Št. 103 (15.547) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Te). 0481/533382 ČEDAD - m, Rtstori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1 cnn lin POS1NNA RAČANA V GOTOVN I ZjUU LIK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% j|||ggggM| H ZASKA BANKA NEDEUA, 5. MAJA 1996 Tonino jeldjub vsemu pridobitev Vojmir Tavčar Po dolgem oklevanju se je Antonio EK Pietro končno odločil in izbral Oljko. Čeprav je bila po oceni mnogih pričakovana, je odločitev bivšega sodnika in simbola preiskave »Ciste roke« dogodek dneva na italijanski politični sceni. EK Pietro je izbral, Oljka pa je dobila kot sopotnika doveka, ki je po soglasni oceni vseh javnomnenjskih raziskav najbolj popularen med italijanskimi volild. Pridobitev Di Pietra je predvsem zasluga liderja Oljke Romana Prodija in njegovega glavnega sodelavca VValterja Veltronija. Voditelja leve sredine sta že jeseni navezala stik z bivšim sodnikom, vzpostavila z njim jasen dialog, v katerem so bile podčrtane stične točke, pa tudi razlike niso bile zamolčane. Predvsem pa nista Prodi in Veltroni skušala vleči Di Pietra s silo za rokav, kar je bivšemu sodniku, kot je večkrat poudaril, še najbolj zoprno. Antonio Di Pietro je s svojo popularnostjo pridobitev za Oljko in za vlado, ki jo bo moral Romano Prodi izoblikovati, ko mu bo predsednik republike poveril mandat S svojo popularnostjo bo bo nedvomno dvignil ugled nove vlade zlasti v očeh tistih zmernih krogov, h katerim se Di Pietro prišteva, in ji zajamčil dodatno stabilnost. In pomembno je dejstvo, da Eti Pietro prevzema tehnično ministrstvo kot je tisto za javna dela, ki je bilo do pred nedavnim zelo cenjeno prevsem zaradi števila milijard, Id jih je upravljalo. Ni skrivnost, da so bila javna dela glavni vir podkupninske afere in človek, ki je razkril nagniti splet med podjetništvom in politiko, je najbrž najbolj primeren, da postavi temelje novemu sistemu zakupov in dražb, ki bo manj izpostavljen korupciji od prejšnjega Manj pozitivno bi bilo, ko bi bil Ftiodi ponudil EK Pie-tru bolj politično ministrstvo, kakršno je notranje ah pravosodno. Na enemu od teh bi bil lahko Di Pietro uveljavljal svoje poglede, Id najbrž niso povsem v skladu z usmeritvijo leve sredine. Na tehničnem ministrstvu, kakršno je tisto za javna dela, pa lahko pomembno prispeva k preseganju posledic podkupninske afere. Di Pietrovo pismo in Prodijevo pojasnilo novinarjem sta jamstvo za transparentnost in lojalnost EK Pie-trov vstop v vlado, kolikor je mogoče soditi doslej, zato ni pohtično skrpucalo, ampak jasen dogovor o zavezništvu. Zato EK Pietrov pristop ni slaba, ampak dobra novica. ■ Sodelovanje I jadranskih mest TRST - Zupan Riccardo Illy je včeraj gostil župane in upravitelje severnojadranskih mest Italije, Slovenije in Hrvaške. Pobuda je sodila v okvir Jadranskega pobratenja mest in pomorskih ter navtičnih šol. Zupani severnega Jadrana bodo med drugim skupno podprli kandidaturo Reke za gostovanje Sredozemskih iger leta 2005. Danes bo v Trstu na sporedu vrsta športnih prireditev. Na 3. strani I Začeli obdukcijo I novinarke Alpi RIM - Včeraj so s pokopališča Prima Porta odpeljali posmrtne ostanke novinarke tretje televizijske mreže RAI Ilarie Alpi, ki je bila skupaj s televizijskim snemalcem Miranom Hrovatinom žrtev morilske zasede v Mogadišu 20. marca 1994. Krsto s posmrtnimi ostanki so nato odpeljali na sedež sodne medicine, kjer je skupina izvedencev začela z obdukcijo, ki jo je ukazal javni tožilec Giuseppe Pititto. Na 2. strani POLITIKA / SPREJEL JE PONUDBO MINISTRSTVA ZA JAVNA DELA Di Pietro je izbral Oljko V pismu Romanu Prodiju je poudaril, da bo ta zadolžitev nadaljevanje izkušnje »čiste roke« - Zadovoljstvo v levi sredini, negativni odmevi v SKP in v Kartelu svoboščin šnje. Kot sodnik je razkril splet med politiko in podjetništvom, kot minister bo moral postaviti nove kriterije za javne zakupe in dati zagon javnim delom, ki jih je podkupninska afera za-vrla. Na odločitev bivšega sodnika, ki stopa v novo vlado kot »izvedenec«, ker ni mogel na volitve, je razhudila Kartel svoboščin. Voditelji desnosredinske koalicije očitajo Di Pietru, da s svojo izbiro ni vec vzornik tistih, ki so želeli prenovo države, predvsem pa menijo, da je klonil »diktatu D’Aleme«. Povsem drugačen je pristop v Oljki, kjer so vsi komentirali z zadovoljstvom Di Pietrovo izbiro. Po oceni vseh Di Pietrovo pismo kaže, da je izbira transparentna in ni nobenih zakulisnih političnih skrpucal. Od volilnih zaveznikov tro se je odločil. Sprejel va šibiti sedanjega bipo- pa se je oddaljil tajnik je ponudbo Romana Pro- larnega sistema. SKP Fausto Bertinotti, dija in postal bo minister Bivši sodnik, ki je bil po katerem Di Pietrov za javna dela v vladi leve dve leti simbol preiskave pristop ni dobra novica, sredine. Di Pietro v svo- »Ciste roke«, ocenjuje, da ker se z njim krepi zmer- jem pismu poudarja vza- bo delo v ministrstvu za na sredinska prisotnost v jemni lojalni odnos s javna dela dejansko na- vladi. Prodijem, predvsem pa daljevanje njegove izku- Na 2. strani r-i UMBERTO BOSSI / IZZIVALNA ZAHTEVA L Padanija naj se loči, kot je to storila ČSR deralizem. Njegov »parlament« je osvojil predlog o secesiji, se preimenoval v »padanijski parlament«, ustanovil »Narodonoosvobodilni odbor za Padanijo« in napovedal imenovanje »padanijske vlade«, ki naj bi se z rimsko vlado pogajala o »razumni ločitvi«. Seveda so razen Bos-sijevih legisticnih somišljenikov vsi obsodili napovedano secesijo. Tako desnica kot levo-sredinjske sile so zaskrbljene in predlagajo enotne politične pobude. Predstavniki Oljke pa so poudarili predvsem, da je treba Bossije-ve izpade izničiti z uresničitvijo federalizma. Na 2. strani BAGNOLO SAN VI- Vitu pri Mantovi opustil TO (MANTOVA) - Vodja še zadnjo previdnost in Severne lige Umberto napovedal odcepitev Bossi (na sliki AP) je ob »Padanije« po Ceškoslo-vcerajšnjem zasedanju ta- vaškem zgledu, ker je po ko imenovanega »sever- njegovem mnenju prepo-nega parlamenta« v San zno, da bi uresničili fe- Enotne lokalne liste ra jusarske volitve TRST - V Prosvetnem domu na Opčinah so vCeraj predstavniki Združenja odborov za ločeno upravljanje ju-sarskega premoženja predstavili program in kandidatne liste, med katerimi bodo izbirali volilci na volitvah za obnovo odborov, ki bodo 26. maja. V vseh se- dmih vaseh oziroma naseljih, kjer bodo volitve, se bodo predstavile enotne krajevne liste, ki imajo v svojem programu med drugimi točkami tudi prizadevanje za nov deželni zakon, ki naj bi izboljšal delovanje odborov v korist vaških skupnosti. Na 4. strani V Dolini začetek jubilejne Majence DOLINA - Z razstavo domačih vin in olja so včeraj odprli tradicionalno Majenco, ki je doživela 40. jubilejno izvedbo. Praznik je dosegel višek v nočnih urah, ko so vaščani dvignili okrašeni maj in ga pozdravili s pritrkova- njem zvonov in s tradicionalno pesmijo. Ma-jenca se nadaljuje danes s kulturnim sporedom, zvečer pa bodo parterji in parterce spet odprli ples ob zvokih glasbe kot je bila nekoč navada. Na 3. strani GORICA / OBČNI ZBOR Novi upravni odbor Kmečke banke S tem je končala komisarska uprava GORICA - V goriski Kmečki banki imajo nov 9-clanski upravni odbor, ki bo v naslednjih treh letih upravljal stari domači denarni zavod. V prihodnjem triletnem obdobju bodo banko upravljali odv. Peter Sanzin, dr. Diego Mar-vin, Ivan Plesničar, Damijan Klanjšček, Ivan Miklus, Angel Pahor, Gianluigi Bandiera, Bernardo Frascaroli in Gracco Gotti. Za predsednika nadzornega odbora so člani izvolili dr. Alberta Vetriha, dr. Marijo Marc in dr. Maura Verdicontija, za njuna namestnika pa dr. Mariso Pro vedel in dr. Roberta Lonzarja. Z izvolitvijo odbora na včerajšnjem obenem zboru so delničarji napisali besedo »konec« komisarski upravi, ki je v Kmečki banki trajala dobrih 19 mesecev. Kot novi večinski delničar je v Kmečko banko vstopil holding CAER iz Bologne, ki ima 35 odstotkov delnic. Prejšnji slovenski delničarji so uspešno izvedli dokapitalizacijo in vplačali novih 4.750.000.000 lir. Konec je torej težav v tem goriškem slovenskem zavodu, ki je dobil novega pomembnega partnerja. Na upraviteljih banke je sedaj, da jo ponovno pripeljejo na pomembno mesto, ki ga je imela v prejšnjih letih pred neljubimi dogodki, ki so z njo prizadeli goriško in slovensko gospodarstvo. Na 7. strani Danes na športnih straneh Schumacher v prvi vrsti Na današnji dirki za Veliko nagrado San Marina bo Ferrarijev voznik Schumacher Startal iz prve vrste. Stran 21 Važni tekmi Juventine in Primorja Zn nogometaše Juventine in Primorja bosta današnji tekmi izredno pomembni, saj bi si Standrežci z zmago zagotovili napredovanje v elitno, Fhosecani pa v promocijsko ligo. ^ ^ Ciciboni ni uspelo Košarkarji Cicibone Helvetiusa so kljub veliki borbenosti in pomoči številnih navijačev izgubili s Cusom, ki jih je tako tudi dohitel na vrhu lestvice D lige. Stran 23 Jadran premagal Forfi Na gostovanju v Forliju so košarkarji Jadrana TKB v končnici B lige zmagali v Forhju. ^ ^ Soča Sobema uspešna, poraz slogašic Odbojkar ji Soče Sobema so v boju za uvrstitev v play off za napredovanje v B2 ligo premagati Legnago, dekleta Koimpexa pa so sinoči v Cavazzaleju izgubile s tamkajšnjim tretjeligašem. Stran 24 RIM / PO DOLGEM OKLEVANJU ODLOČITEV BIVŠEGA SODNIKA Di Pielro pripravljen sprejeti ministrstvo za javna dela V pismu Prodiju je poudaril, da soglaša s programom Oljke RIM - »Pripravljen sem sprejeti tvoj predlog in prevzeti vodstvo ministrstva za javna dela.« Po dolgem premisleku se je Antonio Di Pietro odločil in uradno sporočil Romanu Prodiju, da je pripravljen sodelovati kot minister v novi vladi. Odločitev bivšega sodnika, simbola preiskave »Ciste roke« je odjeknila kot bomba na italijanski politični sceni, saj so se ob dogajanjih zadnjih dni mnogi vpraševali, ali se bo Di Pietro odločil za Oljko ali pa bo poskusil pot avtonomnega političnega nastopanja. Di Pietrovo pismo je vCeraj prispevalo k jasnosti, Oljka pa je pridobila sopotnika, ki je -vsaj sodec po javnomnenjskih raziskavah - še vedno najbolj popularen italijanski državljan. V svojem pismu, ki ima datum 2. maja in začenja z »Dragi Romano«, Antonio Di Pietro poudarja, da »soglašam s temeljnimi točkami tvojega programa, ki sva ga oba nakazala lansko jesen s članki v časopisih. Prosim te, da me imaš za ’izvedenca‘v svoji vladi, saj nisem mogel kandidirati na volitvah in se zato ne morem imeti za poklicnega politika«. Di Pietro pravi, da »ocenjujem zadolžitev ministra za delo kot naravno nadaljevanje preiskave 'ciste roke1: s preiskavo smo odkrih, kako se je zagnojilo v odnosih med politiko in podjetništvom, sedaj je treba postaviti temelje za transparentne naložbe in za nov zagon podjetniških pobud«. Bivši sodnik poudarja, da se je odločil in sprejel Prodijevo ponudbo, ker »- upam, da bo tako koristil svoji domovini«. Odločilna pa je bila »vzajemna lojalnost, s katero sva se soočila«. Romano Prodi je vidno zadovoljen novinarjem povedal, da z Di Pietrom ni bilo nobenih pogajanj, ampak sta se pogovorila o problemih, s katerimi se mora spoprijeti država, obenem pa tudi o nujni stabilnosti vlade. Obenem' je Uder Oljke želel podčrtati tudi, da je Di Pietrovo pismo samo uvod v oblikovanje vlade, ker mu predsednik republike še ni poveril te naloge. Dodal je, da je dober del ekipe že zasnovan, Čeprav imen ni hotel povedati. Rekel je samo, da namerava dosledno spoštovati 92. člen ustave, po katerem ima mandatar »ne samo pravi- co, ampak dolžnost, da izbere ministre«. Ob številnih kandidatih, o katerih se v teh dneh govori, kaže, da je gotova kandidatura Lamberta Dinija za zunanje ministrstvo. Sedanji premier je novinarjem v švedskem Visbyju povedal, da mu je »zunanja politika všeC«, predvsem pa je podčrtal, kako pomembno je za Italijo, Ce imajo zunanji ministrsi tudi trdno ekonomsko znanje. Dinijev »Da« pa je vCeraj zasenčila odločitev Antonia Di Pietra. V Oljki so vsi z zadovoljstvom ocenili to odločitev, ki odraža pričakovanje večine italijanskih volilcev, saj se je po raziskavi Data-medie skoraj 58 odstotkov anketiranih opredelilo za Di Pietra ministra. Dolgo obotavljanje popularnega Tonina VLADA / PO Dl PIETROVI ODLOČITVI Zagrenjena ironija Kartela Bivšemu sodniku očitajo, da je klonil »diktatu D'Aieme« RIM - Sklep Antonia Di Pietra, da kot izvedenec pristopi k vladi Oljke, morda ni presenetila predstavnikov Kartela svoboščin, vendar jih je krepko razhudila, saj so še upali, da bo bivši sodnik oblikoval avtonomno politično silo. »S tem, da je sprejel D’Aleme in se politično opredelil za levico, je vsaj naredil konec dvoumnosti, ki jo je tudi sam napajal,« je izjavil predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, njegov sodelavec Ignazio La Russa pa je dodal, da je bila »odločitev huda napaka, saj Di Pietro ne bo vec, kot je bil še do včeraj, vzornik vseh, ki so si želeli korenite prenove«. V Nacionalnem zavezništvu je bil še najbolj prizadet Mirko Tremaglia, ki je vselej branil Di Pietra pred napadi Kartela svoboščin. Tremaglia je Berlusconijevemu gibanju Forza Italia očital, da je bivšega sodnika porinilo v objem levice, Di Pietro samemu pa zameril zaradi »nedoslednosti« in dodal, da je najbrž »nasedel hudi pasti«. »S tem je konec televizijske nanizanke,« je dodal Tajnik Krščanskega demokratskega centra Pierferdinando Casini, medtem ko je Rocco Buttiglione ironično Čestital Di Pietru, ker mu je uspelo »vnovčiti tudi glasove, ki jih ni dobil«. V nobeni oceni ni izostal poudarek, da je Di Pietro »klonil diktatu DAleme«. Delno se je od zagrenjene ironije ogradil samo predsednik KDC Clemente Mastella, ki je svojim sopotnikom Kartela očital, da so premalo snubili Di Pietra. Ironija je bila tudi glavna značilnost odmevov v Ligi. »Zadovoljil se je z zasilnim stolčkom, medtem ko bi lahko zahteval pravi ministrski stol,« je menil bivši notranji minister Roberto Maroni. MILAN - Včasih po lastni izbiri, največkrat pa proti svoji volji, je bil Antonio Di Pietro eden od protagonistov italijanskega političnega in sodnega dogajanja v devetdesetih letih. Zaslovel je leta 1992, ko je z aretacijo Maria Chiese začel sodno preiskavo »Ciste roke«, ki je razgalila del podkupninske afere in ki je prispevala k zrušenju demokršCanskega in socia-listicnega režima, ki je vsa povojna leta upravljal Italijo. V Di Pietrovem uradu so se namreč zvrstili kot obtoženci skoraj vsi protagonisti takoimenovane »prve republike«. Ob koncu leta 1994 je Antonio Di Pietro nepričakovano zapustil sodstvo. Toda z njegovim umikom s sodnijske scene žarometi medijske pozornosti niso ugasnili. Di Pietro je postal še večja medijska zvezda in po soglasni oceni vseh raziskovalcev javnega mnenja najbolj popularen človek v Italiji. Njegove popularnosti niso okrnile preiskave, ki so jih o njegovem delu vodili v Brescii. Popolna oprostitev je utrdila njegov sloves. In sedaj vstop v politiko. Bivši sodnik je dolgo okleval, saj ga je srce bolj vleklo k zmernim političnim silam kot pa k levi sredini. Očitno pa je ocenil program in vodstvo Oljke kot dovolj prepričljiva, da se je odločil in poudaril pripravljenost sprejeti ministrstvo za javna dela, ki ima največ opravka z zakupi in torej s podkupninsko afero. IZZIV UMBERTA BOSSIJA Padanija naj se loči po zgledu Češkoslovaške Vse politične sile obsodile Bossijev nevarni secesionizem BAGNOLO SAN VITO (MANTOVA) -»Smatram, da federalizem ni vec koristen. Po mojem mnenju je sedaj dobro, da vsak polaga račune na svojem domu. Sestavimo našo vlado, z našimi ministri, ki naj Rimu pošlje naše signale. Secesija ima strateško važnost. Napodi je Čas izbire Češkoslovaške poti: pripravimo sredstva, tako da bomo lahko sedli za mizo in razdelili državo.« To so osrednji stavki v govoru tajnika Severne lige Umberta Bossija, ki je včeraj odprl zasedanje severnega parlamenta v kraju Bagnolo San Vito pri Mantovi. V svojem posegu je Bossi obenem pozval severni parlament, naj izglasuje spremembo svojega imena v »padanijski parlament« in naj ustanovi »Narodnoosvobodilni odbor za Padanijo«. Po njegovem Jug ni v stanju, da bi se spremenil, tako da Pada-niji ne preostane drugega, kot da po Češkoslovaškem zgledu poišče razumen izhod za pogajalsko mizo. Po svojem posegu se je Bossi pojavil na stopnišču Vile Riva Bemi in je nagovoril več sto živinorejcev, ki so protestirali proti vladi zaradi »norih krav« in mlečnih kvot. Seveda je podprl njihove zahteve, ker je po njegovem dobesedno mafijsko, da vlada razdeli mlečne kvote po vsej državi, ko 80 odstotkov vsega mleka pridobiva deset severnoitalijanskih pokrajin. »V Italiji sta dve gospodarstvi. Prav zato naj bodo dvojne tudi inštitucije, blagajna in emisijska banka,« je še poudaril Bossi. Vodja Severne lige se je torej odpovedal vsaki previdnosti in napovedal »razumno odcepitev«. Seveda so razen njegovih somišljenikov vsi obsodili njegov izpad. Celo predsednica poslanske zbornice Pivettijeva, ki v glavnem podpira Bossijev načrt, ima pomisleke glede njegove uresničitve, ker je treba upoštevati na severu živeče Ju-žnjake in usodo Juga po morebitni secesiji. Kot rečeno, so vse italijanske politične sile najodločneje obsodile Bossijev izpad. Vse so do skrajnosti zaskrbljene in predlagajo enotne politične pobude za zajezitev legisticnih zahtev. Med desnico nekateri celo zahtevajo poseg sodstva in policije. Predstavniki Oljke pa so včeraj poudarili predvsem, da je treba Bossijeve izpade izničiti z uresničitvijo federalizma. Nihče ne verjame v Češkoslovaško pot, drugi človek Oljke Valter Veltroni je opozoril na krvavi primer Jugoslavije, Prodi je »Pada-nec«, a noCe secesije, predsednik republike Scalfaro pa je včeraj jasno poudaril enotnost domovine in suverenost parlamenta. Vsekakor pa je Bossi do skrajnosti razburkal politične vode. Da njegove grožnje niso samo go-liardicni izpad, pa nedvomno priča tudi ugotovitev, da se je papež Janez Pavel H. med včerajšnjim obiskom v Comu skrbno izognil temu vprašanju. Comski škof msgr. Sandro Maggiolini pa je celo izjavil, da zanj enotnost Italije ni »dogma«, italijanski preporod (risorgimento) pa hvala bogu ni »sveta zgodovina«. _________JAVNE FINANCE_______________ Za Dinija je preplah zaradi proračunske »luknje« neupravičen RIM - Predsednik italijanske vlade Lamberto Diru, ki se v švedskem Visbyju udeležuje zasedanja Sveta baltskih držav, je moral včeraj ponovno odgovoriti na novinarska vprašanja o proračunski »luknji« in o korektivnem javno-bilanCnem manevru. Po njegovem je najpomembnejše dejstvo, »da so državni tekoči stroški pod nadzorstvom«, tako »da je vsak preplah odveC«. Vsekakor pa je Dim povzdignil glas, ko mu je nekdo po svoje pojasnil besede profesorja Carla Santinija, glavnega direktorja Banke Italije. »Kakšna kriza! Kaj sploh govorite!« Po Dinijevih besedah državni proračun ni zbežal iz nadzorstva, tako da je položaj relativno dober. Ko je Santini govoril o splošni finančni in gospodarski krizi, se po mnenju Dinija ni nanašal na trenutno stanje, temveč na dolgoročne posledice rastočega državnega primanjkljaja. Predsednik vlade je seveda vztrajal pri oceni, da je sedanji dodatni primanjkljaj posledica nepredvidenih izdatkov, med katerimi je včeraj navedel tudi posege za rešitev Banca di Napoli. Njegove besede je včeraj v Rimu potrdil državni knjigovodja Andrea Monorchio. Z Dinijevimi ocenami se seveda ne strinja poslanec desničarskega Nacionalnega zve-zništva Fiori, ki zahteva, naj Pivettijeva z guvernerjem Bance dltalie Faziom preveri škodo, ki jo je povzročila Dinijeva vlada. Se vedno pa ni jasno, kdo bo pripravil korektivni manever, sedanja Dinijeva ah bodoča Prodijeva vlada. Sodec po zahtevah sindikalistov, ki nasprotujejo »mašilnim« ukrepom, bo bržkone to morala storiti bodoča Prodijeva vlada. Ekspertiza na truplu llarie Alpi naj bi pojasnila dinamiko umora v Mogadišu RIM - Včeraj so iz zidne grobnice rimskega pokopališča Pri-ma Porta odpeljali posmrtne ostanke novinarke tretje televizijske mreže RAI llarie Alpi, ki je bila skupaj s televizijskim snemalcem Miranom Hrovatinom žrtev morilske zasede v Mogadišu 20. marca 1994. Krsto s posmrtnimi ostanki so nato odpeljali na sedež sodne medicine, kjer je skupina izvedencev začela z obdukcijo, ki jo je odredil javni tožilec Giuseppe Pititto. Se vedno niso namreč pojasnili točne dinamike dvojnega umora v Mogadišu. Izvedenci (sodni zdravnik univerze v Tor Vergati Giulio Sacc-hetti, radiolog Mauri-lio Nobile, balistični izvedenec Criminalpo-la Martino Farneti in njegov kolega z znanstvenega oddelka policije Vincenzo Liviero) bodo poskušali odgovoriti predvsem na vprašanje, iz katere daljave so izstrelili smrtonosni strel, ki je ugonobil novinarko. Po prihodu obeh trupel iz Somalije v Italijo niso namreč izvedli obdukcije. Na podlagi takratne površne ekspertize, naj bi Alpijevo ubila krogla iz neposrednje bližine, ki pa je bila drugačnega kalibra od krogle, ki je ubila Hrovatina. Takrat so tudi navedli, da je Hrovatina ubil strel iz precejšnje daljave. Tega pa ne bodo uspeli preveriti, ker so Hrovatinovo truplo kremirali. OBLETNICA / DVAJSET LET PO POTRESU Takratna izbira pri obnovi bila vsestransko pravilna Videmski škof Battisti zahteva sedaj moralno obnovo TRST, VIDEM - Ob dvajsetletnici katastrofalnega potresa, ki je 6. maja 1976 prizadel Furlanijo, Karnijo, Rezijo, Beneško Slovenijo in Posočje, se druga za drugo vrstijo slovesnosti in komemoracije. Včeraj sta bili slovesnosti v Pušji vasi in na Osojanah, danes in jutri pa bodo še v drugih krajih prizadetega območja. Osrednje jutrišnje slovesnosti ob 11. uri v palači deželne skupščine v Trstu pa se bo poleg krajevnih političnih, gospodarskih, verskih in vojaških oblasti udeležila tudi predsednica poslanske zbornice Irene Pivetti. Na vseh dosedanjih komemoracijah in v izjavah udeležencev pri kasnejši obnovi je prišla do izraza pravilnost takratne načelne izbire, da je Predsednica Pivetti (AP) treba obnoviti prizadeto območje, tako kot je bilo pred potresom. Prav tako se v glavnem vsi strinjajo, da je bila pravilna izbira o obnovi tovarn in produktivnih dejavnosti pred obnovo stanovanjskih poslopij. Seveda sta potres in kasnejša obnova globoko zarezala v živo tkivo tamkajšnjih ljudi, tako da je videmski nadškof Alfredo Battisti skoraj polemično izjavil, da je v bistvu materialna obnova končana, sedaj pa je treba pomisliti na drugo obnovo, na kulturno in etično, ker je rodnost upadla in je vse vec splavov. S tako oceno pa se ne strinjajo laične sile, ki trdijo, da prizadeta območja ne potrebujejo moralne obnove. Takratni deželni predsednik Comelli pa je prepričan, da so bili poleg ljudi glavni protagonisti obnove Zupani in krajevne uprave. Sedanji deželni odbornik Gianfranco Moretton gre se dlje, ko trdi, da je bila obnova prvi primer pravega federalizma. _____SODELOVANJE SEVERNOJAPRANSKIH MEST_ Jadransko pobratenje spodbuja nove odnose Danes tudi srečanja in tekmovanja pomorskih šol Srečanje upraviteljev severnojadranskih mest na tržaškem županstvu (foto KROMA) DOLINA / TRADICIONALNI PRAZNIK Z razstavo domačih vin uradno odprli letošnjo Majenco Zupan Riccardo Illy je včeraj popoldne gostil župane in upravitelje severnojadranskih mest iz Italije, Slovenije in Hrvaške, ki so prišli v Trst na tradicionalno prireditev Jadranskega pobratenja. Gre za pobudo, ki sodi v tradicionalni beneški praznik ”Sensa“ in ki simbolično združuje mesta ob severnem Jadranu. Simbol Jadranskega pobratenja je antični beneški dožejev prstan, ki ga bodo veslači z Reke (hranili so ga v preteklem letu) slavnostno predali Benetkam. Jadransko pobratenje bo v Trstu doseglo vrhunec danes dopoldne z veslaškim tekomo-vanjem (na nekdanjih rešilnih Čolnih "kutter-pullen") navtičnih in pomorskih šol z Reke, iz Pirana, Trsta, Gradeža in Benetk. Regata se bo začela ob 10.30 pred Trgom Unita, finalno tekmovanje pa bo približno ob 12.30. Pol ure prej bo iz pomola Audace odplula jadrnica Moby Dick, ki bo preplula vse oceane. Prireditve se bodo nadaljevale tudi prihodnji teden, osrednja manifestacija pa bo v soboto, 18. in v nedeljo, lO.maja seveda v Benetkah. Zupani in upravitelji so odobrili dokument, v katerem potrjujejo tradicionalne prijateljske vezi v jadranskem prostoru ter se obenem zavzemajo za okrepitev sodelovanja na področju športa, kulture in gospodarstva. Dokument je predstavil Illy, ki je posebno pozornost namenil ekonomiji in prometnicam, v tem okviru je izrazil zaskrbljenost nad vse večjimi razlikami med jadranskimi lukami in pristanišči razvite severne Evrope. Le Ce bodo naše luke vzpostavile vsaj minimalno sodelovanje bodo lahko kolikor toliko enakovredno kljubovale severnim konkurentom, je poudaril Illy. Bolečo točko predstavljajo slabe prometne zveze, ki so v glavnem stvar osrednjih državnih vlad. S severnega Jadrana pa lahko prihajajo spodbude osrednjim oblastem, da z ustreznimi meddržavnimi dogovori posodobijo prometnice, kar so severni konkurenti že zdavnaj naredili. Illy je spregovoril tudi o sodelovanju na turističnem področju, ki je zaradi vojne na tleh nekdanje Jugoslavije precej zastalo, sedaj pa bo treba v mejah možnosti nadoknaditi zamujeno. Dokument, ki so ga odobrili ob priložnosti Jadranskega pobratenja, govori tudi o skupnih naporih za obnovitev od vojne prizadetih območij bivše SFRJ, na koncu pa se zavzema za čimprejšnjo integracijo vseh držav, ki želijo postati Članice Evropske unije. Dožejev prstan bo beneškemu Zupanu Massi-mu Cacciariju izročil njegov kolega z Reke Slavko Linic. Pri tržaški izvedbi Jadranskega pobratenja, poleg Občine, sodelujejo še Univerza, turistična ustanova in krajevni navtični zavod. Dolina si je nadela praznično obleko: začela se je namreč Majenca, Čudovito praznični običaj, ob katerem se vsako leto združi mlado in staro. Priprave so se začele že včeraj zjutraj, višek pa so dosegle v večernih urah, ko so fantje in možje na dolinsko Gorico pojoč prinesli Češnjo. Začelo se je postavljanje v pravem pomenu besede: Češnjo so pritrdili na »lentje-no«, jo okrasih s kranclji, kolači, pomarančami, limonami, zastavicami in lučmi. Pozno v noC so maj dvignili: v pozdrav so se mu oglasili zvonovi, pod njim so vaščani in prijatelji zapeli pesem. Včeraj zveCer je doživela uradno otvoritev 40. občinska razstava domačih vin. Letošnji jubilejni izvedbi je podal uradno dobrodošlico dolinski župan Boris Pangerc. Prisrčno besedo je izrekel predvsem vinogradnikom, ki s svojim delom vestno obdelujejo zemljo in nam ponujajo ta značilni krajevni pridelek. 40. in jubilejna izvedba razstave pomeni tudi Štiri desetletja sodelovanja z dolinsko Majenco, za ugled vasi in občine. Za nekatere vinogradnike pa je bila občinska razstava vin odskočna deska za vstop v Širši, celo mednarodni krog. Letošnjo razstavo vina spremlja drugi prikaz proizvodnje domačega olja, je v nadaljevanju sinočnje slovesnosti povedal odbornik za kmetijstvo Damjan Raseni. Prisotnim je podrobneje spregovoril o letošnji razstavi: na njej sodeluje devet vinogradnikov z devetimi vzorci belega, tremi Črnega in Štirimi vzorci vina zaščitenega porekla. Ocenjevalna komisija je razstavljena vina izbrala na osnovi videza, barve, vonja in okusa. K od- ličnemu grozdju nedvomno pripomore ugodna lega vinogradov, kakovost vina pa bi lahko Se izboljšali. K temu bo lahko prispevala tudi vodena pokušnja vin, ki jo občinska uprava ze vrsto let vključuje med pobude dolinske Majence. Vsi sodelujoči vinogradniki so prejeli v dar priložnostno majoliko, najboljša vina pa so prejela tudi priznanja. Med belimi so si srebro zaslužili Marta Cok Sancin, Roberto Ota in Mario Zeriali, zlato pa Rado Strain in Euro Paro vel. Med Črnimi Zborovanje društva Edinost Na Trgu Unita bo danes med 11.30 in 12.30 običajno mesečno protestno zborovanje društva Edinost zaradi kršenja ustave in zavlačevanja z uresničitvijo pravic Slovencev v Itahji. sta bila s srebrnim odličjem nagrajena Mackoljana Rozina Smotlak in Euro Parovel, z zlatim pa Marta Cok Sancin. V skupini vin zaščitenega porekla si zasluge delita Euro Parovel in Robi Ota, slednji celo z velikim zlatim odličjem (in največ točkami letošnje izvedbe nasploh) za belo DOC vino. V petek se je odvijalo tudi ljudsko ocenjevanje vin: domači ljubitelji žlahtne kapljice so nagrado za najboljše belo vino potrdili Robiju Oti, za Cmo pa Marti Cok Sancin. Majenca se danes nadaljuje s popoldanskim kulturnim sporedom, ko se bosta od 16. ure dalje predstavila Pihalni orkester Breg pod vodstvom Renza Muscovija, nato pa folklorna skupina Študent iz Maribora, nato bodo pod maji prišli parterji in parterce, ki bodo letos, po tolikem Času spet otvorili ples ob zvokih godbe, kot je bila nekoč navada, (dam) V Mieli filma Yervanta Gianikiana V okviru pobude ”Kdo so drugi" bodo drevi v gledališču Miela (začetek ob 21.uri) predvajali filma režiserjev Yervanta Gianikiana in Angele Ricci Lucchi ”Od Tečaja na Ekvator" in "Ljudje, leta, življenje". Prvi film govori o potovanju okrog sveta, drugi pa o pokolu armenskega ljudstva ter o množični izselitvi iz rodnih krajev. Zanimiv filmski večer je pripravila Cappella Underground. V torek ob 17.uri pa bo v Mieli javna razprava na temo "Nevroza večin". Sodelovala bosta evropski poslanec Zelene liste Gianni Tamino in Georges de Bivaš z Mednarodnega laboratorija za novo Evropo. Razpravo bo vodil novinar Fabio Amodeo. PO ZMAGI OLJKE SSk: Slovenci ne bi smeli zamuditi ugodne priložnosti NA UNIVERZI / OD JUTRI I. salon študentov Vse o ponudbi fakultet in okrogle mize ČRNA KRONIKA / V 48 URAH Neznani vlomilci oropali kar štiri tobakame zapored Slovenci v Italiji ne bi smeli zamuditi priložnosti, ki nam jo bo po vsem sodec nudila nova zakonodajna doba za rešitev vsaj nekaterih temeljnih vprašanj, s katerimi se že desetletja brezuspešno spopada naša narodnostna skupnost. V tem smislu bi bilo med drugim potrebno, da bi Cim prej in s cim širšo parlamentarno podporo predložili v parlamentu zakonski predlog za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki so ga sooblikovale najpomembnejše komponente naše narodnostne skupnosti. To stališče je izrazilo deželno tajništvo SSk, ko se je zbralo v petek v Nabrežini na svoji prvi redni seji po nedavnih parlamentarnih volitvah. Vztrajanje na zahtevi po Čimprejšnji odobritvi pravičnega globalnega zaščitnega zakona po mnenju SSk nikakor ne preprečuje, da bi vzporedno skušali reševati tudi posamezna vprašanja, kot bi lahko bilo priznanje dvojezične šole v Spetru Slovenov ali publicizacija slovenskega glasbenega šolstva v Italiji, in to na vseh upravno-po-litiCnih ravneh, tudi in se posebej v deželnem svetu FJK. Seveda pa bi si ne smeri delati utvar, da bo v novem političnem položaju vse preprosto. Po mnenju SSk bo veliko odvisno tudi od stopnje enotnosti, ki jo bo znala doseči naša narodnostna skupnost, začenši s Slovenci, ki se prepoznavamo v levosredinskem zavezništvu Oljke. Sicer pa SSk vztraja tudi na svojem predlogu o oblikovanju novega skupnega demokratično izvoljenega predstavništva Slovencev v Italiji, o katerem je februarja izvedla uspešno anketo. Vodstvo stranke bo v kratkem povabilo predstavnike ostalih komponent naše narodnostne skupnosti na pogovor o tem predlogu. Novi ukrepi proti širitvi stekline Z namenom, da bi ukrepali proti nekaj novim pojavom stekline v tržaški pokrajini in da bi dopolnili tradicionalne profilak-ticne ukrepe, bodo izvedenci v torek, 14. in v sredo 15. maja postavljali vabe s cepivom za ustno profilakso lisic tudi na ozemlju tržaške občine. Občinska uprava je zato odredila omejitev prostega gibanja domačih živali (psov in maCk) v obdobju med 14. majem in 14. junijem. Lastniki morajo v tem Času do najveCje možne mere omejiti gibanje svojih živali na prostem in pse (tudi Ce imajo nagobčnik) voditi na vrvici. Za kršilce občinske odredbe so predvidene upravne sankcije. Vse o univerzi in možnostih za zaposlitev, ki jih dajejo fakultete: tudi takole bi lahko poimenovali Salon študentov, ki ga prireja vseučilišče v Trstu od 6. do 12. maja pod pokroviteljstvom ministrstva za univerze in znanstvene raziskave. Od jutri do nedelje bo velika univerzitetna dvorana eno samo kultumo-znan-stveno razstavišče, na katerem bodo z informativnimi standi, maketami in avdiovizuelnimi sredstvi orisali celovito pedagoško ponudbo vključno s še novimi, načrtovanimi tečaji, hkrati pa raznolike možnosti fakultetne usmeritve, za katero se bodo morali že kmalu odločiti višješolci skupaj s starši upoštevajoč tako osebno nagnjenje kakor stvarno ponudbo na trgu dela. Salon, ki ga bodo uradno odprli jutri ob 11. uri v Bacheletovi dvorani, bo mladini z ustrezno doku- mentacijo ponazoril tudi delovanje z univerzo povezanih služb, kakor so knjižnice, računalniški center, Deželna ustanova za pravico do univerzitetnega študija (Erdisu), študentovska združenja in zadruge ter storitve Tržaške hranilnice. Razstavni prostor bo odprt jutri od 15. do 19. ure, od torka do sobote med 9. in 13. ter med 15. in 19. uro, v nedeljo, 12. maja, pa od 9. do 13. ure. A to še ni vse. Vseh šest dni bodo na sporedu strokovne okrogle mize, in sicer po dve do tri dnevno. Jutri (15.