PLANINSKIVeStnik 3 / 2002
generacije so ostale zveste usmeritvi svojih očetov, o čemer najbolje priča Monika Kambič, rojena v Argentini, v zadnjih letih nekajkrat najboljša slovenska alpinistka.
Velika knjiga (tudi po Pormatu) je tako končno zajela pomembne dogodke v polstoletni zgodovini »andinizma«, v katero so se dostojno zapisali tudi sinovi slovenske zemlje, živeči v njihovem vznožju. »Bariloški čudež« je lep zgled, kako navdušenje, dobra volja in sodelovanje prinesejo bogate sadove.
Marjan Bradeško
Bogdan Žorž, Biti z naravo, Mohorjeva družba, 2001.
Bit(i) je bistvo, je vsebina in je narava. Bit planinstva, gorništva in alpinizma je vsekakor narava. Če smo zanjo usposobljeni in če jo želimo spoznati takšno, kot je, in ne takšne, kot si jo zamišljamo. »Iz medsebojne bližine sva zrla v daljno kraljestvo kamnite lepote, v pobočja miru in tišine ... « (Betka Vrbov-šek, Pot). Pobočja so najzahtevnejši del gore: vznožje je prijazno, saj tam spočiti začenjamo in radostni končujemo, vrh pa je tako ali tako vrh-unec. Vmes, med vznožjem-vr-hom-vznožjem pa je uživaško garanje. Zgodba, ki jo doživljamo na vsa-
ki turi, se odvija tudi v vsakodnevnem življenju. In to dogajanje, zlasti pobočnih zgodb, je zapisal Bogdan Žorž, diplomirani univerzitetni psiholog, ki ga v planinski organizaciji poznamo kot predavatelja teme Psihologija vodenja za vodnike Planinske zveze Slovenije.
Po velikosti drobna knjižica je, tako kot vsak sodoben nahrbtnik, sestavljena iz vsaj dveh delov (številčnejše dodatke bo vsakdo odkrival sam!). K hrbtišču in v osi težišča sodi prvi del, ki ga predstavljata poglavji Človek in Narava - človekova učiteljica, prijateljica, zdravi-teljica in duhovna vodnica, na dno, kjer je praktičen predalnik, pa različne tehnike in vaje, ki skušajo razložiti vez med človekom in naravo. Vez pa rabi pritrdišče in verjamemo, da bodo to starši, stari starši, prijatelji, mentorji planinskih skupin in vodniki Planinske zveze Slovenije. Knjiga bo zaradi že utrte Cornellove uporabnosti postala spremljevalka in vodnica marsikaterega vrtca, šole in mladinskega odseka.
In katere so tiste vaje, ki življenjska pobočja spreminjajo v drobne vrhunce in vznožne radosti? Najprej je opisana vaja z naslovom Kaj vidiš? (poveča otroško zanimanje za vse, kar lahko v naravi vidijo), zatem Kaj slišiš?, sledijo pa Pesem stopinj (vaja ubranosti), Razgled (za vzpodbujanje zavesti, kako je napor za človeka nekaj koristnega in da smo za vsak smiselni napor nagrajeni), Pogled z višine (pomaga dojeti, kaj v resnici pomeni, kadar poudarjamo človekovo majhnost), Voda (meditativna vaja o spoštovanju človekove osebnosti), Storž (za vzpodbujanje razmišljanja in vodenja pogovora ob preprosti temi), Prijateljstvo (za spoznavanje izkušnje pravega prijateljstva), Sloga (vaja sporazumevanja), Noč ima svojo moč, Strah, Slepa steza (vaja pristnega stika z naravo in utrjevanja življenjskih izkušenj), Stena (za iskanje stika s samim seboj) in Skriti kotiček (za poglobljeno doživljanje narave).
Vaje so opremljene z napotki in komentarji. Rezultati v obliki doži-
vetij pa so tako ali tako avtorsko delo - zaščiteno z vsakokratnim odhodom v naravo. Vaje zelo izdatno vsebinsko dopolnjujejo pesmi Betke Vrbovšek (Prostor pod soncem, Oblaki, Vrtnica, Travnik, Razvalina, Kalužnice, Dež, Pot, Cvetoče drevo, Macesna, Otrok, Drevo, Labod in Skala) in drugih avtorjev, pa tudi odlomki proznih besedil, ki poskrbijo za sceno prostora. Za njen opis si bomo izposodili utrinek iz intervjuja Nele Malečkar z Meto Hočevar v marčevskem Ampaku, ki je svoj (in tudi naš!) prostor opisala kot »prostor sprave in zavetja, prostor miru, ki ima pravo ozračje, da lahko izjemno dobro razmišljaš, kjer ti misel hitreje teče. Ta prostor te vzpodbuja in ti omogoča, da sam sebe dePiniraš in je dokaz, da se je nekaj zgodilo. Zaradi prostora verjameš dogodku.« K resničnosti pa seveda prispevajo tudi pomenljive fotografije Janka Je-romna, Otona Naglosta in Alenke Veber.
Humanizacija planinstva, kot to imenuje mag. Franjo Krpač, je v alpski Sloveniji na predvečer mednarodnega leta gora dobila nov izziv. Naj bo ta izziv tak, da bo dosegljiv vsem nam na vsakem koraku. Še zlasti pa otrokom, mladostnikom in mladim, ki svojo pot in bit pogumno iščejo.
Borut Peršolja
Prva številka lanskega letnika (2, 2001) Biote, revije za biologijo in ekologijo, ki jo izdajata Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave ter Društvo varuhov okolja Radoživ, prinaša deset prispevkov s 1. mednarodnega znanstvenega srečanja o biologiji in ekologiji gorskih dvoživk in plazilcev, ki je bilo že septembra 2000 v Nazarjah. Sodelovali so poznavalci življenja teh pogosto po nepotrebnem zapostavljenih gorskih živali iz številnih evropskih držav, pa tudi iz ZDA. Zanimivi so članki o višinski razporedi-
57