163. številka. t l Trst, v petek 19. julija 1901. Tečaj XXVI .,Edlaoit _ iz ik ruun sedali ib ^^^ ^^ ^m pr zvečer ^^^^ fl^ ^^m TtBraćnino T W ^^M ^^M ^^M M ^^M ......- Bf/ m^m, ■ ^ y fo tob»karnah t Trwtu »e prodajajo po- ^^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^^^ ^^^^ •Amecne Številk? po *» stotin k (3 otć-); Tr.rA ^ po 8 -totink <4 Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. Telefon StT. *7«». T edinosti je moč! Oglasi se računajo po vrntRh v petitu. 'Ah tračno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. se računajo po pocodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo urfdnlftt*« Mefrankovani dopiai se ne sprejeiitK:o Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase spre* jema apravnifitvo. Naročnino in oirlas* je plačevati loco Trat. 1'reduldtvo in tiskanm ae uttnajuiH ▼ ulici Garintia Stv. Iti. L* praTiil&tTo, In • prejemanje Inseratov v ulici Moliš \ iccoio Stv. 3, li. naiistr. ladajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost* Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Italija pa Rusija i. Slovenci {irisiljeni, da se mnogo ba-vijo z italijanskimi sodeželani v Primorju, naj ni l»odo že to Italijani jhj krvi, ali le tako zvani Italijani. Isto nehvaležno delo prizadevajo Italijani tudi Hrvatom in Srhom, kolikor so ol> jadranskih bregovih v dotiki žnjirni. . Italijani meDijo, da pogoltnejo te Slovane, in radi tega so s temi v večnih prepirih. Te borbe (»ostajajo od leta do leta hujše in se vedejo od italijanske strani že do krutih bojev ! In irredenta v Avstriji in v tako zvanem kraljestvu čaka le na moment, da Italija p o 1 e g j u ž n i h T i r o 1 o v pograbi t n d i slovanske dežele ob A d r i j i. Ne bo torej odveč, ako se Jugoslovani seznanijo ne le s tem, kar jim je znano od strani nemške irredente in bližnje italijanske, temveč tudi b tem, kako v Rusiji mislijo o Italijanih in Zjedinjeni Italiji. Italijanski megalomaniji treba (x>dati zrcalo tudi s severa, da se dobro ogleda v njem. Tista ta v i t a c o 1 t a r a« se toliko povdarja na Primorskem, da jej bo le na dobiček, če |>ogleda na označenje, katero jej dajejo, ne Slovenci, temveč njih severni bratje. Te |n>slednje utegne savita coltura« nekoliko bolj uvaževati, nego pa glas uboge jugozapadne slovanske raje, katere ne p r i-tiska turški jarem, pač pa stoletni plod ponosne »a vi te colture«. V Rusiji jako opazujejo političko <1 e 1 o vseh držav, katere bi mogle koristiti ali škoditi Rusiji sami ali pa drugim slovanskim državam in slovanskim narodom v obče. Dobre, nepristranske poročevalce imajo tudi v Italiji. Jeden iz znamen i ti'i ruskih političnih pisateljev in publicistov je K. S k a 1 j k o v-skij. Ta je bil 2.r> let v uredništvu za zunanje stvari pri znamenitih »S t. P e-terburških V e d o m o s t i h « in pri »Novem Vremeni«; potem je bil na licu me^ta zadnjih vojen na Balkanu jako dela-veo dopisnik: on je prepotoval razun Avstralije vse dele sveta, se seznanil tudi na poti in v velikih mestih z visokimi politiki in diplomati ter je v Rusiji mnogo občeval z učenjaki, ki uč »Neue Freie Presse« je prinesla |>ovoljno kritiko o njej, najbrže pa da njen poročevalec ni hotel omeniti, da je ' avtor odločno antisemitskega mišljenja. Politični pregled. V TRSTU, dne 19. julija 1901. Hrvatje in Srbi- v nesrečnem razmerju med tema obema jugoslovanskima plemenoma je naj veča nesreča ta, da se od obeh strani z nekako mrzlično brižnostjo išče le to, kar ju ločuje! In vendar vse to, kar navidezno ločuje Hrvate in Srbe, kar izginja pred onem, kar imata obe plemeni skupnega. Vedno in vedno moramo čuti le besede razdvajanja, besede razdražene občutljivosti ; tem blago-dejneje je rodoljubu, ako čuje besedo o vezeh, ki nas spajajo v jedno rodbino. Tako besedo čitamo v »Obzoru« — posneto po «Hrv. Braniku*. Ta list poživlja Hrvate in Srbe v Mitrovici, naj se zjediaijo iu zložijo, naj opuste dosedanjo nasprotnost, naj pozabijo na medsebojna žaljenja ter naj mržnjo za menijo z ljubeznijo. Potem se povdarja, kako sti obe plemeni ločeni od istih neprijateljev : Nemcev in Mad-jarov. Članka r pravi dalje: »Ali naj nas cirilica razdvaja? Vprašajte narode, vprašajte Kuse, in ako vam porečejo, da je praktič-neja, potem jo vsprejmemo tudi ini. Ali naj PO D LIST K K. Krst. -[.i*al Guy de Maupassant. — Preirel Radi. Oos|»od doktor, prosim čaši e o konjaka! Takoj ! Stari |>omorski zdravnik je privzdignil malo čašo ter jo naftnimi do roba z svitlo-rumeno tekočino. Pogasi je vzdignil napolnjeno čašo, držal jo proti luči, }H>duhal in j>okusil vsebino, držal nekoliko kapljic na jeziku, zmočil si ž njimi usta, rekši : Ah, kako krasen strup ! Za|>eljivi ubijalec in morilec ! Okusni provzn »če v a te lj nesreč in nadlog ! (jroepoda moja, vi ga ne |m»znate še po polnoma. Čitali ste najbrže čudno Zolovo knjigo »Assommoir«, a niste videli še na lastne oči kakor jaz, da alkohol ugonoblja cele zamorske panoge, male kraljevine črnih divjakov, ako so ga angležki pomorščaki priveli v karakteristično rudečih čolnih. J'z sam sem doživel, doživel sem pred leti etldno in prečudno alkoholično dogodbo in s: -er ne daleč od tukaj, v Bretaj^ni, v samot: - vasici v okolici Pont 1' Abče-a. Vsako leto o počitnicah sem samotarji na kmetih, kjer mi je oče zapustil veliko premoženje s starokopitnim poslopjem. Saj vam je znano vse ono obrežje, kjer tuli skoro vsaki dan silen veter, kjer štrlč visoko v zrak rtaste pečine : te le pečine so bile nekdaj bogovi in |>olbogovi ter še sedaj imajo ob natanjčnem opazovanju nekaj strašnega in groznega v sebi. Zdelo se mi je večkrat, da so oživele, tla hodijo počasnih težkih korakov po obrežju, ali pa da letajo z ogromnimi perotimi, perotimi iz kamenja, v raj druidov! « Peneče se morje obdaja in pljuska ob obrežje, šumeče morje polno pečin črnega površja, katere ližejo peneči se valovi, kakor