Posamezna številka 10 vinarjev« Štev. 79. v Lj« v petek, 9. oprite m Leto XLffl. s Velja po pošti: 5 Za oelo leto naprej . , K 28'— sa en meseo „ , . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-— dom: E 24*— 2'-„ 1-70 V Ljubljani na Za celo leto naprej . , za en meseo „ V upravi prejeman mesečno — Sobotna Izdaja: — za celo leto....... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12-— Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ IS „ za trikrat...... 13 ,, za večkrat primeren popust. Poročiti 02031113. Mi, osmrtnica iti: enostolpna peiltvrsta po 2Ivin. • Poslano: ^^^ enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemšl ne-delje ln praznike, ob 5. nri pop. Redna letna priloga Vozni red. B3T Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne =s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 29.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Volska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Uspeh velikonočne bitke. Dunaj, 8. aprila. Uradno sc poroča: V vzhodnih Beskidih žc tedne tra-jajoči trdovratni boji so v bitki med velikonočnimi prazniki dosegli svoj višek. Neprestane ruske napade, posebno na flbeh straneh doline Laborce, kjer je sovražnik zastavil največji del bojnih sil, ki so pred Przemyslom postale proste, smo z zelo znatnimi izgubami za sovražnika v teh dnevih odbili. S protinapadi so nemške in naše čete na višinah zahodno in vzhodno od doline osvojile več močnih ruskih postojank. Četudi boji na tej fronti še niso končani, jc vendar uspeh velikonočne bitke, ki nam je prinesel do 10.000 neranjenili ujetnikov in številni vojni materija!, nesporen. Vzhodno od doline Laborce se vrše v gozdnatem gorovju na posameznih točkah hudi boji. V jugovzhodni Galiciji sc je sem-tertje bil boj s topovi. Na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji je razmeroma mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. P.evolin, 8. aprila. Veliki glavni stan: Na vzhodni fronti ni nobenih dogodkov. Vreme je slabo; pota na ruskem obmejnem ozemlju so v tem času brez temelja. Najvišje vojno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Nemški listi priobčujejo rusko uradno poročilo cd 5. aprila: Na fronti zapadno od Njemena so naše čete 4. aprila no. nekaterih mestih napredovale V Karpatih ie divjal v noči od 4. aprila in naslednjega dne v smeri Bardevo (Bartfeld) hud boj, v katerega je posegla tudi artiljerija in se je bojevalo z bajonetom. BOJI V KARPATIH. Vojaški sotrudnik »Corriere«-a, bržkone general Gatti, pripisuje bojem v Karpatih izredno važnost. Ruski vpad na Ogrsko med Duklo iu Užo-kom sicer ne bo odločilnega pomena, — za Ruse bi bilo eventuelno celo nevarno, čc tu in tam prodro avstrijsko bojno črto — pač pa bi bila stvar dale-kosežnega pomena, če bi prodirali od Črnovic sem. Tu je treba, upoštevati političen pomen; dočim j p. mesca februarja ruski vpad v Sibinj žel pri balkau-sikh država li blagonaklonjeost, pa. vlada sedaj, po napadu na Dardanele, na Balkanu nezaupnost proti Rusiji. Budimpešta, 8. aprila. »A Nap« poroča; Na. celi karpatski fronti trajajo boji od Užoka clo Zborova. Pri Užoku, severno od prelaza so naše čete v čudovito močnih postojankah, iz katerih jih tudi najsilnejši ruski napadi niso mogli pregnati. Že ocl začetka marca Rusi dan za clnevom napadajo, toda vedno brezuspešno. Zahodno od užoškega prelaza se na obeh straneh udeležujejo bojev znatne silo. Vsled naše uspešne ofenzive so "Ruši zopet, zbrali velike bojne sile. N' dolini Laborce smo ustavili Ruse daleč čez Uomono. Sovražnik jc dalj časa poizkušal, cla bi na clu-klanski nižini pridobil na prostoru v smeri proti Barcievu, pa je te poizkuse kmalu ustavil. »Neue Fretč Prep.se« poroča: Zahodno od. prelaza. Duklo so Rusi dne 5. t. m. prekoračili ogrsko mojo in zasedli mal obmejni kraj Cigelko, ki leži 15 km severozahodno od Bardeva. Iz bojev minolega tedna pa že vemo, da je rusko prodiranje v smeri proti Bardevu brezuspešno. Na tej točki tedaj ne napadajo, nasprotno, mi smo jih vrgli iz njihovih postojank okoli Szcmelnye. Sovražnik jc sedaj zbral vse svoje sile proti našim pcsiojankam jugovzhodno od prelaza Dukle. '."sled velike premoči smo morali 5. t. m. zapustiti nekaj manjših krajev. Budimpešta, 8. aprila. Vojni poročevalec •••Az Esta.- poroča s severnega bojišča: Včeraj sem srečal večje število ruskih ujetnikov iz zadnje bitke v Karpatih, ki so vsi pod znanim sivezelenim plaščem brez izjeme nosi'i civilne obleke. Ujetniki so pripovedovali. da so dobili ie čepice in suknje, ko so jih uvrstili v armado. S puško na bojni črti ni niti oborožen vsak ruski vojak. Rusi polože v vsak strelski jarek toliko pušk, koliko je za vojake v njih potrebno. Kadar vojake v strelskih jarkih menjavajo, zapuste vojaki jarke, puške pa puste v njih. Budimpešta, 8. aprila. »A Nap« poroča iz Karpatov: Rusi z velikimi napori poizkušajo zopet osvojiti v dolini Laborce izgubljene postojanke in izenačiti pritisk naših čet. V dolini Ontla-ve sc je posrečilo sovražniku vzeti nekatera brezpomembna opirališča. Boji trajajo dalje. Odločitve šp ni nikjer. Iz bojev v ponedeljek so pripeljali v Homono več tisoč ujetnikov, odkoder jih bodo spravili v notranjost države. DOLINA LABORCE. Dolina Laborce je zadnji čas } .;;o-liščc najhujših karpatskih bojev. La-borca izvira v Karpatih, t i k južno od ogrske meje pri Czeremchi, ki leži že ua galiških tleh. Od izvira do Homono okoli 70 km dolga dolina je tukaj zelo ozka. Obdajajo jo 400 do 700 m visoke višine. Pri Homoni se dolina razširi, pri Barko (jugozahodno ocl Uomonej pa. zopet zoži. Od Bark so dolina polagoma razširi do ti km in preide pri >"a-gymihaly v ravnino. BITKA PR? ZBOROVEM. Sledeče poročilo posnemamo po slovaškem dopisu, priobčenem v nedeljski številki praških : Narodnih Listov-. Zanimivo je tembolj, ker so imenovani l.roji na severnem Ogrskem v slovaškem jeziku, da tako vendar enkrat čujemo ona krajevna imena, ki sc dan za dnem imenujejo v raznih vojnih poročilih, tako, kakor jih govori narod, ki b«va tamkaj, namreč Slovaki, nc pa onih madžarskih skovank, ki smo jih bili izključno navajeni doslej. Dopisnik pravi: Madžarski časopisi priobčujejo plastične opise bojev, ki se odigravajo v šariški (madž. ■ »oroški •<) in zemplinski županiji, torej na našem, slovaškem ozemlju, po besedi in kulturno češkoslovanskem. Ne samo Poljaki in Rusini, temveč tudi mi okušamo neposredno strašne učinke svetovne vojne. Iz dukelske nižine vodi krasna dolina k reki Ondavi, ki teče skozi ;:,nano Makovieo. Makoviško pogorje deli Ondavo od reke Tople. Obe rečici tečete vzporedno severovzhodno, od Kurima in Duplina dalje pa proti jugu ter se združujete pod Vranovim (madž. -Varanno- ) ter se izlivata, v Rod rog na madžarskem ozemlju. Zemljepisna razdalja med Bardiovim (madž. Bartfa«, nem. ■ Bartfeld-j in du-keiskim prelazom na eni ter Strepkovim (madž. >-Sztrokpo-::} na drugi strani ni velika, vmes leži edino le Mako-iijko pogorje.; visoko 600 do 700 metrov in gozdnato. Vse ceste in pota vodijo ob rekah, ob gorskem podnožju. Naše čo.ie obvladujejo doline in ccsle z vrhov, to