-16.30 in 17,-18.30) bodo obravnavali študij za tolmača in (ari) prevajalca ter sinergije fi-zika-medicina, v torek pravo in statistiko-mate-matiko, v sredo vezi med filozofijo in znanostjo, politične vede in medicino, v Četrtek farmacevtiko in ekonomijo, v petek pa leposlovje, zgodovino, literaturo in tuje jezike. V zadnjih treh dneh so nepridipravi očitno vzeli na piko tobakame, Čeprav jih niso zanimale cigarete, ampak denar. V samih 48 urah so vlomili v štiri prodajalne tobačnih izdelkov, tehnika vlomov pa daje sklepati, da je šlo najbrž vedno za iste vlomilce. V prodajalne so namreč prišli tako, da so odklenili navojnice s ponarejenimi ključi, nato pa so razbili vhodna vrata. Pojdimo po vrsti. Do prvega vloma je prišlo v noči na Četrtek, 2. maja v Ulici Conti 40/B, kjer je lastnik tobakame Giosue Perrini. Ko je ob 7.30 hotel odpreti prodajalno, je ugotovil, da so jo obiskali vlomilci, škoda pa še ni ocenjena. Druga tobakarna, ki so jo vlomilci »obiskali« naslednjo noC, 3. maja, je v Ul. Felice Venezian 22, njen lastnik pa je Livio Zini. Tudi tukaj so navojnice odprli s ponarejenimi ključi in potem razbili ši- po na vhodnih vratih. Skoda še ni ocenjena. Do tretjega vloma je prišlo istega dne popoldne v Miramarskem drevoredu 11. Lastnica tobačne prodajalne Barbara Giraldi je ugotovila, da so ji nepridipravi izmaknili za približno tri milijone lir gotovine. V noCi na soboto, ob 4.45, pa so vlomilci prišli do najvecjega plena: iz ta-bakarne Sonie Zlobec v Ul. Petazzi 2 so odnesli telefonske kartice in koleke v približni vrednosti 4 do 5 milijonov lir. V vseh naštetih primerih so posegli agenti oddelka kriminalne policije, ki so vCeraj tudi sporočili, da je prišlo 30. aprila do požara, po vsej verjetnosti podtaknjenega, ki je uničil halo gradbenega podjetja Lavori Edih v Ul. Libumia 5. Lastnik podjetja je Diego Romio, razlogi za požig pa niso znani. Policija ni potrdila govoric, po katerih naj bi požar podtaknil manijak. NOVICE JUSARSKE VOLITVE / V SEDMIH VASEH BODO POTEKALE V NEDELJO, 26. MAJA Danes v Zgoniku proslava 51. obletnice osvoboditve V Zgoniku bo danes proslava 51. obletnice osvoboditve, ki jo prireja domača občinska uprava v sodelovanju s krajevnimi družbenimi in političnimi organizacijami. Program proslave, ki se bo zaCela ob 11. uri, predvideva nastope godbe na pihala s Proseka, osnovnošolskih otrok in moškega pevskega zbora RdeCa zvezda. Priložnostna govornika bosta občinska svetovalca Debora Stegel v slovenščini in Mitja Gialuz v italijanščini. V DSI o položaju Cerkve na Slovenskem V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu se bo jutri konca! niz predavanj Izbrana poglavja iz slovenskega zgodovinopisja o letu 1945. Dr. Tamara PeCar Griesser bo predavala o položaju katoliške Cerkve na Slovenskem ob koncu H. svetovne vojne. Dr. Tamara Pečar Griesser je rojena v Ljubljani, vendar je šla že leta 1962 z družino po svetu. Zdaj živi v Hamelnu v Nemčiji. Iz novejše zgodovine je doktorirala na Dunaju, kjer je zagovarjala disertacijo o odnosu slovenskih oblasti leta 1920 do Koroške. V desetih nemških izdajali in več prevodih je izšla njena biografija cesarice Cite. Zadnja leta preuCuje državljansko vojno na slovenskem in položaj Cerkve med vojno in po njej. Za javno tožilstvo je napisala eno izmed dveh zgodovinskih ekspertiz v zvezi z obnovo procesa proti ljubljanskemu škofu Rožmanu, ki bo v kratkem izšla v tisku. Značilnost njenih raziskav je, da upoštevajo donedavna nedostopno gradivo Ozne in Udbe. Predavanje o slovenski poeziji V torek, 7. maja ob 10. uri bo na Visoki šoli modernih jezikov za prevajalce in tolmače (Ul. D’Alviano 15) predavala dr. Irena Novak Popov, profesorica slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani, o sodobni slovenski poeziji. K strokovnemu srečanju so še posebej vabljeni profesorji slovenščine, slušatelji slovenistike in dijaki višjih srednjih šol. Vpisovanja v otroški poletni center v Devinu Občina Devin-Nabrežina sporoča, da je mogoče vpisati otroke od 3. do 11. leta starosti v Poletni center, ki bo od 15. do 26. julija tl. v državnem otroškem vrtcu v Devinu z umikom od 8. do 12. ure, v katerem se bodo dva tedna vrstile igre in animacija. Poskrbljeno bo tudi za kosilo. Starši bodo lahko poslali svoje otroke v Center tudi samo zjutraj, od 8. do 13. ure, brez kosila. Za prevoz bodo otroci smeli uporabljati šolski avtobus, ki bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosili. Dejavnosti v Centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem Uradu za šolstvo (tel. 6703 208, z umikom: od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 11.30 in ob ponedeljkih in sredah od 15. do 17.30), na katerega se starši lahko tudi obrnejo za morebitne dodatne informacije. Na Opčinah predstavili enotne kandidatne liste Nevarnost da bi kdo po pomoti prečrtal znak in tudi preferenčno ime. ker bi s tem kandidata izločil Združenje odborov za ločeno upravljanje jusarskega premoženja v tržaški pokrajini je včeraj v Prosvetnem domu na Opčinah predstavilo kandidatne liste in program za volitve novih jusarskih odoborov (na sliki KROMA). Kot znano, bodo volitve 26. maja v sedmih kraških naseljih: na Opčinah, Proseku, Padricah, v Lonjerju, Bazovici, Barkovljah in pri Banih. Prizadevanje dosedanjih odborov, ki so v zadnjih desetih letih opravili res veliko dela, je obrodilo tudi rezultat, da volitve tokrat ne bodo samo po šolah, kar seveda ovira reden pouk, ampak tudi po vaških domovih. To velja za Bane, kjer bo volišče (št. 94) na sedežu Zadruge Ban, za Lonjer, kjer bo volišče (št. 214) na sedežu domačega kulturnega društva Lonjer-Katinara in za tri od sedmih openskih volišč (št. 231, 232 in 233), ki bodo v Kulturnem centru Tabor. Ostala volišča bodo takole razporejena: v Barkovljah (volišča št. 181, 182 in 183) v državnem otroškem vrtcu, v Bazovici (št. 293) v otroškem vrtcu Illesberg, na PadriCah (št. 292) v osnovni Soli K.D. Kajuh, na Proseku v državnem otroškem vrtcu in na Opčinah (volišča št. 234, 235, 236 in 237) v osnovni šoli C. Lona. V vseh vaseh oziroma naseljih so sestavili enotne kandidatne liste, ki pa so z izjemo Opčin povsod dvojne. To je bilo potrebno zato, da bi se izognili nevarnosti razveljatve v primem, da bi šlo na volišča manj kot 50 odstotkov upravičenčev; ce sta kandidatni listi dve, pa ta omejitev ne velja. Na vsaki listi, katerih sestavo objavljamo posebej, so največ štiri imena, izvoljenih pa bo pet elanov novih odborov, kar pomeni, da bo peti elan izvoljen na konkurenčni listi in bo tako predstavljal »opozicijo«. Kot rečeno, do tega v večini vasi praktično ne bo prišlo, ker so vse liste enotne, drugače pa je na Opčinah, kjer je samo ena lista enotna, droga pa je konkurenčna. Kar zadeva samo tehniko volitev, je predsednik Združenja jusarskih odborov Zoran Sosič na včerajšnji predstavitvi kandidatov pojasnil, da je najpametneje prečrtati znak posamezne liste na glasovnici, s Čemer volilec voli vse navedene kandidate. Ce nekdo prečrta znak in tudi katero od imen kandidatov, potem s tem kandidata izloči, zato se je treba tej nevarnosti izogniti. Tisti, ki bi rad oddal preferenčni glas, mora torej prečrtati samo imena (eno ali vec), ne pa tudi znaka liste. Kakorkoli že, najbolj zanesljivo je, Ce prečrtamo samo znak. Na predstavitvi, ki so se je, udeležili mnogi kandidati in sedanji jusarsH odborniki, kot gost pa tudi podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, je tekla beseda tudi o problemih, tako v zvezi z volitvami kot tudi v zvezi z upravljanjem jusarskega premoženja nasploh. Kar zadeva volitve, gre predvsem za vprašanje dvojezičnih glasovnic, ki jih po vsej verjetnosti ne bo. Združenje odborov je sicer pravočasno poseglo pri prefektu, ki pa je odgovoril, da za ta problem ni pristojen in je svetoval, naj se obrnejo na tržaškega župana. Zupan je izjavil, da zadeva ni izvedljiva, ker bi lahko prišlo do priziva na vo-line izide, kajti za glasovnice niso pristojne krajevne uprave, ampak jih določa državni zakon. Združenje je tako pred dnevi poslalo drugo pismo prefektu, v katerem ga je zaprosilo, naj posreduje pri Zupanu, in zdaj čaka odgovor. Glede na kratek rok pa je zelo težko, da bi se problem rešil že za te volitve, zato bo pac treba poskrbeti, da bodo vsaj na prihodnjih volitvah cez pet let glasovni- ce dvojezične. V zameno bodo dvojezični lepaki s kandidatnimi listami na voliščih, žal pa je bil zamujen rok, do katerega bi bili lahko pokrbeli za lepake volilne kampanje, ki bi jih razobesili na javnih mestih. Tudi to je napaka, kijev prihodnje ne bi smeli ponoviti. Na predstavitvi je tekla beseda tudi o delu sedanjih odborov oziroma njihovega združenja, ki pred desetimi leti niso imeli niti mize in svinčnika, kot je dejal Zoran Sosič, danes pa razpolagajo s prožno strukturo, Id jim je omogočila zastaviti plodno delo. Mejnik v delovanju odborov je bil sodni nastop za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, kjer je tržaška občinska uprava potegnila krajši konec in bila potem primorana izdati pravilnik, ki ureja področje jusa. Od takrat se je temeljito spremenil tudi odnos Občine do tega vprašanja, delo jusarskih odborov pa je seveda olajšano. Posebno na Opčinah, a tudi v drugih vaseh je bilo veliko narejeno v korist skupnosti, kar je še toliko bolj dragoceno, Ce upoštevamo, da ju-sarski odbori niso pravne osebe in zato ne prejemajo javnih prispevkov. Povsem razumljivo je torej, da si odborniki želijo in obetajo večjo podporo prebivalstva, medtem ko jim je podporo v svojstvu svoje javne funkcije zagotovil Miloš Budin. Podpredsednik deželne skupščine je poudaril tudi pomen sožitja in obžaloval, da je ponekod prišlo do delitve, ki prinaša tveganje. Ustein kandidati OPČINE 1. lista (OpCine-jus): Gnido Cobez, Paolo Milic, Albino SosiC, Tatjana Sossi PROSEK 1. tista (Enotna lista): Bruno Rupel, Carlo Ci-bic, Vera Puntar, Bogdan Bogateč 2. lista (Jus): Luciano Stocca, Miranda Kapun, Carla Husu, Sonja Spanger PADRICE 1. lista (Padrice): Adriano Kalc 2. lista (Enotna lista): Carlo Grgič, Pietro Gregork Igor Grgič, Dario Gregori LONJER 1. lista (Jus): Stojan Sancin, Fabio PeCar 2. lista (Lista Lonjer): Zvonimir Lorenzi, Mitja Lorenzi, Giorgio Močilnik, Giovanni Coretti BAZOVICA 1. lista (Bazovica): Carlo Mezgec, Borut Marc, Danilo Križman-CiC, Matej Pettirosso 2. lista (Enotna lista): Alessandro Žagar, An-na Maria Križmancic, Marco Arduini, Stojan Metlika BARKOVLJE 1. lista (Enotna lista): Edoardo Godnik, Igor Poljšak, Dario Mosetti, Armando Schillani 2. lista (Lista Barko-vlje): Seigio Mattiassi BANI 1. lista (Bani): Leone Krevatin, Bruno Malalan, Giovanni Pro 2. lista (Enotna lista): Fabio Krevatin, Alessandro Ban, Mario Malalan, Agostino Vidau MEDJAVAS 1. lista (Želod): Paolo Ferfolja, Bruno Toma-setig, David Peric, Silvana Hvalic 2. lista (Vodnjak): Romano Pernarčič, Paolo Busan, Denis Zega OBČNI ZBOR ZADRUGE NAŠ KRAS Finančne težave hromijo delo Pretekli torek je bil v Kraškem muzeju v Repnu redni letni občni zbor zadruge »Naš Kras« (na sliki KROMA), na katerem je bil podan pregled dela v preteklem letu. Predsednik Egon Kraus je v svojem poročilu poudaril predvsem lepo uspelo izvedbo 17. kraške ohceti, ki je v repentabrsko občino privabila vec kot 10.000 ljudi. Med temi je bilo mnogo turistov, tako da postaja Kraška ohcet tudi pomemben turistični dejavnik v naši pokrajini. Ob primerni propagandi bi se njih število lahko v naslednjih letih še povečalo. Kraška hiša je bila za obiskovalce odprta od Velike noči do prvih dni novembra in obisk je bil vec kot zadovoljiv. V tej zvezi je treba omeniti plodno sodelovanje z Etnografskim muzejem iz Ljubljane, ki je tudi lani poskrbel za restavriranje oz. osvežitev lesenih predmetov, ki so na ogled v Kraški hiši. Predsednik se je Etnografskemu muzeju zahvalil za nudeno pomoC in izrazil prepričanje, da bo sodelovanje trajalo še naprej. Kronično pomanjkanje denarnih sredstev onemogoča razširitev dejavnosti. Zadruga namreč ne prejema nobenih sredstev pomoči javnih ustanov - razen za Kraško ohcet - in zaradi tega sta bili lani prirejeni le dve priložnostni razstavi. Toda ne gre samo za dejavnost. Skrijeta streha kraske hiše že dalj Časa pušCa in se sproti krpa, vendar bi jo bilo treba nujno in temeljito popraviti. Zadruga je v ta namen naslovila na deželno upravo dve prošnji za izdaten prispevek, saj bi dela - po predračunu -znašala okoli 160 milijonov lir. Za letošnjo sezono ni predviden kak poseben program. Kraška hiša je za obiskovalce odprta, pripravljeni bosta dve razsta- vi, glede ostalega pa bo treba upoštevati trenutne okoliščine. Hiša - oziroma njeno dvorišče - pa je vedno na razpolago društvom, ki bi želela v njej predstaviti kakršnokoli kulturno dejavnost. Člani zadruge, ki so odobrili poročilo upravnega in nadzornega odbora ter letno bilanco, so se razgovorili o raznih aspektih turistične promocije našega Krasa. Tako je bilo izpostavljeno vprašanje uporabe kamna za tlakovanje vaških trgov (predvsem Nabrežine in Repna), enoteke, ki bi promovirala naša vse bolj odlična vina, ureditve razgledne točke nad Cavo Romano v Nabrežini in podobno. V razgovoru, v katerem so sodelovali Aleksij Križman, Edi Bukavec, Marino Kokoro-vec, Paolo Colja, Mitja Race, Srečko Sedmak in Marino Košuta pa so prišli do izraza tudi nekateri negativni pojavi na Krasu, kot n.pr. neupoštevanje domačega jezika v odnosu z javnostjo. H SALEŽ / OBČNI ZBOR KD RDEČA ZVEZDA hj Številna prisotnost mladih porok za nadaljnje uspešno delovanje V petek je bil v prostorih KD RdeCa zvezda v Saležu ob prisotnosti velikega števila elanov izredni in redni občni zbor društva Prva točke dnevnega reda je bilo branje 24 členov novega statuta, ki je bil ob prisotnosti notarja soglasno odobren. Redni občni zbor se je nato nadaljeval s podpredsedniškim poročilom Darje Sa-mar. Obrazložila je težave, s katerimi se je v tej mandatni dobi soočil odbor, začenši z odstopom predsednice Jasne Jurečič. Samarjeva se je zahvalila predsednici za trud in požrtvovalnost, ki ju je v štirih letih vložila v društvo. V teh letih je društvo izvedlo poleg tradicionalnih pobud, kot so miklavževanje, dnevi slovenske kulture, sodelovanje na občinskih prireditvah, še veliko zanimivih kulturnih srečanj. Ob 50-letnici je nastala tudi dramska skupina, ki je pod vodstvom Antona Petjeja uprizorila veseloigro Priprave na zlato poroko domačinke Gizele Budin Pegan in je žela velik uspeh tudi na gostovanjih v drugih krajih. Moškemu pevskemu zboru, ki ostaja od nekdaj najpomembnejša dejavnost društva, in njegovemu pevovodji Radu Miliču, je podpredsednica izrekla svoje Čestitke ob nastopu na Primorski poje in Številnih drugih uspehih. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je pripravil in prebral blagajnik Kristjan BriSdk. Podal je povzetek številnih akcij in prireditev, ki jih je društvo izpeljalo v letih 94/95/96. Med temi naj posebej omenimo sodelovanje s Kinoa-teljejem iz Gorice, Otroško revijo Vsi smo prijatelji v sodelovanju s SKD Vigred, izlet v Rezijo s SK Kras, razstavo Iz domače peci, popravilo spomenika padlim v Saležu, izlet v Mauthausen, osrednjo proslavo ob 50-letnici ter ustanovitev dramske skupine. Brištik je kot blagajnik spregovoril tudi o finančnem položaju društva. Svoj pozdrav je prinesla županja zgoniške občine Tamara Blažina. Podčrtala je pomembno vlogo drušzev v današnji vse bolj pasivni družbi. Opozorila je na širok pojem, ki ga zajema beseda kultura ter na nove izzive sodobne kulture. Povedala je, da si želi občinska uprava še naprej obdržati tesne stike z društvom. Spregovoril je tudi predsednik pokrajinskega odbora ZSKD Rinaldo Vremec, Id je z veseljem ugotovil, da je v društvu prisotnih veliko mladih sil. Omenil je novoustanovljeno društvo Dom BrišCild, kateremu lahko KD RdeCa zvezda s svojimi izkušnjami kot eno najstarejsih društev pri nas, priskoči na pomoC. Svoje pozdrave in željo po sodelovanju je izrazil še predsednik SK Kras Mirko Sardo, SKD Vigred pa je poslalo pismene pozdrave. V razpravo je posegla tajnica ZSKD Nives Košuta, ki prav v teh dneh zapušča svoje mesto. Izrazila je željo, da bi bila kulturna društva prisotna na pobudah, ki jih ZSKD organizira. Člani društva so nato izvolili nov odbor, v katerega je bilo izbranih veliko mladih, ki lahko s svojo vitalno silo zagotovijo društvu pestro in uspešno bodočnost. (Bis) Upravni odbor Srečko Sirca, Marta Žigon, Sonja Rebula, Dean VerSa, Debora StegeJOigij Kante, Zvonko Rebula, Silva Perčič, Kristian Brisdch, Vladimir Budin, Alenka Obad, Katja Terčelj, Ingrid Sulli, Rado Milic, Miloš Zidarič, Žarko Budin, Sanja Ferlan, Igor Pegan, Mirjam Rebula, Ivana Colja in Erika Grilanc. Nadzorni odbor Nevia Kante, Darja Samar in Klena Samar. TISKOVNA KONFERENCA FP-CGIL / ODNOSI Z OBČANI 2E PRENAPETI Sindikat v obrambo občinskih policistov Poziv lllyju zo boljšo organizacijo redarske službe Občinske policije ni premalo, je pa slabo izkoriščena (foto Križmančič/KROMA) JUTRI KONGRES CGIL Vsak razvojni načrt mora vštric s politiko zaposlovanja Illyjeva uprava je spet pod udarom. To pot ni tarča koga iz politične opozicije ali trgovskih krogov, ki niso prebavili županovih ukrepov na prometnem področju, temveč je prišel napad, če to sploh je, iz same njene srede. Udaru botruje, milo rečeno, sindrom uniforme ali, bolje povedano, (ne) organiziranost znotraj občinskega resorja, ki ima čez mestne redarje. Posledice tega utegnejo biti zaskrbljujoče. To je povedal pokrajinski tajnik sindikata javnih uslužbencev FP-CGIL Adriano Sincovich na včerajšnji novinarski konferenci, ki jo je sklical zaradi rastoče napetosti v odnosih med občani in občinsko policijo. Prejšnjo soboto je nadut pešec udaril redarja v križišču ulic Battisti in Carducci samo zato, ker mu je očital nepravilno prečkanje vozišča, Se prej je bilo več primerov, ko so se vozniki uprli javni osebi zaradi naložene globe, nelagodje in jeza pa se na obeh straneh stopnjujeta. »Dokler ne bo počilo,« je trpko vzkliknil sindikalist in krivdo za nastale razmere naprtil mestnim možem. Zapletlo se je po uvedbi omejevalnih predpisov o avtomobilski vožnji skozi središče. »Občina te ukrepe spreminja vsak drugi dan, parkirišč je premalo, v zgodovinskem jedru, a tudi drugje po mestu so same luknje zaradi kopačev, zato so pešci in šoferji vsak dan bolj razdraženi,« je nadaljeval Sincovich, »redarji pa Se zdaj ne vedo, kaj ima odbornik Zanfagnin za bregom.« Prej je skrbel za osebje, potem pa so mu poverili reorganizacijo občinske policije. Te je danes dovolj, a je slabo izkoriščena. Spoštovanje prometnih omejitev nadzoruje 156 redarjev in redark, ki pa ne morejo biti povsod hkrati in tudi ne reševati problemov drugih. Cim zagledaš uniformo, je ogenj v strehi, češ, pred tabo je zlodej - od tod sindrom. Zakaj mora občinski policist nastopiti le represivno, zakaj ne bi bila njegova vloga preventivna? Skratka, redarsko službo gre po mnenju sindikata krepko preosnova-ti in jo vključiti v širše ur- banistično poseganje, po drugi strani pa spodbuditi vsakdanji dialog med Občino in drugimi javnimi subjekti, zlasti z avtobusnim podjetjem ACT; tega zdaj ni, zato leva roka ne ve, kaj počne desna. Značilen primer je zaprtje predora pod Ul. sv. Marka, zaradi katerega je sindikat že protestiral. Toda nesporazumi so tudi znotraj same mestne uprave. To je izzvalo ravno včeraj neljub incident, zaradi katerega se bo Sin-covichev FP formalno pritožil pri Zupanu. Podžupan je javno okaral dva redarja, ker da sta tam, kjer ne bi smela biti, v resnici pa sta imela prav. Zaradi vsega tega sindikat zahteva strogo spoštovanje pravilnika, ki ureja delovanje občinske policije, temeljitejšo strokovno usposabljanje osebja za odnos z občani in v tem okviru tudi tečaje urjenja v samoobrambi -nošnja orožja (Se) ne bi smela priti v poštev - okrepitev tako imenovanih operativnih nalog, da bi bili redarji trajno vidni povsod tam, kjer so potrebni (tudi v predmestju), občasno izmenjavo službenih dolžnosti, da se jim zaščiti zdravje, raztegnitev zakona 626 o preprečevanju nesreč pri delu tudi nanje in vključitev tega poklica med izčr-pujoče dejavnosti. Pa Se nekaj hoče sindikat od Illyja: da bi bil malce odločnejši pri zagovoru svojih policistov pred javnostjo. Drago Gašperlin Z uvodnim poročilom generalnega tajnika Bruna Zvecha ter pozdravi povabljencev in gostov se bo začel jutri popoldne ob 17. uri v dvorani Satumia na Pomorski postaji 9. kongres Nove zvezne delavske zbornice oziroma 13. kongres CGIL. Nadaljeval se bo v sejni dvorani Deželnega zavoda za poklicno izobraževanje (IRFOP), kjer bo v torek ob 18. uri spregovoril član sin-dikatovega državnega tajništva Angelo Airol-di, v sredo ob 10.30 pa povzel zaključke razprave deželni generalni tajnik Paolo Pupulin. Tridnevni zbor bo izjemnega pomena, ker bo sovpadel s 40-letnico NZDZ in izzvenel v pripravo na deželni kongres (29., 30. in 31. maja), predvsem pa na državni kongres (2., 3., 4. in 5. junija v Riminiju), ki bi moral biti prelomne narave. Udeležilo se ga bo 177 delegatov v zastopstvu kakšnih 27.000 elanov, ki so jih izvolili na 230 delavskih skupščinah in 15 kongresih stanovskih organizacij. Razprava je bila žive in globoka, kakor je povedal na včerajšnji novinarski konferenci Bruno Zvech, saj so prišla med obravnavo vseh treh predloženih listin do izraza različna mnenja, a obenem želja po tvornem reševanju problemov. »Skratka,« je zatrdil pokrajinski vodja CGIL, »notranja demokracija je čila in zdrava.« To je posredno potrdil pokrajinski jamstveni odbor priznavajoč, da je bil pravilnik spoštovan in da so delegati neposreden odraz volje delovnih ljudi in upokojencev. Predkongresna debata je bila toliko bolj razvejana, ker se je razvijala vštric z volilno kampanjo, kongres pa ne bo s tem več obremenjen, čeravno bo izid volitev nanj tako ali drugače vplival. »Mi smo seveda zadovoljni, ker je zmagal tisti tabor, ki je vsaj do sedaj podpiral teze, za katere se opredeljuje tudi CGIL, to je nujo po zaposlovanju in ohranitvi socialne države,« je pojasnil Zvech. Sindikat predlaga lasten, avtonomen družbeno-razvojni načrt, saj razvoj ni mogoč brez politike za delo, in to v nasprotju s politiko Con-findustrie, ki ima antisocialno naravnan recept. Sindikatov razvojni program sloni namreč na solidarnosti, ki pa nima ničesar opraviti z dozdajšnjo logiko podpornistva, od tod trdna odločitev, da ne bo pristal na noben vladni »manever ali ma-nevrček«, ki bi okrnil socialne pridobitve. »Interesi, ki jih branimo, so interesi celovite družbe,« je poudaril Zvech in dodal, da gre v Trstu zagotoviti blagostanje vsem, ne samo nekaterim. (dg) Bioest prihodnji konec tedna Prihodnji konec tedna, 11. in 12. maja, bo na Trgu sv. Antona novega že četrta izdaja Bioesta, tradicionalnega prodajnega sejma, na katerem so na ogled (in naprodaj) naravni in biološki izdelki, je pa tudi priložnost za prikaz delovanja raznih naravovarstvenih, kulturnih in drugih združenj in organizacij, kot tudi organizacij prostovoljnega dela. Predsednik in tajnik Ekološkega in naturističnega centra Anita Paolo Angiolini in Roberto Valerio sta na včerajšnji predstavitveni tisovni konferenci v imenu prirediteljev poudarila, da je Bioest veliko več kot samo »alternativni sejem«, saj gre za razčlenjeno kulturno pobudo, ki skuSa najbolje orisati razne aspekte »življenja po naravi«, v kolikor je taksen način življenja danes še možen. Na letošnjem Bioestu bo kakih sto razstavljalcev, predvidene pa so tudi razne spremne prireditve. Na eni teh se bodo aktivisti WWF spomnili 10. obletnice tragedije v Černobilu. Na sporedu bodo tudi Štiri javna srečanja na naravovarstveno temo, in sicer 6., 7., 10. in 11. maja zvečer. ZAVZETA KULTURNA DELAVKA Na Opčinah je umrla Olga Šonc Gulič Na Opčinah je močno odjeknila vest, da je umrla Olga Sonc - Gulič, zavedna in ponosna Slovenka, zaslužna kulturna delavka, predvsem pa sposobna in močno angažirana ustvarjalka raznih igralskih likov. Letos oktobra bi bila slavila svojo devetdesetletnico, pa je ni dočakala. Čeprav ji življenje ni bilo lahko, ni nikoli tožila ter je prevzemala nase naloge in razne funkcije tudi v domačem društvu Tabor, v katerega se je vključila takoj po končani vojni ter bila izvoljena v prvi društveni odbor. Ko so pred leti podeljevali priznanja zaslužnim kulturnim delavcem, je bila pokojna Olga med nagrajenci, saj je prejela Krog z zvezdo za življenjsko delo na področju kulture, Se prej priznanje SPZ, leta 1973 pa tudi priznanje SPD Tabor. Seveda to Se zdaleč ni bila oddolžitev za vse, kar je Olga napravila za svoje društvo, za nego našega je- zika, v skrbi za našo Solo in za svojo družino. Ze leta 1923 se je včlanila v takratno Mladinsko društvo Prosveta in v športni odsek bazene. Njena prva vloga je bila leta 1925 v drami Sin, kateri so sledile druge, dokler ni fašizem nasilno razpustil naša društva. Po vojni je nastopila v Številnih vlogah, zadnjič ze, ko ji je bilo več kot 70 let v lepljenki, ki so jo pripravili ob poimenovanju osnovne Sole po Francetu Bevku. Se kasneje je nastopila v filmu Nova pot, ki ga je režiral Marko Sosič. In ko že ni zmogla več na odrske deske, je Olga Sonc-Gulič zvesto spremljala delo domačega društva in nasploh nase kulturno dogajanje. Društvo, pa tudi vsi Openci in naša javnost, jo bomo pogrešati, saj nam je dala in pomenila veliko. Od pokojne se bomo zadnjič poslovili v torek opoldne na openskem pokopališču. Neva LukeS AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI 0 33 KONZORCIJ ZA JAVNE PREVOZE TRST - V smislu člena 6, zakona St. 67 z dne 25. februarja 1987 objavljamo naslednje podatke o obračunu za leto 1993 in 1994 (v milijonih lir): EKONOMSKI RAČUN IZDATKI leto leto DOHODKI leto leto 1993 1994 1993 1994 Ostanki iz prejšnje poslovne dobe 3.652 3.357 Obračun prodaje dobrin Osebje: PlaCe 40.955 41.554 in uslug 29.136 30.260 Socialne dajatve 20.806 21.184 Sklad za odpravnine 3.760 4.360 SKUPNO 65.521 67.098 Dela, popravila in material Servisne usluge 249 5.298 280 5.105 Drugi prihodki, povračila in drugo 5.284 8.626 SKUPNO 5.547 5.385 Nakup surovin in materiala 9.628 9.501 Razni izdatki, dajatve in s troski 6.706 9.273 Amortizacije 2.300 3.086 Obresti na dodeljen kapital 55 55 Kapitalizirani stroški 254 531 Obresti na posojila 99 140 Končni prenosi 3.357 3.053 Ostale finančne dajatve 877 83 Poslovni primankljaj 56.354 55.508 SKUPNO: 94.385 97.978 SKUPNO 94.385 97.978 PREMOŽENJSKO STANJE AKTIVA LETO LETO PASIVA LETO LETO 1993 1994 1993 1994 Tehnične nepremičnine 49.494 49.881 Začetni kapital 1.567 1.567 Nematerialne nepremičnine Pripisi in izločitve 469 6 474 2 Sklad za amortizacije Razni skladi 26.820 29.500 29.774 28.410 Poslovne zaloge 3.357 3.053 Komercialni krediti 500 298 Sklad za odpravnine Dolgoročna in kratkoročna 27.401 26.900 Krediti matičnim ustanovam 92 35 Razni krediti 17.256 26.477 obvezniska posojila Komercialni dolgovi 1.272 1.795 Likvidna sredstva 9.359 12.213 1.952 1.879 Izguba poslov, dobe (saldo) 15.730 10.622 Razni dolgovi 7.751 12.730 SKUPNO 96.263 103.055 SKUPNO 96.263 103.055 PREDSEDNIK [Bruno Megna) 6 Nedelja, 5. maja 1996 TRST DOLINA 3., 4., 5., 6. in 7. MAJA 1996 DANES, 5. maja ob 16. uri kulturni spored: koncert Pihalnega orkestra BREG, nato nastop AFS Študent iz Maribora - ob 19. uri prihod parterjev in parterc na Gorico - nato ples s skupino LONG 2LUNK JUTRI 6. maja od 20. ure dalje ples z ansamblom ADRIA KVINTET TOREK, 7. maja ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra Breg - ob 19. uri slovesno podiranje maja nato ROCK KONCERT Pri sv. Martinu: razstava likovne in obrtne umetnosti v Torkli: razstava domačih oljkarjev v Mladinskemu krožku: razstava osnovnošolcev o okolju 40. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN GODBA NA PIHALA RICMANJE PROMENADNI KONCERTI 10. izvedba V nedeljo, 12. in 19. maja v Ricmanjih Začetek ob 17. uri NASTOPAJO: Mladinski pihalni orkester Glasbene Sole VIVA - Zagorje Pihalni orkester Videm - Krško Godba Ricmanje in Delavska godba Trbovlje ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi padjetniks Industrijskega, abrtniško-proizvadne-ga In turističnega sektorja na srečanje na temo LlEODMOSmiA POSOJILA ZA INDUSTRIJSKO NERAZVITA PODROČJA - OBJEKTIV B ki bo v sredo, 8. maja 1396, ob 17.38 v Razstavni dvorani sedeža na Opčinah v Ul. Ricreatorio 2. Predaval bo odgovorni za ugodnostna posojila pri Deželni Federaciji Zadružnih bank. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D‘Annunzio 73 Miramarski drev. 37 Nabrežje T. Gulli 8 SESLJAN -drž.c. 202 ESSO Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje). n> Ul. F. Severo 2 Drev. D‘Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) POSLOVALNICA " iCiSnlvo totip TRIS ENALOTTO BAR SLADOLEDI umm PROSEK 140 - Tel. 040/225286 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 5. maja 1996 ANŽE Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.30 - Luna vzide ob 22.35 in zatone ob 7.23. Jutri, PONEDELJEK, 6. maja 1996 DOMEN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,4 stopinje, zračni tlak 1015,4 mb narašča, veter severo-zahodnik 8 km na uro, vlaga 66-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Katerina Sosič, Lorenzo Scabar, Valentina Rosin, Jessica Lato, Aliče Nesi-ch, Gabriele Birti. UMRLI SO: 82-letna Libera Zabarella, 24-letni Friedrich Brezar, 85-letna Lucia Bergamin, 79-letna Stefania Ursic, 82-letna Valeria Škabar, 66-letna Liha Prelz, 79-letni Salvatore Calca-terra, 66-letni Benito Passador, 91-letna Giovanna Capun, 84-letna Olga Salamon, 89-letna Olga Sonc. I I LEKARNE NEDELJA, 5. maja 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan -Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1, Sesljan (tel. 299197). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzinijev tHaisitU pAcfa&buctti A. Marsich cementni izdelki material za gradbeniško TRST - Drž. cesta 202 - III. km Rocol (Callaia) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 Slovensko Stalno Iledalisce Maurizio Costanzo IZPRAZNJENO VRNI Igrata POLONA VETRIH in ADRUAN RUSTJA, režija JAŠA JAMNIK PREMIERA V sredo, 8. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED A PONOVITVI V soboto, 1 1 t. m., Ob 20.30 - ABONMA RED B v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C ZSKD in ZADRUGA BONAVVENTURA ALMA O življenju popotnice ALME KARLIN Besedilo URŠULA CETINSKI Igra POLONA VETRIH Produkcija Cankarjevega doma - Ljubljana Gledališče Mlela v Trstu v Četrtek, 9. maja ’96, ob 21. uri v slovenščini v petek, 10. maja ’96, ob 21. uri v angleščini Giuli in osrečil mali Igorja je lija mi vsem Z njimi vsemi se veseli Odbor za ohranitev stadiona 1. maj drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan -Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo pa telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (tel. 364928). Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »L’Arcano incanta-tore«, r. Pupi Avali, i. Carle Cec-chi, Stefane Dionisi. ENCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 »Piume di stmzzo«, i. Robin VVilliams, Gene Hackman. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L’al-bero di Antonia«, r. Marleen Goniš. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »D giurato«, i. Demi Moore, Alec Baldwin. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Specie mor-tale«. i. Ben Kingsley. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Four Rooms«, i. Madonna, Antonio Banderas, Bruce VVillis, Jennifer Beals. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 4 - 16.30. 18.20, 20.15, 22.15 »Moonlight & Valentino«, i. VVhoopi Gold-berg, Kathleen Turner. MIGNON - 16.00 - 22.00 »L’ultima cavalcata anale della Farfalla«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Toy Story«, prod. Walt Disney. ALCIONE - 15.30, 18.30, 21.30»Brave Heart - Cuore impa-vido«, r.-i. Mel Gibson, i. Sophie Marceau. LUMIERE - 15.30 »Babe, maialino coraggioso«; 17.40, 19.50, 22.10 »Ragione e senti-mento«, i. Emma Thompson, Hugh Grant. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana dr. TAMARA PEČAR GRIESSER: POLOŽAJ KATOLIŠKE CERKVE OB KONCU II. SVETOVNE VOJNE Jutri, 6. t. m., Ob 20.30 OBVESTILA VABILO na protestno kmečko manifestacijo Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev in Unione agricoltori. Vabijo svoje elane in kmete na enotno protestno manifestacijo, ki bo v Milanu v sredo, 8. maja. Odhod avtobusa iz Opčin (tramvaj) ob 4.30 in iz Sesljana (trg) ob 4.45. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoCa, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno središče za otroke od 3. do 14.1eta, v času od 10. junija do 30. avgusta 96, najkrajši Cas bivanja je en teden. Letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 1996 za oboke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijetno in koristno za utrjevanje našega jezika. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Gin-nastica 72, tel. St. 573141. KRUT prireja letovanje na Malem Lošinju v beh 10- dnevnih izmenah od 20. junija do 20. julija. Vpis in informacije od 6. do 15. maja na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. 3720062 ali 360072 vsak dan v uradnih urah razen sobot. SD PRIMOREC sklicuje v petek, 10. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR. OBČNI ZBOR Slovenskega dobrodelnega društva bo v petek, 24. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Mazzini 46/1. nadsb. SKD TABOR se bo poklonilo spominu slikarja Vladimirja Ražma. Naprošamo lastnike njegovih slik, da nam jih posodijo. Sprejemamo po dogovoru. Tel. St. 040/213945 od 16. ure dalje. OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VILHARJA, Kulturni klub Istra in Klub katolisldh izobražencev iz Kopra priredijo v petek, 10. t. m., ob 19.30 v prostorih koprske knjižnice predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka »Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave«. PRIREDITVE FINŽGARJEV DOM in zbori Vesela pomlad vabijo na PRAZNIK DRUŽINE, Id se bo odvijal v dvorani Marijanisca na Opčinah danes, 5. t. m. s pričetkom ob 17. uri. Kulturno zabavni program bodo oblikovali igralska skupina Tamara Petaros z igrico Družinski dan v mara vi ter mali pevci PrOPZ, OPZ in PrMPZ Vesela pomlad v sodelovanju s posebnim gostom prireditve, priznanim Čarodejem Romanom Cernetom. Prisrčno dobrodošle predvsem mlade družine! V BAZOVSKEM DOMU je na ogled razstava bravnih fotografij 4 LETNI ČASI Janka Kovačiča s sledečim urnikom: danes, 5. maja, od 19. do 21. ure. VABIMO Vas na ogled razstave ALEKSANDRA STARCA -Umetnost kot spoznanje in osvobajanje v njegovi razvejani estetski izkušnji v prostore umetnostne galeriji Isis v Ul. Corti 3/A v Trstu. . Razstava bo odprta do 9. maja od 10. do 12.30 ter od 16. do 19.30. KDO SO DRUGI - gledališče Miela. Danes, 5. t. m., ob 21. uri film Od Tečaja na Ekvator. 3 ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi na predavanje dr. Diega Marege, ki bo v sredo, 8. t. m., ob 18. uri v prostorih O.S. O. Zupančiča pri Sv. Ivanu. Tema predavanja: PRVA POMOČ OTROKU PRI NEZGODAH DOMA IN V SOLI. E3 ČESTITKE V torek, 30. aprila je kot prava pevka privekala na svet mala NICOLETTA. Tamari in Sandrotu čestita MPZ iz Skednja, mali Nicoletti pa želi vso srečo. IZLETI PARTIZANSKI KLUB iz Boljunca prireja v nedeljo, 26. maja, izlet v Benečijo. Vpisovanje poteka v Klubu, kjer boste prejeli podrobnejše informacije. Pohitite z vpisi. MALI OGLASI tel. 040-361888 PRODAM divan 1,95 m za tri osebe, inox kuhinjski lijak z dvema luknjama, odcejalnik za krožnike. Tel. St. 040/226133. ALFA ROMEO 75 2000 TS, letnik '78 ugodno prodam. Tel. št. 299806. PRODAM mercedes 190, letnik '89, dobro vzdrževan, garaziran in brezhiben, izjemna priložnost. Tel. St. 637530 od 8. do 13. ure. Y10 elite, junij '93, prevoženih 66.000 km, sive kovinske barve, notranjost aleantara v odličnem stanju, edini lastnik, prodam. Tel. St. 0481/412804. PRODAM Y10 fire letnik '89, svetlosive metalizirane barve. Tel. ob večernih urah na St. 228614. IZREDNA PRILOŽNOST: prodam Volksvvagen Derby 1100, edini lastnik, 40.000 km, garaziran, v odličnem stanju. Telefon 040/910135 od 13. do 14. ure in od 19. do 21. ure. V PREDMESTJU prodam zelo dobro vpeljano Čistilnico, svetlo, z električnimi napeljavami CEE, stroji v odličnem stanju, zanimiva cena. Tel. št. 417937 - ob uri obedov. SKLADIŠČNIKA do 25 let starega z vozniškim dovoljenjem za takojšnjo zaposlitev isce slovenska firma na Goriškem. Pismene ponudbe poslati na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici, Ul. 24,maja 1, pod Šifro “Skladiščnik". 1S8 ■ BARI 47 90 9 85 45 CAGLIARI 45 86 19 71 65 FIRENCE 58 74 69 13 16 GENOVA 11 14 5 79 22 MILANO 19 28 24 15 48 NEAPELJ 5 60 25 15 37 PALERMO 61 80 57 21 19 RIM 7 65 9 72 27 TURIN 82 88 49 57 8 BENETKE 60 20 30 3 53 ENALOHO XXX 1 1 1 2 12 X X 2 KVOTE 12 87.710.500,- 11 J.758.900,- 10 134.500,- MLAJŠA upokojenka, Slovenka, prevzame celotno gospodinjstvo osebi potrebni pomoči. Tel. št. 0038664/45093. URADNICA z večletno izkušnjo iSCe delo tudi part time. Tel.št. 0481/539970 v večernih urah. KNJIGOVODKINJA z večletno prakso veSCa katerikoli uradniškega dela isce službo v jutranjih urah. Tel.St. 812309. GOSPA izkušena kot čistilka, likanje, pomožna kuhar-ca s sanitarno knjižico isce delo v dopoldanskem Času. Tel. ob uri obedov na St. 040/225023. OSMICO sta odprla v Mavhinjah Franc in Tomaž Fa-bec. Vljudno vabljeni prijatelji dobre kapljice. OSMICA je odprta v Medje vasi - Paolo Ferfolja. OSMICO ima Aljoz Kante, Praprot 18. OSMICO je odprl Emilio P uric, Repen 15. OSMICA pri PiSCancih. Silvano Ferluga vabi prijatelje in znance na pokušnjo odprtih in sortiranih vin, domače slanine in oljenega olja. OSMICO ima v Trnovci Berto Skerk. t Dne 28. aprila je tiho odšla naša draga Marija Puntar vd. Ukmar Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo hčerka Milica z Denisom, sestra Anica, svak Poldo, svakinja Branka z družino ter vse ostalo sorodstvo Prosek, Komen, Portorož, 5.5.1996 (Pogrebno podjetje. Ul. Torre-bianca 34) Odšla je Darinka Kralj roj. Veljak Pogreb bo v torek, 7. t. m., ob 16. uri na koprskem pokopališču. Do pogreba bo pokojnica ležala v mrliški vežici. Vsi njeni Koper, Trst, 5.5.1996 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem tistim, ki so prinesli zadnji topli pozdrav naši dragi mami Mariji Kocijančič vd. Gregori (MILKI) Hčerki Elda in VVilma, vnukinji Rossana in Cinzia ter ostali sorodniki Trst, 5. maja 1996 t V Avstraliji je dne 26. aprila 1996 po dolgi bolezni preminil Pepi Batič Žalostno vest sporočajo brata Mario in Milan, Miranda in Verica ter ostali sorodniki Repnic, 5.5.1996 t Sporočamo žalostno vest, da me je zapustil moj dragi mož Peter Sossi Pogreb pokojnika bo v sredo, 8. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalujoča žena Marija in brat Rudi Trst. 5.5.1996 t Zapustila nas je naša draga mama, nona in pra-nona Olga Sonc vd. Gulič Za njo žalujejo sin Vasja z ženo, hci Saša z možem, vnuki, pravnuki in ostali sorodniki Pogreb bo v torek, 7. t. m., ob 12. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v cerkev na Opčinah. Opčine, Trst, 5.5.1996 3.5.1995 3.5.1996 Minilo je leto, odkar nas je zapustila Avgusta Špehar por. Krevatin Spominjajo se je hci Ada ter sinova Livij in Mario z družinami Bani, Opčine, Canberra (AUS), 5.5.1996 8.5.1976 8.5.1996 8.maja, pred dvajsetimi leti, je v prometni nesreči izgubil življenje prof. Erminio Ambroset Njegov spomin nas spremlja v življenju Marija, stric Mario z ženo Jole in sorodniki Trst, 5.5.1996 GORICA / NA VČERAJŠNJEM OBČNEM ZBORU NEUGODNE OCENE IZ TURINA B ČRPALKE L3 OBVESTILA Novi upravitelji Kmečke banke Konec komisarske uprave, ki je bila uvedena v začetku oktobra leta 1994 Vse več je pomislekov glede terminala SNAM Komisarske uprave v gorički Kmečki banki je konec. Trajala je dobrih 19 mesecev. Na včerajšnjem občnem zboru v Kulturnem domu so elani izvolili devet elanov novega upravnega odbora, tri elane nadzorstva in dva namestnika nadzornikov. V prihodnjem triletnem obdobju bodo banko upravljali odv. Peter Sanzin, dr. Diego Mar-vin, Ivan Plesničar, Damijan Klanjšček, Ivan Miklus, Angel Pahor, Gianluigi Bandiera, Bernardo Frascaroli in Grac-co Gotti. Za predsednika nadzornega odbora so Člani izvolili dr. Alberta Vetriha, dr. Marijo Marc in dr. Maura Verdicon-tija, za njuna namestnika pa dr. Mariso Provedel in dr. Roberta Lonzarja. Prvih Sest elanov upravnega odbora, dva nadzornika in enega namestnika so z večino glasov izvolili domači elani Kmečke banke, tri v vrstnem redu zadnje prej omenjene elane, tretjega nadzornika in drugega namestnika pa novi delničar, t.j. bančni holding CAER iz Bologne. Med petimi zastopniki delničarjev Kmečke banke in CAER je bil namreč dosežen takšen sporazum o odnosih v upravnem in nadzornem odboru. Izid volitev je pokazal, da je 5 prejšnjih elanov, ki razpolagajo s 72.281 delnicami, glasovalo za listo bančnega holdinga iz Bologne. V prihodnjih dneh se bosta sestala nova upravni in nadzorni odbor. Od komisarjev bosta prevzela banko. Člani upravnega odbora morajo iz svoje srede izvoliti 5 elanov izvršnega odbora, med njimi predsednika in podpredsednika. Po že omenjenem sporazumu med zastopniki elanov in CAER vanj avtomatično pridejo vsi trije zastopniki bolonjskega holdinga, eden bo podpredsednik. To je napisano tudi v novem statutu Kmečke banke, ki so ga elani odobrili na izrednem obenem zboru v letošnjem februarju. Predsednik bo zastopal interese prejšnjih delničarjev, z njim bo v ožjem odboru še en domač zastopnik. Občnemu zboru je predsedoval komisar dr. Di Brina. Na obenem zboru je neposredno bilo 190 elanov, ki posedujejo 6.045.234 delnic, zastopan je bil nadaljni 101 elan s skoraj desetimi milijoni delnic. Na obenem zboru je tako bilo prisotnih 86, 92 odstotkov delnic. Povedati je treba, da ima CAER 6.371.165 delnic, v odstotkih je to 35, 17. Lista prejšnjih delničarjev, ki jo je predstavil sen. Bratina, je dobila 9.027.432 glasov oz. delnic, lista CAER pa 6.443.446 glasov oz. delnic. Dogajanje v banki v zadnjem Času je imelo nekaj odziva pri tistih, ki so se oglasili k razpravi. Ocena komisarske uprave ni najboljša; Čutiti je bilo v njihovem delovanju marsikajj, kar delničarji niso razumeli, pa Čeprav so v preteklosti bile narejene tudi napake. Čeprav to ni v sporu z zakonom ni bilo umestno imenovanje novega ravnatelja, ki bi bil moral znati tudi slovensko, upoštevajoč dejstvo, da banka posluje s slovenskimi komitenti. Komisarji so menili, da to ne spada na tak občni zbor, kar je v dvorani vzbudilo upravičeno godrnjanje in žvižganje. Štetje glasov je zahtevalo veliko Časa, ker je bilo treba, po novem, seštevati delnice vsakega elana - delničarja. V prejšnji, ljudski banki, je vsak elan imel en sam glas, sedaj pa, v delniški družbi, je glas vsakogar veljaven različno, odvisno pac od števila pose-dovanih delnic. Na sliki - z včerajšnjega občnega zbora - foto Bumbaca. Po vec kakor dveh letih sodnih in političnih afer o poslovanju novogoriškega HIT-a ima to podjetje od včeraj novega generalnega direktorja. Danilo KovaCiC je v petek "odstopil” iz zdravstvenih razlogov. Upravni odbor je na njegovo mesto imenoval Silvana Križmana dosedanjega ravnatelja igralništva. Čeprav se je že kar precej Časa govorilo o skorajšnji zamenjavi dosedanjega glavnega direktorja, zlasti pa še po obsodbi dveh vodilnih delavcev HIT-a 18. aprila, so v petek krožile zelo različne vesti o dogajanju v velikem novogoriškem podjetju, o pogovorih in prepričevanju Danila Kovačiča, ki se zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru, naj odstopi. Novinarje, ki so nekaj ur Čakali pred dobro zaprtimi vrati, kjer je zasedal upravni odbor pod predsedstvom Bojana Albrehta, so o "odstopu” KovaCiCa in imenovanju Križmana obvestili z zelo kratkim pisnim sporočilom. Vest o zamenjavi v vodstvu HIT-a je že v petek zvečer sporočila slovenska televizija, dobro Z različnih strani je bilo v zadnjem Času slišati kritične ugotovitve, da je načrt za plinski terminal, ki ga je predstavila družba SNAM v marsičem pomanjkljiv. Tako stališče izhaja tudi iz ocene, ki jo je izdelala skupina strokovnjakov torinskega zavoda Politecnico po nalogu deželnega odbora. Strokovnjakom so poverili nalogo naj naCrt ocenijo glede posledic ki bi jih imel v prostoru in okolju. Tu-risnki strokovnjaki so mnenje izdali že pred dobrim mesecem dni, vendar podrobnosti zaenkrat še niso znane. Ve se le, da je mnenje v glavnem negativno, kajti naCrt, ki ga je predložila družba SNAM naj bi bil s tega vidika zelo pomanjkljiv. Ocenjevanje je, kakor je mogoče razbrati iz zelo skopih informacij, oteženo, oziroma celo onemogočeno, ker preprosto ni na razpolago točnih ali dokončnih uro po koncu sestanka Upravnega odbora. Razumljivo, da je naletela na izredno zanimanje javnosti, zlasti novogoriške. Med prvomajskimi prazniki je namreč umrl bivši finančni direktor HIT-a Darko Makuc in prav včeraj je bil njegov pogreb. Makuc si je, kakor pišejo mediji, dan po obsodbi, skušal vzeti življenje a so ga v zadnjem trenutku rešili. Poškodbe, ki jih je v poskusu samomora zadobil pa so bile tako hude, da je kljub naporom zdravnikov umrl. Makuca so 18. aprila obsodili, skupaj z vodjo posojilniške službe, Danila Kodriča, na tri in pol leta zapora in povrnitev nezakonito pridobljenega premoženja. Kazenski postopek se vodi tudi proti Danilu Kovačiču in njegovi ženi, vendar pa je sodišče njun primer izločilo. KovaCiC bi moral namreč na nujno operacijo in zdravljenje. Danilo KovaCiC je, kakor znano, državni svetnik. Časopisi omenjajo, v zvezi z novogoriškimi dogodki, podoben tragičen primer z Bleda, kjer si je vzel življenje podatkov. Niso znani razlogi, zakaj deželna uprava Se ni objavila ugotovitve, oziroma mnenja strokovnjakov. Predstavnik SKP v deželnem svetu Antonaz je preko tiska pozval Deželo naj ugotovitve vendarle objavi. Po drugi strani pa velja zabeležiti stališče Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), ki Deželo poziva, naj na skorajšnjem zasedanju konference o storitvah ne da soglasja za začetek postopka za gradnjo terminala. Kakor znano, je družba SNAM pred kratkim vložila formalno prošnjo za pridobivanje soglasij. Zasedanje konference (zasedanje bo v Rimu) naj bi bilo 10. maja. Tržiška občinska uprava pa je po omenjenem koraku družbe SNAM do nadalnjega sklenila zamrzniti dogovarjanje o možnostih in pogojih gradnje objekta. Vinko Marolt, znani turistični delavec na Bledu in zagovornik igralništva. Osmrtnici v osrednjem slovenskem dnevniku sta bili objavljeni na isti strani. HIT-ova afera se je zaCela v začetku devetdesetih let, pred dvema letoma pa je bil uveden sodni postopek. PRISPEVKI V počastitev spomina Klare Fornazarič - Čandek darujejo uslužbenci podjetja Čandek 200 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Sovodnjah, v isti namen daruje Jožko Kosič 100 tisoč lir. Namesto cvetja na grob drage Klare Fornazarič daruje kla-pa iz Standreža 270 tisoč lir združenju AISM. V počastitev spomina Klare Fornazarič Caudek, daruje Pekarna Cotič 50 tisoč lir za KD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Milana Paulina, daruje Društvo slovenskih upokojencev 300 tisoč lir za Dijaški dom v Gorici. Skupina elanov in prijateljev Slovenskega planinskega društva daruje Kraškim krtom 150 tisoč lir. Organizatorji tekmovanja za najboljšo salamo darujejo društvu Oton Zupančič iz Standreža 100 tisoč lir. Ob obletnici smrti drage mame Avguštine Stekar darujeta sinova 60 tisoC lir za vzdrževanje spomenika padlim v Steverjanu. Ob prazniku 25. aprila daruje skupina borcev 260 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Steverjanu in Jazbinah. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ JUBILEJNI KONCERT ob 30-letnici delovanja Kulturni dom, Gorica, danes, 5. maja 1996 ob 17.30 KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na gledališko predstavo »TEMNI PAJČOLAN« (W. S. Maugham) u izvedbi dramskega odseka SKPD F. B. SEDEJ in režiji Emila Aberška Kulturni dom v Sovodnjah, petek, m. maja ob 20.30 NOVA GORICA DANILO KOVAČIČ "ODSTOPIL" Silvan Križman ravnatelj HIT- a Včeraj pogreb bivšega finančnega direktorja Darka Makuca Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske Črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO - Ul. Lungo Ison-zo, 77 MONTESHELL - Ul. Aquileia, 20 ERG - Ul. sv. Mihaela, 35 AGIP - UL Trieste, 174 TRŽIČ MONTESHELL - Ul. Bolto, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Gluha GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste ŠKOCJAN AGIP - Ul. Battisti (Pie-ris) M PRIREDITVE V prostorih Centra E. Komel bo jutri, ob 19.30, nastopila 15-letna pianistka Irena Koblar, gojenka pri prof. S. Gadjijevu v Kopru. V občinski sejni dvorani v Gorici bo jutri, ob 18. uri javna razprava na temo Gorica po volitvah 21. aprila. Sodelovala bosta odbornik A. Devetag in senator Nereo Battello. Razpravo bo vodil in povezoval novinar A. Barba. Na PeCi bosta v soboto 11. t.m. ob 20.30 nastopila moški pevski zbor Skalalz Gabrij in dekliški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Koncert bo na dvorišču domačije Cantoni (Nar-dinldna hiša). * B______________IZLETI Sekcija VZPI/ANPI Dol-Jamlje in KD Kremenjak prirejata enodnevni avtobusni izlet v Verono in okolico. Izlet bo 26. maja. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli ter Karlo in Igor Kobal. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada od 27. aprila do 3. maja 1996. RODILI SO SE: France-sca Gubana, Ginevra Stori, Noemi Simsig, Serantoni Ilaria, Timothy Carroll Moore in Ennio Quaglia. UMRLI SO: 79-letni upokojenec Antonio Gia-comel, 66-letna gospodinja Maria Francovig vdova Spessot, 49-letna gospodinja Mariagrazia Dominutti, 88-letni upokojenec Francesco Raunich, 75-letna upokojenka Ada Grion vd. Aizza, 87-letna gospodinja Anna Scozai vdova Vallet-ta, 87-letna upokojenka Carolina Clansig vd. Scaf-fini, 91-letna upokojenka Francesca Brezavšček, 86-letna gospodinja Ida Tromba vd. Grassi, 87-let-na upokojenka Velia Si-monit vd. Morsan, 92-let-na gospodinja Giuseppi-na Zambon vd. Huala, 86-letni upokojenec Giuseppe lucchi, 71-letna upokojenka lolanda Maria Cotič vd. Cristin, 89-letni upokojenec Bogomil Paulin, 72-letni upokojenec Alessandro Vicenzi-no, 95-letna gospodinja Iselia Rigo vd. Fiappo, 80-letni upokojenec Vit-torio Bellotto. DRUŽBA se dobi v torek, 7. maja ob 19.30 na Placuti. DRUŠTVO UPOKOJENCEV vabi elane da se 12. t.m. udeležijo pohoda Ste-verjan-GonjaCe KD SOVODNJE vabi v torek, 7. maja na redni občni zbor. Skupščina bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. KINO GORICA CORSO 15.15-17.30-19.45-22.00 «La lettera scar-latta«. TRŽIČ COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00»Vite strozzate«. II LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul.Garza-rolli 154, tel.522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405.. Omahnil si kot viharnik, ki je podlegel nevihti. Srce boleče krvavi, ker njega ni in ni, a iskra tli... V knjigi življenja našega dragega Milkota Pavlina smo obrnili zadnji list. Od njega se bomo poslovili v torek, 7. maja v cerkvi v Pevmi. Pogrebni sprevod bo ob 11.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici. Po obredu bodo krsto odpeljali v Videm, na kremacijo. Za njim žalujejo žena Erika, hčerki Nadja in Nataša, sestra Angela, zeta Aleš in Danilo ter drugi sorodniki Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene! Gorica, 5.5.1996 Tišina, spokojna tišina v srcih nemir, neizmerna bolečina Hvala Ti nonic za tvojo vedrino in dobro voljo Maja, Samo, David, Marco in Nikol Slovensko gospodarsko združenje - Gorica izreka iskreno sožalje odbornici Zvonki Bednar ob smrti dragega očeta SKGZ se klanja spominu Bogumila Paulina antifašista, družbenega delavca in goriskega občinskega svetovalca Kulturno društvo Jezero in moški pevski zbor Jezero izrekata iskreno sožalje svojemu odborniku Karlu FerletiCu in-svojcem ob izgubi drage mame Eme NOVICE GORICA / NASTAL JE PRED TRIDESETIMI LETI OBISK IZ BELJAKA V Števerjanu se nadaljujejo prireditve ob prvem maju V Števerjanu se bodo danes nadaljevale prireditve v okviru praznovanja ob 50-letnici KD Briški grič in prvem maju. Tako bo ob 19. uri v Dvoru nastopila plesna skupina "Urška" iz Nove Gorice, zatem pa bo ples z ansamblom Happy day”. Društvo Briški grič in sekcija VZ-PI/ANPI ob tem vabita tudi na Spominski pohod Steverjan-GonjaCe-Steverjan, ki bo prihodnjo nedeljo, 12. t.m. Koncert v muzeju v Fari Na pobudo združenja USCI in pod pokroviteljstvom občinske uprave v Fari bo danes ob 11. uri v muzeju v Fari koncert vokalne skupine Wind Rose iz Ronk, ki bo izvajal niz irskih, angleških in ameriških pesmi. V nedeljo, 12. t.m. bo v muzeju nastopil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča in predstavil splet slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Predavanje o bančništvu Agencija za mlade in KGM prirejata jutri, ob 20. uri v Dijaškem domu, drugo iz niza izobraževalnih predavanj. Novinar Marko VValtritsch bo govoril o spremembah v italijanskem bančnem sistemu, o procesu reorganizacije italijanskih bank o združevanju s ciljem večje konkurenčne sposobnosti v evropskem in svetovnem prostoru. Govor bo tudi o goriški stvarnosti in vlogi krajevnih bank. Agencija je v petek že prhedila predavanje o marketingu. Pred tremi tedni je 16-Clan Združenja športnih ribičev Vipava Giacomo Brumat, v Soči pri Gradišču ujel soško postrv dolgo 70 centimetrov in težko 4, 8 kilograma. Giacomo, ki ima ožje sorodnike v Sovodnjah, je na ulov upravičeno ponosen, saj je prava soška postrv take dimenzije, posebno v spodnjem toku reke, redkost. Sicer pa se bodo člani ZSR Vipava prav kmalu lahko pomerili v lovu na postrv. Končno so si pridobili dovoljenje za tekmovanje na Vipavi, Tekmovanje bo 12. maja. S prijavami (v gostilni Rubijski grad) je treba pohiteti, kajti zadnji rok je 7. t.m. Jubilej zbora Milka Fileja Danes koncert v Kulturnem domu Člani moškega pevskega zbora Mirko Filej slavijo letos visok jubilej, 30-letnico delovanja. V kroniki zbora je kot prvi nastop zabeležen koncert 9. oktobra 1966, v Kromberku, ob odkritju spomenika Vinku Vodopivcu. Od tedaj so si nastopi sledili drug za drugim, iz leta v leto, iz kraja v kraj. Vsekakor se je zbor v teh treh desetletjih trdno zasidral v goriškem pevskem prostoru in se podal še mnogokam drugam. Pevcem je v posebno lepem spominu sodelovanje na reviji Naša pesem v Mariboru, kjer so kar dvakrat prejeli bronasto kolajno. Ponosni so tudi na drugo mesto v polifoniji in drugo mesto za folklorne pesmi na medna- TV Primorka: Oddaja o Briškem griču Televizjja: Primorka bo jutri, ob 18.30, predvajala zapis o 50-letnici kulturnega društva Briški grič ter o prireditvah, ki so jih v Števerjanu pripravili ob letošnjem prvem maju. Voditelj oddaje se bo pogovarjal z Aldom Ruplom, urednikom "Kronike”, ki je izšla ob okrogli obletnici ter z Ivanom in Majo Humar. rodnem tekmovanju C.A. Seghizzi v Gorici. Nepozabna pa so tudi doživetja z dvakratnega gostovanja med rojaki v Belgiji. Zbor se je rodil sredi šestdesetih let iz tako-rekoC samodejnega pevskega navdušenja in potrebe po moškem zboru, ki jo je Čutil že pokojni profesor Mirko Filej, po katerem zbor nosi ime. Od samega nastanka zbor vodi Zdravko Klanjšček. Združuje pa pevce iz Gorice in okoliških krajev, največ iz Rupe in Peči. Tri desetletja, torej od samega zaCetka, so v zboru Ludvik in Vitko Cevdek in Joško Maraž. V tako dolgem Časovnem razponu se je v zboru zvrstilo lepo število dobrih pev- cev, saj je v najboljših Časih zbor štel tudi čez 40 glasov. Generacijsko krizo je zbor uspešno prestal in se v jubilejnem letu predstavlja pomlajen in številčno okrepljen, z 32 elani v polnoštevilnem sestavu. Danes popoldne, ob 17.30, bo moški pevski zbor Mirko Filej pel na jubilejnem koncertu v goriškem Kulturnem domu. Predstavil bo šestnajst pesmi, ki so seveda le prerez bogatega repertoarja, ki obsega blizu 200 pesmi. Tudi tokrat se bomo sprehodili med znanimi in manj znanimi skladbami, posegli v železni spored, od slovenskih do furlanskih pesmi, od polifonije do folklore, od Gallusa do Simonitija. (P.B.) Dvesto kmetov z Goriškega bo sodelovalo na velikem skupnem shodu v Milanu Tudi kmetje z Goriškega se bodo udeležili vsedržavnega zborovanja za ovrednotenje kmetijstva, ki bo v sredo v Milanu. Pravzaprav bodo v državi tri osrednja zborovanja, ki jih skupaj pripravljajo tri strokovne organizacije kmetov, Coldiretti, Con-fagricoltura in Confederazione italiana agricoltori. V Milan bo odpotovalo okrog 200 kmetov in to z avtobusi, so povedali na včerajšnjem srečanju. Kmetje zahtevajo od vlade in parlamenta, da izdelata jasne smernice kmetijske politike, da poenostavita predpise in da v sedanjem kriznem stanju govedoreje priskočita na pomoč hitro in uspešno. Poleg splošnih zadev s katerimi se vbada kmetijstvo na vsedržavni ravni, predstavniki stanovskih organizacij na Goriškem opozarjajo še na specifično problematiko, zlasti na potrebo po ureditvi in posodobitvi namakalnega sistema. Po osemdesetih letih obudili spomin no rojake Pred spomenikom v Hrušci Prejšnjo soboto se je na Oslavju mudila veCja skupina Avstrijcev iz Beljaka. V ta kraj v Brdih je naše severne sosede pripeljala radovednost, ki jo je sprožil članek, ki je pred kakim mesecem izšel v celovškem Časopisu “Kleine Zeitung”. Ta koroški časopis je kar pol strani namenil nekoliko skrivnostnemu avstrijskemu spomeniku iz prve svetovne vojne. Gostje iz Beljaka so sicer elani združenja “Kaertner Frehvillingen Schuetzen” in negujejo tradicijo enote prostovoljnih strelcev-Crnovoj-nikov, ki se je proslavila zlasti v prvih dneh vojne z Italijo. Za dobro počutje gostov iz Koroškega sta poskrbeli prosvetni društvi Naš prapor iz Pevme ter Sabotin iz Stmavra, medtem ko je dobrodošlico gostom izrekel predsednik krajevne skupnosti Silvan Primožič. Na avstro-ogrski spomenik, ki je kljub svojim Častitljivim osemdesetim letom, še zelo dobro ohranjen, so Beljacani položili venec, moški pevski zbor iz Stmavra pa je zapel dve slovenski priložnostni pesmi. Po slovesnosti so si gostje ogledali še nekatere odseke oslavskega bojišča ter z zanimanjem prisluhnili pripovedi Vilija Prinčiča, ki je v strnjeni obliki in ob pomoči prevajalcev prof. Nadje Pavlin in prof. Joška Šavlija, obrazložil potek vojnih operacij na tem predelu fronte. Po kosilu v domačem kmečkem turizmu in po izmenjavi daril, so gostje odpotovali v Palmanovo, kjer so položili venec še na tamkajšnjem velikem pokopališču avstroogrskih vojakov. Ob slovesu so obljubili, da bodo na Oslavje še prišli. Na sliki - slovesnost ob spomeniku v Hrušci. (VIP) Prenovljena manufakturna trgovina GORICA - Korzo Verdi 91 NajnovejSi vzorci metrskega blaga znanih modnih hiš, tudi za svečane priložnosti in poroke. OD 23. DO 29. MARCA SO BILI NA ENOTEDENSKEM IZLETU NA SICILIJI Licejci odkrivali Magno Grecio Teden dni, od 23. do 29. marca so dijaki in profesorji klasične gim-nazije-liceja Primož Trubar preživeli na šolskem izletu na sončni Siciliji, bogati na spomenikih in pričevanjih iz preteklosti, izredno zanimivih za usmeritev te šole. Na Siciliji je bil namreč center Magne Grecie, sistema grških kolonij na zahodu; v rimskem Času pa je dežela postala žitnica Italije. Spet je zaživela pod Arabci in Normani ter je do konca srednjega ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini m peči CAMINETTI ® MONTEGRAPPA, veka bila stalno jabolko spora med različnimi evropskimi dinastijami. Razvila je, tudi zaradi svoje lege in odmaknjenosti, dokaj samostojno umetnost, običaje in družbo, ki se ohranjajo deloma še danes. A poglejmo podrobneje, kako je potekal naš izlet! Utrujena a vesela druščina se je po 21 urah vožnje z vlakom le pripeljala v Catanio, eno izmed prvih grških kolonij. V programu je bil na prvem mestu ogled vulkana Etne, 3323 metrov visokega kralja nad širšo okolico. Proti večeru pa je vse očaralo mestece Acireale z občinsko palaCo in stolnico v baročnem slogu, predvsem pa Corso Umberto I in mestni park Belvedere. Osrednji del izleta se je pričel šele naslednjega dne v Sirakuzah. Mesto je nekoC veljalo za eno izmed najvažnejših grških kolonij. V arheološkem parku turisti lahko vidijo grško gleda- lišče (4. stol. pr. Kr), rimski amfiteater (avgustej-ska doba) in latomije, kamnolome. Tu stoji Dionizijevo uho, ogromna umetna votlina, v kateri se odlično širi zvok od tal do 30-metrskega stropa. Obisk se je končal na nekdanjem otoku Ortigia, ki je najstarejši del mesta. Pred glavnim trgom se dviga stolnica sv. Petra in Pavla. Nastala je iz grškega templja, Čeprav ima danes baročno pročelje. Naj omenim še izvir sladke vode le nekaj metrov od morja in baročni center. Četrti dan zjutraj je bil na vrsti ogled Taormine. Številni objekti potrjujejo prisotnost različnih ljudstev in kultur: grški teater ( 3. stol. pr Kr.) so Rimljani v 2. stoletju po Kr. spremenili, da bi bil uporaben za njihove prireditve. Tudi Odeon je iz rimskega obdobja. Palazzo Duca di Santo Stefano (14.-15. stol) kaže na arabsko-normanske usedline. Bolj izrazite znake pove- zanosti z evropsko umetnostjo pa najdemo v stolnici (14. in 15. stol) v ro-mansko-gotskem slogu. Do povratka v rimski Cas je prišlo v Piazza Ar-merina, ob krasnih talnih mozaikih, ki so se ohranili v rimski vili, ki je bila veC stoletij zasuta pod plazom. Ze sami zidovi stavbe dajejo podobo njene nekdanje lepote in veličine. Spet smo se Časovno pomaknili za nekaj stoletij nazaj, naslednjega dne, ko smo se povzpeli na dolino templjev ob Agrigentu (dolina, ker je v primerjavi z mestom niže, a je vseeno na griču). Tu še (bolj ali manj) Čvrsto stojijo Juno-nin tempelj z Zrtve-nikom, tempelj Sloge, obzidje z nekropolo, He-raklejev tempelj, ogromen, žal porušen Zevsov tempelj, tempelj Kastorja in Poluksa ter Demetrin tempelj. Pred prihodom v Palermo je bil še Cas za obisk mesta Monreale. Nor-manska stolnica ohranja Čudovito okrasje notranjih površin ladij in prefinjeno zunanjost ab-side, vse v arabsko-nor-manskem slogu. Ze je prišel zadnji dan bivanja na Siciliji in že je glavno mesto Palermo razkrilo svoje zgodovinsko bogastvo. NajveC spomenikov je iz arabskega in normanskega obdobja, ko je prestolnica najbolj zablestela: Palazzo dei Normanni in Cappella palatina, cerkvi San Giovanni degli Eremiti, ki je najprej bila mošeja, San Cataldo, stolnica z grobnico Friderika II in še marsikaj. Nekateri izletniki so pred odhodom obiskali ulice s tržnicami, kjer je res prišlo do neposrednega stika z življenjem v teh krajih. Sicilijo se splača obiskati, a le Ce se otresemo predsodkov, ki nastajajo ob prebiranju Časopisov in gledanju televizijskih oddaj in ki gotovo ne spadajo v kulturno dediščino dežele . (Matjaž Klemše). UTRJEVANJE BOSANSKE FEDERACIJE Hitreje do skupnih obrambnih zakonov Nato miri razgrete duhove v Dobrinji SARAJEVO, ZAGREB (Reuter, B. 2.) - Medtem ko so se muslimanski in hrvaški voditelji sporazumeli, da bodo zaceli hitreje izpolnjevati obveznosti do bosanske federacije, so morali v sarajevskem predmestju Dobrinja zaradi spopadov med Muslimani in Srbi posredovati Natovi oklepniki in tanki. Ruski predsednik bi si rad mesec dni pred volitvami zagotovil tudi podporo demokratično usmerjenih protikandidatov (Reuter) RUSKA PREDVOLILNA KAMPANJA Jelcin snubi Javlinskega Liberalni tabor drobi vojna v Čečeniji, kjer je včeraj padlo 20 upornikov MOSKVA (Reuter, M. S.) - Ruski predsednik Boris Jelcin je vCeraj napovedal novo strategijo v boju s komunističnim protikandidatom na junijskih volitvah Genadijem Zjuganovom in pozval vodilne predsedniške kandidate demokratičnega tabora, naj združijo svoje moCi. Toda njegov glavni tekmec v protikomunističnih vrstah Grigorij Javlinski je že izrazil dvom v uspeh taksnega zavezništva. Do incidenta je prišlo ob problematični meji med muslimansko in srbsko skupnostjo. Neznanci so najprej ranili nekega Muslimana, pozneje pa je bil v eksploziji treh roCnih bomb ranjen tudi neki srbski prebivalec. Francoski pripadniki Nata so zato z lahkimi oklepniki in tanki obkolili stanovanjski blok na muslimanski strani razmejitvene Črte. Francoski polkovnik Bertrand Madoux je povedal, da so se za takšen korak odločili iz varnostnih razlogov. Poskušali so namreč preprečiti, da bi morebitni napadalci pobegnili. Na prizorišče sta pozneje prispeli še bosanska policija in policija Združenih narodov, ki sta zaceli preiskavo. O poteku meje med Srbi, Hrvati in Muslimani se v Dobrinji še niso dogovorili. Razmejitvena Črta v nekaterih delih poteka celo Cez stanovanjske bloke in zasebne hiše. Prebivalci se zato bojijo, da bodo morah zaradi določitve nove meje nekateri od njih zapustiti svoje domove. Policija Združenih narodov poroča, da so se v zadnjem Času napetosti na tem območju zelo zaostrile. Medtem so se vCeraj Muslimani in Hrvatje sporazumeli, da bodo utrdili bosansko federacijo. Hrvaški premier Zlatko Mateša in njegov bosanski kolega Hasan Muratovič sta v Zagrebu podpisala sporazum o Čimprejšnjem sprejemu skupnih obrambnih zakonov, ki bodo omogočili vzpostavitev celovite muslimansko-hrvaške vojske, in oblikovanju kantonov znotraj bosanske federacije. Hrvaška in muslimanska stran se pogovarjata tudi o oblikovanju skupne komisije za obnovo, ki naj bi dodatno prispevala k utrditvi musli-mansko-hrvaške federacije. V Zagrebu so se dogovorih tudi o Čimprejšnjem začetku izvajanja načrta za vrnitev žrtev etničnega Čiščenja na njihove domove v Jajcu in Stoku, ki sta pod hrvaškim nadzorom, ter Travniku in Bugojnu, ki sta pod muslimansko oblastjo. Obe strani pričakujeta, da jima bodo pri vračanju beguncev pomagali Visoki komisarjat ZN za begunce in mednarodne finančne ustanove. »Sporazumeli smo se, da se ne bomo ustavili, dokler ne bo vrnitev zagotovljena vsem beguncem,« je dejal IzetbegoviC. »Seveda obstajajo tudi nerešena vprašanja, vendar so v primerjavi s tem, kar smo dosegli, zanemarljiva,« je menil Tudman. Jelcin je na predvolilnem zborovanju v južno-ruskem mestu Astrahan svojim privržencem sporočil, da pripravlja predvolilno zvezo z Javlinskim, vendar ni pojasnil, kako si predstavlja takšno partnerstvo. »Z Javlinskim sva se že sešla in se združujeva,« je izjavil Jelcin. Javlinski se je kmalu po tem odzval na Jelcinove trditve. »Niti besede nisva spregovorila o tem, da bi umaknil svojo kandidatmo,« je izjavil za radio Majak Vendar pa že dejstvo, da Jelcin o zavezništvu razpravlja z enim od najo-strejših kritikov dosedanjih gospodarskih reform, dokazuje, da v ruskih liberalnih krogih vlada preplah. Zjuganov, ki lahko računa na izredno stabilen in mohviran del volilnega telesa, še naprej prepričljivo vodi v predvolilnih raziskavah javnega mnenja. Razdrobljeni liberalni tabor pa nikakor ne more razbiti apatije med svojim privrženci. Samozavestni Zjuganov je zato Jelcinu predlagal srečanje pred televizijskimi kamerami. Razprava »brez svetovalcev in pomočnikov« naj bi ruskim volilcem pomagala, da bi se lažje odločili, kateremu kandidatu naj namenijo podporo. Jelcin je prek novinarjev v Astrahanu izziv gladko zavrnil. »Trideset let sem bil komunist in slišal sem toliko te demago- gije, da je danes, s svojega demokratičnega zornega kota, ne prenesem veC.« Jelcin je še izrazil upanje, da ga bosta na volitvah podprla tudi druga dva vodilna nekomunistična kandidata, general Aleksander Lebed in Svjatoslav Fjodo-rov. »Upam, da se bodo vsi trije pridružili predsednikovemu štabu,« je izjavil Jelcin, ki je še napovedal, da bo konec meseca obiskal Čečenijo, kjer so vCeraj znova divjali ostri boji. Najmanj dvajset upornikov je izgubilo življenje v napadu na konvoj oklepnikov ruske vojske, ki je tudi vCeraj silovito obstreljevala Čečensko mesto Urus Martan. Mir v sarajevskem predmestju Dobrinja je odvisen od Iforjeviih vojakov (Reuter) RAZMIŠLJANJE NOVI ATLANTSKI POBUDI Branika zahodne civilizacije pred veliko preizkušnjo Na tretjem kongresu Nove atlantske pobude, ki se je vCeraj zaCel v Pragi, je Češki predsednik Vaclav Havel od zahodnih voditeljev zahteval, naj sprejmejo rešitve za širitev Severnoatlantske zveze na vzhod Evrope. Vprašanje širitve edinega preostalega vojaškega bloka na države nekdanje nasprotnice pa ne bo edina tema razprav na praškem kongresu. Nova atlantska pobuda je namreč forum, ki si prizadeva za krepitev sodelovanja med Evropo in Severno Ameriko tudi na drugih področjih, svoj pogled na takšno zbliževanje sovražnikov iz Časa hladne vojne pa je v Časniku Wall Street Journal Emope predstavil dolgoletni ameriški diplomat Edvvard Streator. VeC sto uglednih nekdanjih in sedanjih državnikov iz Evrope in Severne Amerike bo v Pragi na kongresu Nove atlantske pobude skušalo oblikovati nove smernice za krepitev trgovine, var-nosti in političnega sodelovanja, kar naj bi utrdilo moc Zahoda in spodbudilo razvoj Vzhoda. Neustrezni odgovori na nove razmere Hladna vojna je bila obdobje jasnih ločnic in razlik. Zdaj je vse skupaj bolj zapleteno, problemi pa so zelo soodvisni. Nekateri so celo podvo- mili v obstoj Zahoda, saj je njegovo enotnost omogočala tudi nenehno navzoča grožnja Sovjetske zveze - ki pa je ni veC. Ce je ta dvom upravičen, tudi ne moremo govoriti o sposobnosti zahodnih držav, da enotno odgovorijo na izzive, ki so se pojavili v zadnjih letih. Čeprav je v teh razmišljanjih samo del resnice, je treba priznati, da sta trenutna negotovost in nestabilnost posledici neodločnosti ter samozaverovanosti Zahoda. Primera takšnega mlačnega ravnanja sta dolgotrajno iskanje miru v nekdanji Jugoslaviji in nevarna vrnitev nekdanjih komunistov na visoke položaje v vzhodni Evropi, »bolezenski znak« pa je tudi razočaranje javnosti zaradi neprepričljive politike državnikov v zahodni Evropi in Severni Ameriki. Vseeno ni razlogov za preplah ali začetek iskanja naše nacionalne identitete in spraševanja o smiselnosti Članstva v atlantski skupnosti. Zahod nedvomno obstaja. O tem se nam ni treba vsak dan spraševati, saj ga predstavljajo številne vrednote in zgodovinske izkušnje. Njegov obstoj ni in nikoli ni bil odvisen od skupnega sovražnika. Vojaška nevarnost je bila vzrok, da se je atlantska skupnost povezala tako, kot se je, ni pa imela ničesar opraviti z oblikovanjem skupne atlantske civilizacije, ki je obstajala že prej. Ta civilizacija temelji na svobodi in z njo povezanimi dejavniki: svobodnim tr- govanjem, svobodo izražanja, svobodo znanstvenega raziskovanja. Vendar pa moramo ostati budni in ohranjati te oblike svobode, sicer bo zahodna civilizacija propadla. Temeljna načela atlantske pobude To nalogo so si zadali »duhovni oCetje« Nove atlantske pobude, med katerimi so tudi Margaret Thatcher, Vaclav Havel, Helmut Schmidt, Les-zek Balcerowicz, Henry Kissinger in George Schultz. Našteti imajo najbrž različna mnenja o vsebini pobude, osebno pa menim, da bi morala zagovarjati štiri temeljna načela. PrviC: Evropejci in Američani morajo doumeti, da je navzočnost ameriške vojske v Evropi nujna za učinkovito reševanje sporov. Sele okrutna vojna v srcu Stare celine je omajala evropsko prepričanje, da je navzočnost ameriške vojske v Evropi nepotrebna. Nekateri kljub vsemu nočejo spoznati, da Evropa (še) ne more nadomestiti ameriške vojaške moči, Četudi bi nemudoma nehala krčiti svoje obrambne proračune. Drugič: srednjeevropske države, ki so se najbolj približale Zahodu, moramo Cimprej sprejeti v atlantsko okrilje. Z njimi smo neustrezno ravnali - ponudbe, ki ne predvidevajo polnopravnega članstva v Natu ali EU, so ponižujoče. Tem državam moramo omogočiti, da si z udeležbo na skupnem evropskem trgu po- magajo pri zdravljenju posledic prehodnega obdobja, potrebujejo pa tudi varnost, ki jo zagotavlja Nato. Tretjič: skladno z ozemeljsko širitvijo se mora razširiti tudi vloga zveze Nato. Številne nevarnosti nam namreč grozijo iz okolij, ki ne sodijo na tradicionalno območje Natovega delovanja. Soglasje o širitvi vloge sicer obstaja, morali pa bi predvideti, da bo treba s širitvijo članstva dovoliti tudi sklepanje »koalicij volje«, ko se bodo pojavile okoliščine, ki bodo pomenile grožnjo samo za nekatere, ne pa za vse Članice. Četrtič: ZDA in Evropa morata s skupno voljo zavreči protekcionistično demagogijo in liberalizirati svetovno trgovino, kar bo dalo atlantski skupnosti novo gospodarsko in politično razsežnost. Ce bomo dovolj pogumni pri vzpostavljanju Cezatlantske trgovinske skupnosti, ki bi ustrezala tudi Japonski in azijskim »tigrom«, bomo bogato nagrajeni. Ko predstavljam svoje zamisli o namenih Nove atlantske pobude, moram izraziti svoje trdno prepričanje, da so se najhujše tragedije v tem stoletju zgodile po tem, ko sta se Evropa in Amerika razšli. NoCne more so izginile šele, ko so se ZDA trdno zasidrale na mednarodnem prizorišču. Morebitne koristi so preveč velike in izgube preveč zastrašujoče, da ne bi izkoristili priložnosti in zaceli graditi Atlantsko prostotrgovinsko območje ter širiti zveze Nato. Le kdo bi lahko kuhal mulo in na koncu brcnil BOŽO KOVAČ Kocka še ni padla in zgodba še ni končana. Takšne komentarje je slišati po odstopu generalnega direktorja novogoriškega Hita. Morda so takšni pogledi preveč bojeviti ali pa preveč črnogledi, vendar skušajo biti podkrepljeni in prepričljivi. Kot je na primer dejal eden izmed poznavalcev igralništva v Sloveniji in za mejo, bodo o usodi Hita odločale koristi v soseščini. Ce jim dosedanje majanje slovenskega igralništva in povrhu še dve življenji zadoščajo, bo