pes, ki pričakuje svojega gospodarja. In prebivalci hodevajo na široko gr< zno morje, katero nosi njih ladije sem in tja ter jih požira kakor orehove lupine. Po noči in po dnevi vesljajo in ribarijo v svojih malih okornih čolnih, bodisi trezni ali pijani ; saj vinjeni so itak skoro vedno. Sami pravijo, da jim alkohol koristi, kajti, dokler je steklenica polna, vidijo razločno nevarne pečine, da se jim izogibajo ; ako je pa prazna, tedaj so bolj kratkovidni. Vstopili ste v hišo ; očeta na« ločuje zastava ? Saj vas uče vaši učenjaki, da to ni emblem srbski, da vam je zastava drugačna, lepša in častneja! — V jednem jeziku slavimo Boga, z istimi besedami kol-tieitio zlo; isto polje nas hrani, isti zakon nas brani, isto solnce nas greje, isti reter nas brije. Saj smo tu vsi vzklili in dorasli, tu objemamo svoje, tu bomo porivali v blaženem grobu. In tudi če hočemo — a drugi, pri Bogu, ne bi se razdvajali — ne moremo se razdvojiti, in ako je raspor, je ta razpor le kljubovalnost. zavist — krivda. ki vpije do neba «. Uredništvo »Hrv. Branika« pridodaje: »Ta članek smo dobili od prijatelja izven uredništva. Mi ga ponatiskujemo, da-si se ne nadejamo odziva. Ali res skrajni čas bi bil, da se zložijo vsi bolji sinovi domovine, ker je nevarno&t velika. Mi nočemo motiti sloge, a odgovornost pred Bogom in narodom pade na one, ki slušajo samo svoje strasti in ne narodnega klica. Madjar o morili Madjarov. Ma-djarski list »Magvar Sz<5« pise z ozirom na razne škandalne afere, ki neprestano silijo na dan na Madjarskem : »Ze več dni se je našemu javnemu menenju baviti z aferami, ki ne le da žalijo ukus izobraženega človeka, ampak dokazujejo tudi, kako je naša javna mordla pala. Dan na dan prihajajo vesti o raznih listih, ki ne bi smele nikdar na dan. Sramujemo se radi tega, ali zdi se, da smo se ubili tudi v sramovanju. Že smo se priučili na prijave v javnem življenju, ki žalijo naš ukus. Kakor da se občinstvo niti ne zgraža več na teh pojavih. A kaj so ti nasproti naši globoki moralni gnilobi?! Povsodi se opaža nevarnost moralnega padanja. Pozemeljska dobra se precenjujejo, ta želja po udobnosti, a prezirajo se vse idealne težnje.... !« (Kako nam je ? ! Ali ni morda madjar-ski list hotel pisati kritiko o moralnih odno-šajih v nekem gotovem, lepem, imenitnem mestu ob sinji Adriji ? Ali nimamo tudi v Trstu — in zlasti zadnje čase —, posebno v tistih krogih, ki delajo javno menenje, toliko škandalov! Toliko pojavov gnilobe baš v tistih krogih, ki bi morali dajati izglede morale, da se je prebivalstvo že tako priučilo vsemu temu, da skoro ne bo več vedelo razlikovati, kaj je škandal, in da bo mogel vsakdo s povzdignenim čelom stopicati po širokih ulicah javnosti, čeprav bi moral hoditi le po stranskih ulicah in še tam z rudečico srama v lieih ! ! Op. ured.) ni nikoli doma, in ako vprašate njegovo soprogo, kam je šel, pokaže vam s prstom na črno morje, ki meče peneče se vaiove ob divje skalovje. Ker je pogledal nekoč pregloboko v čašo, ostal je tamkaj na širokem morju, oče in njegov starejši sin. Ona ima še štiri sinove, štiri odrasle, štiri krepke blondine. Kmalu pride vrsta na nje, tudi njih doleti ista u.->oda. Stanoval sem v letovišču v bližini Pont l'Abee-a; tamkaj sem samotaril s svojim slugo, z nekim pomorščakom in neko bre-tagnsko družino, ki je med mojo odsotnostjo oskrbovala moje imetje. Štela je tri osebe, dve sestri s soprogom starejše sestre, ki je služil pri meni za vrtnarja. Zadnje leto okoli božiča je soproga mojega vrtnarja povila sinčka. Vrtnar je prišel k meni, prosč me, naj bi kumoval njegovemu novorojenčku. Nisem mu mogel odreči, in izposodil si je pri meni deset frankov, češ, da bo rabil za krstne obrede. Krat je bil določen na drugega prosinca. Že ves teden je bila vsa pokrajina pokrita s snegom, z neizmernim svitlim in trdim pokrivalom. Morje je bilo črno, penilo se, kri- Ekspanzivnoat italijanske politike. Dokler je bila Italija razkosana na ne-številno držav in državic in dokler so nje najlepše in najbogatejše dežele zdihovale pod tujim jarmom, se je lahko upoštevalo njih težnje po združenju, ali sedaj, ko so skoraj vsi do zadnjega združeni pod jednim žezlom, niso italijanski poželjivi pogledi po tujih deželah čisto nič opravičljivi. Italija ima sicer poželjenje po mnogih deželah na vseh straneh okoli sebe, najočitnejše in najbolj brez strahu pa nastopa proti Avstriji in proti Turčiji. V Avstriji ji stoji na srcu »Provincia Giulia«, katere prebivalci imajo cel6 državljansko pravo vltaliji, od Turčije pa bi si rada odrezala Albanijo. Da-si je v Albaniji le kakih 100.000 poitalijančenih Albancev, pravih Italijanov pa komaj 2000, reklamira Italija vendar že za-se to deželo, posebno pa s pretvezo, da tudi Albanci spadajo med romanska plemena, medtem ko so pa Albanci v resnici ravno tako malo Latinci kakor Japonci, kar tudi Albanci sami izrecno priznavajo. Značilno je, da stavi Italija stroške za albanske italijanske šole (med katerimi se imenuiejo nekatere celo kraljeve italijanske šole) v proračun na-učnega ministerstva, mesto v proračun mini-sterstva za vnanje stvari, kakor da bi bila Albanija že res pod Italijo. Albaici poznajo italijanske aspiracije in so odločno nasprotni istim. Oni si pač žele izpod Turčije, ali ne v to, da bi prišli potem pod Italijo, ampak, ker si hočejo priboriti samostojnost. Nemiri na Španjskem. Iz Sarag03e bizojavljajo, da so demonstranti včeraj s kamenjem napadli več samostanov in jezuitski kolegij in da so zažgali tudi vrata jed nega samostana. Liberalci dolžć seveda klerikalce in jim nakladajo odgovornost za te izgrede. Ustrelilo se je kakih 200 krat. Vsega skupaj je 45 oseb ranjenih, med temi 12 težko ranjenih. Duhovniške oblasti so o p u-stile procesije. Tržaške vesti. Mestni svet tržaški je imel sinoči svojo XVIII. javno sejo. Odpoved obč. svet. dr. Marcusa so z