dobro utrjene in imajo za seboj razmerno gosto mrežo dobrih cest. Rusi morejo dobivati ceslo za cesto le tako, cla skušajo osvajati operacijske točke, da z njih iz nižine na-skakujajo naše postojanke. Stralegične in lakiične kretnje ruskih čet so silno težavne in zato ni čuda, da morejo napredovati le počasi in da imajo velike izgube. Doslej smo vedno culi, da se Rusi bojujejo pri Dukli, Lupkovem, Užoku itd. S tem pa ni povedano, da so sc bojevali samo za prehod čez prelaze, kajti zavzeti morajo tu, ako hočejo napredovati, vse strategično važne višine, vse steze, pota in ceste, po« leg tega pa tudi vse okope, utrdbe in dobre pozicije za topništvo. V ta namen morajo posekavati cele gozde. Pijonirji imajo tu težko in nevarno delo. Rusi prodirajo proti Saryšu (madž. Saros ) z dvema kolonama: čez Maguro malostovsko in Rege-tovko pri Zborovem (madž. Zbor o j in če z Dolnjo Poljanko (madž. Also Pago-ny<0 in Šmiino, potem pa čez dukelsko kotlino na Svidnik (madž. - Felso« in Al-soszvidnik ), odtam ob Ondavi nizdol čez Orlik, Mirošov, Poljanko proti Zborovemu in na jug proti Dupilnu (madž. Banya-volgy< j in Strokpovemu. V Zborovo vodijo iz Poljske tri ceste. Mala slovaška vas je vozlišče cest v Bardiov, kjer se konča železnica, ki vodi iz Prešovega (madž, ; -Eperies«), Za Zborov sc bije v zadnjem času ne* prestan trdovraten boj. Samo 34 ur jc trajalo prostovoljno premirje v bojih na Makov iškem pogorju. Bilo je to minuli četrtek. Rusi so tedaj popolnjevali svoje razredčene vrste in v petek se je začel boj ob gornjem teku Ondave nanovo z vso silo. Madžarski listi pišejo, da Rusi zbirajo v tem kraju velikanske mase vojske in da hočejo za vsako ceno osvojiti Zborov, oziroma železniško progo B."rdiov-Prcšov, Najbrž pa jim nc gre za to, da bi prodrli s svojimi masami do Prešovega, dokler bi ne zavzeli odseka Lupkov Užok. temveč bi najbrž hoteli pretrgati promet na železnici iz Prešovega v Bardiov. Minuli petek so se začeli boji okoli Zborovega nanovo in več hiš ie že zgorelo. Stare kurije (plemiške hiše), ostanki iz Rakocovske dobe, so popolnoma razdejane. Dvorec Rakoczijev, ki ga je zgradil Jurij Rakoczi in je last rodbine ErdSdov, je uničen. Granate so pokončne tudi onih /nanih fto lip, pod katerimi jc pisal Rakoczi svoja pisma (Datum Zborowiae sub centom tiliis). Istočasno jc hrumel boj v vzhodni smeri pred semeiniškimi vrhovi. Povsod so napadali Rusi z veliko premočjo. i"op proti topu, mož proti možu. Boj se je bil za sedem vrhov tega pogorja, ki obvladujejo proti jugu vso okolico. V več postopnih vrstah so Rusi naskakovalj naše postojanke. Vse zastonj. Toda Rusi niso UUKUjSKu (Piše dr. R. pl. Gradov lin]. 3. Spomini na svetovno vojno. Ne pričakujte, da Vam morebiti sedaj raštejem vso ie sedaj velikansko literaturo o svetovni vojni, tudi Vam nočem podati osebnih spominov onih, ki so se udeležili sedanjih zgodovinskih bojev slovenskih fantov; morda nam še vstane talent, ki bo, kakor ie to storil na vzoren način -1 e r n e j pl. Andrej k s glede bosanske okupacijo, združil vso to velikansko snov sedanjih bojev v delo o Slovenskih fantih ^ svetovni vojni«. Kar Vam hočem danes povedati, to jc kratek opis onih spominskih predmetov, !-i jih vidite v naši prestolici v vseh izložbe.h galanterijskih in umetniških prodajaln, v trgovinah s papirjem, z zlatnino, da, celo v fflanufakttimi stroki. Povsod je dala vojna s svojimi veliki-mi dogodki nove ideje in pogone. Naj pred vsem omenim vojne znake. Njih i ie že in oni i ne bas redki na- biralci, ki jih kupujejo za spomin, bodo toorrii zrložiti lepe svote. ' rvo mesto med vojnimi znaki zavzela tudi sedaj šečrno-žoltikriž, ofi- ! cijelni znak osrednjega urada za vojno skrb i (Kriegsfiirsorgeamt). Pred mnogimi meseci ' jc bil izdan in sc je mahoma priljubit Du-I najčanom. Jc io črnoemaiHran križ v zla ! lem ozadju, ki tvori vsled štirih delov čr-| nega križa zopet križ zase, — v sredi pa ! se sveti beli križ v rudečem ščitu — grb mesta. Dunaja. To znamenje, mišljeno prvotno ie kot breža za dame in kokarda v gumbnic.e gospodov, je prešlo naglo na druge predmete: kravalne igle, zapestnice, prstane, uhane, na denarnice, na pisalni papir itd. Na Dunaju so v kratkem prodali 300.000 kosov tega. križa. Ker stane, posamezni kos 2 K je na la način došlo več kot pol miljona kron za vojno skrb. A šc druge predmete jc izdal osrednji urad za vojno r-krb. Omenim predvsem dva križca (prvi: bel z rudečim robom, drugi rumen s črnim robom, v sredi njih ccsarsrti grb), ki sta se tudi zelo priljubila Dunajča-nom; potem takozvaiii Hubertusov križ (Huberluskreuz), križ i - zelenega c maji a s srebnimi jelenovimi rogovi, v sredi cesarski orel. Pri ostalih spominskih znakih, ki gredo, kakor sem že zgoraj omenil, v stotino, se poroja kaj rad motiv bojujočih se vladarjev, v zadnjem času jc videti na teh predmetih poleg našega in nemškega cesarja tudi podobo turškega sultana. Sploh so se — tempora mutantur — turški znaki zelo omilili Dunajčanom; nosijo se v oo- dobi zastavic iz rdečega ali zelenega cmajla s srebrno zvezdo in polumescem. Kombinacije avstrijskih, ogrskih, nemških la- | in turških zastav so posebno za brože pri-; ljubljene; avstrijski orel, nemški železni | križ, seveda v primerni varijaciji ie več-! krat posnel; rado sc kupuje tudi znamenje j rdečega križa. V najnovejšem času se kaj ; radi posnemajo avirijski vojaški redovi, se-i veda v obliki, ki nima preveč podobnosti r njimi; vsi ti ijdelki so okusno narejeni in sc dobe za zmerno ceno (2—4 K). Kol posebnost naj še omenim, da se med znaki porajajo ravnokar tudi enoglavi poljski orel, grb kraljevstva Poljskega, kakor tudi posebni od poljskega pomožnega odbor?. izdani emblemi in kokarde. Čc primerjam lo velikansko industrijo vojnih spominskih znakov z našimi domačinu razmerami, postanem mahoma nekam otožen: zakaj ena sama majhna kokarda v slovenskih in cesarskih barvah, lo jc vse, kir sc dobi v (cm oziru v Ljubljani, in še lo težko. Kako bi bili naši vojaki veseli, ko bi dobili v spomin znake ki jih spominjajo zajedno na cesarja in domovino! Ali bi nc bilo mogoče združiti v primernem trajnem znaku avstrijsko in slovensko misel kot spomin na zvestobo Slovencev v tem svetovnem boju? (n. pr. kranjski deželni grb v črnorumenem krogu, ali avstrijski dvo-glavi orel, obdan ocl kroga v slovenskih barvah?) Podvzcfni trgovec, ki bi te znake /-aložil, bi napravil gotovo lepo kupčijo ž njimi, prepričan sem. da bi mu v kratkem pošli. V eni stvari pa moram reči, da se nam ni treba nikakor skrivali in sramovati pred drugim svetom. To so naše vojne razglednice. One, ki jih je izdal Rdeči križ za Kranjsko so, v kolikor so izvršene v bar-vetisku, res prvovrstne in tudi že povečini razprodane. Ali veliko premalo znane in cenjene so razglednice, ki jih izdaja pod naslovom - Vojska v slikah uprava »llu-strovanega Glasnika«. Posebno III. vrsto, •ki je ;zJla za Velikonoč, vsakomur kar naj-topleie priporočam. Četudi jc tehnika oblike našnn skromnim razmeram primerna, vendar je umstveno in umetniško jedro teh slik mnogokrat globlje in lepše nego na oficijeinih dunajskih vojnih kartah. Imenitna jc bila misel, vpodobiti prekrasne Gregorčičeve verze o vojni, o ločitvi, o skrbi za daljnega dragega. Te slike so nekaj tako globokega in obenem pristno narodnega, da jih vsakemu slovenskemu inteligentu najtopleje priporočam. Se več takih slik nam jc treba. Naj bi sc prelepa pesem: >Za dom med bojni grom kitica za kitico primerno vpodobila v IV. zbirki. Tudi Koses-kega pesem Kdo jc mar? časa s 1. kitico svojega ilustratorja, — in last — not Icast. —- Naša večnolepa marzeijcza: -Naprej!