poslej mir. V nasprotnem primeru se bo zgodba nadaljevala. Ocena se zdi groba in kliče po podrobnejših pojasnilih, saj hoče reči, da so slovenski kritiki uspešnih igralnic nadvse zagnano počeli tisto,-kar bi si od njih upali samo želeti onstran državne meje. Področje je kočljivo in pogledi te vrste so morda predvsem posledica nemoči in grenkobe pri prizadetih. Dovolj pojasnil za obstreljevanje novogoriškega uspešneža in drugih donosnih igralnic bi lahko našli tudi doma in ni treba ponje v tujino. Sčasoma se bodo najbrž zbrali v rokah kakšnega analitika domačih razmer, ki jih bo znal sestaviti v verodostojno zgradbo. Za to priložnost pa bi vendarle uporabili vsaj eno. Zdi se namreč, da je eden od vzrokov za zaplete okoli Hita ali pa zgolj stranskih učinkov petelinji boj. Škodo je povzročil, če bi še naprej ostali pri metafori, z izbiro napačne lokacije. Namesto da bi se dogajal na prostem in pred-očmi gledalcev, ki bi lahko stavili na zmagovalca, so se petelini spopadli kar v tesnem kokošnjaku. Letelo je perje in v splošnem pretepu je bilo ranjenih tudi nekaj kokoši. Ena od njih je nesla zlata jajca. Kdo ve, ali jih bo še. Kdor stoji na trdnih tleh in hladno šteje denarje, bi najbrž rekel, da se v tem pogledu ni nič spremenilo. Navsezadnje so v Hitu samo spremenili vodstvo in življenje teče dalje. Sliši sekan prepričljivo, vendar ima trditev pomanjkljivost, ki bi lahko postala tudi splošna, če to že ni. Uspešni menedžerji radi rečejo, da je vse odvisno od ljudi. Denarja je na svetu dovolj, potrebni pa so sposobni in motivirani ljudje, ki ga znajo pobrati. Skratka, človeški faktor. V tem pogledu pa ima Hitova zgodba pomanjkljivost. Dosedanji generalni direktor Hita, ki še zdaleč ni bil brez napak, kot pravijo celo njegovi zagovorniki, je namreč odšel brez pravega slovesa. Ze res, da bo še ostal v Hitu, vendar ne bo več vodnik in vrhovna oblast. Ve se pa, da je iz bifeja ustvaril igralniški imperij in veliko prispeval, da je v slovensko javno blagajno prišlo precej milijard italijanskih lir, nič koliko ljudi na Goriškem pa je dobilo dober kruh. Ce takšnemu človeku odgovorni za blaginjo Slovenije ali vsaj Goriške ne znajo javno reči, razumemo, da je-čas za odhod, očitno se je nabralo preveč napak, vendar hvala, ker ste storili to in to, potem ni treba pričakovati, da bo veliko ljudi zastavljalo svojo kožo za zamisli, ki se jim zdijo smiselne in podjetniško utemeljene. Rajši bodo mislili na dober zaslužek in varno krmarjenje skozi delovno dobo. Morda je to celo pravi, sodobni pristop. Navsezadnje je ravnodušnost do ljudi in njihovih-stisk ena od značilnosti mobitel generacije. Prav tako pa je ena od značilnosti sedanjega časa pomanjkanje vizij, ki bi vlekle naprej, seveda ne takšnih, ki bi v imenu pravičništva in podobnih vrednot ukinjale trg in druge sestavine kompetitivnih in zato uspešnih družb, pač pa zamisli, ki se ne bi zadovoljile zgolj s tem, da vse probleme, norosti, negotovosti in stiske opravičuejejo s tranzicijo kot že zdavnaj natančno začrtano potjo. Ce bi pogledali v dušo takšni brezbrižnosti do ljudi in pojasnjevanjem problemov brez pravih zamisli, bi na koncu morda prišli celo do poraznega spoznanja, da na Slovenskem še vedno razsaja geslo »Za nami potop«. Ljudje, ki ne sodijo v družbeno smetano ali pa so bili iz nje izvrženi, v takšnih odnosih seveda nimajo druge vloge, kot da so delovna sila ali pa vsakih nekaj let volivci in takrat si lahko dajo duška. Takšna priložnost bi lahko bili tudi volilni referendumi. Politiki jih ponujajo zelo širokogrudno, vendar utegnejo potegniti krajši konec. Ob »poizvedovalnem referendumu« o lokalni samoupravi niso upoštevali ljudskega mnenja, Slovenci pa so laho kot papeževa mula (seveda iz zgodbe Alphonsa Daudeta]. Dolga leta je potrpežljivo čakala, da je lahko brcnila človeka, ki se ji je zameril. DAN SLOVENSKE VOJSKE / OSREDNJA PRIREDITEV S PRELETOM LETAL IN HELIKOPTERJEV Čaka nas še veliko dela Kacin: Spoštovati moramo izkušnje in skrbno negovati vrednote LJUBLJANA - Ob 15. maju, dnevu Slovenske vojske, je včeraj v vojašnici Franca Rozmana Staneta potekala osrednja slovesnost. Udeležili so se je predsednik države Milan KuCan, svojci padlih v osamosvojitveni vojni, poslana državnega zbora in državnega sveta, dani manevrske strukture narodne zaščite, veterani vojne za Slovenijo, udeležena NOB in Častniki, podčastniki, vojaki in mornarji Slovenske vojske-ter vojaški atašeji dvanajstih držav. Na slovesnosti so gostom predstavili tudi novo opremo. Potem ko so doskočili padalci z državno zastavo, ko je bil postroj ešalonov in Častne Čete postavljen in ko so se zbrali povabljeni, so fanfare naznanile prihod Častnega gosta, predsednika države Milana Kučana. Ko je ta sprejel poročilo poveljnika Častne Čete, so zadonele štiri topovske salve. Po državni himni in dvigu zastave je imel obrambni minister Jelko Kacin slavnostni govor. »15. maja leta 1991 smo z ustanovitvijo prvih dveh učnih centrov - na- Igu pri Ljubljani in v Pekrah-pri Maribora - uresničili enega zadnjih in zelo pomembnih korakov pri uresničevanju plebiscitarne volje državljanov Republike Slovenije. Takrat je slovenska teritorialna obramba začela svoj preporod v pravo in edino slovensko vojsko,« je v uvodu poudaril minister Kacin. »Ko se danes pogovarjamo o Natu, je Slovenska vojska eden od dokazov, da izpolnjujemo pomembne pogoje za polnopravno članstvo, toda danes nismo v Natu, zato se bomo morali braniti sami - kot vedno doslej. Potrebujemo svoj lastni obrambni sistem. Slovenija ni najvecja država v Evropi in slovenska vojska ni najvecja, še manj pa najmodernejša med vojskami. Je pa naša in je vojska, ki je v zadnjih petih letih prehodila opazno razvojno pot.« O usposabljanju kadrov je Jelko Kacin dejal: »Imamo častnike, ki se uspešno šolajo, tudi na tujem, imamo poveljnike, ki govorjio in znajo poveljevati tudi v tujem jeziku, imamo vse vec pravih vojakov, ki se v ničemer ne razh- kujejo od poklicnih kolegov na Zahodu. V Poljacah se šola prva generacija udeležencev generalštabnega tečaja Slovenska vojske, ki prevzema nova znanja in spoznanja o vodenju ter poveljstvih in vojnih enotah. Slovenska vojska se ne ukvarja s pohtiko in stranka- mi, srečuje pa se z zahtevami, ki jih prinaša Sloveniji leto 2000.« Minister Kacin je poudaril, da je treba spoštovati izkušnje in skrbno negovati vrednote. »Marsikaj smo že štorih, veliko še moramo, doslej doseženi uspehi pa so spodbuda in obveza, da stori- mo še vec,« je na koncu govora poudaril minister Kacin. V vojašnici Moste Polje pa je potekala prireditev, na kateri so sodelovala tudi letala in helikopterji Slovenske vojske, ki so območje Ljubljane preletavala na nizkih višinah. (N. R., Foto: B. Reya) ZDRAVSTVO / MEDNARODNI DAN MEDICINSKIH SESTER Se vedno ženski poklic Sestre pomembno vplivajo no potek zdravljenja, a so prevečkrat v ozadju LJUBLJANA - Medicinske sestre in babice imajo pomembno vlogo pri utrjevanju zdravja, preprečevanju obolenj, soodgovorne so za rehabilitacijo in so hkrati zdravstvene negovalke. Poklicu, ki ni lahek, je posvečen današnji dan, 12. maj - mednarodni dan medicinskih sester. V Sloveniji ima babištvo in sestrstvo dolgo tradicijo - babiško šolo smo imeli že leta 1753. O tem, kakšen je položaj sester in babic danes, smo se pogovarjali z glavno sestro Kliničnega centra v Ljubljani Polono Zupančič. Poklic medicinske sestre je, kar zadeva strokovnost, velikokrat zapostavljen (Foto: Barbara Reya) Temeljite spremembe v organizaciji zdravstvene službe v Evropi postavljajo tudi pred medicinske sestre nekaj ključnih nalog. Generalni direktor Svetovne zdravstvene or-ganizcije za Evropo, J. E. Asvall, je zapisal, da ni-vec vprašanje, ali bodo sestre spremenile svojo strokovno prakso, paC pa, kako bodo to storile in kako pomemben bo njihov delež v zdravstvenem varstvu v prihodnje. Spremembam se prilagajamo tudi v Sloveniji. Slovenske medicinske sestre so organizirane v zbornici zdravstvene nege, ki je tudi Članica mednarodnega sveta ICN. »Naše naloge so jasne,« pravi Polona Zupančič, »saj nezadržno stopamo po razvojni poti boljše organizacije dela, in sicer z dvigovanjem kakovosti in z vse večjo stroškovno zavestjo, da moramo tudi na našem področju ravnati gospodarno.« Seveda pa morajo predvsem zadovoljiti bolnikove potrebe tako v Času bolezni kot zdravja. Poklic medicinske sestre je včasih, kar zadeva strokovnost, zapostavljen, poleg tega ni tako transparenten kot medicina. »Vedno smo nekako v ozadju, Čeprav imamo velik vpliv na uspeh zdravljenja v diagnostiki in celotnem terapevtsko-reha- bilitacijskem programu,« pravi glavna sestra KC. Zdaj ko namerava zavod za zdravstveno zavarovanje vzpostaviti novo klasifikacijo zdravstvenih storitev, si prizadevajo, da bi se tudi njihova dejavnost prikazala v storitvenem delu, z zdravniki pa se pogajajo o samostojnosti vodenja sestrske službe. S pomočjo jasno organizirane sheme naj bi se njihovo delo učinkoviteje organiziralo v strukturi in procesu, kar bi pomenilo možnost premeščanja posameznih zaposlenih v okviru organizacijskega oddelka. Gre tudi, kot pravi Polona Zupančič, za izkoriščenost skupne opreme, kajti nekateri imajo možnosti in so se opremili, drugi pa ne, zaradi Cesar tudi oskrba zdravstvene nege ni povsod enaka. Z novim pristopom bi lahko opremo učinkoviteje uporabljali. »S pomanjkanjem medicinskih sester se nenehno srečujemo,« pravi Polona Zupančič, »in Ce nas blokirajo organizacijski plotovi, ne moremo delovati enovito.« Najpomembnejše pa je nenehno izobraževanje, ki ni le teoretično, marveč tudi praktično. »Ce ho- Ceš pridobivati kakovost in strokovnost, se je treba premikati z manj zahtevnih enot na bolj zahtevne,« poudarja sogovornica, a trenutne možnosti za to niso velike.-Zdaj, ko je v pripravi novi statut KC, si kot glavna sestra osrednje slovenske vrhunske zdravstvene ustanove prizadeva, da bi bila tudi v njenem okviru služba za zdravstveno nego organizirana in prilagojena zahtevam po večji učinkovitosti, strokovnosti in kakovosti. Na vprašanje, kaj storiti, da bi preprečili beg kadra - najvecja kriza vlada v enotah za intenzivno terapijo in v operativni dejavnosti - Polona Zupančič odgovarja, da bi morali vzpostaviti učinkovito politiko kadrovanja in štipendiranja; da za to trenutno ni velikega interesa, je najbrž kriv tudi šolski sistem, ki naj bi v naslednjih petih letih stvari jasneje postavil na svoje mesto. To in tudi šolanje srednjih medicinskih sester ob delu pa je povezano z denarjem, ki ga kronično primanjkuje. Poklic medicinske sestre je še vedno izrazito ženski poklic, toda na določenih področjih, kot sta dializna in reševalna dejavnost, prevladujejo moški. »Ko bo cena našega dela primerljiva z drugimi poklici in primerna izobrazbeni stopnji, se bo bržkone za ta poklic odločalo tudi več fantov,« meni glavna sestra KC. Toliko bolj bi jih potrebovali tudi zato, ker je zdravstvena nega fizi- čno obremenjujoč poklic, Ce stresov in psihične zahtevnosti sploh ne omenjamo. Kljub temu je Polona Zupančič, ki je medicinska sestra že 29-let, prepričana, da se stvari premikajo v pravi smeri in da so »zabili razvojni klin«, ki pomeni osebnostno in profesionalno rast, kakovost, raziskovalno delo... »Prizadevamo si, da bi dobili-več sester, pri tem pa-nam mora pomagati država,« pravi sogovornica in dodaja, da bi ministrstvo za zdravstvo moralo spoznati, da ne morejo-več temeljiti na bolničarjih in srednjeizobraže-nem kadru. Sola, kakršna je, pri strokovnem delu ni več dovolj, saj čedalje več strokovnih področij zahteva višje medicinske sestre. Toda Polona Zupančič meni, da ne kaže obupavati in biti črnogled, saj, kot trdi, »vsi čutijo, da se stvari spreminjajo«. Katarina Novak Jutri bo miriiln dvajset let od potresa, ki je opustošil dobršen del vzhodne Furlanije in Beneške Slovenije. Po koncu druge svetovne vojne je bil ta potres daleč najhujša katastrofa, ki je prizadela naše kraje. VeC kot tisoč žrtev, na tisoCe ranjenih, na desettisoCe porušenih domov, poškodovane tovarne, pa še cerkve, šole, ceste, železnica, hlevi, gospodarska poslopja, turistični objekti... ZaCeti je bilo treba znova. Po prvem obdobju improvizacije in obilo dobre volje, ki pa sama nista reševala kopice vprašanj, ki jih je odprl potres, je obnova stekla po dobro zastavljenem naCrtu: najprej tovarne, nato domove, z namenom, da ljudje ostanejo v domačih vaseh. Samo domovi jim tega ne bi omogočili, delovna mesta pa. Ni šlo vse gladko. Bilo je tudi nekaj primerov podkupovanja, nekaj sodnih obravnav, nekaj obsodb. Drobtinice, Ce pomislimo na dogodke, ki so v Italiji in tudi v Furlaniji izbruhnili petnajst let kasneje. Tudi nekaj zastojev in zamud je bilo, vendar malenkost v primerjavi z drugimi potresnimi območji v Italiji. To je posledica večjega števila dejavnikov. Ljudje so si pomagali sami in niso le Čakali na pomoC z vrha, to pa je tudi spodbudilo solidarnost. PomoC je bila smotrno uporabljena in temeljila je na občinah in na deželi, torej na organih, ki so bhzu ljudem in na katere ljudje z volitvami tudi odločilno vplivajo. Pozornost javnega mnenja po škandalu v dolini Belice na Sicihji je bila zelo velika in številne oCi so bile uprte v Furlanijo. Tako se je dežela, ki je bila pred potresom najbolj zaostala v severni Italiji, dvignila in postala zgled podjetništva, dinamičnosti in delavnosti. Tako je zrasla tudi zavest lastnega jezika, furlanšCine, kot kulturnega prispevka k bogatenju države. Nekaj podobnega se je dogajalo v Beneški Sloveniji. PomoC, ki je prišla iz Slovenije je bila eden bistvenih dejavnikov za premošCanje pregrad, ki sta jih najprej fašizem in nato povojna nacionalistična pohtika umetno ustvarila v ljudeh. Počasi se je tudi utrdilo prepričanje, da domača govorica in slovenski jezik nista nekaj manjvrednega, ampak sta sestavni del evropske kulture. Izseljenci, ki so se vračali, so prinašali v doline nove ideje in nove energije, široka solidarnostna akcija slovenske manjšine pa je beneškim Slovencem vlila poguma in jih potrdila v zavesti, da so sestavni del širše skupnosti, ki jim priznava enakopravno vlogo. Velika tragedija, kar je potres vsekakor bil, je torej odprla pot drugačnega življenja, pot razvoja in preporoda, ter odstranila s prizorišča marsikatero prikazen, ki je nad tistimi kraji prežala sto in več let. Ljudje so z delavnostjo, pridnostjo in iniciativnostjo zaceli novo obdobje, ki je uvrstilo nekdaj zakotno deželico v vrh razvitih dežel, jo odprlo naravnemu zaledju in ji omogočilo nadaljno življenje. Ko je župan Bandera jezen zapustil skupščino »Zakaj vraga so pognali rotacijo tako zgodaj? Kaj tiskajo izrednega?« To vprašanje mi je šinilo v misel, ko sem v sobi, kjer sta bili tedaj italijanska in zunanja politika, udrihal po tipkah starega oli-vettija. Primorski dnevnik je tedaj zaključeval veliko pozneje in med 19. in 21. uro je večina novinarjev odhajala na večerjo. Mene je tistega 6. maja zadržal v uredništvu nujen članek. Ko so se stresla stekla preperelih oken, nisem niti za hip pomislil na potres. V drugem nadstropju sem imel občutek, da so veliko prej kot običajno pognali starega in hrupnega »Alberta«. Sele nekaj trenutkov pozneje, ko sem na stopnicah zaslišal »topotanje« ljudi, ki so se pognali v pritličje, se mi je posvetilo, da vzrok tresljajev najbrž ni bil »Albert«, ampak potres. Prvi so potres zaznali člani amaterskega odra, ki so vadili v tedanji Cankarjevi dvorani v četrtem nadstropju in ki so znatno močneje občutili sunke kot jaz v drugem. Po stopnicah so se pognali v pritličje in nato na ulico, ki je skoraj nenadoma oživela. Čeprav v Trstu ni bilo nobene škode, je tedanji sunek, ki je dosegel 9. stopnjo po Mercalliju in skoraj 7. po Richterju, preplašil vse mesto. V nekaj trenutkih so zvečer običajno tihe in prazne ulice Sv. Jakoba oživele, ljudje so se prestrašeni ozirali proti streham, se spraševali, kaj se je zgodilo, si izmenjavali občutke in vtise... Za nas v uredništvu se je tedaj pravi ples šele začel. Očitno je bilo, da je bil epicenter potresa blizu in da je »rukni-lo« nenavadno močno. Nikomur pa ni bilo jasno, kje je bil epicenter in ali je potres povzročil škodo. Poizvedovanje je bilo zelo težavno. S seizmološkim centrom pri Briščikih se kar nekaj časa nismo uspeli povezati, ker je bil njihov telefon stalno zaseden. Minila je poldruga ura, preden je nekaj novic prikapljalo v redakcijo. Bojan Brezigar se spominja, da smo prvo novico o žrtvah dobili iz Ljubljane. Govorilo se je o enemu ah dveh mrtvih v Buh in o gmotni škodi v Furlaniji. Sergij Pre-mm, ki je tedaj bil pri televizijski agenciji Alpe Adrii je po srečnem naključju dobil na telefon karabinjerje iz Buie, ki so mu, čeprav po ovinkih, potrdih, da se je nekaj zgodilo. Sklenih smose, da se odpeljemo v Furlanijo in preverimo, kakšen je bil obseg potresa. Odšli smo v štirih ah petih, precej na slepo, ne da bi točneje vedeh, kaj se je pravzaprav zgodilo in kaj nas pravzaprav čaka. S prvimo posledicami potresa smo se srečah v Tricesimu, kamor smo najprej zapeljali. Tam so stanovah Premrujevi znanci in k njim smo se namenih v prepričanju, da bomo morda, kaj zvedeli. Znanca, priletnejši prodajalec naftnih derivatov in njegova žena, sta bila na dvorišču. Ovita v odeje sta se tiščala v bmw-eju, ki je bil parkiran daleč od hiše. Pripovedovala sta o hudem sunku, o starejših hišah v vasi, ki jih je potres razmajal, o domnevni večji škodi v okoliških vaseh. Teh nekaj skromnih novic in prve občutke sem po telefonu sporočil v redakcijo. Imel sem še srečo, saj sem naletel na enega redkih telefonov, ki je še delal. Začetek maja je bil tisto leto nenavadno topel. Temperatura je bila skoraj poletna, nebo jasno in zvezdnato, zvezde so bile še bolj vidne, kot običajno, saj je bila Furlanija pogreznjena v temo, ker je zaradi potresa zmanjkal električni tok. Samo žarometi avtomobilov in tovornjakov in prenosne svetilke prvih reševalcev so bliskale skozi temo mirne noči. Iz Tricesima smo se namenih proti Buh. Kmalu smo naleteh na prvo razrušeno vas. Ustavih smo se za posnetke. Prenosna luč televizijske ekipe je s težavo osvetljevala ruševine, majhen izsek velike tragedije, ki je zahtevala okoh tisoč človeških življenj in povzročila ogromno gmotno škodo. Ko smo se potikali po praznih klancih med kupi kamenja in opeke, so se tla spet zatresla. Odskočih smo in stekli proti bolj vami čistini. Čeprav sunek ni bil tako močan in v naši bližini ni povzročil škode, smo jasno občutih, kaj pomeni potres. Kakšne so bile resnične razsežnosti katastrofe pa smo dojeh šele ob zori, ko smo privozih v Humin. Cvetoče mestece je bilo porašeno do tal, na ulicah smo videli prva trupla, ki so jih reševalci potegnih izpod ruševin. V naslednjih dneh in tednih smo bili mlajši novinarji Primorskega dnevnika stalno na prizadetem območju, od koder smo se vračah zvečer v uredništvo, da bi poročali o tem, kar smo videli. Kaos in zmeda sta bik res veliki. Po cestah so se vile kolone vozil, večkrat radovednežev, ki so so si hodih ogledovati katastrofo, svojcev, ki so hodih izpraševati za usodo svojih dragih, reševalcev in prostovoljcev, ki so pomagah, kot so vedeh in znali. Prav zaradi te velike zmede so se začeh časopisi že v prvih dneh po tragediji vpraševati, ah obstaja nevarnost, da bi se ponovil primer Behceja, nesrečne sicilske doline, ki jo je potres razrušil nekaj let prej in ki še danes (leta 1996) ni bila v celoti obnovljena. V zmedi je bilo zlasti v bolj odročnih krajih zaznati krepitev protiitalijanskih čustev in odpora do značilno italijanskega kaosa. Ni prišlo sicer do tako jasnega upora, kot nekaj let pozneje, ko so Furlani grozdi z odcepitvijo, ker je italijanska vlada otežila Udineseju nakup brazilskega nogometnega asa Žica. Toda odpor do Rima in tistih, ki so ga zastopali, je bd precejšen, čeprav izražen bolj na tiho. S takimi čustvi sem se srečal nekaj dni po uničujočem potresnem sunku v Fojdi. Vračal sem se, če me spomin ne vara, iz Cenebole in sem se ustavil v Fojdi, ker je bil tam eden od redkih odprtih barov. Privoščil sem si sendvič in pivo in se odpravd proti avtu, ko sem za hrbtnom slišal hripav »Ej, til«. Za mano se je primajal starejši človek, najbrž nekoliko vinjen, ker je v alkoholu utapljal strah zaradi stalnih potresnih sunkov. Zmedeno je začel pripovedovati o uničeni hiši, predvsem pa je robantil čež reševalce, ki da jih ni bilo od nikoder in čez italijansko dezorganizacijo, preklinjal je dan, ko je Furlanija postala del italijanske države. In da bo jasno, da tiste »tragedije« niso zakrivih ne on ne njegovi predniki, mi je začel pripovedovati o dedu, ki da je vrgel v vodnjak enega od prvi garibaldincev, ki so kot predhodnica prišli v Fojdo. »Njegove kosti so še tam, na dnu naše štime,« je končal pripoved in jo zabelil s kletvico. Sicer pa sem s poročanjem o dezoiga-nizaciji v kaosu nehote povzročil majhen diplomatski incident. Ze nekaj dni po potresu je na željo slovenskih zamejskih organizacij prišla v Benečijo strokovna ekipa ljubljanskega Zavoda za raziskovanje materialov in konstrukcije. Obiskovala je beneške vasi, pomagala pri ugotavljanju škode, predvsem pa uvedla način sanacije, ki so ga poskušah v breginjskem kotu. V stare kamnite hiše je vgrajevala jeklene vezi in zidove utrjevala s tekočim cementom, ki so ga s tlačilko vbrizgovali v špranje. Obnavljanje je bilo veliko hitrejše, kot če bi hišo porušili do temeljev in sezidali novo. Manj poškodovane hiše, ki so jih oja-čili z jeklenimi vezmi, so brez hujših posledic zdržale tudi potres 15. septembra. V Primorskem dnevniku sem objavil pogovor z vodjo teh izvedencev. Bilj je zgovoren in izkušen možak, ki je veliko vedel o potresu. Opisal je sanacijsko tehniko, ki so jo izpopolnili v Zavodu, govoril o škodi, predvsem pa je bil zelo kritičen glede organizacije pomoči. Njegova kritika je močno zbodla italijanske oblasti. Strokovnjak v nekaj dneh ni bil več zaželen, moral se je vrniti v Ljubljano. Slovenija je tedaj pokazala veliko obču- tljivost do vsega prizadetega območja, še zlasti pa do Benečije in Rezije. V Benečiji potres ni zahteval človeških žrtev, saj je po srečnem naključju vsem uspelo zapustiti hiše, preden se jim je streha zrušila na glavo. Toda nevarno je bilo, da bo potres še pospešil izseljevanje območja, ki ga je emigracija hudo obubožala. Prisotnost slovenskih izvedencev, predvsem pa slovenska pomoč je prispevala, da je bila nevarnost preprečena. V beneških vaseh so med prvimi, če ne prvi dobili stanovanjske prikolice, ki jih je dal na razpolago IMV, medobčinska zveza SZDL pa jih s pomočjo prostovoljcev razvozila na prizadeta območja: Prikolica ni bila nadomestilo za hišo, vendar je v razrušenih vaseh omogočila prizadetim prebivalcem nekoliko bolj udobno življenje in nekoliko več intimnosti od platnene strehe vojaških šotorišč. Ker so bile pri-kolice ogrevane, je marsikdo preživel prvo zimo kar v vasi, nedaleč od porušene hiše, medtem ko je bila velika večina prizadetega prebivalstva izseljena v Gradež in v Lignano. Sklep tedanjega izrednega ko-misrja za potresno območje Giuseppeja Zamberlettija, da za zimo izseli prebivalstvo s prizadetega območja v Gradež in v Lignano, je bil posredno priznanje, da italijanska vlada in deželna uprava v začetni fazi nista bili kos ujmi. Res je, da se je po potresu 6. maja že v poletnih mesecih ponekod začelo obnavljanje prizadetega območja, toda drugi potres, ki je 15. septembra s prav tolikšno silo stresel furlanska tia, je v nekaj minutah uničil to, kar so ljudje mukoma obnovili v nekaj mesecih. Prizadeto prebivalstvo je bilo tedaj večinoma nameščeno v šotorih, mraz je začel pritiskati, oblasti niso nikomur na prizadem območju uspele zagotoviti varnejše strehe. Zato sklep, da je treba izseliti prizadeto prebivalstvo v Lignano in v Gra-dež v hotele, pa tudi v zasebna stanovanja, ki jih je vlada zasegla z odlokom. Ta sklep je izzval zlasti v Trstu val protestov. Lastniki stanovanj v Gradežu so kričali in robantili, manifestirali tudi po ulicah, češ da jim bodo izseljene furlanske družine pokvarile stanovanja, marsikomu pa tudi preprečile, da prihodke zaokroži z oddajanjem stanovanja v najem. Redkokateri so verjeli drža- vi, da jim bo res plačala obljubljeno odškodnino... V Trstu je tedaj na valu protestov proti Osimskim sporazumom nastajala Lista za Trst, ki je protislovenska čustva spregala s protifurlanskimi. Najbrž je tudi tisto vzdušje prispevalo k protestom... Poleg izselitve prizadetega prebivalstva čez zimo je načrt za izredne posege, ki ga je izoblikoval izredni komisar Zamberletti, predvidel tudi postavitev začasnih naselij z montažnimi hišami iz z zabojniki. Zamberletti in njegovi sodelavci so podpisali veliko pogodb z italijanskimi in tujimi podjetniki, ki naj bi zagotovili montažne hiše in zabojnike in prav v teh pogodbah je bil vir tistega, ki so ga časopisi označili kot »Škandal Furlanije«. Nekateri podjetniki so si zakup zagotovili tako, da so plačali mastne podkupnine. Aretacija župana občine Maiano Ge-rolama Bandere in Zamberlettijevega tajnika Giuseppeja Balba, ki sta bila obtožena izsiljevanja podkupnin, je bila za prizadeto območje tretji potres, ki je udaril s prav tolikšno silo kot naravna ujma. Italija sedemdesetih let je že doživela velike škandale, toda dejstvo, da se je nekdo skušal okoristiti na kozi prizadetega prebivalstva, je izzvala veliko ogorčenje. Časopisi so bili polni poročU, preiskava, ki sta jo vzporedno vodila sodnik Renato Acquarone iz Savone in njegov videmski kolega Giampalo To-sel, je nekaj mesecev po potresu spet priklicala v Furlanijo poročevalce vsedržavnih časopisov. »Bandera sedaj razmišlja o svojih nesrečah v zaporu S.Agostino v Savoni. Spontano se poraja vprašanje, ah je med tistimi ne ravno prijaznimi zidovi - prav tako neudobnimi kot so bile barake, ki jih je kupil za sovaščane - kdaj pomisli na tisti 12. julij 1967, ko je v Ogleju snel županski pas s trobojnico in užaljen zapustil skupščino, na kateri je redovnik David Maria Turoldo poudarjal, da ”od upraviteljev zahtevamo poštenost",« sta v svoji knjigi o podkupninski aferi v Furlaniji zapisala Roberto Vivian in Sandro Tadcho. Kdo ve, ah se je Taddio dvajset let pozneje spomnil teh svojih misli, ko se je kot župan Tavagnacca moral tudi sam zagovarjati na procesu zaradi podkupninske afere. Kljub začetni dezorganizaciji in škandalu Balbo in Bandera se Furlanija ni spremenila v novi Behce. Domovi so biti obnovljeni, obnovljeni so biti proizvodni obrati, deset let po potresu ni bilo več skoraj nikogar, ki bi živel v zasilnih domovih. Popotresna obnova je bila dolgo let gonilno kolo gospodarske rasti, ki pa je sedaj upočasnila svoj tek Tudi Benečije in Rezije potres ni uničil. V naporu za obnovitev porušenih vasi je tamkajšnje slovensko prebivalstvo odkrilo in ovrednotilo narodne korenine, okrepilo je vezi in stike s sosednjo Slovenijo, postalo je veliko bolj zavedni del slovenske manjšine v Italiji. Tudi na valu narodnega dela, ki ga je spodbudil potres, je lahko zrasel v Spetru dvojezični šolski zavod, čeprav se italijanske oblasti niso ravno potrudile, da bi mu omogočile življenje. Ah se bo z zmago Oljke na volitvah in ob spominu na dvajsetletnico potresa tok dogajanj spremenil in bo težavna pot narodnega uveljavlja Benečanov postala nekoliko bolj položna? Vojmir Tavčar Na fotografijah (Foto V. Tavčar) dva utrinka s prizadetega območja, posneta nekaj dni po potresu Maj ’76 je bil nekaj posebnega za vse, ki smo ga doživljali. Bil je nekaj nepozabnega - tragičnega in veličastnega hkrati. Tragičnega zaradi tolikih ugaslih Človeških življenj, zaradi trpljenja preživelih in nepopisnega razdejanja; veličastnega pa zaradi neslutenega izbruha solidarnosti do trpečih. V mojih spominih na katastrofalni potres v Furlaniji se elementa tragične usodnosti in plemenite človečnosti nekako tesno povezujeta. Morda zato, ker sem po novinarski službeni dolžnosti neposredno spremljal in beležil tako nepopisno bolečino prizadetih kot napore mnogih, da bi njihovo bolečino omilili. Dvajsetletje, ki nas ločuje od tistih dni, je zbledilo marsikateri prizor. Varljivi spomin je pomešal imena, kraje in dogodke, ni pa senca pozabe, ki se navadno zgrinja nad preteklostjo, zakrila tiste glavne sosledice dogodkov, ki so pustili trajno sled v zgodovini naše dežele. Rana se je s časom zacelila, brazgotina pa bo ostala. Usodnega tresljaja, ki je rušil in moril, nisem zaznal. Morda zato, ker sem bil v pritličnih prostorih in se je potresni hrup pomešal s prometnim živžavom ulice. Da se dogaja nekaj nenavadnega, sem odkril šele ko sem stopil na cesto, ki je bila polna ljudi. Vse je zapuščalo stanovanja. V višjih nadstropjih je bilo močneje zaznati tresljaje. Nekateri so bili zaradi večerne ure že v nočnih srajcah. Marsikdo je prinesel s sabo kaj dragocenega, sedel v avtomobil in prenočil v njem. Trst je bil skratka pod rahlim šokom, Čeprav še zdaleč ni slutil, kaj se dogaja le nekaj desetin kilometrov više, na Furlanskem. Tudi redakcija dnevnika, kot veliki sprejemnik in oddajnik vesti, je bila pod rahlim šokom. Prve vesti so bile dokaj protislovne. Epicenter potresa naj bi bil po nekem viru v Genovi, ki se je kaj kmalu izkazala za Gemono, ali Humin po naše. Od samega začetka se nam je prikazovala zelo mračna slika dogajanja, a še zdaleč ne tako katastrofalna, kot se je izkazala naslednje dni, ko je bilo mogoče jasneje pogledati dejstvom v obraz. Meni je bila poverjena naloga, da pogledam, kaj je potres storil Beneški Sloveniji, od koder dejansko ni bilo nobenih vesti. Telefonske zveze so bile prekinjene, drugače pa se tudi ni dalo izvedeti, kaj se tam dogaja. Z Mariom Magajno sva odrinila navsezgodaj. Prvi glasovi, ki so nama prišli naproti, so bili, kolikor se spominjam, zmerno optimistični. Jedro potresa je bilo v Huminu in njegovi okolici, kjer je zelo hudo in je tudi veliko mrtvih, so govorili, krajem izven tega območja pa je bilo prizaneseno. Da tudi Nadiški in Terski dolini ter Reziji ni bilo prizaneseno, pa je bilo kazno Ze ob prihodu v Čedad. Mesto se mi je prikazalo nenavadno prazno. Na šolah so prekinili pouk. Trgovine in drugi lokali so bili zaprti in tudi iz zasebnih stanovanji ni bilo zaznati nobene živahnosti. Le tu pa tam je kdo nalagal v avtomobil, kar se je dalo naložiti, in oddrvel iz mesta. Na obrazih si bral strah. Ljudje so bili pretreseni. V marsikatero hišo, na kateri so zevale razpoke, si niso veC upali. Nekatere ulice so bile zaprte. S težavo sem prišel na sedež kulturnega društva »Trinko«, kjer sem upal, da bom izvedel kaj veC o potresu v Benečiji. Na sedežu ni bilo nikogar. Poslopje je bilo poškodovano. Streha je bila Čudno ukrivljena, iz zgornjih prostorov pa je uhajala voda, ker je prebilo cevi. Nadaljnja pot je bila Čedalje težavnejša. Spominjam se cest, ki so bile v nekaterih predelih komajda prevozne. Kjer je bil svet količkaj vzpe-tinast, so bile ceste polne zemlje in kamenja, ki se je odtrgalo s pobočij in podrlo vse pred sabo - drevesa, telefonske in električne drogove ter obcestne ograje. Ponekod so nastale na cestiscu tudi globoke razpoke. Nekdo od cestarskega podjetja je verjetno pred nami odstranil najbolj ovirajoče skale, da je promet, Čeprav zigzagasto, lahko stekel. V vaseh pa se nam je prikazal povsod isti prizor: hiše hudo poškodovane, mnoge, zlasti starejše, porušene. Na obrazih ljudi pa neizmerna žalost, tesnoba in strah. NoC so vsi prebedeli na odprtem in ko so si v zgodnjih jutranjih urah nekateri spet upali v stanovanja, da bi se oskrbeli vsaj z najnujnejšem, so se tla spet silovito zatresla ob novem, Četudi lažjem potresnem sunku. In tako si tudi najdrznejši niso veC upali na domove. Se nikoli dotlej nisem videl toliko obupa na kupu. Kogarkoli si nagovoril, se mu je orosilo oko. Odgovor je bil povsod zelo podoben: »Kaj naj reCemo? Sadovi dolgoletnega truda, hudih naporov in neštetih žuljev, so se v enem hipu sesuli v prah.« Zdelo se mi je skoraj žaljivo siliti z nadležnimi vprašanji v te ljudi, ki jim že prej usoda ni bila posebno naklonjena, saj se je za golo preživetje moral marsikdo odločiti za trnovo pot izseljeništ-va, in ki jih je sedaj tako hudo udarilo, da ne vedo kam in Dopoldne po potresu v Bardu (foto M. Magajna) kako. Bolj kot zaužiti strah in groza in bolj kot bolečina ob tem, kar se je zgodilo, jih muci skrb, kaj bo v prihodnjih dneh. Zaenkrat so stlačeni pod šotore (pa še to ne povsod), ki jih je vojaščina postavila ob robovih vasi. Nekaterim je edina streha nad glavo in tudi edino preostalo premoženje osebni avtomobil. Ko se peljem od kraja do kraja, sije sonce, a na obzorju se že zbirajo svinčeni oblaki in še pred večerom se iz njih usuje. Razvaline obkroži še blato. Splošno nepočutje tako obteži še ena nevšečnost, kot bi vsega ostalega ne bilo dovolj. Za prebivalstvo Nadiskih dolin je edina tolažba (ce sploh lahko uporabljamo to besedo), da ni bilo Človeških žrtev. Živo se še spominjam priletne ženice - ne vem veC v katerem kraju je bilo - ki ji je porušilo trgovinico z jestvinami. Mirno je sedela s prekrižanimi rokami pred šoto-rišCem in gledala mlajše, ki so skubili piscance za kosilo. Nato je rahlo skomignila z rameni, kakor da bi bilo vse to, kar se je zgodilo, že zdavnaj Od starih hiš v Bardu ni ostala niti ena pokonci (f. M. Magajna) zapisano v zvezdah, in s komaj zaznavnim nasmeškom, polnim vdanosti, upanja in vere dejala: »Važno je predvsem to, da smo še živi. Živi lahko vse popravijo in uredijo. Glavno, da smo Živi...