največjo ravnodušnostjo vzeli na znanje; nihče se ni oglasil, da bi ga prosil, naj še ostane. Mestni svet je odobril predloge eksekutive glede nakupa prostora za zidanje šole na na »novi Reni«. Po daljši razpravi vilo svojo površino ter metalo svoje bučeče valove po obrežju, kakor bi hotelo poplaviti vso pokrajino, ki je bila mrtva, tiha, mirna, žalostna.... Ob deveti uri zjutraj je prišel k meni oče Kerandec s svojo taščo, korpuletuo Ker-magan in babico ter prinesel novorojenčka, zavitega v debelo plahto. Šli smo v cerkev. Bil je mraz, da bi kamenje počilo od mrazu. Mislil sem na črvička malega, katerega je nosila babica pred menoj. Ako še-le rojeno otroče prestane to dolgo pot, tedaj, tedaj mora biti bretangnski rod železen. Prišli smo k cerkvi, a vrata so bila zaprta, kajti pastir se je zakasnil. Babica je sela na prag in začela slačiti otroka. Mislil sem, da je otroče zmočilo med potjo potjo plenice; a kmalu sem sprevidel, da držijo revno bitje nago, popolnoma nago, na mrzlem zraku. Jezen radi take predrznosti sem začel kregati: »Kaj ste znoreli, saj je ugonobite !« Babica je odgovorila malomarno : »Milostljivi gospod, svojega Boga moramo pričakovati brez lišpa, popolnoma nagi.« so dovolili kron «a |x»veča nje mrtvaš- nice v me«tni lx»lnišnifi. Pomorskemu zilra-vilišču -e ie dovolila [Knlpora 3(KKI kron. Svet. I>oll en z je priporočal napravo javnega ko-pali~ča v Barkovljah. Rešili ho se nekatere mani važne točke, na kar je župan sejo zaključil — radi nesklepčnosti. V lastnem zrcalu ! V neki polemiki s tukajšnjim »sofijal i stičnim« glasilom pravi »L'Iudi|>endente« : »Ako se govori, da je možem, katerim je poverjena u-<»da tejja mesta. Često nedostajalo ptt^uma v to. da !>■ odkrito in odločno vztrajali j ri svojih nazorih — radi česar so nastajale intrige in če ne arije — moramo priznat;. da premice in zaključki odgovarjajo resnici in -» razložene z absolutno jasnostjo.« l)a, re>n čno dejstvo je in prežalostno, nekako prokletstvo našega mesta, da so javni m<>*je tolikokrat zapravljali najbolje sile svoje inteligence, svoje i m i i viduelne sjmsobnoeti, sv< je inicijative, le zato, ker jim je n e d o-stajalo iskrenosti: kateri nedoeta-tek jim ni dovoljeval, da bi jw>kazali vso svojo -odbo, vso svojo dušo, vso svojo misel ; <»d todi je prihajala četa vrsta menenj, ločenih na dvoje, ki so, naravno, tekom let dajala močno občutiti neko tesnost zbok tepa, ker niso odgovarjala skupnosti bitstva. Od todi neko trajno zlo, mrzlično stanje, obžalovanje na tern ali onem, ne da bi imeli toliko po-guma, da bi govorili odkrito; in sicer so I »i le vzrok temu uplivi lastnih prejšnjih odnošajev; in o J todi, kakor zadnja in neizogibna laza. tisto mučne nesoglasje, tisto na pol pojašnjeno nasprotovanje, tisto medsebojno pobijanje, ki delajo škodo toliko stranki, kolikor mestu, ki vidi v njej svojo zastopnico, svoj intelektuelni organ.« »»LTndipendente« je že tožil drugekrati radi žalostnih efektov dvoumnosti v javnem življenju; je že poživljal »nože, naj se odkrito postavijo nasproti situvaciji, z vso različnostjo svojih menenj, in naj imajo jasno pred očmi, da odkrita borba povzdiguje mej se boj ni ugled, med tem, ko tisti navadni pogovor' in tirade po kavarnah in predsobah nedosezajo druzega, nego da v vsakomur podirajo pravo menenje o svoji <>-*el>i in o osebah druzih. To je »I/ In-di|iendente« povedal že večkrat, ki je se svoje strani vsikdar zahteval, da voditeljica bod: vsikdar - jasnost besede, pa bodi ista prava ali zgrešena, ugodna ali nasprotna večini ;H»litičnih somišljenikov; in te odkritosti ni »Indipendente« obžaloval nikoli, marveč je menil, da njegov značaj glasila javnega meuenja ne more trpeti na tem. ampak more le pridobiti pred javnim menenjem.c »Da se |M>kažeta krepkost in jeklenost stranke, da se odpravi vsaka neodločnost, tisto, kar jemlje sa|>o in ki prihaja iz nedo-ločnosti strupenega govoričenja, svetujemo našim možem, naj postavijo zoj>et v zasluženo ča>t: odkrito yovorjenje : naj se kažejo, ne da bi skrivali jedeu del svoje duše, ter naj |»ripoznavajo načelo, da največa moralna vrednost v delovanju moža je v njega 1 o-j a 1 u o s t i in iskrenosti. Brez tega ostaja vse na jm>1 : nedovršeno, konfuzno, negotovo, tq>eče na tem, kar mu nedostaje. # * * Ako čitatelji iz te plohe laške frazeologije izluščijo jedro in je !ej>o prevedejo na našo priprosto govorico, |>orečejo z nami Oče in tašča sta mirno gledala vse to, saj je bil to le splošen običaj ; ako bi se ne držali te stare navade, doletela bi jih velika nesreča. Bil sem jezen, zmerjal očeta, hotel sem oditi, poskusil zaviti v svojo gorko suknjo zmrzujočega en iČka : vse zastonj. Babica se mi je ognila, ^pustivši se v tek po snegu. Mali trpin je bil že ves črn od mrazu. Hotel sem |»ol>egniti, da ne bi gledal take surovosti, kar sem zagledal duhovnika, ki je korakal proti cerkvi s cerkovnikom in z nekim drugim kmetskim fantom. Tekel sem jim naproti in mu (»ovedal vse. A on se ni mnogo zmenil za moje pritoževanje. stopal je jM>časi kakor prej in mi odgovoril malomarno : »Kaj hočete, dragi moj gos]»od ? To je tukaj v nas navada. Vsi delajo enako in jaz jim ne morem zabraniti.« »Ali podvizajte se vsaj !« sem mu rekel jaz. -Ne morem hitreje stopati!« Vstopil je v zakristijo ; mi smo ga pričakovali na cerkvenem pragu. Trpel sem grozno, več nego otroče, ki je vpilo od groznega mraiu. (Zvršetek pride.) vred, da je laško glasilo očitalo svojim možem : zavratnost, nelojalnost, neiskrenost, dvoumnost. pritlikavost, «trahopetnost in — konfuznost. Več bi jim skoro tudi mi ne mogli očitati. Zato ni bilo odveč, da smo pokazali čitateljem, kake se kaže tu gospodovalna klika v — lastnem zrcalu. Josip Mahne Illl., sin poznanega našega rodoljubnega veletržea, je napravil z odliko izpit na tukajšnji visoki trgovski šoli Re-voltella. Časti tamo najsrčneje, da si je s svojo pridnostjo, d a-s i upisan kakor S I o v e n e c, pridobil častno premijo 4000 kron. Samo izzivanje ! Te dni so prišle v promet nžigalice z znano izzivaluo pesmijo: »Nella patria de Rossetti, no si parla che italian!