AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "■te DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER cleveland 3, 0., friday morning, april 21, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII WATERLOO GROVE PROSLAVLJA 25 LET OBSTOJA Poznano slovensko društo Waterloo Grove št. 110 W. C. bo v nedeljo 23. aprila slavilo 25 letnico svojega obstoja v SDD na Waterloo Rd. članicam in gostom bo servirana fina večerja, zatem bo petje, par dobrih govo-j rov, nato pa bo ples in prosta za-; bava. Društvo šteje danes 247 članici v odraslem oddelku. Od ustano-: vnih članic jih je še pri društvu 24, kar je zelo častno število. Te DO 1,400,000 REKRUTOV ZAHTEVAJO ! Toliko novincev bo potrebovala bojna sila še do konca tega leta. VEČINO JIH BODO VZELI INDUSTRIJI AMERIŠKI VOJAKI POŠILJAJO DOMOV ! SVOJE ŽENICE I Z ladjo ,ki je pripeljala av-jstralskega premierja Curtina v ISan Francisco, je dospelo iz j Avstralije tudi kakih 100 domačink, ki so se poročile z umeri-1 škimi vojaki in so prišle zdaj v i Ameriko k svojcem svojih so-! progov. ! Nekateri trdijo, da so se a v-J Ceylon,'20. aprila. — Močno zavezniško brodovje med stralke poročile z ameriškimi. katerim so bili nosilci letal, križarke, rušilci in podmornice, •s0, je včeraj v zgodnjih jutranjih urah nepričakovano izvedlo Zavezniki so napadli Sumatro, ki leži zapadno od Malaje Bombardirali so pristanišče in letališče prvič, odkar je otok v rokah Japoncev. Bojno brodovje in nosilci letal so tvorili glavno silo pri napadu. Washington. 'Ei i 'clgy j » na lev»> se posvetuje glede kampanjskih na-županom Frankom Lauschetom, ki je gu-K, L0?ndidat na demokratski listi v državi Ohio. Je vr'lovn* nftčelnik Lauschetove kampanje. Te-H„4(i.etoVe politične kariere je Lokar uspešno vodil že ,tfiite J> katerih se je izkazal kot sijajnega politič- ^ 8a" Tudi glede sedanje kampanje ima Lokar zavest, i vojaki največ radi tega, ker dobile S tem ameriško držav-) napad na Nizozemsko Vzhodno Indijo, katere del je otok Armada, mor- 1 janstvo in priliko do lepega, Sumatra. Ta napad so zavezniki izvedli prvič, odkar so Ja-bodo v nedeljo posebno počašče- narica in komisija trgovske mor- življenja v Ameriki. No, morda ponci vzeli to posest v marcu 1942. ne s krasnimi zaponkami. ( narice so prišle na dan z apelom bo katera precej razočarana, ko' Zavezniški bombniki in bojna Narod je prijazno vabljen, naj' na kongres, naj napravi posta- bo videla, da tudi v Ameriki ni-' letala so se dvignila k napadu z v velikem številu poseti to red- vo za obvezno delo v industriji, majo navade pečeni golobi fr-' nosilcev letal nekje v Indskem oceanu ter napadla važno pristanišče Sabang in letališča pri ko slavnost ter da s tem agilnemu da se na ta način dobi delavce v društvu priznanje za njegovo važno industrijo, kadar se v tem plodonosno delovanje med našim a,i onem industrijskem okraju narodom. avna za njegovega bossa Franka. 0 Cvetih on. 5 ">tt, 'ie Nič' (ti mesecih molčanja, zdaj vojni °ddelek poroča o drugi zračni tragediji v Sredozemlju Vojni tajnik 12juvil, da je devet- H^ 'c,anje o zračni tra-\ .SiciHjo, ko je bila \ !?f beljena iz zraka \ la ameriških letal, % „,,„0l)ravičljiva, ako se °koliščine. !vse in 14- ju11.!"6«1 ^ioj0 izstreljenih nad slmeriških letal s 44 Vi, e in sicer Jih ie najmanj pologe b.jh baterij. Dva dni \ na isti način iz-Ptnjif ^ ameriških \ letal, v katerih je Z Posadke. Ta leta- »lili V icarji na naših .,„, da so to še vedno tson J dnevi je kolum- & le" IJ°r°čal> da smo P° ■iA j. 2 410 možmi par l^biH na isti na5in> m j / IV**81* v. pomotoma v fj in lastnih bate-Gtn, ko so s pozori- V, sovražna letala, ra- toPn j rilh topniških bate- , ^ i h 1M r} i ^ Vi rlrno-n J '!1 h ladjah, drugo (}tef tal z 400 možmi \to ^ dolžil vojni od-§eleStvar prikriva. , Je prišel na dan ki Poročal o tragediji, pri kate-°nia izstreljenih Vojni tajnik Stimson trdi, da poveljstvo ni namenoma prikrivalo ta incident, ampak da ni poročalo o njem radi tega,, ker je bil tisti sektor pod oblastjo angleške komande. Izrazil je upanje, da publika tega ne bo pretiravala, ampak da bo vzela na znanje kot neljub dogodek, ki se ga v vojni ne more preprečiti v gotovih razmerah. Delavska organizacija (10 je odobrila za kandidata Lauschela Columbus, O.—Ohijska politična akcija delavske organizacije ClO^je indorsirala Frank J. Lauscheta kot svojega kandidata za guvernerja. Na republikanski listi CIO ne omenja ali ne priporoča nobenega kandidata. Tajnik te politične akcije, George De Nucci, je podal izjavo, da je Lausche mož izjemnih zmožnosti, ki je vedno kazal veliko zanimanje za probleme preprotega cioveka ter bil vedno na delu za socialno in ekonomsko izboljšanje naroda. Zadušnica V soboto ob 6 :30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Frank Hribarja. Naii fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO too^ka l„ V Cp ' ■ aprila se bosta V Ave sv. Alojzija na •j/H J, - 109. cesta Mary , SIT ter John Su- i«' Ma J;sta je hčerka Mr. .Prank iz 651 E/ Je Pa sin Mrs. Ma-lz 1194 E. 71. St. i JCj ^ijatelji so. prija-pjjj, * v Poročni maši \Vp« že'imo vse naj Cpl. Patrick Novak, sin Mr. in Mrs. Josip Novak iz 3623 E. 82. St. piše iz Sicilije, kjer služi Strica Sama, da odkar so odšli njegovi newburški prijatelji, kot Charles Yanchar, Bob Modic in drugi na italijansko fronto, mu je zelo dolg čas. Prej so vedno katero zažingali po slovensko, katere so črnooke Italijanske kar rade poslušale. Patrick pravi, da se je že dobro priučil italijanščini, ki ni težka. Da bo pa vedel, kaj je novega na domači fronti, so mu starši naročili sobotno Ameriško Domovino na naslov: Cpl. Tech. Pat. Novak, 232 Q. M. Salv. Coll. Co. APO 550 c/o Postmaster New York, N. Y. KB m fsa Pfc. William Zupančič, sin Mr. in Mrs. John Zupančič iz 7606 Union Ave. piše iz Angleškega, da je srečno prebrodil šir- i ne zglasi dovolj delavcev prostovoljno k delu. To izjavo so podpisali vojni tajnik Stimson, mornariški tajnik Knox in komisar trgovske mornarice Land. V tej izjavi trdij o, da bo potrebovala ameriška bojna sila do konca tega leta še 1,400,000 no* incev in vzeli jih bodo največ iz industrij^. Skupno izjavo so podali omenjeni trije potem, ko so se posvetovali z zastopniki Ameriške trgovske zbornice, Narodne zvr-ze tovarnarjev in Zveze ameriških železnic. Izjava govori: "Naše mnenje je, naj bi tozadevno napravljena postava preskrbeki;^'«^!. delavcev za važno vojno industrijo, ki bi se priglasili iz svoje volje in ki niso potrebni za bojno silo. V slučaju, če se ne bi priglasilo dovolj delavcev iz svojega nagiba, potem naj se preskrbi delavce pa s pomočjo te postave, ki bo ukazala delavcem, kam naj gredo delat." čati naravnost v usta. -o——— Mlada mati se mora na policiji zagovarjati, ker zanemarja otroka Mrs. Dorothy Anderson, stara 18 let, stanujoča na 5909 i bombniki spuščali na tarče težke Flowerdale Ave., se bo morala I bombe, dočim so bojna' letala ob- Lhonga na severnem koncu otoka Sumatre. Otok Sumatra leži tik zapadno pred polotokom Ma-lajo, kjer je važno pristanišče Singapore. Poročila pripovedujejo, da so -o— Clair Ave. Naroča pozdrave vsem svojim newburškim prijateljem. Mrs. Mary Volk*"702 E. 160. St. je naročila v Anglijo sobotno Ameriško Domovino za svojega sina Alberta na naslov: Cpl. Albert Volk, 