« Ljudje teh krajev so pravočasno zapustili stanovanja. Le v Debeležu so bili trije lažje ranjeni. Tu se je vsa vas zatekla v zadružni hlev, ki je bila edina nepoškodovana stavba v vasi. Tudi v Subidu, kjer je bilo veC kot polovico hiš na tleh, je bila ranjena neka ženska. Vasico so med vojno dvakrat zažgali Nemci. Obnovili so jo in spet je v ruševinah. V Terski dolini je bila slika za spoznanje še bolj dramatična. Tu ni bilo ene same nepoškodovane hiše. Bilo pa je poleg številnih ranjenih, ki so jih s helikopterji prepeljali v videmsko bolnišnico, tudi osem mrtvih. Najhujše je bilo v Podbardu, kjer je obležalo pod ruševinami šest ljudi. Sicer pa, kaj bi spraševali po mrtvih, nam je v Bardu odvrnil neki moški, raje naj pišemo o tem, kaj potrebujejo živi. »Prišli so s helikopterjem«, je dodal, »ter prinesli za celo vas le šestdeset sendvičev in dvajset litrov mleka. To še za otroke ni dovolj. Kaj pa prenočišča? Zaprosili smo za šotore, pa jih ni od nikoder«. Po šoku prve potresne noCi, ko se človek v smrtnem strahu še ni utegnil dodobra zavesti, kaj se je pravzaprav zgodilo,,je postalo osnovno vprašanje kako naprej, vprašanje pomoči. In tu se zaCenja drugo poglavje tragičnega dogajanja pred dvajsetimi leti. Naj bo Človekova narava še tako sebična, se v takšnih primerih le izkaže vsa veličina, ki jo premore. In očitno je premore kar precej, kajti že po prvih vesteh o katastrofalnem potresu se je zaCela oblikovati solidarnostna mreža, ki je veliko prispevala, da je bilo mogoče hude posledice neprizanesljive naravne ujme nekoliko lažje prenašati. Od vsepovsod so na potresna območja najprej krenile reševalne ekipe, hkrati pa so se vsepovsod oblikovali odbori, ki so skrbeli za zbiranje in pošiljanje najnujnejšega prizadetemu prebivalstvu, od hrane in zdravil do oblačil, predvsem pa denarnih sredstev. Moja službena zadolžitev v naslednjih dneh je bila prav spremljanje solidarnostnih akcij. Vse kar leze in gre se je angažiralo v plemeniti tekmi zbiranja pomoči. Tudi vsa naša društva, krožki, podjetja, najrazličnejše organizacije, politične stranke, verska in laična združenja, športniki, kulturniki - vsi so se organizirali. Vasi so kar tekmovale med sabo. V osrednji zbirni center za pomoč žrtvam potresa iz Rezije in Beneške Slovenije, ki so ga namestili v Slovenskih dijaških domovih v Trstu in Gorici, se je vsak dan stekalo veliko blaga, ki so ga sproti odvažali v prizadete kraje. V Čedadu pa so ustanovili koordinacijski odbor kulturnih krožkov Beneške Slovenije in Združenja slovenskih emigrantov za pomoč žrtvam potresa v krajih, kjer prebiva slovensko prebivalstvo. Ta odbor je v sicer precej poškodovanem poslopju kulturnega društva Ivan Trinko uredil nekakšen štab in vodil točno evidenco položaja in potreb v vseh vaseh Beneške Slovenije in Rezije. Bil je tudi v stalnem stiku z osrednjim zbirnim centrom v Slovenskem dijaškem domu in mu sproti sporočal, kaj prizadeto prebivalstvo najbolj potrebuje, kajti položaj se je stalno spreminjal. Enkrat je na primer primanjkovalo hrane, drugič potrebščin za osebno higieno, ali pa šotorov za prenočevanje, zdravil, šolskih potrebščin itd. Po tistem prvem dnevu neposredno po potresu, sem se spet odpravil v Beneško Slovenijo par dni kasneje. Spremljal sem kolono štirih do roba naloženih dostavnih vozil, ki so jih dali na razpolago Založništvo tržaškega tiska, podjetje Centralsped, Tržaški partizanski pevski zbor in Slovensko amatersko gledališče, da bi pripeljali v porušene kraje prvo pomoč. Iz Čedada je odbor sporočil, da Benečani potrebujejo predvsem kruha in mesa. Tako so skupine mladincev obiskale razne mesnice in pekarne v mestu in okolici ter zbrale okrog 50 kg kruha in 30 kg mesa. Vse to se je skupno z drugimi jedili, pijaCo in raznimi potrebščinami odpeljalo iz Dijaškega doma v Benečijo. Cesta, ki je bila dan po potresu posuta s skalami, je bila sedaj že popolnoma prevozna. Tudi v zasilnih taborih je bilo že nekoliko boljše vzdušje. Življenje se je spet zaCelo počasi vračati v porušene kraje. Čeprav se je zemlja še vedno od Časa do Časa stresla in pognala nov strah v kosti, so si ljudje že zavihali rokave. Prekrivali so preluknjane strehe, podirali hudo poškodovane stavbe, reševali kar se je dalo izpod ruševin ter se lotili še kakšnega dela na polju. V šotorišCih je bilo kot v taborniških taborih - organizirali so dežurstva za kuhanje, za pomoC obnemoglim, za zdravstveno službo, za zasilen šolski pouk, poskrbeli so za zasilno razsvetljavo, za higienske naprave in celo za družabnost. V Viš-korši so na primer tistega veCera, ko je prispela naša kolona s pomočjo, predvajali film. Skratka, ob pomoči, ki se je stekala v nadiške, terske in rezijanske vasi, se je vračalo tudi upanje. Kolona dostavnih vozil se je v naslednjih dneh še večkrat vrnila v te kraje in vsakokrat jo je pozdravil napis pred enim od šotorišC: »Uase od Karnaj-ske doline se ringraziajo sa use te, ke so nam pomali ton tej naši disgraciji«. Nad napisom pa je visela velika risba, ki so jo narisali šolarji. Na risbi je bila njihova vas »včeraj«, ko je še stala pokonci, »danes«, ko je en sam kup razvalin, in »jutri«, ko bo s skupnimi napori spet pokonci. Tisti jutri je že zdavnaj prerastel v pojutrijšnjem... Dušan Kalc Nedelja, 5. maja 1996 NEDELJSKE TEME »V četrtek, 6. maja, ob 9. uri zvečer je strašno zagrmelo nad Furlanijo in Beneško Slovenijo. Zemlja se je tresla, zidovi so pokali, hiše so se rušile, slišalo se je jokanje in kričanje, stokanje. V enem hipu je bilo na stotine in stotine mrtvih, več tisoč ranjenih, 200 tisoč ljudi brez strehe. Zdelo se je, da je eksplodirala atomska bomba.« Tako je zapisal petnajstd-nevnik Novi Matajur nekaj dni po uničujočem potresu, ki je razdejal Furlanijo in beneško območje. Humin, Buje in Majan so bile tri občine, ki jih je potres najhujše razdejal in od njih zahteval največ človeških žrtev. Hudo je bilo tudi v nekaterih občinah Benečije. V Bardu, Gorjanih in Reziji je sila narave zahtevala 46 človeških žrtev in veliko število ranjencev. Potres ni prizanesel niti zapadni Benečiji, kjer so bile najbolj prizadete vasi Su-bid (Ahten), Čenebola (Foj-da) in Mažerola (Tavorja-na). Na območju vzhodne Benečije pa so potresni sunki naj večjo materialno škodo ustvarili v Dolenjem Barnasu, Ažli, Klenjah, Spetru, Gorenjem in Dolenjem Marsinu. Prva pomoč je prišla takoj in prinesli so jo naši ljudje, zamejci in prijatelji iz Slovenije. V Bardu, Subidu in Čeneboli so zamejski taborniki postavili prve šotore. Na društvu Ivan Trinko v Čedadu so takoj usposobili koordinacijski center, ki je bil povezan s koordinacijskim odborom v Trstu oziroma v Gorici. Rasežnosti razdejanja majskega potresa izpred dvajsetih let so bile zelo velike. Od 219 občin, kolikor jih šteje naša dežela, je bilo kar 137 prizadetih od potresa. Med temi so vse občine, kjer prebiva naša slovenska narodnostna skupnost v Furlaniji. Zgoraj omenjene občine predstavljajo 60 odstotkov deželne površine, na kateri je bilo prizadetega 44 odstotkov prebivalstva. Srhljivi podatki govorijo o nekaj manj kot 1.000 mrtvih in 3.000 ranjenih, nad 100 tisoč ljudi je ostalo brez strehe; poškodovanih je bilo 75 tisoč stanovanj, 30 tisoč hiš pa je bilo porušenih. Ocena škode je v takratni vrednosti znašala okoli 4 tisoč milijard lir. Enaindvajset občin obmejnega pasu, v katerih prebiva tudi naša narodnostna skupnost, je bilo v dobršni meri prizadetih od potresa. Devet občin so proglasili za skrajno težko prizadete, pet za težko in sedem za prizadete. Kar zadeva obnovo, velja povedati, da tudi v beneških občinah (Dreka, Grmek, Podbo-nesec, Sv. Lenart, Speter, Sovodnje, Bardo, Tipana, Rezija in Srednje) je bila izpeljana skoraj v celoti. Posebni zakoni so za popotresno obnovo namenili najprej 2.444 milijard lir in kasneje še 2.800 milijard lir. Za koordinacijo je bila poklicana deželna uprava, precejšnja pa je bila tudi pomoč, ki je prišla iz bližnje Slovenije in Avstrije. Ge je izdatna finančna pomoč bistveno prispevala, da je Furlanija kot celota pokazala svoj obnovljeni videz, to ne pomeni, da so bila vsa področja, ki jih je prizadel potres, deležna enakega preroditvenega procesa in razvoja. Benečija gotovo sodi med tista območja, katerim je bila pozornost države izkazana v manjši meri. Da vse ni potekalo v najboljšem redu dokazuje tudi sama obnova hiš. Do maja 1976 je področje Julijskih Predalp, ki je naseljeno s Slovenci, ohranilo lastno urbanistično in arhitektonsko istovetnost. Z obnovitvijo po potresu marsikje je bila ta istovetnost izbrisana. To velja v prvi vrsti za občine Tipana, Bardo in Rezija, kjer so bile stare do- mačije do tal porušene in na njihovo mesto so zgradili nove, a ne več v duhu značilne domače arhitekturne tradicije. Manj viden je ta proces v Nadiških dolinah, kjer so bile hiše in domačije v glavnem obnovljene in so zato ohranile urbanistične značilnosti iz prejšnjega obdobja. Po mnenju arhitekta Renza Rudija, ki zelo dobro pozna to stvarnost, izgubilo se je bogato in neprecenljivo gradbeno premoženje in izgubila se je možnost, da bi načrtom za gradnjo novih stanovanjskih hiš dodelili pomen in dostojanstvo, saj so jih gradili v najbolj konformističnem slogu in brez vsakršne figurativne vsebine in zasnove. Ge je iz arhitektonskega vidika ostala marsikje praznina, lahko rečemo, da je popotresna obnova vlila Benečanom zavest narodnostne pripadnosti, sprožila vrsto pobud in povečala organiziranost. Ni torej slučaj, da v Be- nečiji ugotavljajo, da po letu 1976 so doživeli nekakšen kulturni in zato tudi narodnostni preporod. Pavel Patričič ugotavlja, da se je od tistega trenutka dalje nekaj spremenilo. »Pričevanje je postalo načrt. In potres je nasilno zahteval preverjanja novih zmožnosti: doseganje jedra vprašanja, spremeniti je bilo treba vidike v izvršljive načrte in zastaviti potrebne moči. Kulturna dozorelost Benečije je v tem. Morebitne zamude in vsi negativni primeri, ki smo jih ob tem zabeležili, le podčrtujejo novost položaja. Nekoč smo imeli v rokah načela in pravico, ki sta še vedno potrebni prvini. Danes je prisotna med nami splošna zavest o upravičenosti nekega načrta, med glavnimi smotri katerega se razčlenjeno porazdelujejo različne sile in osebnosti.« To je danes Benečija, dvajset let po uničujoči sili narave. Rudi Pavšič Firmino Marinič Obnova prinesla gospodarsko rast Eno od redkih območij, kjer je popotresna obnova prinesla tudi gospodarsko rast, zadeva Spetrsko občino. Tu je v zadnjem desetletju zrastlo kar nekaj obrtnih delavnic in manjših industrijskih obratov, ki so preprečili negativni družbe-no-gospodarski trend, ki je značilnost celotnega beneškega območja, v prvi vrsti goratih predelov. Taksno je mnenje Spetrskega župana in predsednika gorske skupnosti za Nadiske doline Firmina Mariniča, ki je pred dvajsetimi leti sodeloval v koordinacijskem odboru, ki so ga ustanovili z namenom, da čimprej odpravijo hude posledice potresa. »Popotresna obnova je potekala v mejah načrtovanega. Ob finančni pomoči, ki je bila namenska za potresno območje, smo zgradili večjo obrtno-industrijsko cono, ki je tem krajem ponudila prijaznejše perspektive življenja in dela. Kar pa nas Se vedno muči, je izredno zapletena birokracija, ki upočasnjuje vse naSe načrte in nam jemlje voljo po delu. To ne velja samo za naSo občino, marveč za celotno potresno območje. Ni slučaj torej, če smo se župani s potresnega območja večkrat srečali in svoje zahteve iznesli deželni upravi, ki pa je doslej pokazala res malo posluha. Izdelali smo tudi dokument z našimi zahtevami, saj je nedopustno, da po dvajsetih letih birokrat- ski vozli preprečujejo, da bi tudi to območje zaživelo s polnimi pljuči. Razkorak med našimi zahtevami in odgovori, ki jih dobimo na deželi, je velikokrat tako velik, da je težko najti skupni jezik. Dvajsetletnico potresa je zato treba izkoristiti, da javnost primerno obvestimo o težavah, s katerimi se srečujemo. Kar zadeva naSe občinsko stvarnost, lahko rečem, da smo maksimalno izkoristili ugodnosti in prednosti, ki so jih ponujali državni oziroma deželni zakoni. Dokazali smo, da ko nam je zaupana določena vloga, jo znamo tudi primerno uresničiti in to predvsem v korist našega prebivalstva«, [r.p.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. maja 1996 ^ faj^ v Reziji in Benečiji Viljem Černo Prva pomoč je prišla iz Trsta in Gorice V Terski dolini in še posebej v Bardu je Viljem Čemo bil glavna oseba popotresne obnove. 2e istega večera, ko je potresni sunek skoraj docela porušil vas, se je Cemo akti-viziral, da bi nudil prvo pomoč vaščanom. »Spomini na takratno razdejanje so se vame vtisnili za vedno in težko jih je zbrisati in nanje pozabiti. Prva pomoč, ki smo dobili od zunaj, je prišla prav iz zamejstva, od naših prijateljev iz Trsta in Gorice, ki so takoj prišli v naše kraje. Lahko rečem, da je prvi sveži kruh prišel prav iz zamejske solidarnosti. Posebej v dragem spominu mi bo ostalo prizadevanje poslanca Albina Skerka, ki je takoj poskrbel, da so v naše vasi prinesli primerna ležišča, da smo jih dali potrebnim vaščanom, še posebno starejšim osebam, ki so pod ruševinami izgubile prav vse.« Kakšna je bila podoba Barda po 6. maju pred dvajsetimi leti? »Naravnost grozeča. Z izjemo nekaterih hiš, ki so bile hudo poškodovane, vse naše domačije so bile popolnoma razdejane in treba jih je bilo porušiti do kraja. Usposobljeno tehnično osebje iz Slovenije nam je nudilo veliko pomoč pri obnovi in to kljub začetnim predsodkom italijanskih oblasti. Kaj kmalu pa so le-te morale spoznati, da je bila strokovnost slovenskih inženirjev in drugih tehnikov na izredno visoki ravni, tako da se je Furlanija obnavljala prav na teh izhodiščih.« Minilo je že dvajset let Kako bi ocenili popotresno obnovo in stvarnost, ki je nastala po 6. maju? »Z vidika obnove menim, da je vse potekalo v najboljšem redu. Vsaka družina je dobila streho nad glavo, hiše so bile obnovljene ali na novo zgrajene. Popotiesni obnovi pa ni sledila obljubljena in potrebna ekonomska obnova. Zaradi tega marsikatera hiša je ostala prazna. Ljudje so še vedno odhajali v dolino, da bi si zagotovili delovno mesto in tam tudi ostali. Celo tisto malo poljedelstva in živinoreje, ki smo ju imeli, nimamo več, saj našim ljudem ni bilo dovoljeno, da so si ob hiši uredili še hlev, kot je bilo od vedno v navadi pri nas. Edina svetla točka gospodarske obnove je nastala ob odločilni podpori SKGZ in Slovenije, ki sta poskrbeli, da smo v Na-diških dolinah in deloma tudi v Reziji zgradili nekaj mešanih podjetij, kjer je našlo zaposlitev nekaj stotin Benečanov. To pa je bilo premalo: italijanske oblasti, kot vedno, so pozabile na nas, na naše ljudi in na naše potrebe. Ostali smo sami z našo revščino. Ni nam uspelo, da bi s popotresno obnovo utrdili našo prisotnost v goratih predelih, kjer je življenje težko in zahteva od slehernega človeka veliko več moči in volje.« (r.p.) Luigi Paletti Mnogo je bilo narejenega mnogo je še treba storiti Rezija je med občinami, kjer živi naša narodnostna skupnost, utrpela najhujše gorje. Pod ruševinami so umrle štiri osebe, nad 50 je bilo ranjencev, od krajev v dolini pod Kaninom so bile Osojane najhujše prizadete in popolnoma porušene. Več je tudi Rezijanov, ki so umrli v furlanskih nižinskih predelih, kjer so našli zaposlitev in si gradili streho nad glavo. Zupan Luigi Paletti se je v času potresa takoj vključil v prve obnovitvene akcije in jim kasneje sledil kot upravitelj in od leta 1990 kot župan. Kakšna je vaša ocena po dvajsetih letih od tistega nesrečnega majskega večera? »Kar zadeva obnovo hiš, lahko rečemo, da smo jo že pred leti # i5r . S nsnri 3ET. *wy v • m Dino Del Medico Solidarnost iz Slovenije Dinu Del Mediču je bila v času po potresu zaupana odgovorna naloga, kar zadeva rekonstrukcijo. Kakšni so njegovi spomini na takratni čas in kakšna je ocena uresničenega dela? »Lahko rečem, da kljub svoji dramatičnosti, je potres našim krajem prinesel tudi vrsto pozitivnih elementov. "Odpisana” Benečija je dobila solidarnost Slovenije oziroma celotne Jugoslavije in to je v naših ljudeh utrdilo čut pripadnosti in narodne pokonč- nosti. Iz izseljeništva se je vrnilo nekaj dobrih kadrov, ker smo jih potrebovali pri potresni obnovi. Nastala so nekatera podjetja, zaposlili smo nad 350 domačinov. Vse to ni malo, če pomislimo, da bi lahko potres dokončno zbrisal našo beneško stvarnost. Res je, da smo v nekaterih območjih, kjer je sila potres najhujše udarila po naših ljudeh, povsem izgubili nekatere značilne dejavnosti, kot sta poljedelstvo in živinoreja. To velja predvsem za Ter- sko dolino in Rezijo, ohranili pa sta se in se še okrepili v Nadiških dolinah, kjer nam je uspelo ohraniti strukturo domačij in kmetij. Ob tem ne gre pozabiti, da smo zabeležili določene pomembne dosežke tudi na gospodarskem področju, čeravno velja podčrtati, da je bila pred dvajsetimi leti politična slika Benečije drugačna in je v bistvu preprečevala vsakršno razvojno progra-miranje.« (r.p.) -J IL zaključil in to povsem uspešno. Isto ne morem reči, kar zadeva obnovo nekaterih javnih zgradb, ki še čakajo na ureditev. Po tolikih letih prosjačenja, smo razumeli, da od osrednjih oblasti, predvsem od dežele, ne bomo dosegli nič stvarnega in smo se zato odločili, da bomo v mejah naših zmoglivosti uredili, kar se urediti da. V Bili mislimo odpreti knjižini- co in arhiv. Tu naj bi del stavbe namenili tudi etnografskemu muzeju. Nekdanjo stavbo osnovne šole na Solbici pa bi radi preuredili v socialni center oziroma v rekreacijsko središče. V istem kraju bi lahko uredili tudi nekaj stanovanj za potrebe krajevnega prebivalstva. Ge je potresna obnova, kar zadeva gradnjo, lahko pozitivna, isto ne moremo reči za tisti del obnove, ki bi moral našim krajem zagotoviti določene gospodarske perspektive in možnost, da bi naši mladi dobili zaspolitev doma. Tudi v tem primeru smo spoznali, da so pristojne oblasti gluhe na naše zahteve. Odločili smo se, da bomo sami storili nekaj, da bi zajezili vprašanje brezposelnosti. V industrijsko-obrtni coni so že nastala nekatera manjša podjetja, ki nudijo zaposlitev kakim 60 domačinom. Nadaljevali bomo na tej poti in poiskali nekatere rešitve tudi v smeri turističnega gospodarstva. Pri ohranjevanju naših domačij in delovnih mest nismo pozabili na naše kulturne in jezikovne korenine. Prejšnje občinske uprave so do te problematike pokazale zelo malo posluha in se obnašale, kot da te stvarnosti ni. Zdajšnja večinska lista pa je med poglavitne točke svojega programa postavila prav valorizacijo krajevne kulturne stvarnosti, saj se dobro zavedamo, da brez lastne identitete bo Rezija veliko bolj revna«, (r.p.) NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. maja 1996 Žalost, obup in občutek nemoči človeka popolnoma razorožijo Bil je topel spomladanski večer. V uredništvu je bilo mirno; dan, ko se nic ne dogaja, bi lahko rekli. Naenkrat je streslo in v nekaj trenutkih smo se vsi, kar nas je bilo v hiši, znašli na ulici. Prišli so tudi prebivalci sosednjih hiš, med njimi vsem dobro poznana Spela, v copatah in domači halji ter s steklenico žganja, ki ga je vsem ponujala »za korajžo«. To je bil moj prvi stik s potresom. Takrat še slutil nisem, kakšna tragedija se v istih trenutkih odvija le nekaj desetin kilometrov daleč od Trsta. Vrnil sem se v uredništvo, dvignil slušalko in poskušal ugotoviti, kaj se dogaja. Takrat, pred dvajsetimi leti, še ni bilo sedanje tehnologije. Agencija ANSA je sicer poročala o potresu - treslo se je tja do Milana - vendar ni bilo jasno, kje je epicenter in kako močan je bil potresni sunek. Klicali smo seizmološki zavod, vendar ob tisti večerni uri ni odgovoril nihče. Poizvedovali smo pri gasilcih in na policiji, vendar zaman. Gasilci so vedeli le povedati, da se je nekaj zgodilo na Trgu sv. Antona. Potem smo klicali v Ilirsko bistrico, kjer so pred nekaj leti doživeli potres; tudi pri njih se je treslo, vendar hudega ni bilo. Dali pa so nam neko številko iz Ljubljane in šele tu smo prejeli prvi odgovor: epicenter naj bi bil pri kraju Buja v Furlaniji. Nekaj minut kasneje je agencija ANSA objavila novico z naslovom »Un morto a Buja«. Karabinjerji so dopisniku tiskovne agencije povedali, da je potres v njihovem kraju terjal eno smrtno žrtev. Tako, izvedeli smo, kje je epicenter. Razsežnosti tragedije pa še nismo slutili. Se kaki dve uri kasneje, ko je bil kolega TavCar že v Furlaniji, jih nismo slutih. Telefoniral je iz Tricesi-ma, povedal, da je škoda ogromna in da je kakih 40 žr- tev, vendar je bila nejasnost tolikšna, da smo izšli z naslovom, ki je govoril o »desetinah mrtvih in stotinah ranjenih«. Tega, da je potres prizadel tudi Beneško Slovenijo, še nismo vedeli. Vse novice so namreč prihajale iz nižinskih krajev severno od Vidma. Prve novice o potresu v slovenskih vaseh sem prejel naslednjega dne, okoli poldneva. Iz Tricesima - daleč naokoli je bil to edini telefon, ki je deloval, in novinarji z vseh koncev in krajev so ga naskočili - sem poklical medništvo in povedali so mi, da je potres močno prizadel Benečijo. Tistega dne pa sem ostal v ravnini - v Na-diške doline je šel kolega - in nadaljeval s tragičnim obhodom. Začel sem ga v nočnih urah, takoj po zaključku redakcije. S fotografom Jankom Furlanom sva se na avtocvesti pred Vidmom »prilepila« na gasilsko kolono, ki je prihajala iz Padove in obšla Majano, Bujo, Pušjo ves ter v poznih dopoldanskih urah prišla v Humin. Parkiral sem pri železniški postaji, nato pa sva se podala do središča: povsod same ruševine, povsod reševalci na delu, na desetine ranjenih, mnogo trupel. Velika žalost, ob njej pa jeza zaradi pomanjkanja pomoči, zaradi obilo dobre volje in improvizacije, ki pa nikakor nista nadomestila pomanjkljivosti države, dežele in drugih oblasti. Ponekod so ruševine odstranjevali z rokami... Po državni cesti so zavijale sirene rešilcev; promet je postajal gostejši iz ure v uro. Prihajali so sorodniki, znanci, prijatelji, prostovoljci, novinarji, radovedneži. Najbolj je bila opazna odsotnost države kot inštitucije, ki bi morala ob takih trenutkih priskočiti vaščanom na pomoC. Tista vožnja v hudi, pravi poletni pripeki, mi bo ostala vedno vtisnjena v spomin. Žalost, skoraj obup, pa tudi velika nemoC, so Čustva, ki človeka popolnoma razorožijo. Po tisti noči sem se pogosto podajal v Furlanijo in še pogosteje v Beneško Slovenijo. Spremljal sem širokogrudno akcijo tržaških in goriških Slovencev, pisal sem o pomoCi iz Slovenije, o tem, kako so jo doživljali prebivalci vasi, v katerih je italijanski nacionalizem v dolgih letih zasejal odpor do vsega, kar je prihajalo z onstran meje, pa je bil ta odpor naenkrat premagan. Pisal sem o obnovi, pa tudi o zasilnem preseljevanju družin v Gradež in v Lignano in o sramotnem zadržanju nekaterih Tržačanov, ki v zimskih mesecih niso hoteli odstopiti brezdomcem svojih praznih stanovanj. Pisal sem o obnovi, o otvoritvah, o novih objektih, pa o preporodu Beneške Slovenije, o dvojezični soli in o industrijskih podjetjih, ki so jih ljudje sprejeli kot Zarek upanja za boljšo prihodnost. Pisal sem tudi o škandalih in v Savoni spremljal proces Balbo-Bande-ra, na katerem sta bila župan občine Majano in osebni tajnik vladnega komisarja Zamberlet-tija obsojena zaradi podkupnin - eden prvih primerov v Italiji. Spominov na potres je torej na pretek. Zaustavil se bom pri enemu, pri človeško toplem zapisu obiska v Viškorši, kjer sem se pogovarjal z enim^naših Čedermacev, župnikom Artu-rom Blasuttom. Zapis, ki je izšel v Primorskem dnevniku 16. maja 1976, ponujam v ponatis kot najpristnejši spomin na tiste težke dneve, pa tudi, zakaj ne, kot opomin, da pojmovanje vrednot le ni bilo vedno tako Crno-belo, kot ga želijo nekateri predstaviti mladim rodovom. Bojan Brezigar OBISK V VIŠKORŠI PRI SLOVENSKEMU ŽUPNIKU ARTURU BLASUTTU Poglejte, tudi to sem rešil izpod ruševin Don Artuio Blasutto. Ena izmed korenin beneških Slovencev, človek na katerem sloni velik del organizacije tistega življenja v vaseh Beneške Slovenije, ki nekako izstopa iz vsakdanjosti. Življenja, ki predstavlja za naSe rojake, tiste, ki jim država - maCeha odreka vsakršno pravico in hoCe po vsej sili prikrivati njihov obstoj, povezavo z ostalo manjšino, s tržaškimi in goriškimi Slovenci ter povezavo z matično domovino. Neverjetno je, kolikšno vlogo so imeli ti ljudje pri organizaciji pomoCi ob potresu, ki je tako hudo prizadel revne, a sicer zelo lepe kraje. Nenadoma so stopili na površje in sprejeli na svoja ramena težko breme, odgovornost ni majhna in od njihovega truda je bilo v veliki meri odvisno življenje naših vasi. Nekatere izmed njih dobro poznamo, o ostalih smo slišali govoriti le včasih. Artura mi ni bilo treba dolgo iskati. Takoj ko sem prišel v Viškoršo in se približal grud ljudi, ki je stala pod streho zadružnega hleva v zgornjem koncu vasi, edine stavbe, ki je potres ni poškodoval, je stopil iz gruče prileten mož. Oblečen je bil v svetlo rjavo majico in Cmo obleko, v roki je imel avtomatičen dežnik. Pritisnil je na gumb in dežnik seje odprl. Na železnem ogrodju so bih dobro vidni znaki rje. Ne vem zakaj, a ta podrobnost se mi je vtisnila v spomin.-Deževalo je in dežnik je bil seveda dobrodošel. Morda sem prav zato posvetil tolikšno pozornost ročaju iz umetnega usnja in rjastemu ogrodju. Ni se bilo treba predstavljati. »Kako je tukaj«, sem vprašal. »Oh, dobro, še kar dobro je sedaj«, mi odvrne don Arturo s prijaznim nasmeškom na ustnicah, kot bi vas živela svoje vsakdanje življenje, kot da bi se ne bilo pripetilo popolnoma nic. In vendar v Viškorši ni razen hleva nobene nepoškodovane stavbe. Vse bo treba popraviti, mnogo pa celo porušiti in postaviti nove domove. »To pri nas ne bo problem«, pravi don Arturo, in njegov izraz priča, da je v te besede tudi trdno prepričan. »Domačini so pridni, med njimi je mnogo zidarjev in Ce jim bodo dah sredstva, bodo kar sami vse naredih. Kar se da, bomo popravili, kjer bo treba rušiti, pa bomo postavih novo. Le denar naj nam dajo, ah pa gradbeni material. Sami bomo poskrbeh, da bo naša vas še lepša, kot je bila poprej.« Za njegovim hrbtom visi na steni velika risba. Pravzaprav so to tri risbe. Prva kaže Viškoršo, kakršna je bila vCeraj, druga prikazuje ruševine in postavljene šotore, tretja pa nove stavbe. Nad temi stavbami visi velik, z rdeCo barvo zarisan vprašaj. »Sredstva naj nam dajo...« pravi don Arturo in to je dovolj zgovorna razlaga k temu voprašanju. Pravzaprav je med prebivalstvom opaziti precejšnjo bojazen, da bi oblasti nanje pozabile. Smrtnih žrtev ni bilo, ranjencev na sreCo tudi ne. Le nekaj živine so izgubih in seveda domove. »Naša nesreča je majhna v primeri z nesrečo, ki je doletela druge kraje, vendar pa sedaj ne smejo pozabiti na nas.« Vprašanje, ki sem ga v zadnjih dneh postavljal v vseh porušenih krajih, je povsod isto. Ah se nameravajo ljudje izsehti? »Ne, nihče ne namerava proC«, pravi don Arturo. » V zadnjih desetletjih je vas že dovolj izkrvavela. Leta 1938je štela 1.050 ljudi, sedaj pa jih je le še kakih 180 ah 190. Najprej so zaCeh odhajati moški na delo v tujino, sedaj vozijo s seboj še družino. Ostajamo le mi, stari. Mladine je iz dneva v dan manj. Pridejo, seveda pridejo nazaj, na obisk, na počitnice, ampak kdor ima službo in udobnejši dom drugje, se ne vrača veC domov v hribe. Le nekaj mlajših moških stanuje v vasi. Večinoma so zidarji in vsak dan se vozijo v dolino.« Strah je človeka, ki se v teh dneh sprehaja po praznih vaseh. Na cesti ni nikogar, povsod ruševine, tu pa tam se shši Čivkanje vrabcev ah udarec, ki ga povzroči kamenček, ko se odkruši od strehe in pade na tla. Življenje zaživi nekaj metrov dlje, v taborišču. V šotorih so spalnice, kuhinje, ambulante, šole, jedilnice, shrambe. »Vsega imamo dovolj«, meni don Arturo. »Morda bi potrebovah še nekaj šotorov, a ne za nas, ampak za shrambo. Vse, kar smo znosih iz svojih domov, bi radi spravih pod zasilno streho. Veste, kljub razpokam smo odnesh iz hiš vse, kar je bilo mogoče odnesti. Eden je šel v hišo, ostah pa smo stah zunanj in pazili, da se stavba ne poruši, in, Ce pride do tega, da takoj pomagamo nesrečnežu. Na srečo se je vse dobro izteklo. Tudi hrane imamo zaenkrat dovolj. Pripmvljajo nam jo vojaki in priznati je treba, da dobro kuhajo. Skratka vsega nam zadostuje, le domove bi hoteh Cimprej obnoviti.« Stojiva pred zadružnim hlevom. Vsaj domače mleko imajo, si mislim. Pa ni tako. Zadruga je dejansko last enega človeka, drugi zadružniki pa so v glavnem njegovi sorodniki. Hlev se imenuje »zadruga« v glavnem zato, da ima lastnik pravico do raznih podpor in drugih ugodnosti. Mleko še vedno vozi vsak dan v Tipano, v Viškorši pa prejemajo mleko v papirnatih konfekcijah. Tudi z vodo je precej podobno. Prav ob vhodu v hlev je pipa krajevnega vodovoda. Voda je iz izvirka in vsi so prepričani, da je pitna. Piti pa je ne smejo, dokler kemijski laboratorij ne dokonča z vsemi analizami. Ves tacaš se morajo zadovoljiti z vodo iz cisterne. Vendar se domačini zaradi tega ne pritožujejo. Neverjetno, a opazovalcu se zdi, da tukaj poteka življenje tako že desetletja. Poldne je in pred poljsko kuhinjo se zbere gruča ljudi. Vsakdo prejme svojo porcijo špagetov in golaža s krompirjem; nihče se ne pritožuje, nihče ne godrnja, nobenih pripomb ni shšati. Tudi don Arturo se odpravlja na kosilo. Pripravljam se, da mu sežem v roko, on pa stiska pest v žepu jopiča. Skrivnostno jo potegne ven, v dlani drži majhno škathco. Odpre jo in istočasno reče: »Glejte, tudi to sem rešil«. Vškathci je zlata značka OF, ki jo je prejel lansko leto kot priznanje za velike zasluge, ki jih ima zaradi svojega tesnega sodelovanja s partizani, ki so v svojem osvobodilnem boju dosegh tudi tiste kraje. Oti se mu zablestijo, ko pogleda to značko, ki predstavlja velik, morda najpomembnejši del njegovega življenja. Bojan Brezigar NEDELJSKE TEME Nedelja, 5. maja 1996 Ko se je zasvitalo, se je spet streslo, sicer ne tako pogubno, kot prejšnji veCer, vendar dovolj silovito, da se je zazibal šoferski pograd tovornjaka v Tricesimu, kjer sva s snemalcem agencije Alpe Adria Sergiom Ferrari jem počivala nekaj ur. Stopila sva iz kabine tovornjaka in se namenila do bližnje glavne ceste. Proti Vidmu so še peljali avtomobili z ranjenci; na strehi nekega vozila je bila celo privezana žimnica, na žimnici pa je ležala človeška figura. V drugo smer so drvela vozila reševalcev, sirene so srhljivo tulile. In zemlja se je spet stresla. »Hudiča, kaj pa je to, so se mar odprla vrata pekla...« je zamrmral utrujeni in šokirani kolega Kip sv. Servula Poročanje z neskončno dolge potresne noCi se je zaCelo, ko se je nekaj minut po 21. uri zemlja stresla tudi v Trstu in je s strehe cerkve sv. Antona zgrmel na tla kip sv. Servula (nad glavnim vhodom je tretji z desne, proti levi; nekaj let pozneje so ga obnovili, vendar je zaznavno večji od ostalih svetnikov in kovinska avreola je znatno debelejša; v Trstu smo se torej tudi pri edinem primeru obnovitve po potresu izkazali slabše od svojih zahodnih furlanskih sosedov...). S snemalno ekipo smo se takoj seš-li v središču mesta, kjer smo posneli razbitine svetnikovega kipa pred cerkvijo, kar je nedvomno predstavljalo nenavaden in pomemben dogodek, ki ga je bilo vredno zabeležiti s filmsko kamero za koprsko televizijo. Nismo še vedeli, kaj vsega bomo snemali in doživeli v najkrajšem... Buia ali Buje? Ko smo se vrnili v redakcijo, so nam kolegi povedali, da se je zemlja menda stresla tudi v sosednji Furlaniji. Imeli smo že »dramatične« posnetke razbitega kipa in prestrašenih ljudi na tržaških ulicah, zato sem premišljal, ali bi se vseeno odpeljali v Furlanijo v tako poznih večernih urah. Krožil je glas, da je potres menda prizadel tudi »Buio«. Je to bila Buia v Furlaniji ali so bile Buje v Istri, kjer naj bi bil celo en mrtev? Po telefonu so iz Kopra sporočili, da je v istrskih Bujah vse v redu, na telefonu karabinjerske postaje furlanske Buie pa se ni nihče odzval: »To je slab znak, če karabinjerji ne odgovarjajo na telefon... Fantje (in tudi punca - kolegica Breda Pahor), pojdimo še v Furlanijo!« Odpeljali smo se kot vedno: mladostno in začetniško razigrani. Na avtocesti smo prehiteli nekaj vozil tržaških gasilcev, po Vidmu smo se namenili k znancem v temo ovitem Tricesimu, kjer je si-cer zmanjkala elektrika, navidezno pa se ni zgodilo nic hujšega razen tega, da je v tastovi kleti padlo s polic veC desetin steklenic žlahtnega vina... 8 Odpeljali smo se naprej. Oudno, nikjer ni bilo nobene luči, ko smo krenili proti lokalu, ki sem ga dobro poznal in kjer sem nameraval povprašati po dogajanju zadnjih m, pa še telefonirati v Trst. Pravzaprav ni manjkala samo luC, niti lokala ni bilo veC! Žarometi našega avtomobila so posvetili na prostor, kjer bi moralo biti enonadstropno poslopje, pred nami pa je bila samo streha, streha, ki je ležala na tleh, streha brez hiše spodaj... Nekaj ljudi se je potikalo naokoli in poskušalo odstraniti ruševine, pod katerimi so se oglašali ranjenci! To pa ni Sv. Servul, ki je padel s pročelja Sv. Antona, Furlanijo je prizadel pravi, katastrofalni potres! Spogledali smo se: bili smo šokirani, ker smo se nenadoma in nepričakovano znašli sredi tragedije, ruševin in smrti, na katere nismo bili pripravljeni in povrh je bilo treba to tragedijo dokumentirati, posneti, fotografirati, zabeležiti... Povedali so nam, da je še huje v sosednji Buii. V vas smo se pripeljali po ozkih uličicah posejanih z razbitimi strešnikov, ometom in opekami, pred glavnim trgom pa smo se morali ustaviti zaradi ruševin. Zaprosili so nas, naj s prenosno lučjo posvetimo do kabine operaterja v vaški kinodvorani. Stekli smo skozi vezo, stopili po strmih stopnicah do vrat kabine, ki jih je vrglo s teCajev: zbili so jih, v kabini ni bilo nikogar, na srečo je operater pravočasno zbežal. Tudi mi smo urno stekli na cesto, kjer smo posneli še nekaj prizorov po razdejanih ulicah Buie, med zmedenimi, prestrašenimi in jokajočimi ljudmi. Nismo gasilci Odpeljali smo se naprej. V bližini Humina smo pripeljali v ne vem veC katero vas. V temi so zakričali: »Eson rivats i pumplrs!« Zaradi našega velikega rdečega avtomobila so mislili, da smo gasilci: »Ne, nismo gasilci, smo televizija...« Oh, kako je vsakemu od nas bilo neprijetno, kako me je bilo sram! Iz napol podrtega starega poslopja se je oglašal ženski glas, so nam povedali domačini, tako da smo s prižgano prenosno lučjo previdno stopili v vežo. Pa se je ravno takrat zemlja spet močno stresla: stara hiša je zaškripala, strahu ni nihče obvladal in smo tako urno planili na cesto, da smo v brezglavem begu strgali kabel prenosne luči. V popolni temi smo slišali, kako tramovje stoka in popušča, ženskega glasu pa ni bilo veC slišati. MoCni potresni sunek ob poldveh ponoči je dokončno pretrgal marsikatero življenje nesrečnežev, ki so jih zasule ruševine, nekatere so v naslednjih urah in dneh rešili, drugi pa so še nekaj Časa umirali... Z avtomobilom smo tavali naprej po vaseh, ki sem jih poznal z nedeljskih izletov, kjer sem vzljubil furlansko kulturo, hrano in pijačo, a jih nisem veC prepoznal: vsepovsod so žarometi osvetljevali same ruševine in neprevozne ceste. Ponekod so se ljudje zbirali okrog ognjev na odprtem, drugod so kopali med ruševinami, ponekod so stali sredi cest pred porušenimi domovi, nemi in negibni kipi obuba. Groza v Huminu Bilo je Ze zelo pozno, bili smo utrujeni in šokirani, povrh vsega še brez luči, da nismo mogli veC snemati. Po krajšem počitku v Tricesimu na šoferskih pogradih v kabinah tovornjakov, smo ob zori po ovinkih prispeli do središča Humina, kjer je potres prizadel najbolj pošastno razdejanje. Se bolj kot porušenih hiš, poškodovane stolnice, obupanih ljudi se spominjam nenavadnega prizora: v sivini prve jutranje luči so blizu občinske palaCe zbrali skupinico umsko prizadetih iz bližnje bolnišnice; nekaj vojakov je držalo skupaj te re- veže, okrvavljene, zaprašene, še bolj prestrašene in nebogljene od ostalih. Cez čas so jih naložili na tovornjak in jih odpeljali stran od te grozote. Takrat se je sredi razdejanega mesteca pripeljal Gio-vanni Comelli, predsednik tedanje deželne vlade, ki sem ga poznal z uradnih priložnosti. Ni izgledal kot običajni ugledni politik, obleka je bila povaljana, s. klobukom na glavi je izgledal eden od tolikih furlanskih kmetov, utrujen po dolgi, neprespani noči. »Predsednik, kaj nam lahko poveste, ali veste kaj bolj točnega?« »Ne, smo v kaosu, vem samo, da je neznanska tragedija, morda celo veste kaj veC vi, novinarji... Kmalu se bomo sestali na prefekturi v Vidmu...