« (V Rossettijevi dom »vini se ne sme govoriti — nego laški :) To je za nas in za vse Neitalijane — žaljenje, katerega bi ne smeli dopuščati oni, ki imajo dolžnost paziti na to, da se mirni in pošteni podaniki in someščani vsaj javno ne izzivajo. Ako nastane kaka neprilika, oziroma nemir, naj odgovarjajo oni, ki se svojo pasivnostjo privo-1 j uje jo v izzivanje! Od druge strani čujemo zopet, da o priliki razkritja Rossetti j evega spomenika na-merja iredentistična garda peti — g°r' omenjeno izzivalno pesem ! Mi pravimo samo to : potem se ne bo smel čuditi nikdo, ako nastane reakcija! Kakor ne smerno in nočemo mi žaliti sodeželanov laške narodnosti — tako zahtevamo, da drugi ne žalijo nas ! Toliko na znanje onim, katerih se ta stvar tiče! »Zavračam z ogorčenjem«! Pevsko dvuštvo »Kolo« je poslalo eno vabilo na g. Ivana Guliča v ulico Castaldi št. 7. To vabilo je bilo vrnjeno z opazko na omotu : »liespingo« (zavračam), na samem vabilu pa je neki »gospode (!) Gulin zapisal: »Respingo sdegnosamente!« Mož, kateremu vabilo niti ni bilo namenjeno, vrača isto — z ogorčenjem! Je pač resnična prislovica, da je poturica hujši od Turka ! Ako kdo naših kaj ve o tem »slavnem« Gulinu, prosimo, naj nam to javi, ker ta mož zasluži, da ga — proslavimo! Pozabiti pa ne smemo tudi na gospico (?) Emilijo Godina, telegrafistkiajo. Tudi ta je čutila potrebo (ako ni tega storil kdo drugi ?), da je pomazali ves naslov in zapisala čez ves omot besedo: »Respinto« ! Na sploh pa moramo povedati, da so nam bila vrnje.ia le 4 vabila, da-si se jih je samo s pošto razposlalo nad 1500! Kakor nam poročajo, se je poslalo nekoliko vabil na poznane nasprotnike, ki jih pa niso vrnili ! Vrnili so le taki, ki nosijo imena: Gulin, Godina, Črnigoj in Kosmač! ! Žalostno ! Nad 500 pevcev! Na nedeljski slav-nosti »Kola« nastopi nad 500 pevcev in pevk ! To bo gromenje, ko zapojejo skupno »Slovenec i Hrvat« ! Takega števila pevskih moči — ni videti vsaki dan ! II. obeni zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda v Rojanu, dne 7. julija 1901. (Icv. poročilo). To zborovanje je zopet jasno (»okazalo, kako rojanski župljani nestrpno pričakujejo spremembe v župni upravi. »Škofijstvo, — ali mi sami«, jeden ali drugi, mora provzročiti te spremembe. Zastopnika politične in cerkvene oblasti (g. kom. Sturm in g. kapelan Škabar) mogla sta se prepričati in oblastim priporočati nujno potrebne reforme. Predsednikovo poročilo je omenjalo, mej drugim, koliko opravkov je imel odbor v teku jedaega leta in kako malo — prav nič — vspeha ni videti v cerkvi. Pač pa je vspeh na drugi strani: slovenski župljani tirjajo danes, kakor jeden mož, to, kar tirja odbor bratovščine. Cerkvene oblasti torej ne bodo mogle dalje protiviti se. Ali, — ali ! Bratovščina je bila ustanovljena, »ker ni bilo več izhajati nam v cerkvi«. Odb. Bole I. M. je posnel iz zgodovine rojan^ke, kako so naši očetje (in nekateri njih še živijo) zidali cerkev, kako sta župnika g. Ćerne in g. Thaler živela v ljubezni z fa-rani ! Tedaj smo bili mi v svoji fari, kakor so v vsaki fari, sami gosj>odarji in bili smo verni in dobri. Sedaj pa gospodarijo v cerkvi privrženci Zidov in gorjč našim otrokom ! Mi smo se borili, kakorkoli smo se mogli, in ne vem, kam naj se še obrnemo? Mislim, da je skrajni čas, da začnemo drugo pesem. Te je že zadosti. Sami se silimo v cerkev, a oni nam jo z a p: raj o! Kaj počnete sedaj ? No, sami odločite! Nas je tiikaj do 6000 Slovencev. V cerkvi pa od- ločajo tisti, ki so prišli v Roj a u s Krasa, Kranjskega in Italije ter pravijo »Gosi va ben tu to« in g. župnik se veseli. Predsednikovo poročilo so zborovalci odobrili. Tajnik Ahtik je |>otem prečital dolgo tajni k ovo poročilo, v katerem je slikal zgodovino bratovščine od začetka nameravane ustanovitve pa do danes. Ker je bil on zapisnikar na zaupnih pogovorih in tajnik bratovščine, podati je mogel v kratkem razgledno zgodovino, katero je razdelil na tri dobe: 1. zgodovino pred ustanovi-t v i j o, kjer je razlagal povod nezadovoljnosti ter silo, ki je primorala Rojančane, da si ! iščejo pomoči po tej poti. Rodoljubi so sklicali shod. Sklenili so ustanovitev bratovščine, kakor jo imajo pri sv. Jakobu. Rojan bi bil podružnica, ali pa samostalna bratovščina. Voljen je bil 2. začasni odbor, ki je preskrbe! pravila. Politična obla-jt je vspre-jela iste takoj naznanje, škofijstvo pa jih je prenarejalo. K škofu je šla deputacija 16 mož ; škof je obljubil, da se stari običaji uvedejo zopet. Za davanje informacij je bil izvoljen gos p. Godnik, ki je bil dosedaj -Mikrat pri škofu. Vspeha pa ni. Pevci so se naučili peti za mašo, a začeli niso, ker do 1. julija ni bilo pravil in tudi dalje ne. Ko je bilo vse čakanje za pravila zastonj, je pripravljalni odbor sklical na dan 2. septembra 1900. občni zbor, kjer se je bratovščina 3. ustanovila in bil izvoljen odbor. Poročilo o zboru je bilo posneto po ste-nografičnem zapisniku, natisnjeno tudi v »Edinosti«. Odbor, posebno pa njega predsednik, je delal vstrajno naprej. Ker pa je bilo delo tajno, zahtevali so udje račun. Dne 12 decembra je bila javna seja. Odboru so priznali zasluge in zaupanje, pač pa so nekateri udje objavili, da se podajo na drugo pot, kjer jim je vspeh gotov. Župljani so se potem ločili v dva tabora in 306 oseb je prijavilo, da sprejmejo katoliško obred s slovenskim bogoslužnim jezikom. Tajnik je naslikal v kratkem vso dolgo in zapleteno zgodovino nedolžne bratovščine. S kakim zanimanjem so udje sledili poročilu o delovanju odbora, dokazalo je pritrjevanje in pa vskliki množice. Večkrat je moral tajnik čakati s čitanjem, - da se udje umirijo. Zaključil