35048315, 530th Q. M. Salvage & Repair Co. (S. M.) APO 871 c/o Postmaster New York, N. Y. Wl BS W Mr. in Mrs. Mihael Hrovat iz Stanley Ave., Maple Heights, O. sta prejela pismo od sina Wil-liama, da se nahaja v bolnišnici v San Diego, Kalifornija. Bili služi pri mornarici in je bil že večkrat preko morja. Pozdravlja vse svoje prijatelje in se jim priporoča za kako kartico. Starša sta mu naročila sobotno Ameriško Domovino na naslov: William S. Hrovat S l/C Bldg. 21, Ward 6 U. S. Naval Hospital, hČ1 Stanu-S podjetja 'oha Podjetje Skl'6521 st- Clair 15. maja prese-•Clajastne prostore na 'Die] r Ave. Mr. Mohar 14Vere2idenco na 8912 ni Atlantik, da pa je bila vožnja zelo slaba. Ko so stopili zopet na} San Diego, Calif, suho, so jim dovolili nekaj dni počitka. Kam bodo šli pa potem, ne ve. Starši so mu naročili sobotno Ameriško Domovino na naslov: Pfc. William Zupančič, 35062838 Co. B. 511 M. P. Bn. APO 308 c/o Postmaster New York, N. Y. Njegov brat Rudy piše pa iz Italije, da ima še vedno celo kožo, dasi so že večkrat okrog njega brenčale svinčene muhe. Bil je zelo vesel, ko se je oni dan nenadno sestal z bratrancem Ignacijem Zupančičem, sinom Mr. in Frank A. žitnik, sin Mr. in Mrs. John žitnik iz 6912 Bayliss Ave. odide k mornarici v ponde-ljek. želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. Njegov brat, korporal Joseph, bo pa prišel domov 8. maja za dva tedna iz Keesler Field, Miss. T/Sgt. Frank Lapuh je prišel domov s ženo Florence, roj. Dolgan. Doma bosta za 15 dni. Prijatelji ga lahko obiščejo pri ma NOVI GROBOVI Joseph Barle Včeraj popoldne je umrl v St. Lukes bolnišnici po tri tedenski bolezni rojak Joseph Barle, po domače Sirkov Jožek, star 55 let. Stanoval je na 3618 E. 78. St. Doma je bil iz Gornjega Kamna, fara Dobrnič, odkoder je prišel sem pred 37 leti. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ. Tukaj zapušča bratrance Louisa, Franka in Ludvika Barle ter sestrično Ano Maltar. Pogreb bo v pondeljek' zjutraj ob 8:30 iz Ferfoliatove-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Matiju Delisiinunovič Po kratki bolezni je umrl na svojem domu, 14804 Westropp Ave. Matija Delisimunovič (Delly), star 78 let. Bil je vdovec. Prej je živel v Randallu in v Newburghu. Tukaj zapušča otroke: Mary omož. Sintič, Johna, Frances omož. Zakraj-šek, Franka, Josepha, Caroline omož. Smith, Louisa, Ano omož. Schirilla, Nikolaja, Edwarda in Williama, 18 vnukov, štiri pra-vnuke in več sorodnikov. Rojen je bil v Petričkom selu pri Žum-berakti. Tukaj je bival 55 let. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:45 pod oskrbo Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo iz hiše žalosti. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -0_- zagovarjati pred policijskq sod-nijo, ker je pustila svojega 13 mesecev starega sinčka doma brez varstva, dočim je delala v tovarni. Doma je iz Grafton, W. Va., odkoder je prišla v Cleveland za delom potem, ko so ji vzeli moža v armado in ker je mislila, da se ne more preživeti z $80 na mesec, kar dobi od vlade kot podporo. r Sosedje so poklicali policijo, ki je našla otroka samega na postelji, poleg pa dve steklenici mleka. Vzeli so otroka in pustili v stanovanju listek, naj se mati zglasi na policiji, kadar pride domov. Oglasila se streljevala s strojnicami japonske garnizije. Ta nepričakovani napad je našel Japonce očividno nepripravljene, ker niso imeli zavezniki pri tem prav nobenih izgub. Sabang je majhen otok tik severne točke Sumatre, nekako 1,000 milj od Ceylona, kjer je zdaj glavni stan admirala Mont-battena, ki je vrhovni poveljnik zavezniške bojne sile v te,m sektorju. To pristanišče uporabljajo Japonci za bazo svojih napadov proti zapadu. Lhonga leži pa na Sumatri, nekaj milj proč, kjer so važna vojaška letališča. Poročila zatrjujejo, da so bombe direktno zadele pristaniške naprave, pomole, barake, hangarje, elektrarne in radijsko postajo v Sabangu. Silni požari so kazali pot, kjer so zavezniške bombe storile svoje uničevalno delo. Bombe so tudi zadele dve tovorni ladji ter dva rušilca, ki sta začela goreti. Bombe so uničile na tleh tudi 22 japonskih letal, med temi dvoje velikih transportnih letal. Vsi bombniki in letala so se vrnili nazaj na nosilce. Cleveland ima v načrtu povojnih izboljšav za več kot 20 milijonov dolarjev Cleveland, O. že izgotovljene načrte, nekaj pa jih je še v delu, po katerih se , , J.e I)0":bo po vojni izgotovilo raznih iz-tem, ko je prišla z dela m 12|boljšav za mesto v vrednosti ur potem, ko je policija odnesla j $;0i702,000. Za to vsoto so na- otroka. \l .. . . „ . . , . črti ze izgotovljeni. V delu so Povedala da je naročila ne-| Š(J d . načrti ki so že de_ kemu 18 letnemu fantu, naj ]oma izgotovljeni> za 22 projek_ varje otroka, vrhu tega je pa se't ki bodo staH $9>403,000. naprosila sosedo, naj včasih po- Pol t bodo začeH k j gleda v njeno stanovanje. Sosedje pa trdijo, da je bilo otro-če redno samo od 4 popoldne do 1 zjutraj vsak dan zadnji teden, zato so poklicali policijo. Drugače pa dajejo sosedje o mladi materi najboljše spričevalo, da ne gre nikamor kot na delo. Isto spričuje tudi tovarna, Republic Steel, da je malokrat izostala od dela. -o- Mrs. Ignac Zupančič, 5379 St.jAvp., Euclid, O 30 dnevnica V soboto ob sedmih bo darova na v cerkvi sv. Vida maša za po-teri Mrs. Svetek, 21272 Fuller kojnfega Simon Bizjaka v spomin 30 dnevnice njegove smrti. delati na načrtih za kakih 230 i projektov, ki bodo stali nad $140,000,000. Te številke in načrti so bili predloženi županu Lauschetu od mestne načrtvene komisije za povojni program na raznih izboljšavah pri mestu. Ti javni projekti za Cleveland naj bi bili izgotovljeni, kot so danes načrti, do leta 1949. Vseh javnih projektov, velikih in malih, ima komisija v načrtu 636 za skupne stroške $162,000,-000. Za to delo bi bilo treba 11,000 Cleveland ima zaslužili do $4,000,000. Največji problem za izgotovitev teh načrtov bo delovna sila in pa nakup zemlje za te javne projekte. Ta zemlja bo veljala vse do $6,000,000. Ves načrt bi izgotovilo 200 delavcev, če bi stalno delali pet let. Komisija priporoča, da naj bi se začelo s temi izboljšavami sredi prihodnjega leta, kar bi bil en n a č i n, da se prepreči brezposelnost v mestu. IZ NASlH NASELBIN Duluth, Minn. — Umrl je Milan Lubratovič, star 63 let, po dveletni oblezni. Vodil je gostilno in restavracijo. V Ameriko jej mož za dobo enega meseca, ki bi prišel leta 1911. Zapušča ženo, dva sinova in dva vnuka. Za Lauschetovo kampanjo Mr, in Mrs. Jerry Stroin iz Geneva, O. sta prispevala za Lauschetovo kampanjo'$5 in prijazni Mr. Stroin je obljubil kandidatu tekom kampanje vso pomoč; dalje je dala $5 tudi Mrs. Albina Vesel, 877 E. 185. St., lie-1 imenovani so tudi dali $5, $2 je' darovala Mrs. Mary Kolegar,' 8908 Kempton Ave., $1.50 pa; Andrej Tome iz 15532 Elder-j wood Ave. Najlepša hvala vsem' skupaj za njih naklonjenost do našega guvernerskega kandidata. Pevska vaja V nedeljo popoldne bo redna pevska vaja mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Starši naj opozore otroke, da vrnejo do nedelj p neprodane vstop IZ BOJNE FRONTE RUSIJA — Rusi so potopili ali pa zažgali 18 večjih ladij, na katerih so hoteli uteči iz Sevastopol nemški vojaki. Zad' nje nemške straže srdito bra^ nijo trdnjavo. V ZRAKU. — Nad 