*; popuščali in vedno so pošiljali nove čete proti našim. Napadali so srdito in včasih so dospeli že do naših zakopov. Tedaj so se naši vrgli na sovražnika in boj na bajoj net jc trajal cele ure. Šele proti večeru jc nekoliko potihnil boj, da bi se potem ponoči ponovil že srditeje. Na zborovskem pokopališču se je posrečilo Rusom, cla so vzdržali vas. Pri Zborovcm se je videl zelo lep topniški boj. Ponoči so naše čete v Zborovem in v podoiju omenjenih sedmih vrhuncev izvršile bajonetni proti-naskok. Tedaj jc vsa vas vzplamtela v ognju. Hiše, gospodarska poslopja, seno, slama, hlevi, deli gozdov, vse je začelo goreti in je razsvetljevalo grozno tragedijo, ki se je odigravala tu. Končno so se po večurnih bojih morali na nekaterih mestih Rusi umakniti, puščajoč za seboj cele lieka-tombe mrtvih in ranjenih. Mrtvecev se je nagomililo toliko, da Litovskaja Rttsj < poroča, da so iz Osovjeca popolnoma odstranili civilno prebivalstvo; en del se je napotil v Bjelostok, drugi so šli v Sakolke, Grodno in Vilno. Z druge ruske strani se pa trdi, da se zdi, da žele Nemci Osovjec izločiti iz območja slojih operacij. URADNI PODATKI O DOSEDANJIH SKUPNIH OPERACIJAH AVSTRIJSKE IN NEMŠKE ARMADE. Dunaj, 8. aprila. (Kor. urad.) Iz v ojnega časnikarskega stana se poroča: V nobeni vojski dveh velesil proti skupnemu sovražniku ni obstojalo glede na operacije tako soglasje, taka spojitev obeh armad, kakor v vojski 191415 pri nemških in av-streogrskih armadah. Neglede na narodnost sc mešajo nemške in avstroogrske čete, kakor to zahteva vojaški položaj po edinem merodajnem velikem načelu, da so porazi skupen sovražnik. Popolna sloga v vseh vojaških odredbah se ne razteza samo na skupnost operacij, mar,več se izraža tudi v izdaji povelj na vzhodnem bojišču. Dejsivo, da so se nahajale c. in kr. čete pod nemškim poveljstvom, kjer so zvesto in požrtvovalno vršile svojo dolžnost, tvori pač najlepši irenutek v tem težavnem boju, ki ga morata zdaj izvojskovaci Avstroogr-ska in Nemčija. Kako da se je tu na vzhodu razvilo polagoma poveljevanje z ozirom na zahteve vojnega položaja, razvidi-mo najboljše, če si ogledamo razvoj vojnih dogodkov. Ko se je pričela vojska, smo imeli prav za prav na vzhodu dve ločeni bojišči, vzhodno prusko in južno. Na nemški strani ie krila Šlezijo Woerschova armadna skupina, h kateri se je pridružila avstroogrska Kummerjeva armadna skupina. Dogodki pri Lublinu so se tako razvili, da je bil potreben skupen nastop obeh armadnih skupin. Koncem avgusta smo videli prvič nemške čete, ki so se ramo ob rami s svojimi zavezniki pod avstroogrskim poveljstvom bojevale s tisto preizkušeno hrabrostjo, ki odgovarja tradiciji nemške armade. V bodočem oddelku vojske se je izvedla prva velika skupna operacija s Hindenburgoro; Woerschova armadna skupina je tvorila desno krilo te Iiindenburgove armade; oja-čena je bila z mnogoštevilnimi avstroogr-skimi jezdeci, med njimi izvrsten kavale-rijski zbor Hauer. Avstroogrske čete so se primerno vojnemu položaju postavile pod nemško poveljstvo. Ko se je po nastopu ruskega parnega valjarja moral Hindenburg izogniti proti severu, so sledili avstro-ogrski jezdeci zvesto sledovom starega leva s severa in so skupno z nemško ka-valerijo tako vzorno prikrivali njegovo umikanje, da so tu Rusi kmalu izgubili popolnoma stik. Medtem ko je Hindenburg nanovo razvrstil na severu svoje čete, je potegnila Danklova armada Ruse za seboj, vrgla se je avstroogrska Bohm-Ermollijeva tja in je postavila znani zid v obrambo pruske Šlezije; Bohm-Ermollijeva armada se je podredila Woerschevi armadni skupini. Poveljeval je tej združeni nemško-avstrij-ski bojni sili general pl. Woersch, ki je bil svojčas zopet podrejen avstroogrskemu vojnemu vodstvo, kar je bilo tudi zato ura-Ijivo, ker je bila Hindenburgova armada veliko-preoddaljena, da bi se ji bilo od tam poveljevalo. Tudi tu vidimo, kako natančno se je uredilo poveljstvo z ozirom na vsakočasno potrebo. Nemške in avstroogrske čete so se zopet spojile, ko je nadvojvoda Jožef Ferdinand navalil na Ruse. Takrat so se nahajale nemške čete v Rothovi armadni skupini. Vztrajno in požrtvovalno so krile njegovo desno krilo. Hraber odpor Ncmcev pri Rajbrotu in v krvavi bitki pri Limanovi-Lapanovu ni malo pripomogel, da se je v tem morilnem boju dosegel tako sijajen uspeh. V tisti strašni moriji, ko so Rusi s silovitimi množicami ljudi zopet in zopet poizkušali prodreti s splošnim naskokom na Rothovo armadno skupino, se je jasno pokazalo, da pojem ramo ob rami ni zgolj puhlica, marveč beseda, ki je da-lekosežnega pomena. V mnogoterih krvavih bojih, ko je nemška kri poleg krvi cesarskih lovcev, Mažarov in drugih avstrijskih polkov rdečila karpaisko zemljo, je nastalo listo trdno orožno bralstvo, ko so Ne mci, Avstrijci in Ogri napeli vse svoje sile. da so si vzajemno pomagali. Skupno prelita kri je najtrdnejša vez, ki veže nemško in avstroogrsk o armado. Ko se je v nadaljnjem razvoju vojnih dogodkov pokazalo, da se mora gostejše zasesti karpatska bojna črta, se je med armadama Boroeviča in Pilanzerja uvrstila nemška južna armada, ki so se ji podredile tudi tiste avstroogrske bojne sile, ki so dotakrat tisto črto varovale; naravno se je podredila nemška južna armada avstroogrskemu vojnemu vodstvu. Dejstvo, da se poveljstvo raztegne do take skrajne točke, najboljše dokazuje, da vlada popolna sloga med obema armadama. Fna armada, ena generaliteta, en častniški zbor in oboroženo ljudstvo, ki s puško v trdi pesti stoji za njimi, vsi od najvišjega armadnega voditelja do zadnjega vojaka v najsprednejših strelskih jarkih vedno presinjeni edine misli: Vreči se mora sovražnik, da nastane iz krvave setve popolna zmaga, sijajen mir v blagor in v napredek Avstroogrske in njene zveste zaveznice Nemčije. PRESTOLONASLEDNIK iN MARŠAL FRIDERIK NA RUSKO-POLJSKEM. Dunaj, 8. aprila. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Vrhovni poveljnik maršal nadvojvoda Friderik in prestolonaslednik Kari Franc Jožef sta zadnje dni prepotovala od nas zasedeno ozemlje Ruske Poljske. Vrhovni poveljnik se je prepričal o izbornem zadržanju in dobrem razpoloženju naših čet. Pregledal je tudi tehnične naprave. Na večjih poštah je sp>ejel uglpdne prebivalce in se ž njimi razgovarjal. Posebno je opozarjal na važnost obdelovanja polja. KOLIKO RUSKIH ČASTNIKOV JE PADLO V BITKI OB MAZURSKIH JEZERIH. Bern, 8. aprila. Zadnji seznam o izgubah ruskih častnikov v zimski bitki v Ma-zurih je bil objavljen 28. marca. V tej zimski bitki so padli 3 generali (generalni poročniki in generalni majorji), 11 polkovnikov in podpolkovnikov, 19 majorjev, 297 stotnikov, 403 drugi častniki. Ranjenih je bilo 10 generalov (tudi general Bulgakov, zborni poveljnik), 32 polkovnikov in podpolkovnikov, 57 majorjev, 384 stotnikov, 1107 drugih častnikov. Le mal del ranjenih častnikov je ostal v bojni črti. Pogrešajo, oziroma ujetih je bilo 10 polkovnikov in podpolkovnikov, 28 majorjev, 211 stotnikov, 381 drugih častnikov. Izgubili so torej Rusi 733 ubitih, 1587 ranjenih in 630 pogrešanih, skupaj torej 2950 častnikov, kar odgovarja po ruskih razmerah izgubi 180 tisoč vojakov. Pozabiti se ne sme, da je car Nikolaj večkrat prosil častnike, naj se kolikor mogoče čuvajo in da naj ne gredo v najsprednejšo vrsto. XXX PROTI NATOLCEVANJU AVSTRIJCEV. Dunaj, 8. aprila. (Kor. ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Petrograj-ska brzojavna agentura je 4. t. m. poročala: Štab generalisima obvešča, da so v okolici Zaleszczykov Avstrijci ponoči 3. aprila po silovitem obstreljevanju s težkimi topovi udrli v ruske trdnjave in da so bili ob tej priliki usmrteni vsi Rusi. Avstrijce je neposredno nato pregnal protinapad neke ruske stotnije. Ob tej priliki je bil oproščen polkov telefonist, vojak Aleksij Mahakar. Avstrijski vojaki so mu odrezali jezik, ker ni hotel izdati vojaških tajnosti. Generali-sinius mu je podelil red s." Jurija, ga povišal in se mu osebno zahva^" in predlagal carju, naj bi ga nagradil. — Poročilo o mučenju ruskega vojaka je samoobsebi um-Ijivo izmišljeno in očividno obrekovanje, ki naj naše postave mednarodnega prava in človeštva vedno spoštujoče vojskovanje v očeh nevtralnega inozemstva diskrediti-ra in odvrne pozornost od grozot, ki jih iz navade zakrivi ruska soldateska. XXX DVA ARMADNA ZBORA KOLPINGO-VIH SINOV. General, predsedstvo katoliških društev rokodelskih pomočnikov v Kolinu obvešča: Med aktivnimi pomočniki jih je skoraj 60.000 pod zastavami. Število mladih mojstrov, ki so hiteli pod bojne zastave, je tudi velikansko. Skoraj 700 pomočnikov je že odlikovanih z nemškimi ali z avstrijskimi vojnimi odlikovanji za izkazano hrabrost; 1600 jih je umrjo junaške smrti. NOVI RUSKI KOZAKI. Bern, 8. aprila. Zgledu Kalmikov nameravajo slediti tudi Kirgizi, ki hočejo tudi pristopiti h kozakom, Upajo, da pridobe tako enakopravnost z Rusi in pravico, da smejo voliti svoje zastopnike v državno dumo. RUSKI CAR ZA BOLJŠE POSTOPANJE Z UJETNIKI. Berolin, 8. aprila. »Lokalanzeiger« poroča, da je ruski car izclal ukaz, da sc mora z vojnimi ujetniki boljše postopati. CESAR. VILJEM POHVALIL UPRAVO NEMŠKE DRŽAVNE BANKE. Berlin, 8. aprila. (Kor. ur.) Cesar Viljem je iz velikega glavnega stana pisal državnemu kanclerju z ozirom na upravo nemške državne banke, da izraža voditeljem in osobju državne banke največje priznanje. Uioio razpeiMs m mm Horzi. Dunaj, 8. aprila. »Neue Freie Presse« poroča o financijelnem položaju na Dunaju: Važni uspehi avstrijskih čet v karpatski bitki, katere so finančni krogi z veseljem sprejeli, so tem odločnejše vplivali na tendenco na dunajski borzi, ker so tudi uvaže-vali trajno ugodna poročila z berlinskega trga, katera spravljajo v zvezo z mirovnim gibanjem na Angleškem in s poročili o a m e r i k a n s k e m posredovanju za mir. Posebno se je povpraševalo po rentah in vojnem posojilu. Zelo so se zanimali tudi za akcije železne industrije, državnih železnic in posameznih municijskih tvornic. 0lissresjev[ii!je Eeipsie. Budimpešta, 8. aprila. Az Est« poroča iz Bukarešta: Po belgrajskih poročilih je zadnje obstreljevanje v Belgradu napravilo veliko škodo. Na cesto kneza Mihaela in na Balkansko cesto jc padlo veliko krogci. Posebno šrapneli so povzročili velika opu-stošenja. Ena krogla je padla v kavarno Katarina in ubila tri goste. Obstreljevali so avstrijski monitorji. Ko so ladje oddale mnogo strelov, so odplule, ne da bi jih zadele srbske krogle. Ztasiveno slonle v SrDijl. Sofijski »Mir« poroča o zdravstvenih razmerah v Srbiji: Upravitelj in predstojnik misije »Rdečega križa« iz Amerike, dr. Ryan, je izjavil, da bi se mogle v Srbiji epidemične bolezni tako zelo razširiti, da bi utegnila ta mala državica popolnoma izumreti. On je imel v svoji bolnici 2900 bolnikov, od katerih jih je velik del umrl. Epidemične bolezni najhuje razsajajo v Djevdjeliju, Nišu, Belgradu ter Kragujevcu, kjer se sedaj nahaja srbski glavni stan. Torej so v centrih srbskega kulturnega življenja najbolj razširjene nalezljive bolezni. Zlasti bedno je stanje žen in otrok, ki jih ne sprejemajo v bolnice. Zato je sir Lypton prosil javno mnenje na Angleškem, da se čim prej pomore tej državi, ki toliko trpi vsiecl epidemij. SiMo-ligorski spor. Pariški krogi še nimajo potrdila, da je srbsko-bolgarski mejni spor poravnan. »Temps« prinaša iz Niša: »Glavni namen bolgarskega vpada v Srbijo je bil ta, da se razdere železniška zveza med Solunom in Štipom. Most čez Vardar je res nekoliko poškodovan. V zadnjem času se je po tej progi vozilo mnogo vojnega materiala in živil in tako bi prekinjenje te železniške zveze postalo za srbsko armado zelo obi čutno. Vslaja v Albaniji. Rim, 8. aprila. Listi poročajo, da se vstaši zadnje dni precej živahno gibljejo, kar je najbrže v zvezi z delovanjem bolgarskih prostovoljcev. Vstaši hodijo po celi Albaniji in v bližnji bodočnosti bodo najbrže napadli srbsko in čnogorsko mejo, Vstaške čete, ki štejejo več tisoč mož in imajo topove, so večkrat napadle Drač, ki je zelo trpel vsled obstreljevanja. RUSIJA PRITISKA NA BOLGARIJO* Moskva, 8. aprila. »Ruske Vjedo-mosti« vedo poročati iz petrograjskega diplomatičnega vira, da je ruska vlada Bolgarski garantirala, da dobi od Srbije celo Maceclonijo, če opusti svojo navtralnost v korist entente. (?) BOLGARI ZA RUSKI »RDEČI KRIŽ«. Iz Sofije se poroča: V Dedeagaču podpisujejo darove za ruski »Rdeči križ«. Pod-pisovanje traja že več dni ter se vsak dan podpiše krog 1000 levov. Akcijo sta uvedla Kantardžiev in Madžarov. POMANJKANJE MOKE NA BOLGARSKEM. Sofijski »Mir« piše: Kralj je poklonil društvu za pomoč najbednejšim 10.000 kg moke. Ta količina se te dni razdeli med revne sofijske prebivalce. MNOGOŠTEVILNA ODLIKOVANJA NA BOLGARSKEM. Sofija. »Mir« poroča: Nedavno je kralj odlikoval 43 železniških uradnikov radi njihovega vrlega zadržanja začasa vojne, Ta odlikovanja se različno komentirajo. Memlrl moiiarfilslov m Periagalskem. Kodanj, 8. aprila. Madridski »E1 Libc-ral« poroča: V Bajadosu, Braganzi, Cha-vezu in Bradi so proglasili portugalski ro-jalisti (privrženci kralja) revolucijo, (ne republiko, kakor je nedavno pretvoril v nekem tozadevnem našem poročilu zlobni tiskarski škrat besedo revolucijo. Sploh je pa to lahko vsak razvidel, kdor ve, da ro-jalisti nikjer ne proglašajo republike), h Oporta so odrinile čete v Chavez. KRALJ MANUEL NA ŠPANSKEM. Berlin, 8. aprila. Pariški »Herold« poroča iz Madrida: V Ocorlo je došel portugalski vojni minister Castro. Oportska posadka je odrinila proti monarhistoin, ki se zbirajo v Bradi in v Chavezu. Trdi se, da se je pripeljal 26. marca bivši portugalski kralj Manuel na nekem nevtralnem parni-ku v špansko pristanišče Saniander, Nemško uradno