je: Predragi Rojančani ! S to-le našo bratovščino je morda pričel začetek čisto nove, posebne zgodovine naše župnije, če ne vsega Trsta. Danes ni lahko vedeti, kaj bo še sledilo, ali, ako se je v jednem letu obstanka toliko delalo od nas in od nasprotnikov, gotovo postane iz tega še znamenita zgodovina. Vsi Slovenci se ozirajo na nas. Nam pa sedaj ne škodujejo več krivice posvetnih in cerkvenih oblastnij, ampak celo koristile nam bodo : potisnile so nas na pot, kjer bomo zavarovani. Odbor, katerega izvolite danes, bo imel dosti dela in tajnik kateremu izročim ta začetek zgodovine, nadaljeval jo bo v večni spomin narodu. Blagajnik Šošič je kratko razjasnil, da je bilo dohodkov K 61 20. izdatkov K 5170 in sicer K 31'60 za učenje sv. maše, ki pa se ni pela. Kaj hočemo sedaj ? Kdor je zakrivil. da je bil «k zastonj, naj bi povrnil ta znesek. (Klic : Tožimo cerkveno oblast, ki je obljubila, pa ni izpolnila obljube). Od udov, ki niso sami prinesli udnine, se ni pobiralo, ker bratovščina še ni prejela pravil od ško-fijstva. Poročila odbora so udje odobrili. K točki »posamični nasveti« je predlagal Ahtik, naj se izvrši prej volitev novega odbora, ker dobe tako za predloge več slobode in časa — čeprav tlo jutri. Predlog pa je padel. Katalan je poročal, kako se je župnik pogovarjal z dopisnikom umazanega »Gaz-zettina« ter imenoval našo bratovščino »famozno«. Niti župnik, niti druge cerkvene oblasti \iiso prigovarjale taki nezaslišani pisavi. Nas pač ne marajo. Predlagal, je zatorej to-le resolucijo : „Obrni zbor »Bratovščine sv. Cirila in Metodija v Rojanuobdržati dne 7. julija 1901. v prostorih »Konsumnega dručtva*, sklenil je, da se nalagj novemu predsedništvu, da napravi premembo pravil v smislu sedanjih odnošajev, ker je večina društvenikov prestvpila v katoliški slovenski unijatski obred-. Goduik je potem razložil, kako so nas vsi zapustili. Župnik pa dela kakor da nima ne srca ne duše. Ako ga smatrajo cerkvene oblasti dobrim pastirjem, vzamejo naj ga na škofijstvo, nam pa prizanescjo. Jaz pa pravim: Ali proč on, ali proč mi! Ali župljani smo storili vse : prirejali shode, pisarili, hodili v avdijenco... Kaj je pomagalo? On pa se sprehaja po cesti in delati pa morata — kapelana ! Nobeden mu ne more nič. Koliko lepega znamo o njem, a mi molčimo ; samo politične grehe mu očitamo ! Naše pritožbe so zastonj. Predlagam to-le resolucijo : „Občni zbor »Bratovščine sv. Cirila iti Metoda v Rojanu«, obdržavan dne 7. julija 1001. v jtrostori/i »Konsumnega društva« o Rojanu v prisotnosti 150 2u pijano v, je sklenil, da »Bratovščina* od sedaj naprej noče imeti nobenega dotiki jaja in r nobenih stvareh z g. župnikom Jurizzo Ob tej priliki se je oglasil prč. gosp. kapelan Škabar. Pojasniti je hotel, od ko Ji prihaja, da otroci kolnejo in se pretepajo po ulicah. Župnik ni kriv na tem. Veronauk v šoli imata kapelana. Govornik si je svest, da je delal, kar je mogel na slov. oddelku, na laškem pa ne ve, kako je ! Da pa je tam pouk težaven, je gotovo, ker govornik sam je letos vzel več otrok iz laške šole.... ter jih je v slovenskem oddelku poučeval veronauk, ker drugače bi ne prišli nikdar do tega, da bi bili zdreli za sv. obhajilo. (Ogorčenje.) V štirih mesecih pa so že znali toliko. Stariši so krivi, ako otrok nič ne zna, ker ga 2>oši-Ijajo v laški oddelek. Katalan je pribil, da je g. kapelan pac slabo opral župnika. Ravno to, kar smo slišali sedaj-le, potrjuje živo, kako nespametno je, ako se slovenski pouk opušča. Župni-kova politika se bo sla bo izplačevala. Ahtik je omenil, da je že res, da nekteri roditelji grešijo, a kaj moremo tirjati od očeta, ki odhaja zgodaj na delo in se pozno zvečer vrača domov. Otroke pošilja pač v šolo, a za poučevanje so poklicani potem drugi — »pedagogi«. Za krščanski nauk pa j e o d g o v o r e n v s a k a k o župnik. Umevno je, da nezaveden oče pošilja otroka tja, kamor ga silijo »gospodje« ; neopravičljivo pa je, da tisti, ki bi morali skrbeti zh vzgojo v vsej župniji, puščajo otroke klatit se po ulicah brez pouka. Škabar: Priznavam, ker sem se sam prepričal in tudi pošteno kaznoval nektere otroke, ki so grdo kleli po laški ; ne vem pa, so-li bili slovenski ali laški otroci ; izgovarjali pa so se po slovenski. Ahtik: Torej so to Lahi slovenskih sta-rišev. Mislim pa, tla so morali biti to otroci, ki ne hodijo niti v šolo in za take bi moral biti v cerkvi krščanski nauk. Sošič: Pa ga ni in ga ni. Povejte inif kdo ga je slišal kedaj ? Nekdaj pod Thalerjem, je bil vsako nedeljo, J u r i z z a gaje odpravil. Ni ga, pa ga ni. Škabar: Govorilo se je o tem, da od škofijstva še ui pravil. No, jaz mislim, da so pravila pač Vaša in naj bi šel kdo prepričat se, kje tičijo... Godnik : Pred dvemi mesci smo prosili škofijstvo, naj jih vrne, odobrena ali neodobrena, a jih ni nazaj. Trošt: Pravila so bila izročena škofu, da jih odobri. Ker pa nimajo na škofijstvu veselja, da bi jih podpisali, in z ozirom na-to, da smo že jedenkrat sklenili ali — ali, predlagam da sprejmete Katalanovo resolucijo. Kap. Škabar : Jaz pa le mislim, tla se bi prej pač šlo še jedenkrat doli in zahtevalo pravila. Godnik: Niina volje jih dati. Pisali smo celo dvakrat, ali nič. Kdor je za to, da se sprejme resolucija... (Klici: Vsi, vsi!) Vspre-jeta! Bodoči predseduik bo moral gledati, da se stavi v dogovor s križevačkim škofom. Naslednja točka je bila : Volitev novega odbora. Gosp. Trošt: Jaz predlagam ta-leodbor. Predlagatelj je dal predsedniku svoj listek. Predsednik je prečital predlagana imena. V novi odbor so bili izvoljeni per acclamatio-nem vsi prejšnji odborniki izvzemši tajnika in je bil g. Trošt na novo izvoljen. Predsednik g. Goduik se je zahvalil na zaupanju ter zaključil občni zbor. Razburjenje pa, ki je trajalo mej vsem zborovanjem, je nadaljevalo še dolgo potem v privatnih razgovorih. To je bil prere^en memento