1,500 ameri ških letal je včeraj pozno po> poldne napadalo nemške postojanke po severni Franciji; niti eno letalo ni bilo izgubljeno. Angleški bombniki so pa napadli Plovdiv v Bolgariji. BURMA — Angleške čete so izvedle stik z oblegano garnizi-jo v Kohimi; v severni Burmi je zajeta v past ena japonska divizija. PACIFIK — Ameriška zračna sila že 5. teden brez prestanka napada Karolinško otočje. i na j v rtu $ nice ali pa denar za prodane, da TURČIJA — Turiška vlada je se bo lahko zaključilo račune, od nehala pošiljati Nemčiji krom zadnje prireditve. na zahtevo zaveznikov. Taki, ki nimajo dosti časa za obdelovanje zelenjadnega vrta, naj posejejo tako semenj e ali po-sade take sadike, ki vzamejo najmanj časa za obdelovanje. Na majhnem vrtu se lahko pridela šest do sedem vrst zelenjave, kar je dovolj za povprečno družino čez poletje. Seveda, kdor ima velik vrt in posveti istemu lahko več časa, ta naj pa pose je več in bo tudi več pridelal. Nekatere vrste zelenjave se lahko pridela po večkrat v eni sezoni, kot fižol, solato, korenje in peso. Pesa dozori v 6 do 8 tednih, korenje 8 do 9, toda to vse zavisi od vremena in zemlje. Solato naj se seje večkrat, da jo je vedno dovolj na mizi. Ravno tako redkvico, ki dozori v 4 do 5 tednih. Srečen je oni, ki ima za vrt goveji ali vsaj konjski gnoj. Kdor ga nima, naj dene umetna gnojila. Kake štiri tedne potem, •ko ste vsejali semenje, potrosite ob vsaki strani vrste nekaj umetnega gnojila. Treba ga je nasuti nekaj palcev proč od rastlin in ga vdelati v zemljo. Toda paziti je treba, da se ne poškoduj j korenin rastlinic. Umetna gnojila poženo rastline kvišku. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21, 1944 SUBSCRIPTION BATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mall, »7.50 per year TJ S and Canada, $3.50 lor 6 months Cleveland, by mail. $4.00 for 8 mont&s U S and Canada $2.00 lor 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. * Single copies 3 cents __ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. _ i-83 No. 94 Fri., April 21, 1944 Pet minut do dvanajstih i. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBHVEC. Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson M28 Cleveland S. Ohio. Published daily axcept Sundays arid Holidays_____ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4 00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente Newburske novice Kako dolgih je, figurativno vzeto, pet minut? ^ Doli v južnozapadni Ukrajini ima nemški maršal Fritz von Mannstein razbito in razcefrano nemško armado, katere vojaki čedalje bolj pogosto pravijo: "Zdaj je pet minut do dvanajstih in ne bo dolgo, ko bo ura polnoči." Toda iz akcij nemških armacf na vzhodni fronti, ki nimajo ničesar več skupnega z onimi Hitlerjevimi armadami, ki so pričele pred tremi leti svoj zmagoslavni pohod, bi bilo sklepati, da je že pet minut čez dvanajst oziroma čez polnoči, kajti Nemci so vsepovsod na naglem umiku. No, pa recimo, da manjka še pet minut do dvanajstih; ob dvanajstih pa bo vse končano. Nemci so doživeli tri strašne tedne v Ukrajini, kjer jih Rusi vale iz Rusije kljub blatu odtajevalnega vremena, v katerem bi moral po vseh računih obtičati ruski bojni valjar. Kot posebna šiba božja Nemcev se je izkazala druga ukrajinska aimada, ki ji zapoveduje maršal Ivan S. Konev. V petih dneh so njegove čete strle 14 nemških divizij, med katerimi je bilo sedem oklopnih, ubile 20,000 Nemcev, 2500 pa zajele ter na 110 milj dolgi fronti napredovale 45 milj. Čete maršala Koneva se vale naprej preko ostankov zlomljenih in razbitih nemških divizij. Nemška armada se umika že več mesecev, toda z značilno majhnimi izgubami. Toda pri mestu Umanu so Nemci prenehali biti mojstri umika. Tu se je pričelo in tu se je zlomil duh nemške armade. Nemški umik pri Umanu ni bil več umik; to je bil nagel in brezglavi beg, one vrste beg, kakršnega so Nemci v srečnejših dneh pričakovali pri svojih sovražnikih. Skoro prav tako velike čine kakor armada maršala Koneva, je izvedla tretja ukrajinska armada pod generalom Rodionom Malinovskim, ki se je razlila preko dolnjega Dnejstra, zavzela Herzon, nato pa v naglih manevrih v obliki klešč odrezala nemško silo od gfavne armade, pri čemer je bilo pobitih nad 10,000 nacistov. Tukaj so se Rusi spet izkazali za mojstre vojne strategije, kateri niso Nemci nič več kos. Danes ni niti eno osminko Ukrajine, te tako silno bogate in tako zapeljive dežele za Adolfa Hitlerja v letu 1941, več v nemški oblasti. In tako gre'povsod: druge ruske armade se zlivajo v Romunijo in ne bo dolgo, ko bodo v romunskem glavnem mestu; nadaljne ruske čete stoje pod Ta-trami ter se pripravljajo za preboj Karpatov skozi karpatske prelaze, še nadalje ruske čete prodirajo proti Češkoslovaški, od katere so oddaljene še nekaj nad deset milj. Ukrajina je pomenila Hitlerju s svojimi bogatimi in blagoslovljenimi žitnimi polji ter s svojimi mineralnimi viri sredstvo njegove dominacije Evrope in zasidranja nacizma, o katerem je Hitler zagotovil, da bo trajal tisoč let. In kaj se je zgodilo? Zlomljena in razbita nemška armada je na begu proti domu, ura pa kaže pet minut do dvanajstih. . . Konservativno vzeto, je izgubila Nemčija v Rusiji 1,750.000 mož na ubitih in ranjenih, kar je toliko, kot so znašale nemške izgube v celotni vojni 1914-18 na obeh frontah, na vzhodni in zapadni. Dalje moramo vzeti v račun na-daljnih 1,2CO,COO Nemcev, ki so tako zbiti, da so onesposobljeni z-) nadaijni boj. število v Rusiji ujetih Nemcev pa gre v nadaljne tisoče. Seveda, ako se ozremo proti zapadu, se ne bomo zavedli, da je ura že tako pozna. Pa tudi na vzhodu morajo Nemci na vsak način imeti pripravljeno še kako obrambno črto, kjer se bodo še zadržali na izposojenem času. Pet minut hitro poteka, za Nemčijo vse prenaglo. Od vzhoda prodirajo ruske armade, ki so zavzele že tudi ves Tarnopoj', kjer so odrezale beg 200,000 Nemcem, od zapadne smeri pa jo bijejo ameriški in angleški bombniki, ki so noč in dan nad nemškimi mesti kakor tudi nad mesti njenih vazalov. Koordinirano z ruskim prodiranjem bombardirajo ameriški bombniki Budimpešto in Bukarešto, glavno mesto Ogrske in Romunije, razbijajo po oljnih vrelcih v Ploestiju, od katerega olja je v veliki meri odvisna Hitlerjeva vojna mašina, in nadaljne bombe naših letalcev padajo na avstrijska mesta, kjer so važne tovarne za gradnjo letal in drugih-vojnih sredstev. Za nameček pozdravijo naši letalci s svojimi bombami tudi bolgarsko Sofijo, da jo opomnijo bridkega dejstva, da v taboru osišča ni več tako kot je bilo nekdaj, da tam ni več zdravo in varno. Torej, kako dolgih bo še teh pet minut? Kako dolgo jih bo mogel raztegniti Hitler, čigar armade morajo biti pripravljene, da bodo napadene na dvanajstih krajih obenem? — In glavna invazija zaveznikov je pred durmi ... Kaj bo storil Hitler, ki je vedno naglašal, da se mora za vsako ceno preprečiti vojno na dveh forntah, zdaj, ko ne bo imel dveh, temveč morda dvanajst ali še več front? Ura pa je pet minut do dvanajstih. . . Sledeča resnična zgodba nam kaže, da se čudeži še gode. Na Angleškem sta se sešla dva vojaška kaplana, oba jezuita. Eden Amerikanec, drugi Kanadčan. Prišlo je do pogovora glede "Song of Bernadette," to je tista knjiga, ki jo je spisal Jud Franc Werfel. Knjiga opisuje