« Potisnil si je klobuk še bolj nazaj na glavo in se odpeljal. V tistih prvih urah - pa tudi dneh in tednih, morda celo mesecih - sta vladala kaos in dezorganizacija, ki ju je lahko premagala samo trdna volja prizadetih domačinov, reševalcev in prostovoljcev ter nekaterih javnih upraviteljev. Pred dvajsetimi leti še ni bilo civilne zaščite, ni bilo avtomatizmov za pomoč v primerih naravnih katastrof, po katerih se danes (bolj ali manj uspešno) ravnajo gasilci in prefekture, deželne uprave in organizacije prostovoljcev. Danes si takratne zmede ne moremo niti predstavljati. Najprej delo Vse do konca deževnega poletja 1976 je potresno področje bilo »ena sama žalost«, potem je žalost sicer ostala, prevladalo pa je drugačno, pozitivno vzdušje. Zasuk, Ce me spomin ne vara, je bil konec poletja, po drugem hudem potresnem sunku 15. septembra, ko se je podrlo še to, kar je maja ostalo pokoncu. Takrat so se odločili za začetno nepriljubljeno strategijo, po kateri prizadeti prebivalci lahko Čakajo na nove hiše, prednost pa ima obnovitev obratov, proizvodnje, gospodarstva: to, kar se je v naslednjem desetletju izkazalo kot pravilna strateška izbira, ki je omogočila ne samo prenovitev od potresa prizadetega območja, ampak tudi njegov preporod in ekonomsko ter družbeno uveljavitev. Na desettisoce ljudi se je jeseni začasno izselilo v Li-gnano in v Gradež, na delo so se vračali v rodne kraje z avtobusi in še pred zimo so vse industrije, vse delavnice, vsi obrati delovali s polno paro: postavili so temelje »gospodarskega Čudeža«, ki je potisnil Furlanijo na sam vrh uspešnosti Severovzhodne Italije. Kmalu zatem so temeljito in z veliko pozornostjo za ohranitev tradicij pričeli z obnavljanjem hiš, zaselkov, vasi. »Starega Humina zdaj ni veC, a mi se prav nic ne bojimo. Zgradili bomo nov Humin, ki bo spet lep kot nekoč,« so peli na prvi božični prireditvi tamkajšnji osnovnošolčki. In prav so imeli: tisto prvo noC in prvo jutro in prve Čase po potresu si ne bi mogel nihče, razen otrok, misliti, kako bo spet lepo na potresnem območju, kako bodo s pomočjo iz vse države in z vsega sveta, predvsem pa s svojim delom, z zavzetostjo in z ljubeznijo do svojih krajev znali obnoviti kraje, skozi katere danes lahko potujemo, ne da bi opazili znakov tiste tragedije izpred 20 let, ki je že tako daleč v Času. Sergij Premru Nedelja, 5. maja 1996 VREME IN PRIREDITVE SBEDIŠČE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA K Č) 1 O O 66A §S JI 4 - \ C A VREMENSKA SLIKA Po prehodu hladne fronte je nad Balkanom in severnim Sredozemljem nastalo Šibko območje visokega zračnega pritiska. Nad nase kraje doteka z jugozahodnikom prehodno nekoliko hladnejši zrak. Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.47 in zatone ob 20.17. Dolžina dneva bo 14.30. /lUNINE MENE^j O Luna bo vzšla ob 22.35 in zašla ob 7.23. Zadnji krajec bo 10. maja, ob 7. uri in 04 minut. SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje Ribniško Pohorje Golte Vogel 60 Krvavec 30 Velika Planina 30 Kanin 90 Rogla 35 Danes: ob 5.27 najnižje -63 cm, ob 11.54 najvišje 34 cm, ob 17.20 najnižje -22 cm, ob 23.16 najvišje 50 cm. Tutri: ob 6.05 najnižje -59 cm, ob 12.39 najvišje 31 cm, ob 18.01 najnižje -15 cm, ob 23.51 najvišje 42 cm. Le vremensko najbolj občutljivi ljudje bodo še občutili manjše, vremensko pogojene težave in tudi spali bodo slabo. O A A „ 9. GRADEC 0w w KRANJSKA GORA ^ C__3 7/17 o Sit-- Z ministrstva za notranje zadeve so nam včeraj sporočili da je na Vršiču začelo snežiti in da je na cesti pet centimetrov snega, zato prosijo voznike, ki potujejo v to smer, nai poskrbijo za zimsko opremo na vozilih. M# TEMPERATURE IN s™žna odeja ie doH . Uleme cucr-A v /~nnAU utr)ena, vendra zaradi toplega vreme-Vlolric OrlCUM V UUKMn na zmehčana, v višjih legah pa ponoči °T zamrzne, tako da zjutraj in del dopol- dneva drži človeško težo. Na območjih, kjer so Se večje količine napihnjenega snega, je nevarnost proženja snežnih plazov 2., sicer pa je splošna nevarnost minimalna, 1. stopnje. 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m 17 11 6 2 -2 -4 220 o VIDEM nate 9/19 (_)(_) o CEUE o 9/21 _ 13/22 _^N. GORICA GORICA^ o 14/22 N. MESTO O V/20 LJUBLJANA 10/21 POSTOJNA O ^ KOČEVJE _ O ^JV - ČRNOMELJ ,6,a$«w UMAG /Cy A—A5' OPATIJA DREC PAZ1N O/ REKA 12/20 V Sloveniji: V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bodo kratkotrajne plohe. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG - V sredo, 8. t. m., ob 20.30 premiera komedije: Maurizio Costanzo »Izpraznjeno vrni«. Režija Jasa Jamnik. Nastopata Polona Vetrih in Adrijan Rustja. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Danes, 5. t. m., ob 16. uri (red G): P.I. Čajkovski »Evgenij Onegin«. Režija I. Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza. Ponovitvi še v torek, 7.5., ob 20. uri (red F) in v sredo, 8.5., ob 20. uri (red H). Gledališče Rossetti Danes, 5. t. m., ob 16. uri (red prva nedelja): Stalno gledališča F-JK »II mare-sciallo Butterfly« Roberta Cavosija. Režija Antonio Calenda, nastopata Virginio Gaz-zolo in Lučka Počkaj. Predstava v abonmaju: odrezek 9 rumen. Jutri, 6. t. m., ob 17.30 srečanje z izvajalci. V teku je predprodaja vstopnic za pred- CELOVEC javni studio ORF - Glasbena Sola: v sredo, 8.5., ob 18. uri 14. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov. Sodelujejo učenci iz Koroške, Slovenije in Italije. DJEKSE Ljudska Sola - PD Lipa: danes, 5.5., ob 10.30 vigredni koncert. Sodelujejo vokalna skupina Resonet iz Trsta, vokalna skupina Lipa iz Velikovca in tamburaši iz Šentjanža. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: v petek, 10.5., ob 20. uri predstavitev projekta »Deželna razstava 1997 v Borovljah«. Predava mag. Pucker od Urada koroške deželne vlade. stavi »Shakesperiana« G. Albertazzija (od 7. do 12.5.), P.P. Pasolini »I Turcs tal Friul« (od 14. do 19.5.) in vse predstave festivala (gledališče tel. 54331, Pasaža Protti tel. 630063). TS FESTIVAL Gledališče dei Fabbri: Danes, 5. t. m., ob 16. in ob 21. uri (red prost): Stalno gledališče FJK - Luca Archibugi »La notte del-la vigilia«. Režija Guglielmo Ferro. Predstava v abonmaju: odrezek 22 bel. Gledališče Cristallo: Danes, 5. t. m., ob 18. uri: Italijanska drama z Reke »Maria Stuarda« Dacie Maraini. Režija Nino Mangano. TSFestival: predstava F7. Železničarski muzej (Čampo Marzio): Danes, 5. t. m., ob 21. uri: Teatro Studio Giallo »Merima« z Barbaro Della Polla. TSFestival: odrezek F5. Avditorij Muzeja Revoltella: Danes, 5. t. m., ob 23.30 Stalno gledališče F-JK: »Illa-zioni su una sciabola« Claudia Magrisa. Nastopa V. Gazzolo. TSFestival: odrezek F6. BOROVLJE Kletna dvorana Posojilnice-Bank: v torek, 14. t. m., ob 19.30 informacijski veCer »Varčevalni pakte - kako in kaj?« -predava davčni svetovalec Hermann Klokar. TINJE Dom prosvete Sodalitas: v torek, 14. t. m., ob 19.30 predavanje Klausa Zellho-ferja »Desničarski teror v Avstriji«. ŠENTJAKOB V ROŽU Regionalni center - Katoliško žensko gibanje: v sredo, 15. t. m., ob 19.30 srečanje z domačimi ustvarjalkami in odprtje razstave. TRST Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek Jutri, 6. t. m., ob 20.45 bo nastopil trio, ki ga sestavljajo Dado Moroni, Rosario Bo-naccorso in Mark Taylor. Dvorana Tripcovich Jutri, 6. t. m., ob 18. uri »Ura z...« Clau-diem Otellijem. Rossetti V torek, 21. t. m., ob 21. uri celovečerni TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepših kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure. Železniška postaja: do 18.5. razstavlja Robert Kozman. Galerija Rettori Tribbio 2: do 10.5. razstavlja Giuseppe Senigaglia. Galerija ISIS-Ul. Corti 3/A: na ogled je razstava Aleksandra Starca. Gostilna Stalletta-Ul. Giuliani 36: do 22.6. je na ogled razstava desetih tržaških slikark. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. BOUUNEC V Pivnici IH. generazione razstavlja Giu-sy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna: na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. koncert Enrica Ruggierija. Predprodaja vstopnic je v teku. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne. BOUUNEC Pivnica IH. Generazione V petek, 10. maja bo nastopil ansambel Siberia; v petek, 17. maja pa ansambel Back door Blues. PASSARIANO - Vlila Manin V torek, 7. maja bo nastopil Sting. CELOVEC Deželna Galerija: Se danes, 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Freund: razstavlja Herbert Schii-gerl. Galerija Carinthia (Stari trg 30): razstavlja Gottfried Fabian. BEUAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gironcoli. Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhuber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, črno». ROŽEK Galerija Šikoronja: do 12.5. razstavlja Hugo Wulz. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Peter Gsettner. BISTRICA NA ZIUI Galerija Druml: razstavlja Oskar Rotovnik - Oki. SPITAL OB DRAVI Galerija v gradu Porcia: do 12.5. razstavlja Ceski slikar Jan PiStek. RAZNE PRIREDITVE FURLAN IJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Danes, 5. t. m., ob 21. uri film Vervanta Gledališče Miela Gianikiana in Angele Ricci Lucchi »Od »Kdo so drugi« Tečaja na Ekvator: ljudje, leta, življenje«. KOROŠKA RAZSTAVE KOROŠKA JUSARSKO PREMOŽENJE / SESTANEK POSVETOVALNE KOMISIJE NA OPČINAH Stališča Kmečke zveze o volitvah jusarskih odborov Poudarjen pomen enotnih list ki zastopajo resnične krajevne interese Obvestilo KZ v zvezi s prijavo dohodkov z obrazcem 740 Kmečka zveza obvešča svoje člane, ki pri njej izpolnjujejo davčno prijavo 740, da zapade rok za plačilo davka 31. maja, rok za predstavitev obrazca in občinskega davka na nepremičnine ICI pa 30. junija. V ta namen je KZ vsem davčnim obve-zancem že poslala na dom poziv z navedbo, kdaj naj se za izpolnitev prijave zglasijo v njenih uradih v Ulici Cicerone 8 (mednad-stropje) ali v njenih podružnicah. Za plačilo in podpis prijave pa bo določen nov sestanek konec maja. Urad Kmečke zveze v pismu navaja tudi seznam dokumentov, ki jih morajo davkoplačevalci prinesti. s seboj: - odvisni delavci: obrazec 101; - upokojenci: obrazec 201 za vsako prejeto pokojnino; - kmetje: potrdila o plačilu zavarovalnih prispevkov SCAU; - lastniki Ms in zemljišč v najemu: podatke o prejetih čistih najemninah; - morebitna potrdila o plačanih obrestih na hipotekama posojila; - morebitna potrdila o plačilu specialističnih zdravniških pregledov, tiketov (ne glede na vsoto), ne-specialističnih zdravniških pregledov ali tiketov za nakup zdravil (le če presegajo 500.000 lir), pogrebnih stroškov, življenjskega in nezgodnega zavarovanja ipd. Katastrska renta zemljišč se je za leto 1995 zvišala, in sicer za 55% dominikalni in za 45% agrarni dohodek; to povišanje bo izračunano avtomatično na podlagi predlanske prijave. Katastrska renta stavb se ni spremenila. V primeru, da ste kako nepremičnino kupih, prodati ati podedovali, je obvezno izpolniti dodatni obrazec ICI, za kar so potrebni uradni akti, npr. kupoprodajna pogodba, zapuščinska prijava in podobno. Na tej podlagi bodo na KZ skupaj z davkom IRPEF izračunali tudi prvi obrok davka ICI za leto 1996. Ce se interesenti na označen dan ne morejo odzvati, jih KZ prosi, naj ji to telefonsko sporočijo (tel. 362941) vsaj dva dni pred predvidenim sestankom. V dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah se je v začetku tedna sestala posvetovalna komisija Kmečke zveze za ju-sarska vprašanja. Njen vodja Stanko Hrovatin je poudaril pomen volitev za obnovo odborov za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja, ki jih je prefekt sklical za nedeljo, 26. maja, in izrazil zadovoljstvo, da so v vseh vaseh, kjer bodo volitve (Bazovica, Padriče, Bani, Opčine, Lonjer, Prosek, Barko vi j e in Medjavas) sestavili po dve enotni kandidatni tisti (razen na Opčinah, kjer je samo ena) kar daje jamstvo, da bodo odbori res zastopali interese in pričakovanja jusarskih upravičencev. Poudarjena je bila tudi potreba po čimbolj enotni akciji, da bodo volitve uspele tako po udeležbi volilcev, kot tudi z aktivnostjo skupnosti pri izvajanju volilnega postopka. Edino črno pego predstavlja stališče tržaške občinske uprave in prefekture, ki kljub pravočasni zahtevi po dvojezičnem postopku, ki ga zahtevajo tako skupnosti kot njihove organizacije (Zdrouženje jusarskih odborov, Kmečka zveza in druge organizacije) nista zagotoviti dvojezičnih glasovnic. Na seji komisije je bil zato sprejet protest proti takemu ravnanju, saj so že bila razdeljena prva volilna potrdila. Poleg dejstva, da je ogromna večina jusarskih upravičencev slovenske narodnosti, je tudi dejstvo, da morajo vaške skupnosti oziroma jusarski odbori sami kriti storške volitev. Srečanja se je poleg vseh predstavnikov jusarskih odborov udeležil tudi predsednik Združenja jusarskih odborov Zoran Sosič, ki je v svojem posegu orisal program in pobude, ki so v teku, kot tudi priprave na volitve in podčrtal pomen obnavljanja tekoimenovanih »zgodovinskih jusarskih odborov«, tistih iz časov Avstrije, ki so polnomoč-no upravljali jusarsko la- stnino kot lastnino skupnosti. Obnavljanje teh odborov je danes možno na osnovi norm Evropske unije ter državne in deželne zakonodaje. V razpravi je nato tekla beseda tudi o problemu volitev na Opčinah, kjer obstaja načrt, da bi upravo jusa prevzeti nedomačim in je zato nujno, da se domačini do skrajnosti angažirajo pri volitvah in da se za enotne tiste opredelijo tudi demokratične sile italijanske večine. Zabeležiti moramo tudi poseg predstavnika Trebč, g. Florinda Carlija, ki je poudaril dejstvo, da je prefekt za nekatere vaške skupnosti, kjer že obstajajo odbori za ločeno upravljanje jusa (Trebče, Gropada) volitve preklical. In ker v teh vaseh volitev ne bo, tudi ne bodo več imele svojih odborov in torej tudi ne legitimnega predstavništva in bo zato njihove interese predstav)ala in upravljala Občina Trst. Florindo Carli je zato poudaril, da je kljub temu, da je tudi sam sodeloval v akciji za uveljavitev zgodovinskih odborov, vseeno mnenja, da bi morati za čimboljšo zaščito vaških koristi izpeljati volitve tudi v Trebčah in Gropadi. Predsednik proseškega jusa, Bruno Rupel, pa je poudaril pomen volitev in obenem počrtal zelo važno vlogo jusarskih odborov spričo dejstva, da bo potrebna še težka in dolga bitka preden bo uspelo uveljaviti zgodovinske odbore. Zato je pozval, naj se vaške skupnosti aktivno in odločno angažirajo za uspeh volitev. Prisotni predstavniki iz Medjevasi pa so opozoriti, da so volitve tudi zunaj tržaške občine, in sicer ravno v Medjivasi, in da to v javnosti ni dobilo ustreznega poudarka, kot so ga dobile volitve v vaseh tržaške občine. Pri tem je umestno povedati tudi to, da je za volitve v Medjivasi zagotovljena popolna dvojezičnost, ker je za to poskrbela devin-sko-nabrežinska občinska uprava, (jk) NOVICE Natečaj za štipendije zavoda ERSA V uradnem listu Dežele Furlanije-Julijske krajine št. 17 z dne 24. aprila 1996, so objavljeni štirje natečaji zavoda ERSA za študijske štipendije za dva kmetijska izvedenca in agrotehnika ter dve štipendiji za diplomirane agronome za raziskave na področju sadjarstva in vrtnarstva. Prošnje na navadnem papirju na osnovi ustreznega obrazca je treba nasloviti na zavod ERSA, Ul. Montesanto 15/6 v Gorici, in sicer v roku 30 dni po objavi v uradnem listu, torej do 24. maja letos. Kmetijski izvedenci morajo imeti diplomsko oceno najmanj 42/60, agronomi pa fakultetno diplomo z najnižjo oceno 90/110. Za podrobnejše informacije se lahko interesenti obrnejo na urade Kmečke zveze ati neposredno na sedež zavoda ERSA v Gorici. V Ogleju posvet o socialnem in zdravstvenem varstvu kmetov Italijanska konfederacija kmetov CIA oziroma njeni deželni združenji za Emilijo Romagno in za Furlanijo - Julijsko krajino prirejata v nedeljo, 12. maja ob 10. uri v dvorani Romana na Trgu Capito-lo v Ogleju zasedanje na temo »Pokojninsko, skrbstveno in zdravstveno varstvo ostarelih na kmetijskih območjih - Soočanje izkušenj dvel dežel.« Razpravo bo sklenil Gioacchino Silvestro, državni tajnik združenja upokojencev organizacije CIA. Boj proti peronospori vinske trte Peronospora vinske trte (Plasmopara viti-cola) je v naših podnebnih razmerah poleg cidija gospodarsko najpomembnejša glivična bolezen vinske trte. Vinogradniki se je upravičeno boje, saj soodloča o količini pridelka. Se posebej je nevarna v deževnih letih, ko lahko povzroči ogromno škodo, katere posledice se poznajo še v naslednji vegetacijski dobi. Čeprav razpolagamo z zelo učinkovitimi sredstvi za zatiranje te glivice, rezultat ni vedno zadovoljiv. Tega pa ne gre pripisati sredstvom, temveč njihovi uporabi. Vinogradniki se namreč včasih preveč togo držijo škropilnih programov, ki so le okvirna navodila. Ta dajejo vinogradniku pregled nad sredstvi za varstvo vinske trte (kar velja seveda ne le za peronospo-ro, ampak tudi za zatiranje ostalih bolezni in škodljivcev) ter kažejo na možnosti in čas, ko lahko najbolj učinkovito preprečujemo bolezen. Dejansko shemo škropljenja mora vsakdo prilagoditi zdravstvenemu stanju in mikroklimatskim posebnostim svojega vinograda. Zato bodo, kot že poudarjeno, navodila, ki jih bomo navedli v nadaljevanju, le okvirna. Kljub temu pa smo prepričani, da bodo vinogradniku koristen napotek za uspešno zatiranje peronospore. Ni naš namen, da bi podrobno opisovali bolezenske znake peronospore, ker so vinogradnikom dobro znani. Omeniti bomo le nekaj osnovnih pojmov, ki so ključnega pomena za poznavanje glivice in na podlagi tega za uspešno zavarovanje trte pred njenimi napadi. Bolezen napade vse zelene dele vinske trte: listje, mlade poganjke, vitice in grozdje. Vinogradnikom je najbolj znana na listju in grozdju. Na listju se pojavi v obliki 1 do 2 centimetrov velikih, okroglastih peg rumenkasto-vod-naste barve, ki jih imenujemo »oljni madeži«. Pri poznih okužbah (julija, avgusta) so bolezenski znaki nekoliko drugačni. Tedaj le še redko najdemo o kroglaste pege (oljne madeže), namesto njih pa se na listju pojavijo oglate, z listnimi žilami omejene manjše pege, ki se lahko ob močnejših napadih razširijo na večji del tista. To je takoi-menovana mozaična oblika peronospore na listju. Le redkokdaj se zgodi, da peronospora okuži mlade poganjke. V takem primeru se ti najprej obdajo z belo plesnivo prevleko in se pozneje posušijo. Mladi, komaj zasnovani kobruki se ob napadu obdajo z belim prahom, se značilno zvijejo po dolžini in postanejo sivorjavkaste barve. Taki kobruki se dokončno posušijo in odpadejo. Tudi na mladih grozdičih se ob napadu pojavi bela plesniva prevleka, ki zajame komaj zasnovane jagode in peclje, celi grozdiči pa se posušijo in odpadejo. Jagode so neposredno ogrožene toliko časa, dokler ne dosežejo velikosti grahovega zrna in se obdajo z voščenim oprhom, vendar lahko gliva napade peclje tudi kasneje. Gliva napade vse omenjene dele vinske trte skozi listne reže. Če okuži jagode v času, ko so na njih listne reže še sveže odprte, se te pozneje sicer za-pro, gliva pa se v jagodah razvija. Jagode se značilno nagubajo, postanejo vijolično rjavkaste barve in se posuše. Podobno se zgodi, kadar se okužijo peclji in se posušijo. Ta posebna oblika peronospore, ki povzroča sušenje že večjih jagod, pecljev in celih grozdov, je precej razširjena. Pojavi se lahko tudi v letih, ko na listju ni posebno močnega napada ali pa ga sploh ni. To nas zavede v napačno sklepanje, da v tistem letu peronospora ni posebno nevarna in zato prezgodaj nehamo škropiti, posledice pa so lahko zelo hude. Peronospora prezimi v odpadlem listju v obliki zimskih trosov. Spomladi napade prvič takrat, ko je temperatura vsaj 10°C, pade 10 mm dežja (v 2 do 3 dneh) in ko merijo tisti vinske trte v premeru 2-3 cm. Pri nas je to lahko, seveda odvisno od lege in sorte, že v drugi dekadi maja. Cas, ki poteče od okužbe do pojava bolezenskih znakov imenujemo inkubacijska doba. Trajanje inkubacije je različno dolgo in je odvisno od temperature. Najkrajša pri temperaturi 21 do 24°C in traja le 4-5 dni. Glivica okuži trte od pomladi pa do konca poletja, pod pogojem, da je dovolj toplo in vlažno. Zaradi ugodnejših temperatur je nevarnost okužbe še posebej velika od začetka junija do konca julija. To je čas, ko moramo vinsko trto večkrat temeljito škropiti, če jo hočemo obvarovati pred boleznijo. Škropljenje s fungicidi je edini zanesljiv način obrambe pred peronospora. Danes razpolagamo z zelo učinkovitimi sredstvi, zato lahko trto uspešno zavarujemo pred napadi glive. Škropiti pa moramo, kot smo že uvodoma poudariti, pravočasno. V nadaljevanju navajamo koledar škropljenja, ki je, in tudi to smo že poudariti, le okviren. Vinogadnik naj ga prilagodi svojim potrebam, upoše-vajoč predvsem vremenske razmere. V maju bomo škropili dvakrat z do-tikalnimi (kontaktnimi) sredstvi na podlagi Mankozeb-a (Dithane M 45, Kor itd.) ati Propineba (Atracol). Pred cvetenjem škropimo s siste-miki na osnovi Benalaxil-a (Galben), Metalaxyl-a (Eucritt idr.) ali Fosetil-a (RG Erresei Triplo idr.) ali z globinskimi sredstvi na osnovi Cimoxanil-a (Vetex 8/68, Curzate M idr.). Z istimi sredstvi škropimo tudi po cvetenju (12 dni po prejšnjem tretiranju). Pozneje (ob koncu junija in v prvi polovici julija) bomo uporabili sredstva, ki vsebujejo organske snovi in baker (RG Erresei SB R 37, Pervit, An-tir, Ramato M 40, Cuprosan idr.). Zadnje posege opravimo z bakrenimi sredstvi. Dr. Mario Gregorič Strokovna služba KZ NOVICE KOŠARKA / POLFINALE ZA NASLOV ODBOJKA / SVETOVNA LIGA Smučarsko SP leta 2001 bo v Saint Antonu CHRISTCHURCH (Nova Zelandija) - Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju leta 2001 bo v Saint Antonu v Avstriji. Tako so sklenili na kongresu mednarodne smučarske zveze, ki poteka v Christ-( hurchu. V tretjem glasovanju je Saint Anton prejel 64 glasov (proti 52) in tako prehitel švicarski Saint Moritz, medtem ko sta Norveška z Lillehammerjem ter Italija z Bormiom umaknili kandidaturi po prvem oz. drugem glasovanju. Piepoli zmagal na dirki po Tridentinski LDENZ - Na 4. etapi kolesarske dirke po Tridentinski (Fiera di Primiero pri Trentu - Lienz v Avstriji) je zmagal Italijan Leonardo Piepoli, ki je 176 km prevozil v 4.39’37”. Najbližji zasledovalci (Zaina, Belli, Kolumbijec Rodriguez, Avstrijec Totschnig) so prišli po 18”. Na skupni lestvici vodi Belli, ki ima 3” prednosti pred Zaino in 19” pred Rodrigue-zom. Danes je na sporedu peta in zadnja etapoa (Lienz - Trento Povo, 215 km). Ploy off NBA HOUSTON - Ekipa Seattle Sonics, ki je odlično zaključila letošnji regularni del sezone, je tudi trdno odločena, da prekine »prekletsvo« play offa, saj je v zadnjih letih vedno izpadla v prvem kolu: s 115:112 se je namreč uveljavila na parketu Houston Rocketsa. S to zmago, za katero imata največ zaslug Detlef Schrempf in Gary Payton (po 28 točk), Seattle vodi s 3:0 v polfinalu »Westem Con-ference«. Danes bodo v Houstonu odigrali Četrto srečanje, ki bi znalo biti odločilno v primem nove zmage Sonicsa (igrajo na 4 zmage). Doslej nobena ekipa v finalu play offa ni nadoknadila zaostanka 3:0. V Orlandu je medtem Magic s 120:94 odpravil Atlanto Havvks v drugi tekmi »Eastem Conferen-ce«. Kot običajno se je odrezal Shaquille 0’Neal (25 točk v prvih dveh Četrtinah), medtem ko je Penny Hardway (15 točk in 7 asistenc) moral predčasno na klop, ker ga je bolela kita. Orlando vodi z 2:0. Ivankov zmagal na gimnastičnem EP KOPENHAGEN - Na gimnastičnem evropskem prvenstvu je v mnogoboju zmagal 21-letni Ivan Ivankov (Belomsija), ki je za samih 24 tisočink točke (57, 898 proti 57, 874) prehitel rojaka Vitalyja Scerba, dobitnika šestih zlatih kolajn na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992. Na 3. mesto se je prebil Rus Aleksej Voropajev (57, 536 točke). Italijan Jury Chechi je bil peti, s Čimer je za eno mesto izboljšal uvrstitev izpred dveh let v Pragi. Najboljši rezultat v Osaki dosegel Namibijec Fredericks OSAKA - Na atletskem tekmovanju v Osaki, dragi preizkušnji Grad Prbca, je najbolj odmeven rezultat dosegel Namibijec Frankie Fredericks, ki je 100 m pretekel v 10”09 (nasprotni veter 0, 8 m na sekundo). Fredericks, ki je na OI v Barceloni osvojil srebrno odličje na 100 in 200 m, je prehitel Američana Dennisa Mitchella (10”16) in Kanadčana Brunyja Surina (10”28). Nekaj ostalih zmagovalcev:5.000 m: Gitahi (Ken) 13’29”28; 110 m ovire: Johnson (ZDA) 13”26; 400 m ovire: Matete (Zam) 48”15; hoskok: Sbdn (Kit) 16, 95 m; višina: Kemp (Bah) 2, 30 m; krogla: Godina (ZDA) 20, 85 m; kladivo: Astapkovic (Belor) 79, 36 m; kopje: Zelezny (Ceš) 90, 60 m. ZENSKE -100 m: Gaines (ZDA) 11”36; 100 m ovire: Freeman (Jam) 12”79; 5.000 m: McKierman (Irs) 15’07”38; kopje: Ingberg (Fin) 65, 66 m; višina: Kostadinova (Bol) 1, 96 m; palica: George (Avstral) 4, 30 m. Pokal Manchestru LONDON - Potem ko je osvojil nogometno prvenstvo, si je Manchester priboril še angleški pokal. V finalu je pred skoraj 80 tisoč gledalci z 1:0 premagal Liverpool. Odločilni zadetek je 5 minut pred koncem dosegel Cantona. Dortmund prvak BONN - Borussia Dortmund si je kolo pred koin-cem zagotovila naslov nemškega nogometnega prvaka, kar je njen že peti naslov. Zbrala je 65 točk. Sledijo: Bayem Muenchen 61, Schalke 04 in Bo-rassia Moenchengladbach 53, Hansa Rostock 49, Karlsruhe 48, Hamburg 47, VVerder Bremen 44 itd. Mariborčani napravili v eliko uslugo Hitu Maribor Branik - SCT Olimpija 2:1 (0:0) STRELCI: 1:0 - Nikolič (52), 1:1 - Kojičič (85), 2:1 -Fricelj (89). Nogometaši Maribora Branika so z zmago nad SCT Olimpijo naparavili velikansko uslugo nogometašem Hita Gorice, ki danes gostujejo v Izoli, kjer bodo zanesljivo osvojili tri točke in svojo prednost pred Olimpijo povečali na šest točk, kar bi štiri kola pred koncem pšrvenstva lahko že pomenilo, da je boj za naslov odločen. Mariborčani so povedli v 52. minuti, ko je Nikolič dosegel vodilni zadetek. Gostje so izenačili v 85. minuti, strelec pa je bil KojiCič. Ko je že kazalo, da se bosta tekmeca razšla z neodločenim izidom, je Fricelj minuto pred koncem tekme z roba šestnajst-metrskega prostora dosegel zmagoviti zadetek. Milanski Stefane! prvi finalist Tanjevičevo moštvo nadigralo Buckler Danes v Trevisu še Benetton - Teamsystem Stefenel - Budder 77:56 (40:34) Stefanel: Gentile 10, Portaluppi 5, Fučka 8, De Pol 13, Bodiroga 26, Alberti. Cantarello 8, Bladanan 7, Baldi, Sambu-garo Buckler: Brunamonti, Komazec 19, Coldebella 7, VVoolridge 6, Moretti 3, Bi-nelli 14, Morandotti 2, Carera 4, Orsini 1, De Piccoli Sodnika: Pasetto (Firence) in Baldi (Neapelj). PM: Stefanel 17:18, Buckler 8:11; 3T: Stefanel 6:13 (Gentile 2:3, Portaluppi 1:2, Bodiroga 3:4, Blackman 0:4); Buckler 4:11 (Komazec 2:4, Coldebella 1:3, VVoolridge 0:2, Moretti 1:2); gledalcev: 8.500. Tanjevičev Stefanel je prvi finalist končnice za naslov italijanskega prvaka v košarki, kdo bo njegov nasprotnik pa bo morda zvedel že danes zvečer, ko se bosta četrtič pomerila Benetton in Team-system, ki vodi z 2:1 v zmagah. Ce danes odločitve se ne bo, potem bo treba počakati do torka, ko bo v Bologni na sporedu odločilna peta tekma. Včeraj se je državni prvak Buckler sa- mo v prvem delu resneje upiral Stefane-lu in bil osemnajst minut v prednosti. Toda pri stanju 32:32 minuto in pol pred odmorom sta Morandotti in Carera zgrešila dva zaporedna meta izpod koša, kar je Stefanel izkoristil in povedel s 37:32. V nadaljevanju je bilo na igrišču eno samo moštvo. Stefanel je takoj povedel, najprej za 13 točk, nato pa je prednost samo še povečeval. Ponovno je bil v vrstah milanske ekipe najboljši Dejan Bodiroga. ki je bil tudi najboljši strelec srečanja. Pri Bucklerju velja omeniti le Arijana Komazeca, ostali pa so se potem, ko je Stefanel občutneje povedel, vdali v usodo in tako omogočili Milančanom da se s 3:1 v zmagah uvrstijo v finale. Kar zadeva današnje srečanje med Be-nettonom in Teamsystemom v Trevisu, velja povedati, da je bilo petkovo srečanje v Bologni izredno izenačeno, odločitev pa je padla šele po podaljšku. Pri Bolonjčanih je bil izreden Djordjevič (28 točk), danes pa bo ekipa iz Trevisa lahko spet računala na Rusconija, ki dveh tekem ni igral, ker je bil kaznovan. Italija začela z gladko zmago nad Nizozemsko Danes še eno srečanje Čez Vršič prvi Italijan Di Silvestra BOVEC - Kolesar poklicnega moštva Cantina Tollo, Italijan Lorenzo Di Silvestra, je zmagovalec šeste, kraljevske etape dirke po Sloveniji od Vrhnike prek Vršiča do Bovca. Italijan je pobegnil na vzponu na najvišji slovenski cestni prelaz, si že na Vršiču prikolesaril minuto in 40 sekund prednosti, prednost na spustu v Bovec je še povečal na več kot tri minute. V Sprintu si je drugo mesto zagotovil Marco Di Ren-zo, tretji je bil Kivi-lev, najboljši Slovenec pa je bil Borut RovšCek na četrtem mestu. Danes bo na sporedu zadnja etapa od Nove Gorice do Novega mesta. Ker bo pretežno ravninska, je malo verjetno, da bi prišlo do sprememb. Izidi sedme etape: 1. Lorenzo Di Silvestre (Ita, Cantina Tollo) 3:53:55, 2. Marco Di Renzo (Ita, Cantina Tollo) + 3:04, 3. Andrej Kivi-lev (Kaz), 4. Borut Rovšček (Slo, Cantina Tollo), 5. Martin Hvastija (Slo, Catina Tollo), 6. Tadej Valjavec (Slo, Sava), 7. Stefano Toniazzo (Ita, De Nardi team), 8. Boris Premužič (Slo, Rog), 9. Valter Bonča (Selle Italia Glacial), 10. Iztok Melanšek (Slo, Perutnina Ptuj) vsi isti čas. MOTOCIKLIZEM / VN ŠPANIJE V kraljevskem razredu iz prve vrste prvak Doohan JEREZ - Svetovni motociklistični prvak v kraljevskem razredu, Avstralec Michael Doohan, si je šele tik pred koncem včerajšnjega zadnjega kvalifikacijskega heninga pred današnjo veliko nagrado Španije zagotovil najboljši štartni položaj, potem ko je izboljšal dosežek domačega favorita Alexa Crivilleja. V zadnjem poskusu je zadnjo minuto treninga za desetinko premagal Spanca in s tem postavil tudi rekord dirkališča v Jerezu. Včeraj je bil znova ugoden dan za dvocilindricne Honde; Japonce Tadajuki Okada je znova potrdil, da je ohranil dobro formo, saj je bil takoj za vodilno dvojico, medtem ko najhitrejši s petkovega treninga, Italijan Doriano Romboni, zaključuje prvo štartno vrsto. Proti koncu včerajšnjih kvalifikacij je padel Francoz Jean-Michel Bayle, ki je bil v petek takoj za Rombonijem, včeraj pa je zdrsnil na 10. štartno mesto. Izidi zadnjega treninga - do 500 ccm: 1. Michael Doohan (Avs, Honda) 1:43.866, 2. Alex Criville (Spa, Honda) 1:43.960, 3. Tadajuki Okada (Jap, Honda) 1:44.212, 4. Doriano Romboni (Ita, Aprilia) 1:44.238, 5. Daryl Beatie (Avs, Suzuki) 1:44.383. (MAn) Nizozemska - Italija 0:3 (8:15, 9:15, 12:15) NIZOZEMSKA: Held 1+8, Blange 4+3, Zwer-ver 2+11, Van de Goor 2 + 5, Van der Meulen 2 + 7, Gortzen 2 + 9, Schuil 7+8, Rodenburg 1 + 0, Posthuma 2 + 6, Grabert 0+0, Latuhihin. ITALIJA: Tofoli 2+1, Bernardi 8+15, Gardini 5+6, Giani 7+16, Papi 4+8, Galli 3+4, Meoni 0+0, Bracci 4+5, Gravi-na 1+7, Zorzi 1+2, Sar-toretti 0+0, Bachi. Sodnika: Declerq (Belgija) in Begu (Francija); gledalcev 5000; trajanje setov: 28, 37 in 34 minut; blok: Nizozemska 11 + 2, Italija 11+4; servis (točke/napake): Nizozemska 2/19, Italija 6/22; napake: Nizhozemska 7, Italija 13. EINDHOVEN - Italijanska odbojkarska reprezentanca je s prepričljivo zmago proti večnemu tekmecu Nizozemski začela svoje nastope v B skupini »Svetovne lige«. Premagati »tulipane« na njihovem »vrtu« s 3:0 ni lahko, zato je zadovoljstvo italijanskega selektorja Julia Velasca povsem razumljivo. »Za začetek ni slabo, saj smo premagali velikega nasprotnika, ki je imel v primerjavi z nami prednost domačega igrišča, poleg tega pa za seboj tudi že osem prijateljskih srečanj,« je po tekmi izjavil Velasco, ki je tekmo začel s Tofo-lijem, Gianijem, Ber-nardijem, Gardinijem, Gallijem in Papijem. Po začetni negotovosti, ko je Nizozemska povedla s 6:3, so »azzurri« prevzeli pobudo in z delnim izidom 8:0 povedli z 11:6, da bi nato niz z uCinkjovitim blokom zaključil Galli. V drugem nizu je Italija dominirala na igrišču, predvsem pa so Vela-scovi izbranci zaigrali dobro v obrambi in bloku, kar je Tofoliju omogočilo, da je lahko dobro organiziral protinapade. V tretjem nizu, ko sta oba trenerja zamenjala po nekaj igralcev, se je tehtnica najprej nagnila na stran domačinov, ki so povedli z 8:2, toda Bracci in Bernardi sta najprej poskrbela za izenačenje, nato pa sta še Zorzi in Gravina z blokom zagotovila »az-zurrom« še tretji niz. Italija se je še enkrat izkazala kot izreden kolektiv, posebej pa sta se izkazala Bernardi in Giani, medtem ko sta bila pri domačih boljša Zvverver in Gortzen. Obe ekipi se bosta danes srečali še enkrat. Velasco je že najavil, da bo začel s povsem novo šesterko, medtem ko nizozemski selektor Alberdo, s tem v zvezi ni dajal nobenih izjav. OSTALI IZIDI Skupina A: Španija -Brazilija 0:3 (13:15, 4:15, 8:15), Kuba - Argentina 3:1 (15:17, 15:7, 15:4, 15:9). Skupina B: Bolgarija - Grčija 3:0 (15:13, 15:3, 15:4) Skupina C: Kitajska -Japonska 2:3 (15:10, 13:15, 16:14, 6:15, 13:15) TENIS / MEDNARODNO PRVENSTVO ITALIJE Martina Hingis danes v finalu 15-letna Švicarka po zmagi nad Grafovo ugnala še Romunko Spirleo RIM - Po zmagi nad prvo igralko sveta Steffi Graf je 15-letna Švicarka Martina Hingis preskočila tudi nasprotnico v polfinalu Romunko hlino Spirleo s 6:2, 7:5. Švicarka je bila izrazito boljša v prvem setu, v dragem pa sta obe igralki do 5:5 dobivali igre na svoj servis. Pri vodstvu s 5:4 v igrah je imela Švicarka že dve zaključni žogici, toda Spirlea je uspela vseeno dobiti tudi to igro. Toda v 12. igri je nato Hingisova, ki je v Rimu 6. nosilka, izkoristila že prvo zaključno žogico. Hingisova (na slikiAP) se bo v finalu pomerila z Martinezovo, ki je premagala Ivo Majoli s 6:4, 6:7, 6:2. V Domžalah v finalu Arazi in Filippini DOMŽALE - Maročanom Hicham Arazi in Urugvajec Marcel Filippi bosta danes ob 13. uri pomerila v finalu teniskeei nirja v Domžalah. Arazi je v polfinalu premagal vezana Ruuda, Filippini pa Šveda Johanssona. Po finalu posameznikov bo sledil še finale dvojic Beigh-Cannon (Sve-ZDA) - Amold-Albano (Arg). Izida - polfinale: Hicham Arazi (Mar) - Christian Ruud (Nor, 1) 6:1, 6:4, Marcelo Filippini (Ura, 2) - im se ;a tur-Nor- Thomas Johansson (Sve, 5) 6:3,4:6, 6:3. Španski finale v Hamburgu HAMBURG - Spanca Alex Corretja in Roberto Car-retero sta finalista letošnjega moškega teniškega turnirja ATP v Hamburgu z nagradnim skladom 1, 95 milijona dolarjev. V prvem polfinalu je Carretero premagal Rusa Jevgenija Kafeljnikova s 7:5 in 6:2, nato pa Corretja Čilenca Marcela Riosa s 6:4 in 6:4. FORMULA 1 / DANES VELIKA NAGRADA SAN MARINA Schumacher si je priboril najboljši štartni položaj Nemec je najboljši čas treninga dosegel tik pred koncem treninga - Takoj za ferrarijem Hill in Villeneuve (VVilliams) IMOLA - Manj kot minuta je Se ostala do konca kvalifikacijskega treninga za današnjo dirko formule 1 v Imoli, ko je svoj zadnji poskus za izboljšanje štartnega položaja zaCel Michael Schumacher (na sliki AP). Do tega trenutka je bil z zaostankom dveh desetink tretji za Damonom Hillom in Jacquesom Villene-uevom, nato pa mu je uspelo odpeljati krog brez napak in prehiteti oba vvilliamsa. Tako je samo še enkrat dokazal zakaj je njegova cena na trgu 25 milijonov dolarjev na sezono. Schumacher je na treningu uporabljal izboljšano različico Ferrarijevega 10-valjnika, ki pa ga na dirki tokrat še ne bo uporabljal. Damon Hill je v zadnjih minutah skušal izboljšati svoj najboljši čas, ki ga je dosegel že pol ure pred koncem, vendar je kasneje priznal, da so se rahlo ušte-li pri nastavitvi avtomobila. Za Jacquesa Villeneuva je bila proga v Imoli prva letos, ki jo je poznal že od prej in sicer iz formule 3i. S četrtim mestom se je ponovno izkazal David Cout-hard z mclarenom, ki je to- krat že drugič zapored premagal tudi moštvenega kolega Miko Hakkinena. Jean Aleši in Gerhard Berger z benettonom sta bila sicer precej hitrejša kot v petek, toda 5. in 7. mesto ju gotovo ni zadovoljilo. Michael Schumacher je bil po treningu zelo zadovoljen: »Preden smo prišli v Imolo, sem se bal da nam dirkališče ne bo ustrezalo, nato pa se je vse skupaj vendarle zasukalo v pravo smer. Na avtomobilih smo naredili nekaj sprememb, ki so se dobro obnesle. Prvo štartno mesto je zares fantastičen dosežek.