poročilo. Velike francoske izgube. Berof.iu, 8. aprila. Veliki glavni stan; Boji med rekama Maas in Mozel trajajo dalje. Na nižini Woevre vzhodno in ju; žno od Verduna so se izjalovili vsi francoski napadi. Z višine Combres smo s protina* padom pregnali sovražne sile, ki so na posameznih točkah prodrle do naših prvih jarkov. Iz gozda Solouse severno od St. Miliiela proti našim postojankam prodrle bataljone smo z najtežjimi izgubami vrgli zopet nazaj v gozd. V gozdu Ailly so v teku ljuti boji, ki se vrše čisto blizu. V gozdu zahodno od Apromonta so se vrgle naše čete za sovražnikom, ki je brez uspeha napadel. Štirje napadi na postojanke severno od Flirey-a kakor tudi dva večerna napada zahodno od gozda Pretre so se z zelo težkimi izgubami zrušili v našem ognju. Trije nočni francoski napadi v gozclu Pretre so se ponesrečili. Skupne izgube Francozov na celi fronti so bile zopet izredno velike, ne daj bi mogel sovražnik zebeležiti le najmanjši uspeh. Pri Rethelu smo prisilili neko sovražno letalo, ki je priletelo iz Pariza, da se jo spustilo na tla. Vodja letala je izjavil, da v Parizu javno še nič ne vedo o francoskih izgubah v bitki v Champagni. Boji na IIartmannsweilerkopfu še trajajo. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Pariz, 8. aprila. Uradno poročilo 6. t. m. ob 3. uri pop.: Včerajšnjemu večernemu poročilu ni ničesar posebnega dostaviti. Južnovzhodno od Vauquois smo se utabo-rili v sovražni utrdbi. V uspešnem boju v gozdu Ailly južnovzhodno od St. Mihiela smo ujeli številne sovražnike in zaplenili poleg strojne puške tudi enega metalca min. Prodirali smo v Bois Bruld vzhodno od gozda Ailly. Severnovzhodno od Regnieville priborjeno ozemlje smo obdržali. Ob 11. uri ponoči: Ta dan imamo zaznamovati pomemben napredek na svoji strani. Vzhodno od Verduna smo si osvojili vas Gussaimvile in pa višine, ki obvladajo tek reke Prne. Dalje južno smo prodirali v smeri proti Maizeray. Obdržali smo svoje osvojene postojanke v gozdu Ailly in smo zavzeli nekaj novih strelskih jarkov. V gozdu Pretre smo imeli nove uspehe. Po izpovedbah ujetnikov smo s svojimi zadnjimi napadi južno od Woewra zaporedoma uničili šest sovražnih bataljonov. Južnovzhodno od Hartmannsweilerkopfa smo vzeli gorski vrh, na katerem je poveljeval neki nemški polkovnik, ki je 26. marca poveljeval eni brigadi. Prodirali smo preko tega vrha in ujeli nekaj ujetnikov. Poročilo generala Frencha. Rotterdam, 8. aprila. General French poroča: Položaj na zahodni fronti je miren. V soboto zjutraj so Angleži razstrelili mino pod nemškim strelskim jarkom pri La Bassee, vsled česar se je porušil jarek v dolžini 100 m. Nemška težka artiljerija je nato pričela močno streljati. Bitka med rekama Maas in Mosel. Berlin, 8. aprila. (Kor. ur.ad) O bojih ,ned rekama Maas in Mosel se poroča iz velikega glavnega stana Wolffovemu uradu: Poročilo 6. aprila je že pokazalo, da se jc šlo v bojih med rekama Maas in Mosel za skupno bitko v velikem skoraj 100 kilometrov obsežnem ozemlju. Posamezni po prostoru ločeni deli skupne postojanke tvorijo menjajoče napadalne točke Francozov in le misel obojestranske obkolitve nemških čet tvori notranjo vez posameznih bojev. Uspeh 6. aprila je bil, da so se izjalovili vsi francoski napadi severnovzhodno in vzhodno ocl Verduna kakor tudi sunki na južno krilo. Kratkotrajni uspeh, ki so ga dosegli Francozi na višini Combres, so vzravnali protinapadi naše pehote in se je zato nahajala višina zvečer v nemški posesti. Noč na 7. aprila je minila tu po teh težavnih, za sovražnika z velikimi izgubami zvezanih bojih mirno; nasprotno je francoska težka artiljerija nemške postojanke na južnem krilu med Flireyem in Moselom obsipavala celo noč z ognjem, na katerega je naša artiljerija uspešno odgovarjala. Artiljerijski ogenj je traial cel dan 7. aprila. Dopoldne se je dognalo, cla so tu strelski jarki močno zasedeni in da se za njimi zbirajo rezerve. Okoli pol i0. ure dopoldne so pričele te sile napadati Bois Mort Mare. Štirikrat so naskočili naše postojanke, a vrženi so bili vselej s težkimi izgubami nazaj. Pred našimi jarki so se nakopičili kupi mrtvih Francozov. Vzhodno od Bois Mort Mare podvzeti francoski napad čez odprlo ozemlje se je že ob pričetku izjalovil v ognju naše artiljerije, napad na levi v Prie-sterv/aldu je napredoval v naše postojanke, kjer se je zlomil v našem ognju. V Bois-de-Aillyju se je posrečilo Bavarcem, da so s protinapadom vdrli v francoske postojanke in da so zavzeli jarke, ki so jih, ko so jih razdrli, zopet zapustili, ker je bila njih posest v prostoru naših postojank brez taktične vrednosti. Na severnem krilu se jc od ranega jutra s težkimi topovi obstreljevala višina Combres, Dopoldne se je tudi tu zopet uncl boj pehote in sicer začetkoma z menjajočim se uspehom, a popoldne so ob končnem uspehu ostali vsi jarki v naših rokah, nakar so Francozi iz-riova namerili na nje ogenj artiljerije. Popoldne se je razširil ogenj artiljerije na naše postojanke, ki se na planoti Woevre strnejo s postojankami severno od Com-bresa. Tudi danes zjutraj so p od v zel i tu Francozi zopet z močnimi silami obsežen napad, ki sc jc pa izjalovil v našem ognju. Dan se je končal z nemškim uspehom na vseh delih bojne črte. Obstreljevanje Verduna. Stockholm, 8, aprila. Tukajšnji listi poročajo iz Pariza, da Nemci pri obstreljevanju Verduna uporabljajo 42 cm topove, Zeppelinovec nad sidrališčem v Dtin-klrchnn. Diinkirchen, 7, aprila. (Ag. »Štefani.«) Preteklo noč je plaval nad tukajšnjim sidrališčem Zeppelinovec. Ker so ga pa zapazile torepdovke, je kmalu izginil v smeri proti nemški črti. Bombardiranje Calaisa. Ženeva, 8. aprila, »Journal de Gcneve« javlja, da že tri tedne prihajajo nemški aeroplani vsak dan nad Calais. Tri dni so metali bombe in poškodovali pristaniške naprave. Novi boji pri Ypernu. Kolin, 8. aprila. »Tyd« poroča iz Sluisa, da so se na celi fronti med Dixmuidenom in Vpernom vneli novi ljuti bofji. Najhujše se bojujejo' pri Lombardzyde, kjer so zavezniki prešli k napadu. Napad podpira angleško brodovje. Napoved nove velike francoske ofenzive. Berolin, 8. aprila. »Lokalanzeiger« poroča iz Rouclaale: Generalisimus Joffre je obiskal v spremstvu podna-eelnika belgijskega generalnega štaba in generala Grossettija postojanke armade kralja Alberta. Neki belgijski polk prostovoljcev je Joffre tako-le nagovoril: Ljubi sobojevniki! Dan naše velike oft nzive, ki naj odloči usodo Belgije je blizu. Sovražnik se pripravlja na trdovraten odpor. Če bo vse dobro šlo, bomo v treh tednih v osrčju Belgije in bomo potegnili meč, da za-clenemo osrčje Nemčije. Bodite pripravljeni na velike žrtve. Nihče nc sme nazaj, ko se bo razlegal klic: »Naprej!« Joffre se poslavlja od svojih otrok. Basel, 6. aprila. Pred 14 dnevi je generalisimus Joffre potreboval za neko nevarno zračno potovanje pet mož. Na poziv se jih je takoj priglasilo dvanajst, od katerih jih je petorico izbral. Zasedli so veselo svoja mesta na letalih, ki so se že pričela premikati. Kar pristopi Joffre, pa jih z ginjenim glasom nagovori: No, glejte, od kedaj pa odhajajo otroci, ne da bi svojega očeta pritisnili na srce? — Pet mladih junakov se je sklonilo z letal, in Joffre jih je po vrsti objel in poljubil. Vse navzoče so polile solze. — Drugi dan se je od Joffrejevih »otrok« vrnil edino eden. Francoski manjka vojašiva. Turin, 9. aprila. »Stanmpa« objavlja pogovor z nekim bivšim ministrom, ki je izjavil, da se Francija ne bo mogla dolgo časa upirati, ker ji manjka moštva. Obletnica izbruha vojske bo prinesla mir. Angleški vojaki se upirajo. Rctterdam, 9, aprila. Domobranski bataljoni v Glasgowu, Dublinu in Belfastu niso hoteli iti na bojišče, zato so jih razpustili. Nov zakonski načrt na Francoskem. Pariz, 8. aprila. (K. u.) »Temps« poroča: Mornariški, zunanji in finančni minister so izdelali zakonski načrt, da se dovoli izredni kredit za plačilo novih ladijskih tovorov, katerih nakup bi bil potreben. Alkohol na Angleškem prepovedan. Kodanj, 8. aprila, »Berlingske Tidende« poročajo iz Londona, da bo na Angleškem vlada splošno prepovedala točenje alkoholnih pijač. Le za pivo bo mogoče prepoved nekoliko omejena. Belgijski begunci. Pariz, 8. aprila. (Kor. urad.) »Temps« poroča, da so ra tisoče belgijskih beguncev v zadnjih tednih prepeljali v južno Francijo. Na Francoskem je skupno 300,000 belgijskih beguncev. Belgijsko slavi je v Londonu. Rotierdam, 8. aprila, Današnji rojstni dan belgijskega kralja so v Londonu slavili z belgijskim dnem. Prirejali so zbirke otrokom belgijskih vojakov. Kanadskim vojakom ne smejo prodajati alkohola, London, 8. aprila. »Times« poročajo iz Toronta: V vežbalnih taborih so prepovedali vsem kantinerjem prodajati vojakom alkohol. Neifia zaplenila 5510 lopov. Berolin, 8. aprila. Dognalo se je, cla znaša število na vzhodu in zahodu zaplenjenih lopov 5510 in sicer okoli .3300 belgijskih, 1300 francoskih, 850 ruskih in 60 angleških. Več sto teh lopov je bilo pri tvrdki Ivrupp in drugih tovarnah popravljenih za naše namene. Ker smo zaplenili tudi veliko množino sovražne municije, žc vporablja-rao te topove. Francozi v NlSu. Solun, 8, aprila. Približno 40 francoskih vojaških zdravnikov in več francoskih pehotnih častnikov je odpotovalo včeraj v Niš. Nemci potopili 14 japonskih iroovskih lomi. Curih, 8. aprila. Japonsko trgovinsko ministrstvo poroča, da so potopile nemške križarke 14 japonskih trgovinskih parnikov. Razna poročila. CENTRUM IZKLJUČIL POSLANCA WETTERLA. Strassburg, 8. aprila. (Kor. ur.) Cen-trumov klub druge alzaško-lotrinške zbornice je včeraj sklenil soglasno, da izključi Wetterla iz kluba. Klub je nadalje sklenil, naj se višje deželno sodišče naprosi, da prouči vprašanje, če more biti Wetterle še član druge zbornice alzaško-lotrinškega deželnega, zbora. AMERIKANSKI NEMCI. Newyork, 9. aprila. Amerikanski Nemci so z 2 mij. dolarjev ustanovili časopis, ki bo branil njih interese. Dnevne novice. -f- Iz seje kranjskega deželnega odbora dne 7. aprila 1915. Navzoči: deželni glavar dr. Šusterič, in deželni odborniki dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Zajec, dr. Triller, baron Apfaltrern. Deželni glavar poroča, da je šla deputa-cija, obstoječa iz kranjskega, goriškega in štajerskega glavarja, 23. marca k ministrskemu predsedniku grofu Sttirgkhu, k ministru za notranje zadeve in poljedelskemu ministru v zadevi aprovizacije prebivalstva, dopustov mož kmečkega stanu zaradi obdelovanja polja, glede varstva delavne živine napram rekvizicijam i. dr. Vlada je obljubila, da se bo po možnosti ozirala na potrebe prebivalstva. — Poročilo deželnega urada o odmeri in pobiranju davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v letu 1914. sc odobri. — Sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 16. februarja 1915, s katerim je bila zavrnjena pritožba Jožefa Kovica, šolskega sluge v Spodnji šiški, proti odpovedi službe se. zaradi pomanjkljivega postopanja razveljavi. — Deželni odbornik dr. Lampe poroča o nadaljevanju obravnave glede vodnih bil Save v Verjah. — Ker manjka v deželi živinozdravnikov, cepljenje prašičev je nujno potrebno, se obrne deželni odbor na vlado, da izposluje od vojaških oblastev dopuste živinozdravnikov, da tisti izpeljejo cepljenje prašičev. f Mletev koruze. Odprava najvišjih cen koruzi in koruzni moki. C. kr. kor. urad objavlja: 9, t. m. je bil objavljen ministrski odlok z 8. aprila 1915, ki izpreminja določila ministrske odredbe z 28. novembra 1914 in odreja, kako se mora mleti koruza. Mleti se mora koruza tako, da se pridobi iz surovine 8c/o koruznega zdroba in 74% koruzne moke, da se razpoložljive zaloge koruze bolj kot dozdaj izkoristijo za prehranitev prebivalstva. Ker se zdaj po koruzni centrali enotno preskrbi prebivalstvo in se uredi po njej tudi cena, odpade potreba, da se vzdržujejo najvišje cene koruzi in koruzni moki ali da se zopet določi. Nova odredba razveljavlja dozdaj veljavne najvišje cene veletrgovini koruze in koruzne moke. — Umrl je v Zagrebu kanonik dr. Feliks S u k , zadet od kapi. Bil je zelo velik prijatelj cerkvene glasbe. Vse svoje premoženje je zapustil v dobrodelne namene. Pokojnik je bil rojen 30. decembra 1845 v Petelinki. župnija Blagovica na Kranjskem. Njegov oče je bil rodom Čeh in inženir, njegova mati Jelena, roj. Pavlic, Slovenka iz Ožbota na Kranjskem. Maturiral je v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob desetih dopoldne. — Umrl je v Zagorju na Pivki gospod M a t e v ž S u š e 1 j, oče domače u čiteljice. 13i I je vzgleden krščanski mož, ki je že smrtno bolan šel volit za našo stranko. Naj v miru počiva! — Slarčevičeva stranka prava (Mi-Jinovci) naznanja, da bo ocl sedaj, ker jc bil dnevnik »Hrvat« oblastveno ustavljen, njeno glasilo tednik »Prijatelj Naroda«, ter se njegova oblika v kratkem poveča. — Tršaški mesarji so ustavili prodajo govedine, kur namestništvo Vii dovolilo, cla bi ceno govejemu mesu zvišali za 16 vinarjev. Namestništvo pa je dotični sklep industrijskega konsor-cija mesarjev z dne 6. t. m. v smislu § 127. obrtnega reda razveljavilo. V Trstu so mnenja, da bo vlada končno vendarle morala dovoliti, da mesarji I cene zvišajo, ali pa gledati, da zadene tudi grosisto in proizvajalce, ne samo mesarjev. — V bojih z Rusi je bil ujet praporščak 27, pešpolka Stanko Velkavrh iz Ljubljane, Lahko ranjen je bil desetnik 97. pešpolka Metod Pegan, ki leži v bolnišnici v Trenčinu na Ogrskem. Kakor se poroča, so v teh bojih zelo trpeli vsi naši domači polki. — Tragična smrt. V Celovcu je v sredo umrl nadporočnik 23, dom. polka Jurij Antonič. Pred kratkim je došel z južnega bojišča na 14 dnevni dopust. Ravnal je neprevidno z brovvningom, ki se je izpro-žil in ga težko ranil. Antonič je bil šele 28 let star in je bil na južnem bojišču odlikovan z vojaško zaslužno svetinjo na traku vojaškega zaslužnega križca. — Cene na dunajskem živinskem trgu so 6. t, m. zopet zelo poskočile. Prignali so 2973 volov pitancev in 1700 kostnjakov; torej 500 komadov več, kakor minuli teden; a prignane je bilo le še premalo živine. Tvornice, ki izdeljujejo konserve, so potrebovale veliko živine; vojna uprava je vzela s trga nad 500 volov, prišli so naku-povat živino tudi živinski trgovci iz