lurške čudeže, prav za prav opisuje, kako je Lurd nastal. Ameriški kaplan, ki je vedel zgodbo kanadskega kaplana, ga pregovori naj pove svojo lastno ž i v 1 j e n s k o zgodbo. "Leta 1914," tako je začel, "se je neki kanadski mož, sicer oženj en in z dvema otrokoma, vpisal v kanadsko armado. Prišel je v tisto nesrečno devizijo, ki se je morala pred Nemci umikati nazaj proti Parizu. Po dnevi so držali sovražnika in veliko jih je padlo, po noči pa so se v temi umikali. Tako je prišlo, da je omejeni vojak padel v jamo sre di pota in nezavesten obležal tako, da je desna roka ležala na robu jame. Drugi vojaki v črni temi niso opazili in ker je bilo veliko blata niso čutili, da stopajo nesrečnežu na roko. šele v ju tru šo opazili, da ga manjka in so ga šli iskat, ga potegnili iz jame in odnesli s seboj. V Parizu bolnici so zdravniki dognali, da je roka na petih krajih zdrobljena in je že začel smrtnonosni gnilež (gangrene) svoje strašno delo. Roka bo morala biti odrezana! To je bila sodba zdravnikov. V strašnih bolečinah in pri- Kupujte vojne bonde! Med drugimi sta klečala tudi protestantovski vojak in sestra postrežnica. žalostno je pogledoval vojak na svojo bolečo gnilo roko, ki je bila zatekla do dvakratne navadne debelosti. Duhovnik, ki je nosil sv. Rešnje Telo v monštranci, je prišel do njiju, napravil križ čez klečečega vojaka in se pqmikal is procesijo dalje. Vojak pogleda na roko, ki so mu jo hoteli odrezati in . . . premaknila se je! ROKA SE DA PREMAKNITI! Vzdignil jo je visoko nad glavo in zakričal: "OZDRAVLJEN SEM!" In bil je resnici popolnoma ozdravljen. Kost je bila na vseh petih krajih zraščena in roka, poprej črna, je bila sedaj bela. Popolnoma zdrava, kot bi nikdar zlomljena ne bila. Brez nadaljnega obotavljanja je šel vojak nazaj na fronto, kjer je ušel vsaki nadaljni nezgodi. Prišel je konec vojne in vojak se je povrnil nazaj k svoji družini v Kanado. Ker je bil oženjen mu seveda ni bilo mogoče izpolniti njegove obljube ni postati duhovnik. Pa prišla je smrt in mu vzela ženo. Po smrti te, je pre-skrbel za svoja otroka, sam pa se je podal v šole k jezuitom in tam končno dokončal svoje študije ter bil posvečen v duhovnika kot jezuitski redovnik. Prišla je druga, to je sedanja vojna. Poslan je bil kot vojni kaplan na Angleško, kjer sedaj deluje. Tam je pred kratkem treščil aeroplanom neki kanadski čakovanju, da bo roko zgubil, se | pilot in se smrtno poškodoval. je nesrečni vojak premetaval na postelji brez spanja. Sestra postrežnica ga je skušala potolažiti, toda zasotnj. Dala mu je neko nekatoliško knjigo, ker vojak ni bil katoličan, toda brati ni mogel. Naenkrat pa opazi, da sestra bere knjigo "Lurški čudeži." "Tako je. V Lurd grem," je za-klical. Nobeno prigovarjanje ga ni moglo odvrniti od te misli. "V Lurd bom šel. Tam bom ozdravel." Drugo jutro so bili vsi zdravniki nenadoma poklicani na fronto, kjer se je bila huda bitka. Zato mu je sestra prednica končno privolila in ker je bil preslaboten, je poslala eno sestro znjim. O petih zjutraj sta bila že v Lurdu in se zgodaj podala na zdravniško preiskovalni urad. Tam je bil zdravnik Jud, prijazen sicer, toda, ko je pregledal roko je dejal: "Fant ,ti si nespametno ravnal, da si sem prišel. Tvoja roka je zdrobljena na petih krajih in gnilež . . .? Videl sem tisoče priti semkaj, nekaj jih ozdravi, večina ne. Nisi pametno ravnal, da si se podal v to riziko." Vse ni nič pomagalo. Vojak se niti zmenil ni za zdravnikove besede. ( Sestra je peljala vojaka v baziliko, kjer se je vršila sv. maša,' tam je prisostvoval poleg sestre zatopljene v gorečo molitev. Za-! Poklican je bil naš kaplan in ko je pogledal ponesrečencu v obraz, je videl, da je njegov lastni sin. Stal mu je ob strani in ga pripravil za smrt, in mu tako postal telesni in duševni oče. Nekaj mesecev po tem žalostnem dogodku pa je bil poklican, da da v zakon svojo lastno hčerko. Za tem pa je šel nazaj k vojakom in še sedaj deluje v Angliji, kot vojaški kaplan. Tako je pravil in, ko so ga vprašali, če je on osebno poznal tega Jezuita, je dejal:" Da, poznal sem ga. Tudi vi ga poznate, saj stoji tukaj pred vami." Res čudna so božja pota, po katerih Bog vodi ljudi v svojo čredo. Med tem, ko se nekateri naredijo nevredne te čez vse velike milosti in odpadejo od sv. Vere, ki jo je Kristus prinesel na svet za zveličanje duš, prihajajo drugi, nekatoličani, trumoma v kraljestvo božje. In tako sa vsak dan uresničujejo besede Zveli-čarjeve: "Prišli bodo od vzhoda in zahoda in bodo sedli z Abra-homom, Izakom in Jakobom v božje kraljestvo, otroci luči (katoličani, ki so bili krščeni in poučeni in odpadejo) pa bodo vrženi v zunajno temo. Ondi bo jok in škripanje z zobmi." Te besede naj nam bodo v svarilo, da ne bomo izpostavljali po nepotrebnem svojega katoliške- čul je jasne besede: "Kaj boš pa ga prepričanja v nevarnost. Nič storil, ako ozdraviš V' Misleč, da . naj ti ne bo mar, če te danes naga je vprašala sestra, se je obr-j zivljejo "nazadnjaka" zato, ker nil k nej in rekel glasno: "Kaj pa j veruješ v Kristusa in njegov misliš s tem?" "ššš," je dejala| ne.uk. Jezus je rekel: "Blagor sestra. "Katoličani ne govorimo! vam, kadar: vas bodo zaradi me-v cerkvi, ššš." Sestra ni govori-1 ne zasramovali in preganjali in la, tudi slišala ni ničesar. "Kaj.j vse hudo zopber vas lažnjivo go-boš pa storil, ako ozdraviš?" j e J vorili. Veselite in radujte se, za-prišlo v drugič vprašanje, razlo-j kaj veliko je vaše plačilo v ne-čno in nezmotljivo. To mora bitij besih." Katolik mora biti pogu-božji glas, si je mislil in odgovo-j men, kot je bil sv. Pavel, ki je ril obotavlja,je, ker ni vedel kaj j dejal: "Meni pa je želo malo bi:"Jaz bom . . . jaz bom, svoje! mar, da me sodite vi ali sploh življenje bom dal." "Kako?" je, človeško sodišče . . ." Ne to, kaj pravijo ali sodijo ljudje o ,nas, ampak to kaj sodi Bog, to bo kaj prišel glas nazaj. "Duhovnik postanem," je zbleknil, komaj vedoč kaj se godi. "Toda kasen?" nadaljuje glas. Ker ni bil katoličan in ni vedel za kako razliko med duhovniki, je odgovoril : "Tak, ki se ves žrtvuje." Glas je prenehal in sestra, ki ga je ves ta čas začudena in nervozna opazovala, si skoraj ni drznila dihati, le molila je goreče, izdalo. >!i MSrcella je ime muli hčerki Antona Košak in Ane rojene Ur-bančič. James Mačerol in njegova soproga Karolina sta jo prinesla prvič v cerkev. menda oni, ko mu gre dobro in bi bil rad hvaležen ,pa nima ni-koga zahvaliti, življenje ateista, to je bogotajca, mora bti res neznosno in prazno, še bolj grozen pa mora biti njegov konec, kajti ob smrtni uri ni nobenga ateista. * * * Velika noč je mimo. Poroke so napovedane. V tem času smo pa prisiljeni, da napovemo tudi mi nekaj, ženini in neveste: Cerkev je hiša božja in naj si bo poroka ali pa pogreb, ali kaj dru-zega, pravo obnašanje je vedno zahtevano že samo po sebi. Ali ne? Zahtevamo pa ga tudi mi. Zato torej, tisto metanje riža ali pa konfettija čez novoporočence ni le nepotrebno, praznoverno in prismojeno, ampak je naravnost onečaščevanje božje hiše. če bi se to dogajalo na cesti, bi mi ne rekli ničesar, dasi tudi tam nima nobenega pametnega razloga. Toda, to se največkrat vrši v cerkveni veži (vestibule) in doli po cerkvenih stopnicah, kjer vzame potem našemu mežnarju par ur, da zmije vso to nesnago