cerkveni oblasti... Stavka v svetoivanski stiskalnici olja Jeansoalin, Luzzatti & C. Ravnatelj tovarne je povabil k sebi policijskega komisarja Cafuto. kateremu je povedal, da ne zviša delavcem plače več nego za 20' .stot. vsakemu oludne se je podal na pokopališče, na ▼edajo? Kaj še! Sicer bi ne skrivali dotičnih grol> svoje matere, kamor je pokleknil z na-puši«- |h» omarah in druži h sličnih prostorih, meoom, da se tam zastrupi. Neka žena pa ga j samo da jih nihče ne vidi in da se morda ne j« zapazila, ko je hotel popiti strup, skočila zameri kakšnemu drttgorodcu, ki bi slučajno je k njemu ter mu izbila steklenko iz roke. prišel v g stilno in ki morda ne vidi rad ta- Mladeneč pa je bil med tem že nekaj popil, tega društva za vstrajno naklonjenost in podporo tudi v kritičnih trenotkih, ker le vsled tega je bilo društvu omogočeno, da je tako hitro popravilo škodo, ki je bila prizadeta društvu po elementih, označenih že v letnem poročilu. Iz letošnjega polletnega sklepa računov je razvidno, da se je gmotna škoda lanskega leta že za polovico poravnala ; število členov pa se je docela popolnilo, kajti namesto nezadovoljnih izstopivšili udov vpisalo se je do danes drugih 188 novih členov. rekov, nego je gospod kanonik Karlin storil, kakor je moral storiti kakor sin naroda slovenskega. Delavcev je sedaj na delu 140. Vesti iz ostale Primorske. X Otvoritev planinske koče kih pušie. Skratka: boji se, da bi izgubil ta vsled česar je poklicala druge ljudi na po- n a Krnu 2246 m. Soška podružnica »Slo- ^ ^ ^ prefivgerajšnjilI kega redkega gosta, medtem ko se niti ne kater, so ga spravili v koč.jo .n ga venskega plan.nskega društva, je dogradila' ^ ^ geiieraU,eg;1 konzula iz EMuad»rj* meni za t i, da je iz sebičnih namenov sil od- odpeljali v bolnišnico. Zdravnik mu je izpral na Krnu svojo kočo, društvo pridobi s tem 16. planinsko napravo v svojo last. Slavnost strat.il pušico ter se s tem silno pregrešil želodec in ga rešil iz nevarnosti. proti narodnosti svoji in tudi proti svojim Nesreča na tramwayn. Na obrežju , otvoritve bo v ponedeljek, dne 5. avgusta skoraj izključno slovenskim gostom, ki ga Grumula je vozil neki voz tako blizu tram- j ob 10. uri dopoludne. Na Krn vodijo z go- gm t no podpirajo in ne oporekajo temu le wa.Vil- K katerim seje srečal, da je zadel ob riške strani pota iz Tolmina'in iz Kobarida. zato k« r s . _ prepu-tljivi. Neki g -«podar »prevodnika, ki je stal na strani na podno- Kranjskim udeležnikom priporoča odbor »Slo- teh tro^tilen. ki se ima na svojem blagostanju žniku, razdeljnjč vozne listke, in ga zvrnil venskega planinskega društva« prelepo par- zahvaliti le slovenskim gostom, je zapovedal na tla- Po *** sprevodnik ni zvalil s tijo, ki vodi v 7 urah hoda iz Bohinja tja svojemu krčmarju, da mora puškso odstraoiti, podnožnika na cesto, kjer bi bil lahko prišel na Krn. Odpeljejo se izletniki v soboto 3. ker da ta odganja goste. Ni li to pretirana. ImmJ kolesa jednega ali druaega voza. Na avgusta popoludne ob 4. uri v Lesce, od tu da ne rečem : brezmejna sebičnost, ki zaslu- njegovo u pitje je zavirač ustavil takoj elek- pa z vozovi v Bohinjsko Bistrico, kjer pre žuie na i strožje obsodbe?! Mi pa ne bodimo trični voz. Sprevodnik, Josip Bertoša iz ulice noče. V nedeljo 4. avgusta se vozijo k jedno . J J J ' - i i*i i \ x* i 1 i j i. • . t. ■ i i . m., in v deževnem vremenu napravjl izlet na budili bolečinah uro oddaljenemu izviru uistrice, od koder ' 1 Brzojavna poročila. Deželna zbora iraliski in kranjski. DUNAJ 19. (B.) »VVr. Ztg.« priobčuje cesarski patent od 18. julija t. 1., s katerim se deželna zbora gališki in kranjski razpu-ščata in se odreja uvedenje novih volitev. Nesreča v rudniku. DUHOVCOV 19. (B.) Včeraj je v Lu-dovikovein rovu ponesrečilo 5 delavcev ru-dokopov in sicer vsled vzbruha plinov. Trije njih so mrtvi in dva težko ranjena. Grozno umorstvo. LONDON 19. (B.) Reuterjeva pisarna m | Ariasa Saneher — potem ko so večkrat ustrelili nanj — predrli in mu potem odrezali ušesa. Storilci so najbrže pristaši stranke, sovražne sedanji vladi v Equadorju. Več tu živečih oseb iz Equadorja je aretiranih. Bolezen grofa Tolstega. PETROGRAD 18. (B.) Neki sotrudnik ruske brzojavne agenture, ki je obiskal bo-lanega grofa Leva Tolstega na njegovem ; posestvu, pripoveduje, da je isti — kljubu prepovedi svojega zdravnika, — dne 10. t. tako popustljivi v nadzorovanju takih pre- ('iuliani št. 10., je tožil _ ------ ---------------------- ------- „ . . j ~ - i. i x„t:i ' ' • ' \ • - - lt n . • » i • n , .. koniu, vsled cesar je kmalu občutil znamenja greškov in za mietavljenju narodnega na predka P° hrbtu, po glavi .n po nogi. Ko mu je v prične iiirna hoja eez planino Crovnac, vo- J • •« i - i i Ana J J , , . . i . * i * i i» v i i i malariie. Bolezen se le silno huisala od dne -ploh, ter kaznujmo primerno vsakogar, kise nekem bližnjem magazinu pomagal najprej (leca med Bogatinom in Kukom tja h koci ^ ^ ^ ^ ^ J ^ „ _ .. izneverja narodnim načelom! nek' pomorski zdravnik in potem zdravnik vrh Krna. Slavnost otvoritve je določena na ' Kdor ne v t »ošteva gesla svoji k svojim ! * zdravniške postaje, so ponesrečenca prepe-; ponedeljek 5. avgusta dopoludne. Istega dne I- i- I 1 -X • - • 1 * -I • i- i . TVJm;«.» shujšal, moči so ga rapidno zapuščale, žila ta greši močno, a še huje oni, ki zlorabljalo Uah v bolnišnico. , se se vrnejo izletniki poljubno preko I olmina J » s k r J J n. , »r i j .-ki-k ! ii . • • tt i i - i ' mu ie utripala do loO krat v minuti. I o ^eslo v svoje k orisu »lovske namene! Zato pa Dražbe premičnin V soboto, dne 20. ali zopet cez Bohinj. L deležnikom partije eez J t 1 U SI no®' Je Posta* f'a se Je >ll° V8akl e dne 15. t. m. mu je bilo nekoliko boljše. Ze naslednjega dne pa je bodimo v tem oziru oprezni in odločni, a ni- julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled Bohinj se je javiti pravočasno oi kdar |M>pustljivi! naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- venskega društva« v Ljubljani, da Tih opazovalec. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : preskrbi vozove in prenočišča. erolio.-ke knjigotržnice več knjig na obro š t v o za B a-bo imelo izreden b 4. po-sle|?i in hišna oprava; ulica Carradori št. v Gorici. Maturo je napravila med drugimi Izpred ličili sodi še. Pred tukajšnjim 1. hišna oprava ; Korzo št. 47. hišna oprava ; | tudi deželnim ska razprava proti Andrej Josipu Žafranu, katera sta kupila od neke 7- uri Bjutraj 24 4- nh * nri popoludne j b i če in Marezige 30.0 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765 6 občni zbor dne 4. avgusta 1901 ob 4. po in jih potem prodala, predno sta jih plačala, ~ Dane8 phma ob 11.10 predp. in ob 10 33 poludne v društvenih prostorih s sledečin kar ne bi bila smela, ker jima je knjigarna F V-i <>seka 448 predpoludn« in ob 4.47 dnevnim redom: 1. Vrolitev otlbora. 2. Vo izročila knjige le jmm! tem pogojem, da osta- p°|»oludne. nejo iste njena lastnina, dokler jih kupovalca popolnoma ne izplačata. Knjigotržnica je Vsprejein /.llliailjih gostov, ki pridejo ovadila tudi svojega agenta Frančiška de pojutranjem na slavnost pevskega društva Ga-ko. kateri da jej je dobil nepoštene kupo- »Kolo«, bo zjutraj ob 6. uri in sicer na ko- valce, samo da dobi provizijo. Ker vrednost lodvoru južne železnice o priliki prihoda d«»tičnih knjig (»tarejših zaostalih iz«lanj) ni pevskega društva »Ljubljana«, in pa ob 10. bila natančno določena, odiožila se je raz- uri in pol i sto ta m, o priliki prihoda »Pev- prava in so se odposlali akti zopet izpraše- skega in glasbenega društva« iz Gorice, valnemu sodniku v natančnejše |x>izve mestu in prepovedano je mina: tristoletnico ustanovljenja te fare ter H relli se je bil svojeČasno v Izoli, kjer je Kolo> v neznane kraje daljnje Italije, ker ni vedela, so darovali : eenjena družina Koinpare 10 K, kaka os<>da jo pričakuje in fK^>dila je, »laje pp. Filip P<.točnik 2 K, Gjuro Vučković 5 Mnogo naj jih pride, da se bodo radovali s ! y v Trstu, Via Piazza vecchia j || (Rosario) št. 1. X i S (uši slraul cerkve sv. Petra). , . . r_ . ..... Konkurenca nemogoča, ker Je blago cerkvi sv. Jerneja. lorej za prihodnjo in ^ ______ drugo ne0 st., Cvek 20 st., Šuman 60 st., lija sodniji. O tej stvari in o še nekih dru- Godina 20 st., Iv. M. Vatovec 4 K 60 st., ir:b grehih Morellija se je vršila včeraj sodna M. Mandi«*' 1 K, N. X. st., A. Tavčer razprava pred tukajšnjim deželnim sodiščem 40 st.. Kodrič Vekoslnv 40 st.. Barkovljan- in je b i ir<>re*-i ljub mec obsojen na 6teden- ski ribič 60 st., Perhav^ 1 K 40 st., Novak sko težko ječo. 60 st., Marsič 40 st., Konjedec 40 st.. J. Kadi |>ohotnega nasilstva obsojen je bil Daneu oO st., F. Ciač 40 st , Bane in Yri- 5'J-letni težak Matej Degrassi iz Izole na 2- siani, 1 K, Babuder 40 st.f Lah, c. in kr. srečnimi stariši, ki moreta biti ponosna tem b jlj, ker jima je bil sin vsikdar odličnj^k. .J Ali bil je tudi vsikdar vnet za blagor in napredek svojega naroda slovenskega. Tak letno težko ječo, Eminenea. minister v ulici Cavana. Sinoči ob 7. uri je korakal |m> ulici C ivana neki čuden možak, a oblečen dokaj izbrano ' ter kričal na ves glas, naj se mu izognejo insp. 40 st., Marusič 40 st. Prisrčna hvala vsem darovateljem. ODBOR pevskega društva »Slava«. Zadruga trgovcev z jestvinami. Ka- vsi, ker da jrre minister jk> ulici. Srečavši kor smo že svoječasno jMtročalij sestavil se je dva redarja, je hotel, da ga pozdravita jk> ' osnovalni tnlbor trgovcev z jestvinami, kateri vojaški, na kar sta ista, vidč, da imata opraviti z jedsim ul>ogim na duhu, }>ozvala Tre-vesa, kateri je namišljenega ministra, s pretvezo, da ga v kočiji |H>pelje v hotel, od ve -del — v norišnico. 7S-letiia /»ljubljenka. Včeraj zjutraj je korakala proti hotelu Evropa grozno našemljena 78-Ietivi starka Evfemija V. Imela je velikanski kiobuk s košatimi, velikimi |»eresi in ogromno japonsko pahljačo, ka- pripravlja pravila za bodočo zadrugo (konsor-cij). Za v nedeljo, dne 21. t. m. je odbor sklical osnovalni občni zbor. ki bo razpravljal o predloženih pravilih. ObČni zbor se bo vršil ob 4. uri pop. v dvorani Mallv, ulica Torrente. Opozarjamo še enkrat naše trgovce, naj se pravočasno pobrigajo za to, da ne l>o tudi v tej zadrugi naš jezik potisnen v kot. Odbor I. pod pokroviteljstvom Njeg. koršnje rabijo ,^ h okra-* sobinih sten, krila pa Vel. stoječega vojaško veteranskega društva naj nam ostane! Zato kličemo tudi njemu, kakor je dopisnik z Opčin zaklical v »Edi-j nosti« tamošnjemu novomašniku gospodu Ukraarju: Ti med narodom boš hodil, Ga v „življenje srečoo" vodil; Hodi m a na strani tudi, Ko so vrag preti mu hu li ! Sred veselja, bolečin Njemu zvest ostani sin. elikanska rastava pohištva in J tapecarij. Izvenredno ugodne 5 U U U cene. U U U i VILJEM DALLA TORKE J v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ • Moje pohištvo donese srečo. ™ I fe Aleksander Levi Minzi Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst —•J TRST t• SfSfSfSfSfSfSt Sf Vesti iz Kranjske- * Blagoslov ljenje vogelnega kamena katoliških zavodov v .S t. V i d u pri Lijubljani se je vršilo minoli torek. Kamen je blagoslovil prevzvišeni kne-zoškof sam. Spominsko listino je prečital dr. Kulavie najprej v latinskem in potem v slovenskem jeziku. Ko je bil kamen {»oložen na svoje mesto, se je vršila ceremonija pritrjevanja s tremi udarci od strani raznih dostojanstvenikov, ki so o tem izuščali primerne izreke. Kakor znamenje časov, naj konstatiramo tu, da je bilo na slovenski zemlji — saj je St. Vid pri Ljubljani mend še na Slovenskem ! — poprej troje latinskih TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea Piazza Rosario št. 2 (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene bres konkurence. ^ ILUSTROVAIJ CEIIL ZAST0N1 IM FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. sga Prodaja vina „Ai Maestri" v ulici Vaktirivo -t 17. < M dane* naprej se prodaje i*tr*ki teran po 3'J nvJ".. /.a na dom po 30 nvč. liter. Rebula iz Brd po 3*2 nvć. liter. Vinski ocet po 12 nvr. liter. Mrzle je«li v velikem izt»oru vedno pripravljene. Pivo I vrste po 20 nvć. liter Na debelo po zelo ugodnih cenah. Konrad Jacopich Piazza Barriera priporoma svojo zalogo jestvin. kolo-nijalij. navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine. nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno, almacijo: J. Mi-cha(up v Trstu, ulica Kossetti št. 12- Nova čevljarnica Fran Benčiča v Trstu, ulica Giulia št. 3. Velika zaloga ohuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago k»kor: podplati, usnje in pripadki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročlio po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože v vseh barvah. Anton Breščak .Durator. Os. kr. priv. tvornica strojev, brizsaluie. čelad, eevij, pasov in prva moravska inelianičiia tkalnica t v ril k t- R. A. SMEKAL-A SmichoT-Praga C2čch pri Prostjevi Moravsko. podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste. s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človek« delati ; izučha lahka in brez maši-nista. Dalje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori Vermorel" po lij kron. nAvstrija" po 20 kron franko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni. lepi in po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — Ugodni plačilni pogoji — Podružnica Spoštovanjem A. S 31 E K A L v Zagrebu. Ugodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izbor NAOČNIKOV v jeklu, nikiu, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičniini lečami od 2b nove. vise. Jfaočniki so zdravniško predpisani. Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče. Termometri za mrzlico, barometri m povekševaine leče po ugodnih cenah. Sprejemajo se poprave. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam se zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali ♦> velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo '2 lončka 3 kron f»0 stot. franko, razpošilja proti predplačilu: ■■■i A. Thierry-ja lekarna ,.Pri angelju varhu" ■■ v Pregradi, Rosjolee Platina (Rohitsch-Sauerbruii). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleischmarkt 1. — BUDA PEST: Lekarnar L pl. Toruk in l»r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miltelbach. Na drobno se vdobtva povsod. Delavnica za popravljanje vsakovrstnih strojev. motoijev na plin in brizgalnic vseh vr>t. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck & C. v Trstu, ulica Bclvedere št. Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek t Trstu, via della Pieti št. 35. i/vršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšpga do najlepšega in kompliciranega dela. Ivan Seipulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST OOOOOOi Albert Brosch Trst. — Via S. Antoiiio 5. — Trst. Kožnhar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kaj) za civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave z vso točnostjo in skrbjo ter shranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo r jamstvom proti molem in ognju. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.«73-84 priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici » poterjati v naslednjih :.or,n 7)H) (>1 . Glavnica za zavarovanje živenja kakor t»di po deželi, svoio <*<> 31 • decembra i8elcga ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tildi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročita se izvrši točno in po ugodnih c**nah. 1 M. U. Dr. Ant. Zahorsky ^ priporoča svojo jiomoč na |M>rodili, abortih 2 i" vseh ženskih boleznih, kakor: ne-2 re< 1 nos t i v perijodi, krvavenje, beli tok, 2 neredna lega maternice itd., kakor sploh J v vseh slučajih bolezni. ^ Oni i nuje ulica Carin t ia št t. 8. od 1 9-11 i n olago tudi na deželo na del>elo in teljkah, pivo prvega reda. drobno. — Cenike razpošilja fianko. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. PrijH>roča se pri najsolidnejšem delu in Sprejemajo se aboniranja na obed in večerjo, tudi se 6| rejemajo naročbe na dom s točno postrežbo. o zmernimi cenami. IVAN KRŽE Pekarna in sladčičarna MATEJ PERITZ TRST. — Giulia št. 14 — TRST. oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javiti. da *e VINA iz VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi »alogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-•iterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja ▼ resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j» fotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego Ja je vino čisto id naravno, da se sme z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijsld savod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, k£ »o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo moraj*, imeti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novč, Vino iz Kaštelov pri Splitu n 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo..... „ 38 M Belo viDO iz Visa ... „ 40 » Zahtevajte vselej jamstveno znamko. ^ Josip Tami alica Legna št. 6 (Dvoriičo^ Trst. — Piazza S. (i i ovan ni št. — Trst Trgovina s kuhinjski* posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; velik izbor pletenin in lesenega blaga Lesene Priporoča SVOj 3 krat na dan zveži kruh, pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo al: vsakovrstne najfinejše sladeice, nadalje tudi brez gobe. . fina vina v buteljkah in moko v velikem KXXKKKKKKXttK)CKXX izboru Postrežba hitra in točna na dom. „Edinost" se prodaja razven že v karnah tudi J. Kramar Hrast, tobakarna Via Poste nuove (zraven prodajalniee Smo-lars.) znanih taba-v Rojanu in