime tisto ponüdbo, štera de najugodnejše, ne gledoč na ceno. Vödavanje se vrši 12. augusta ob 1. vöri v evang. šoli v Domanjšovcih. Ev. Župni urad Domanjšovci. Dober mlin, z električnov razsvetlavov 10 minut od železniške postaje i poleg farne cerkve, proda ali da v najem ANA OGRAJŠEK Poljčane, Slovenija. K odaji je zavolo starosti posestnika po jako ugodnoj ceni velko posestvo ali pelo ali samo eden tao. Cejlo posestvo ma 30 plügov logov, 20 plügov njiv, 20 plügov travnikov, i več plügov pašnikov. Zvün toga so šče gorice, sadovnjak, šteri nosi do 120 hl. jabočnice na leto i stiskalnica. Vse gospodarsko poslopje je zidano ravnotak mlin i Žaga. Oda se z živinov vred. Pitati je VORŠIČ JOSIP, sv. Jurij ob Ščavnici — Terbegovci 8. Gostilničarji! Večjo množino prvovrstnega Ljutomerskega vina po Din. 7.50 proda FRANC SERŠEN Ljutomer. V najem se oda na več let primerni lokal za za trgovino, (s sobo, kuhinjo). Informacije v LIPOVCIH pri Beltinci (Prekmurje). Prodam dober Hove mašin za čevljarja in tudi dober Singer mašin za šiviljo. Več se pozve pri FARTEL JOŽEFI v Krogi. Išče se priden hlapec srednji let k dobroj hiži IVANA KOVAČIČ, posestnica Ormož. Podperajte i čtite „NOVINE“! 4. NOVINE 22. julija 1928. Občinskim uradom! Strašna nesreča, toča, kakše ne pomlijo najstarejši lüdje, je zadela dne 5. junija t. l. 28 občin. Toča je vničila skoro ves pridelek, posebno prelepe žitna pola i kukorco pa krumpiše, viher je spodro i spotro Sadno drevje. Tak tej lüdje nemajo nej semena, pa nej živeža do drüge žetve v l. 1929. Najbole trpijo zavolo nesreče občine: Zenkovci, Domajinci, Beznovci Novi, Beznovci Stari, Strukovci, Cankova, Gerlinci, Gornji Črnci, Gorica, Krajna, Krašče, Korovci Lemerje, Predanovci, Puconci, Pužavci, Skakovci, Topolovci i Brezovci. Menje vničeno pole je v občinaj Bodonci, Vadarci, Tešanovci, Moravci, Martjanci, Nemčavci, Markišavci, Sebeborci i Gederovci. Prišo je čas žetve i mlatidve. V občinaj, gde je nej bila nesreča, je letošnja letina zadosta blagoslovlena i dati od te bogate žetve čitüdi samo najmenši tao svojim nesrečam sosidom je nej nikaj preveč žmetnoga. Zato pozivam i prosim g. župane, da naberejo nikelko pšenice i žita kak pomoč za te nesrečne. Odposlanci tisti občin, v šteri je bila toča, pridejo v vaše vesi; naj vas ne najdejo prazni rok. Naberanje darov prevzemejo ob- činski uradi po svoji zastopnikaj. Nabrano žito bodo razdelili med nesrečne občinski zastopniki. Na te način bo tüdi zagvüšano, da dobijo žito resan samo vredni i potrebni. Nej pa trbej dati, ka bi vsaki sam pobirao žito. Država i oblastna uprava bodeta napravile svojo dužnot, ali vsega ne zmoreta, zato Pristopite tüdi ví svojim bratom na pomoč v teškom časi. Odpri srce, odprl roke i zbriši bratovske skuze. Srezki poglavar LIP O V Š E K s. r Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski Šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13*53 Din., Taljanska lira -3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. Živina: v Maribori: biki za klanje kg, 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10-12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teodne 17—20 Din. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov VACLAV P L A ČEK v Murski Soboti, gostilna g. B a c a. VISOKO PRO VIZIJO v PREKMURJU kot stranski zaslüžek dobijo lahko sposobne osebe nameščeni ali upokojenci s trdno, pošteno voljo in sicer kot podzastopniki zavarovalno družbe v vsakovrstnih slučajih v Prekmurju. Ponudbe takoj na upravništvo lista ! „Velik zaslüžek. “ Izjava. Spodaj podpisani izjavlam, da za svojov ženov Oršov, rojene v Florijan, ne Plačam nikši dugov, štere bi napravila v oštarijaj ali trgovinaj! Krog, 14. VU. 1928. Križan Štefan. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Veleposestvo, 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se fal oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. HALLO! GVÜŠNO! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog mu nad 1,500.000 Din., štere obrestüje po 8% do 9% Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Stavbeniki i zidarski podjetniki, ki ščejo zidati poslopje „HRANILNICE i POSOJILNICE„ v ČRENSOVCIH naj se javijo pri načelstvi v Črensovcih in naj 29. julija popoldnevi ob 3. Zednim predložijo načrt, ki se ne bodo plačali. Poslopje bo dugo 23 m. In 15 m. široko, enonadstropno, melo bo tüdi balkon. Sestojalo se bo iz dvorane z galerijov s prostorom za 1000 lüdi, potem iz uradnih in javnih lokalov. Vhod naj bo skozi stolpič. Materijal: cigeo, kamen, pesek, cement i vapno da posojilnica, za drügo pa naj poskrbijo ponüdniki sami. Ki da najlepše ponüdbe, dobi zidavo. K pogojom spada tüdi, da mora zaposliti zidare iz črensovske fare tüdi. Podperajte i čtite NOVINE! V KANADO z Med 20. junijom i 5. augustom za polske delavce, slüžkinje, drüžine polodelcov. Samo 4 dni na odpretom morji. Najhitrejša i najbogša zveza prek Hamburga, Antverpena, Cherbourga z glasoviti parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsakšo nedelo. Informacije glede vozni cen, vizuma, prtlage, predpisov zavolo vseljavanja v Kanado i v Zdrüžene države davle CANADIAN PACIFIC zastopstvo za SLOVENIJO JOSIP ZIDAR (IX) Ljubljana WILSONOVA (Dunajska) cesta 31. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si spravite kem lepši dom- To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, Zdravo in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli ! Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC. Posestvo 15 do 20 oralov zidano z opeko pokrito stanovanjsko in gospodarsko poslopje na ravnini, pri državni cesti pri Ljutomeru se fal odda. LJUTOMER poštni predal 20. Prijatel zdravih tolažnik betežnih, tak zovejo že naši starši i očacje pravi, lepodišeči Fellerov, „ELSA-FLUID“ štiri lekša bolečine — tak zovejo že več kak 30 let lüdje šteri verno rabijo to prilübleno narodno sredstvo i kosmetikum, i v Vnogi zahvalni pismaj pravijo, da se majo zahvaliti samo pravomi Fellerovom! Elsafluida da je ne prime tak zlehka prehlad, nášast, influenca, gripa, kašel zamuknjenost, da je ne mantra nervoza i slabost. Ka je namreč vzrok takšim bolestim? Največkrat to, da si premalo gojimo telo i obtok krvi ! Pa s kem se najbole goji telo i pospeši krvotok na neškodliví način ? Z ribanjom pragom, i mazanjom z Fellerovim Elsafluidom, šteri je izdelan iz sokov Vnogi rastlin ki majo vrastvo v sebi i je dobro tak Odzvüna kak odznotra za celo telo i posebno ešče za želodec. Probajte! V kratkom časi dobite veselo razpoloženje dober tek za jelo, voljo za delo, čütili se bodete sveži i mladi. Gde pa dobite fal pravi Fellerov Elsafluid? V apotekah i vseh primernih trgovinah gdeštéč ga prosite. Vsešèrom plačate za edno poskusno kantico 6 Din., za edno dvojno kantico 9 Dinarov, za edno špecialno kantico 26 Dinarov, ali či naročite po pošti vam pride s poštov 9 poskusni, ali 6 dvojni, ali 2 špecialni kantici 62 Din., ali pa 27 poskusili ali 18 dvojni, ali 6 specialni kantic samo 139 Din. naslov jasno napišite: Lekarnar EUGEN V. FELLER Stubica Donja, Centrala 146 Hrvatska.