doli. Metla konfettija ne pobere, zato mora vzeti vodno cev (hose) in naravnost splakniti ves zadnji del cerkve in stopnice, da odpravi znake te prismodarije spota. če bi se to dogajalo doma na VAŠIH stopnicah in na VAŠEM pragu in v VAŠI veži, bi tega ne trpeli. Tudi mi tega ne bomo trpeli pri cerkvi, ki je hiša božja. Zato pa, ako ta neumnost takoj ne preneha, bomo primorani podvzeti korake, ki 'bodo to neslanost odpravili, pa naj bo vam po volji ali pa ne. Za dostojnost okoli cerkve smo mi odgovorni. Dan poroke je pomemben dan za poročence in vse, kar pospešuje slovesnost in krasi novoporočence, je na mestu. Kar pa smeši priliko in uganja iz poroke norčijo, to so ostanki poganskih običajev, k( nikakor ne spadajo k sprejemu tega zakramenta, ki ga sv. Pavel imenuje "Veliki zakrament." Tudi dostojna in nedolžna šala ima svoj prostor, PA NE V CERKVI. $ * * Veliki škrat: "Kaj se smeješ že ves čas? Mali škrat: "He, he, ho ho ho. Zaprl sem žensko v sobo s tisoč klobuki pa nobenega ogledala. Hi, hi hi. » H= * že slavčki žvrgolijo . . . Nak, ne še. Toda pomlad je tu in to pomeni, da je treba sedaj poskrbeti za travco, za drevesa in vrt. Oni dan je bil kaplan od Holy Name tukaj, Father Tulley, in je dejal; "Moj oče je bil rojen tukaj v tej okolici. Pred par tedni sva se peljala tu skozi in oče se je čudil čednim hišam in domovom, ki jih imajo vaši ljudje." To je lepo, kaj ne. Toda, če ne bomo poskrbeli sedaj, da pose jemo trate in posadimo drevesa, ali pa jih obrežemo, da bodo lepši, potem naše "Novo mesto" ne ob dolgo prijazno ostalo. Najprej recite otrokom, (kakor jim tudi mi) naj pazijo, da ne bodo letali po tratah in stopali na travo. "KEEP OFF THE GRASS," to naj bo naše geslo. Če hočemo, da bomo imeli lepa drevesca po naselbini, jo moramo najprej posaditi in potem tudi negovati. Isto je tudi z grmičevjem. Ako bomo sedaj žrtvovali nekaj časa in morda tudi par dolarjev, bomo v poletni dobi vse to dobili stoprocentno povrnjeno v krasoti in prijazne okolice, čič pa ne bo dal nič. Tvoje posestvo pridobi znatno z lepo okolico, v kateri se nahaja. Zbolšajmo okolico. tt * Rekrut je bil kasan za vojaške (Dalle na 3 straul) -O- Demokratski klub 32. varde Ci verjamete al' pa ne iiimiiiiinnmii Po banketu smo začeli peti čast in hvalo našemu kuhinjskemu šefu, da je v zadregi kar zardeval in bi bil parkrat skoro vtaknil goreči konec cigare v usta. Fant gotovo ni vajen javnih zahval, zato mu je bilo kar h Anton J. Tomse za državnega poslanca. Sedaj pa še malo poglejmo kvalifikacijo omenjenih kandidatov. O našem županu Frank J. Lauschetu že ne moremo več dosti pisati, da ne bi vsega že sleherni Slovenec vedel, ne samo tukaj v Clevelandu, ampak po vsej Ameriki. On je bil zvest in dober sodnik tako na mestni kot potem na okrajni sodniji Lahko tudi rečemo, da je skoraj najboljši župan v vsej Ameriki. Dolžnost nas vseh Slovencev je, da ga podpiramo v vseh ozirih, da bo tako gotovo nominiran pri volitvah 9. maja za guvernerja. Hugh T. Carney ima tudi vse kvalifikacije, ki jih potrebuje kandidat za šerifa. Bil je ravnatelj prisilne delavnice pod županom Ray T. Millerjem. Bil je tudi nadzornik v državni po-boljševalnici pod administracijo guvernerja Martin L. Davey-ja. Zaposlen je bil tudi v kaznilnici Cuyahoga okraja, kjer je bil "chief jailer" ali desna roka pokojnega šerifa John Sulzmana. On je dosti pripomogel pri izboljšavi za obiskovalce kakor tudi za jetnike, ki so bili tam nastanjeni. Z vsemi temi izkušnjami je on najbolj sposoben kandidat za šerifa. John J. Pekarek, kandidat za okrajnega komisarja, je tukaj rojen Ceh. On je županoval pet terminov v Maple Heights in je bil izvoljen celo šesti termin. Že to dokazuje, da je zmožen in pošten javni uradnik, ker ima ljudstvo tako veliko zaupanje vanj. Anton J. Tomse, kandidat za državnega poslanca. On je tukaj rojen slovenski Cleveland-čan. Aktiven na društvenem polju, je tajnik društva Slovenec št. 1 SDZ, udejstvuje pa se tudi pri naših narodnih domovih in je zmožen za zgoraj omenjeni urad. Prav vljudno apeliramo na vse Slovence in brate Hrvate, da je ne boste zanemarjali svoje državljanske dolžnosti in da se boste gotovo spomnili gori omenjenih kandidatov pri volitvah 9. maja. Publicijski odbor Slov. defmokratskega kluba, 32. varde. nekam nerodno, an3l)jL se' pa ni posebno. S te mu očividno in močne> p ■ li, ker postal je tak° "if da nam je na licu »eS j Ma no obljubil, da nam njič še vse boljše P... ti^ Kdaj bo tisti prrtr ji vem, upam pa, da pl. P konec vojne v EvrOra namreč za take stvari sa, ker bomo hiteli v s tro gledat sovjetsko v Šiško. . Je res dobro, da >» za take bankete zaneS'J. be in ljudi, ki vedo; ^ ljejo v roko pri k"".1, ko, kot se je zgod'10 Newburgu, kjer sevjepW slovenska gospodič«8 la, da bo opohala P> -kjer je postavila jih pripravi s potreb jo na pohanje, to se jih povalja v ubitih J drobtinah, s»; Jej ♦ r za :iei l'de kal «ove ki in popolnoma enaki P8^ sodi. V eni so bile ^ drugi pa prah za ^ žajfo. Pa je bilo J» J stem kotu kuhinje P čno in naša titula1. .. je verno valjala pis Jp za milnico, names nah- ., m) f Lahko si mislite, ko so padli "tfStf mast in se je začel« niča. Mehurčki in iei 'ji 61 ta iS n fe ffot v 8 'dva ta rasli in se napenja1' m kmalu čez kastrol« po kuhinji. Dečva ___ nfli"' nje, klicaje , na P0"11" 2,800,000 otrok je bilo Na zadnji seji demokratskega kluba v 32. vardi smo indor-roje- siral sledeče kandidate za pri- žavah. Od teh je bilo 124 rojenih v naši fari. Kje so bili vsi v poletnem času j drugi rojeni, tega pa ne vem. XT • ill -fi !!{ * procesija z Na,i-| najbrže zato, da bi fant ne bil! nih v letu 1942 v Združenih dr-'marne volitve preveč razočaran, ko bo moral neozdravljen zapustiti Lurd. V Lurdu se vrši vsak dan procesija z svetejšim. Tudi ta dan se je. Župan Frank J. Lausche za guvernerja, .Hugh T. Carney za šerifa, John J. Pekarek za okrajne- Najtežji trenotki ateista so ga komisarja, POZOR} pri fari sv. Vida se bo NOCOJ zopet pričelo z prireditvami Dali bodo posebno nagrado $25 vojni bond kot nagrado pri vratih Prireditev se bo vršila pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! da bodo piške sfr® le. Sodim, da ^ Imeli takrat slabo ^ ni rekla hišna mat' ' čela vse od kraja- ^ Po našem banke . kdo čisto po nepot je da bi bil" Jboi h ' SlO' p \ 'kit a i .011 Jčas mnil, -----------------ti inv koristno napravi" if V še tekoče zaloge le«1 inventar nam je l5 ^ kempa malodane ^ kar smo še nam1 „ je bil majhen kos , klenici piva in za žgane vode. . » Za vse bo p^111* je 9 Jim in predno ^. kdo prijeti za nj^,/ no roko, je že n» par kapljic žele«: « usta in finito. P0.® f odprl eno stekle"1 / pravil dolg Požir\0 Dolg čas D 14 l)o, if^i t J*v J izjavil: poldne, fantje ) K "Imaš prav," sj p< log naglo podpi-1 e,V , , drugo steklenico P^ jf tako naglo izvrS' n'jiif imela s Francetom^J bi na pristojno kak protest. nCli« lt "Krave!" je ljivo konštatira' ^ f pogledal, češ, ah , vedal. Ž1 P'j : "No, zdaj smo ;«; odzad kot po hr ,,eKl'7 ko, da bosta vidva ^ vzdržala, ki sta v j« ^ zadnjih odpustk0 sem dragima Prlj< tal. 0 # "Jaz bom Pa e'' jef se vam ne zcn> spomnil France. ^ ■ "Kaj pa V" sm" ^ misleč, da si bo to ril, ker ni več m * 2 "Vzel bom b .iqF, dolgo, ko bomo v jC okrog, če kaj v« > ^ val France. ^ ^ j o ^ * nekam zapišite- " nesel samo z»sf' „< wii 1)0 r rece, ce se mi j kaj od trte v taknenx me boS^ zdravi ostanite France ,ie SVOJ1 izpolnil, vzel šel v širni s sedeli za mizo čakovali vet.