« (S. D.) TAKO NA STARTU 1. Michael Schumacher (Nem/Ferrari) 1:26.890; 2. Damon Hill (VB/VVilliams) 1:27.105; 3. Jacques Villeneuve (Kan/VVilliams) 1:27.220; 4. David Coult-hard (VB/McLaren) 1:27.688; 5. Jean Aleši (-Fra/Benetton) 1:28.009; 6. Eddie Irvine (VB/Ferrari) 1:28.205; 7. Gerhard Berger (Avt/Benetton) 1:28.336; 8. Mika Salo (Fin/Tyrrell) 1:28.423; 9. Barrichello (-Bra/Jordan) 1:28.632; 10. Harald Frentzen (Nem/Sau-ber) 1:28.785 itd.. - NOGOMET / BUNDESLIGA Zanimiv finiš prvenstva v Nemčiji Bayern premagal Koln MUNCHEN - Finalisti pokala UEFA, nogometaši Bayema iz Miinchna so s težavo premagah skromni Koln in dve koli pred koncem nemškega prvenstva skupaj z Bomssio iz Dortmunda, ki pa ima precej boljšo razliko v golih, vodijo na lestvici. Bayem je imel proti Kolnu vrsto izrednih priložnosti, na koncu pa je moral celo trepetati za minimalno zmago. Miin-chenčani so povedli že v 5. minuti z golom Bolgara Kostadinova, v 48. minuti pa so gostje izenačih z avtogolom Matthausa. Klinsmann je v 54. minuti spet popeljal Bavarce v vodstvo, v 62. minuti pa je bil spet uspešen Kostadinov. Toda Koln je v 78. minuti iz U-metrovke znižal na 2:3, tako da je 63 tisoč gledalcev na olimpijskem stadionu v Munchnu do konca trepetalo za usodo svojih ljubljencev. IZIDI 32. KOLA: Freiburg - Kaiserslautem 0:0, Bo-russia Dortmund - Uerdingen 5:0, Bayem Munchen -Koln 3:2, Hansa Rostock - VVerder Bremen 2:1, Bayer Leverkusen - Munchen 1860 2:1, Borussia Moench. -Karlsruhe 1:2, Stuttgart - Fortuna Diisseldorf 2:3, Ein-tracht F. - Schalke 04 0:3, St. Pauli - Hamburg danes. VRSTNI RED: Bayem in Borussia Dortmund 61; Borussia Moenchengladbach 50; Hansa Rostock 49; Schalke 04 in Karlsruhe 47; Hamburg 43; Munchen 1860 in Stuttgart 40; Freiburg 39; VVerder Bremen in Fortuna Diisseldorf 38; Bayer Leverkusen in Koln 37; St. Pauli 36; Kaiserslautem in Eintracht Frankfurt 31; Uerdingen 23. KOŠARKA / NBA Tudi Spursi med osmerico S 3:1 so izločili Phoenix Sunse PHOENIK - Z visoko zmago 115:98 v Phoenboi so Spursi s 3:1 izločili Sunse iz boja za naslov prvaka NBA in se uvrstili v četrtfinale, kjer se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja Utah - Portland (stanje je 2:2, odločilno tekmo so odigrali ponoči). Tako kot že v prejšnjih tekmah sta bila za zmago San Antonia najzaslužnejša Olajuvvon (30 točk - met 12:21, 13 skokov) in Del Negro (25), izkazal pa se je tudi Avery Johnson (15 točk, 13 asistenc). Pri Phoenboi so bili najučinkovitejši Barkley (21), Carr (17) in Kevin Johnson (16). Spursi pa so s trojkami Del Negra (ekipno 10:16 za 3) in dobro skupinsko igro v obrambi dosegh delni izid 31:11 in tekme je bilo predčasno konec. (VJ) ATLETIKA / VČERAJ SO SE SPET ZAČELA TEKMOVANJA ZA GRAND PRIX IN S TEM LOV NA NOVE SVETOVNE REKORDE i Bodo Američani spet prevzeli vodilno vlogo v svetovni atletiki? Včeraj se je v Riu de Janiem v Braziliji začel atletski Grand Prix . Nagrade z več ničlami in boj za prestiž bodo spet spodbujali atlete k vrhunskim dosežkom. Razen tega bo letos atletska sezona še bolj zanimiva zaradi Olimpijskih iger, ki so življenski cilj vsakega športnika. V pričakovanju novih svetovnih rekordov smo statistično obdelali njihov napredek v zadnjih 35 letih. Rekordi, rekordi, rekordi... Po velikih podvigih Mosesa Kiptanuija in Haileja Gebreselasieja na lanskem »VVeltklasse« mitingu v Ziirichu je padlo zanimivo vprašanje: »Bodo kdaj nehali izboljševati svetovne rekorde?« Instinktivni odgovor je bil »ne, a bodo vse redkejši in razlike čedalje manjše.« Zanimivost vprašanja je pravzaprav predvsem v tem, da se zgolj empiričnemu odgovoru lahko doda tudi čisto tehtnega. Kajti debata, če je bil boljši Pele ali Maradona bo vedno razburjala nogometne privržence, pri atletiki pa nam priskoči na pomoč neminljivost in neizpodbitnost številk! In vendar... Zakaj »in vendar«? Pikolovski pregled svetovnih rekordov v zadnjih petintridesetih letih je resda v glavnem postregel s podatki, ki so jasno potrdili osnovno trditev, pa vendar se je iz vsega izcimilo nekaj presenetljivih ugotovitev, ki postopnemu upadanju rekordov oporekajo. Za pregled smo vzeli v poštev število rekordov (moških oz. Zenskih) v vsakem letu in po petietjih. Nadalje smo primerjah napredek rekordov v razdobju petih let in povprečno starost rekordov. Zadeva ni najbolj enostavna, saj moramo upoštevati, da so ženske leta 1960 redno tekmovale le v polovici danes obstoječih panog (za primerjavo recimo ženski troskok, kladivo in palica sploh ne pridejo v poštev), spremenil se je sistem točkovanja za mnogoboje in kar dvakrat moško kopje, veliko vlogo pri skoku s palico je imel napredek v materialih. Nemajhna dilema so bili tudi rekordi v Sprintu: zaradi ročno merjenega časa je nekoč le teh bilo tudi po pet in več na sezono. Sta-tistično najbolj verodostojno je upoštevati le zadnjega vsake sezone (kot pri na novo uvedenih panogah v prvi sezoni), čeprav bi z električnim časom morda Se enega samega ne bilo. Naraščanje števila rekordov Pri moških število rekordov po petietjih skoraj enakomerno pada od leta 1960 (-64) mimo obdobja 65-69 vse do petleq"a 70-74. V obeh naslednjih petietjih (80-84 in 85-89) beležimo znaten porast, nato (85-89) velik padec in v zadnjem petletju (90-94, na domala enakem povprečju pa je tudi lanska sezona) nezanemarljiv skok naprej. Povsem enak je tudi napredek rekordov v odstotkih v razdobju petih let. Razlage? Prvotni padec je takorekoč fiziološki (postopno približevanje človeškim zmogljivostim), čeprav v luči današnjih dosežkov, za katere dogmatsko verjamemo, da so »čisti«, celo prevelik. Nadalj-ni napredek moramo nujno pripisati vdoru farmakologije v atletslti svet, predvsem glede na drugi padec, ki je s tem povezan, saj mu je botrovalo razkrinkanje široko razpredenih dopingaških navad. Ponovni vzpon je zasluga vse večje razširjenosti atletike, ki je v Afriki (trenutno samo na dolgih progah, v bodoče pa verjetno se v disciplinah, ki zahtevajo zdaj še pomanjkljivo specifično tehnično znanje) dobila nov zagon. Afriški atleti so se posebno izkazati v zadnjih dveh letih, saj so postavili kar sedem od skupno enajstih rekordov. Brez njih (torej z nespremenjenim potencialom glede na preteklost) bi število rekordov še naprej naravno padalo. Tisti, M so prepričani, da je bila ženska atletika do pred kratkim džungla, kjer so bila vsa sredstva, predvsem pa tista nedovoljena dovoljena in celo neizbežna, so na pravi poti. Ob današnjem večjem številu panog je obravnavanje števila rekordov nepomembno, zato pa so tem bolj dragoceni odstotki, ki kažejo, da so zenske v 70-fh letih napredovale več kot v 60-ih letih. V 80-ili letih je trend podoben: učinek je neprimerno boljši kot pri moških, za katere je bilo prejšnje desetletje dokaj revno. Strm padec storilnosti žensk se začne v sezoni 1989, ravno potem, ko je na olimpijskih igrah v Seulu izbruhnil primer Bena Johnsona. V naslednjih štirih letih (89-92) je nežni spol zabeležil samo dva rekorda in Se ta v troskoku. Prvega (znašal bi lahko tudi 12 metrov...) je dosegla Kitajka Huirong, drugega pa tnesa • Kravec, ki je tedaj (leta 1991) komaj prestala diskvalifikacijo zaradi dopinga. Stvari se Se zdaj niso obrnile na bolje. Leta 1993 so sumljive kitajske tekačice postavile pet od osmih rekordov, leta 1994 je edini rekord bil v kladivu (nova panoga), lani pa smo zabeležiti dva rekorda v kladivu, ter po enega v troskoku, seveda v palici (nova panoga) in na 400 ovire (ta rekord je bil »porušen« tudi leta 1993). Če smo nekoliko kruti lahko rečemo, da sta v zadnjih sedmih letih (dobi proti-dopinga) rekorda Gunnellove in Battenove na 400 ovire edina »prava«. O kakem žlahtnem skoku v daljino ati višino pa ni ne duha ne sluha... Starost rekordov Kljub temu, da dva najstarejša rekorda pripadata moškim, so ženski rekordi povprečno dosti starejši. Cas 19.72 Pietra Mennee na 200 metrov iz leta 1979 postaja nočna mora za vsakega Sprinterja. Kljub Številnim poskusom je znamka še vedno na svojem mestu, najbližje pa je podvigu bil Mike Marsh na OI v Barceloni (’92), ko je v četrtfinalu v zadnjih metrih pošteno zavrl in dosegel... 19.73. Prav tako »belopolt« ostaja rekord na 800 metrov: znamka 1:41.73 Sebastiana Coea napadom Kenijcev kljubuje že polnih štirinajst let. Omembe vredna sta še devet let stara rekorda Sej diha v kladivu in Schultza v disku. Prvi ne, toda drugi je za trenutno generacijo metalcev nedosegljiv. Naj na vsak način omenimo, da sta rekorda, ki sta v zgodovini atletike vztrajala najdlje vezana na OI v Ciudadu Mexicu leta 1968: Lee Evans na 400 metrov in njegova štafeta sta naslednika (Butch Reynolds) dobila Sele 24 let kasneje. Pri ženskah Se ni kakega posebno starega rekorda, zanimivo pa je, da je najstarejših pet last atletinj iz nekdanjih socialističnih držav: Kratochvilova (800), Koch (400), NDR (4x100), Lisovskaja (krogla) in Kostadinova (višina). Ti dosežki so pod trenutnimi pogoji nedosegljivi. Isto velja za ostala dva meta (disk in kopje), za znamki Grif-fithove na 100 in 200 metrov, za 100 metrov z ovirami in kajpak za obe Štafeti. Sest od teh sedmih rekordov je starih sedem let: pa smo spet pri letu 1988, ko je eksplodirala bomba dopinga. Če na kratko povzamemo, so moški rekordi povprečno stari 3, 9 let, ženski pa natanko 6. Se nekaj zanimivosti. Pri obojih so najstarejši kratki teki (100-800) in meti. Razlika je v skokih: moški so v tej ati oni disciplini napredovali vsako leto, ženske pa v višini in daljini že osem oz. sedem let ne. O vlogi Afrike v sedanji in bodoči atletiki pa pričajo moški rekordi na dolgih progah: znamke na 1500, 5000 (dvakrat), 10000 metrov in 3000 z zaprekami so bile popravljene v minuli sezoni. In panoge? V zadnjih desetih letih je bil največkrat popravljen moški rekord v skoku s palico. Bubki je ta podvig uspel kar 12-krat in le v treh sezonah je Ukrajinec ostal praznih rok. Je pa tem, tako številnim dosežkom botrovalo tudi dejstvo, da se letvico lahko prestavlja vsakič le za centimeter, medtem ko bi objektivno gledano sedanji 6, 14 Bubka lahko dosegel že veliko prej. Izpopolnjevanje materiala je po mnenju nekaterih prav tako odigralo važno vlogo. Desetim rekordnim metom moškega kopja je pomagalo spreminjanje orodja, ko je le-lo začelo leteti predaleč, pozitivno pa je to, da je teh deset rekordov doseglo kar pet različnih kopjašev. Vse druge panoge so daleč zadaj. Precejšen razmah, tudi glede na napomost in večletno stagnacijo na prehodu iz 70. v 80. leta beleži- Jonathan Edvvards je v troskoku presegel «sanjsko« mejo 18 m mo na 10000 metrov: štirje rekordi v treh sezonah in serija vrhunskih tekov. Rezultati izpred desetih petnajstih let bi bili zdaj dosegljivi za kak ducat atletov. Pri ženskah takih obračunov skoraj ne velja delati. Izpostaviti velja samo »običajnih« 400 metrov z ovirami: tako pri rekordu Gunnellove kot tistemu Battenove se je pod prejšnjo znamko spustila tudi drugouvrščena atletinja. Morda samo še primer padca kakovosti metov in sicer kopja. Ta letijo danes do 67-68 metrov, rekord Felkejeve pa znaša 80 metrov. »Rekordne države« Katera država je dosegla največ rekordov? Za celotno dobo, ki smo jo »secirali« (in nasploh za zgodovino atletike) je odgovor preprost: ZDA. Američani so namreč vse do konca šestdesetih let pri moških imeli večji delež kot ostali skupaj in ob še majhni učinkovitosti Vzhodnih Nemk so na ženskem področju Američanke krojile približno tretjino najboljših znamk. Stvari so se korenito zasukale v sedemdesetih letih. V zadnjih dvajsetih letih so ZDA ohranile »relativno večino« (natanko četrtino) pri moških, kjer jim je za petami bivša SZ (21 odstotkov), za velesilama pa sta Velika Britanija (nesiu-tenih 11 odstotkov) in Kenija (7, 4). Sledijo Se NDR (5, 5), ter Francija in ZRN (obe po 4, 3). Ostalim ostaja torej 21 odstotkov. Pri ženskah je vlogo Američank prevzela NDR s kar 33,5 odstotki rekordov v zadnjih 10 letih. Sovjetinje so nabrale 26 odstotkov, Američankam (samo 8, 2) pa je grozila celo Bolgarija (7, 6). Delež ostalih (24, 7) je razdrobljen na veliko držav ali pa osredotočen na izredno ozko časovno dobo (Kitajska). Združenim državam je od nekdanje prevlade v zadnjih 20 letih ostalo skromnih 17 odstotkov doseženih svetovnih rekordov. Pred njo sta obe zdaj že bivši državi: SZ (24, 3) in NDR (20, 6). Kolikor toliko viden pečat pušča še Velika Britanija (6, 9), toda o razpredenosti atletske mreže priča dejstvo, da se je v tem obdobju s svojim rekorderjem Mrko ponašalo kar 28 držav. V bodoče bodo predstavniki bivše SZ in Se posebno združene Nemčije veliko manj uspešni. Bodo vrh spet osvojiti Američani, ali pa bodo vidno vlogo v atletiki 21. stoletja imele sveže sile? Dimitrij Križman pNOGOMET / ZADNJE KOLO PROMOCIJSKE LIGE Zgodovinskih 90 minut za Juveniino Šfandrežci korak pred elitno ligo - Drugi naš predstavnik Sovodnje v Rivignanu Maranese - Juventma Standresko Juventino loči od elitne lige se pidih 90 minut. Standrežci pa morajo danes v Marami zmagati, kajti tudi točka verjetno ne bo zadostovala za ohranitev prvega mesta na lestvici. Drugouvrščeni Staranzano ima na lestvici dve točki manj od Juventine in bi jo namreč v v primeru današnje zmage v gosteh proti San Luigiju dohitel ali celo prehitel na lestvici. Skratka, da bi se Standrežci izognili dodatnim tekmam ali drugim nevšečnostim, morajo danes v Mara-nu zmagati, kar seveda ne bo lahko. Maranese gotovo ne bo zlahka podaril točk, saj bo imel pred domačimi gledalci lepo priložnost, da se poslovi od prvenstva z uspešnim nastopom. Juventina pa ima še dodatni motiv za zmago: poleg prepotrebnih točk za napredovanje se bo skušala tudi oddolžiti za domači poraz iz prvega dela (0:1). V štandreškem moštvu bosta tokrat odsotna Villani in Cecotti, ki sta kaz- novana. Villani, ki bi bil na tej tekmi zaradi višine še kako koristen, saj Maranese razpolaga s pravim dolginom v napadu, je bil izključen na zadnji tekmi. Cecotti pa miruje že tri kola. Standreško moštvo računa na veliko pomoC svojih navijačev, ki bodo danes množično dopotovali v Marano s posebnim avtobusom in kolono avtomobilov. Vsi upajo seveda, da se bodo po tekmi in nato v Standrežu veselili napredovanja v višjo ligo. Rivignano - Sovodnje Sovodenjci bodo sklenili zelo uspešno prvenstvo z današnjim gostovanjem v Rivignanu. Tudi danes bo verjetno moštvo igralo z zelo pomlajeno postavo, kar je tudi pravilno. Sovodnje je namreč odrezano od boja za napredovanje in tudi bojazni za izpad ni, tako da so te zadnje tekme lepa priložnost, da se poskusijo mlade sile za naslednjo sezono. Etapa bo igrala brez Zottija, ki si je na nedeljski »nesrečni« tekmi (0:4 proti Mossi) zlomil zapestje. NOGOMET / V ZADNJEM KOLU 1, AMATERSKE LIGE Zmaga bi Primorju prinesla napredovanje Toda naloga proti Forgarii ne bo lahka - Vesna se bo od prvenstva poslovila doma - Za Zarjo še zadnja formalnost Forgaria - Primorje Proseška enajsterica, ki je večji del prvenstva bila na vrhu lestvice, mora v zadnjem kolu jurišati na zmago, če si hoče zagotoviti napredovanje. Sedaj, ko so Prosečani na drugem mestu navijači upajo, da bodo ta položaj ohranili kljub temu, da so danes pred težko preizkušnjo. Domačini so v prvem delu prvenstva dosegli le tri zmage, a doživeli so tudi en sam poraz. V nadaljevanju pa so kar štirikrat ostali praznih rok in zaradi tega bili odrezaniod boja za napredovanje. Kljub kar dobrim rezultatom pa ne moremo mimo dejstva, da je Forgaria v letošnjem prvenstvu na domačih tleh izbojevala eno samo zmago (Tavagnac-co 2:1). Prav to daje Primorju nekaj več upanja, če- prav previdnost ne bo odveč. Vsi se zavedajo, da direktni nasprotnik v boju za napredovanje, Basaldella, proti že obsojeni Aurori ne bi smel imeti večjih problemov. Zato se Primorje ne more zadovoljiti s točko, saj mu le zmaga zagotovi napredovanje. Kar se tiče postave tiče zgleda, da trener Bidus-si ne bi smel imeti večjih problemov. V dvomu je le Štolfa, ki se je poškodoval na tekmi z Opicino. Vesna - Torreanese Po pekočem porazu, ki so ga nogometaši Vesne doživeli v Čedadu, v kriškem taboru upajo, da se bodo od zvestih navijačev poslovili s prepričljivo zmago. Vendar izključitve, ki so letos že večkrat spravile v težavo trenerja Nonisa, znajo vplivati na rezultat. Postava Vesne za današnjo tekmo je pravi rebus. Kri-sciak, Giovini in P. Sedmak so poškodovani. Za Scalo in Leonardija se je prvenstvo že končalo zaradi izključitev. Mantovani in Morassut pa sta v nedeljo šla predčasno v slačilnice in zato danes ne bosta igrala. Kot vidimo bo imel Nonis celo težave, da posije na igrišče 11 nogometašev. Prav zaradi tega bi bili tudi navijači zuadoivoljni z eno samo točko in nazdravijo prvenstvu, ki je bilo nadvse pozitivno.. Buiese - Zarja Zarjani, ki so si matematično že zagotovih napredovanje, gredo v goste ekipi, ki se bori za obstanek v ligi. Domačini so se že lani reših izpada šele po dodatni odločilni tekmi z Meretom. Letos so prvič zmagali šele v 11. kolu. Prav zaradi tega je v 13. kolu prišlo do zamenjave trenerja (Canziani -Damiani). Zgledalo je, da je bila poteza povsem posrečena, saj je pod vodstvom Da-mianija ekipa v desetih tekmah zbrala 13 točk. Nato pa je nepričakovano spet zašla v krizo in v zadnjih šestih nastopih zbrala le dve točki in dala en sam gol. Danes seveda mora Buiese igrati na vse ali nič in morda niti zmaga ne bi zadostovala, ker je neposredni tekmec v boju za obstanek Tavagnacco, ki ima točko več, danes proti zadnjeu-vrščeni Serenissimi nesporen favorit. Zarjani pa nimajo ptoble-mov. Napredovanje imajo že v žepu, radi pa bi obdržali nepremagljivost, ki traja že 16 kol. (Bruno Rupel) domači šport Danes Nedelja, 5. maja 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Maranu: Maranese - Juventina; 16.00 v Rivignanu: Rivignano - Sovodnje 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Forgarii: Forgaria - Primorje; 16.00 v Križu: Vesna - Torreanese; 16.00 v Buji: Buiese - Zarja 3. AMATERSKA UGA 16.00 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo POPRVENSTVO 3.AL 18.00 v Dolini: Dolina - Solese ZAČETNIKI 10.30 v Zagraju: Real Isonzo - Mladost TURNIR V TRICESIMU 10.00 finale za 3. mesto: Primorje Telita! - Tricesi-mo ROKOMET MOŠKA C UGA 11.00 v Trevisu: Anspi Aurora - Kras Trimac TENIS MOŠKA C UGA 9.00 na Padričah: TC Triestino - Gaja ITALIJANSKI POKAL - MOŠKI 9.00 na Padričah: Gaja - AT Opicina A ITALIJANSKI POKAL - ZENSKE 15.00 na Opčinah: AT Opicina B - Gaja ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus Ts A - Sloga TRŽAŠKI POKAL - ZENSKE 11.00 na Opčinah, Sloga - Orna A; 11.00 v Trstu, Ul. Locchi: Computer Discou - Breg KOŠARKA C2UGA 18.15 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Manzano PROPAGANDA 11.00 pri Briščkih, »Ervatti«: Polet - Santos Obvestila PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN in SZ SLOGA priredita danes, 5. maja tekmo s skrlami. Dobimo se v Trebčah pred spomenikom ob 10. uri. V slučaju slabega vremena bo tekma naslednjo nedeljo, 12. maja. SD PRIMOREC sklicuje v petek, 10. t. m., ov 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah REDNI OBČNI ZBOR. TEČAJ KOTALKANJA »IN LINE« NA OPČINAH Na kotalkališču SD Polet v Repentaborski ulici na Opčinah se bo 7. maja ob 20.30 začel tečaj kotalkanja z rollerji za odrasle. Informacije, prijave in morebitna izposoja kotalk v Športni trgovini SURE, Miramarski drevored 31 (tel. 425145) SD BREG - NOGOMETNA SEKCIJA sestavlja ekipo amaterjev. Vabljeni so vsi bivši igralci. Javijo naj se na sedežu društva ah naj pokličejo na tel. St. 227044 v večernih urah. MLADINSKI NOGOMET / SPOMLADANSKI TURNIRJI Prosečani danes v malem finalu Visoka zmaga naraščajnikov Zarje Adriaimpex v Fogiianu NARAŠČAJNIKI Turnir »Ciao Ragazzi ’96« NOGOMET / 3 AL Za dingo mesto mora Mladost nujno zmagali V Doberdobu bo danes zaostala tekma 3. AL med domačo Mladostjo in Stras-soldom. Za Doberdobce bo danes imperativ le zmaga, če želijo osvojiti drugo mesto na lestvici. V sredo je namreč neposredni tekmec za drugo mesto Sagra-do zmagal. Torej, dileme ni: treba je le zmagati. Kaže, da bo dodatna tekma za dokončno osvojitev 2. mesta v tej skupini že v sredo zvečer. Kraj tekme še ni znan. Za današnje srečanje v Doberdobu seveda vlada izredno pričakovanje. Ze v sredo, ko so morali tekmo preložiti zaradi naliva in razmočenega igrišča, se je zbralo veliko število navijačev. Enako število in še večje pričakujejo tudi danes in prav pomoč navijačev je na takih srečanjih, na katerih je psihična obrementive zelo velika, izredno dragocena. Zarja Adriaimpex - Aris San Polo 7:0 (3:0) STRELCI ZA ZARJO ADRIAIMPEK: Šušteršič (4), Ostrouška (2), Semec. ZARJA ADRIAIMPEK: Babuder (Damjan Gregor!), Bukavec, Jan Gregori, Lorenzi, Milani (Skrl), KrižmančiC, Manzin, Karis, Ostrouška, Šušteršič, Semec. Na turnirju v Fogiianu v organizaciji tamkajšnjega nogometnega društa Real Isonzo v kategoriji naraščajnikov je naša združena ekipa Zarja Adriaimpex visoko premagala tamkajšnjo ekipo Aris San Polo s 7:0. To je bila za naše nogometaše uvodna tekma, v isti skupini pa so Se ekipe iz Sovodenj ter tržaški SantAndrea. V drugi skupini pa so še ekipe Montebeho-Don Bosco iz Trsta, Natisone, Mossa in domača ekipa Real Isonzo. V filnalni del turnirja gresta prvi dve ekipi iz vsake skupine. Zarjani so bili proti Arisu za razred boljši. O sami tekmi ni kaj povedati, saj se je igralo samo na polovici Arisa, ki se je ves čas samo branil. Ze v naslednjem kolu (10. maja) bomo priča zanimivemu slovenskemu derbiju med Zarjani in Sovodenjci. (d.gr.) ZAČETNIKI TURNIR »SGARBAN« Portuale - Primorje Tehtal 2:1 (1:0) STRELEC ZA PRIMORJE: Pavletič. PRIMORJE: Furlan, V. KrižmančiC, Pilat, Cau-ter, Milič, Švara, Kante, Merlak, Strajn, pavletic, D. Gregori, Pipan, Milkovič, A. Gregori. Mladi proseški nogometaši so zamudih lepo priložnost, da bi danes igrali v finalu turnirja »Sgarban« v Tricesimu. V polfinalu so namreč izgubili proti Portualeju, s katerim so se v tej sezoni najmanj petkrat srečah in vedno tudi zanesljivo zmagah. Prav podcenjevanje je mlade primorjaše verjetno drago stalo. Naši nogometaši so sicer imeli terensko poremoč in tudi veliko Število priložnosti za zadetek, Portuale pa je dosegel dva gola iz protinapadov in zmagal. Tako bodo igrah danes v malem finalu proti Tricesimu. SMUČARSKI KLUB BRDINA / ZAKLJUČEK SEZONE Letošnji obračun nadvse pozitiven Pred kratkim je SK Brdi-na na Opčinah s prisrčno slovesnostjo in ob prisotnosti številnega članstva sklenil letošnjo sezono, ki je bila kot prejšnje še kako pestra in bogata z uspehi. Tehnični vodja smučarskega odseka Rado Suber je v svojem poročilu podrobno orisal zelo pestro delovanje sekcije, ki se je pričelo že junija lani na Mollta-lerju s šolo smučanja, ki se je nadaljevala še julija in septembra, sledile so treningi in prve tekme. Do 31. decembra je društvu uspelo organizirati kar 27 dni treninga na snegu. Na treningih je bil vedno prisoten Tomi Omejc, ki je bil tudi letos potrjen za trenerja. Večji del tekmovanj in treningov se je odvijalo v dežeh, nekatera v Sappadi, na Kaninu, na Voglu in na Kaliču. Poleg uradnih tekem za posamezne kategorije se je društvo udeležilo še 4 množičnih tekmovanj: Pokala treh dežel, Zamej- skega prvenstva v Fomi di Sopra (bili so tudi organizatorji), Tržaškega prvenstva in Zimskih športnih iger. Na vseh teh preizkušnjah so se Brdinini predstavniki odlično odrezali. Od posameznikov bi predvsem omenili zamejsko prvakinjo Valentino Suber, podprvaka Christiana Vol-pija, med mlajšimi pa Andreja Marušiča, Denisa Petrovčiča in Erika Piccinija, ki se je uvrstil v deželni finale med naraščajniki. Z doseženimi rezultati so v društvu seveda zadovoljni, Rado Suber pa se v svojem poročilu sprašuje, doklej se bo ta pozitiven trend nadaljeval, saj interes za smučanje in predvsem za tekmovanja upada. Omenil je, da je društvo letos sodelovalo v okviru združene zamejske smučarske ekipe in da predvsem z organizacijo niso zadovoljni. Suber je sklenil svoj poseg, s tem da se je zahvalil benerju Omejcu, ki je od- lično opravil svoje delo, odbornikom, vsem članom, otrokom in predvsem staršem, ki so nudili neprecenljivo pomoč. V tej sezoni pa je bilo tudi delovanje sekcije za rekreacijo izredno prestro. Maja lani se je Bike slaloma udeležilo kar 80 ljubiteljev te discipline. Požrtvovalni Brdinini delavci so uspešno izpeljali še smučarski ples, bili so prisotni z osmi-co na Kraški ohceti, prire-dili so šagro v Bazovici. Kar 100 tekmovalcev se je zbralo na suhem slalomu za memorial Alda Rebule, organizirali pa so še vrsto dragih pobud. Ob koncu so odborniki, s predsednikom Markom Piccinijem na čelu, nagradili vse tekmovalce, večer pa sklenili v prijetnem vzdušju. KOŠARKA / KONČNICA B LIGE Kljub slabi igri Jadran TKB tesno zmagal v Foriiju Cosmogas - Jadran TKB 90:92 (44:41) COSMOGAS FORLJ’: Giomo 12, Fu-sati 4, Nero 10 (4:6), Chiadini 8, Rambel-li 19 (2:2), Patrm 16 (4:4), Casicci 7 (2:2), Gavagnin 15 (3:3), Giundri n.v., Del Testa n.v., trener Arpaia. SON: 23. PON: Gavagnin (40). 3T: Rambelli 3, Chiadini 2, Casicci 1. JADRAN: Arena 12 (4:4 prosti meti, 4:6 met za dva, - met za tri), Oberdan 6 (4:4, 1:2, 0:1), Požar n.v„ Pregare 9 (1:2, 1:3, 2:3), Budin 22 (6:11, 8:12,0:1), Vitez 7 (3:4, 2:8. -), Samec 4 (2:5, -), Rauber 18 ( -, 3:5, 4:7), Calavita 7 (1:2, 3:4, -), Hmeljak 7 (1:2,3:4, -), trener Vremec. Met za dva 27:49, met za tri 6:12, skupno 33:61; pm 20:29. 3T: Rauber 4, Pregare 2. Sodnika: Mancini (Cesena) in Riu-scetti (Videm). FORLJ’ - Jadranovo moštvo je sinoči v predzadnjem kolu končnice B lige, kljub slabi igri, premagalo domači Cosmos iz Forlija. Demotiviram jadranovti so si v pri izidu 83:83 in bili nato v razburlji- vem koncu srečanja prisebnejSi ter z dvema uspešnima prostima metoma Christiana Arene zmagali z dvema točkama razlike. Tekma je bila na nizki tehnični ravni, gostitelji pa so se želeli posloviti od svojega občinstva s prestižno zmago. Zato so začeli zelo poletavno in odločno. Priigrali so si tako rahlo prednost 7 točk, ki so jo nato v glavnem skozi ves prvi polčas tudi ohranili. Jadranovci so nekoliko bolj zbrano začeli v drugem polčasu in povedli za 4 točke. Nato so spet povsem popustili predvsem v obrambi in zaostajali za 11 točk (60:71). Gostitelji so si že nadejali uspeha, v poslednjih minutah pa so jih naši košarkarji dohiteli in naposled tudi tesno zmagali Od posameznikov bi tokrat omenili Jana Budina, ki je bil z 22 točkami najboljši strelec srečanja, imel je 6 skokov, 4 asistence in dvakrat je tudi zabU žogo v kos. Jadranovce Čaka v soboto poslednja tekma z Rinaldijem iz Padove, ki je sinod visoko premagal s 93:74 vodilno Biello, medtem ko je v Čedadu Gesteco-premagal Motomalaguti z 92:80, (kaf) KOŠARKA / V D LIGI Ciciboni ni pomagala niti armada navijačev Cus zmogal in na lestvici dohitel našo ekipo - Enkratno vzdušje - Tudi domovci in Kontovelci ostali proznih rok Cus Ts - Gabona Helve-tius 72:69 (40:39) CUS: Vascotto 11, Barbi-san 1, Cortivo 4, Adamolli 11, Tiziani 13, Bergamin 12, Millo 2, D’Orlando 14, Toich 4, Pizzamei; trener Codiglia. SON: 27, 3T: Adamolli 1, Tiziani 1, Bergamin 1, D’Orlando 1. CICIBONA: Persi 11 (7:10, 2:2, 0:2), Filipčič 5 (3:4, 1:4, 0:1), Jogan 20 (4:5, 5:10, 2:5), Pieri 6 (-, 3:5, 0:3), A.Zuppin 6 (2:2, 2:3, -), Battilana 1 (1:2, -, -), Pos-sega 7 (3:8, 2:2, -), Tomšič 13 (4:6, 3:4, 1:6), Križ-mančiC; trener L.Furlan. Met za dva 18:30, met za tri 3:17, skupno 21:47 (45%), pm 24:37, SON: 24, 3T: Jogan 2, Tomšič 1. Sodnika: Fumi (Muzza-na) in Sabadin (Tržič). Da je Cicibona med našimi košarkarskimi privržen- KOTALKANJE / DEŽELNO PRVENSTVO UISP Ekipna zmaga KŠD Vipava Med ekipami že tretjič najboljši - Tudi poletovke uspešne veznih in 2. mesto v prostih likih); Isabella V Pierisu je 27. in 28. aprila potekalo deželno prvenstvo FTP. Med plesnimi pari (letnik 1986) sta Nicola Ragno (Vipava) in Flisa Tricarichi (Fincantieri) zasedla prvo mesto, najboljša med umetnostnimi pari pa sta bila tudi VipavCanka Cristina Siroti in Vin-cenzo Guglielmi. V Orgnanu se je 1. maja nadaljevalo deželno prvenstvo UISP v kotalkanju. Od naših društev sta bila prisotna KSD Vipava in SD Polet. Zelo uspešna je bila Vipava, ki je v konkurenci 15 društev osvojila tudi ekipno prvo mesto, letos pa je slavila že tretje leto zapored. Predstavniki Vipave so dosegli naslednje uvrstitve: LETNIK 1984: Cristina Shoti (6. mesto v ob- Lucigrai (7, 7), Lara Pelicon (8, 9), Lorena Ragno (-, 10); UMETNOSTNE DVOJICE: Cristina Shoti in Vincenzo Guglielmi (Gradišče, 1. mesto). Poletovke so nastopile v kategoriji najmlajših: Mateja Milic (na sliki) se je odlično odrezala, saj je bila 3. v prostem programu in 2. v obveznih likih. Izkazala se je tudi Mateja Piccini s 4. (prosto) in 8. mestom (obvezni liki). Pri mladinkah je po-letovka Maja Berzi ime- la zvrhano mero smole. V obveznih likih je osvojila odlično 2. mesto, med ogrevanjem za prosti program pa se je huje poškodovala, tako da prostega programa ni mogla izpeljati in vprašljiv je celo njen nastop na današnjem prvenstvu FIHP v Pordenonu. Naj omenimo, da je bila Giorgia LubiC v tej kategoriji v obveznih likih šesta. DRUŠTVENI VRSTNI RED 1. KSD Vipava, 2. 01ympia Videm, 3. Jolly Trst, 5. Polet itd. Trofeja Ferroviario ci, in ne samo med njimi, dokaj priljubljena, je bilo jasno videti na petkovi tekmi D lige v telovadnici, v Ul. Montecengio. Za to srečanje, ki bi bilo za naše košarkarje lahko odločilno glede napredovanja v višjo ligo, se je namreč zbralo toliko navijaCev-prijateljev Ci-cibone, da je bila dvorana »vseuCelišCnikov« pretesna. Cicibonašem pa tudi tak »fenomenalni ambient« in glasno bodrenje nista pomagala, da bi proti neposrednemu nasprotniku za prestop v višjo ligo osvojih toliko pričakovano zmago, čeprav so bili uspehu zelo blizu. Samo srečanje se ni zaCelo najbolje za naše košarkarje, ki so v prvem polčasu izgubljali celo za 16 točk. Z zvrhano mero požrtvovalnosti in z boljšo obrambo so naposled nadoknadili skoraj ves zaostanek in sklenili polčas le s točko zaostanka (39:40). V drugem polčasu je bila tekma še bolj izenačena, gostitelji pa so bili vselej v rahlem vodstvu za 5-7 točk, razen sredi polčasa, ko je cicibonašem uspelo povesti s točko razlike (53:52). Končnica srečanja je bila skoraj dramatična: dve minuti pred koncem so cicibonaši zaostajali za 8 točk, nakar so nadoknadih ves zaostanek in 22 sekund pred koncem zmanjšali-razliko na eno samo točko (69:70). V teh poslednjih sekundah smo bili priča izredno razburljivemu razpletu: gostitelji so imeli na razpolago štiri proste mete, dosegli so le dve točki, poslednji Tomšičev poskus za tri točke (s tem bi izsilil podaljšek) se je izjalovil in tako so slavili zmago domači košarkarji. Bil je to pravi derbi med enakovrednima nasprot- Štefan Persi (Cicibona) je dosegel 11 toCk (Foto Balbi/Kroma) nikoma, v katerem so o zmagovalcu odločale malenkosti. Pri našem moštvu se je vsekakor poznala od-sostnost centra Petra Furlana, ki bi bil pod košema zelo koristen, saj so cusovci pobhali odbite žoge tudi v napadu. Vzrok za tesen poraz je tudi slab odstotek pri metu tako za tri točke (3:17) kot pri prostih metih (24:37). Vsekakor, kot je po tekmi dejal trener Luka Furlan, igralcem ni kaj očitati. Srčno in požrtvovalno so se borili, po našem mnenju sta bila od posameznikov najboljša Tiziani pri domačinih in Vanja Jogan pri Gciboni. (bi) Largo Isonzo - Dom Ago-rest 80:75 (34:33) DOM: Franco 10 (-, 5:9, -), Corsi 13 (7:9, 3:5, 0:5), Kocjančič, Coletti, Di Cecco 23 (7:9, 8:13, -), Primožič, Podbersig 11 (1:2, 5:9, -), RITMIČNA GIMNASTIKA Uspešen nastop borovk v Ljubljani V Ljubljani je bilo pred kratkim državno prvenstvo Slovenije za osnovnošolke v Sportno-ritmiCni gimnastiki. Med več kot sto telovadkami iz vseh šol v Sloveniji so nastopile kot gostje tudi mlade tekmovalke SZ Bor, ki so bile deležne izredno toplega sprejema in posebnega priznanja Predstavnika ministrstva za šolstvo in Šport. Borovke so sodelovale s sedmimi tek-rnovalkami, ki so nastopile s poljubnimi vajami z raznimi orodji. V zelo ostri konkurenci več kot štiridesetih tekmovalk so naše telovadke v zahtevnejši skupini Uspele uvrstiti v prvo deseterico kar tri svoje predstavnice. Najbolje med temi se je uvrstila Eleonora Baio, ki je s svojo zelo težko vajo z obročem osvojila odlično hetje mesto. Osvojitev bronaste kolajne predstavlja za borovke ponovno potrditev uspešnosti Borove gimnastične šole, zlasti ker je tudi Petri Dilli le za las ušla uvrstitev visoko na lestvici. Ce k temu dodamo še ekipni Uspeh (vse tekmovalke so se uvrstile v prvo tretjino razpredelnice), potem lahko razumemo upravičenost zadovoljstva vodstva Borove gimnastike nad nastopom Uiladih Tržačank. -boj- NAGRAJEVANJE PRI $D MLADINA / OB KONCU SEZONE Nagradili najboljše smučarje Priznanja so prejeli Borut in Martina Bogatez ter Alex Prašelj Na sedežu Športnega društva Mladina v Križu so pred dnevi podelili priznanja najboljšim smučarjem. Priznanja je podelil predsednik pokrajinskega odbora ZSSDI Livio Valencie. Tako je v posebnem društvenem točkovanju največ točk zbral Borut Bogatez, druga je bila njegova sestra Martina, tretje pa Alex Prašelj (vsi skupaj z Valenčičem in načelnikom društvenega smučarskega odseka Enniom Bogatzem na sliki foto Kroma) KOŠARKA / DEČKI Visoka zmaga Kontovela proti vrstnikom Servolane DEČKI Servolana - Kontovel 65:112 (31:58) KONTOVEL: Šušteršič 21, Doglia 15, Sibelja 2, Rebula 21, Semec 19, Žagar 6, Kocijančič 9, Bogateč, Gregori 12, Hrovatin 7; trener: Meden. Kontovelovi dečki so sklenili prvenstvo s prepričljivo zmago. Kot kaže končni izid, je bilo srečanje povsem enosmerno. Nasprotnik ni nudil nikakršnega odpora, Kontovelci pa so si visoko zmago zagotovili s številnimi uspešnimi protinapadi. V našem taboru se poleg rezultata veselijo predvsem povratek Tomaža Žagarja, ki je po poškodbi, ki jo je utrpel v prometni nesreči, odigral večji del srečanja ter se tudi vpisal med strelce. (Šušteršič) PROPAGANDA Dardi - Kontovel 62:80 (32:46) KONTOVEL: Sossi 2, Stoka 4, Zavadlav 2, Budin 6, Nabergoj 31, Emili 16, Privileggi, Matiacic 5, Kosmina 8, Cemjava 6, trener BrišCik. Kontovelci so takoj povedli in visoko vodstvo tudi ohranili do konca tekme. To je že Četrta Kontovelova zmaga v tem prvenstvu proti temu nasprotniku. Tokrat bi pohvalili Davida Emilija, ki stalno kaže napredek, in Tomaža Nabergoja, ki je kot vedno dal največ točk. Bordon, Ambrosi 2 (-, 1:2, -), Campanello 16 (4:6, 6:12, 0:5), trener Bordin. SON: 24, PON: Di Cecco. Tudi proti skromnemu Largu Isonzu so domovci igrali nemotivirano in neborbeno ter tako izgubili. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, fizično in tehnično slabši gostitelji pa so bili našim enakovredni z zvrhano mero borbenosti. V drugem polčasu se je ponovila slika iz prvega dela in gostitelji so si priigrali 10 točk prednosti. Tekma pa ni bila še odločena. 30 sekund pred koncem so domovci zaostajali za domačini le 2 točki, a so morah, tudi po zaslugi sodnikov, poraženi zapustiti igrišCe. (L.S.) Inter 1904 - Kontovel 77:70 (46:36) KONTOVEL: Pertot 15, Kralj 2, Gulič 6, Turk 2, Starec 14, Gvardi 16, Vodopivec, M. Emili, Godnič 15, trener Starc. 3T: Pertot 1, Starec 1, SON: 15. Kontovelci so bili gostiteljem veCji del srečanja enakovredni in v 30. minuti so prvič povedli (53:52), da bi si nato priigrali 8 točk prednosti (64:56). V zadnjih 8 minutah pa so povsem popustili in gostitelji so z delno razliko 21:6 povedli in tudi zmagah. Za igro v prvem polčasu bi pohvalih Mitjo Starca, v drugem delu pa se je izkazal Jan Godnič. PROMOCIJSKA LIGA Breg - San Vito 78:84 (39:40) BREG: Colusso 28 (13:20), Schiulaz 4 (4:12), Malalan 12 (0:2), Bandi 3 (1:2), Gobbo 2, Pavlica 21 (9:10), Pintarelli, Sarini 8 (4:6), trener Salvi. 