Kra-kova iz Trsta in iz drugih mest. Cena živini prve vrste je zopet poskočila za 6 do 8 kron, srednje vrsti in vrstam, ki jih kupuje vojna uprava in tvornice konserv, za 10 do 12 kron per 100 kg. — Novo Prejčevo opereto »Gospodična korporal« bodo v soboto prvikrat predstavljali v Zagrebu. Ljubljanske novice. lj Brambovca v železju« postavijo tudi v Ljubljani. lj Zahvala. Spodaj podpisani je bila na njen tozadevni oklic vposlana bogata zaloga marmelad, konserviranega in svežega sadja Plemenitim darovalcem in daroval-kam, katerih imena se s tem objavljajo, si dovoljujem tem potom izreči svojo najtoplejšo zahvalo. Zbrane, za težko ranjene in bolne vojake namenjene zaloge so bile deloma že razdeljene med vojaške zavode in zavode »Rdečega križa«, deloma se jih bo po potrebi še razdelilo. — Karla baronica S c h w a r z 1. r. lj Umrl je zdravnik g. dr. K o n s t a n -tin pl. Foedransperg. lj Iz ljubljanske tobačne tvornice. Tajnik g. Ignacij Elsner je imenovan za nadzornika v 7. činovnem razredu. lj Strelne vaje. V nedeljo, dne 11, aprila, ob 2. uri popoldne vršile se bodo na c. in kr. vojaškem strelišču v Ljubljani (Rakovnik) strelne vaje za c. kr. prostovoljne strelce, ki se s tem pozivajo, da se ob navedeni uri naravnost na strelišču zbirajo. Tudi »mladi strelci« (»Jung-schiitzen«) in vsi, ki se k prostovoljnim Strelcem dosedaj še niso zglasili in se za streljanje zanimajo, vabijo se s tem k navedenim vajam. — Višje vodstvo c. kr, prostovoljnih strelcev, lj O nesreči s samokresom. Glede na naše poročilo o nesreči vsled baie neprevidnega ravnanja z browning-samokresom, kojc žrtev je postal neki gosp. Gcrhold iz Maribora, se nam od merodajne strani sporoča, da je ponesrečenec deloma po lastni krivdi z neprevidnim kretanjem se postavil ravno tedaj pred samokres, ko se je hotelo radi varnosti iz samokresa izstreliti oster naboj. lj »Glasbena Malica« priredi v soboto 10. aprila 1915 zvečer ob y2S. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« na korist ranjencem v ljubljanskih bolnicah in »Glasbeni Matici« II. dobrodelni koncert pod vodstvom koncertnega vodje g. Mateja Hubada. — Sodelujejo: g. Julij Betetto, c. kr. dvorni operni pevec z Dunaja; gosp. Janko Ravnik, konservatorist iz Prage; g. Josip Vedral, učitelj »Glasbene Matice«; pevski zbor »Glasbene Matice«, lj Umrli so v Ljubljani: Alojzij Ješc, čevljar, 36 let. — Antonija Knez, delavka, 51 let. — Janos Szabo, dclavec južne železnice, 44 let. — Marija Povž, delavčeva hči, 7 tednov. — Matevž Oblak, bivši iz-vošček, 75 let. — Adolf Gestrin, južne železnice pristav, 42 let. lj Tatvina, Predvčerajšnjim je bilo v zavodu sv. Marte v Streliški ulici ukradenih Marjeti Šuperlo iz zaklenjene omare 360 kron denarja v bankovcih, Tatvine jc sumljiva neka 281etna brezposelna Marija Erženova rodom iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Osumljenka se je zvečer skrila v postransko sobo, vlomila v omaro, odprla okno v pritlični sobi, skočila na ulico in izginila brez sledu. Ij Prodaja krompirje na magistrat«. Z jutrišnjem dnevom se bode pričela tretja prodaja krompirja na magistratu. Vse stranke, ki so ga že dobile, se vnovič opozarjajo, naj počakajo, cla pridejo na vrsto tudi one stranke, katere so ga 2e zdavnaj naročile, pa še nič dobile. One stranke, ki so ga pa zadnje dni naročile, ga dobijo zanesljivo, toda po vrsti naročila, lj Našla se je po pot; iz Št. Vida v I Šiško zlata ženska ura. Dobi sc v Vižmar-I jih št, 62 pri g. Mar, Čertanc, Bol E Gripi!. PRIPRAVE ZAVEZNIKOV PROTI DAR-DANELAM. Atene, 6. aprila. Glasom tušem došlih vesti naraščajo vojne prirpave zaveznikov v orije.itu. Nadaline francoske čete, in sicer eno divizijo, so prepeljali iz Marzilije in Alžirja v Aieksandrijo, kjer se nahajajo že čete, ki so bile prej poslane na otok Lemnos, z generalom d' Amade in njegovim glavnim štabom. Nova divizija, pod poveljstvom generala Baillouda, sestoji iz rezervistov, ki so še bili v francoskih mobilizacijskih središčih na razpolago, in iz izbranih alžirskih čet. Tej diviziji se ima pridružiti neodvisna divizija angleških čet, sestavljenih iz avstralskih in novozelandij-skih kontingentov. Čete, ki so ostale na otoku Lemnos, so pod poveljstvom gene-rria Beaumonta. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, S. aprila. (K. u.) Glavni stan poroča: Včeraj je poskušal del sovražnega brodovja, potem ko je oddal 20 strelov na pristanišče Dragotino pri Enosu, na dveh velikih čolnih izkrcati vojake. Naša obrežna postojanka je zadostovala, da je bil sovražnik pregnan. Sovražno brodovje se je nato umaknilo. V ČRNEM MORJU. Rusko uradno poročilo z dne 5. t. m.: Naše brodovje je obstreljevalo v Črnem m o r j u pri krimski obali na veliko daljavo ladije »Breslau« in »Goeben« ter te zasledovalo do večera. Ponoči smo jih zasledovali do 100 milj daleč oroti Bosporu. Naše križarke so napadale. Ker je pa sovražnik močno streljal, smo se boju izognili. ZOPET DVE KRIŽARKI TEŽKO POŠKODOVANI. Carigrad, 9. aprila. Polovico dardanel-skega brodovja je odplulo proti Siriji: Angleška križarica »Yarmouth« in francoska oklopna križarica »Leve Gambetta« sta tudi težko poškodovani. IZGUBLJENE RUSKE LADJE. Sofija, 8. aprila. Iz Sevastopola se poroča: Pred dnevi so pripeljali neko močno poškodovano rusko križarko. Na mino je zadela in se potopila neka transportna ladja, ki je vozila municijo v Srbijo. Potopil se je tudi pri Ba-tumu petrolejni parnik »Peter Veliki«. NOVA RUSKA KRIŽARKA PRED BOS-POROM. Soiija, 8. aprila. Tukajšnji listi poročajo, da se nahaja med ruskim brodovjem pred Bosporom tudi nova ruska križarka Nikolaj 11.«, ki je enakovredna nemški križarki :>Goeben&. NOV NAPAD NA DARDANELE SE BO ZAČEL MESECA MAJA, Ženeva, 8. aprila. Pariški diplomatični krogi pravijo, da se nova akcija proti Dar-daneiarn ne bo začela pred koncem maja. Vzrok poznemu nastopu so težave z ekspe-aicijskim zborom. Odkrito se mora povedati, da so zavezniki glavno delo pri Dar-danelah namenili Bolgariji in Grški. RUSIJA LN CARIGRAD. Kolin, 8. aprila. .KSlnische Zeitung« prinaša od francoske meje sledečo petro-grajsko brzojavko: Cela Rusija gleda sedaj na Carigrad. Predsednik državne dume Rodzianko je rekel: Tako težko pričakovano podjetje se je vendar zač«io. Mi ne dvomimo o končnem uspehu, stojimo v zarji uresničenja velikih ruskih ciljev, Cargrad in Dardanele bodo naše in ne morejo biti last kake druge moči. Srbski poslanik Spalajkovič je izjavil, da pomenja Carigrad v ruskih rokah novo dobo za s'ovanstvo in rusko politiko. Srbi so posebno veseli, da Rusija vendar dobi izhod v odprto morje. Prihod Rusov v Sredozemsko morje daje Srbom upanje, da bodo vendarle uresničili svoje stoletne ciije, GRŠKA VLADA ZA STROGO NEVTRALNOST, Kodanj, 6. aprila. Politiken« poroča iz Aten, da je grška vlada sklicala kronski svet, ki je razpravlja! o mednarodnem uo-ložaju in zlasti o postopanju Bclgarije. Kakor se zatrjuje ss je pokazala med člani vlade v nazorih poooina edinost ter se je sklenilo, da se mora Grška tudi v bodoče dr:r;ati nrjstrožie nevtrplnosti. VENIZELOS. Atene, 9, aprila. Ven;?elos nadaljuje z odkritji, po katerih j« Grey Grški obljubil za pomoč Srbiji maloasijsko obal. Grozi s političnim odstopom, čc mu kralj nc da zadoščen-a. 111. se pa javlja, da je to govorico pripisati le vsled viharja pretrganim brzojavnim zvezani. Brzoparnik ameriškega admiralata, poslan iz Norfolka v Now-port, da se prepriča o resnici, je dognal, da se nahaja »Prinz Eitel Frie-d-rich« še vedno v ta mošnji luki. Č.uje so pa, da jc čas, ki je bil nemški ladji določen za odhod, že skoro potekel in' da jo bodo internirali. »PRINZ EITEL FRIEDRICH« — INTERNIRAN. Washington, 8. aprila. (Kor. urad.) Poveljnik pomožne križarice »Prinz Eitel Friedrich« je sporočil carinski oblasti v Newportnewu željo, da bi ladjo internirali. Iv temu je prisiljen, ker ni došla pomoč, da bi mogel uiti. Pomožno križarico bodo internirali v Norfolku, FRANCOSKE TRGOVSKE LADJE BODO VOZILE LE PONOČI. Pariz, 8, aprila. »Journal de Geneve« javlja: Vsled delovanja nemških podmorskih čolnov je francoska vlada dne 3. aprila ukazala, da smejo francoske trgovske ladje severna pristanišča zapuščati le ponoči. ZOPET DVA ANGLEŠKA PARNIKA V ROKAVU POTOPLJENA. Amsterdam, 7. aprila, »Telegraph« poroča iz Doverja: Majhna angleška parnika »Edvard Halding« in »Belfast« sta v Rokavskem prelivu izginila. Domneva se, da sta bila od nemških podmorskih čolnov torpedirana. ANGLEŠKE LADJE SE 0J30R0-ŽUJEJO. Kodanj, 6. aprila. »Daily Cronicle« poroča iz Montreala, da so imele vse angleške trgovinske ladje, ki so zadnjih 14 dni tje priplule, na krovu topove in mitraljeze. V pristaniščih v Kanadi se zdaj razširja oboroževanje trgovinskih parnikov. POTOPLJEN PARNIK. Rotterdam, 8. aprila. (Kor. urad.) Novi parnik »Tjisondari« je trčil ob neki parnik, ki se je potopil. Pet potnikov je utonilo, POMORSKI PLEN V DRUGI POLOVICI MARCA. Rotterdam, 8. aprila. »Courrant« poroča: V drugi polovici meseca marca so torpedirali nemški podmorski čolni 17 angleških in 11 francoskih trgovskih ladij. NOVA AMERIŠKA NOTA ANGLIJI. Milan, 7. aprila. »Corriere della Sera« poroča iz Londona: Nota Zedinjenih držav o angleški blokadi Nemčije naglaša, da blokada, opisana v odloku britanske vlade, uvaja nov element, ko ovira dohod v mnogoštevilne nevtralne luke, ki jih Velika Britanija nima pravice zapirati. To nasprotuje suverenskim pravicam dotičnih narodov. Ni dvoma, da so se pogoji pomorske vojne v mnogem izpremenili, bilo bi pa lahko izvedljivo, da bi se puščala skozi stražni kordon vsa postavna trgovina z nevtralnimi pristanišči. Nota izraža nado, da bodo trgovinske ladje Zedinjenih držav mogle svobodno voziti v nevtralne luke in iz njih, ako ne bodo prevažale zabranje-nega blaga, oziroma reči, ki bi prihajale iz pristanišč vojskujočih se "držav ali bile tjekaj namenjene. Blokada ni dejanska — pravi v meritu nota — ako ne zadene enako vseh nevtralcev. Velika Britanija pa ne more preprečiti plovstva po Baltiškem morju, kjer lahko Nemčija svobodno odpošilja blago oziroma ga dobiva iz Skandinavije in z Danskega. Mi zahtevamo enako pravico, kakor jo uživajo ti nevtralci, ki so po zemljepisni logi na boljšem, pri čemer pa se podvržemo pravici, da Angleška naše ladje zabranjenega blaga preiskuje. Nota končuje z besedami, ua si ameriška vlada na vsak način pridržuje pravico, protestirati in zahtevati Odškodnino v vsakem slučaju, če bi se kršile pravice severoameriških državljanov. % »PRINZ EITEL FIUEDRICE« NI UŠEL. Rotierdam, 6. aprila. Iz Amerike sc b i zo'av!ja, da je bila tam včeraj raz- «•'i • • •> n r* ves , da jc nemška pomožna križarka ušia iz Newport Nev.sa. Zdaj NOVI ITALIJANSKI ZAKON V OBRAMBO DRŽAVE SE ŽE IZVAJA. Rim, 6. aprila. Po novem zakonu za obrambo domovine so zaprli dosedaj dva časnikarja, ki sta razširjala vojaško važne vesti, in sicer enega na Siciliji, ker je poročal o zbiranju čet na tem otoku, drugega pa na Benečan-skem, ker je pošiljal listom, s katerim ie bil v zvezi, vesti o vojaških rečeh, ki jih je opazil na Benečanskem. Oba žc čakata soclbe. GENERAL PAU POTUJE V ITALIJO. Rim, 8. aprila. General Pau jc povedal nekemu atenskemu časnikarju, da namerava bivati nekaj časa v Italiji, da se odpočije. S svojim potovanjem je gen. Pau zelo zadovoljen. Konečno je priznal, da se je izjalovila dardanelska ekspedicija, ki ni brez večje sile izvedljiva. ITALIJANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK SE VRAČA S POČITNIC. Rim, 6. aprila. Včeraj je ministrski predsednik Salandra z družino vred obiskal razkopanine v Pompejih. Če ne bo zadržka, se danes popoldne povrne v Rim. japonska začela z mmm\ oreii Kitajski? Kelmorajn, 6. aprila. »Kolnische Zeitung« porota: Glasom brzojavke, ki jo priobčuje »Daily Telegraph« iz Pekinga, se je pogajanje med Kitajsko in Japonsko baje razdrlo. Japonska da je že pričela svoje vojne korake z napadom na železnico Peking — Muk de n, to je na kitajsko železniško postajo v Mukdenu, ob japonsko-kiiajski meji v južni Mandžuriji. Rotterdam, 8. aprila. »Morningpost« poroča iz Pekinga: Med 58. japonskimi zahtevami jih je sprejela kitajska vlada do-zdaj 22. Zadnje dni se je napetost med Kitajci in Japonci zelo omilila. Ker je ugovarjal parlamentarni odsek, ga je Juanšikaj odgodil in podpisal 22 sprejetih zahtev. Kodanj, 8. aprila. »National Ti-dende« poroča, da je predsednik Juan-šikaj proglasil obsedno stanje v pekinški provinci. V Mukden so došle na-daljne japonske čete. ROK ZA SPREJEM JAPONSKIH ZAHTEV PODALJŠAN. London, 9. aprila. ;>limes<: poročajo, da se je napetost med Kitajsko in Japonsko zmanjšala. Rok za sprejem japonskih zahtev so podaljšali do konca meseca. c^ c^ a ci c^ri Naročajte »Slovenci". Zahvala. Globoko potrtemu vsled britke izgube, ki me je zadela s prerano smrtjo srčno dobre soproge so mi bili v veliko tolažbo dokazi srčnega sočutja, ki so mi jih podali moji ljubi znanci in prijatelji. Za vso to ljubav se jim prav toplo zahvaljujem. Ennko zahvalo pa sem do:žan izreči preč. duhovščini šentpeterski za vso duhovno tolažbo in vodstvo pogreba, slavni Slov. kršč. soc. Zvezi za udeležbo pri pogrebu z zastavo, številnemu zastopstvu delavstva c. kr. tobačne tovarne iu sploh vsem, ki so spremili nepozabno ranjko na njenem zadnjem potu, ali se je spominjali v svojih mo-iitvaii. Dobrotni Bog bodi vsem obilen plačnik. Val. Baltar Podpisana s tem opozarjava, da nisva poroka in plačnika za Josipa Javornika, bivšega posestnika v Ljubljani, Poljanska cesta štev. 55. Ljubljana, dne 7. aprila 1915. 731 Adolf in Josipina Žabjek, posestnika Poljanska cesta št. 55. z dežele, vešča specerijske in manufakturne stroke, želi premeniti službo, in sprejme službo najraje kje na deželi. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo «Slovenca» pod šifro «pro[iajalka» št. 742. dobro izvežbana v špecerijski stroki, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoiu in pisavi, išče službe v mestu takoj ali pa s 1, majem. Cenjeno ponudbe na upravo „Sloveuca" pod št. 736. Priložnostni nakup! Proda se po zelo nizki ceni več SE H 13 k *» j(t , SANATORIUM • EMONA i 1 ZA • NOTRANJE • IN • KIRURG 1CME • BOLEZNI. I •FCaOMSNiCA. /LJUBLTJANA-KO:^HNSKE6AUIJCA'4 1 s^2D!WvNK:pR!wr