^;/, in ss; r; sedem ^ se nam obetala t je pa • Jn K" - l'i nas prav izslu ,jaC> poldne. No, Višja sila, ki 0 d polju in ptic%itfi dopustila, da b1 pi umirali od ^ AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 21, 1944 J i hlT^e z 2 strani) Ifj' :,:,aržent era naer stal,:Sl.vendar prišel. Bali .iS, '"»Si , ... , uRske novice ga nagovori: h 81 osebno podpisal po-g" He' heh 2ef)ti. Kaj? So maj- k "aprila, popoldne bc'K.o za mladinski zbor j, j1 zbor se pridno pri-koncert, ki ga misli i l',|ei vrat Prihodnjega me-, J,)^ . e se seje v nede-3lji%lov er'm Je slovensko pe enski jezik še pri srcu. D> Strehe Nove in za popravo. Pokličite za najnižje cene. Garantirano delo in -aterial. John Saletel, LI5262. (95) /al opis SANSove sept«: ,, j> teden, v Ameriški Do- pri! 'lita? Pač Priznati> da šr slep, kot oni, ki vi- ^ ' SANS danes in že S za t druze^a, kot Pro' pfJ<; ou ^unistične parti- gj«} m,. er'h je Ameriška Do- 5ts!. »vojih uvodnih člankih Ce v domovini. Ne »"»a vdna povedala dosti 1 ■ ^ N Se še ni skregal s lir, 12 slnemo pa pričako-a Adamič in Kristan j" ipo,! NSa priznali, da še ** isSina^j0 križati Sloveli Ven' . "Jih mestu, ko mi-.°m° z ljud-,ij-,!. j^jj1 Priti v boljšo sti-;frj %n^rasne Dolenjske je lel^ Hitju opustošene> tisoče J •fori ■ pa odpeljanih in d>? V 6 ]e Podpiral SANS in C&t ^u j pira z denarjem, ki i! I onjLStikrat od bratov in nesrečnih žertev. ljudje spozna- ( t 'ti J!>S ubogim strada- #5 s t i® j s,,"' spw i f VfJk Ns°v denar samo j/s ^ Rižanskih moril-3pi»s ^o ,Jlt°v i" niti najmanj ' t)!1 "^^fellll Ol/JLtVVA }li ^^anjanim ljudem. pristni Madjari H Njari z letom 1867 . >°darji na Ogr-na vse načine itf % 0 v državi. Zlepa in 10,1 a^arizirali Slovane ,1^)0 Sg Nemce in Žide. Ti J ioe ln'av radi Pridruži-fpi etn« narodu in spre-'' f\a sp • t* $ tu Je Pohvalil, da je jf|:f;M,pristne Mad j are z Sobe želi Samsko dekle želi dobiti eno, dve ali tri neopremljene sobe s kuhinjo, med 60. in 75. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 0517. (95) Vrtnice naprodaj Naprodaj je več vrtnic, ki se opletajo in pa lepi grmički, ki lepo cveto. Vprašajte po 5 uri zvečer na 1087 Addison Rd., spo-daj.__(95) Peč naprodaj Proda se nova Process plinska peč v dobrem stanju. Selimo se na farme in je ne potrebujemo. Zglasite se na 16213 Parkgrove Ave. tel. IV 5960. Zglasite se po 5 uri popoldne. (96) GOSTILNA NAPRODAJ Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco RD-3, to pomeni, da imajo odprto do 1 ure zjutraj ; delajo zdaj $1,200 prometa na teden. Nahaja se na zelo prometnem središču v slovenski naselbini. V ceni je vključena zaloga žganja za $4,000 ali več. Torej ako vas zanima, po-služite se te priložnosti. Za na-daljna pojasnila pokličite L. Petrich IV 1874 19001 Kildeer Ave. Zidana hiša Naprodaj je zidana hiša za 2 družini, 4-4 in 2, vse v finem stanju, 2 dobra furneza, 2 garaži, velik lot. Vprašajte na 14706 Hale Ave. blizu 152. ceste. (Apr. 21, 28, May 5) Hiše naprodaj Na E. 140. cesti za 2 družini 5 in 5 sob, moderna, j ako čista, eno stanovanje je zdaj prazno; cena $7,500. V Euclidu 6 sob bungalow, cena $7,400. Bungalow 4 sobe, 2 garaži, 2 velika lota, cena $6,800. Za eno družino, 7 sob, cena $5,500. Za pojasnila se obrnite na J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540 ali KE 0288. Iščemo farmo V okolici Geneva ali Harpers-ville bi radi kupili 25 do 35 ak-rov farmo, na kateri so prilič-no dobra poslopja. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči Mr. Kranjc R. F. D. 3, Geneva, O. (97) Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo iz sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grelce za vročo vodo • Cevi za mrzlo in vročo vodo • Termostate za tanke za vročo vodo • Vodne pipe • Potrebščine za kopalnico • Perilnike • Odvodne cevi Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo. Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave. KE 5461 (95) Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila ZAKKAJSEK FUNERAL HOMJE, 0016 St. Clair A v«. Telefon: ENdlcott SUS Inq BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Lepo posestvo Naprodaj je krasno posestvo, obsegajoče 5 akrov, moderna hiša 15 sob colonial tip. Cena je samo $16,500. Odprto za ogled v nedeljo. Nahaja se na Chardon Rd. 1000 čevljev vzhodno od Bishop Rd. Za več informacij pokličite IV 0090. (99) HODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne, Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hiti1 o vozi. imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optoinetristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIIIA 1336 E. 55th St. IIEndcrson 7740 Pospešite postrežbo na ulični v vojnem času (1) Najboljše je, če se vozite med 10 in i. (2) Imejte pri vstopu pripravljeno voznino. CLEVELAND TRANSIT SYSTEM Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue % j/' ^atrai in Toldy. »ačudii, ko je izve-^ jj'khjj.1* trije gospodje Ha Pisali= Lutzen-hkrebs in Schaedel f fe 0n krompir smo prvot-^Aw Pijanskih rodov j erike SPOMIN ^kn smrti našega ,^jnega soproga !N OČETA '<1 Wretscko 21 ji m s -n/ pfcStni mi"u osme obletnice i tA n ' k'e6imo na Tvojem ^niVai'1 krije naš ubegli up v Bogu v tuji zemlji te Uzdami! Jn ljubljeni oee! Da- CA i 'n OTROCI aprila 1944. The Co.'s Basement Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Formula za opravo po najnovejši modi . . . na buclžetu! POSEBNOSTI NA POMLADANSKIH suknjah 15 Vse po mnogo višjih cenah preje! Nikoli ne bi sanjali, da so te suknje samo po $15—imajo sleherni detajl najnovejše mode, ki ga morete najti na suknjah po veliko višji ceni! Čedni Chesterfield stili z velveteen ovratniki . . . popularne "Boy" suknje— udobne in mične ... in tesno prilegajoče se suknje, ki se ne premočijo, in se jih lahko nosi ob lepem ali deževnem vremenu! Mnoge so 100 odst. volnene! Vse v najnovejših pomladanskih barvah. Mere 12 do 20. The May Co. Basement DELO DOBIJO Učenci in izkušeni Na Lathe stroje Turet Lathe operatorji Roll Grinderji Milling Machine operatorji Delavci za kafeterijo Težaki in pomagači Najvišja plača za začetek Delo 55 ur na teden in plačano za 62Vaur The Yoder Co. W. 55th St. in Walworth Ave. 2 cesti od Lorain in W. 53. St. (98) DELO DOBIJO Moški ali ženske 16 do 60 Poln ali delni čas Dobra plača od ure in delo od kosa The F. Zimmerman Co. W. 110. St. & Berea Rd. (95) MALI OGLASI Hiše naprodaj Fina hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, garaže, lot 170 čevljev dolg, na Schaefer Ave. med Addison Rd. in E. 71. St. Tudi za 2 družini, 5 in 5 sob, garaže, na Lockyear Ave. Za podrobnosti vprašajte C. G. O'Bell 1266 E. 71. St. HE 8726 (97) Soba v najem Ena lepa soba s pečjo za kuhanje, za eno ali dve dekleti. Naslov dobite v uradu tega lista. _(95) Gostilniška oprema Proda se kompletno gostilniško opremo, vso skupaj ali posamezno in sicer: baro, stole, mize, posodo za kuhinje kavo z mizo. Zglasite se pri Mrs. Heller, 20150 Lake Shore Blvd. IV 5728. (Apr. 17, 19, 21) Stalno delo za Sestavo ogrodja Težake Delo pri lesu Press operatorje Mehanike J Učence Dobra plača in overtime American Coach & Body Co. 9503 Woodland Ave. GA 3160 _(104) žen^e za čiščenje uradov Nočno delo Dobra plača; stalno delo Vprašajte Mr. Stocker, od 9 zjutraj do 5 popoldne 10515 Carnegie Ave. _(Apr. 21) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu V MESTU- 750 Huron Rd., ali 700 Prospect Plača $31.20 na teden. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. 700 Prospect Ave., Soba 901 (x) Naznanilo selitve Okrog 15. maja bomo prese lili svojo delavnico in urad iz 6521 St. Clair Ave. v svoje lastne prostore na 6721 St. Clair Ave. Rezidenco bomo pa prese lili na 8912 Parmelee.Ave. V novih prostorih bomo tudi naprej izvrševali točno vsa dela, ki spadajo v našo stroko. Joseph Mohar & Co. Plumbing, Heating and Electric Sewer Cleaning HE 5188 (x) Moške in ženske splošna tovarniška Uda se potrebuje e« < ! > ' Iščemo stanovanje Želim dobiti stanovanje 4 so be s kopalnico za 4 odrasle oso-be, najraje med 55. in 79. cesto med St. Clair in Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (94) Ugoden kup Naprodaj je hiša na 663 E. 96. St., 6 sob za eno družino, velika sprejemna soba, zidan fire place, 3 spalnice, avtomatični vodni grelec, zimska okna in vrata. Tudi pohištvo se proda. Lastnik odide iz mesta. Zglasite se istotam. (98) Soba se odda Odda se velika opremljena soba za 2 dekleti. Pokličite EN 2336. (96) Soba se odda Opremljena soba se odda poštenemu moškemu. Zglasi naj se po 6 zvečer na 1162 E. 60. St. (94) 6 dni v tedna "J""* 48 ur dela n» teden / Plača za ZACETBK Moški 77i4c na uro Ženske 62na uro Morate imeti izkazilo držav-ajnstva. Nobena starost ni ome-lena, ako ste fizično sposobni 1 psa vi jati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (97) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 151)08 Parkgrove Ave. KEumore 2473- (Fri. x) PRESS OPERATORJI Moški in ženske DELO NA STROJIH Plača od ure in bonus ZA TRUCKE ZA DELO NA JARDU ZA MATERIAL Visoka plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! Prve tedne v tej hiši je smatrala svobodni ton razgovora, navado, odpravi jatijia j težja in najbolj osebna življenjska /prasanja s poslovno treznostjo ali rahlo šaljivostjo, za dokaz dobrega medsebojnega razumevanja in jasnega, v družini vladajočega duha; zdaj je pa čutila notranjo nevljudnost, pomanjkanje prizanašanja občutkom svojega bližnjega, ki se je v tem razodevalo, kot nekaj neznosnega. Ali ni Toon We-gerif, Ellyn zaročenec, živahno in vneto posegel v Puckin in Lodyjevega prijatelja razgovor, da je prav tako za deklico kakor za moža potrebno, da pred poroko 'malo okusi življenje' ... In ali ji ni Ellyna nenadna bledica pričala, kako mučen je bil tihi, domači deklici razplet pogovora v to stran. V Dorotejini sobi, kamor je zdravnica zdaj stopila, ni gorela nobena luč. Obe okni sta bili dvignjeni, da je mogel poletni mrak v sobo, vendar je bila ozka, proti steni obrnjena postelja skoraj v temi. Stara zdravnica je sedla k zglavju in je s kretnjo, ki ji je prešla že v navado, poiskala Dorotejino žilo. Potem so pa njeni hladni prsti tesno in mehko oklenili na ponjavi počivajočo težko in negibno roko. Dorotejo je polagoma obšel občutek, kakor bi ta prisrčni, tihi dotik sprožil'živo strujo po njenem trudnem in oslabelem telesu in da je napetost v njeni razboleli glavi, kjer so se grenko ostre misli in nadmočno preziranje borile zoper bližajoči se val obupa, popustila . . . Prav počasi se je prebudila v njej zavest, da vendarle še ni vse tako brezupno in brezutešno izgubljeno, občutek, katerega je oživljala le molčeča prisotnost tihe črne postave, ki je bila poosebljen mir in potrpljenje človeka, kateri se je s smehljajem modrijana že davno odrekel zasopljeni dirki za ljubeznijo, srečo, slavo in i^spehom. Iz zmešnjave mučnih vprašanj si je naposled z besedami utrla izhod: "Ah, teta doktor, če bi bila tudi jaz že stara žena . . . Ce bi se to za božjo voljo zgo- zadevo s 'širokih vidikov'; kot dilo na mah! Postati star, čuti- moderna žena sem si dopove-ti se porinjenega v stran — do- 'dovala, da pomeni ljubosumje Morda trošimo ljudje našega časa vso svojo življenjsko mdorost le za to, da bi se ohranili mlade, čeprav vemo, da ni mogoče . . "Včasih," je pripomnila zdravnica, "imam vtis, da so mladi ljudje danes strašno stari in da se stari krčevito trudijo, da bi bili videti mladi. Ali ni Lody, če ga primerjaš z njegovim očetom, star, strašno razumen in prosvetljen človek? Ali nima Puck mnogo trdnejših nazorov o življenju kakor ti? Ali ni mladina že sita zabav, ki so jih poprej smatrali za pravico mladosti, in ali se ne pode starejši za istimi zabavami tako trdovratno, da bi se človek smejal? "Ali razmišljaš na splošno," je vprašala Doroteja z grenkim nasmehom, "ali pa imaš Steva-na v mislih, ko omenjaš otroške zabave, za katerimi se starejši ljudje s tako smešno vnemo pode?" "Na vsak način imam Steve-na v mislih. Daj, Doroteja, ti imaš širok pogled na ljudi in stvari, ti moraš poskusiti, pogledati' stvar z druge strani. Rada priznam, da sem bila, ko sem ga imela z deklico vred pred očmi, brezmejno razkačena in ogorčena, toda če stvar jasno in trezno premislimo, saj veva obe prav dobro, da se skoraj pri vseh moških pojavijo taka ... no, recimo, take skomine — in prav danes, ko skoraj vsako dekle lahko počne, kar hoče, prav danes mora biti mož zelo trdno zrasel s svojimi načeli . . ." "Ljuba, dobra teta . . ." Zopet je bilo v nečakinjinem glasu nekaj usmiljeno nadmočne-ga, kakor češ, da ona bolje ve, kar je bilo stari ženi tako brezmejno zoprno. "Tako preprosta, kakor si ti zamišljaš, ta stvar ni . . . Seveda je imel Steven že večkrat take skomine in prav tako sem seveda tudi zmeraj izvedela zanje. Kajti on je vse prej velik otrok "kakor pa od vseh mogočih želja preganjani lahkoživec ... In tudi jaz sem poskušala gledati to bro, toda ali je treba, da se to pripravlja v mukah dolgih let? Da moraš čutiti vsak dan znova, kako pomeniš zmeraj manj, čim dlje živiš; mladost in lepota nas puščata za seboj in vse stvari, za katere si se borila s svojo srčno krvjo, s katerimi si izpolnjevala svoje življenje, nam padajo iz rok, ker nimamo več poguma, da bi zaupali svoji lastni moči, ker nismo več prepričani, da je bila pot, po kateri smo krenili, resnično prava. Ali nisi tega strašnega notranjega boja nikdar poznala, teta . . . ? Ti si zmeraj tako mirna in zbrana, ali nisi nikdar obupana stegovala svojih rok po mladosti, ali nisi nikdar občutila strahu pred samoto starosti, ko ne moreš živeti od ničesar drugega več kakor od bednega kupčka spominov?" "Ne," je odvrnila Eliza Wijs-man in preudarno zmajala z glavo. "Tako obupana in zoper svojo voljo se nisem postarala, morda, ker sem navzlic vsej svoji naprednosti pripadala vendarle še stari generaciji in ker sem v dnu srca zmeraj vedela, da najde človek sv;ojo trajno srečo le v duhovnih vrednotah. Ljudje naše dobe so pozabili umetnost staranja, Doroteja, modrost odpovedi, spoznanje, da mora biti tudi v čol-veškem .življenju čas cvetja in čas uvelosti." v zakonu ponižujoč element, pred katerim moram z vso silo čuvati svojo hišo. Ko se je vse skupaj pričelo, sem tudi jaz hotela smatrati to za skomine. Milicent je stanovala pri nas v hiši in nekaj časa me je zelo občudovala, morda malo pretirano, toda prav gotovo iz srca. Takrat nisem niti za trenotek pomislila, da bo veseli flirt, ki ga je pričela s Stevenom, postal bridka resnost. Mahoma je hotela na vsak način iz naše hiše in kmalu nato sem opazila, da se Steven redno sestaja z njo v Haagu. Zdaj je že nekaj mesecev tega; nekaj tednov prej, preden si prišla k nam, mi je čisto mirno in kakor bi šlo za kako kupčijo . . . predlagal ločitev. Smatral je deklico že za svojo ženo, češ da .sem jaz to le še po imenu; najin zakon da ima torej le še pomen zunanje forme in ker so mi bile vse moje življenje forme manj važne kakor pa njemu . . . On je vendar tak optimist. Kar bi rad, vidi že pred seboj, in tako ni prav nič dvomil, da se bom brez težav vdala 'potrebni izpremembi.' Seveda naj bi ostala dobra prijatelja in se o vsem, kar se tiče otrok, neprestano obveščala . . . (Dalje prihodnjič.) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrti posegla s jo koščeno roko in iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega soproga in očeta JOHN KERN • p"" ki je po kratki in mučni bolezni zatisnil svoje mile oči dne 20. marca. Pokopali smo ga dne 24. marca iz Jos. Žele in Sinovi grebnega zavoda, ter po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida na Calvary pokopališče «a Blagopokojnik je bil doma iz Orehole pri Kranju, odkoder je prišel pred 24 leti, in kjer zapušča brata Franka in sestro Mary ter več sorodnikov. Star je bil 52 let. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki ste položili tako krasne vence h krsti blagega pokojnika. Ta izraz vašega spoštovanja do njega, nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Olga in Louie Cimperman, družina Koser, družina Frank Baraga, Frances Cukajne in sinovi, Agnes in Paul Schwesinger, Mr. in Mrs. J. Mrhar, Frank, Julia in Janice Baraga, družini Ulcar in Plevnik, družina Paul Nadbath, družina Antdfl Lath, E. 61 St., Rudolpk Sedlar, Chicago, 111., družina Louie Košnik, Frank in Louie Baznik (Frank's Cafe), družina Frank Košnik, Mr. in Mrs, John Kozlevchar in družina, John Stefe, družina Mr. in Mrs. Andrew Artel, Mr. Tony Pirc, Mrs. Erzen, Mr. in Mrs. Vincent Erzen in sinovi, družina J. J. Čebolj, družina Frank Dolinar, Madison, Ohio, družina John Bavec, pevsko društvo Loška dolina, društvo Slovenec št. 1 S. D. Z., Agnes in Marie Klemenčič (Marquette Coal Co.), Frank Jadrich ter Wm. in Ann Avenmarg, Mr. in Mrs. Harvey Kuty, Frank Stefe in družina, John in Mary Rakovec, društvo Kranj, Mr. in Mrs. John Fende in sinovi, družina Matt Kern, društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ, Mr. in Mrs. Zupin, družina Slo-bodnak, Jerry Mohar in družina, družina Peternel, Mrs. Šenk, Anton F. Lučič, družina Frances Snyder, Mr. in Mrs. R. Bože-glav in družina, Frank Gorshe, družina Anton Sajovic, Mrs. Peternel in družina, Anton Novak in družina, The Double Eagle Bottling Co., George H. Porter Steel Treating Co., Mr. in Mrs. Haffner, Sgt. in Mrs. E. J. Novak, Mrs. Jennie Stefe in družina, Pvt. Stanley Kalan in žena Helen, Anthony in Edith Cimperman, Matt Rehberger in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kne, Mr. in Mrs. Louis Kretič in sin, družina Joseph Nos-se, Mr. in Mrs. Frank Siebert (Kocjan), Mrs. Agnes Trebec in družina, Mr. in Mrs. Dominik Krašovec, Red Star Transit, Mr. in Mrs. Lakich. f)alje najlepša hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnega, in sicer: Mrs. Mary Ras-buršek, Mr. Frank Kapla, Mrs. Urbiha, Mr. John J. Wolfe, Louise Baznik, Mrs. Agnes Voletič, Mr. Louis Strnad, Mrs. Erzen, Mrs. Kotnik, Mrs. Shenk, družini Ludvig Avsec, Mary Vidmar, Mr. in Mrs. Anthony Vuk, Mr. in Mrs. Charles Levee, Mrs. Joe Strnad, Mr. in Mrs. Rudolph Glan, Frank in Mary Cevka, Mrs. Knaus, Mrs. Pičman, Mr. in Mrs. Piks, Mrs. Mary Mackse, Mr. Frank Bogovich, Mr. in Mrs. Zupančič, Mrs. Piks, Mr. Frank in August Prijatel, Mrs. Sterle, Mr. in Mrs. Godec, Mrs. Strauss, Mrs. Grdina, Mr. in Mrs. Peter Zupin, Mr. in Mrs. E. Korelec, Mr. Frank Siebert, Mr. in Mrs. John Pelcic, Frank in Frances Cimperman, Mr. in Mrs. Pullec, Mrs. Piks, Fr. Prnach, Mrs. Lonchar, Mr. Frank Speh, Mr. Frank Speh, E. 167 St., Mr. Frank Baznik, Mr. in Mrs, A. J. Vehar, Mr. Anton Lovko, Mr. in Mrs. Louis Brodnik, Jennie, Mary in Helen Cimperman, Mr. in Mrs. Anton Koren, Agnes Prešeren, druži- »t in Mrs. John Mlakar, Ann Skok, Mr. in Mrs. V. A. Povse. in Mrs. John Sterle, Madison, Ohio, Mr. in Mrs. Jagodnik ni Česen, Mrs. Ponikvar, Mr. in Mrs. Frank Alica, Mrs. JoS*L Piks, Mrs. Mary Hočevar, Lake Ct., Mrs. Mary Perko, ^ Frank Zupančič, Mimi Baraga, Mr. in Mrs. Skerl, Mr. ^ Krašovec, Mr. in Mrs. John Pianecki, Mr. in Mrs. Ed. jj, Fae in Joe Sustersič, Mary Naglič, Mr. in Mrs. Kosič, ^ Mrs. Anthony Marolt, Mrs. Jennie Snyder, Mrs. Molly Mr. in Mrs. Pianecki, Vincent Strnad, Mr. in Mrs. A. ®°SjJjrS, cic, Rose Cimperman, Mr. in Mrs. Frank Mavec, Mr. ^ Louis Kretic, Mr. in Mrs. Otto Rufo, Mrs. Mary Koser, ^ Vidmar, Mr. in Mrs. Vincent Erzen, Mr. Frank Chuk»^ . Mr. in Mrs. Louis A. Peterlin, Mr. in Mrs. Jernej KrašoveC' ^ Gus Skufca, Mr. in Mrs. John Lube, Verne Unetic, Mr. ** Thomas, Mr. in Mrs. Louis Straus in družina, Mrs. Andrei ^ dar, Mr. in Mrs. Matt Mavko, Madison, Ohio, Mrs. Modjc, V . 1virgin Mary Ladiha, Mr. in Mrs. Znidaršič, Mary Elesh, Mr. John Znidaršič, Mr. in Mrs. A. Gubane, družini Črček, I*1 Mrs. John Cimperman, John in Agnes Leskovec. Najlepšo zahvalo tudi izrekamo Mrs. Josephine ki je darovala $10, in Mr. Joe Pultzu, zastopniku Beverage Co., ki je daroval $5, v blagajno podr. št. 2 J» j5 sto venca, kot tudi družini Anton Janša, ki je darovala P° za SANS in JPO,SS, ter Ruski vojni relif. r»r Najlepša hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile n» polago pri pogrebu: Mr. Paul Schwesinger, Mr. Frank J. Mr. Frank Stefe, Mr. Frank Markun, Mr. Louis Raboly, Vehar, Mr. Frank Baznik, Mr. John Kozlevchar, Mr. [ ^ bath, Mr. Frank Koznik, Mr. Frank Dolinar, Madison, Mr. Frank Modic, E. 55 St. de'" Lepa hvala Rev. Baragi za opravljene cerkvene obr® za spremstvo na pokopališče, kot tudi pogrebnemu zavo ,do - - oi" Žele in Sinovi za vzorno urejen pogreb in vsestransko P in naklonjenost v času naše bridkosti. i . 1 tf, Hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko J.^V na mrtvaškemu odru, ter vsem, ki ste ga spremili na nJ ^ zadnji poti na mirodvor. Našo zahvalo tudi izrekamo c . 5o društva Kranj, ki so nosili krsto, ter društvenim članom, se pogreba udeležili. , J cC Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Shenk, Mrs. Kore ^ Mrs. Kozlevchar ter Mrs. Zupančič, ki so nam bile v PrV° moč in tolažbo. Ako smo slučajno izpustili kakšno ime, prosimo °Pr° nja, ter se vsem enako najlepše zahvalimo. >ce, bodi 1» ^o Tebi, dragi in nepozabni soprog in oče, ameriška gruda! Žalostno je naše srce, ker izgubili sm° " .p bitje. Odšel si tja, odkoder ni povratka, in naše oči Te iščejo, a Tvoj duh bo živel med nami za vedno! Spott,1^e' Tvoje dobro srce bomo ohranili, dokler se vsi skupaj ne mo na kraju večnega miru in blaženstva! Žalujoči ostali: ROSE, soproga; OLGA, hčerka; LOUIS, zet; ANDREJ KERNIČER, stric, v K*n* Cleveland, Ohio, dne 20. aprila* 194<* 0200020002020202010200010202000200010200000248484848234848484823539189485301535301535353480101000100020000020200530002050805080801530002010001000001010100000253530202