3T: Malalan 2, Pavlica 2, Colusso 1, PON: Bandi (35), Pintarelli (36). Brežani so sklenili nastope v promocijskem prvenstvu s Častnim domačim porazom v »play-ofiu« proti San Vitu. Srečanje je bilo enakovredno do končnih minut, ko so naši košarkarji zapravili zmago zaradi treh zaporednih naivnih napak. Ne glede na ta poraz pa je treba pohvalili vse Brežane za dobre nastope v play-offu in tudi v prvenstva sploh. (D.S.) V 24. KOLU B2 MOŠKE LIGE DVE KOLI PRED KONCEM ŽENSKE C1 LIGE Imsa brez težav premagala tudi Marconi Peto mesto skoraj gotovo Koimpexu podvig ni uspel Bor Mercantile »izprosil« Volley 93 V Cavazzaleju so bile domačinke izredno bojevito razpoloženo - Slogašice potrebujejo vsaj še eno zmago - Borovke Tržačankam niso oddale niti seta Marconi - Imsa 0:3 (14:16, 9:15,12:15) IMSA: Feri (0+3), Matej Černič (9+17), Cola (11+9), Rigonat (1+2), Giancarlo Populini (1+1), Florenin (2+6), Paoletti (2+7), Simon Cemic (0+0), Radetti, Princi. Servis (točke/napake): Imsa 2/15, Marconi 2/11; napake: Imsa 11, Marconi 19; blok: Imsa 12, Marconi 10. Z gladko zmago v gosteh proti Marconiju je hn-sa podaljšala serijo zmagovitih nastopov in dosegla Četrto zaporedno zmago, kar je letos najdaljše obdobje nepremagljivosti Goričanov. Tudi brez poškodovanega Gianluce Populinija so Imsovci odpotovali v Emilijo prepričani v novo zmago, ki jim praktično že zagotavlja končno peto mesto na lestvici. Vsekakor pa so Goričani pričakovali večji odpor domačinov, ki so imeli na lestvici enako število točk kot plavordeči. Res je Marconi tekmo dobro začel in predvsem po zaslugi dobrega bloka v hipu povedel s6:l. Goriška šesterka pa ni dolgo zaostajala in predvsem po zaslugi Cole ter Mateja Černiča je zaostanek nadoknadila in povedla s 14:11. Domačini so uspeli izid še izenačiti, nato pa so z napakami set prepustili imsovcem. Prav veliko število napak je bilo v vseh štirih setih največja hiba domačinov, ki so po gladko predanem drugem setu v tretjem spet dobro začeli. Po zaslugi dobrega bloka so povedli, Zamoje-vi varovanci pa se niso preveč zmedli in so z istim orožjem nadoknadih zaostanek in z dvema za- porednima blokoma Cole, ki je v teku tekme kar osemkrat zaustavil domače napade, osvojih tekmo. Kot pričajo podatki o učinkovitosti posameznikov, sta bila najuspešnejša Cola in Matej Cemic, ki zaradi tega tudi zaslužita pohvalo. Tekmo si je ogledal tudi trener italijanske mladinske reprezentance Lorenzetti. Po tekmi je v pogovorih s športnim direktorjem Plesničarjem omenil, da bo pri izbiri državne reprezentance imel v evidenci tudi mladega Goričana Mateja Černiča, kar pa seveda še ne pomeni, da bo Valov igralec tudi oblekel reprezentančni dres. (A&D) OSTALA IZIDA: VoUey PN - Cavriago 3:0, Isola -Carpi 3:0 Rossana Benevol (Bor Mercantile) 15+15 (Foto Balbi/Kroma) Cavazzale - Koimpex 3:1 (15:10,10:15,15:9,15:4) KOIMPEX: Blažina (0+0), Ciocchi (3+1), Fabri-zi (0+6), Furlan, Gregori (14+10), Mamillo (3+6), Molassi (1+1) Pertot (0+2), Sossi, Sricchia (8+7), Vidali (1+1) Servis (točke/napake): Koimpex 17/15, Cavazzale 8/8 Z izredno važnega gostovanja v Cavazzaleju se Koimpex vrača praznih rok, prav Cavazzale pa se mu je približal na samo dve točki. Da je srečanje izredno važno v boju za napredovanje, je bilo jasno obema šesterkama, Cavazzale pa se je vrgel v borbo dobesedno na vse ah nič. Oster servis, gibčna obramba in učinkoviti blok so domačo ekipo takoj pripeljali do vodstva 6:0. Tedaj pa je ______V MOŠKI CM LIGI / OBE NASI SESTERKI USPEŠNI_ Soča Sobema je zdaj na dobri poti Sočani premagali zadnji Legnago - Za Koimpex je zdaj cilj osvojitev drugega mesta Legnago - Soča Sobema 0:3 (9:15, 1:15,10:15) SOČA SOBEMA: Petejan 9+5, Klede 3+5, Feri 5+10, Battisti 1+4, Lutman 5+13, Tomšič 3+3, Braini 1+2, Cotič 0+0, Mučič, Makuc. V boju za uvrstitev v play off so odbojkarji Soče Sobema po pričakovanju premagali zadnjeuvrščeni Legnago, pri čemer je najbolj pomembno to, da niso izgubiti niza, saj bo na koncu lahko odločal tudi količnik v nizih. Za prepričljivo zmago je bilo dovolj zaigrati nekoliko bolj zbrano in ko je bilo potrebno, nekoliko bolj odločno. Razlika med ekipama je bila velika, sočani pa so domačine prekašati v vseh elementih. Legnago je točke osvajal samo takrat, ko so si sočani privoščiti nekaj odmora. V vseh treh setih je Soča takoj povedla in nato srečanje mimo pripeljala do želenega konca. Fincantieri - Koimpex 0:3 (9:15, 13:15,10:15) KOIMPEX: Božič (6+12), Cač (0+1), A. Kralj (5+4), D. Kralj (1+3), Riolino (5+14), Sgubin, Stabile (1+12), Strajn (0+0), Volčič (0+0), Zuccon (5+3) Servis (točke, napake) Koimpex 4, 9, Fincantieri 2,10. Sloga Koimpex je že v B2 ligi, fantje pa kljub temu ne popuščajo, saj je zdaj njihov cilj osvojitev drugega mesta na lestvici. Koimpex je tako igral na zmago z najboljšim možnim izidom, kar mu je tudi uspelo. Tekma s tehničnega vidika ni bila na zelo visoki ravni. Fincantieri je že demotiviran, saj se mu je uvrstitev v play off že izmuznila in je Koimpexu olajšal pot do zmage. S tem nočemo reči, da so naši fantje slabo zaigrali, nasprotno. V vodstvu so biti od prve do zadnje akcije in kadar je bilo treba, so znali pritisniti na plin in uveljaviti svojo veliko premoč na mreži in v polju. Velikokrat pa so lahko igrati tudi na napakah domačinov in tako prišli do točk na še lažji način. V tretjem in predvsem v dragem setu je Fincantieri sicer osvojil sorazmerno visoko število točk, vendar je rezultat varljiv, saj zmaga Koimpexa resnično ni bila nikoli v dvomu. Ce bodo v preostalih dveh tekmah naši fantje spet zmagati, jim je morda dosegljivo celo drugo mesto, kar bi predstavljalo res izreden uspeh. (INKA) OSTALA IZIDA: Vivil - Mogtiano 0:3, Pallavolo TS - Cessalto 3:0. Koimpex reagiral in zaigral kot prerojen. Seta sicer ni zmogel osvojiti, zato pa je s prodorno igro priboril drugega. Obe ekipi sta zaigrati res zelo dobro, ne moremo pa mimo Barbare Gregori, ki je bila včeraj daleč najbolj učinkovita med igralkami Koimpexa. Zelo borben je bil tudi začetek tretjega seta, ko sta si bili ekipi popolnoma enakovredni, vendar so slogašice začele popuščati. Iz točke v točko so izgubljale na samozavesti, ki pa je Cavazzaleju začela rasti in po osvojitvi tretjega seta je bil zanj četrti zgolj še formalnost. Kot rečeno, se je Cavazzale Koimpexu že zelo nevarno približal. Za našo ekipo sicer še ni vse izgubljeno, pot do napredovanja pa postaja bolj strma. Prihodnji teden pa prihaja v goste na Opčine nesporni leader prvenstva prvou-vrščeni Battaglino. (INKA) Bor Mercantile - Volley 93 3:0 (15:5,15:9,15:8) BOR MERCANTILE: Benevol (15+15), Maver (4+11), Gruden (2+0), Gregori (5+8), Cok (2+4), Vodopivec (3+7), Flego (0+1), Faimann (0+2), Zadnik (0+1), Ažman. Trajanje tekme: 82 minut; servis (točke/napake) Bor 8/12, Orna 3/9; napake: Bor 7, Orna 14. V mestnem derbiju z Volley 93 so borovke dosegle četrto zmago v zadnjih petih kolih in potrdile, da se njihova forma v zadnjem delu sezone vzpenja. Kot se za vsak derbi spodobi, so se tudi na včerajšnjem igralke obeh ekip zelo trudile, da bi prišle do zmage, a vse je potekalo v sproščenem in prijateljskem ozračju, saj tekma sama ni odločala več o ničemer. Borovke so igra- le mimo in dokaj učinkovito tako na mreži kot v polju, pri sprejemu pa so jim precej pomagale nasprotnice s slabim serviranjem. Pa še ena razlika je bila opazna: dejstvo, da se ekipi dobro poznata, ker sta med letom odigrati veliko število trening tekem, je s taktičnega vidika Borov trener Marko Kalc izkoristil dosti bolje od svoje kolegice na drugi strani mreže Micajeve. Njegova navodila pred tekmo so namreč precej olajšala delo borovk v bloku, Astrid Vida, ena najboljših igralk Volleya, pa je bila praktično odrezana iz igre, tako da je pri nasprotnicah izstopala samo veteranka Fattuta. V prvem setu so borovke s čisto igro povsem nadigrale nasprotnice, precej enosmeren pa je bil tudi drugi set, v katerem so tempo igre še vedno diktirale borovke (najmanjše vodstvo 10:9), čeprav z nekoliko manjšim zagonom. Orna se tudi po 0:2 v setih ni predala. V tretjem setu je povedla s 4:0, po rezultatu 4:4 pa še s 7:5. Toda borovke so se ponovno zbrale in dosegle šest zaporednih točk, po nekoliko bolj izenačenem koncu seta pa še preostale štiri. Svoje so v tem delu prispevale tudi menjave Cok, Zadnik in Flego, najboljši sta vsekakor biti tokrat Benevolova in Grego-rijeva. »Smo v pozitivni fazi. Igramo sproščeno, vzdušje v ekipi je dobro, v igri je dosti manj napak. Očitno je, da smo spet vzpostaviti ravnotežje, ki se je porušilo po poškodbi Pitaccove,« je po tekmi dejal trener borovk Marko Kalc. (dobla) OSTALI IZID: BMeters -Dolo 3:0 Slogašice B ekipe • • U* ijinske prvakinje Naraščajnice Sloge B so letošnje odbojkarske pokrajinske prvakinje na Tržaškem. Odločilni korak do naslova so opravile že v petek na Proseku, kjer so Kontovelkam odvzele set, nato pa so včeraj opravile zadnjo formalnost in brez izgubljenega seta premagale skromni Ri-creatori. Kontovelke so v petek sicer premagale Slogo B z 2:1 (15:6, 6:15, 15:11), toda za osvojitev naslova bi morale zmagati s 3:0. Slogašice so nato včeraj gladko s 3:0 (15:4, 15:4, 15:1) odpravile Ricreatori in se nekoliko nepričakovano veselile naslova. O srečanjih bomo še poročali. V DEŽELNIH ODBOJKARSKIH LIGAH ZA MOŠKE IN ŽENSKE / ČETRTI ZAPOREDNI PORAZ OLVMPIE CDR Neroden poraz Vala Zadružne banke Vivil je Olympii K2 Šport izlrgal 3. mesto Bor Fortrade se ni mogel upirati vodilnemu Ettorju - Zmaga odbojkaric Sokola MOŠKA C2UGA Prevenire - Oljrmpia CDR 3:1 (15:8,9:15,15:9,15:6) OLVMPIA CDR: Simon Terpin (4+10), Janez Terpin (5+3), Maraš (0+12), Gravner (1+1), Dorni (0+0), Pintar (0+0), Sfiligoj (4+9), Bensa (1+1), Andrej Terpin (1+2), Komjanc (0+0). Servis (točke/napake): 01ympia 1/10 Oljmpia (na sliki) je odšla iz Trsta praznik rok in tako zabeležila četrti zaporedni poraz. Obe ekipi sta prvenstvo v bistvu že končati, saj ne moreta več poseči po samem vrhu. Tekma je bila tako precej izenačena. Na mreži sta si biti ekipi enakovredni, morda so biti celo nekoliko boljši Goričani, toda njihov sprejem je bil premalo točen, da bi lahko to premoč uveljaviti. V prvem setu je imela 01ympia preveč spoštovanja do naspromika, ki je tako stalno vodil in precej gladko osvojil set. V drugem nizu je trener Domi nekoliko spremenil postavo, kar se je dobro obneslo. Prevenire je tudi nekoliko preveč grešil, tako da je 01ympia povedla z 10:4 in potem zmagala set. V tretjem setu je bilo izenačeno do stanja 6:6, nakar so Tržačani zaigrali bolje v obrambi, Goričani pa so naredili preveč napak v napadu. Četrti set je bil izenačen le na začetku, potem pa so gostje kmalu popustiti. Po tekmi je trener 01ympie Domi takole razložil poraz: »Dokazati smo, da smo lahko z dobrim sprejemom enakovredni nasprotniku, ki ima dober blok in obrambo. Tekmo pa smo izgubiti prav zaradi pomanjkljivega sprejema, saj smo s tem elementom darovali preveč točk nasprotniku.« (AJvL) Bor Fortrade - Eltor 0:3 (8:15,13:15,8:15) BOR FORTRADE: Colom 2+3, Furlanič 2+3, Koren 3+6, Gombač, Ruttar, Marega 3+6, Pavlica 0+0, Cella 5+13, Danieli 2+3, Tabemi 0+3. Borovci so po pričakovanju položiti orožje pred vodilnim Eltorjem, ki je s s vojo igro dokazal, da je zasluženo na prvem mestu. Gostje so namreč zelo malo grešiti, predvsem pa so močni na centra in tudi tolkaška mesta so dobro pokrita. V prvem in tretjem setu plavi niso imeti prave možnosti, da bi presenetiti goste, zato pa je bil drugi set izredno izenačen, v končnici pa je bil Eltor prisebnejši.Bor Fortrade bo tekmo naslednjega kola proti Buti na prošnjo nasprotnika odigrali že v sredo ob 20.30 v gosteh. (Dejanj ZENSKA C2 LIGA Oljmpia K2 Šport - Vivil 2:3 (10:15, 15:7, 15:11, 9:15, 12:15) OLVMPIA: Brisco 7+6, Bulfoni 4+1, Princi 10+10, H. Corsi 5+8, Zotti 8+16, V. Cemic 6+3, Trapuzzano 0+1, K. Corsi 0+0, Nardini, Braini, M. Cemic. Odbojkarice Oljmpie so izgubile bitko za 3. mesto, toda trenerka Miranda Kristančič svojim igralkam nima kaj očitati, saj so zaigrale dobro, toda tokrat so naletele na res dobrega nasprotnika, ki je po vsej siti hotel zmagati. Vzroke za poraz je treba iskati predvsem v četrtem nizu, ko so Go-ričanke po vodstvu z 2:1 popustile in Vivil je uspel stanje izenačiti. Odločilni peti niz je bil kot običajno loterija, na kateri pa so glavni dobitek - zmago - žal zadele gostje. PLAV OFF ZA C2 ZENSKO LIGO Boem & Paretti-Val Zadružna banka 3:2 (15:9, 14:16, 1:15,15:0,15:5) Val Zadružna banka: Vižintin 5+4, Braini 0+0, Orel 7+10, Mo. Tomasih 7+13, Tomasin Mi.6+7, Cemic 0+0, Blasizza 0+0, Miklus 2+2, Zavadlav 0+0, Tomšič 2+0, Toso-ratti 0+0, Zaccarino (n.v.) V pomembni tekmi play-offa za napredovanje v C2 ligo so valovke po petih setih klonile pred izkušenimi nasprotnicami, ki startajo na prvo mesto. Prvi set je bil zelo izenačen, gostje pa so klonile predvsem zaradi treme. Drugi set je trajal kar 35 minut, najbolje pa so valovke zaigrale v tretjem setu, ki so ga gladko zmagale. V četrtem setu so popolnoma popustile, čeprav je, kljub rezultatu, zaradi številnih menjav trajal celih sedemnajst minut. Peti odločilni set je bil v začetku razmeroma izenačen, na koncu pa so prevladale bolj izkušene domačinke, a tudi s pomočjo dveh vidnih sodniških napak. Do konca play-offa manjka se pet tekem, tako da imajo valovke še priložnosti, da nadoknadijo sinočnji poraz. ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Nedelja, 5. maja 1996 Paul Newman še ni povsem okreval Ameriški filmski igralec Paul Newman še ni povsem okreval po težki prometni nesreči, ki jo je doživel lani, zato ga na vsakem koraku spremlja žena Joanne Woodward. Imelda in Buda Bivša filipinska prva dama Imelda Marcosje popraskala površino kipa Bude, da bi davčnim inšpektorjem dokazala, da ni iz suhega zlata Marion Brando je zadnje čase vedno obdan s telesnimi stražarji Odkar je ameriški filmski veteran Marion Brando z izjavo, da je Hollywood v rokah Zidov užalil številne Američane, se v javnosti pojavlja obdan s kopico telesnih stražarjev. Brando se je sicer že opravičil losangeleškemu rabiju, strahu zaradi groženj se pa še nekaj časa ne bo otresel, Britanska princesa Anna je »okopala« svoja bull-terierja Hugh in Elizabeth kljub težavam še skupaj Britanski filmski igralec Hugh Grant in njegovo dekle Elizabeth Hurley sta v zadnjem letu prestala že kar nekaj viharjev. Njunega odnosa nista mogla pokvariti ne lanska Hughova afera s prostitutko, ne govorice o Elizabethini nezvestobi. Romanca med Nastassjo in Deanom 35-letna igralka Nastassja Kinski ima novo simpatijo. To je 29-letni igralec televizijskega Supermana Dean Cain. SKANDINAVSKA KRIŽANKA M X VEDAO KRAŠKIH JAMAH OLIMPIJSKI ZMAGOVALEC GLAVNO MESTO GANE (ACCRA) PTIC NELETALEC FRANC. PESNIK (RENE) CHAPLINOVA ZENA STEPA V TROPSKEM PASU J. AMERIKE LITIJ KDOR IZDAJA KNJIGE REKA V VZHODNI ANGLIJI DEBELA VOLNENA PREJA ZA PREPROGE AVTOR; MARKO DRESCEK SPODNJI DEL OBRAZA GRŠKO MESTO VTESALIJI NAPAČEN SKOK KONJA VSTRAN SLOV. GLEDALIŠKI IGRALEC IN PEDAGOG TALIJ SESUKAN DOLG, TANEK SKUPEK VLAKEN BOG RIŽA VSINTOIZMU PREKOP, VODNA POT AMER. FILM. IGRALKA (DINASTIJA) KRISTALINSKA KAMNINA PRETIRANO PITJE ALKOHOLA ORGANIZEM Z LISTI IN CVETI NATRIJ POGOSTO DOMAČE ZENSKO IME DNINARICA VINORODNA RASTLINA KITAJSKA UTEŽNA MERA STARA MAMA V MEŠČAN. OKOLJU PREČNI DROG V KOZOLCU KOTNA MERA SPREMU. BOGA EROSA RENU RADIJ KAR JE GNILO STANE POTOČNIK POSEBNA GOVORICA SKUPINE LIUDI RIMSKI CESAR (TITUS) HUNSKI POGLAVAR 'ŠIBA BOŽJA' PLANINA ZAHODNO OD BOKE KOTORSKE PRIPRAVA ZA KROPLJENJE, KROPILNIK 5EZNAM0SEB KI SPADAJO SKUPAJ PTIČJA SAMICA SLOV. PISATEU (JAKOB) NORV.PESN. II. ANDREAS) SANITETNI MATERIAL SPLET ZENSKIH LAS KRAJNA OTOKU PELJEŠAC VRSTA APNENCA, IKRAVEC NEKDANJI KAMBOSKI POLITIK ILONI ETIOPSKI GOSPOD SLOVENSKA VOJSKA DUKE ELLINGTON MATEMATIČNA NEZNANKA URADNI SPIS SL. IGRALKA RINA ROMUNSKI JEEP VNETI DEL TELESA NRAVOSLOVJE ENAKA VOKALA KAMEN Z AVALE 100m! ZENSKI PRINCIP INDUSKE filozofije NAJDIŠČE, NAHAJALIŠČE GRŠKA BOGINJA UUBEZ. POEZIJE 0KR.ZA ELEKTRO- kardiogram GOROVJE V NOTRANJOSTI AZUE GL. MESTO PROVINCE ADRARV MAVRETANUI ATOMSKA SKUPINA TIOCIAN (STARI Nvaoti wiv fvnv 0X3 OLVHH vjamvTiOi Nlf JJTVAV vma VNLL3NA sm aa AS oiv inoo Nasvv VHVIS visn amadsv Nato as VH Nviava viNva VTMO NV1 vaavNiNa VNVlHM VNTLLSVa waznoHO)nv aiNisaaa SNnaoDNvof :OUABJOpOyY :A3usara RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV DNEVNIK Športna tribuna TV mozaik RAI 2 SŽi RETE 4 ITALIA 1 fr* Slovenija 1 SE Koper e RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet -Medved velikan iz Aljaske (R. Jones, vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Tom & Jerry Ki ds Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Zelena Črta (vodi Sandro Varmucci) Maša Srečanje papeža Janeza Pavla 2. z mladino Aktualno: Zelena črta (tel. 0769/73930) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella), vmes (16.50) športna odd. Cambio di campo Dnevnik Šport: 90. minuta Variete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Per Atlanta sem-pre dritto - Oddaja o olimpijskih igrah ’96 v Atalanti (vodita Fabio Fazio, S. Dandini) Film TV: I promessi spo-si (dram., It. ’89, r. S. Norita, i. D. Quinn, D. Fore-st, A. Sordi, F. Nero) Dnevnik Aktualna odd.: TV 7 Aktualno: Hotel Babylon Dnevnik in vreme Film: Dr. Cyclops (fant, ZDA '40, i. A. Dekker) Lirika: Turandot Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Risanke: Che fine ha fat-to Carmen Sandiego? Nedeljski Disney Dok.: Compagni di banco a quattro zampe Nam: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih, 13.30 rubrika Te-lecamere in vreme Film: Due marines e un generale (kom., ’65) Nedeljski Disney, vmes risanke in nanizanke Film: Ritorno alla quarta dimensione (fant., '85) Nogomet A lige Vreme in kratke vesti SPort: Domenica sprint Dnevnik Tg2 Film: Bomber (kom., It. '82, i. Bud Spencer) Aktualna odd. : Diversi -Različni Dnevnik in vreme Protestantizem TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Film: Cinecitta Cinecitta Nan.: Wings, 6.20 Donna Otroški variete, vmes in carriera, 7.00 Jefferso- nan. in risanke novi, 7.30 Družina Avtomobilzem F1 Bradford, 8.30 Avvocati a Varieteja :Bim Bum Bam, Los Angeles Igre na snegu risanke Nedeljski koncert Šport: Grand Prix Aktualna odd. o gospo- Odprti studio darstvu: Re Mida, vmes Šport: Vodic nogometne- (11.30) dnevnik ga prvenstva, 13.30 For- Nan.: Hiša v preriji mula 1 start Dnevnik Tg4 Avtomobilizem Fl: VN m Rubrika o medicini San Marina mre Nan.: Burk Spor: Parco chiuso Film: 1941 - Allarme a TV film: Un tesoro per Hollywood (kom., ZDA tre (pust., ZDA '90, i. R. ’79, i. Dan Aykroyd) Freddy, J. VVeisbarth) Dnevnik in vreme Odprti studio, vreme B Variete: Game Boat Aktualno: Fatti e misfatti gg Film: Nessuno e perfetto Nan.: Baywatch - Sporni- (kom., ’81, i. O. Muti) ni, 20.00 Mr. Cooper - H Film: 11 cuore nero di Pa- Spretna prodajalka, 20.30 riš Trout (dram., ’91, i. D. X-Files - Smrt v temi (i. Hopper, B. Hershey), David Duchovny,.G. An- vmes (23.30) dnevnik derson, D. Hutchinson) Pregled tiska Športna oddaja: Pressing Medicine a confronto (vodi R. Vianello) CANALE 5 RAI 3 Variete: Fuori orario Šport: veslanje. Memorial D’ Aloja, 11.00 golf Aktualno: La TV che non c'h (vodi P. Calcagno) Aktualno: V Evropi Variete: Hollywood party, 13.40 Pubblimania Deželni dnevnik SPort: motokros Dok.: Černobil Šport: Quelli che aspet-tano..., 15.55 Quelli che il calcio... (vodi F. Fazio), 18.00 Stadio sprint Športno popoldne Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Aktualno: Gospodarstvo 20.15 Blob Cartoon Film: Ore 10 calma piat-ta (dram., ’89, i. N. Kid-man, Sam Neill, B. Žane) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nočni dnevni Ponedeljkov proces Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja Nočni dnevnik in vreme Na prvi strani Nabožna oddaja Frontie-re dello spirito Aktualno: Anteprima Dokumenti: Galapagos, vmes reportaži iz Egipta in Paragvaja ter zanimivosti o življenju živali, nato rubrika «Ritorno di un amico» (A. Fogar) Aktualno: La compagnia dei viaggiatori , vmes reportaža iz Avstralije (vodi Licia Colo) Glasba: Superclassifica Show (vodita G. Scotti, Martina Colombari) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Lorella Cuccarini, Claudio Lippi, Maurizio Ferrini, sodeluje Ama-deus, 1. del) Variete: Mai dire gol (Gialappa’s Band) Italija 1 šport Film: Ladri di saponette (fant., It. '89, r.-i. M. Ni-chetti, C. Silos Labini) Nan.: Baywatch Film: Delitto passionale (dram., It. '95, i. F. Testi) # TELE 4 Nanizanka: Časa Vianello (i. S. Mondaini) 20.00, 22.30, 1.00 dnev- Variete: B.uona domenica nik, 13.15,19.45 Spori Dnevnik TG 5 in vreme rog Nedeljski šport Variete: Stranamore (vo- jgg Film: Non ti pago! (’43) di Alberto Castagna) Film: La famiglia Passa- Aktualne odd.: Target, guai (kom., It. ’51) 23.10 Nonsolomoda, Nan.: Charlie’s Angels, 23.40 Corto circuito -Eros in neomikanost, La tata e il professore Aktualna odd. o modi vmes (0.15) dnevnik Odd. o motorjih: Crono Aktualna odd. o kulturi: Montanellijeva nedelja Le notti deli’ angelo Športna odd.: Golagoal Pregled tiska E Variete: Tappeto volante revija Jekleni jezdeci, 6. del Živ žav, pon. Nedeljska masa, prenos Moj prvi video o..., 6. del Obzorja duha Ljudje in zemlja 15. republiška MPZ Zagorje ‘96 Poročila Hugo, pon. tv igrice Karaoke Nedeljska reportaža Dlan v dlani Pony Express,- film TV dnevnik 1 Po domače Za tv kamero Včeraj, danes, juhi Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Nedeljskih 60 Pekovski mojstri, 2. del Večeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Ciklus filmov Carlosa Sa-ure. Elisa.moje življenje, 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Nice Friends Aktualno: Parole & Musiča (vodi V. Fiandra) Športna oddaja Dok.: Moderna umetnost Nanizanka | Un americano a Parigi MONTECARLO Slovenija 2 Tedenski izbor: Videošpon V vrtincu, pon. Tok, tok, Lahkih nog naokrog, pon. Portreti športnikov: Viv Richards in E. Moses Kolesarski magazin SP v hokeju na ledu, EP v motokrosu, posnetek iz Lenarta Fant, pobratim smrti, Izgubljene civilizacije, Tiri skozi čas: ob 150-le-tnici železnice Lovci na glave, 3. de Športni pregled DP v nogometu: Rudar - Hit Gorica, Euronevvs Radio Live, oddajo vodi Angelo Baiguera Slovenski program Kam vodijo naše stezice Korenine slovenske lipe: DomaCi obrti na slovenskem TV dnevnik Odprte strani Žrebanje loto Istra in... Globus Nedeljski športni dnevnik Vsedanes - TV dnevnik »La Bavisela 96«, jadranje Achtung Baby! oddaja o kulturi OfO Hrvaška 1 TV koledar Močni Max- risanka So čisto znoreli? Risanka Arktika, 4. del dok. Moje trapasto življenje, 18. del ameriške serije Zlati cekin Poročila Kmetijska oddaja Pesmi Lucije Rudan Mb in dobrota Duhovni kbc Opera Box Vedno v nedeljo Poročila Moški s tremi ženami, ameriški film Ribicija - risanka Tv fortuna Dnevnik Dnevnik Poročena in z oboki, Hollywoodski obori, dok film Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Igra za otroke; 9.05 Perspektive v živo; 9.30 Sledi časa; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Pevski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 11,45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet, šport; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock under-ground; 22.00 Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Svet glasbe, svet umetnosti: kritik Silič; 22.05 Nove prevodne strani: Soneti in okostihi; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.15 OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Kmetijski nsveti; 9.30 Po domače; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10,40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humoma odd.: Du, jes?!; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Povver play, 15.30 Dogodki in odmevi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Večer večnozelenih. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13,30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,19.30 Dnevnik; 8.00 Igralka bere; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 10.35 Souvenir d' ltaly;11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Veliki interpreti; 13.40 Bella BeF lissima; 14.30 V nedeljo; 17.45 Lestvica LP; 18.45 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 19.30 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder. Kekec na hudi poti (r. A. Rustja, 4.); 10.40 Veselo po domače; 11.00 Smeh ni greh; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Klavir je igral (prevod A. Rebula Tuta, r. B. Kobal); 14.40 Orkestri; 15.00 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev; 16.30 Priljubljene melodije; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Krajevne stvarnosti; 18.50 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 val. Poročila; 10.30 Jutranji Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro, Koroškal - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (žpk. Flo-rian Zergoi); 18.00-18.30 6 X 6 - Domače uspešnice. 2čf m <**PK MB* OVEN 21.3.-20.4: V svoj ljubi domek boste vnesli nekaj malenkostnih sprememb, ki ne bodo izboljšale le bivalnega okolja, ampak tudi vzajemne odnose. Kadar zaleže modrost, ni treba zganjati revolucij. BIK 21. 4 - 20. 5.: Vsepovsod boste naleteli na odprta vrata. Presenečeni boste spoznali, da se človeška srca nikdar ne ravnajo po trgovskem principu, če jih le krasi presežek dobrote in lepote. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Popadel vas bo duh dobrohotnosti; bližnjim ne boste več delili neizprosnih moralnih naukov, ampak boste mimo prisluhnili njihovim težavam in jim ponudili nesebično pomoč. RAK 22. 6. - 22. 7.: Zagabilo vas bo, da hi cez svoj novi projekt narediti križ, vendar vam nebo uspelo, kajti iz kotička vašega uma vas bo vselej preglasilo prepričanje, da zmorete še vec. LEV 23. 7. - 23. 8.: Spraševali se boste, ali je vaša najnovejša sprememba zgolj muha modnevnica ati pa morebiti gre za trajnejšo spremembo. Tudi če bo živela samo en dan, bo pustila trajne sledove, DEVICA 24 8. - 22.9.: Skoraj vseeno vam bo, kaj se godi z drugjmi, tako zelo boste zaposleni s svojimi skrbmi A redite: bolj boste ignorirali druge, pozneje bodo zaznali, kadar boste potrebovali pomoč. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Partnerju bo vašega izmikanja na lepem dovolj; približal se vam bo in začel nestrpno vrtati v vas. Dlje boste zavlačevali, bolj bo vrtal in kasneje boste pripravljeni spregovoriti. ŠKORPIJON 23.10. -22.11.: Zbrali se boste in prilagodili svoje načrte neizprosni realnosti, kajti spoznati boste, da na nasproten način ne boste prišli dlje od vse po vrsti obsojajočega razočaranja. STRELEC 23. TT. - 2T. T2.: Od nekoga se boste čutiti ogroženi, vendar se mu ne boste odmaknili. Dopustili mu boste, da porabi svoje strelivo in nazadnje spoznati, da ste ga jemati iz svojega žepa. KOZOROG 22. T2. - 20. L: Z naključnim spre-hajalcem se boste zapletli v živ pomenek. Znanstvo se bo sprevrglo v prijateljstvo, to pa $ bo z novimi stila začelo postopoma spreminjati v trajno ljubezen. VODNAR 2T. T. - T9. 2.: Ne boste se razburjali zaradi kritičnih opazk čez vašo sliko sveta, kajti dotlej ste jo že prevečkrat spustiti skozi izkustveno sito, da bi jo mogel porušiti naključen kritik RIBI 20. 2. - 20. 3.: Novi načrti bodo vnesli v vase življenje obilo vedrine. Čeprav ne boste več tako zelo zagreti kot sprva, bo začetna odločenost postajala vse bolj trdna. Tokrat vam bo resnično uspelo!_________, RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Kljukčeve dogodivščine TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.15 12.25 12.35 13.30 14.10 16.00 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.05 23.10 0.00 0.30 1.00 1.15 2.05 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La ballata dei fan-tasmi (fant, Nem. '60, i. L. Pulver, H. Bauman) Aktualna-odd.: Verde-mattina - Nasveti, vmes (11.30) dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 rzbrika AmbaraM, gospodarstvo Film: Giallo a Greta (pust, VB ’64, i. Eli Walla-ch, H. Mills, P. McEnery) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme, dnevnik in šport Kviz: Luna Park - La zin-gara (tel. 0769/73921) Aktualna tema: II fatto Film: Guardia del corpo (dram., ZDA ’92, i. K. Co-stner, W. Houston) Dnevnik Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok. Videosapere Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Film: II sospetto (krim., ZDA ’41, r. A. Hitchcock, i. J. Fontaine, C. Grant) Mi ritomi in mente i RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 Variete za najmlajse, vmes nan. Blossom Nan.: Družina Drombush Zidovska kultura Aktualno: Potrebujem te Aktualna odd.: Fuori dai denti, vmes (10.55) Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 Tg2 33, dnevnik Dnevnik in vreme, 13.30 Navade in družba, 13.50 Rubrika o knjigah Brava chi legge, 14.05 Quante storie flash Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik TV film: Amore e odio (dram., ZDA ’91) Kratke vesti - Tg2 Flash Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport Nan.: Ispettore Tibbs Šport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd.: Mixer Dnevnik in vreme Aktualno: Tv zone Ponoči, na trgu Italija ^ RAI 3 Jutranji dnevnik, drobci Film: II candidato (dram., ZDA ’72, i. R. Redford, P. Boyle) Videosapere: Vstop prost, Zdravje, Kinematografija, Media/Mente, Livingstone, Potovanje po Italiji, Znanstveni dnevnik, Cestni pisatelji, itd. Dnevnik Aktualno: Telesogni, 13.00 Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Tgr Eurozoom Športno popoldne: tenis, Gospodarstvo Nan.: Avvocati a Los Angeles, 9.00 Un volto, due donne; 10.00 Zinga-ra, 10.30 Renzo in Lucia, 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Medicine a confronto Nad.: Sentieri Film: Lord Brummel (biog., ZDA ’55) Aktualne teme: Giorno per giomri Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke Sailor Moon Film: Al lupo! Al lupo! (kom., It. '92, i. C. Verdo-ne, S. Rubini, F. Neri) Film: Johnny il bello (dram., ZDA '89, i. M. Rourke, E. Barkin), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.) Televizijsko sodisce Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi - Ra-psodia in blues (i. Bill Cosby, K. Knight Pul-liam, M. J. Wamer) Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: II villaggio dei cor-sari Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) Otroški variete Nan.: Super Vicky Variete: Planeta bambino Nan.: MacGyver, 11.25 aktualna odd. Planet, 11.30 T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajse, vmes risanke Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.05 Generazione X Aktualne zanimivosti: Planet Nan.: Bayside School, 16.45 Beverly Hills, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch (i. Pame-la Anderson, Alexandra Paul), 20.00 Mr. Cooper -Ljubezen v košu Film: Cose preziose (srh., ZDA '93, i. Max von Sy-dow, B. Bedelia) Variete: Mai dire gol del lunedi Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport , vmes avtomobilizem Fl - VN San Marina Aktualno: Planet Nan.: Super Vicky # TELE 4 ± 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Napoleon in ženske 12 Nan.: The Cat, 21.00 Sotlo im cielo di fuoco Gospodarstvo CafftS dello šport MONTECARLO nogomet C in B lige Dnevnik TG 5 Nan.: Faber 1’ investiga- Variete: Striscia la noti- tore (i. K. VVennemann) zia (vodita Lello Arena, Dnevnik, deželne vesti Enzo lacchetti) lEfoi Aktualno: 10 minut Film: Don Camillo (kom., Dok.: V kraljestvu živali ZDA ’83, r.-i. Terence JRPj| (vodi Giorgio Celli) Hill, Mimsy Farmer, Co- Dnevnik, deželne vesti lin Blakely, A. Luotto) Nan.: Resnične zgodbe Dnevnik EilEli] Aktualno: Money Line Variete: Maurizio Costan- ■ Dnevnik, pregled tiska zo Shovv, vmes (0.00) mm Variete: Fuori orario dnevnik Tg5 m Šport: tenis Sgarbi quotidiani im 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Šport Nan.: Free Spirits Film: Il bruto e la bella (dram., ZDA '52) Varieteja: Tappeto volan-te, 18.00 Zap zap The Lion trophy Show Film: I mastini della guerra (vojni, ZDA '80) Film: Revolution (zgod., ZDA '85, i. Al Pacino) Nan.: Hitchcock IT Slovenija 1 Videostrani Pravljice iz lutkarjevega vozička, 1. del Arabela se vrača, 9. del Ciklus filmov Carlosa Saure, Elisa, moje življenje, pon. španskega filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum Nedeljska reportaža Očetje in sinovi Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 Radovedni Tacek Tv oko, 9. del dok. serije Simpsonovi, 31. del ameriške nanizanke Lingo, tv igrica Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Sostanovalke, 2. del angleške nanizanke Pro et contra Tibetantske zgodbe TV Dnevnik 3 SeaQuest, 16. del ameriške nanizanke Svet poroča Poročila IT Slovenija 2 Euronevvs Učimo se tujih jezikov, francoščina, 7. del Angleščina Turistična oddaja Policisti s srcem, 26. del Izbor najlepše gospe Slovenije Sobotna noc Športni pregled Sostanovalke, 1. del angleške nanizanke SeaQuest, 15. del 17.07 18.00 MunchenCana v Hamburgu, pon. 5. dela Po Sloveniji 18.45 19.15 20.15 20.40 22.25 23.55 Sedma steza Angleška glasbena lestvica Osmi/lan Tommy, angl. film Brane RonCel izza odra Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža m KOPER Euronevvs Nedeljski športni dnevnik Globus TVD mladi Slovenski program Studio 2 šport Primorska hronika Vsedanes Istra in... 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 Goli Evrope »Il piacere degli occhi« - tedenska oddaja o filmu Aliča, evropski kulturni magazin Vsedanes Euronevvs Slovenski pogram Sportel OtO Hrvaška 1 Dnevnik Ljubezen, 238. del nadaljevanke Al Capone, ameriški barvni film Otroški program Poročila Zgodba Delavnica za majhne Kristalno cesarstvo, 113. del am. nadaljevanke Kolo sreče Kažipot Dnevnik Živa resnica Luka, 3. del hrvaške drame Dokumentarna oddaja Dnevnik Slika na sliko Sum na srcu, fr. film Poročila Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 22.40 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.40 Tema popoldneva; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.23 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 \Ccis in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.40 Enciklopedija Slovenije; 17,00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.45 Dvignjena zavesa; 23.05 Komorni studio; 23,55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo; 9.00 Kulturne napovedi; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku - športni rezultati; 12.20 20 modrih; 13.00 Daj, poveji; 15.00 Povver play; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.55 6 prešernih; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13,30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.40 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ri-belli e dannati; 11.15 Dialog; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Tuttoscuola; 15.00 Fonorizzonte;Ob 16-ih; 18.45 Magic bus; 19.45 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na barko kliče strel; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Smrt v Benetkah (prip. Ivo Barišič, r. M. Sosič, 1. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: VS Duodena Cantitans-Cappella Ru-dolphina; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj bo!; 18.35 Glasbeni predah; 19.30 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Porččila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Pošto! t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 6 maj 1976 Volja naših ljudi, solidarnost vseh sta obnovili Furlanijo. 1976 AVTONOMNA DEŽELA FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA